212. številka. Ljubljana, nedeljo 18. septembra. \IY. leto, 188t SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izTzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman m n v h 11 o - o g e r ■ I , deftel« M eelo k-to 1*1 k1-, *• pol leta 8 gk, i-i četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 19 glđ., m '»trt lota .; gRL .";<> ki.. M ^<>ld. Za oznani I a sc plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr., 00 se dvakrat, in I kr., će ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj He bivole tr»nkirati. — Rokopisi m ne vračajo. — Urednifit\o je n LJubljani v Franc KoJomnovej Mil ,gkodaliika stolbn". Oprav ništvo, na katero naj se hlagovnlijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne utvari, jc v ..'Narodnoj tiskarni" v Kolmanorej hifli. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca se pričnć novo naročanjo na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hotć list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta.....3 gld. 30 kr. Za jeden mesec .... 1 „ 10,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.....4 gld. — kr. Za jeden mesec .... 1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — „ Opravništvo „8lov. Naroda66. V preudarek. m. —n. Kako bi se dalo pomagati zadolženim kmetom in najemnikom, onim, katerim ne posodi nobena posojilnica, onim, ki so najbolj pomoči potrebni, ker stoje na meji proletarijata? To je premišljal F. W. Raiffeisen, župan v Flammerfeldu v Westerwaldu, ko je v njegovem kraji zlasti za živinsko kupčijo nastalo veliko denarno pomanjkanje. Ustanovil je zategadelj 1849. 1. društvo, katero je kupovalo živino ter jo delilo mej prebivalce, ki so jo morali plačevati v petih letih z letnim delnim plačevanjem (teilzahlung). Ker so se pa pri tem početji prikazale marsikatere uepiiličuosti, je društvo začelo za nakupovanje živine posojati denar proti navadnemu poroštvu. Leta 1852. je bil Raiffeisen za župana postavljen v Iled-dersdorfu in je tam ustanovil dobrodelno društvo, ki bi bilo imelo skrbeti za odgojo zapuščenih otrok, dajati delo odpuščenim kaznjencem in stanovnikom, ki so pohajkovali brez dela, napraviti ljudsko knjižnico, oskrbeti potrebno živino in ustanoviti kreditno kaso. Ker je bil pa ta delokrog preobširen, se je razpustilo dobrodelno društvo in mestu njega se je ustanovilo leta 1804. posojilno društvo. To je Raiffeisenovo posojilno društvo, katero priporoča dr. Hausegger v graškej „Ta-gesposti" in zategadelj je hočem tu nekoliko opisati in sicer po spisu, ki ga je priobčil župnik Miiller v zadnjem zvezku, v Neussi izhajajočih „Christlich sociale Blatter". Posojilno društvo je v zvezi s hranilnico in ker je vsako tako društvo omejeno le na jedno župo, si marsikateri prihrani svoj zaslu- ženi denar, ki bi si ga ne bil, ko bi ga mo ral nositi v daljno bodi si deželno, bodi si okrajno hranilnico. Posoja se najdalje na de set in vrača se g letnim delnim vplačevanjem, kajti kmetovalec si mora prizadevati, da svoj dolg zmanjšuje in tako svoje imenje boljša. Ker ima vsako leto svojo žetev, lehko tudi vsako leto nekoliko povrne in v desetih letih je brez dolga. Zgodilo se je uže dostikrat, da so si kmetje izposodili pri tem društvu, ter plačali dolg drugod, in zdaj pri društvu vsako leto deseti del svojega dolga vplačujejo Da se lehko tudi četrtletni in mesečni obroki določijo, se samo razume in to je posebno ugodno za kmete, ki blizu mesta ali kake fabrike stanujejo. Zavezanost, da se v določenih obrokih plačujejo določene svote, sili dolžnika k varčnosti, in ga tudi nanjo privadi, da večkrat še potem, ko je uže svoj dolg pobotal, živi kakor prej in svoj prihranjeni denar izroča hranilnici. Posojuje