PoStflfn« pfa&ma t gofcvioL N,
Leto XI., št. 18£
LJubljana, sreda 13* avgusta 1930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon it. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.S42; Praha čislo 78180: Wien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon St. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Turške čete prekoračile perzijsko mejo I VELIKA VAŽNOST JESENSKEGA
Nezadovoljiv odgovor perzijske vlade na turško noto -Turške čete zasedle vzhodno pobočje Ararata - Snovanje nove turške stranke
Ankara, 12. avgusta, d. Turški poslanik v Teheranu je izročil perzijski vladi daljšo noto turške vlade, v kateri je ta ostro protestirala zaradi neprestanih vpadov kurdskih roparskih tolp na turško ozemlje. Na noto je odgovorila perzijska vlada, da obžaluje napade kurdskih plemen, vendar pa da imajo ta svoja sedišča na turškem ozemlju, zaradi česar naj pač Turčija sama z njimi obračuna. Odločno pa zavrača očitke turške vlade, da se udeležujejo teh vpadov tudi perzijski Kurdi, ki imajo dovolj polja in prilike za pošteno delo ter jim ni potreba hoditi plenit, kakor turški Kurdi, ki so zaradi večnih turških presekucij popolnoma obubožali.
Perzijski odgovor je bil sprejet v Ankari z mešanimi občutki ter ga splošno smatrajo kot dokaz perzijskega pro-titurškega razpoloženja. Vršila se je tudi seja turške vlade, katere se je udeležil^ med drugimi šef generalnega štaba. Ta je obvestil vlado o načrtih vojske za popolno zatrtje večnih kurdskih nemirov ob perzijski meji. Po tem načrtu baie misli v bodoče zasledovati turška vojska kurdske razbojnike tudi na perzijskem teritoriju, če se bodo poskušali tjakaj zatekati pred njenim zasledovanjem.
Turška vlada je poslala perzijski vladi novo noto z zahtevo, da nanjo odgovori v roku treh dni.
Carigrad, 12. avgusta, s. Turške čete so prekoračile turško-perzijsko mejo ter zasedle vzhodni rob Ararata, to Je perzijsko ozemlje, ki je oddaljeno že precej daleč od meje.
Pariz, 12. avgusta, s. Kakor poročajo, je perzijska vlada takoj po uporu turških kurdskih plemenov odredila zaporo meje ter dala perzijskim Kurdom nalog, naj se umaknejo v notranjost države. da tako prekinejo zveze s turškimi Kurdi. Perzijska vlada je storila vse potrebno, da bo ohranila mir in red na meji. Glede na to je Perzija v svojem
odgovoru Turčiji protestirala proti temu, da bi turške čete prestopile na perzijsko ozemlje pri zasledovanju upornikov.
Izjava perzijske vlade
Pariz, 12. avgusta, g. Perzijsko poslaništvo je danes poslalo listom naslednjo izjavo: Perzijska vlada je že o početku kurdske ustaje ukrenila vse potrebno, da ohrani na meji red in mir. Zlasti je zaprla mejo ter naročila obmejnim oblastem, naj skupno s turškimi odrede vse potrebno za preprečenje prekoračenja meje po neljubih elementih.
Kurdska plemena ob perzijski meji so bila evakuirana v notranjost dežele. Eden najodličnejših voditeljev Kur-dov Siletko, ki je pobegnil na perzijski teritorij, je bil s svojo tolpo, ki se je uprla odredbam oblasti, po ljutem boju poražen. Perzijska vlada protestira proti turškim očitkom, da bi bila odgo-varna za zadnje dogodke v Kurdistanu, ker je storila vse, kar je bilo mogoče, da se ob meji ohrani mir.
Carigrad, 12. avgusta. AA. Predsednik turške republike, Kemal paša, izjavlja v svojem odgovoru na pismo Fe-thibeja, da je svobodna diskusija o narodnih vprašanjih vsebovana v samem parlamentarnem sistemu, ki ga Kemal paša od nekdaj podpira. Zato smatra, da je ustanovitev nove levičarske stranke za Turčijo velik dogodek.
Ankara, 12. avgusta. AA. Predsednik turške vlade Izmet paša je izjavil sotrudniku lista »Skamist I. Milak«, da predstavlja stranka Fethibeja novo fazo v turškem političnem življenju. O teh važnih vprašanjih, je rekel predsednik vlade, se bom resno pogovoril s svojimi starimi prijatelji. Po teh razgovorih se bosta naša stranka in vlada obrnili na javno mnenje in ga seznanili z novim položajem v državi. Za zdaj mi iskreno pozdravljamo novo stranko.
ZASEDANJA DRUŠTVA NARODOV
Letošnje plenarno zasedanje se bo začelo lo. septembra in bo najbrž trajalo cel mesec - Najvažnejše bodo neoficljelne razprave
državnikov o Briandovem predlogu
Afridi v službi indijskih nacionalistov
Napad Afridov na Pešavar je posledica hujskanja indijskih nacionalistov. — Pešavar v nevarnosti.
Ženeva, 12. avgusta p. Letošnje zasedanje Društva narodov bo, kakor sodijo v mednarodnih političnih in diplomatskih krogih, eno najvažnejših izza obstoja Društva narodov. Formalni duevni red sicer razen volitve nestalnih članov sveta DN ne vsebuje posebno važnih razprav, a tem važnejše bodo neoficielne konference, ki se bodo vršile pri tej priliki med državniki, ki se bodo zbrali v Ženevi. Glavni predmet teh razprav bo tvoril Briandov predlog o osnovanju evropske unije. Prvotno so nameravali staviti ta predlog tudi oficielno na dnevni red. Ker pa se je izkazalo, da zadeva še ni dozorela za javno razpravo, se bodo po predlogu Anglije o tem vršile najprej le neoficielne konference, tako da bo težišče tozadevnih razprav in posvetovanj ostalo še vedno na osebnih sestankih in razmotrivanjih med zastopniki zainteresiranih držav. Vsekakor pa upajo, da bo to v toliki meri razčistilo položaj, da se bo moglo morda že na prihodnjem zasedanju Društva narodov ali pa na posebni v ta namen sklicani konferenci razpravljati konkretno in službeno.
Izjemoma se bo letošnje zasedanje Društva narodov pričelo šele 10. septembra. Po statutu bi se moralo pričeti že prvi ponedeljek v septembru, toda lanske izkušnje so napotile predsedstvo, da se zasedanje pomakne za teden dni pozneje. Lani je namreč silna vročina zelo ovirala delo, posebno še, ker sejna dvorana nima dobre ventilacije, nova palača Društva narodov pa še ni dogotovljena.
Letošnjemu zasedanju, bo predsedoval delegat Venezuele Zumeta, ki je obenem poslanik svoje države v Bernu in Parizu. Zumeta je na glasu izvrstnega diplomata in dobrega poznavalca mednarodnih problemov. Po konstitui-
ranju predsedstva bo podal tajnik poročilo o izvedbi sklepov zadnjega zasedanja, nakar se bo razpravljalo o poročilih raznih komisij, ki so poslovale med letom. Končno bodo izvoljeni trije nestalni člani v svet Društva narodov. Rok je potekel letos Finski, Kanadi in Kubi. Verjetno je, da se bo razvila huda borba za ta tri mesta. Kandidat mora dobiti najmanj 28 glasov. Jugoslavija, ki je bila lansko leto izvoljena, je dobila od 54 skupnih glasov 40, to je najvišje število, ki ga je doslej dosegel kak kandidat. Mandat Jugoslavije traja še dve leti. Kot najresnejši kandidatje za letos izpraznjena mesta prihajajo v poštev Indija, Avstralija in ena od baltiških držav.
Med drugimi internimi točkami je na dnevnem redu tudi razširjenje predsed-ništva. Dosedaj je bilo šest podpredsednikov, po novem predlogu pa naj bi vstopili v predsedništvo tudi vsi predsedniki posameznih komisij, da bi b:la na ta način v večji meri podana kontinuiteta dela. Letos bo tudi definitivno urejeno vprašanje uradništva Društva narodov. Doslej so vzdrževale del uradništva posamezne države. Ker pa se je to izkazalo za neoportuno, obstoja predlog, da se ustanovi poseben kader uradništva Društva narodov. Letošnja skupščina mora zaradi tega odobriti pragmatiko, določiti višino plač in ostalih prejemkov ter sistemizirati posamezna uradniška mesta in način nipre -dovanja.
Zelo važna točka dnevnega reda je tudi revizija pakta Društva narodov. Revizija je v zvezi s Kelloggovim pastam, kateremu naj bi se prilagodil tudi pakt Društva narodov, da bi se izognilo Društvo narodov neugodnim situacijam, ki bi lahko nastale v primeru kakih konfliktov/
Na dnevnem redu so nadalje begunsko vprašanje, poročila komisij za pobijanje suženjstva, trgovine z dekleti in prostitucije, za zaščito dece, za kontrolo trgovine z mamili, za organizacijo higijenske službe itd. O higijenski službi bo imel glavni referat jugoslovenski delegat. Jugoslavija je najbolje organizirala higijensko službo in služi njena organizacija za vzgled drugim državam. Kakor znano, je Društvo narodov letos poslalo v Jugoslavijo posebno Komisijo zdravnikov, da na licu mesta prouči našo organizacijo. Komisija je sestav.ia zelo pohvalno poročilo in predlagala, naj se po vzrocu Jugoslavije organ žira higijenska službi tudi po vseh drugih državah, kakor sta to doslej storili Gečija in Kitajska, kamor je bil odposlan poseben jugoslovenski strokovnjak.
Zelo važno točko dnevnega reda tokratnega zasedanja tvori tudi volitev članov mednarodnega razsodišča v Haagu. Med drugimi je potekel rok tudi dosedanjemu jugoslovenskemu članu razsodišča. Kdo bo njegov nasledmic, Še ni znano. Imenuje se dr. Ninko Perlč in dr. Niko Arangjelovič.
Zanimanje za tokratno zasedanje Društva narodov je glede na vse te važne razprave, prav posebno pa zaradi uvodoma omenjene razprave o Briandovem predlogu zelo veliko. Ze sedaj pnhaia-jo odposlanci posameznih držav, da rezervirajo prostore za svoje delegac-je, ki bodo zelo številne. Tudi mnogo novinarjev je že prispelo v Ženevo. Gleda na obsežnost dnevnega reda bo trajalo tokratno zasedanje najbrž cel mesec dni. Ni izključeno, da bo po ofic-jeinem zaključku pretvorjeno zasedanje v posebno konferenco, ki bo razpravlia:a o Briandovem predlogu. To pa ie predvsem odvisno od poteka in razvoja razgovorov, ki se bodo o tem vršili mod zasedanjem.
Pešavar, 12. avgusta. AA. Skupina Afridov je hotela včeraj vdreti v Pešavar. Afridi so bili odbiti in so pustili na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Telegrafske zveze z Lahoro so bile prekinjene. Ves železniški promet s Pešavarjem je ustavljen. Afridi so v bližini Pešavarja poškodovali železniško progo. Pešavarska trdnjava je danes zopet obstreljevala nepokorna plemena.
— London, 12. avgusta. Po zadnjih
vesteh iz Pešavarja so skušali Afridi vdreti v mesto z raznih strani. Napad so preprečile zračne sile. Afridi so zbrali več tisoč mož, ki naj bi bili ponoči izvedli napad. Prišli so v območ-
je trdnjavskih topov, nakar so morali opustiti svoj namen. Dokazano je, da so indijski nacijonalisti naščuvali Afri-de, da so vdrli iz svojih gorskih naselbin v nižave.
Karači, 12. avgusta. AA. V okraju bukur je nastal napet položaj med muslimani in Indijci. Oblastva so morala zaprositi vlado, da je odposlala v ta okraj angleške čete in policijo.
Bombay, 12. avgusta g. Okoli 2500 Afridov je še vedno zbranih pred mestom Pešavar z namenom, da bi ga pri prihodnji priliki znova napadli. Na angleški strani so stopila mombna letala m topništvo v akcijo.
Konfereneca jugoslovenskih škofov v Zagrebu
Uvod v evharistični kongres - Polnoštevilna udeležba katoliških škofov iz vse države - Predmet razprav
Revolucijonarni pokret v Argentini
Odpor proti diktatorskemu režimu predsednika Irogoena — Kritičen
gospodarski položaj Argentine
Zagreb, 12. avgusta, n. V okviru evhari-stienega kongresa se je danes pričela konferenca jugoslovenskega episkopata. Konference, ki se ji pripisuje v cerkvenih krogih, pa tudi v javnosti velika važnost, se udeležujejo vsi jugoslovenski škofje z izjemo ko-torskega škofa dr. Ucelinija, ki je bolan in je poslal na konferenco svojega namestnika. Večina škofov je prispela v Zagreb že tekom včerajšnjega dne. Danes so prispeli še barski škof dr. Dobrečič, prizrenski škof dr. Gnidovec ter vojvodinski škofijski administrator dr. Budanovič.
Konferenca se je pričela danes dopoldne ob 9. v nadškofijskem dvorcu ter je trajala do 13., po skupnem kosilu pa se je nadaljevala ob 17. in je trajala do 19. Posvetovanja se bodo jutri še nadaljevala. Novinarjem, ki so se zanimali za potek konfe-
rence, je bilo izjavljeno, da bo o sklepih ob zaključku konference izdan poseben komunike.
Kakor se izve iz poučenih cerkvenih krogov, se bavi konferenca z vsemi aktualnimi vprašanji, ki se tičejo katoliške cerkve v Jugoslaviji. Gre predvsem tudi za vprašanja, ki so v zvezi s konkordatom. Razen tega razpravlja škofovska konferenca o internih cerkvenih in organizacijskih vprašanjih, med drugim o novi razmejitvi škofij v skladu z državnimi mejami in upravno razdelitvijo države. Obstoja namera, da se dosedanje škofijske administracije za Vojvodino, Bačko in Dalmacijo pretvorijo v samostojne škofije. Ostali del razprav je posvečen vprašanju verouka, pokretu katoliške akcije in drugim cerkvenim zadevam.
Buenos« Aires, 12. avgusta, s. Proti poli-Predsednika Irogoena in proti sedanji argentinski vladi, se opaža v zadnjem času vedno večji odpor, ki bi lahko dovedel do revolucionarnega gibanja.
V zadnjih dneh je 83 članov parlamentarne opozicije dvignilo proti predsedniku formalen protest, v katerem za obtožujejo, da ni spostoval ustave in da je povzročil sedanje diktatoru-no stanje. Vzrok za to veliko nezadovoljstvo proti predsedniku, ki je bil ob svoji izvolitvi leta 1928. še zelo popularen, bo najbrže v gospodarskih momen-tin. Cene pšenice so padle. Trgovinska bilanca postaja v zadnjih letih vedno bolj neugodna in je pezo že občutljivo padel. Tudi sicer se je gospodarski položaj zelo poslabšal.
Da računa vlada z možnostjo resnih nemirov, da celo z revolucijonarnim gibanjem,
izhaja ze iz tega, da so bili storjeni obsežni uRrepi za ocuvanje reda in mira. V pre-stolici vojaki zvečer ne dobivajo več dopustov. Posadke so vedno v pripravljenosti.
Opozicija je zelo aktivna ter prireja neprestano shode, na katerih napada vlado zaradi njene počasnosti pri reševanju gospodarske krize in očita predsedniku Iro-goenu, da zlonamerno krši ustavo ter vzdržuje brez vsake potrebe diktatorski režim Zaradi odločnega pisanja opozicijonalnih listov je bilo že dokaj teh ustavljenih, ali kaznovanih s težkimi denarnimi globami.
Kako se bodo razmere razvijale je odvisno predvsem od argentinske vojske, ki je sedaj še po večini zvesta vladi. Spričo razpoloženja v širokih masah pa je dokaj mogoče, da se bo priključila pokretu opozicije, kar bi pomenjalo konec sedanjega režima.'
Odločilna bitka na Kitajskem
Peking. 12. avgusta, g. Med četami nacijonalne vlade in komunističnimi četami divja od davi v bližini Tient Sina divja borba, katere se udeležuje približno 50.000 mož in eskadrila letal. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih mislijo, da je usoda nankinške vlade odvisna od tega, kako lx> izpadla ta bitka. Ako bo Čangšajšeku uspelo odbiti napad upornikov, bo nankin-ška vlada za sedaj rešena.
Šanghaj, 12. avgusta, g. Komunistično uporno gibanje raste nankinški vladi že preko glave. Velika komunistična vojska koraka od juga proti Čangu. Po zadnjih vesteh so se nankinške čete umaknile iz Čan-ča. Vse prebivalstvo je pobegnilo. Hankau se mrzlično pripravlja za obrambo. Dnevno se vrše justifikacije komunistov
Enodnevna splošna stavka na Madžarskem
Budimpešta, 12. avgusta. M. Kakor se zatrjuje v informiranih krogih, se priprav« Ija na Madžarskem velik delavski pokret. Splošna gospodarska kriza je zavzela ta< ke oblike, da je najhujše prizadeto delav« stvo, ki s svojimi pičlimi dohodki sploh ne more več izhajati Zato se je v zadnji dobi vedno tesneje oklenilo svojih orga« nizacij, ki so se kljub pritisku z vladne strani okrepile že tako, da so se odločile za večjo akcijo v svrho izboljšanja polo» žaja delavstva. Za 1. september bo, kakor se zatrjuje, proklamirana generalna stav« ka, obenem pa se bodo v vseh večjih de» lavskih centrih vršila javna zborovanja, na katerih bo delavstvo izrazilo svoje želje in zahteve.
Kralj Karol poseti Jugoslavijo
Bukarešta, 12. avgusta, p. Listi poročajo, da bo rumunski kralj Karol v kratkem po« setil jugoslovenskega kralja. Poset se bo vršil najbrže na Bledu. Čim bodo urejene notranje zadeve Rumunije, o katerih se sedaj razpravlja v Sinaji, in bo določen termin za kronanje, bo kralj Karol odpo« toval v inozemstvo in najprej posetil Ju« goslavijo.
5. oktobra kronanje kralja Karola
Bukarešta, 12. avgusta g. Kralj Karol se je z ministrskim predsednikom Maniujem že sporazumel o tem, da se bo kronanje vršilo 5. oktobra. Obenem s kraljem bo kronana tudi princesa Helena.
rr v» •	J 1 v«
Turčija se udeleži balkanske konference
Atene, 12. avgusta. AA. Papanastasiju je dobil pismo od turškega ministra zunanjih zadev, Tevflik Ruždi beja, ki ga obvešča, da pristaja turška vlada na idejo balkan« ske unije in da se bo turški poslanik v Atenah udeležil balkanske konference kot opazovalec. V pismu pravi minister dalje, da bo poseben odbor še razpravljal o tem, kdo naj bo v turški delegaciji, ki pojde na to konferenco.
»Bolgarski teden« na Madžarskem
Sofija, 12. avgusta AA. Bolgarski »Morski Zgovor«, društvo, ki je podobno naši »Jadranski straži«, priredi od 5. do 28. septembra izlet na Madžarsko, ko pri rede Madžari »Bolgarski teden«. Izletnike bo vodil madžarski profesor in arheolog na sofijski univerzi dr. Geza Pesier,
Bolgarija išče posojila
Sofija, IZ avgusta. M Bolgarska Narod« na banka vodi v zapadnih evropskih de« narnih centrih pogajanja za najetje veli« kega posojila v znesku 4 milijard levov. Dosedanja pogajanja so pokazala, da bi bili zapadnoevropski finančni krogi sicer pripravljeni dati Bolgariji zahtevano po* sojilo za obnovo gospodarstva in konsoli« dacijo državnih financ, vendar pa stavijo pogoj, da mora Bolgarija najprej v notra« njosti napraviti red in preprečiti nadaljnje ro varen je makedonstvujuščih. V zvezi s tem tolmačijo tudi zadnje odredbe vlade proti voditeljem bolgarskih komitov, zla* sti pa proti vodji makedonstvujuščih Van« če Mihajlovu, zoper katerega sta bih do« slej izdani že dve tiralicL
Jubilej najstarejšega bolgarskega episkopa
Sofija, 12. avgusta AA. V Varni Je bil v nedeljo svečano proslavljen 90. rojstni dan mitropolita Simeona, najstarejšega bolgarskega episkopa. V mestnem parku so pri tej priliki odkrili spomenik z njegovim poprsjem. Te svečanosti so se udeležili kralj Boris in ministri Ljapčev, Bu-rov in Cankov.
Državna konferenca vinogradnikov
Novi Sad, 12. avgusta p. Na inicijativo novosadske trgovske zbornice se bo dne 20. t. m. vršila v Novem Sadu konferenca vinogradnikov. Na konferenci se bo razpravljalo v glavnem o organizaciji izvoza naših vin s posebnim ozirom na ponudbe, ki so prispele v zadnjem času iz Holandske. Na konferenco so povabljeni zastopniki vinogradniških organizacij iz vse države.
Iz finančne službe
Beograd, 12. avgusta p. Z odlokom finančnega ministra je pomaknjen v višjo skupino knjigovodja dravske finančne direkcije Albert Zupan.
Šibenik predsedniku vlade
Beograd, 12. avgusta. Predsednik mini« strskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič je dobil tole brzojavko:
»Mesto in občina Šibenik se vam, ohrab* rena po vaših divnih in rodoljubnih bese« dah za napredek in srečo domovine, zahva« ljujeta iz vsega srca za visoki obisk ter vas se enkrat odločno in svečano zago« tavljata, da bosta poslej, kakor doslej, stala v prvih vrstah za procvit, srečo in napredek edinstvene, velike in nedeljive mile Jugoslavije. — županov namestnik: Vlado Kulic.«
Konferenca v Vrnjački banji
Sofija, 12. avgusta M. Kakor poročajo tukajšnji listi, bo bolgarsko-jugoslovenska mešana komisija, ki zaseda v Vrnjački Banji, kmalu zaključila svoje delo. V vseh glavnih vprašanjih je že dosežen sporazum, podrobno delo na terenu pa gre precej naglo izpod rok. Sedaj se sestavljajo zaključni protokoli, ki jih bosta ob zaključku konference podpisali obe delegaciji in nato predložili svojim vladam v odobrenje.
Beograd, 12. avgusta. Mešana jugoslo-vensko-bolgarska komisjja, ki že dalje časa zaseda v Vrnjački banji, bo te dni zaključila svoje delo. Po končanem poslu bodo člani komisije priredili turnejo po Jugoslaviji. Posetili bodo vsa večja mesta. Dne 27. t m. pridejo v Beograd, kjer jim bo občina priredila sprejem. Iz Beograda odpotujejo nato v Zagreb, od tam v Dalmacijo, nato pa preko Sušaka v Ljubljano m na Bled.
Križarka »Dalmacija«
v« ••
v Graji
Atene, 12. avgusta M. ugoslovenski poslanik v Atenah je obvestil grško zunanje ministrstvo, da bo jugoslovenska križarka »Dalmacija«, ki se nahaja na potovanju po Sredozemskem morju, te dni posetila grške luke. Jugoslov. mornarji bodo pri tej priliki položili venec na grobove jugoslovenskih vojakov na Krfu in drugih pokopališčih v Grčiji.
Posojila PAB
Beograd, 12. avgusta, č. Na svoji včerajšnji seji je izvršni odbor Privilegirane agrar ne banke dovolil 124 hipotekarnih posojil v znesku 3,490.000 Din 759 zadružnih posojil v znesku 2,880 000 Din.
Davčni predstojnik utonil
Šibenik, 12. avgusta, n. Na reki Krki je pri kopanju danes popoldne utonil starešina davčnega urada v Šibeniku Jovan Kon-tič. Med kopanjem ga je zadela srčna kap. Izginil je pod vodo, predno so mu mogli priskočiti na pomoč. Njegovo truplo so uro pozneje potegnili iz vode. Vsaka pomoč je bila seveda že prepozna.
t
Važna reforma davka na poslovili promet
Reforma prinaša omlljenje ln poenostavljenje pobiranja davka ln znatno zožuje krog davčnih obvezacev — Za narodno gospodarstvo pomenja reforma veliko olajšanje
Beograd, 12. avgusta. AA. Nj. Vel. kralj je podpisal 12. julija t. 1. zakon o skupnem davku na poslovni promet, s katerim se izpopolnjujejo in izpreminja-jo določbe zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja in njegove kasnejše izpremembe.
Sedanji davek na poslovni promet, ki se pobira že od srede 1921. leta, je doživel niz izprememb. Navzlic temu je pa bil predmet stalnih in pogosto prav upravičenih pritožb skoro vseh gospodarskih krogov z izjemo kmetovalcev, ki neposredno niso bili ž njim udarjeni. Davek na poslovni promet, kakršen je sedaj, vsebuje v svoji sestavi prav neugodne elemente, ki obremenjujejo in udarjajo naš notranji promet prav občutno. Njegov predmet, promet dobrin, je obremenjen vsakokrat, ko prehaja iz rok ene osebe v posest druge. V promet izročeno blago mora iti često, preden pride do konzumenta, preko 5 do 6 posrednikov. Tako konstruirani davek mora pri strogem izvajanju ogromno podražiti življenje, kajti pri vsakem prehodu blaga iz rok enega posrednika v roke drugega se blago podraži za 1 odst., kolikor znaša davek na poslovni promet.
Naša država ni edina, ki je uvedla tako konstruirani davek na poslovni promet. Ako abstrahiramo od neznatnih nijans formalne strani, so ta davek in to obliko kljub za promet neugodnih sestavin uvedle mnoge druge države, predvsem Francija, Nemčija, Belgija, Češkoslovaška, Madžarska in Italija. Povsod so bile vitalne državne potrebe, ki so narekovale uvedbo tega davka.
Odkar je bila ta davčna Oblika pri nas uvedena, so se začeli skoro dnevno oglašati glasovi o njenih škodljivih posledicah. Te pritožbe so se nanašale tako na promet in na kontrolo, kakor na podražitev življenja. S svojo dosedanjo konstrukcijo sta ta davek in ta davčna oblika, ki obremenjujeta skoro največji del davčnih obveznikov, tesno vezana na pridobnino in močno omejujeta uspeh te pridobnine. Da se ustre-že tem upravičenim pritožbam vsaj deloma in da se dosedanji zakon o davku na poslovni promet reformira po željah gospodarskih krogov, je bil sprejet gori navedeni zakon, ki naj tem pritožbam gospodarskih krogov v mnogočem ugodi ter olajša to breme, ne da bi bili s tem fiskalni interesi države oškodovani.
