BmMštN n «pHehitiM: Maribor, Koroške ulice 5. taöwna listu: „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon St. 113. STRIZI Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo leto .... . . 12 h- Pol leta . ... . . . 6 K četrt leta . . 3 K Mesečno .... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 30. Maribor, dne 10. marca 1909. Letnik I. Sijajen shod v Trbovljah. Shod,! ki ga je priredila naša vrla Slovenska kmečka zveza tukaj zadnjo nedeljo, se je vršil sijajno. Navzočih je bilo do 300 mož. 'Shod otvori predsednik tukajšnje Kmečke zveze, gospod Ig. Strovs, ki pozdravi navzoče zborovalce, posebno pa gospoda državna poslanca* dr. Benkoviča in Pišeka, in poda nato državnemu poslancu Pišeku besedo. Gospod državni poslanec Plšek, ki je danes prvič v Trbovljah, se je s svojim nastopom že danes prikupil vsem trboveljskim zborovalcem. V jako poljudni obliki je slikal delovanje državnega zbora, 'govoril o važnosti parlamentarnih odsekov inj o obstrukciji v obče. Nadalje razpravlja gospod poslanec o delovanju Slovenskega kluba v državnem zboru. Hoteli smo mnogo doseči, pravi, in b? bili tudi dosegli, ko bi vlada naenkrat ne zaključila d'ržavnega zbora, ter , nas, kmečke poslance, porinila za tri leta nazaj. Slovenski klub' še ni imel nikdar tako ugodnega stališča, kakor ravno zadnje mesece, in zdaj pride vlada in nam vse razdere. Zdaj nam pa še da ministre, ki nas naravnost prezirajo. Zato bomo mi, pravi gospod poslanec, tudi pokazali zanaprej, da preziramo vlado. Pokazali jim bomo, kdo smo, ko smo združeni v Slovanski jednoti. Konečno se gospod poslanec zahvali navzočim kmetom in delavcem, ki so se v tako obilnem številu udeležili shoda Kmečke zveze ter s tem pokazali,' da so navdušeni za Kmečko zvezo in za njene poslance. Opozarja navzoče zborovalce na bližajoče se deželnozborske volitve in jih poživlja, naj volijo samo tiste poslance, |ki jih bo', postavila naša Kmečka zveza. Viharno odobravanje navzočih zborovalcev je pokazalo, da popolnoma zaupajo poslancu Kmečke zveze, gospodu Pišeku. Zahvaljujoč se gospodu Pi-šokii, odda gospod predsednik besedo domačemu/ državnemu poslancu dr. Benkoviču. .. Mnogo smo vam obljubljali, pravi gospod govornik’, ko smo prirejali volilne shode, toda nas, poslancev Slovenskega kluba, ne zadene krivda, če nismo tega dosegli, kar smo hoteli. Kdo je kriv? Vlada v prvi* vrsti,i zato, ker se ne ozira na ljudstvo, ampak samo na uradništvo, na birokracijo, ki je gnjila in puhla, in hoče s svojim nemškim uradništvom nas vladati, kakor je pokazala z imenovanjem novih nemških ministrov Stiirgkha in Hoehenburgerja. Dokler bo imela vlada take uradnike, ki nečejo poznati kmeta in delavca, uradnike, ki nečejo znati slovenskega jezika, tako dolgo bomo mi nastopali proti vla- di. Dolgo časa smo bili mirni, smo sdt dali od Nemcev tepsti, toda, mera je polna, zdaj bomo mi pokazali, združeni v Slovenski jednoti, kdo da smo. Miru ne bo prej, dokler tudi na jugu ne bo rešeno jezikovno vprašanje. Slovenci 'hočemo imeti v( vseh uradih isto pravico kakor Nemci. Nato omeni gospod poslanec tudi aneksijo Bosne in Hercegovine in kolika denarja da j,e že naša država izdala za omenjeni deželi. Zato mora biti skrb [vsakega miroljubnega in resnomislečega človeka, da prepreči vojno. Da državni izbor ne more delovati, je pa( mjnogo kriv tudi jako slab opravilnik državnega zbora, ker lahko male strančice s svojimi nujnimi predlogi in zi obstrukcijami popolnoma onemogočijo delo državnega zbora. Tudi temu bo treba odpomoči. Glede socialnega zavarovanja se govornik ne vjema z vladno predlogo, da mora biti zavarovan, kdor nima 2400 K dohodkov. Tudi starost, kakor jo vlada predlaga, se bo morala znižati. Posebno skrb pa bo imel gospod poslanec, da se izvede pravo zavarovanje za kmečke delavce. Na kratko še omenja gospod govornik pogodbo s Srbijo, željo vlade po zvišanju! vojaških novincev in o podržavljenju severnih železnic, ter s tem zaključi svoj zanimiv, skoraj dve uri trajajoči govor. Viharno ploskanje zborovalcev je sledilo govo ru gospoda dr. Benkoviča. Ljudstvo je s tem pokazalo, da si boljšega poslanca ni moglo izvoliti, kar so morali tudi navzoči nasprotniki pripozuati. Želimo še več takih shodov! Vojna ali mir? Položaj je še vedno resen. Iz Belgrada dosedaj še ni prišla nikaka oficielna izjava z ozirom/, na pogoje, ki jih je v imenu avstro-ogrske vlade stavil poslanik Forgach srbski vladi, da( se ohrani mir. Inozemsko časopisje, posebno francosko, angleško in pa rusko se sicer trudi, da bi avstro-srbski spor označila kot rešen, vendar pa imamoj dosedaj še dovolj vzrokov, da smo v tem oziru skrajni pesimisti. Kajti položaj se je sedaj že v toliko poostril, da jo nemška vlada stavila na ministra zunanjih 'del barona Aeh-renthala vprašanje, ako že ni skrajni čas, da se stavi Srbiji ultimatum. Srbija dosedaj na intervencijo Rusije in ostalih velesil ni oficielna še ničesar odgovorila in ni informirala belgrajskega časopisja, kaj bo odgovorila. Srbija očividno zavlačuje odgovor. (Rusija in velevlasti so ji svetovale, naj se odpove teritorialnim kompenzacijam. ’ Ob enem pa se je Rusija s Srbijo dogovorila, naj Srbija v svojem odgovoru; apelira na evropsko konferenco. Zdaj kujeta Srbija in Rusija skupno odgovor Srbije na Rusijo in najbrže srbska vlada danes še sama ne ve, kako bo odgovorila. Da bi pa izvedeli za mnenje Evrope, sta Rusija in Srbija sprožili po listih idejo mednarodne konference. Brez dvoma, da srbska) vlada prav na to čaka. Odgovor je pa že danes jasen. Avstrija je že odgovorila in sicer ne samo po svojih listih, ampak nasproti Franciji, ki igra v celem balkanskem sporu posredovalko celo oficielno. Srbija bo morala) v najkrajšem času pokazati svojo barvo, kajti Avstrija se je