se na hipoteke in na varno poroštvo. Ko bi se posojalo samo na hipoteke, bi društvo ne dosezalo svojega namena, ker je marsikateri kmet uže do glave zadolžen in go-stači ali najemniki bi bili popolnem izključeni. Pri tacih društvih ima tudi osobni kredit veliko veljavo, ker se raje posojuje pridnemu, če ima tudi malo imenje, kot zapravljivemu in lehkomiselnemu z večjim imenjem. Zategadelj, da je poroštvo varno, so posojilna društva omejena navadno le na jedno župo in tako upravni svet more spoznati kreditno sposobnost posameznih župljanov in v sejah se po svetuje o kreditu porokovern in o kreditu onega, ki kredita išče, o visokosti svote, kakor tudi o načinu povručevanja, in potem se v četrtletnih sejah upravnega sveta presoja delovanje odsekovo. To ravnanje je tudi učinilo, da, kolikor se je Raiffeisen spomina!, le nobeno društvo, ki je bilo osnovano po njegovem zistemu, nij imelo nobene znatne i/gube. Tu ne morem presojati, ali bi bilo bolje omejeno ali neomejeno poroštvo, ker morejo na Nemškem po zakonu taka društva le s pogojem neomejenega poroštva dobiti pravice prave korporacije. A Raiffeisen je zelo zmanjšal nevarnost neomejenega poroštva s tem, da je izključil iz posojilnih društev vse posle, ki so navezani na kak riziko, kakor menjice itd. Denar se izdaje le proti popolnemu varstvu kakor posojilo. To, kar dolžniki več plačujejo na obrestih (navadno po 5 °/c) nego se upnikom izplačuje (navadno po 4 %) in mal provizijon se ne razdeli kot dividenta, temveč ostane v rezervnem fondu. Deleži za upnike so po deset mark, odsek in upravni svet delata zastouj, samo tajnik ali računar ima malo plačo. — Kaj pa, ko bi se rezervni fond zelo na-rastelV Tega se nij treba tako kmalu bati, ker v jed noj župi poslovanje nij tako veliko in ker se posoja z obrestimi ki so nizko, kolikor je največ, moti. Ko bi se pa po preteku mnozih let društveno imenje res znatno povečalo, bi se dal provizijon zmanjšati ali celo odpraviti, obresti bi se ponižale in vsi prihodnji dohodki bi se mogli porabiti za dobro delne naprave tiste župe. Ko so se posojilna društva pomnožila, je bilo treba pri posameznih odstraniti tudi mar-sik:,tere zapreke. V revnejših krajih je društvom poman jkovulo denarja, v bogatejših so ga imeli toliko, da ga nij so mogli vsega namenu primerno na lomiti na obresti. Zategadelj je Raiffeisen ustanovil v Neuvviedu kmetijsko centralno Kaso i:! različna posojilna društva so vzela po jedno ali več delnic. Ako ima katero društvo več denarja, kakor ga potrebuje, pošlje ga centralnoj kasi, kjer dobiva, kakor je odpovedni obrok, po 4 do 4 l/a °/o obrestij ; ako ga. po kateremu društvu manjka, ga dobiva tu po 5 'V,,. Tudi vrhovno vodstvo vseh društev je v Neuvviedu; voli se pa to vodstvo v občnem zboru iz odsekovih udov raznih društev. Na čelu mu je zdaj som Itaifleison. Vodstvo ima svoje seje, kadar je treba in sporoča posam-iiim društvom, kur je sklenilo. Vsako društvo plačuje na leto vodstvene j blagajnici petnajst mark In dobiva zastonj mesečnik „Landvvirt-BchaftlicheH Genossenschaftsblatt0, Od todi more tudi ceno dobi v,, ti dober gnoj in dobro klajo. Ako bi kje mislili osnovati tako društvo, naj si naprvo poiščejo sposobnega računa rja in predstojnika, kateremu bi zaupala vsa župa, ker je vw odvisno od dobrega poslovanja; v mnozih krajih na Nemškem je župnik sam predstojnik. Potem se skličejo samostojni Sup-ljanje iti pojasni se jim namen in prid tacega društva in določijo se društvena pravila. Oni, ki so pravila podpisali bs Bkličejo k občnemu zboru, v katerem se izvoli predstojnik in upravni svet in določi računar; potem se predlože pravila kompetentnoj gospodski v potr-jenje. č'e, kje hote pojasnila po