Štev 189 Trst, v ponedeljek 8. julija 1912 ■»"efcaM XXXV*». IZHAJA VSAK DAN tetf ob nedeljah !n praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poaan:I v mnogih lob&kamsh v Trstu ia okolici, Gorici. Kranju, Št. Petra, P. ? toj ni, Sežani, Nnbr?::ini. Sv. Ijucijt. Tolminu, Ajdov-Ačvai, Dornbergu itd. Z::s*ttrele 5ter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO HA MILIMETRE v Sirokosti 1 soioce. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. i-MTiirt iico, /abvaie. poslanice, cj^lasi denarnih zavodov po 20 >t Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka t r«itR K 2. Muli oglasi po A ptot. beseda, naj-. Po5tno-hranHn!?nl ra*un 841-652. TELFFOM 5V 11-3* atentat na žepe davkoplačevalcev. 250 milijonov za nova topove. i Nemiri ia Portugalskem. 1 PARIZ 7. (Izv.) — Iz Portugalskega '; javljajo, da po deželi Še vedno traja ne-j varno monarhistično gibanje. V nekaterih j krajih so se vršili veliki nemiri in je mo-DUNAJ 7. (Izv.) Jutri se bo vršil mi- ljudskim imetjem in blagostanjem, pa je! *alo posredovati vojaštvo. V Lisaboni je dejstvo, da je vojaška uprava že pred leti v neki hiši, kjer je bival monarhist Cunha, bila prepričana, da bi bilo nujno potrebno eksplodirala bomba, ki je uamrtila Cunha, nabaviti nove kanone iz jekla ter zameniti več ljudi pa precej težko ranila. Oblasti ž njimi dotlej rabljene iz kovane brono- mrzlično zasledujejo voditelje monarhistič-vine, tudi one iz let 1908. in 1909., toda nega gibanja. Včeraj je bilo aretiranih celo stvar je preprečil tedanji voj. minister, ki j okrog 20 revolucionarnih voditeljev, je na svsjo odgovornost dal c«h zgraditi j MADRID 7, (Kor.) Iz Tuya ob por-popolno tovarno za 300.003 K fn nabaviti te ; tugalsko-španski meji poročajo, da je prošlo ves materijal, ne da bi bile delegacije vedele ■ n°č prekoračilo kakih 150 portugalskih kaj 0 cel! Stvari! ! monarhistov pri Tuyu reko Minho in na- Umljivo je, da je ta vest o tem no-Padl° mesto Valenca, da pa so bili odbiti, vem atentatu na žepe davkoplačevalcev in Pri čemer s0 izgubili 3 mrtve in več ra to prav v času, ko vse ječi pod itak že S njencev. 80 monarhistov se je moralo, ko brezprimerno pritisnjenim davčnim vijakom , so Prekoračili pri umikanju mednarodni na eni in silno ter še vedno naraščajočo j moat čez Minho, udati španskim oblastim, draginjo na drugi strani, pobudil povsod | ostaii so Pa preplavali reko, a so jih tudi naravnost velikansko presenr čen e, da, naj- j večinoma polovili. Železniška in brzojavna večje orgorčenje. 250 milijonov je svota, j zveza med Valenco in ostalo Portugalsko ki je za avstrijske davkoplačevalce v se- j J*e baie pretrgana. Portugalski poslanik v danjem slabem gospodarskem položaju ! Madridu je imel o dogodkih daljše posve-kratkomalo nezmagljiva in le čuditi se je,' tovanje s španskim notranjim ministrom. Vojaška revolta v Turčiji. MILAN 7. (Izv.) Milanskemu „Secolu" poročajo iz Aten o vesteh iz Carigrada, nejšega, nima kruha, a zadnji vinar naj! <*a je izbruhnila v taboru turških rezervi-mu iztrgajo iz žepa za kanone in to zato, i stov pred Dardanelami velika revolta. — ker se je našel pred leti vojni minister, ki j Vojaki so pobili častnike in se spuntali. je na svojo odgovornost nabavljal za ar- Koliko je žrtev, je še neznano. — Vzrok mado neporaben materijal, ki ga je ljud- uporu je nejevolja nad mobilizacijo, stvo moralo plačati tako drago s svojim! TurSki vojaki za nadaljevanje vojne, znojem in svojimi žulji. I BEROLIN 7. (Izv.) „Lokal-Anzeiger« Stvar je za gospodarsko stran naše j poroča, da je Enver-bej dal priseči svojim države tolikega pomena, da je treba za-j podložnim častnikom, da ne prenehajo z sledovati in pretehtati z v*o resnostjo in j vojno, če bi tudi Turčija sklenila mir z pazljivostjo; pred vsemi pa jo je treba po-j Italijo. vleči na dan in poklicati na odgo vor tiste,; Na miki CSSar. nistrski svet, v katerem se namerava pripraviti naravnost nezaslišan atentat na žepe avstrijskih davkoplačevalcev. Vojni minister Auffenberg namreč hoče predložiti ministrskemu svetu načrt,, v katerem zahteva 250 milijonov novega kredita, ki naj bi se uporabil izključno le za popolno pre-obraženje artiljerije, „Neue Freie Presse" priobčuje namreč v današnjem listu članek, kateremu se pozna ta uro j na prvi pogled, da izhaja iz najmerodajnejšega vira, potrebe avstrijske artiljerije, katerih končni rezultat je ta, da je ves avstr. artiljer jski materi, al manj vreden i in da so zlasti tudi kanoni, ki so bili naročeni z velikanskimi žrtvami davkoplačevalcev v letih 1908. in igog in ki deloma 5e nerabljeni leže po raznih vojaških ma-gacinih, manjvredni, ako ne popolnoma neporabni. „Neue Freie Presse" našteva pred vsemi, katere topove bi bilo najprej treba zameniti, ter povdarja, da je prišla vojaška uprava do prepričanja, da je kovana b r o 11 o v i n a, iz katere so skoraj vse vrste topov, ki so v rabi pri avstrij ski poljski artiljeriji manj vredna cd tistega materijala, ki je v rabi pri drugih državah. Treba bi bilo potemtakem zameniti ves artiljerijski park in namesto starih topov iz kovane brono vine nabaviti neve z jeklenimi cevmi. Cl snek poudarja, da je pred vsemi potrebno nadomestiti seianje 7 centimetrske gorske topove modela 1. 