Uhaja TMk dan ras« aedsU ia prasalkov. PROSVETA UrafeVk! In uprarnUkl prottorli 1667 S. Lawndala A vs. Offka of Publlestlsai 1W7 South Lswodsls Ar* Tslsphons, Rockwsll 4904 Vse delavske unije posegle v boj proti Parterju Senatorji svetujejo Hooverju, naj umakne imenovanje. Opozicija proti potrditvi Parterja narašča _ Washinton, D. C. — (P. P.) — Delavske unije dirom Združenih držav pošiljajo proteste senatorjem, v katerih jih pozivajo, naj ne potrdijo Hooverje-vo imenovanje delavstvu sovražnega sodnika članom zveznega vrhovnega sodišča. Ko se je senatni justični pododsek, kateremu načeluje senator 0-verman, pred par dnevi sešel na zborovanju, da razpravlja o tej zadevi, ni mogel priti do defini-tivnega zaključka in stvar je bila preložena za teden dni. 0-verman in Hebert sta se izrekla v Parkerjev prilog, toda na: letela sta na nasprotstvo od 8trani senatorja Boraha, ki je tudi član pododseka. Da so v boj radi Parkerja zainteresirani voditelji republikanske stranke, je razvidno iz dejstva, ko je senator WatSbn iz Indiane, vodja republikanske večine v senatu, odšel v Belo hišo, da opozori predsednika, da bo njegova svojeglavnost v tej zadevi stala republikansko stranko veliko glasov v državah Illinois, Indiana in drugih, kjer ima delavstvo močne organizacije. Večino protestov, ki. so dospeli v Washington v zadnjih tednih, so poslale delavske unije, toda glasovi od civičnih organizacij proti potrditvi Parkerja postajajo tudi čedalje Klasneši. Vse krajevne organizacije Asociacije za napredek zamorskega ljudstva protestirajo proti Parkerju radi njego-ttfcvnolH. vega stališča, Jci ga zavzema i ozirom na zamorsko prebivalstvo. L. 1920 je namreč Parker izjavil, da zamorski državljani še niso zreli za samostojno politiko in da je to stvar, ki naj jo vodijo belopoltci. Ta izjava, ki je bila direkten udarec trinajstim milijonom zamorskih državljanov, je vzbudila med zamorci veliko ogorčenje, ker so jo upravičeno smatrali za žalitev njihovega plemena. Edini, ki so se postavili do sedaj na stran Parkerja in agi-tirajo za njegovo potrditev, so tovarnarji iz južnih držav in nekateri korporacijski odvetniki, A. B. Carter, predsednik •Carter Textile Co. v Gastoniji, N- C., je brzojavil senitorju Overmanu, naj ne posluša predsednika Ameriške delavske federacije in drugih unijskih vo-dieljev, ki so se izrekli proti Parkerju. Carter slika Parkerja kot vzornega državljana in sodnika, "čigar postopanje v legalnih zadevah je nad vso kritiko." V isti brzojavki Carter hvali 0-vermana in Simmonsa, ker se nista udeležila boja proti potrditvi Hughesa. Razvoj stavk« vozrNkov Novi poskusi za končanje stavke potom arbitražnega odbora Pittsburgh, Pa. — (F. P.) — Zastopniki delavskih unij in liberalci so pričeli z akcijo za končanje stavke vocnikov taksijev, ki traja že tri mesece in v kateri je prizadetih 1500 voznikov. Sedaj se slišijo sugestije, da se izbere poseben arbitražni odbor, ki naj bi poeredoval med Parmelee Transportation Co. in vozniki. Zastopniki unij svetujejo, naj bi bili v tem odboru James N. Tufts, Paul H. Douglas in R. Leiserson, ki so znani specialisti v delavskih problemih, ter dva zastopnika stavkarjev in dva od družbe. Parmelee družba In njeni u-radniki so sedaj v zadregi, ker ne morejo nasprotovati sugestiji, da se izbere arbitražni odbor. V prvih dneh stavke je skušal posredovati delavski tajnik James J. Davis in podana je bila že izjava, da je stavka poravnana, toda pogoji so bili taki, da jih vozniki niso mogli sprejeti in so na svojem Zborovanju od-glasovali, da nadaljujejo s štraj-kom. Parmelee družba uposluje o-krog dvajset stavkokazov, ki o-pravljajo svojo službo v glavnem delu mesta pod protekcijo privatnih detektivov. Prebivalstvo bojkotira stavkokaze, ker so bili stavkerji uspešni v agitaciji in so pridobili eimpatje v Nov Lindberghov rekord Z ženo vred je preletel kontinent v malo manj kot 15 urah New York.—Charles A. Lindbergh in njegova žena Ann? sta si zadnjo nedeljo spletla nove lovorike kot kralj in kraljica sraka. Zjutraj ob 7:25 sta se dvignila v zrak v Los Angelesu, dospela ob dveh popoldne v Wichito, Kans., kjer sta pristala sa 20 minut In nato sta nadaljevala polet v New York, kamor sta dospela ob 10:11 zvečer. Polet od Pacifika do Atlantika je trajal 14 ur, 45 minut in 32 sekund, to je tri ure, 14 minut in 49 sekund manj kot zadnji rekord, ki ga je dosegel kapitan Hawks. DrugI rekord Lindberghov« dvojice je, da sta letela vso pot v višini 14,000 do 1(5,600 čevljev, nikdaj nižje. Anne je pomagala navigirati in se menjavala z njim pri motorju. Glavna zahteva stavkarjev je priznanje unije, kar pa družba odločno odklanja. Pri volji je da-ti Nekatera druge koncesije, toda boji se unije. Socialisti v kampanji Philadelphia, Pa. — Krajevna organizacija soc. stranke je ra/.poslala na tisoče okrožnic < lanom strokovnih unij, v katerih Jih jeziva na vzajemno delajo t>roti politični korupciji, ki se je vgnezdila v Philadelphljl. V tem mestu se je v zadnjih m« secih pojavila agitacija, da se um «novi delavska politična »trsnka, ki naj bi imela za pro-mm večjo socialno kontrolo nad industrijami, ki trpe radi kapitalistične nesposobnosti, ki je Zgovorna za veliko brezposelno^. Alfitsrija sa odpravo vojn« Washington, D. C. — Zastopal iestih pacifističnih organi r«ij so te dni apelirali na senatni justični odsek, naj urgira , amendments k smeri- * ustavi, ki ima namen napra v*ako vojno Združenih dr nelegalno in odpravlja vsa ''to.roževanje v vojne name- Senat »prejel predlogo proti naseljevanju mornarjev ... Washington, D. C. — Višja zbornica kongresa je brez debate sprejela Kingovo predlogo, ki vsebuje določbo za deportacijo inozemskih mornarjev, ki se skušajo izogniti imigracijski kvoti s tem, da puste službo na inozemskih ladjah, kadar dospejo v ameriška pristanišča, ali pa vstopijo v Združene države pod pretveso ,da so mornsrji. To predlogo je podpirsla Med-narodna mornariška unija; namen predloge je, omejiti poplavo inozemskih mornarjev, ki potem nelegalno tekmujejo z ameriškimi delavci. Poljska policija ubila tri brezposelne delavce Varfava, 21. apr. — Okrog 2000 brezposelnih tekstilnih delavcev je v soboto demonstriralo pred mestno hišo v Zawierci-ju, ker niso dobili brezposelnost-ne denarne podpore za veliko noč. Mestna uprava je odgovorila, da nima denarja, nakar so delavci naskočili mestno hišo in razbili okna. Policija je napadla demonstrante in začel se je boj, v katerem so bili trije delsvci u-streljeni in 96 ranjenih. Ameriška trgovina s Rusijo New York. — Sovjetska naročila v Ameriki od oktobra pro-šlegs leta do aprila t. I. so zns-Aala $98,000.000, kar je «1% več kot v isti dobi prejšnjega leta. To poročilo Je podala Javnosti Amtorg Trading korpora-cija. Večina denarja Je bila Izdana za naročila jmljedelskih strojev. Zobna kHnika sa pee na Dunaja Dunaj. 21. apr. — Dr. Jo*ph Bodingbauer Je odprl dentalno kliniko za pse. V kliniki Je v, zobosdrsvnišks oprema kakor za ljudi, edino stola manjka. Namesto stola Je mizs. na kstero privets jo psa z jermeni. 28,000 rudarjev dobi delo ▼ antracitnih rovih Pežtaville, Pa. — Več kot 28,000 rudarjem je bilo zagotovljeno stalno delo, ko je Philadelphia & Reading Coal & Iron Company 21. t m. odprla obrat v avojlh petintridesetih premogovnikih, ki so to več mesecev počivali. Premogovniki Mo obratovali a polno paro indefinite ven čas, ker na trgu primanj-kuje premoga. BOO meMikih radarju v gladovni slavld c družinami vred pod zemljo, kjer čakajo na evoje zahteve Mexico City, 21. apr. — "El Universal" poroča o nenavadnem štrajku rudarjev v državi Jalisco. Petsto rudarjev s svojimi družinami vted je odšlo v globočine rudnika Cinco Mina« z izjavo, da ne pridejo na površje toliko časa, dokler jim vodstvo rudnika ne zajamči stalnega dela ali pa odškodnine, ako ne bodo delali. Rudarji izjavljajo, da, da rajši umrejo lakote v rudniku, kakor pa da bi stradali do. ma vsled nestalnega dela. Rim praznuje avoje legendarno rojetvo Rim, 21. apr. — Rim danes praznuje svoj rojstni dan in pravi, ds je star 2688 let. Starost Rims računajo po starorimskem zgodovinarju Tacitu, ki je zapisal znano pravljico o Romulu in Remu, ki sta baje ustanovila mesto ob Tiberi leta 768 pred Kristom. — Obenem je danee v Italiji "delavski praznik," ki ga je Mussolini dekretiral namesto 1. msja. Kljub svojemu "prazniku" (velikonočni pondeljek je v Italiji itak cerkveni in driavnl praznik) ne smejo delavci imeti nobenih shodov, govorov ali kakih demonstracij. Ukrajinski zarotniki obrnjeni v Moskva. 