Novi zakon je okvirni zakon, a g. ministru financ so dana pooblastila, da sme z naredbami z zakonsko močjo ta zakon izdelati ter ga v soglasju z gg. ministri in po predhodnem zaslišanju gospodarskih krogov uveljaviti. Osrednja misel davčnotehnične reforme te
Most med Jugoslavijo in Rumunijo
BukareSia, 12. avgusta. M. V Bukarešti rta se danes sestali jugoslovenska in ru« munska delegacija, da razpravljata o grad« nji mostu, ki bo vezal Jugoslavijo in Ru« munijo preko Dunava. Gradnja mostu je v načelu že sklenjena in so tudi že odo« breni potrebni krediti. Sedaj gre le še za točno določitev kraja, kjer naj bi se most zgradil. Z jugoslovenske strani se predla« ga most pri Brzi Palanki. Rumuni pa se s tem predlogom ne strinjajo. Pričakuje pa se, da bo to vprašanje v kratkem spo« razumno rešeno, nakar se bo takoj priče« lo s potrebnimi tehničnimi pripravami, ta« ko da se bi z delom pričelo že v zgodnji pomladi.
Angleški pevci v Dalmaciji
Dubrovnik. 12. avgusta, n. Jutri dopoldne prispe angleški pevski zbor, ki je na turneji po Jugoslaviji, s parnikom >Kumano-vo< v Dubrovnik, kjer bo zvečer ob pol 9. priredil koncert pred katedralo.
Zagoneten umor v Zemunu
Zemun, 12. avgusta, p. V minuli noči je bil v Zemunu izvršen zagoneten umor. Pred par dnevi so trije delavci napadli ob« činskega stražnika Lorenca Ruka in ga težko ranili. Policija je ugotovila, kdo so napadalci, ni pa jih mogla izslediti, ker so po napadu pobegnili. Davi pa so našli v nekem koruznem polju umorjenega enega izmed treh napadalcev, nekega Karla Ma« jera. Bil je grozno razmesarjen. Kdo je morilec in kaj je povod tega krvavega zlo« čina, nihče ne ve. Zadevo preiskuje sedaj beograjska policija. Med zemunskim pre« bivalstvom je prvi napad, še bolj pa ta zagonetni umor izzval veliko razburjenje.
Preprečena železniška nesreča
Subotica, 12. avgusta, i. Sinoči bi se bi« la na progi Sečanj«Alibunar skoro pripeti« la huda železniška nesreča. Iz še nepojas« nenega vzroka sta vozila na isti progi v nasprotnih smereh dva osebna vlaka. Zna« šla sta se baš na terenu, ki je bil z obeh strani precej strm, tako da sta oba vlaka vozila le z malo brzino. V zadnjem hipu sta strojevodji obeh vlakov opazila nevar« nost in dala znake. Potniki, ki so skozi okna opazovali pretečo nevarnost, so v splošni paniki začeli skakati iz vlakov. Hladnokrvnosti obeh strojevodij pa je uspelo, da sta vlaka še v zadnjem hipu ustavila. Obe lokomotivi sta se približi-.Ii na dva metra in katastrofa bi bila nedo« gledna. če bi strojevodji obeh vlakov ne pokazala toliko hladnokrvnosti. K sreči iz« med potnikov, ki so poskakali iz vlakov, ni bil nihče ranjen.
davčne oblike je v tem, da osredotoču-je davčno obvezo na eno mesto in na eno osebo za vse prometne izpremembe, ki dolete v gospodarskem življenju posamezno blago v neizpremenjeni obliki. To velja za ves promet, ki mu »je podvrženo blago na potu od proiz-vodnika ali od uvoza do konzumenta. Nadalje predvideva novi zakon enkratno davčno breme (pavšal) in to na enem mestu in za eno prometno osnovo ne glede na to, ali je prometna pot daljša ali krajša od določene povprečne poti.
Iz te osrednje misli izhaja druga misel, ki naj omeji obseg davčnih obve-zancev te davčne oblike na čim manj' še število. Skupni davek naj obsega po možnosti s posebnim ozirom na davč no tehniko ne samo promet (nabavke) blaga v neizpremenjenem stanju od pro izvodnika ali uvoza do konzumantov (takozv. trgovske faze), temveč tudi nabavke predproizvodov, ki so potrebni ali ki jih uporabljajo za izdelavo zadev nega blaga. Nadalje spadajo semkaj na bavke kasnejših proizvodov, ki so sestavljene iz blaga, podvrženega skupnemu davku.
Čimbolj bodo gospodarski in tehnični pogoji tega kombiniranega skupnega davka izpopolnjeni, tem bolje bo rešena naloga, ki je bila postavljena s to reformo. Tako na pr. more skupni davek na moko istočasno obsegati prometni davek za kruh, prometni davek od živine v klavnicah, lahko vsebuje obenem tudi davek na kože, meso in klobase, skupni davek za tessiilna tkiva tudi davek na nabavke sirovin (volne in bombaža), kakor tudi da\e,k za vse njihove izdelke do konrekcije. davek na strojeno kožo (usnje) sme obsegati i davek od vseh usnjatih izdei-kov, skupni davek od papirja lahko krije davek od vsakovrstnih nibavk papirja do časopisnega papirja in i; gotovljenega papirnatega blaga.
S tem se bo dosegla izredna poenostavitev davčne odmere, ki bo dobrodošla tako davčnim oblastvom kakor vsemu narodnemu gospodarstvu. Velik krog oseb bo ostal izven okvira davčnih obveznikov in ne bo dolžan prijavljati davka in voditi posebnih knjig o poslovnem prometu. Ako abstrahiramo od uvoza, bo to veljalo tudi za večino trgovcev. Nadalje bo to veljalo tudi za znaten krog obrtnikov-proizvodnikov, n. pr. za peke, čevljarje, krojače, pro-lzvodnike papirnatega blaga itd. Ako upoštevamo tudi to, da je med temi mnogo takih, ki ne vodijo knjig ali pa zelo nezadostno, lahko ocenimo, kolikšna bo olajšava pri vseh teh poslih za trgovce in obrtnike s tem, da izpadejo iz kroga tovrstnih davčnih obve-zancev.
Trocki se vrne v Rusijo?
Bratislava, 12. avgusta, s. Tukajšnji list »A Naplo« objavlja v svoji današnji iz« javi vest, da je bivši izgnani ruski ljudski komisar Trocki potoval skozi Bratislavo v rrančiškove Laznv. Trocki potuje incogni« to. List poroča dalje, da se bo Trocki v tem svetovnem kopališču sestal s čičeri« nom in Lunačarskim in da je prvi že v Frančiškovih Laznyh, dočim pa pričakuje« jo prihod Lunačarskega v prihodnjih dneh. Na konferenci teh politikov bi se razprav« ljalo o tem, kako bi se omogočil povratek Trockega v Rusijo.
Kakor se Vašemu poročevalcu iz ruskih krogov sporoča, je ta vest zelo neverjetna, ker se mudita Lunačarski in čičerin sedaj v Rusiji.
Požar na Marconijevi jahti
Rim, 12. avgusta. AA. Velik ogenj je uničil prednji del Marconijeve SOOtonske jahte »Electra« z dragocenimi brezžičnimi aparati vred. Vendar se jc posrečilo rešiti Alarconijev radiotebnični laboratorij z njegovimi najnovejšim! izumi. Škodo c?ni» jo na blizu pol milijona lir.
Johnsonova v avdijenei pri angleškem kralju
London; 12 .avgusta AA. Včeraj je angleški kralj sprejel v buckinghamski palači letalko miss Amy Johnsonovo ter ji predal odlikovanje komanderja britskega cesarstva. To odlikovanje si je letalka zaslužila s svojim poletom v Avstralijo. Miss Johnsonova je bila prva, ki jo je kralj sprejel po povratku iz Cowesa.
Največja sinagoga v Rumuniji pogorela
Marmarošsigef, 12. avgusta s. Danes ponoči je izbruhnil požar v največji sinagogi Rumunije. Sinagoga je pričela goreti na več krajih. Iz gostega dima se je dobro občutil duh po petroleju. VojaSki oddelki so morali priti na pomoč požarni brambi. V jutranjih urah požar še ni bil pogašen.
Nov plavajoči dok pogorel
Vancouver, 12. avgusta d. Tu je požar uničil ogromni plavajoči dok, ki je bil pravkar izdelan za >Canadian National Railway «in bi moral biti izročen družbi čez dva dni. škoda znaša 70 milijonov dinarjev.
Nesreča pri kopanju studenca
Križevci, 12. avgusta, č. Seljak Vinko Vručina je kopal studenec. Davi je splezal v jamo, da bi videl, kako dela napredujejo. Ker so popokale opore, se je studenec, ki je bil globok že šest metrov, zasul in pok o pal tudi Vrueino. Našla ga je. še le žen«. Sa je šla iskati, ker ga dolgo ni bilo n izaj. Predno so ga odkopali, je bil že mrlsv.
Kriza tržaškega fašističnega dnevnika
Trst, 10. avgusta. V tržaški javnosti je vzbudil veliko pozornost pojav, ki je zopet enkrat jav no razkril krizo, v kateri se že ves čas svojega obstoja nahaja tržaško službeno glasilo »11 Popolo di Trieste«. Prav za prav so danes fašistični vsi listi, ki izhajajo v Italiji, a vendar ima fašistična stranka kljub temu še mnogo listov, ki veljajo za njene službene organe, odnosno v zadnjih letih, odkar je taši zem identičen z državno politiko, za oficijozen organ režima. Za Julijsko Krajino je tak organ tržaški dnevnik »II Popolo di Trieste«. List je bil ustanovljen 1. 1920., ko so bili fašisti sicer še v opoziciji, a vendar že zelo močni. Zlasti v obmejnih pokrajinah so imeli že merodajen vpliv in so zato računali, da bo njihov dnevnik v najkrajšem času v rokah ne le vsakega fašista, temveč tudi vseh drugih, od fašizma odvisnih ljudi. V svojem pričakovanju so se varali in »Popolo di Trieste« je vegetaril iz dneva v dan.
Situacija se je za »Popolo di Trieste« vsaj deloma izboljšala po fašističnem prevratu, ko so dobili fašisti v roke tudi vso državno oblast. Fašističnemu strankarskemu pritisku za razširjenje lista se je pridružil še ves vpliv državne administracije. Prefekti so izdajali naredbe, da morajo uradniki list naročati in ga povsod priporočati. Uradni predstojniki so morali sporočati, kako so bile izvršene te odredbe. Vrh tega so fašistične oblasti dale »Popolu« celo vrsto privilegijev, ki jih drugi listi niso imeli, predvsem seveda prvenstvo pri vesteh službenega in polslužbenega značaja.
Toda vse to ni zaleglo tako, kakor so izdajatelji »Popola« pričakovali in računali. Pokazalo se je zopet enkrat, da naročnikov ni mogoče dekretirati. Pod pritiskom in v strahu, da bi jim odklonitev lahko škodovala v karijeri, so mnogi list res naročili, ki bi ga drugače ne, a kljub temu v vseh desetih letih svojega obstoja »Popolo di Trieste« ni mogel doseči niti polnih 4000 tisoč naročnikov. Ker je na ta način naklada ostala daleč pod minimom, ki šele daje v italijanskih večjih mestih dnevniku informacijsko in gospodarsko veljavo, je ostal »Popolo« tudi brez inseratov. Gospodarskim krogom, ki naravno računajo pri svojih objavah realno, se reklama v mjem ni izplačala in tako se tudi inseratne kalkulacije izdajateljev niso obnesla.
Tako se je moral »Popolo di Trieste« ves čas boriti z velikimi težkočami materialnega in moralnega značaja. Slabo gospodarstvo prr. listu ter zavest, da se ogromni deficiti plačujejo iz javnega denarja, sta še povečali odpor, ki ga je v javnosti rodil pritisk na neprostovoljno naročanje. Javna tajnost v Trstu je, da so resni fašistični Krogi že večkrat v zadnjih letih odločno svarili pred takim postopanjem. Predlagali so, naj se list ukine.„češ da lahko že vpeljani listi fašistični stvari mnogo več koristijo, pri čemer se prihranijo še znatne denarne vsote, ali pa se naj list spremeni v uradno glasilo državnih oblasti v Julijski Krajini. Mnogi fašisti, ki so bili v stranki že od njenega po-četka, torej takrat, ko pripadnost k fašizmu še ni nudjla nikakih ugodnosti, zamerjajo listu tudi to, da pišejo vanj najbolj ognjevite fašistične članke, ravno tako zvani »neofašisti«, to so ljudje, ki so se spreobrnili k fašizmu šele potem, ko je postal državni program. Ti novofašisti so bili poprej često najhujši nasprotniki Mussolinija in fašizma, odkar pa je v fašizmu združena vsa moč. bi ga radi vzeli kar v zakup in učili fašistične pravovernosti tudi stare fašistične borce. Ti kvitirajo ta pojav deloma s sarkastičnimi opazkami, deloma pa tudi z ogorčenjem in z zahtevo po izčiščenju. ki se v zadnjem času sploh vedno jačje pojavlja po vsej Italiji.
Te razmere so privedle naposled tudi fašistični direktorij do prepričanja, da tako ne gre naprej. Sklenil je, da prevzame v imenu stranke list javno in tudi formalno v svojo last in izroči vodstvo lista posebnemu inšpektoratu. Ia je dobil nalogo, da ooieg vodstva tekočih poslov pregleda tudi vse dosedanje poslovanje lista in njegovih upraviteljev. Ako .se pokaže, da ie bilo gospodarstvo lahkomiselno, bodo krivci poklicani na odgovor.	K. g.
Južni TirpM vstopajo v fašiste
Bolcan, 12. avgusta, s. Po posetu avstrii« skega zveznega kancelarja dr. Schobra nri Mussoliniju. je veliki fašistični svet skle« ml, da moreio Nemci iz iužne Tirolske ki so izpolnili svojo vojaško dolžnost v italijanski vojski, prositi za sprejem v fa« sistično stranko. Kakor javlia vodstvo
i jS nčr P°dIaS' tega sklena orosilo XK> mladih Nemcev iz južne Tirolske za sprejem v fašistično stranko.
Na pogrebu prijatelja umrl
Koprivnica. 12. avgusta, č Tragičen slučaj se je primeril danes dopoldne v Koprivnici. Seljak Marko Snbotič je prišel na pogreb svojega prijatelja Jovana Lehana. Ko so se govorniki na grobu poslavljali od pokojnika. se je Snbotič nenadoma zgrudfl m padel v jamo. Slučajno navzoči zdravnik ie ugotovil, da ga ie zadela kap. Bil je takoj mrtev in je bila vsaka zdravniška pomoč zaman.
Morski psi ori Valencij!
Madrid, 12. avgusta A A. Poročajo iz Valencije, da so se v bližini tamošnUh peščin pojavili mnogoštevilni morski psi. Kopalci na peščini so skupaj z ribiči ujeli enega psa
Jesenski delovni načrt avstrijske vlade
Predložila bo zbornici načrt za reformo volilnega reda in bračnega prava - Velik deficit pri brezposelnih podporah • •
Gradec, 12. avgusta g. V »Grazer
Tagblattu« je objavljen razgovor z vodilno osebnostjo avstrijske politike, ki je očividno zvezni kancelar dr. Schober. ^
V tem članku se razpravlja o razgovoru dr. Schobra z voditelji Heim-\vehra. V članku se ugotavlja, da je v tem razgovoru nasproti vestem od heinnvehrovske strani šlo glede afere Pabsta le za dovoljenje za kratko bivanje Pabsta v Avstriji. Zanimivo je, da se je razgovora s Heimwehrovci udeležil tudi trgovinski minister Schu-ster. Dr. Schober je ob tej priliki voditeljem Heimwehra obrazložil tudi pripravljeni vladni program za jesensko zasedanje, čigar glf »4 točki bosta volilna reforma in . ^ma brač-
nega prava. Dr. Schober tudi ni skrival svojega dvoma zaradi uspeha avstrijskega meščanstva pri volitvah, ako se ne bi v zadnji uri pri obeh \e-likih strankah doseglo potrebno izboljšanje volilnega zakona.
Dunaj, 12. avgutsa g. Iz vladnih krogov sporočene številke o brezposelnih podporah izkazujejo deficit, ki se bo do konca leta zvišal na 100 milijonov šilingov. Ta deficit bo morala plačati vlada. Po ugodnem razvoiu na delovnem trgu v spomladi je obstojala nada, da se bo v tem letu dosegel sufi-cit, s katerim se bodo odplačali vsaj deloma predujmi pri vladi. To se je zgodilo le v malenkostni meri. Listi zahtevajo čimprejšnjo reformo zakonodaje glede brezposelnosti.
Ratifikacija italijansko-sovjetske pogodbe
Ustanovitev mešane komisije za izvajanje trgovinske pogodbe - Mussolini zavlačuje ratifikacijo
Rim, 12. avgusta d. Takoj prve dni po podpisu razširjene italijansko-sovjetske ruske trgovinske pogodbe se je pokazala potreba ustanovitve posebne institucije, ki bi urejala in nadzorovala izvajanje te pogodbe. Ta institucija bi imela nalogo izdelati tudi še poseben pravilnik za trgovsko poslovanje med obema državama.
V dogovoru in soglasju s kremelj-sko vlado je bila sklenjena ustanovitev te institucije v obliki desetčlanske mešane komisije, v kateri bo načeloval ruski delegaciji šef vseh sovjetskih trgovinskih zastopstev v Evropi, Lju-bimov; italijanski pa sam ministrski predsednik Mussolini. Komisija se bo sestala takoj, čim se vrne ia Berlina Ljubimov, ki je odpotoval tja zaradi obnovitve trgovinskega dogovora z Nemčijo, ki je bil sklenjen leta 1925. Italijanska delegacija je že izdelala celo vrsto predlogov, ki jih bo predložila komisiji v sprejem.
Sovjetska trgovinska delegacija v Italiji je preložila svoj sedež v Genovo, kjer bo nadzorovala gradnjo sovjetskih trgovinskih ladij, ki jih bodo gradile italijanske ladjedelnice. V zvezi s tem poroča italijanski tisk, da bo najela sovjetska vlada večje število italijanskih ladij, ki bodo prevažal« sovjetsko blago na svetovna tržišča.
Ker je podpis italijansko-sovjetske trgovinske pogodbe zelo neprijetno odmeval v Angliji, je sklenil Mussolini zavleči ratifikacijo te pogodbe ter bo predložena šele koncem oktobra zbornici. Ob tej priliki bo imel Mussolini daljši govor o odnošajih s sovjeti ter se najbrž dotaknil tudi politične strani sklenjenih dogovorov. Ljubimov je sicer protestiral proti temu zavlačevanju, a se je moral končno vdati, ker je Mussolini dejal, da ni mogoče misliti prej na ratifikacijo zaradi ureditve vprašanja italijanskih državnih gar rancij za sovjetska naročila.
Proračunska seja Tardieujeve vlade
Kljub politiki štednje predvideva proračun za leto 1931. povišanje Izdatkov za 6 milijard frankov — Popolen zastoj političnega življenja
v Franciji
Pariz, 12. avgusta s. Danes se je vršil vsakoletni ministrski svet, v poletni resi-denci predsednika republike v Ramdouilletu
Na tem ministrskem svetu so se bavili s toliko materijalom, da so se morala posvetovanja nadaljevati še popoldne. Središče posvetovanj je bil proračunski načrt za leto 1931. Čeprav je ministrski predsednik Tardieu najavil, da ne bo dopustil nobenega povišanja izdatkov, izkazuje že prvi načrt /a prihodnje leto za 6 milijard povišanih izdatkov.
Običaj pa ie, da parlament še vedno odobri celo vrsto izdatkov, tako da se mora vsekakor računati s povišanjem proračuna izdatkov za nekaj milijard. V izdanem komunikeju ministrskega sveta pa se izraža
upanje, da se bo vendarle posrečilo brez novih davkov in posojil vzpostaviti ravnotežje v proračunu.
Politično življenje pa je sicer v popolnem zastoju, ker so skoro vsi politiki na počitnicah v svojih volilnih okrajih, kjer se vrše le manjši zaupniški sestanki. Pričakovati pa je, da se bo politično življenje zopet oživelo koncem meseca Edino pozornost je vzbujala stavka tekstilnih delavcev v severni Franciji, kjer pa je pokazala osrednja zveza socialističnih strokovnih organizacij, da obvlada popolnoma položal ter da so zaman napori fracoskih komunistov izrabiti mezdne borbe za njihove temne namene.
Saueroein predlaga aretacijo Hitlerja
Sauerwein napoveduje, da bo dobila pri volitvah ekstremna opozicija do 130 mandatov — Odločitev leži v rokah predsednika Hindenburga
Praga, 12. avgusta, d. Znani francoski novinar Jules Sauerwein je objavil v >Prager Pressec daljši članek o vzrokih nemirnega razpoloženja v Nemčiji. V članku pojasnjuje pisec vzroke krize nemškega gospodarskega in socialnega življenja ter vse bolj akutno krizo nemške demokracije in parlamentarizma. Kot dober poznavalec razpoloženja nemškega naroda, ki se ne more in ne mara uživeti v posledice izgubljene svetovne voiae, napoveduje Sauenvein, da bodo dobili pri septemberskih volitvah narodni socialisti kakih 50 mandatov, komunisti pa 60. katerim se bo pridružilo še kakih 20 nemških nacionalcev Hugenbergove garde. Ta močna destruktivna opozicija, ki ne bo izbirala sredstev, bo povzročala mnogo skrbi nemškim vladam ter dokazala treznim Nemcem, da je že čas pričeti voditi realno politiko ter prenehati gojiti sredi Evrope revolucijonarne organizacije, ki ho-
čejo posredno ali neposredno zboljševizirat! Evropo.
Po mnenju Sauerweina bi bilo v interesu nemške države in naroda, fe bi rlada eim-preje aretirala voditelja narodnih socialistov Hitlerja ter z odločno akcijo zatrla narodno socialistični pokret, ki bo v dogled-nem času zelo ogražal javni red in mir. Bodoča vlada meščanskih strank, ki jo misli sestaviti dr. Brfining ne bo imela lahke naloge, ko se bo morala boriti s 150 poslanci socialistične in 130 poslanci komunistično nacijonalistične opozicije.
Odločitev leži v rokah predsednika Hindenburga in Beichsrcvehra, če bosta imela dovolj moči izvesti razpustitev desničarskih ekstremnib organizacij ter aretirati glavne hujskače in jih poslati za gotovo dobo na kraj kjer ne bodo mogli ogražati Nemčije in svetovnega miru.
Pred povratkom zrakoplova
»R lOOcc
London, 12. avgusta. A A. Po 25«urnem poletu nad Niagarskimi slapovi m večji« mi kanadskimi mesti, kjer so ga povsod pozdravljale velike množice ljudi, se je zrakoplov »R 100« vrnil na letališče St. Hu« bert v Montrealu. Na povratku se je ne« koliko pokvaril eden izmed šestih motor« jev. Navzlic temu »R 100« ne bo odložil povratka v Anglijo, kamor odplove v sre« do. Najbrž bo* letel nekoliko južneje ter bo preletel Bristolski preliv in London v smeri proti Cardingtonu. Na kanadsko vlado je »R 100« napravil velik vtis in ba« je namerava tudi ona v kratkem zgraditi sličen zrakoplov.
Nesrečna smrt angleškega generala
London, 12. avgusta. AA. Davi je umrl na posledicah včerajšnjega avtomobilske« ga karambola, general S»r Horace Smith Dovrien. Karambol se je pripetil včeraj na nekem križišču blizu Chippenhama, kjer se je general vozil; njegov 8vto se je pre« vrnil in ga pokopal nod seboj. Generala so takoj nrepeljali v bližnjo bolnico, kjer pa je podlegel hudim ranam.
General Horace Smith je med vojno po«
veljeval drugi angleški armadi v Franciji, pozneje pa je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vzhodnoafriških čet Nato ga je vlada postavila za guvernerja Gibral« tarja, kjer je ostal do leta 1923., ko je pro« sil za upokojitev.
Tekma za bolgarsko nogometno prvenstvo
Sofija, 12. avgusta AA. 17. avgusta bo odločilna tekma za bolgarsko nogometno prvenstvo. Slavija nastopi proti lanskemu prvaku države Botevu iz Plovdiva. Zmagovalec te tekme bo igral v finalu s klubom Vladislav iz Varne.
Deset oseb utoidlo
Pariz, 12. avgusta. AA. Havas poroča iz Kijeva, da se je na Dnjepru prevrnil v viharju čoln, v katerem je bilo šest žensk in štirje otroci, ki so vsi utonili.
Fuzija angleških filmskfii podjetij
London, 12. avgusta. Na včerajšnji seji britanske zvočne filmske industrije so vse udeležene filmske družbe sklenile fuzijo v skupno zvočno filmsko podjetje. Nova družba si je nadela ime Audible Film Graft Ltd.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Vedno bolj oblačno, na zapiJu Avstrije najbrže že jutri padavine.
*JDTROc IL 286
Ma, IS. YHL 1930
NTaši kraji in ljudje
tečaj mariborske sokolske 2upe
27. ju'ija do 30. avgusta t. 1. se vrši vinženjerski podoficirski Soli v Mariboru va-diteljski tečaj mariborske sokolske župe. Slika kaže vse udeležence ob priliki predavanja br. Cirila Hočevarja.
Od orjaške skale ogrožene hiše
Jesenice, 12. avgusta.
Prebivalstvo gornjega dela Jesenic, tako« gvane Murove je te dni zelo razburjeno in te nahaja v velikih skrbeh, ker se je začela nad njihovimi hišami v hribu Merca pre« mikati velikanska plast zemlje, ki grozi v doglednem času, morda že v nekaj dneh porušiti in pokopati pod seboj celo skupi« no hiš. Predvsem pa grozi, da se sproži v dolino orjaška, kakih 200 ton težka skala, ki se je od sobote premaknila že za pol drugi meter s svojega prejšnjega ležišča ter da skotali vsak hip po hribu navzdol in zmelje pod seboj hiše posestnikov Blaža Klinarja, Alojzija Novaka, Petra Klemen« ca, Valentina Hrovata in vdove Pucelje« ve. Hiše posestnika Novaka, Klemenca in Hrovata, so morali te dni že izprazniti, ker se vsak čas vale do njih kake večje ali manjše skale iz tega sedaj tako nemirnega terena. Posestniki zgoraj imenovanih hiš so zelo težko prizadeti zaradi katastrofe, ki jim preti, osobito na še posestnik Kle« mene in Novak, katera sta svoji hiši zad« nja leta temeljito popravila, medtem ko je posestnik Klinar ravno to poletje svojo staro hišo porušil do tal in zgradil na tem mestu novo lepo, vili slično hišo, v katero se je nameraval še to zimo vseliti.