1889., ki so popolnoma nerabni, z novimi. Drugič je potrebno, da se zamenjajo pri težkih baterijah poljske artiljerije sedanje 15 centimetrske havbice, ki da so preveč immobilne, in da jih je treba nadomestiti z novimi 12inpolcentimetrskimi. Tretjič je treba odpraviti sedanje 10-centimetrske poljske in gorske havbice ter jih nadomestiti z novimi jeklenimi. Pri trdnjavski artiljeriji je pred vsemi potrebna nabava novih možnarjev kalibra 30*5 cm. Potrebno je tudi, da se iz materijala trdnjavskega topništva izločijo stari 12, 15 in i8centimetrski bronasti topovi, ki so baje tudi manjvredni. Kot zadnji kanonski tip iz kovane bronovine bi ostali edino le še iz 1. 1908. in 1909. nabavljeni topovi, dasiravno je tudi ta tip manjvreden in datiravno govore tudi proti njemu jako važni pomisleki. Najvažnejše in gotovo za sodbo davkoplačevalca, ki naj plača tebinič meninič vse te novozahtevane silne milijone, o celi tej ttvari in načinu, kako brezskrbno in lahkomiselno gospodarijo gotovi krogi z PODLISTEK da si upa minister, ki bi vendar moral poznati ta položaj, na dan s tako gorostasno zahtevo. Ljudstvo nima najpotreb- a ki so se na tak neodpustljiv frivolen način igrali z ljudskim blagrom ! SWINEMUENDE 7. (Kor.) Nemški cesar Viljem je prispel na jahti „Hohen-zollern« semkaj in se je odpeljal zvečer v Cesar na letovišču. Wildpark. ISCHL 7. (Izv.) Cesar se je danes po- Odkritje spomenika, popoldne odpeljal v Gmunden, kjer je po-j MOSKVA 7. (Kor.) V navzočnosti setil vojvodo Ernsta Cumberlandskega, po- | velikega kneza Mihaela Aleksandroviča je tem pa princa Maksa Badcnskega in voj- \ bil danes tu odkrit spomenik vojskovodje vodo Filipa Wurtemberškega ter don Al-j v ruske-turški vojni Skobeleva. fonza Bourbonskega v Ebenzneierju, Zve- ----------—1---- Cer se je vrnil v fcchl, kjer mu je obCin-, G0U0; pOSlOHCd tiNL RpUllf:!. stvo priredilo velike ovacije. I Stvaren popravek v seji zbornice poslancev Potres. « dne 2. julija 1912. PULA 7. (Izv.) — Tukajšnji potresni j (Dalje.) Kako so Italijani v Primorju — zatirani! Vidimo torej, da je bilo to očitanje povsem neutemeljeno. K.ako popolnoma nezanesljive so informacije gospoda dra. Požar v tovamf. Gentilija, dokažem seda , kakor sem preie PETROGRAD 7. (Izv.) V Tambovu . obljubil, s tremi slučaji. Moral bi pravza-je zgorela tovarna sladkorja. Delavstvo se prav vse popraviti, a ncč:m gospodov dani moglo rešiti in je zgorelo v tovarni 60 lje zadržavati. Med drugim je gospod dr Pitacco trdil, da se je v zadnjem času aparati so danes zjutraj zaznamovali kata-strofa len potres v oddaljenosti 87oo kilometrov. Potres je bil najbrž v osrednji Afriki. delavcev. tržaška porota poslovanila in da so se tudi za Italijanske obtožence vršile razprave V slovenskem jeziku. Poživljam gospoda poslanca javno, naj mi navede le en slučaj, ko se je proti italijanskemu obtožencu vršila razprava v slovenskem jeziku ! To ni le zavijanje, temveč direktna neresnica in sicer tem hujša, ker je zavestna neresnica. Nasprotno je res, da Italijanska stranka sedaj, koje slovenskim obtožencem dana možnost slovenskih razprav, skuša to z vsemi sredstvi preprečiti. Posebno pa skuša to preprečiti odvetniška zbornica, ki pošilja k slovenskim razpravam le italijanščine zmožne eksc fo-branitelje samo zato, da jemlje slovenskim obtožencem možnost obrambe v slovenskem jeziku. Ravnotako velika neresnica, da — moramo reči — naravnost bedastoća je, če gospod dr. Pitacco zatrja, da se proti Italijanom iz kraljestva postopa tako, da takorekoč niso gotovi mirnega bivanja v Avstriji, da jih vsak trenotek izganjajo, Da pokaže, kako groz.no je to, — pravi med drugim — da dostikrat izganjajo tudi vnanjega državljana, ki je v tuji državi rojen, ki je tu dovršil celo vojaško službo itd. To je izmišljotina gospoda dra. Pjtacca, ker avstrijske naborne komUije niso dosedaj potrdile nobenega Italijan \ iz kraljestva ali zahtevale od njega, da bi bil tu služil vojake. Tako daleč ne gre niti avstrijski patrijotizem naših vojaških oblajt-nij, da bi inozemce pozivale v vojaško službovanje. V tem avstrijskem patriotizmu prekaša vojaške oblastnije nekdo, od kogar tega ne bi nikdar pričakovali. Ta namreč fabricira iz pripadnikov italijanskega kraljestva avstrijske državnozbor-ske volilce. To ve gospod dr. Pitacco, ki je sam nastavljen pri tržaškem magistratu, in on misli, da z Italijani iz kraljestva delajo tudi vojaške oblastnije tako, kakor tržaški magistrat. To pa se sedaj še ni zgodilo. Tretji slučaj, ki ga moram tudi poudariti, zadevlje Pulo. Gospod poslanec Pitacco je namreč trdil, da se dela na raznarodenje Primorja, da se stori vse, da bi mesto raznarcdili, in pravi potem (čita) : »Trst, Gorica in Pula se zdi, da so izbrani za značilno osvajalno politiko in ravno v Puli divjajo take izjemne razmere z vsemi posledicami hitre obsodbe«. Po tem uvodu bi človek moral misliti, da so Pulčani pravi narodni mučeniki, ki jih avstrijska vlada preganja vsled njihovega narodnega mišljenja, da je tam uvedeno izjemno stanje. V resnici pa st^je stvari tako, da so se v upravi mesta dogodile take nerednosti in tatvine, da je vlada konečno morala opustiti svojo znano, staro potrpljenje nasproti Italijanom, da je razpustila