$r*«ija vsak četrtek In «»tja s poštnino vred ali * Mariboru s pošiljanjem oa 'tora za celo leto 32 din., pei leta 16 din., četrt leta I d ta. Icven Jugoslavije H din. Naročnina sepoilje q* «pmvntžtvo .Sloven-éego Oospedarja" v Ma-MK»n, Koroška cesta 5. tMl se dopo^ia da ed-casia se pla-
Posameima Številka slame I CO sKi».
PoStnlna plačana v gotovini.
Naroči Čuje v naprej. To5«íon interurban št. 113.
l;st ljudstvu v pouk m zabavo
Uredništvo Je v Martbon*
Koroška cesta št. 5. Roko» piši se ne vračajo, Uprav-ništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Cene Inseratom po dogovoru. Za večkratne oglas« primeren popust Nezaprt* reklamacije so poštntM
proste. Čekovni račun poštnem, urada Ljubljana št. 10.603.
Telefon interurban š». 115.
, I
»O iterilka, MAP!
•"■"—TT"*"' * ft"™**
- - .....■^.ie-.iti.x'yqpjKi^.g«--v.-.Kfrr.-J-
dne septembra 1
i«tnilK*
Dva tabora.
Ko so pred dolgimi desetletji vodili Srbijo dvorjani, oficirji in pa politiki, ki niso imeli prav nobenega stika z narodom, se je korupcija in zloraba oblasti tako strahovito razpasla, da je moral reči eden od ljudskih voditeljev, da v Srbiji ne bo prej reda in poštenja, dokler vsaj enega ministra ne oderejo in njegove kože ne Obesijo na skupščinsko steno. Tedaj se je proti vladi, ki je ljudstvo samo izrabljala ter zasmehovala vse njegove upravičene zahteve, dvignila radikalna stranka in njeni ustanovitelji so spravili na zborovanje v Banjici stotisoč srbskih seljakov. Zahtevala se je sprememba ustave in vlada se je morala tej zahtevi tudi udati. Radikalna stranka je bila tedaj ljudska stranka, vodila je pravo ljudsko politiko in zato je tudi toliko dosegla. S časom in celo prav hitro je pa začelo kopneti poštenje in umevanje ljudskih zahtev na vodilnih mestih, stranka je prejemala iste korupcijoniste, proti katerim se je poprej borila in danes je ta stranka tako daleč, da je za njeno politiko glavno vprašanje, kako bi se dalo rešiti Pašiča, njegovega sina Radeta, bivše ministre Lazico Markoviča, Velizarja Jankoviča in vse druge, ki so si na škodo naroda nagrabili v politiki velikansko premoženje ter so vedno hujše izrabljali oblast.
Omadeževani prvaki radikalne stranke se danes posvetujejo, kako bi z najetimi in podkupljenimi pristaši povzročili nerede ter se zopet prerili do oblasti. Radikalna stranka se je pod Pašičevim vodstvom odrekla pravi in pošteni ljudski politiki in ljudstvo nastopa proti njej. V zadnjerii desetletju nekdanje Srbije je ljudstvo v politiki vedno manj odločevalo in šele po več letih skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev je prava ljudska politika zavzela veliki razmah in sicer v pravem pomenu besede pri Slovencih in Hrvatih. Zadnje državnozborske volitve se lahko imenujejo pravo narodno glasovanje. Po duhu in želji ljudske politike so dobili Slovenci, kakor tudi Hrvati enotno politično zastopstvo. Od srbskih volilcev je sicer Pašič s svojo radikalno stranko odnesel večino, a ta večina mu ni bila poverjena za vedno in prostovoljno, ampak s svojimi agitatorji si jo je izsilil in prigoljufal. Slovensko in hrvatsko ljudstvo je že večkrat sijajno dokazalo, da je zavedno, prostovoljno ter zaupljivo poverilo svoje vodstvo in svojo politiko stranki, ki je pri volitvah dobila do malega vse mandate, v Srbiji pa Pašič že dolgo časa vedno manj doseže s svojimi pozivi na ljudstvo. Ko je bil še na vladi in je od kralja zahteval, da se mu poveri razpis volitev, je na shodu v Bjelini v Bosni me-3to pričakovanih stotisoč, spravil skupaj le pičlo število poslušalcev in še ti so bili po večini podkupljeni in s silo prignani na shod. Tedaj je Pašič grozil s krvjo
in ko je na shodu v Beogradu to še y izdatnejši meri ponovil, je bil obisk shoda še slabe j ši in naravnost neznaten za tako veliko mesto.
