236. številka. Ljubljana, v soboto 12. oktobra._XXII. leto, 1889. SLOVE« Ml Izhaja vsak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejcman za avstro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-VTste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah fit. 1*. Upravni st v u naj s« Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. "V I. j u M j mi i 12. oktobra. „Dziennik Poznanski" prinesel je dopis z Li-tavskega, v katerem se govori o vojnih pripravah Rusije. Dopisnik, ki je o ruskih razmerah dobro poučen, piše, da Rusija ne želi vojne, a da je močna dovolj, da se vojne ne ustraši. Poslednja leta je nenavadno povekšala vojno silo svojo. Več tisoč vrst strategičnih železnic je zgradila, bregove Nje-mena in Buga utrdila, zgradila močne utrdbe pri Varšavi, Brestu, Modlinu (Novi Georgijesk) in Dev-brinu, in skoro vso aktivno vojsko pripravljeno za boj spravila na zapad. Tudi vojskine tovarne je spravila v uzorno stanje in vse to brez velicih finančnih žrtev. Ne da se tajiti, da imajo Rusi najmanjše davke v Evropi, in če se prebivalstvo vzlic temu pritožuje čez velike davke, je uzrok temu to, da so davki slabo razdeljeni. Petina onih, katere veže vojna dolžnost, zadostuje, da se vojska obdrži na sedanjem stanji. Če pa Rusija pokliče polovico za vojno sposobnih mož, postavi vojsko, kakeršne z največjimi napori skupaj ne spravi srednjeevropska liga. Rusija je del sveta s 120 milijoni prebivalcev in ima take neizcrpljive vire bogastva, da je vse, kar se je pisalo o finančnem polomu, za-vsem neoanovano in nalašč zlagano, ali pa se opira na popolno nevednost. Car pa poprej ne bode začel vojne, dokler ne bode povsem gotov, da je državna vojna sila že tolika, da ne zadoščuje le za defenzivo, ampak nudi tudi gotove uspehe v ofenzivi. Tako velika bode pa ruska vojna sila že v treh ali štirih letih, ne da bi zato Rusija morala posebno napenjati svoje sile. Rusko opolčenje biva v resnici in ni le na popirji. Vsako leto se nabere več vojakov in oboroženje z repetirkami hitro napreduje. Poslednjih pet let so slednje leto nabrali do 100.000 vojaških novincev več, nego se je ofici-jalno razglasilo. O tem se je v vsakej guberniji lahko prepričati, ker v vsakej guberniji nabero več vojaških novincev, nego je povedano v vojaških razkazih. Lani se je cur izustil, da ga vojska lahko naredi za carja orijčnta ali pa za velikega kneza Moskovskega. Ker pa car poslednjega ne želi, Rusija tudi ne bode prej začela vojno, dokler ne bode zagotovljena, da se jej tacega izida ne bode bati. LISTEK Nedeljsko pismo. Deželni zbor kranjski, ali kakor čitamo v narodni pesni „lepa zbornica Ljubljanska" shaja se pač redkokrat, a ima še drugi nedostatek, da jej je delokrog zelo omejen, da ima navadno rešiti le že gotovo nalogo. Zato se nekatera vprašanja, kakor glede deželne bolnice in višje dekliške šole tako dolgo odlašajo, 'zato nekatera vprašanja niti ne pridejo v tir. Navzlic tem nedostatkom pa vsakdo z veseljem pozdravlja deželnega zbora zasedanje, kajti, dasi zbor še ni tak, kakeršnega bi si želeli, združuje vender v redutni dvorani odlienjake iz vse dežele ter razpravlja zadeve, jako važne za vso ožjo domovino. Deželnega zbora prvo dejanje vrši se v stolni cerkvi, kjer se zbero vsi odposlanci naroda slovenskega na Kraujskem. Letos se je z veliko vese lostjo opažalo, da je pri dotični maši bil prisoten tudi gospod Kalan. Ker maša ni odmenjena pro- Dopisnik misli, da že sedanje vbjns sile Rusije zadostujejo, da bi se z uspehom branila proti vsaj srednjejevropski ligi, nasprotnike utrudila, onkraj vojne črte pa osnovala vedno nove rezerve. V Rusiji so tudi vsi preverjeni, da bode Francija pomagala Rusiji, če' pride do vojne, naj se že sklene ž njo kaka pismena pogodba ali ne. V nepremagljivost Nemčije in Avstrije in posebne zmožnosti njenih vodij nikdo ne veruje v vsej Rusiji". Ker so vsi nemški listi ponatisnili ta članek, storili smo to tudi mi, da čitatelji izved<5, kaki glasovi se dandanes oglašajo. Goriški deželni zbor. I. seja dne 10. oktobra 188 9. 1. Po navadni cerkveni slovesnosti zbrali so se deželni zastopniki v deželni dvorani, v katerej je čakalo še precej občinstva. Tudi prevz. knezoškof je zasedel svoje mesto. Točno ob 11. uri ustopi vladni zastopnik, novi vojsko vodi tel j Goriškega okrajnega glavarstva, c. kr. namestn. svetovalec Alojzij vitez Bosiz o ter predstavi s cesarskim sklepom 4. avgusta t. 1. imenovanega drželnega glavarja nj. prevz. gosp. Franceta grofa Goroninija in podglavarja dr. vit Tonkli-ja. — Nato vsprejme slovesno obljubo dež. glavarja. Deželni glavar izrazi v svojem nastopnem govoru svojo hvaležnost za zopet izkazano cesarsko milost, pravi, da hoče v svoji službi zvest ostati današnji slovesni obljubi, da so njegovi Čuti udanosti in zvestobe vedno taki, kakor jih je vedno gojil in javljal kot sin in zastopnik Goriškega mesta, katero se uže skozi stoletja ponaša s svojo udanostjo do vladajoče dinastije in do skupne avstrijske domovine. Naglasa potem potrebo spravedljivosti in služnosti, da bode uspešno delovanje dež. zbora. Obrnen proti desnici govori dalje tako: „Cu-stiti gospodje! Lepa beseda najde vselej lepo mesto, govorimo jo v katerem koli jeziku. „Vender pa stavim veliko veljavo v to, da morem danes, ko nastopam zopet podeljeno mi službo, svoje rojake slovenskega rodu zagotavljati tudi v njih jeziku, da sem ostal nespremenjen in zvest onim načelom, ki so me vodila na mojem dosedanjem političnem potu, in da me je resna volja, palim deželnozborskim kandidatom, ugibali so znani hudomušniki, kaj je g. Kalana v cerkev prignalo. Nekateri so trdili, da je prišel prosit sv. Duha, da bi ga za prihodnjo kandidaturo bolje razsvetlil, drugi pa so stvar