mestni svet, postavila vladnega komisarja in je večino občinskih Spomini na praške slavnosti. doprineslo tudi dejstvo, da se je povsod, iz Avstrije, Rusije in Nemčije; letos pa ni kjer je bila zbrana tudi le peščica Sloven- bilo Poljakov ne na sokolski zlet in ne na j cev, glasila naša lepa slovenska narodna in časnikarski kongres, a vsled vpliva galiških 1 umetna pesem, katere se poslušalstvo kar in ruskih Poljakov so odpovedali udeležbo j naslišati ni moglo in je zahtevalo vedno prav v zadnjem trenotku najtlačenejši med j zopet: „Zpivajte ješte!" tlačenimi Slovani — poznanjski, nemški Ogromne so bile množice, ki so pri-, Poljaki. Vse je bilo že pripravljeno zanje, spele na praške slavnosti od vseh krajev,' sprejeli bi jih bili z vso bratsko ljubeznijo, Udeležba. - Sprejemi. Le vprašaj danes kateregakoli onih ti-sočev, ki so se udeležili velikih sokolskih kjer se glasi slovanska beseda. Udeležili pa ki jo občuti do njih vsako pošteno slovan- in vseh drugih ž njimi zvezanih slavnosti v kraljevski Pragi, vsak ti bo ^Velmi pekne, zrovna baječne!" odgovoril : se niso tega vseslovanskega slavja edino le, sko srce, a bilo jih ni, ker se sami niso oni, ki so še vselej pokazali svoj zagrizeni hoteli ogreti na srcu slovanske „matičke* separatizem, kadar je šlo za manifestacijo Prage. Pripomnimo naj namreč že tu, da ga slovanske vzajemnosti, namreč Poljaki. } To je bila edina grenka kaplja v čaš, ni med „Pražani",zlasti slovenskimi ne, ki bi ne j S komer si govoril one dni v Pragi o splošnega navdušenja, splošne prekipevajoče bil trdno prepričan, da se je one dni ne morda j Poljakih, povsod si slišal le besede obžalo-' radosti in veselja. le za silo, temveč kratkomalo popolnoma ; vanja te poljske samoglavosti in pogostoma | Ogromne so bile množice, ki so priha-priučil češčini, posebno še. tedaj, če je imel | je bilo čuti trpkih izrekov očitanja. Gališki jale one dni v zlato Prago. Posebni vlak za za .učiteljico kako dražestno Pražanko, ki so in ruski Poljaki so odpovedali udeležbo pri posebnim vlakom je privažal nove tisoče in z izredno ljubeznjivostjo, s pravo sestrsko j slavnostih še dosti zgodaj, in odpovedali so teh posebnih vlakov je bilo okrog 300 na naklonjenostjo obsipale Jugoslovane, in med; celo poljski časnikaiji soudeležbo pri vse-: dan ter je njihovo število na praznik sv. njimi še prav posebno „bratre Slovince".! slovanskem časnikarskem kongresu, kar se Petra, dne 29. junija, poskočilo na 320, a v Sploh moramo reči, da so bili Slovenci v j dosedaj še ni zgodilo in je bilo na dose- ponedeljek, ko so se začele zopet odvažati Pragi povsod in ob vsaki priliki predmet (danjih kongresih vedno videti poleg Rusov te ogromne množice, je bilo samo na Franc izredne ljubeznivosti, k čemur je gotovo iz Avstrije in carevine tudi Poljakov in to Josipovem kolodvoru prodanih nad 46.000 vožnjih listkov. Na električni cestni železnici je bilo prodanih nad pol milijona vožnjih listkov. Pravi pojem o teh velikanskih množicah je mogel zadobiti le tisti, ki si je v nedeljo, dne 1. julija, ko se je vršil slavnostni sprevod sokolstva, mogel ogledati te množice na Vaclavskem trgu, na Prikopih in vseh onih ulicah, ki vodijo do Staroine-stnega trga. Vsepovsod glava ob glavi. Celo uro pred sprevodom se ni bilo mogoče preriti z Vaclavskega trga na Prikope. In s kako navdušenostjo, s kako, rekli bi, nečloveško potrpežljivostjo so vse te množice vztrajale na svojih mestih ! Videli smo staro ženičico na Vaclavskem trgu ; imela je gotovo nad 60 let in bila je tako majhna, da je segala ljudem, ki so jo oklepali kakor v pasti, komaj do pazduhe, videla ni gotovo prav nič, kvečjemu naravnost v nebo, a odgovarjala je na vse opomine, naj varuje svoje zdravje: „Ne, rajši umrem, kakor pa da bi ne bila tu 1" Bilo je le treba videti one neštevilne Stran II. „EDINOST" št. 189 V Trstu, dne 8 julija 1912. uradnikov utaknila v zapor. Tako Izgleda narodno zatiranje Italijanov v Puli. Gospod poslanec dr. Gčntili naj ae It obrne za tozadevna pojasnila na gospoda istrskega deželnega glavarja, ki je bi) preje puljski župan in ki sedi sedaj Ž njim skupaj v »Unione latina«, ta bi mu morda utegnil dati pojasnila. (Posl. dr. Laginja : Ali, če kaj potrebuje, na mene ! — Veselost!) ali na gospoda kolego dra. La-ginjo, ki je tudi zelo dobro informiran. Sploh bi gospod dr, Gentili storil jako dobro, da bi se pri svojih tovariših iz „Unione latina" in iz svojega italijanskega kluba nekoliko bolje informiral. Kar se tiče nesposobnosti Furlanov za težko delo in bolja mesta, posebno za državno službo, kakor sem preje omenil, mu moreta osobito oba njegova tovariša iz „Club italiano" povedati, da so na degeneriranju italijanskega prebivalstva krivi pristaši italijansko-liberalne stranke, ki imajo v rokah latifundije in puščajo enostavno ljudi da se polenjajo. Znano je, da v Furlaniji razsaja pelagra. ker vladajo tam tako 3ramotne gospodarske razmere. Na te go apode naj se obrne za informacije in videl bo, če je to narodno zatiranje, ali pa ni> enostavna razredna politika njegovih liberalnih sodrugov iz „Unione latina". S to stvarjo sem končal in mislim da bodo ti trije slučaji zadoščalo v dokaz, da je popolnoma izmišljeno vse, kar se je navajalo