že naveličala čakati in se je odločila/ v nasprotnem slučaju, izvajati skrajne posledice. V sledečem priobčujemo važnejša poročila. Avstrija odklanja konferenco. Avstro-ogrski poslanik v Parizu, grof Kheven-hüller, je francoskega ministra zunanjih zadev Pi-chona obvestil, da Avstro-Ogrska nikakor ne privoli M mednarokno konferenco. Govori se, da Francija zato rusko-angleškega predloga ne bo podpirala. Odločitev? Avstro-Ogrski poslanik grof Forgach je sporočil srbskemu ministru za vnanje zadeve dr. Milovanoviču, da Avstrija vsled dosedanjega, stališča Srbije ne bo mogla 1. aprila ponoviti trgovinske pogodbe s Srbijo. Ako pa je Srbija svoje stališče v smislu velesil izpremenila ter želi prijateljskih odnošajev z Avstrijo, bo to poslanik na Dunaju naznanil. Potem je pripravljena, se s Srbijo pogajati glede trgovinskih in prometnih zadev. Sedaj je Srbija takorekoč prisiljena, opustiti svoje dvoumno stališče, sicer izbruhne 1. aprila carinska vojska, katera bi< Srbiji občutno škodovala. Ultimatum Srbiji? Ako bo Srbija na prijazni korak grofa Forga-cha nepovoljno odgovorila in odbila spravo, bo Avstrija nemudoma sporočila velevlastem nespravljivo stališče Srbije in ob enem poslala v Belgrad ultimatum, kar tem lažje stori, ker ji je Nemčija zagotovila, da odobrava vse njene korake in da jo bo v smislu pogodbe podpirala s celo svojo vojsko, ako bi še Rusija vmešavala. Spopadi ob meji. Sedaj se jel izvršil že četrti spopad ob bosan-sko-srbski meji. Štiri kilometre južno od Zvornika so na potu v Drinaco Srbi streljali na avstrijsko pa- PODLISTEK. (Dalje.) II. Ko se je zmračilo, napolnjevala se je hiša polagoma; postarane mamice, in postareli dedje, ki se raidi kmalu spravijo k počitku, prišli so prvi stražit le umrli. Na mizi je krožnik s tobakom, s katerim so možaki pridno polnili svoje pipe. „No, trapče, zunaj sem) ti pripravila vfečerjo, Če.tr je volja“, zakliče gospodinja Skozi okno. A Pri-še niti ne gane; tudi kopa zabavljici njegove svakinje v veži, ga ne premakne. „Hi, hi“, je pošepetala postarana suha ženica svoji sosedi pri peči, „sedaj ga pa ne bo nobeden tveö üegoval;r ali ne slišiš, Še pri družini mu jesti ni dala.“ ■ - , j..:. [j „Škode je Marijane, če že ne, za kaj drugoga, tvs$j za Primoža; no, dobro, da je bebast, to je pra-*a dobrota zanj“, jej ta odvrne. N „Döbrq bi, bilo fantu - pa le tiho!“ - pri teh besedah se nagne k svoji sosedi — „ne sme se vse JidVedati, kakor je “ .-»F .... ■ . ..; kako lep krilih imate“.. obrne se takoj z blagovoljnimi smehom na licu do gospodarja. i Ko še malo požlobudra z gospodarjem, nagne se zopet k svoji sosedi in jej zašepne: „Da, prav ta-le Primož je imel pri njej 500 gld. dote spravljenih. Kam bodo zdaj šli — hi, hi, hi, o tem je najbolje molčati; kaj bi li delalo to trapče ž njimi, hi, hi, h.“ In nekak prisiljen posmeh jej zaigra okolo ust; nato sei pa obrne zopet na drugo stran in prične drug pogovor. Primož je pa še vedno sedel nepremakljivo na Svojem prostoru, ne mene se, da ga je sem pa tje kaka suha ženica zbodla s svojim namazanim jezikom. Ko so pa videli, da ne odgovarja, pustili so ga pri miru; nikdo se ni brigal zanj. Le starikav riiožiččk, sedeč za mizo, pogledoval ga je žalostno od strani; videlo se mu je, da ima Sofije ž njim, in obrnivši se k svojemu sosedu, je mu i*0K6l !l „Primožu ne bo dobro doma biti, da bi le mogli reveža spraviti kam drugam.“ „Saj tukaj dolgo ne bo mogel ostati, ker je že tako vse — moje“, pomenljivo ta odgovori. „Ali je res žef Blaže tako na! konci ?“ „O; seveda, dolga ima ^rez mero, in komaj, kbnjaj, da Še visi, ’Dokler je bila Marijana šr pri življenju, je bilo že še: ta ga jo zmirom žakladala, zdaj v - no, jaz sem že prej večkrat rekel, ko bo '^’apa ^la iz'sveta, šla bo tudi’ Blažetova hiša ra- d tudi ni čuda; nobenega rpda ni prt a&ripVošti %holmt#hnie in 4 ‘f Ha, JU nihče za drugo, kakor da kriči nad ljudmi in pase lenobo.“ Besede 'še ne skonča in že se pridrvi četa vaških fantalinov, v sobo, ki po jako kratki molitvi med šumom in hrumom posedejo po klopeh. Starejši so kmalu počasi odhajali, — mesto! njih pa so prihajale prav tiho vaška dekleta, pokleknile in molile pred mrličem. Sedaj se pričine stoprav živahno' življenjef med seboj vganjajo šale in zastonj nasprotuje, strašno nasprotuje resno-mili obraz mrličev njihoVemu počenjanju. Prične se petje; Podborčeva Manca se obriše okrog ust in zapoje lepo narodno pesem: „Smrt na vrata potrklja, ljuba Manca al’ si doma.“ Bila so svečana trenotja,; ko so doneli ti glaso.* vi po sobi; a kaj li ta žalost v mladosti, so si menda mislili, in kmalo na to: završi neka poskočnica iz ;:s» mladih vasovalcev. Nekdo stopi v sobo in veter, ki zapiše nad glavo umrle, zaveje jej šive lase nekoliko kviško; zdelo se je, da mrlič grozi in žuga pevcem in pevkam, ki mn onečaščujejo smrtno sobo. Njen bledi obraz je propovedoval grozo, str no grozo, iz ust pričujočih pa se je čula popevka veselja in1 radosti. - . Vendar je Čudno to človeško srce; le za tre notje ga komaj navduši' kak 'Prizor; kmnaj •tje mu navdaja dušo žalost in bridkemt, a jakoi že agine, takoj se porazgubi v naravi vsakdanji. : ■■ •? :...........................