8. številka. Ljubljana, v soboto 11. janovarja 1902. XXXV. leto. Izhaja vsaJc dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavole" franko vati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In uprav nlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon s t 34. .Narodna tiskarna" telefon 61 85. Reelno in solidno". m. Iz včeraj priobčenega namestniškega dekreta, s katerim je bila razpuščena duhovniška zavarovalnica »Unio catholica«, izhaja z vso jasnostjo, da je ta za vod propadel ne iz tuje krivde, kakor trde klerikalni listi, ampak iz lastne krivde, in da je morala vlada ta zavod iz javnih interesov razgnati, da je obvarovala nesreče tiste tisoče zavarovan cev, ki so se po duhovniških obljubah dali zapeljati ter sedli na limanice tega zavoda. Utemeljevanje razpustnega dekreta priča, da je »Unio catholica« naravnost sleparsko poslovala, da je kar očitno goljufala ubogo ljudstvo, mej tem ko so si njeni duhovniški in neduhovniški agentje žepe polnili. Iz razpustnega dekreta izhaja z vso jasnostjo, da je »Unio catholica«: 1. Brezvestno gospodarila, ker je za organizacijo razmetala vse »razmere presezajoče« svote — ki so pač večinoma izginile v klerikalne žepe, ker so duhovniki za društvo delali — in — zopet največ po krivdi duhovniških agentov — prevzela nevarna zavarovanja (kakor škofova zavarovalnica v Ljubljani), vsled česar je društvo prišlo v take stiske, da je vlada začela siliti, naj se razide; 2. Goljufala svoje člane in javno mnenje s tem, da je izdajala falsificirane bilance, in da je protizakonito porabljala društveno imetje za kupčijo z deleži; 3. Oškodovala dežele in tud i deželo kranjsko s tem, da ni plačevala po zakonu predpisanih prispevkov za gasilstvo; 4. Oškodovala in ogoljufala svoje člane s tem, da nastalih škod ni poravnala, nego od pozavarovalnih zavodov v svrho izplačila škod sprejeti denar zase obdržala; 5. Preslepila svoje člane s tem, da je za 15% zvišala premije ter jih kar pod roko iztirjala, ne da bi bila to članom praviloma naznanila; 6. Ogoljufala svoje člane s tem, da je svojim agentom in zastopnikom, največ duhovnikom, za akvizicijo in provizijo plačevala veliko več kakor katerakoli druga zavarovalnica, mej tem ko je zviševala premije in škode dolžna ostajala. Vse je bilo pri tem zavodu ne »reelno in solidno,« kakor je trdil »Slovenec«, ampak sleparsko. Kar dinali, škofje in prelatje so ta zavod blagoslavljali in priporočali, prelatje so sedeli v vodstvu poleg posvetnjakov šusteršiče-vega kalibra, župniki in kapelanje so delali za društvo in konec ie bil ban k ero t. In ta konec je moral priti, ker so ti posvetni in duhovniški zavarovalci, ki so bili zbrani okrog korita, samo svoje žepe polnili, ljudstvo pa brezvestno drli. Klerikalna lakomnostjo društvo ustanovila in klerikalna lakomnostjo društvo tudi pogubila. »Unio catholica« je bila največja klerikalna gospodarska organizacija v državi Zdi se nam, da se ie z njenim propadom začel tisti splošni krah, ki je pri vsi klerikalni organizaciji neizogiben, tisti krah, pred čigar posledicami se že danes tre semo, ker bodo grozne. Slovenci bomo pri tem najhujše trpeli, kajti gospodarsko stanje našega naroda je slabo, razmere v klerikalni gospodarski organizaciji so pa še hujše, nego so bile pri razpuščeni »Unio catholica« zavarovalnici. Kamor pogledamo, povsod vidimo, da je katoliško gospodarsko organizacijo rodila le lakomnost in gospodstvaželj-nost gotovih špekulantov, tudi tacih, ki imajo od žlindre umazane roke, in da se v tej organizaciji postopa večinoma ravno tako »solidno in reelno«, kakor pri razpuščeni katoliški zavarovalnici. Falsificiranje bilance je na dnevnem redu, to se kar sistematično izvršuje, ne da bi se oblastva za to kaj pobrigala. Reda v teh društvih večinoma ne poznajo, in tako so defravdacijam vrata na stežaj odprta. Gospodari se z ljudskim imetjem večinoma brezvestno, tako brezvestno, da se Bog ve za kake nedruštvene namene kar pokrade, kolikor se ravno potrebuje in zapiše mej »razne izdatke«. Funkcionarji pa služijo tisočake in tisočake . . . Za vzgled, kako se gospodari, naj navedemo jeden slučaj. V Cerknem na Goriškem imajo posojilnico, v kateri vlada tak nered, da mu še danes niso mogli konec narediti. Posojilnica je vsako leto predlagala oblastvom in članom bilanco, a kakšne so morale te biti, se vidi že iz tega, da se dolgo časa ni opazila dogo-divša se defravdacija. Lani je začela »Gospodarska zveza« delati red za celih osem let. Revizor g. Pele je vsaj 15krat prišel v Cerkno, ostal tam po več dni ter si vselej zaračunil za voz tja in nazaj po 20 gld. in dijet po 5 gld. na dan, kar utegne znašati kacih 500 gld. Vrh tega je bil tja poslan drug uradnik, ki je od 11. junija do 1. oktobra tam bil in delal red, za kar je poleg hrane in stanovanja dobival po 3 gld. na dan. Malo računamo, velja to »v red devanje« vsaj 1000 gld. — red pa še danes ni narejen. Za tako majhno posojilnico je 1000 gold. stroškov samo za uredbo uprav grozna svota. Oškodovani so seveda člani. Ti so reveži in niso v stanu izračunati, ali se jim obresti prav predpisujejo, oziroma izplačujejo ter sploh nimajo sodbe, kako je s posojilnico. In ravno take, pa še hujše razmere vladajo tudi pri drugih klerikalnih posojilnicah in konsumih, kakor se je že izkazalo v premnogih slučajih. V tacih razmerah je krah seveda neizogiben in zadene klerikalno organizacijo tako zanesljivo, kakor je zadel »Unio catholico«. Mi tega kraha ne moremo preprečiti. Naša skrb more le biti, da ljudstvo opozarjamo na pr etečo ne sreč o, ki bo silno veliko narodnega premoženja požrla, ter da s tem delujemo na to, da bi bila ta nesreča omejena na kar mogoče majhen krog. V 1 Juhljaril, 11. januvarja. K položaju. Proračunski odsek pridno in vspešno deluje, zato listi večinoma upajo, da bode odsek s svojo nalogo do konca t. m. pri kraju in da bo mogel drž. zbor spočetka februvarja začeti z drugim branjem. Kdaj se snide drž. zbor, še ni določeno. Menda 28. t. m. Dotlej se bodo nadaljevale kon- ference Koerberja z zastopniki Cehov in Nemcev radi spravnih pogajanj. Drž. zbor se bode bavil najprej z zakonom radi vojaških novincev, z bosenskimi železnicami in z novim davkom na vozne listke. Parlamentarna komisija mladočeškega kluba pride te dni na Dunaj, da stavi vladi pogoje, pod katerimi se vdeleži spravnih konferenc. »Bohemiaa piše, da je mnenje med drž. poslanci glede sprave sicer pesimistično, a da posamezni vplivni in do-bropoučeni poslanci menijo, da položaj ni slab. Ti poslanci trdijo, da je možno, da se proračun do srede marca spravi pod streho ter da se loti parlament po daljših velikonočnih počitnicah takoj razpravljanja carinskega tarifa. Wolf v škripcih. Afera \Voliova se je že nekoliko pozabila, a zadnje dni so prišla v javnost o njegovem činu pojasnila, ki so menda njegovo novo kandidaturo ubila docela. Wolf je vendar objavil smelo in arogantno pisan popravek, v katerem trdi, da je profesor S-idl patološki in njegova gospa histerična lažnjivka ter da so vsa očitanja in vsa razkritja iz trte zvita. Wolf trdi, da je docela čist, da je njegova osebna čast neomadeževana ter zagotavlja, da bi se bil že davno ustrelil, ako bi bil storil res kaj takega, kar se mu očita. Sedaj je priobčil nov članek, v katerem trdi, da je vsega kriv le profesor Seidl, in čudno je, da se celo Seidlova tašča poganja za \Volfa ter nastopa javno proti svojemu zetu, Seidlu. Afera postaja vedno senzacionalnejša in škandal vedno večji. Zato pa je posl. dr. Eppinger na volilnem shodu v Arnanu priporočal kandidaturo VVolfovega protikandidata, prof. dr. Bachmanna in dejal, da volilstvo niti s svojim zaupanjem ne more oprati oskrunjene osebne časti \Volfove. Bolgarska kriza. Radi posojila, ki ga mora dobiti Bolgarija le, če se docela odpove monopolu na tobak, je padlo bolgarsko ministrstvo in je bilo razpušeno sobranje. Novo, Danevo ministrstvo razpiše volitve, ki se morejo tekom dveh mesecsv izvršiti. Iz Sredca pišejo, da se odpravi no- LISTEK. Sobotno pismo. Novo leto se je pričelo poco a poco stringendo, maestoso v sredo, kar je baje dobro znamenje, ne jamčim pa ne zanje, — ko bi se bilo pa pričelo s petkom, bi bil to marcia funebre slab začetek — ali pa tudi ne. Glavna stvar je, da se vsakemu allegretto grazioso izpolnijo v novem letu tiste želje, ki jih je ob začetku an-dante sam registriral, pa če jih bo končno tudi prisiljen poco piu animato restringi-rati — »Es irrt der Mensch, so lang er lebt« in zato se tudi glede »novoletnih voščil« marsikdo — pozneje moti! Kako se je tuintam novo leto pričelo, o tem je kronike kar na kupe, kako bi se pa ne bilo smelo pričeti, o tem je je — pa še več! Ker je pa z novim letom ▼ zvezi tudi — predpust, se samo po sebi razume, da se je novo leto pričelo tudi s — plesom, kar seveda ni greh, ker plesala je, kakor je pokojni korar U. enkrat v Bovtah pridigoval, svoje dni tudi svetnica, seveda po tedanji šegi andante soste- nuto e molto tranquillo, mej tem ko plešemo naprednjaki s kranjskimi klerikalci molto vivace, fajmoštri in kaplani po fa-rovžih pa piu animato po svojih notah — včasih z »muziko«, včasih pa — brez nje, kakor pač slučaj nanese! — Slučaji pa so različni, kakor ples — kar bom precej dokazal. Neke kranjske židovske zavarovalnice agent pride pred kratkim k škofu dru. Jegliču meno mosso tirjat premijo; škof pa mu maestoso odgovori: »Ja, ne morem plačati . . . zidam!« — Od tod gre agent tempo di marcia pobirat premijo k drugim strankam in pride tudi h gospej Matildi, a ta mu allegro odgovori: »Oh, zdaj ne morem plačati — zidam!...« — Za židovsko zavarovalnico se je torej novo leto slučajno nekam kritično začelo, — ali pa tudi ne, kakor se pač vzame. Angleži so bili za novo leto od Burov molto vivace tepeni, kaj morejo ti za to? — Slučaj je slučaj! K zadnjemu zasedanju kranjskega parlamenta je na galerijo starega strelišča tudi mene dihur nesel. Tudi tega je bil kriv slučaj, to se pravi dr. ŠusteriiČ, ki sem ga videl žgati io proti ime nova nemu »schiesstatu«. — Tu sem videl, da je bil žurnalistovski »lehrpoba« namestu na galeriji, doli v »dvorani«, kar sem ob žaloval, ker bi bil rad doživel slučaj, da bi ga bil n. pr. poslanec grof B. spet za ušesa doli vlekel. No, pa sem bil kmalu odškodovan. Na tem starem »schiesstatu« so ljubljanski purgarji — nemški seveda! — streljali v tarčo, ki je bila prišraufana na zakajeno steno na koncu dvorišča; — stare šance na ljubljanskem gradu so ničla proti nji! — zadnja leta so najprvo v tej »festengi« streljali pod Missijo kranjski klerikalci katoliške kozle, zdaj pa so začeli klerikalci streljati s Šuster-šičem na čelu — slamnate butare. In tako sem si jih torej ogledal. Dr. Šusteršič se je spravil lepo v sredo druge vrste zarad varnosti, na »flugel« je posadil Drobnica in Dularja. Jaklič je ▼ prvi vrsti, — kar se jih klerikalcev sramuje, sede poleg liberalcev! — Sesija je trajala le en dan, pa tudi »kraval« nič več! Potem pa so začeli razhajati poslanci, voščeč drug drugemu »srečno novo leto«. In spet mi prinese slučaj dvoje in dvoje klerikalnih poslan cev pred nos, ko so bili ravno v pogovoru; Primož Pakiž KošČaku: »Vejš, sra-muota je za nas, sramuota, de imamo zdej žlindro tud' v deževnem zbor, pa se načem zatu potezat zanj (za dra. Š. namreč), b' d'jal, de smo Ribenčanje rajs taku neumni, pa — brez zamere, Kaščak, veselu novu lejtu! — Sluuga!« — KošČak: »Vrag si vejd', kakš'n kon'c bo novu leto vzelo! — Adija!« Dular Drobniču: »Vaš šteflet pa močnu škripljejo, imate nobel Šuštarja. — Drobnič: »Goveji so, samo umazani so, ker sem jih pozabil preobuti, ko sem iz hleva prišel« — Dular; »Jaa, saj imajo nmalce duh! ... — Mejač Jakliču: »Kako pa kaj delate v novi mlekarni?« — Jaklič: »Gre precej gladku, — smetana je moja, jo za trud jaz posnamem, posnetu mleku je pa Fovčkarjev.a — M.: »Ne bo zgube?« — J.: »Do zdaj še ne, pa tudi nemarno knjigovodje, da bi upisaval.« — M.: »Me veseli, da ste tako kunštni!