Pašič—Pribičevičevi pozivi pri ljudstvu zato nimajo odziva, ker odklanjata ta dva politika sporazum, ki je od Srbov vedno bolj zaželjen, ko se tako pogosto in tako veličastno izraža in priporoča od strani Slovencev in Hrvatov. Od nastopa sedanje vlade pa do zadnjega velikanskega zborovanja Radičeve stranke v Zagrebu so vpili Pašič—Pribičevičevi pristaši, da je vlada odvisna od Radičeve milosti, ko je pa na zagrebškem zborovanju Radič naznanil vstop hrvaških poslancev v vlado, se je pa to vpitje in laganje v toliko spremenilo, da čita-mo sedaj po Pašičevih in Pribičevičevih listih, kako bo Radič druge člane vlade samo izrabil ter državo spravil v največjo nevarnost. Tako in podobno vpitje je od prvega početka najostudnejši izrodek pokvarjenih in brezvestnih politikov in ljudskih sleparjev. Prejšnja Pašič—Pribičevičeva vlada se je držala samo vsled tega na površju, ker so bili Radičevi poslanci doma meneč, da v Beogradu nimajo delati s kom sporazuma. Ko je pa Hrvatska republikanska seljaška stranka začela posnemati našo Slovensko ljudsko stranko, ki že od nekdaj zasleduje z vso odločnostjo pot sporazuma, je bilo pa Pašič—Pribičevičevega vladanja konec. Prej od Pašič— Pribičevičeve strani nihče ni dejal, da živi vlada od Radičeve milosti, ko je pa sedanja vlada prvič stala pred vsemi poslanci beograjskega parlamenta in je dobila doslej največjo število glasov, se je pa naenkrat začelo lagati to, kar bi se dalo reči z vso upravičenostjo glede prejšnje vlade.
»Državna politika« Pašiča in Pribičeviča je hotela, da postanejo Slovenci in Hrvati »manjši od makovega zrna«. Tej politiki se je od prvega početka najodločnej-še upiralo slovensko in hrvatsko ljudstvo in končno so začeli tudi uvidevati, da države ne tvori in ne vzdržuje sila, ampak sporazum in da sta Pašič in Pribičevič protiljudska politika najslabše in najnevarnejše vrste. Srbski kmetje niso pozabili, kako se je tudi v Srbiji nekdaj vodila prava in poštena ljudska politika in danes imamo že dva ostro ločena tabora v Jugoslaviji: Pašič—Pribičevičeva politika na temelju nasilja in prava ljudska politika Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju sporazuma.
Tridesetletnica bralnega društva v fornji Radgoni.
»Slovenski Gospodar« je v obširnih člankih poročal o ustanovni slavnosti in o slovesni proslavi deset-
letnice Kmetijskega bralnega društva v Gornji Radgoni. Doslednost zahteva, da tako ravna tudi o proslavi tridesetletnice tega društva.
Tridesetletni jubilej tega velevažnega kmetskeg.: prosvetnega društva se je v nedeljo, dne 14. septembra obhajal na slovesen način. Predpoldne je bila cerkvena proslava društvenega jubileja. Poslanec dr. Hohnjec je imel pridigo, v kateri je razpravljal o važnosti prosvetnega dela med ljudstvom ter tolmačil prava načela katoliške in slovenske prosvete. Potem je služil slovesno sv. mašo za žive in rajne ude bralnega društva.