* - ■ * truljo. Patrulja je odgovorila s 30 streli, öd Avstrijcev ni bil nihče ranjen, pač pa je padel eny Srb. Uradno se ta vest popolnoma potrjuje. Novi srbski vojni kredit. Iz Belgrada poročajo, da je finančni odsek skupštine sklenil povišati proračun vojnega ministrstva za 15 mil. dinarjev., V to svrho se bo naložila 30%-naklada na davke. Kuski prostovoljci. Kakor poročajo iz Peterburga, je dne, 5. t. m. odšel prvi oddelek ruskih prostovoljcev, preko Odese v Srbijo. Zatrjuje se, da je general Lipovac dosedaj nabrali nad 100.000 ruskih pi’ostovoljcev. Med temi je več sto aktivnih in rezervnih častnikov. ',Cmi se položaj tako poostri, da se bode z gotovostjo lahko računalo, da vojna izbruhne, se napoti Lipovac s svojo armado v Srbijo. Politični pregled. Slovanska jednota. Dunajski in graški listi so včeraj priobčili o sep Slovanske jednote vest, da so Cehi hudo napadali poslanca dr. Korošca radi njegove izjave glede predsedniškega vprašanja, in da je prišlo do takih naspfotstev, da je dr. Korošec zapustil sejo. Temu nasproti bo Slovanska jednota izdala komunike, podpisan od poslancev dr. Pacaka, dr. Korošca, Pogačnika, Mastalke in Kuryloviöa, v katerem bodo proglasili vest o nastalem sporu v Slovanski jednoti kot navadno mistifikacijo, ki je izmišljena od konca do kraja. Državni zbor. „Dipl. Korr.“ poroča, da dopusti Slovanska Jednota 10 sej pred Veliko nočjo za obravnavo predloge o vojaškiih novincih in ostalih vladnih predlog. Ko se nakaže rekrutna predloga odseku, obravnava zbornica v 10 sejah češke in jugoslovanske! nujne predloge. Ko konča brambeni odsek posvetovanja, poteče obštrukcijska doba. Da bi bil vsak nujen predlog že obštrukcijski, more trditi le tak, ki ne razločuje medi, opozicijo in obstrukcijo. Veleizdajniški proces. Peti dan velezanimive razprave se je vršil v pondeljek dopoldne. Ob 9. uri je prišel senat v sodno dvorano, na kar so pripeljali obtoženega Adama Pribičeviča. Predsednik izprašuje obtoženca, ako je poznal Nastiča. Obtoženec ne odgovarja za sedaj na vprašanja, tičoče se Nastiča. Zato je navedel razloge. Nato ga predsednik izprašuje, če li pozna revolucionarno organizacijo v Belgradu Slovenski jug, v kateri so se delale predpriprave za revolucijo v letih 1907—08, v katero revolucijo so zapleteni vsi južni Slovani in so bile vezi tudi s srbskim dvorom. — Obtoženec: „Ne odgovarjam, dokler se ne zasliši Nastič!“ — „Vi ste bili član tega revolucionarnega klu- ba.“ — Obtoženec:! „Prosim, da se mi to dokaže.“ --„To trdi Jurij Nastič v zapriseženem izkazu in pravi, da sta se sestala v Slovenskem jugu. — Obtoženec: „Ta prisega je kriva, ali jaz ne odgovorim poprej, dokler se Nastič ne zasliši!“ — Tako gre skoz celo razpravo. Predsednik mu bere iz obtožnice razne prestopke, ki jih je pa falzificiral državni pravd-nik, ali ba povzel po lažnjivi Nastičevi brošuri „Finale.“ Na vse obtožbe molči Pribičevič, samo zahteva, da se Nastič zasliši. Vsa dolga razprava, ki je trajala skoraj šest ur, se je sukala okoli revolucio narnega Slovenskega juga in njegovih statutov. Predsednik je trdovratno hotel, da bi Pribičeviči priznal zvezo s Slovenskim jugom, zato mu je citiral razna falsificirana pisma in odstavke iz brošure. Pribičevič je pa zanikal to in zahteval, da se zasliši propa-lioa. Nastič. Ogrska. Cesar in prestolonaslednik sta sprejela v av-dijenci bivšega ministra za notranje zadeve v kabi-.netu Fejervary, Kristoffyja, ki je izdelal svoj čas načrt volilne reforme na podlagi splošnosti, tajnosti in enakosti. Avdijenci bivšega ogrskega državnika sta Velepomembni, zlasti pa Kristoffy sam ne taji njunega politiškega pomena, ampak samo izjavlja, da ne more o njih; ničesar javnosti sporočiti. Sedanja ogrska. koalicijska vlada se bliža koncu, ker ni držala pakta s kraljem, ampak proti paktu spravila na dnevni red tako bančno kakor armadno vprašanje, po-vrhtega pa zavlekla in izpridila načrt volilne reforme. Cesar in prestolonaslednik zasledujeta pazno dogodke na Ogrsketrv in za slučaj, da bi se ne posrečila sestava vlade iz samih članov prejšnje, liberalne vlade, računata na može prejšnje liberalne vlade: Tisza, Kristoffyja, Fejervaryjä itd. h : Drobne politične vesti, : Ogrski trgovinski minister Košut je zopet obo- lel, zato so posvetovanja o bančnem vprašanju, ki bi še morala pričeti na Dunaju tekoči teden, zopet preložena. — V soboto so bili v Zagrebu poslanci* hr-, vaško-srbske koalicije Šupilo, Bamjanin, ; Pribičevič na ulici iž političnih vzrokov dejanski, napadeni. — * Angleški kralj je došel v • Biaritz.V laški parlament je dosedaj izvoljenih 211 pristašev; ministrstva, 34 konštitueionalnih opbzicionalcev, 23 socialdemokratov, 8 -katolikov, 23 radikalcev,; 17 republikancev; ožjih volitev je treba 41. — Sv. oče je izdal bulo, ki odpravlja vsako veto-pravieo svetnih oblasti pri vo-litvi prihodnjega papeža, in kardinalom pod kaznijo izobčenja prepovedal, pri konklavu ozirati se ua želje kake svetne oblasti, — V nedeljo so v Pragi zopet bumlali nemški burši. Prišlo je do spopadov. Cehi so buršem trgali čepice z glav, enemu je nekdo z ostrim orodjem prerezal lice. Sum leti na jurista Pravdo, katerega so zaprli. Aretiranih je bilo še več drugih oseb. Raznoterosti. „Slovenski Narod“ laže, da so slovenski „klerikalni“ poslanci izjavili, da dr. Korošec ni bil pooblaščen napram .volitvi državnozborskega predsednika zavzeti stališče, kakršnega je zavzel v svoji izjavi ,v nemških listih. Že zadnjič smo rekli, da je rekrimi-naeija, da* bi dr. Korošec ne smel izjavljati svojega zasebnega mnenja, smešna. Izjava dr. Korošca, da morajo Jugoslovani odkloniti kandidaturo za predsedniško mesto že zato, ker bi taka kandidatura} bila sovražno dejanje proti krščanskim socialcem, ki zavzemajo v jugoslovanskem vprašanju simpatično stališče, je/ bila popolnoma umestna in tudi nujna, ker je bilo v nevarnosti jugoslovansko podpredsedniško mesto. Znano je namreč, da so Rusini izjavili, da bodo volili Pattaija za predsednika, ako bi. krščanski socialni za podpredsedniško mesto volili Rusina .namesto Jugoslovana. Zdaj pa hujska znani politični raz-diratelj in posredovalni strankar proti Korošcu, češ, da je postopal popolnoma samolastno in proti Slovanski jednoti. To hujskanje nima drugega namena, kakor napraviti v Slovanski jednoti razdor. Res obžalovanja vredna je taka