« — S tem je bil konec mojega zasledovanja, pa tudi konec staroletne zabave, in želel sem le, da bi videl v novem letu zopet kje te vrle ljudske zastopnike. — Potem pa smo nastopili novo leto in nove programe, o katerih pa ne vem, ko- tranja kriza le, če se Cankovci, katerih vodja je Danev, združijo v sobranju s Stambulovci in če vstopi v ministrstvo vodja Stambulovcev, Petkov. Ti dve stranki omogočita sprejemljive pogoje za posojilo, ki je za Bolgarijo neobodno potrebno. Največji ruski listi pišejo jako resno o sedanji financialni krizi Bolgarije, ki je izgubila že skoraj ves svoj kredit, ter poživljajo rusko vlado, naj priskoči Bolgariji na pomoč s posojilom 50 milijonov rubljev. S tem se vpliv Rusije na Balkanu utrdi ter se reši slovanska država propada. Duhovščina v Španiji. Da si Španija nikakor ne more gmotno opomoči, je vsaj deloma kriva mnogoštevilna duhovščina, ki nesramno izsesava ljudstvo, dela na to, da v nika-kem oziru ne napreduje ter zavira vsak kulturni prospeh. Saj je v Španiji 154.517 duhovnikov, menihov in nun. Ker ima država 18 milijonov prebivalcev, — pride na 120 prebivalcev — vštevši tudi majhne otroke — en duhovnik. Za teh 154.517 duhovnikov plačuje samo državna blagajna nič manj nego 70 milijonov pezet, par sto milijonov pa mora dati ljudstvo samo. Saj so v Madridu duhovniki, ki imajo po 100000 pezet letnih dohodkov. Cerkev velja torej Španijo 70 milijonov pezet, dočim daje za javni poduk in sodstvo samo 12 milijonov pezet. A znano je, da mnogo ljudskih učiteljev od 1. 1897 ni dobilo nikake plače in da vlada v Španiji splošno največja beda. Zato pa so ondi veliki in krvavi štrajki in poulični boji na dnevnem redu. Vojna v Južni Afriki. Glede števila Burov se mnogo ugib-lje in laže, zlasti Kitchener se vsakega pol leta parkrat zmoti vsaj za 10.000 mož. »Manchester Guardian« piše : Po sporočilih »Sfcatesmans Yearbooka je živelo po ljudskem štetju 1896 v Transvaalu 137.947 moških oseb, v Oranju 40.570, torej skupaj 178.517 moških. Po statističnih izkazih je bilo med temi okoli 84.493 dečkov pod 15. letom ali pa starcev nad 55 let starih, tako da je bilo ob spočetku vojne 69.660 Burov med 15. in 55. letom. Koliko izgub so imeli poslej Buri? Lord Kitchener je sporočil 5. avgusta m. 1. predsedniku Stejnu, da je ujetih 35.000 Burov. Pozneje je bilo ujetih še 7697, tako da je vseh ujetnikov skupaj 42.697. In koliko je ubitih in ranjenih? Od junija do decembra 1. 1901 jih je sporočil Kitchener 2081, torej 347 Burov na mesec. Tekom vse vojne je padlo potemtakem okoli 9329 Burov, ki so ali mrtvi ali invalidi. Z bolnimi vred je 12.000 Burov nerabnih za vojno, tako da znašajo doslej burske izgube okoli 54 697 mož, dočim je angleški minister Brodrick 14. nov. povedal, da so izgubili Buri okoli 53.000 mož. Danes imajo Buri torej še okoli 14.963 mož v starosti med 15. in 55. letom. A tu so šteti le pravi Buri, ne pa inozemci in Kapholandci. Burska vojaka vojska je torej še znatno večja. London ski vojaški list »Broad Arrow« pa trdi, da imajo Buri le še 5500 mož, kar je naravnost smešno. Ta list trdi, da so liko se jih bo izvršilo tako, kakor so stavljeni, ali pa vsaj tako, kakor si jih marsikdo želi. Da je novo leto precej iz začetka marsikoga iznenadilo, se jaz pravzaprav čisto nič ne čudim. Krojači in čevljarji so zabelili baš za novo leto račune kar z mastnimi obrestmi, — pri blagajnah je automat sviral »steinkohlenabzug«, pa-sante je jela na ulici obsevati prav temeljito KunčiČeva megla, škof Jeglič je žeg-nal svojega brata sode z osobno poskušnjo, in tuintam se je staro leto preklinjalo, ne izvzemši raznih faktorjev, ki sO rodili brez babice pravo angleško pravico v imenovanem letu. In zato se nisem prav nič čudil tistima dvema pasantoma, ki sta šla na Silvestrov večer mimo vladne palače na Bleiweisovi cesti v temle pogovoru: »Ti, poglej, sto- in stokrat sem šel že tod mimo in ugibal, kaj pomenita tile dve ženski sohi pred palačo, pa ju ne pogruntam, ali veš ti njun pomen? »B.: Ti si še mlad, rojen, — viš, ta na levi je pravica, ona na desni pomeni pa — protekcijo!« — »A, tako, zdaj pa že umejem! Tschau! — Servus!« — G. urednik, zdaj naj pa človek na ta svet kaj — zida !t dandanes v boju le še najpogumnejii in najvstrajnejši, večinoma oni, ki se ne upajo kapitulirati, ker so krivi raznih zločinov, ki se morajo kaznovati, Zato treba vojno nadaljevati, dokler ne bodo tudi te tolpe pobite ali poujete. — Reuterjev »Office« poroča, da se zbirajo Buri ob meji dežele Zulov. Menda mislijo zasesti Helpmakaad in Pomerov. Isti vir poroča, da ima Botha večje število ustafiev iz Natala, ki se zlasti upirajo predlogu, da bi se Buri udali in odložili orožje, kar baje Transvaalci že žele. Dopisi. Iz Idrije, 9. januvarja. V dobi občnih zborov smo. Izmed občnih zborov, ki so se vršili v pretočenih dneh, važen je telovadnega društva »Sokol«. Vršil se je v soboto 4. t. m. v prostorih gostilne g. Iv. Harmelove ob navzočnosti 41 članov. Starosta br. Gruden J. pozdravil je v primernem nagovoru v tako obilnem številu zbrane Sokole ter dal besedo tajnikovemu namestniku br. Fr. Krčniku. Ta nam je v svojem poročilu označil društveno delovanje v 1. 1901. Iz tega poročila smo posneli, da je imel odbor v preteklem letu 8 sej, pri katerih so se reševale društvene zadevo. Društvo šteje koncem 1. 1901 8 ustanovnih, 12, podpornih in 58 izvršu-jočih članov. Med letom je umrl ustanov-nik br. Martin Dežela in telovadec br. A. Pavšič, vznak sožalja vstali so zboro-valci . Med letom 1901 vršile so se naslednje veselice ozir. izleti: 20. januvarja predpustna veselica z javno telovadbo in plesom, 19. majnika peš izlet v Spodnjo Idrijo, kjer je nastopilo 16 telovadcev s prostimi vajami, na bradlji in drogu, 25. avgusta izlet v Logatec, kamor sta prihitela tudi »Sokol« iz Ljubljane in Postojne. Pri javni telovadbi, ki je dobro vspela, telovadilo je 16 telovadcev »Idrijskega Sokolaa in 16 telovadcev ljubljanskega »Sokola«. Pri tej priliki imelo se je vršiti posvetovanje o ustanovitvi slovenske sokolske zveze, ki pa se je opustilo z ozirom na odločno odgovarjanje ljubljanskih Sokolov, da slovensko sokol-stvo še ni godno za zve zo ter da primanjkuje pravih sokolskih delavcev. Ta izlet je ob ogromni vdeležbi nad vse sijajno vspel. Dobro vspel je tudi popoldanski izlet na »Zemljo«, sosebno v telovadnem oziru Pri IV. vsesokolskem shodu v Pragi zastopala sta društvo tajnik br. Vidic in podnačelnik br. Krčnik. Društvu je pra pustila brezplačno sobo g. Iv. Harmel, za kar ji je občni zbor izrekel najsrčnejšo zahvalo. Blagajnik br. Reinhart pa je poročal, da je imelo društvo v upravnem letu 1901 dohodkov 857 K, stroškov pa 794 K, prebitka je torej 63 K, inventar je vreden 800 K, v hranilnih knjižicah je vloženih 202 K, za zastavo 252 K in za te lovadsko orodjo 50 K. Tehnično poročilo podal je načelnik vaditeljskega zbora br. Novak. Iz tega se je razvidelo, da se je društvena telovadba gojila najpridneje pa tudi najvspešneje. Društvo šteje koncem 1. 1901 22 telovadcev in 24 gojencev. Statistika telovadbe kaže, da je bilo v preteklem letu 136 telovadnih večerov, pri katerih je bila vdeležba v vsem skupaj 1546 telovadcev, poprek na večer 11 telovadcev. Telovadba sokolskega naraščaja e imela 53 tel. popoldnevov, vdeležba na teh je bila 814, povprek torej 15. Društveni telovadci nastopili so 4 krat javno z različnimi vajami in z najboljšim uspehom. Vsi javni nastopi bili so več ali manj opisani v časopisih. Telovadci se vadijo Škrat na teden po 2 uri, sokolski naraščaj pa ima telovadbo v nedeljo popoldan. Vadi se po telovadnem načrtu ljubljanskega Sokola in goje se vse stroke Tvrševega telovadnega sestava. Poročevalec omenil je tudi ustanovitev voditeljskega zbora, ki je podlaga vsemu pravemu delovanju v sokolskom društvu. Poročila vsprejela so se od članov odobruje na znanje. Pri volitvi odbora bil je na predlog br. Krč-nika z vsklikom in soglasno izvoljen za starosto zopet br. Iv. Gruden, ravnotako za podstarosto br. dr. Lapajne, za odbornike bili so izvoljeni in so si razdelili mesta naslednji: tajnik br. K. Harmel, namestnik br. J. Novak, blagajnik br. L. Reinhart, namestnik br. M. Tratnik, načelnik br. J, Novak, podnačelnik br. Fr. Krčnik, odbornika br. J. Alič in br. Ig. Treven, namestniki br. Iv. Bajželj, J. Lapajne in Val, Tončič, končno za računska progle-dovalca brata L. Pogačnik in J. Seljak. Pri predlogu radi premembe pravil, katere je po vzoru praškega Sokola izdelal vaditeljski zbor, vnela se je živahna de bata. Prvi k temu predlogu dobil je besedo br. dr. Lapajne. Predlagal je, da se ta predlog stavi z vsporeda današnjega zbora z ozirom na poznost časa in da morajo člani prej vedeti, v čem se pravila premene. Ta predlog je bil z dodatnim pristavkom, da naj bodo nova pravila 14 dni razpoložena v društveni sobi in da se skliče izvanredni občni zbor , vsprejet z 19 glasovi proti 18 glasovom telovadcev, časopisi so se določili naslednji: »Sokol«, »Slov. Narod«, »Ljublj. Zvon«, »Jednakopravnost« in »Slov. knjižica«. Razpravljalo se je o društvenem praporu, ki naj se letos razvije. Končno je občni zbor pripoznal vaditeljski zbor, na kar je br. starosta zaključil zborovanje zahvalivši se za tako obilno vdeležbo z željo, da bo novo leto, kakor prejšnje, leto vztrajnega delovanja. Po občnem zboru razvila se je animirana prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Če pregledamo zgodovino štiriletnega obstanka »Idrijskega Sakola«, vi dimo, da je bila ta, sicer kratka doba, doba intenzivnega delovanja za dosego sokolskega cilja. Omenim naj le, da so telovadci nastopili vtem času 14 krat javno in vedno z najboljšim uspehom. Telovadba gojila se je od početka društva nepretrgoma najpridneje in vsestranski. Da pa je bilo možno mlademu Sokolu zagotoviti obstanek, je v prvi vrsti zasluga tudi idrijskih rodoljubov, ki so to društvo požrtvovalno gmotno podpirali. V sokolskem krogu pa manjka še vedno nekaj narodno zavednih Idrijčanov, ki bi gotovo lahko z malim mesečnim prispevkom podpirali to tako marljivo delujoče narodno društvo. Dosedanje brate telovadce pa poživljam, da ostanejo še nadalje marljivi, redni in navdušeni telovadci, da skupno delujejo z vaditelji v dosego vzvišenega sokolskega cilja : zagotoviti namreč narodu prihodnost s tem, da se mu vstvari zdrava, delavna sedanjost, da se naredi in ohrani narod telesno, duševno in nravno čvrst in zdrav. Mlademu, pa čilemu »Sokolu«, izvr-šujočemu tako lepo svojo nalogo, krepak »Na zdar!« Iz Dramelj, 9. januvarja. Sv. mi-sij on in drugo. Naš obernunc so nas, nepokorne ovčice in kozliće, v adventnem času osrečili z duhovnimi vajami. L. 19qo smo imeli ob istem času misijon, vpilo se je takrat dovolj raz prižnico; leto po misijonu pa so navadno duhovne vaje, da se nas še bolj v veri utrdi. Da, da, v veri utrdi ! Ali mi, priprosti ljudje imamo še boljšo vero, kakor marsikateri skopuški nune, kateremu gre navadno le za mastno bero, ne pa za vero. Saj se o tem prepričujemo lahko prav od blizu. Sv. maša ne trpi pri nas včasi še ure ne, da si sem ter tje mislimo : ali se res tako površno ravna z božjim Sinom, ki je pri sv. maši na altarju pričujoč? Ako bi kdo drug tako nespodobno in cerkvenim postavam na sprotno maševal, nikdar prav ne pokleknil i. t. d., bi ga v Mariboru kmalu ustrahovali, ali, kakor pravijo naš obernunc, v kozji rog ugnali. Ali mi imamo tukaj nekdanjega škofovega sošolca, in zato sme počenjati, kar se mu zljubi, vselej sedi varno v zavetju. Duhovne vaje pa nikakor niso vzrasle iz gorečnosti Podhostnikove za naš dušni blagor, ampak — iz lenobe. V adventu se mora namreč spovedovati, in to je našemu, za naše žepe vnetemu pastirju črez vse na svetu zoprno. Uboge sestrice III. reda naganja v Celje h kapu-cinčkom, da njihova rahla srčeca krvave in občutijo prav velikansko žalost nad takim pohujšljivim župnikovim ravnanjem. Slov. Gospodar je pisal o velikem uspehu duhovnih vaj. Dal Bog! Vendar pa mislimo, da nismo bili poprej nikaki lopovi, temveč pošteni, priprosti in mirni slovenski farani in s prepričanjem in ponosom moremo izreči, da smo v marsičem boljši, kakor kak umazani in skopuški nune, — dokazov nam ni treba Ukati daleč. Imamo oči, imamo v svojih kmečkih bučah tudi nekoliko »olja«, da vemo, kar je prav in kaj ne. Največji vspeh duhovnih vaj pa je tale: Župan že več let ne živi skupno s svojo ženo, znano župnikovo »prijateljico«, njena radodarnost ni namreč več čednostna. To pa njo nič posebno ne žali, po fari je dovelj prijateljev, ki jo tolažijo v osamelosti, in krčmar Jakec jej je posebno prisrčno naklonjen —- zraven pa ima isti za njen jeziček vselej kako kapljico — v podobi kakih 7 litrov na dan. Vse to je pač pohujšanje za pobožno dra-meljsko ljudstvo. Zato je misijonar Klan-čnik župana z »fravo« županjo zglihal. Toda sprava ni trpela dolgo. 