bliže, lehko se obrnejo za svet k samemu Haiffeisenu. Ta društva so se po nekaterih krajih na Nemškem zelo razširila, posebno jih podpira bavarsku vlada; nij mi pa znano, če je na Avstrijskem kje kako tako društvo. Priobčujoč ta članek nikakor ne mislim, da bi se s posojilnimi društvi našemu kmetu uže zadostno pomagalo, kajti vsa beda ima globoke korenine v zakonih in napravah zda-njega časa. Tudi vem, da bi bile veliko bolj primerne občne, pod državnim nadzorstvom in garancijo delujoče deželne kmetijske kase in zavodi, o katerih morda pri priliki spregovorim, ali predno nam vlada te oskrbi, utegne preteči še veliko vode. Upoznajmo se z viri žalostnega kmetskega stanja, iščimo pridno ločilnih sredstev. Se ve, treba je pri tem dosti truda in požrtvovalnosti ali ne bojimo se je, kajti delali bomo za duševni in gmotui napredek svojega naroda. Veseliti nas pa mora, da so zdaj skoro v vseh krajih in krogih našega cesarstva vsaj uvideli propadanje kmetskega stanu in deloma tudi spoznali prave uzroke, ker še celo židovsko kapitalistična „Wiener Bbrse« piše: „Če se hoče kmetu resnično pomagati, se more zgoditi le s tem, da se njegovo zemljišče še bolj ne zadolži in s tem, da bode on mogel boljšati in da bode pomočnik garancijo imel, da bode tudi res zboljšal svoj gospodarski položaj, kar je jednoznačno s povišanjem zemlji ščne moči in z zadrževanjem in odstranjevanjem kapitalovega nasilstva". Politični razgled. .t <»l run -4» «l«*ž«»l4£. V Ljubljani 17. septembra. Iz Zajrrelia 16. septembra. [Izv. dop.j Včerajšnji in današnji dan je bil precej srečen za opozicijo Mrazovičevo kakor tudi Starčevi-čevo. Ne samo, da je Mtazovič, kateremu je odstopil mesto dr. Jordan, prišel v sabor, tudi drugače je šlo srečno. V Križevcih je nadvla-dal rektor univerze dr. Fr. Marković vladnega kandidata, bivšega podpredsednika saborskega dr. Vuščiča, v Gjurgjevci je izbran suspendirani profesor univerze dr. Vrbauić. Nadalje so izvoljeni opozicijonulci Mrazo-vičeve stranke: baron Tito Ožegovič in Than-hotier (proti dr. Franku). Kandidati Starčevi-čeve opozicije so izvoljeni sledeči : baron Rukavina v Zlataru, Fran Folnegović v Senji, dr. Majcen v Krapini. Od vladne stranke so zmagali Rubido-fihiezv v Pregradi, župnik pravoslavni Turalo proti Starčevičijaaeu židu Singeru, dr. Vaso Gjurgjević, Ljudevit Vukotinović, baron Kuše-vič in lekarnik Seitz v Veli Gorici proti Mlina-riču ker je odvetnik dr. Vidrić odstopil. Baron Živković, ki je propal v Samoboru, kandidira v dolnjem gradu Oseku, kjer mu je zmaga ziigotovljenu. „Obzor" je prestal izhajati, in od danes počenši izhaja „Pozor". Uzrok temu je okolnost, ka je Miškatovič, katerega je opozicija odstavila bila od uredništva, dobil pravdo zavoljo motenja poseda, pa se je bilo bati, da bode ovrsil pravdo ter se zopet postavil v po-sed uredništva. Kaj takega bi zares bil „unicum" v pravosodji, ali nemogočega itak nij nič na svetu, kakor je videti. VČerai smo uže povedali, da je predsednikom upavnemu sodišču imenovan tajni svetnik grof Belero«Ii. To imenovanje je zelo vzburilo kri ustavovercem, vzeli so to vest tako ostro v kritiko, da se je državnemu pravdniku vender uže preveč zdelo, konfisciral je nekaj listov, a vender se najde v njih še velika množica nekvalificiranih opazk. Avtonomistična žurnalistika pa je s tem imenovanjem zadovoljna. „Politik" piše: „Češka narodna stranka sme biti s tem imenovanjem zadovoljna. Grof Rihard Belcredi je še za dni svojega praškega namestnikovanja radi svojega pravieoljubnega mišljenja, zaradi svoje narodne nepristranosti v Češkej najboljši spomin zapustil in je poleg grofa Ilohenvvarta jeden najveščejih še živečih avstrijskih upravnih uradnikov." Vlada