Izgledov, da sc ta katastrofa prepreči, ni prav nobenih. Orjaška skala se razstre« liti ne more, ker se stalno premika in bi se pri razstrelitvi lahko tvegalo nekaj člo« veških življenj. Ako bi se pa tudi dala razstreliti, bi posamezni deli skale, ki bi se po razstrelitvi sprožili v dolino, tudi povzročili dosti škode ter pospešili, da se odtrga velika plast zemlje, ki bi pokopala nekaj hiš pod seboj. Tudi drevje ne more zadržati skalovja in bi se pod njegovo te« žo pripogibalo kakor bilke, ako pa bi se zabilo pilote, bi se tudi ti polomili kakor vžigalice.
Kaj je vzrok, da se je začel tako nena« doma hrib premikati z orjaškimi skalami v dolino, se doslej še ni moglo dognati, pač pa bo najbrže glavni vzrok ta, da se je pri gradnji občinskega vodovoda, ki se letos gradi, prekopalo velik del ilovnatega terena, ki je bil k pogrezanju naklonjen od onega terena, ki ima trdno podlago in ki je bil zaraščen z drevjem. Vrhu tega so zvozili delavci podjetja, ki gradi vodovod, na ta eksponirani teren velike množine iz« kopane zemlje ter raznovrstnega stavbne« ga materijala. Pri izkopavanju zemlje so morali tudi odstraniti vse drevesne kore* rine in tudi voda, katere je v tem okoli« šu mnogo, je vdrla v razne zemeljske raz« pokline osobito v zadnjem deževju in je izpodkopavala ves teren. Seveda je to mnenje priprostih ljudi, katerih navedbe pa so tudi precej utemeljene. Strokovnja« ških izjav pa dosedaj še ni bilo in ko jih dobimo, bomo o tem poročali. Na vsak način pa bodo prizadeti posestniki, ki vsi izhajajo iz delavskih vrst in ki so si uredili tu svoje vzorne domačije, zaradi neizbež« ne katastrofe zelo hudo prizadeti, ker za tak primer niso bili nikjer zavarovani.
Vransko pismo
Vransko, 11. avgusta.
V nedeljo smo doživeli malo slavje. Ves trg je bil v zastavah, popoldne pa so pri« šli gostje gasilci iz bližnje okolice, da so prisostvovali blagoslovljenju ličnega plezal« nega stolpa, ki ga je postavilo agilno trško gasilno društvo poleg že obstoječega gasil« nega doma. Žal le, da so se okoliška dru« Stva premalo zavedala dolžnosti, odzvala so se samo tri: Zagorje, Motnik in Pre« kopa.
Po sprejemu je župnik dr. Mortl blago« s'ovil novi stolp. Župni načelnik žalske žu» pe stavbenik g. Gologranc je orisal delo trškega gasilnega društva, ki je bilo usta« novljeno kot eno prvih v Savinjski dolini že 1. 1876., nakar je načelnik g. Lukman izrekel zahvalo občini, obema posojilnica« ma in vsem onim okoličanom, ki so kakor« koli pomagali postaviti novi stolp. — Po oficijelnem delu je četa gasilcev, na čelu ji rudniška godba iz Velenja, odkorakala na senčni vrt hotela Slovan, kjer se je vr« šila animirana zabava do pozne noči ob zvokih velenjske godbe.
Stolp sam je ličen izdelek stavbenika g. Gologranca, visok 14.5 m in je stal 30.000 dinarjev ter srečno zaokroža okolico cer« kve.
Kakor vse kaže, bo zadeva trškega vo« dovoda končnoveljavno zadovoljivo reše« na. Zajemalnik bo v Brdcih, rezervoar pa nekaj nižje. Zračna napetost v cevju bo znašala 5—6 atmosfer, rezervoar sam bo vseboval 80 kub. metrov tako da bo trg zadostno preskrbljen z dobro pitno vodo in bo končno udejstveno večletno prizade« vanje občine, ki ji je že pred skoro tride« set leti dal pobudo takratni okrajni zdrav« nik dr. Schwab, ki je ugotovil mnogim stal« no se vračajočim boleznim vzrok — slabo pitno vodo. Vodovodni stroški so proraču« nani na 630.000 Din. Banovina je nakazala 100.000 Din, 100.000 bodo prispevali inte* resenti, v ceveh, ki so pripadale občini, ker se v Prekopi ni napeljal vodovod, je nadaljnih 100.000 Din vrednosti, ostanek bo posodila brezobrestno država. Ce bo šlo brez zaprek, se bo začelo z delom že letos. Tako je napravila občina, ki ji na« čeljuje župan g. Ottenschlager, krepak ko« rak naprej. — Občina v bližnji bodočno* sti ne bo mogla preko perečega vprašanja javnega kopališča Trg s svojo lego nudi vse pogoje za tujski promet. Posebno sedaj,
ko hmeljarstvo ne donaša onih dohodkov kot v pretekli dobi se pojavlja občutno pomanjkanje denarja. Ce se pa hoče pri* vabiti tujca, ki pusti tu svoj denar, mu je zato tudi nekaj nuditi treba in eno, poleg udobnih in cenenih stanovanj, naj« važnejših zahtev tujca je kopališče, solnč« no, lepo in prostorno kopališče. In ne sa« mo tujci, tudi tržani sami ga potrebujejo. Slejkoprej bo treba posvetiti vso skrb te« mu vprašanju, kakor vsem ostalim, ki so s tem v zvezi.
Z obiranjem hmelja smo pričeli začet« kom tega tedna. Obiralci in obiralke so prihiteli iz kranjske strani in štajerskih krajev. Kvaliteta ni prvovrstna in kvanti« tativno bo skoro eno tretjino pridelka manj. Da bi bila le cena, saj po tem, kar se obeta, niti stroški rie bodo pokriti. Se še spomni« te kmetiča, ki je z denarjem, ki ga je do« bil za »hmev« in ga je zbasal kar v »ce« kar«, hitel proti Žalcu, pa mu je iz canjice veter potegnil eno podobico.
»Hoj, oča, nekaj ste zgubili,« je tekel za njim dečko.
»Kakšen pa je: ta velik, srednji ali ma« li?«
»Mali je, mali!«
»Kar naj bo!« se jc odrezal oča, kdo se meni za kovača. Tistih časov ne bo več, ko so ga plačevali ljudje po 3000—400 Din kilogram. Danes pa 10—16 če bo. Jud se nikdar ne ogoljufa; kar je takrat plačal preveč, to mu sedaj, ko so se ljudje vrgli na hmelj in ga je dosti, samo pada v na« ročje. Ce bi ljudje ne razširili svojih hmelj« nikov, bi hmelj še sedaj imel lepo ceno, tako pa baš radi tega propada ta gospo« darska panoga, da kmalu mali človek ne bo zmogel obdelovalnih in drugih stro« škov in bodo stali zopet le oni, ki imajo nekaj pod palcem. Tedaj bo šla bržkone cena zopet gori in s bo uresničeval prego« vor: kjer je mnogo golobov, se jim radi pridružijo še drugi.
Delna rešitev te krize, ki jo občuti vsa Savinjska dolina je v pametnem gospodar« skem preorientiranju in tujskem prometu. Da se bo izvršila ta evolucija čimpreje in uspešno, so v najvišji meri poklicani vsi faktorji, ki morejo in morajo skušati po« staviti, tako ali tako, dolinsko gospodar« stvo na trdne noge in rešiti to, kar se še v dobršni meri da.	Ami.
Najdba človeškega okostja
Sava, 12. avgusta.
Delavec železniške postaje Tomše, ki gradi na griču nad Savo svojo hišo, je da« nes zjutraj pri kopanju temelja izkopal najprej lobanjo, potem pa celo človeško okostje. O tem je takoj obvestil orožnike in je prišla tja tudi orožniška patrulja iz Vač.
Vest o najdbi okostja se je po vasi in okolici naglo razširila ter se je prebival« stvo spomnilo na nekega kmeta, ki je pred desetletji brez sledu izginil, ko se je z več« jo vsoto denarja odpravil od doma na se« jem. Ta mož je postal gotovo žrtev kake« ga roparja. Tam, kjer so našli sedaj oko« stje, ni nobenih sledov kakega starega po« kopališča in je gotovo, da je bilo truplo brez krste nagloma položeno v zemljo. Okostje so odnesli v mrtvašnico in pre« iskava bo skušala sedaj dognati, če so to res ostanki pred dolgimi leti izginolega po« sestnika.
Aretacija pobeglega zločinca Petriča
Ljubljana, 12. avgusta
V nedeljo popoldne je spoznal neki domačin v enem izmed treh medsebojno se pomenkujočih gostov v gostilni na Ježici nevarnega tatu Josipa Petriča, ki je nedavno pobegnil dvema orožnikoma.
Petriča sta pred tednom dva orožnika, kakor smo poročali, z dvema drugima obsojencema eskortirala v kaznilnico v Maribor. Na neki postaji med Pragerskim in Slovensko Bistrico, ko je zavozil vlak v predor, pa je Petrič nenadoma vstal in se vrgel pri odprtem oknu na tla. Obležal je precej poškodovan in nezavesten in so ga pozneje našli neki delavci, ki so ga odnesli v Slovensko Bistrico, odkoder pa je, ko se je zavedel, spet pobegnil. Petrič se je nato skril v gozdove. Orožniki so menili, da je pobegnil v Avstrijo, a ta domneva se je izkazala za napačno. Ubežnik jo je popihal nazaj v ljubljansko okolico in kradel po raznih hišah. V zadnjih dnevih se je priklatil na Ježico.
Domačin, ki je Petriča spoznal, je obvestil ljubljansko policijo, ta pa orožništvo,- nakar sta se takoj odpeljala na Ježico oba orožnika, ki jima je bil Petrič pobegnil na transportu. Petriča nista več našla v gostilni, nakar sta preiskala vso okolico in zasle-dovanca blizu polnoči res iztaknila v nekem kozolcu pri Tomačevem. Presenetila sta ga v spanju in ga hitro ukle-nila. Mož se ni niti malo upiral. Orožnika sta ga nato odvedla v zapor v Ljubljano, odkoder ga bodo pod močno stražo vnovič eskortirali v mariborsko kaznilnico, kjer mora odsedeti 5 let.
Danes ob 4., pol 8. in 9'A nemško govoreči film
FLIRT«
Po motivih znanega šlagerja: »ŽENA, KI TE NIKDAR NE POZABI«
V glavni vlogi naš rojak
Svetislav Petrovič
ln lepa Lil Dagover
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. ure.	Znižane letne cene!
Elitni feino Matica
Telefon 2124.
Smrt zaradi zastrupljenja z gobami
Murska Sobota, 11. avgusta.
V	nedeljo zjutraj ob 1. je zaradi zastrup« ljenja z gobami umrla Ruža Flisova, 24« letna postna uradnica v Gornji Lendavi. P oko j niča je bila pristojna v Muto. Smrt« na kosa ji je prerezala niti življenja daleč od njenih draigih, v severnem Prekmurju, kjer si je kot zvesta uradnica služila kruh. Smrt nesrečne uradnice ne bi bila tako tragična, kakor je, če bi umrla zaradi dolge bolezni, ali če bi bila že od prvega trenut« ka zastrupljenja izključena vsaka možnost za rešitev. Bila je zdrava, mnogo let je še videla pred seboj.
V	torek prejšnjega tedna se je nahranila z gobami. Ni vedela, aH so strupene in ker še tistega dne ni čutila nobenih slabih posledic, se je naslednji dan, v sredo, zo« pet nahranila z njimi. Kmalu je začutila v želodcu bolečine, kljub temu pa je še do večera vestno izvrševala svojo uradniško dolžnost. V četrtek je začela bljuvati in čudo — še vedno ni zapustila urada. V pe« tek šele je legla v posteljo — za vedno je nehala hoditi. Dopoldne istega dne jo je prvič obiskal zdravnik. Ni odredil prevoza v soboško bolnišnico, dasi mu je bolnica — kaikor pripovedujejo najbližji znanci — izpovedala, da je Ijedla gobe. Predpisal jii je kapljice. Ker pa te niso zboljšale sta« nja, so poslali popoldne vnovič po zdravni« ka, ki ga ni bilo doma. Zdaj šele so se znanci spomnili na to, da je treba bolnika kair najhitreje prepeljati v Mursko Sobo« to. Telefonirali so na vse strani, da bi do« bila avtomobil. Ob 8. zvečer je ležala konč« no nesrečnica v soboški bolnici.
Tu so ji posvetili zdravniki vso pažnjo in skrb. Toda — vse je bilo že zdavnaj prepozno. Kljub temu, da »o ji dajali ne« prestane injekcije, niso mogli ugnati smr« ti. Glas ji je vedno bolj pohajal in končno je v nedeljo zjutraj izzvenel. Umrla je; oči ni zaprla, kakor da bi ji bilo žal luči..
Smrt nesrečne uradnice je vzbudila v vsem mestu veliko žalost. Tem bolj je
mogla zadeti njene najbližje sorodnike, ki jim je kar nepričakovano prišlo žalostno poročilo. Pokojnica ima sestro, ki je že 7 let ni videla.
Sprevod se je vršil v ponedeljek popol« dne ob 2. Razen pokojničine matere, brata in omenjene sestre, ki so prišli' iz Mute, se ga je udeležilo lepo število meščanov, do« kaz, kako globoko je pretresla V6akega smrt ubogega dekleta.
Sprevod z avtomobilom, pripravljen za pot v Muto, je krenil iz bolniškega dvori« šča po Cerkveni in Šolski ulici; tu se je ustavil, da so se sorodniki še enkrat po« slovili od ljubljenega dekleta. Ko je kma« lu nato avtomobil odrinil, so solznih oči gledali za njim.
Ruža Flisova je bila v Goc. Lendavi splošno priljubljena, zato se je bo ljudstvo dolgo spominjalo. Njena smrt pa bo v opozorilo vsem, ki radi segajo po varljivih gobah.
Jubilej Češke koče
Slovensko planinsko društvo proslavi v nedeljo 24. t. m. 30 letnico Češke koče. Vsepovsod otvarjamo nove planinske na« prave in postojanke — znak našega na« predka. Pri tem se pa moramo spomniti na začetek delovanja. Leta 1893 ustanovljeno društvo je v prvih letih razvilo delo v Ju« lijskih Alpah in postavilo Orožnovo kočo, Staro Aljaževo kočo in pomembno staro Triglavsko kočo na Kredarici V Savinj« skih planinah pa je Savinjska podružnica vršila delo in njen nedavno preminuli za« služili načelnik Fran Kocbek je dal pobu« do, da se razganesmo tudi na severni stra« ni Grintavca — na Jezerskem — pripada« jočem tedanji Koroški. Pridružili so se nam vrli češki planinci, ustanovili češko podruž« nioo našega društva in izbrali Jezersko za svoje središče. V energičnem razmahu so postavili na Ravneh sedanjo Češko kočo, ki je bila takrat največja in najlepša slo« venska planinska koča. Le>ta 1899 je bila dovršena, julija 1900 pa slovesno otvorje« na.
Pomembne besede je taktat ob pozdra«
Doživeti starost — a kljub
temu ostati mlad? Od mladosti piti kavo Hag!
so
Kavo Hag točijo na željo v dobrih hotelih in kavarnah
vh k otvoritvi zapisal PL Vestnik.
»Koča na Grintavcu je dar Cehov, na«
menjen Slovencem, živa priča o bratovski zvezi, ki se je uresničila pod zaščito Skx venskega planinskega društva ... Češka koča, pozdravljena nam bodi, bodi nam v veselje, bodi nam v srečo! Le kliči nas glasno in vabi nas na vrhe in združuj nas ob sebi z narodom češkim na slovanskih tleh Grintavskih!«
Tako smo pred 30 leti na planinah usta« novili pravo življensko zvezo z bratskim češkim narodom in zvesto gojili to zvezo notri do osvobojenja Čehoslovakov in Ju« goskrvemov in sedanji naši državi stojita tudi sedaj in za naprej v najtesnejših sti« kih. Zato je dolžnost naših planincev, da proslavimo 30«letnico Češke koče in brat« skemu narodu pri tej slavnosti še enkrat potrdimo neomajno zvestobo.
Slavnost se bo vršila pri ČeSfci koči, v krajestvu Grintavca in Kočne. Zberemo se pri koči do 10. ure dopoldne. Pri tej pri« liki si ogledamo tudi novo planinsko pot ob Žrelu — za turiste velevažmo pot, ki omogoča, varen prehod od Okrešlja do Češke koče in Jezerskega.
Z Juniorskega plavalnega tekmovanja
odlične plavačice zmagovite sušaške Viktorije (od leve na desno) Medanič, Wlmmer in Župan, ki so s svojimi uspehi mnogo doprinesle- k zmagi svojega kluba.
V rakah je našla smrt
Begunje, 12. avgusta.
V bzogib težkim nesrečam, ki »o že ne« fitetokrat zahtevale za žrtev mlada življe« nja, nista previdnost in skrb za deco ni« koli prevelika. To nam ponovno priča tra» gična nesreča 22 mesečne deklice Ane Res« manove, ki je našla smrt v valovih komaj pol metra visoke vode, napeljane po ra« kah skozi vas Zgoše v neposredni bližini Begunj.
Mati Ana se je predpoldne odpravljala v kuhinjo, da pripravi družini obed; svo« jima otrokoma: 22 mesečni stari Anici in njenemu bratcu, triletnemu Mirku pa je dovolila, da se gTesta igrat k otrokom 20 m oddaljenega posestnika — soseda Česnika. Že čez kratek čas se je Mirko vrnil domov, dočim je setrica očividno hotela za bra« tom in je hitela sama po poti, ki vodi preko nezavarovanih rak in neograjenega mostička, domov. Po vseh znakih se je dekletce zagledalo na brvi v vodo in je po izgubi ravnotežja padlo v napeljane rake. Voda je odnesla dekletce kakih 300 m naprej do odprtine, ka daje energijo gomil« nemu kolesu Kristanovega mlina. Ob luk« nji za odtok vode se je trupelce zaskoči* lo in ga je našel malo pred 12. uro delavec Kristijan Fink iz Begunj, ki je o najdbi obvestil še mlinarja Janežiča. Skupno sta potegnila že mrtvega otroka iz vode; in je bila vsaka pomoč brezuspešna. Janežič je odnesel Anico na njen dom in je obenem obvestil njeno mater o smrti ubogega de« teta, ki je zadobilo pri padcu tudi več po« škodb na glavi.
Sreča v nesreči
Gornja Radgona, 12. avgusta.
Po večdnevnem deževju je bil v nedeljo še dokaj lep in prijeten popoldan za iz« lete. Številni reklamni letaki za vsakovrst« ne prireditve in veselice na vseh oglih so vabili na vse strani, le v samem trgu to« krat ni bilo ničesar. Gasilci so se deloma že zjutraj podali v Ljutomer na veliko gasilno slavnost, mnogi pa so jo mahnili deloma peš, deloma s kolesi in avtomobili v bližnje Apače, kjer je priredil krajevni odbor Narodne odbrane lepo uspelo vrtno veselico. Vinogradniki pa so izrabili prili* ko ter šli v svoje gorice, da si po večanev« nem dežju zopet lahko ogledajo dobro obetajočo letino, v kolikor je doslej še niso pobrala neurja, ki so zadnje tedne divjala nad našo okolico.
Tako se je tudi posestnik in trgovec z vinom g. Alojzij Jurša podal s svojo rod« bino na avtomobilu v svoje gorice v Pre« seko. Pred povratkom iz goric pa si je 13« letna hčerka Marta hotela natančneje ogle« dati ogrodje avtomobila in naključje je ho« telo, da se je avto začel pomikati navzdol Prestrašena Marta je -hotela avto zausta* viti na ta način, da se je postavila pred njim in ga skušala zadržati. Pri tem je padla pod avto med kolesa tako srečno, da se je poškodovala samo obleko in za« dobila lažje ogrebline po celem telesu. Prav lahko pa bi bila postala žrtev nepre« vidnosti Dogodek so pravočasno opazili ostali prisotni ter avto zaustavili, predno je kam zadel in se poškodoval.
Primorske novice
V Ajdovščini je umrla gospa Uršula Pi« km, mati slovečega slikarja V enota Pilo« na. Pokojnica je bila dobrega in usmilje* nega srca, zato so jo vsi spoštovali in po« graha se je udeležila ogromna množica ljudstva.
Izmed dijakov tolminskega Hceja sta na« pravila pred izpraševalno komisijo v Vid« mu maturo Anton Lahamar s šentviške gore in Alojzij Valentinčič iz Kozaršč ter privatistinja Vera Šorli iz Tolmina.
Zbor iz gledališča »Scala« v Milanu pri« redi v postojnski jami 7. septembra dva koncerta.
Trst je izgubil posredovalno trgovino med deželami onstran morja in Evropo, pristanšiki promet je le tranzitnega znača« ja. Od vojne dalje je propadlo v Trstu 19 velikih tvrdk, ki so uvažale kavo, in 6, ki so tržile z drogamL Imele so zveze z Vzhodom, Londonom, Hamburgom, Am« sterdamom, sedaj pa se vršijo naročila di« rektno brez tržaškega posredovanja. Če* skoslovaški promet se vedno bolj odmi-ka od tržaške luke in teče preko Hamburga, katerega atrakcijska sila ne sega samo v Srednjo Evropo, marveč prav do vrat Tr« sta, kakoir ugotavlja »Piccolo«.
Pred sedmimi leti se je začela graditi po svetokrižkih vinogradih pri Trstu nova obsežna cesta iz Sesljama. Potrebna zem* ljišča so bila razlaščena s prefekturnim od* lokom, določena je bila odškodnina last. nikom im zagotovljeno je bilo, da jo do* bijo v kratkem času. Odškodnine pa ni od nikoder in brezuspešna so vsa toza« devna posredovanja pri oblastih.
Večje množine sadja io zelenjave so po« Sijali do zadnjega časa iz Gorice v Av« strijo m Jugoslavijo. Mnogo blaga je po« nabil Bled, kamor je So dnevno 25 in še več kvintalov sadja in zelenjave.
Kraški vodovod, osušenje Lijaga m Pre« vala, bonifikacija na Kobariškem, obnova hiš in vrtov v Brdih, vse to in še marsikaj dcugega je obljubljeno že dolgo časa, pa se je odlašalo od leta do leta. Te dni je došlo iz Rima poročilo, da se je sam viad« ni načelnik zavzel za te stvari in odredil, da se imajo navedena dela takoj pričeti. V načrtu javnih del je tudi sanatorij za j etične s 176 posteljami, ki se ima zgraditi v bližani Gorice. Bolnica ima biti zgrajena do 5. decembra 1931. Žalostno je dejstvo, da ima goriška pokrajina največji odsto« tek jetičnih med vsemi italijanskimi pro« vincami.
Napredovanja v železniški službi
V IL skupino položajne plače zvanlčnikt II./3.: Adamlje Anton, Murska Sobota, Ajdovec Ivan, Kranj, Bah Josip, Ljubljana glav. kol., Belej Jurij, Bak Frančišek, Au-er Franc, Maribor glav. kol., Begeš Andrej, Dobrova Vintgar, Beravs Janez, Ljubljana gor. kol., Berlot Filip, Maribor kor. kol., Bertoncelj Matevž, Lesce-Bled, Bibianko Josip, Križevci pri Ljutomeru, Bitenc Jakob, Zalog, Bratok Ivan, Cimer-man Ivan, Brezigar Franc, Cevna Mihael, Ljubljana glav. kol., Brilej Konrad, Zidani most, Danev Ivan, Ljubljana gor. kol., Dobo višek Vilibald, Celje, Deželak Janez. Glavina Jožef, Maribor glav. kol., Dremel Kari., Zidani most, Gerdina Lovro, Borovnica, Gorjanc Ivan, Planina, Hrvatin Edvard, Mahično, Janež Jurij, Istenič Matija, Ivančič Ivan, Rakek, Jakopič Andrej, Ljubljana glav. kol., Jekoš Franc, Zidani most, Jeromel Matevž, Šmartno ob Paki, Jerše Anton, Tržič, Jezeršek Janez, Ljubljana gor. kol., Kocjančič Frančišek, Zalog, Korenčič Anton, Rakek, Kosec Franc, Ljubljana glav. kol., Kovačič Filip, Gor. Radgona, Kozorog Ivan, Zidani most, Krajnc Ivan, Maribor kor. kol., Kožar Jožef, Kristan Ignacij, Maribor glav kol., Krušnik Peter, Ljubljana gor. kol., Kr-žišnik Anton, Rakek, Lacker Jurij, Celje, Laibacher Emilija, Tržič, Lampič Janez, Langerholc Franc, Luteršek Josip, Ljubljana gor. kol., Lešnik Anton, Vuzenica, Lončarič Ignac, Zidani most, Maček Fr., Postojna, Mahnič Rudolf, Ljubljana glav! kol., Majcen Franc, Maribor glav. kol., Madon Štefan, Majnik Frančišek, Ljubljana gor. kol., Matijažič Karol, Ljubljana glav. kol., Medved Alojzij, Zidani most, Meglič Franc, Mayer Ivan, Ljubljana gor. kol., Mikulec Juraj, Maribor glav. kol., Milavec Martin, Laze, Murko Martin Nudi Nikolaj, Maribor glavni kolodvor, Omejec Ivan, Ljubljana gor. koL, Pinter Janez, Kranj, Oblak Matija, Poznik Alojzij, Ljubljana glav. kol., Poženel Martin, Postojna, Prelec Mihael, Ljubljana glav. koL, Primožič Jožef, Jesenice, Radej Al Rajhenburg, Rajgel Frančišek, Ljubljana gor. kol., Ravnik Franc, Bistrica-Bohinj-sko jezero, Remžgar Franc, Ljubljana gl. kol., Rojina Leopold, Ljubljana gor. kol., Rutnik Jurij, Mislinje, Sagorski Franc, Maribor glav. kol., Selan Ivan, Ljubljana glav. kol., Slabe Janez, Dobova, Sluga Jakob, Tezno, Stepančič Frane, Ljubljana gor. koL, SuSelj Ivan, Ljubljana gl. kol.. Schoper Henrik, Zidani most, fiajna Frančišek, Maribor glav. kol., Šalamun Anton, Ljubljana glav. kol., škorjanc Frančišek, Ljubljana gor. kol., Soline Franc, Sirca Frančišek, Maribor glav. kol., štravs Leopold, Zidani most, Trampuš Franc, Ljubljana gor. kol., Sonc Ferdinand, Trošt FV lip, Ljubljana glav. kol., Urh Josip, Rakek, Uršič Ivan, Rakek, Visočnik Janez, Tezno, Volčanšek Anton Zalog, Verbič Fr.. Volk Mihael, Volk Vinko, ZavrSnik Josip, Ljubljana glav. koL, Zore Franc, Cakovec, Zagavec Jožef, Maribor glav. kol., žitnik Alojzij, Zima Franc, Ljubljana gor. kol.