o zatiranju Italijanov. (Pride še.) Kako sodi Francoz o sokolskih Z velikim zanimanjem je sledil fran coski narod slavnostnim dogodkom v Pragi. Pariz je odposlal Župana in i7 mestnih svetovalcev, svoje najboljše telovadce in časnikarje. Posebni poročevalec „Journala", enega izmed najuglednejš h francoskih Časopisov, je poslal 3 kolone dolgo brzojavko. Ludovika Naudeau, tega znamenitega publicista, je vsesokoliki zlet tako očaral svojimi znamenitostmi, da je zapisal med drugim sledeče : > V starodavni in veličastni Pragi, v Pragi, raznobarvni in od stoletij odičeni, v zlati Pragi so se zbrali vsi slovanski rodovi v veličastno skupino : več nego 200.000 oseb je prihitelo na jeden klic v slavno prestolnico Husitov..... Danes se škrlatno oblečeni medsebojno povprašujejo in svečano nagovarjajo v vseh slovanskih narečjih : Slovani iz Rusije, z Balkana, iz Avstrije in Zedinjenih držav. Nikoli ne pozabimo, kaka velika ideja prešinja vsakega izmed teh Sokolov, kaj terih nastop hočemo sedaj občudovati, Nemožno je skoraj razumevati ta trijumf telovadbe in discipline. Predočite si obsežno planjavo v obliki Štirikotne arene, trikrat tako veliko kakor trg Konkordije*), obdano okoli in okoli od velikanskih tribun v zastavah, kjer se stisfca navdušeno prebivalstvo velikega mesta. Vsa planjava je napolnjena z 11.000 Sokoli, ki so tako čudalepo razvrščeni, da se njihove nepregledne bele vrste križajo in prekrižujejo po zakonih perspektivne geometrije. Koj v začetku ni videti v njih živečih bitij, ampak figure na najbolj ču- mase, ki so se vsipale uro za uro na glavne ulice, in človek je moral biti prepričan, da je bila Praga tiste 1 dni milijonsko mesto. Naravnost občudovanja vredna je bila organizacija, ki jo je izvedla zletna pisarna v svrho sprejemanja in udomovanja gostov. Z juga so n. pr. dospeli slovenski časnikarji v Prago v sredo popoldne ob poli 3 z brzovlakom. Pričakovalo jih je odposlanstvo slovanske časnikarske zveze, in predno je minil dober četrt ure, so že bili shranjeni v hotelu pri „zlati gosi", kjer je bilo zanje pripravljeno stanovanje za ves čas slavnosti. In potem pa ti bratsko ljubeznivi sprejemi, ko so začeli prihajati posebni vlaki z zunanjimi gosti! Vzemimo le vlak, s katerim se je vozilo slovensko sokolstvo! Od prve postaje, ki se nahaja na čeških tleh, pa tja gori do Prage povsod tako oduševljeni pozdravi, da je moralo vsakomur zaigrati srce najblaženejše radosti. Pa ne samo na postajah, kjer so številne množice pozdravljale z burnimi nazdar-klici s slovenskimi trobojnicami okrašeni vlak in ga sprejemale godbe z našo himno, temveč tudi dežni šahovi plošči. Kar naenkrat se začuje trobenta, 150 godcev zaigra v lahkem in svečanem ritmu, in tedaj vstrepeče ta čir -veška masa, se giblje, spreminja gibljaje in sliko. Z absolutno istočasnimi gestami s solidarnimi kretnjami, ki sem jih skušal nedavno primerjati nespremenljivemu toku nebeških teles, se tu upogibajo hrbti, se pregibajo ali obračajo noge, se vzdigujejo ali raztegujejo roke, se zvijajo boki in prsi ter se tikajo tal. Takt godbe je edino popelje za teh 11.000 Sokolov, v tej maje* stozni himni. Ti silni zidovi iz človeških mišic imajo mnogokrat ubeŽujočo hitrost plamena, to je veliko polje živečih in obra-čajočih se cvetlic. Kadar se dogaja, da mora enajst tisoč Sokolov spustiti roke ob bok, tedaj udarja 22.000 rok s tako točnostjo, da smo čuli eden sam udarec, točen, čist in odrezan kakor silen pek. Kdor ni še videl prostih vajah Sokolov, nima pojma o dovršenosti, do katere prihaja veda o gibanju skupine. Gotovo lahko se je naredila povsod iz ljudstva armada, lahko so se polagoma spravila divja plemena v bataljone, kadar se pa usužnjuje tisoče teles nespreminjajočim se zakonom geometrije, kedar se telovadba vzpenja do nemožnega in nezaslišanega, tedaj u vidite, da potom sile ni možno priti do sličnega rezultata. To je triumpf metode v službi udov. A naše začudenje je doseglo parok-sizem, ko smo po tem nastopu pogledali silno kolono 6000 žensk. Ta izredni polk je prikorakal v rednem pohodu tako izborno razvrščen, kakor eliten zbor pri naj-svečanejši reviji. To znači, da so pričeli novi časi. .. Sokoliće so izvršile proste vaje ravno tako divno, kakor Sokoli. Kar se mene tiče, nisem od znamenite procesije 3ufiagetk v Londonu videl še nikoli take ženske manifestacije, ki bi dajala bolj misliti«. Tako piše o Sokolih rafiniran Parižan, ki je prepotoval že ves svet in videl zna menitosti vseh narodov in vseh dežel! IV p£W Naročite si i. izhaja v Ljubljani ter stane Ta četrt leta 2 K, za pol leta 4 K in je na|-\ bolj zanimiv !n zabaven časopis. • O stara izkušeja je ia oatane, da je za odpravo poletnih oiehurčtov takor tudi v svrho dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovno znano milo iz iilijlvega mleka 8teckenpford, znimke „Steckenpferdu, Bergmann Sl Oo., DeSin (Tetschen; Da Labi. Komad po 80 vin se dobiva v lekarnah, mirodilnicah, p&ifemerijah in drugih trgovinah. JtiavDo tako se je obnesla Bergmannuva lili-jina krema „Alanera" za ohranitev nežnih be.ih damskih rok; v tubah po 70 vin. se dobiva povsod. požiganje iz maščevalnosti pri Sv. £uciji (portorosc). Med požrtvovalnimi rodoljubi na Piran-ščini gre res