DRŽAVNO TOŽILSTVO i Došlo • 1. X. 1930 izhaja vsak daa popoldne, tzvzemsi oeOette la prazaike — InaenU do 99 pec*t UredmŠtVO in ItpravniŠtVO t PO DRUŽN1CE: a Din 2—, do W0 vrst Din 2.50. od 100 do 900 vrst a Din 3—, ve** toeeratl petit ' MARIBOR, Grajski trg št 8.__ CELJE, Kocenova uL 2. - Tel. ISO vrsta Din 4—, Popust po dogovora. Inaeratni Slovenairl Narode Ljubljana, KnaHova lil. 5 NOVO MCSTO, Ljubljanska tel št 36 Jesenice Ob kolodvoru 101. — — velja mesečno v Jugoslaviji Dto 12—, a* inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št 3132, 3123, 3134, 3125 in 3126. Rač*n pri pošt ček. zavcKte v Ljubljani št 10.351. MOŽNOST IZVENPARLAMENTARNE VLADE V NEMČIJI Glasovi o vladi diktature v slučaju nesposobnosti parlamenta za redno delo Berlin, 30. septembra. List »Germa-rita«, kPje glasilo državnega kancelarja Briinninga, poroča, da se ie ugotovila v dosedanjih posvetovanjih državne vlade potreba vlade z diktatorskim sistemom v slučaju, ako bi se izkazalo nemogoče delati s parlamentom. Državne posle bi vodil dalje brez parlamenta sedanji kabinet dr. Briininga na podlagi pooblastila državnega predsednika. Berlin, 30. septembra. Spričo odločitev, ki imajo pasti v najbližjem času, je značilen članek, ki so ga objavili listi nemške ljudske stranke. Po opisu težkoč položaja, v katerem se omenja možnost poraza Bruningove vlade v parlamentu, kakor tudi ovire, na katere bi naletela manjšinska vlada desnice ali levice, navaja ta članek:. Kot izhod si je mogoče misliti sestavo kabineta nestrankarskih strokovnjakov in oseb, ki se jim mora dati v danem primeru pooblastilo za izvedbo velepoteznih reform na podlagi čl. 48 ustave. Ta rnožnost se more tudi zato upoštevati. feer so problemi finančne in davčne peiorme, gospodarske sanacije ter reforme državne uprave narasli že pre- ko moči in sposobnosti državnega zbora, zlasti v njegovi sedanji sestavi. Značilno je tudi to, kar pišejo ->Munchner Neueste Nachrichten«, ki imajo običajno dobre informacije iz okolice državnega predsednika. Tako pravi ta list: Imamo vzrok za domnevo, da se osiveli državni predsednik noče ukloniti diktaturi večine državnega zbora in kakor že prej predstavlja s tem trajno voljo nemškega ljudstva, ki je stalna in se ne vznemirja od nobenih volitev. Tej volji se sploh ne postavlja vprašanje, ali naj se išče dr-žavnozborska večina s socialnimi demokrati ali narodnimi socialisti, temveč zahteva' da se krene od slabotne, trenutne in večini služeče politike splošne neodgovornosti. Hitler o svoji pofittki London, 30. septembra. Dopisnik »Dailv Maila« je imel priliko govoriti v Leipzigu s Hitlerjem. Isti list je objavil pred kratkim članek o zadnjih volitvah v Nemčiji, v katerem je lord Rothermere zelo hvalil Hitlerja in naglašal velik uspeh njegove agi- j tacije v Nemčiji. 1 Pred sestavo avstrijske vlade \ Seipel prevzame zunanje ministrstvo — V Vaugoinovo vlado vstopijo tudi zastopnic* Heimwehra Dunaj. 30. septembra. Bivši zvezni kancelar dr. Seipel je izjavil, da je pripravljen prevzeti v Vaugoinovem Ka-b»Đetn zunanje ministrstvo. Vojno ministrstvo bo novi kancelar vodil dalje. Vangoin namerava še nocoj sestaviti novo vlado. Kakor javlja >ReichsposT<, bo Heimwebr zastopan v vladi po eoeni ali več ministrih. Ni izključeno, *k* bo knez Starhemberg sam vstopil y vlado. Druge podrobnosti o sestavi ▼tede bodo odvisne od končnoveljav- nih sklepov današnjih konferenc vele-nemcev in Landbunda. Na vsak način je treba za danes pričakovati sestalo vlade. Ako bo Vaugoin sestavil maaj-šinsko vlado, bo takoj po imenovanju vlade sklical ministrski svet, ki bo predlagal zveznemu predsedniku razpust parlamenta. Odločitev zveznega pre I ednika o tem predlogu se pričakuje za danes ali najkasneje za jutri. Kot dan novih volitev bi v tem primeru prišel v poštev 16. november. Pravilnik o gozdarski službi Podrobnejše določbe o organi zaci žavni Beograd, 30. septembra. V smislu zako* na o gozdovih je ministrstvo za šume ki rudnike izdalo pravilnik o organizaciji gozs danske službe pri siplošni državni upravi. Poteg drugih vsebuje naslednje določbe: V posebnih razmerah morejo hrti ime* novani poedinj šumarski relereivti za dva aH več srezov skupaj. Posamezna področja referntov odredi minister notranjih poslov ▼ sporazumu z ministrom za šume in rud* nike. Sedež in področja šumarsko^tehnič; nega osobja odredi ban na predlog šumar s skega odseka. Šumarsko osobje pri občem upravnem obiastvu imenuje v smislu zako* na o uradnikih v glavnih skupinah kralj, ostale pa minister šum in rudnikov, razen uradnikov do zaključene III. kategorije 2. skupine, ki jih postavlja, premešča in upo* kojuje ban. Šumarski referent pri občnem upravnem obiastvu more biti samo šumar; ski strokovnjake s popolno fakultetno iz* obrazno a*i njej enako visokošolsko r& obraz bo, more samostojno opravljati šum* sko gospodarstvo. Za šumarsko tehnično pomožno osobje se zahteva, da ie napravilo predpisaTM >zpit za to službo. Nad logarji morajo imeti razen tega še deset tet efek* trvne šumske pomožne službe, šumarskemu strokovnemu in pomožnemu osebju pri upravnem oblastvu pripada za službeno potovanje povrnitev stroškov na račun strank, če s« je izvršilo potovanje na nji= h ovo zahtevo aH če to predpisujejo poedi* ne določbe zakona ab naredbe. Šumarsko osobje pri občem upravnem oMastvu sme opravljati tudi privatne posle, toda samo z dovoljenjem ministrstva za šume in rud* nike, če ni ta njihov privatni posel v na* sprotstvu z njihovo službo in če ne ovira }$Mm.....iili sfeižbetrih dolžnosti. Šumarsko p gozdarske službe pri splošni dr-upravi osobje pri občnem upravnem oblastvu ima pravico nositi strelno orožje, dočim ga šo* marsko tehnično pomožno osobje mora no* siti. Celokupno šumarsko osobje občega upravnega ob Pastva stoji pod vrhovnim nadzorstvom ministra za šume in rudnike, ki rrra pripada pravica za nadzorovanje dela celokupnega osobja rudri po odposlan* cih. V nadaljnem se našteva»jo posti, ki spa* dajo v pristojnost odseka za šumarstvo pri banski upravi. To so med drugim šumar* sko*tehnična služba, šumarska policija, organizacija šumarske službe, odobravanje šumarsko* gospodarski h načrtov, naerzoro* vanje šumskega gospodarstva po vseh goz* do vi h, zlasti onih, ki stoje pod glavnim nadzorstvom, izvajanje zakona o gozdovih m sicer stvarnih naredb in predpisov, po* gozdavanje goličarv, nadzorovanje nad dre* vesnicamd, lri se vzdržujejo z državnimi afi banovinskimd sredstvi, odobravanje ceni; kov za šumske proizvode, evidenca izkoru ščanrja šum itd. Razen tega ureja vzgajanje in izvoz divjačine ter se mu predlagajo ▼ odobritev načrti ra "vsa tehnična dela, v kolikor ne presegajo zneska pol miHjona dinarjev. Odseki m. šumarstvo morajo pa* žiti. da so vsi nameščenci strokovno kva* lificirarri. Najkasneje vsakega meseca maja imajo odseki predlagati ministrstvu za šu* me in rudnike letna poročila o vseh šumar* sko*lovskih odnosa jih v banovini. Nadlo* garje imenuje ban na predlog sumarskega odseka in spadajo v kategorijo zvanicni* kov s posebnim statusom. Njihova dolžs nost je skrbeti za čuvanje in zaščito goz* dov ter divjačine v svojem službenem področju. Nadlogarii se ne smejo naviti s kakimi drugimi službami, zlasti pa ne 6 Hitler je dopisniku »Daily Maila« izjavil, da visoko ceni članek Rothermera, ker Nemci niso navajeni, da jih razumejo drugi narodi. Lord Rothermere je hotel opozoriti svet na težavne razmere, v katerih živi Nemčija, ki ima po 12 letih suženjstva, naloženega, versailleska pogodba pravico, da postane enakopravna z drugimi narodn Lord Rothermere je spoznal, da sc ne sme več izzivati in spravljati v obup tako velikega naroda, kakor je nemški in ga tirati z brezmiselno in maščevalno politiko v naročje boljševizmu. S svojim člankom je napravil veliko uslugo Evropi in je upati, da bodo njegovi nasveti pripomogli k prijateljski ureditvi evropskih zadev. Očitali so mi, je nadalje dejal Hitler, đa pripravljam v Nemčiji državni prevrat. Nič ni bolj brezmiselnega kot ta obdolžitev. Kako naj mislim na revolucijo, ko razpolagam v zbornici s 107 mandati, ki jih bom gotovo pri prihodnjih volitvah še podvojil. Končno je Hitler izrazil upanje, da bođo veliki novinarji, kakor je Rothermere, v sedanji veliki evropski krizi pripomogli k razčiščenju položaja in da Angleži in Nemci ne bodo vedno ostali medsebojni sovražniki. k upe ev aru jem lesa in ne smejo jemati na* grade od nikogar, s katerim so v službe* nem razmerju. Pravilnik stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah.« Kočljiv položaj v Španiji Pariz, 30. septembra. Kakor javlja : Journal < iz Madrida, je v enem delu Španije položaj zelo resen. V Santiagn je bilo proglašeno obsedno stanje. Od tamkaj se je stavka razširila na La Coruna in Ponte Vedra, kjer je prišlo do krvavih spopadov med stavkujočimi in policijo. Tudi v Orense je zvečer izbruhnila generalna stavka. Trgovine so zaprte, Časopisi niso izšli. V Vigu je bila proglašena 24 urna generalna stavka, da se podpre prebivalstvo v Lugu, ki je zahtevalo odpoklic dosedanjega guvernerja province. Revolucijski pokret v Južni Ameriki Newyork, 30. septembra. Po poročilu iz Montevidea narašča v Uruguavu vedno bolj revolucijonarno gibanje, ki je v glavnem naperjeno proti predsedniku Campisu de Guy. Vojaška posadka v Montevideu je v stalni pripravljenosti. Tudi policiji je bila razdeljena ostra municija in so bili sploh ukrenjeni vsi varnostni ukrepi. Po dosedanjih vesteh še ni popolnoma jasno, kaj je vzrok tega revolucionarnega gibanja, vsekakor pa nastopajo proti predsedniku republike njegovi nasprotniki zelo ostro. Buenos Aires, 30. septembra. Po zadnjih vesteh se je tudi v Ecuadorju notranjepolitični položaj zelo poostril. Po odstopu notranjega ministra Morena in državnega podtajnika v notranjem minisrstvu je sedaj odložil svoje mesto tudi predsednik republike, Ayora. Za predsednika je bil imenovan dosedanji vojni minister polkovnik Guerrero. Poplave v Italiji Milan, 30. septembra, Poplave v provinci L* v orno so povzročile veliko materijalno škodo. Samo na enem posestvu se ceni škoda na pol milijona lir. Med Tesino in Libono so uničeni vinogradi v širini 12 kilometrov. Nesreča na Lagu Maggtore Rftn, 30. septembra. Med vožnjo z motornim čolnom, v katerem se je vozil znani milanski industrijalec in podpredsednik vzorčnega sejma GraneHi na Lagu Maggi-ore, je nenadoma nastala strahovita nevihta. Sin, nečak Granellia, ter mehanik so skočili s čolna v vodo, ker se je vžgal rezervoar z bencinom. Požar se je posrečilo pogasiti, plavajoči pa so omagali ter utonili. Pomoč je bila nemogoča zaradi teme. Padec žitnih cen Chicago, 29. septembra. AA. Cena žitu je ponovno padla za povprečno 4 centime. Padec pripisujejo vestem, da je Rusija najela nove tovorne ladje za prevoz svojega žita na svetovna tržišča. Italijanski tisk o bruseljskem procesu Odmev obsodbe atentatorja na Italijanskega prestolonaslednika — Napadi italijanskih listov proti predsedniku bruseljskega sodišča Rim, 30. septembra. Mila obsodba porotnega sodišča v Bruslju atentatorja na italijanskega prestolonaslednika Umberta in posebno še govori opozicijskih voditeljev na procesu, ki so izzveneli v ostro obsodbo fašističnega režima, je izzvala v italijanskem tisku živahne proteste. Listi očitajo lahkomiselno širokogrudnost predsedniku sodišča, češ, da je postala sodna dvorana z njegovim dovoljenjem torišče za agitacijske govore italijanskih opozicijskih voditeljev. Zadeva je italijanskemu tisku tem bolj neprijetna, ker so odlični italijanski parlamentarci temeljito razgalili fašistični režim in s svojim nastopom še ojačili silen vtis tržaškega procesa in justifikacije štirih Slovencev. 3>La Tribuna« piše: Pričakovali smo, da bo Belgija upoštevala italijansko-bel-gilske odnošaje, italijanskega prestolonaslednika in njegovo soprogo. Proces pa je pokazal, da smo se motili in da je postala Belgija zavetišče protiitalijanskih elementov, ki v zvezi s prostozidarji streme za izpremebo sedanjega režima v Italiji. S tem je Belgija grdo kršila zakone gostoljubnosti in pokazala, da je pozabila na italijansko-belgijsko bratstvo v svetovni vojni. Zelo ostro napada bruseljski proces »Popolo d'Italija«, ki naglasa, da so italijanski begunci uporabili bruseljski proces za nesramno gonjo proti režimu, ki je italijanske borce v svetovni vojni obvaroval pred zapostavljanji in žalitvami v letih 1919. do 1921. List protestira proti predsedniku bruseljskega sodišča, ker je dovolil, da se je sodna dvorana izpreme-nila v navadno politično zborovanje protifašističnih krogov. »Corriere della Sera« naglasa, da je atentator priznal svoje dejanje, kljub te-n u pa so ga branitelji Nitti, Turati in drugi naslikali kot jagnje in uporabih to priliko za najbolj prostaške napade na fašizem in kraljevo rodbino. Končno poudarja, da je bilo obnašanje opozicijskih voditeljev podlo, ker so na nevtralnih tlen napadali sovražnika, ki se ni mogel braniti. Kakor se zdi, je zbudil bruseljsKi pto-ces v fašističnih krogih v Italiji veliko razburjenje in skrb za prihodnjost. Sodl-e o fašizmu, izrečene pred bruseljskim sodiščem, so globoko odjeknile v vsej Evropi in še poslabšale stališče fašističnega režima, ker je izpostavljen zadnje čase odločnim napadom protifašističnih elementov, ki so se zadnje čase zelo ojačili s pritokom tisočerih beguncev, prihajajočih t vedno večjem številu v inozemstvo. Imperijalna konferenca v Londonu Izjave državnega tajnika za domfniione o programu britanske imperijalne konference London, 3t). septembra. A. Včeraj je državni tajnik za dominijone Thomas podal novinarjem izjavo o glavnih točkah programa imperijalne konference, ki se otvori jutri. Med drugim je izjavil, da so bile glede na odnošaje med državami britanskega imperija glavne smernice ustavnega stanja določene že na imperijalni konferenci leta 1926., ki je izdelala definicijo položaja in medsebojnih odnošajev samoupravnih enot, ki tvorijo Veliko Britanijo in dominijone. Poročilo te konference je pojasnilo kakega življenskega pomena je načelo sodelovanja za britanski imperij. Sedanja konferenca bo rešila še najavljena vprašanja pravnega položaja. Poročilo priporoča, naj se ustanovi poseben odbor, ki bo razpravljal o tem. Minulo jesen se je sestala v Londonu izredna konferenca, ki je razpravljala o zakonodaji dominijonov in o trgovskem in plovnem zakonu. Ta konferenca je predlagala, naj se ukinejo neke omejitve suverenosti dominijonskih zbornic, češ da so zastarele. Politični krogi menijo, da ovirajo te omejitve ustavni razvoj domijonov. Zato je potrebno, da se ukinejo in tako v polni meri zagotovi svobodno in popolno sodelovanje enakopravnih delov britanske- ga imperija. Nadalje bo imperijalna konferenca razpravljala o važnih zunanjepolitičnih in obrambnih vprašanjih. Pri tem bo brezdvomno razpravljala o delu za zagotovitev svetovnega miru, kar je cilj, ki mu je posvečala sedanja vlada od svojega obstoja vse svoje moči in je zato sklenila londonsko pomorsko pogodbo ter pristopila h konvenciji o opcijski klavzuli. Naravno je. da bo mirovna akcija angleške vlade veliko boi: uspela, ako bo uživala podporo vseh delov britanskega imperija. Zato bo ena izmed glavnih nalog konference, da razpravlja o akciji v korist varnost! in razorožitve. Nadaije bo konferenca razpravljala o gospodarski politiki britanskega imperija, ki je v veliki meri odvisna od dobre voije raznih vlad. Na vsak način bo konferenca skušala spraviti v sklad gospodarske interese posameznih delov britanskega imperija in odpraviti vse. kar vzbuja medsebojno nezaupanje. Blagor britanskega imperija je v veliki meri odvisen od razvoja industrije in zato bo konferenca skušala najti sredstva za gospodarsko povzdigo in razvoj trgovine in industrije. Kneza Arzen in Pavle na poti skozi Ljubljano Ljubljana. 30. septembra. Z danaŠ-šnfim jeseniškim brzovlakom, ki se ustavi ob 9.04 v Ljubljani, sta se pripeljala iz Bohinjske Bistrice knoz Arzen in knez Pavle. Vlak je stal na postaji nekaj minut, nakar sta visoka gosta nadaljevala potovanje v Beli Manastir. Kneginja Olga je ostala še dalje v Bohinju. Minister Sernec izročil banske posle LJubljana, 30. septembra. Davi je prispel v Ljubljano z beograjskim brzovlakom minister za šume in rudnike irtž. g. Dušan Sernec. Na kolodvoru sta gra sprejela podban dr. Pirkmajer in železniški direktor dr. Borko. Minister inž. Sernec se je takoj odpeljal na svoje stanovanje, dopoldne pa je izročil posle banske uprave podbanu dr. Pirkmaierju kot vršilcu dolžnosti bana. Petrolejski vrelci v Nemčiji Berlin, 29. septembra. AA. V bližini Han-novra so odkrili ogromne množine petroleja. Strokovnjaki izjavljajo, da bodo mogli vrelci proizvajati 16 ton na m. Delavski izgreai v iokiu Tokio, 30. sept. Poročevalec »Dnilv 7-legrapha« javlja o velikih demonstracijah, ki so jih priredile japonske delavke v industrijskem okraju Tokia. Vzrok za protestne demonstracije je bil odpust 500 delavk v tvornicah. Demonstriralo je približno 8000 japonskih delavk. Množica je prepevala revolucijonarne pesmi ter nosila v sprevodu rdeče zastave. Delavkam se je pridružilo veliko število drugega občinstva. Močni policijski oddelki so bili brez moči proti demonstrantom. Prišlo je do spopadov, pri katerih je bilo več demonstrantov in policistov ranjenih. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.745 — 22.S05 (32.775). — Berlin 13.445. — Bruseli 7*875. — Budimpešta 9.8877. _ Curih 1094 4 — 1097.4 (1095.9). _ Dunaj 795.76 - 79S.76 (79726). — London 274.0* — 274. S6 (274.46). — Newyork 56.37. — Pariz 221.66. — Praga 167.17 — 167.97 (167.57). — Trst 294.55 — 296.55 (295.55). INOZEMSKE RORZE. Cerih: Beograd 9.12S75. — Pari: 20.22625. — London 25.04375 — Ne\vyor 515.325. — Bruseli 71.86. — Milan 26.9SJ — Amsterdam 207.86. — Berlin 122.67 -Dunaj 72.75. — Soija 3.73. — Praea 15.2S — Varšava 57.75. — Budimpešta 90.225. -Bukarešta 3.065. Mladinsko in starostno skrbstvo Ljubljane Socijalne dajatve mesta so narasle od L 1920 za 2,905.928.50 Din. Samo da je konec skušenj Režiser prof. O. Šest o jutrišnji premijeri »Sna kresne noči« Ljubljana, 30, septembra. Nekateri Ljubljančani mislijo, da so vsakoletne dajatve za socijalno politiko neproduktiven kapital ali zlo, katerega bi ne smeli zagovarjati. Zopet drugi so mnenja, da Ljubljana v splošnem ne posveča zadostne pažnje socijalnim prilikam širokih plasti prebivalstva in da so socijalne dajatve mesta nezadostne. Da vidimo, kdo ima prav, si hočemo na kratko ogledati vprašanje socijalne politike Ljubljane. V interesu naroda, države in končno vsega prebivalstva našega mesta je, ohraniti splošnosti zdravega, koristnega ter dela-zmožnega občana. To se pa more doseči le s pravilnim izvajanjem socijalne politike, ki je samo upravljanje organskega kapitala človeške družbe. Le mesto, ki ne vodi socijalne politike samo v mejah občinskega reda ter domovinskega in ubožnega zakona, more z gotovostjo računati na popolni napredek, razmah in razvoj. Posebno pažnjo pa mora posvečati mesto otrokom in mladini sploh. Vsakdanje življenje Ljubljane nam namreč dokazuje, da povzroča pomanjkljivo ali zanikerno vzgojena ali celo demoralizirana mladina pozneje mestu občutne stroške z lečenjem po bolnišnicah in hiralnicah, blaznicah in sličnih zavodih, ali pa pada v življenju vedno globlje in kot poosebljena nesreča vse svoje življneje roma od sodišč do jetnišnic, od ene odgonske postaje do druge ter navadno konča svoje izgubljeno življenje v zaporu, hiralnici ali blaznici. Taki domačini so leta in leta od svojega žalostnega konca v veliko finančno breme domovini in občini. Ljubljana še celo v prvih povojnih letih ni polagala posebne važnosti na svoje mladinsko skrbstvo, kar se — z ozirom na visoko povišanje izdatkov v zadnjem desetletju za oskrbovanje ljubljanskih odraslih domačinov v raznih zavodih — loridko maščuje. Tako je n. pr. še 1. 1920. ljubljansko mestno načelstvo izdalo za oskrbovanje od- Ljubljana, ?