misli baje pomnožiti gospodska /borsiico z imenovanjem desetih udov. In tej vesti prideva „Dt. Ztg.H: „Pomuoženje desnice v gospodskej zbornici le za deset udov bi pomenilo za ustavoverno stranko izgubo veČine." Vlada torej misli poklicati v zbornico sebi prijaznih udov. Avstrijski uitavoverci jeli so zdaj kazati v svojih glasilih, kakor v „Dt. Ztg.", popolnem svojo barvo. Oni odločno in jasuo izjavljajo, da hote najprvlje skrbeti za se, da je njihov blagor jim bolj na srci, kakor pa blagor države. Čudno je, da državni pravdnik nij tacih izdajskih izjav konfisciral, — nam je prav, da jih nij, se vsaj vidijo v popolnej luči. Zdaj vemo, kako je njihovo mišljenje in tolažimo se tudi lehko, da ta stranka je uže popolnem gnila v notranjem, to so le že zadnja gibanja umirajočega. Iz Zadra prinaša praška „Politik" ta-le brzojav: „Bajamonti je pri svojej vrnitvi v Spljet zopet insceniral škandale Italijanisimi atrapirali so veliko demonstracijo za tega svo-jege vodite'ja in so ob jednem doslemu mrod-nemu poslancu Bulatu pretili; poslanca Bulata so morali vojaki spremiti domov." Temu ne dodajemo komentare,, ker se bojimo konfiska cije, rečemo le, da to rovanje iredentoveev gotovo nij v korist državi, niti nij pomirljivo za Slovane tam živeče. Baron Lapenna je uže odšel v Bosno in Il4»rc4>|yovliio izvrševat svoj posel. Čakajmo, kako in kaj se bode izvršilo in sklenilo. V ■Italije drž** v 4*. Čni4>jr4»rskl knez potuje zdaj po novo pridobljenem ozemlji. Povsod ga sprejemajo z veliko navdušenostjo in mu sveČ.mo izražajo svojo udanost. Iz tega je jasno, da je moha-medansko prebivalstvo s knezom zadovoljno in da so glasovi, ki so se čuli o nezadovoljnosti mohamedanov, le v ta namen poslali se v svet, da bi v temo postavili Črno goro. „Glas Črnogorca" poroča, da so kneza posebno slovesno sprejeli v Dulcinji. Čakali so ga albanski voj vode pod vodstvom Aslan-bega uže pred vrati. Najstarejši albanski vojvoda ga je pozdravil prav prisrčno in končal svoj pozdrav z besedami: „Na tvojem morji te pozdravljajo tvoji vojvode". V Albaniji je še vedno nemirno. Derviš-pača je le tam gospod, kjer stoji njegova voj ska; on si tudi ne upa nndaljevati operacije proti Albanezom, dokler ne dobi nove pomoči, ki pa je uže na poti. Baje da so se Albnnezi uprli bolj proti neznosnemu gospodarenju Derviš paše, kot pa proti avtoriteti Turčije. Mej Francijo in iui»l»K«> se bodo zopet pričela pogajanja radi kupčijske zveze. Iz Rima se poroča glede sprave in spo-razumljenja z N?mčijo tako-le: „V rimskih krogih se sliš;, da se je modus vivendi mej Nemčijo in Vatikanom na tej podlagi sestavil: Nadškofa pozenski in kolinski dasta ostavke. Nuncij za zdaj ne gre v Berolin; a pruski poslanik naj tu s svetim stolom preiskuje, kako naj bi se spremenile ali omehčale majniške postave. Pogajanju z Rusijo se nijso pretrgala, a napredujejo le počasi. Papež je zdaj zelo zdrav. Misli se, da ne pojde, kakor se je čulo začetkom, msgr. Jaeobini, marveč msgr. Rotelli kot nuncij v Monakovo". To poročilo se ve, da je tudi take vrste, da se jutri zopet lehko dementira in pride popolnem drugačno na njega mesto. V lr»kc»j so razmere še vedno zelo žalostne, eksmisije se ponavljajo in deželna liga postopa pretilno. Poroča se zopet o novih krvavih dejanjih, ki jih izvršuje deželna Liga. Ker se od dne do dne ponavljajo eksmisiio, tudi liga ne kaže, da poneha v svojem poče-njanji, da, ona pridiguje popolno uničenje posestnikov. Poročali smo, da so bili nastali v Ird nemiri zaradi agrarnih razmer. Zdaj se brzo-javljn, da se je nemir polegel, ker so kmetje obljubili, da hote dajati posestnikom dozdanji danj. Iz ljubljanskega mestnega odbora. Na dnevnem redu predvčerajšnje