21. aprila. — Sodna razprava proti 29 Ukrajincem, ki so bili obtoženi zarote proti sovjetom, je bila včeraj končana. V"' »o priznali krivdo in Jo celo obžalovali. Vodilni krivci — med katerimi so bivši profesorji in ministri Simon Petlurove vlade v Ukrajini leta 1919 — so dobili po 10 let zapora in ostali od dveh do osmih let. Devet obtožencev je bilo oproščenih. Spet reveHa v JetaHniri; dva nbHa Providence. R. i, - V soboto je izbruhnil upor jetnikov v dr-ftsvni Jetnlšnici v Cranstonu, ki pa Je bil hitro potlačen. Dva jetnika »ta bila ustreljena in dva ranjena in eden straftnik je bil smrtno ranjen. Skupina Jetnikov je dobila revolverje od zunaj. Velikonočni pokop v aarkvi zgorelih irlev 112 mrliče v zagrebenlh v enem dnevu. Praaa*vernaet ljudstva povečala katastrofo Bukarešta, 21. apr. — V romunski vasi Gaesti, kjer je na veliki petek zgorela cerkev s 150 farani vred m^d velikonočnimi ceremonijami, je bilo včeraj vse prebivalatvpk kar je ostalo živih, zaposleno i kopanjem grobov in pokopa van jem žrtev. Malo pokopsliššt so docela prekopali, da "so mogli dobiti prostor za 112 krst s mrliči, kolikor so jih doslej našli v pogorišču cerkve. Koliko je š# ciganih trupel v razvalinah, a* ve nihče. Vseh prebivaleev v vasi je bilo 257; potemtakem je nad polovica prebivaloev zgorela v cerkvi. Praznovernoat kmetskega ljudstva je kriva, d^ se ni rešilo več kot 40 oseb ii goreče cerkve. Neka štlri**tfUtif deklica, ki je srečno uHi skoal vrata, js tekla v vas, ki je oddaljena četrt milje od cerkve. "Oerkev gori, cerkev gori l" je vpila, toda ljudje so se ji — smejali Niso hoteU verjeti, da bi hUa božja mogla goreti in na tak sveti dan! Na ta način se je zavlekla rešitev In gašenje, dele, ko Je nekdo pogledal proti cerkvi in videl dim, so se revežem odprle oči. V vasi ni požarna brambe in gasili so s tem, da so noelll vodo v čebrlh. Predno je prišla gasilnlca Iz Plr testija, pet milj proč, je ogenj že dokončal svoje delo. Mod iipMIsU - HaWji Patriotična unija pravi, da se predsednik §ofno ne drži po- GA APELIRA HAHOOVEUA Izdala je poziv na predaedntka in govemerje, naj ae lotijo problema brezposelnosti Wash in ton, D. C. — (F. P.) — Dali je Haitska patriotična unija pravilno poučena, ko izjavlja, da preki sod v Port-au-Princu; glavnem mestu Haitijs, delno še funkcionira in da ga podpira general Williams, načelnik ameriiko-haitske policije, zvezni državni department ni na Jasnem. Department Je vsekakor priznal, da Borno, bivši poglavar na Haiti ju, ki Je radevolje sprejemal In izvrševal ukaze iz Waahtngtona, ovira Izveditev pogodbe, ki je bila sklenjena med njim In s me ritk o komisijo in vsebuje določbe, da državni svet izvoli M. Roy J a začasnim predsednikom. Jean Lamothe, glavni tajnik Haltske patriotična unije, je izjavil, da je Forbesova komisija privolila v zahteve Haltske neodvisne unije, da se člani državnega sveta ne bodo vmešavali v politične afers na Haiti Ju. Da komfcrija nf držala svoje besede, Je razvidno iz dejstva, ker so morali Kaltičanl sprejemati še nadaljne diktat« državnega sveta in predsednika Bornoja. William* Je prepovedal vstop vsem osebsm, ki niso bili člani držav-nega sveta, v državno poslopje, v katerem se nsj bi vršilo zborovanja, na katerem se naj bi izvolilo Bor novega naslednika. Ko Je bila Izdana ta prepoved, Je Borno naznanil, da Je seja državnega sveta preložene ns poznejši čas. Poznavalci političnih razmer na Haitlju trdijo, da bo postopanje ameriškega generala Wll-iiamsa v doglednem času izzvalo novs konflikte. New York. — (F. P.) — Narodna liga za odpravo brezpoeel-nosti je te dni izdala apel na predsednika Hooverja, governor-je in na župane velikih induatrj-skih mest, naj prično s javnimi deli, da se tako omili breapoael-jnost. Liga sklicuje poseben ahod, na katerega so povabljeni vodi-Itelji delavskih in drugih or«anl-[zaclj, na katerem se bo razprav-iljajo o načrtih, kako odpraviti i brezposelnost. Predsednik lige je Darwin Meserole. Liga citira v svojem apelu besede predsednika .Hooverja, ki jih je isrekol kot* tajnik gvsa-nega trgovinskega departmtnta in zraven pristavlja, ds js le Čas. da se stori nekaj konkretnega. Ifboverjeve besede se glase: "Nobena nesreča ne more biti večja kot je položaj delavcev, ki so vrženi v brezposelnost v deželi, ki ima vsega v izobilju, a odreka navadne potrebščine velikemu številu ljudstva, ki js pripravljeno in voljno delati, da s| zsgotovl življenskl obstoj. Take razmere se morajo odpraviti, a-ko želimo, da sedanji moralni in ekonomski sistem ostane pri življenju. "Kar amerUUco ljudstvo žoU Js, da se mu da prilika do dela. V deželi, v kateri so skladišča polna rasnega živeža in blaga, ki poseduje rudnike, ki so zmožni velike produkcije kuriva, bi ne smel nikdo zmrzpvatl in noben bi ie smel biti lačen fo vazirgan. Ameriško ljudstvo je dovolj inteligentno, da reši problem, ki Je pred njim. Ako ne more storiti tegs, potem je obstoječi sistem obsojen ns pogin." Izgredi v Nemčiji; trije mrtvi Berlin. 21. sprila. — Včeraj Je »0.000 mladih komunistov zbofo-valo v Uipzifu. PoliciJalKno-tela preprečiti pohod In začelo se je streljenje in trije policaji so bili ustreljeni. Mnogo Je bilo a-retlranih. Terklaje dobe pepelan volil«« pravftee Carigrad. 21. apr. — Vlada J« namignila, da žene v turški republiki dobe |»opolno volilno pravico še pred letom 1402. Trgovaka zbornica Je v etrahu pred "rdečkarJT Salinss, Cal. — Tukajšnja tr-govska zbornica se razburja radi aktivnosti "rdečkarjev", ki skušajo organizirati filipinske delavce, ki so uposleni na sadnih nasadih v tukajšnji okolici. Poslala Je apel n* zvezni Justični department, v katerem zahteva, naj department poMJt svoje sgente, da uvedejo prtlskavo glede sktlvnostl radikalnih organizatorjev, ki pozivajo filipinske delavce na upor proti farmarjem, ki uposlujejo te^de. lavoe. Nadalje pravi zbornicah svojem apelu, da so delavski s-gi ta tor J i večinoma tujdcemskl delavci in da bi bilo dobro uvesti proti njim akcijo, da se jih (lopo rti rs. ^•■^m^^mmm^mmtmmm "Kkonomlja" poštnega depart-si en ta Washington, D. C. — Te dni Je prišlo na dan, da svezns poštna uprava plačuje letno milijone dolarjev stanarine v po. slopjih, ki Jih Ima v najemu v raznih mestih, posebno v Ht. Paulu, Minn. Glavni poštar Brown v imenu ekonomije ns-sprotuje zshtevl poštnih uslužbencev za 44 ur dela v tednu. 156-letnl Turtln gre v film« Carigrad, 21. apr. — Zaro ags, ki trdi, da Je star 166 let in naj-starejši človek na svetu In kateri prisega, da ni nikdar okuNil o-poj ne pijače, Je prejel ponudbe od ameriške filmske družbe, ds nastopi v filmu. V kratkem odpotuje v Hollywood. Zaro ima vnuka, ki Je star sto let. Dovolj avtov v Ameriki, da lahko vsi vozimo Washington, D. C. — American Motorists' Association poroča, da je danes v Združenih državah toliko avtomobilov, da te lahko val prebivalci h k rs tu vozijo — ako hočejo (In te bi jih val poeedova-lit) Zdaj je na vaake 4.S prebivalca po en avto. Povprečna kapaciteta ameriških avtomobilov je 4.6 osebe na vsak avte. < Anglija dala kredit Rusiji? V M oak v I pravijo, da ao dobili 160 milijonov kredita aa dve leti Moekva, 21. apr. — Saul Bron, novi direktor sovjetsks trgovske korporacije Arcos v Londonu, Js včeraj dejal v intervjuvu, da Je angleška laboritaka vlada za-jamčila v novi trgovski pogodbi s sovjetl dveletni kredit sovjetom v skupni vsoti 150 milijonov dolarjev. Bron Je dejal, da je zelo zadovoljen z novim paktom, posebno pa s točko, ki daje prostorom sovjetske trgovske korporacije v Londonu diploma-tično imuniteto. ImiMMlRtit v DtmrJ« Delodajalci pričeli s redukcijo msed. Zelesallke družbe od- alavijaje delavce Denver, Cnlo. — (F. P.) — Medtem ko državna industrijska komisija nasprotujs najmanjšim delavskim zahtevam, delodajalei znišujtjo msade in odzlsvljajo delavce kar naprtj. Pekovske družbe so te dal naznanile tmljsklm pekovskim delavcem, da Jim bo s pričetkom prihodnjega msseca znižana mezda za osem dolarjev na teden. HedaJ prejemajo $82 tedensko. To so pekovski delavci pričakovali in v to svrho so sbl» rail poseben sklad, ki Jim bo sluŽIL>v boju proti delodajalcem, sko bodo skušali uresničiti svojo grožnjo In znižali mszde. Pred par leti so pekovski delsvci Izvojevali stavko s pomočjo zadružne pekarne, ki so Jo ustsnovlll za čass stavke In katera Je bila glavno orožje v bo* Ju proti delodajalcem, katera so kenčno prisilili, da so se podali. To taktiko bodo rabili tudi sedsj, ker so bolj pripravljeni na odpor kot so bili pred leti. Železniške družbe so pričele odpuščati svoje delsvce že v zadnjih mesecih prejšnjega leta In s tem nadaljujejo tudi sedaj. Družbe so se konsolidirale na način, da zdaj ne potrebujejo toliko delavcev, kot so Jih pred združitvijo. Montgomery Ward Co., velika razpošlljavalna tvrdka, ki ima v tem mestu svoja skladišča, Je pred par dnevi odslovila nadaljnlh lftO delavcev. Zastoj Je viden tudi v stavblnski Industriji In mnogo stavblnsklh delavcev Je brez dela. Navadno Je bilo v spomlsdsnsklh mesecih opažati več aktivnosti v stavblnski Industriji, toda letos so kon-■trukcljsks dels silno nazadovala. Zena radi v dosmrtnem zaporu pijače Izpuščena Unelag. Mich. — Mrs. Etta Mae MIBer, glasovlta In do danes prva ter edins dosmrtna Jet-nlca v Mlchlganu, ki Je bila ob-sojena v Ječo do smrti radi pajnta žganja na temelju zakona četverih prestopkov, Je bila zadnjo eoboto izpuščena v popolno svobodo. Pri ponovni razpravi jo je sodišče oprostilo. Ameriški tsvoe Washington. D. C. — Poročilo zveznega trgovskega depart- menta prikazuje, da izvoz sme- Hrbi uetrdlll osem Albeaeev rišklh produktov v inoeem.tvo |xmdoll< 21 apr. — Jugosk» stalno pada v zadnjih šestih »n« j venska vojaška straža v Kafl Je Ih. Izvos Je skoro za sto mJII-|% soboto poetrelila celo albansko Jonov dolarjev manjši kot Je družine, ki Je štele osem glsv, ko bil v istem času prejšnjega Ifta > hoteU prekoračiti mejo. LEWIS SE NA-NAJA V ROVIH ZAGATAH Obeta ae mu nov sodnijskl pro-eea, ako ae ne bo držal določb odloka, ki je bil izrečen proti nJemu Springfield, III. — (F. P.) — John L. Lewis, ki je leta 101». izjavil, ~"da se mi ne moremo boriti proti zvezni vladi," ko js stal pred injunkcijo, katera je bila naperjena1" proti njemu kot predsedniku mednsrodne rudarske unije, bo morda obtožen kršitve injunkcijo, ki je bila izpo-slovana proti nJemu na državnem sodišču v frakcljskem sporu med reorganizirano in staro rudarsko unijo. Proti Lewisu je bila te dni vložena formalna obtožba, da se ne drži določb odloka, ki Je bil izročen proti nJemu na sodišču in kateri je bil pred par tedni odobren po ape-latnem sodišču drŽave Illinois. Odlok se je glasil, ds mora IVU P«mpw «1. onoviti Pa tudi gospodična Perdanova iz Clevelanda, O,. Jp izborna koncertnu umetnica. 