drugače zavijali. Rekli so, da se je gospod Kalan prišel kot slovenski Edison zahvaljevat za razne izume svoje, kakor za netopirje s kljuni, za železnico izza 1805. I. i. t. d. Bilo je pa tudi porednežev, ki so se porogljivo šepetali na uho, da je g. Kalan prišel opazovat, kako se ima deželni poslanec pri taki priliki držati, kako sedeti, kako stopati. Na prvi hip zde se take opazke malenkostne, neosnovane in zlobne, a bo popolnoma opravičeno. Tudi sedeti treba znati. Jedva je nekoliko tednov preteklo v dežel, ko se je v slovenskem dnevniku z vso resnobo pisalo, da so Mladočehi izvolili take poslance, ki v deželnem zboru niti sedeti ne bodo znali, že je osveta zadela urednika, ki je tako nekvalifikovano žalil narod češki. On sam je dejanski pokazal takoj prve pol ure, da v deželnem zboru sedeti še ne zna, kajti prevrnil se je s stolom ua stran in pal bi bil, da ga ni ujel po- odmenjati jednako dolžnostno skrb vsem sinovom in vsem stranem naše dežele, (dobro!) kakor se nadejam, da sem to dosedaj vedno delal". „S tem želim pripomoči, da se mej njimi uže v kalu zaduši vsako zrno razpora in to v prid vsakemu posamezniku, pa tudi v blagor naši celi ljubi domovini". „Zdi se mi, da veljajo jednake postave za privatno občevanje, kakor za javno Življenje". ^Razburjena množica nam sicer ne bo hvale pela, če bomo previdni in zmerni v svojih zahtevah in če bomo dobrohotno presojevali tuje težnje; to je res, da ne! Pa ravno s tako zmernostjo in dobrohotnostjo zagotovimo trajne, splošno povoljne uspehe in domači mir, katerega naše ljudstvo resne zahteva". BNaj se mi ne zameri, da se vedno povračam k isti stvari, toda meni se zdi neizmerno pomenljiva". „Načela vzajemnega potrpljenja &f vsako zlagajo z vzvišenimi nauki pravega krščanstva, kakor so zapoved dozorele svetne modrosti. In ker se trdno zanašam, da pridejo ta načela tudi pri nas, kakor v skupni naši avstrijski domovini do popolne veljave, zdelo bi se mi, da se mi izpolnjuje prava srčna želja, ako bi videl, da se vsaj uže je-denkrat bliža — ta blažena doba". (Odobravanje mej slovenskimi poslanci). V nadaljnem ital. govoru je predsednik omenil, da je mej glavnimi nalogami letošnjega zborovanja rešitev uprašanja zastran zgradbe prepotrebue deželne norišnice. nNobena stvar", pravi, „da ne more tako utrditi v nas prepričanja vzajemnosti, ki objema vse ude človeškega društva, zlasti pa one kateri skupaj žive v jedni deželi, kakor pretrese-vanje človeške revščine, katera zadeva na desno in na levo brez razločka vse, ne zmene* se za to, kak jezik govore njene nesrečne žrtve". Zato se nadeja da bodo vsi poslanci složni v razpravi te zadeve in jo srečno in uspešno rešili. Slednjič se spominja strašne nesreče, ki je v teku leta zadeta cesarsko hišo in celo državo, a le še bolj trdno zvezala avstrijske narode do av -strijskega prestola in preljubljenega vladarja, kojemu naj zbornica vsklikne trikratni „Živijo". Poslanci in občinstvo trikrat ponove naudušeni „živijo". Z laj se prvikrat predstavlja novi g. vladni slanec, ki je baš bil za njegovim stolom. Ljudje, videvši to, rekali so: To je več nego slučaj, to je „p rs t B o ž j i!" Deželna zbornica kaže nam letos mnogo novih lic na desni in levi. V prvi seji nesem utegnil pre-motriti vseli, a glavni utis bil je ta, da mej nemškimi poslanci troje uprav sijajnih pleš, ki Človeku kar vid jemljo, mej poslanci slovenskimi gospod Vinko Dragoš posestnik najlepših brk, v plenumu pa gospod kanonik Klun najbolje rejen, on ima pravo prelatsko utianjost, to pa zaradi tega ker živi acum otio et dignitate". Da je gospod Kalan na njegovem mestu, bil bi ravno tak, ker se mu že na licih vidi, da ima za kaj tacega nenavaden talent in isto barvilo na zaokroženem obličji. Oi zadnjega zasedanja bilo je mnogo osobnih prememb, tudi v bodoče ne bode brez njih. Prva zadela bode gospode stenografe. Dolgo jih ne bomo več imeli, izpodrinil jih bode fo njo graf, ki bodo uničil vso stenografijo sploh. Će pojde dolgo, imeli bodemo v par letih že fonografa v zbornici, govori se, da bodo v ta čudesni stroj ogrebali kakor če-belni roj, v tiskarnah pa bodo črkostavci navijali zastopnik vitez Bosizio z naslednjimi v italjanskem in slovenskem jeziku govorjenimi besedami: „Predstavljam se Vam kot vladni zastopnik in izvršujem prijetno in častno nalogo, da Vas pre-srčno pozdravim v imenu cesarske vlade". „ Vlada bode pozorno sledila Vašim razpravam ona pa tudi trdno upa, da se bode novo deželno zastopstvo držalo poti, katero so pokazala prejšnja zastopstva". „Jaz pa bodem ponosen na to, da si pridobimo Vaše zaupanje in da rešim dano mi nalogo z ono gorečo ljubeznijo, katero gojim za to slavno deželo". Predsednik naznani, da je poslanec vanč ič zaradi bolezni zadržan udeležiti se zboravanja. Potem vsprejme slovesne ob jube vseh navzočih poslancev. - S tem je končala I. sejo. Popoludne ob 3. uri bila je II. seja, katere so se udeležili razen preuzv knezoškofa in Ivaučiča vsi poslanci: Predsednik naznani, da je vlada zopet predložila kot svoj predlog načrt postave, z katerim se določujejo nagrade za poučevanje v verozakonu na javnih ljudskih šolab. — Po viteza Tonklija predlogu se izroči ta predmet odseku za pravne zadeve. Dolga vrsta peticij se izroči deloma pravnemu, deloma peticijskemu odseku. Vse volitve deželnih poslaucev so se potrdile brez ugovora. Računski sklepi za leto 1888 in proračuni za 1. 