* sept. Dovoljeno naj mi bo še vprašanje, ali je učitelj petja lahko kot učitelj - umetnik, ali je učenec, ko je zapustil učitelja, umetnik, že tudi umetnik, dalje še, kako se zgradi in nastane umetnina. Da si na to vprašanje odgovorimo, primerjajmo slikarja in kiparja z učiteljem petja. Bil sem na zadnji Magoličevi razstavi. Med razlago je razstavljalec povedal številnemu občinstvu, kako je postal slikar. V mladosti je bil strasten kvartopirec in nekoč mu je tovariš plačal izgubljeno igro z barvami namesto v denarju. Tako je .Magolič prišel do barv in začel slikati. Tudi kipar mora imeti potrebni materijal, če hoče izklesati kip. — Vsak slikar pa tudi ve, da se dobe različne dobre, pa tudi različno drage barve. In kipar? Ali nima na izbiro različnih vrst marmorja, ki niso enako trde in se tudi ne dado enako obdelovati? Prav tako si mora tudi učitelj petja najprej ogledati materijal, t j. glas učenca. Kako sodijo drugi o našem pevskem materijalu, nam pojasnjuje tale primer: Praški »Hlahol« je koncertiral. v Ljubljani. Navdušenje je bilo splošno. Ljubljanski Čeh mi je hotel napraviti poklon in mi je rekel: »Ah, da imamo mi vaše glasove, ves svet bi osvojili!« Jaz pa sem mu vrnil poklon, rekoč: »Ce bi pa mi imeli samo polovico vaše tehnike, bi nas prav gotovo angažiral sam sv. Peter za stalni ensambl v nebeškem kraljestvu«. Tako imenovanih »velikih glasov«, kj so vredni vsakega učiteljevega truda, ni nikjer v izobilju. Mi Slovenci smo pa srečni, da se lahko ponašamo z obilico prav dobrega materijala, katerega je vredno izobraževati. Naši odločilni glasbeni faktorji pa tega ne vidijo, ali pa nočejo videti. Kiparju se pogosto zgodi, da dobi navidezno prav dober materijal, ko ga pa začne obdelovati, se pokažejo nedostatki. Podobno se zgodi tudi prav pogosto učitelju petja. Da iz takega, navidezno zdravega, v resnici pa bolnega materijala, ne more tudi največji umetnik napraviti umotvora, je jasno ko beli dan. Kakor pa je slika, kip živ dokument ustvariteljeve umetnosti, tako moraš soditi tudi učitelja petja po njegovih učencih. Poglejte umetne cvetice! Večina je tak umetniški nestvor, da jih spoznaš že na kilometre daleč kot proizvod človeške roke. Kraljica Šimiramis pa je bila baje taka umetnica v izdelovanju umetnih rož, da je prevarila s svojimi umotvori celo čebele in metulje. Prav tako kažejo tudi učenci -pevci s svojim pačeniem na kakovost njihovega mojstra. Cim bolj naravno poje pevec, tem večja umetnina je njegovo petje. Narava je pač vrhunec umetnosti. Pa ste že kdaj gledali, kako ustvarla slikar, kipar svoj umotvor? Najprej si napravi skico, ki jo popolnjuje dan za dnem, zdaj na tem, zdaj na onem mestu. Ah -tt pa že morda videli portretista, da je začel najprej izdelovati nos, na katerem ima mecen dražestno bradavico? Za nosom pa bi prišla na vrsto usta in čelo itd. Ne! Ce bi portretist tako slikal, bi napravil le karikaturo, ne pa umetnino. In kako postopa kipar? Ali ne bo izklesal kipa najprej v grobih cb.-;s:h in potem se bo Šele spuščal v pedantv.o :z le-lavo posameznih delov? Prav tako kakor slikar, bo tudi kipar Dopolnjeval svoje de- raslih domačinov v raznih zavodih 48.986 dinarjev 50 para, za skrbstvo ljubljanske mladine pa samo Din 18.605, dočim je predvideno v mestnem proračunu za tekoče leto za oskrbovanje odraslih Ljubljančanov v raznih zavodih izdatkov že v znesku 1 milijon 807.414 Din, za mestno mladinsko skrbstvo pa Din 935.000. Od prevrata do danes je pa izdalo ljubljansko mestno načelstvo za oskrbovanje odraslih domačinov v raznih zavodih Din 11,832.232, za skrbstvo mladine v tej dobi pa Din 5,461.635. Poleg oskrbovanje domačinov v zavodih mora ljubljansko mestno načelstvo izplačevati ubožnim domačinom kot starostno in ubožno preskrbo tudi redne in izredne podpore. Tako je n. pr še leta 1920. Ljubljana izplačala odraslim domačinom Din 42.500 podpor, za tekoče leto je pa v mestnem proračunu previđenim teh podpor že za 1 milijon 190.000. Potemtakem je ljubljansko mestno načelstvo izplačalo svojim odraslim domačinom leta 1920., ko je štelo mesto 50.433 prebivalcev, za starostno preskrbo 91.485 Din 50 para, za mladinsko skrbstvo pa 18.605 dinarjev; a za letos, ko šteje mesto 58.398 prebivalcev, je bilo primorano določiti v mestnem proračunu za starostno skrbstvo Ljubljančanov že Din 2,997.414, za skrbstvo ljubljanske domače mladine pa Din 935.000. Povišanje izdatkov za starostno skrbstvo ljubljanskih domačinov od leta 1920. do danes za Din 2,905.928.50 je poleg posledic vojnih in povojnih časov pripisovati v glavnem nezadostnemu vpoštevaaju mladinskega mestnega skrbstva sploh, tako v prvih povojnih letih, kakor tudi v predvojni dobi. In kot smo zgoraj videli: vse to se Ljubljani že danes bridko maščuje! Da se v prihodnje omejijo tozadevni mestni izdatki ter slične negativne postavke v socijalnem skrbstvu Ljubljane, je dolžnost mesta, posvečati otroškemu in mladinskemu skrbstvu sploh čim večjo pozornost. pa lo dan za dnem, zdaj na tem, zdaj zopet na drugem kraju. In naj učitelj petja postopa drugače? Pri pouku petja se je pri- nas razpasla grda razvada, da se začenja z detajlira-njem, predno se napravi obris. Kaj je prt pesmi, ariji obris? Nič drugega, nego to, da poje učenec arijo od prve do zadnje note v taktu. Od začetnika - pevca se še celo ne sme več zahtevati kot to, da poje pesem, če ima tudi le par taktov, od prve do zadnje note v taktu in da posamezni toni sede. Šele, če učenec pesem v tem pogledu zna, se ga opozori na dinamične In ritmične podrobnosti. Pa neprimerno bolje ko vsaka razlaga je pač, da mu učitelj pesem v izdelani obliki zapoje. Seveda znati mora peti! Ce pa začne učitelj pesem drobiti in izdelovati takt za taktom po svojem okusu, potem nima učenec pregleda, ne jasnega obrisa: zamori se mu pa tudi njegovo lastno čutenje. Vsak dan lahko slišimo, kako učenca, ki mu glas niti ne sedi, kvarijo z detailiranimi dinamičnimi in ritmičnimi fi-nesami. Vsaka pretirana pedanterija ubija učenca. Ce »naguli> učitelj učenca pesem takt za taktom, kakor si jo pač sam predstavlja, zamori v učencu že v kali njegovo lastno interpretacijo. Ce slišimo peti različne učence istega učitelja eno in isto pesem, pa so si vse te pesmi podobne ko jajce jajcu, potem spoznamo, da to ni umetnost, temveč tovarniško delo. Ko bo v poznejših letih tak gojenec stal na lastnih nogah, se bo Ie redko povzpel do svoje lastne individualne interpretacije. Učitelj podaj učencu tehniko, duše mu ne moreš dati! Kdor duše sam nima, je v nobeni šoli ne more dobiti. Umetnost brez duše pa ni mogoča. Poroka v bolnici Ljubljana, 30. septembra Matevž Čepelnik, vpokojeni železničar doma iz Stanežič nad Št. Vidom, ima sicer že nad 7 križev na hrbtu, pa je še vedno fant od fare. Čeprav ima Matevž v svojem krstnem listu zapisano, da je bil rojen 16. 9. 1853, bi mu tega nihče ne prisodit, kajti Matevž je še vedno zdrav in krepak, prava gorenjska grča. Tega se Matevž tudi sam dobro zaveda in zato se ne smemo čuditi, da si je izbiral nevesto. Njegova družica je 43 letna služkinja Marjeta Ž-nidar iz Utika pri Vodicah. Za poroko sta bi4a nedavno že vse pri* pravila. Ženin je uredi4 vse formalnosti, prejšnjo nedeljo sta bila na oklicu in sicer kar enkrat za trikrat, poroka bi se pa mo* rala vršiti prejšnji teden, takoj po oklicu. Toda nesreča nikoli ne počiva Ko so pre* vazali nevestino balo na ženinov dom. se je Matevž pri prenašanju pohištva spod« taknil, padel je in si ztlomil desno nogo. Moral je v bolnico in poroko so prelo« žilri. Toda samo za teden dni. Matevž je bil namreč mnenja, da ni vredno čakati in od* 1 a sati in zato se je davi ob 9. v bolnici vr* šila poroka. Poročil ju je kurat Slana, priči sta pa bila dva bolnika. Pa recite, če ni Matevž junak in fant od fare. V bolnici je bila to prva poroka po vojni, med vojno jih je bilo pa več. Ljubljana, 30. septembra. >No, gospod ^Radovednež«, ali pa ljubljansko »Firbec«, ste spet prišli? Kaj bi pa radi izvedeli? — O začetku sezone, o otvoritveni predstavi? če že mora biti in ako mislite, da to vaše čitatelje zanima, pa naj bo! — Torej v sredo 1. oktobra otvorimo vrata naše >>hišce« za deset mesecev. To pot s Shakes-pearjevo komedijo »Sen kresne noči«, takoj zato premiero pa jih pride Se cela vrsta; o teh vam bodo povedali ostali kolegi kaj več. Hvala bogu, da je konec skušenj, kajti veste, čas po počitnicah pa do začetka sezone je zame, in mislim za vse, najbolj zo-pern. Od jutra do večera delate in poizkušate, narejenega ni pa nič. Ko da delo stoji, je videti, nikamor se ne premakne vsa zadeva. — V tem času, od 11. avgusta pa do danes, so se vršile v drami vsak dan po tri, včasih celo štiri vaje in za marsikaterega igralca je bilo dnevno po 10 delavnih ur, in to je zelo mnogo. Za »Sen kresne noči« smo imeli okroglo trideset vaj. Pred desetimi leti smo igrali s>Sen« v operi z opernim orkestrom in zborom. To pot smo se osamosvojili in je ves veliki aparat zmogla drama sama. — Poleg ostalih običajnih sodelavcev sem imel kar štiri kapelnike. Kapelnik Svetel je delal z baletom, dirigent »Ljubljanskega Zvona« Profesor D. Volavšek pri Abrahamu Ljubljana 30. septembra. Minulo soboto je ugledaj Abrahama profesor Tehnične srednje šole g. Davorin Volavšek. Jubilant je znana, tipična ljubljanska osebnost, ugleden, splošno priljubljen pe* d&gog, agilen prosvetni delavec, izvrsten predavatelj, mož krepkih nazorov in ne^ ustrašen pravicoljub, vse svoje dni (tudi kot c. kr. profesor v težkih vojnih letih!) odločen in navdušen Jugoslovan čistega kova, imeniten družabnik — pri vsem tem pa izredno skromen m kot kruh dober človek. Rodil se je v Pišecah na Štajerskem, gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je že pridno pisal za ondotno »Domovino«, univerzitetne nauke je poslušal v Gradcu. Služboval je na gimnazijah v Mariboru in Ljubljani, od 1. 