Popoldne je bila v društveni dvorani v Posojilnici svečana proslava tridesetletnega jubileja. Dvorana je bila polna, da ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev. Poleg domačinov, ki so bili zbrani v jako velikem številu, so prišli zastopniki katoliških prosvetnih organizacij od Sv. Juria na Ščavnici, od Sv. Križa pri Ljutomeru, od Sv. Benedikta v Slov. gor, iz Veržeja ter tudi iz drugih krajev. Predsednik društva, g. kaplan Sajovic se je po pozdravnih besedah, ki so vejale navzočim, s hvaležnostjo spominjal umrlih udov in odbornikov društva, zlasti vrlega, za vse dobro vnetega in delavnega Janka Pelcla.
Poslanec dr. Hohnjec je v slavnostnem govoru orisal prosvetno gibanje med slovenskim ljudstvom, koje je med narodom vzbudil naš veliki Slomšek z znanim klicem: »Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, rodovom tujim vsi prodani!« Slomšek je uvidel, da bi se duševno spanje našega ljudstva moglo pretvoriti v smrtno spanje, iz katerega se naš narod ne bi probudil nikdar več. Naš mali narod mora živeti od duha. Njega ne more vzdržati ne številnost njegovih članov ne bogastvo, ne materialna sila. O našem ljudstvu velja ono svetopisemsko načelo: »Duh je, ki oživlja«. Duh pa živi poleg milosti od resnice. Zato so vsi pravi prijatelji našega ljudstva, ki so postali dediči prelepih Slomšeko-vih načel, širili med narodom izobrazbo ter so v to svrho zasnovali primerne in potrebne organizacije.
Dr. Hohnjec je potem obširno razpravljal o zgodovini gornjeradgonskega bralnega društva, ki je bilo ustanovljeno 16. septembra 1894. Številni dopisi v »Slovenskem Gospodarju« dokazujejo, s kako velikim; težavami se je moralo vojskovati mlado društvo. Ni mu samo nasprotovala dosedanja nezavednost širjih ljudskih krogov, marveč še posebno sovraštvo nemškutarjev pod vodstvom znanega orehovskega Bračka. »Slov. Gospodar« je v svojem broju od 4. oktobra 1894 posvetil uvodni članek nasprotnikom gornjeradgonskega bralnega društva. V tem članku piše: »Najbolj se jezi in najbolj hujska proti bralnemu društvu orehovski Brač-ko. Pri njem je to čisto naravno. Kajti od sedaj naprej je bojni klic: Tu Bračko, tu bralno društvo. Očitnih
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
25
Nemi in preplašeni sta obstali ženski ter zrli na sledove davne, skrivnostne žaloigre. Kdo so pač bili tile uibogi ljudje —? Kaka nesreča jih je doletela —? Koliko let že leže tu njihove kosti, nepokopane, preble-dele in preperele —?
Ino je streslo —.
Ali ni nje in njenih prijateljev, ki so jih uporni mornarji nameravali izpostaviti na tem pustem, nego-stoljubnem obrežju, — ali ni njih samih čakala morebiti enaka usoda —?
»O, Ine —, Ine —!« je tužno zajavkala Barba, ali od strahu, ali od sočutja, ali iz dolgega časa, kdo ve.
Ine jo je nekaj časa molče poslušala, nato pa je ne-potrpežljivo zacepetala.
Kaj je pomagalo javkanje in tugovanje in misel na negotovo bodočnost! Trenutni položaj je zahteval vso krepko voljo in odločnost!
»Molči že vendar, starica!« ji je zapovedala. »Saj nisi otrok! S svojim tarnanjem le še poslabšaš najin že itak dovolj nesrečen položaj!«
Z negotovim, drhtečim glasom je končala. Prav nič tako pogumno ji ni bilo pri srcu, kot so donele njene besede. Oče in njegov prijatelj izgubljena v pragozdu, Clayton, njihov edini zaščitnik, kdove kj l.dove kedaj se vrne -r-! Sama je z boječo ženico —.
Brezup se je je loteval —.
Pa treba je bilo vsaj nekaj storiti za brambo.
i Kmalu je našla, da imajo vrata tudi znotraj^ klju-, čavnico. Koj jih je skrbno zaklenila.