hujskanja, ki se je veselijo le zagrizeni sovražniki Slovanov. Hofrat Ploj hoče s svojo posredovalno stranko ustvariti slögq med štajerskimi Slovenci, sam pa vedno dela zgago, kjer le more. jTako nam poročajo iz Dunaja, da vsi sledovi vira hujskanje proti dr. Korošcu, z! namenom, razbiti Slovansko jednoto, kažejo neposredno na okolico dr. Ploja. Hofrat Ploj bi veliko boljše storil, če bi se najprvo sam v toliko poboljšal, da bo nehal razdirati, kar so drugi z velikim trudom sezidali. „Narodni Dnevnik“ piše o sijajno uspelem liberalnem shodu v Rušah, ida je bilo tam navzočih nad 150 mož. Da je „Narodni Dnevnik“ v prijateljskih odnošajih z lažjo, že davno vemo, da bo; pa pravo število navzočih kar s tremi pomnožil in vriiu-tega še par desetin pridal, take predrznosti pa res nismo pričakovali. Na shodu je bilo navzočih le okoli 40 mož in je sploh shodi5zelo klaverno uspel. Učna knjiga za slovenske meščanske šole. C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk je z razpisom! z dne 21. februarja 1909, štev. 1332, dovolilo uporabo II. dela J. Brinarjeve „Slovenska čitanke za meščanske šole, ki jo izda o. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju. Pogumna deklica. Po kratkem odpadu se je go-, spodična M. v Mariboru vrnila zopet nazaji v sveto katoliško cerkev. Brž, ko se je ta korak pastorju objavil,«. so že prihiteli protestantski apostoli, da bi ubogo revico prefaflali in zopet presleparili. Prvi, v osebi neke gospodične, ji prinese culico ponošene obleke — naj bi ne odstopila od evangeličarjev. Deklica pa — akoravno zelo potrebna obleke in ubožna — ponujene cape odkloni, rekoč: Le nosite jih sami, jaz ne botrebuje®( nič od luteranov. Drugi apostol pregovarja mater in obeča birmanske botre dvema učenkama, če svojo hčer zopet nazaj dajo. Gospodični M. pa obeča obilno podporo, in morda še ženina. Ta pa; jo odbije rekoč: „Za cel svet ne storim tega nikdar več!“ In skušnjava je izginila; deklica pa je bila prvo postno nedeljo pri svetem obhajilu; Skiopfični. večer priredi Slovanska čitalnica v petek dne 12. sušca v Narodnem domu. Iz šole. Deželni šolski svet je imenoval nadučitelja, v Blanci gospoda Ivana Krajnika > za nadučitelja v Kozjem, učitelja, Antona Nerata v, Šoštanju za nadučitelja v Zg. Ponikvi. Učiteljica Fr. Bratanič pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je postala definitivna istotam, ravno tako gdč. Bezjak Anica v St. Vidu. V začasni pokoj je stopila učiteljica Alt Klementina pri Sv. Tomažu. Romanje v Rim“ 'Meseca majnika t. 1. priredi bratovščina sv. Mihaela arhangelja na Dunaju romanje v Rim. V tem času bo namreč v Rimu blaženi Klemen Maria Hofbauer proglašen svetnikom. Ker že stoletja ni bilo proglašenega nikoga svetnikom, bodo tem prigodom, zlasti (za Avstrijce ((Hofbauer je bil Nižjeavstrijec) velike 'svečanosti. Natančnejša pojasnila glede romanja je dobiti na Dunaju pri „Rom-pilger-Komite“, Dunaj, L, Singerstraße 18.1 štajersko. Maribor. V> soboto popoldne je tukajšnja, 78 let stgra, v usnjarski ulici Stanujoča Terezija Jakobina vsled slabosti v kuhinji tako nesrečno padla, da si je pri palicu levo zgornje stegno strla. Težko poškodovano so z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. Sv. Martin na Pohorju. Dnqf-1. sušca je v naših! hribih zmrznil na nekem travniku goslač Jakob Zigart, ko se je vračal z lova domov.' Vzrok: težav-na pot, hud mraz! in pa — žganje. —• Razpisana, je opri nas služba.orgamsta, občinskega tajnika in čer-; i kovnijca; vse v ena osebi. Dal Bog, da bi dobili mo- ža, ki bi bil v vsakem oziru na( svojem mestu. —* Pred kratkim so bile v občinah naše župnije občinske volitve. Izvoljenci so zopet sami! dobri krščanski možje. — Kmalu bomo začeli popravljati cerkovnikovo, oziroma organistovo stanovanje in pa staro šolo, katera se nahaja v istem poslopju. V tej zadnji se bo naselilo izobraževalno društvo, ki si ga bomo v kratkem ustanovili. Izobraževalnega društva se veseli v prvi vrsti naša vedoželjna mladina,/ki jako rada bere. Sploh bomo pa zlasti mi mladi pokazali, da na naših krasnih planinah nismo tako čisto iz; zadnje moke, kakor bi si morebiti kdo mislil. Občinske volitve v Oplotnici bodo, kakor na drugem mestu poročamo, prihodnji teden. Pri tej priliki je dobro, da se nekoliko ozremo v preteklost. Pri zadnjih volitvah pred štirimi leti so naši posilinemci trikrat rekurirali, (med tem pa ljudem obećali zlate gradove, { če jih volijo. Obljubili so jim Vorschuss-kasso, kjer bodo dobivali posojila po mnogo nižjih obrestih kot v posojilnici. Znižali so tudi občinske doklade, da bi ujeli več nerazsodnežev. Nesramno sq napadali gospoda župnika. Pravili so, da če pride v odbor .gospod župnik in če zmaga slovenska stranka, tedaj bodo davkoplačevalci takoj morali plačati novo cerkev. No, gospod župnik je bil izvoljen, pa vendar davkoplačevalcem ; ni bilo treba plačevati cerkve. Da bode cerkev plačana, zato bo skrbel gospod župnik, ne pa naši nemškutarji. Sicer pa bodi povedano, da je cerkev že večinoma plačana. S takimi in enakimi lažmi in sredstvi se je pred štirimi leti res posrečilo nemškutarjem, da so prodrli v dveh razredih (in tako imeli večino v občinskem odboru. Takoj po izvolitvi so prej znižane občinske doklade zopet zvišali, izpolnili pa niso niti ene svojih mnogoštevilnih obljub. Vrli in zavedni Oplotničani, spomnite se prihodnji teden ob času volitev na vse to, nikar se ne dajte zapeljati od posilinemških! predrzne-žev, ki mnogo obešajo, ne dajo pa ničesar. Volite samo poštene, zanesljive, krščansko-narodne može v občinski odbor in videli boste, da se ne boste kesali. Slovenska mati vas je rodila in vzgojila, slovenska zemlja vas nosi, vi bi pa volili narodne odpadnike!? Tega nikakor ne smete storiti, kajti na ta