1918 je profesor zgodovine in zemljepisja na Tehnični srednji šoli. Svoje dni se je prof. Volavšek, ki je že od nekdaj veren prijatelj narave, z vso njemu lastno vnemo zelo tehtno bavil z entomologijo. Njegova zbirka hroščev m metuljev je bila koncem leta 1918 ena naj* večjih v Sloveniji (okrog 30.000 komadov). Velike zasluge si je pridobil jubilant za umetniško društvo »Probudo«, kateri je bil soustanovitelj in navdušen propagator. Vse počitnice je s prof. Grebencem in pokoj* nirn slikarjem Sterletom romal po naši de* želi, prirejal folklorist čne razstave in ne* umorio pr»dav3l o slovenski kmetiški umetnosri. In kateri obiskovalec prireditev Zveze kult Jruštev ne pozna prof. Volavška? Kadar je b"lo treba priskočiti na pomoč, vselej se je marljivi jubilant rad odzval prošnji in imenitno opravil svojo naiogo. Tudi pisal je precej. Ze kot visokošolec črtice in novelice v razne slovenske m nr* vaške liste. Zdaj piše le še strokovne, po* ljubne sestavke iz področja naravoslovja in narodopisja. Sotrudnik je med drugim v »Življenju m svetu«, v »Zvončku« in v »Vodnikovi pratiki.« Poleg številnih poli* tičnih in strokovnih člankov (tudi prigod* nih) je napisal za »Jugosl. Obrtnika« dve daljši razpravi, prvi o tem predmetu v silo* venščini: »O postanku in razvoju slovenske kmetske umetnosti« in »O slovenski kmet* ski hiši.« Debelo knjigo bodo dalje izpo* polnili njegovi govori in dramatični prizori, ki so jih poleg pevskih in orkestralnih točk, katere je vselej vodil rudi jubilant — izvajali njegovi učenci in tudi drugi uč* ni zavodi . .. Zdaj ga pa že vidim, profeosrja Vo* lavška, kako se prijetno jezi. ko čita te vrste: E. kaj pa toliko čečka ta moj juhi* lejni kronist, saj sploh ni treba, vraga, da bi se me kdo spomnil za mojih pet kri* žev ... Kar sem mogel, sem napravil, sicer p* - • - No, tole p« le še, kakor je želja vseh hvaležnih bivših in sedanjih učencev: vsaj 20.let še zdravja in zadovoljnosti, 240 krat* kih mesecev, 1040 zgovornih tednov in 7300 sokičmh, delavnih dna! —n. Ubogi možje. — Moj mož bi brez mene propadel. — Moj tudi. Naj krpa nogavice ali če hoče pirišiti gumb, vedno mu moram vdeti \s\cL g. Prelovec se je s svojimi pevkami ljubeznivo odzval povabilu in naštudiral zborovo točke, gospa Jermanova je korepetirala naše skušnje na odru — vse skupaj pa je povezal v celoto z orkestrom dirigent dravske divizije, g. višji kapelnik dr. čerin. »Sen kresne nočic smatramo po desetih letih za popolnoma novo delo, ker so vsi sodelujoči, razen gg. Daneša in Pluta novi, ozir. nihče ni nastopal v takratni uprizoritvi. Stoj, pardon, Vida Juvanova je bila takrat »Pajčevina* — danes igra pa Spa-ka — kar pomeni zanjo, da je dobro predla. Uprizoritev je popolnoma nova in se bistveno razlikuje od prejšnje. Režiser je stari — deset let starejši, da, da, leta teko, kaj gospod Firbec ? Imamo pa novega in-scenatorja, g. Uljaniščeva, zelo spretnega dečka in pa nekoga, ki se piše za Pollaka, ki je šival na Burgtheatru kostume, in kateremu pravimo i filozof«, ker strela zmeraj pri vsaki krpi filozofira! Oba sta spretna gledališka strokovnjaka. Stara je samo večnomlada Mendelsohno-va glasba in star je tekst. Par verzov smo odprli, par črtali in tako gremo v otvoritev, želite še kaj ? O Schillerjevih -^Razbojnikih« ? Ne, tu se uprem — najprej naj bo »Sen« odsanjan, potem vam pošljem pa »Razbojnike« na glavo — in gorje si ga vam. Praznik ljubljanskega trgovstva Ljubljana, 30. septembra. Včeraj ob 2. pop. se je vršila v palači »Trgovski dom« svečana otvoritev gremi-jalne trgovske šole. Otvoritvi so priso stvovali zastopnik banske uprave dvorni svetnik dr. Mam, inspektor strokovnega šolstva Presl, magistratni direktor dr. Zarnik, predsednik društva »Trgovski dom« industrijalec Jelačin st., predsednik trgovske društva »Merkur« in generalni tajnik zbornice TOI dr. Windischer, predsednik Zveze trg. gremijev in načelnik šolskega odbora gremijalne trgovske šole Kavčič, načelnik in podnačeln'k gremija trgovcev za ljubljansko okolico šporn in Jeločnik, zastopnika obrtništva Rebek in Krapež, stari borec obrtništva Franchetti, zastopnika pomočniškega zbora Kovač in Melicar, graditelj šole mestni stavbnik Miroslav Zupan, končno ves učiteljski zbor z ravnateljem Grumom in vajenci in vajence, ki so popolnoma napolnili veliko dvorano doma. Svečanost je otvoril s kratkim nagovorom g. Ivan Jelačin st., ki je omenil žrtve ljubljanskega trgovstva za lastni šolski dom in izrekel željo, naj bo ta dan zapisan v zgodovini ljubljanskega trgovstva z zlatimi črkami v trajen spomin složnega dela in truda. Nato je izročil g. Gre-gorcu kot načelniku gremija trgovcev šolsko poslopje v varstvo. G. Gregorc je v kratkih besedah opisal nacijonalno borbo našega tngovstva za osamosvojitev tudi na področju strokovnega trgovskega šolstva, izrekel posebno zahvalo mestni občini, ki je skozi 25 let nudila gremijalnemu šolstvu gostoljubje in vsestransko podporo in nato vztoČ:J šolo v nadaljno upravljanje predsedniku šolskega odseka g. Kavčiču. Govorili so še g. Kavčič, Grum in dr. Marn, ki je želel, da bi bil trgovski naraščaj marljiv, agilen in vesten, mladina pa je zapela državno himno »Rože pravde«. Po otvoritvi so si gosti ogledali šolske prostore, ki obsegajo dvoje nadstropij s štirimi učilnicami, posvetovalnico in rav-nateljevo sobo. TEDEN DAMSKIH PLAŠČEV pri tvrdki FRAN L.TJKIĆ ima namen pokazati, da plašči, izgotovljeni po meri, nikoli ne dosežejo onega sika in elegance in so znatno dražji od plaščev velemestnih ateljejev. Številne kupovalke se čudijo lepoti plaščev in priznavajo nizke cene ! Iz policijske kronike Ljubljana, 30. septembra. Jeseni, ko postane hladno, se tatovi in vlomilci, ki so čez poletje pohajkovali zunaj na kmetih, vračajo v mesto. Zato nI čuda, da se vlomi in tatvine jeseni vedno množe. Vlomilci in tatovi so tudi letos prav agilni. Policija ima zadnje dni obilo posla z zasledovanjem ljubiteljev tuje lastnine. Davi je bilo na policiji zopet nekaj prijav o večjih vlomih in tatvinah. Včeraj ponoči se je nekdo splazil na žago posestnika Srečka Kobija na Ižanski cesti in snel s stroja velik gonilni jermen, vreden okoli 8000 Din. Jermen je 14 metrov dolg in 16 cm širok. Tatvino so Ko-bijevi opazili včeraj zjutraj, prijavil jo je pa včeraj policiji knjigovodja Franc Nach-tigal. Vse kaže, da je pri tatvini jermena sodelovalo več uzmovičev. Kuharica Ana Rajšek je dala shraniti 26. t. m. Mariji Bratuševi, lastnici paviljona »Vrhnika« na Dunajski cesti, kovčeg, v katerm so bili 3 ženski žemperji, 3 bele spalne srajce, 2 obleki iz kambrika, 2 para ženskih Ln moških čevljev, 5 predpasnikov, 2 kuhinjski knjigi itd. Ko je prišla včeraj po kovčeg, je Bratuševa presenečena opazila, da ji je bil v tem času ukraden. Rajškova trpi okoli 1500 Din škode. Podjeten uzmovič se je pustil včeraj ponoči zapreti v stolnico. Ko je prišel cerkovnik Anton Pipan včeraj zjutraj v cerkev, je presenečen opazil, da eo vrata odprta, čeprav jih je zvečer zapahnil. Takoj se mu je zdelo, da nekaj ni v redu. Pregledal je vso cerkev in opazil, da je nekdo vlomil v puščico in pobral iz nje okoli 40 Din. TAgovec Ivan Keršič, stanujoč na "E-javče^ri cesti 21, je prijavil, da mu je n^k do odnesel z dvorišča hiše na Celovški ce sti 34 tri okenske okvire, vredne S00 Din. _ Včieraj je bilo ukradeno kolo italijanskemu, konzulu, policija je pa tatu izšle dila hn izročila sodišču. T KOLEDAR D.-«ie*: Torek, 30. septembra 1930, Ka-toličaffti: Hijeronim, pravoslavni: 17. ser> tembisa. Sofija. DANAŠNJE PRIREDITVE KSno Matica: Pot k slavi. Kino Ideal: Za rodno grudo. Kino Dvor: šarlatan. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec. Kongresni trg. Ustar, Sv. 3etra cesta. Hočevar, Sp. Šiška. Iz gledališke pisame Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20. Srevia, 1.: Sen kresne noči, premijera. Izv. Četrtek. 2.: Pravljica o rajski ptici, premijera. Izven. PeUik, 3.; zaprto. ^ Opera. Začetek ob 20. Soboua, 4.: Knez Igor, premijera. Izven Otvoritvena predstava v nal{ Dram j: »Sen kresne noči«:. Naše gledališko otčin-stvo bo zanimal predvsem novo angažirani karakterni komik g. Gradiš, ki se je po večletni odsotnosti vrnil v ansambel Narodnega gledališča Njegov prvi nastop bo nedvomno vzbudil pri publiki vse polno smeha in odobravanja ter utrdil stan sloves gospoda Gradiša. Pri predstav, sodeluje ves dramski ansambel, med drugimi gospa Marija Vera, ga Saričeva, gq Mira Danilova, gdčna Vida Juvanova. gdčna Gabrljelčičeva, gdčna Boltarjeva ter gg. Levar, Lipah, železnik, Jan, Plut, Kralj. Sancin, Smerkolj. Znamenito glasbo Men-delschnovo izvaja orkester dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika dr. čerina. Nastopi tudi ves balet Narodnega gledališča Režijo vodi priznani shakeepeareski režiser prof. O. Sest Inscenacijo te bajne komedije je izvrš'' gospod TJljaniščev, ki bo to pot s svojo umetnostjo prvikrat stopil pred ljubljansko otbčinstvo. _ Premijera bo 1. oktobra ob S. uri zvečer. Vstopnice se dobe pri dnevrei blagajni v operi in pred pre-dstRvo v draimi. Predstava bo izven. Slovenska premijera v naši Hrami. V četrtek, 2. oktobra bo v naši drami krsr-na predstava šnuderlove drame >Pravljica o rajski pticic. Drama je vzbudila v naših literarnih krogih veliko zanimanja in priznanja. Režijo vodi g. Skrbinšek, ierajo: gospe saričeva in Gabrijelčičeva ter -Kralj; in Jerman. Predstava bo izven abonmaja. _ > Poziv abonentom. Opozarjamo se cenjeno občinstvo, ki se še ni aboniralo, na velike iTgodnosti gledališkega abonmana. Sprejemanje abonentov je podaljšano do 6. oktobra. Tega dne zvečer bo prva predstava za abonma. Abonenti se sprejemajo ob uradnih urah v gledališkem I nji-govodfetvu v dramskem gledališču. Mariborsko gledališče Sreda, 1. okt.: ob 20. uri »Sen kresne noči«. Premijera. Otvoritvena predstava. Četrtek, 2. okt.: ob 20. uri »Gospa mini- strovka«. Ab. A. Premijera. Petek, 3. okt.: Zaprto. Sobota, 4. okt.: ob 20. uri ^Aleksandra«. Premijera. Otvoritev sezone v mariborskem gledališču. Kot otvoritvena predstava se bo vprizorila v sredo 1. oktobra Shakespeare-jeva komedija »Sen kresne noči«. Režiser g. J. Kovic jo je popolnoma nanovo inscenira! in bo pravljično obeležje te komedije kar najkrepkeje podčrtano. Popolnoma nove kulise je naslikal domačin g. TJssar. Sodeluje ves ansambl, nadalje zbor in statisti. Ples je naštudirala balerina Erna Kovačeva, ki bo tudi nastopila v solotočki. Nadalje bo sodeloval orkester, ki bo oskrbel Mendelsohnovo klasično godbo, ki jo je^na-pisal nalašč za to komedijo. Dirigent je g. Herzog. Vsekakor obeta biti iSen kresne noči« dostojna otvoritev nove sezone. Zaradi velikih stroškov (nove kulise, kostumi, zlasti pa orkester) veljajo povišane dramska cene. »Gospa niinistrovka« na mariborskem odru. V četrtek, 2. oktobra se bo vršila pre-mijeria Nušičeve sijajne šaloigre 2>Gospi ministrovka«, ki je postala v Beogradu in Zagrebu pravi pravcati »šlager«. Prva ruska zmaga nad Tatari Leta 1240 se je pričela brezobzirna tatarska nadvlada v Rusiji ali tako zvano gospodstvo zlate horde. V Rusiji so pa vladali Tatari samo do 1. 