18. decembra je bila v Celju sodnijska obravnava, pri kateri je moral župan po pravici in resnici pričati proti svoji ženi v prid svoji orno-ženi hčeri — in z uspehom sv. misijona je bilo in je — aus ! Omenimo še par besedic o zgoraj omenjenem prijatelju »prijateljice« in župnika. Na dan 8. okt. p. 1. so imeli možje v Celju pri okrajnem glavarstvu zaradi volitve zaslišanje, pri katerem se je .fakel spozabil in mislil, da sme, kjer je župnik zraven, govoriti, kar se mu zljubi. Začel je torej psovati posebno znanega kmečkega pisatelja iz naše občine ter mu očital, da dela nemir, sovraštvo med ljudmi i. t. d. Dotičnik je vložil tožbo in Jakel je bil pred malo dnevi obsojen na 10 dni zapora, vsak drugi dan s postom ter na povrnitev sodnih stroškov, ki znašajo okoli 140 K. To smo imeli mi DrameljČani še na vesti, tega pa nas odvežite vi, g. urednik ! Pa še nekaj ! Pastirje splošno; kravar, kozar, gosar i. t. d. pa bolj določno ime. Poznamo pa pri nas pastirja, katerega bi po njegovem vedenju vvrstili najložje med volarje, in to samo zaradi tega, ker nekateri trdijo da je on prvi — za bikom. Izpred sodišča. Pod predsedstvom gospoda deželno-sodnega svetnika II a u fen a vršile so se dne 10. t. m. pri c. kr. deželni sodniji sledeče obravnave: 1. „Šklefetni". Lata 1874. rojeni samski dninar Bukovnik Jaka iz Rekovelj, v občini Šenčur, že večkrat predkaznovan, je tožen tatvine. Kradel je pri Ani in Janezu Lukanc, pri Jožetu Paušnarju ter pri Tinetu in Jeri Paulič in sicer je vzel srajce, hlače, spodnje hlače, srebrne ure, ter tudi »en par šklefletnov« (štilletnov). Na »Svetega Vukeža dan« je pri Pauliče-vim ukradel tolar, orehe špeh itd. — Toženca spozna sodnji dvor krivega hudodelstva tatvine, ga obsodi na 8 mesecev težke ječe z enim postom vsaki mesec ter plačilo zahtevanih odškodnin in sod-nijskih stroškov. 2. „Komanov" se imenuje po domače leta 1861. v Studenšcih rojeni Franc Jalen, ki je tožen radi težke telesne poškodbe. Dne 16. septembra m. 1. se jo toženec v gostilni Marije Cop v Žirovnici spri z 201etnim Jože Nočem radi nekega psa. Naposled sta se stepla in je pri tej priložnosti toženec udaril Noča s polenom po glavi. Zdravniki konstatirajo, da so bile Nočeve rane težke. — Sodnijski dvor obsodi Franc Jalena radi težke telesno poškodbe na 4 mesece ječe in plačilo stroškov. 3. ,,Auf, primojdus'!" — Fantje v Privojah so jako hudi na fante iz Lukovice, ker hodijo zadnji v prvo vas va-sovat. Radi tega se marsikaterikrat »skau-sajo«. 12. septembra m. 1. je bila temna, deževna noč. Janez Ileferle, 22 let star, Lojze Grošelj, 23 let, Janez Grčar, 28 let in Jaka Kurant, 26 let star, vsi iz Lukovice so spili precej žganja in potem porabili temno noč ter šli v Prevoje va-sovat. Pri »Nackov šiš« so se najprvo zgrabili. Po vasi so »ukali po domače«, to se pravi, vpili so: »Auf, primojduš'!« Konečno so se posebno s Francetom Kotnikom, 18 let, Francetom Mutnikom, 22 let in z Janezom Klopčičem tudi 22 let starim, pošteno zgrabili in se je v boju rabilo ročaje, vile in drugo orodje. Toženec Janez Ileferle, po domače »Štajerc«, je pri tem pobil 21 letnega Peregrina Mavta prav težko in sodnijski dvor ga je zaradi tega obsodil na 5 mesecev težke ječe z enim postom vsaki mesec ter v plačilo stroškov. 4. Kroparca. Ana Vidic iz Krope, rojena leta 1850, mati 5 otrok, živi s svojo sestro Franco Klinar v velikem sovraštvu radi neke dedščine. 25. avvgusta m. I. je bila v župni cerkvi, ko je župnik pridigoval ravno o »nehvaležnem človeku.« §3gT Dalje v prilogi. "Staj s. Narodu" St 8, dn6 11. januvarja 1902. Priloga „SlovensKemu Nakrat vzdignje toženca glavo in zakliče: »Zdaj poslušaj, sestra . . .« Radi tega je tožena in jo zastopa dr. V. Krisper. Ženka govori zelo rada in pravi jokavo: »En mesec sem Bhujšala, pa sem se zdaj spet mal poštimala.a Potem prične praviti dolgo povest o svojem življenju, češ: »— zdaj Vam bom pa vse povedala.« — Sodnik zavpije smrtno prestrašen: »Ne, ne, ne . . .« Toženo Ano Vidio oprosti sodni dvor konečno popolnoma, ker ni kalila javnega reda. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. januvarja — Osebne vesti. Rudniški pristav v Celju g. V. Strgar je imenovan komisarjem. — Dekan v Kastvu gOBpod Mihael Laginja, predsednik »Bratovščine hrvatskih ljudi« je šel v pokoj. — Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, 14. januvarja t. 1. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno mesečno sejo. — „Apostolsko pismo češkim in moravskim škofom". »Slovenca« ie senzacijonalno papeževo pismo češkim in moravskim škofom spravilo v veliko zadrego, kajti v njem so razviti nazori, ki jih »Slovenec« ne sme javno odobravati, četudi se jih klerikalstvo vedno drži in tudi po njih ravna. Zato je »Slovenec« vprvo priobčil le skromen izvod iz papeževega pisma ter izpustil ravno najvažnejši odstavek, tisti odstavek, ki je bil podlaga naši kritiki. Lahko se reče, da je »Slovenec« falsificiral papeževo pismo. Naš članek, v katerem »mo opozorili, kako papež obsoja narodnostno gibanje, kako duhovščini prepoveduje, udeleževati se narodnostnih bojev in kako zaukazuje, da naj se že v šolah zatira ljubezen do narodnosti, je širšim krogom odprl oči in jim pokazal, da je brezdomovinstvo v klerikalizmu načelno stališče. Utis, ki ga je napravil naš članek, je bil tako velik, da ga je poskusil »Slovenec« izpodbiti s posebnim člankom. Kakor maček okrog vrele kaše, tako se plazi »Slovenec« okrog papeževega pisma in skuša svojim ljudem utajiti, kar je papež jasno in določno razodel. Pa tudi v tem članku je popolnoma zamolčal, da je papež duhovnikom prepovedal, vtikati se v narodnostne boje; ker se pač boji, da bi ljudje spoznali, da se duhovščina le navidezno zavzema za narod nostne stvari, da pa ima pri tej spekulaciji na narodna čutila samo klerikalno namene pred očmi. To smo hoteli konstatirati, sicer nas puščajo papeževe besede popolnoma hladne, ker smo prepričani, da bi nas bil hudič že davno s kostmi in s kožo vred vzel, ko bi bili v boju za naše narodne ideale odkazani na podporo duhovščine in starega' gospoda na papeškem stolu. — Praktičen agent. Nedavno temu je gorelo v slovečem ko n sumu v Srednji vasi v Bohinju, kjer razsaja znana »denarna moralna kuga« in je ogenj pro-vzročil precejšnjo škodo. Konsum je bil zavarovan pri Vencajzovi zavarovalnici, katera bi bila tudi morala odšteti nekaj goldinarčkov, da jej ni prebrisana »kuga« priskočila na pomoč. Kar nakrat se je začelo šepetati: Škofu se mora pomagati, škof bi imeli preveliko izgubo, če bi morali vso škodo poravnati — kajti, da je škof pravi lastnik zavarovalnice, o tem so ti preprosti ljudje trdno prepričani. Ko je bilo potem oznanjeno, da se bo prodajalo, kar je ostalo po požaru, so ljudje trumoma pritisnili in oatanke dobro plačevali, saj je šlo za to, da se škofu pomaga. Uspeh je bil velik, kajti ljudje so kakor blazni preplačavali v»ako reč. Tako je neki človek plačal 5 kron za posteljno odejo, od katere je bila tretjina zgorela, dasi dobi take vrste odejo za isto ceno popolnoma novo in celo! Skupiček je bil prav znaten in je vsled tega Vencajzova zavarovalnica precej prihranila. Ali je dobil njen praktični agent, ki je to akcijo tako spretno uprizoril, kako posebno nagrado, nam ni znano. — Opešana fantazija. Dobre-poljski Jaklič ni samo učitelj, redakter, posestnik, štacunar, katoličan, sirar in po-Aitik, ampak tudi pisatelj. Da mož, ki se je posvetil tolikim in tako raznovrstnim strokam, ne more v nobeni stroki dobro delati, je pač naravno in mu torej ni za-meriti, da so njegovi spisi tako neukusni, kakor pokvarjen sir in da njegovo katoličanstvo tako hudo diši po politiki. Ta mnogostranska delavnost je menda tudi uzrok, da je opešala še tista mrvica fantazije, kar je je Jaklič kdaj imel. Veliko je ni bilo nikdar. Celo v »sloveči« noveli o lepem Tončku je delikatni prizor, kako se je namreč peč podrla, popisal tako, kakor kaka preskušena in izkušena babica. Sedaj pa nima kar nič več fantazije. Njegov Pegaz je postal podoben stari, jetični kravi. To priča njegov najnovejši spis, ki ga je priobčil v »Slovenčevem« kotičku za liberalce. V tem spisu so peča Jaklič s tistim strogo individualnim spominom, ki ga je zapuatil v postelji Hardetove gostilne v Kočevju tedaj, ko je farovsko vino v njem tako nenadoma prouzročilo novo »Sturm und Drangperiode«. V kotičku za liberalce se je Jaklič poskusil kot pisatelj bajk, v žanru »tisoč in ena noč«, ali ta poskus se mu ni obnesel. Manjka mu fantazije in moral se je držati stare šablone kolpor-tažnih romanov, v katerih pade vedno krivda na »velikega nepoznanca«. Tudi Jaklič zvrača krivdo za uspehe svoje kočevske »Sturm und Drangperiode« na tega šablonakega nepoznanca, o katerem ne ve druzega povedati, kakor da je agent in da se je že ob petih zjutraj pri-dušal, tedaj, ko je Jaklič opravljal svojo jutranjo molitev. V tej »storiji« se vidi, kako manjka Jakliču inteligence ; količkaj inteligenten beletrist vendar ve, da mo rajo biti vse dogodbe, ki jih popisuje, v e-r oje t ne, kar pa Jaklič pripoveduje, je že na aebi neverjetno, ne glede na to, da je tudi popolnoma neresnična in da je zadeva, kakor je jasno dokazano, bila ravno taka, kakor smo jo mi popisali. Sicer pa prepuščamo Jakliču, naj se valja v svojem kočevskem spominu, kolikor ga veseli. — Dobrepoljoki kaplan — Fant sliši na ime Žagar — ima navado, da z lece neprenehoma kriči zoper »Slov. Narod«. Poslušalci se pri tem izvrstno zabavajo. Poslušati kaplana, kadar rohni na liberalce je še bolj zabavno, kakor predstava v kakem cirkusu. Žagar je svoje zabavljanje osmešil s tem, da kaj pridno išče po privatnih hišah, kjer bi dobil »Narod«, da bi ga bral. O božičnih praznikih seje posebno pehal, in grozno gaje peklo, da ga ni dobil. Razsodnim ljudem se to ne zdi nič čudno, da Žagar želi včasih rad kaj pametnega in podučnega bral in da zaradi tega tako lovi »Slov. Narod«. Toda preprosto ljudstvo tega ne uvideva. Preprosto ljudstvo modruje tako-le: Škof je prepovedal brati »Slov. Narod«; ta prepoved velja za klerikalce in seveda v prvi vrsti za duhovnike, kajti liberalci pravijo, da jim škof nima nič ukazovati in se za škofove propovedi toliko menijo, kakor za lanski sneg. Kaplan, ki vedno rentači zoper »Slov. Narod«, bi se moral vendar sam ravnati po.škofovih in svojih besedah, ne pa zjutraj svariti ljudi pred listom, popoldne pa stikati za listom po hišah in ga prebirati kakor brevir. Tako so uganili ljudje in se zato le smejejo, kadar se ka-planček spravi nad »Slov. Narod«. — Iz črnega brloga. Od verodostojne atrani se nam poroča, da vlada v klerikalnem taboru velik strah, da bi mi pojasnili defravdacije nekega katoliškega žurnalističnega vajenca in dogodbe v neki hiši v Florijanskih ulicah ter v neki hiši na Poljanski cesti. — Katoliška organizacija se popolni. Snuje se katoliško društvo, a čigar pomočjo se hoče kuharicam izprazniti žepe in si zagotoviti, da pridejo prihranki kuharic do zadnjega groša v žegnano bisago. — Wolfova afera je sedaj pojasnjena. »Slovenec« je tedaj, ko se o tej zadevi še nič ni vedelo, očital nam, da Wolfa nismo z dosti veliko vnemo preganjali. Bog ve, zakaj nam ne očita, da še nismo razkrili nekam precej podobne afere nekega slovenskega klerikalnega politika? — Končno vprašamo dr. Žlindro in dr. S ch w e i t z e rj a, če vesta, kdaj in kje se je reklo, da »dež. glavar ni za nič« in »da ga bo treba ugnati, še predno pridejo kmetijske zadruge na vrsto«; če ne vesta, bomo njiju spominu o priliki na pomoč priskočili. — „Spoštuj očeta in mater..." V neki vasi na Kranjskem živi župnik, ki nikakor ne verjame, da pride prej velblod skozi šivankino uho, kakor bogataš v nebesa, in zato se neutrudno peha, da bi nagrabil kaj največ denarja. Imel je pri sebi brata kot mežnarja, a brat je šel proč, ker je župnik pobiral in pospravljal tudi vse to, kar dobiva mežnar. Tudi sta-riše je vzel k sebi, pa ne iz otročje ljubezni, ampak le, ker imajo nekaj denarja. Stariši so mu morali celo hrano v naprej plačati, sploh pa ravna z njimi tako grdo, da bi najraje pobegnili. Ime tega originalnega čestiloa četrte božje zapovedi se nam ni sporočilo, pač pa se nam javlja, da isto ve g. Fr. Kunaver, župnik na Golem nad Igom. — Duhovitost na prižnici. Z Bleda se nam piše : Pri nas so še v živem spominu duhovite pridige in smele prispodobe, s katerimi nas je pital nekdanji kruljavi naš kaplan, čigar verske naramnice so menda popolnoma odjenjale, kajti iz »Slovenca« vidimo, da mu hlač več gor no drže. Posebno nam je ostala v spominu kaplanova pridiga o pokori. Dejal je mej drugim: »Vest je krtača za dušo, v spovednici pa dušo nažaj-famo, dajo more krtača grehov očediti.