Celje - skladiš D-Per 545/1971 če s s ! 1 1 S lili 1 OKT cobiss e Glasilo OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ in STEKLARSKE ŠOLE LETO 6 ROGAŠKA SLATINA oktober 78 Naše poslovanje v obdobju januar-avgust 1978 Dosegamo boljše rezultate! V septembrski izdaji našega časopisa »Steklar« smo poročali o proizvodnji v letošnjem juliju in avgustu ter pri tem opozorili na nepopolnost takrat objavljenih podatkov, ker še nismo imeli periodičnega obračuna, ampak smo imeli le podatke o proizvodnji in odpremi steklenih izdelkov .,. Pozornemu bralcu poročil o gibanju naših dosežkov v proizvodnji in nasploh o našem poslovanju ter gospodarjenju ne bo ušlo, da smo letos temu vprašanju namenili prostor na straneh »Steklarja« že sedmič. Morda se mu bo ob tem zdelo čudno, zakaj počnemo vse to! Skoraj vsakdanje je vprašanje: »Kako kaj stojimo?« Povsem razum- VSEBINA: Počastimo njih spomin! t Sindikati in 9. kongres 3 Petdeset let steklarske stavke 6 Pozdravno pismo Titu 8 Nov pristop komunistov 8 Želja in upanje 10 Steklarski (ne)sporazum 10 Trikrat v čmo 11 500 izgubljenih dni 12 Disciplina, kje si? 12 Podražitve pobrale denar 13 Pomembnejši sklepi 13 Izobražen delavec da več! 14 Dva dni po Bosni 15 Nagradna križanka št. 55 16 (Nadaljevanje na 2. strani) Danes v Mariboru! Naš 4 0^ 9. kongres 1^1 5 zveze sindikatov Slovenije pozdrav w ! Rogaška Slatina, 25. oktobra — Danes se začenja v Mariboru 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Večinoma so nam usmeritve sindikata znane, saj slonijo na temeljih dokumentov 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije in 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije! Od delegatov na kongresu predvsem pričakujemo, da se bodo temeljito dogovorili, kako bomo sprejeta stališča uresničili v praksi, v naših delovnih okoljih, v naših krajevnih skupnostih, In da bodo napovedali neizprosen boj vsem oblikam izkrivljanja naše poti v socializem. Prepričani smo, da bodo udeleženci kongresa v tem v celoti uspeli in da bomo po kongresu z roko v roki krenili naprej s še trdnejšimi in s še hitrejšimi koraki! Vsem delegatom želimo uspešno in plodno delo na 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije! Steklarji steklarne »Boris Kidrič« *iz Rogaške Slatine (Nadaljevanje s 1. strani) ljivo je, da postavljamo takšno vprašanje, saj je za nas vse še kako pomembno vedeti, kako uspešno poslujemo in tako gospodarimo v steklarni! Ker je to res, je vsekakor prav, da poiščemo odgovore nanj. In najdete jih vsakokrat v našem glasilu »Steklar«, ki seže do slehernega našega sodelavca! Kako smo prodajali v juliju in avgustu? Kakor smo bili že poročali, smo zabeležili letos v juliju slabo, v avgustu pa izredno dobro realizacijo ali prodajo naših izdelkov. Zato poglejmo najprej tabelo 1, ki kaže za letošnja in lanskoletna 1. januar in 31. avgust stanje zalog! Tabela 1: Vrednost zalog steklenih izdelkov (v dinarjih!) Leto Leto Indeks Zaloge 1977 1978 1978/77 1. januarja 17,252.601 19,603.990 113,6 JI. avgusta 20,338.741 18,492.318 91,0 Kljub višjim zalogam gotovih steklenih izdelkov 1. januarja letos, če jih primerjamo z istim časom lanskega leta, so bile zaloge letos konec avgusta v primerjavi z zalogami konec avgusta v lanskem letu za 9 odstotkov nižje! Stroški za elektriko in embalažo so močno poskočili! Analiza stroškov poslovanja je opozorila na to, da so se le-ti konec julija povečali za 20,3%. Na to sta najbolj vplivala električna energija in embalaža. Stroški za električno energijo so se povečali za 51,6% in za embalažo za 50,5%. Razlago za porast stroškov zaradi električne energije najdemo v povišani ceni zanjo in. v plačevanju tako imenovanih visokih konic. Te nastajajo zaradi neusklajenega priklapljanja električnih strojev in hladilnic, zato bodo morali odgovorni delavci v bodoče na to bolj paziti. Zelo skrbno pa bo treba tudi proučiti stroške za embalažo, ki so upravičeno večji lahko le, kolikor smo tudi Več prodali! Lahko bi rekli, da je dokaj umirjen porast stroškov za osnovne surovine, saj so se le-ti povečali samo za 12,5%. In v približno enakih mejah so se tudi povečali stroški za pomožni material... Z drugimi besedami povedano pomeni to, da z materialom in s surovinami letos boljše gospodari, mo, kakor smo gospodarili v lanskem letu! Ugodna ugotovitev za nas je tudi to, da se je amortizacija povečala za 41,8%, ker nam to povečuje materialno osnovo dela. To je že rezultat vključitve novih naprav, posebno zmesarne, v amortizacijo. Doseženi rezultati pa nas ne smejo uspavati. ..I Kaj pa kažejo kazalci iz fakturirane, to je zaračunane realizacije ali prodaje? Odgovor na zastavljeno vprašanje daje tabela 2! Ostanek dohodka 3,624.406 dinarjev kaže, da je bilo letos naše finančno poslovanje boljše kakor v dveh preteklih letih. Celotni dohodek je zaenkrat za 36% višji, bruto osebni dohodki so višji za 19,78%, povprečni mesečni osebni dohodki pa so se povečali za 20,4%. Zlasti pomembno je, da ne poslujemo z izgubo, čeprav je ostanek čistega dohodka, ki ga rabimo za pokritje naših potreb, še vedno občutno prenizek. Dokončni dosežki steklarne v septembru bodo znani te dni, ko bo narejen zaključni račun za obdobje januar—septertiber. Sedaj pa imamo le podatke o proizvodnji in prodaji v septembru. Ti pa kažejo, kakor je razvidno iz tabele 3, da so si podatki o proizvodnji in odpremi zelo blizu. Zato bi mogli reči, da sta bili v septembru organizacija proizvodnje in prodaje dobri, saj smo praktično vse, kar je bilo narejenega, tudi odpremili! Tabela 3: Proizvodnja v letošnjem septembru Proizvodnj a Kosov Kilogramov Dinarjev Za domači trg 137,698 Za izvoz 326.687 41.588,78 59.290,75 3,032.883 8,2114.440 Skupaj 464.385 ICO.879,53 16,247.323 lanski fakturirani (zaračunani) Tabela 2: Primerjalni podatki o letošnji in realizaciji ali prodaji (v dinarjih!) Kazalci 31.8. 1978 31.8. 1977 Indeks 1978/77 Piodano — domači trg 49,077.397 40,740.495 120,4 Prodano — inozemski trg 67,309.601 46,895.199 143,5 Celotni dohodek 126,537.950 92,948.348 136,0 Osianek dohodka 6,877.140 2,708.036' Opomba ta znesek je izguba! Doseženi rezultati pa nas seveda ne smejo uspavati in zadovoljiti, saj imamo vendarle vse pogoje za še boljše poslovne dosežke v preostalih mesecih tega leta. V septembru smo odpremili na, domače tržišče za 8,106.994.15 dinarja izdelkov, na inozemska tržišča za 7,792.800,55 dinarja in v zabojih za 55.554,00 dinarja, kar je skupaj za 15,955.349,70 dinarja! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Ob dnevu mrtvih! Počastimo njih spomin! Se nekaj dni nas loči od dneva, ki ima vsako leto posebno obeležje. Mislimo na dan mrtvih, ko se spominjamo tistih, ki so ustvarili veliko tega, kar uživamo danes .../ Ne pozabimo nikoli, to je posebna priložnost, da se jim vsem, znanim in neznanim, oddolžimo... To bomo 'storiti z lepo urejenimi grobovi, na katerih naj ne bo več sledov zapuščenosti, marveč naj bodo znamenja naše skrbi, da bodo njihova večna poči-vališča urejena, kot so si zaslužili. In obiščimo tudi tiste grobove, ki so posejani po krajih, kjer so v minuli vojni pustili življenja številni mladi bojevniki za našo svobodo! Prižgimo sveče in prinesimo cvetje .../ Globoko se priklonimo njih spominu; iskreno in do skrajnih meja spoštljivo! Vinko Hafner se je pogovarjal z uredniki glasil Sindikati in 9. kongres Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je sprejel urednike glasil delavcev v organizacijah združenega dela. V daljšem pogovoru o novi organiziranosti sindikatov Slovenije, o 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in o »klasičnih« sindikalnih temah jim je izčrpno odgovarjal na številna vprašanja. Kaj lahko delavci pričakujejo od letošnjega kongresa Zveze sindikatov Slovenije? »Vprašanje je sicer kratko, vendar široko — z odgovorom nanj odgovorimo na mnoga vprašanja. Kongres je pač obračun o opravljenem delu v minulem obdobju, hkrati pa pomeni opredeljevanje izhodišč za splošno idejno in politično ter praktično programsko usmeritev sindikatov v naslednjem štiriletnem obdobju. Zato je kongres tako politična manifestacija kot konkreten dogovor udeležencev-de-legatov vseh 750.000 delavcev, organiziranih v sindikatu, za bodoče akcije in delovanje sindikatov Slovenije. Seveda pa neposredne priprave na kongres močno zaposlijo ves sindikalni aktiv od osnovnih organizacij do občinskih organov in republiškega sveta. Zdi se, kot da se te organizacije in organi ukvarjajo sami s seboj, saj priprave neposredno ne vplivajo na položaj delavca v združenem delu in v sindikatih. Velja pa poudariti, da so razprave na vseh ravneh o kongresnih dokumentih bistrenje naših pogledov in opredelitev o posameznih vprašanjih. Čeprav je lahko včasih razprava o 9. kongres ZSS neki formulaciji sklepa ali statuta na videz formalistična, vendarle pomeni usklajevanje pogledov na družbeno vlogo sindikatov in o njihovi učinkovitosti. To seveda tembolj velja tedaj, če razprava o kongresnem gradivu, to je o osnutkih sklepov in statutu ter poročilu o delovanju sindikatov med obema kongresoma in o kadrovskih pripravah, prodre do osnovnih organizacij in članstva. Kljub temu pa je še precej članstva pasivnega, kar zadeva soustvarjanje teh stališč in oblikovanje drugih rešitev. Potemtakem bo šele po kongresu sledila tista temeljna naloga za konkretno akcijo uresničevanja vsega, za kar «e bomo na kongresu dogovorili. Priprave za kongres sindikatov Slovenije pomenijo del priprav na kongres Zveze sindikatov Jugosjavije, ki bo v novembru v Beogradu. S skladnim oblikovanjem stališč in usmeritev obeh kongresov v določenem smislu izražamo idejno in politično enotnost delavskega razreda Jugoslavije; kar zadeva različnost, se le-ta kaže v posameznih pogledih na metode in o organiziranosti delovanja pa tudi o konkretnih rešitvah posameznih vprašanj. Te razlike so pogojene z objektivno nekoliko različnim položajem v sindikate organiziranih deiavcev v posameznih delih naše dežele, v republikah, pokrajinah. V SR Makedoniji ali v pokrajini Kosovo, bodo pač dali morda močnejši poudarek kateremu od vprašanj, ki nas v Sloveniji ne prizadeva toliko, medtem ko bomo spet mi poudarili nekaj, kar ni kdove kolikšen problem za Makedonijo.