1480. Rusi so se hoteli otresti njihovega jarma že 100 let prej, pa se jim ni posrečilo. Bilo je 18. septembra 1380, torej pred 550 leti ,ko je prišlo do bitke na Kulikovem polju v prostrani nižini tulske gubernije ob izlivu reke Neperjatve v Don. Ruski veliki knez Dimitrij IV. Ivanovič, nazvan zato donski, je porazil mogočne Tatare, katere je vodil han Mamai. Han je moral bežati in bil je ubit. Toda Tatari so kmalu navalili na Moskvo in jo zasedli. S tem je bila njihova nadvlada obnovljena. Vsi zgodovinarji se strinjajo o sodbi, da je bila zmaga velikega kneza Dimitrija slavna in da je zadala Tatarom odločilni udarec, po katerem si niso več opomogli. t petju kot umetnosti Kdor duše sam nima, je v nobeni šoli ne more dobiti — Brez duše ni umetnosti KONCERT i. PLES ni V restavraciji in kleti vsak večer koncert s plesom. V kavarni in restavraciji svira prvovrstni orkester, v kleti pa znana Cvirnova muzika. Klet je na novo urejena, ter za udobnost preskrbljeno. Dobra gorka in mrzla jedila, izborna pijača ter prvovrstna postrežba. — Abonenti se sprejemajo na "brano. Se priporočata Fran in Rozi Kraoeš Dnevne vesti — Izpremembe v potniškem prometu. S 1., odnosno 5. oktobrom nastanejo neka tere izpremembe v potniškem prometu v območju zagrebške železniške direkcije. Vozili ne bodo več naslednji vlaki: na pro gi Zabok Kr. Toplice - Gornja Stubica. me šana vlaka št. 2233 in 2234, na progi Podravska Slatina - Noskovci mešana vlaka 3235 in 3236, na progi Banova Jeruga Barč med Virovitico in Lukačo mešana vlaka št. 2525 in 2526. Od 5. oktobra dalje pa ne bosta vozila na progi Zagreb - Sušak brzo-vlaka 301 in 306. S 1. oktobrom odpade pri vlakih št. 4-2532 in 2535-5 direktni vagon Beograd - Barč in bo vozil samo med Novsko in Barčem ter nazaj pri vlakih št. 2532 in 2535. S 5. oktobrom se ustavi direktni vagon pri brzovlakih št. 1 in 2. na progi Beograd - Sušak in bo vozil samo med Beogradom in Zagrebom. Pri brzovlakih št. 7-304 in 303-8 odpade spalni vagon na progi \Vien - Ost Bhf. - Sušak in bo vozil samo na progi Wien Ost Bhf. -Zagreb. — Razpisana sodna služba. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega uradnika v 3. skupini III. kategorije. Obenem se oddado vsa mesta pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila med razpisom ali zaradi njega tudi pri drugih sodiščih. Prošnje je treba vložiti do 30. oktobra pri predsedništvu dež. sodišča v Ljubljani. — Izpraznjeno mesto dimnikarskega mojstra. Mestno načelstvo v Mariboru" razglaša: Ker je vdova po Francu Auerju odjavila koncesijonirano dimnikarsko obrt, se razpisuje izpraznjeno mesto dimnikarskega mojstra. Prošnje je treba vložiti do 20. oktobra pri mestnem načelstvu. — Napredovanje geometrov. Za višje katastrske geometre so imenovani katastrski geometri Kavšek Kari v Murski Soboti, Koščina Ivan v Ubu, Novak Dinko v Šibeniku, Travnik Josip v Sarajevu. Verbič Ivan v Novem mestu, Zupančič Franjo v Kranju, Pavletič Stjepan v Ljubljani, Jeras Bazilij v Celju, Juran Leopold v Mariboru in Osole Franjo v Ptuju. — SPD naznanja, da je s 1. oktobrom L 1. Aljažev dom v Vratih zaprt. — Prihod nemških inženjerjev v Split. Danes popoldne prispe v Split 240 članov nemškega inženjerskega udruženja, ki so te dni zborovali na kongresu na Dunaju. V Splitu je ostalo še mnogo inženjerjev, ki so se udeležili kongresa jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Naši inženjerji prirede Nemcem prisrčen sprejem. V imenu jugoslovenske organizacije jih pozdravi inž. Hanaman. Splitska sekcija Jugosloven-skega udruženja arhitektov in inženjerjev priredi v hotelu Central gostom na čast banket. — Razširjenje tobačnih tovarn. Mero- dajni krogi razmišljajo o razširjenju tobačnih tovarn, da bi se dvignila kapaciteta izdelovanja tobačnih izdelkov. To je potrebno, ker je naš tobak od leta do leta boljši, a letos je dosegel po kakovosti rekord. Moderne stroje za obdelavanje tobaka nameravajo nabaviti na Češkoslovaškem in v Nemčiji deloma proti gotovini, deloma pa na račun reparacij. Monopolska uprava nabavi posebne stroje za izdelovanje Zeta- in Sava - cigaret ki gredo najbolj v promet V naši državi se bo v bodoče v večji men gojil hercegovinski tobak, po katerem je vedno večje povpraševanje iz inozemstva. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo lepo v Beogradu, Sarajevu in Skoplju, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 31, v Skoplju 29, v Sarajevu 28, v Splitu 26, v Zagrebu 22, v Mariboru 21, v Ljubljani 19.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.5, temperatura je znašala 14 stopinj. — Zagrebški gledališki igralec Dujšin angažiran za zvočni film Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da je Dubravko Dujšin, zvezda zagrebškega gledališča, angažiran za zvočni film. Dujšin je bil te dni povabljen v Pariz, kjer je nastopal v ateljejih podružnice Paramountovega filmskega podjetja. Skušnje so šle gladko in Dujšin je angažiran pri Paramountu. Popularni zagrebški umetnik se še ni odločil za prestop k filmu, vendar so pa Zagrebčani mnenja., da jih bo kmalu zapustil. — Dr. Mačašovski proti kavciji izpuščen. Kakor smo že poročali, je bil približno pred 10 dnevi v Bajmoku aretiran zaradi odprave telesnega plodu zdravnik dr. Mačašovski in izročen sodišču v Subotict Preiskava proti njemu še teče, vendar je sodišče upoštevalo predlog njegovega zagovornika in je zdravnika proti kavciji 150 tisoč dinarjev izpustilo. — Samomor. V Subotici se je v nedeljo popoldne s plinom zastrupila žena uglednega slaščičarja Oskarja L6wyja. Vzrok samomora je bila neozdravljiva živčna bolezen. — Dan nesreč v Zagrebu Včeraj je bil v Zagrebu dan nesreč in samomorov. Kakor ie poročalo že »Jutro«, so našli v stanovanju v Putinah št 32 obešeno 6XHetnc starko Josipino Krizmanič. Pri sodni obdukciji so sicer ugotovili, da gre za samomor, Čudno te pa, kam je izginil denar in hranilne knjižice. Starka je namreč imela v banki naloženih okoli 10.000 Din. nekaj denarja pa je imela v gotovini. ' Denar In knjižice so po njeni smrti izginile. Policija je uvedla obširno preiskavo. — Samomor je hotela izvršiti tudi 301etna Slavica Pu-žunja, ki je izpila večjo količino octove kisline. V bolnici so ji rešili življenje. Vzrok poskušenega samomora ni znan. — V bolnico so prepeljali tudi 301etnega dninarja Andra Celina, katerega je na glavnem kolodvoru zadela lokomotiva. Zadobil je težke poškodbe na glavi. — Na vogalu Ilice in Jelačičevega trga je tramvaj včeraj dopoldne podrl na tla Katico Strelec iz Petrinja. Prepeljati so jo morali v bolnico. Njene poškodbe niso nevarne. — Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice, najceneje pri Osvald Debeic, Ljubljana. Pred Škofijo 15. 73-T Priporočamo konfekcijsko in modno trgovino Fran Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica Iz Liublfane —Ij Pisarniški prostori mestne elektrarne v Mestnem domu so postali pretesni in jih mislijo razširiti, odnosno najeti začasno v bližini primerne lokale za nujno potrebo. Mestna občina ima na Ledini (v K. Kotni-kovi ulici) še nekaj sveta, kjer bi lahko zgradila enonadstropno poslopje in spravila pod streho lahko vse oddelke, administracijo in pisarne tega podjetja z vodovodom vred. Treba le praktičnega načrta, seveda brez vsakega luksusa! —Ij Vošnjakovo ulico prekopavalo, da bodo po njej izpeljali glavno vodovodne cev v premeru 80 mm. Odcepila se bo od glavne cevi z Gosposvetske ceste. —Ij Na Gosposvetski cesti kopljejo jarek, da polože novi kabel, elektrovod. Položen bo tik ob desnem trotoarju. prejšnji je bil v cesti. —Ij Z izkopom za tramvaj so pričeli tudi na Gosposvetski cesti od prelaza naprej, kar živahen avtobusni promet nekoliko ovira. Delavci delajo z vnemo kljub slabemu vremenu. Tudi električni kabel na tej cesti prestavljajo iz ceste v drevored poleg trotoarja, pri čemur zadevajo na številne cevi kanalizacij, na telefon, kabel in plinovodne cevi. —Ij Lep, širok asfaltni hodnik je napravljen tudi ob Rudarskem institutu v Aškerčevi ulici in v Ulici Rimske legije. Lična ograja in moderen trotoar sta povzdignila lepoto obeh ulic. —Ij Obnova hiš. V Gosposki ulici renovira stavbnik inž. Ivan Tornago dvonadstropno hišo ge. Jelisave Marcattove. Na Starem trgu je postavljen zidarski oder ob dvonadstropni hiši št 34, ki je lastnina verskega zaklada. To poslopje ima tri pročelja in sicer: na Starem trgu. v Stiski ulici in na Gallusovem nabrežju ter je obnova te velike hiše že zaradi tega jako umestna. Obnovo zidovja ima v rokah stavbnik Matko Curk. Na Mestnem trgu renovira stavbnik Robert Smielowski trinadstropno Hamannovo hišo št 8. —Ij V izložbi inseratnega oddelka »Jutra* v Prešernovi ulici vzbuja zanimanje mimoidočih izreden jurček, jesenska goba, katero je narava s svojo igro izoblikovala, odnosno sestavila na čudovit način. Gobo sestavlja skupno pet gob, ki so se medsebojno prerastle v vseh legah. Socuji in