V L skupino položajne plače, služitelja n. skupine: Urbas Ivan, Pragersko, An-žur Alojzij, Ljubljana glav. koL
Domače vesti
*	Nezgoda g. ministra dr. Korošca. Kakor smo že včeraj poročali, se ie -g. minister za šume in rudnike dr. Korošec na Mrzlem studencu nad Bledom pri padcu ponesrečil, da ie moral iskati zdravniške pomoči. G. minister se nahaja na Mrzlem studenca nad Bledom na oddihu in dela skoro vsak dan daljše ali krajše izlete po planinski okolici. V nedeljo mu je na takem izletu na strmi poti izpodrsnilo; priletel je s kolenom na oster kamen in se precej ranil. Vendar pa je prišel sam nazaj na Mrzli studenec, v ponedeljek pa se ie prip jlial v Ljubljano, kjer ga je v njegovem običajnem stanovanju v Marjanišču preiskal in obvezal kirurg g. dr. Blumauer. Priporočil |e g. ministru, naj ostane vsaj teden dni doma, toda dr. Korošec se je z avtomobilom že včeraj zopet odpeljal nazaj na Gorenjsko.
*	Himen. V Ehitovljah na Krasu se je
9.	t m. poročil g. Mirko R a vb ar z gdč. Emilijo Ravbarjevo iz Dutovelj. Oba sta iz uglednih kraških rodbin. Bilo srečno!
*	Pevski tečaj za učiteljstvo. Na državnem konservatoriju se je vršil teoretično -praktični pevski tečaj za učiteljstvo od 1. do
10.	avgusta. Udeležencev je bilo 56. Z zanimanjem in navdušenjem smo poslušali temeljita strokovna predavanja nad vse po-Irtvovalne gospe profesorice Angele Trosto-▼e. Proučevali smo znamenito metodo g. ravnatelja Mateja Hubada in jo vsem toplo priporočamo. Hvaležni smo gospodu ravnatelja kot predsedniku tečaja in gospe predavateljici za krasna teoretično - praktična navodila pri pevskem pouku. Učiteljstvo pevskega tečaja.
*	Francoski prispevek za Kočlčev spomenik. Predsednik lyonske mestne občine g. Herriot, znani prijatelj Jugoslavije, je glavni odbor društva »Zmiianje« obvestil, da je !yonska občina na poslednji svoji seji vo+irala znaten znesek za postavitev spomenika pesniku Kočiču v Banjaluki.
*	Namesto venca na krsto v Ljubljani umrlega trgovca g. Rudolfa Oroszyja je Prva tovarna olja d. d. v Zagrebu darovala po 250 Din Društvu slepih in Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, skupaj 500 dinarjev. Oba zneska sta proti potrdilu na razpolago v upravi »Jutra«.
*	I. državna razstava lovskih psov se bo vršila v Ljubljani 31. t. m. pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Razstavo priredi Jugoslovenski Kinološki Savez v okviru Prve državne šumarsko - lovske razstave. Lastniki čistokrvnih lovskih psov naj takoj javijo svojo udeležbo na naslov »Razstava psov — Ljubljana — Velesejem«, da dobe potrebne tiskovine in navodila. Internaci-jonalni sodniki. Vožnja polovična, brezplačen vstop na šumarsko-lovsko razstavo.
*	Motorni čolni na Visovačkem jezeru. Preteklo nedeljo so na Visovačkem jezeru pri Šibeniku prišli v promet motorni čolni, tako da si bodo številni turisti lahko s čolnom ogledali okolico, zlasti znane slapove Krke ter razvaline gradov hrvatskih knezov in veljakov, posejanih na vseh straneh jezera. Sredi jezera je mal otok s frančiškanskim samostanom, v katerem se čuvajo razni spomeniki iz davne prošlosti.
*	Tri dni v Zagrebu. Po micijativi »Zagrebškega zbora* in »Putnika« je v toku akcija, ki bo brez dvoma povoljno vplivala na tujski promet v Zagrebu. Stvar je zamišljena takole: »Putnik« bo organiziral v vseh večjih mestih naše države, pa tudi v mnogih inozemsikh mestih pri potniških pisarnah prodajo blokov, s katerimi bo potnikom zajamčeno, da bodo lahko za ceno 410 Din v kategoriji B, oziroma za 525 Din v kategoriji A, ali za 640 Din v luksuzni kategoriji L tri dni v Zagrebu stanovali v prvorazrednih hotelih ob uporabi kopelji m bo s tem zneskom plačan obilen zajut-rek, obed in večerja ter se bodo lahko tri dni po volji brezplačno posluževali zagrebške električne železnice. Tem blokom bodo priloženi tudi boni za 50% popust v velikem in malem gledališču in v kinematografih. Akcija »Tri dni v Zagrebu« stopi v veljavo že povodom XIV. zagrebškega zbora, ki se bo vršil od 13. do 22. septembra.
*	Smrtna kosa. V Kranju je po kratki mučni bolezni umrl restavrater g. Fran Voze!j. Njegov pogreb bo jutri ob 16. na pokopališče v Šmartnem pri Stražišču. —V Ljubljani je ugrabila smrt posestnika gosp. Jožefa Samobora in bo njegov pog.*;b danes ob pol 16. na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnikoma blag spomin, scrcd-stvu iskreno sožalje!
*	Dve novi tobačni tovarni. V opravi monopolov se je v zadnjih dneh pretresalo vprašanje ustanovitve dveh novih tobačnih tovarn. Ena naj bi se ustanovila v Mo-starju, sedež druge pa še ni določen. V novih tovarnah se bodo izdelovali najfinejši tobačni izdelki, namenjeni za izvoz. Gradbeni načrti in troškovniki so že gotovi. Strojna oprava se bo nabavila delo-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. •mer in brzino vetra. 6. oblačnost I—10. 7. padavine r mm, 8. vrsta padavin.
12. avgusta 1930. Ljubljana: 7. 761.4, 14, 85, ESE2, 0. Ma* ribor: 7. 759.7, 15, 80, W2, 0. Mostar: 7. 762.6, 19, 65, mirno, 0. Zagreb: 7. 760.3, 17, 85, WNW 2, 10. Beograd: 7. 760.4, 19, 65, SW2, 10. Sarajevo: 7. 762.4, 17, 65, mirno, 0. Skoplje: 7. 762.6, 18, 75, mirno, 5. Kumbor: 7. 762.4, 20, 80, mirno, 0. Split: 7. 762.3, 21, 65, mirno, 0. Rab: 7. 762.2, 22, 80, SE 2, 0. Vii: ni depeše.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 25.6, najnižja 13.2, v Mariboru 12, v Mo. staru 16, ▼ Zagrebu 15, v Beogradu 16, v Sarajevu 11, v Skopi ju 13, v Splitu 18.
Solnce vzhaja ob 4.58, zahaja ob 19.11, kina vzhaja ob 20.59, zahaja ob 8.42.
ma v Nemčiji in deloma na Češkoslovaškem.
*	Državni tovarni za masBnovo olje sta
projektirani v Ehibrovniku in Makarski. Vodili se bosta v državni režiji, država pa bo pri producentih nakupovala masline.
*	Nova tovarna v Sloveniji. Dobro znana Mlekarska zadruga na Vrhniki, ki izdeluje prvovrsten sir, je svoj obrat znatno razširila in ustanovila še tovarno za izdelavo sira Chalet Ta tovarna, opremljena z najmodernejšimi stroji, izdeluje pod vodstvom odličnega švicarskega strokovnjaka to vrsto sira pod imenom »Jugo - Chalet«, ki se je zaradi svoje izborne kakovosti, naglo udomačil v najširših krogih. Družba pcdjetja šteje 617 članov in je bila na ljubljanskem velesejmu že leta 1926-27 in 1928 odlikovana z malo in veliko bronasto in srebrno kolajno. Tovarna je največje, najmodernejše podjetje te vrste v Jugoslaviji. Zaradi tega lahko tudi oddaja svoje izdelke po brezkonkurenčnih cenah. Vele-kupci pa dobijo še posebne popuste. Razširjenje te tovarne je pomembno posebno še zaradi tega, ker je industrija te vrste slabo zastopana v dravski banovini. 946
*	Zagonetna smrt sarajevskega advokata.
.Pred tednom je v Sarajevu nenadoma umrl
tamkajšnji advokat dr. Ivo Šušnjak. Našli so ga mrtvega v kopelji njegovega stanovanja. Sprva se je poročalo, da je umrl zaradi srčne kapi, pri obdukciji trupla pa se to ni moglo ugotoviti. Zato so v Sarajevu začele krožiti vesti o možnosti zločina. Zanimivo je, da se po njegovi smrti ključ od hišnih vrat ni našel v stanovanju. Iz tega se sklepa, da je ponoči bil nekdo pri njem in da je, ko je odhajal, odnesel tudi ključ stanovanja. Nenavadna je tudi okolnost, da je dr. Šušnjak v kritični noči prišel domov šele ob treh zjutraj. V kopeli so ga našli popolnoma golega in mrtvega, čeravno je kopel na koncu hodnika, zato se domneva, da je bil v kopel prene-šen. Policija vodi preiskavo v smeri teh domnevanj, da se doseže pravi vzrok zagonetne smrti.
Kino il)t!4L
Samo de danes ob 4., pol 8. in 9.
»Pekel ljubavi"
Film o veliki materinski ljubezni. V glavni vlogi OLGA ČEHOV A. Znižane letne cene!
*	Najden utopljenec. Iz potoka Cerneta v bližini vasi Gabemik, občina Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, so potegnili te dni neznanega, okrog 60 do 66 let starega moškega, srednje postave in močne rasti. Truplo je moralo ležati v vodi največ tri dni. Neznanec. ki ni imel nikakih dokumentov, je imel pri sebi le sivo kuverto od tvrdke Suttner v Ljubljani, ki je bila naslovljena na ime Franc Novak, Nova vas pri Ptuju.
*	Slovenec iz obupa skočil v Dunav. V ponedeljek dopoldne je ribič Gjorgje Horvat javil tamkajšnji policiji, da je Dunav naplavil moško truplo. Utopljenec je bil čedno oblečen in približno 50 let star. Ugotovilo se je, da je to Franc Koler iz Planine pri Rakeku. V žepu so našli več pisem, iz katerih se je še moglo razločiti, da je Koler prostovoljno šel v smrt. Bil je dolgo let uslužben kot kočijaž in si prihranil precej denarja. Začel pa je razsipno živeti in tako je nekega dne izginil kupček njegovih prihrankov. Iskal je zopet službe, a je ni našel. V obupu je mož skočil v Dunav in utonil.
*	Bogata kmečka rodbina vršila vlome ln tatvine. V Garešnici na Hrvatskem so se že delj časa vršili vlomi in tatvine, storilcem pa se ni moglo priti na sled. Te dni
pa se je žandarmerijski postaji v Bareš-nici posrečilo, da je izsledila tatove. Premožni seljak Tomo Kajgan je s svojo ženo in sinom kradel na debelo vse, kar mu je prišlo pod roke. Pri njem se je našlo mnogo platna in raznega drugega blaga, ki so ga tatovi skrivali v šumi, zakopano v močnih lesenih zabojih. Vsi trije dolgoprstnežl so bili izročeni sodišču.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Relch.
Iz Ljubljane
u— Film »Dvoje src«, ki bi ga morala Kino Matica kakor je bilo objavljeno, včeraj predvajati, je po sporočilu uprave Kina preložen, ker se je na pošti izgubilo par aktov. Uprava pa je preskrbela, da se ta film predvaj od petka, 15. t. m. naprej.
u— Nesreče in nezgode. V splošno bolnico so predvčerajšnjim pripeljali 8Ietnega sina posestnika Milana Habjana iz Trzina. Dečko se je popoldne skupno z drugimi otroci igral pred domačo hišo, nakar se je odstranil in odšel v hlev. Hip nato pa so začuli otroci iz hleva glasno vpitje. Odhiteli so v hlev in našli Milana na tleh zvi-jajočega se v silnih bolečinah. Nesrečnega dečka je udaril konj s kopitom v trebuh. Malega Milana so prepeljali v bolnico, kjer pa je zvečer podlegel poškodbam. — Pavla Špeletič, lOletna hčerka usnjarja v Šmartnem pri Litiji, je predsnočnjim tako nesrečno padla z lestve, da si je zlomila ključnico — Dveletna hčerka kajžarja, Zorka Omahen iz Sostrega, se je igrala s svojim, nekoliko starejšim bratcem. Ta je pograbil srp in tako nesrečno zamahnil, da je malo sestrico vrezal v levo nogo. Tudi Zorko so morali oddati na zdravljenje v bolnico.
u— Vlom v Čarmanovo tovarno. Predvčerajšnjim ponoči so vlomili neznani zli-kovci v tovarno čevljev, last Ivan Car-mana v Zgornji Šiški. V poslopje so prišli skozi okno v prvem nadstropju in se splazili v skladišče. Odnesli so šest strnjenih telečjih kož, dalje 9 teleč. kož za podlogo in 12 črnih kož za fine čevlje. Storilci so nato skušali vdreti s pomočjo ponarejenih ključev še v nekatere druge prostore, a jim namen ni uspel. Odšli so na način, ka-
Ako si želite nabaviti
posebno močne in velike KUHINJSKE LONCE in KOŽICE iz aluminija, ki pridejo posebno za hotele, gostilne ln velike restavracije v poštev, oglejte si bogato izbero pri tvrdki.	14434
STANKO FLORJAN6IČ
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 35
kor so prišli. Prva je tatvino opazila včeraj zjutraj delavka Milka Kovač, ki je opozorila gospodarja. Gosp. Čarman, ki trpi zaradi vloma 5855 Din škode, je zadevo takoj prijavil policiji, ki pridno zasleduje neznane storilce, ki bodo skušali ukradene kože najbrže kar hitro spraviti v denar.
u— Aretacije. Včeraj zjutraj je bila aretirana delavka Marija J., uslužbena v trgovini Schneider & Verovšek na Dunajski cesti. Imenovano so že dalje časa opazovali ter končno res tudi ugotovili, da odnaša iz skladišča najrazličnejše predmete, ponajveč pa razno posodo. Na njenem stanovanju so našli za okrog 1500 Din vrednosti, ki jih je znosila domov, seveda pa je veliko blaga tudi razprodala raznim znankam. — Delavca Husein Rašič in Far-kej Mujetič sta prišla predsnočnjim pošteno natrkana v Lattermannov drevored, kjer sta se nekaj časa sukala okrog vrtiljaka in dražila ženske. Nato pa sta se podala za nekim parom v bife ter skušala izzvati mirne goste. Slednjič sta se nekega gosta dejansko lotila in bi prišlo do hudega pretepa, če se ne bi pravočasno pojavil stražnik, ki je oba nasilneža aretiral m ju odvedel v zapor.
u— Zasledovan pohotnež. Pred nekaj dnevi je ustavil neznan, okrog 30 let star moški, llletno Nado P., ki je šla okrog 12. proti Dev. Mar. v Polju. Skočil je pred deklico s kolesa in jo hotel prisiliti, da se mu vda. Dekletce pa je pričelo kričati, nakar je neznanec zopet zasedel kolo in jo jadrno popihal. Isti nesramnež je nato napadel še neko okrog 171etno dekle, ki je šlo po poljski poti proti omenjeni vasi. Ubranila pa se ga je tudi ta, nakar je izginil s kolesom nazaj proti Ljubljani. Zasledovani pohotnež je bil že okrog 14 dni neobrit, kratkih, pristriženih brk in je nosil na glavi sivo športno čepico.
n— Male tatvine. Hlapec Ciril Kastelic, Hslužben pri sodavičarju Moretu na Šmar-tinski cesti 11, je prijavil, da mu je v ponedeljek med opoldanskimi urami neznani storilec odnesel z domačega dvorišča 100 dinarjev vreden siv suknjič. Tatvino je izvršil baje neki okrog 251eten mladenič, oblečen v športno obleko, ki so ga videli postajati ob omenjenem času na dvorišču. Prednica frančiškanskih misij onark Marija Elizabeta je naznanila, da so neznani storilci pokradli s samostanskega vrta v (?irupovi ulici okrog 60 kg sadja, pove-č&i jabolk in češpelj. Storilci so obrali sadje ponoči na ta način, da so popreje pokvarili žično ograjo in skozi nastalo odprtino zlezli na vrt Ukradeno sadje je bilb vredno nad 1*50 Din.
u— Našlo se Je nekaj denarja na Poljanskem nasipu. Dobi se pri O. L., Rdeča hiša M.-l.
Iz Celja
e— Koncert pevskega odseka celjske
»Svobode«, ki se je vršil v soboto zvečer v dvorani hotela »Savinja« v Laškem, je uspel zelo zadovoljivo. Strumen nastop 40 grl broječega moškega zbora, ki je absol-viral svoj program na pamet, je navdušil številno navzoče občinstvo do neprestano se stopnjujočega navdušenja in odobrava-
FOTO-KfilO-APARATI
tn potrebščin? najceneje t drt)gerijah
to KANC, LJUBLJANA
£	in
«tAMCrWoltram>, MARIBOR CENIK GRATIS! Izvršujemo vsa amater, dela v 12. arah.
Danes ples	
	
v lioteln H	K
BELLEVIE B	S
8 vi ra SOMI' BOT-JAZZ	
VHBHV	
ZOBNI ATELJE
ROZA SCHWEIGER
Kolodvorska ulica štev. 28 JE ZOPET ODPRT.
11380
PROSLAVA 40LETN1CE SOKOLA ZAGORJE OB SAVI
Nedelja dne 17. avgusta
VOŽNJA CETRTINSKA.
11373
Trgovski poslovodja
modne stroke, Seli spremeniti službeno mesto.
Cenjene ponudbe se prosi pod znakom »1892« na oglasni oddelek »Jutra«.	11365
DR. MED. UNIV.
Otmar A. Majerič
se je vrnil s studijskega potovanja iz inozemstva ter ORDINIRA ZOPET V ORMOŽU ST. «2. 11390
nja tako, da Je moral zbor več skladb ponavljati. Dinamično dobro odtehtano izvajanje, čista, enotna izgovarjava in pravil* no poglobljeno razumevanje skladb pevo-
vodje g. Cirila Preglja, Je naredilo na poslušalstvo najboljši vtis. Obča želja navzočih je bila, naj zbor ponovi svoj koncert v Laškem pozimi. Zbor bo pohitel prihodnjo nedeljo v Rogaško Slatino, kjer bo koncertiral v zdraviliški dvorani ob 10.30 dopoldne.
e— Novi celjski mestni fizik g. dr. Jakob Rebernik, upravnik Zdravstvenega doma v Celju, je prevzel te dni posle mestnega fizika. Stranke sprejema dnevno od 10.30 do 11.30 dopoldne na mestnem magistratu, soba št 14.
e— Naša pevska društva za tajski promet Celje, kakor tudi vsa bližnja in daljna okolica, so polni letoviščarjev, zlasti kopališča Laško, Rogaška Slatina, Dobrna i. t d. Naša agilna pevska društva so priredila v posameznih krajih že več pevskih koncertov, ki so vzbudili pri tujcih največje zanimanje in veselje. Pevsko društvo »Oljka« iz Celja bo priredilo jutri v četrtek 14. t. m. zvečer ob 20. v zdraviliški dvorani Radio - termalnega kopališča v Laškem koncert umetnih in narodnih pesmi, ki bo nudil kopališkim gostom in Laščanom nedvomno velik užitek
e— Vsa celjska kulturna in narodna društva se vabijo, da zanesljivo pošljejo svoje zastopnike na sestanek v malo dvorano Narodnega doma drevi ob 20. Sestavil se bo poseben odbor za prireditev velike narodne žalne manifestacije, ki jo bodo priredila vsa celjska društva pod okriljem sokolske župe dne 12. oktobra.
e— Otvoritev Kocbekovega doma na Korošici. V nedeljo dopoldne ob 10. bo na Korošici na svečan način otvorjen novi planinski dom »Kocbekov dom«. Vabijo se vsi oni, ki bodo mogli oditi od doma šele v soboto zvečer naj se priglasijo do 16. tm. pri g. Vrtovcu (drogerija »Central«, na Kralja Petra cesti), da bo mogoče naročiti pravočasno posebni avtobus. Odhod Iz Celja bo v soboto ob 18.15 izpred trgovine Kramar & Mislej v Luče ali do Kneza, kjer bodo udeleženci prenočili Povratek v nedeljo ob 19. od Kneza ln iz Luč.
e—• Škandalozen nočni prizor. V ponedeljek zvečer okrog 20. je šel skozi Ozko ulico mirno po svojih opravkih mehanik Emil Oblak, ko mu nenadoma prideta naproti dve omahujoči moški postavi. Ker je ulica res silno ozka, se jima je Oblak le t težavo skušal izogniti ob steni, kar pa mn ni uspelo. Pijanca sta zahtevala od Oblaka, da se jima mora na vsak način izogniti Kako, sta mu rekla, je pa njegova stvar. Ker Oblak tega ni mogel storiti, sta ga z združenimi močmi napadla, ga podrla na tla in ga tako pretepala, da je močno krvavel iz več večjih ran na obrazu in glavi. K sreči je prispela kmalu policija, ki je rešila nevarno krvavečega in hudo pretepenega Oblaka iz divjaških rok. Oba pijanca, v katerih so ugotovili 281etna cinkarniška delavca Antona Krabonjo ln Martina Ko-ciperja, so takoj aretirali ln spravili do jutra v policijski zapor. Končno besedo bo izpregovorilo sodišče.
e— Tri nesreče. Na Ponikvi ob juini železnici je padla v soboto popoldne 371etna kočarjeva žena Elizabeta Ferleževa z lestve, ko je hotela zlesti na skedenj, in je obležala s težkimi notranjimi poškodbami. Včeraj pa je padel v Dramljah 201etni sin malega posestnika Alojzij Jošt z drevesa in si zlomil nogo. Pri Sv. Krištofu nad Laškim je tekla včeraj zjutraj 41etna trgovčeva hčerka Marlinka Klemenova za nekim vozom, v rokah pa je nosila večjo steklenico. Dekletce se je na nekem kamnu spod-taknilo in padlo na steklenico, ki se je seveda razbila. Deklica se je na črepinjah močno obrezala na obeh rokah in so jo morali pripeljati v celjsko bolnico. Dočim sta bila Ferleževa in Jošt pridržana na zdravljenju v celjski javni bolnici, je bila mala Klemenova po pregledu in obvezi ran poslana v domačo oskrbo.
e— Tatvina kolesa. Najemnik celjskega Mestnega kina g. Ferdo Ceplak je posla! včeraj dopoldne svojega nameščenca s kolesom na davčno upravo v Cankarjevi ulici plačat davek. Nameščenec je za nekaj minut pustil kolo v veži, prislonjeno ob zid. Ko se je vrnil v vežo, kolesa že ni bilo nikjer. Kolo je znamke »Puch« in Je vredno 1500 Din.
Iz Maribora
a— Kraljeva zahvala »Perunu«. Klub kolesarjev in motociklistov »Perun«, ki je ob priliki proslave desetletnice poslal vdano-stno brzojavko kralju, je prejel včeraj kraljevo zahvalo od strani maršalata dvora.
a— Odlikovani so bili • kolajno za vestno izvrševanje službe arhivski uradnik pri sreskem načelstvu Maribor levi breg Albert Kropej; zvaničnik pri sreskem načelstva Maribor desni breg Anton Vidovič in sln-žitelj pri okrožnem inšpektoratu Fran Povšič. Včeraj dopoldne je Izročil kolajne odlikovancem namestnik okrožnega InSipek-torja g. dr. Malešič ob prisotnosti obeh sre-skih načelnikov in ostalega uradnišitva.
a— Razstava učiteljskega tečaja. V Mariboru traja od 14. julija do 14. avgusta učiteljski tečaj za deška ročna dela. Udeleženci so razstavili izdelke v delavnici deške meščanske šole in vabijo vse one, ki se zanimajo za moderno vzgojo, da si razstavo ogledajo. Razstava bo otvorjena v četrtek dne 14. t m. ob 15. in ostane otvorjene do naslednjega dne opoldne.
a— Prva predstava zvočnega Rima v Mariboru se bo vršila 29. t m. v Grajskem kinu.
a— Obmejni promet na sever ▼ mesecu juliju kaže naslednje številke: Vseh potnikov je prišlo preko severne meje 16.844 in sicer preko Maribora 3391 Jugoslove-nov 4797 Avstrijcev, 2440 Cehoslovakov, 462 Nemcev in 812 pripadnikov drugih držav. Preko Št II j a je prišlo skupno 2071 pomikov, preko Cmureka 139, Dravograda 535, Prevalj 666, Radgone 206 in Hodoša 79. Odpotovalo pa je preko severne meje skupno 18.577 potnikov in sicer preko Maribora 3553 Jugoslovenov, 3694 Avstrijcev, 6684 Cehoslovakov, 426 Nemčev in 730 državljanov drugih držav. Preko Št Ilja je
odpotovalo skupno 1765 oseb, Cmureka 84, Dravograda 568, Prevalj 963, Radgone 142, Hodoša 72. — Celokupni osebni promet na severni državni meji znaša v meseca juliju 34.461 potnikov, od 1. januarja do 31. julija pa 167.422 potnikov. Tranzitni osebni promet pa znaša od 1. januarja do 31. jmija 36.514 oseb.
a— Trgovine aa Veliki šmaren. Gremij trgovcev objavlja na splošno željo mariborskega trgovstva, da morajo biti na praznik Marijinega vnebovzetja trgovine v Mariboru ves dan zaprte.
a— Mestno kopališče bo od 16. t m. do 1. septembra zaradi snažen j a parnega kotla in popravil zaprto.
a— Red na trga. Mestni tržni nadzornik, nadsvetnik Hinterlehner, je zaradi uvedbe reda na trgu odredil, da se smejo uporabljati v bodoče mize na trgu v prvi vrsti za prodajo mleka in mlečnih izdelkov ter le izjemoma za prodajanje jajc in gob. Okoličanske mamice so bile danes zaradi tega odloka dokaj razburjene ter so se z glasnimi opazkami pritoževale. Privaditi pa se bodo morale tej odredbi, ki stremi samo za tem, da se uvede tudi na mariborskem trgu tako potrebni red.
a— Dve kolesarski nesreči beleži ponedeljkova kronika. Na državn«"1 mostu sta se zaletela okrog poldne, ko je promet hujši, brusač Jakob Kokot iz Studencev in delavka Mija Majerjeva s tako silo, da je padla Majerjeva s kolesa in se lahko poškodovala na' levi nogi ter dobila tudi notranje poškodbe. — Na Tržaški cesti pa sta se spoprijela biciklja krojaškega pomočnika Poldeta Vezliča od Zavrča in pa nekega Vernika. Oba vozača sta padla na tla in se znamo poškodovala. Vernika je neki mimo prišedši avto odpeljal takoj v bolnico. Vezlič pa je bil, čim je prišel k zavesti, aretiran in predan h Grafu.
a— V policijske zapore so morali zaraA prestopkov: Leopold V., karamboi; Terezija S., nedostojno vedenje; Rudolf M, pijanost; Joža M., razgrajanje; Jože H, nastop vojaške kaderske službe. Jože B., prepovedan povratek. — Predstojništvo mestne policije je prejelo od vseh stražnic 16 prijav ta poročil.
a— Nepošten barantač. V Ogrinovi gostilni na Aleksandrovi cesti sta v ponedeljek barantala za hlače vrtnar Fran Hrastov od Sv. Petra v Savinjski doini in neki mlajši Avstrijec. Med pogajanjem je prišel mladi tujec s svojimi prsti v listnico Hrastova ter mu izmaknil pet stotakov. Preden se je oškodovani zavedel, da je ob denar, jo je tat že odkuril iz gostilne.
a— Kolo je izginilo t ponedeljek zvečer privatnemu uradniku Bogomiru Mrazu s hodnika Zoharjeve gostilne na Tržaški cesti. Kolo je vredno 1200 Din in ima številko 159.069, znamke Steyr-Waffenrad.