Našli sta tudi zapah. Težek je sicer bil za njune i slabotne roke, dvajset let ga že ni nihče premaknil in ujedel se je v svojo lego, pa z združenimi močmi sta ga po dolgem trudu končno vendarle položili pred duri.
Nato pa sta sedli in čakali —.
XIV.
Trzan reši življenje svojemu bratrancu C1 a y t o n u in gospodični Ini Porter.
Toliko novih in čudnih reči je Trzan tisti dan videl in doživel, da se mu je od samega čudenja že v glavi vrtelo.
Da so neznani ljudje res njegovega rodu, o tem ni dvomil niti najmanj. Seveda mu niso posebno ugajali, ti belokožci. Kolikor je dosedaj videl o njih, mu je rodilo prepričanje, da so prav taki krvoločneži kakor črnci, in hujši ko divje živali.
Vendar pa je opazil, da si niso vsi enaki. Pritlikavi Snake in njegovi tovariši so se odurno obnašali in nasilno, nosili so morilno orožje in so bili vsak hip pripravljeni koga ubiti. Te je sovražil.	!
Drugi pa, oba stara moža in mlajši v beli obleki ter obe ženski, ti so mu ugajali. Niso nosili grmečega orožja in mirno so se obnašali. Videl je sicer, da je mladi mož pobral samokres, ga skril pod obleko in ga pozneje izročil ženski, ni razumel njihovega obnašanja, pa že samo dejstvo, da so oboroženi mornarji prignali ne-oborožene ljudi na obal in jim grozili, že to je povedalo bistroumnemu Trzanu, da so eni hudobni, drugi pa dobri. Najbrž so ujetniki, je zasodil. Slične dogodke je , videl že med črnci.
Sklenil je, da bo mornarje skrbno opazoval, njihove ujetnike pa branil in jim pomagal, če bo treba.
Za sedaj pa so ga zanimale druge reči.
Predvsem se je čudil, čemu da sta stara moža odšla v džunglo in čemu je šel mlajši za njima.
Da bi se ti beli ljudje utegnili v pragozdu izgubiti ali da bi je utegnila zadeti nesreča, na to seve ni mislil. Zanj je bila pot po džungli prav tako zanesljiva in varna kakor za nas glavna ulica velikega mesta.
Pa vkljub temu je sklenil, da pogleda za njima. Radoveden je bil, beli ljudje so ga zanimali, rad bi bil videl, po kaj so šli v pragozd. Ženski sta bili varni v koči, mornarji so odveslali s čolnom na ladjo. Tu n& obali ga trenutno nihče ni potreboval.
Skočil je v veje in pohitel za mladim belokožcem.
Ni ga bilo težko najti.
Iz daljave sem so se še čuli njegovi klici, seveda jih je ujelo le bistro uho Trzanovo, in dovolj razločno sled je tudi pustil za seboj.
Kmalu ga je našel.
Ob deblu je slonel in si brisal potno čelo. Ves zdelan in utrujen je bil.
Trzan je pocenil za gosto vejevje in napeto opazoval svojega belega rojaka.
Od časa do časa je še zaklical, pa vedno slabeje in obupneje. Trzan je uganil, da menda kliče tovariša.
Že je hotel stopiti k njemu in mu povedati, da išče v čisto napačni smeri — videl je sled obeh starih mož malo prej v goščavi —, ko zagleda nedaleč v stran rumeno gibčno žival, ki se je plazila proti belokožcu.
Šita je bil, leopard
Trzan je čul rahlo šuštenje trave in čudil se je, kako da se mladi mož ne gane.


25. septembra 1924.