klobuki so tako premešani, da se težko določi, kateri del spada prav za prav k po-edini gobi, zato je tudi težko dognati, kolike gob je zraščenih v to nenavadno obliko. —Ij Filmski program ZKD. ZKD je pripravila za jesensko in zimsko sezono izredno bogat in zanimiv filmski program, kt ga otvori v petek 5. oktobra s krasnim filmom »Trije mušketirji«. Se bolj kakor prejšnja leta bo filmski program ZKD letos kulturnega značaja. Obetajo se nam na platnu dela slavnih pisateljev, kakor »Železna maska«, »Grof Monte Christo«, »Zločin in kazen«, »L' argent«, »Kozaki«, »Had-ži Murat« itd. Posebno je pa treba omeniti naš veliki domači nacijonalno zgodovinski film »Za čast domovine«, v katerem borne videli vso Kal vari j o našega naroda, vse muke in krvavo borbo za svobodo. Videli bomo tudi film o Jeani d* Are, »Devica Orleanska«, nadalje naravoslovne in potopisne filme »Pot okrog zemlje^, »Matterhorn«. »Simba« in >Siam«. Film »Trije mušketirji« bo prvič v Ljubljani. Videli ga bomo v petek v Kino Ideal, v soboto in v nedeljo pa v elitnem kinu Matici. —Ij TKD Atena naznanja, da se bo prva telovadna ura vršila v četrtek dne 2. oktobra in sicer za deco od pol 6. do pol 7. ure in za dame od pol 7. do pol 8. ure zvečer v telovadnici ženske realne gimnazije, kjer se bo tudi še vpisovalo v oba tečaja od 5. ure dalje. —Ij Starešinska zveza »Jadran« bo imela svoj redni mesečni članski sestanek jutri v sredo, ob 20. v posebni sobi restavracije pri »Slonu*. Na sestanku bo govoril m. dr. inž. Vaclav Paleček, predsednik zunanjega odbora Zveze češkoslovaških akademikov. Odbor Starešinske zveze vabi kar najprisrčnejše na sestanek vse bivše člane vseh naprednih akademskih društev. —Ij Spored violinskega koncerta, ki ga priredi v petek 3. oktobra virtuoz Karel Ru- pel; Tanini: Sonata v g-molu, Mozart: Koncert v d-duru, Bach: Ciacona za violin solo, Milhaud: Le printemps, Dvofak-Kreisler: Slovanski ples v e-molu, Elgar: La Capricieuse, Albeniz-Kreisler: Tango, Nin-Kochanski: Saenta in Granadina, Ries: Perpetuum mobile, Fala-Kreisler: Španski ples. Nekaj točk sporeda bo spremljal na klavirju konservatorist g. Marijan Lipov-šek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. —Ij Restavracija in klet »Zvezda«. Tukajšnji restavrater Fran Krapeš je za zimsko sezono renoviral in moderno preslikal svoje restavracijske prostore. Klet je znatno povečal ter tudi v ostalem preskrbel za najboljšo udobnost svojih gostov. V restavraciji in klet: se bo vršil dnevno prvovrstni koncert ter dnevna prireditev plesa. V restavraciji bo kapelnikoval prvovrstni koncertni mojster g. Antonius Monea, ki ima obči sloves. Bil je koncertni mojster in kapelnik po svetovnih mestih, tako v Londonu Parizu, Pragi, Berlinu, Kairi in v drugih velemestih. Sestavil je iz domačih moči prvovrstni orkester ter bo s tem vsem ljubiteljem lepe glasbe ustreženo. V kleti bo vodil svoj orkester znani in priljubljeni g. Cvirn. Njegova banda bo pridno svirala za mlade in stare plesalce. Za dobro kuhinjo in izborne pijače bo poskrbel g. Krapeš. —Ij Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Danes ob 20. važna vaja mešanega zbora. —Ij Esperanto. Tečaj za začetnike se otvori v petek 3. oktobra ob 20. v šentjakobski šoli (2. nadstr.). Poučevalo se bo po »Če« metodi. Tečaj bo trajal samo 3 mesece. Učnina za ves tečaj 45 Din, za dijake 30 Din. Plača se ob pristopu. —Ij Družba sv, Cirila in Metoda je prejela od tvrdke Fran Kollmann '2000 Din od prodanih valčkov za svetilke. Iskrena hvala! 494n —Ij Konj se ie splašil včeraj popoldne nekemu vozniku s kurivom na Rimski cesti, ko ga je za hip pustil samega in je mimo privozil tovorni avtomobil. Konj jo je mahnil z vozom v divjem diru po Vegovi ulici na Kongresni trg tako, da je med potjo izgubil vreče z drvmi ter se nekoliko poškodoval po nogah. Pred kino Matico so konja ljudje vjeli in ga izročili lastniku, ki je prisopihal za njim. —Ij Neki voznik je včeraj popoldne dre-siral žrebe za vožnjo v Trnovem. Vpregel ga je v voz poleg starega konja ter dirkal po cestah kot Elija, na cestah ni bil nikdo varen pred njim, celo na trotoarjih ne. V Švabičevi ulici se je žrebe zaletelo celo v odprta okna neke hiše ter zdrobilo dve šipi. Voznik in prizadeta stranka sta se pogodila glede odškodnine. —Ij Korajžen zajec V soboto popoldne je pritekel na Poljansko cesto divji zajec in razburil vso okolico. Revček se je zaletel v četo vojakov, ki so pravkar prihajali s strojnicami z vaj. Ali imel je srečo in se mu je posrečilo pobegniti na bližnje dvorišče, kjer se je skril. Zdaj ljudje na Poljanah ugibajo, kaj bo z njim, če ga zalote mestni užitninski pazniki, ker gotovo ni imel drobiža s seboj, da bi plačal toliko dinarjev, kolikor kilogramov tehta. —Ij Tatovi na vrtu restavracije Zvezde. Sinoči o polnoči, ko so se gostje na verandi restavracije sporekli s kapelnikom v vinskem razpoloženju, so hoteli to priliko izrabiti podjetni uzmoviči, ki so prežali ne kje v bližini v parku. Eden se je že splazil čez ograjo na vrt kjer je bilo temno, ker so luči že ugasnili, drugi pa je tedaj še lezel čez ograjo, ko so iu opazili natakarji Uslužbenci so prižgali na vrtu luči in stekli skozi restavracijo na cesto, da bi tatovoma zaprli pot. Vendar so bili prepočasni, kajti tatova — tisti, ki je plezal čez ograjo in tretji, ki je stal zunaj na straži — sta opazila nevarnost ter jo popihala v noč. »Junaka« pa, ki so ga presenetili na vrtu in ki ga je omamila nenadna svetloba, je spravil stražnik na varno. Danes dopoldne je naš poročevalec opazil v grmovju ob ograji omenjenega vrta, tri »Štefane«, ki so jih očividno pripravili prepodeni tatovi, da bi jih vzeli s seboj. Iz Celja —c Streljačka družina v Celju. V nedeljo 28. t m. se je vršilo na vojaškem strelišču poskusno predtekmovalno streljanje. Udeležba je bila precej velika. Udeležilo se je mnogo častnikov, podčastnikov tukajšnje gamizije ter civilnih članov družine. Vpisalo se je nanovo osem članov. Uspehi so razmeroma zelo ugodni. Najvišje število dosegljivih točk je bilo sto. Izmed vseh strelcev je imel največ točk g. Pavel Klinar, poslovodja tvrdke Palme v Celju, dosegel je 92 točk. Za njim je g. poručnik Ristič 90 točk, por. ZeČevič 89, kap. Maslac 88, por. Kostič 86 itd., izmed civilnih članov še gg. Koželj in Lednik 71, Fister 67 in Stermecki 66. Zanimanje za strelski šport je bilo veliko. Nagradno tekmovanje celjske družine se vrši v drugi polovici oktobra, ako nam bo Jupiter pluvius tako naklonjen kot včeraj. —c Občni zbor Glasbene Matice v Celju se bo vršil v ponedeljek 6. oktobra t 1. ob 30. uri v učilnici Glasbene Matice, I. nadstropje, po običajnem dnevnem redu. K obilni udeležbi vabi odbor. —c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in Celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom, da ura-duje referent Zbornice v torek dne 7. oktobra 1930 od 8. do 12. ure v posvetovalnici gremija trgovcev Celje, Razlagova ulica št 8. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se v določenem času zglase. —c Obnovite nemudoma srečke! Vsi, ki so nabavih* srečke v celjski podružnici »Jutra«, se nujno pozivajo, da svoje srečke obnove takoj, ker bo žrebanje IV. razreda že 6. oktobra. Kdor srečk ne bi obnovil najpozneje do 3. oktobra, ie zamudil rok in bodo srečke brezpogojno prodane številnim drugtrn novim interesentom. Strupen Jezik. — Prihajam iz salona za lepoto. — Gotovo je bil zaprt m ELI DA SHAM POO tajnost divnih las Na pošti sil dolgočasilo Kaj vse se vidi na ljubljanski glavni pošti, kjer vlada vedno živahno vrvenje Ljubljana, 25. septembra. Poleg vsega lepega, zanimivega in imenitnega, kar srečujemo v Ljubljani na vsakem koraku, so še posebni ljubljanski kotički, katerim nihče ne more odrekati neke posebne romantike ali ljubljanske značilnosti, ki zasluži, da jo pokažemo v teh težkih časih onim nesrečnim obupancem, ki ne vedo, s čim bi se potolažili. V Ljubljani so kotički, ne vem. če ie kaj enakega tudi drugod po svetu. Mislim, da ni, saj se z Ljubljano ne more nihče primerjati. V Ljubljani je marsikaj in to mora biti, kajti drugače bi Ljubljana nc bila Ljubljana. So tudi drugod po širnem svetu pošte, ampak take ni nikjer kot je naša. Baš zato je vredna vse naše pozornosti. Kje je pošta, to mislim, ve vsak, naj se samo vpraša, kje je pred pošto, pa se bo koj spomnil, kje mora biti i pošta. Prej pa, kot se zaletim naprej, vas opozarjam, da je na pošti, odnosno v avli vsako sha-janje prepovedano, da ne bo kdo smatral teh besed za nekakšno reklamo za shajanje na pošti. Poštna avla ie seveda zelo lepa, kar pa naj zanima predvsem arhitekte in podobne estete. Nam, laikom, se zdi dovolj lepa taka, kakršna je. Radi vanjo zahajamo, če imamo tam opravka ali ne in četudi je tam shajanje prepovedano. Ne moremo živeti brez svojih priljubljenih kotičkov — drugo nas ne briga. Kadar se nebo nad Ljubljano skisa ln nas začne obilno zalivati, mladi svet pa vseeno zanaša neka skrivnostna sila na promenado, sprejema poštna veža gostoljubno vedrilce pod svoje okrilje. Prihajajo dekleta brez škornjev v plesnih čeveljčkih z dežniki, podobnimi prej pahljačam kot pošteni »mareli«, ter s strahom ogledujejo svoja mokra, napudrana ličeca. Nekateri dečaki se postavljajo pri vratih, ki pri odpiranju tako žalostno cvilijo, kot bi objokavala tisto žlahtno olje. ki ga pogrešajo menda že pol stoletja. Od vrat jih odrivajo in suvajo prihajajoči in odhajajoči ter se pri tem moško jeze: »Tu se ne stoji! Nimate drugod prostora? Tnalo, stoji ko lipov bog, kmalu bomo morali hoditi skozi okna na pošto!« Mnogo zabavnega se vidi pri poštnih okenčkih. N. pr. pri poštnoležečih pošiljkah. Pride študentka, vsa drhteča od sladkega pričakovanja. Zahteva pismo, pa ga ne dobi: »Ne smem vam izročiti, mladim dekletom ne smemo, je prepovedano!