1'osebnt ljubko jo je bilo videti v nekaterih opernih vlogah »kupno i Banovcem. 2ela ata tako burne aplavze, da sta moralu skoraj sleherno pesem ponoviti. Gospodična Kalan tudi ht Clevelanda, O., Je izvrstna pianistka Glasovi plane izpod njenih prstov so doneli veaelo in topet milo in otožno in jokajoče kskor so »ploh skladbe* zahtevale. C as je hitro potekel, pozno v nod sme se razhajali veselih obrazov In želeli smo, da bi nam bila usoda naklonjena v dogledmm času jih zopet videti in slišati. Mm. A. Prstshefc. H pota Iz CaMfornlje. — V gomkem letovišču, ki se nahaja nad tri tisoč čevljev nad morjem, je padlo 18. aprila mnogo snegs. In ko se nahajam tukaj že tretji dan se «neg ie ni stopil, dmsirsvno Je drevje v cvetju In selmiu. Od-dalieno J« komaj par sto mil) •>d b<»ffate. » Južnim sadjem oh. talene doline, od koder so le 4. aprila jmmIrII na trg prve rdeče dretnje. 8n« g Je do pet italfev | debel in je pokril iiroko pokrajino v tem delu Skalnatega gorovja, katerega grebeni dosežejo 14,000 devljev visodine nad morjem. Od prijatelja iz Ljubljane aem prejel revijo "Ženski svet," prvo itevilko za tekode leto, iz katere razvidim lep napredek naiih žena v stari domovini. Revija je bogata na ilustracijah, člankih, ima lepo zgodovinsko pevest fn žensko prilogo o modnih oblekah. Ker mi je das dopuidal, aem jo predital od prve do zadnje stra-nLLep Članek je posvečen Bol-garki Katarini Karavelovi, ki se bori za zatirano ljudstvo in njegov naprdeek. Precej prostora je posvedenega deiki socialni rodo-Ijubkinji Johani Uncovi. Dalje, kako DunajČani skrbe za novorojenčke in matere na porodni postelji, med drugimi tudi za o-ne nesrečnike In nesrečnice, ki jih je usoda privedla za zidovje jetnišnic. Tudi Je podučljiv članek o tekočem življenju v Rusiji nanašajoč se na zakonsko življenje, katerega skuia Ruaija postaviti na racionalno podlago, kar jI gotovo dela čaat. Dalje je opis o 40 letnici socialnega delavskega zavarovanja v bolnlikih skladnicah. Večkrat sem pa prečital članek ge. Pavle Lovietove, operne pevke, v katerem opisuje svatbene in pogrebne običaje ameriških Slovencev. Posebno na pogrebne o-bidaje gleda s kritičnega stali-tča, ker se ji vidijo potratni. Pravi, da so pogrebniki navadno premožni. Saj so tudi lahko. Ko dobe v roko obupano vdovo in Žalujočo družino, računajo nekateri pogrebniki za krsto in okraske kakor da bi bila iz zlata. Pred nedavnim se je zgodilo, da je bila gotova vdova po pogrebu svojega moža na stališču siromaštva* ker ni prej vprašala pogrebnika, koliko bo stal pp-greb. Hotela je fino rakev in pogreb z veliko moto. Pogreb je komaj pokrila s tisočem, za katerega je bil pokojnik zavarovan. Velika maša Jo je stala $40. O-menila je, da je v domovini, ko ie bila še ona doma, taka maša stala le dva goldinarje več kot navadna, pa ni nič pomagale. Neumestno se Je jeziti nad o-nlm, ki rnčuna, bolj Je pa bila kriva sama, ki je take stvari naroČila. Najboljše je, ako sorodniki, ki so naravno prevzeti žalosti ob smrti dragega, prosijo sosede ali osebo, ki bi preskrbela ce^ neno rakev In druge stvari. Čestitam goapi Lovšetovi, da je v podučnem tonu vse to orisala v "Ženskem aetu." Moški trošijo za tobak, ženske za lepotlčje je drugI opis, tz katerega je razvidno, koliko se tudi v Sloveniji potroši brez potrebe. In k temu se morajo dodati tudi stroški za alkoholne pijače, ki v mnogih slučajih uničujejo in uničijo dlovoiko zdravje. V članku je rečeno, naj se ljudje ne pritožujejo čez bedo in pomanjkanje, dokler bodo imeli denar'za nepotrebne in celo tkodljlve stvari. "Ženski svet" je priporočljiv tudi zu ameriška Slovenke, katerega naslov je: "Ženski svet," LJubljana. Matija Pogorele. Zadnji klic Chlaholm, Minn. — Mike: TI John, kam boš tel pa v nedeljo John: I don't know. Ti John, jas sem nekaj slišal, da bo v Chisholmu igra. Mike: Kaktna igra pa bo? John: Nekaj pravijo, da bof jako vesela in zanimiva; pa tudi bral aem v Glasilu ie zadnji teden opis Igre in sem se te iz iste« ga nasmejal, kako si prizadeva vdova dobiti mladega Janeza za mota, all on se je brani, ker bolj ljubi mlado Mirnim, vdovlno ičerko In Ae donti zanimivih reči sem bral. Miko: Well, John. pa bova Ala »ogledat, da vidiva, kaj vse se .»o vdovi pri|M>tilo in katera ho Janeza dobila. Ampak John, jus bom vzel tudi mojo boljio poio-ico s seboj, da bo tudi ona vi-fela. kako se Je hitro vdova ženila. komaj 3 mesece po moževi sfnrtl. John: All right, Mike, pa ho-va šla. Jat hom pa tudi mojo de. kle vzel s seboj, da ho tudi ona videla, kako se Je treba obnstali, da se dobi moža. Pa tudi svoje prijatelje bom pregovoril, da bodo ili z nami. Ceftjeno občinstvo kakor tudi vsa društva ae vljudno vabi od blizu in daleč, da pride v velikem številu na to zanimivo i-gro. Igrovodje John Strle kakor tudi igralci se trudijo, da l^odo zadovoljili poslušalce. Slišali boste chisholmski moški zbor, kako lepo nam bodo zapeli med dejanji. Naj omenim tudi, da bodo prišli iz Eveletha nam zapeti par lepih pesmi. Ne presri-te datuma 27. aprila. Pričaku joč velike udeležbe vam kličemo: Vsi v Chishoim! S sestrskim pozdravom, Mary Smoltz, tajnica it. 322 LJUDSKI GLAS Svobodna beseda članov S.N.PJ "Boj za pravičnosti" Chicago, 111. — Cital sem dopis v Prosveti št. 82 v kolon Ljudski glas, odprto pistno br Kobslu. Ne da ga zagovarjam ker se lahko sam, smešno se m pa vidi, da br. J. Radelj piše od prto pismo kakor papež v Rimi kadar poziva vernike na vstajo Tako se neksteri smešijo in po kažejp javnosti ksj hočejo. Po živa ,gl. urad, naj .pomeče na sprofriike njihovega bloka ver iz jednote, da s tem prisilijo o stala .društva se jim pokoriti Zakaj so pa pravila SNiPJ? Društvo "Francisco Ferrer' je branilo jednotin denar in u ne da več izkoriščati za enako pravqost, torej ven z njim. Br Radelj naj ve, da je več tako pri zadetih društev. On je pozabil da je splošno članstvo prišlo m pomoč tem društvom ter zabra nilo njihove namene. Danes je šc bo/ bft njihove strani za "check off", zato jim delajo sramoto ker povsod pogorijo. Ali ne sme jo vam zameriti. Mi se bojuje mo en pravičnost po pravilih Ce pa hočejo izvojevati, naj iz kij učijo vsa društva in članstvo kdor se strinja z njihovim blo kom in izobrazbo, jednota if njen kapital pa naj pride v nji hov blok. Njihova politika se ne vjemi več s principi socializma. So \ zmoti in javnost mora izvedeti s kom ima zavedno članstvo SN PJ opraviti.—John Medved, člar društva št. 86. A. (,arden: Tedenski odmevi Hooverjev bunk In Anglija Ako je verjeti oficielni propagandi iz Washingtona, je london aka 'razobraževalna' konferenci velik uspeh. Mar ni. Hoover za gotoyil deželo, da bo Ameriki prihranila eno milijardo dolarje\ v prihodnjih šeatih letih kot re zultat te konferenc«? Sure! Edi na napaka tega Hooverjeveg: zagotovila je, da je — navadni propaganda, ki ima namen po tegniti mreno dez oči Amerikan cem. Je poteza, s katero skufc administracija na eni strani pri kazati, da je dosegla velik uspel v mednarodni politiki, na drug pa prikriti fiasko konference. Glede milijarde dolarjev, je » stvarjo sledeče: Hoover baziri te številke na zahtevah ultrami litaristov, ki ao pred letom za htevall od kongreaa, naj dovol za nove bojne ladje in drugo mi-litaristlcno parafernalijo vsot« 1,750 milijonov dolarjev (ena ir tri četrtine milijarde). Kongree je znižal to vsoto za okrog 6< procentov in dovolil "le" okro* 740 milijonov dolarjev za enfor siranje ameriškega "pacifizma" Hoover je ta zaključek kongresa očividno že posabil in govor, o "prihranjeni" milijardi dolar-Jev. Motno je sevedsL da on bolj še pozna namene mulUrističnil krogov, ki pa niso ndben m i stenj. Dejstvo vseeno ostane, da bc ameriška vojna mornarica na podlagi londonskega pakta moč nejša čez pet let kot Je dsnes ravno tako tudi japonska, in an gleška bo pa nekoliko manjša To j« vse. knr je bilo doseženo gs v Londonu. O konferenci s« lahko reče. da Je bila velik u<«peh ne za Ameriko, ne za Anglijo, ne za Japonsko in druge dežele, pa/ pa za IntenuKionalne mUitari ste. Rdino. kar MscDonaldu in njegovi vladi preostajs. Je to. da ai lahko umije roke. ker je on pri tem nedolžen kot je Ml ne-dolžen Kristusove smrti Poncij Pilat, i Vsi gnaki kažejo, da ao dnevi angleške delavske vlade šteti. Poraz MacDonnldovega kabineta lahko pride vsak čas. Prišel bo najbrž'pri obravnavanju državnega budžeta, katerega je te dni pred loči I parlamentu zakladniški minister Snowden In v katerem priporoča zvišanje davka na bogatejše sloje. (Po zadnjih vesteh, ki ao prišle iz Londona potem, ko je bilo to napiaano, je soditi, da bo delavska vlada prodrla z budžetom, ker ga Je odobril Lloyd George.) V tekočem Iskalnem letu bo državna blagajna prekratka za nad 200 hiili-jonov dolarjev, kar Je čedna vso. a. Anglija ima sorazmerno z Irugimi državami, razen mogoče Memčije, najvišje davke. In vsa-co nadaljno zvišanje davkov pomeni nepopularnost Vlade pri tistih slojih, katerim je nalofena lova butara. In po Snowdeno-/em priporočilu bodo nosili tc butaro vsi tisti, ki imajo nad 7,500 dolarjev letnih dohodkov, kar pomeni gornje plasti srednjega razreda in kapitaliste. Da delavska stranka pričakuje, de bo vlada dobila nezaupnico v bližnji bodočnosti, je dokaz .udi v tem, da je