častno mesto našemu korenjaku Gregorju Miloviču, ki je eden izmed vodi) vsega narodnega pokreta na najjužnejših mejah naše narodne posesti. On je bil, ki ,e preskrbel zemljišče za zgradbo prve slovenske šole pred piranskimi vrati ; on je prevzel vodstvo vsega dela pri šolski zgradbi in žrtvoval za narodno stvar čas in premoženje. Vse to so dobro vedeli naši „dobri" sosedje in sklenili so maščevati se na zločinski način nad osebo, ki dela in se muči za narod svoj pošteno in pravično. V noči od 29. na 30. junija t. 1., ko so se naši ljudje iz Portoros in Sv. Lucije zaustavili pri zavednem Kocjančiču Josipu fjri Sv. Luciji, da v veseli družbi dajo duška svoji radosti nad impozantnim uspehom prvega javnega shoda na svojih tleh, je bila zažgana Milovićava hiša štv. 264, Ki je ?ogore!a do tal s 1200 kronami gotovega den rja vred. Ko je Milovič prihajal domov okoli 11 zvečer z vso svojo družino, pretresel tam zunaj na polju je kosec ustavil svoje delo in grabijevka odložila grablje, da pozdravita radosti blestečih oči brate z juga. Vse, prav vse ob progi jim je vzklikalo naj-prisrčnejši dobro došli na čeških slovanskih tleh. Potem pa v Pragi! Na kolodvoru oni bratski sprejem po predsedstvu sokolske zveze, zunaj pa ogromna množica, ki je napravila špalir, med katerim so odkorakali slovenski Sokoli in drugi izletniki izpred kolodvora, spremljani z viharnimi nazdar- in živio-klici. Ob taki navdušenosti se pač ni čuditi, da je marsikateremu Slovencu zaigrala v očeh solza neprikritega veselja. In taki so bili sprejemi vseh slovanskih gostov, pa naj so to bili Bolgari, Hrvatje in Srbi z juga ali Slovaki ali maloruski Sičevci, ali pa Sokol iz Velike Rusije, sedaj na tem, sedaj na onem kolodvoru : povsod ista prisrčnost, povsod isto navdušenje, a skoraj bi rekli, da smo bili Slovenci poleg vseh drugih slovanskih bratov, izvzemši morda edino le amerikanske goste, sprejeti najprisrčnejše. (Dalje prihodnjič). ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R.BL AHA-TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PRH J „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA : DIVANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT*4) OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. - Me Goldoni Trst, Piazza Carlo 'oldcnl št. 2. Pijače naravne tu j,rve r«Att*. Oa-o^iil In iJustra. Ije. POSTRSŽltA TOČNA. Za obilen trb!f*k >e najtoplije priporoča FRANJO UARINŠEK. aa DG UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdirame zobov brez Ji = vsake bolečine = Dr. J. Čerm£k V, Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST • ulica della Caserma št. 13, li. n. lir* Peesiik grst, via S. Citerina itev. t Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne - - vodne (spolne) bolezni : 11 V® — 1 Kron 6200I! AUTOMOBILI FORD i9U j Nr,Jvačja t«v&rna «ve.&. izdelovanj letno 40-000 v*z ; tćintfia tipa CHASSIS 20 H P še«! razaib Upov fcooij : Ko#lj» „FOKD" je najpopolnejša, -lajhltrejis i a najetoiiaialSneJI« kci jih obstoji. — GKNKELALNI 2ASTOPNIi ANTON SKERL . TRST Piazza Soldonl 10—11, Tel. 1734 I Velik* uantralna (jaraca, uMsa 4ai Baohl IG, vogal uiloa Bsototta ! TELEFON 22*7. 8TOCK PJJEUM GOODRICH (amarikuruks). Automobili na povodo po szaorsi oenl. Varctro In T«drieTaaj? »▼toinobi'oT, — — Boli Ina petra't* Zakaj naj rabimo samo „O&ramove" svetilke? 1. „Osramoveu svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico. 2. „Osramove" svetilke prihranijo v nezmanjšani meri 70 °/0 toka. 3. „Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno svetlobo. 4. Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os-ram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramom". Dobiva se povsod! Družba Osram^vih svetilk z. o /. - Dunaj. - Širite „Edinost". *Mrw«M*fiBi»laa®*. -u^.ifccv v » Novi dohodi za pomlad In leto ! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici v TRSTU, Via Barriera veechfa 38 in Via del Kettori !, v GORICI, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul Star. suda 3 \l. naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne s svežim poletnim, črnim in barkam obuvalom iičneja kroja in čela ter finega in trpežnega usnja. I ar 3E □t D P DI Uelikanska zaloga pohištva id fapecarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST. oL Stadionfl. 6 - Telefon 22-85 (MSu siedalBCa Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbor G 3 H ■ t 3« t aro t umJML&i'SZZ&L R. Gasperiai, 'Trst Telefon Štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo SL 10 Prevozno podjetje 2051 Sprejme msarisjame t&lirftKUiKži Maja u nutile, intarljsnje n žoi. PO&LJATVE, POTEGA KOVČEGCV. NAJDOOOVORNEJSE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna ecmeata „PORTLAND* v Spije ta. ;z k PRODAJA NA drobno. CENE BREZ ■fe-l-Mi-M- V Trstu, dne 8. julija 1912. „EDINOST" št. 189 Stran III. ga je strašni prizor: iz oken je že švigal rdeči plamen, pomešan z gostim dimom Hišna vrata, ki so jih bili zaprli Milo vicevi pri odhoda, so bila odprta, tako, da je izključen vsak dvom, da je bil požar povzročen po zločinski roki. B.lo je vse to gotovo pripravljeno ir ob 11 zvečer so se stikale v Portorosah po cesti proti Piranu tri propale sumljive eksistence, ki so se gotovo vračale od svojega zločinskega d?la domov v Piran. Hiša je bila zavarovana, ko je bil Milovič v Ameriki, po njegovi ženi, ali za majhen znesek, tako, da mora siromak trpeti preko 6000 kron škode, ki ne bc pokrita. In strašni zločin požiganja se je dogodil baš onega večera, ko so italijanski liberalci imeli nekak shod pri Sv. Luciji v protest na r?