« Kako si zamišljate bodoče povezovanje osnovnih organizacij sindikata v sozdu? Kdo bo dajal pobude za sklicevanje problemskih konferenc? »Vprašanje je pomembno, saj ne zadeva le organizacijske narave delovanja sindikatov, ampak sprašuje tudi o vsebini. Menim, da so bile naša najbolj družbeno priznana oblika delovanja konference sindikatov v delovnih organizacijah. Čeprav že vseskozi obstajajo — prej sindikalne podružnice, danes osnovne organizacije in sindikal- ne skupine — so se vendarle šele r zadnjem obdobju uveljavile osnovne organizacije in sindikalne skupine kot temeljna oblika sindikalne organiziranosti.. Ta proces je bil seveda tesno povezan z uveljavljanjem tozdov. To, kar želimo doseči v delovni organizaciji s svojo praktično aktivnostjo in z določbami statuta, je še tembolj pomembno za sozd. O oblikah organiziranosti na ravni organizacij združenega dela in sozdov moramo utrditi spoznanje, da obstajajo zaradi članstva in osnovnih organizacij. S takšno organiziranostjo naj bi kar najbolj osamosvojili sindikate neposrednega vpliva, bolje povedano, pritiskov vodilnih struktur, da bi te politične organe spremenile v orodje’ lastnega delovanji, pri čemer sploh ni pomembno, ali gre za njihovo napredno usmeritev ali pa za uveljavljanje njihove oblasti. Tisto, kar predstavlja resnično združevanje dela in sredstev delavcev v ozdih in sozdih, se uveljavlja v dveh oblikah: prva in temeljna oblika je samoupravljanje delavcev v tozdu; druga pa je delovanje subjektivnih dejavnikov na ravni ozda in sozda in prav Slednje lahko veliko prispeva h kvaliteti in intenzivnosti povezovanja. Tega povezovanja si seveda ne smemo predstavljati v duhu znanih birokratskih in tehnokratskih koncepcij, marveč gre za tisto združevanje, ki je koristno za delavce v tozdu. Tu ima velik vpliv predvsem poslovodna struktura in njen način delovanja, ker je močna, oborožena z znanjem in informacijami. Ce oblikujemo močne organe družbenopolitičnih organizacij na teh ravneh, potem bodo le-ti izražali težnjo za krepitev moči teh sestavov na ravni sozda, kot pa delovali v interesu samoupravljanja v tozdih. Seveda pa te zadeve ne smemo obravnavati čmo-belo. Včasih tudi samoupravljanje v tozdih deluje proti navedenemu povezovanju, saj so zelo močne- težnje po majhnih, samostojnih podjetjih ipd.« Kako naj se sindikat vključi v bitko za pretok informacij od virov obveščanja do delavca in obratno? »Ni treba posebej poudarjati, da brez dobre informiranosti delavca ne more biti njegove družbene osveščenosti in ne njegovega učinkovitega delovanja kot gospodarja-upravljavca. Med pomembnimi in objektivnimi težavami je dejstvo, da je delavec danes še premalo izobražen, premalo osveščen in premalo integriran v družbeno skupnost in seveda tudi premalo 'operativno informiran, da bi bil dovolj usposobljen za dejansko upravljanje in da bi se tudi sam imel za upravljavca. Ce je urednik glasila v združenem delu, sodelavci in s tem glasilo na progresivnih pozicijah in želi urednik obravnavati v glasilu določeno vprašanje, pa mu je bilo to onemogočeno ali pa je pozneje občutil posledice, ker je zadevo objavil, pri tem pa ga sindikat ali ZK ne podpreta, je to znamenje neke pomanjkljivosti, družbene bolezni. Seveda pa gre le za posamezne pojave, kajti v dobršnem delu glasil obstajajo normalne komunikacije in če bodo novinarji v združenem delu bolj komunikativni in bolj strokovni ter osebno pošteni, bo manj takih negativnih pojavov. Ponovno poudarjam, da bi moraji videti sindikati in ZK v teh glasilih v združenem delu svoje močno orožje tudi za boj proti birokratizmu, za mobilizacijo delavcev za večjo produktivnost in večjo odgovornost. Tega se je treba še posebej zavedati v konfrontaciji z birokratskimi stališči 'in z minipuliranjem z delavci ter pri kratenju njihovih elementarnih samoupravnih in socialnih pravic itd.« Sindikati nasprotujejo poskusom posameznih tozdov, da bi skupne službe oblikovali kot servis? »Ustava in zakon o združenem delu sta dovolj jasna podlaga za oblikovanje položaja delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb. Gre za dve resni nasprotji, ki pravzaprav izvirata iz dosedanjega zelo superiornega položaja skupnih služb v odnosu do delavcev, organiziranih v tozdih. Glavni problem je v tem, da še vedno nismo našli pravih oblik stimulativnega, objektivnega in naprednega nagrajevanja, ki bi te delavce skupnih služb postavilo v pravilen položaj in vlogo delavca v združenem delu. Iz tega torej izvirajo težave. Nerazvitost svobodne menjave dela na ena strani ohranja privilegiran položaj delavcev skupnih služb, na drugi strani pa spet spodbuja težnje, da bi delavce v skupnih službah spravili v podrejen položaj in skupne službe spremenili v nekakšne servise tozdov oziroma njihovih poslovodnih sestavov. Poleg navedenega nerazvitost svobodne menjava dela in nagrajevanja po delu v skupnih službah povzroča še druge težave: tako, denimo, premalo stimuliramo delavce za učinkovitejše delo in za njihovo odgovornost pri delu, hkrati pa je še vedno del združenih delavcev nagrajevan po zelo zahtevnih normah, medtem ko so drugi delavci še vedno privilegirani, saj zanje in za njihovo delo ni nobenih meril. Zdi se, kot da gre za ostanke razrednih nasprotij, čeprav ni dveh razredov — kljub vsemu del delavcev, to je tisti najbolj množičen del proizvodnih delavcev, sodi, da je v podrejenem in neenakopravnem položaju glede na tiste delavce, za katere ne veljajo trda pravila nagrajevanja po delu, ker jih pač zanje še nismo našli deloma zavoljo objektivnih vzrokov, deloma pa tudi zavoljo težnje teh delavcev, da hi ohranili privilegiran položaj. V tem torej vidim razloge za poskuse, da bi skupne službe spremenili v podrejene servise! Sindikati bi se morali na eni strani boriti proti degradaciji teh skupnih služb oziroma delavcev v njih, po drugi strani pa proti superiornosti teh služb v odnosih do delavcev v proizvodnji in tozdih. Seveda predvsem z iskanjem ustreznega načina nagrajevanja, ki naj postavi delavce v enakopraven položaj!« Kako bo sindikat ukrepal, da odpravi delitev osebnih dohodkov zgolj na podlagi osebnega ocenjevanja delavcev? Oblikovanje in delitev dohodka je čedalje bolj temeljna skrb sindikatov. To je družbeni odnos, ki zadeva delavca kot gospodarja in delavca kot proizvajalca. Sindikati so na tem področju v zadnjih letih veliko delovali, bili so nosilci akcij in prav njihova zasluga je, da smo vendarle napredovali. Seveda pa bomo aktivnost sindikatov v naslednjih letih še močneje usmerili na to področje. Kar zadeva osebno ocenjevanje, so sindikati tudi doslej zavračali subjektivno oceno delavca kot glavni kriterij za vrednotenje njegovega dela. Seveda pa ne zavračamo osebne ocene kot možnosti za objektivnejše vrednotenje posameznikovega dela, vendar je to lahko le kolektivna ocena, v nobenem primeru pa ne individualna. Za tako oceno morajo biti izdelani tudi ustrezni kriteriji in izhodišča. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, ugotavljamo, da so se razponi med osebnimi dohodki očitno zmanjšali, tako med panogami kot med delavci v isti organizaciji. Razponi so se zmanjšali tudi med posameznimi kvalifikacijskimi kategorijami v regijah, tako da danes že lahko govorimo o težnjah po uravnilovki. Največ je tako imenovane kvalifikacijske uravnilovke, nekaj pa je je tudi na račun socialnih kompenzacij. Seveda je ta uravnilovka najbolj v škodo proizvodnim delavcem, ki so nagrajevani strogo po učinku, in ustvarjalnim izobražencem, ki so s svojim osebnim dohodkom neposredno vezani na produkcijo.« Nočno delo žensk bi morali že letos v začetku leta odpraviti, vendar tega marsikje ne bo mogoče storiti. Kako torej? »Naša država je podpisnica mednarodne konvencije o omejevanji) nočnega dela žensk. Tega dela je dejansko tudi vedno manj. Toda uresničitev te naloge ni lahka: včasih že delovne naprave zahtevajo neprekinjeno delo, včasih spet delavke same nasprotujejo omejevanju nočnega dela, ker se jim s tem zmanjša dohodek itd. Ta vprašanja bomo morali še dobro proučiti. Seveda ostajamo pri naši splošni usmeritvi za postopno ukinitev nočnega dela žensk. Pri tem pa moramo upoštevati objektivne okoliščine v vsakem konkretnem primem posebej. V ta prizadevanja se morajo vključiti osnovne organizacije sindikata. Kaže, da ponekod nočno delo celo narašča! To ni pozitivna usmeritev, saj s tem podcenjujemo dolgoročne posledice tega problema za delovno organizacijo, za delavko in družbo. Menim, da je takšna usmerjenost slaba. Prav o teh vprašanjih že tečejo priprave na posvetovanje, ki bo na podlagi natančnejših analiz zagotovo opozorilo na prenekateri problem in prenekatero rešitev.