neiuulno suspendirala vse priprave za praznovanje Prvega maja. Mesto te-fa se mrzlično pripravlja na splošne volitve, katerih rezultat e velika uganka. Velika popu-arnost delavske vlade, ki je še >bstojala pred par meseci, j« te-com londonske konference jako mdla. Razlogi so delno v fiaski konference in več pa radi naraščajoče brezposelnosti ter revolucije v Indiji. Glede brezposelnosti li mogla delavska vlada storiti ličesar drugega kot da je zviša-a plačevanje brezposelnostne lodpore nadalnjim par stotiso-•etn delavcem, zvišala obligatno •oljsko dobo za eno leto, od 14. lo 15. leta, čiji efekt bo viden tele čez par let in da je da4a pen-sijo pol milijonu vdovam. To je / glavnem vse, kar je mogla storiti delavska vlada v teh mesecih ladanja. Za delavce je to veli-cega pomena, vendar je vpraša lje brezposelnosti danes akut-lejše kot kdaj v zgodovini Anglije. Ako pridejo na krmilo zopet conservative!, bo ta situacija še /eliko slabša, kar Je majhna to-ažba za deželo. Ukinjena bo narsikatera reforma zadnjih nesecev, ki so bile sprejete v corist delavstvu, in tudi situacija v Indiji bo poslabšana, ker to-ijci in tudi liberalci odločno na-tprotujejo zahtevam Indijcev. Delavska vlada jim je pripravljena dati dominijonski status, h Hmur se pa Indijci ne zadovo-'jujejo in zahtevajo kompletno teodvisnost. Povratek tor i j cev la krmilo pomeni, da bo indijska revolucija zatrta v krvi. Glede Indije, ki je za Anglijo zredne gospodarske važnosti, je udi politika delavske vlade podvržena kritiki. Anglija se bo mo-ala prej ali slej sprijazniti z le j stvora, da je doba njenega mperija le i« zgodovinsko dejstvo in da bo morala dati Indi-io Indijcem, katere je izkorišča-a nad dvesto let. Boljfte bi bilo ia delavsko vlado, da je poražena magarl glede tega vprašanja cakor pa nositi odgovornost za prelivanje krvi, kar ni izključeno v sedanji situaciji. Za rešitev ndijskega vprašanja pomeni, 'completna kapitulacija Anglije. Edina razveseljivejša novica, ti je prišla v zadnjem času iz Britanije, je velik začetni uspeh ondonskegn "Daily Heralda", e-lini delavski dnevnik v Angliji, (i je pred Časom prišel v roke nože uprave. V prvih par dneh pod iovo upravo «c je dnevna cirku-'acija tega dnevnika svišala od 100 tisoč na nad milijon izvo-lov. Zasluge pri tem imajo de-'avci. ki so ae udeležili koptesta "a nabiranje novih naročnikov. Prijavilo se Je atotisoč agitatorjev, kar pojasni izredni razmah Inevntka, ki Je sedaj tretji največji dnevnik v deželi. Nova u-nrava gradi tudi tiskamo v Man hesterju na ftkotskem, kjer bo 'iskala poeebno naklado "Heral-la" za Akote. ki so dali Angliji mnogo odličnih voditeljev. med drugimi tudi MacDonalda. • Lahko smo veseli, da iltfmo v Ameriki, v deželi Hoover Je ve nmsperitete, v deželi velike brez-, •Mtselnoati, za katero se vlada di-to nič ne zanima; v deželi mogočnega kapitalizma in mrtvega de-1 la\ * koga gibanja. Dr. F. Kolterer (Rogaška Slatina): 0 nastanku zdravilnih nimralnlh vrelcev Ti se v fizikalnem pogledu preeej razliku ie-jo od onih brez plinov, kajti poslednji si drže ravnotežje v svojih pritokih in odtokih po zakonu komunijcajočih cevi, medtem ko so s plinom nasičeni vrelci specifično lažji in stopijo nad običajni nivo bližnjih vodnih žil. V glavnem pridejo v pošte v tri vrste plinov in ti so- l) vodna para, 2 ogljikova kislina in 3 ogljikov vodik. Paro vsebujejo le tisti vrelci, ki imajo svoj pravir v vroči globočini zemlje. Njih voda ie navadno juvenilna, lahko pa je tudi izda-nja, ki Je pronikla po padajočih razpoklinah do take globočine, da se je mogla zaradi visoke temperature spremeniti v paro. Potemtakem je ta para vendar lahko vadoznega porekla Ima li slučajno vroč vrelec nad seboj ozke raz-pokline, potem ga žene Jak pritisk s tem večjo silo na površje; takšni so n. pr. violci v Karlovih Varih. T" Pritok mineralnih vrelcev pospešuje navadno ogljikova kislina, ki jih spremlja^ Zaradi svoje elastieitete se premika plin včasi hi.. treje, včasi počasneje, zaradi čeaar nastajajo tako zvana pre&hanja, ki jih opazujemo pri vseh plinastih vrelcih in ki izvirajo sunkoma iz zemlje. Ogljikov vodik najdemo le redkokdaj kot pomagača vehementnega izvirka. Pojavlja se najbolj v krajih nafte. Prbvseh mineralnih vrelcih, ki nam dajejo zdravilno vodo in ki so po svoji sestavini tako precizno in tako srečno sestavljeni glede njihovega lekovitega učinka pri raznih boleznih, da bi jih ne mogel noben kemik sveta posnemati, se nam stavi vprašanje, odkod vendar te množine mineralnih plinov, ki sestav -Ijajo mineralne vrelce, ko jih vendar nikdar ne zmanjka, akoprav izvirajo nekateri akozi sto in stolna na istem mestu, v isti obliki in z isto zd&vilno silo? Odgovor na to vprašanje damo lahko le tedaj, ako smo natančno proučili geološke prilike okolice vrelcev, kakor tudi globoke plasti zemlje dotičnega okoliša in na koncu tudi sestavino vode same. Ni ravno potreba, da bi morala voda, ki je nasičena s solnimi sestavinami, imeti svoj izvor v velikanskih globočinah kot juvenilna voda. Nasprotno se često dogaja, da voda vsrka vase posamezne tvarine spotoma, ko pronica akozi razpokline površnih zemeljskih plasti. Taki vrelci navadno niso stanovitvi. Tudi. bi sčasoma vendar morala zmanjkati zaloga mineralnih tvarin, ki jih veda dan za dnevom izpira in jemlje s seboj. Pri stanovitnih in ne pretvarjajočih se vrelcih se tvori mineralizacija potemtakem že v večjih globočinah, akoravno ne baš v juvenilni sferi, zaradi Česar ne morejo očitno vplivati na donos vode razne vremenske spremembe, kakor dalje ttajajoči nalivi ali pa dolgotrajna suša. Predvsem je zanimiv izvor oziroma nastanek onih sestavin, ki jih najdemo najpogosteje v alkalično-salinskih-zemeljskih vrelcih. .Ti so kloridi, sulfati, karbonati, železo, kremi-kova kislina in končno ogljikova kislina. ~ Kloridi nastajajo po večini v ogromnih zalogah kamenlte soli, ki jih najdemo v različnih formacijah zemeljske skorje. Pri sulfatih razločujemo dve vrsti, namreč lahko topljive in težko topljive sulfate. Prvi so natrijevi in magnezijevi sulfati, drugi kalcijevi sulfati (mavec). Sulfštni vrelci so po svoji končen* trsciji prav loko odvisni od množine pronika-joče vode. Cim večja Je poslednja, tem manjše ao množine sulfatov. Kalcijeve karbonate najdemo povsod v apnenastih gorovjih. Topijo se težko v navadni vodi; ako pa pridejo v stik z ogljikovo kislino, postanejo lažje topljivi. Ker pa vsebuje vsaka vrelča voda nekaj ogljikove kisline, so vsi vrelci, ki izvirajo v apnena-stem skalovju, nasičeni s karbonati, kar dajo vodi tako zvano trdoto. V dolomitskih apnencih najdemo poleg kalcijevih karbonatov tudi magnezijeve karbonate, ki se pridružujejo vrelčnim vodam. Železo se najde skoro v vseh apnenastih in glinastih sedimentnih plasteh, pa tudi v rogovači in končno v eruptivnem kamenju. Kremikova kislina, ki je v prakame-nju v obliki silikatov, Je v hladni vodi le malo topljiva, pač pa v vroči alkalični vodi. Zato najdemo čeato tik ob izvoru vrelcev krasne tvorbe v obliki teras, kaskad itd., posebno v vulkanskih vrelcih na Islandu* in v Severni Ameriki. drugi John Jerič, tedaj se motimo. To je vse. kar Je na stvari. Jeričevo vpitje o "Javnih lažnikih" doeež< le naivneže. Ljudje, ki nalažejo Javnost o "radio družbi" in neprenehoma lažejo o socialistih. se le smešijo, če drugim otitajo laži in mahajo okrog sebe s tisočaki kakor "raketirji". ki mislijo. darske razmere naše države. Draga ljubezen ''red Rod iščem v Subotici se ' te dni vršila razprava, ki je obudila splošno zanimanje. Za-* »v.arjal ne je »Url Don iuan, ' l*T*»«e«tnlk iz Sente, ki je ob-b>lfcen, da je zapeljal in okusil n ko J9letno deklico. Dekletova '"ti g« j« »Ha j tožila in je tabu vala |K>I fn i I jona Dinarjev od. t škodnine. Sodišče je na podlagi, mnenja zdravniških izvedencev, ki menijo, da je dekle neoedra-vljivo#okuženo, obsodilo starega pohotneža na Dinarjev 200,000 globe, plačat bo pa moral še vse stroške procesa. Težka nesreča Ljubljana, 1. aprila 1930. Danes zjutraj so pripeljali v ljubljansko bolnico težko poškodovanega 841etnega posestnika Janeza Cemažarja iz Sorice. Starček je šel snoči sam domov, v temi je pa zgrešil pot in strmoglavil v približno 30m globok prepad, kjer je obležal nezavesten. Pobil se je močno na glavi ter obenem zadobil težke notranje poškodbe, ter ni upanja, da bo okreval. Čemažar je oženj en in ima sedem otrok. Odličen predstavnik Židov prispel v Zagreb Zagreb, 31. marca 1930. V Zagreb je prispel odličen predstavnik židovske svetovne organizacije dr. Herman Hugo. Dr. Herman je član akcijskega odbora svetovnih zijonističnih organizacij in Član administrativnega odbora Jewish Agency, svetovne organizacije zijonistov in nezionistov za obnovo Pale-stine. V Zagrebu namerava in: formirati ondotno židovsko kolonijo, ki je zelo velika, o delih za ^obnovo Palestine. Smrtna nesreča na železnici Litija, 30. marca 1930. Davi so našli ne daleč od železniške postaje Jevnica proti Lazam v jarku ob železniškem tiru vsega strašno razmesarjenega 201etnega čevljarskega pomočnika Ivana Rusa, sina železniškega čuvaja iz čuvajnice v bližini Jevnice. Sedaj preiskuje slučaj železniška in sodna komisija, da ugotovi vzrok njegove smrti. Slovenski pisatelj Meško v španskem prevodu Dne 26. februarja je prinesel največji argentinski dnevnik La Prensa, ki izhaja v Buenos Ai-resu na prvi strani svoje umetniške priloge z velikim kliše-jem v kssteljanskem prevodu pod naslovom Alma en Andra-jos, zanimivo črtico našega pisatelja Frana Ksaverja Meška. Kdo je delo prevedel ni znano, ker se prevajalec ni podpisal. To je prvi primer, da je v južnoameriškem tisku izšlo kako delo naše literature. Škoda samo, da prevajalec ni v kratkem obrisu seznamil čitateljp z avtorjem članka. V Ljubljani je utonila Ljubljana, 1. aprila 1930.. Včeraj okoli 5. popoldne sta hčerka delavca vevške papirne tovarne Potočnika in hčerka železničarja Raka, trgali cvetlice na obrežju Ljubljanice. Potočnikova je nevedeč zašla predaleč na obal, ki se je pod njeno težo utrgala in deklica je pala v vodo. Njena prijateljica Rakova jo je hotela potegniti iz vode pa je pri tem še sama padla v vodo. Slučajno je prišel mimo neki Palme iz Vevč, kateremu je uspelo Rakovo rešiti, dočim je Potočnikova utonila. 