Poštnina plačana v potevfnt Marfbor, sreda 22. februarta 1951 MARIBORSKI stav. 43 Lato v». nl- » #«VJP ^L/ JBk aprajaam Ml avteani adcMafc Jaha- * LjkMjaal ••koval rafiu« M. 11.4M Odhod japonskih delegacij iz Ženeve PREGLED POSLEDIC JAPONSKEGA SKLEPA. V ponedeljek ie bil v Tokia napravljen sklep, katerega posledice lahko postanejo katastrofalne. Japonska se je odločila Opustiti Društvo narodov čim bo objavljen zadnji sklep odbora devetnajsterice, ie imel nalogo proučevati problem Mandžurije. Obenem bo pa Japonska zapustila tudi razorožltveno konferenco ter 86 sploh umaknila Iz vseh svetovnih korporacij, ki so bile osnovane po svetovni VftlnL Ce se to zgodi, in vse kaže, da Se sploh ne da preprečiti ir. da ni prav Oobenega upanja v sporazum več, potem °° Društvo narodov izgubilo še zadnjo kontrolo nad Daljnim vzhodom m J a-Pbftske se tudi sklepi razorožitve«« konference, če bi bili eventuelno prav sprejeti, ne bodo več tikali. Tokio bo ®hko svobodno nadaljeval svojo napadalno m osvojevalno akcijo na Kitajcem, ki Ji bo ostala samo Še ena pot: Vo,*ia napoved Japonski! Ce bi se vso to tikalo samo Daljnega *2hoda, samo Japonske in Kitajske, vsa stVar kljub silnem« moralnemu pp-Cžu povojnih prizadevanj svetovne dl-bldniacije ne bi bila tako tragična, toda vWes so še druge stvari, so interesi ev* r»pskih velesil, Združenih držav Sever* "e Amerike, Društva narodov In raznih mednarodnih akcij In institucij. Najne-Urnejša med vsem je pa vojna sama, ki bostffle po odhodu japonskih delegacij iz Ženeve tako-rekoč neizogibna. In ta voj* ba ne bo taka epizoda, kakor je ona med p&fagvajem In Bolivijo zaradi Grsft Chaca ali pa Kolumbije in P e-foja zaradi povirja veletoka Atttazone. To bo vojna med dvema narodoma, med dvema državama* ki štejeta več ko če-irtluo vsega človeštva na zemlji, to bo jrciua tudi med dvema velesilama, od katerih je Japonska vezj tako močila ka *or vsaka velesila v Evropi! Ali bo v primeru te vojne sploh mo-koče, da bi se Francija, Rusija in zlasti velika Britanija ter Amerika deslntere-s>rale na njeni usodi itt usodi pokrajin, katere se bo vodila? če zmaga Ja* bonska, m o tem menda ni dvoma, polito ne bodo šli po vodi samo interesi omenjenih velesil na Daljnem vzhodu, marveč bosta resno ogroženi tudi Amerika ia Avstralija! Japonski imperializem ima velik apetit, m njegova težnja je vedno jug. Zato tudi ne misli vrniti mandata nad bivšimi nemškimi kolonijami v Tihem oceanu, tudi če zapusti Društvo narodov. Iz vojne med Japonsko in Kitajsko bi se torej kaj lahko razvila vojna med vsemi velesilami, ki so na Daljnem vzhodu zainteresiran®. In če se ne razvije, bosta Evropa in Amerika utrpeli tako velike izgube, da se bodo posledice težko občutile, saj se žlistl Evropi tuji svžt itak vedno bolj izmika iz rok, tisti tuji svet, brez katerega tie more eksistirati, ker bi se sicer utopila v bedi in zadušila v brezposelnosti. Naj se stori torej karkoli, posledice bodo zelo dalekosežue in težke. Enako težke posledice nastajajo za Društvo narodov. Izstop Japonske in svobodni razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu pomeni za to Ženevsko institu ! cijo lahko smrtonosni moralni udarec, kajti razmere sf> s tem pokazale, da sta moč in praktični pomen Društva narodov iluzorna. Kaj bi moglo Društvo narodov Še storiti za svojo članico Kitajsko? Kaj bi moglo storiti v primeru, da mu Japonska ne bi hotela vrniti mandata nad nemškimi kolonijami? Itt kakšen smisel bi šd imel PO vsem tem raaorO-ŽitVeftl pakt, ki še najmočnejše šile Azije ir. ene najmočnejših tia svetu sploh se bi tikal? Ali naj se Evropa, Amerika ta Avstralija razorožilo, med tem ko bi Ja* ponska ostala oborožena do zob in M se nemoteno m nekonstroHrano oboroževa-la dalje? Brez Japonske je razorožitev sveta nemogoča; nemogoče pa so tudi vse druge