Iz Ptuja
j— Izgubljeno. Dne 10. t. m. je bH n« gubi j en od vlaka, ki prihaja v Ptuj okrog 23., od perona kolodvorskega poslopja v Ptuju pa do stanovanja ▼ Prešernovi uK» d 1 stodinarski bankovec. Pošten najdi« telj se naproša, da istega odda ▼ ptujska stražnici.
Is Slovenjgradca
sg— Člani ljubljanskega gledališča pri* redijo v četrtek, 14. t m. v dvorani Sokol« skega doma svoj »šareni večer«. Začetek ob 8. zvečer.
sg— Živinski in kramarski sejem, ki se je vršil v ponedeljek, je bil razmeroma ze« lo slabo obiskan. Glavni vzrok temu je pomanjkanje denarja, kateremu je v prvi vrsti kriva kriza v letni industriji, od ka« tere živi skoro tričetrt prebivalstva našega s rez*.
Iz Konjic
nj— Gasilsko društvo si je nabavilo nov avto, ki je bil v nedeljo dopoldne blago« »lovijen. Zadnje čase so začela tudi pode« že!ska gasilska društva posnemati naša mesta in si nabavljajo moderne gasilske naprave. Požari v zadnjem času so dokaz, kako potrebno je, da so gasilci hitro na mestu z dobrimi brizgalnami. Lani si je naše društvo nabavilo motorno brizgalno, letos pa avto. Gasilsko slavje je trajalo ves dan.
nj— Nova maša. Konjiški trg je bil ▼ ne« deljo ▼ svečanem razpoloženju. Domačin g. Jože Kuk je daroval prvo službo božjo, kar se je najsvečanejše proslavilo. Pot od njegovega doma do cerkve j« bila okrašen s slavoloki, priimicijantov pohod pa je spremljalo streljanje z možnarjl
nj— Fantovski pretep. Na Vrhovi j ah pri Konjicah so čakali trije fantje na Antona Hladnika, posestniškega sina, ki se je vra« čal domov in ga kot rivala ▼ ljubezenski zadevi obdelovali z motikami tako dolgo, da je na mestu obležal. Vse tri vročekrv« neže je oplotniško orožništvo privedlo v konjiške sodne zapore.
nj— Vročekrvni Bosanci Pri gozdni upravi kneza Windischgraetza so že reč let zaposleni Bosanci, ki s svojimi konjiči tovori jo les iz graščinskih gozdov. So to jako štedljivi in mirni ljudje, ki ne zaha« jajo v gostilne; v nedeljo pa jih je vrag premotil, da so se ga v neki tukajšnji go« stilni navlekli in je prišlo med njimi in med domačini do prepira. D osli redar jih je hotel razgnati, a oni ne bodi leni so na« valili nanj s palicami, steklenicami in noži, da se je vnela pravcata bitka med redar« jem in Bosanci, ki jih je bilo 12. Le s silo »o jih naposled ugnali.
Iz Cerknice
ok— Sokolsko društvo se marljivo pri« pravlja za javni telovadni nastop na Ve« liki šmaren v Sokolskem domu. Po teku vadbi prosta zabava s plesom, srečolovom in šaljivo pošto. Začetek ob 17. Sodelovala bo priznana godba domaičih gasilcev. Za dobro jed in pijačo je poskrbljeno.
ck— Protituberkulozna liga, ki je bila pred kratkim ustanovljena, se marljivo giblje. Znala si je pridobiti v kratkem ča« su obilo članstva in priredi v svoje člove« koljubne svrhe 17. t. m. tombolo. Glavna dobitka tvorita spalnica za 1 osebo in moško kolo. Srečke so po 3 Din. Začetek ob 15. S čistim dobičkom pošlje liga ene« ga bolnfta na Golnik.
Iz Morske Sobote
— Vprašanje gimnazije. G. župan Benko je dobii od g. bana pismo, v kate« rem slednji omenja, da je banovina pred« lagala, da država zopet prevzame višje razrede na državni realni gimnaziji v Mur« Ai Soboti. Za letos naj bi bil podržavljen peti razred io tako bi šlo stopnjema dalje, dokler ne bi bila tu popolna državna gim> nazija. Baje je mnogo upanja, da oo prea« log banovine v Beograda sprejet. Tudi v primeru, da podržavljenje petega razreda še ne bi uspelo, skoro ni misliti na to, da bi bil z letošnjim letom ukinjen, ker bi obljubljene podpore zadostovale za vzdr« zevanje petega in najbrž tudi še šestega razreda. V večji nevarnosti pa sta sedrci in osma razred. Dočim bo sedmi razred vsaj številčno še močan, bo letošnji osm: razred zelo šibek, kar je tudi eden izmed argumentov, da ga ne otvorijo. Sicer pojde menda te dni deputacija staršev v Ljub« Ijano, vsekakor pa po današnjem stanju izgleda, da si bodo morali iskati letos sedi mo« m osmošolci zatočišče drugod. V in« teresu prizadetih staršev pa nujno zahte« vaino, da se odločilni krogi o tem nemo« doma izjavijo, mr— Gledališki \eč*r, ki so ga priredil:
nekateri Sani mariborskega gledališča (gg. Ivelja, Rasberger in Tovornik ter gdč. Fratnikova) je dobro uspel. Po neuspehu, ki ga je zaznamovala v Murski Soboti pred nekaj leti neka skupina mariborskega gle* dališča, je sicer izgledalo, da bo dvorana Sokolskega doma ostala prazaa Ko pa so ljudje v zadnjem hipu izvedeli za program (zakaj se ni ta objavil že ca velikih pla« katih?) so še vseeno dokaj nap jI idvo« rano in bili so s podanim sporedom želo zadovoljni. Posebno so j;h še nav,luš<lc pevske točke gdč. Fratnikova 'n g Ivelje, Brez škode pa bi izostal ša'jivi prizor »Oh te žene«, ako ga je mogo-ie podati samo na tak način kakor je to sti:Lla gostujoča družina. VseKakor pa so gostje s svojem nastopom dosegli, da bo Virčna Sobota v drugo manj skeptično pričakovala Mari« borčane.
mr— Prva uprizoritev sokol#xogi dra» matskega odseira io letos Lanjerjeva ko« medija: »Kamela skozi uho šivankc, za drugo predstavo pa bodo igra'i »Rokov« njače«. Letošnji reperto<ir do sploh boga* — vsak mesec po ena prireditev, kar je za diletantski oder vsekakor ogromno delo. Samo, da ne bi novoizvoljeni odsek pre« zgodaj opešal v svojem naletu!
GOSPODARSTVO
Pokret za znižanje občinskih trošarin v Beogradu
Beograjska občina je menda po kratki dobi veljavnosti nove občinske trošarin-ske tarife spoznala, da ta tarifa v znatni meri ovira gospodarski razvoj mesta, zato je nedavno na podlagi sklepa posebne konference pozvala gospodarske organizacije v Beogradu, naj predložijo svoja mišljenja, na podlagi katerih bo občina razpravljala o nadaljnjih sklepih. V spomenicah, ki so jih v tem pogledu sestavile beograjske gospodarske zbornice, se predvsem poudarja, da bo Beograd v gospodarskem pogledu nadalje nazadoval, če občina ne bo osvojila predlogov in če poleg znižanja trošarin ne bo poskrbela tudi za druge olajšave.
Beograjska trgovska zbornica naglaša v svoji spomenici, da je Beograd v prvi vrsti prirodni trgovinski in oskrbovalni center za znaten del naše države. Sedanje visoke trošarine pa resno ogrožajo Beograd v položaju oskrbovalnega centra, -kar se vidi že v nazadovanju trgovinskega prometa, zlasti v trgovini na debelo, kar mora končno tudi neugodno vplivati na finance občine. Veletrgovine, ki prodajajo svoje blago izven Beograda, se zaradi da-lekosežnih formalnosti ne morejo posluževati možnosti povračila trošarine in spričo ostalih bremen izgubljajo svojo konkurenčno zmožnost, zato je treba tarifo in njene določbe, ki se nanašajo na pobiranje trošarine, podvreči generalni reviziji. Od številnih predmetom ki jih beograjska veletrgovina uvaža, se jedva 10 odstotkov potroši v Beogradu, med tem ko se pogosto 90 odstotkov proda v notranjost. Mno-' ge tvrdke bodo pri obstoječem stanju pri-morane prenesti svoje posle izven območja občine.
Industrijska zbornica pa poudarja, da ima Beograd dovolj naravnih pogojev, da se v njem razvije industrija. Zaradi drage električne struje, raznih občinskih dajatev in predvsem občinskih trošarin pa je industrijski razvoj onemogočen in Beograd v tem pogledu vidno nazaduje. Mnoge industrije so se v zadnjem času namesto v Beogradu naselile v Zemunu ali pa so se tja preselile iz Beograda. Sredi žitorodnih pokrajin ima Beograd samo en mlin. Opekarne se druga za drugo opuščajo. Niti ena tvornica kmetijskih strojev se ni mogla obdržati. Dve metalurgični tvornici kom^j vzdržujeta obrat in tudi ostala podjetja obratujejo z velikimi težavami.
Industrija je najboljši plačnik davkov, zato bi jo morala občina privlačiti, ne pa s trošarinami na sirovine odbijati. Treba ji je dati znatne olajšave in če se potem Beograd industrijsko razvije, bo občina gotovo imela več fiskalnih koristi kakor pa. če vztraja pri sedanjih dajatvah. V sličnem smislu je podala svojo izjavo tudi beograjska obrtna zbornica, dočim se beograjska delavska zbornica predvsem zavzema za ukinjenje trošarin na življenske potrebščine.
= Avstrijski žitni monopol in agrarni
blok. V dunajski »Neue Freie Presse« je predsednik borze za kmetijske pridelke na Dunaju g. Herman Reif objavil pod gor« njim naslovom zanimiv članek, v katerem odločno pobija načrt avstrijskega žitnega monopola, ki se ima, kakor znamo, usta« naviti v zvezi s pripravami za ekonomsko »družitev evropskih agrarnih držav. Pri« .zadevanje agrarnih držav za boljše vnov« čenje kmetijskih pridelkov7 pa v resnici ne more dati nikakega povoda za ustanovi« tev žitnega monopola. Saj gre to priza« devamje v prvi vrsti za tem, da se dvigne« jo cene za žito, kar more biti avstrijskemu kmetijstvu le po volji, ker bi v tem pri« meru odpadla konkurenca, ki sedaj tlači cene navzdol. Na drugi strani pa bi baš višje cene vzhodno«evropskega žita one« mogočile predvideno zboljšanje žrtnih con v Avstriji, ker bi moral monopol dražje plačevati uvozno žito in bi s tem odpadla ona razlika, ki bi se imela uporabiti za boljše nakupne cene v Avstriji sami. Upo« števati pa je tTeba tudi, da bodo razmere v L 1931., ko se ima monopol uveljaviti, vse drugačen. EvTopa bo imela v kampanji 1930.-31. znatno večjo uvozno potrebo (Francija za 3 milijone ton, Italija za 1 mi« lijon ton), kar bo zlasti v zvezi s pričako« vano podpovprečno letino koruze povzro« čilo znatno zboljšanje svetovne tržne situ« acije. Vrhu tega je treba upoštevati, da po 30. juniju ne bo več ovire za povišanje žitmih carin, ker bo s tem dnem labko od« povedana trgovinska pogodba z Jugoslavi« jo, ki sedaj onemogoča povišanje teh ca« rin. Pisec članka končno poudarja, da je agrarna kriza del gospodarske krize in jo je mogoče omiliti predvsem s tem, da se industriji ustvarijo nove delovne možno« sti, kaa- bi v zvezi z boljšo zaposlenostjo de« lavstva povečalo oddajno možnost za kme« tijske pridelke.
= Naša industrija in sinajski sporazum. Glede na razne vesti v listih, ki navzlic tozadevnemu demantiranju zunanjega mi« nistra dr. Marinkoviča, govorijo o žrtvo« vanju gotovih panog industrije, je Centra« la industrijskih korporacij v Beogradu iz dala daljšo objavo, v kateri navaja neka« tera nesoglasja v raznih izjavah, ki po« vzročajo nervoznost v industrijskih kro« gih. Izraža tudi dvom o koristnosti neka« terih načrtov, ki bi lahko kompromitirali uspeh, ki smo ga dosegli pred vsem svetom s hrabrim nastopom v cilju carinske uni« je z Rumunijo.
= Stanje članstva pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev je teikom julija nekoliko nazadovalo. Ob koncu meseca je bilo vsega 102.275 članov nasproti 103.214 ob koncu junija in 90.239 v početku tek. leta. Moških članov je bilo 70.447 (ob kon« cu junija 70.832), ženskih članov pa 31.828 (32.382). Občutno se je povečal odstotek bolnikov, in sdcer od 2.48 odst. v juniju na 2.67 odst. v juliju (pri moških članih 2.22 odst., pri ženskah 3.65 odst.). Povpreč« na zavarovana mezda je znašala pri moških članih 29.72 Din, pri ženskih pa 20.44 Din, skupaj povprečno 26.84 Din (v juniju 26.94 dinarjev); celokupna povprečna dnevna mezda pa 2,745.000 Din (2,787.000).
= Podpore za obisk šole ca precizno mehaniko na Dnnajn. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani hoče omogočiti dvema mladeničema s primerno podporo obisk strokovne šole za precizno mehaniko v Modlingu pri Dunaju, šola traja tri leta. Pogoj za sprejem je dovršeno 14 leto starosti in uspešna-dovršitev ljudske sole. Potrebno je seveda znanje nemškega jezika. Šola nadomesti učno in dve ieti pomočniške dobe. Interesenti, ki bi se zanimali za to šolo in ki bi mogli vsaj del študijskih stroškov pokriti sami, naj se nemudoma zglase pismeno ali osebno med uradnimi urami pri Zavodu za PO pri Zbornici za TOI v Ljubljani.
= Oddaja plemenskih rjavih štajerskih kokoši. Perutninarski odsek Kmetijske družbe bo od četrtka 14. t. m. dalje brezplačno delil svojim članom plemenske kokoši in peteline rjave štajerske pasme, člani, ki želijo gojiti to pleme, naj pridejo po nje od četrtka 14. do petka 22. t. m. v Ljubljano k gospe Cernetovi, Linhartova ulica 9. Kokoši so v starosti od 14 tednov do štirih mesecev. Dobi jih lahko vsak član do 30 komadov, če se pravočasno oglasi in prinese s seboj primeren zaboj za živali. Za prehrano in prevoz plača za vsak komad po 10 Din. Kdor bo prejel te plemenske kokoši, se bo moral zavezati da jih bo držal za pleme najmanj 1 leto ter do konca decembra t 1. poročal perut-mnarskemu odseku o njih razvoju in do konca aprila 1931. pa o njih nesnosti. Perutninarski odsek Kmetijske družbe.
= Pred gradbo največjega parnika na svetu. Vest, da namerava angleška Cunard-Lme zgraditi ogromen prekooceanski parnik, ki naj po velikosti kakor tudi po hitrosti prekosi vse dosedanje, se potrjuje. Novi parnik, s katerim si hoče družba zopet pridobiti »modri trak«, bo obsegal 75 tisoč ton in bo torej za polovico večji kakor najnovejša velikana severonemškega Lloyda »Bremen« in »Evropa« Gradbeni stroški bodo znašali nič manj kakor šest milijonov funtov ali 1 milijardo 650 milijonov dinarjev, to je dvakrat toliko, kolikor so znašali gradbeni stroški za »Bremen« ali »Evropo«. Družba bo nov! parnik gradila s finančno pomočjo države.
= Jesenski vzorčni sejem ln razstava v Novem Sadu. Gradbena dela na stalni no-vosadski razstavni zgradbi so končana in se je pričela razdelitev prostorov razstav-Ijalcem, ki se vrši po strokah. Razstavna zgradba je temu odgovarjajoče postavljena in razdeljena. Glede na okolnost, da na teritoriju dunavske banovine že osem let ni bilo nikake razstave, je število prijavil encev že zelo veliko in je pričakovati še mnogo novih prijav, tako da ima odbor, ki razdeljuje prostor, že skrbi, kako bo namestil vse tvrdke. Zato priporoča odbor, da preostali interesenti čim prej dostavijo svoje želje direkciji. Prijave se sprejema samo še do 15. septembra pri A. D. za izložbu i sajam nzoraka, Novi Sad.
BORZE
12. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet bolj slab. Edino v devizah Newyork in Dunaj je bilo nekaj več po« trebe. Tečaji deviz so z malimi razlikami ostali skoro nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Kranjska industrijska druž« ba in sicer pri višjem tečaju 312.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes za malenkost okrepila. Za aranžma se je trgovala prvotno po 437.75, pozneje pa po 438.50. Promet je lil tudi v 8% Blairovem posojilu po 97.50 "n v 7% dolarskih zastavnih listih Drž. hip.
banke po 86. Med bančnimi papirji je prišlo do prometa v Praštedioni po 905—915, v Jugobanki po 77.50 in v Zemaljski po 53č, med industrijskimi papirji pa so bili za ključki v Trboveljski po 400, v Dabrovaeki po 363 in v Šečerani po 309.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22.715, Berlin 13.46, Budimpešta 9.88X'» Bruselj 7.8839, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.68 —797.68 (796.18), London 274.43, Newyork 56.125—56.325 (56.225), Pariz 221.65, Praga 167.07, Trst 294—296 (295).
Zagreb. Amsterdam 22.6698-22.7298 Dunaj 794.68—797.68, Berlin 13.4450—13.4750, Bruselj 788.39, Budimpešta 987.— do 990.—, Milan 294.057—296.057, London 274.03 do 274.83, Newyork 56.1250—56.3250, Pariz 220.65—222.65, Praga 166.67—167.47, Zurih 1094.40—1097.40.
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2250, London 25.04125, Newyork 514.0250, Bru« selj 71.92, Milan 26.975, Madrid 56.70, Am« sterdam 207.25. Berlin 122.81, Dunaj 72.65, Sofija 3.7325, Fraga 15.2450, Varšava 57.70, Budimpešta 90.19, Bukarešta 3.0650.
Dunaj. Beograd 12 54625—12.58625, London 34.405—34.505, Milan 37.01—37.11, New-york 706.25—708.75, Curih 137.395—137.895, dinarji 12.52—12.58.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97.5 bl„ 7% Blair 87.50 bl„ Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 122. den., Praštediona 910 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 124 den., Ruše 280 do 300, Stavbna 40 den.. Kranjska indu strijska 312 zaklj
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 438.50—439, za december 438.50-439. asirarne 55—56, 8% Blair 97.25 do 97.75, 7% Blair 86.75—86.875, 7% Drž. hip. banka 85.875—86.125, 6% begluške 76 den.; b&nčne vrednote: Praštediona 910 do 915, Union 191—193, Jugo 77.50—78, Narodna 8000—8075, Srpska 186 den., Zemaljska 134.50—135. Ljublj. kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Gutmann 140—150, Slavonija 200—202, Drava 220., Šečerana 309 50—310.50. Brod vagon 110—115, Vevče 124 den., Isis 33 den., Dubrovačka 363—365, Oceanija 210—215, Trbovlje 400—402.
Beograd. Vojna škoda 451.50 zaklj., za avgust 452.50—453.50 zaklj., za december 461.50—463 zaklj., investicijsko 93 zaklj., agrarne 56—56.75, 7% Blair 89.25 bi.
Blagovna tržišča
JAJCA
+ S tržišča jajc. Zaradi manjšega povpraševanja od strani uvoznih držav je na tržišču jajc navzlic istočasnemu nazadovanju produkcije nastopila delna stagnacija. Nakupna cena, ki je pri nas nedavno dosegla celo 1 Din, je zopet padla na 90 par za komad. Tudi na berlinskem trgu so cene nekoliko nazadovale in so v soboto notirala jugoslovenska jajca 8 do 8V« nasproti 8Vi do 2Yi pf. ob koncu zadnjega tedna.
LE&
+ Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za smrekove deske (10 do 15% jelke, I. IL, paralplne, na živ rob rezane, očeljene, 10 m3 24 mm, 16m3 18 mm in 14 m3 12 mm, v določenih širinah). ŽITO
-4- Ljubljanska borza (12. t. m.) Tenden« ca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Ponujali so (slov. post., plačljivo 30 dni): pšenico: baško, 80=81 kg, mlevska tarifa po 242.5—245, 79«80 kg po 237.5 do 240, 78«79 kg po 232.5—235; rž: baško, 72 kg po 170—172.5; ječmen: baški, ozimni, 66«67 kg po 185—187.5; oves: baranjski, dobava v prvi polovici avgusta po 210 do 215; koruzo: baško po 185 do 187.50; moko: baško iz stare pšenice po 405—410, iz nove pšenice po 395—400.
Novosadska blagovna borza (12. a v« gusta). Tendenca nespremenjena. Zaklju« čenih je bilo 21 vagonov pšenice, 35 vag. koruze, 18 vag. moke, 10 vag. otrobov in 1 vagon ječmena. Pšenica: baška, 79=80 kg 175—177.50, gornjebaška, 79«80 kg 172.50 do 177.50; banaška, Tisa, šlep, 79=80 kg 185—187.5; gorenjebanaška, 79=80 kg 17o do 177-5; slavonska, 78 kg 167.5—170. — Oves: baški, sremski 145 do 150. Ječmen: baški, sremski, ozimni, 63«64 kg 120 do 125. Koruza: baška, sremska 132.50—135, ladja Dunav 137.5—140; banaška 125 do 127.50. Moka: baška »Og« in »Ogg« 310 do 320; »2« 280—290; »5« 235—245; »6« 177:5 do 185; »7« 115—125; »8« 105—110. Otro--bi: baški, sremski in banaški 100—102.50.
-f- Somborska blagovna borza (12. t m.) Tendenca mlačna. Promet 306 vagonov. — Pšenica: baška, 8 kg 170—175; baška. Tisa, šlep, 80 kg 180—185; gornjebaška, 79 kg 175—180; sremska, 78 kg 157.50 do 162.50. Ječmen: baški, 69«70 kg 155—160. Koruza: baška 127.50 do 132.50; za september 132-50 do 137.50. Oves: baški in banaški 140 do 145. Rž: baška 110 do 120. Moka: baška »Og« in »Ogg« 310—320; »2« 280—290, »5« 235—245; »6« 170—180. Otrobi: baški 85 do 90.
+ Budimpeštanska terminska borza
(12. t. m.). Tendenca neenotna; promet srednji. Pšenica: za oktober 18.32 do 18.33, za marc 20.02 do 20.03, za maj 20.70; rž: za oktober 12.15 do 12.18, za maTc 13.40 do 13.42; koruza: za avgusta 17.48 do 17.50, za september 17.60 do 17.65, za maj 17.77 do 17.80, tranzitna za avgust 14.80.
53
Kari May: Po divjem Kurdistanu 3. zvezek — izšel. V groznih obrisih nam slika ta zvezek krvno osveto med Kurdi. — Naroča se v tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. Cena 13.— Din.
10561
- 144
zdrav«
dobite, ako si oterete telo pred zračnimi in senčnimi kopeimi z
NIVEA-CREPIE
tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak porjavita kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri direktnem solnčnem obsevanju. In dobro oterite z NIVEA - GRCME že naprej! To zmanjšuje nevarnost bolečega ožgan ja. Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Nivea - Creme lahko vpije v kožo, ker iele v kožo vpita Creme more svoj dobrodejni učinek privesti do polne veljave.	Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 Din.
Proizvaja v Jugoslaviji: Jugosl. P. BEIERSDORF & Co.. d. • o. L. Maribor — Meljska cesta 86.
ŠPORT
Izjava nogometašev ASK Primorje
Prejeli smo:
Prosimo Vas, gospod urednik, da priob« čite z ozirom na zadnjo izjavo sekcije ZNS naslednje v odgovor:
Naša izjava je bila preslaboten ravanž za vse krivde, ki so se v zadnjih letih zgo« dile nad nami. Ona je bila samo oznane« nje apela, katerega bomo naslovili na vso jugoslovensko športno javnost, da nas en« krat za vselej reši grenkega prepričanja, ki nas že par let spremlja v momentu, ko stopamo na zeleno polje: da bo nad nami in našim trudom zopet pela mačehovska piščalka. Modernejša judikatura daje tudi najordinernejšim delikventom na polju ka« ženskega prava, a še bolj strankam v okvir ju civilnih športov možnost odklona sod« nika, ki ji je v privatnem življenju nena« klonjen. Sodnik na zelenem polju nima karakterja razsodnika v civilnem sporu, a še manj v kazenskem procesu, temveč nosi v sebi vse karakteristike arbitra, za kate* rega velja v običajnem življenju že davno pravilo: da se izbira z obojestranskim pri« volj en jem.