« Priporočamo Vam, da dr. Evgena Lam-peta semintja prav pošteno skrLačite. — Bera na Štajerskem je odpravljena in duhovniki se za to malo brigajo in hodijo še vedno od hiše do hiše beračit. Na Ponikvi ob južni železnici so se kmetje pritožili proti temu početju duhovnikov, in sedaj je c. kr. okr. glavarstvo v Celju odredilo nekake poizvedbe, ki pa bodejo postale za kmeta nevarne. Glavarstvo je poslalo županu nalog, da poizve od vsakega posameznika, koliko bere daje in zakaj da to daje. Župan je dobil okoli 300 listkov z vprašanji, na katera mora vsak kmet odgovoriti in se podpisati. Kmetje morajo biti aedaj previdni in naj se na listke nikar ne podpišejo, kajti če se bodejo podpisali, n. pr. da dajejo bero za urne maše, blagoslovljenje kruha itd., bode ta bera ostala tudi za poznejše rodove in duhovniki jo bodejo tirjali, češ, saj je bilo leta 1902 tako ob ljubljeno in podpisano. Župnik že iiča kmetov, ki bi hoteli iti ž njim k okrajnemu glavarstvu prosit, da bera ostane še naprej, ker se boji, da bi se kmetje proti beri izrekli. Kmetje! Pozor! Ako pride župan ali kdo drugi k vam zaradi bere, recite mu, da ste bero že drago odkupili, in daje sedaj ne boste več dajali. Na listek pa zapišite: Kmetje smo proti vsaki beri. — V cenilno komisijo za cenitev osebne dohodnine Gonilnega okraja Ljubljana okolica so bili dne 7. in 8. t. m. izvoljeni: Viljem Tdnnies, soposestnik tovarne v Spodnji Šiški; Viktor Bolaffio, vino-tržeč v Spodnji Šiški; Andrej Marinko, župan na Viču; Josip Lavrič, vinotržec na Viču; Ivan Keršmanc, mlinar v Pšati in Peter Oražem, posestnik v Z*unanjih goricah. Kandidatje klerikalne stranke: Anton Hoče var, župnik v Brezovici; Ivan Marinka, poseatnik v Zunanjih goricah in Anton Kobi, trgovec v Bregu so propali. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo ste zopet dve predstavi: popoludne ob znižanih cenah ljudska predstava gluma »C h a r-leveva teta«, zvečer drugič Verdijeva krasna opera »Traviata«, ki je vspela sinoči toli sijajno. — Včeraj »e je primerila pri prodaji vstopnic obžalovanja vredna zmota, da se je zamešalo nekaj vstopnic od minole srede z vstopnicami za petek. Odbora ne zadeva v tem nikaka krivda in je skrbljeno, da se kaj takega več ne primeri. Dotični č.č. posetniki gledališča naj to zmoto, ki ae je primerila ie vsled silnega navala na blagajnico, blagohotno oproste! — Slovensko gledališče.^Vče-raj smo imeli zopet operno predstavo, s katero smo bili — tandem aliquando — docela zadovoljni. To je bilo zopet petje, ki je občinstvo elektrizovalo in navdušilo. Pri vsej predstavi je vladala živahnost ter se je izvajala eksaktno in temperamentno. V »Traviati« je včeraj po dolgem času nastopila zopet naša dobra znanka najboljšega spomina, gdč. M. Ser- čfkova, katero je občinstvo takoj pri prvem nastopu veselo pozdravilo. V ulogi Germonta pa je včeraj nastopil novi prvi baritonist, g. Uric h. O pevskih kvalitetah gdč. Ševčikove ne bomo pisali, saj so občinstvu znane. Svoj velesimpatični, sicer ne močni, a izdatni glas zna pevka izvrstno porabljati ter polaga v svoje petje mnogo čustva. Ker je njen izgovor vrhu tega čist in razločen — česar doslej nismo malokrat pogrešali — ter njena igra dejanju vedno primerna, doseza prav lep vspeh. Znano je, da prišteva vlogo Violete med svoje najboljše. Poje jo s popolnim razumevanjem, finim pred-našanjem ter jo igra premišljeno. Vsekakor je njena Violeta jako zanimiva. Ko se gdč. pevka navadi zopet našega odra in orkestra, bo docela zadoščala tudi glede čiste intonacije. Občinstvo j« gdč. Ševčikovo za njeno umetniško petje opetovano odlikovalo. G. U rich je dovršen pevec okusa in rutine. Njegov mogočni glas zveni imponujoče, njegovo predna-šanje je perfektno in njegova igra izvrstna. Dasi se nam je krčilo srce ob spominih na krasne nastope bolnega g. rež. Jos. Nollija, ki je bil baš v vlogi Germonta mojster, nas je vendar veselilo, da je pridobila naša opera zopet pevca, ki nam bo mogel in znal nuditi šo mnogo prekrasnih umetniških vžitkov. Petje g. Uriha — v italijanskem jeziku — je občinstvo preverilo, da ima pred seboj pevca dovršene šole, in njegovi igri treba izrekati le neomejeno priznanje. Tudi g. Uriha je občinstvo opetovano poklicalo na oder ter ga živahno pozdravljalo. G. 01szewskije vedno siguren pevec, če-gar domena so velike seriozne opere težkega značaja. Tu je 01szewski mojster, kakoršnega naša opera še ni imela. A tudi sinoči je bil naš odlični tenorist na mestu in njegov Alfred simpatična podob'a najfinejše igre. Dramatični prizori so ae mu, kakor vselej, tudi sinoči posrečili sijajno. Poleg gostov je bil g. 01zewski včeraj središče zanimanja in priznanja. Gdč. Romanova je bila zanimina in elegantna Flora ter se je vse hvale vredno prilagodila ensemblu. Dasi nekoliko bolna, je izvršila svojo vlogo zopet dovršeno. O ostalih solistih manjših vlog ne bomo pisali obširnejše. Prav dober je bil g. Vaši-ček, vztrezala sta docela tudi g. Wild-nering. Krampera, ki sta igro lepo oživljala. Priznalno pa moramo omeniti še malo gdč. Kočevarjevo, ki je s svojim nemalim talentom takoj skočila med soliste! Nadepoln domač naraščaj! — Pohvaliti moramo končno tudi zbora, ki sta pela navdušeno in živahno ter spremljala dejanje tudi z igro — kar večkrat pogrešamo. Finala I. in III. dejanja sta bila prav lepa. Naj bi ostal zbor vedno na tej višini! Pozabiti pa ni šo gosp. kapelnika Tomaša, ki je opero z vervo in rutino dirigiral, in g. režiserja Dobrovolnega, ki je opero zelo okusno režiral. Skratka: sinočnja operna predstava »Traviata« je bila taka, da imamo le eno željo: naj bi bile poslej vse take! Potem bo gledališče vedno tako polno kakor sinoči! L. — Koncert Ondrsčak bo v nedeljo, 12. januvarja v »Narodnem domu«. Iz prijaznosti sodeluje klavirski virtuoz iz Pariza Charles Veyrych. Vspored: 1. Bruch: Koncert G-moll, mojster Ondf iček. 2. a) Wie-niawski: Sielanka, b) Sarasate: Romanza Andalusa, mojster Ondfiček. 3. Schubert: Scherzo, gospod Veyrych. 4. a) M. Ondfiček: Spomin, b) Schubert: Čebela, mojster Ondfiček. 5. Lizst: Etude, gosp. Veyrycii. 6. Paganini: God save the Queen, mojster Ondfiček. Začetek ob 5. uri popoludne. Cene prostorom: I.—III. vrste 2 gld., IV. do VII. vrste 1 gld. 50 kr, od VIII. vrste nadalje in na galeriji 1 gld. Stojišča 50 kr. Dijaške in garnizijske vstopnice 30 kr. Vstopnice so na prodaj jedinole v trafiki g. Šešarka v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajnici. — Gdč. Ella Noemi, naša operna pevka, ki je 2. t. m. sodelovala v Pragi pri koncertu čeških žurnalistov, je lahko ponosna na ovacije, s kojimi jej je občinstvo izražalo svoje netajeno občudovanje in zahvalo ; v Pragi si je pridobila najis-krenejših simpatij, češki listi brez izjeme hvalijo njeno pevsko umetnost. Pela je tri pesme: Rozkošnega («Neme odpovčdi«), V. J. Novotnega (»Pfišla ke mnč laska«) ter Kovafovica (»Nechod k nam«). »Hlas Naroda« z dne 4. jan. mej drugim piše: »Ljubek, dovolj močan, zelo gibčen in prav izvežban glas gospodičin — vse to je jako ugajalo občinstvu, ki si je s ploskanjem izsililo od pevke še novo pesem kot pridevek.« čestitamo gospodični na tem priznanju njenih pevskih vrlin. — Promocija. Apr. suplent na I. državni gimnaziji v Ljubljani in posestnik v Lescah, g. M a tko Potočnik bo 13. t. m. promoviran doktorjem modroslovja na dunajski univerzi. Čestitamo! — Karielirani kovači. Ljubljanski kovači so sklenili med seboj kartel ter ceno za kovanje zvišali prav znatno. Po tem kartelu ne sme noben kovač kovati izpod 35 kr. Kdor prelomi kartel, zapade globi, prvič 25 K, drugič 50 K i. t. d. To zvišanje cen za kovanje je zlasti mej izvoščeki provzročilo veliko nevoljo, kar je sicer umevno, kajti kdor ima kaj več konj, mora za kovanje plačati prav lepe svote na leto. Ker je električna železnica vzela izvoščekom mnogo zaslužka, saj druzih voženj ni dosti, zadene to zvišanje cen za kovanje izvoščeke prav občutno. Kakor čujemo, namerava zadruga izvoš-čekov napraviti svojo zadružno kovačnico, ako kovači ne bodo hoteli kovati po stari ceni. — „Matici Hrvatski" za leto 1901 še mnogi dosedanji člani niso plačali letnine. Ljubljansko poverjeništvo jih naj-vljudnejo prosi, da blagovole to takoj storiti. — Domača umetnost. V šent-peterski cerkvi so pričeli postavljati pretekle dni kamnita dva stranska oltarja, katera je lično izdelal tukajšnji kamnosek F. Thoman. Tekom letošnje pomladi po-Btavi se tudi novi kameniti veliki altar. — Seja odbora ,,Meščanske godbe" bode v ponedeljek, 13. t. m. ob 7. uri zvečer v »Mestnem domu« — Muzikalično- komični zabavni večer prirede izvršujoči člani meščanske godbe v sredo, dne 15. t. m. v areni »Narodnega doma« z nastopnim, dokaj zanimivim in obširnim vsporedom: 1. del: 1. Mendelssohn: Ženi- ovanjska koračnica. 2. Offenbach: Orfej v predpeklu, overtura. 3. Massanett: Fantazija iz opere »Herodias«. II. del: 1. »Ravnatelj konservatorija«, komičen solo-prizor, proizvaja g. Škrjanc. 2. Avtomatično-muzika-lične figure. 3. »Ljubosumni Matija«, komična opera, scena v enem dejanju. — Coriandoli korzo, konfeti-vojna. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Predprodaja vstopnic pri g. Lozarju, trgovina na Mestnem trgu in pri g. Šešarku v trafiki, Še-lenburgove ulice. — Muzikalično-komični večer izvršujočih členov »Meščanske godbe«, kateri se priredi dne 15. t. m. v areni »Narodnega doma«, vzbuja vedno več zanimanja. Razven izbornih koncertnih komadov proizvajali se bodo komični muzikalični prizori ter operna scena, katero je nalašč za ta večer zložil in uglasbil podkapelnik g. F. Majcen ter bodo isto v vseh točkah proizvajali izključno le izvršujoči členi godbe. Za plesalce bode dvojna godba na razpolago. Oficijelna vabila za to veselico ni mogoče razposlati, ter se vsi prijatelji »Meščanske godbe« tem potom vabijo k obisku. — V Zagorji na Pivki so v četrtek 9. t. m. ob 9. uri 45 minut zvečer čutili lahek, okoli 6 sekund trajajoč potre«, katerega je spremljalo precej močno votlo bobneje. — Zanimiv proces se je zvršil te dni. Dežela štajerska je tožila lastnika •kalskih rudnikov pl. Lappa. Pri ti priliki se je izkazalo, kako nečuvene razmere vladajo na železnici Celje-Velenje. Nič ne označuje razmere bolje, kakor dejstvo, da je prevažanje blaga z vozovi znatno cenejše kakor prevažanje z železnico. Lapp je rečeni proces izgubil in je bil obsojen, plačati v 14 dneh 324.221 kron 80 v. in sodne troške. — Ormoška volitev. Kakor se čuje, se ormoški Slovenci letošnjih občinskih volitev niti ne bodo udeležili; to bi bil zopet nov naroden škandal, katerega moramo zapisati v slovensko kroniko. — Iz Gradca se nam piše: Gosp. dr. Ernest Dereani je s 1. januvarjem opustil službo sekundarnega zdravnika v gra-ški splošni bolnici in vstopil v isti bolnici pri prof. Habermannu kot volonter, kjer se hoče izobraziti v specijelnih študijah za bolezni v nosu, grlu in ušesih. — Kdo postane deželni glavar v Istri? Samo ob sebi se razume, da bo deželni glavar vzet iz večine deželnega zbora, da bo torej Italijan. Misliti bi tudi bilo, da ne bo izbran nihče drugi, kakor dosedanji deželni glavar dr. Cam-pitelli, a popolnoma gotovo to še ni, nego je tudi puljski župan dr. Rizzi v kombinaciji. »Naša Sloga« poroča, da sta bila te dni pri namestniku v Trstu puljski okrajni glavar pl. Scander in puljski župan dr. R i z z i, in da so se vršili tam dogovori glede pogojev, pod katerimi hoče vlada dr. Rizzija imenovati deželnim glavarjem. — Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri se je te dni ustanovilo v Pazinu. Predsednikom Je bil izvoljen poslanec Spinčič, za podpredsednika pa deželna poslanca dr. Stan-ger in Andrijčič. Novo društvo odvzame političnemu društvu »Edinost« v Trstu del njegovih poslov, ostane pa ž njim v soglasju. — Umrl. Dne 30. decembra