konference, zlasti gospodar ske, ki bi hotele rešiti problem gospodar ske krize do dna in za ves svet. Odhod japonskih delegacij iz Ženov« oomer.1 zato začetek veliko nevarnosti, ki ni omejena le na Daljni vzhod, temveč |e razširjena rra ves svet, na vseh pot kontinentov. In izhoda iz te velike krize ne vidimo trenutno prav nikjer! r ' _ ‘ ~Jehol ULTIMATOM MANDŽURSKE NANKIN ŠK1 VLADI. — BOJI NA JEHOLSKI MEJI. — PRIPRAVLJENOST MORNARICE. — IZSTOP IZ DRUŠTVA NARODOV. WASHINGT0N, 22. februarja. Ultima-tuni, ki ga je mandžurska vlada poslala Kitajski in v katerem zahteva, da se ji izroči pokrajina Jehol, se smatra kot začetek velike vojaške akcije, Id Jo Je pripravila Japonska, obenem pa Je ta uiti-matum tudi spretno zamišljen odgovor Društvu narodov. TOKIO, 22. februarja. Po včerajšnjem nočnem kitajskem napadu na Caojanglu poroča dopisnik Reuterjevega urada, da bodo Japonci pričeli svojo novo ofenzivo še prej kakor so nameravali, in to na vsej fronti. Ni tudi izključeno, da bo Japonska oHcieino napovedala vojno Kitajski in v tem prhnem razširila svoje operacije tudi izven Jeholske meje V glavni smeri proti Pekingu. TOKIO, 22. februarja. Japonsko vojno ministrstvo Je prepovedalo objavljeni« vsakih vesti o vojaških Operacijah v po* krajini Jehol. Tisk sme prinašati samo uradne komunikeje. Kot vzrok te n*red-be se navala namera, da se tako P^Prtčl razširjanje vesti o gibanju Japonskih Čet. Dopisnik Reuterjevega urada Je izvedel, da Je Izdal mornariški minister vsem čast nikom iu mornarjem Japonskega bojnega brodovja nalog, naj bodo neprestano pri-pravljenl. TOKIO, 22. februarja. Zgornja zbor* niča se Je včeraj dopoldne sestala k nujni seji, na kateri Je razpravljala o vladnemu predlogu glede izstopa Japonske ia Društva narodov. Sedaj se da ugotoviti, da odobravajo Izstop vse japonske stranke brez razlike, izvzemšl skrajne levičarje* ki so proti izstopu, ker pomenja istop po njihovem mnenju neizogibno vojno. Tisk Izraža prepričanje, da ho morala Japonska istočasno s svojim izstopom Iz Društva narodov vzpostaviti tudi azilsko MOnroevo doktrino, seveda z absolutnim delovanjem med Kitajsko (?), Japonsko in Mandžurijo. Japonski konservativci opozarjajo oa to, da belo pleme namenoma hujska azijske narode drugega proti drugemu, In tako preprečuje možnošt, da bi se medsebojno sporazumeli In se popolnoma oSvobodllL To mora biti tud! glavni bodoči Cii) Japonske politike, ki nima v Ženevi ničesar več lškati. m Dollfussov flovor v narodnem svetu STALIŠČE AVSTRIJE GLEDE FRA NCOSKE IN ANGLEŠKE NOTE. -HIRTENBERŠKA AFERA JE »ZASEBNA« ZADEVA. rodno razsodlSče v Haagu, bo stopila Avstrija pred sodišče mirno iu bo izrabila priložnost, da bo naglasita, da ton Irancosko-augleške note napram Avstriji ni odgovarjal niti najeiementarnejštm načelom mednarodne kurtoazije. Za Avstrijo ie končana evropska era ZNAČILEN ČLANEK URADNE »REICH SPOSTE«. — AVSTRIJA STOPA DOKONČNO NA STRAN NEMČIJE IN ZAVEZNIKOV. &UNAJ, 22. februarja. Uradna »Relchs-tx>*u objavlja pod naslovom »Spremembe kurza ni« značilen članek o bodoči Vnanji politiki Avstrije. V tem članku taavj/ da Je vodila Avstrija ve« kakor J® let evropsko politiko nemške orieu-kclje. V tej politiki pa Še danes ni niče-®«r, kar bi bilo treba popravljati. Avstrija la bila pripravljena, da v izvrševanju ®voje nemške misije optira za Evropo tako dolgo, dokler Je obstojala ena sama Edinstvena Evropa kot političen pojem. ?Ši in največji v mestu, in okoli kakega so se razprostirali velikanski par-L' in vrtovi, je živela pri njem ob veli-"em številu suženj in sužnjev njegova bčerka Sibi. O njeni lepoti so govorili tpdi na mikadovem dvoru in veliko vitezov je prihajalo v mesto, da vidijo deklico. V mestu so se matere zaklinjale na Sjbinino lepoto in želele preden so robile, da rode dete, ki naj bi imelo vsaj deseti del njene lepote. Kadar je stari in hudi oče Dahimi odšel v svetišče, je šla Sibi k oknu ali pa "a vrtove, da se izprehodi. V svetišče ba je šla samo dvakrat: ob velikih svečanostih na čast boginje Nedolžnosti in boga Hrepenenja. Z zadnje svečanosti je prinesla Sibi v Svojem srcu skrivnost: oči človeka, ki ?