š narodni razvoj, baš onega večera, ko je italijanski učitelj Zuccon na si oven oke m shodu hotel napadati naše šoie, naše ljudi in naše naše narodne svetinje. Milovič in njegova družina so žrtve narodnega mišljenja In delovanja, in dolžnost vsakega SlovLna je, da priskoči na pomoč narodnemu mučeniku. In naši narodni sovražniki naj si zaoiŠejo v album 2000-Ietne kulture ni en najnovejši plod : zločinsko or gcnizlrano požiganje. Domače vestL IV. radni občni zbor tiskarne „Edinost vpisane zadruge z omejenim poroštvom, se vrši danes, v ponedeljek, dne 8. julija 1912, ob poli 8 zvečer v pisarni odvetnikov dr. Gustava Gregorina in dr. Edvard* Slavika po sledečem dnevnem redu: 1. Predložitev letnih računov. 2. Predlogi o razdelitvi Čistega dobička in sklepanje c tem. 3. Volitev načelništva. 4. Slučajnosti Ker je bil na 24. junija t, 1. z istim dnevnim redom sklicani občni zbor nesklepčen, je ta občni zbor sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Družsl sv. Cirila in Metoda je posla) I. oddelek sokolske godbe v Prvačini 7 K 80 v. Gospodični Tilka Škutelj in Fi lipina Aparnik sta se poravnali, iz porav nave je poslala odvetniška pisarna dr. Fr. Novaka družbi 20 K. Vesela družba Bo-rovničanov pri Švigelju na Bregu je nabrala 8 K. Predsednik C. M. podružnice v Kanalu je poslal 51 K 30 v in sicer preostantk od veselice 16 K 10 v; povodom volitve Župana v Kanalu dne 4 junija seje nabralo pri izletu v Podmelec 35 K 20 v. Kot Ciril-Metodov dur je prejela družba 10 K od g. notarja L. Svetca, 2 K od spoštovanega rodoljuba Iv. Će-lešnika, 1 K g. Drag. Rodenš&ka iz Trsta, 3 K od g. Turnerja iz Maribora, 3 K od g. Josipine Komacove v Gorici Nanoški izletniki 29. junija K 3. Hvala ! Gojenci moškega učiteljišča v Gorici so zbirali v šol>kem letu 1911 —1912 narodni da\ ek za »Narodno šoloc družbe sv. Cirila in Metoda na Blanči v Gorici. Izročili so vodstvenemu članu g. Ernestu Dercaniju lepo vsoto 215 K 57 v. Zahvaljujoč se tem idealnim rodoljubom z i n i hovo veliko požrtvovalnost, stavimo jih njihovim tovarišem širom domovine v po-snemovalen zgled. Iz učiteljiščnikov, ki se tako ogrevajo za narod in njega kul turo, postanejo gotovo znameniti možje, ko dosc žejo svoj poklic. Živeli ! Od narodnega blaga prejela je družba zopet lepe prispevke: g. Iv. Keber je nakazal 150 K od prodane kri me, g. P. Magdič 50 K od prodanih znakov in g. I. Pcruan od prodanih užigalic 2419 K 20 v. Priporočamo uporabo tega blaga, čigar cena in kakovost tekmuje z dru gimi izdelki iste vrste, ki pa donaša velike gmotne koristi za našo narodno obrambo in prosveto. Zvezi jugoslovanskih železničarjev vabi na društveni shod, ki se bo vršil danes, v ponedeljek, dne 8. julija ob 8 30 zvečer v Trstu v gostilni „Economo" pri drž. kolodvoru. Dnevni red: 1. Delavni red drž železnic. 2. Vozne ugodnosti. 3. Razno. fJar. deh organizacija. — Zidarska skupina NDO sklicuje za danes ob 7. uri zvečer javen shod zidarskih delavcev v Banah. Zidarji v Banah ! Dolžnost vaša je, da se shoda udeležite vsi do zadnjega I DAROVI — Ciril-Metodov dar po 1 krono ste 1aro?ala g. Matej Tomic in g.a Ivana Mi nelič. Hvala tudi g. Luciji Sancln-Starčevi d je poklonila škedenjskemu otroškemu vrtcu krasen venec z obilnim trobojniškirr trakom v okrašenje Ciril-Metodove pedobe. Tržaška mala kronika. Trst, 7. julija. Imenitnega gosta je imel pred par me seci Carlo Bianchessi, ki je gostilničar v jI del Pozzo bianco št. 9, namreč nekeg? 29ietnega Onorata Gualandrija, ki je doma v Reggio d' Emilia v Italiji. Gualandri je stanoval pri gostilničarju in imel pri njem 'udi hrano. Možakar je jedel in pil, kolikor se mu Je pač dalo, potem pa je nekega le-oega dne pokazal gostilničarju fige ter izginil, pustivši za seboj okrog 50 K dolga. Prišel pa je dan prvega majnika, ki ga je Gualandri hotel popraznovati na prav poseben način. Zato se je zopet pokazal v B anchessijevi gostilni in zahteval, naj mu dajo pijače. Bianchessiju je bilo prav všeč, ia mu je pobegli Ščinkovec zopet sam pri-etel v kletko, in Je takoj prijel Gialadrija, naj mu plača dolg. Ta pa pokoncu ter triči, vpij in psuj, kolikor mu je dala duša. da je končno pošlo gostilničarju potrpljenje ter je hotel postaviti kričača pod kap. Toda ta se ni dal odgnati tako izlepa, temveč se je zaletel v gostilničarja, ga pograbil z zobmi za prst na desni roki, ga prav polteno ugriznil in potem zbežal. Bianchess ie moral v bolnišnico, kjer so mu prst odrezali. Gualandri je izginil, kakor kafra, a včeraj ga je policija le iztaknSla in ga aretirala pasjega brata. Zmikfvti. Aretiran |e bil 44'etni dninar Giovanni Frank, Tržačan, stanujoč v ulici Scalinata, ker Je na Goidonijevem trgu zmefcnil kamnoseku Štefinu Krekiču robec v katerem je imel zavitih 40 K. Ko Je bil aretiran, je držal robec Še v roki. V kavarni „Universo" Je bil aretiran 241etni Postojnčan Anton Vičič, ker