8 sekiro po glavi Ljubljana, 31. marca 1930. V bolnico so pripeljali včeraj težko poškodovanega dninarja Josipa Matjašiča, doma iz Luč. Bil je v družbi fantov v gostilni, pa so se nenedoms stepli. Med pretepom gs je neki Uršič oplazil s sekiro po glavi in mu prebil lobanjo. Veslaške tekme za prvenstvo Jugoslsvije se bodo vršile letos poleti ns Bledu. Istočssno z tekmo zs državno prvenstvo se bo vršila tudi velika Internacionalna regata. Dosedaj so se te tekme vedno vršile v Beogradu, v Splitu ali Dubrovniku. I«sni so se vršile pa na jezeru FeMč pri Subotici. HoHm sa mili Jonsko dedAčino Novi Vrbas, 1. aprila 1930. Svoječasno je v Novem Vrbs-su živela rodbina fttefana Lorha. ki pa se je ie pred pričetkom svetovne vojne preselila v Nemčijo. Pred par leti je rodbina I-zumrla in zapustila dedščino skoro 10 milijonov zlatih mark. Nemška vlada je svoiečssno potom tvojega poslaništva v Beogradu iskala dtdiče te rodbine. toda ker se v določenem roku nihče ni javil, je dedščino zakonitim PoU>m prevzala nemška država./Sedaj pa se je pojavil v Novem Vrbasu neki delavec s i-menom Stefan Loch, ki trdi, da je sorodnik imenovane rodbine. Nemška država pa je njegovo zahtevo odbila, ker se je prepozno javil. Sedaj pa so odšli trije odvetniki iz Novega Vrbasa v Berlin in bodo tožili nemško vlado na povračilo velike dpdščine. Veiesejem v Beogradu se bo vršil leta 1932. Tako je sklenil pripravljalni odbor, kateremu načeluje znani beogradski industrijalec Milan V*pa. Preje se ne more vršiti, ker morajo pripraviti prostor, ter sezidati razstavne paviljone. •>ObravMva proti zagrebškim teroristom bo 24. apriUu—Sodna preiskava v zadevi zagrebških teroristov, ki so hoteli, kakor smo sVojsmi hrdlaoinrdluupuu smo svoječasno poročali, izvršiti več atentatov na vlake, š katerimi so se vozile poklonstvene fir-vaškfe deputacije v Beograd je zaključena. Državni tožjtelj pri sodišču za zaščito drŽave je Že sestavil obtožnico. Predsednik državnega sodišča dr. SubotiČ je Jugoslovanska razstava v Koda- nju Propagandne razstave imajo namen zainteresirati inozemstvo za našo mlado državo in pokazati svetu predvsem lepoto naših krajev, bogastvo naše folklore, noš in ročnih del. To je bil glavni namen naše razstave v Kodenju na Danskem. Razstavo, ki je nosik ime Jugoslsvist Folke-kunst, so zaključili po velikem u-spehu v nedeljo 30. marca. Nameščena je bila v muzeju za u-metno obrt. Razstavljenega je bilo zelo veliko. V bodoče bo treba slične razstave podrobneje organizirati, »da ne bo težišče preveč obremenjevalo le del naše države, a druge ne. Severnjaki imajo zelo veliko amisla za sta-novanjsko kulturo in tu prihajajo zelo v poštev beli izdelki — čipke in vezenine. , Skoda, da sta bili razstavljeni le dve vitrini čipk. Navzlic temu pa je bilo zanimanje sa Čipke prav veliko. Tako je n. pr. danska kraljica občudovala izdelke Državnega osrednjega zavoda za domačo obrt v Ljubljani. Dobila je v dar krasen čajni prt, ki je bil izdelan na omenjenem zavodu. Značilno je dalje, da je bilo videti v neki veliki trgovini s čipkami, razstavljene naše Čipke pod imenom "prave bruseljske". To je dovolj dokaza, da ne zaostajajo naši izdelki prav nič za inozemskimi in treba bo priboriti izdelkom tudi njih pravo izvirnim imenom. V tem oziru je dobro, da bode avtorski zakon zaščitil avtorsko pravico načrtov, ker bodo potem prihajala na trg res prvovrstns dela. Pri nervoznem 'plonkanju' in kopiranju se načrti pokvarijo in deformirajo v škodo dela. Glede trgovine z ročnimi deli v inozemstvu se bode moralo tudi ne-ksj ukreniti, ds se preprečijo rszne zmede, izvor slsbegs blsgs in dr., kar neugodno vpliva na naš izvoz. Razstava je uspela nad vse pričakovanje in utrdila naš sloves tudi med Skandinavci. Obešenec v delavnici Ljubljana, 2. aprila 1080. V čevljarski delavnici na Cankarjevem obrežju so našli obešenega 60letnega čevljarskega mojstra Martina Grgo. Ker so opazili, da je živ, so ga naložili na auto rešilne postaje, ter ga prepeljali v bolnico. Upanje je, da okreva, vzrok je pa preobilo zavživanje alkohola. K naši notici o komercijaliza-ciji telefona v Jugoslsviji, o čemur smo poročsli pred psr dnevi, lahko kot ilustracijo rszmer telefons v državni uprsvi dodamo. da leži na beogrsjski direkciji telefons črez dvs tisoč prošenj, ki vse čsksjo, ds se jim bo ugodilo. T'*is držsvs nims kredita, strsnke so ps tsko brez telefons. In tako ni čudno če pravijo, ds telefon ne gre . . . Prijet morile« N wis v no je bil v Nišu umorjen znsni opančsr Dušan Mano jievič. Policija je sedaj v Ale-ksincu prijela opsnčsrjevegs pomočnika Drsgoslsvs fclvkovl-čs. pri katerem je nsšls Din |2,-000 in več dragocenosti. 2ivko-vlč je pri zssllšsniu zločin pri znsl. dejal je ps, ds je imri več pomagače v. Zopet nov tajinstven umor ali samomor v btiiini Ljubljane ' Ljubljana, 2. aprila 1&30. Včeraj ponoči je policijski stražnik Stare našel na železniški progi kakih 200 m nižje pod-| voza Martinove ceste v Zeleni Jami pri Ljubljani strašno razmesarjeno Človeško truplo. Umor-jenec je bil silno spaČen in manjkali so mu celo udje, ki so bili raztreseni vzdolž železniške proge. Dalo bi se sklepati, da se je dogodila kaka nesreč«, toda mladenič ni imel pri sebi nikak^h dokumentov in sam^O dirfarjev gotovine, kar zbuja sum, da tu ni bila navadna nesreča ali smrt pod vlakom. Policija je danes izdala poročilo kjer pravi, da je dognala i-dentiteto ponesrečenca, ki da se piše Pranjo Baškovič, star 24 let rodom iz Koprivnice, stalno bivajoč v Zagrebu, kjer da je i-mel v Havličkovi ulici krojaško delavnico. Vzroke smrti pa še ni pojasnila tukajšna policija. Mnogo se govori o stvari, katero spravljajo v zvezo zadnjega umora pod Roinikom, ki tudi nI pojasnjen in kjer je bil tudi neki Zagrebčan žrtev.... Čudno je, da Zagrebčani Ubirajo baš Ljub-ljano za svoje umore, ali samou-more. K Huda nesreča mlade kuharice Ljubljana( 2. aprila um. V splošno bolnico so pripeljali 181etno delavko Slavko Nagli-čevo, zaposleno v tovarni baterij Zmaj. Imenovana je zvečer v svojem stanovanju kuhala kavo v veliki posidi, po nesreči pa se ji je posoda' prevrnila in se je vrela kava razlila na mlado kuharico. Nesrečnica je oparjena po vsej desni strani. A. Kristan (Ljubljana): rarne. Velikega izmena so vinarske zadruge. Kmetijsko pospeševalne zadruge so: strojne (v avrho akup-noga nakupa za kmetijski obrat potrebnih strojev) pašniške ši-vinorejske, konjerejake itd. Po navadi iipajo vse omejeno zaveso. Za delavsko ljudstvo je glavna zadruga: korrzumna, ki je dejansko temelj zadružnega u-dejatvovsnja. Z njo je kontu-ment — zadrugar stalno v zveal, gospodinje — zadrugarice povečajo dnevno svojo sšdružno prodajalno, cene in kvaliteta robe v dučanu so v dnevni diskurziji. j član kreditne zadruge ne prihaja mnogo v. stik z zadrugo, Član konzumne pa vsaki dan. Važne za delavce so še stavb-ne zadruge, ki so po širokem svetu mnogo pri pomole k rešitvi. stanovanjskega vprašanja. ■.Največji problem zadrugar-stva pa je v kulturni stopnji človeka. Brez ljudi vzgojenih saj v glavnem etičnem principu je ljubezen do bližnjega, je dobro za-drugarstvo nemogoče. O NASTANKU ZIMAVILNIH MINERALNIH VRELCEV "Samopomoč v solidarnosti, skupnosti" je ns kratko označen pomet zadruge- Vsak se naj-preje opre na—se- in svojo moč, ko spozns svojo vrednost, more v tovsrištvu drugih napraviti čudeže. Ko je znanih 17 tkalcev v Ročdelju v Angliji prišlo do zavesti, ds ni drugje pomoči nego v njih samih, združili so se in o-snovali prvo kopzumno zsdrugo na svetu, ki j* vzbudila veliko konzumno zadružno "gibanje, ki je doslej v razvojnem in vzgojnem pogledu brez primere v zgodovini. Reiffeisen (1818—1888) in Schhutee-Delltseh (180&-4888) sta v zadružništvu videla veliko pomoč po aamopomoči hrepenečih ljudi, zlasti na kmetiji in v mali obrti. Na kmetih se je poljedelec morsl zatekati k kapitalno jakim ter je vsled tega, bil od njih odvisen, ne samo kot dolžnik, ampak tudi drugače (politično, družabno itd.). Enako se je godilo samostojnemu rokodelcu in obrtniku po trgih in mestih. Združitev odvisnih denarjev, malih prihrankov v samopomoč verujočih malto ljudi v svrho pomoč skupnosti, odnosno posameznim članom te zajed nice v njih gospodarsko povzdigo etc., kreditne zadruge ali šte-dovne zadruge! Reiffeisen je smatral, da so take zadruge najboljše, če imajo mal delokrog (kmečko občino), da so vsi za-drugarji pozna je med seboj In da jamčijo neomejeno po geslu: vsi zs enegs eden za vse. Zato naj bodo deleži prav majhni, kar je glavno je zavszs, jsmstvo. Relf-feisnovke so v tem smislu usts-novljene. Schulze-Delitsch ps Je bil mnenje, naj bo delokrog denarnih zadrug večji — cel okoliš, kolikor tafigira skupaj. Zaveza pa naj bo omejena, deleži pa čim večji. Obe vrsti zadrug sta se