Mi smatramo za resnico, katero lahko dokažemo v vsakem momentu, da je ravno ljubljanska sekcija ZNS»a do skrajnosti iz« rabljala praznine v pravilih in pravilniku Zbora nog. sodnikov JNS«a, v katerem manjka, protivno duhu moderne judikatu« re, institut odklona sodnika, neprijatelja ali neprijateljsko razpoloženje napram ene« mu izmed tekmujočih klubov. Ali je kdo, ki bi se ne zgražal nad f aktom, da je naše petletno športno delo na zelenem polju bi« lo arbiterski presojevano večinoma od lju« di, za katere je eklatantno znano, da so fanatični nasprotniki našega kluba in vseh naših športnih aspiracij? Nam je popolno« ma indiferentno kako boste, spoštovani go« spodje iz sodniške sekcije, nazvali ta naš korak: kvalificiranim ali nekvalificiranim, športnim ali nesportnim; ali ga boste sta« vili pod udar paragrafa 25. kaz. Prav. JN9,. ali kam drugam, mi verujemo, da je naš jasni in vsakomur razumljiv krik pravičen, ker zahteva samo to, da nam v bodoče ne bodo sodilL tekem na zelenem polju sodni« ki, ki so izrazito neprijatelji našega kluba in vseh naših hotenj.
Kdaj bo triumfirala naša čista športna vest, da se bomo enkrat rešili »raačehov« skih« odločb iz piščalke gg. Pevaleka, Cimpermana, Wagnerja in drugih? Proti sodniku g. \Vagnerju nismo, dosledni svo« ji dosedanji navadi, ukrenili nobenih ko« rakov pri ljublj. sekciji ZNS«a iz razloga, ker smo dvomili, da bi našli pri njej kake zaščite, v kar nas še posebno utrjuje zad« nja izjava ljubljanske sekcije ZNS»a, ki je polna neresničnih trditev, za katere mo« rajo vedeti gospodje iz sodniške sekcije, da nam pripada zaščita tudi pred kazen« skim sodiščem. Jančigaj Mirko, Svetic Slav« ko, Hassl Viktor, Zemljak Pavel, Jug Fr., Pišek Matija, Čamernik Ant, Erman Adolf, Šenica Jože, Jež Alojz, Uršič Emil, Jug Vinko.
SK Celje in njegovo igrišče
Prejeli smo: Od društev, ki se bavijo v Celju z nogometom, sta najvažnejša SK Celje in nemški Atletik Sportklub.
Pri celjskem športnem klubu obstoji posebna nogometna sekcija, kateri se je posrečilo, združiti pod svojim okriljem tako dobre igralce, da se lahko smatra ta skupina kot najboljša v Celju. Zaradi tega je v splošnem interesu, da se ta nogometna sekcija športnega kluba vzdrži.
Iz gmotnih razlogov pa se namerava to nogometno sekcijo razpustiti, ker nima celjski športni klub toliko dohodkov, da bi jo vzdrževal. Do sedaj Je namreč žrtvovalo nekaj klubobvih funkcionarjev mnogo denarja za to sekcijo in je razumljivo, da tega tudi v naprej ne morejo več storiti.	•
Vzrok, da celjski športni klub nima dovolj sredstev, pa je ta, ker nima lastnega igrišča, kakor bi bilo potrebno. Pri nogometnih in drugih tekmah bi namreč klub lahko dobil znatne zneske na vstopnini in s tem kril vse svoje potrebe. Za to pa bi bilo potrebno, da bi bilo igrišče tako napravljeno, da bi videli igro samo oni, ki so plačali vstopnino. Na sedanjem igrišču na Glaziji pa se tega ne more doseči, ker ni ograje, ki bi preprečila opazovanje igre od strani zastojnkarjev izven prostora.
V	drugih mestih imajo športni klubi vsaj taka igrišča, katera so obdana s plotom, da vidi igro samo oni, ki je plačal vstopnino. Na ta način so športni klubi prišli do znatnih zneskov, s katerimi so dogradili ogromna igrišča.
V	Celju bi zadostovalo, ako bi celjska mestna občina dala na razpolago na Glaziji primeren prostor in ga obdala s plotom, okoli katerega bi se lahko napravili sčasoma lepi nasadi. Ker se rabi za nogomet stokrat 140 metrov in ker je treba zaradi tribun, ki bi se pozneje napravile, še 20 metrov na vsaki strani več in ker bi se rabilo pri vhodu še 40 m v druge svrhe, bi se rabilo prostora v dolgosti 180 m in 140 m širine.
Gl&zlja kot taka ni pripravna za športni prostor in Je zaradi tega ograditev neobhodno potrebna. Ker je Glazija že desetletja v tem stanju, ni ovire, da bi se na gornji način pomagalo celjskemu športnemu klubu. Pripomniti je treba, da bi se polagoma iz lastnih sredstev športnega kluba, ker bi bili dohodki s takim igriščem zasigurani, zgradile na tem prostoru vse stavbe, ki so za tako igrišče potrebne.
Ker celjska mestna občina ravno v Športne namene premalo žrtvuje in ker je
tako igrišče res potrebno, je pričakovati, da se bo celjska mestna občina vendar odločila podpreti na gornji način delo športnega kluba.
Iz LNP (predsedstvo). Naproša se sek« oija zbora nogometnih sodnikov, da po možnosti ugodi prošnji SK-Javornika, Ra« kek zaradi delegiranja sodnika k prven« stveni tekmi dne 17. t. m. v Novem mestu. SK Elan, Novo mesto se ponovno poziva, da postavi pri prvenstveni tekmi dne 17. t. m. zadostno rediteljstvo. Kot službujoči odbornik se delegira g. Vospernik. Seja poslovnega odbora danes v sredo odpade. Tajnik II.
Mednarodne kolesarske dirke v pe«
tek 15. t. m. na sprotnem prostoru Ilirije bodo jako zanimive. Prijavilo se je že več dirkačev iz raznih krajev naše države in inozemstva. Ob pol 14. popoldne zbirališče na Sv. Jakoba trgu. Nato skupni pohod vseh udeležencev z godbo »Sloga« na pri« reda tvorni prostor.
Motoklub Ljubljana. V petek dne 15. t m.
ob 13.30 priredi kolesarsko in motociklistič-no društvo Sava ob petletnem jubilejnem obstoju društva kolesarske dirke na športnem prostoru SK Ilirija. Isti dan se vrše tudi velike Internacionalne motorne dirke na dirkališču černomerec pri Zagrebu, katere priredi I. Hrvatski motociklistični klub v Zagrebu. Pri teh dirkah bodo startali najboljši inozemski vozači, člani Motokluba se tem potom vabijo, da obe te dirk! po možnosti posetljo.
SK Natakar poziva k treningu danes na igrišču ASK Primorja ob 18. naslednje člane: Zajec, Novak, Podgornik, Pofcič, Do« linar, Šužteršič, Žic, Strnad, Zupančič, Ba« her, Ozebek, Mileševič, Wohlfart. Strogo obvezno.
SK Krakovo. Danes naj pridejo na treningstekmo s SK Jadranom igrači Pele, Jeršek, Marjetič, Novak, Novosel, Logar II., Kos, Grabinjan I. in II., Markič, Vid« nar, Klan čar, Bardutsky. Točno!
Športni drobiž
K našemu včerajšnjemu članku o žen« ski olimpijadi v Pragi treba še dodati, da je JLAS že določil našo lahkoatletsko re« prezentanco, m sicer: 60 m: Petričič, Za« dravec, rezerve Batelkova, Ružič; 100 m: Petričič, Batelkova, rezervi Stefanini, Kraj« novic; 200 m: Stefanini, Batelkova, rezerva Ružič; 800 m: Bobinski, Globan, rezerva Weiss; 80 m z zaprekami: Stefanini, Ru« žic, rezerve Šantel (Ljubljana), 4 X 100 metrov: Petričič, Zadravec, Batelkova, Ste« fanini, rezerva Šantel; skok v višino: Ste« fanini, Krajnovič, rezervi Santel, Nefero« vič, skok v daljavo: Krajnovič, Čabrijan, rezervi Šantel, Zadravec; met krogle: Ne« ferovič, Bernik (Ljubljana), rezervi Stefa* nini, Vesela; met diska: Neferovič, Vese« la, rezerva Bernik; met kopja: Stefanini, Vesela, rezervi Neferovič, Bernik; troboj (skok v višno, 100 m in met kopja: Ste« fanini, Neferovič, Bernik, Šole. — Nomini« rane atletinje so večinoma članice Haška, le dve sta Concordijašici, dve sta iz Ljub« ljane, 1 pa iz Pančeva. Računati moremo le na časten rezultat Naše upanje je zma« ga v teku na 80 m z zaprekami. Na tej veliki športni manifestaciji bo sodelovalo preko 300 tekmovalk.
Dunajska nogometna moštva, ki gostu« jejo v inozemstvu, doživljajo v zadnjem času precej neugodne rezultate. Tako je Atria bila v Poznanju poražena od War« te z 0 : 2 (0 : 0), WAC je v Zagrebu pod« legel Gradjanskemu s 3 : 4 (3 : 1), v Su« botišču pa je Siabaria porazila dunajski Wacker z 2 : 0 (1 : 0).
Na konferenci za evropski pokal, ki se je vršila v nedeljo v Bernu, se je razprav« ljalo tudi o vprašanju pritegnitve še ene države v to tekmovanje. Imenovale so se Jugoslavija, Nemčija, Švica in Španija. Ker je Nemčija že v naprej odbila svoje sode« lovanje, so ostali še trije kandidati, od ka« terih ima Jugoslavija največ izgleda. Mo* goče so to že posledice uspešnega nasto« pa nase reprezentance v Montevideu.
Poroka na ladji
JužtK>alešwki brodarji so naročili svojim kapitanom, naj pazijo ostro na »komarje«, ki se vtihotapijo na ladje ameriških prog, ne da bi plačali vozni listek. Iz Zedinjenih držav beži sedaj toliko brezposelnih, da so postali »komarji« občutna postavka za parnike. Ta teden je presenetil kapitan v Cardiff namenje-neladje, en dan predno je pristal, pri nepričakovanem obisku v kuhinji mlado, lepo dekle, rusko begunko, ki je v najlepšem prijateljstvu s kuharjem po večerji pomrvala posodo. Kapitan je po predpisih gospodično poklical v kajuto in ji sporočil, da bo morala v ječo, čim pristane ladja v pristanišču. Dekle je prosilo usmiljenja in kuhar je je kapitanu dejal, da jo je pripravljen poročiti: kot njegova soproga bi imela pravico sprem Ijati ga. Kapitan je pristal na predlog. Takoj so pripravili molitvenik in kapitan je v dvorani prvega razreda vpričo začudenih potnikov pod varstvom brit-ske zastave in po predpisih anglikanske cerkve izvršil poroko. Moštvo in potniki so priredili zbirko, ki je prinesla mladi poročenki lepo svatbeno darilo.
*JUTROa St 186
6
-Sreda, 13, ym, 1930
Iz žhlfenja in sveta
Najvišji sodni dvor današnje Turčije
Modri gospodje v sodniških talarjih in čepicah na glavi napravljajo silno resen vtis. Cepiča je edini ostanek stare Turčije, kajti gospodje ne sodijo več po koranu, marveč po italijanskem in nemškem zakoniku, prikrojenem za turške razmere.
Najhujša nevarnost za človeštvo
Nevarnejše nego vse vojne, nesreče in bolezni je za obstoj človeštva stalno se dvigajoče uživanje omamnih strupov: morfija, opija, kokaina in heroina. Epidemija zauživanja mamil je iz Kitajske že davno prodrla v Ameriko, Afriko in Avstralijo, po vojni pa se je močno razpasla tudi po evropski celini. London, Berlin, Pariz in Dunaj. Proti nevarnosti, ki grozi narodom s te strani so sicer ustanovljene razne lige, ali te niso kos tihotapski organizaciji, ki je silno delavna in izvedena do največje popolnosti. Za potrebe zdravstva se porabi na leto do 340 ton surovega opija. Kolikor pa se je dognalo, se na svetu pridela opija preko 8600 ton. Za zdravstvene svrhe se ga porabi tedaj le kakih 5 odstotkov, vse ostalo pa gre tihotapskim potom med ljudstvo. Potrebo kokaina cenijo na 12 ton, za kar je treba 500 ton kokaino-vih listov. Toda že sama Japonska izvaža na tisoče ton kokainovih listov in tihotapska trgovina ima v zalogi toliko tega strupa, da bi se dalo z njim pokončati vse človeštvo. Povpraševanje po mamilih pa grozotno raste. V Egiptu je zapalo strasti uživanja kokaina že okoli 500.000 ljudi. Nič^ manj ni kokainizem razširjen v Indiji in Kitajski. Slednja izda na leto za ta strup preko 150.000 angleških funtov, t. j. r-koli 42 milijonov dinarjev. V Perziji se je zlu vdala polovica prebivalstva, v Avstraliji ter Severni in Južni Ameriki pa število kokainistov strahotno raste. Najhuje je, da zlu zapada mladina. V nekaterih evropskih velemestih je konsum kokaina večji nego kon-sum alkohola.
Slikar po nasvetu duhov
V Newyorku je umrl 95-letni Aldon Salmons, vodja ene največjih ameriških posojilnic. Imel je za seboj dokaj pisano življenje: pričel je kot navaden klobučarski delavec, potem je otvoril lastno delavnico iste stroke. A nagajalo mu je šibko zdravje in je moral vstopiti za knjigovodjo v neko banko. Kmalu je napredoval, postal ravnatelj in naposled vodja vsega podjetja, predsednik bančnega sveta. A najpomembnejši dogodek in zadnji skok je doživel pred 15. leti. Kot 80-letni starec je iz bančnika postal slikar. Potoval je nekoč po zapadnih Zedinjenih državni in se je slučajno udeležil neke spi-ritistične seje. Medij mu je razodel, da je slikarstvo njegov pravi poklic in da je zamudil velike uspehe. Salmons se najbrž ne bi zmenil za nasvet, da ni kmalu nato resno obolel. Iz dolgega časa je pričel slikati in se je navdušil za novi, poklic. Stopil je v pokoj in se vpisal na slikarsko šolo. Razstava, ki jo je lani incognito priredil v New-jorku, je imela buren uspeh. Vsi kritiki so prerokovali »mlademu, nadebudnemu začetniku« sijajno bodočnost. <5almons, ki je na tihem užival te po-klone, ni nikomur razodel svoje skrivnosti. Prišla je na dan šele zdaj po njegovi smrti.
Prvinspeh
"Vsak novinar ve, kako težko je govoriti z znanimi politiki, znanstveniki, umetniki. Vsi ti navadno ne marajo, da bi jih nadlegovali intervjuvarji, pa se ne zmenijo za to, da utegne biti takšen obisk odločilnega pomena za obiskovalca v začetku njegove kariere. Znan francoski poročevalec pripoveduje, kako je prišel pred leti do prvega uspeha na trnjevi novinarski poti. Prof. Curie, ki je takrat odkril radij in dobil mednarodno nagrado, je zdel v zaprtem laboratoriju in ni maral nikogar sprejeti. Novinarji so obupani postajali ob zaklenjenih vratih. Nihče ni smel noter. >Kar domov pojdite,« so drugi nasvetovali svojemu mlajšemu tovarišu, »saj vidite, da nič ne pomaga. Popišite ulico in hišo, kjer deluje znanstvenik. Omenite magari, da ste videli v oknu Curievo senco ... Od vas itak ne bodo veliko zahtevali .v uredništvu, ker ste začetnik . . .c
Mladenič je res že hotel oditi s pove-šeno glavo, a nenadno je zagledal v kotu pod stopniščem majhna nezaklenjena vrata: >Odprl sem jih in po temnih hodnikih pritaval v laboratorij. Nisem verjel svoji sreči, ko sem zagledal knjige in kemično posodje. Glasno sem poklical: »Gospod profesor!« a ni bilo nikogar. Zavpil sem še bolj glasno: »Gospod Curie!« Nenadoma je planil ta v sobo začuden, jezen in bled: »Kaj hočete? Nimam časa. Izvolite se takoj odstraniti!« Bil sem tako zmeden, da sam ne vem, kako mi je ušlo: »Samo eno vprašanje, cher maitre . . . Ali ne bo mogoče rabiti radij namestu elektrike za razsvetljavo?« Curie me je pogledal in bušnil v smeh. Človek, ki se smeje, ni več jezen, in tako sera od Curiea dobil svoj prvi intervjuv.«
Cookovi zrezki
Znani raziskovalec Cook, ki je trdil, da je kot prvi človek dosegel Severni tečaj, je šele pred kratkim zapustil ječo, kjer se je pokoril za neke finančne špekulacije. Zdaj biva v umazani chi-caški četrti v prenočišču za delavce, nima denarja in snuje nove načrte. Po Severnem tečaju se je za spremembo sklenil napotiti v tropske dežele, in sicer zato, da bi napovedal vojno pristašem rastlinske hrane. Vegetarijanci so neumni, je dve uri dokazoval Cook novinarjem, ki so obiskali njegovo bivališče. Delavci so potrebni mesa. A govedina je predraga in v posameznih okrajih Severne Amerike se celo težko dobi. Torej bo potrebno v svrho širše ljudske prehrane izrabiti povodne konje. Mlad povodni konj tehta s 6 leti do 2000 kg. Njegovo meso je sočnato in okusno ter nad vse pripravno za zreške, konserve in slično. Seveda bi bilo preveč zamudno, če bi povodne konje v Afriki redili in jih od tod pošiljali v Zedinjene države. Zato jih hoče rediti Cook ob Amazonki v Braziliji. Potrebuje samo kateregakoli milijonarja, ki bi mu naklonil za ureditev tega podjetja potreben denar.
Bogastvo ali ljubezen?
V angleškem mestu Steplehorstu je pred meseci umrl bogat tovarnar, star samec. Zelo je spoštoval mestnega duhovnika, reverenda Clementhsona svojega najboljšega prijatelja, in ga je hudo zadela lanskega leta njegova smrt. V znak tega prijateljstva je zdaj zapustil vse imetje: veliko lepo vilo in kakih 30 milijonov naših dinarjev gotovine edini duhovnikovi hčerki, miss Majory Cle-menthsonovi. A stari čudak je zapuščino vezal na neperijeten pogoj: gospodična jo sme uživati le, dokler se ne bo omo-žila. Če se bo poročila, mora izročiti vse imetje mestnim dobrodelnim zavodom. Londonski novinarji so priredili izlet na deželo, da obiščejo na večno de-vištvo obsojeno bogato dedinjo. Gospodična Clementhsonova, ki se je že preselila v novo elegantno domačijo, je gostom sporočila, da res ne ve, kaj bi počela in najrajši sploh ne misli na bodoč-
nost. Pravniki so fi sicer povedali, da lahko pri sodniji zahteva razveljavljenje usodne točke. Zakon namreč določa, da ne sme nihče vezati darilo ali zapuščino na pogoje, ki pomenijo omejitev ali kršenje osebne prostosti. Prepoved možitve je seveda občutna omejitev. Toda v tem primeru bi morala gospodična pričeti pravdo in tega ne mara iz spoštovanja do dobrotnika. Zato je rajši odklonila vse stotere ženitne ponudbe, ki jih je dobila, čim so razbobnali listi njeno srečo. Vendar je težko misliti, da bi ostala oporoka za vselej v veljavi. Vsekakor ima miss Clementhson dobro priliko preizkusiti svojega izvoljenca. Ce bo poročila, jo bo itak tožil odvetnik, ki zastopa pokojnega čudaka. Bog ve kako se bo končala pravda? Ženin pa mora pokazati precejšnjo stanovitnost v zavesti, da ostane sedaj bogata nevesta, lahko brez denarja.
Letalec na mizi
V Tempelhofu blizu Berlina je kazal neki letalec svojo spretnost s skakanjem iz letala. Ko je tako skočil nad letališčem, se mu padalo ni hotelo odpreti. Toda skakalec ni izgubil poguma in z rokami je rahljal jermene, dočim ga je veter nesel naprej. Naposled je srečno pristal sredi hotelske mize, pri kateri so pili neki berlinski izletniki svojo kavo. Prekucnil je mizo, a drugače je ostal popolnoma nepoškodovan!
Uradno ocenjena žena
Neki trgovski potnik, ki je obiskal uglednega alžirskega trgovca v poslovnih zadevah, mu je poleg datelj-nov odpeljal še ženo. Užaljeni mož je nezvesti polovici z revolverjem sledil v Pariz, a končno se je premislil in je rajši po sodnijskem potu zahteval odškodnino. Ocenil je svoje razburjenje in zmanjšani družabni ugled na 100 tisoč frankov. Sodniki od kraja niso vedeli, ali je mogoče v denarju oceniti razrušen zakon. A tožilec je imel spretnega zagovornika, ki je prepričal zastopnike javne pravice. »Gospodje!« jim je dejal, »vaša imena bodo ostala zapisana v zgodovini, ker boste s pravičnim odlokom podprli javno moralo. Koliko zakonov bi ostalo srečnih, če bi morali podli zapeljivci in lahkomiselne" žene plačevati globe za svoje početje. To bi jim vzelo veselje do rušenja temeljev države!« Sodniki so pritrdili prepričevalnemu odvetniku, a so zmanjšaljt odškodnino na 15 tisoč frankov.
Vročina v Avstraliji
V Avstraliji vlada letos grozna vročina, prav tako kakor v Zedinjenih državah. Toda Američani si pomagajo vsaj z lahkimi suknjami in kratkimi hlačami. V Avstraliji pa ne boste našli _ vsaj pri moških — nobene poletne pralne ali platnene obleke. Tudi v največji vročini nosijo vsi težko obleko iz priznano dobre avstralske ovčje volne. Vzrok je ta, da imajo v Avstraliji hudo drage perice. Odkar je zaprta peta celina rumeni nevarnosti, Kitajcem in Japoncem, so beli lastniki pralnic tako navili cene, da stane n. pr. pranje in likanje navadnih moških hlač 75 do 100 centov. Vročina je uničila silno mnogo žita in posušila vodnjake. Kmetje, katerim so poginili konji, ovce, krave in psi, beračijo po mestih. Samo sladkorno trsje se ne boji žgočega solnca. Napol domači udavi, ki lovijo podgane in miši, ter po cel meter dolgi kuščarji, ki žrejo poleg kač tudi jajca, so zdaj edini gospodarji neštetih zapuščenih kmetij.
Prvina št. 87 odkrita
Iz Alabame poročajo, da se je ameriškima kemikoma dr. Allisonu in profesorju Murphyju posrečilo odkriti dolgo iskano prvino št. 87, ki je ena izmed dveh prvin, za kojih obstoj je znanost sicer vedela, ni jih pa mogla opredeliti. Novo prvino sta učenjaka nazvala ecacaesium. Odkritje je vsekakor zelo važno, kajti odslej bo neznana le še prvina št. 85, ki še manjka v vrsti prvin od 1 do 92, sestavljeni po atomski teži. Ecacaesium ima svoje mesto med radijem in radonom in je šesta prvina z največjo atomsko težo.
Učinki letošnjih viharjev
V znamenitem Ločarnu v Švici je strašen vihar, o katerem smo poročali, porušil med drugim še nedograjen, 95 m dolg most.
Briand, francoski zunanji minister, na počitnicah
SOKOL
25-letnica Sokola v Domžalah
Doba, v katero spada ustanovitev sokolskega društva v Domžalah, je bila še polna narodnostnih bojev. Tudi Domžale so jih poznale. Mnogo je bilo tujerodnih priseljencev, ki so pričeli z ostrimi nastopi proti domačemu narodu, seveda pod zaščito nemško-avstrijskih oblasti. Nastopili pa so proti njim zlasti dijaki pod vodstvom Franceta Breceljnika, ki so si nadeli nalogo, prebuditi celo okolje in Domžale same. Prirejali so poljudne igre v Domžalah in okolici; vzgojeni v telovadnici Ljubljanskega Sokola pa so tudi vedeli, kako potrebno je bilo sokolsko društvo v njihovi domovini. Po krasno uspelem nastopu Sokolstva 1904 v Ljubljani so sklenili, osnovati Sokola v Domžalah. Z vnetim sodelovanjem br. Bojana Dreni-ka se je 26. decembra 1905 vršil ustanovni občni zbor, kjer so si izvolili za starosto brata Andreja Slokarja, br. Fr. Breceljnika pa za načelnika. Dobro zastavljeno delo pa je kaj kmalu jelo pešati, ker so morali mladi abiturijenti na visoke šole. Zato pa sta br. Drenik in Kostnapfel poskrbela za redno telovadbo. Na svoje stroške sta hodila iz Ljubljane vežbati v Domžale, tako da je bilo pod starostova-njem br. Ravnikarja in načelnikovanjem br. Majzelja mogoče postaviti in slovesno otvoriti lastni Sokolski dom dne 8. avgusta 1911, četudi ga je težil znaten dolg. V tem stanju je zalotila društvo svetovna vojna in dom bi bil prodan, ako ne bi tedaj posredovala dva danes že pokojna brata: dr. Ivan Tavčar kot pravni zastopnik Mestne hranilnice in prisilni upravnik doma br. Franjo Cerar, tovarnar iz Domžal. Po vojni se je posrečilo društvu izravnati ves dolg ob odličnem sodelovanju br. Franja Setine, pa tudi tehnično se mora zaznamovati napredek pod vodstvom načelnika br. Gašperina. S tem, da se je društvo rešilo materialnih skrbi, mu je bilo omogočeno široko delovanje po deželi. Sodelovalo je pri ustanovitvi sokolskih odsekov na Brdu, v Dobu in Moravčah. Prirejalo je predavanja, izlete, igre, pevske in godbene večere ter sodelovalo pri vseh okoliških in oddaljenejših prireditvah ter tekmah. Udeležba izkazuje letno po 10 do 16 takih gostovanj. Zadnja leta pa smo si nabavili tudi svoj kinematografski aparat, s katerim se proizvaja razne poučne in zabavne filme.