Bračkovih pristašev Slovenci ne bodo spreobrnili; p;: jih tudi ne marajo, ker jim za take ljudi prav nič ni. A ostalim kmetom, ki so dosedaj okoli blodili, kakor izgubljene ovce, ne vedoč, kam bi se obrnili in komu b: verjeli, dajamo to pomisliti: Kaj more Bračko ponujati? Nič. On je sam vesel, če njemu kdo kaj ponudi. On nosi sicer sedaj še svojo slavo okoli, a vse je minljivo n; svetu, in tako tudi Bračkova slava. Kakšno zaslombc ima Bračko za prihodnjost? Nobene. On se ne more sklicevati na svoje znanosti, ker jih nima; on se ne mor. sklicevati niti na pošteno voljo, ker volje, kmetu kaj dobrega storiti, dosedaj še ni pokazal. Njegovo delovanje je le kruhoborstvo. Drugače pa je pri bralnem društvu. V njem si podajajo roke duhovni in posvetni gospodje in kmetje. Prvim stoji na strani učenost, slednjim pa znanje kmečkih razmer in potreb. Ti kmetje blagrujejo bralno društvo, ker so razumni in vedo, kako koristno bo bralno društvo delovalo. Ako bi o tem ne bili prepričani, ne bi bili pristopili k društvu. Vi ostali kmetje pa volite sedaj: Tu Bračko, tu bralno društvo!«
Kljub vsem velikim potežkočam je društvo med ljudstvom pognalo korenine ter je rastlo in se razvijalo in jačalo. Na občnem zboru 3. februarja 1895 se je ugotovilo, da ima društvo že preko 130 članov ter razpolaga s knjižnico, ki obsega nad 500 knjig. Pri tej priliki je takratni knjižničar, g. kaplan Košar, ki je že med' rajnimi, pa je imel za razvoj društva največje zasluge, pri pomnil: »Naj se čitajo knjige ne samo pripovedne, marveč tudi gospodarske vsebine, ker je vsakemu treba izobraženosti v svoji stroki.«
Napredovanje društva je bilo v tesni zvezi z obilnejšim pristopom mladine k društvu. Na občnem zboru leta 1901 se je moglo konstatirati veselo dejstvo, da se je za društvo začela zanimati mladina. In o priliki občnega zbora leta 1903 je »Slov. Gospodar« zapisal: »Posebno so pokazali naši vrli mladeniči in dekleta, kako se zelo zanimajo za bralno društvo in njegovo delovan je. Vera in narodnost danes gibljeta svet, z njima mora računati vsak razsoden človek, nju se mora vsak zavedati.«
Leta 1904, dne 25. septembra je bralno društvo na svečani način obhajalo desetletnico svojega obstoja in dela. Pri tej priliki je bila blagoslovljena društvena zastava. Pri blagoslovitvi je kumoval dvorni svetnik in državni poslanec dr. Ploj, govor pa je imel sedanji minister prosvete dr. Korošec, ki je bil urednik »Slov. Gospodarja«. Zanimivo je, da je politična oblast v nekdanji državi to zastavo kontumacirala, ker je na njej podoba slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Zastava se ni smela pokazati v javnosti. Še le sedanja država je odstranila ta značilni in škandalozni kon-tumac.
V poročilu o nadaljnem razvoju in delovanju društva je dr. Hohnjec omenil ime rajnega Janka Pelcla, ki ga je »Slov. Gospodar« v poročilu o proslavi društvene desetletnice imenoval »dušo bralnega društva«. Ta plemeniti mož v kmetski suknji je v istini bil duša ne samo bralnega društva, marveč vsega narodnega gibanja. S svojimi plemenitimi deli si je zaslužil, da ga ohranimo v hvaležnem spominu ter posnemamo njegovo požrtvovalnost in žilavo delavnost. Slomšek nas opominja: »Kdor svojih prednikov ne časti, njih naslednik biti vreden ni.«
Dr. Hohnjec je končno začrtal naloge društva v sedanjosti in smernice društvenega delovanja. Društvo je

Pravo
iMicht-ovo lilo i znamko Jeieif
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah l Pravo samo z imenom „S c h i c h t" in znamki)
, Jelen"!