1890 vseh zalogov, ki so v deželni upravi, izročili so se v preiskavo posebnemu odseku — finančnemu — sedmih udov. Volitev odsekov je dala naslednji rezultat: Finančni odsek: Dr. vitez T on ki i, predsednik; dr. Gregorčič, dr. Rojic, bar. Locatelli, dr. Maurovich, Benardelli, bpron Ritter. Pravni odsek: Dr. vitez P a jer, predsednik; dr. Abram, Čerin, dr. Nik. Tonkli, dr. Lo-visoni, dr Verzegnassi in dr. Venuti. Peticijski o d s t k : Pl. Dottori, predsednik; Mahorčič, Kocjančič, dr. Abram, dr. Lisjak, Del Torre, dr. Venuti. Noriš nič ni odsek: Dr. vitez Tonkli predsednik, dr. Rojic, Mahorčič, dr. Maurovich, dr. VerzegnaBsi, baron Riter, Del Tone. Na to je sledila po zapovedanem redu volitev dež. odbora. Zastopniki velicega posestva so izvolili odbornikom, dr. viteza Baje rja, namestnikom dr. L o-v isoni-ja. Zastopniki mest in trgov: dr. Verzegnas-si-ja, odbornikom in dr. Venuti-ja namestnikom. Zastopniki kmečkih občin: dr. Nikolaja Ton k li-ja odbornikom in dr. Les jaka namestnikom in celi zbor: dr. A branu: a odbornikom in dr. Gregorčiča namestnikom Prihodnja seja bode nekda še le proti konci meseca, ker so zdaj poslanci posestniki zadržani po grozdni trgatvi. Poprej pa se skličejo odseki skupaj, da pripravijo gradivo za deželnozborske obravnave. stroj in culi in stavili govore, da bode kar veselje. Stvar bode se vršila, gladko, jednostavno, imela pa bode jedno veliko hibo, ali pa prednost, da nihče svojih govorov likati in popravljati ne bode mogel. Kakor bode govoril, tako bode odmevalo iz fonc-grafa, ki bode celo vsako jecljanje in vsako pokašljevanje in brkanje vestuo zabeleževal. Jedino ki-manje je pred fonografom še vaino. Kakor v deželnem in državnem zboru, tako bode fonograf tudi sicer v javnem življenji napravil popolen preobrat. S takim strojem, nekoliko še zboljšanim, bode moči zabeležeti in hraniti razne pogovore v krčmi in pri taroku, celo pri sodiščih bode fonograf igral veliko ulogo. Zatoženca, ki bode tajil, da je to ali ono obljubil, postavil bode njegov lastni glas na laž, glas fonografovan pričal bode proti svojemu gospodarju. Kolikega pomena pa bode fonograf za nežni spol, koliko iskrenih obetov o jarmu sv. zakona bode ohranil spominu, o tem si danes niti misliti ne upam. Izvestno pa bodo ljudjo fonografu nasproti postajali previdneji in učili se bodo, držati jezik za zobmi, kar bode v marsika-kem slučaji le koristno. s Politični razgled. Vol ran j«' dežele. V Ljubljani, 12. oktobra. l>eželui zbori začeli so svoje zborovanje. V češkem deželnem zboru je deželni vrhovni maršal naglašal, da to, da se deželni zbor pri otvorenji nagovarja v obeh jezicih ni prazna oblika, temveč se to zgodi zaradi tega, ker je deželni zbor zakouiti zastop vse dežele, dežele z dvema različnima narodnosti; *a, ki imata pravico zahtevati jednake pravice \ jezikovnem in narodnem oziru, Potem je obžaloval, da se pogajauja z Nemci niso posrečila. Deželni zbor ima torej računati s tem, da še dlje časa v njem ne bode nemških zastopnikov, a on se nadeja, da to ne bode oviralo uspešnega delovanja njegovega. — Mladočehi so Že izročili načrt adrese na cesarja deželnemu vrhovnemu maršalu. Načrt so pa ni prečital, ker še ni bilo dovolj volitev veritikovanih. Podpisali so ga samo zastopniki Mladočehov. V njem se zahteva sprememba ustave in deželnega volilnega reda in odprava zastopstva interesov. Poslednja točka naperjena je posebno proti kuriji veleposestnikov in indirektnim volitvam v kmetskih občinah. Da večina tega načrta ne bodo vsprejela, je gotovo. Izročila ga bode morda odseku, v odseku pa sklenila, da se preide o njem na dnevni red. Pa saj Mladočehi sami neso na to raounili, da bi bil njih načrt vsprejet, ker sami dobro vedo, da brez podpore plemstva ne dosežejo kronanja. Plemstva pa ne bodo pridobili za težnje svoje, če bodo skušali prikrajšati pravice njegove. Imenovanje novega namestnika na Dolenjem Avstrijskem gotovo ni brez političnega pomena. Baron Possinger je bil že res star in je zatorej čisto naravno, da je šel v pokoj, toda vsakako je pomenljivo, da je šel v pokoj baš dva dni poprej, nego se je sešel deželni zbor in da je novi namestnik prisegel, predno se je cesar vrnil na Dunaj in prodno je bilo razglašeno imenovanje njegovo. Baron Pos-siger je bil nasprotnik sedanje vlade in tudi svojega nasprotovanja skrival ni. Vender to samo ua sebi ni še uzrok njegovi ostavki, temveč so mu baje zamerili, da je baš na Spodnjem Avstrijskem pod upravo njegovo protisemitizem in nemški nacionalizem dobival tal. Sedanji vladi pa ne ugajajo odločno narodne stranke in hoče z nastavljanjem energičnih političnih uradnikov 86 jim zoperstavljati. Naloga grofa Thuna v Pragi je po mogočnesti ovirati mladočeško gibanje, naloga grofa Kielmannsegga na Dolenjem Avstrijskem bode pa na prste stopati nemškim nacijonalistom. Govori se, da sedaj v kratkem pride na vrsto baron Ktibeck, da pojde v pokoj, ker ni znal pomiriti obeh narodnosti j. Po njem Slovenci ne bomo žalovali, če tudi ne pričakujemo, da bi bil naslednik njegov za Slovence dosti boljši. Na Tirolskem gospodujejo nemški konservativci po svoji volji, kolikor jih seveda ne ovira vlada In v tej deželi se tudi kaže, kaki prijatelji šole in učiteljev da so ti gospodje. Te dni sta na Tirolskem bili razpisani učiteljski službi z letno plačo 350 in 250 gld. 50 kr. in jedna služba učiteljice z letno plačo 300 gld. Tako nizkih učiteljskih plač ni v nobeni drugi deželi v Avstriji. Ker nemški konservativci na Tirolskem tako slabo skrbe za učitelje, ni čuda torej, da učitelji nemajo zaupanja v konservativno stranko, naj konservativni listi Še toliko pišejo o naklonjenosti duhovščine učiteljskemu stanu. Učitelji žc dobro vedo kaj delajo, ko se branijo, da bi zopet šola povsod nrišla pod izključno oblast duhovščine. Da so šole na Tirolskem slabe, še omenjati ni treba, ker za tako plačo gotovo ne morejo dobiti dobrih učiteljev. Učitelji s tako pičlo plačo tudi ne morejo misliti na kako daljše izobraževanje. Vnaiije države. Na Pariškej razstavi dobilo je učno minister-stvo srbsko