pr. 1. je umrl v Zagrebu občepriljubljeni hotelir Liebalda gosp. Dragotin Doljan v 41. letu svoje starosti. Rajnki je bil rodom Slovenec in vrl narodnjak. N. v m. p.! — Ljubavna tragedija. Mej nad-poročnikom A. O. in gospodično L. P. nastalo je bilo ljubavno razmerje, ki je trajalo še dalje, ko se je L. P. bila omožila z narednikom H. Skrivaj sta si dopisovala in skrivaj sta se shajala pri ženi nekega železniškega uslužbenca I. P. Razmerje je trajalo dolgo časa, ne da bi bil mož o tem kaj izvedel. V nedeljo, ko je mož igral pri koncertu, odišla je njegova žena z doma in se ni vrnila. Mož in sorodniki so jo iskali povsod, slednjič pa so izvedeli, da je pobegnila z nadporočnikom A. O., s svojim ljubimcem. Peljala se je ž njim v vozu do Zaloga, kjer sta si kupila vozni listek I. razreda do dunajskega Novega mesta in s ponočnim poštnim vlakom odpeljala. Mož in sorodniki so bili vsi izven sebe, ker so izvedeli, da nista ne nadpo-ročnik in ne ona ničesar vzela seboj, kakor revolver. Oče in sestra L. H. sta se odpeljala za pobeglima zaljubljencema in sta na Dunaju dobila njiju sled. Bila sta menda oba v bolnici, ker sta se poskusila ustreliti, pa se nista dobro zadela. Oče je pripeljal nezvesto ženo njenemu možu, nadporočnik A. O. pa je ostal v dunajski bolnici. — Tatvina. Mlekarici Mariji Dol-ničarjevi iz Laverce ata bili iz voza ukradeni dve konjski odeji s črkama L. K. Jedna je bila svitlo-rujava s temno-ruja-vimi črkami, druga pa je bila sivo-križasta in z modrim platnom obrobljena. — Tatvina v škofiji. V četrtek popoludne je ulomil tat v škofijsko pisarno in odnesel 320 kron. — Bicikel ukradel je v Gorici neki Franc Herbat in je ž njim pobegnil. Herbst je baje iz Ljubljane. — Izgubljene reči. Na Dunajski cesti jeizgubila neka žena pismo, v katerem je bilo 30 K denarja in jedna fotografija. — čarobnu predstava bo v nedeljo pri Vojeviču na Tržaški cesti št. 27. * Klerikalci in umor kraljev. Kadar se zgodi kak atentat terorističnih anarhistov, takrat dvignejo klerikalni časopisi — in ne v zadnji vrsti naši slovenski! — svoje glave in kličejo: Glejte, to je sad liberalno socijalistično naprednega hujskanja. Dobro je torej, če se semtertja ponavlja, da dokazuje zgodovina sama, da smatra rimska kurija v gotovih slučajih umor, političen atentat kot dovoljeno sredstvo za povečanje svoje moči. Momen-tanno nam je prišlo zopet nekaj aličnega v roke in hočemo to povedati našim čitateljem in našim Slovenčevčem. Katoliški učenjak Franc Ksaver Kraus je napisal znamenito razpravo o znanem konstituci-jonalnem ministru cerkvene države iz 1. 1848, Pellegrinu Rossiju kateri je bil umorjen od radikalcev 15. novembra 1848 . Iz te razprave je razvidno, da je izrazil n. p. Pater Gurci mnenje, da je bil »vatikan zelo zadovoljen s tem umorom«. In apologet jezovitovskega reda«, P. Cretinau-Joly je naravnost dejal, da je bil ta umor »sreča za cerkev« Še brezobširneje je dal Angelo Galli izraz svojemu katoličanstvu, ko je dejal: »Rossijev umor je bil čudež Matere Božje«. In monsignore Arnoldi pravi: »Prvi izmed petih čudežev 1. 1848 in 1849 je bil umor Rossija in zadnji umor pariških delavcev v juniju«. Voila, slovenski teologi in učenjaki, — kaj pomeni to ? Ali je to demonstracija one bajke o krščanski ljubezni do bližnjega? — * 25lstnica hrvatske igralke g. Savič. V sredo je slavila hrvatska igralka g. Savić 251etni jubilej svojega prvega nastopa na odru. Bila je vedno jako marljiva, in — kar je pri igralkah vsekakor nekaj izvanrednoga — skromna ter ponižna; spočetka je igrala brezplačno, potem pa več let za mesečno plačo 10—15 gld. V njeno stroko spadajo v prvi vrsti komične starke, katerim se je posvetila z največjo vnemo že v prvih (!) letih svojega igranja in je zlasti v tej stroki prava umetnica, da, gotovo najboljša jugoslovanska igralka karakternih vlog. Kreta se na odru, kakor da bi bila doma, ona je realistka v pravem pomenu besede; pri njej ni nič naučenega, nič komedijantskega. Poleg tega je g. Savič tudi naobražena dama, ki je sama prevela že več iger na hrvatski jezik, tako tudi Hauptmannov »Bobrov kožuh«, ki ee je predstavljal na dan njenega jubileja. G. Savićeva spada v vrsto najzaslužnejših in najodličnejših hrvatskih gledaliških umetnic. * Učiteljske radosti. Vladni vestnik v Madridu objavlja imenik 35 španskih provincij, ki dolgujejo učiteljem ljudskih šol svotico 8,356 810 pezetov, torej nekako toliko kron. V tolažbo je španskim učiteljem le to, da v Bolgariji in Turčiji ostaja vlada učiteljem tudi dolžna. * Okameneli gozd. Nedavno se je vrnila evropejaka ekspedicija iz Tripo-lisa, kjer je preiskala veliko puščavo. Ta ekspedicija je prišla tudi do popolnoma okamenelega gozda, preko katerega so hodili Evropejci celih 10 ur. Debla so ležala seveda po tleh, videti je bilo tudi mnogo morskih školjk, kar priča, da je bil ta del velike Sahare nekoč pod vodo. * Misterijozen zločin. Iz Hamburga javljajo: 8. januvarja sta se seznanila prvi tenorist opere Birrenkoven in njegov prijatelj v neki restavraciji z refe rendarjem H., inženerjem F. in njegovim bratom, ki je zdravnik. Nakrat pa se je lotila referendarja čudna omotica, zato sta ga nesla brata v drugo sobo ter nista pustila nikogar blizu. To se je zdelo tenoristu sumljivo, in res se je dognalo, da ata bili ukradeni referendarju mej tem, ko je bil v nezavesti, ura in denarnica, a vse to so našli v žepih inženerja in zdravika F. Najpriljubljenejši nemški romanopisci. »Das literarisehe Echo« je potom spraševalnih pol dognalo, da so bili med Nemci v minolem letu najbolj čitani romani in spisi sploh sledečih pisateljev: Clara Viebig (Das taglicbe Brot), pl Ompteda, Henrik Sienkie-wicz, Ernest Geory, Jakob \Vasser-mann, Ludovik Sanghofer, Nataly pl Eschstruth, P. Rosegger, Heinz To-vote, Leo Tolstoj, Ernest pl. \Volzo-gen, Gabriele DAnnunzio, Marija pl. Ebner-E s c h e n b a c h, Gabrijela Ren ter, I. .C H e e r, W. pl. P o 1 e n z, Octave M i r-blau, Fr. Spielhagen, E. Zola, Vi ljem Raabe, Konrad Telmann, Ida Boy-Ed in Herman Sudermann. * 4 vlaki so ga povozili. Iz Velikega Varadina javljajo: Preteklo soboto so našli blizu postaje Tenk na železnič-nem tiru mrtvo truplo kmeta Kreasuna, ki je vsekakor sam legel na tir. Železniški čuvaj je naznanil ta dogodek takoj višji oblasti; toda komisija je prišla šele zvečer in dotlej je bilo truplo že grozno razkosano, kajti preko njega so šli še trije vlaki. * Morilec deklet. Iz Niče poročajo: Henri Vid al, ki je v vlaku, ki vozi med Nico in Monte Carlom, umoril in oropal Švicarko, gdč. G. Hirschbrunner in hotel umoriti v Niči tudi neko drugo dekle, je priznal svoja zločina in povedal, da je v Tamarisu pri Toulonu umoril neko dekle Brusselin ter hotel v Mar seillu umoriti neko dekle Guinard. Vse te zločine je storil Vidal v dobi od 29. novembra do 22. decembra 1901. V tem šasu je torej dve dekleti umoril in poskušal dva umora. * Koliko donašajo igralnice. Otok Samos je jako lepa, dasi majhna in zadolžena kneževina. Iskala je gmotne pomoči v Atenah. Hkratku pa je dobila vlada tudi prošnjo neke belgijske družbe, da bi smela ta ustanoviti v glavnem mestu o-toka, v Bathyju, igralnico. Zato pa bi sezidala družba mnogo novih cest, železnico od Bathy-ja do luke Teganion, 15 m široko cesto v glavnem mestu, in sicer ob bregu v obrambo valov novo gledišče, dirkališče, napravila bi več parkov, plačala bolnišnici nekaj precej visokih letnih rent, ustanovila 2 šoli, zvezala kneževino s pomočjo parnikov s Carigradom, Pirejom, Aleksan-drijo i. t. d. ter dala še mestni blagajni veliko svoto denarja. Tu je pač jasen dokaz, kako ogromne svote donašajo igralnice, da je družba pri volji toliko storiti za kneževino Samos; imela bi pri tem še sama jako velik dobiček. Deželno zastopstvo je podpisala z majhno večino to ponudbo, ljudstvo pa deluje na to, da se zavrne. ' Zaročenec princ V/indisch-gratz v Pragi. Ravno te dni je došel princ Otto Windischgriitz v Prago, da ai poišče za svoje prihodnje bivanje v Pragi primerno stanovanje. Ogledal ai je vilo Groebovo na Kraljevskih Vinogradih, ki mu je jako ugajala, in palačo grofa Palffyja v Valdštinski ulici. Svojo odločbo sporoči pozneje pismeno. * Gledališča na Francoskem. Vikomte G. d' Avenel je priobčil nedavno zanimive podatke o razmerah, ki vladajo v francoskih gledališčih. Mej drugim pripoveduje tudi o društvu »Dramatičnih avtorjev in komponistov«, ki ga je ustanovil 1. 1829 Scribe. Temu društvu imajo plačati vsa francoska gledališča, tudi mali odri, gostilne i. t. d., kjer se le kaj poje ali igra, 10—12% tantijem od kosmatega dohodka. Treba pa pomisliti, da ima n. pr. gledališče Frangais v mesecu marcu povprečno 268 000 frankov kosmatega dohodka, v avgustu pa 69.000 frankov. Komična opera ima maja meseca povprečno 214.000 frankov dohodkov. Seveda imajo ta gledališča tudi jako velike izdatke. Društvo »Dram. avtorjev in komponistov« je imelo 1. 1900 od samih gledaliških predstav 3.740.000 frankov dohodkov in je izplačalo otrokom in udovam članov 1,250.000 frankov podpore. Poleg omenjenih 10—12%, ki jih morajo plačati gledališča od vsake predstave društvu avtorjev in komponistov, pa morajo dati tudi od vsake predstave še posebej za ubožni fond 11%. Tako se torej skrbi za francoske komponiste in pisatelje ter njih sorodnike. Cenzura pa je v Franciji jako mila. Ako se ji zdi kako mesto v drami kočljivo, pozove k aebi ravnatelja gledališča in avtorja in potem se prijateljski pogode, kaj treba črtati. To velja navadno za prvo predstavo, pri naslednjih predstavah pa se navadno nihče več ne ozira na izčrtana mesta. Igralci lehko govore vse. Policijski uradniki se ne potrudijo, da bi primerjali cenzurirano igro z onim, kar igrajo igralci, ali pa hotoma vse preslišijo. * Maščevanje umetnice. Neki francoski diplomat pripoveduje, kako se je nekoč maščeval »avstralski slavčeko g. Melba, nad lordom Wolseleyem. Slavna igralka je bila nekoč povabljena k nekemu angleškemu dostojanstveniku njej na desni je sedel general lord Wolseley ob njegovi levici pa sama gospodinja. Pri obedu je prašal general glasno, da ga je mogla slišati umetnica, svojo sosedo na levi: »Kdo je prav za prav dama na moji desni?« »To je gospa Melba.« »Gospa Melba, kdo je to?« Ali ne poznate slavne umetnice Melbe ?« »A, to je ona ki je roj ena v Avstraliji!« Potem je general rekel pevki par besedi ter jej je pravil, da mu je Avstralija dobro znana, ker biva tudi njegov brat tamkaj. »Kako se imenuje vaš g. brat?« je vprašala umetnica naivno. »I, seveda prav tako, kakor jaz: WoIseley.« \Volseley, \Volseley, kdo je to?« Jaz sem general \Volseley.« »Tako?