izvršilo veliko narodno obrambno delo. Gospod župnik Josip Lončarič, ki je kot kaplan v Gornji Radgoni vneto in vztrajno deloval na društvenem polju, je v svojem pismu bralnemu društvu o priliki njegove tridesetletnice po pravici in brez pretiravanja mogel to trditi: »Št. IIj na severu in Sv. Peter na vzhodu sta rešila Slovenske gorice.« Ta naloga tudi v bodoče ne bo popolnoma odpadla. Na državnih mejah je treba več narodne zavesti, kakor po drugih krajih, ki ležijo v notranjosti države. Društvo bo torej svojo tradicij oneln o nalogo moglo in moralo vršiti naprej.
Državna meja nalaga društvu dolžnost živahnega, urejenega in vsestranskega dela že radi soseščine drugih držav. Po izobrazbi ljudstva, ki prebiva na meji, sosedje iz drugih držav presojajo kulturno stopnjo celega naroda. čim višja, globlja in širja bo izobrazba našega ljudstva na meji, tem boljša bo mednarodna sodba o kulturni vrednosti ne samo našega ljudstva, marveč tudi naših bratov proti jugu. In ravno ta ozir na naše hrvatske in srbske brate mora biti za nas nagib, da ne popustimo na polju ljudsko-izobraževalnega dela, marveč da to svoje delo poglobimo in razširimo. Čim višje, bomo dvigali svoj narod v prosveti in omiki, tem bolj bo naš zgled naše brate silil k temu, da vzamejo plug prosvete energično v svoje roke, ter začnejo po načrtu, temeljito in dosledno orati ledino ljudske izobrazbe.
Zbrano občinstvo, med katerimi so bile zastopane vse stranke, je govor dr. Hohnjeca sprejelo z velikim in vsestranskim odobravanjem. Predsednica Dekliške zveze, Nežika Osojnik je nato razločno in navdušeno deklamirala pesem, ki jo je za tridesetletni društveni jubilej sestavil g. Matija Žemljic, župnik pri Sv. Tomažu. Govorila sta še tudi g. Jakob Zemljič iz Radencev, ki je pred 30 leti kot mladenič govoril na ustanovnem shodu društva, in g. Janko čirič, ki je pred leti kot pe-vovodja požrtvovalno deloval v društvu. Za zabavo ob činstva je skrbel društveni pevski zbor, moški in mešani, ki je pod spretnim vodstvom g. Potočnika prelepo zapel celo vrsto pevskih točk. Tudi tamburaški zbor je dobro izvršil svojo nalogo. Cela prireditev je bila dostojna proslava tridesetletnega društvenega jubileja ter je na vse napravila utis, ki je vreden ljudskega kulturnega društva,
pon (mozlavec) in traminec, kojih večje ali manjše število -malorodnih trscv bolj zmanjša pridelek, kakor pri drugih sortah, smo izbrali eden roden in eden maloroden trs ter ju opazovali tri leta na njuno rodnost, odvzeli cepiče od vsakega rodnega, kakor tudi malorodnega trsa in s temi pocepili jK>dlogo Portalis. Podloge za rodne in malorodne vrste zgoraj imenovanih sort izvirajo od enega in istega trsa. Na ta način je vsak vpliv na izid poizkuza popolnoma izključen, tembolj, ker so cepljenke sajene v oddelke, ležeče drug poleg drugega pod enakimi klimaitič-nimi in zemeljskimi razmerami.