zlato svetinjo za ljudsko, srebrno svetinjo za srednje šolstvo in bronasto svetinjo za topografijo. Generalni štab je dobil tudi bronasto svetinjo za topografijo, vojaški tehnični zavod zlato svetinjo za sedla in konjsko opravo, srebrno za vojni materijal. Kmetijsko ministerstvo je dobilo zlato svetinjo za rudninske proizvode in priznalni diplom za vezanine in pletenice. Centralni odsek je dobil jedno zlato in 5 srebrnih svetinj in več diplom za obleko. Kmetijska šola v Kraljevem je dobila zlato svetinjo za jestvine in srebrno svetinjo za suho sičivje in češplje. Kmetijska družba je dobila za razstavljene proizvode zlato svetinjo, kmetijsko društvo v Belemgradu zlato svetinjo za suhe čc*plje. Kaznilniška uprava je dobila bronasto svetinjo za vezenine. Okrožji Šabac in Niš dobila sta bronasti svetinji, 12 diazih okrožij pa častno diplome za vezenine. Kraginevsko okrožje zlati in okrožja Užice, Podrinje, Šabac, ČaČak in Topčiderska uprava pa srebrne svetinje za suho ovočje, Diušvo izdelo vateljev preprog v Niši dobilo je zlato in ženski didšt\i v Belemg.adu in Niši pa Brebiu; svetinji, iddnik Avalo srebrno sve*'njo za udnine. Več rd-pobnfti izložnikov je pa tudi dobilo zlat , r**ebine *~i bronrstT svetinje in * ".tne diplome. Po BODI ti Stojanova v Bolgariji simpatije za cen' ?!ne vlrsti ^Avstiijo, lt",:jo hi Nemčijo vidno pojemajo. SMmbulov r:.m bi se najraje spra\il z Rusijo, ako bi bilo lahko mogo" . Odpisi, ki so še nedavno faroSeH f'mpat'je do tilpeV'jance, pi- šejo že proti njej. Tako piše v RuSčuku izhajajoč „Slovianin" mej drugim: „Tako imenovane centralne vlasti Nemčija, Avstrija in Italija ne morejo bojevati se z Rusi,o in Francijo in jej usiliti voljo svojo. To je za nas faktum, ki se oporekati ne da. Večina avstrijskega prebivalstva je slovanska, ki 8impatizuje z Rusi. V Nemčiji so suverenne individualitete, opirajoče se na zgodovinsko podlago, ki le čakajo priložnosti, da si pridobe prejšnjo samostojnost. Kar se tiče balkanskih narodnostij, vprašamo, s kom bodo v odločilnem trenutku potegnile Rumuni>, Srbija, Grška, Bolgarska in Črno-gora. Morda z Avstrijo ? To je vsekako prazno upanje! Državniki t.ripelalijance naj bi si to vzeli k srcu in nastopili v politiki pot, ki bolj ugaja interesom narodov." Javna varnost v starej Srbiji je jako na slabem. Turška oblastva ne morejo ali pa nečejo vzdržavati reda. R >parji pobijajo in ropajo pri belem dnevu. V vasi Novo napali so bogatega kmeta, Mičo Navmovića, zvezali njega in ženo njegovo in ja mučili tako dolgo, da je povedal, kje ima spravljen denar. Odnesli so mu 100 turških funtov, odgnali 200 ovac in 314 koz. V Bistrici napali so roparji hišo Nikole Jovanovića Ker ni imel denarja, so ga ubili. V Drinovem so roparji pobili sedem prebivalcev in njihova trupla sežgali. V Gradovci je na polji blizu železniške stražn:ce ropar ubil kmeta Djina Teodoroviči pri belem dnevu, ker je branil čast žene svoje. Uboga žena se morilca niti ne upa naznaniti sodišču, ker se boji, da je ropar ne ubije. V Rakotincah napali so roparji samostan sv. Eijo in ga oropali. V Skopljah je trgovec tobaka ubil srbskega trgovca Ibrisa, pa ga oblastva ne zapro. Sedaj je v staro Srbijo prišel nov vali, Ejub paša, ki sluje, da je energičen in pravičen mož. 13'f je prejšnje čase general in se je odlikoval v raznih bitvah, nazadnje dobil celo naslov muširja. Bomo videli, če se bode posrečilo njemu, da bi napravil red. Mnogo upanja ni. Domače stvari. — (Gosp Vašo Petričič,) podžupan in veletržec v Ljubljani, odpovedal se je časti predse dnika trgovske in obrtniške zbornice kranjske. — (Slovensko gledališče.) Včeraj smo javili, da Be bode v nedeljo dne 13 t. m. poleg izborne veseloigre: „Kasto r in Poluks", ki se bode igrala prvikrat, predstavljala fina salonska igra „Išče se odgojnik". V tej igri angažovane so v glavnih ulogah najboljše moči našega ,Dramatičnega društva", kakor se je tudi skrbelo za to, da so tudi ostale uloge v najspretnejših rokah. Igra „Išče se odgojnik" igrala .se je že po vseh svetovnih odrih z najboljšim uspehom in je danes kot naj-priljubljenejši komad vsakega repertoarja Pričakovati je torej, da bode naše občinstvo znalo uvaževati trud ^Dramatičnega društva" ter se v nedeljo odzvalo polnoštevilno in to tem bolj, ker bode vsakdo imel prijetno zabavo. Mimogrede naj še omenimo, da igra vojaška godba pri vseh predstavah. — (Poročil) se je danes gosp. F. Breznik, profesor na gimnaziji v Novemmestu, z go-spodičino Rieder-ovo iz Ljubljaue. — (Za lokalno železnico,) ki pojde od južne železnice mej Poljčanami in Ponikvo čez Novo ves in Podplat na Slatino in v Rogatec podelila se je predkoncesija na šest mesecev. — (Židovska laž.) Zadnje dni čitalo seje v raznih listih, da se je iz Srbije odposlalo 300 otrok v ruske vojaške zavode in učilišča. Kakor čitamo v srbskih listih na vsem tem ni niti besedice resnice. — (Ceciljino društvo) ima v četrtek 17. t. m. občni zbor z naslednjim vsporedom : 1. ob 8. uri zjutraj v cerkvi frančiškansln rekviem (koral) za ranjke ude. 2. ob 10. v stolnici slovesna maša: Missa „Brevis" zložil Palestrina grad u a le zl. A. F o er s ter, ofertorij zl. Fr \Vitt, introitus in communio gregorijanski koral. 3. ob 11. zborovanja v knezoškofijski dvorani. 