« je odgovorila pevka, kakor da ni čula še nikdar tega imena. General pa je lekcijo dobro razumel. * Salomonov izrek. Knez Riche-lieu je bil oni, ki je izrekel večkrat nava-jane beaede: »Žene ne znajo več ljubiti«. — »Opomniti je treba, da je bil takrat, ko je to dejal, Richelieu že črez 90 let star«, razlaga v Figaru »Le Passant«. * Radodaren človek. V Madridu je hodil te dni po najbolj obljudenih ulicah visoko vzrasel, elegantno oblečen &Jtr Dalje v prilogi- T62fl Priloga »Slovenskemu Narodu" St 8, dne 11, januvarja 1902. človek, ki je metal s polnimi rokami denar v srebru in zlatu na cesto med ljudi. Seveda se je nabiralo okrog njega čim dalje več občinstv, dečki in tudi odrasli so se pulili za denar, radodarni tujec pa je prijazno govoril v angleškem jeziku občinstvu ter metal vedno denar iz svojih žepov. Nastal je tak dirndaj in vpitje, da je moralo priti redarstvo na pomoč. Poulični dečki so vpili, da je tujec »zadel« veliko srečko in je vsled tega znorel, kar je bilo menda tudi res, bil je namreč okrog sebe, ko ga je zgrabila straža, tako da ga je morala zvezati, a ameriško po slaništvo je izposlovalo, da so tujca zopet izpustili. Društva. — 39. občni zbor ljubljanskega „Sokola" dne 0. t. m. katerega se je udeležilo 44 članov, otvoril je starosta dr. Ivan Tavčar s krepkimi be sedami želeč, naj bi na mesto njega stopila mlajša moč društvu na čelo. Po odo brenih poročilih tajnika, blagajnika in načelnika se je dal na predlog revizorja br. Rormana staremu odboru absolutorij za poslovanje o preteklem letu. Brat starosta se je spominjal v preteklem letu zamrlih Sokolov, dr. P. Drachslerja, Josipa Zev-nika, Jan. Tavčarja in Iv. Gogale, osobito dolgoletnega zasluženega odbornika Ferda Kersnika. Podstarosta dr. Kušar je stavil nekaj gospodarskih predlogov, ki so bili sprejeti. Br. dr. Tavčar se je zahvalil odboru in o priliki Praškega izleta odlikovanim telovadcem posebno načelniku, dr. Murniku, povdarjajoč važnost telovadbe za napredek društva. Brat Fran Kandare je želel v imenu vseh telo vadcev, naj ostane dosedanji starosta dr. Tavčar tudi še nadalje društvu na čelu. V daljšem govoru se je pridružil dr. Ku šar Fr. Kandaretu, povdarjajoč važnost, da je »Sokolu« na čelu odličen in vele-upliven mož. Na pred log br. Kandareta bil je dr. Tavčar per acclamationem izvoljen za starosto. Dr. Tavčar izreče v veliko radost zborovalcev, da sprejme izvolitev. Potem predlaga dr. Kušar za podsta rosta br. dr. Vlad. Ravnikarja, kar je bilo jednoglasno sprejeto. Dr. Tavčar pozdravi novega podstarosto, in se zahvali odstopivšemu bratu dr. Kušar ju, ki je vedno uplival v društvu navdu-ševalno. Dr. Murnik je bil v imenu va-diteljskega zbora na predlog br. Fr. Kandareta zopet soglasno načelnikom izvoljen. Blagajnik Skale nasvetuje z ozirom na velike stroške, katere provzroča telo-vadski poduk vajencev, prošnjo za podporo na mestno občino in deželni odbor. Sprejeto. Starosta priporoča, da »Sokol« tekom leta zopet priredi izlete, ki so za narodno probujo še vedno potrebni. Dr. Kušar želi združenega izdanja društvenih poročil na leta 1900 in 1901. Za zastavonoši izvoljena sta zopet brata Fran Anderwald in Miha Verovšek. Blagajnik Skale povdarja, da treba novih članov pridobiti, ker se mu zdi, da dosedanje število 300 udov ne odgovarja važnosti društva. Novi odborniki so bratje: B 1 e iw eiss, B. Drenik, Jagodic, N o 11 i, Novak, Skale, Trglov. — žensko telovadno društvo. Na občnem zboru dne 9. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: Starostka: gospa Franja dr. Tavčarjeva, nje namestnica: gospa Ana Zupnekova; načelnica: gospica Josipa Kajzelj; tajnica: gospa Zofija Pega-nova, blagajničarka: gospica Mici Krejči; odbornice: gospa Milica Hribarjeva, gospa Minka Jebačinova, gospa Marija dr. Ku šarjeva, gospa M. dr. Pirčeva, gospa Ida Podgorškova; odbornic namestnici: gospa Cecilija Kaučnikova, gospa Berta dr.Triller-jeva; pregledovalki računov: gospa Marija dr.Kokaljeva, gospa Irena dr.Praunseisova. — Splošno slovensko žensko društvo ima jutri, dne 12. s. m., čaj. Čitanje: Arsenjev. — Prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m., bo predavanje dra. Tavčarja, v nedeljo, dne 26. t. m., pa bo imelo društvo svoj občni zbor. Pri ti priliki naj bo omenjeno, da je prof. dr. Masarvk v praškem ženskem društvu, ki je tudi nepolitičnega značaja, smel predavati o razmerju mej ženstvom in politiko, mej tem, ko je bilo v Ljubljani predavanje o istem predmetu prepovedano. — Za maskarado pevskega društva „Ljubljana", katera se 19. t. m. v Sokolovi dvorani »Nar. doma« vrši, opaža se občno zanimanje. Odposlanstvo Turkov pod vodstvom kakega debelega paše, kojemu ae bodo gotovo Grki, Armenci in teh azijski podložniki pridružili, Ogledalo si bode to zanimivo mejnarodno vrvenje. Vstopnice prodajale se bodo pri g. Franu Čudnu, urarju na mestnem trgu; g. Sešarku, prodaja tobaka v Šelenburgo-vih ulicah in pri g. Podrekarju, trgovcu na Sv. Jakoba trgu. Z razpošiljanjem vabil prične se v pondeljek: ko bi po pomoti kdo vabila ne dobil, blagovoli naj se ust-meno ali pismeno do odbora obrniti, ter se bode rado posameznim željam vstreglo. Vstopnina znaša 1 gld. maske in p. n. podporni člani 50 kr., družbinske vstopnice treh oseb 2 gld, I — Slavčeva maskarada v »začaranem gozdu1, tako je naslov le tošnji predpuatni prireditvi tega društva, ki se bode vršila na malo pustno nedeljo,dne 2. februvarjav »Narodnem domu«, v povsem pristnem naravnem gozdu, pričaranem za ta večer v Sokolovo telovadnico. — »Z ač a r a n i g o z d!« — Kako bujno polje fantaziji glede mask in sku pin! Kako divno in hvaležno maskovanje! Za danes opozarjamo le na razne gozdne duhove, škrate, gozdne vile, boginje itd. — Ker se je pa dandanes naselila že povsod realnost, bode gotovo našla pot tudi v ta gozd v podobi ciganov, razbojnikov, lovcev, ogljarjev itd. Radovedni tujci staknejo vse, zato se jim ne bode branilo ogledati si tudi »začarani gozd«. — Isto-tako bode različni zverjadi dovolj prostora v tem gozdu. — Kakor je razvideti, osno vana je ta maskarada na jako široki podlagi. — Združena strokovna društva ljubljanska prirede jutri, 12 t. m., v steklenem salonu kazine kmetski ples. — Pevsko društvo „Zvon" priredi v nedeljo, dne 13. januvarja 1902, veselico v salonu g. VVakonigga v Smart-nem na korist šolski mladini. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 11. januvarja Najvišji sodni dvor je priziv prefekta Korošca iz Maribora radi obsodbe na 6tedensko ječo zavrnil, češ, da je bil njegov članek v „ Slovenskem Gospodarju" očitno hujskanje proti Nemcem. Dunaj 11. januvarja. Danes popoldne ob 2. uri se je sešel ministrski svet radi spravnih pogajanj. Jutri se snide dr. Koerber z voditelji nemških strank. Praga 11. januvarja. Stotniku Ba-ranku se je konj splašil in jezdec je odletel tako nesrečno, da je priletel na neki kol in si zlomil vrat. Praga 11. januvarja. Pri filijalki kreditne banke je poneveril uradnik Mudro 360.000 K ter jih porabil za svojo družino in za drage — ženske. Trutnovo 11. januvarja. Danes zjutraj je dospel semkaj Wolf Liberalci agitirajo le na tihem proti njemu. Nekateri trdijo, da je kandidatura VVolfova v resni nevarnosti, drugi pa pravijo, da je VVolfa pismo Tschanove tašče docela rešilo in da mu je izvolitev zagotovljena. Budimpešta 11.januvarja. Zdravnik za ušesne bolezni, dr. Tomka, ki je bil nedavno okraden vrednostnih papirjev v znesku 200.000 K, se je danes vTgel iz IV. nadstropja na dvorišče ter obležal takoj mrtev. Zavarovalna družba mu zavarovalnine ni hotela izplačati, ker se je vršila še preiskava, zato je bil Tomka baje v denarni zadregi. Danes pa ima dunajska policija ukradene papirje v rokah. Poznanj 11. januvarja. Vvrešenski afGri opetovano imenovani vikar Rat-kowski je imenovan župnikom v Ka maševu. Berolin 11. januvarja. V včerajšnji seji drž zbora je poslanec Lieber-mann z brezprimerno ostrostjo napadal Chamberlaina. Predsednik ga je pozval k redu, kancelar B ii 1 o w je protestoval, da se v parlamentu insul-tirajo ministri tujih držav. Konservativec Ertel je istotako kakor Lieber-mann napadal Chamberlaina in vso Angleško. Berolin 11. januvarja. Kancelar grof Bulow je rekel nekemu liberalnemu poslancu, da bo državni zbor razpuščen, ako ne odobri carinskega tarifa. Madrid 11. januvarja. V Sara-gossi so bili zopet veliki izgredi. Ljud stvo je s kamni bombardiralo več samostanov. Orožniki so streljali na ljudstvo. Načelstvo politične uprave je vlada poverila zapovedniku saragoške garnizije. Bruselj 11. januvarja. Burski zastopniki so imeli včeraj tu posvetovanje zastran mirovnih pogojev. Čuje se, da se hočejo zadovoljiti z avtonomijo mesto s popolno neodvisnostjo. London 11. januvarja. Poroča se, da je mej vojem generala Delvsle in in mej Devvetovim prav močnim oddelkom prišlo pri Molovolvvehoku do buja Izid ni še znan. Narodno gospodarstvo. — Posojilnica v Ribnici. Meseca decembra 1. 1. vložilo je 87 strank 31.264 K 26 h, vzdignilo 79 strank 30.029 K 13 h, posojila pa se je izplačalo 8 strankam 5.180 K. Denarni promet za mesec december 1.1. iznaša 110.339 K 21 h., za celo leto 1901 pa 2,601.017 K 21 h. Darila. Upravnfštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospica Julika Krajec v Grahovem, iz nabiralnika 10 K 60 h. — Gospica Tonica Majzeljeva v Beli cerkvi 4 K, koje je darovala majhna družba. — Skupaj 14 K 60 h. — Živeli ! Za akad. društvo ..Triglav'- v Gradcu zložili Litijeani 9 K 16 h. — Živeli! Za akad. društvo „Slovenija" na Dunaju zložili Litijčani 9 K 15 h. — Živeli! Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-pra&ek", ker vpliva na prebavljenja trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. Mol.L, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—1) -tO.eoo Uren snasa glavni dobitek loterije v korist ogrevalnim sobam. Opozarjamo svoje iitatelje, da ae srečkanje vrši nepreklicno dne" 16. januvarja 1902. Prav domače zdravilo, katero ze že nad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da ae rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajinjih lekarnah. — Glej inserat! Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 53. Dr. pr. 1162. V nedeljo, 12. januvarja 1902. Popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Zaeetek ob : uri. Drugič v sezoni: Charleyeva teta. Gluma v treh dejanjih. Spisal Brandov Thomas. Režiser A. Dobrovolnv. Štev. 54. ~„—Dr. pr. 1163. Zaeetek on ; url. Gostovanje gpdč. IVIarenke Neveikove, bivše primadone slovenske opere, in g. Slg. Uriclia, baritonista iz Berolina. Drugič v sezoni: La Traviata. Opera v itirih dejanjih. Po Dumassovem romanu .Dama s kamelijami". Spisal F. M. Piave. Pošlo venil A. Fnntek. Vglasbil G. Verdi. Kapelnik B Tomaš. Režiser A. Dobrovolnv. HipvJBita te oipre eb 7. vi. — Z»oot«k d '/,8. ari. — Inu d 14. iri. Pri predstavi Sodeluje orkester si. c. In kr. pifc. polka Leopold II. it. 27. Prihodnja predstava bo v torek, 14. januvarja 1902. „L a T raviata". Priznanje iz kroga velespošt. domačega ženstva! Gg. Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica. Ne dam mnogo na pretiravana časnikarska hvalisanja blaga, a vendar sem vsled Vašega inserata poskusila s testeninami Vaše tovarne, če tudi skrajno nezaupljivo. Resnici na ljubo pa Vam moram iz javiti, da so Vaše testenine zares izborne ter presezajo po kakovosti druge enake izdelke. Nezaupljivost, katero se ima do testenin druzih tovarn, nikakor tedaj ne velja za Vaše izdelke. S spoštovanjem J. Črnagoj (2830—3) nadučiteljeva žena. Ljubljana-Barje, 28. nov. 1901. Prošnja tvrdke: Prosimo, pazite na naše prave testenine, ker se skuša druge izdelke za naše prodajati; slučajev in pritožb imamo obilo. Naše testenine so vzlic neznatno višji ceni cenejše kot druge, ker so kuhane dva do trikrat večje in se jih zaradi tega potrebuje znatno manj od drugih. Iloltro domare zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPS1CI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru. Meteorologično poročilo. V...... n»d morjem 308 3 m. Srednji era n: tlak 718-0 mm. I Stanje! g 9 d Čas opa- baro- i g, > zovanja metra! S g Iv mm. c2 3 Vetrovi 10. 9. zvečer ; 742 8 ,- 11. 7.zjutraj' 740 7 |-„ ! 2. popcl. j 739 6 1*5 al. szahod jasno 58 sr.sever i jasno 59 ' bI. jjzah. ! jasno Srednja včerajšnja temperatura —12°, nor-male: —2 7'. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 1. do 4. jan. 1902. Goveje meso I. kg . n. „ n Bil. „ Telečje „ .... Prašičje m. sveže n „ „ prek. „ Koštrunovo meso „ Maslo.......„ Surovo maslo . „ Mast prašičja. . „ Slanina sveža . „ „ prek. . . n Salo.......„ Jajce.......„ Mleko, liter . . . „. Smetana sladka lit. „ kisla „ Med.......kg Piščanec....... Golob........ Raca......... Zajec......... K h , 130 I 1 10 : 1 — 135 1 50 , 180 — 80 2 2 -■ 150] 1 160 1 30 d pšenična 100 kg "o koruzna „ „ S ajdova „ „ Fižol, liter..... Grah, „ ..... Leča, „ ...... Kaša, „ ..... ičet, „ ..... Pšenica . . 100 kg Rž........ 4o|r 30|Ječmen. . . „ „ Oves...... Ajda . . . . „ „ 9 Proso, belo „ „ — 20 n nav. „ „ 80 Koruza . . . „ „ — 80 Krompir . . „ „ 1 20 Drva, trda . . . ms 120 „ mehka . „ 40 Seno .... 100 kg Slama . . . „ „ Stelja. . . . , „ K I 28 50 16 EO 29 — — 30 — 50 — 20 — 20 19 60 15; — 14 — 17 — 14'40 16 — 16|— 14: — 440 h 7 — 6 — Dunajska borza dne" 11. januvarja 1902. Skupni državni dolg v notah .... 9980 Skupni državni dolg v srebru .... 94 70 Avstrijska zlata renta....... 12035 Avstrijska kronska renta 4°/» .... 96-25 Ogrska zlata renta 4°/0....... 11955 Ogrska kronska renta 4*/0..... 95'10 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1391 — Kreditne delnice......... 639"— London vista.......... 239 371', Nemški državni bankovci za 100 mark 117 25 20 mark............ 23 44 20 frankov........... 1904 Italijansci bankovci........ 