Izkazali kot dobri pomočnici in'de-1 narao zadrugarstvo obeh tipov se Je slino rszširilo po svetu. Prodafctlvae zadruge so Izra-zlto protikspitslistlčnegs Izvors. Ksrl Marx, prvs intsrnselonsls kot taka. Ferdinand Ussalie, In pri vi soeijalnostl sploh so verovali le v produktivne zadruge. Re* | so dosegle nekatere, zla »t I de-1 Isvske peksme velike uspehe. Ren ps je, ds so se v velikem odstotku produktivne zadruge odtujil* temeljni ideji in postale le po imenu zadružne. To je prišlo prirodnim potom, ker so vsako tako zadrugo odvladali mall ks-1 pitslisti vsled svoje kapitalne j premoči nad drugimi. Dels v slur peksme so skoro e-| dins iz Jems v tem pogledu, ps še te ne povsod. Kmetijske produktivne zadruge so rssnih vrst. Najvažnejše so mlekarne in si- (Nsdsljsvsnjs i t. itrsni.) Izmed plinastih sestavin, ki jih vodijo razni vrelci s seboj, naš najbolj zanimajo ogljikova kislina, Žveplo v vodik In radioaktivna emanacija. Tudi ti plini imajo svojo odvisnost od geoloških formacij. I Ogljikova kislina je glede svojega pravega izvora prav tako It^hko jiuvetollna kakor va-dozna. V splošnem pa lahko trdimo, da so skoro vse slstine s svojo ogromno množino ogljikove kisline vulkanskega porekla. Lahko pa se tvori ogljikova kislina tudi Iz zraka ali pa iz ke-mičnega pretvarjanja zgornjih zemeljskih plaatl. . Tako vadoz-no ogljikovo kislino najdemo Če-ato v vodi, ki prihaja iz glinastega ali ilovnatega laporja, ki vsebuje železne tvarlne. Pronicajoča voda prinaša s seboj zračni kisik, ki oksidlra sulfide do proste žveplene kisline, katera izloča iz lapornlh karbonatov ogljikovo kislino. Kakor hitro pa je enkrat končana ta oksida-clja nI to zaradi dolgotrajnega Izpiranja dotlčnlh plasti po tekoči, pronicujoči vodi, preneha seveda tudi ogljikova kislina. Zato bi taki vrelci z ogljikovo kislino morali v doglednem času prenehati kot slatinske vode in bi ostali trajni le oni, kojlh ogljikova kislina je juvenilnega Izvora. Glede Žveplencga vodika Je potrebno vedeti, da je sigurno vulkanskega Izvora, ako ga vsebuje voda v velikih množinah. Prav tako je z radioaktivno ema-narijo. Navadno Jo najdemo v večjih množinah le v onih vrelcih, ki prihajajo Iz velike globine, akoravno nam preperfll granit in porfir često daje tudi radioaktivno emanacijo. 99«« ^ S a™ v.. n; Vodja Rmvrlftkih komuithrtov Kobrrl Minor v upremxtvu »v»)lh lova* k« vi Jo v mulish o revoluciji. Frank Luksnclch: ZA NAŠE FARMARJE Izseljevanje v llolandtjo I Zadnje čsse se prsv pridno izseljujejo v Holandijo. Posebno naši rudarji Iz Trboveljskih revirjev. Kedsj se jih Je zopet pri-jsvilo sedem za izaeljenje na Ho-landsko, hotelo se Jih Je pa še več prijaviti toda rsdi neznanja Jeziks in zdrsvniškega pregleda so Jih odklonili. To je Žalosten pojav zs naše rudnike, toda ker •« slabo zasluži in celo več dne-vov praznuje, ne najdejo mnogi drugega izhoda. Tsko kmslu nebo krsjs ns zemlji, kjer ne bi bilo slovenskih izseljencev. Plemens zs spk»šno uporabo Te vrste plemena so od nekaterih sledeča im najvažnejša: Plymouth Rocks, Wyandotte«, Rhode Island Reds in Orpiug-tons. Izmed teh so različna po barvah, izmed katerih največ redijo bele. Ta plemena so ne> kako v sredi med težkimi mesnimi plemeni In lahkimi jajčarski-ml, na primer med Brahma — težke — in I^eghornom, lahke. Ta plemena so veliko bolj mirnega značaja kakor lahka jajčna plemena, zato Jih je veliko ložje rediti v ograjah. Hltrejo se razvijajo v rasti nego mesno živali, ne pa tako hitro kakor lahke, istotako so tudi dobri is« kalcl žlvbža na paši. Srednja plemena se hitro odebelijo in doae* žejo visoke tržne cene v veliko krajšem času nego težka mesna plemena. Pri lahkih plemenih m\ navadno, kadar se debelljo, na* kupiči mast v trebušni votlini, kar pa ponajveč ne ugaja kup« cu in tudi ne uživalcu. Pri sred' nji perutnini deluje njihova hra» na nu tvorbo mesa. Perotnina, katera je na paši, pa dobiva mast v trebušni votli* nI, Kokoši za splošno uporubo ali srednje vrste so dobre kok« Ije, rade obsedijo v gnezdu In so zelo dobre* matere za piščeta, Vse take kokoši neso jajca ru* javih lupin. Omenjena plemena so vaftnega pomena za one po* rotninarje, kateri gojijo lo manjša skupitia za svojo upora* bo in nočejo Investirati mnogo denarja za razne naprave kot umetne gojilnike (brooders) ill umetne valilnike ter razne dru< ue naprave. Umotno gojenje piščancev Je zelo tetka in draga stvar, posebno ako nima rejec znanje; isto tako je z umetnim valilnl-kom, ker mora tudi imeti precej znanja. JaJčariee ali jajčna plemena V to vrsto plemen se prište- . vajo vsi Loghorni vseh barv, Minorca«, Whitefaced Hlačk Spanish, Blue Andahisians, An-couas, Chsmpines, Australorp* itd. Vsa ta plemena, rasen Minorca* in Austrolorps, so manjša nego plemena za splošno uporabo. Zato niso tako zaželjen* ,, mesne živali in tudi ne zaželje^-ne tržne živali kakor težka ali pa srednja plemena. Petelina jajčaričnlh plemen se navadno prodajirjo, kadar dosežejo težo dveh funtov sa pečenje. Omenjena plemena so v splošnem zelo nervozne In boječe živali, zato je potrebno, da he pri delu zelo lepo in mirno z njimi postopa, da se prepreči razburjenost. Zelo težko jih je tudi držati v ograji, ker preskočijo še celo 6 čevljev visoko o-grajo. Povsem pa dor,asUozneji< nego druge. Kokoši jsjčsrico so nsjboljši iskalci živeža. Nji-hova aktivnost je izlet na pašo. Ako imajo prost izlet, gredo ze* lo daleč za živežem lil pokrljejo zelo veliko površino Iti s tem zmanjšajo stroške perotninsrju. Tudi se ne preodebelijo.1 Vse jajčarlc« niso klasificirane med koklje in matere za vzgojo piščancev. Torej je perotninar navezan, ako hoče gojiti taka plemena, edlnole na umetno vu* lenje In umetno gojenje piščancev, ali pa mora imeti zato pripravljene koklje drugih plemen. (Dsljs prihodnji«.) Trojni gangeški umor na velikonočno nedeljo Chicago. — Na velikonočno nedeljo zjutraj, komaj blok od cerkve, kjer so tisti čas peli "a* Itlujo", je en sam gangež ustrelil tri druge gangeže v salonu Blue Hour. 2000 S. Wells st. Kot je že čikaška navada, Je morilec izginil v avtu In policija zaman ugiblje, kdo je bil in kako in za-ksj. Policija prsvl, da je bila u-bita trojica v zvezi s ('aporiljem. Izplsčitev pokojnine v Mil-wsukeeju Milwaukee, Wis. — ftestnsj-stim osebam, ki so vložile proš- njo zs podporo iz državnega pokojninskega sklada, so bile pro-šli teden izplačano vsote od 910 do $25 za en mesce. Minimalna vsota 910 je bila izplačana nekemu Hf» letnemu starčku, katerega delno podpirajo njegovi o-trod. Delavske fedeisrije proti Mor« rown Trenton, N. J,—Uradniki dr-žsvne delavske federacije so podali Izjavo, ds ne bedo podpirali Owlght W. Morowa, ki Je član Morganove finančne tvrdke, pri njegovih ambicijah, da postane zvezni senator, (hdmmki rfars altlUssriJe. ksur. rs#l.ksk piann—^^ ? •MdJs k *'s«.Us -ksstu- ki *fc<»s«.sM» O-WlHfc V »ktlrl« b VIU. K«wr la as 4nm 4f •<•*•» fcl ~ fi* s*U|Mli i Immh kr«U v ptrs«Mt. m*.- \ * * * Hannu Heine Ewers: Stanislave (Is kuj iff* "Diš BtKiMMn") —Po«lov«nU Tmi. Tedaj je našel nekaj, kar ae mu je zdelo uporabljivo, osobito, ker mora grofica •poznati, da je bilo nekaj na tem resničnega. In potem naj tudi drugo velja. Zato je izprego-voril z občutkom in s fino dostojnostjo naj-prvo nekaj fraz, da se je dolgo boril in da mu skoraj poči srce. Toda navajen je pač velikega življenja in zagotovo ve, da ne more ničesar več pogrešati. Z njegovim premoženjem izhaja komaj sam in niti zdaleka ne bi zadostovalo za grofičine zahteve. Oba sta tako navajena razkošja in komforta in sleherna reč, ki bi se ji mogla odpovedati--in nekoč bi se tako in tako morala ločiti, in ravno zaradi tega gre sedaj, da ne bo slovo še bolestnejše. Kakor\edno je mislil v tistem trenutku na to kar je rekel; prepričan je bil, da je grofica vsaki zlog vzela za resno. Molčala je; tedaj je položil roko okoli nje. Nekoliko je povesil zgornje ustnice, samo ie par besed — ne jokat usoda — nasvidenje — vzdihljaji in goizc--tako in potem bi bilo dobro. Toda grofica se mu je izvila. Visoko se je zravnala in ga je pogledala naravnost V obraz; potem je rekla mirno: VVincenc nama bo dal to, kar potrebujeva." Ničesar ni mogel izpregovoriti, Obstal je nem, strmel je vanjo in grgral polovične besede: "Ka —? — Ti si ja blaz--" Toda ona ga ni več slišala, stopala je počasi proti gradu. In tako gotova si je bila svoje reči, tako zelo je verovala v vsemogočno grofoyo ljubezen, ki ji bo tudi to žrtev, največjo, prinesla — tako trdna je bila v svojem neomajnem zaupanju, da se je obrnila na atopnicah in mu smehljaje zaklicala: "Le ]>očakaj name!" Tako kraljevska je bila njena poslednja gesta, da ae je zdela Janu Olieslagersu ta žena skoro zopet dražestna. Hodil je gor in dol v mesečini, gledal je grad, če vidi pač katero okno razsvetljeno. Toda videl ni nobeno, del je čisto blizu, da sliši kakršnikoli govorico, krik, histerično ihtenje. Toda allial ni nič. Niti trenutek ni mialll iti notri, imel je inatink-tivno odbijanje od vsega, kar je bilo neprijetno. Pretehtaval je le, kako bi ukrenil, da ae znebi te ženske, če bi bil grof res toliko nor, da mu jo podari z denarjem vred. Kako bi se je iznebil, ne da bi bil grob in surov. Parkrat' ae je zaamejal, komičnost vae stvari mu je vendar le postala Jasna. Alt močan ni bil dovolj, da bi jo užival. Potem se je dolgočasil; ko je pretehtal vse od vseh strani, pa vendar ni našel rešitve — je izgubljal bolj In bolj zanimanje. In konečno, potem ko Je ure in ure taval po samotnem parku, mu je bilo, kakor