« Kakšno je stališče sindikatov in kako ukrepati, ker se iz meseca v mesec povečuje število bolniških izostankov z dela? »Odgovor na to vprašanje je zajet v predlogu kongresnih sklepov. Sindikati se morajo kot družbenopolitična organizacija čutiti odgovorne za gospodarjenje v delovnih organizacijah in za mobilizacijo delavcev za zavestno odločanje o teh vprašanjih. Sindikat ne sme biti več odrinjen od teh vprašanj; imeti mora pomembno vlogo obenem s samoupravnimi organi in poslovodnimi strukturami itd. Odločilnega pomena je, da se delavec zares čuti gospodarja. To namreč usmerja vse njegove nadaljnje vedenje. Primer; kmet je v zdravstvenem varstvu izenačen z delavcem, toda natančno premisli, kdaj lahko izostane z dela — skratka, čuti se gospodarja.. Seveda je v velikih in zapletnih ozdih in sozdih težavne je doseči tako neposredno soodvisnost za odločitve in za gospodarjenje. Toda tembolj ko bo ta občutek naraščal, bolj bo naraščala delavčeva samozavest, delovna disciplina, bolj se bodo zmanjševali bolniški izostanki. Seveda pa zastavljeno vprašanje ni tako preprosto. Gre namreč še za druge dejavnike, ki vplivajo na izostanke. To vprašanje je povezano med drugim tudi z načinom dela zdrav-, stvene službe. Bolj ko bo razvita preventiva, manj bo potrebne kurative in manj bodo delavci izostajali z dela. Participacija za zdravniške preglede je neprijetna tako za delavca kot za zdravnika, ki jo mora zaračunati. Nekatera opozorila govore o tem, da se je po uvedbi participacije skoraj za polovico zmanjšalo število prvih zdravniških pregledov. Seveda bo potrebno to vprašanje še temeljito proučiti; toliko bolj, ker gre za kompleksen problem.« Kaj menite o tako imenovanih kadrovskih stanovanjih? »Ustavno sodišče je prejelo nekaj predlogov za razsodbo, ali so določila v samoupravnih aktih ustavna ali ne, ker dajejo pravico poslovodnim organom, praviloma delavskemu svetu ali izvršilnemu odboru, da o teh vprašanjih samostojno odločajo. Samoupravnim organom ne moremo odvzeti pravice dodeljevati stanovanja v nujnih primerih, toda pri tem ne smemo zapostavljati vseh drugih kategorij delavcev, predvsem pa ne socialnih primerov. če zadeve rešujemo po trenutnih potrebah in brez jasnega plana kadrov, je to seveda bolj delikatno vprašanje. Pogosto so rešitve in odločitve zavite v tajnost. Proti takemu načinu moramo ostro nastopiti. Delavci morajo biti seznanjeni s stanovanjsko politiko in delovati moramo javno. Tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj moramo onemogočiti odločanje v ozkih skupinah!« Kaj pa počitniške skupnosti? »O možnostih počitniških skupnosti v sozdih v naših kongresnih dokumen- tih ni nič določenega zapisanega. Sicer pa na sindikate tako ali tako letijo 'očitki, da se največ ukvarjajo s problemi družbene prehrane, športa, rekreacije in počitniških domov, morda tudi še z izobraževanjem. Vendar moram reči, da je še dobro, da se je kdo sploh s tem ukvarjal. Sindikat se bo moral tudi v bodoče ubadati s temi vprašanji, saj gre za eno njegovih temeljnih funkcij — za prizadevanje, da bi zboljšali standard delavcev. Bolj pereče pa se mi zdi vprašanje, zakaj nekatere občine odrivajo tako imenovani delavski turizem. Menim, da je tako ravnanje kratkovidno in spodbujeno s kratkoročnimi interesi in v svojem bistvu zelo nesocialno. V bistvu gre za komercialne koncepcije razvoja občin, ki niti ne uvidijo tega, da lahko delavski turizem k zelo podaljša sezono in hkrati poveča izkoriščanje njihovih naravnih in drugih počitniških zmogljivosti, vse to prav v prid tamkajšnjega prebivalstva. Pri takih kratkoročnih usmeritvah gre marsikdaj tudi za lov na devize ipd. Menim, da se morajo sindikati boriti proti takim usmeritvam. Ponavljam; gre za politično in ekonomsko kratkovidnost teh občin! Res je, da moramo upoštevati določene prostorske urbanistične ureditve, optimalno izrabo prostorskih zmogljivosti, toda nobenega dvoma ni, da ima tudi v teh prizadevanjih delavski turizem svojo ekonomsko upravičenost, torej ne le socialno-politično, kot pritisk skupnosti, marveč kot interes konkretne občine.« Ali lahko po obiskih v regijah poveste, katere so največje slabosti v sindikalnem delovanju? »Preveč kratka je doba, kar delam v sindikatih, da bi mogel objektivno ocenjevati, vendar moram reči, da so moji dosedanji vtisi dobri. Sindikalna organiziranost se razvija, učinkovitost delovanja je čedalje večja in čedalje večja je tudi njihova veljava. Kar zadeva slabosti — o nekaterih sem že govoril — jih vidim predvsem v tem, da v sindikatih še marsikje delajo foramsko, da se organi več ukvarjajo sami s seboj, kot da bi se posvetili mobilizaciji članstva in vprašanjem njihove organiziranosti v sami bazi. Še posebej velja načeti vprašanje strokovnih sindikatov. Ti sindikati so se različno razvijali, vsi pa so v obdobju po zadnjem kongresu doživeli velik vzpon. Zaradi najrazličnejših vzrokov so se začela tu in tam oglašati mnenja, da gre le za oblike delovanja zveze sindikatov. Uveljavitev takega stališča bi praktično pomenila njihovo likvidacijo. Na majski konferenci republiškega sveta Zveze sindl- katcvv Slovenije in Centralnega komiteja ZKS smo prišli do enotnih stališč o tem vprašanju. Seveda vsi problemi še niso rešeni; tako se moramo čimprej lotiti vprašanja, kako strokovne sindikate tesneje povezati z osnovnimi organizacijami in s sindikalnimi skupinami. Se to: čeprav nisem neposredno sodeloval v sindikalnem delu, mislim, da so najpomembnejše dejanje storili sindikati. Slovenije s svojim 8. kon- gresom, ko so obračunali z liberalizmom in tehnkratizmom. Zato ima sedanji kongres sindikatov Slovenije pač to prednost, da je splošna usmeritev v ZK in sindikatih že izoblikovana. Zato se bomo bolj posvetili praktičnim vprašanjem, organizacijskemu in vsebinskemu utrjevanju sindikatov pri reševanju konkretnih nalog delavskega, razreda. V tem smislu je tudi 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije ftadaljevanje 8. kongresa.« Opravičilo V septembrski izdaji »Steklarja« smo v sestavku »Naši nagrajenci« pomoto, ma izpustili še tovariša Ivana Šverka, ki je bil tudi deležen priznanja krajevne skupnosti in to na področju civilne zaščite. Za neljubo pomoto se tovarišu šver-ku in našim bralcem opravičujemo! Urednik Proslava v Hrastniku Petdeset let steklarske stavke Steklarji hrastniške steklarne so se v soboto, 7. oktobra, sešli in proslavili petdeseto obletnico velike steklarske stavke in dvainštirideseto obletnico mladinske steklarske stavke. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, ena izmed organizatorjev mladinske stavke Lidija Šentjurc, revolucionar Miha Marinko, sekretar revirskega komiteja zveze komu nistov Franc Grešak, predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Hrastnik, predstavniki vseh jugoslovanskih železarn in številni drugi občani. Govornik na zborovanju je bil član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Marjan Orožen. Med drugim je povedal tudi tole: »... Zbrali smo se na tem sveča, nem zborovanju, da obeležimo 50-let-nico velike stavke slovenskih in jugoslovanskih steklarjev ter 42-letnico mladinske stavke steklarjev v Hrastniku... Vsem, ki ste danes prišli v steklarno v Hrastnik, še posebej pa tistim, ki ste sodelovati v tisti pomembni akciji proletarske enotnosti in odločnosti leta 1928, naj velja tovariški pozdrav, ki ga prinašam v imenu predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije! Generalni štrajk steklarjev velikega Abelovega steklarskega koncema je bil odgovor združenih delavcev na poskuse, da se kapitalistično gospodarstvo rešuje iz splošne krize s pritiskom na delavske mezde, s splošnim poslabšanjem delavčevega položaja. O tem je julija 1927 pisala Enotnost takole: ,... V pletilnici balonov delajo 14 do 16 ur dnevno, zaslužek pa je zelo nizek. Že tako nizke mezde želijo znižati za 10 do -5 %. Ne dä se živeti! Mladoletniki delajo ponoči. Ukinjajo dopuste, priganjajo k delu ... Vsi v vrste revolucionarnih delavcev. Širimo glasilo Enotnost! Delu čast in oblast...!’ V takšnih pogojih je steklarska industrija takratne Jugoslavije na veliko koncentrirala kapital, kar naj bi privedlo do znižanja proizvodnih stroškov, okrepilo konkurenčno moč in povečalo kapitalistov dobiček. Kapitalistični last-iiiki so se kot prvo lotili uvajanja enotnega tarifnega sistema. Z njim naj bi se znižal zaslužek paračinskih steklarjev, ki je bil za okrog 20 odstotkov višji od zaslužkov v ostalih steklarnah. Zavedajoč se, da se temu pritisku lahko uprejo le združeni in enotni, je na poziv paračinskih steklarjev skupne konference delegatov steklarskih delavcev v Zagorju in Hrastniku izglasovala generalni štrajk steklarskih delavcev Jugoslavije, katerega glavna cilja sta bila: da se ne sme mižati zaslužek paračinskim steklarjem in da se mora zaslužek delavcev v ostalih steklarnah izenačiti s paračinskimi zaslužki. Na tej osnovi je bila ustvarjena enotna fronta slovenskih in srbskih steklarjev. V tej bitki s kapitalom so odigrali vodilno vlogo hrastniški steklarji, ki Slavnostni govornik je bil sekretar mestnega komiteja ZK Ljubljana in član predsedstva CK ZKS Marjan Orožen so imeli za seboj največje izkušnje v delavskem gibanju; v gibanju, ki je dalo nekaj že prekaljenih komunističnih aktivistov in borcev, med njimi takratnega sekretarja okrožnega komiteja za Zasavje Jožeta Bauerja. Vodilna in revolucionarna vloga komunistične partije je prišla do izraza zlasti v odločilnih trenutkih stavke, ko je pod vplivom Oobalovih socialnih demokratov prišlo do kolebanj v Rogaški Slatini, kjer se je sindikalna podružnica odločila nadaljevati z delom. Pokrajinski komite komunistične partije za Slovenijo je takrat zadolžil partijsko organizacijo Zagorja, naj pošlje svojega člana — predsednika strokovnega odbora v Rogaško Slatino in to prepreči, kar mu je tudi uspelo. Enotnost stavkovega odbora je bila očuvana ... In ravno tej razaredni enotnosti, ki je bila ustvarjena, gre zasluga, da so steklarji v najtežjih pogojih, v bedi in pomanjkanju, vzdržali več mesecev, da je po štirih mesecih steklarski proletariat širom po -Jugoslaviji začasno slavil svojo zmago. Pokazalo se je, da mora delavski razred, če hoče biti uspešen, kapitalistični koncentraciji zoperstaviti svoje najmočnejše razredno orožje — splošni oziroma generalni štrajk. Ena izmed revolucionarnih pridobitev tega štrajka je prav gotovo tudi ukinitev patriarhalne metode, da steklarski mojster izplačuje pomočnika in odnašalea. Kapitalistični sistem se je te metode posluževal, da bi z njo razbijal notranjo enotnost delavcev ene tovarne. Z njeno ukinitvijo je bil odpravljen vir, ki je porajal tako imenovano delavsko aristokracijo kot socialno bazo reformizma in krhanja revolucionarne ostrine razrednega boja. S tem so bili tudi mlajši delavci postavljeni v enak položaj mezdnega delavca, kar pa — seveda — ni pomenilo, da se je njihov položaj dejansko spremenil. To potrjujejo mnogi zgodovinski dokumenti, še posebej pa tako imenovani mladinski štrajk pod vodstvom razredne mladine in Skoja v letu 1936 kot odgovor na poizkus, da bi mlade delavce izkoristili kot sredstvo za pritisk proti starejšemu delavstvu, Ko danes kot samoupravljavci in gospodarji nad sredstvi in delom analiziramo in ocenjujemo to veliko in pomembno razredno akcijo jugoslovanskih steklarjev, moramo seveda ugotoviti, da je generalni štrajk sicer delno izboljšal položaj steklarskega delavstva, toda osnovnega položaja ni v ničemer spremenil, niti mu ga ni olajšal. V .mnogočem pa je prispeval h krepitvi zavesti, da mora biti osvoboditev dela delo delavskega ‘razreda. Osvoboditev izpod mezdnega suženjstva in, z njo tudi izpod nacionalnega je bila dosežena šele v narodnoosvobodilnem boju, ko se je proti izkoriščanju in zatiranju dvignil v sociali, stični revoluciji delavski razred, združen z drugimi ljudskimi sloji v okviru Osvobodilne fronte slovenskega naroda in pod vodstvom naše slavne komunistične partije ter tovariša Tita. S tem in z uvedbo delavskega samoupravljanja leta 1950, ko so delavci prevzeli proizvajalna sredstva in upravljanje z njimi v svoje roke, je bila ustvarjena osnova za končno in dokončno osvoboditev dela ...!« Potem je tovariš Orožen spregovoril o povojni graditvi in o našem splošnem razvoju* ki je postopoma, a vendar zanesljivo, prišel do stopnje, ko delavci v združenem delu odločamo o vseh pomembnih zadevah dela in življenja nas samih. Poudaril je tudi, da bi bili idealisti, če bi trdili, da bodo določila zakona o združenem delu uresničena v praksi brez naših prizadevanj. Uresničevanje zakona je po besedah Marjana Orožna tesno in neločljivo povezano z dobrim gospodarjenjem, z gospodarsko stabilizacijo in z rastjo dohodka ter produktivnosti dela. Govornik se je dotaknil tudi dela delegacij, vloge socialističnih subjektivnih sil in o še več nerešenih vprašanjih. Po njegovih besedah bodo vprašanja delovnega človeka in njegove per. spektive v ospredju naših prizadevanj. Na koncu svojega govora je Marjan Orožen dejal: »... Hrastniški, slovenski in jugoslovanski steklarji šo lahko ponosni na doseženo. Prepričan sem, da bodo tako kot doslej tudi v prihodnje sledili svetlemu zgledu svojih predhodnikov v prizadevanjih, da bo naš jutrišnji dan še svetlejši, da bodo naši koraki v socializem po samoupravni poti še enotnejši, bolj smeli in trdnejši!« Pod dirigentsko taktirko Vilija Zaletela sta skupaj nastopili godbi iz Steklarne Hrastnik in steklarne »Boris Kidrič«. V spremstvu Alekseja Usa, dipl. inč. so si steklarsko razstavo z velikim zanimanjem ogledali številni gostje, med njimi tudi Franci Grešak, Sergej Kraigher in Lidija Sentjurc. S proslave 50-letnice stavke steklarjev v Hrastniku Pozdravno pismo Titu Udeleženci proslave v počastitev petdesetletnice stavke steklarjev in dvainštiridesetletnice stavke mladine v Hrastniku so poslali naslednje pozdravno pismo predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu: Predsedniku socialistične federativne republike Jugoslavije Josipu Brozu Titu! Ob slavnostni počastitvi 50-letnice stavke steklarjev in 42-letnice mladinske stavke ti pošiljamo pozdrave vseh steklarjev Jugoslavije in drugih zbranih tu, v Hrastniku! V letošnjem letu mineva petdeset let od dni, ko je vznikla odločitev, da si steklarji z organizirano stavko priborijo svoje osnovne pravice in zagotovijo svoj obstoj. In izvesti stavko, ki je trajala polne štiri mesece, ni balo tako enostavno ... Tudi sam si poudaril, kako zahtevno je bilo tako akcijo izpeljati v takratnem času stare Jugoslavije, ko so kapitalisti z vsemi sredstvi branili svoj položaj, podporo izkoriščanju delavcev pa je dajala tudi oblast s političnim pritiskom. Delavski razred se je znašel pred nenasitnim aparatom kot mlada, prebujajoča se sila, brez pravih političnih izkušenj. A v borce za lastne pravice so jih izoblikovali takratni nevzdržni položaj in trezni voditelji, ki so sledili tebi, tvojim odločitvam in mark-sističnim idejam kot edinim sprejemljivim za delavski razred. Steklarji so v tej stavki zmagali in zadali kapitalističnim izkoriščevalcem nov udarec, potrdili pa so tudi svojo politično moč in enotnost. Ob praznovanju teh pomembnih jubilejev danes, v socialistični samoupravni Jugoslaviji, ko se odločitve delavcev uresničujejo v vsakodnevni praksi, se tudi steklarji zavedamo, da moramo še naprej v graditvi našega sistema h uresničitvi ciljev, ki smo si jih zadali. Z izpolnitvijo lastnih zadanih nalog ria vseh področjih si bomo prizadevali prispevati svoj delež k enotnemu konceptu in usmeritvi Jugoslavije — vseh naših narodov in narodnosti. Tvoja pozitivna stališča, ki smo jih sprejeli za edina pravilna in za svoja, sklepi osmega kongresa Zveze komunisfov Slovenije in enajstega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije pa so nam pri našem nadaljnjem delu cilj in vodilo v naših delovnih dneh. Zato prejmi, dragi tovariš Tito, te naše pozdrave tudi kot našo obljubo, da si bomo v prihodnosti zavzeto in ,kot pravi samoupravljavci prizadevali ustvariti čim več pri graditvi steklarske industrije kot pomembnega dela celotnega jugoslovanskega gospodarstva! Jugoslovanski steklarji in drugi prisotni na tej proslavi. Hrastnik, 7. oktobra 1978. S seminarja sekretarjev osnovnih organizacij ZK v Podčetrtku Nov pristop komunistov Od 5. do 7. oktobra je bil v Podčetrtku seminar, ki so se ga udeležili sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov, člani komiteja občinske konference zveze komunistov in svetov ZK v krajevnih skupnostih. grajevanje po doseženih delovnih ra. zultatih, povezovanje gospodarstva,do. hodkovni odnosi, stanovanjska graditev; organiziranost zveze komunistov, metode in oblike njenega dela, sveti V preteklosti so bili seminarji — ne le zveze komunistov, ampak tudi drugih družbenopblitienih organizacij — bolj šolskega značaja, saj so na njih eni predavali, drugi pa so bili le poslušalci. Tokrat pa smo komunisti šmarske občine izbrali drugačno pot... Opredelili smo se za delovni značaj' seminarja: vsi udeleženci naj sodelujejo enakopravno; izmenjajo naj izkušnje in ugotovijo, kako so v posameznih okoljih rešili to ali ono zadevo in kako bi še nerešene zadeve uredili bolj enotno in kakovostno ... Tematsko je bil seminar zastavljen bolj široko, kajti zajel je vsa področja, ki so v tem času najbolj aktualna. Tako je dobilo v seminar-^ skem programu mesto vse tisto, kar' globoko zadeva interese delavskega razreda. To so: razvoj samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov in položaj delavca v njih; ekonomska politika, ki zadeva gospodarjenje, produktivnost dela, planiranje in uresničevanje planskih nalog, na- Med proslavo 50-letnice stavke hmstniških steklarjev so se srečali številni revolucionarji... zveze komunistov v krajevnih skupnostih, sekretariati osnovnih organizacij, vloga koordinatorjev dela v več osnovnih organizacijah, kadrovska politika, idejno-politična usposobljenost komunistov, njihova družbenopolitična aktivnost in njihovo delo v družbenopolitičnih organizacijah; politični sistem, razvoj skupščinskega sistema, razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v krajevni skupnosti, samoupravne interesne skupnosti; vzgoja, izobraževanje in kultura. Kritično o prehojeni poti Zveza komunistov upravičeno žago. vačfa mnenje, da ni nič tako dobro narejeno, kar ne bi moglo biti narejeno še boljše in