je pre-rlpaval žepe dvema možakoma, ki sta spala za mizo. Zblaznel je. Nenadoma Je zblaznel včeraj popoldne 34letni Edvard Janesich, uslužbenec v poštnem uradu na trgu Giuseppina v velik strah ljudem, ki so se nahajali v uradu. Poklicati so morali Trevesa, ki Je prepeljal nesrečnika v opazovalnico. Nenadna smrt. Na Corsu št. 34 stanu 'očemu blagajniku kreditne banke, 64Ietnemu Antonu Gustinu, Je snoči nenadoma postalo »Sabo ia v par trenotkih je bil mrtev. Poklicani zdravnik reš Ine postaje Je mogtl konstatirati edino le smrt. Nesreča pri delu. V Kjadinu št. 607 stanujoči 14Ietnl zidarski vajenec Antcrj Vrabec fe pri deTu padel par metrov visoki in se je poškodoval precej težko. Prepeljal; so ga v bolnišnico. Tatvine na Opčinah. Krošnjar Šimen Siega je predsnočajim zaspal v nekem >e-iku na Opčinah in tu mu Je neznan tel ukradel denarnico, v kateri je imel vse svoje premoženje, celih 320 K. K Antoniji Gogolovi, stanujoči na Opčinah št. 458, so prišli tudi tatovi v vas in so ;i ukradli zlato uro z verižico in št irug:> zlato verižico s srebrno uro v skupr i vrednosti 230 K. Kot osumljen te tatvine jt bil po orožnikih aretiran neki Ivan Legiša s ?roseka. Umrl }e v bolnišnici oni delavec po imenu Gett (Žat?), ki je bil pred dnevi \ prosti iuki ranjen z nožem. Oganj. Včeraj zvečer je nastal na neznan način ogenj v Fkladišču mfrodilničarja Kiichlerja na Kolonjski cesti Št. 8. Vneli 5> se sedovi s prahom za mrčese. Gasilci sc ogenj v kratkem uduŠili. Ob poli 12 ponoči je začelo goreti v tolerančni hiši št. 6 v ul. Vitelli. Prostitutka Marija Deiossi je pustila na cmari goiet» petrolejko, ki Jo je veter prevrnil. Vnela se Je omara in potem Še drugo pch'štvo in oprava. Gasilci so v pol ure pogasili ogenj. Škode je bilo okrog 300 K, kar pa Je po krito z zavarovalnino. SOKOL blago, sukna sko za gospode in dame. lodn< in modno blago priporoči* KAREL KOCI AN, : : tovarna sakna : : v Humpolou (Češko). : : Uzorci franko. : : RUDOJbF 8CHULTZE —. — - IZ BERLINA konoesijonlranl zebotohnlk ■■ Plazza Đarriera vecelila* uliod ulica Sette Fontane štev. 2, II. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočlh slojev, OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. ■ " Slavija uzoj. zovoroo. banko v Pragi Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. ■ Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGIfSR, ulica Caserma IZ, m TELEFON št. 21-47. jSS 8J psrva in edina pisarna — v vojaški stvari — ■» (koncesijonlrana od o. k. namestniilva) Trst, ulica della Caserma 5, 1L n. Daja nasvete in informacije o vsem, kar .ce tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpoSUja v?ako vrsto prošenj vojaSke^a značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-stovoljstvo, žeoitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške Sole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Keševenja hitro in to&no. — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. predpoludne do 7. popoludne Ob neda^ah in praznikih od 10. do 12. opold. 1 ■ 1 3E inmiI DMTINSKEGfl VIN/I Hastni pridelek Iz Jesenic pri Omišu) s« Ftl*p k^nissvEĆ - Trst ulica Valdlrlvo št. 17. — Telefon št. 14-05 ' —i Prodaja na drobno in na debelo.--> > O STILNE: .AIPAdrla", ulica Nuova 51. II U Ai fratclji dalmati, uiica Zudecche št. 3, v kitari* - toii svoja vina I. vrste. —- EME L TRATTORIA „Air Antico Pompei Trst, Piazza Carfo Goldonl 4 Prlporota M »Urnemu obćlnrtrn. - ToćI ie lsmtno ▼Ido : Mrrna, Utrako, furlansko In belo. Steinfeldako plro. Domad* kuhinja • rasnorrmtnlml mrzlimi Id gorkloil jedili. — Za obilen oblak «e toplo,priporoča FRANJO MARLNŠEK. «S n ATStiijska paroplovna ieUrnžbaJalmatia" vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metković A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6 1"» uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v ćetrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković C (p štna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v ćetrtek ob 6-15 uri zjutraj. Trst-Kcrčula fpoštnal. Odhod iz Trssta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 615 uri zjutraj rrst-Šlbenik (poštna). Od ho d iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trs t-Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne. Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri jo;:. Trst-Vis (trgovski). Odhod il Trsta v soboto ob 7. uri pcpoldne. Povratek v^aki četrtek ob 7"15 uri pupolduo. Poštno pošiljko i ep: sirupa 3 kg netto, franko po vsej monarhiji, ---pošilja--- frst? ul. Barr\ vecchia 40 Zrlosi izdelEnlH domneiti Čevljev. Sprejemajo se itar0 MAYEK - TKbT žgalnica kave TELEFON 1743. "s'Bjbo'lšl vir za dobivanj« oečone k&v^. Zdravljenje krvi! Čaj „Tisočeri cvet" (MHleflorl) čisti kri ter j« Izvrstno sredstvo proO onim slufajeia, če pere v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju ln bemoroldam. — Jcdea omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna bISa) — Teief. 