4. ob 4. popoludne v cerkvi sv. Jakoba litanije: O s a luta ris zl. Palestrina, Tantum ergo zl. Calegart, Ave Maria zl. Tresch in Jubilate zl. Aiblinger. K cerkvenim slavnostim se uljudno vabijo vsi prijatelji prave cevkvene glasbe. — (»Popotnik") ima v 19. številki nastopno vsebino: Črtice o zdravoslovju. (Spisuje Sim. Meglic) — Kvintilijanovi nazori o vzgoji značaja. (F. Breznik.) — Slovesno otvorenje „hrvaškega učiteljskega doma". — Izleti po Zgornji sarinjski dolini. — Občni zbor „Narodne šole" v Ljubljani. — Književna poročila. — Iz „Zaveže slovenskih učiteljskih društev". — Dopisi. — V spomin g. Antona Vidoviča, nadučitelja v Cirkovcib. -— Novice in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. Priloga »Slovenskemu Narođn" St 236 12. oktobra 1889. — (Obdačenje dežele KranjBke leta 1 88 9.) Vseh cesarskih davkov bilo je 1,500.556 gld. 14 kr. (zemljiški davek 624.048 gld., hišno-najemninski davek 218.843 gld., hišno-razredni davek 139 930, pridobnina in pridobnina od krošnjar-stva 139.369 gld., izkazana pridobnina 332.101 gld. itd.) Vse priklade pa so iznašale 818.719 gld. in 51 kr. in Bicer: deželne priklade 646.579 gld. in 22 kr., priklade za okrajne blagajnice 168.840 gld. 18V3 kr, donesek za kupčijsko zbornico 3300 gld. lOVa kr. Mesto Ljubljansko plačalo cesarskih davkov 393.161 gld. 39 kr., priklad pa 178.185 gld. 06 kr., vkupe 571.346 gld. 45 kr. Ljubljanska okolica davkov in priklad 184.831 gld. kr., torej mesto z okolico vred 756.177 gld. 80Va kr., torej blizu tretjino vseh cesarskih davkov in priklad. — (Iz Gorenjega Dravbrega) naznanja se povodenj. Dolenji trg je preplavljen. Še vedno dežuje in Drava narašča. — (Za pobite zveri, vidre in pse) izplačalo se je na Kranjskem od 1. avgusta 1888. do konca julija t. I.: Za 1 medvedko 40 gld., za 1 volka 20 gld., za 54 vider po 2 gld. 108 gld., za 18 steklih psov po 5 gld. 90 gld., vkupe 258 gld. — (Trgatev) po Štajerskem se letos prične še le po sv. Tereziji, prihodnji teden, ker je neugodno vreme meseca septembra zadrževalo zoritev grozdja. Kjer ni bilo strupene rose, ali kjer so proti njej škropili, bo še dosti vina, na primer ob Pohorji pri Slovenski Bistrici, v Ljutomerskih goricah, v Zavrči itd. Slabeje je v Slovenskih goricah, okolu Maribora in v dravski dolini od Konjic do Haloz. Tu je peronospora že meseca julija listje posmodila, da grozdje ni moglo zoreti. Po Štajerskem bo torej srednja vinska letina po kvantiteti in kvaliteti, na Kranjskem prav slaba. Cena starim, dobrim vinom je poskočila. Boljše kvalitete staiine od 1. 1885 in 1888 predavajo pri Slovenski Bistrici po 27 do 34 gld. hektoliter. — (Razpisano) je mpfito občinskega tajnika Podkloštrom (Arnoldstein/ Plača 600 gld. Prošnje do konca t. m. Zahteva se mej drugim znanje nemščine in slovenščine. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 11. oktobra. Pri današnjem slavnostnem obedu v beli dvorani bilo do 140 osob. Red bil je naslednji: Carju na levi so sedeli cesarica, veliki knez Jurij, princesinja Albrecht, princ Friderik Karol hesenski; cesarju na desno so sedeli princesinja Friderik Karol, princ Friderik Leopold. Cesarici nasproti sedel je Bismarck, njemu na levi grof Voroncov-Daškov, generalni polkovni pope in generalni pobočnik Čeverin, knez Hatzfeld, Bis-marcku na desno grof Šuvalov in vrhovni polkovnik grof Stollberg. Razen teh bili so pri obedu vsi državni ministri, generali, najvišji dvorni dostojanstveniki in pobočniki iz spremstva carjevega. Berolin 11. oktobra. Pri slavnostnem obedu napil je cesar Viljem tako: Jaz pijem na zdravje svojega častitega prijatelja in gosta, na nj. velečastvo, carja ruskega in na trajnost mej našima hišama že več nego sto let obstoječega prijateljstva, katero bodem gojil kot dediščino, od prednikov mi izročeno. Car zahvalil se je v francoskem jeziku za prijazna čustva ter napil na zdravje velečastev. Potem je car pripil Bismarcku, ki je stoje čašo izpraznil in se globoko priklonil. Cesar Viljem pripil je Šuvalovu, ki je tudi stoje" izpil čašo in se globoko priklonil. Berolin 11. oktobra. Malo pred 4*/> uro pripeljal se je državni kancelar v uniformi gardske deželne brambe in z modrim trakom Andrejevega reda in šel k carju. Bismarck bil je pri carji osemdeset minut. Pri odhodu spremljal Suvalov Bismarcka do voza. Pariz 11. oktobra. Razkralj Milan z malim spremstvom semkaj došel. Vojvoda Leuchtenberški tudi semkaj došel. Dunaj 12. oktobra. „Vaterlandtt poizvedel iz zanesljivega vira, da je princ Alojzij Liechtenstein včeraj na pristojnem mestu naznanil, da svoj mandat odloži. Berolin 12. oktobra. Pri včerajšnji slavnostni predstavi v opernem gledališči sedel car mej cesarjem in cesarico. Velečastva ostavila gledališče stoprav ob ll1/* uro zvečer in bila od več tisoč broječega občinstva najuda-neje pozdravljana. Danes zjutraj prišel cesar po carja na rusko veleposlaništvo. Oba skupaj sta se ob 71/* odpeljala na lov v Hubertus-stock. MonakoVO 12. oktobra. Bolgarski princ Ferdinand popolnoma nepričakovano v najstrožjem „incognito" čez Lindau in Ženevo v Pariz odpotoval. Naznanilo glede punta v telovadbi. S 15. dnem tega meseca, to je prihodnji torek, prične se v našem društvu početni sistematični pouk v telovadbi, ter se bode nadaljeval vsak torek, četrtek in petek od 8—ValO. ure zvečer. Da pa ustreže „Sokol" tudi željam mnogih gospodov, kateri sicer niso društveniki, pa bi se vender radi udeleževali telovadnega pouka v našem društvu, odredil je odbor v gori naznanjenih dneh od 7.—8. ure zvečer telovadni pouk tudi za nečlane društva. Ker ima sedaj društvo izvrstne moči za poučevanje telovadbe, želeti bi bilo, da se je bratje „Sokoli" in ostala za telovadbo vneta gospoda v prav obilnem številu udeležuje. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1889. Odbor „Sokola". Bolezni želodce ve pojavljajo se v raznih oblikah, posebno, če se ne zmenimo za majhne slabosti želodca, da bi je odpravili. Za take morali bi imeti vedno pripravljeno kiikd domače sredstvo. Posebno dobro pomaga «lr. Kosov zdravilu! balzam iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi. Dobiva se v vseh lekarnah. 