kar ne bi moglo odstopiti mesto še boljšemu, bolj naprednemu! In s teh začetnih položajev, naj se tako izraziva, je krenilo delovno vzdušje udeležencev seminarja ... Ob spoznanju, da je narejenega že veliko pozitivnega, smo udeleženci seminarja bolj kritično obravnavali našo dosedanjo (nejdelavnost. Že kar na začetku bi mogla reči, da velja ocena za večino osnovnih organizacij zveze komunistov v naši občini: v,gospodarska in družbena dogajanja so vključene pod pričakovanji! V ospredju seminarske razprave so bila vprašanja, ki zadevajo gradnjo stanovanj, saj je na dlani, da gradimo stanovanja, katerih cena za kvadratni meter površine presega že vse razumne meje. Pri tem smo ocenili, da je vpliv delegatov na ceno premajhen, komunisti izvajalcev gradbenih del pa do sedanjih visokih cen niso dovolj kritični. Nadalje smo govorili v zvezi s tem, da prihaja pogosto do kratkih stikov med porabniki in delegati. Enotnega mnenja smo bili tudi v razpravi, ko smo govorili o planiranju, ki še vedno ni dobilo prave državljanske pravice v marsikateri samoupravni skupnosti. Zato bodo naša prizadevanja v bodoče usmerjena v večje uveljavljanje družbenega planiranja, saj je to vendar podlaga za doseganje boljših rezultatov. Ni nobena skrivnost, to se je izkazalo, da so nekatere delovne organizacije v uresničevanju dohodkovnih odnosov dosegle pozitivne premike in da je v njih nagrajevanje po delu spleteno tudi v tako imenovani režiji. Večina pa je takšnih — med njimi zaenkrat tudi mi! — da je nagrajevanje v njih speljano po analitični oceni delovnih mest. Zato je tudi ocena o še neizdelanem sistemu nagrajevanja, zlasti v skupnih službah, povsem utemeljena! Več dela komunistov na terenu! Bila so obdobja, ko je bilo delo komunistov na terenu zelo razvejeno. Toda sčasoma so osnovne organizacije zveze komunistov prenesle težišče dela komunistov v tovarniške okvire, pa se je to negativno odrazilo na njihovo delo na terenu, saj je znano, da delovni ljudje in občani vendarle večji del svojega življenja preživimo zunaj tovarniških plotov. Na terenu so skupna vprašanja, ki jih je treba reševati, vpliv komunistov pri tem pa je sedaj pomanjkljiv. Zato smo seminaristi dali zelo koristen predlog, naj bi se komunisti občasno sestajali v krajevnih skupnostih, kjer bi pretresali pomembna vprašanja ter s tem prispevali tudi k medsebojnemu spoznavanju. Iz razprav udeležencev seminarja je bilo mogoče ugotoviti, da komunisti niso kdo ve kako spodbujali lastno idejno-politično usposabljanje, pa tudi kakšnega posebnega zanimanja za organizacijo takšnega usposabljanja niso kazali. Poseben poudarek pa je na seminarju veljal kadrovski politiki v zvezi komunistov in nasploh. Rečeno je bilo — in to drži, da se vlogo zveze komunistov na tem področju premalo čuti. JPri tem smo imeli v mislih poglabljanje v takšno kadrovsko politiko, ki dolgoročno rešuje številna vprašanja, in ne takšno kadrovsko politiko, ki sproti, od danes na jutri, in spontano rešuje trenutna žgoča vprašanja. Vprašanju kadrovanja, tako smo se domenili na seminarju, bomo v bodoče namenili veliko več skrbi kot doslej. Konkretno in ne le z deklaracijami! To od nas zahteva razvoj družbe, v ožjem in širšem smislu ..! Večji vpliv delegatov in manj posameznikov! V štiriletnem obdobju, kar deluje delegatski sistem, je bilo izrečenih ničkoliko kritik, češ da nam ne deluje tako, kakor smo si želeli... To res ni nova ugotovitev, je pa značilna tudi za naše obnašanje kot, tako je — recimo — bazo! Koliko je delegatov, ki so pripravljeni poglobljeno obravnavati kakšen material. Se lahko izognemo tisti, že znani, da nimamo ne časa ne prave volje? Se zavedamo, da naše obnašanje avtomatično povzroča odrinjenost do odločanja? V iskanju odgovorov na ta in še druga vprašanja smo ugotovili, da so odločitve v veliki meri prepuščene strokovnim službam, saj je povezava ' z delegatsko bazo kar kritična. Praktično vzeto drugače tudi ne more biti, kajti pasivnost delegatov potegne za seboj premoč drugih, pa so potem tu-di rezultati poznani. Kritika je bila namenjena tudi nekaterim pojavom v krajevnih skupnostih. Dogaja se namreč, da postajajo nekateri posamezniki v določenem smislu oblast, saj je vse strnjeno v eni osebi. Ali so za to krivi taki posamezniki, ki si tako lastijo oblast, ali pa je kriva za to nepripravljenost drugih, da bi jih razbremenili? Nesprejemljivo je eno in drugo! Drugačen, poglobljen pogled na to nam bo dal odgovor m napotek, kako ravnati. Sklepna misel Iz vsega zapisanega bi se bralcu utegnila poroditi misel, da je seminar potekal v znamenju tarnanja nad ne. uspehi. Toda s takšno mislijo se ne bi mogla strinjati, saj je takšen, nov pristop najboljše zagotovilo za naše nadaljnje razgibano razmišljanje o vseh dosežkih. Je hkrati kritika pr» Slovesnosti v Hrastniku so prisostvovali še živeči udeleženci stavke ter predstavniki družbenopolitičnega življenja v SR Sloveniji. hoj ene poti in praktično napotilo za akcijo, ki naj odpravlja ugotovljene slabosti. Je bolj spodbuda za še boljše delo in ne obup nad nekaterimi spodrsljaji. Po izvedeni anketi mladih Pred tremi meseci, .ko je * bila anketa objavljena, smo si mislili, da bomo dobili vsaj nekaj mnenj in predlogov, ki bi nam bili dragoceni napotki za naše nadaljnje delo. Toda priznati je treba, da smo doživeli neprijetno presenečenje. Ce bi vas vprašali, koliko odgovorov smo prejeli, sem prepričan, da se vam ne bi posrečilo uganiti! Le-teh je bilo, reci in piši, samo 19! če vemo,, da je anketni vprašalnik izpolnila večina tistih, ki so v predsedstvih mladinskih aktivov v tozdih in ki se že sicer zaradi svojih funkcij udejstvujejo v mladinski organizaciji, potem smemo mirne vesti zapisati, da je bila anketa strel v prazno. Ker je vse skupaj izzvenelo precej neresno, se mi zdi, da bi bila analiza takšne ankete povsem odvfeč. Zato bo najbrž bolj prav, če na kratko zapišemo kakšno vrstico o delu organizacije mladih po njihovi volilni konferenci!? O delu mladinskega aktiva tozda osnovna izdelava skorajda ni kaj zapisati, kajti delo v njem je najmanj razgibano. To med drugim potrjuje tudi število oddanih anketnih vprašalnikov, saj sta jih oddala le dva mladinca!!? Razlogov za takšno mrtvilo v tozdu Gotovo je, da bomo udeleženci seminarja, obogateni z izkušnjami, pridobljenimi na njem, ukrepali v svojih okoljih na odpravo ugotovljenih slabosti. In potlej ne bo nobenega dvo- osoovna izdelava je gotovo več. Med poglavitnega pa lahko štejemo to, da — preprosto povedano — ni v njem takšnih članov mladinske organizacije, ki bi bili pripravljeni voditi njen aktiv... Na zadnjem sestanku predsedstva smo si sicer zadali nalogo, da bomo znova poskusili pridobiti določeno število mladih za delo v mladinski organizaciji, ki naj bi bili nosilci dejavnosti mladih. Upamo, da nam bodo v teh prizadevanjih pomagale osta-ie družbenopolitične organizacije in da bomo skupna prizadevanja vendarle kronali z uspehom. V mladinskem aktivu tozdov kristal in dodelava čutimo delo mladih že nekoliko bolj. Malo manj je čutiti mlade iz dodelave, ker je tam mladincev malo, pa zaradi tega tudi ni mogoče pričakovati česa več. Mladi iz tozda kristal pa so pokazali v teh mesecih največ prizadevnosti, toda še veliko premalo glede na njihove zmogljivosti. Že samo podatek, da je vsaj polovica mladih s končano steklarsko šolo, kaže na možne večje dosežke, saj so si nabrali precej izkušenj v šoli. Prav bi bilo, da to pridobljeno znanje s pridom izkoristijo ne le v svoji • stroki ampak tudi v družbenopolitičnem delu. ma v to, da je seminar dosegel svoj namen! TONE KLOKOČOVNIK FRANC VEHOVAR Glede na to, da smo mlade iz tozdov družbena prehrana, servisne dejavnosti in iz delovne skupnosti skupnih služb združili v en aktiv mladih, smo upravičeno pričakovali, da- bomo bculj čutih njihovo delo, kot ga čutimo. Dela aktiva učencev ne bi smeli ocenjevati tako kritično, saj vemo, da je bil pretekle mesece počitniški čas. Nasploh pa bi mogli reči za ta aktiv, da je z ozirom na šolske obveznosti naredil kar precej. Nanj se namreč lahko zanesemo v vsaki priložnosti! Kljub naštetim slabostim bi lahko rekli, da se je delo mladih za spoznanje vendarle premaknilo na bolje. Uspešno smo razdeljevali vabila za flu-orografiranje, trije naši madinci — brigadirji so ria mladinskih delovnih akcijah dobili udarniške značke in trije pohvale. Nadalje smo tesneje povezani z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji, sodelovali smo v akcijskem odboru brigade steklarjev YU, organizirali smo sre-čolov in še nekaj manjših akcij. Uspehi, če jih smemo tako imenovati, pa so bolj rezultat skupnih prizadevanj. želimo si in upamo, da se bo krog prizadevnih mladih delavcev še bolj razširil in da ne bo slonelo celotno delo le na peščici. Le tako bomo kos nalogam, ki smo si jih zadali na letni volilni konferenci! STJEPAN KRKLEC Zelja in upanje Ko smo objavili anketo mladih v našem časopisu, smo hkrati obljubili, da vas bomo seznanili z njenim izidom. Dolg do bralcev izpolnjujemo s tem sestavkom! Zanimiv sestanek v Beogradu Steklarski (ne)sporazum... V četrtek, 5. oktobra, so se v Beogradu sestali proizvajalci industrijskega in trgovskega stekla ter predstavniki Opšteg udruže-nja rudnika i industrije nemetala (splošnega združenja rudnikov in industrije nekovin) z namenom, da bi se