javne seje mestnega odbora so bila: I. poročila re-darstvenega odseka o hišnem redu za novo klavnico in o premeščenji svinjskega trga h klavnici; II. poročila združenega redarstvenega in novčnega odseka o prošnji mesarjev, da bi se odpravila tarifa za meso, pa o inštrukcijah in plačah klavničnih služabnikov; III. poročila novčnega odseka o uredbi hleva za sumne vojaške konje in o prodaji mestne ledenice na vrtu deželne bolnice; IV. poročila grajevnega odseka o uspehu licitacije za nasipa nje v prihodnjih treh letih, v izvodu kanala skozi frančiškansko ulico in o najemu tehničnega pomočnika V. poročilo šolskega odseka o nagradi za poduk o veronauku v mestnej šoli na barji; VI. poročila osobstvenega in pravnega odseka o sa-mostalnem predlogu gospoda Regali j a glede prem eni be ljubljanskega občinskega reda, kar se tiče volilne pravice in o prošnji mestnega fizika dr. Kovača, da bi mu štela leta provizornega službovanja. Navzočnih je bilo 19 odbornikov. O novem klavničnem redu je v imenu policijskega odseka poročal grof Chorinsky. Odslej bodo morali mesarji in gostilničarji klati vso živino v klavnici in Btrogo bode prepovedano uvažanje mrtvega mesa v mesto. Vsako mrtvo meso se bode zaplenilo in na korist mestnih revežev prodalo, ako bo zdravo, drugače pa uničilo. Razen tega bo vsak, k» ga bodo zasačili, da uvaža meso mrtve živine, kaznovan v smislu cesarske naredbe od 2. aprila 1854 1. z denarno kaznijo od 5 do 100 gold., ali pa z zaporom od jednega do dvajset dnij. Samo zasebniki bodo smeli klati doma, a morali bodo zato od magistrata v vsakem slučaji imeti posebe dovoljenje, katero se njim bode izročalo brezplačno. Drugi paragrafi klavničnega reda se tičejo tega, kako se imajo mesarji v novem poslopji vladati, koliko časa da je živina prosta takse za hlev (24 ur) i. t. d. Regali želi, naj bi živinozdravnik bil zavezan vsako živino v teku dveh ur pregledati; L a s s n i k in grof Chorinskv temu ugovarjata in Regalijev nasvet ne obvelja. Regali tudi nasvetu je, naj bi se pristojbina za klanje in za to, če bo živina dalje v hlevu mestne klavnice ko 24 ur, nekoliko znižala, a dr. Suppan opomina, daje mestni zbor o tem uže storil sklep, na kateri se naslanja klav-nični red. Glede plačila za rabo tehtnic v klavnici nasvetuje odsek za govejo živino po 20 kr., za prašiče po 15 kr. in za teleta po 10 kr. Regali pravi, da so te pristojbine previsoke. Mestni komisar Tomec pa razjasni stvar, da goveja živina se v obče ne vaga, prašičih pa prodajalec plača tehtanje. Potem se nasvetovane takse odobre. Za rabo ledenice se določijo ravno tiste pristojbine, kakor veljajo zdaj za mestno ledenico na cesarja Jožefa trgu. S tem je klavnični red odobren in grof Chorinskv poroča še o preselitvi sejma za prašiče. Redarstveni odsek nasvetuje, naj se sejem od zdanjega prostora na Poljanskej cesti pred cukrarnico prostavi o zimskem Času na prostor pred klavnico ob cesti in na prostor za klavnico ob Gruberjevem kanalu, po leti pa naj bi bil sejem na ua klavničnem dvorišči. Dr. vitez Bleivveis je proti temu, da bi bil sejem na klavničnem dvorišči, kajti potem bo malo snažnosti v klavnici; zunanji prostor pred klavnico naj se zagradi in tam naj bode sejem po zimi in po leti. Regali misli, da bode motilo komunikacijo, ako bo sejem poleg ceste ; on meni, da bi bilo dobro, če bi mesto kupilo travnik do Štepanskega mostu in tam naredilo živinski sejem. Mestni komisar Tomec izjavi, da se je zaradi tega ozir jemal na klav-ničuo dvorišče za prasji sejem, ker bode prostor pred klavnico morebiti rabiti mo- ral za goveji sejem, kajti deželna vlada itak na to dela, da se zdanji živinski sejmski prostor zamenja. Tudi se mesto nekoliko ubrani