način bi sami sebe zaničevali, kdor pa zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Oplotnica. Celjski narodnjaki so po svojem glasili! koncem januarja svetu sporočili, da je letos pri občinskih volitvah Oplotnica padla. Na letošnje volitve je „Slovenski Gospodar“ vi tozadevnem dopisu pripravljal volilce in je pri tej priložnosti posegel v zgodovino občinskih volitev dne 31. julija 1905. Tistokrat je Oplotnica padla. V Celju dopisa menda niso imeli časa prebrati, .celega ali slovenski niso razumeli, a za časnik so potrebovali novico, to so pa dobili tako, da sq iž „Gospodarja“ iztrgali jedno vrstico ter iz malone štiri leta stare novice narediti najnovejšo novico za letos. Drugače si zadeve ne uioremo razlagati. Ali imajo narodni časnikarji tako zanesljive poročevalce? V sosednjih Konjicah se je vsaj govorilo» da je novico svojemu listu odposlal prijatelj. Na volišče so pa) davkoplačevalci letos klicani za dne 15. sušca in sledeča dva dneva. In upanje imamo, da sedaj Oplotnica vstane. Roblekov shod v Dramljah. Poslanec Roblek je govoril mirno, da ni uspeha ža gospodarstvo in slovensko narodnost, ker vlečejo različni ministri le na nemško stran. Razne pogodbe s Srbijo, Ogrsko in Rumunijo škodujejo nekoliko. Poslanec omeni dogodke septembra na Ptuju in v Celju ter opominja, naj bomo edini. Zavarovanje za starost še po burnem posvetovanju odloži. Zavoljo Roblekovega opomina, da bi bili edini, poprime župnik besedo. Veseli ga, ker nas veže več reči. Poslanec je Slovenec, je kmet, je iz najlepšega dela na Spodnjem Štajerskem. Eno nas loči. (Pred dvema letoma je; Roblek in v imenu Narodne stranke dr. Karlovšek obljubil, da ne bo nikdar nasprotoval katoliški veri. Tega ne drži Narodna stranka. Izmed obilnih zgledov imenuje župnik j tri v „Nar. Listu“ tiskane zglede, posebno zadnjega od 4. marca, ko piše v dopisu iz Št. Jurija, da je spovednica in! prižnica inštitucija, ki že tisočletja izmozguje in korumpira naše ljudstvo. Ker torej „Narodni List“ proti obljubi dr. Karlovšeka očitno napada katoliško vero, opomni župnik, naj poslanec izstopi iz Narodne stranke, ako ne preneha ta S svojim brezbožnim delom. Roblek odgovori, da se je v tem ožini že postavljal zoper „Narodni List“ in da sq bo še, toda na vpitje pristašev si ni dalje upal govoriti. Za nepovoljni odgovor je dobil zlate, zaupnico. Na drugi poziv predsednika Jarmoviča, naj vzdigne roko, kdor izreče Robleku zaupanje, se je vzdignila mogoče ena četrtina rok. Gospod poslanec! Postavite se na krščansko stališče,, pa dobite vse naše glase.. Kdor pa ni odločen za vero» ni naš. Cincarjev ne maramo. ■ Poslanec je še povedal, da jo bil zoper pogodbo s Srbijo, „lažnjivi“ „Slovenski Gospodar“ pa da ga je obdolžil, daj je bil za njo. Ako mu to kdo dokaže, odstopi takoj. Provizorični učitelj je med zborovanjem menda mislil, da ima kake'šolarje pröd seboj. Izmed liberalcev se je Župan Še najbolj dostojno obnašal, najmanj pa njegov brat in Vengušt. Glavarja sta pa, na. vse .načine skušala protiverske nerbdnpsti • ,;N:arodnega Tasta“ izgovoriti.' O volitvah se ni niS ..govorilo.’ ■..■ 'r., V . •. , Blanca. Križ, Križ. -- ej, hočem reči: Kreutz* Nesti, Majer, Kristjan, Voščen, Križah in Kurent Oa- - ffiijan va/ndrali smo na Blanco k večernicam — ali na poduk, katerega so nam oskrbeli naš vodja Križan, okrajni načelnik Narodne stranke. Podučeval nas je - Koloman iz Celita. Ce tudi, še morda predloge o starostnem zavarovanju ni prečita!, /govoril je vendar lepo in ganljivo, da se je vse topilo v veselju.] Preobilna mpožica, nekaj nad 30 glav z nami vred — nekaj kmetov iz Kmečke zveze je prišlo z radovednosti — torej še enkrat: ta prevelika, nešteta množica poslušala je nadarjenega in spretnega ter dobro pripravljenega (samo v svoji snovij ne) govornika s posebno slastjo, če mu tudi verjela ni. No, kaj pa je govoril naš dični Koloman ? Ej, dejali je, da so klerikalci napravili predlogo za starostno zavarovanje, dejal je, da se je poslancema dr, Šušteršiču in dr. Kreku v Ljubljani na kmečkem shodu vzela beseda, med tem ko je dr. Holmjec klobuček stisnil pod pazduho in zbežal —■ o jej, menda ne z „luftbalonom! “ Sicer vse to ni res, a lepo je vendar govoril, — pa je tako lepo prosil, naj vendar pri bodočih Volitvah ne volijo nobenega klerikalca.) oh le ne, ne, volite samo nas, 'nas, gospode iz Narodne stranke, ki tako lepo za kmeta skrbimo,) nas, nas, saj nismo mi proti veri, samo proti duhovnikom smo, ki vero učijo. Se lepše pa je prosil Fon iz Impolce: Ljubi moji kmetje, nikar se ne dajte od duhovnov voditi, nikar, to bo sramota za vas — oj, to bo — kaj\ pa vraga tam-le — par velikih kmetov z glavo odmajava — kaj hudiršeka! Kaj se ne dasta ganiti — sta mar Že prej v „Slovenskem Gospodarju“ preštudirala zavarovalno predlogo — boljše, kakor naša govornika! Sta tudi drugo čvekanje spoznala kot laž) — je-rum, jerum, ima laž kratke noge! Kaj pa bo, saj smo tudi mi vedeli, džt nas farba — spoznali laž, ;saj je »bil govornik za to najet. Potem, ko smo tako zopet pripravljali pot za složno delovanje nai narodnem polju, smo pa še napravili nekaj, kar bode koristilo celi Evropi, če ne celo celemu svetu. Napravili smo mir med Avstrijo in Srbijo. Na vem, ali bode Križan ali kdo drugi to mirovno resolucijo predložil velevlastim. Da bode pa vse dobro držalo, pili smo liko! in ostali junaci. St. Hj v Slov* goricah. Onemu („radikalnemu narodnjaku“! ki me ijubko napada v, „Narodnem Ujnevniku“, na odgovarjam na njegovo kolobocijo!, Na ljudi, ki pridno zahajajo (y, kobačo Südmarkino in tam plodonosno“ in „radikalno“ delujejo jza rešitev SL lija s tem, da praznijo s „Heil“-klici kozarce, na take sorte ljudi je pa res borno liberalno celjsko 'dete lahko ponosno* O dvomljivih značajih