dogovorili o proizvodnji, uvozu, izvozu in porabi votlega stekla ter kristalina, da bi analizirali samoupravni sporazum s prometnimi (trgovskimi) organizacijami o maloprodajni ceni in da bi se dogovorili o nadaljnjem delu ter tudi ocenili nove proizvode, prijavljene zavodu za cene. Sposobni pokriti domače povpraševanje Po predhodni uskladitvi podatkov o proizvodnji so udeleženci sestanka v Beogradu sprejeli naslednjo bilanco: Kazalci ton Začetne zaloge 5.180 Proizvodnja 42.180 Uvoz 7.020 Izvoz 8.100 Domača poraba 41.860 Končne zaloge 4.420 Steklarji smo natančno opredelili vrsto izdelkov, ki bi jih lahko uvozili. Ti bi bili: 3.520 ton steklenih cevi, 2.720 ton razsvetijalnih teles in 780 ton steklene posode. To so v glavnem proizvodi, ki jih domača industrija ne proizvaja in ki jih tudi nima v prihodnjem proizvodnem programu. Nadalje je bilo predlagano, naj se zunaj okvira 7.020 ton uvoza dovoli še uvoz 50 ton ognjevarnega stekla za kom-pletiranje in popestritev ponudbe na domačem tržišču. Vodilo za takšen predlog je bila vsekakor ocena o sposobnostih domačih proizvajalcev, ki so zmožni pokriti povpraševanje domačih odjemalcev po kristalnem in kristalinskem steklu, kar pomeni, da ni potrebe po uvozu tovrstnih steklenih izdelkov! Nespoštovanje dogovorjenega ... Od samega sporazuma, ki so ga sprejeli proizvajalci in trgovske organizacije v letošnjem marcu, smo si veliko obetali. Pričakovati je bilo večjo enotnost na tržišču. Takrat so se namreč dogovorili o maloprodajnih cenah steklenih izdelkov in o udeležbi posameznega udeleženca pri prodaji stekla. Tako je bilo dogovorjeno, da pripada proizvajalcem 72 % udeležbe, maloprodaji 18 % in trgovcem na debelo (grosistom) 10 % udeležbe. Na pritisk nekaterih grosističnih trgovskih organizacij, kot so na primer »Steklo«, »OTP« Zagreb, »Kristal geneks« in droge, je večina proizvajalcev, razen steklarne iz Paračma in naše steklarne, kršila samoupravno dogovorjeno udeležbo trgovcev na debelo. Marčevski sporazum so kršili neposredno, ker so odobravali trgovcem na debelo več kot desetodstotno udeležbo, posredno pa z naknadnim priznavanjem loma, pa tudi na druge načine. Ni torej težko uganiti, da gre takšno ravnanje v škodo vseh nas, saj pomeni priznavanje večje udeležbe trgovskim organizacijam manj izkupička proizvajalcem ... In na .podlagi takšnega obnašanja večine v preteklem polletnem obdobju bi prej mogli reči, da je šlo za steklarske nesporazume kot pa sporazume! S tem pa se seveda izgublja osnovni smoter sporazumevanja. Nadaljnja razprava v zvezi z opisanim je pokazala, da je takšno ravnanje nesprejemljivo, in udeleženca sestanka so se ponovno dogovorili, da je samoupravne sporazume treba spoštovati. Zedinili smo se tudi o tem, da je treba narediti podrobno analizo, zakaj trgovske organizacije ne morejo shajati z desetodstotno udeležbo. Morebitne popravke v sporazumu bodo obravnavali na sestanku podskupine trgovskega stekla in kristala, ki naj bi bil oktobra v Hrastniku. Nekaterim proizvodom nove cene ... Predno odobri Zvezni zavod za cene novo ceno za kakšen izdelek iz kristalnega stekla, mora že omenjeno splošno združenje, se pravi vsi proizvajalci, dati soglasje za ceno novega izdelka. Tokrat smo mi predložili tri nove serije, in sicer: »A-200«, »Jadran« in serijo kristalina »Dimna barva«. Poleg naše zahteve je bil v obravnavi še zahtevek hrastniške steklarne. Na sestanku so se s tem strinjali in tako Z Zagrebškega velesejma Trikrat v črno Zagrebški velesejem je več kakor mesec dni za nami, vendar novice, ki smo jo zvedeli konec sejemskih dni, ne smemo zamolčati. Gotovo jo bo vesel vsak bralec, saj smo dobili rogaški steklarji tri visoka priznanja! Opšte udruženje rudnika i industrije nemetala Jugoslavije, to je splošno združenje rudnikov in industrije nekovin Jugoslavije, je med sejemskimi dnevi organiziralo za razstavljavce neke vrste tekmovanje, ki naj bi pokazalo najboljše oblikovalne in izvedbene izdelke. Posebna komisija je ocenila razstavljene izdelke, obiskovalci pa so z anketo izrazili svoje ocene. Na dan steklarjev na zagrebškem velesejmu, ki je bil 20. septembra, je žirija prebrala svojo odločitev in od- ločitev anketiranih obiskovalcev ter sklenila, da se za oblikovanje skupine vaz pod nazivom »Lasje« dodeli prvo nagrado 2.500 dinarjev našemu sodelavcu Tihomirju Tomiču. Za izvedbo zamisli našega oblikovalca je dobila To je naš oblikovalec Tihomir Tomič! je sedaj treba dobiti le še soglasje zavoda za cene, pa se bo lahko začela prodaja novih serij po novih cenah ... In še nekaj drobnih s sestanka! Odsotnost predstavnika zaječarske steklarne v veliki meri zavira normalno delo podgrupacije ali podskupine. Zato so udeleženci sestanka v Beogradu naslovili prošnjo na organe samoupravljanja te steklarne, naj bi v prihodnje vendarle redno pošiljali svojega pooblaščenega predstavnika na sestanke. Vsi proizvajalci so se sporazumeli, da bodo dostavili kalkulacije . v najkrajšem možnem času, na podlagi katerih bi steklo uvrstili med proizvode s posebno izvozno stimulacijo na podlagi visokega deleža domače substance. Hkrati smo se zmenili, da bomo steklarji sprožili akcijo za uvrstitev v skupino najvišje obdelave. Ta razvrstitev je med drugim potrebna, za dosego sedemodstotne izvozne stimulacije. Vprašujemo se namreč, ali res ne sodi steklo v to skupino, če so vanjo uvrščeni na primer tudi mleta paprika, azbestni proizvodi itn.? Konec sestanka je bila tudi navržena misel o enotnem nastopu vseh proizvajalcev na skupno organiziranem sejmu steklarjev, na katerem bi sklepali posle š trgovskimi organizacijami. Namen sejma bi bil v tem, da bi steklarji enotno nastopih na jugoslovanskem tržišču, kajti prav razdrobljenost in nepovezanost vplivata na težak položaj steklarjev pri nas ...! ANTON SOVINO, dipl. ekonomist prvo nagrado 2.500 dinarjev skupina iz naše steklarne, ki jo vodi Ilija Ivankovič. Rogaška steklarna pa je dobila tudi priznanje za uspešno oblikovanje in izvedbo ... če se izrazimo torej s strelskim izrazom, smo kar trikrat zadeli v črno! Naše iskrene čestitke za osvojene nagrade vsem, ki so k temu kakor koli pripomogli! In še nekaj besed o našemu oblikovalcu Tihomirju Tomiču. Rodil se je 20. aprila 1950 v Sarajevu. šest let je delal v Steklarski šoli, pred tremi meseci pa je prišel v našo steklarno. Ob podelitvi nagrade je Tihomir rekel: »... To je moja druga nagrada- Vesel sem je, pomeni pa mi priznanje in spodbudo za še boljše oblikovanje v naši steklarski stroki.« Pozno, a ne prepozno poročilo službe za varstvo pri delu 500 izgubljenih dni Poročilo o izgubljenih delovnih dnevih zaradi poškodb na delu in na poti na delo oziroma z dela ter o izplačanih nadomestilih osebnih dohodkov za letošnje prvo polletje kaže, da je bilo v vseh tozdih m v delovni skupnosti skupnih služb skupaj izgubljenih 496 delovnih dni. Iz ustrezne evidence o nezgodah pri delu za letošnje prvo polletje je razvidno, da je bilo nezgod na delu, na poti na delo oziroma z dela 69, od tega na delu 57 in na poti 12. Ena med njimi je bila smrtna.. Večina nezgod je bila Temeljna organizacija Izgubljenih delovnih dni Nadomestila na delu na poti skupaj v dinarjih Osnovna izdelava 92 33 125 15.494,80 Dodelava 95 20 115 11.865,60 Kristal 87 12 99 10.256,50 Dekor —• Kozje 58 — 58 6.769,50 Servisne dejavnosti 76 2 • 78 10.712,50 DSSS in Družbena prehrana 9 12 21 3.051,10 Skupaj steklarna 417 79 496 57.150,00 lažjih, prevladujejo pa ureznine, vbodi, BRUNO ŠVERKO opekline itn. lovne dni in višino izplačanih nado- Tabela kaže po'tozdih izgubljene de- mesti! za osebne dohodke! Nekaj o delu disciplinske komisije Disciplina, kje si? Verjetno je delo v disciplinski komisiji eno izmed najbolj težkih in odgovornih opravil, ki jih mora v imenu sodelavcev opravljati v tozdu izvoljena skupina?! Uvodna trditev je umestna toliko bolj, da so le redki kršilci delovnih dolžnosti, ki se zavedajo svojih napak, oziroma ki pri zagovarjanju obžalujejo storjeno dejanje. Po izreku disciplinskega ukrepa so, običajno, krivi vsi drugi, le povzročitelji ostajajo nedolžna bitja. Stresaijo jez0 nad komisijo, nad delovodji in nad tistimi, ki morajo po svoji službeni dolžnosti opraviti zaslišanje. Podatki o neupravičenih izostankih z dela v devetih mesecih letošnjega leta so vse prej kot ugodni, saj si je 109 naših sodelavcev »privoščilo« dopust, kakršen se rte sklada z našo notranjo zakonodaijo. Najbrž ne bi bilo narobe, če bi izračunali tudi povzročeno škodo zaradi vseh takšnih izostankov!? Mislimo predvsem na tiste izostanke z dela pri pečeh, in teh je žal največ, kjer je za delo v skupini točno določeno število delavcev. Tisti, ki izostajajo in ki se požvižgajo na tegobe svojih sodelavcev, ko morajo iskati ustrezno zamenjavo zanje, bi se morali nad svojim početjem temeljito zamisliti. Še bolj žalosten kazalec (je to, da imamo še vedno opraviti s pretepi na delovnih mestih, kar kaže na veliko duševno zaostalost nekaterih ...! Na sedmih sejah, kolikor jih je imela do sedaj komisija, je bilo izrečenih 141 disciplinskih ukrepov in to: 35 opominov, 76 javnih opominov, 9 razporeditev na nižje vrednotena dela in naloge, 18 pogojnih izključitev ter 3 izključitve. Med vzroki, zaradi katerih so bili izrečeni disciplinski ukrepi, je bilo kar 109 primerov neupravičenih izostankov z dela, v 11 primerih zaradi povzročitve nereda, v 7 primerih zaradi malomarnosti pri delu, v 5 primerih zaradi pretepa na delovnem mestu, v 4 primerih zaradi neupoštevanja predpisov in v treh primerih zaradi vinjenosti na delovnem mestu oziroma zaradi povzročene gmotne škode. Zanimivo je, da so bili razen pet izrečenih ukrepov vsi drugi izrečeni delavcem v temeljni organizaciji osnovna izdelava! Na pravem mestu je tudi domneva, da včasih" kakšna nujno potrebna prijava o kršitvi delovne dolžnosti ni pri- šla na pravo mesto. Toda že vse po. vedano zadošča, da se vprašamo: »Disciplina, kje si!