konkurence, kajti dozdanji posestnik tehtnice se ž njo lehko preseli h klavnici; ako bode* pa sejm na dvorišči klavnice, se bode vse vagalo na mestnej tehtnici. Pri glasovanji se sprejme predlog dr. viteza Bleivveisa, da ima biti sejem Je zunaj klavnice. Končno se tudi sklene, da se konji od voz, ki pripeljejo prašiče na trg, ne smejo devati v klavnične hleve. (Dalje prih.) Domače si vari. — (Opomin.) Pokojni J ur či č je izposodil nekoliko knjig, ki so lastnina „Narodne tiskarne", oziroma uredništva „Slov. Naroda". Vmes je razposojenih tudi nekaj starejih letnikov našega lista, katere bodemo zdaj potrebovali. Ker ne utegnemo "opomniti vsacega osobno, po tem potu pozivljemo gospode, pri katerih se nahajajo omenjene knjige, da nam jih čim preje moči blagovole vrniti. — (Za češko narodno gledališče.) Vstopnice in sedeži za predavanje, katero g. Ivan Hribar, banke „Slavije" glavni zastopnik, prireja danes ob 11. uri dopoludne v či-talničnej dvorani na korist fondu za zopetno sezidanje pogorelega češkega narodnega gledališča, se od 10. ure naprej dobivajo pri blagajni pred vhodom. — (Za javno tombolo,) ki bode jutri popoludne na Kongresnem trgu, se je spe-čalo uže precej kartelj in uspeh bode gotovo povoljen, če le vreme ostane ugodno. Pred začetkom tombole bode v Zvezdi svirala si. 26. pešpolka izvrstna godba, katere zaradi vojaških vaj uže dalje časa nijsmo slišali tukaj. — (Ljubljanski mestni odbor) bode v ponedeljek popoludne ob 5. uri nadaljeval predvčerajšnjo svojo sejo, katera je morala pretrgati se, ker zbor po odhodu nekaterih odbornikov, ki so ob G. uri šli k seji trgovinske obrtne zbornice, nij bil več sklepčen. — (Ljubljanski učiteljišči.) Nekaterim dunajskim listom se je brzojavilo iz Ljubljane, da se v tukajšnji učiteljišči sprejemajo samo taki učenci in učenke, katerih materin jezik je slovenski. „"VViener Abendpost" pa odgovarja, da to nij res, in pravi, da je naučno ministerstvo samo ukazalo, da morajo glede predmetov, ki se predavajo slovenski, vsem učencem rabiti slovenske učne knjige in da vsi učenci morajo iz teh predmetov delati izpite v slovenskem učnem jeziku. Ob jednem izjavlja „Wiener Abend-post", da so učiteljišča državni, ne deželni zavodi in tako razdeljeni, da je moč vzgajati dosta učiteljev za vsako narodnost; ljubljanski učiteljišči sta torej v prvej vrsti opredeljeni izobraževanju učiteljev za slovenske ljudske šole; če se pripravniki s Kranjskega hote izučiti samo za nemške šole, jim je hoditi v nemška učiteljišča zunaj dežele. — (Imenovanje.) Martin Seneko-vič, naš rojak, imenovan je ravnateljem višjega gimnazija v Gospiči. — (Duhovenske spremembe v 1 j ubij anskej škofiji.) G. dr. Ivan Gogala je imenovan vodjo v bogoslovji in g Toma Zupan vodjo v Alojznici. G. Matej Klun pojde za beneficijata v Šmartno pri Litiji. G. Mihael Arko pa za kaplana v Škofjo Loko. — (Državne obrtne štipendijepo 300 gld. na leto,) katere je ministerstvo za uk in bogočastje ustanovilo za najbolj odlične učence tukajšnje, z veliko realko zvezane, nadaljevalne obrtne šole, da bodo pohajali c. kr. obrtno učilnico v Gradci, dobili so: Peter T o-man, Ernest Cigoj in Kari Coriari. — (Koncert.) Drevi bode v čitalničnej restavraciji svirala gledališka godba pod vodstvom kapelnika g. Majarja. Vstopnina je prosta. — (Ustrelil) je v petek popoludne na ljubljanskem gradu vojak na straži kaznenca, ki se je baje z nekaterimi tovariši skozi okno norca delal iz njega. — (Hrvatska čitaonica v Kastvu) prireja v 19. dan t. m. na korist „liratovščine hrvatskih ljudij v Istri" zabavo s tem-le pro gramom: 1. Lžirarov potpouri „Živila Hrvatska", svira glasba domačih diletantov. 2. I. Jurkoviča „Kumovanje", vesela igra v 3. činih. Provaja domače kazalištno diletantsko društvo 3. Pevanje. 4. Šaljiva tombola. 5. Ples. Po-četek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moškega 1 gld. Darovi prejemajo se zahvalno. l\t\7A\e vesti. * (Za češko narodno gledališče) darovala tudi „Assicuruzione generali" v je Trstu 1000 gld * (Hud potres) je bil 10. t. m. na več krajih srednje Italije. Porušilo se je več hiš in nekaj ljudij je bilo ubitih. * (Goveja kuga) se na Ogrskem zelo širi; prikazala se je tudi blizu Dunaja. * (Rastava na Reki.) Na Reki hote osnovati stalno razstavo ogrskih pridelkov in izdelkov. S tem bi radi dali Magjari Reki nekoliko bolj m.gjarsko lice. * ( M e j n a r o d n a geografska razstava) se je odprla v Benetkah v 1. t. m. Baje, da avstrijske karte vzbujajo splošno pozornost. * ( Naj glob oke j ši predor.) V Pri-bramu so imenitni rudokopi za svinec in srebro. Imenitni so tudi zarad preglobokih jam ali predorov, v katere morajo rudarji hoditi. Ravno tu je najglobokcjši predor celega sveta. Tako imenovani Albertov predor meri namreč v glo-bočino 1032 metrov. * (Vojna ladija) z imenom „Tevtonu se je Angležem razbila na poti okolo Afrike. Na njej je bilo 300 potovalcev; rešilo se lih je le malo število. * (Kralj Ja-Ja.) V Afriki so res Iju-beznjive razmere. Angleški listi poročajo, dn se je kralj Ja-Ja na zapadnej obali v Afriki moral bojevati z vstajnimi podložniki. Uprli pa so se proti njemu zaradi toga, ker je kralj j hotel povzdigniti obrt, a prebivalci nijso bili z njim istih mislili. Kralj je zmagal. Premagane pa je ukazal kuhati v olji in njihove kože s čela je vporabil za kinč svoje palače. * (A mer i kan s k o. ) V severnej Karo-lini se je pred kratkim sam usmrtil William Drookes na poseben način. Nekaj dnij prod svojo smrtjo je hotel svojo ženo ustreliti, a samokres se nij hotel sprožiti. To ga je pa tako ujezilo, da je jevno naznanil, da se bode v 17. dan avgusta obesil; dejal je, da bode radovednežem uže naznanil s strelom, kjer si bode vzel življenje. Točno ob 12. uri istega dne začu! se je strel, samomorilčevi prijatelji so hiteli na kraj, od koder se je slišal strel in tam so našli Drookeja vrhu drevesa sedeti, okolo vratu pa je imel pridrgneno vrv. Ko so ga prosili, naj gre doli, se jo uljudno poklonil, skočil z drevesa in vrv mu je strla vrat. pa vem, da v druzih mestih človek mnogo bo!j pogosto nahaja fijakarje, nego v Ljubljani. Ker to gotovo nij napačno in Ljubljana rada posnema velika mesta, da bi fle ona postala ve-'ika, zatorej bi kazalo, da bi se naši pizvo-ščiki" neko i drugače ra/.postavljali, nego dozdaj. Mnogo imenitne gospode stanuje n. pr. okolo Križevniške cerkve, razen tega je blizu nje več uradov: deželna vlada, okrajna sodnija, vojaško, odvetniške in beležniške pisarne; kolikokrat treba naglomu voza pa kje ga dobiti? Najbližji stoji tam kje pred kazinom! Ravno taka je pri sv. Jakobu, kjer je deželna sodnija, državno pravdništvo itd., ali pa na Val-vazorjevem in Cesarja Josipa trgu, kjer se nahajajo v .d finančni uradi, okrajno gjavarstvo, šole, duhovenske gospodske i. dr. — pa nikoli nikjer nobenega voza! To je skoro tako, kakor da so v Ljubljani ljudje zaradi fijakarjev, rte pa fijakarji zar.idi ljudij. Na Mestnem trgu in pred „Slonom" pp. navadno toliko fijakarjev stoji, da so sami sebi na poti in drugim, zlasti ker se ftjakarski hlapci nastavljajo po trotovarji in po vrhu še razne burke uganjajo, da drugi ljudje niti ne morejo naprej. Sploh našemu redarstvu, katero mnogi pot svoj nos vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo, priporočam, naj se bolje pati na te fijakarske hlapce, mej katerimi je več neroduežev, ki se na ulicah jako surovo obnašajo. Drugod i gospodska tega ne trpi, nego posebno ostro gleda na to, da se spodobno vedejo ti ljudje in uljudno. Včasih se nekateri na glas tako podlo pogovarjajo mej sabo, da pohujšujejo mladino in v zadrego spravljajo poštene ženske, k'tere mimo hodijo. Tudi zaradi tega bodo bolje, da se fijakarji drugače razdele, pa da jih ne bode toliko na jednem kupu. Razen zdanjih postajališč naj se jih nekaj nastavlja na Cesarja Josipa trgu, nekaj pred sv. Jakobom, nekaj poleg Križevnikov, nekaj morebiti tudi na Bregu in nekaj pred gledališčem. Pa še neko nepi iliko moram omeniti. Kdor v tržne dni zjutraj hodi po velikem trgu, ve\ kakšna gnječa je vselej tam. Več nego tri četrti širjive prek vsega trga povzamejo kmetice in branjevke, ki prodajajo; na drugoj strani stoji dolga vrsta fijakarjev in samo po sredi ostaja ozka cesta za vozove in ljudi, ki od vseh krajev vro tu sem in ne mogd ogibati se hitro jeden druzemu, tako da se vsak hip kje zagvozdi promet, pa nastane krik in kreg. Čuda, da se ne zgodi večkrat kaka nesreča. In tu bi bilo prav z malim lehko pomagano. Ali ne morejo fijakarji v tržne dni vsaj do 10. ure dopoludne mesto na trgu stati za vodo na Krancevein nabrežji, kjer imajo prostora dovolj ?! —t—. l.isini«-ii oprai iiišli ii. GtaSD. J« M. v ! čah. Sedaj imate plaćano do 81. oktobra t. I. Vol- il*«** I ta no. SI. ljubljanskej mestnej gospodski. V našem mestu so odločeni le trije kraji, kjer smejo postajati fijakarji z visoke gospodske dovoljenjem, namreč na Dunajskej cest*, na Kongresnem in na Mestnem trgu. Jaz ne vem, ali si. mestni magistrat misli, da samo v teh mestnih oddelkih stanujejo ljudje, ki potrebujejo fijakarje, drugi pa da se nikoli ne vozijo in torej, če prav kdaj hote imeti voz, lehko četrt ure daleč ponj hodijo ali pošiljajo: to Tržii«» <•«*■» «* v Ljubljani 17. septembra t. 1. Plenic« hektoliter 9 tfld. 10 kr.; — rež G gld. 01 kr.; — fetalen 4 gld. 40 kr.; — OVei 11 gld. 09 kr.; — ajda 5 gld. 61 kr.; — proso 4 gld. f>i> kr.; — koruza 5 glđ. 80 kr.; — krompir L00 kilogramov '2 gld. f)0 kr. ; — fižol hektoliter 7 tfld. — kr.; masla kilogram gld. 90 kr. j mast — gfđ. 84 kr.; — Spoh friseii — gl<£ 7H kr.; Speli povojen — gld. 7H kr.; — jajce poti', kr.; — mleka liter H kr.: — govedine kilogram 66 Ur.: — teletnine -r>o kr.; — svinjsko meso <50 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 11 kr.; — slame 1 g d : gld. GO Enotni drž. dolg v srebru ... 77 »40 Zlata renta........94 . 10 l«u'0 drž., posojilo . . ... 130 „ 75 Akcije narodne banko..... 829 „ Kreditne ukeije........'loiJ , 50 Londoi . -........117 „ 75 Srebro..........— „ — Napol...........9 „ .16 C. kr. cokini........ii „ 56 Državu«- uia.ke . .....57 „50 kr. ozdravlja pismeno specijalni zdravnik umi Ho Hi* Nltuluegit izlečka z«1ravt*tveno pivo so je skazalo kot prav izvrstno krepilo. Itlujor UitiKe. delegiranec c. pruskih bolnic. Svarilo! pri rabi ponarejenih, takozvanih sladnih izdelkov. Zahtevajo naj se le prnvl, 57 krat od cesarjev in kraljev in največjih medicinskih \ (Makov odlikovani in priznani Iv. Hoffovi sladni izdelki z varstveno znamko (podoba izumiteljeva), registrirano pri c. kr. kupjSijskej Bodniji v Avstriji in Ogrskoj. Napravim izdelkom drtizih manjkajo zdravilne snovi zelišč in pravo narejanje Ivana IlolVa sladiub izdelkov in lehko po izjavah zdravnikov zelo škodljivo vplivajo na zdravje. Pravi Ivan Hoffovi sladni bonboni za prsa so v višnjevem papirji. Menj kot za 2 gld. se ne pošilja. (518—2) S3a.log-e: V Ljubljani: O. IMeeoli, Ernzin. Itirscliiis, lekarnarja, 1». I.HHNiiil*. II. IWencel, špecerijska prodajalniea. V Gorici: I*cicr Vcuutti. Isdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1*. 5531