° Jo na skrivnem pogledale. Ranile so lo. Te oči so bile lepe, a v njih globoki kakor da je počival sen, kakor da ležala skrivnost; iz teh oči je velo Pekaj toplega in ugodnega, kakor vetrec. nežnika. Pokojna Hubarjeva je prodala pred tremi leti svoje posestvo v Bukovcu pri Zgornji Polskavi aretiranemu posestniku Francu Lunežniku. Hubarjeva in Lunežnik sta se pogodila takrat za ceno 172.000 Din, od katerih pa ji je kupec izplačal le 87.000 Din, ostanek pa je ostal dolžan. Ker Lunežnik ni vzel posojila na posestvo, da bi poravnal Hubarievi še preostali dolg, sta se z lastnico lansko leto pogodila tako-le: njen nezakonski sin Tonček Hubar dobi, ko odraste, iz posestva 40.000 Din. ostalih 45.000 Din pa ostane kot prevžitek za njo do smrti. Lunežnik se je obvezal, da bo plačeval Hubarjevi na mesec po 200 Din in jo bo preskrbljal tudi s hrano ir. obleko. Radi tega dogovora pa sta se jela Lunežnik in Hubarjeva prepirati in so bili prepiri zlasti v zadnjem času vedno hujši. Komisija, ki je pregledala in obduci-rala truplo pokojne Hubarjeve, je ugotovila, da je bila zadavljena. Na vratu so se poznali močni prijemi prstov, imela pa je tudi strt goltanec. Slovenjebistriško okrajno sodišče je uvedlo za pojasnitev zločina obširno preiskavo in je upati, da bo skrivnostna smrt prevžitkarice Hubarjeve kmalu pojasnjena. f*rf simslcem športu NIVEA-CREME .hNIVE A-OLJE Virgnite pred odhodom v hribe vse luči vu Braku izpostavljene dele telesa izdatno a Nivea-kremo ali Nivea-oljem in vdrgavajte se med partijo še eešče. S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnene in ledeniške zapeke , in se vam ni bati, da se vam koža 1 osuši. Nivea-krema in Nivea.olje vam | dajeta poleg tega oni čudovito bronasti barvni kožni odtenek, s katerim _____ ____________ se tako radi vračate c zimskošportne ture. Samo Nivea-krema in Nivea.olje vsebujeta koži sorodni in kožo negujoči Eueerit. Din 6.—, Din 12.— in Dih 25-—. Ju g, osi. P. Beiersdorf & Co., d. a o. j« MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24. 4 Izpred okrožnega |»VV sodisca Obsodba zaradi hujskanja proti Sokolstvu. Pred sodnikom-poedincem dr. Kotnikom na tukajšnjem okrožnem sodišču se je moral včeraj zagovarjati 571etni kaplan pri Sv. Rupertu Jožef Krajnc, ker je bil obdolžen, da se je pregrešil zoper § 4. zakona o zaščiti države. Obtožnica mu je očitala, da je skušal Krajnc na različne načine ovirati delovanje Sokola in da je ob vsaki priložnosti nastopa! proti Sokolu. Dne 1. maja lanskega leta je imela svojo prireditev Sokolska četa pri Sv. Rupertu. Udeležiti bi se bil moral prireditve tudi tamkajšnji, tamburaški zbor. Obtoženec je odvračal tamburaše od udeležbe, češ, da se na sokolski prireditvi »trga vera«. Šolski mladini je prepovedal pozdravljanje z »Zdravo«, češ, da se tako pozdravljajo hlapci. Meseca junija 1932. je pozval učence, ki so stali v šoli v vrsti, naj izstopijo iz vrste vsi oni, ki so Sokoli. Ko so dotični učenci izstopili, jim ie ukazal sesti v zadnje klopi, nato pa jih je poslal domov. Nekemu učencu pa je celo rekel, naj ne hodi k »norcem«. Obtoženec je pri včerajšnji razpravi vse očitke zanikal, mnogoštevilne priče pa so navedbe obtožnice v celoti potrdile. Pri razpravi je sodnik tudi ugotovil, da je bil obtoženec že 16 krat kaznovan in sicer v letih od 1919. do 1928., večinoma zaradi razžaljen ja časti. Obsojen je bil n« 1 mesec zapora In 500 Din denarne kazni in to z ozirom na prejšnje kazni nepogojno. Državno tožilstvo je zastopal dr. H o j n i k, obtoženega