Po ustanovitvi SKJ starostuje društvu br. Petrove, stari sokolski delavec, nadučitelj v p., načelnik pa je marljivi br. Franjo Vidmar, kovaški pomočnik v Domžalah. Z vztrajnim in mirnim delom skuša doseči naš Sokol oni cUj, h kateremu mora stremeti vsak Jugoslovan, ki ljubi svojo domovino. Društvu, ki proslavi svojo 25-letnico v nedeljo 17. t. nu, izrekamo naše čestitke in želimo tudi v bodoče najlepših uspehov. Zdravo!	J. S.
Lepo uspeli sokolski dan v Gornjem gradu
Matično društvo Ljubljanski Sokol je priredil preteklo nedeljo v Gornji Grad sporazumno s sokolsko župo Celje lep pra« pagandni izlet s celo avtomobilsko kolono pod vodstvom staroste br. Kajzelja in na* čelnika br. Rudolfa. Celjske Sokole pa je vodil br. Smertniik, starešina župe. Tudi oni so prispeli v bogato okrašeno mesto v izredno velikem številu z avtomobili. Do« poldne so se nato izvršile skušnje za po« poldanski nastop, popoldne ob 14. uri pa se je formirala krasna sokolska povorka s preko 200 Sokoli in Sokolicami. Sprevod jc krenil po mestnih ulicah pred mestno hišo, kjer je pozdravil zbrane Sokole župan Gor* njega Grada. Javni nastop je obsegal pro« ste vaje domače sokolske dece, nato pa je uspešno vežbalo 16 naraščajnikov in po« tem 12 naraščajnic proste /aje. Sledilo je vežbanje naraščajnic Ljubljanskega Soko« la in nato tudi naraščajnikov, ki so preciz« no izvajali proste vaje za Beograd. Članice iz Gornjega Grada, Ljubljane in Celja so vzorno rešile svojo nalogo, pa tudi pri orodni telovadbi se je pokazala odlična izvedba vseh sodelujočih vrst. Da je bil nastop vzornih vrat brezhiben, ni treba iz« rečno omeniti. Sledila je tekma v »Odboj« lci» med člani in naraščajem Ljubljanske« ga Sokola, ki je seve zelo zanimala občin« stvo. Se bolj pa je vplivalo na občinstvo, ko je nastopilo skupno 52 članov k pro« stan vajam. Potem je pozdravil zbrane So« kole starešina domačega društva br. Jr. Rak, odgovoril mu je v lepem patri jotič« nem govoru starosta br. Kazelj, ki je na koncu govora pozval vse navzoče, naj vzkliknejo iskren sokolski zdravo Nj. VeL kralju, čemur se je stoje odzvalo vse ob« činstvo in Sokoli ob zvokih državne h»m. ne, ki jo je zasvirala sodelujoča mtribor. ska železničarska godba
Pomen izleta je vsekakor velik. Posre« čeni nastop in vsestransko vidno sodelova« nje tako oddaljenih društev je pokazalo, da je Sokolstvo res ena sama velika fa«
malija enako mislečih bratov in sester, ki jim je dobro domovine prvi ukaz. Ljub« ljamski Sokol je s svojim izletom pokazal pot, po kateri naj začnejo hoditi tudi ostala sokolska društva, da s tem ojačijo propagando za sokolsko delo na deželi.
Sokolski pokret v konjiškem okraju
že leta 1919. so se zbrali rodoljubi v Konjicah in Oplotnici ter osnovali sokolski društvi sta ramo ob rami orali ledino ter let z vztrajnim delom razvijali in lanska leto je otvorilo oplotniško društvo svol skromni dom, ki je v tem okraju prvL Obe društv sta ramo ob rami orali ledino ter delili srečo in nesrečo onih dni, ko ie pri nas cvetelo na vseh koncih in krajih vse razdirajoče strankarstvo. Ko pa je končno padla odločitev, da je edino Sokol kraljevine Jugoslavije povzan, da vzgaja našo mladino, je zavel tudi pri nas svež duh.
V nedeljo 15. junija sta bili obe druStvi pozvani v Loče, kamor sta priredili lepo uspeli propagandni zlet z javnim nastopom z namenom, da se tamkaj ustanovi nova sokolska enota. Prvotni uspeh ni izostal, treba bo sedaj tam v Ločah trdne volje in dela, pa bo šlo. Saj se celo v sosednem Št. Jerneju fantje že zanimajo m žele imeti sokolsko četo. Zato vzdramite se, čas }e že! — Dne 6. julija se je ustanovila sokolska četa za občini Grušivje m Tepanje. Dosedaj so pri tej četi fantje iz Pobrež in Dobriške vasi, kjer so Tepanjčani?
Nekega dne pa smo prejeli obvestilo it Konjic, da se pripravlja ob vrlem sodelovanju zlasti br. učitelja Strgulca ustanovitev sokol, društva v Zrečah. Naprošent smo bili, da napravimo s konjiškimi Sokoli propagandni zlet v Zreče,, kjer naj bi sc ob tej priliki ustanovil nov Sokol. Kakor na svatbo smo odhajali neke nedelje proti Zrečam na krst najmlajšega sokolskega brata tam ob Dravinji. In kakor je br. notar Jereb rekel, nismo tam našli malo dete, temveč krepkega fantiča, saj šteje društvo že 84 članov! Staroslavne zreške hiše so nam porok, da se bodo oprijeli sokolske misli vsi v večnozelenem Pohorju.
Še nismo dobro odšli iz Zreč, pa že pravijo, da bi nas radi videli v Stranicah in še dalje gori v Vitanju. Da, tudi tja pojde-mo, saj sokolski pohod mora povsod. Vendar moramo poprej zasigurati vsaki sokolski četi obstoj in ustanoviti društva le tam, kjer to gre. Sokostvo ie pionir in propo-vednik naše boljše podočnosti. Zato smatram kot dolžnost, da pozivam vse, kjerkoli ste, da ustanovite sokolske čete ali društva povsod. Ukinejo naj se razni otroški vrtci in slične institucije, ker samo odtegujejo Sokolu mladino. Omahljivcem stavim za vzgled malo pohorsko naselje Tinje, kjer vodi br. učitelj Tomažič 25 fantov v svoji sokolski četi. Z resnim delom lahko dosežemo vse. Drugo leto pa priredimo zlet našega okrožja, ki je peto v mariborski župi. Naprej m zdravo! — Oplotniški načelnik.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Sreda, 13. avgusta.
Ljubljana 12.30: Reproducirana glasba
—	13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Samospevi gdč. Vedralove. — 19: Ci-traški tercet »Vesna«. — 19.30: Ura dobre knjige: Iv. Cankarja zbrani spisi. — 20: Gostovanje članov mariborskega nar. gledališča. — 21: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 14. avgusta.
Ljubljana 12.30: Plošče. — 13: Napoved Saša, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert slovenskega šramel kvarteta. — 19.30: Otroška ura (Milčinski). — 20: Klasična orkestralna glasba, izvaja zagrebška vojaška godba (prenos). — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda.
Beograd 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 19.30: Narodne pesmi. — 20: Prenos iz Salzburga. — 21: Koncert tamburaškega zbora s petjem. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert radio-kvarteta. — Zagreb 12.30: Plošče. — 20: Koncert klasične orkestralne glasbe. — Praga 17: Orkestralen in pevski koncert. — 19.35: Rosi-nijeva opera »Seviljski brivec«. — 22.15: Koncert na orgle. — Brno 17: Prenos vsega programa iz Prage. — Varšava 18: Koncert solistov. — 20.15: Večerni koncert — 23: Plesna godba. —• Dnnaj lis Dopoldanski koncert — 15.15: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos iz Salzburga: Mozartova komorna glasba. — 21: Večerni koncert orkestra. — Berlin 19.30: Orkestralen koncert iz Kfinigsberga. — 20.30: Sluhoigra. — Godba za ples. — Frankfurt 20: Prenos koncerta iz Salzburga. — 22.20: Godba za ples.
—	Langenberg 17.30: Večerni koncert — 20: Prenos koncerta iz Salzburga. — 21: Veseloigra. — Lahka godba orkestra. — Stiittgart 20: Prenos Mozartove komorne glasbe iz Salzburga. — 21.15: Prenos iz Frankfurta. — 0.30: Nočni koncert orkestra.
V. WUliams:
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
Tudi Hektor je kakor uklet strmel v ta vrata. Z največjim naporom si je bil osvojil prostor v sprednji vrsti. Tam je stal in kolo prve telege mu je segalo ravno do oči. Duša in telo sta mu bila tako trudna. Misliti mu je bilo muka — ne misliti pa nemogoče. Bilo mu je, kakor da je vse življenje za njim polno trpljenja in gorja. Spet in spet si je ponavljal: »Vrata se bodo takoj odprla! In potem bom štel. Saj ni mogoče, da bi jih bilo več ko štiri in štirideset — pet in štirideset jih ne more biti, ki se bodo odpeljali na teh vozovih ...«
In nato se je začul izza vrat nedoločen šum. Vse je napeto pogledalo tja in vsa ogromna množica je mahoma utihnila. Zamolklo bobnenje je odmevalo po ječi in vrata so se stresla. Odrinili so bili železni zapah. Nekdo je potegnil Hektorja za rokav. Nestrpno se je otresel vsiljivca. A ta ga je spet potegnil za suknjo. Jezen se je obrnil in zagledal pred seboj obraz, ki se mu je videl zelo znan, strastni obraz temnolasega mladega človeka.
»Državljan,« je rekel tujec z izbrano vljudnostjo, »spominjam se, da sva pri svojem zadnjem srečanju nekaj sklenila, česar se nočete več spomniti!«
V naslednjem trenutku se je Hektor domislil prizora v dvorani kavarne St. James in se spomnil tudi besed, ki so mu še zdaj zvenele v ušesih":
»To mi boste drago poplačali!«
A hotel se je otresti spominov. Kaj mu je bilo v tem trenutku do vikonta de Solesmesa! Vrata so se bila pravkar odprla, moral je paziti in šteti...
»Oprostite, državljan,« je nadaljeval glas ob njegovi strani, »še nekdo je tukaj, ki bi prav tako rad obnovil znanje z vami.«
Spet se je hotel otresti vsiljivca. Kaj je pomenil ta človek zdaj? V tem trenutku! Vrata so bila široko odprta. Zdaj je prikorakala straža. Množica gledalcev je mahoma oživela.
Nenadoma je začutil Hektor, da ga je nekdo trdo prijel za roko. Jezno se je obrnil. A prijem ga ni izpustil, narobe, zdaj ga je nekdo zgrabil še za drugo roko. In ko je pogledal okoli sebe, je videl, da je z vseh strani obdan od stražnikov.
Na vse kriplje se je branil, da bi jim ušel. Ljudje, ki so stali v njegovi neposredni bližini, so se prestrašeno razbežali. A Hektorju se kljub vsem naporom ni posrečilo uiti! Uklenili so ga, preden se je utegnil zavedeti kako in kaj. Zdaj je bila vsaka misel na rešitev zaman. In ko se je vdal v usodo, je zagledal pred seboj Grand-Du-kov obraz. Poleg njega je stal vikont de Solesmes, ki se je zadovoljno smejal.
»Ne bomo ga peljali skozi množico, prijatelji,« je rekel .grbec straži. »Držite ga in ko se dvokolnice odpeljejo in se množica raz-gubi, ga spravimo v »mišelovko«. Grand Duc je žarel od zmagoslavja.
»Zločin, ki ga je zakrivil nad Mauricem, ne bo ostal nepoplačan!«
Hektorjev obraz je izražal neupogljiv ponos in globoko zaničevanje. Mirno je gledal mimo njiju tja na mala vrata v jetniškem zidovju.
In mahoma je postal ves miren. Velika slabost ga je oblila in padel bi bil, da ga niso možje pravočasno prestregli. Za trenutek jim je nezavesten obležal na rokah. A. kmalu se je vzravnal. Z nadčloveškim naporom je premagal slabost. Hotel je biti pri zavesti, hotel je videti in šteti — žalostnega sprevoda še ni bilo konec.
Pravkar se je bila pripeljala šesta dvokolnica. Tik pred Hektor-jem so vlekli krvnikovi pomočniki žitnega trgovca na dvokolnico in zdaj je sedel tam ves tih in onemogel. Radovedneži za Hektor-jem so se skušali preriti naprej. Stražniki, ki so držali Hektorja, so podili ljudi nazaj. In Hektor je videl, kako so se jela premikati kolesa šeste dvokolnice. Zdaj je prišla sedma, poslednja. Bila je za-prežena s starim belcem.
Daleč za njo je bilo videti, kakor da se je nekaj zgodilo. Slišati je bilo kričanje in vriskanje. Hektor je z največjo pazljivostjo strmel v črno odprtino malih vrat
Nenadoma je začul obupen vzklik.
Loison je stala pred njim. Sesti voz, ki se je zdaj pomikal dalje, jo je vse doslej zakrival. t
Njene roke so bile zvezane na hrbtu, njeni zlati kodri porezani in iz njene ljubke višnjeve obleke so bili neusmiljeno izstrigli veliko luknjo okoli tilnika. Vsa bleda je bila.
Domnevno je bila zapustila ječo prav tedaj, ko so prijeli Hektorja. Zdaj je stala poleg njega; če ne bi bil imel zvezanih rok, bi se je bil lahko dotaknil.
Kp je videla Hektorja uklenjenega, se je opotekala. Eden izmed krvnikovih pomočnikov ji je pomagal. Vzdignil jo je in jo položil na dvokolnico. Vsa obupana se je držala na nogah in strmela na razcapano postavo, ki je ležala tam na cesti v prahu.
Zakaj Hektor se je bil nezavesten zgrudil. Zouzou ga je bila po tem takem pustila na cedilu ...!
29. poglavje.
V mišji pasti.
Glasno zvonenje je zbudilo Hektorja iz globokega spanja. Odprl je Oči in prisluhnil. Vse mesto je bilo razburjeno. To je bilo lahko uganiti, ne le zaradi glasnega zvonenja, ampak tudi zaradi bobnenja, ki se je čulo iz ceste, zaradi velikega prometa vozov, ki so drdrali po ulicah, in zaradi neprestanega loputanja z vrati po hiši. Z vseh koncev in krajev je bilo slišati razburjene glasove.
Hektor je pogledal okoli sebe. Videl je, da leži v velikem, širokem prostoru; tla so bila pokrita s senom in vse je živo spominjalo na hlev. Zidovje je bilo zelenkasto od plesnobe. V kotu so bila majhna železna vrata, nad katerimi je gorela oljnata svetiljka in razlivala svojo medlo luč po prostoru. Razen Hektorja je bilo zbranih v tem prostoru še mnogo ljudi in vsi so strmeli k oknom ter prisluškovali.
Iz uradnih In drugih službenih objav
Vpisi t trgovski register: Športna delavci« B. Kolb v Viimarjih pri Ljubljani.
Izdelovanje in razpečevanje športnega orodja in potrebščin lastnega m tujega izbora. Imetnik Kolb Albin, tvorniski obrate vodja, Tacen št. 79 p. Št Vid nad Ljubljano. >Coton«, jugoslo vensko tekstilno pod-Mir d. « o. z. t Ljubljani. Izdelovanje, na-Vud in prodaja tekstilnih izdelkov ter vseh t to stroko spadajočih predmetov. Osnovna glavnica 50.000 Din. Poslovodji M lave Žane, trgovec v Ljubljani, Dobnlova ul-22, H Wobinz Kari, trgovec v Trstu, via Franca 15 Harley Davidson-Motor Import, d. z r Ljubljani. Trgovina z motornimi kolesi znamke Harley-Dav dson ter drugih mami, avtomobili, ^icikli itd Poslovod i Klemen«? Oto, trgovec v Ljubljani, Mariborska c. 21 in Klemenčič Bruno, trgovec v Ljubljani. Gledališka ul 12.
Spremembe in dodatki v trgovinskem re-cistrn: Banka Pehani & Ko., d. i o. «. v Ljubljani: vpiše se kolektivni prokumt Reitz Ivan v Ljubljani, Gosposka ul. 6. Yy Tovarua »Union« d. d. v Ljubljani: vpise sprememba § 7 družbenih pravil. Delniška glavnica znaša 24,000.000 Din in je razdeljena na 240.000 polno vplačanih m na prinosca se glasečih delnic po 100 Din no-miLale. Kranjska industrijska družba Ljubljana: Vpiše se v slovenskem jeziku sestavljeno in odobreno besedilo pravil družbe s pripombo, da spremenjena pravila ne vsebujejo ne spremembe obrata in ne spremembe delniške glavnice družbe. Namen družbe je pridobivanje montanističmb in poljedelskih podjetij in onih industrijskih panog, ki morejo služiti izkoriščanju izdelkov teh podjetij. Tovarna za ločenje dragih kovin. d. z o. t. v Ljubljani: Družba je upravičena ustanavljati podružmee v _ tu-zemstvu. Združene oljarne, d. z o. i. Ljubljana: Vpi^e se kolektivni prokurist Lajo-vic Janko, nadknjigovodja v Ljubljani.
(zbris firme: Izbrisala se je firma A. Biirhler. Ljubljana zaradi opustitve obrata.
V zadružni register so se vpisali dodatki in izpremembe pri nastopnih zadrugah: >'aba>ljalna zadruga državnih nameščencev in vpokojencev za Ribnico na Dolenjskem r. z. z o. z. v Ribnici: Besedilo firme se glasi odslej v srbohrvaščini: Zadruga državnih službenika za nabaTku namirnica za Ribnico in okolico. Kmetska hranilnica in posojilnica v Videm-Dobrepolju r. z. z n. z.: Izbrisal se je načelstveni član Šteh Ivan, vpisal pa Kokotec Janko, šolski upravitelj t Dobrepoljah. Stavbena in gostilničarska »sdruga »Delavski dom« na Glincah: Izbri-f«-io se člani načelstva: Telban Janko, Ver-bfr Franc, Eirovnik Franc, Koren Franjo in Vrbunc Valentin, vpišejo se pa: Ogras F-anc, Selan Ivan, Pezdir Ivan, Vrhove Joži'; in Jandl Anton. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Joštu nad Vrhniko: Izbrišeta se člana načelstva Skvarča Ivan, Grdadolnik Josip, vpišeta pa: Zakelj Pavel, posestnik, St. Jn?t 24, in Droftina Andrej, posestnik St. JoSt 16. Hranilnica in posojilnica v Ži-reh: Izbriše se član načelstva Oblak Jože, vpiše pa: Erznožnik Ivan, posestnik na Do-bračevi št. 16. Kmetijsko društvo za občino Stara Loka s sedežem v Virmažah: Izbriše se član načelstva Trilar Gašper, vpiše pa: Trilar Matej, posestnik Sv. Duh št. 38. »Mali
dom«, stavbna in stanovanjska zadruga v Ljubljani, Spodnja Šiška. Izbriše se član načelstva Hlede Andrej, vpiše Primožič Jernej, uslužbenec drž. železnice, Ljubljana VII, Mali dom, objekt VIII. Vinarska in kletarska zadruga v Metliki: Po spremenjenih pravilih jamči vsak zadružnik s šestkratnim zneskom deležev. Delež znaša za vsak oral vinograda 500 Din. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani r. z. z o. z. v Ljubljani. Vpiše se pooblaščenec za sopodpiso-vanje Smodiš Janko, tajnik zadruge. Izbrisala se je zaradi končane likvidacije: De-lavsko-kmetska matica v Ljubljani r. z. z o. z.
Odprava konkurza: tv. »Tova«, družba z o. z. v Ljubljani, Klančnik Marija, pos. v Ojsterški vasi, Cvil Stanko, trgovec v Dobrni pri Celju. Konkurzni oklici se snamejo raz sodnih desk.
Iz Trbovelj
t— Občinska klavnica. Z zgradbo 'jO* činske klavnice se je že pričelo. Dela do« bro napredujejo in ako ostane vreme še nekaj časa lepo, bo zgradba v 14 dneh pod streho. Prihodnje dni bodo razpisana tudi dela za upravno pbslopjJ pr! klavni, kakor jih iimajo klavnice po drugih krajih. V tem upravnem poslopju bo imel svojo pisarno občinski živinozdravnik, ker le V tem primeru bo mogel nadzirati dela v klavnici. Potrebno bi tudi bilo, da bi " tem poslopju imel živinozdravnik tudi stano= vanje, kakor je to tudi drugod
t— Planinska tombola se bo vršila v ne* deljo 17. t. m. popoldne na letnem tekiva« dišču Sokolskega doma. Cisti 'ohodek je namenjen za zgradbo planinske koče na Mrzlici. Kljub krizi gredo srečke še prc= cej v denar in to zaradi vabljivih praktič= nih dobitkov kot n. pr. kolo, šivalni stroj, stenska ura, žepne ure itd.
t— Sejem v ponedeljek je bil zelo sla> bo obiskan. Ni bilo ne kupcev ne prj.l.ijal« cev. Kriza se pač povsod pozna.
Iz Kamnika
ka— Sokolski praznik v Kamniku. Prvič, odkar obstoja Sokol kraljevine Jugoslavi« je bo imel naš Sokol svoj nastop in poka* zal javnosti uspeh svojega delovanja v te« lovadnici. Na praznik, 15. t. m. ob 14.45 popoldne se bo vršil sprevod iz kolodvora v mesto na telovadišče z godbo Sokola I. iz Ljubljane. Sokolstvu naklonjeno občin« stvo naj bi se v obilnem številu zbralo pri sprevodu in na telo va dišču. Tudi zunanja udeležba se obeta precejšnja.
ka— Koncert. Na hitro roko aranžirani koncert Kamniškega salonskega orkestra, ki je bil v soboto v Čitalnici, je kar naj« boljše izpadel. Zbralo se je mnogo hvalež« ne publike, ki ni štedila s pohvalo.
ka— Gasilska veselica je bila v nedeljo. Izredno vreme je privabila mnogo zabave« željnih, ki so veseljačili prav do jutra.
ka— Kamniški »prater«-. Kamnik ima zo» pet novo senzacijo. Na sejmišču se je uta« boril ogromni vrtiljak, ki je bil letos že na velesejmu. Poleg vrtiljaka, na katerega po* hiti marsikdo, ima podjetje še razne dru« ge zabavne zadeve. Priznati moramo, da imajo mnogi Kamničani še precej smisla za »frčanje« v aeroplančkih, seveda prive« zanih.
v 9ovnih sfetadišclh (GBaltcan)
v Ljubljani, dokler traja zaloga:
OPOLO in BELO dalmatinsko od 12 gradov po Din 4 liter. (Za mesto Ljubljana se plača še Din 3*50, za okolico pri odjemu najmanj 50 litrov pa
__samo 1 Din drž. trošarine na 1 liter.) 11562
Vse popolnoma zdravo, naravno, dobrega okusa in lepe barve. Redka prilika.
tprodaja &e
VINO
Zahtevajte ceniti!
Mm Suttner, £ j ubijati a 4
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
PreSernova ulica štev. 4*
(Poleg frančiškanske cerkve.)
Birmanske ure za dečke od Din 44.— naprej. Birmanske zapestne ure od Din 70.— naprej.
Zahtevajte cenik, gratis in franko.	271
Iz Gor. Radgone
gr— Sejem. Minuli ponedeljek je bil v našem trgu običajen živinski in kramarski takozvani Lovrenčev sejem, ki je to leto še precej dobro uspel. Bil je prijeten hla« den dan brez dežja, ki je privabil mnogo ljudi. Opaziti je bilo, da se je . promet na Spodnjem grisu, koder so razni sejmarji razstavili svoje blago, v primeri s prejšnji« mi leti nekoliko zboljšal. Zelo živahno je bilo tudi na živinskem trgu Prignapo je bilo 182 glav goveje živine, prodanih 41 glav po ceni 4 do S Din. V splošnem je bil ta eden najboljših letnih sejmov.
gr— Osebna vest. Drž. veterinarski svet« nik g. Franjo Lobnik je nastopil svoj let« ni dopust. Za čas njegove odsotnosti ga nadomestuje drž. veterinarski svetnik g. Alojzij Škof iz Ljutomera.
gr— Pisarno je otvoril v poslopju gosp. Martina Ritonja na Spodnjem grisu, št. 5, stavbenik g. Bogomir Fekonja.
Zastave
z ali brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje in razpošilja: JOSIP »TOKLER, Subotlca, postni preda) 48/d. Oustrovani cenik brezplačno.	82
Svetovno znane originalne
Weck-ove čase
in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič; Maribor: Kari Lotz in Pinter & Lenard:
Glavna zaloga za Jugoslavijo: »FRUCTUS« Ljuhljana, Krekov trg 10. 60a
Pišite t» k o j po veliki brezplačni
KATALOG
tovarne glasbil, gramof©. nov m harmonik.
Meinel & Herold
prodajna podružnica Maribor, štev. 101-B
in tudi Vi boste imeli do-97 bro godbo in veselje v hiSi.
Kupim dobro
ohranjeno žago
s polnojarmenikom, 2 cirkularkama, 1 žago za revanje roba ter turbino s 50 HP ali lo-komobilo 30—40 HP.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Metohija«.	11393
žalostnih src naznanjamo pre-tužno vest, da je naš nad vse dragi soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Jožef Samobor
posestnik
danes, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 13. avgusta 1930, ob pol 16. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu v Ljubljani.
Ljubljana — Št. Pavel pri. Preboldu, 11. avgusta 1930.
žalujoče rodbine: SAMOBOR, KORBAN, BRAUN.
Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Vodmat.
Zahvala.
Ob prerani smrti našega ljubega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda	.
nadnčitelja v pokojn
smo prejeli od vseh strani toliko pismenih in ustmenih dokazov iskrenega sočuvstvovanja, da se vsakomur posebej ne moremo zahvaliti.
Zato izrekamo vsem prijateljem in znancem ter pokojnikovim častilcem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so se nas spomnili na ta ali oni način v naši najtežji uri, najprisrčnejšo zahvalo. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem cvetja in vencev, pevcem za žalostinke in gg. govornikom za prekrasne poslovilne besede.
Velika ljubezen in spoštovanje, ki smo ju doživeli ob pokojnikovi smrti, sta nam v veliko uteho v naši tugi in bolesti.	11389
Gornji grad, dne 12. avgusta 1930.
Globoko žalujoči ostali.
K Sv. Roku v Dravljah
vozijo . čarmanovi avtobusi izpred kavarne »Evrope« in od glavnega kolodvora.	11833
Se priporoča IVAN ČARMAN
Zastopnika
ki redno obiskuje, po možnosti z lastnim avtom, srednje in male odjemalce, IŠČE renomirana tekstilna tovarna v CSR.