377. Poitn* poSiljatve se Izvršujejo takoj ln franko ako se dopoiljekron r!0. Gostilna, Ali' areoulaiiu' (Pri zrakoplovu) Trst, ulica Sa Marka štv. 15. Toči se dalmatinsko vino, črno, belo ter DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim! ANTON NAZOR i tržaška posojilnica In hranilnica T inu UH. | SSSSV2SS? Telefon St.952. Trst Piazza Caserma Z, I. n. (nhod po Slaunlh stopnicah). Branila« vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in M 1| 01 jih obrestuje ^^F TB |4 |0 Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga M lahko po eno krono. Poeojila daja na vknjižbo po dogovora Na menjioe po 6*/«, na sastave Jo 61./,*/, in na amortlsaoljo ma dalj-o dobo po dogovora. o o o o Uradno aro: od 9.—12. ure dopolodne in od 3.—6. popoladne. Izplačaje ee vsaki dan ob orMnih arah. — Ob nedeljah in praznikih je orad zaprt. Poitno - hranllnlftal raion 816*004. I m eajaedareeje irejeos ▼anootao oolloo za ihrtaki vredaea1. papirjev, lis tla Iti. kakor tadi hraallaa peiloe, a kateri^] ee najnapeinaje navaja Ktediti svojo deco. Odhajanje ln prihajanje vlakoj od 1. meja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna žclezniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5 22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice. Beljak, Celovec, Linec, Praga, Draždane. Berolin. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana,' Dunaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak, Dunaj. 9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica. Jesenice, Celovec, Monakovo. 12.48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice. Ljubljana, Celovec. 2.44> M Koper. Buje. Poreč. 4 15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec 4 42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pula. 6.0«> E Gorica, Beljak, Jlonakovo, Pariz. 7.S5 M Koper, Buje. 740 O Opčina, Gorica, Ajdovščina 822 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pulu. 8 40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec, Praga, Dunaj. Monakovo. lo:i» O Gorica. Jesenice, Beljak, Inom ost, Mo nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2 14 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. 5.00 O v Koper-I/.olo-Portoro^e. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mora* kova, Inomosta, Bolcana, Beljak.-. I. tb-Ijane, Jesenic, Gorica. 7.04 0 Iz Dunaja (čez D v\čo—Berpe^]). 7.25 H Iz Gorice (Ajdovščine). 3.25 M Iz Euj (in medpostaj). 9.00 B Iz Eerolina, Draždan, Prage, Unca, Tn-neja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 0 Iz Pola (iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic. Gorice in medpostaj. 11.29 E iz Parizp, Monakova, Beljaka, Gorice. 12 4Si M Iz Poreča in medpostaj. 2©O 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan Pra^e. Dunaja. 15 07 G Iz Pule, Ht:rpelj In medpostaj. 4 »2 M Iz Buj in medpostaj. 4.96 B Iz Dunaja, Celovca, Gorica. 7 00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.0S 0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje. Divača, Dunaj. 7 S« B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca Dunaja, Celovca, Iaorao^ta, Boijaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščino). 8.14 B Iz Berlina, Monakora, Dunaj«, Jesenic, G jrice IUOO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.2» 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11 15 0 Iz Dai aja, Celovca, Beljaka. Gonc* Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : tt:«» O iz Portorose, Kopra. » :17 O iz Gorice. 9 41 O iz Divače, Herpelj. Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazior.e> 5,42 B preko CiJrviujal* v Benntd, v Kim. Ai j. Videni. Pontebo, Čedad in B do Kor'Ji::]ft (Cormons) preko Nabrežine. 0 20 O do Gorice preto A'cbre£ine. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Paru London. U.10 B v Ljubljano, Dunaj, Keko, Zagreb, budir.i« peSto. 9.20 B i»reko NabraŽine v ETorniin, Videm, Mil »a Kim. 9 00 O prei:o Kermina v V'ideru in dalje ln G preko Tržiča v ^"ervinjan 9.55 O v Ljubljano, Du:ia , Zagreb, Budim-, e8»o, 1 :.I0 O v Kormin in Viritai 0 O preko Čorvicjaiia v Benetke—Mila' 1 15 O » Ljubljano, Oelie, (Zagreo). I.IO O v normin -se zvezo v AjdovlČir.o) Vi *m Milan e. IO O v Ljubljano, Dunaj, Ksro. K.:i5 B v Ljubljano, Dunaj, Oeiende, Keko. «.50 preko Cer-,-inja:.a v Benelke, Milan, H m p:e o Kormina v Videm. 6 05 B v Konnin in Lalijo. ».42 B v Ljubljano, Duuaj, Zagreb, Budimp* : o n.20 O v Kormin (-»e zvezo v ''errinjan) 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim- eato 6 10 « BO 7.40 a.50 9 15 1 .0 1 i 50 12.13 -i.07 2.17 I.IO SJI5 6 55 7.SO vao »51 9.UO 11 0» Prihcd v Trst. O t Dunaja, Budimpešte. 3 z Dunaju, Ljul jare < Ptendo ln Lond na 0 iz aoraiua iu Lervmjana preko Bi\:a B iz Italije preko Korimna :n NabreiL-jt. 3 z Duubja, L ubljaue, Zagreba, Budi:ape:i« in Koko. O t Dunaju, Ljubljane ln Kake 3 iz Koruiinti preko B-via tu & Kormina in Nabrežine O iz Iaiije preko Cervinjana in Bivia O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Ke>e O iz V.uaia, preko Kormma in Bivia. O a Dunaja, Budimpešte, tieke, Zagreba. 0 iz itaiaiije prežo Cervinjana ui Nabre'.'n O »z 1'ouijfc prewo Kormiut. u Jfabrežinc. U ;z iul^e tirt£t> Koruiiua in Nabrtl^. B z Duiiiija in Budimpešte. E iz Londona, Pariza, Hilana, Benotek Vidma in Kormina. 0 iz Vidina preko hLormina in Bivia ui j z Italije preko Cernnjana. OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne, O -=-osebni vlak, B — brzavlak, M — mbšanec.