da se vse to njega prav nič ne tiče. Kakor da se je to zgodilo že pred neskončno dolgim časom, ali kakršnimkoli drugim pa ne njemu. Samo zdehal je, potem je šel v grad, po dolgih hodnikih in stopnical v svojo sobo. Slekel se je, zažvižgal Je poullčnico in se Je vlegel v posteljo. Zgodaj ga je zbudil služabnik, rekel Je, da je avto pripravljen in mu pomagal pri pospravljanju. Jan Olieslagers ga ni vprašal po gospodi, pač pa se je vsedel, da bi napisal grofu pismo. Tri pisma drugo za drugim — toda zopet je vsako raztrgal. In ko je voz dr-dral po parku, ven v Jutranjo meglo, je zavzdihnil odrešijjoči "hvala bogu!" • ' e • Potoval je v Indijo. Sedaj nI pisal nobena karte. — Toda po poldrugem letu Je prejel pismo, ki j« romalo mesece za nJim. Ovitek Je nosil njegov pariški naslov napisan od grofa, pismo ca je naznanjalo tiskano naznanilo grofičine smrti. Jan Olieslagers je takoj odgovoril, napisal Je lepo, pametno pismo, s kate- rim je bil zelo zadovoljen. Ničesar al ni odpuščal in vendar je bil odkrit in brez zadržka, bilo je piamo, ki je moralo napraviti že vtia, za katerega je bilo namenjeno. In občutil je nekako zadoščenje, ko ga je vrgel v poštni predal, tako, kakor da bi napravil veliko delo. Toda odgovora ni prejel nikakega; šele eno leto pozneje, ko je bil že mesece v Parizu, ju prejel drugo grofovo pismo. Bilo je kratko, toda odkrito, skoraj prisrčno, kakor v prejšnjih čaaih. Grof ga je prosil pri njunem prijateljstvu, naj pride takoj ko mogoče k njemu v Ronval. Tiče ae po-alednje grofičine volje. Jan Olieslagers je obstrmel, zakaj kaj pristnega to potovanje gotovo ne bo vsebovalo. NHI nobene sledi radovednosti za izhod te družinske drame ni občutil, ki je zdavnaj že šla mimo njega. Bila je rea aamo ostanek prijateljstva izza mladih let, če se je konečno vendar odločil za to. Grof ga ni pričakoval na kolodvoru. Ali služabnik, ki ga j« peljal v grad, ga je prosil, naj pride takoj v biblioteko, kjer ga grof pričakuje. Jan Oliealagera ae je zavedel, da mu to bivanje na gradu ne bo pripravilo nikakega veaelja. Tako ni šel takoj k grofu, podal ae je z občutkom, da doživi vae neprijetno še vedno prekmalu, v svoje sobe, ki mu jih je pokazal komornik, kopal ae je prav počasi, se preoblekel, in si je pustil, ker je postal lačen, pri-neati jedi v svojo sobo. Bilo je že zelo pozno zvečer, ko se je odločil poiskati svojega prijatelja. Našel ga je sedečega pred kaminom. Nobene knjige, nobenega čaaoplaa ni bilo v bližini, In vendar Je moral že ure in ure aedeti tu; vae polno cigaretnih oatankov je ležalo pred njim v pepelniku. "Ah, tu ai konečno," ga Je tiho nagovoril, "že dolgo čakam nate. Hočeš piti?" Ta pozdrav j« bil Vlamcu prav simpati-čen in. trčil je a prijateljem. Tri, štiri kozarce težkega burgundca — in našel je zopet avojo staro sigurnost Puhal je cigaretni dim v ogenj, in se Je prav prijetnega počutil v širokem klubnem naslonjaču. In donelo je skoraj blagozvočno, ko Je dejal: "Ko pripoveduj!" Ali takoj je obžaloval ta avoj naglas, postal je skoraj sočuten, ko je zaslišal skoraj boječe besede: "Oprosti--toda, ali mi nočeš pripovedovati rajše ti preje." Tedaj je bil Jan Olieslagers na tem, da je postal sentimentalen, da se opraviči — mea culpa. Grof ga je obvaroval tega. Predno je mogel drugi izjecljati le en zlog, je zopet pričel: Ne, ne! Oprosti ml, ne mislim te mučiti. Stanislava ftii je tako vse povedala." Nekoliko nesigurntfje ponovil Vlamec: "Vse ti je povedala?" ' "Ja, seveda, ko je prišla od tebe iz parka. Konečno — bi ai to Ishko sam sebi povedal. Bflo bi ja čudež, če je ne bi ti ljubil." Prijatelj ae je premaknil na svojem stolu. "Le molči. In da je morala ljubiti tebe, je bilo ravnotako naravno. Krivda je bila torej moja; takrat te ne bi smel sem povabiti. Tako sem oba onesrcčil. — In še sebe povrhu. — Oprosti mi." Vlamcu je bilo zelo neprijetno. Ravno dogorelo cigareto je vrgel v ogenj in si Je prižgal novo. "Stanislava je dejala, da sta se ljubila. Prosila me Je, da vama dam aredatva, ki Jih ti niai imel. Ali ni s tem atorila nekaj velikega?" (Dalj« prihodnji*.) Vjačenlav ftiškov: Na razstavi v Moskvi K a* Jan je korakal skozi Moskvo zaziban v Mimike sanje. Spredaj je igrala godba In vihrala rdeča zaatava. množica je viharno pozdravljala. Glej Jo, Moskvo pravoslavno, ah, ah! Koliko časti izkazujejo dandanašnji kmečkemu stanu.... Potem so Jih na-tlačili v električno železnico: Aviga-švsgs — ksko to gre! Dolgo so bc vozili, na zadnje |w no jim le rekli: lzntopite! Peljali so jih v le|>o hišo, prav spotohno Je izvledsls. Vodnik je dejal: •Tovariši! To je kmečki dom. in tu bon te prenočili. L« noter v d vi-galo — ne bojte ne! Oni. ki no mlajši, lahko gredo peš po stopnicah navzgor." Kanjan sicer ni bil tako nUr, a zakaj hi šel pe*! Na s. treba je vse v redu oi(le-dati. Porinili so ga v neki kur-nik. in Je nenadno zletel navzgor. Kanjan sr j« od kraja prmtrsSil In celo z«vpil: "Stoj! Ustavite no! Nismo zato prišli, da nsn i-mate za norce!" A vse se je — je vse bilo, da se Je človek narav, nost nerodno počutil. Glej ga no, tudi kašo z maslom so pripravili. Imenitno! Se pijačo, kmečki kvas, so prinesli. Pa tako dober, kakor ga nikoli ne skuha žena doma. Potem se je zopet prikazal vodnik: "Tovariši! Izvolite v npalnieo! Prosim!" Tudi v spalnici je Kasjan na široko odprl o-čl. Nikoli še ni videl toliko postelj, in vse so žarele kakor srebrne. Odeje so bile nove in pisane. In ta čistota. ah, ah! Kasja-nu Je celo neprijetno postalo v želodcu. Hotel je pljuniti, a nI vedel kam: tla so se naravnost lenketsla. 'To pa Je že od sile!" — je pominlil, "kakor na ledu je tu treba hoditi!" Gledal je in gle-dal ter na tihem pljunil sosedi v binsgo: "Saj itak ima samo ne-nnago notri!" je mlalil.... Kmetje so ne pričeli slačiti. Kasjan je vrgel kožuh na tla in se Je vlegel poleg svoje |k>stelje. "Kanjan. kaj ti Je?H so mu zaklicali. "Zakaj pa imaš postelj?" "Nisem vajen." Je odgovoril. — prenovo je vse. še umazal bom." Nspnsled p« se je vendar osoko- hvala Bogu — srečno končalo.! lil. Slekel je hlače, si jih vtaknil Red p* so res imeli v tej hiši. Preden so ne utegnili kmc« ki de. legati umiti pa si počesati brade, no jih poklicali na večerjo. Prsv |hh» vzgUvJe; dvanajst červon- cev je bilo zašito notri — f* «e je vlegel. "No," si Je xamrmral Iv brado, "po mestih pa res ima- od.ko: v»*k Je dobil »voj jdali ns vsako postelj, a pri nas, krožnik, vilice, nož. Tako »nainolna kmetih — da bi jih vrag! še za plenice otročičkom nimamo patna." Sladko je zaspal in mislil: "Hudo zdaj spoštujejo kmetovalce, in najboljše je to, da vse Imamo zastonj." Zgodaj so se napill čaja, in jih je električna zopet potegnila križem vse matuške Moskve. Zelo dolgo so se vozarili in naposled priapeli naravnoat na raz-atavo: "Desetletnica Sovjetske Zveze republik." Razstava sama je bila seveda brez pomena. No, kaj ima človek od tega, da so s peskom posuli stezice, nasejali travico pa cvetlice in postavili bog ve koliko kurnlkov? Vse to ni vredno piškavega oreha. Znano je. da ne vedo v mestu ljudje, kaj bi počeli od samega časa: predobro se Jim godi. A Kasjan je imel glavo na pravem topori-šču in mislil samo na Moskvo: treba je bilo izkoristit! priliko, če se mu Je že posrečilo priti v pr«»tolico ... Vsi skupaj so se potikali kmečki delegati po raaata-vi. Spredaj Je šel neki dedec v o-čalih in z dolgo palico pa je vse tolmsčil. Kdo bi poslušal vse. kar je rszkazoval! Saj itak ne bi Kasjan ničesar razumel: naposled se je tbal, da ne bi znorel. Nepoznani stroji so sukali težka že-lesns kolesa, dvigali soparo in se kadili. Kladiva so tawo brnela, da je bilo strah. Kaj. če bi komu slučajno nogo odtrgale? Kasjan je korakal najzadnji in ni ma- PROSVETA TOREK, 22. APRILA ral poslušati: rajši se je venomer oziral nazaj, da ne bi izgubil izhoda. Hudo se je naveličal dolgočaanega potikiuija. Stopil je naposled k vodniku in ga naprosil: "Tovariš glavar! Pokaži no meni, kje imate dva funta težko uš? Pravili so pri nas na kmetih, da so jo tudi pripeljali na razstavo.. ." Vsi so se zaame-jali, a glavar se sploh ni zmenil Kasjanove besede. "Sedaj, tovariši", je rekel, "pokazal vam bom, kako učinkuje umetno gnojilo na letino. Potem bomo ogledali plemensko živino in kure. Tu se prične poljedelska razstava." "Poljedelska?" je vprašal Kasjan. "Naj se gre solit! Itak sem ae naveličal kmetovanja! Denarja mi rajši dajte, da ai kaj kupim!" Počasi je zaoatal, stopil atran in naposled izgubil avojo družbo. Zavohal je pečenko in se apomnil, da je lačen. Zagledal je črnkaatega človeka z dolgimi brki v tatarski noši: čepel je na tleh in obračal janca na ražnju. Okoli je stalo več goapodov in hlaatalo pečenko. "Bog pomagaj, rojak!" je prijazno rekel Kaa-jan. Na razstavo so me poklicale oblasti. Saj veš, da smo zdaj kmetje hudo v pasteh. Odreži mi no, prijatelj, bolj izdaten kos, prav masten naj bol" "Koliko hočeš 1. Imaš denar?" "Kaj? Denar?" ae je začudil Kasjan. "Glej ga neeernika! Kako se ti upaš od mene zahtevati denar? Jaz sem kmečki delegat? Nikar mi ne kaži stoj nož, aicer ae boš v ječi pokori! za avojo ne-sramnost. Mar ne veš, da imamo zdaj kmečko in delavsko vlado." Tovariš! Kaj pa razgrajate tu? Spodobno se morate obnašati!" "Kdo pa si ti, da boš učil kmečke delegate? Vlada me je povabila na razstavo!" Kaajan se je ozrl in sapa ae mu je uatqrf-la: "O, moj Bog! Stražnik- i« prišel." "Kje*je vaša akupina?" "Takoj," je odgovoril Kaajan in pokazal svojo izkaznico. je moja akupina." "Pri kateri skupini ste bili, vaa