pa naj raje povpraša pri tistih „narodnih radikalnih“, ki svojo last /ponujajo Südmarki na prodaj. Sicer pa Če me tak liberalni siromaček tudi desetkrat zdela, Be bom tudi v bodoče dobro spavali in se ne bom zmenil za take velekulturne proizvode! Fr^ žebot.' Izobraževalno društvo v Dramljah priredi v nedeljo dne 14. t. m. ob treh popoldne društveni shod v župnišču. Marija-Reka. Ob priliki inštalacije novega gospoda župnika so na predlog; Andreja Gričnik cerkveni ključarji na Keblju zložili za Slovensko kmečko zvezo 17 K, od katerih je daroval jč. g.L.V. Kolar 10 kron. Živeli! Gornjigrad. Kiasne cvetke poganjajo, v najhujši zimi med našimi liberalci. Na pustno nedeljo Je imela kmetijska podružnica svoj občni zbor. V. odboru so sami liberalci — razun g. Matjaža. Izvolili so dva zastopnik^ za občni zbor kmetijske družbe v Gradcu, namreč župana Kolenca in nadučitelja znanega Kocbeka. Kocbek se je pa branil prevzeti to službo, češ, potem bodo govorili ljudje, da šolo zanemarja, Nato pa vstane stari Krajnc in reče modre besede: „Mi izvolimo gospoda Kocbeka soglasno, ker mu hočemo dati s tem popolno zaupnico.“ Zdaj pane vemo, ali id)u(je dal stari Krajnc zaupnico zato, čej bi Kocbek šolo zanemarjal, ali če je ne bi zanemarjal. Namesto, da bi se pri kmetijski podružnici posvetovali o bikih in mrjascih, pa daje stari, Krajnc učitelju zaupnico zato, če bi šolo zanemarjal. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo je po č. g. predsedniku slovenskega izobraževalnega društva v Lučah, kot polovico čistega dobička o priliki gledališke predstave prejela za tukajšnje uboge Šolarje 13 kron, za kateri dar se Šolsko vodstvo v imenu učencev najprisrčneje zahvaljuje. Tepež. V soboto zvečer je nastal v krčmi) g. Cviklna v Terčovi pri Sv. Petru’niže Maribora med pivci prepir in tepež, medi katerim se je viničar Krajnc z Grušove posebno hrabrega kazal. Frano Neuvirt, posestnika sin z Nebove, je hotel na prošnjo krčmarja Krajnca pomiriti, a je slabo naletel. Krajnc je namreč potegnil nož in ž njim Neuvirta večkrat na vratu in na tilniku hudo ranil, tako da so ga| morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Nesreča. Dne 5. t. m. je hotel posestniški) sin •Janez Viher v Ješencih iti na podstrešje spat. Ko < pride do srede lestvice, se mu naenkrat spodrsne in • Viher je tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil desno nogo, • , Pletersko šolo pri Sv. Barbari v Halozah je e. kr, ministrstvo za javna dela preosnovalo v „Dr-žavpo učno delavnico za košarstvo." To je važna pridobitev. Med tem ko je imel prvi zavod začasen značaj. je- državna učna delavnica nekaj stalnega. Prej je trebalo učencu se učiti tri letal (sedaj pa bodeta _ zadostovali dve leti. Učeooi se še vedno sprejemajo In sicer toliko Časa,> dokler ne bode zavod prenapol- njen. Hrana in stanovanje -za, iste se dobi po ceni v. privatnih hišah. Pred vsem še manjka najvažnejšega pletiva — vrbja. Kdor si želi napraviti vrbov nasad — ki se boljše obrestuje, kakor vsaka druga kultura — dobi 1000 potikačev za tri K. Potrebna navodila ža sajenje daje vodja državne učne delavnice. Naročil dohaja toliko, da jih komaj zmagujemo. V preteklem letu je bilo 18.000 K prometa. Žiče pri Konjicah. V ptujskem „Štajercu“ v štev. 10, z dne 7. marca 1909, y dopisu) iz Žič pri Konjicah me nekdo napada Lkot dopisnika „Slovenskega Gospodarja“ in „Straže“ ter mi očita, da delam glede narodnosti nemir v vasi in mu ni, všeč, da hodijo Ločani v gostilno y Žiče. Ker ni moja navada in tudi ne bo, đa bi prepir sejal in dražbe delal ter raznašal slabosti drugih ljudi po časnikih, radi tega izjavim danes, da nisem bil do sedaj tozadevno nobeden dopisnik ali v kaki koli zvezi z drugim, kar bo lahko tudi slavno uredništvo istinitost potrdilo. Ig. Brglez, knežji pristav in posesitnik. (Ojp. ured.: Radi potrjujemo, da dosedaj od gl Brgleza še nismo prejeli nikakega dopisa.) Ivanjkovci. Gospod Leopold Petovar je baje pristopil s svojo obrtno zadrugo celjski zvezi! Ali je res, gospod Petovar? Ce je to res, ste — nehote — pokazali,, đa imajo tisti prav, ki že dolgo trdijo, da niste — naš! Koroško. Poreče. Za nadučitelja v Blatnigrad je prišel nadučitelj v Tigričah Rup, Arnholo. Poreški učitelj J. Leitsberger je premeščen vj Malto. Prevalje. V Možici so napravili novo orožniško postajo. — .Učiteljici Mar. Müller v Možici je deželni Šolski svet podelil I. star. doklado. Kranjsko, Liberalen shod v Kostanjevici. V nedeljo so sklicali liberalni naprednjaki javen shod v Kostanjevici. Naročili so si iz Ljubljane dva doktorja. Prvi govornik, dr. Oražen, se jo zadržal v dostojnih mejah olikanega Človeka. Zato je bil pa drugi tem hujši in slabši. Že dovolj znani mladi dr. Žerjav je bil na shodu strašansko hud. Klerikalizem mu je tako obležal v želodcu, da ga ne morel prebavati. Zato pa sedaj od samih bolečin vpije po shodih s takim glasom, da bi človek kmalu mislil, dia niu že bije zadnja ura. Telovadni odsek Iso ustanovili v nedeljo na Igu. Kmalo bodo imeli tudi svojo telovadnico, katera se že gradi. Iz vseh bližnjih Vasij bodo prihajali telovadci k redni telovadbi. Le tako naprej!) Odbornikom izobraževalnih društev. Na nedeljskem občnem zboru S. K. S. Z. v Ljubljani ju bil sprejet predlog, da imajo odborniki izobraževalnih društev z dežele pravico, udeleževati se; sej odbora S. K. S. Z., tam staviti predloge, kakor tudi glasovati. Slovanski gostje) v Ljubljani. V Ljubljano so se pripeljali ugledni srbski poslanci, da si ogledajo mesto. Gostje so skupštinski poslanci in sicer: bivši naučni minister P. Marinkovič, Ji Joksimovič in pa Kaclerovič. Posetili in ogledali so si Narodni dom, stolno cerkev, magistrat in Še nekatere zavode. V, pondeljek zjutrajt so se odpeljali nazaj v Zagreb, kjer