2 (845—3) kateri se ima velik del člo-•■ veSke vede in sosebno zdravilstvo zahvaljevati za svoj napredek, postaja od dno do dne popoHejša, in b pomočjo razkroje vanj a (anal'r'e) z lahkostjo določa, »z česa je sestavljena kakova snov in je li ponarejena ter izopačena. Kemično razkrojevanjo je pokazalo, da jo veliko zdravil, katere hvalisajo kot nezmotljive pripomočke proti raznim boleznim, posebno večina balzamov in krogi ji c, ki se prodajajo pod bliščečimi imeni, sestavljena i", lopni tke (aloe) in družili, zdravju Škodljivih snovij. Kemični razkroj Piccoli-jeve esence za želodec, ki so ga napravili razni strokovnjak1, pa je zn trdno pokazal, da je ta esenca sestavljena ta samih rastPnskih zdravilnih snovij, pripravljena po najnovejših vedno-stnih skušnjah, da v njej ni niti trohice lopatlke, da ni nikako drastično sredstvo, ki posiljuje naravne funkcije, pač pa lahko in sigurno sredstvo, kijih ureja in popravlja. Potrdilo. Podpisani preiskal je od gosp. Iekarja Picco-lija izdelovano esenco za želodec ter ni našel v njej nikakih zdravju škodljivih snovij, nai se bodo neorganskega ali organskega svojstva. V mnogih grerkih esencah nahaja se lopat i ke (aloe). Te snovi v esenci za želodec gosp. Pi-ccolija ni mogoče dokazati, pač pa se mora reči, daje vsled svoje sestavo in mnogih uplivnih snovij rebarbare prav zdravilna. II. Knapitsch. c. kr. profesor kemije in zapriseženi sodni (798—3) kemik v Ljubljani. ..LJUBLJANSKI ZVON" MtoJI za vse ieto gld. 4.60; za pol leta ■31 d. 2.30; za četrt leta gld 1.15. LiNtulua iipruviilMlva: Gosp. Iv. G......na Vranskem: A monsieur GeorgeB Šubic, art pcintre a Pariš, Rue do Latour d' Auvorgno 44. — Pozdrav! 'V nj o i : 11. oktobra. Pri Muli«! j Zupančič z Roko. — Fischer, Stfx z Dunaju. — Boller, Beneriek, Gupac, Armuth, Meruers, Plas z Dunaja — Rotlil iz Kočevja. — Reziha iz Prage. --Lcvrer iz Beljaku. — Jeauetto iz Zadra. Pri sion-i * Fronke, Burian, Domiinkcs, Pollak Stolz, Hansch, Baruch z Dunaja. — Koruč iz InomoBta. -■ Pita-mič iz Postojine. — Bockmar iz Gorice. — Pitjuard s Francoskega. — Muri od Jezera. Pri avstrijHcui ceNarji: Plberscheg iz Ptuja. — Rosenfeld z Dunaja. — Zalokar iz Ribn'ce. Pri Juiueiu kolodvoru: Pasipili iz Trsta. — Ku mer iz Kranja. — Bobrovskv iz Prage Meteorologično poročilo. s a Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratnra Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 11. okt. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 782-9 mm. 7340 mm. i.'i.'i T mm. 14-4° C 20 0« C 14-6» C sl.jjzh. in.jjzh. si. zah. obl. d. jas. jaB. 0-00 mm. TD-u.najsls:a, borza dne" 12. oktobra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danea Papirna renta.....gld. 83-90 — gld. 8380 Srebrna renta....._ 84-70 — „ 84-70 Zlata renta...... „ 10980 — , 110-05 6% marčna renta .... „ 99-65 — , 99-65 Akcije narodne banke... „ 922-— — , 922-— Kreditne akcije...... 30675 — „ 30590 London........„ 119-50 — , 119-45 Srebro........ „ —•— — _ —•— Napol......... 9-46 — , 9-47«/, C. kr. cekini ...... , 5-67 — , 567 Nemške marke..... , 58-35 — . 5840 4% državne srečke iz 1. 1864 260 gld. 132 gld. 50 Državne srečke iz 1. 1H64 100 , 176 „ 50 Ogerska zlata renta 4° L...... 100 „ 35 Ogerska papirna renta 5°/0.....95 „ 65 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . — „ — Dunav« reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 „ 25 Zemlj. obč. avstr. 4l/,0/0 alati zast. listi . 120 „ — Kreditne srečke.....100 gld. 181 „ 50 Rudolfove srečke..... 10 19 „ — Akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ 143 „ 75 TVammway-dru8t. velj 170 gld. a. v. — „ — kr. Težko pebavljenje, katar v želodci, dvspepsija, pomujkaije siasti do jedij, zgago i. k. 4„ |»U> katavi w • upniku, zssllitsjt, kalfl|, Irlfjavost mnogo ftadlegu-Jej« fm «• •»•>*&>jimu na (11-6) O LAVNO S K L A D I d T H MATTO™ najčlatijo lužne KI S HTL\\*m katera se po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom. fiKSSH Občinski tajniki in druge inteligentne osobe, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko, naj povprašajo gledo jako znatnega postranskega zaslužka, kateri se vedno vekša in traja več let, pod: „G. A. G. 1.867" poste restante Gradec. (806—3) daje so v najem v l± amnikn, fcSiitn«, li. št. 13. Več o tem zve so pri tiregorji Kurji v Kani« »*kn. (805—2) Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in najsolldneje narejene. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskih železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. velečastva z veliko zlato Hvetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—16) Feliks EJaŽiček, Dunaj, V., Straussenffasse 17. Srednja temperatura 163°, za 4-3° nad normalom. Marijaceljske kapljice za žehdec, izvrstno upllvajočo pri boleznih želoica. Preverjene pri pomanjkanj] »lasti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem • iji, koliki, lelodčeA m kataru, • i iti, f411111 h 11 i,, bljuvanji, • 1 i i (< ■ izvira iz lelodca), kn'i v , sap ranji, preobložen j i lelodoa • iti pijačo. — 'ena steklenici s nuiodiloiu, kako se rabi, lo Ki-., dtojui steklenici 70 kr. Osrednjo razpošiljaluico ima lekar eftUuuiuark«^- Karo! Itra«ly, Kromoriž (Moravsko). svaku.oi Pristne Marijaceljske kapljico za že-lodec Be mn okrat ponarejajo in posnemajo. — lia no pi-jNtm-. i steklenica imeti rudeč zavitek z gor« njo liir.sl <- <» ziiimiko in z uavodoui, kaku rabili.) kise prid( ne vsakej steklenici, opomniti ji', ila mora navod Im i li>kun v liskarni II. tiiiiNek-a v hn»i..i i i/.i. ---- TvTa ril a roliclpo ki se že več let z najboUibn 1,iaA AJ<*wClJJJlijC ospehom rabijo pri zapi r a-ridtllnP Trrftfrllirp nji in zabasa nji, sesedaj Ll&Umit ArOglJlUe, pogostoma ponarejajo. -Pazi naj bo torej na gorenje varstveno znamko in pod-piB Iekarja K. Brady-ja v Kromeriži. — Cena škat-Ijici SO kr.9 zvitku a 6 škatljic «l«l. 1*—. Ce se naprej pošlje znesek, velja poštnine prosto 1 zvitek u,l«l. i .