kaplana Krajnca pa odvetnik dr. Leskovar. Filmske novice »Kraljica srca«. Novi film pod gornjim naslovom, ki ga začne predvajati Grajski kino v petek 24. t. m., je film sloveče pevke Gitte Alparjeve. V tem filmu pride čudovito lep in poln glas Alparjeve do polne veljave. Lepota njenega glasu s podajanjem v zvočnem filmu prav nič ne izgubi na svoji priročni prepričevalnosti. Gitta Al-parjeva pa ni samo izvrstna pevka, nego tudi enaka igralka, kar je gotovo potrebno, dia se lep glas v polni meri uveljavi. Vsebina zgodbe, ki je prepletena z zabavnimi prizori, vzbujajočimi med občinstvom najveselejše razpoloženje, je v kratkem naslednja: Eva Petri (Gitta Alparjeva), pevka, ki pri r.eki poslovilni predstavi doseza velike uspehe, ima za častilca med drugimi Venela, pretendenta na maranski prestol. Za njeno naklonjenost se poteguje tudi Venclov bratranec in rival Mihael (Maks Jansen). Nasprotujoča si bratranca sa znajdeta v Evinem salonu kot ljubosumna nasprotnika. Tedaj umrje stari knez Maranski in nastane vprašanje, kateri obeh pretendentov si bo priboril prestol. Medtem ko se Vencel z Ravelom, spretnim poslovnim možem, odpelje v Marano, se Mihael malo briga za' dogodke v Marani in ostane pri Evi. Vencel da zapreti meje, tako da se Mihaelu posreči povratek v domovino samo z Evino pomočjo. Eva ga vtihotapi v deželo preoblečenega v pevko. Mihael se poizkusi polastiti oblasti s pučem, ki pa se ponesreči. Toda ljudsko razpoloženje je za Mihaela. Ko Eva med govorom, ki ga ima Ravel na ljudstvo za Venela, očara narod s svojim petjem, nastane veliko navdušenje za Mihaela, zaradi česar se Vencel, ko spozna, dia je izgubil igro, prostovoljno odreče prestolu. Poleg Gitte Alparjeve je tudi Maks Hansen prav dober pevec, izvrsten igralec in sijajen komik. Oba filmska zvezdnika sta občinstvu že znana in oba sta priljubljena. Poleg divnega petja in prijetne vsebine je prav tako scenerija filma z lepimi pokrajinskimi slikami atrakcija, ki bo pomagala polniti kinematografsko dvorano. Pri 13. udarcu ure znorela. V neki majhni bavarski vasi se je ura v vaškem zvoniku v preteklih dneh zaradi velikega mraza pokvarila in je bila neko noč polnoč namesto z 12 s 13 udarci. Neka starka, ki je poslušala, kako ura počasi bije tudi 13. uro, je zblaznela radi praznovernosti in strahu, da je napočil sodni dan. *a prinese spomladi vodna struja re- Kuri-Sivo. Toplo, ugodno, da bi se r°že razcvetele... v v,*rcu mlade Sibi se je razcvetela ro-*a 'iubezni. Mladi junak, izvoljenec njenega srca, je prihajal skrivni kadar se j® naredila noč. ko se je nad njima ne-• Posuto z milijoni zvezdic smehljalo in se jima je mesec s svojima rogljema zlobno rogal: Uživaj, uživaj.. • Življenje beži, uživaj, raduj se, sreča je kratka... Pozabite vse okrog sebe, ker noč hiti: uživaj, uživaj!... A ko je zavrela ljubezen, ko so se osuli cveti s krizantem, je Sibi padla na kolena svojega očeta in mu priznala lju bežen. Stari Dahimi je molčal in gledal Sibi pred seboj. Obrvi so se mu namr ščile, obličje pomračilo, a oči so se zagledale nekam preko sobe in obtičale na kipu Tate, zavetnika njih plemena. Nekaj časa je tako gledal, potem pa skočil in pehnil hčer od sebe: »Ne... ne...! Jaz odločujem o tvoji usodi...« Sibi je pobožno vstala, pogledala očeta in se prestrašila. Še enkrat je sklenila roke pred njim, še enkrat je poljubila tla pred njim — in šla. Stari Dahimi je bil izbral drugega moža za svojo hčer, a ne tistega, ki si ga je Sibi sama izvolila. In da si ne omaže svoje »svete roke«, je ukazati, da ©ibine-ga izvoljenca ubijejo. Ko je bil ubit Maindi, mladi junak, ki ga je Sibi ljubila, se je prevrnil kip boga Tate in razbil. Stari Dahimi je odnesel njegove kosce v svetišče in jih posvetil, sebi pa je dal za pokoro, da bo leto dni trpel, samo da odvrne nesrečo od svo-iega doma. Mlada, lepa Sibi je venela, hirala, a z mo vred so venele tudi krizanteme na vrtovih njenega očeta, so venele krizanteme po vsem mestu, po vsej kraljevini .. ■ Dasi jih je zaljubljena deklica zali vala s solzami, so venele in se sušile. Ko je napočil dan, ko bi morala Sibi vzeti drugega, se je zgrudila pred očeta, pokleknila, poljubila tla, razpletla, lase in dejala: »Oče, usliši zadnjo mojo prošnjo in mi dovoli, da se žrtvujem boginji Ljubezni na dan njenega praznika...« Stari Dahimi se je zamislil. Potem je vstal, šel v svojo sobo in dolgo mislil. Precej časa je minilo, preden se je vrnil v sobo, kjer je ostala Sibi. Ona je še vedno klečala s čelom na tleh in čakala očetove odločitve: »Vstani, Sibi, želja ti je izpolnjena...« Sibi je odšla v svoje prostore, oblekla belo oblačilo in se začela pripravljati na smrt. Drugi dan je Dahimi v velikem svetišču razglasil, da se bo njegova hčer ka žrtvovala boginji Ljubezni na dan njenega praznika. Vse mesto je govorilo samo o tem. Sibi namenjeni mož je prišel k Dahimiiu in ga prosil, naj se premisli, toda bilo je že prepozno. Dobil je prstan nazaj, a Šibe ni mogel več videti. Minilo je še nekaj dni in prišel je velik praznik boginje Ljubezni. Zgrnil se je svet iz najbolj oddaljenih krajev, da vi di najlepšo deklico. Japonske; prinesli so ji darov, prinesli žrtev: golobov, svetih ptic, različnih živali, cvetja in obleke. V voz, ki se je v njem vozila Sibi, so bili vpreženi najplemenitejši konji, ki niso bili še podkovani in katerih griva še ni bila ostrižena. Spredaj so stopale dekli ce v belih oblačilih, pa svečeniki, za njimi majhni otroci, a za vsemi temi Sibi z belim golobčkom v roki. Voz je bil okrašen s krizantemami in lilijami. Trobentač je dozival drugega, tretjega, četrtega, a sila naroda se je pomikala na prej in prepevala pesmi v slavo bogki* Ljubezni... V dekličini duši je bilo ve-i dro, prijetno, 7akai gle.i. samo še nekaj trenutkov, pa bo na drugem svetu, kjer jo čaka on, Maindi, njena ljubezen in njena sreča. Samo še trenutek, in on jo sprejme na vratih raja... Prišli so. Odvedli so jo v svetišče, kjer. je najstarejši svečenik odmolil^ zadnje molitve, ji dal piti svete vode, žrtvoval goloba in ji ponudil njegove krvL Sibi se je vzravnala, prijela za kupico, ki je bila v njej golobova kri, ali toliko, da jo je prijela, že ji je padla iz roke in kri se je razlila po svetišču. Svečeniki so pogledali in popadali z obličjem na tla. In ves narod je storil tako. Sibi je stala pokonci in gledala. A ko je bil obred v svetišču pri kraju, so jo odvedli na griček, kjer je bila pripravljena grmada, ki je bila pokrita s krizantemami, venci, različnim cvetjem in darovi. Potem je prišel pred grmado Dahim, njen oče, in pokleknila Dišeče sveto drevo je zagorelo, objete naglo žrtev s svojim dimom, a narod je popadal na zemljo; »Usliši našo žrtev, o boginja Ljubezni!« so peli na ves glas. Grmada je gorela. V zraku se je zabliskalo, vse je zatrepetalo, zemlja je zahreščala, kakor da se lomi, vse naokrog se je potreslo... Vse se je prerivalo, vpilo, klicalo na pomaganje. Svet je bežal na vse stram* zemlja se je tresla, grmada je gorela... Dež se je vsul, bliskalo se je, grmelo in treskalo... Zemlja se je tresla, se razpočila in požrla veliko svetišče. Ko se ie stari Dahimi ozrl proti nebu, ki je bilo vse zavito v oblake in prekrižano z bliski, je videl hčer Sibi, kako se dviga v oblake. • -Silen potres je zopet stresel zemljo u> pogoltnil pregrešno mesto- Mariborski »VECERNIR« Jutra M a r i bo i n, dne 22. II. 1933. RMMala« Ruttmn Na kri »Jaz sem star, jaz maram vztrajati. Naša je ta zemlja; nam so jo Mi izročili v varstvo naši očetje. Tudi če ste odšli vi in tudi če si odšel ti, poslednji, jaz bom ostal. Čuval bom svoj dom; varoval ga bom, če ne za tebe, za tvoje otroke, za svoje vnuke. Oni se bodo povrnili! Prišli bodo, da napolnijo znova te tihe prostore s svojim smehom in vriskom, da zasade nove gorečke in nageljne, nove breskve in marelice, da izkopljejo .nove vinograde im da izorjejo nove njive.* Trudno, opotekajoče se je vzpenjal po strmem klancu proti domu, ali njegova vera je bila trdna in neomajna. »Vrnejo se, vrnejo!« je ponavljal, toda veter, ki je šumel v borovcih, mu je odgovarjal: »Ne vrnejo se!« »Kdo pravi, da se ne vrnejo?« »Ne vrnejo se!« »Morajo se vnniti!« »Nikoli!« »Da sc ne vrnejo?« »Ne vrnejo...« Žalostno je zatulilo v črnem vejevju, kakor da bi se bile oglasile zavržene duše. In Peter je obstal. Nekaj strašnega, ledeno mrzlega se je oklenilo njegovega srca in ga stiskalo, drobilo... »Ne, ne; saj to ni mogoče, ne more biti, ne sme biti mogoče, Le en sam člen se je odločil, na njegovem mestu pa bo zrastel drugi, oklenil se bo stare verige in pognal dalje v bodočnost, v nova stoletja, v tisočletja, v veke. Saj mora, mora!« Takrat se je ozrl Peter po klancu navzgor in z grozo opazil, kako se je dvignil od tal do neba mogočen svetel steber, se razrastel v silen, ogromen križ in prekrižal vse neskončno, neizmerno nebo. In tam gori, na tistem silnem in ogromnem križu je zagledal Peter samega sebe: svoj trpeči obraz, svoje vele, okrvavele roke . . . »0, Križani! trpeči!« je jecljal in padel na trudna in izmučena kolena. »0, Ivan, Albina, Marička, Pavla, Stanko in ti, družica moja, mati-mučenica! Za vas so me pribili na ta križ, za vas so me izbičali in kronali s trnjevo krono. Za vas, za vaše odrešenje so to storili. Ta križ je zna- menje vstajenja in novega življenja. Še se vrnejo, še!« Kakor da ga je zapustila neskončna bolečina, ki mu j« stiskala in drobila srce je dvignil Peter svojo sivo glavo in se ozrl na okrog. In tedaj se mu je zazdelo, da stoje okoli njega vsi njegovi dragi. Smehljajočih se in svetlih oči je zrl vanj kodrolasi Ivan, in Albina je iztegnila svojo belo, mehko ročico in ga pobožala P° razoranem licu. Tam zadaj je stala Marička z otrokom v naročju; vsa svetla je bila in bele rože je imela v 'a' seh; a sestra Pia, Pavla, se je sklonila k njemu in žs poljubila in njen poljub je bil podoben poljubu atisefa ki se sklanja nad spečega otroka, še mati-mučefliw, družica njegova, je bila vsa vedra in srečna kakor zvezda na nebu. Le Stanko je stal ob strani; roke je imel prekrižane na prsih in z očmi je zrl v neskončne višave h križu, k odrešenju... »In zgodi se volja Tvoja, kakor v nebesih, tako n* zemlji...« je zajecljal Peter in njegova trudna glava se je dotaknila trdih, kaonenitih tal. In Peter je molil, molil... Molil za vrnitev vseh, ® so bili pregnani in ki so sami odšli; molil za njihovo vrnitev in vrnitev otrok njihovih otrok; vse do tistega kolena, ko bo izginil ognjeni križ trpljenja in se ho dvignila tema iznad Nanosa, Kovka in Čavna... — Konec. —* Sokolstvo Sokolski oder »Dve nevesti« na studenškem odru. V soboto je na studenškem sokolskem odru doživela premiero Golarjeva ve seloigra »Dve nevesti«. — Golarjeve ve' seloigre so sicer vse prikladne za diletantske odre, so pa večinoma tudi težko izvedljive. Golar je zelo skop v navodilih, in tako leži prav za prav vsa odgovornost za dober in neizgrešen potek iger na režiserju. Studenška vprizoritev »Dveh nevest« je bila nad pričakovanje dobra in tudi uspela. Občinstvo je živahno sledilo poteku in se je kljub nekaterim utrudljivim dolgoveznostim v tekstu, zabavalo — Režiser br. Mlakar je položil v igro precej vidnega, pa tudi z uspehom pla Čanega truda. V9e tipe je izoblikoval tako, da 90 tvorili precej izenačeno ce teto. Njegova pogreška pa Je, da je ne katerim osebam dovolil govoriti v dialektu. Motilo je, da je n. pr. Melhariea govorila v pristni gorenjšfflni, njen mož Melhar pa skoraj v štajerskem narečju. Enako je bilo tako našprotštvo pri sestrah Liži in Mimici. Tudi potek igre same je bil neenak. Po živahnem začet kti je tempo vidno pojemal, proti koncu pa se je pri nekaterih Igralcih Že jasno opazilo — neznanje teksta. Najbolje je rešila svojo vlogo Liza, ki je postavila na oder res pristen in tudi doživet tip kmečke neveste. Me! harica je bila sicer dobra V igri, v nastopanju pa bi vendar morala biti bolj dostojanstvena. Potovka Neža je bila naravnost sijajna in je težko vlogo odigrala v vedno enakem, živahnem tempu. S časom bo dobra karakterna Igralka. In karakterne igralke so zelo redke, posebno pri diletantskih odrih. Od molkih je bil najboljši ženin Miha. S stricem 'Andrejko sta tvorila iiguri, ki sta prav za prav vsej igri dali potrebno veselost, Na mestu pa ni bilo Andrejkovo pretiravanje pijanosti. — Drugi so igrali pov-prečno, vendar tako, da so tvorili z osta Umi celoto. Scenerija je bila selo posrečena in v lepem skladu t motivom igre. Samo razsvetljava bi naj bila nekoliko močnejša. — Občinstva je bUo mnogo iti je n&vduleno ploskalo dobrim igralcem. D. fi. Sokolska četa pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 12. februarja, pod vodstvom okrožnega načelnika br. Poliča od Sv. Lenarta v Slov. goricah Ob udeležbi večine članstva je bil iz voljen sledeči odbor: starosta br. Leo Zlatič, podstarosta br. Vinko Zorko, načelnik br. Adolf Kocuvan, podnačelnik br, Ivan Babnik, načelnica s. Marija Koželj, podnačelnica s. Hermina Babnik, tajnica s. Natalija Hauke, prosvetar br. Edvard Kocuvan, blagajničarka s. Ivanka Zorko, odbornika br. Janez Belna in br. Janez Fišer. Poleg navedenega odbora je bil izvoljen na odborovi seji tu di prednjaški zbor in prosvetni odbor. Sokol Tezno. Vsem bratskim, kakor tudi vsem drugim društvom sporočamo, da priredimo 11. junija t 1. ob 15. uri tombolo, katera se v primeru slabega vremena preloži na 15. junija (Tetovo), ter prosimo, da blagovolijo sosedna društva to uvaževa«. Soort NA SMUČKAH S POHORJA NA ŽE LEZNIŠKO POSTAJO! V nedeljo 26. t. m. bo otvoritev smuke Sv, Areh—Ruše. Start Ruška koča — cilj Ruše. Višinska razlika 1000 m, dol žina proge 10 km. Krmarenje na tej progi bo idealno. V veliki serpentini preko romantičnega severnega pobočja, zavitega v razkošno belo odejo, je omogočeno smučarju na smučkah spustiti se z vrh Pohorja v 30 minutah v Ruše. S to potjo je vzpostavljena idealna zvoza z vrha Pohorja na železniško postajo. Zimskemu športniku se nudi pri dobrih snežnih razmerah pri povratku s Pohorja v dolino uživati ves čar bele opojnosti. — Zmagovalec na tej novi smuki dobi lep pokal kot prehodno priznanje. Po tekmi čajanka v Sokolskem domu v Rušah, kjer se bo razglasil uspeh in izročil pokal zmagovalcu ob pesmi ruš-cega pevskega zbora in pohorske godbe. — Smučarji se lahko vrnejo iz Ruš z vlakom ob pol 20. uri in tudi po 21. uri v Maribor, ob 19. uri pa proti Dravogradu. Smuško tekmo za prvenstvo lthiba priredi SK Železničar v nedeljo 5. marca, hi sicer v okolici Maribora. Šesti turni tečaj Zimskošportnega odseka SPD Maribor bo v nedeljo 26. t. m. Mariborska koča—Ruška koča—Sv. Martin a Poh. Zbirališče v soboto 25. t. m. pfi Mariborski koči, kjer bo zvečer ob 21, uri domača smučarska zabava. V nedeljo zjuitraj poset Ruške koče in prisostvovanje startu 50 km tekme Mariborskega smučarskega kluba. Od tam izlet k Sv. Martinu, kjer je popoldanski smučarski tečaj za začetnike in starejše vozače. Povratek v nedeljo ob 22.41 iz Slov. Bistrice. Radi odhoda iz Maribora (eventuelno z avtobusom) prosimo, da se vsi udeleženci zanesljivo prijavijo v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Mariborski smučarski klub poziva vse svoje Člane, da se sigurno udeleže tehnične seje radi 50 km tekme v četrtek 23. t. m. ob 20. uri v posebni sobi kavarne »Jadran«. Svetovno prvenstvo V hokeyju na 1&-du se bo odločilo te dni v Pragi. Dose« dnnji rezultati so naslednji: Nemčija:Bel* gija 6:0, Švica :Letska 5:1, Češkoslovaška :ROmunija 8:0, Avstrija:Italija 3:6, Nemčija:Poljska 2:0, Sviča :Madžarska 1:0, Češkoslovaška:Avstrija 2:1, Italija; Romunija 2:0, Avstrija-Romunija 7:1, Poljska:Belgija 1:0 in Češkoslovaška:Italija 3:1. Tekmovanje za Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju je bilo preteklo nedeljo v Zurichu. Tudi letos je zmagal Dunajčan Karl Schaffer, ki je s svojimi neverjetnimi izvedbami daleko nadkriljeval svoje sotekmovalce. Tudi v damskem prvenstvu so zmogle Dimajčatike, istotako v tekmi parov. Med gospodi je dosegel prvo mesto, kakor rečeno, Karl Schaffer s 399.64 točkami, drugi je bil Beier (Nem čija) s 371.19 točkami in tretji Nikkar.en (Finska) s 352.8 točkami. Pri damah je zasedla prvo mesto Hilda Holofsky (Avstrija) s 32525 točkami, na drugo mesto se je plasirala Greta Lalner (Avstri-ia) s 304.36 točkami, na tretjem mestu pa Illy Holzman (Avstrija) s 291.64 točkami. V tekmi parov Je zmagal par Pa-petz-Zwaok (Avstrija) z 11.44 točkami, na drugem mestu pa par Kast-Kalser (Avstrija) z 10.96 točkami. t«*!*******!#* rji r|| Poljčane Občni zbor krajevne organizacij* JRKD za Pekel bo v četrtek, dne 23 februarja ob 18. uri v hotelu BaumaiM v Peklu z običajnim dnevnim redom-Vsi, ki so svojčas podpisali priglasnice. naj se zbora gotovo udeleže! Plen divjih svinj. Vsako zimo skoraj se pojavijo v naših in sosednjih gozde-Vih Boča divje svinje. Naši lovci so zadnja leta priredili nanje že več uspešnih lovov. Pred dnevi so upihnili luč življenja spet dvema merjascema v mako!-Skih gozdovih krog Sv. Ane. Zverjadi sta tehtali 70 in nad 100 kilogramov-Eno je pogodil trgovec Šoštar iz Makol, drugo pa posestnik Hajnšek. Verjetno je, da bodo v najkrajšem času priredil' lov nanje tudi po Boču, Zlasti Sedaj, ko je zapadel nov sneg, ki bo pokazal lovcem pravo Sled. Poroki. V nedeljo sta bili v tukajŠni' cerkvi kar dve poroki. Poročila sta a9 g. Vinko Kralj in posestnica gdč. Anica Vaiandova iz Stanovskega ter g. Karl Fiiej, skladiščnik, z vdovo in posestnic0 gospo Pavlo Gorupovo, oba iz PoIjžat1, — Obilo sreče! Prst Si je odrezal. Ko Je te dni Fran* Kodrič delal rez za živino, je v slamoreznici porinil kazalec leve roke prt* daleč in si ga odrezal. Zdravi se doma- OPOROKA V ENI BESEDI. Belgijski listi poročajo 6 nenavadni poroki nekega bogatega trgovca, ki ie bil vse življenje velik pesimist in se ti' nikoli družil z nikomur. Imel pa je nečaka, ki ga je zelo vzljubil. Ko Je trgovec nedavno zbolel in je čutil bližnjo smrt, je poklical k sebi nekaj najslovl-tejših Odvetnikov in jim sporočil, da želi napraviti Svojega nečaka za glavnega in edinega dediča. Hoče pa napisati svojo oporoko le v eni sami besedi. Odvetniki so se dolgo posvetovali in naposled soglasno ugotovili, da je to nemogoče. Trgovec se je razjezil in jim izjavil, da N to mogoče. Poklical je svojega nečaka, mu pokazal vše svoje premoženje in denar ter mu rekeh »Tvoje!« Odvetniki so nato ugotovili, da je oporoka prav-noveljavna. Trgovec pa se je odkrito veselil, da si je Še pred smrtjo privoščil odlične pravnike. Mali o kasno as KOLESA. GRAMOFONE. šivalne stroje, otroške voztc ke, popravila dobro in po nizki ceni znana meh. delavnica J. Gustinčič. Lasten zavod u emajliranje in ponlk-lanje VSI KUPUJEMO hj Prodajamo dobra knjige, starinski porcelan, kakor va* ze, figure, servise, zlat nakit, srebrnino, svečnike, nastavke, bronaste Predmete, pohištvo. Obleke, godala itd. v Grajski starinarni. Trg svobode l — kajti tam ie najboljše. 443 MAJHNEGA OTROKA vzamem v oskrbo. Vprašati: Smetanova ulica 38, mi hi£-nici. ;............ 296 Prodam NA PRODAJ omara za obleko in perilo v zelo dobrem stanju, vprašati v Dr. Karl verstovškovi ulici It.