prisostvujejo veleizdajniškemu procesu. Primorj e>. Volitev v tržaški mestni zastop. Slovenci v Trstu so sklenili, da ne postavijo kandidatov samo v okolici, kjer je volitev vseh slovenskih kandidatov za-sigurana, ampak tudi v vseh mestnih skupinah. V Deviil bodo poslali v kratkem, kakor se slišijo vesti, oddelek vojakov kot stalno posadko, Keka se ne bo odcepila od senjske Škofije. Hrvaški duhovniki so v zadevi rešlcega vprašanja poslali protest na papeža, cesarja, na hrvaško vlado in na nadškofa Posiloviča in Stadlerja. Baje hočejo najvišji krogi upoštevati hrvaški protest ter odstaviti reško vprašanje od dnevnega reda. Nezgoda. Na tržaškem kolodvoru je pade1 uslužbenec Ivan Sardooh tako nesrečno* raz visoko naloženega voza, da je nezavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnico. Razgled, po svetu. Sprememba v predsedništvu Zjedinjenih držav ameriških. V četrtek dne 4. t. m. je odstopil Roosevelt od predsedništva Zjedinjeniht držav. Nasledoval ga bode Viliam Hovard Taft: OdstopivŠi predsednik Roosevelt je bil izvoljen leta 1901 in je v dveh dobah zmagal pri volitvah. Dan nastopa novega predsednika je posebno znamenit. ■ Po celi državi obhajajo ta dan kot narodni praznik. Ceremonije pri spremembi predsednika so vedno jednake in urejene- po točnem redu. Oba predsednika se vozita skupaj do kapitola, kjer se nahaja senat. Tu je Viliam Taft svečano prisegel na ustavo pred predsednikom vrhovnega sodišča. Ravno tako je turn tukaj prejeli prvi vojaški raport, ker ©d tega časa, ko je prisegel na ustavo, je tudi vrhovni poveljnik vseh vojaških čet. Deklica ki požira igle. V Berolinu se je te dni zastrupila neka deklica s fosforovoi kislino/ Pri sekciji telesa dotične deklice je našel profesor Orth pod kožo, v želodcu, da- Š® celo v žili odvodnici in v žol- 1 Ču vse polno igel.; Deklica je hotela že prej učiniti samoumor in je požirala igle, a se ji pri tem ni ui-Česaij zgodilo. Razun igel so našli v njenem telesu Še bucke, male žrebljičke in vrtalce. Profesor Orth. trdi, da deklici zato te stvari niso bile nevarne, ker je bil želodec mehak) in je pri vsakem pritisku šiljastih stvari popustil. Japonska se zopet oborožuje. Od poslednje vojske sem Japonska svojo vojsko brzo pa tiho pomno-žuje. Pehota je dobila nove, popravljene puške, ki hitreje streljajo in dalje nesejo, kot prejšnje. Vsakemu polku so prideljene štiri; strojne puške najnovejše konstrukcije. Topništvo je dobilo nove brzostrelne topove, ki znatno nadkriljujejo one topove v rusko-ja-ponski vojni. Na novo sta sestavljeni dve brigadi težkega topništva, kateri imata lOinpol centimetra kaliberske topove, ki neso na jako veliko daljavo. Nadalje so si nabavili 500 topov za obleganje trdnjav. V konjeništvu so zamenjeni vsi konji. Častniki in oni oddelki, ki so namenjeni za rekognosciranje, so dobili nove, izvrstne konje. Znatno so povečani oddelki za zgradbo železnic, mostov preko velikih rek in za vojne zrakoplove. Preosnovan je nadalje zakon, po katerem more Japonska sedaj poklicati nad tri milijone vojakov pod orožje. Ta reorganizacija je bila izvedena v zelo kratkem času in brez posebnega hrušča,! kar dokazuje, da proti Japonski v prihodnji vojni ne bo posebno prijetno in lahko dvigniti vojno orožje. Colu, s katerim je bilo rešenih že 500 ljudi. V. francoski luki St. Malo se nahaja najstarejši rešilni čoln na svetu, katerega so zgradili pred 64 leti, kateri pa še danes izvršuje svoj plemeniti namen, kadar je treba. V teku svojega službovanja/ je ta čoln rešil 500 ljudi gotove smrti v morskih valovih. Vsa imena rešenih so utisnjena kot vidno znamenje v deskah čolna. Ekspedicija vojvode Abruzzkega. Vojvoda Ab-ruzzki je sklenil doseči rekord v najvišji dosegi Himalaje.», Vojvoda se že pripravlja' na pot v Indija* Polazek na Kančinčingo, 18.385 metrov yisoöine, spada med najnevarnejše podjetje. Leta 1803 so dospeli Angleži Douglas, Freshfield in profesor Garwood z Italijanom' Vittorio Sella do visočine 6700 metrov. Težkoče na tem potu so bile jako velike, ker so morali živež, šotore in vse druge potrebne reči nositi seboj in so zato potrebovali 250 kulijev. Vsi udeleženci ekspedicije so oboleli na influenci, malariji in na pljučah. To so; jako slabi znaki za ipredstoječo vojvodovo ekspedicijo. Ako bo hotel doseči rekord, si ga bo moral zaslužiti z jako velikimi težavami in pa trudi, ; Podraženje črevijarskih izdelkov. Društva aV-strijskih črevijarskih tovarnarjev razpošiljajo sledeče se glaseče okrožnice: Ker se že nekaj časa sem cene usnja) neprenehoma povišujejo in so se tudi vse druge črevljarjem potrebne reči znatno podražile, smo bili primorani, tudi mi naše izdelke povišati v ceni. Podpisana sq društva iz Češke, Dunaja, Moravskega in Slezije. Izvoz žita iz Argentinije. Izvoz žita v Evropo je znašal pretekli teden 134.000 tori pšenice, torej za 13.000 ton manje, kot prejšnji teden in za 25.000 ton manje, kot v istem času letaj 1907.' V izvenevropske dežele se je izvozilo 7000 ton. Kontrolirana zaloga se je povišala za Argentinijo v preteklem tednu od) 150 tisoč na 190 tisoč ton. Brezpravnost žene na Turškem. Kakor javljajo iz Smyrne, so tamošnje Turkinje izprosile od domačega gledališčnega odbora eno predstavo, ki bi bila samo za muslimanske ženske. Med tem so pana dan predstave ljudje oboroženi a bodalci obkolili gledališčna vrata ter niso pustili žensk vstopiti. — V Aidinu je pa izdala policija odredbo, da vsaki, katerega vidijo na ulici govoriti s kako žensko, mora plačati globo 100 pijastrov, a/ dotična ženska bo pa kaznovana od policije, da 'dobi „po podplatih.“ Tuše vidi, da v ustavni Turčiji ženska tudi po ustavi) nima še nikake pravice.