9 J 60 C. kr. cekini........... lt'30 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze prijaznega sočutja, kateri so nam došli od vseh strani povodom bolezni in smrti našega preljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda dr. Ignaca Namorš-a nadalje za prečastno spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi za mnogobrojne krasr.e venee izreka v imenu ostalih najtoplejšo zahvalo žalujoča vdova Frančiška Namorš. V Jesenicah ob Savi, 10. januvarja 1902. (.120) (2-1) Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe Mattoni-jeve Giesshuble slatine. J V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Las ni k-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Samo v teh zavojih se dobiva pristna, tako splošna priljubljena Kathreinerjeva o o o o Kneippova siadna Kava 'rgovski sotrudflik <%> r»kturlnt, postavne starosti, b a najboljšimi večletnimi spričevali, iell mm prtlie>«lnJo sesajo tliiibe p remen I al. Ponudbe prosi pod ». passise reatonte L | ubij m*,". (117) I 8 M odda s 1. februvarjem t. L na Krakovskem nasipu št. 26, Vabilo k rednemu občnemu zboru okrajne hranilnice in posojilnice v Škofjiloki na dan 18. januvarja 1902 ki ee bode vršil v eaJ.oia.i3. er- G-uzd.©*^« ob 4. uri popoldne. Dnevni red. 1. ) Potrjenje letnega zaključka. 2. ) Privoljenje renumeracije načel-niitvu. 3. ) Razdelitev čistega dobička. 4.1 Izvolitev načelstva in računskih pregledovalcev. Ako bi bil ta občni zbor radi nezadostnega števila zadružnikov nesklepčen, vrši se za eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bode sklepal brez ozira na zastopano število deležev. (126) Firm. 3. Ges. I. 39 3. Anderung und Zusatze zu bereits eingetragenen Einzel u. Gesellschaftsfirmenwurden emgBtragon: I,Mihaeli, itrainiarhe Incnatrle-Oeoellgensft. (Aetae»g«»ellscli»ft). — Elaaasctreten t die Yerwaltungarathe: Lndnrig Bom, Banquier in Berlin und Hermani: Babrlen in Wien. Ueitorken > die Vervvaltuogsratbe : Friedrich Vogel und Sigesmund Born. Vertre* tanftlierngt sind die neu eingetretenen Ver-vvaltnngsratbe collectiv mit einem anderen Ver-waltung8rathsmitgliede, einem Director oder einem Procuriaten. K. k. Landes- ais Handelsgericht Laibacb, Abth. III., am 7. Janner 1902. (Izpremembe in dodatki k Se vpisanim posameznim in zadružnim tvrdkam so bili Se za-belježeni : Ljubljana, Kranjska industrijalca družba (delniško društvo. Pristopili so: Upravni svetovalci: Ludovik Born, bankir v Berolinu is Herman Biihrlen na Dunaju. Umrli so upravni aivetovalci: Friderik Vogel in Žiga Bom. Zastopati so opravičeni na novo vstopivši upravni svetovalci kolektivno s kakim drugim členo n upravnega sveta, z enim ravnateljem ali z enim proku-rietom. — C. kr. deželna kot trgovska aodnija v Ljubljani, odđ. III., dne 7. januvarja 1902.) 112, črnilo sveta« Kdor hoče obu tal o ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kopajo ■»m o Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala astmo Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva »s (j. kr. ■>«-•>«-lj»h In prMnlUh, a>al ». are ajsstrasj e. are nveeer. (107) Vstopnina za odrasle SO h, sa otroke, dijake in vojake do narednika SO h. Dijaki dobe" znižane cene le takrat, kadar pridejo korporativno s svojimi gg. profesorji. Mesečno sobo če možno a hrano, išče samec. (134—lj Ponudbe na upravnistvo »Slov. Nar.« Vajenec slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešč, ne manj ko 15 let star, ae apvejmo v zobotehničnem ateljeja v Špitalskih ulicah št. 7. Natančneje po'zve se istotam v nedeljo od 12. do 1. ure. (io9) tu. te mfaJltai jfe sttam t*\m\m. Izvod iz voznega reda seUavea od dua 1. oktobra 1901. leta. OdLhod lz LjcVJane jut. kol. Proga Osi Trati, Ob lis. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak CelaTsc, Fransansfaata, Insmset, Menakevo, Ljabso, ces SelstsaJ v Asaacs, Solsegrad, ees Kleia-Reiliaz. t Stevr, t Liso na Da naj via Ajastetten. — Ob 7. on 5 is zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Boljak, Ce leveč, Franzenafests, Ljubno, Dunaj, ees SelsthaJ v Solnograd, Inomast, fiez Anastettea na Doaaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne ošabni vlak v Trbiž, Poa-tabel, Babak Celovec, Ljobuo, Selatsal, Daaaj. — Ob 8. uri 56 m popoldne oeobai vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeaafssts, hessaeet, Meaakevo, Ljabno, ees Selzthal v Solnograd, Land-Sasteia, Zali ob j«-ssrs, Iaemost, Bregene, Cnrik, Oasete, Pariz, 6es Klsm-Betfling s Btejr, Lise, Budsjsviee, Plaen. Marij ae sara, ELeb, Frassose sare, Kariera rare, Prago, (direktni voa L in U. razreda), Lipske, Dunaj via Azsatettes. — Ob IS. uri sveeer esebni vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfeits, Iaeaaest, Menakeva. (Trst-Mesakovo direktai vezovi I. in II. raarsda.) — Proga V Novo mesto in v Kočevja. Osebni vlaki: Ob 7. ari 17 na zjutraj, ob 1. ari 5 os popoiadna, ob 6. ari 55 m sveeer. Prihod v LJubljano jaz. kol. Proga li Trbiža. Ob S. uri 25 m zjutraj osobni vlak s Dunaja via Ama te tt en, Monakevega, Inoasasta, Fransens-festa, Sohiograda, Lisca, Stejra, Ansseea, Ljobna, Celovca, Beijaka, (Msnakevo-Trst direktai vezavi I. is II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjatraj ošabni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 no dopoladne oeebni slak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varev, H eha, Marijinih v arov, Plzna, Prage, direktni vesovi I. ie D. razrada), Bndoiavie, Bolnaajrada, Linaa, Stajra, Pariza, Genove, čari ha, Brc gen ca, nsosaosta. Zella ob jezera, Lond-Oaateina, Ljnbna, Celovca, št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 ra popoludne osobni vlak a Dunaja, Ljobna, Sehrthahv, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inostoeta, Franzenafests, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljabaa, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega zaoaU in Koeovj*. Osobni vlaki: Ob b. ari in 44 m zjutraj, ob 2. ari 32 ra popoludne in ob 8. uri 85 m zvečer. — Odhod is Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Me Jani vlaki: Ob 7. uri 28 ia sjatraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 ari 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kari niha. Mešani vlaki; Ob 6. ari 49 m zjatraj, ob 11. uri 6 a dopoludnes ob 6. uri 10 ss zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih is samo v oktobru. (1) Podpiaanec si dovoljuiem cenjenim damam najuljudneje naznanjati, da izdelujem n i»J 11 ii rj m r promenadne in »lesne ter žalne toalete bluze, jopce, plašče, kakor tudi raznovrstne otročje obleke. Priporočam se v izdelovanje perila za gospode in dame ter celih neven trt I h opravr, katere izvršim solidno, trpežno in po zmerni ceni. Ne željo pridom tudi na dom vmerjstl. Z odličnim spoštovanjem iip Bedenk Krojne sa ism« [Marije Terezije cesta št. i, tli. nadsrtr. Trgovina mešanega blaga z aganjetočem, katera ie obstoji skozi osem desetletij, se zaradi slabega zdravja z zalogo in hieo vred prav pod ugodnimi cenami proda, ali pa kakemu spretnemu trgovcu v najem da. (2718—6) Dve ologantni U obleki za mimk (Postiljon in Španka) CSJT se prodasta. -g£Q Več se izve: Pred Prulami 13, pritličje. (125 3(avarno dobro obiskovano in opremljeno z vso opravo, vzamem a L marcem v najem. Ponudbe je do 15. t. m. doposlati na upravnistvo »Slov. Naroda«. (84—8) išče službe pri kakem odvetniku ali notarju izobražena gospica. Vstop lahko takoj. Ponudbe pod L. na upravnižtvo »Slov. Nar.«. (55—3) Dobro ohranjeno moško kolo želim kupiti. (iaa—i) Kdo? pove upravnistvo »Slov. Nsr.« Učenca za urarsko obrt, 14—15 let starega, takoj sprejme Aleksander Ambroiič, urar na Jesenicah, Gorenjsko. (119-1) Vajenec z dobrimi šolskimi spričevali, slovenskega in nemškega jezika zmožen se sprejme takoj v manufakturni trgovini (113—1) Fran Dolenc, Ljubljana, Marijin trg. Vsak dan sveže pustne krofe priporoča pekarna in slaščičarna Jakob Zalaznik Ljubljana, Stari trg 21. (33-2) Dn6 14. januvarja 1902 dopoludne ob 9. uri vrnila se bode v hiši Čevljarske ulice št. 3 ptaljaa jam dražba različne šotne opre h kateri se kupci vabijo. (100—3) Fotografi« L. Krema. Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti. I al •■*>•! na Sv. Petra cesti, v Prešernovih nlicah in v „Zvezdi". Hajvečja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov ii lafadie do lajfiiijio x i m e. M. Pakič I_i3-u."fc>lja,iia_ neznanim naročnikom u pošilja i povzetjem. Josip Reich 4 likanje sukna, barvarija in > i kemična spiralnica na par r Feftfmtl ntsip — Ozki iIIm it, 4 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 4 dela. ^ * Postrstbs Oosnau — Osa« srMSst. r Ljubljana, Židovske ulice šter. 4. Velika zaloga obuval Issinsfs Izdatka za sama, gospod* In otroke Js vodno rs Izbero. Vsakerina naročila izvršujejo ss točno in po niski ceni. Vse mere ss shranjujejo in osnujejo. Pri mnenjih naročilih blagovoli naj ss vsorec vposlati. ^^'"'"""Atittatiistiititnrir|- Stavi trg stov. 21. Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Prodaja moke In razniirstaih živil. Prodaja dir in oglja. S t miri trg stav. 32. aaaa Avgust Repič, sodar Ljvbijana, Kollzejake ulio« Mav. 10 (v Trnovoaaa) S isdehrje, prodaja in popravka vsakovrstne pa) RaxialKjlh eenah. Znpu> In prodaja staro vinako poaodo. Ign. Fasching-a vdove ktjuda* ntoa rstvo Poljstrskl nasip it. a (Retohovs hlad priporoča svojo bogato salogo Atedllnlli ogixJia.6 nslprlprostsjslh kakor tacai najfinejših, s tolto međjo ali mesingom montiranih sa obklade ■ peflnfcauii sli kahlamt Poprsvrjssja hitro hr po cesti. Vnanjs naročaš ss nas isvrt* 892312 Vsprejme se krojaški učenec. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2825-3) išče službo za pisarja ali kaj stičnega. Več se izve pri upravništvu »Slov. Naroda«. (63—3) Vsak. dan sveže in fine pustne krape priporoča slaSčičarnica (2872—3) Zliiloiscli-a LJubljana, Kongresni trg. Mlad trgovski pomočnik želi službo spremeniti. Naslov: A. D. poste restante Lju b-Ijana. (89—2) (llft) posredovalnica stanovanj in služeb Gospodsko ulice st, 6 priporoča in nameir« službe iskajoče vsake vrste (možke ln ženske) za goNpodake, privatne in trgovske Kiše za LJubljano in drugod. Fotnlim tukaj, natančneje v pisarni. Mlad trgovski pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom in v železninski trgovini, želi radi prememb v sedanji službi ieto spremeniti. Nastop mogoč takoj. Ponudbe |pod ,,K. U." na upravništvo »Slov. Naroda«. (41—3) S. Mestno županstvo razpisuje s tem zgradbo nove mestne realte v Idriji. Zadevni načrti, pogoji in drugi pripomočki so v občinski pisarni vsakemu na ogled. Potrebne ponudbe se morajo poslati županstvu do 20. januvarja 1902. Mestno županstvo v Idriji, dne 8. januvarja 1902. (91—3) ažno za bolne na želodca! Kadar komu ne tekne jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem probavljanju itd. pomagajo takoj Brsdy-jeve želodčne S kapljice. \» prodaj v vseh lekarnah. M Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem I Ba Cena ateklenici s podukom, kako jih rabiti, 40 kr., večje 70 kr. Centralna zaloga: au* Bi*ady9 lekarna „pri ogerskem kralju", Dunaj, I, Svari se pred ponarejenimi Izdelki, (2435—6) pristne marijaceljske kapljice morajo — n Imeti ..varstveno znamko" In podpis v%&MUV# Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, stropa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v deželni lekarni „prl Mariji p om m-ft-aj" M. Leustek-a In v lekarni Ubald pl, Trnkorzy-J» •% LJubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naBel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1889. (2605—7) Ii. Kres, mlekarija. Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626—13) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. '.Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin! Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (1751—6) Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obležaness konjaka iz dolenjskih vin v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih In Mtarlh lolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt Opozarja se na ter pelinkovca. užganl probek A.m T. 'VV^vxt^oIter Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko. Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani. !Brinovec in slivovec v steklenicah! rt 3 J C/3 (♦) m V najem se da lokal ozir. proda se stara dobro upeljana špecerijska trgovina z žganjetocom v nekem trgu na Dolenjskem. Pri prev-zetju zahteva se tretjina, t. j. okoli 1000 K na račun, drugo pod zmernimi pogoji. Naslov se izve pri uprav. »Slov. Naroda.