-<>. 2 zvitka gld. ^.211. Marijaceljske kapljice za želodec in Marijaceljske čistilne krogljice ueso nikako tajno sredstvo. Njih sestavine navedene so na uavodu, kako rabiti, ki se pridene vsakej steklenici. IVIarlJaceljNke kapljice za želodec iu Morija-eeljNke čiNtilue krogljice imajo pristne: V Ljubljani lekar Piccoli, lekar Swoboda; — v Postojini lekar Fr. Baccarcicb; — v Škofji Loki lekar Karol Fabiani; — v Hadovliici lekar Aleks. Roblek; — v Novem Mestu lekar Dominik Kizzoli, lekar Dergmanu; — v Kamniku lekar J. Močnik; — v Čruomlji lekar Iv. Blažek. (798-2) S>1< nrei i^Uc NARODNE PESNI za glasovir in spev li.itTnonizovane izdaja Ludvik Kuba, Podebrady na Ćoskem. 8 snopičev a 32 str. — Eden snopič (s pošto) 40 kr. — Naročnina na celo zbirko slovensko 3 gld. 20 kr. Zbirka more sc naročiti v vsaki knjigotržnici, kakor 111 < 1 i pri izdajatelju. Opazka: Fcsni^ nabral je izdavatelj na svojem potovanju po Koroškem, štajerskem. Kranjskem in Primorskem leta 1888 in 1889. — Doslej izdani snopiči obsegajo O:J pobili j. Brez mala vsaka pesen ima dva aranZcmenta a) za spev in h I za glasovir*); dva sta samostalna. Na ta način obsega že zbirka 1<>2 aranžementa. — Tekst jo celi. (817—2) *) Ampak za .-laiuvir j« vsaka. I!! Za lovsko sezono!! j Največjo Itber orožja pod jamstvom sa dobrino in strel, kot lovske in salonske puško, revolverje, kakor tudi patrone in vso lovsko pripravo prodaja po ceni (605—10) FRAN KAISEB puškar in prodajalec orožja Ljubljana, Šelenburgove ulice. Posebno sc opoiaij.i na puško lastnega izdelka. — Poprave se najhitreje in najceneje Isvrie. I 1 I i Uzorci -i&m V vse Isrrsije franke. Sukneno in modno blago od najcenejše do najfinejše baze za jesensko in zimsko potrebo raz polil) a tudi zasobnlkom po tovarniških oenah, oeneje nego kjer si bodi zaloga (614—8) c.i. pr. tovarn za sukneno in mota blago Morica Schwarz-a Svitava (Moravsko) I Zvvittau iMahren)]. Mtr. 8*10 blaga sa celo obleko .... gld. 5-no Mtr. 8*10 nočnega volnenega blaga , . . gld. 6*80 Mtr. 8*10 nočnega finega volnenega blaga #ld. 9'— Mtr. :{ H» tint-iV,- • •■.■■h... , Ida. .1 . - 1 Mtr. 8' 10 najfinejšega volnenega hla^a . . gld. 1 5 50 Mtr. 2*10 blaga za zimske suknje zadosti sa zimsko suknjo <;ld. fi, gld. 7. gld. 9, gld. 11 in več. Mtr. 170 za celo suknjo iz lodna. naravno nepremoč- ljivo, gld. a r>0, gld. 4 60, gld. 5 50 in več. črno sukno za salonske obleke. Vsakovrstno sukneno blago, volnena p„odklada po vseh eenab od 80 kr. meter navzgor. Zens O sukno za žensk'1 obleke, ženski loUen. ogrinjala iz Himalajrske volne lu/4 velika od 3 gld. navzgor. Sploh Izdelki suknenoga in modnega blaga. — Gonilniki zastonj ln franko. Za gospode krojače uzorčne knjige nefrankovane. Srbske o boju na Kosovem. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V Ljubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za so-brsAs Srbe in njih pesem; dobro došla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. m «V» »v# »z* fmi* '•t* vfv ni Najboljša Brnska sukna razpošilja po tova r n i Ikll cenah tovarniška zaloga sukna SIEGEL-IMHOF z u t» 1 e r » 111 u o jesensko ali zimsko moško obleko tadosti je 1 odrezek v dol gosti il'10 metra, to je 4 Dim vatli. 1 odrezek velja: •*F*gl. i.m» iz navadne "M BSF" g], 7.75 Is line '•U »ST gl, 10.5O iz jako fino fcSFgl.12.lo iz najfinejše"^ G21) pristne (14 ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: s Bvilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrt ico, pal meraton in boy za zimskt inknjoj loden za lovco in ekonome, pernvlenne in toa-king za Salonske obleki;, — sukno za ženske obleko itd. Ka dobro blago In Ioni« 11 o j < > i I j n I <~ > (tc juniei. < /mri znstoiij i franko. l»r. Friderik lieugiel-ov Brezov balzam. Že sani rastlinski sok, kateri teče iz brezo, ako bo navrta njeno deblo, je od paintiveka Bsan kot nsjisvrstnejie lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, skdobi pa čudovit, učineki Ak<> so namaže zvečer ž njim obraz ali dregi deli polti, loeijo Me že drugI ilan nv-od poli i. U i postaue VMled zuafiie luskine 1 < i m t>i bela lu uežiut. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-zave piko ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luio beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pe;;o, zoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnoftti na polti. — Cena vrču z navodom vred 1.50. Kulogu v I Juhi jiini pri l . Trn-04<»«•/,t> -ji. lekarji. (179—15) J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah stenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešičke, ptične črviČe, splob vse žuželke skoraj nenaravno bitro in gotovo tako, da od inielkine zalego no ostane nobenega sledu. Pravi prašek so dobiva v prodajalnici pri J. \\ Bil 13, Hi« sov a (Dominikanska) ulice (3, ■v PEAGI. V Ljubljani pri Albinu Slićarji, trgovcu na Dunajske) oosti Št. ti. Zaloge na deželi imajo tain, kjer so naznanjeno po plakatih." (612—;5) ! Za jesensko in zimsko sezono! HFcpremoči ji v o rusko \asixjel A 2 gld. S.60 štev. 1 Valjani škornji -Valjani čevlji Valjani poddeli B 2 C 2 D 2 gld. 1.50 «.25 r>.80 6.86 štev. 2 štev. 3 gld. 1.40 gld. 1.30 štev. 2 štev. 3 gld. 1.25 gld. 1.15 Ularikl patent pitliiigi od gld. 2.00 do gld. 3.50. — l'omeniojsu okrunilo za božičnu oh1J4>jo me nu zulilevamJe irauko. Ladislav Jiranek tovarna za sušenke (903-5) v Lii/.