- 2idje v kraljestvu Poljskem. Židje se v poljski kraljevini v zadnjem času znatno množe. V letu 1909 je prekoračilo število že 1,800.000 Židov, od katerih odpade na Varšavo samo okroglo 300.000. V Varšavi je jedna največjih židovskih občin v Evropi. Za njo pride naselbina v New- Yorku, katera je druga po redu v visočini števila. Na Poljskem zriašajo Židje 15% vsega prebivalstva dežele. Mednarodna razstava najnovejših iznajdb. Predpriprave za mednarodno razstavo najnovejših iznajdb v Petrogradu so v najboljšem teku. Izmed! ostalih bq vseruski klub zrakoplovcev razstavit • naj-novejše stvari na tem polju, kakor tudi tri zrakoplove. Nadalje bo urejena brezžična brzojavna postaja in telefon. Ruske orožarne. bodo izložile iyeö vrst orožja. Na razstavi bodo sodelovale Anglija, Francoska, Italija, Španija, Švedska in Norveška. Književnost in umetnost. C as. Znanstvena revija Leonove družbe.: 3. žveZek. Vsebina: Svobodna šola in spcialna demo- kracija (Fran Terseglav).; Soh svet. dr. Bezjak:_0 socialni etiki in pedagogiki. Dr, Aleš Ušeničnik:. Prirodne katastrofe. Fr. Rebol: Matija Naglič in , njegova rokopisna ostalina- Kan.« Iv. Sušnik: Ali So na zvezdah živa bitja? Div-Leopold Letiard. Nekaj slovanskih vprašanj. Nove knjige. Listek- .»lesnik Leonove družbe. v J J * MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila p rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 v i n a r j e v. Drugače se ne odgovori. Stmostan oo. minoritov v Ptnju išče pridnega mežnarja. Krojači imajo prednost. Služba se nastopi 2 15. aprilom t. 1. 76 Lepo posestvo 17 oralov zemljišča, sadonosnik, vinograd, gozd, polje, novozidana hiša z dvema sobama, s kuhinjo, z dvemi kletmi in stiskalnico se proda po ceni v bližini Maribora. Vpraša se v gostilni „k Tafemi“ Krčevina. 74 ■~i—--;------:------s---------------- Spretnega solicitatorja, zmožnega stenografije, sprejme takoj dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru. 70 Izvrstno domače usnje : priporoča po najnižji coni Elizabeta Welle, usnjarija v Framu. 71 Cerkveni slikar UNS *■ Peter Markovič * akadem. slikar v Rožeku na Koroškem A A X X A I * se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, posebno altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem času doma v svojem atelijeju in izdelujem manjša dela, popravljam tudi umetniško stare nmetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. 23. O MeloMtelj cerkvenega orodja in posode Q Karol Tratnik, Maribor Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! Svoji k svojim! ~ ' ■ - 1 ' !-'-■■■- • ■ -t- - " . " 1 1 11 Slikar in„fleskar (i Franc Divjak v MARIBORU, župnijska ulica št. 7 prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah. IMWMHMi Usojam si vljudno naznaniti, da sem se kot domačin naselil v Celju kot in sv m (Svojo delavnico imam v hiši štev. I Dolgopolje). . Vas y mojo stroko spadajoča del%,bodem izvjtfeval to^op in solidno ter po najugodnejši ceni. Sprejmem tudi vsa popra-: vila-' Priporočam se za nakjorjenost in prav obilna naročila ter obljubljam, da ser;bodep». v®dpo vestno trudil zadostiti • : 4 . yN9 zahtevam. 72 s T. i i' . . ‘ 'l Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, 2 hiši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifro: Lepo posestvo. 68 Učenec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Več pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7. Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik. 31 Vinski sejem v Ormožu 1 Kmetijska podružnica v Ormožu priredi v četrtek, dne 11. marca t. 1. v dvorani gostilne gosp. Škorčiča vinski sejem ormoško- ljutomerskih vin. Ponujala se bodo izborna vina le iz ormožko-ljutomer-skega okraja. Začetek sejma ob pol 11. nri predpoldne, po dohodu osebnega vlaka. 178 Slovenski krojač Jakob Vezjak v Mariboru, Šolska ulica 4 se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po naj-uovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: Izdelujejo se tndi vsakovrstne pletenine na stroje. 36 Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celfe priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Naj nižje cene! Hajsolidnejša in točna postrežba! Uta debelo. Uta drobno. Slovenski brivec I Prečastiti duhovščini in slaynemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico. :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ p brivec Maribor, Šolska ulica 2. 55 Restavracija XXXXjJf arodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno keglijšče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. , ^voji Is »vojim ! Urar, očalar in zlatar Franjo If u res Maribor, Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, 10 priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. & Popravila se točno in hitro izvršujejo. Cerkvtni in sobni slikar in pleskar pranjo Horvat /TIARI BOR, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko Spadajoča : : dela. : : 53 6*- Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke! SÖ Hotel Pri belem volu v Celju sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stano-' vanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 1 s se priporoča za obilni obisk, s Proda seenovpreženin dvovprežen TOZ, eden že nov in eden že rabljen. Sprejme se tndi zamena. Popravila se izvršujejo točno in jako poceni pri Franc Ferk sedlar in barvar Mariboru, Atigasse štev. 2. za razne stroje prodaja tiskarn* sv.' Cirila v Maribora 100 kg po 25 K. nakup priporočamo JI. Ü, Šepec, Maribor Crrajski trg štev. 2 ^prodaja po najnižji ebni vsakovrstno Modno blago za ženske leke, svilnate in dinge robče, vise vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snktto (štofe) ža možke obleke, površnike, fino snkne za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mike prti, bdeje, preproge, . (f»S • i cviUh, jerje * Mame itd. 1"i iSvmtki