« (35-4) Mlin Wz zadostno vodno močjo in s 4 orali posestva vse blizu Kranja na Gorenjskem se iz proste roke —proda« Natančneje se poizve pri posestniku Francu Brecelj-u na Rupi, pošta Kranj, Gorenjsko. (9—3) Trgovina sredi mesta, pripravna za gospico ali gospo, se takoj proda. (83_2) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. odda se pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje lastnica Ivana Batis v Litiji. (45-3) 4*. 4fJ Glasovir dobro ohranjen iz I" dunajske tovarne se radi preselitve proda po ugodni ceni. — Istotam je tudi na prodaj mlad pes (Doga) pristne angleške pasme star 8 mesecev in 80 centimetrov visok. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (21—2) lot WV knjigovodja v kako trgovino želi vstopiti mladenič, ki je prebil v Gradcu izkušnjo v knjigovodstvu z odliko ter absolviral 6 razr. gimnazije. Kdo? pove uprav. .Slov. Naroda". (29-3) Obrtniki kateri žele napraviti svoje delavnice z električno gonilno silo dobijo prostor in moč pod jako ugodnimi pogoji ob državni cesti v daljini četrt ure od kolodvora Kranj. Za obrtnike, kateri hočejo ustanoviti lastno obrt, je najboljša priložnost. Natančnejša pojasnila daje lastnik A. Kreuzberger v Kranju. (28-3) Slavnemu tukajšnjemu in potujočemu občinstva naznanjam uljudno, da sem prevzel v tiraj iarje vem hotelu na Dunajski cesti St. 32 v Ljubljani SttfKT restavracijo v kateri postrezam cenjenim gostom a najbolje pripravljenimi gorkimi in mrzlimi jedrni in z najboljšimi pijačami. Točil bodem le najizbornejfia pristna, domača dolenjska, Štajerska (bizeljaka) in istrska bela, rudeča in Crna vina, Reiningabaus-ovo marčno pivo itd. itd. V hotelu dobiti je vsak čas na novo in lepo popravljene sobe, katere so si. potujočemu občinstvu zelo prikladne, ker stoji hotel ob dunajski cesti prav blizu kolodvora južne železnice. — Drage volje sprejemam tudi mesečne naročnike na kosilo in večerjo in zago-tovljaje vsikdar točno postrežbo in najnižje cene, se uljudno priporočam za prav mnogobrojni obisk in beležim z odličnim spoštovanjem (123-1) Ivan Pešec. Založena 1847. -|M| Zsložens 1847. |fg- Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 1 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji oeni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. I Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 2 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Oblek* po msrl se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Blaž Jesenko Idubijana, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. po na fnlafc |lh eei il. Ivan Sieii stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih eenah. IllelkJe in v to stroko spadajoča popravilu izvrSuje dobro ln eeno. _ ■aT~ Vnanja naročila se točno izvr&e". "ana MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život ln v vsaki fazoni @ j§> ® jg) @ priporoča @ ifg <@ @ UE N DIM M t sin A v Ljubljani, Glavni trg nClinllV IV L N U H ® m štev. 17. ® ® Skladliče za modno blago, pozamentrije, trakov«, čipke, svilano blago, parilo, a a a a a klobuka za dama, tkana In kratka roba na dabalo In drobno, a a a a a Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Prodajalna in bajtar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. prlv. južne železnice. Slikarja napisov. S ta v bi ns k a in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnažev na drobno in aa debelo. Velika lzbirka dr. Sohoanfald-ovili barv t tubah za akad. •lUcarJt. Zalofa 6opl6ev la pleskarje, slikar J s ln zidarje, stedllnsg-a mazila sa hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava si. občinstvu naj no vejic, najboljše in neprecenljivo sredstvo aa llkaajt sobnih tal pod imenom „Bspldol". Priporočava se tudi si. občinstva aa vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot prisnano reelno in fino po najnižjih cenah. » » i » I I a » i 30 68^5 8U2 Mlsa se A v najem! V Bohinjski Bistrici, kjer se vrši zgradba nove železnice, se odda hiša z gostilno in vrtom pod jako ugodnimi pogoji v najem. Zraven se pa tudi lahko izvršuje pekovski ali mesarski obrt. <82-3) Več pove upravništvo »Slov. Nar«. s^žlahtnakup (EdelravLte) (871-23) -iJH dijetični naravni liker iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali p:i izletih vodi primešan Izborno okrepća-len. Najbolje priporočeno donmre *trrd«t%o. Ces. kralj. j3jrj| dež. priv. tovarna za likerje Alb.Ecrert, Gradec. utolažijo preizkušeni in fino okusni (2344 1!) Kaiserjevi b prsni bonboni« O 7 M notnritko overovljenih /f£Llj **prlre%al Jniiit'i za cotov JL i Tu h pri Kašlju, hrlpa- vonII, katarju in zasllženju. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnk6czyju In v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič. Pol ure od Ljubljane Je na prodaj (86 2) več zemljišč. Izve se v upravništvu »Slov. Nar.«. R02TCEGNO najmočnejša naravna, arsen m železo so&ržujoča mineralna voda priporočana pa prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (1906—19) GF^AND PRIX PARIŠ w \ chocolatS SUCHARD NvCACAO LE GOUTER C EST L/\DOpTER S. Goldschmidt & sin tovarna Milnih ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. Prenoailna atedllna oa-n 11 m «•:* v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923 —37) e Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernojšili prešanih ter barvanih prstenih pečij lnnajbrpežnejših Milnih ognjišč lastnega izdelka, in Bicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belib, rumenih i. t. d., po najnižjih eenah. Ceniki brezplačno in pošt-(32) nine prosto. (2) I (571-44) Kdor trpi na pada vi bolezni, krCu ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva 8e brezplačno in poštnine prosto v Kelt tvanen-Apotheke, Frankfurt a./M. !!Ugodna prilika!! Čudovito po ceni! 400 komadov za I gld. 80 kr. Lepo pozlačena ura z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov Ia žepnih robcev, 1 svetovno pat. žepno pisalno orodje iz nikla, 1 prekrasni album s slikami, obsega 36 podob, najkras-nejSih na svetu, 1 računski stroj „Patenta", kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podučilo, 1 podstavek na pisma za vsakogar poraben, 5 komadov prelepih razglednic, 5 komadov čudovitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manšetnih in 8rajčnih gumbov iz double-zlata, s patent, zakle-palom, 3° 0 zlata, 1 lepo dišeče toal«tno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek, 1 fin nastavek za smodke iz jantarja, 1 modern prstan za gospode z imit. draguljem, 20 kom. predmetov za dopisovanje in Se HOO raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane M §§ 3«1. fciO kar* Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (121; Krakovo št. O-Jr. Riziko je izključen. Za. neugajajoče se vrne denar. Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure in eksportna hiša zlatnin .TIo«t (BrUx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 7b Prava srebrna remontoarka. ... , 680 Prava srebrna verižica....... „ 1*20 Nikelnasti budilec.......... ,, 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznamih pisem. (2758 - 8) ft *"~ /lurtroroni Hi'.taioy z«mti>nj in jitištnine C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede* tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apn»« Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I«, Maximiliiiii3trassa 9. (2111—16) PARIŠKA RAZSTAVA 1900: „GRAND PRIX". rVajvisšje odHK.ovanje! Na 7 prejšnj'h razstavah odlikovano s prvimi darili. Žrebanje že v četrtek!!!r"'n' vrednosti Srečte za (pvato sobe (Warmeatuben-Lose) Srečka a 1 krono priporoča (2659—18) J. O. MAYB v Ljubljani. pristno h PJLRM. na podplatu. Vsak dan se izdela v tovarni 4O.00O parov! Samojedini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. V LJubljani se dobivajo pri znanih tvrdkah: J. ». Benedikt, Eraeat JfunSker, A. h:'.sc-h. Henrik Henda, Iv. Hordlk, An*, lieutgeb. Hnrl Berknasel, Albert SehalTer, F. 91. ScheniU, Fran »zantnrr itd. (26(8—19) C« prijatelj! 3(je se toči najbolj naravno in najcenejše vino??? U hiši. kjer je bilo poprej uradniško konsumno društvo, poleg 3Francovega nabrežja! Toči ga 3©s. jttaček po sledečih cenah: Rebula...... liter po 40 kr. Bizeljsko vino ... „ „ SS „ Cviček...... m 99 32 „ Jstrijanec..... » » 28 „ (116) Čez ulico točijo se zgoraj navedena vina pri Hiru 2 kr. ceneje! §WW\ - ■■ Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga stsklenlnc, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 9 Lekarna #„pri orlu" v JF<_gunijasall• Lastnik M. MardetSChlager, lekarnar in kemik priporoča: o »o C <0 I— 3 J* C o urar, trgovina z zlatnino Ljubljana, Stari trg priporoča bvojov veliko HvlenrHkih žepnih Nikelnaata remontoar ura. . . . Srebrna cilinder remontoar ura Trgovina vaeh eptienih predmetov : očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila te izvršujejo natančno in z jamstvom srebrnino št 28 zalogo raznovrstnih In stenskih ur. od gld. l'OO. - - — Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišča tvrdke R. Hiklauc Ljubljana, Spitalske ulice št. 6 kjer se lahko prepriča o cenaH »res pi?tmei*e. Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blag. je znano dobro in ae prodaja po tovarniških cenah. Sukneni ostanki razllenlh vr»t za »olovleo eene. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. IL7"©-v©a»tl v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. 03ST Popravila se Izvršujejo najtočneje. Častiti gg. ženini in neveste! Največja izbera lepih zaročnih in poročnih prstanov, ur, verižic, uhanov in brošk najnovejše vrste. Namizna oprava (Besteck), svečniki itd. Veliki novi ceniki s koledarjem gratis in franko. Uljudno vabim in se priporočam (114—1) l^i*«.«. Čuden urar, trgovina z zlatnino, srebrnino, šivalnimi stroji in biciklji xr Ifljubjani, Mestni trg št. 25. Pristen Pekarekov kitajski čaj v originalnih zavitkih »šf- se ne more nadomestiti, kar se tiče kakovosti, z nikakršno drugo, kakorkoli imenovano znamko, ter ostane nedosežen glede finosti, moči in arome, po svojem izbranem mešanju. Nikdo naj ne zamudi poskušnje in pri nakupu naj pazi na podpis pri vsakem zavitku, da ne dobi manj vrednega blaga ali celo ponarejenih izdelkov. Pekarekov pristen kitajski čaj se dobi v Ljubljani pri: (2739—5) AlOJZijll LUICgll, Špecer. trgovcu in AltOIlU Kd 11C*U9 drogueristu. priporočam svojo bogato zalogo |iu«k nnjnovejšlli ttiateiMov in na}itoveJ«e vr«te, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in iimnlelje, po3ebno pa opozarjam na trocevne puške katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuom najbolje priporočajo. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrSujem tudi v svojo stroko spadajoče narofbe in poprave točno solidno in najceneje. Z velespostovanjem (105—2) Fran Sevčifk, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah, i Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. i --^1 Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. L Velika zaloga suknenih ostankov. Velika maskarada „Na obali Adrije" W v nedeljo, dne 19. januvarja 1902, v „Sokolovi" „Narodnega doma". Korošci rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-2) Zastopstvo za Kranjsko In Primorsko: BF*-««n SCofnlk IJiililjttin*. Pred »kotijo »t. «9. Pristno £3 sv LINIMENTGAPS.COMP. iz Klehterjeve lekarne %■ Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z nago varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—7) Rleltterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete centa 5. »«5 (118) v gostilni Ant. Zupana na Starem trgu št. 18. Ljudevit Borovnik puikar v Borovljah (Ferlaeh) na Horoikeni t se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih 2 pušek za lovce in strelce po najnovejših § sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- £ deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- x vrstna popravila, ter jih točno in dobro m izvršuje. Vse puške so na c kr. preskufie- # valnici in od mene presknsene. — Iluotro- • (fc6) vani oenlkl saitoaj. (1) J i Ciril-* * * $t«n$l^i- * $l{ladni * koledar * (62-2) v lični moderni obliki s podobo slovanskih blagoveet----nikov v barvah ===== Ona Izvodu H. i-ao, po poŠti 20 vinarjev več. Dobiva se v trgovinah v Ljubljani in pri založniku * Tl5K«rna * Dr. Rose balzam ieelo«1«