Pod »Buntware 2590« na Annoncen-expedition M. Dukes Nachf. A. G., Wien I/L	11376
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
VOZELJ KAROLINA naznanja v svojem in v imenu otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je njen nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
FRANC VOZELJ
restavrater v Kranju
dne 12. t. m. po kratki, mukepolni bolezni boguvdano preminul.
Truplo blagega pokojnika prepeljemo v Kranj, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 14. avgusta 1930, ob 4. uri popoldne izpred doma žalosti, Kranj (poleg kolodvora), na farno pokopališče v šmartnem pri Stražišču.
Kranj, dne 12. avgusta 1930.
11383
POZOR!
POZOR!
Nacional - registrirne BLAGAJNE
nove in rabljene, s tovarniško garancijo, kakor tudi originalni NRK pribor dobite edinole pri našem za dravsko banovino avtoriziranem zastopniku g.
Leonu Tavčarju, Ljubljana, Streliška ulica štev. 2211,
po originalnih tovarniških cenah.
Pojasnila glede različnih modelov daje imenovani brezplačno, ne da bi-bili obvezani k nakupu.
Predno se odločite za nakup . kontrolne blagajne, zahtevajte tudi naše ponudbe.	11377
NATIONAL CASH REGISTER PROMETNO PODUZECE	Zagreb, Ilica 11. Telefon 61—20.
I
Za lovsko sezijo nudi puškama F. K. KAISER, LJBULJANA: . Nove vrste lovske patrone znamke »R«, basane z nemškim Hasioch brezdimnim smodni« kom in v zalogi bodo »Geco« patroni z nemškim Rohtweilskim smodnikom. 11
+
NAČELSTVO GOSTILNIČARSKE ZADRUGE V KRANJU naznanja tužno vest, da je preminul danes njen zaslužni načelnik, gospod
France Vozelj
restavrater itd.
Pogreb bo v četrtek, 14. avgusta, ob 16. uri iz hiše žalosti.
Ohranimo ga v trajnem spominu.
V Kranja, dne 12. avgusta 1930. U385
Gostilničarska zadruga Kranj.
, - >JUTRO« St. 186
8
Sreda, IS. Vm. 1990
CENE MALIM OGLASOMt
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda SO par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdor hoče
da mm m« pmmtje pm pomit naslov aR GaGo drugo informacijo ticočo mm matih oglasov naj prit o iti v mnamGah a ttcer ne hm prejel odgovora t ^
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve tn dopisffvanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
ftla&Covt malih ogCa&et?
ln druge Informacije tičoče te oglasov, te dobijo tudi v podružnicah *JUTRA« v
flevem mestu m « $esenicafi
Ljubljanska cesta it. 42	pri kolodvoru it. 100
Male oglase bi inserate naročajte v naših podružnicah.

Dobro šiviljo
in učenca
»prejme krznarska delavnici L. Rot, Ljubljana — Mestni trg 8.	32938
Mesar, vajenca
•prejme Bauman Franjo, Sesarski mojster v Tratah, pošta Marija Snežna. Na-&op takoj.	32917
Kuharico
sprejmem takoj. Vprašati v S/stilni »Orao«, Zagreb. Frankopanska ulica st^Ui_
Manufakturist
feurien in zanesljiv, prost vojne obveze, dobi mesto takoj. Ponudbe po mozno-tti s sliko in pogoji na •glas. oddelek »Jutra« pod »Manufakturist 230«. 32904
Korespondentko
i perfektnim znanjem nem-Kine in stenografije sprejmem. Ponudbe na tovarno ievljev I. Razboršek, Tr-lič.	32902
Vodjo pisarne
prvovrstnega in z večletno prakso iščem za takoj. -Popise na podruž. »Jutra« t Mariboru pod »Vodja pisarne«.	d-ooo
2 gaterista
pridna in poštena, zmožna popravil vodne žage in turbin, rabi Kari Kovač, Ca-kar. Dravska banovina. n '	32830
Hišnika
»ajeDega dela na vrtu »prejmem takoj. Ponudbe z natančno navedbo pod šifro »Vesten bišnik« na oglas, »ddelek »Jutra«. 3304o
Tamburirko
dobro izurjeno sprejmem takoj v stalno službo. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tambunrka«.
32785
Čevljar, vajenca
sprejmem. A. Mule j, modna ievljarna, Jesenice 134.
32686
Trgovski pomočnik
po možnosti usnjarske stroke, ki bi potoval po Sloveniji, dobi mesto. Ponud be pod »Marljiv 66« ni orlasni oddelek »Jutra«.
32654
Učenke
■a mehanično umetno ve-»enje in predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova 13. 32574
Fotogr. pomočnika
dobro izurjenega, e plačo po dogovoru sprejme v stalno službo atelje Ivančič — Crikvenica.	32552
Učenko aH učenca
s predpisano šolsko pred izobrazbo, v trgovino nsnia sprejme Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov v Ljubljani. Hrenova ulica it. 4.	31569
Kontoristinjo
vestno in samostojno moč, zmožno vseh pisarn, del, z znanjem slovenščine, nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi, sprejmem v stalno službo. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisom zadnjega šol.spričevala, navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevo plače je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Manjša industrija«.
33077
Pomožno žensko pisarniško moč
išče večje podjetje v Ljubljani za svojo pisarno. Nastop takoj. Ponudbe z zahtevami pod šifro »Ženska moč« na oglasni oddei^k »Jutra«.	33062
2 cirkularista
pridna in poštena rabi takoj Kari Kovač, Cabar — Dravska banovina. 32829
Plačilno natakarico
spretno in perfektno veščo nemščine, zmožno kavcije, sprejme hotel »TTiglav« v Bohinjski Bistrici. 33063
Učenko
za strojno pletenje, z oskrbo v hiši sprejme A. Der-mota v Litiji.	32781
Brivskega vajenca
sprejme Hinko Dolenc, Poljanska cesta 51. 32932
Za postrežnico
grem v dopoldanskih urah Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	33011
Natakarica
zmožna kavcije, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33012
I. obiastv. koncesflonlrana
šoferska šola
Camernik, Ljubljana
Dunaiska cesta Itev. 30 (Jugoavto) telefon 2236. Pouk ln Draktične »ožnie 251
Inštruktor
instruira dijake za pripravne izpite in malo maturo iz vseh predmetov. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
33030
Instruktorico
dobro moč, za več ur na dan, za malo maturo na žen. real. gimnaziji takoj sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32948
Natakarica
zmožna kavcije., želi službo do 24, ali vzame tudi gostilno na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«.	33041
Brockhaus. leksikon
skoraj nov in Valvasor U., zelo dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v •lasnem oddelku »Jutra«.
32990
Služkinjo
veščo kuhe sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33021
Šiviljo za pletenine
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
33022
Pletilje
Sprejmem več dobro Izvež-banih pletilj k popolnoma novim in moderno urejenim strojem, za razna v to stroko spadajoča dela. — Ponudbe na tvrdko Anton Savnik, škofja Loka.
32996
Vrtnar
dobrimi večletnimi spričevali, išče službo. — Po-uudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Samec«.
32812
Elektromonter
obenem strojnik za parne stroje in Diesel-motor, išče službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 32728
Učenko
močno in zdravo, s potrebno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejme trg. meš. blaga Zvonko Podgornik, Metlika. • 32690
Kontoristinjo
veščo slov. in nemškega jezika, vseh pisarn, poslov ter knjigovodstva iščem. One, ki so bile že v žitni stroki zaposlene, imajo prednost. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33038
Potnika
zmožnega krojaške stroke, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa eksistenca«. 32543
Akviziterja
agilnega, s srednjetehnično izobrazbo sprejmem proti fiksni plači in proviziji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Akviziter«.
32710
Strojnik
ta stabilen parni stroj 600 Ks, ki se razume tudi na električne naprave, dobi službo. — Pismene ponudbe na tovarno Bonač, Ljubljana.	33071
Potnika
manufakturne stroke. za obisk privatnih strank, za Gorenjsko sprejmem pod ugodnimi pogoji v stalno službo. Cenj. ponndbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Potnik Gorenjsko«.	32539
'i
4 ftM*
Inkasante-
zastopnike
proti fiksni proviziji, za Gornji grad, Slovenjgradec, Dravograd in Prevalje sprejmemo. — Ponudbe na »Singer« d. d., Slovenjgradec.	32986
G. Th. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
Take žalitve, take sramote, takega zločina zoper veličanstvo pa vendar ni mogel trpeti, on, kralj puščave! Strašno rjovenje se je začulo po vrtu in odmev ga je razne-sel na vse strani. Ubogi konj pred vozom se je na smrt ustrašil, zdirjal je kar tja v en dan, vlekoč voz za seboj... In — Sambo je bil prost! Poln krvoločne maščevalnosti jo je udri za bežečo množico.
•A*
U.
£
Mladenka
stara 15 let, močna, zdrava in poštena, sirota brez staršev, s 5. razredi meščanske šole, išče mesto
vajenke v trgovini z mešanim blagom. — Gre tudi kot frizerka ali karkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujna rešitev sedanjega položaja«.	S2582
Pekovski pomočnik
starejši, vešč vseh v to stroko spadajočih del, želi premeniti mesto — najraje na deželo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Službo nastopim lahko takoj«.	32550
Kuharica
samostojna, ki zna tudi nemško, išče s 1. septem brom službo pri boljši družini ali samskem gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	32991
Starejša ženska
dobra gospodinja, želi dobiti službo k enemu ali več gospodom, proti nizki plači. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Zvesta I«.	33006
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, Ljubljančan — želi službo v Ljubljani ali kje v okolici, proti primerni plači. Sedaj je na deželi. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten in pošten«.
Knjigovodja
z mnogoletno prakso v ln dustrijskih, rudarskih in stavbnih podjetjih, perfek-ten nemški in srbski ko-respondent, sedaj v Srbiji, želi primerno mesto v Sloveniji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Familija«.	33000
Kontorist
strojepisec in stenograf — zmožen knjigovodstva ter slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika. Ima tudi že nekaj prakse. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Zanesljivost« 33027
Šteparica
dobro izurjena in vajena raznih čevljarskih del, išče mesto za takoj. Gre tudi na deželo, kjer bi imela vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33048
Natakarica
5 let pri enem gospodarju, zmožna kavcije, želi premeniti mesto v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33059
Absolvent trg. šole
dober stenograf in strojepisec, zmožen slov., srbohrvatskega in nemškega jezika, išče službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Dobra pisarniška moč«. 33078
Dekle
staro 15 let, z dovršenimi 7 razredi ljudske šole, se želi izučiti v kaki trgovini mešanega blaga — kjerkoli kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 33079
Dober servirer
sprejme takoj službo. — Martin P f e i f e r, Maribor, Koroška cesta &4. 33082
Mizarski pomočnik
vajen stavbnega in pohištvenega dela, želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33084
Pekovski pomočnik
zmožen vsega dela, išče službo. Nastopi lahko takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33073
Absolvent
bančnega in komercijelnega tečaja z odličnim uspehom, želi takoj stopiti v službo _ najraje k večjemu podjetju. Naslov pove oglasai oddelek »Jutra«. 33064
Tehtnice
»Florenz E*oress« telita 10 ke. brez atežev. decl-malke 1'100 iMOOO ke malo rabliene do nizk1' :enl orodam vsled opustitve tr-eovine. Naslov oove ogl. »ddelek »Jutra«. 29052
Trboveljski cement
ima v zalogi trgovina z železnino in i>oljeielskimi stroji Fr. Stupica, Ljublja-ua, Gosposvetska ces;a 1.
32147
Otroško posteljo
železno ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33013
Lončeno peč
in štedilnik
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33044
Nikoprost
Vas odvadi kajenja takoj. Stane franko 76 Din. — Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 36
33050
Strojno zidno opeko
nudi v vsaki količini opekarna v Zg. Šiški. 33061
2 trgovska lokala s stanovanjem
oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33036
Trgovski lokal
na prometnem kraju oddam Poizve se na Mestnem trgu št. 19-111.	33034
Srednješolca
nižje gimnazije sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje tik I. dri. gimnazije. Cena po dogovoru. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srednješolec 4«. 32976
Dijaka
iz boljše rodbine, ki obiskuje nižjo srednjo šolb, sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje. Soba velika in svetla, v enodružinski vili. Na razpolago tudi kopalnica. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena 6«. 32975
Tihega družabnika
z 20—30.000 Din iščem za zelo dobičkanosno podjetje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Družabnik 00«.	33004
Trinadstropno hišo
sredi mesta prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33614
Gosposko posestvo
10_20 in več oralov veliko, z gosposko hišo ali gradom kupim v bližini Celja, Maribora ali Ljubljane ob glavni cesti, ali v neposredni bližini iste. Ponudbe z oznako cene in opisom na naslov: B. Slo-bodan, Bled, Pod Stražo 32 33025
Na Hotinju
pri Ponikvi je naprodaj lep
velik travnik ln lep gozd
za sečnjo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33087
Ford avto
tovorni, % tonski, od leta 1926, ie malo rabljen, takoj ngodno prodam. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«.

Lahko moško kolo
dobro ohranjeno naprodaj v Prečni ulici 2 — parter.
33033
Pozor!
Podeželski trgovci, ki si upajo zbrati najmanj 1 va-«;on spodaj navedenih pridelkov, se prosijo, da pošljejo svoje naslove na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Eksport«. V poštev pride: fižol vseh vrst, gobe, ajda, proso, ječmen, hmelj in vino Ia.
Brusnice
v vsaki množini po dnevni ceni kupuje Srečka Potnik ln drug, Ljubljana, Metelkova nI. 13.
Hrastove hlode in frize
kupujem. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Ivan Šiška, tovarna par-ketov tn parne žage, Liub-Ijana. Metelkova ulica 4.
28549
Absolvent tehnične srednje šole
strojnega oddelka, išče primerno namešeenje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 6	33028
Gospodična
izučena v šivanju, ljubiteljica otrok, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, želi službo pri kaki boljši družini. Naslov pove ogl. oddelku »Jutra«. 33040
Vzgojiteljica
inteligentna, ki govori hrvatsko, nemško in slovensko, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ljubiteljica otrok«
Službo sluge
v pisarni, skladišču ali trgovini išče mlad, zdrav in zanesljiv mladenič iz dobre hiše. Najraje v Ljubljani, gre pa tudi v Maribor, Celje, Kranj, Kamnik ali Jesenice. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nastopim takpj«.	33057
Svileno rdečo ruto
rožasto, veliko, kupim k narodni noši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
83024
Lahko kočijo
enovprežno, v dobrem stanju kupi Jož. Francekovič Brežice št. 104. 33003

Električni lestenec
velik in lep, skoraj nov naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 32794
Radi odpotovanja
poceni naprodaj: velika preproga, skoro nov šivalni stroj »Singer«, 2 žimni-ci in še druge stvari. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	32925
Puhasto perje
kg do 38 Din razpošiljam oo oovzetln. najmanl S tat. ootem S Is to belo eoele kg oo 130 Din In Slstl oub kg do 250 Din/ L. Brozovič. Zagreb. [lica 82. kemična čistilnica nerta.	262
družba s o. s.
realitetna pisarna
Tavčarjeva nI. 6 proda:
HIŠO na Glineah, novozf dano, 6 enosobnih stanovanj, vrt, Din 175.000 — Ugodni plačilni pogoji, Rentabilna hiša.
HISO, novozidano, 800 ms vrta. Rožna dolina, dve dvosobni in eno enosob-no stanovanje, balkon — vse tritikline, klet, par-keti, elektrika, vodovod, Din 180.000. Ugodno plačilo.
VILO, novozidano, 900 m' vrta, Rožna dolina, dva separatna dvosobna par-ketirana stanovanja, elektrika, vodovod, 2000.000.
HIŠO-VILO, Podrožnik — 1400 m' sveta, 2 dvosobni stanovanji, elektrika, vodovod, posebna stavba 6 pralnico in drvarnico — 265.000 Din. Takoj potrebno le 60.000, ostalo po ugodni obrestni meri.
STAVBIŠCE v Koleziji — preko 1000 m' po Din 29 za m®.
STAVBIŠCE med Kolezijo in Tržaško cesto, 1900 ms, po Din 27 za m».
PARCELO v Zeleni jami preko 320 ms, Din 12.000
Poitišivo
Novo opravo
s stanovanjem
radi selitve poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Novo spalnico
s posteljnino radi odpotovanja takoj prodam. Na ogled vsak dan med 1. in 2. uro. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 32957
Pohištvo
naprodaj v Križevniškl nI. št. 10-11.

Jabolka
kisla In zdrava, v vsaki množini po dnevni ceni kup.nje Srečko Potnik tn drug, Ljubljana, Metelkova ulica 13.
Brivnlco
dobro idočo na prometni točki v Celjn oddam najem, event. tudj prodam, Naslov pri podružnici Jutra v Celju.	33076
Tri dijakinje
sprejmem v centru mesta. Klavir in elektrika. Naslov oglasnem oddelku Jutra 33607
Dijaka (injo)
prvošolca sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov oglasnem oddelkn Jutra tod šifro »Dobra domača irana 10«.	33010
Stanovanje
sobe in kuhinje išče trgovec blizu gl. kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zelez-ninar 35«.	32832
Stanovanje
3 sob in pritiklin išče stranka štirih odraslih oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanje 100«.	32831
Kcmfort. stanovanje
event. 3 sob, i vsemi pritiklinami, po možnosti s sobico za služkinjo, predvsem s kopalnico, v sredini mesta ali neposredni bližini iščem od 15. septembra dalje za tričlansko družino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Dobro plačam*. 32572
Stanovanje
3 sob, kopalnice, predsobe, sobe za služkinjo, verande in pritiklin — kakor tudi
stanovanje
sobe, kuhinje in shrambe oddam za oktober v novi vili blizu Dunajske ceste. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33035
Stanovanje
2 sob, knhinje in pritiklin oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33049

Iščem sobo
opremljeno ali prazno — s strogo separiranim vhodom iz stopnjišča. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Opera«.	32968
Sobo
lepo opremljeno oddam nasproti vojašnice kralja Aleksandra. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32961
Opremljeno sobo
v okolici glavnega kolodvora. pri mirni družini išče za takoj drž. uradnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »G. J. G.<
33031
Veliko sobo
prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	33013
Opremljeno sobo
z eno posteljo, iščem takoj za dobo treh tednov. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »R. K.«
33065
Sobo
s poseb. vhodom ta elek triko, v sredini mesta oddam s 15. avgustom ali 1. septembrom dvema gospodoma ali dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
33069
Prazno sobo
v centru mesta ali v Sp. Šiški išče samski uradnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samski«.
32758
Sostanovalca
v sobo s posebnim vhodom sprejmem na Karlov-ski cesti št. 15-11, desno.
32001
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, v sredini mesta oddam s 15. avgustom. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 32998
Brezplačno
sprejmem na stanovanje zraven Tabora gospodično, ki bi hotela v prostem času pomagati pri gospodinjstvu. Prednost imajo one z lastno posteljo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.
32997
Stanovanje
3 sob, knhinje in pritiklin, v centru ali v bližini išče učiteljica z odraslim sinom Podstrešno ali kletno je izključeno. Plača do 1200 Din. — Pismene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Preselim se v Ljubljano«.
Stanovanje
dvosobno oddam v Idrijski ulici 12.	33015
Stanovanje
2 malih sob, kuhinje ta pritikliD išče mirna stranka. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »V mestu I«.	33058
Sobo z vso oskrbo
za 650 Din mesečno oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33012
Sobo s štedilnikom
oddam v Idrijski ulici 12.
33016
Sobo
s posebnim vhodom ta dobro domačo hrano Iščem s 1. septembrom v Vodmatu ali kje blizu. Ponudbe na: Portir, »Saturnus«, Moste.
33008
Opremljeno sobo
veliko, lepo, svetlo In čisto, s posebnim vhodom, elektriko in parketom, v neposredni bližini Zvezde, univerze in obrtne šole od dam s 15. avgustom samo boljšemu, stalnemu in čez dan zaposlenemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	32318
Kabinet
s posebnim vhodom oddam na Mirju, Langusova 23.
33046
Sobo
opremljeno ali prazno,
elektriko ta posebnim vhodom takoj oddam. Poizve se na Starem trgu št. 19-U 33072
Svilena obleka
se je našla v Gosposki ul. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	33032
Športni čoln
za eno osebo, nov, _ belo barvan, ime »Edith«, je bil najden v Savinji v Rimskih Toplicah v p>etek, dne 8. avgusta. Lastnik naj se zglasi na naslov: Baltazar Dobovičnik, Rimske Topli ce.	33074
Ločenka
varana v življenju, ki Ima nekaj gotovine, želi znanja s 35—45 let starim, dobro situiranim gospodom. Le resne ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ločenka 31«. 32846
Gospod
srednjih let, želi znanja samostojno damo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 4711«. 33060
Ana Karenina
Vse dokaj nerazumljivo — pričakujem Tvoje obvestilo Poljub in pozdrav. S2993
Mlad pisatelj
želi spoznati srčno naobra-ženo gospodično ali gospo. Stan postranska stvar. Slika zaželjena. Absolutna diskretnost! Dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Romanopisec«.	33009
»Jadran«
Srečno v redu dospel. Željo izpolnil — še tudi Ti Sem v duhu pri Tebi — in spomin mi ostane. Brez Tebe žalostno. Poljub Tvoj 32994
S-a Celje—Bled
Dvigni pismo v oglasnem oddelku »Jutra« v Ljubljani. Odgovor na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Hrepenenje«.
Poziv!
Cenj, gospodično, ki »e je vozila iz Tržiča, oziroma iz Kranja do Celja dne 12. t. m. prosim, da javi svoj na3lov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spoznanje«.	33067
Mlajšega
inženjerja ali tehnika
splošnega strojništva, brzega in spretnega risarja, SPREJMEMO za prehodno namestitev v tovarni poleg Zagreba. — Nastop takoj.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 740«.	11356
»Krka«
Prejem potujem domov. — Nazaj okoli 20. Nestrpno čakam. Vedno T. 33047
»Na jezu«
Dvigni pismo.	SS992
Ti^ fj^
Gramofone in plošče
tudi slovenske prodaja in razpošilja najceneje Rado-slav Dolinar, Jesenice.
32420
Črn pianino
po ugodni ceni naprodaj na Tržaški cesti štev. 28 — Vič-Glince.	S3066
Generator
vrtilni tok 380—220 o« 6 do 8 KW, rabljen, v dobrem stanju, ponuditi tvrdki Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku.	32696
Mizarski stroj
za struženje kupim, ker nameravam vpeljati mizarstvo. Stroj mora biti dobro ohranjen in takoj upo« rabi ji v. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »I. L. S.c	33026
Kar ja očesa
Naiboliše sredstvo proti kurjim očesom »Claven« je mast
Dobite v l«arnah. drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča
M. Hrnjak
lekarnar
S i s a k
261
EVANREDNA TRIUKAI
Železna »lužinska pateal postelja zložljiva, • ta« peciraflom madracom, ze' lo praktična ta vsako hiio, hotela, nočna službe in potujoče * oioba stane samo Dia S9®-—» Razpošiljam po poŠto«« nom povzetju-
Dotični kupec
ki ima na dvorišču gospe Marije Ferk ▼ Zg. Polskavi orehove plohe, naj se osebno oglasi tekom 8 dni — ker v nasprotnem sluoajn zapadejo.	32940
Katero vlastelinstvo
bi se zanimalo za napravo zavoda plemenske in pitane nemške žlahtne prišičereje in premovane perutnine e strokovnjaško instalacijo in pouk v krmljenju. Enkraten zmeren znesek. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »HOchster Ertrag«.	33088
(JTV0OO4
Lesena patent ptotcflai
zložljiva, s tapecira mat madracom. telo prak« tična. »tane »amo D 28fc
(Liegestuhl) nainovij« »ti. »tane »amo Dta 1M4
Madrad pnojenl a nom »tanejo samo D 75». L, BROZOVIČ. ZAGREB ILI C A 82.
138
(Preprodajalci pozor t
Dunajski veletrgovec manufakture ima v Mariboru večjo partijo blaga za. mošk- obleke po najnižjih cenah za oddati. Zaradi likvidacije svojega podjetja popusti carino in vse stroške.
Interesenti naj pišejo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kassaverkauf«.	11333
fiele sedaj sem sprevidel, da nI zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati
LAKSIT ki je najprijetneje za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejSL — Originalna Skatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja	166
DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE.
dunajski velesejm
(Wiener Messe)
3. do IS. septembra 1930, Rotunda do 14. septembra.
POSEBNE PRIREDITVE: Salon kožuhovinaste mode — Semenj za čevlje in usnje — Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — Razstava »Krščanska umetnost« — Mednarodna radio razstava — Semenj za železno in patentno pohištvo — Pisarniška razstava — Razstava za živila in hranila — Semenj za stavbarstvo in gradnjo cest — Tehniške novosti in iznajdbe — Francoske, grške in indske kolektivne razstave — Kmeti jski in gozdarski vzorčni semenj in ni. avstrijski semenj za živino. Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom svoboden prehod meje na Avstrijsko. Ogrski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugosl., ogT-skih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pri 11278
WIENER MESSE-A. G., VVIEN VII
ter med jesenskim velesejmom v Leipzigu pri poslovalnici tam, Oesterr. Mess-haus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, Josip Zidar, Dunajska cesta 31, pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Dunajska c. 1.
Naprodaj so
3 navijalnice (stroji za navijanje volne)] na 6, 8 in 16 motkov,
stroj za izdelavo gumbnic znamke »Dtir-< kopf«,	11353
stroj Jacquard, 90 cm širine,
Links-Links stroj, 130 Cm širine^ št. 9, kakor tudi rabljeni pletilni stroji št. 8 in 10, vsi v dobrem stanju in takoj uporabljivi, po nizki ceni.
BRAČA HIRŠLER,
ZAGREB, GA JEVA ULICA ŠTEV. 3.
Generalno
zastopstvo
i
za Avstrijo IŠČE dokazljivo najbolje vpeljana tvrdka. številni zastopniki na razpolago.
Nemško pisane ponudbe pod »Fil-lialkeller 1749« na Kienreich Anz.-Ges., Graz, Sackstr. 4. Osterr. 11372
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adodi Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za taseratni de' )e odgovoren Aioizij Novak. Vsi v Uatoifeuil