vprašam? Ijnate vstopnico?" Zaman ae je Kasjan upiral in trdil, da je pozabil vstopnico doma. Stražnik ga'Jc peljal proč. Ogorčen je mort}l zapuatiti razstavo. Dolgo je lakpl po meatu Kmečki dom in hudo jezen aunil s komolcem neko goapo, ki je pefjala palčka na sprehod. "Buržuji nesramni! Se kuika vlači po ceati!" Potem ae je vaedel v prazen voz električne Železnice In privlekel avojo izkaznico: "Ali si videl? No, potegni P Pa tudi tu ae nlao zmenili za njegovo čaat. Naposled se je vstavil pred krčmo, pomislil in stopil noter. Dolgo je razgrajal, nagajal, pretil in krčmar-Ju molil svojo izkaznico. Ta mu je naposled' vrgel,suho žemljo in prinesel bled čaj. Kasjan je ponosno srebal krop, žvekal kruh in se oziral: "Le poglejte, kako ima kmečki delegat vse zastonj T A kmalu je zagledal razcapanega kmeta: hodil Je in beračil, češ, da je pdgorel. Kasjan je pohlepno sešteval, koliko so mu dali ljudje za vboga Ime. No, to se je že bolj izplačalo! Drugi dan je Š4l Kasjan prav nerad na razstavo in kmalu jo je pobrisal. "Ura zamujena se ne vrne nobena! Treba je izkoristi ti priliko, dokler aem v Moskvi." Začel je po goatllnah, trgovinah in bogatih stanovanjih beračiti ter žalostno pripovedoval, kako je ostal bres krova. Na ta način je vsaj zaslužil. Naj le gledajo bedaki razstavo, če jih še ni pamet arečala! Ko so se spravljali delegati domov, je bil Kasjan bogataš. Kupil je pet funtov sladkorja, tobak, dleto, žeblje, koso: komaj Je vse privlekel na kolodvor. 1'Glej ga. prebiaanca!" so se čudili njegovi tovariši. "Saj je prišel kakor berač v Moskvo, še v posteljo se je bal vleči. No. kaj boš vdaj doma povedal? Saj nisi videl razstave! Kaj pa ai razumel. če si ae brez vodnika okoli potikal- Bedak! Potepuh T A Kasjan al je mlalil avoje. Doma ae je zbrala v njegovo bajto vaa vaa, da posluša o moskovskih čudežih. Kaajan se je svetil kakor polna luna. Dvanajst červoncev je prinesel nedotaknjenih nazaj in imel poleg tega še velik kup denarja v nedrih: še ni ga utegnil prešteti. Kranja-novs lens je srečno vsdihovata in se venomer prekrlževala. "Razstavo je rea Vredno ogledati r je pripovedki Kasjan "Ribo kita imajo tam v ribniku: »edi in t repom miga Potem sem Še videl kravo. Tako tenke noži-ce ima kakor koza in kosmata je kakor ovca. Roge pa ao ji z ma-hovino poraatli. Ne vem, če bo kaj prida ta zverina...." Kmetje ao na široko odpirali oči, Kaajan pa je nadaljeval: "A najbolj mi je bilo všeč, da smo zdaj, kmetje, tako v čistih. Le poglejte, kaj sem vse dobil: sladkor, žeblje, dleto, tobak, vsake stvari. Cim sem se prikazal na razstavi, Ufkoj so mi nabasali polne žepe. Vsi ao videli, da pride kmečki delegat na vladno povabilo. To reč — in Kaajan je iz biaage privlekel novo rjuho — pa aem dobil v Kmečki goatilni, kjer amo prenočili. To pa je žlica: za spomin so mi jo dali. "Le vzemi, Kasjan!" ao mi rekli, "kmetje zdaj vae dobijo zastonj". Hotel aem si vtakniti v žep še brušen kozarček, a nisem utegnil; prehitro so ga pospravili natakarji, da bi jih strela!" Junak r romana pred ega Te dni zanima rimsko javnost aojenje nekemu pciigalcu in morilcu, ne toliko radi osebe same, temveč zato, ker je znani pesnik in "junak" Gabriele d'Annunzio v neki zvezi s tem procesom. Pred štiriindvajsetimi leti je ljubil pastir Antonio de Silve-stro iz trga Fondi mlado kmečko dekHeo z imenom Driada. Toda deklica ga je odklonila. Ali iz maščevanja ali samo iz jeze, to bo šele pokazala sedanj razprava, par dni kasneje je Antonio de Silvestro zažgal hišo mUMen-ke, Driada, njena mati in ie dve sestri so našli smrt v ognju. Požigalec je takrat ušel'in nihče, ni vedel kje da je in kaj da je ž njim. Odiel je v druge kraje, Živel pod tujim imenom, celo olenil se je in ima Iri sine, ki ao val ie v dobrih službah. Toda zgodil ae je slučaj in sedaj po štiriindvajaetih Istih so ga odkrili, zaprli, ter postavili pred aodišče. Njegova ie precej ugledna rodbina je postala črez noč morilčeva rodbina. Do tu bi bila vsa stvar še precej vsakdanja, toda takrat pred štiriindvajsetimi leti je takrat še dovolj mladi italijanaki pisatelj in pesnik, ter "narodni ju-nalt" po vojni, Gabriele d'Annunzio uporabil ta motiv za svoj roman. In iz Antona de Silvestra je postal "gozdni človek", ki zažge hišo avoje "gozdne* deklice" in ko hiša gori, pa zapoje avojo veliko ljubavno pesem Skratka d'Annunzijev roman je postal priljubljeno štivo hladih ljudi Celo v nekem avojem poznejšem delu citira d'Annunzio: "Hotela bi, da aem ljubljena kakdr Driada...." ■ Toda aedanji proces dokazuje, da v bistvu vaa atvarnoat Anto-nijevega zločina drugače izgleda. Na vprašanje sodnika, da li je resnica, da js pel ko je gorela hiša. / "i i ■ i. "Ne, saj nisem neumen!" odgovarja Antonio de Sivestro. "Ali je res, da ste držali vrata, ko je hiša gorela in je Driada poskušala uiti," ga vpraša sodnik, držeč se d'Annunzijeve knjige. "Ne, to ni res, Driada se je zadušila najbrže zato, ker se je prepozno zbudila," odvrne prostodušno kmet. * In tako vprašanje za vprašanjem. Nikjer se ne sklada s fantazijo italijanskega poeta. Skoro četrtstoletja je preteklo od dejanja, za katero se mora sedaj zagovarjati, še leto dni in stvar bi zastarela. Toda ironija usode je hotela drugače. A Gabriele d'Annunzio? On živi svoje razkošno čudaško življenje v eni najlepših vil Garskega jezera; kakor v pravljici izgleda njegovo prebivališče. Četa njegovih "arditov" s pohoda na Reko mu služi, a s torpednim čolnom se vozi po jezeru, medtem ko njegov junak Antonio de Silvestro sedi na zatožni klopi. In javnost se z zanimanjem vprašuje dali bo vsemogočni pesnik prosil za pomiloščenje svojega junaka. In ako bo pomiloičen? Dali bo potem pesnik svojega junaka povabil v park svoje divne vile, da i njim skupaj v meniški kuti, katero Gabrielo d'Annunzio tako rad obleče, objokuje svoje divje življenje in njega grehe.... Malo j Hi je, ki poznajo Gabri-ela d'Annunzia, da. bi verovali v to.... PISMO TREH JUGOSLOVANOV • Violi Učitelj razlaga v šoli: V starih časih so bili v teh krajih neizmerni gozdovi, v katerih je bilo polno divjih medvedov. Ko pa se je tudi začela razširjati civilizacija, je bilo medvedov vedno manj, tako, da so danes že popolnoma izginili torej Francek, kaj misliš ti, kaj je civilizacija? "Ci-vi-lizacija je — ci-vi-li-za-cija je bolezen, na kateri ao po-crkali vsi medvedi v naših krajih." • Velika žalost Gospodarju je poginil pes, v veliki žalosti se obrne k svoji ženi, ter ji ves nesrečen potoži: No, sedaj imam samo še tebe...." KOLEDARČKI Na rokah imamo še nekaj Koledarčkov S.NJPJ. in stanejo po 25c komad. Kdor želi imeti enega ali več, naj hitro pošlje naročila zanj. Imamo le še kakih 50 komadov, torej hitite. Naročila je poslati upravništvu Prosve-te, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, m. AgWraJto za "fromV! GOSP. PET AR RESKOVAC Javni Bilježnik, Parobrodarska i Osiguravajuč* Agencija, 1526 Page Street, N. S., Pitts. burgh, Pa. • Stovani gospodine:— Pošto- amo kroz vašu poslov, niču putovali u staru domovina na posjet i sretno se povratili u Ameriku, i jer smo u svem ima-li ugodno putovanje i posluhu, bez išta spomin jemo u potankosti o sjajnoj i dobro j podvorbi, ne možemo propuatiti ovu prilil ku da Vam se ne bi zahvalili na vašoj lijepoj i točnoj posluzi. Kako Vam je poznato, putovali smo Cunard Linijom na ori-jašu "AQUITANIA", a deveti dan bili smo več u Zagrebu. Hrana na parobrodu, a da ne spominjemo dobru čašicu) bilo je to s ve izvrstno i obilno. Nijc nam u onim kratkim i ugodnim časovima faljeto ni naše milo-zvučne pjesme. Kad 8190 došli u Cherbourg, *bili smo veoma dostojno dočeka-ni po Cunardovoj Upravi, a tako isto kada smo prispjeli u Pariz. Najprije su nas zaveli u svoj hotel i dobro pogostili, a nakon gozdbe, postavili nas na automo-bile i prevažali po cijelom mje-stu, ma da nije nitko ntšta tre* bao platiti za taj cijeli luksus. Ne možem promašiti spome-nuti ni to, da ste nam Vi dobro izhodiii i pribavili sve putne is-prave, a u Neto Yorku smo bili lijepo dočekani po vašem za-stupniku od hotela gdje amo prenočili, a odavde posvema spremljeni, spračeni na paro-brod, da nismo nigdje imali ni-kakovih neprilika na .putovanju. Mi Vam se zato ovimo najli-jepše zahvaljujemo na vašem lijepom i uspješnom radu, te najtoplUe prelporučujemo vašu poelovnicu svakom našem zem-ljaku ko j i želio koga svoga do-premiti u Ameriku, ili koji želi putovati u stari kraj na posjet, ili kako mu drago bilo. Uvjereni smo da če svatko, tko bude, putovao kroz vašu a-genciju, ili se bude služio va-šom poslovnicom i poštenim radom, bilo glede Javno-BiljeŽ-ničkog ili parobrodarskog posla, biti nadasve zadovoljen, kao što amo bili mi i s vi ostali koji su s nama kroz vašu agencij u putovali. , Da ste nam zdravo, te ostaje-mo vaši zahvalni, štovanjem, Marko Cu*ič, Paval Buranovič, Tomo Markeftic, Hrvatski trgovci u Pittsburgh, Penna. _—(Adv.) Ali sta naročeni na dnevnik "Prosteto"? Podpirajte svoj list! t^jnnnu'^ Tiskarna S. N. P. J. ' SfKXIU VM ' 'rV ' V TISKARSKO OBIT SPAlAJOt« DELA Tiska vabila sa veselice in shode, vixitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nem-. . Ikem, angleškem jeziku in dragih .VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA ,V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila daje vodstvo tiskana. Cene zmerne, unljsko delo prvt vrsta. PIKU pa iafonsadje m S. N. P. J. PRINTERY M67-59 So. Lawndale Avenoe " " ' ~ * CHICAGO, ILL. TAM 8E DOBI NA 2ELJ0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA