Ž LETNE SKUPŠČINE ZZB NOV LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Zaskrbljenost nas ne sme pasivizirati
16. aprila so se na svoji redni letni skupščini zbrali borci naše občine. Tako iz poročila pred-sednika občinskcga odbora Emila Dolčiča, kot tudi iz predloženega poročila o delu odbora (pov-zcmamo nekaj glavnih misli) in same razprave, ki je zclo kritična, zaskrbljujoča a odločno sporočilo, ki je pravzaprav zapisano tudi v programskih usmeritvah naše borčevske organizacije za leto 1987 in sc glasi: zavzemali se bomo za vse tiste ukrepe, ki bodo vodili k boljšcmu gospodarjenju, zmanjšanju inflacije in izboljšanju materialnega položaja delovnih Ijudi in občanov, pri čemer bomo posebno pozornost posvečali borbi proti kršcnju in nespoštovanju zakonitosti, proti samo-volji, nediseiplini, raznim zlorabam in drugim od-klonom. Prepričani smo, da borbo za straleške cilje naše rcvolucije in ekonomsko stabilizacijo lahko vodijo le sposobni, odgovorni in nekompro-milirani kadri, ki so predani socialističnemu sa-moupravljanju. V svojih vrslah se bomo borili za lik članov ZZB NOV, proti sektaštvu vseh vrst, krilizerstvu, ki ne priznava nobenih uspehov v povojni graditvi družbe, kritizerstvu, ki vzbuja nezaupanje v naš sistem, ki vzbuja malodušje pred bodočnostjo in slabi uslvarjalen odnos de-lovnih Ijudi do stabilizacije.
Borci pa še posebcj opozarjajo na težko gospo-darsko stanje, ki ga še vedno spretno izkoriščjao razne samoupravnemu socializmu nasprotne sile in katerih pojavom smo bili priča prav prcd kratkim.
Občinski odbor povezuje 32 združenj borcev NOV in 3 združenja VVI ter znotraj njih še 9 aktivov ZB NOV in 14 sekcij VVI. Občinska organizacija je 31. marca štela 3431 članov. V občini imajo domicile Šercerjeva, Lcvstikova in Ljubljanska brigada, Dolomitski in Krimski odred, Tomšičev bataljon, okrožni odbor OF Bar-je - Kolpa in Notranjski ter Medvojni aktiv OF Ljubljana Vič-Rudnik, ki so bili z izjemo Krim-skega zelo aktivni. Izvedli so vrsto akcij, zelo ustvarjalni pa so pri zbiranju dokumentarnega gradiva in pisanju kronik. V preteklem letu je bil viden premik storjen tudi na področju spomeni-škega varstva, kar potrjujeta tudi sprejet občinski odlok o razglasitvi spomenikov ter samoupravni sporazum o prevzemu skrbi za varstvo in vzdrže-vanje le-tch. Kljub prizadevanjem pa za vse spo-menike možnih skrbnikov ni bilo moč dobiti, tako, da se bodo aktivnosti še nadaljcvale. Izjem-no aktiven in uspešen je bil odbor za zgodovino-pisje (razstava - Vodilajih je ideja partije, Kroni-ka Brezovica, napredek pri zbiranju drugačnega dokumentarnega gradiva.)
Delovna je bila tudi komisija za socialno in zdravstveno zaščito borcev in invalidov NOV (sprejeta sta nov družbeni dogovor in občinski odlok o prvoborcih), saj je problemov na tem področju spričo stanja kar precej. V domovih živi 87 borcev in VVI, a žal borčevska pokojnina omogoča bivanje v njem le 11, ostalim pa dopla-čujejo svojci oziroma sociala. Nič kaj spodbudno ni stanje tistih ostarelih in osamljenih, ki živijo doma. Zdravstvena patronažna služba je še vedno maloštevilna, zato bi bilo nujno organizirati stro-kovno patronažno službo pri dispanzerjih za bor-ce ali pri domovih za starejše. Lani je priznavalni-no prejemalo 243 članov, 241 pa je bila dana enkratna finančna pomoč, 383 socialno šibkim članom in njihovim družinskim članom pa je bilo ofnogočeno letovanje. Ob tem velja tudi poudari-ti, da so borci z delom svojega dispanzerja zado-voljni. Nadvse aktivno pa so v okviru občinskega odbora ZZB NOV delovale tudi druge komisije, katerih poročila so bila na skupščini tudi izpostav-Ijena.
Ciril Glavan je v svoji razpravi podčrtal pomemben prispevek medvojnih aktivistov OF pri zbiranju in prebiranju zgodovinskega gradiva, še posebej^ pa je opozoril na 45 letnico ustanovitve Sercerjeve brigade kate-re slavnostna obeležitev bo 11. septembra na Mokrcu in se je bo poleg borcev udeležilo tudi večje število mladih, ki bodo tudi pri-pravili program. Franci Strle je razpravo o zgodovinopisju pravzaprav nadaljeval, ko je prisotne seznanil s programom izdaj mono-grafij in kronik nad katerimi bdi že leto dni Društvo piscev zgodovine in revolucije. Pre-cej kritičnih besedi pa je namenil odnosu in programom nekaterih založb (Borec, Parti-zanska knjiga) ter se zavzel za večjo uspo-sobljenost tistih, ki se ukvarjajo z negova-njem in prenašanjem tradicij NOB. Veliko uspeha je skupščini borcev zaželel tudi pred-sednik občinske skupščine Peter Vrhunc. Poleg nekaterih stališč o nedavnih pojavih (Nova revija . . . ) je prisotne seznanil z naj-novejšimi prizadevanji občine za dosledno uresničevanje srednjeročnega plana še pose-bej pa za enakovrednejše pogoje gospodar-skega in ekonomskega razvoja. Menil je tu-di, da bo potrebno več naporov vložiti za večjo odprtost domov za starejše občane s čimer bo dana širša možnost večje družbene pomoči starejšim občanom med katerimi so tudi borci. Alojz Škufca je podal izčrpno in aktualno informacijo o najnovejših vojaško političnih razmerah v svetu. Milan Gombač iz Rožne doline je v svoji razpravi skušal kar najbolj celovito opisati razpoloženje med članstvom na terenu, za katerega meni, da je kljub krizni situaciji, ki nas preveva, še ved-no optimistično. Mnogo borcev se še vedno aktivno vključuje v družbenopolitično delo in čeprav ne manjka kritičnih pogledov je zaupanje v ZKJ in SZDL polno in enotno. V imenu Levstikove brigade in drugih domicil-nih enot je skupščino pozdravil tudi Jože Dimnik, ki je sodelovanje ocenil kot izjem-no dobro, zavzel pa se je za takšen način obeleževanja spominskih dni, da se proslave združujejo in povezujejo s krajevnimi ali drugimi skupno ob vsebinsko polnejšem so-delovanju z mladimi, ne pa da bi proslave ostajale same sebi namen. Tudi Stane Že-rovnik je v svoji razpravi dejal, da je ob prenašanju revolucionarnih tradicij mnogo storjenega na ravni osnovnih šol, dočim za srednje šolstvo to ne velja. Tu obstajajo še mnoge možnosti in veliko se da še narediti. O tem, kako zaključiti ta zapis z borčev-ske skupščine velja najbrž zapisati zaključne besede Emila Dolčiča, ki jih je povedal v svojem poročilu: »Nobeno razočaranje, za-grenjenost in zaskrbljenost zaradi izredno težkih razmer nas ne smejo pasivizirati. Ka-kor doslej tudi v bodoče sodelujemo s Soci-alistično zvezo, skupaj z drugimi družbeno-političnimi organizacijami pomagajmo reše-vati gospodarsko in družbeno krizo. Naše delovanje temelji na aktivnosti v SZDL, krajevni samoupravi in delegatskem siste-mu.«.