<'i p. J«;iišovico, na ČJo&Uom. Glavno zalogo v Ljubljani ima -A.ntcn StvLcaL v Selenburgovih ulicah štev. 4. Priznano najizvr.stneji parfumi za žepne robce I. t. d. so: Lohse-ov Extrait8 quadruples. Lohse-ove šmarnice Lohsc-ov Heliotrope blanc Lohsc-ova zlata, lilija. Novo!! Lohse-ov Peau d' Espagne. Novo!! Gustav Lohse, 46 Jftger-Strasse, Berlin, dvorni parfumeur, (719—6) Dobivajo se v v.seb prodajalnicah parfuma in galanterijskega blaga. Bđ Dotiskana jo baš tretju knjiga F. N. Villiur-jevlk KlHHbenlk ri«*l. -- Ta knjiga obsega na JI6 Btraueh velikega formata 20 okAlrulk koinpoKlcij ru/.lnin- \i-sif. mej kojiinije mnogo nlaHovirHkili Mkla-ricb. — Knjiga je posvećena Njegovemu Viuočuiiatvu MhOi.l I. tor bo more smatrati za najdovrienejlb publikacijo glasovitoga skladatelja našega. Dobiva so jeriluo pri meui za - in IO kr. za poštnino (566—3) J. R. tiskarna t Ljubljani. 663737 FA za prodajalnico z razuiia blagom, katerega glavna naloga bi bila upravlJHti posel denarničarja, vsprej-iimiii takoj ali pa 1. novembra t. I. — Več o tem se izve pri upravnistvu „Slovenskoga Naroda". (840—2) I izdelane samo iz svinjskega mesa, velike komad po 20 kr., manjše komad po 10 kr. Klobase za pečenje (Bratvviirstel) po 10 kr. komad. K Ribice ali poledvice (Jungfer- j8 g) braten) (>l /.■/ no i «iii iako okusno. Dobro orekaieno rv y\ U po I gld., jako okusno. Dobro prekajem K domače suho meso JnJ s kožo H po 90 kr., brez kože ki po 72 kr. \yi Vnako eirctlo In Noboto rg sveže krvave, jetrne in riževe gj klobase. {U'd~3) ni jjif Vnanja naročila 80 točno Izvrže po poštnem povzetji. Uji Za mnogobrojna naročila se priporoča xxx c c a r i c ćx na sv. Petra nabrežji št. 47. i izpraznjene plačuje po najvišjih cenah v vsaker-šnej množini (6oo) Ferdinand Plautz, pj špecerijska trgovina, v Ljubljani, NI ari trg. [tTlIP TICHOm Brno, Zelay trh 27 iP razpošilja siik m a iz c. kr. priv. tovarn proti povzetju za ele^untno jesensko in zimsko obleko, in sicer: 1 odrezek rti'8*10 blaga! zn obleko, zadosti za celo umsko obleko, dobro baze za samo . . «!••"»•—1 1 odr. »«&-10, iino baze, za samo . . „ 7.">0 lodr. m »-IO, najfinejšo baze, za samo.......n MJB« — 1 odrezek »»S-IO bloga za zimske sukuje, za zimsko suknjo zadosti, 6ista volna „ 6.— 1 odrezek m8*16 črnega sukna, čista volna, zado- (761-5) sti za celo salonsko obleko . . . „ 9.— Uzorci xas ton j in franko. V1Z1TNIGE priporoča .Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. -«x> Jedina tn pooii*«**«!«**. 1« n i ><> i t s■ v Ljiil>ljn ni. <*>- Tapeclrar ^ dekorater. S (72—42) v Ljubljani, Selcnbur^ovc ulico št. » Tapeclrar ^ln dekorater. priporoča okusno in trdno narejene žiu)p'ce. irodroce na peresih, divane, stide, otomane, garniture za salone, jedrne sobe in spalnice; dekoracije /a sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, jo pri-poznano dobro in brezbibno, kur gn tovo piiru moja razstava v Ruilnlli-li it m ii, in stojim z ozirom na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilustiovani cenik in uzorce blaga, kar ra/.pošiljam zastonj in franku. gt 17.058. (841—1) mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1890. leta, naznanja mestni magistrat Ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1869. 1868. in 1867. leta se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca novembra letos pri tem uradu. 2. Mladeniči, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, naj seboj nri-neso dokazila o starosti in pristojnosti. čJ. Začasno odsotne aH pa bolne mladeniče smejo zglasiti sta-riši, varuhi in pooblaščenci. 4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§. 31, 32, 33 in 34 novega vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januarji in februarji 1890. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previđene prošnje. 5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami previđene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti. G. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljenec, kateri spusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka in zapade globi od 5 do 100 gld. denarjev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 3. dan oktobra 1889. Pobratimi. Rtjrnan. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena 1 gold. SO kr. (s pcStnino vred\ Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena a o kr. (s poštnino vred). Oho knjigi dobivata so v „Narodni Tisk ur ni" v Ljubljani in pri knjigo-tricib. Ivano vici: Donauwellen, Rumunski valček. Najlepša in najmelodičrtoja Bkladba tega izvrstnega sk'ada-Ija. Dvoročco. I.e O O k v., poprt-j 90 kr. Nadalje priporočam: (816) SLOVANSTVO VE SVYCH ZPEVECH. Pisni'' Jilioslovauskć. 4 snopiči a -IO kr.. po pošti za vao 4 snopiče 10 kr. več. J. Giontini-jeva knjigotržnica v Ljubljani. L. Luserjev oblž (flaster) za turiste. (Jotuvo in hitro uplivu joče sredstvo proti kurjim oresom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah Proti bradavicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamren. --SJ&~ Cena »kutijici 60 kr. a. v. "^Bbq Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidlingu pri Dunaj i. Pristnega imajo v Ljubi luni J. Swn-buda, U. pl. Trnkoczv, O. PiccoH, L. Greeel; v Ka-doH'ovein S. pl. Sbidovič, F. Haika; v Kamniku J. Močnik j v Celovel A. Evrger, W. Thurmwald, J. Hirnbacher; t B rezali A. Aicbinger; v Trgu (na Koroškem) (J. Menncr; v lteljukii F. Scholz, Dr. E. K n m pl; v IVolfrtberKii A Uuth; v <-oii«i O. B. Pontoni; v Hran}I lv. Savnik; v Itadgoni C. E. Andrien. Ta obli ž doniva .sc le v Jedne) velikosti po »o kr.' Pristen samo. če imata navod in obliž varstveno znamko in pod p i h, ki jo tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: ..I.. I.iiscijci oliM/, (flašter) sa turist«'*. <44!>—27) ■■■■■■■■ri^HBaH-a St. 1598. (813-2) Pri c. kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Mariboru bode dne Ift. oktobra oli I O. url €loj>olii