« — Kako jo je potrlo! Mnogo bolj kot, če bi v šoli ujela ,cvek'. Predno je stopila na ulico, si je obrisala vlažne oči. — Pri oddajanju priporočenih pisem je tudi vedno zmešnjava. Mnogi oddajajo nefrankirana pisma, ki jih uradnica ne sprejema, nato iščejo po pol ure sosedno okno, da bi kupili znamke, nekateri pa sploh niti ne najdejo okenca za oddajo pisem. Vrag vedt ali so tisti ljudje Ljubljančani, ki se ne znajo nikjer orijentirati, kdo ve? Strašno jim je vroče na pošti, ničesar ne najdejo, četudi nadlegujejo s svojim povpraševanjem vse po vrsti, kogar srečajo. Videti je. da gledajo bolj za ljudmi, ki bi jim naj povedali, kje je to in ono, kot pa za tistim, kar iščejo. Posebno poglavje zaslužijo tudi poštni nabiralniki v avli. To so omarice, na katerih se lahko pišejo zaljubljena pisma — ampak samo s svinčnikom, poštni črnilniki so vedno suhi, ker je črnilo iz njih menda že pred vojno izhlapelo. Te omarice nekateri s težavo opazijo, če jih pa, jim ne zaupajo svojih pisem in nočejo nikomur verjeti, da so to res nabiralniki in da iz njih pobirajo pošto. Nekoč sem bil priča dogodka: neka naivna deklica je vrgla v nabiralnik svoje srčne izlive, potem je pa vsa nesrečna čakala pobiralca. Ko je prišel, ga je na vse mile viže prosila, naj ji dovoli vzeti pismo nazaj. Ni ga dobila! Tudi ona si je pred vrati brisala oči. In kako tana zaljubljenci pišejo pisma! Ena sama, ali en sam — piše redkokdaj. Zlasti nežni spol ne more brez svetovalk. Sušljanja, smeha in skrbi je strašno mnogo.. Potem pa še — če so vse pisalne mize zasedene in nikjer črnila! Tam se dogodi marsikaj romantičnega. Videl sem že njega in njo, ki nista vedela drug za drugega, oba sta pa pisala — kdo ve komu! Potem je on zalotil njo že pri adresiran ju. Tako se je ustrašila, da je zlomila pero ln razlila črnilo, ki si ga je bila izposodila od poštne uradnice. Suvala in trgala sta se za pismo tako dolgo, dokler ga nista čisto raztrgala. O posledicah zgodovina molči. Poštna avla pa ni samo pisarna, temveč tudi čitalnica. Seveda, čitajo se največ .zaljubljena* pisma, menda tudi trgovska, in časniki. Nisem poet da bi mogel opisati ganljive trenutke, nepopisno srečo ali razočaranje deklet ob prebiranju pisem, tudi ne humorist da bi opisal jezo možakarjev, ko z nepopisnim sarkazmom na obrazu mečejo v koš dišeče papirčke, kot novinar pa bi moral reči. »da je to strašno presunljiva slika človeških usod in izraz neznansko globokih občutij, naravnost katastrofalni učinki...« Seveda, katastrofalni, koš je vedno pom in srca — da uboge žrtve pisem butajo v afektu z nihalnimi vrati tako, da se vsa pošta trese. Izredno zanimivi so tudi stalni gostje na pošti. V prvi vrsti 2ase, ki je baje ne- koliko prismuknjen. Hod: vedno bos kot Kristusovi apostoli, tudi nekoliko brade mu poganja, sicer pa je še mlad. Obraz je precej svetniškim podoben po svojem asketskem in nenavadnem videzu. 2ane se večkrat vede zelo predrzno, posebno če naleti na nekoliko imenitnejše gospode. Postavi se pred nič hudega slutečega imenit-nika ter mu zabrusi kaj podobnega: ^Koga ti misliš, da si kakšen g'spud. ko nosiš tisto bučo tako visoko — glej, saj ti slama maha iz nje. glej! In na hlačah ti manjka knof!! Lej ga, barabo, kje si pa ,špegle* ukradu? Trapa, misliš, da kaj veš, če imaS tiste .glažuvne* na nosu! Meni si jih uk.*a-del, meni!< — Gospodje so v strašni zadregi — okoli stoje ljudje in vlečejo na ušisa. 2ane se pa prične hudomušno kro-hotati ter parkrat poskoči kot teliček — ni ga več, smuknil je skozi vrata. Da, 2a-ne je original, žal, ne vem natančnejše njegove zgodovine, on pa ne zna ali noče ničesar povedati. Zanimiv je tudi velik, sklonjen starec z belimi lasmi in v silno razcefedranih capah. Podoben je Tolstemu. Na pošto pride vsak dan naglo drsa-jočih korakov; pregleda vsebino košev, kar je motvoza, ga pobaše v preluknjane žepe, tudi prazen papir rekvirira, ga skrbno zloži in pogladi, da ga zamore rabiti za svoje beležke, katere si notira pri čitanju listov, nalepljenih na deskah v Knafljevi ulici in drugod. Tudi od njega se ne more ničesar izvedeti, ker je trdovratno gluh. Revež pa je tudi on. £>e več jih je... Tistih je največ, ki se tam shajajo — mislim na račun ljubezni. Poštna avla je tudi strašna čakalnica, kar bi vedel in vedela povedati — marsikaterima) — on ali ona. To je pa že hvaležno polje za pesnike in romanopisce, nočem jim delati konkurence. Vidite, na pošti in nikakor dolgočasno, saj v Ljubljani ni nikjer, ampak ljudem se ne more pomagati, če se jim povsod in pri vsem dremlje. Tudi na pošti jih mnogo smrči... NOG AVICE z ŽIGOM Še so „indijske vdove" Že nad 100 let si angleška vlada prizadeva zatreti v Indiji običaj, da bi se vdove ne dale s svojimi umrlimi možmi sežigati na grmadi. Angleži so morali v svojem prizadevanju premagati odpor domačega prebivalstva, pa tudi vdov samih. Od leta 1905., ko so v Bombavu angleške kolonijalne oblasti prvič nastopile proti sežiganju vdov, so bili primeri, da je šla vdova po moževi smrti prostovoljno na grmado, sicer zelo redki, vendar se "pa ta čudni indijski običaj ni opustil. Pri pogrebu poglavarja Sikkov so sežgali 11 vdov. Leta 1844. je umrl neki indijski knez, ki je imel velik harem. Njegova smrt je pomenila tudi konce harema. Mož je bil med svojimi ženami in ljubicami tako priljubljen, da je šlo vseh 310 po njegovi smrti prostovoljno na grmado. Te dni je Šla na grmado neka vdova v okraju Patna v srednji Indiji. Ko so truplo njenega moža sežigali na srr-inadi. je skočila vdova vpričo velike množice pogrebcev v ogenj. V zadnjem hipu je priskočil angleški policaj in jo potegnil z grmade, toda bila je že tako obžgana. da je kmalu timrla. Angleške oblasti so uvedle strogo preiskavo, ker se je izkazalo, da so mnogi domačini vedeli, da namerava vdova skočiti na grmado. Več pogrebcev so aretirali in zagovarjati se bodo morali zaradi udeležbe pri prepovedanem obredu. Kup bolezni. — Najprej sem dobil angino, za njo arterijosklerozo. potem me je mučila malarija, slednjič sem se pa boril še s sladkorno boleznijo in tuberkulozo. — Za boga, kako si pa mogel vse te bolezni prestati? — Prestati? Saj ti vendar pripovedujem o medicinskem izpitu. Razumljivo. — Zanimivo je, kako pes zaupa človeku. — Nič čudnega. Si videl kdaj psa, k bi posojal ljudem denar? 0979 K, B. G. Brown: 15 Vitez enega dne Roman — Kaj? — Cemu prav za prav počenjava to? -— je ponovil Peter na ves glas. — Saj ni bila ukradena najina slika. Morala bi bila povedati Bellerbyjevim, predno sta se odpeljala. Saj so bili oni okradeni, ne pa midva. — Gibbs bi pa čakal, da bi jim to povedala, kaj ne? — je odgovorila. — Pa se menda vendar ne bojite, gospod Cardinal. Ker se to neumestno zbadanje Petra ni zdelo vredno odgovora, je pogovor zopet zastal. Toda zdrava pamet se je vedno bolj oglašala. Zdaj. ko je lahko mirno premišljeval, je Peter spoznal, da sta se dala premotiti trenutnemu čutu poštenosti in ne da bi vprašala zdravo pamet, sta se pognala kar na slepo srečo za tatom. Nedvomno sta storila to iz hvale vrednega altruizma, toda zdaj se Peter ni mogel otresti misli, da bi bilo pametneje, če bi bila obvestila sira Waltera o svojem odhodu in mu povedala, kje tiči vzrok. To je bila izključno zadeva sira Waltera in če bi se jima ne posrečilo dohiteti tatu, kar je bilo zelo verjetno, bi ne bilo čuda, če bi Bellerbv-jevi postrani gledali njuno nezaželjeno dirko. Razumeti tudi ni mogel, zakaj je tatvina slike Craigovo tako razburila. Za ljubitelja lepih slik in za njegove metode občevanja ni bil sicer prav nič navdušen, toda zdelo se mu je, da je njeno stališče nekoliko pretirano. Koncem koncev je bil okraden samo sir VValter. A Peter, čeprav je spoštoval in izpolnjeval zakone, ni mogel razumeti, da morejo biti Crai-govi interesi sira VValtera tako pri srcu. Zdelo se je pa, da Craigove tatvina ni nič manj razburila, kakor bi bila sira Waltera, če bi bil vedel, kaj se je zgodilo. Po Petrovem mnenju je pa bilo to enako čudno kakor odveč. Vendar bi pa bilo napačno misliti, da je Petru pustolovski lov za tatom že presedal. Njegova navada ni bila razmišljati zaman o tem, kaj bi bilo treba storiti. In ker je bilo že prepozno vrniti se, je spoznal, da ne preostaja drugega nego nadaljevati pot. dokler bo Marvelka s tem zadovoljna. Sploh pa, ko je o tem razmišljal, je prišel do prepričanja, da ga prav nič ne vleče nazaj. Njegovo življenje v splošnem ni bik) bogato na dogodkih in vsaka iz-prememba mu je bila vedno dobrodošla. Morda bi se dalo ugovarjati tako nepričakovanemu in nepremišljenemu izletu, toda kot način, kako prijetno preživeti nekaj ur, je bil imeniten. Sicer je pa zadostovalo že samo dejstvo, da je želela tako gospodična Craigova, da je bil Peter z vsem zadovoljen. Ni je poznal še dolgo, vendar je pa že vedel, da bo zanj ukaz vse. karkoli bo predlagala gospodična. Bil bi jo ubogal, tudi če bi moral drveti za Gibbsom od enega konca Anglije do drugega. Zdrava pamet je sicer lepa reč, toda kaj je proti nekaterim mnogo primitivnejšim čustvom! In tako je ljubezen premagala zdravo pamet in Marvelka je junaško požirala daljavo, kar je le mogla. Veter je jima žvižgal mimo ušes in temna cesta je bežala pod kolesi avtomobila kakor širok trak, katerega odvija orjakova roka. Bilo je tako pozno ali bolje rečeno tako zgodaj, da so bile ceste prazne. Peter je delal s svojim kolesljem čn-deže. Po klancih in ovinkih, sem in tja je šlo, da je bilo veselje. Toda čeprav je pritiskal z nogo na akcelator, kaki, bi ga hotel stlačiti v tla, se razdalja med njima in rdečo Iučico ni zmanjšala. Da je sploh nista izgubila izpred oči, je bil jasen dokaz, da Gibbs ne sluti, da mu je nekdo za petami. Bil bi jima že davno ušel. kajti Marvelka se ni mogla meriti z modernim motociklom. Njena največja hitrost je baš zadoščala, da ni zaostala za motociklistom. vozečim srednje hitro. In tako je migljala rdeča lučica pred njima s kratkimi presledki kakor kresnica. Samo na ovinku ali r>od gričem sta jo za hip izgubila izpred oči. Cas je hitel. Gibbs in njegova preganjalca so pa ubirali pot čez nočno pokrajino. Naenkrat je gospodična vzkliknila: — Ne