« Plemenitaš Naš avtobus... »Pomagajte, tovarišija, sicer ne boste ';.s to mrho prišli na šiht..!« Naša stanovanjska vprašanja Podražitve pobrale denar Ustrezno stanovanje je zelo pomembno za zagotovitev primernih delavčevih življenjskih razmer. Nedvomno to močno vpliva na človekovo počutje in na produktivnost njegovega dela, kajti delavec, ki ima urejene stanovanjske razmere, dela z večjo voljo in boljše ... Tega se v steklarni prav dobro zavedamo in posledica tega je, da smo do sedaj v stanovanjsko gradnjo vlagali precejšnja sredstva. V zadnjih letih se je v te namene nabralo vsako leto približno 2,000.000 dinarjev, ki smo jih delili za nakup stanovanj v družbeni lastnini in kot posojila za zasebno stanovanjsko gradnjo. Včasih smo gradili stanovanja sami, sedaj pa jih kupujemo od gradbenega podjetja, ki jih gradi za tržišče. Tako smo pred dvema letoma kupili v Ratanski vasi deset stanovanj, letos pa smo kupili še trinajst stanovanj. Pri nakupu teh, letošnjih stanovanj pa so se pojavile težave finančne narave. Izvajalec gradbenih del je zadnji čas pred izločitvijo stanovanj povišal kupnino, pa nam je zato zmanjkalo denarja. Prisiljeni smo bili najeti dodatno posojilo pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Prvotno je bila določena cena za deset stanovanjskih enot 3,396.630 dinarjev, zaradi podražitve pa smo morali doplačati še 809.266 dinarjev, kar pomeni skupno 4,202.929 dinarjev. Gradbeno podjetje je namreč podražilo ceno za kvadratni meter stanovanjske površine v garsonjerah od prvotnih 9.385 dinarjev kar na 11.770 dinarjev (!), v enosobnih sta-novanjih od 8.100 dinarjev na 9.760 di- narjev in v dvosobnih stanovanjih od 7.050 dinarjev na 8.981 dinarjev. Z najetjem dolgoročnega stanovanj, skega posojila 810.000 dinarjev smo pokrili manjkajoče stroške za deset stanovanjskih enot, za preostala tri stanovanja, ki bodo vseljiva v teh dneh, pa nam je zmanjkalo denarja. Zato smo morali problem rešiti z najetjem dodatriega posojila 1,500.000 dinarjev pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Toda ta nam je odobrila le premostitveno posojilo, torej ne dolgoročno, ki ga moramo vrniti do 31. marca 1979. Tako bodo za vračilo naknadno izposojenega denarja porabili ves denar iz leta 1978 za stanovanjsko gradnjo, za nameček pa se bomo morali še odpovedati trem stanovanjem, ki smo jih načrtovali kupiti v stanovanjskem bloku, vseljivem v maju 1979. Praktično vzeto pomeni to, da se bomo morali odpovedati nakupu novih stanovanj do leta 1980! Kakor je res, da se zaradi pomanjkanja denarja moramo odpovedati nakupu novih stanovanj, pa je tudi res, da v steklarni praktično nerešenih stanovanjskih vprašanj ni, saj pri nas le malokdo čaka na stanovanje več kot dve leti, morda največ tri leta!? In zadnje čase, naj kar povemo, so postali nekateri prosilci za dodelitev stanovanja že tako izbirčni, da se sploh nočejo vseliti v stanovanje, ki jim je bilo dodeljeno, če je staro na primer pet ali deset let..! Takšnih primerov je bilo letos že kar več! Kot da taki prosilci ne vedo, kako je drugod, v manjših delovnih organizacijah ali v mestih, kjer upravičeni prosilci čakajo na stanovanje tudi po petnajst let in celo dlje! Napočil je torej čas, ko bo treba temeljito pripraviti načrt ja nadaljnje reševanje stanovanjskih vprašanj naših delavcev. Takšen, kakršnega smo imeli do sedaj, ne bo več primeren. Stanovanjsko politiko bo treba prilagoditi napotilom in dokumentom XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Vsiljuje se namreč potreba, da bi varčevali sredstva za nakup stanovanj in da bi prosilci prispevali določeno soudeležbo za pridobitev družbenih stanovanj. Samo tako bodo sredstva združena in z njimi bo tudi mogoče narediti dosti več stanovanj! FRANC VEHOVAR Pomembnejši sklepi... S sei organov samoupravljanja Ponovno objavljamo najpomembnejše sklepe naših organov samoupravljanja! To bomo tudi nadaljevali, kakor je bila navada ne koč; seveda, če bomo le dobivali ustrezno gradivo! To pa so, saj veste, zapisniki ali iz zapisnikov povzeti sklepi! Delavski svet steklarne, 27. septembra Na seji delavskega sveta steklarne, ki je bila 27. septembra, so bili sprejeti tile pomembnejši sklepi: 1. Na prošnjo invalidov, ki prejemajo razliko osebnega, dohodka od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, so naši delegati v delavskem svetu sklenili, naj se jim izplača raz- liko minulega dela na ves osebni- dohodek in ne le na živo delo. Sklep velja od 1. julija 1978. 2. Delegati so obravnavali pritožbo Marjete Gračnar za uveljavitev stanovanjske pravice im na podlagi zdravstvenih potrdil ugotovili, da prizadeta sodelavka resnično živi v slabih stanovanjskih razmerah, vendar pa lahko počaka na' vseli/tev v solidarnostno stanovanje, vseljivo konec letošnjega oktobra. 3. Delegati so zavzeli odklonilno stališče do predlaganega prispevka za povečanje domskih in šolskih zmogljivosti v Steklarski šoli v Rogaški Slatini, ker steklarna nima do šole takšnih obveznosti in ker tudi nima za to ustreznega denarja. 4. Odklonilno stališče so zavzeli naši delegati tudi do vloge Smučarske zveze Slovenije za -uresničitev programa smučarskih selekcij, ker tudi za take namene nimamo ustreznega denarja. 5. Delegati so sklenili, da na pobudo skupščine občine Šmarje pri Jelšah sodelujemo pri ustanovitvi enote za upravljanje s stavbnimi zemljišči ter za podpisnika pooblastili Branika Stoj-eavijevida. 6. Prošnjo nogometašev Steklarna, naj ee jim dodeli finančno pomoč 20.000 dinarjev, so delegati sprejeli pod pogojem, če bodo na majicah nosili napis »Steklar«. 7. Ugodno so delegati sprejeli predlog, naj se za 21.000 dinarjev kupi električni pisalni stroj za službo delavskega samoupravljanja. 8. Delegati so tudi odobrili popravilo kompresorja firme Trudbenik iz Do-boja po predračunski vrednosti 70.000 dinarjev. 9. Zaradi dotrajanosti telefonske centrale so delegati potrdili predlog, naj se kupi novo centralo z zmogljivostjo 50 priključkov in .to pri Iskri iz Kranja, ki stane po predračunski vrednosti 355.519 dinarjev. 10. Naši delegati so tudi sklenili, da začnemo z adaptacijo ali prenovo podstrešnih prostorov stavbe delovne skupnosti skupnih služb ter z ureditvijo prostorov za arhiv, kar bo stalo skupno po predračunski vrednosti 896.691 dinarjev. 11. Delegati so soglašali, naj se prične pripravljati študijo o upravičenosti organizacije računalniškega centra v Rogaški Slatini in za to odobrili 12.800 dinarjev, ki bodo bremenili materialne stroške. 12. Delegati so sklenili, da najamemo dolgoročno posojilo 1.500.000 dinarjev pri samoupravni stanovanjski skup- nosti za nakup treh stanovanj. Hkrati so tudi sklenili, da najamemo premostitveno posojilo 809.266 1 dinarjev za pokritje podražitve ža kupljenih stanovanj. 13. Delegati so soglašali, da damo v popravilo in modernizacijo rezalni in brusilni stroj Biebyok, ker je bilo to nujno potrebno. Modernizacija pa bo po zatrjevanju firme povečala Strojeve zmogljivosti za 85 odstotkov. Vse skupaj bo stalo 2,132.590 dinarjev. 14. Na prošnjo, invalidov, ki so na poklicni rehabilitaciji, so delegati sklenili, da jim izplačamo razliko za regres od 600 dinarjev, kolikor so prejeli od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, do ustreznega zneska, kakršen jim pripada na podlagi trimesečnega povprečja osebnih dohodkov v steklarni. 15. Po sklepu delegatov bo udeleženec zvezne mladinske delovne akcije Drago Ulčnik iz Kozja. Med delom v brigadi mu pripada izredni plačani dopust. Delavski svet steklarne, 5. oktobra Na seji, ki je bila 5. oktobra, je delavski svet steklarne med drugimi sprejel tale dva pomembna sklepa: 1. Delegati so sklenili, da se nameni za osebne dohodke za september znesek 8,413.536 dinarjev bruto. V tem znesku sta zajeta tudi zneska 115.000 dinarjev za vročinski dodatek in znesek 263.536 dinarjev za regres za letne dopuste. 