dohitiva ga! — Ne, — je pritrdil Peter. — Toda morava ga dohiteti! — Ce ga pa ne moreva. Saj je dovolj, če ga še nisva zg^šila. — Da, toda takole se menda vendar ne bova vozila ves dan. — No, če se ne ustavi, da se obrijem in najem in če nama Marvelka ne odpove službe, bi se lahko vozila takole še mesece in mesece, seveda če bi nama Gibbs ne izginil izpred oči. — Ali bi se mu ne mogla malo približati? — Peljeva se z največjo hitrostjo in samo srečnemu naključju se morava zahvaliti, da nama že davno ni izginil izpred oči. Ce bi se mu približala, bi naju utegnil zaslišati m predno bi naštela do pet, bi bil v Cornwallu. — Zato se bojim, da bi ne kreni; slučajno na stransko pot in da bi mogla midva to prezreti, — je dejalo dekle. Peter na to ni odgovoril. Kaj bi mogel reči? In tako sta prevozila molče še dve milji. Petru se je že dolgo zdelo, da nekaj ni v redu. Tudi on se je bal, da lahko vsak hip izgubita svoj cilj izpred oči. Zato je dejal: — Bojim se, da stori tako. — Kaj mislite s tem? — je vprašalo dekle naglo. — Nu, rdeča lučica se nekaj časa ni pokazala. Kaj niste opazili? — Da, toda mislila sem. da se ni pokazala zato, ker dela cesta ovinke *— oh, .i e s m c v a ga zgrešiti. Gotovo se orikaže za temle ovinkom. Ko sta pa prispela na ovinek, ni bilo o rdeči lučici duha ne sluha. Kmalu sta spoznala, da je bila bojazen upravičena. T da Peter je še vedno upal, Ja se rdeča lučica znova prikaže. Zato je poganjal Marvelko vedno dalje, dokler mu ni postalo jasno, da je ves trud zaman. Začelo se je polagoma daniti. Cesta je postala naenkrat ravna, kakor da se je neštetih ovinkov že naveličala. In čeprav se še ni bilo docela zdanilo, je Peter dobro videl, da celo miljo pred njima ni žive duše. — Gibbs je izginil, — je vzdihnil. — Ustavite in poslušajva! — je predlagala Jeanne. — Morda pa zasli-šiva motor. Marvelka se je ustavila in Peter je ustavil motor. Nastala je tišina, ki je bila po peklenskem drdraniu kar strašna. Potem so se začeli polagoma oglašati glasovi prebujajoče se narave, nekje je zapel petelin svoj hreščeči jutra-nii pozdrav. Nekje na polju na levi strani ceste je zalajal pes. Tudi ptice so začele peti in v daljavi se je slišal vlak. Toda o motorju ni bilo duha ne sluha. Tedaj je spregovoril Peter z opra-vičujočim glasom, kakor da je on vsega kriv: — Gibbs je brez sledu izginil. Morda je zavil na stransko pot ali pa je pognal hitreje in je zdaj že daleč pred nama. Bojim se, da je zdaj vse zaman. Dekle je sedelo nekaj časa molče in zrlo v mlado jutro. Končno je vprašalo nekam apatično: Pred kolonizacijo SiMrlje Kratka zgodovina Sibirije pred naseljevanjem Rusov v tej ogromni in neizmerno bogati deželi. O. Heller opisuje v svoji knjigi »Sibirija« začetke kolonizacije te ogromne, neizmerno bogate in dolgo neznane dežele. Sibirski arhivi, katere je proučil prof. J. E. Fischer, nudijo bogat in točen materijal o kolonizaciji Sibirije. Te arhive so ustanovili boiari, kozaški ata-mani in guvernerji, ki so morali večkrat proti svoji volji zapustiti Rusijo in se napotiti na vzhod. Prvi so prodrli v Sibirijo novgorodski kupci, ki so prišli preko svoje kolonije Vjaike in preko ustja Dvine in Pečore prvi do »Pasu sveta«. O takratni Sibiriji vemo malo. Tudi Marco Polo nam podaja samo približno poročilo o ogromni deželi na severu, kjer je baje sam led z belimi medvedi in ljudožrci. Tatari so prišli z Mongoli iz Azije v ruske ravnine, toda prodirali so od jugovzhoda, ne pa od severa. Džingishanovi in Ogotajevi jezdeci so potisnili prebivalce sibirskih step v gozdove, kjer konji niso mogli naprej. Tatarska plemena so potisnili na skrajni severovzhod Azije, v sedanjo Jakutsko oblast. Drugi so potovali skozi stepo ob toku Irtiša in Oba ter dosegli vznožje srednjega Urala. Tatare in Mongole so v prejšnjih stoletjih mnogi radi zamenjavali. Zdaj se ne da več točno ugotoviti, ali so bila plemena označena kot Tatari, Tur-kotatari ali čisti Mongoli. Znano je samo, da ie nastala v začetku 15. stoletja ob Obu in Irtišu država, podobna državam Zlatega stana, hanatoma Kazanu in Astrahanu. Tatarska plemena so bila pod vlado mongolskih hanov, katerih dinastije so izvirale iz Džingishano-vega rodu. Tudi takrat, pravi avtor omenjene knjige, ko so kozaki prekoračili Ural in se napotili proti vzhodu, je bila Sibirija dežela zagonetk. Pohod kozakov ni šel nepretrgoma, temveč se je ustavljal za cela stoletja. In tudi ko so postali kozaki vojaški kolonisti, njihove stanice pa etape za tisoče in tisoče političnih izgnancev, tudi takrat, ko so se kmetje v hrepenenju po svobodni zemlji pomikali proti vzhodu, ko so prihajali v deželo staroverci, molokani, skop-ci, nemški menoniti in drugi sektanti, ko so se selili v Sibirijo iskalci zlata, lovci, pijonirji in končno tudi inženjer-ji, je bila ta ogromna zemlja še vedno knjiga s sedmerimi pečati. Osvajalci so jo osvojili, a vendar jim je ostala zaprta. Novgorodski kupci so prišli prvi k »Pasu sveta«, kakor so nazivali ob koncu 15. in v prvi polovici lr>. stoletja pogorje Ural. Našli so tam Ziriane, Vr>-gule in Samojede. ki so živeli še kot ljudje proti koncu kamenite dobe. Kot lovci in ribiči so si pon:3gali z najpri-mitivnejšim orodjem. Novgorodci so se pomikali v dveh smereh, ob obali Ledenega morja in od enega pritoka Volge k drugemu, do vznožja Urala. Takrat se je imenovala ta zemlja Jugrija po narodu Jugrov ali Ugrov. veji mongolskega naroda, kateri se ima Evropa zahvaliti za Madžare, pa tudi za Fince in najbrž tudi za Fstonce in Lati-še. Novgorodci so trgovali z dragoceno kožuhovino, pozneje so pa našli sol in druge mineralije. PošiljrJi so ob obali pogumne mornarje, ki so prodirali do Karskega morja in tja do reke Kare v južnem zalivu morja Kara. Od tu so pluli do Jaimala po manjših rekah in prenašali čolne k jezerom. Med potjo preko nizkega gorskega grebena so našli pot po »Zeleni reki io ustia reke Ob. Ob je veljal za reko, ki prihaja naravnost iz skrivnostne zemlje Kataja, iz jezera. Kataj pa ni bilo nič drugega nego Kitajska. Ob nstfn reke Taz so ustanovili Novgorodci utrjeno mesto, katerega zgodovina še vedno ni pojasnjena. To ie mesto Mangazcid, o katerem se trdi, da ie bilo ustanovljeno 1. 1450. Drugi pa pravijo, da so ga ustanovile prednje straže donskih kupcev odnosno kozakov šele 1. 1601. Tu se je zbirali do 2000 kupcev, ki so trgovali v prvi vrsti z dragocenimi soboli. Okrog L 1620 je pa mesto propadlo. Baje so ga uničili Ostjaki. To je vse, kar ve zgodovina povedati o njem. Nekateri pa pravijo, da so kozaki mesto zažgali na povelje moskovskega carja. Zgodovinar Sibirije Fischer meni, da je propadlo samo po sebi, ko so donski kozaki zgradili mesto Turuhansk, ki je imelo za promet ugodnejšo zemljepisno lego. Mesto je bilo pozabljeno in šele v novejšem času so našli v tundri njega razvaline. Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema ŠPEDICIJA TURK, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9. Telefon interurban 2157- SlfT Vsaka beseda SO p&r. Plačo se lahko tudi m zsnamJuiit Za odgovor znamko/ — Na vprašanja brc* znamke ne i nd&jvftriamo. - Najmanjši o&a* IM» OLLA GUM Antiseptično prepariran • Bila je in bo NAJBOLJŠA, dokazano nedosegljiva! Iftiakutctturni paph £g o <2Ktt pto&ufu uptctvcc f&Coven&fkegct flccYodaf Dvokolesa motorji, Šivalni stroji. otroški in igraČni vozički, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „Tribuna" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ŠTEV 4. Zeleznato vino lekarnarja dr. G. Piccoli-ja tr Ljubljani fcrei>6a oslabele, malo-krvne, odrasle in otroke. 58-T MOTOR Lan gen Wolf s-Otto«, stabilen, ležeč, 6 Ks., na bencin ali surovo olje, 2 leti rabljen, pripraven za pogon mizarskih ali kiju čavničarskih delavnic, event. za večjo kmetijo, za 6500 Din takoj proda Martin Jamšek. Sevnica ob Savi 178. 2540 □□aannnnaDaanLjCJLJODcc POSESTVO z novozidano hišo, tri četrt orala sadnega vrta, 2 velikima njivama, sredi Savinjske doline prodam za 68.000 Din. Pripravno je za vsakega rokodelca. — Pojasnila daje Pavel Koš en t na, Gomilsko. 2541 Površnika ne potrebujete, niti zimske suknje, če si nabavite DEŽNI PLAŠČ pri Jančigaj-u, Sodna ulica 1. 2546 DOBRO IDOCO GOSTILNO vzame takoj ah pozneje v najem samica z osebno pravico. Dopise poslati na naslov: Pep-ca Brinovec, Vaše 2, Medvode. 2545 »Foxterier« psico čiste angleške ali belgijske pasme, čistokrvno, nad eno leto staro kupi Kari Havelka, posestnik in gostilničar v Krškem. 2530 PRODAM GOSTILNO z veliko novozidano hišo, ki leži na glavnem trgu v sredini bogatega in prometnega mesta v bližini Zagreba. Hiša ima 2 veliki sobi za stanovanje gostilničarja, kuhinjo, verando, pivnico, garažo, hlev, dvorišče, vrt itd. Pred hišo so vrše nedeljski in letni sejmi. Mesto je jako prometno, ker ga poseča ljudstvo iz 6 občin. Krasna prilika za marljivega gostilničarja. Informacije daje Pavlekovič, Zagreb, Ilica 146/1., levo. 2544 Na obroke dajem vsakovrsten STAyBNI LES. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija, Ljubljana, Oolenjska cesta 12. — Telefon 2424. Veliki katalog za jesen in zimo, kakor tudi vzorce manufak-turnega blaga, dobite brezplačno ako to takoj zahtevate od trgovske in odprem-ne hiše KASTNER I 6HLER. Zagreb, Ilica 4. Poceni in vendar najboljša fe SEVERJEVA OTOMANA s 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijali RUDOLF SEVER, Ljubljana, . _ Marijin trg št. 2 Pristopajte k „Vodnikovi družbi hmsicS hlapovi Xas i ti m če n o čiKtovoinent* moške in damske Ulagove zadnjih novosti za fesensko in zimsko sedijo razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna SIE<;KL-I»HOF. BRNO Palaekeho ir. 12, ČeškoMlova&ka. Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso-iidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA ST. 54 se ie preselila VOGALNA Hi&A ŠELENBURGOVE IN KNAFLOVE UL BfVBf TRGOVSKI LOKALI TVRDKE GRTCAR * MEJA — Za »Nerodno tiskamo« — Za opravo in maeratm del lista: Oton Gnristof. _ Vsi v LJubljani.