2. Delegati so sklenili, da nabavimo dva kesona za odlaganje smeti, ki ju potrebuje tozd Dekor iz Kozja. Cena - zanju je 35.520 dinarjev. Odbor za strokovno izobraževanje, 5. septembra Na seji odbora za izobraževanje, ki je bila 5. septembra, je bil izvoljen za njegovega predsednika delovodja iz dodelave Franja Lepana. Obravnavali pa so tudi vloge za kritje stroškov šolanja. Odbor je sklenil, da se delavcem, ki se izobražujejo ob delu in ki do. segajo odličen ali prav dober učni uspeh, krije stroške šolanja v celoti; delavcem, ki dosegajo dober učni uspeh, se krije 75 odstotkov stroškov šolanja; delavcem, ki dosegajo zadosten učni uspeh, pa se krije 50 odstotkov stroškov šolanja. Odbor Ije tudi odobril vloge za kritje stroškov šolanja naslednjim sodelavcem: Branki Gorišek 75 odstotkov zahtevanega zneska za vpis v 4. letnik srednje ekonomske šole, Jožici Jordan 50 odstotkov od 4.000 dinarjev za 1. letnik srednje ekonomske šole v Rogaški Slatini, Marjani Verk 75 odstotkov od 5.200 dinarjev za 2. letnik srednje ekonomske šole v Rogaški Slatini, Cvetu Sedmineku 100 odstotkov, torej 5.200 dinarjev za 2 letnik srednje ekonomske šole v Rogaški Slatini, Ceciliji Iršič se krije stroške za evidenčni vpis na Višji pravni šoli v Mariboru, oddelek pri delavski univerzi v Celju, Reziki Tomič se krije stroške za vpis in predavanja v 1. letniku Višje pravne šole Maribor V znesku 6.400 dinarjev, Francu Vehovarju se krije stroške za vpis na Fakulteto za sociologijo, politologijo in novinarstvo Univerze v Ljubljani v znesku 5.000 dinarjev. Razmišljanje o izobraževanju Izobražen delavec da več! Trajno izobraževanje pomeni nov družbeni odnos med vzgojo, izobraževanjem in kulturo ter delom, politiko in družbo. Pri tem je poudarjena medsebojna povezanost med posameznimi področji družbenega življenja ... Na izobraževanje kot družbeni proces je treba gledati v celoti, obsežno, v povezavi s številnimi družbenimi pojavi in vprašanji razvoja družbenopolitičnega, gospodarskega, tehničnega in kulturnega področja. Pomen izobraževanja moramo gledati dialektično, v zgodovinskem razvoju; tako, kot se je družbena vloga izobraževanja spreminjala v posameznih družbah in na določenih stopnjah razvoja! Danes ne delimo življenja več na obdobje izobraževanja, pridobivanja znanja in pripravljanja na življenje, in na obdobje, ko izkoriščamo to znanje. Sola postaja »priprava na poznejše učenje« odraslih. Razvijati mora sposobnosti učencev in vsakega posameznika, da se pripravi za svoje nadaljnje samostojno učenje. S trajnim izobraževanjem naj bi pripravili posameznika za vse njegove družbene vloge, delo pa je le ena med njimi. Posameznika je treba pripraviti, da bo znal pravočasno prevzeti vlogo samoupravljavca, aktivnega in kri- tičnega oblikovalca svojega okolja; da bo torej obvladal vlogo, ki jo bo prevzel v družini, v tovarniški skupini, pri udeležbi v športu, kulturi in rekreaciji. Sedaj se delovni proces razvija z neverjetno naglico. Znanje, ki je potrebno za opravljanje nekega dela, hitro zastari, zato ga je treba venomer obnavljati, izpopolnjevati in zamenjavati. Prav zato se v trajnem izobraževanju vedno bolj poudanja pomen razvitih sposobnosti in splošne izobrazbe, splošna izobrazba pa sprejema del funkcij poklicne izobrazbe. Na podlagi pobud in zahtev organizacij združenega dela si moramo prizadevati za izobraževanje že zaposlenih delavcev. Takšno izobraževanje je lah- ko glede na naravo delovnega proce- nizacij združenega dela prekinjeno ali sa oziroma zahtevnost opravil in na- neprekinjeno.... log, ki jih ta zahteva ter potreb orga- Odveč pa je poudarjati, da bodo le Izlet mladih Steklarske šole Dva dni po Bosni Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Steklarske šole je priredila 16. in 17. septembra za svoje člane dvodnevni izlet po Bosni in na Plitvice. Pot nas je vodila skozi Zagreb, Jasenovac in Bosansko Dubico na legendarno Kozaro. V prijetni vožnji z avtobusom in ob sončnem vremenu smo se prvega dne našega izleta okrog devete ure zjutraj pripeljali v Jasenovac. Sprehodili smo se do spomenika jasenovškim žrtvam in občudovali simboliko nad 700.000 umrlimi v zloglasnem koncentracijskem taborišču. Po zgledu nacistov so to taborišče osnovali leta 1941 ustaši. Sestavljala so ga taborišče I, taborišče II in taborišče III, vsa pa so bila v bližini Jasenovca Vanja so vodili in tam zvečine pomorili antifašistične Srbe, Hrvate, Žide in Rome. Bili so to transporti moških, žensk, otrok in starcev iz raznih krajev, kjer je divjala ustaška zverjad. In da bi izbrisali sledove o številu svojih žrtev, pomorjenih ni- so evidentirali ne po imenih in ne številčno ... O vseh nečloveških početjih ustašev smo bolj nadrobno zvedeli med ogledom filma o Jasenovcu. Ob dveh popoldne smo se že peljali na legendarno Kozaro in kmalu po ogledu spomenika ter muzeja poslušali zgodovinsko uro o junaških dneh te planine med drugo svetovno vojno. Iz pouka zgodovine že sicer marsikaj vemo o njej in o junaštvu naših ljudi na njej med vojno, toda vodnikovo pripovedovanje je bilo za nas enkratno. In veliko povedanega nam bo ostalo v trajnem spominu. A vseeno naj zapišem nekaj besed, ki so se nam najbolj vtisnile v spomin! »Kozara«, je dejal vodnik, »to je ustrezno izobraženi delavci dali družbi več! MARJANA ŠURBEK, profesorica tisti kotiček naše zemlje, na katerem so si matere še dolgo po vojni želele slišati jok otroka, kjer so bile šolske učilnice prazne, kjer rekrutov in svatov dolgo ni bilo ...!« Ob odkritju spomenika na Kozari pa je tovariš Tito rekel: »... Kozara je preživela eno izmed najtežjih in hkrati eno izmed najslavnejših bitk v zgodovini naših narodov. Kozarska bitka je imela za narodnoosvobodilni boj Jugoslavije v celoti ogromen pomen, saj je bila to prva velika bitka, v kateri je sodeloval tudi neoborožen narod. V bojih na Kozari je padlo mnogo žrtev za to, kar imamo danes. To je bil začetek najširšega boja za bratstvo in enotnost na naši zemlji...!« Potem nas je pot vodila v zgodovinsko znani Drvar, kamor smo prišli v poznih večernih urah. Drugi dan našega izleta je bil namenjen ogledu Titove pečine in spomenika. Na sam Titov rojstni dan, bilo je to 25. maja 1944, so mesto Drvar zatemnili nemška letala in jadralci, stotine padalcev pa je nosilo s seboj Titovo fotografijo, kajti zapoved, ki so jo dobili, je bila: »Ujeti živega!« Bili so to zadnji Hitlerjevi poskusi in nič več, kot obupno dejanje maščevanja pred neizbežnim zlomom, ki je bil že na vidiku... A, kakor je znano, se je tudi to obupno dejanje po hitrem in odločnem posegu 6. Liške divizije, mladine in oficirske šole končalo klavrno. Po ogledu filma »Desant na Drvar« smo nadaljevali vožnjo proti Bihaču in naprej proti Plitvičkim jezerom. V Bihaču smo si sicer želeli ogledati muzej, žal pa je to ostala le naša želja, kajti vodnik TTG tega »ni imel na programu«!? Dvodnevni izlet mladih Steklarske šole po poteh narodnoosvobodilnega boja Bosne in Hercegovine je pomemben za vse mlade. Tako se bolj seznanjamo z zgodovinskimi dogodki iz tega obdobja, pa tudi še bolj odločno smo pripravljeni varovati pridobitve socialistične revolucije, bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, pa tudi našo nedotakljivost in neuvrščenost. Tradicije narodnoosvobodilnega boja in izkušnje naše socialistične graditve predstavljajo za vzgojo in dejavnost mlade generacije bogato in neizčrpno zakladnico, mi mladi pa moramo skrbeti za njihovo ohranitev in razvijanje! M. BRADIC Za razvedrilo Nagradna križanka št. 55 Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju nagradne križanke št. 54 in ki bodo pravočasno oddali ali poslali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili nagrade za 150 dinarjev in sicer tako, da bo 1. nagrada 70 dinarjev, 2. nagrad^ 50 dinarjev in 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jo vrzitj v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo v steklarni! Upoštevali bomo seveda le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 20. novembra letos. Na ovojnico ne pozabite pripisati »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠTEVILKA 55«! Nagrajenci nagradne križanke št. 54, objavljene v časopisu »Steklar« za september, so: 1. nagrada 70 dinarjev Tomo Pelko, 2. nagrada 50 dinarjev Mojca Vrtnik in 3. nagrada 30 dinarjev Barbara Cihanek. Vsem nagrajencem za nagrade iskreno čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 54 — vodoravno: pionir, Biserka, interesantnost, skovikanje, Kirn, muka, orden; ol, eb, Krka, Todor, naslada, Požega, Otmar, Zair, LRS, sorta, Ems, skat, trta, umik, raf. UREDNIŠTVO DEL MOŠKE Garderobe, SAKO VEZNICA EVRO P. NAROD. SKUP/NA Desni PRITOK ZAHODNI MORAVE industrijsko mesto v S/3/R/J/ PRESTOL- NICA JUŽNEGA jemena MIK, PRELEST ODVAJA- NJE NE PO- Delavski SVET AVTO OZNAKA REKE glavni ŠTEVNIH. KRAJ ob PROG/ ZAGREB -BEOGRAh KRIŽIŠČE) ZSMSKO IME ŽELE- ZARSKI IZDELEK KObJ EC MOL/Tv£ OTROK, K/ V EL/KO KR/C/ VODE, OSUŠE- VANJE • TRK JEST GRU z Užitnim/ ČRnuu PLODOV/ sozjvaČ- M/CA K6POKI/- CM/ ŠPORT— A'/K SLIKARSKA DEŠČICA, ZA MEŠANJI Barv NA J VIŠJA SORA TURČIJE MA J VEČJE MESTO PAK/S- tama DAL MAT. m. ime: SLOV. ORJAŠKI tropski kuščar AZIJSKA DRŽA V A EAJOČLE- MK v mate n A T/K/ Alered NOBEL MARIBOR- SKO P/vO sestavil A. kuba i£ Dalmat/n- SV%NJA OKENSKA ST6KIA OKROGLA Brusilna k PLOŠČA VEČANJE ZNAČILNA O&L/KA, ILRSTA, NJE DBA obiskovalka SOL^ UČENKA 0>o<3 MOD AOSTI ZA/AK za ARo/v HERCEGOVEC AKTA/ja NAČRT ZA POTOVANJE VEZNIK OBDO&- Je, VEK steklar ZELO STR OPEKA KAČA PR/PAD- A'/K SLO-VAMSkMSA MAPOAA ŽVEPLO Dušik RAZVRŠČA M OST PO S/STEMO Glasjlo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Tomi Kočica, Milorad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma. Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak. Obdelava in oblikovanje sestavkov Dušan Rebolj, likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj. Uredništvo: steklarna »Boris Kidrič« 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1. Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole Rogaška Slatina. Telefon (063) 810-020. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naklada 1.800 iz-rodov. Tiska CGP Delo Ljubljana.