Kakor hitro so začele trte roditi, se je opažala že na zunaj očividna razlika med oddelki; še večjo razliko kažejo številke, ki označujejo težo natrganega grozdja, za dobo od 1908 do 1912 in od 1921 do 1923 in ki so razvidne iz sledeče tabele:
		Beli peček		
	Roden		Maloroden	
Letnik	kg grozdj	a 1 mošta	kg grozdja	1 mošta
	na	1 ha	na 1	ha
1908 .	. 15.900	11.130	5.104	3.572
1909 .	. 14.900	10.480	3.104	2.172
1910 .	. 5.333	3.733	381	266
1911 .	. 19.238	13.466	7.619	5.333
1912 .	. 10.666	7.466	3.047	2.132
1921 .	. 15.619	10.933	3.809	2.666
1922 .	. 20.952	14.666	4.952	3.466
1923 .	. 4.190	2.933	343	240
Letnik
1908 1919 1919
1911
1912 * 1921
1922
1923
Črni burgundec Roden kg grozdja 1 mošta
na 1 ha . 8.916 6.397 . 6.052 4.478 . 4.869 3.603
Maloroden kg grozdja 1 mošta na 1 ha 983	727
2.333 1.726 666	482
12.333 8.034 9.788 7.791
9.126 5.945 7.245 5.768
2.000 1.454 2.181 545
1.480 1.075 1.673
403
J. Blaževič:
B5»Ä«S«9K-J»SBKi.,ia».v
<* ffi	M®
Da bi se dokazalo na podlagi demonstrativnega nasada razliko v pridelku iz rodnih in malorodnih trt, se je u-peljal sledeči poizkus:
Od sort: beli peček, črni burgundec, beli rizling, ši-
MUfl..." rf
Ali ne čuje —? Nikdar poprej se irzanu Šita ni zdel tako neroden pri zalezovanju plena — ' ^ vendar se beli človek ni zmenil zanj!
Ne, gotovo ne čuje —!
Šita je skrčil prožni hrbet in se pripravil za skok.
Tedaj pa je zarjovel v gozdu divji, strašni, izzivajoči bojni krik Kršakovega rodu. Džungla je umolknila, ptiči so utihnili, v nemem strahu so se poskrile živali in Šita, krvoločni, drzni ropar, je planil skokoma v goščavo in urno izginil s pozorišea.
Clajrtona pa je stresla smrtna groza. Kri mu je zledenela ob strašnem glasu, lasje so se mu naježili in oči so mu kakor okamenele strmele v kraj, odkoder je glas prišel.
Ni bil slrahopetnež, pa če je kedaj kdo v življenju čutil, da mu smrt s svojimi ledenimi prsti sega po srcu, — Cecil Clayton, najstarejši sin lorda Greystoke, jo je tistikrat čutil.
Strašni glas je do skrajnosti napel vse njegove živce. Kako bi pač naj bil siromak vedel, da ga je prav ta strašni glas rešil gotove smrti pod kremplji krvoločnega leoparda — in kako bi naj vedel tudi tu, da je ta grozni, divji glas prišel iz grla njegovega lastnega, pravega bratranca, sina njegovega strica Claytona, ki ga je že zdavnaj imel za mrtvega —.
Večerilo se je, mrak je legal na gosto džunglo.
Claytona so je lotevala malodušnost in negotovost. Ali naj gre še dalje in išče profesorja Porterja in njegovega tovariša ter pri tem sam pogine po noči v džungli, ki gotovo mrgoli roparskih živali, — ali pa bi se vrnil h koči, kjer bi vsaj lahko pomagal Ini in jo branil, če bi bilo treba?
Teži:o mu je delo, da bi se vrnil brez očeta k njej, pa ■še huje ga je mučila misel, da je sama in brez varuha v
rokah upornih, divjih mornarjev in v bližini nevarne džungle.
Morebiti pa se je profesor Porter že vrnil s svojim tovarišem —?
Da, skoraj golovo da se je že vrnil!
Opustil bo torej nepotrebno iskanje, šel l,o h koči. Če se morebiti res še nista vrnila, — saj se lahko jutri na vse zgodaj še enkrat odpravi na lov za njima —.
Tako je ugibal Clayton in tema se je delala.
Nazadnje se je odločil, stopil je in opotekajoče se ob štorih in koreninah in butajoč z glavo ob debla zdaj tu zdaj tam je lezel naprej v smeri, ki je mislil da vodi h koči.
Trzan se je čudil.
Mladi belokožec je obrnil hrbet obrežju in koči ter šel v čisto nasprotno stran vedno globlje v džunglo, v smeri proti naselbini črncev Mhonginega rodu.
Mož se mu je zdel nerazumljiv —.
Kdo bo šel v globoko džunglo in v naselbino krvoločnih črncev oborožen s samo sulico —? In niti vajen je ni, tako je zasodil Trzan, ko je videl, kako nerodno nosi beli neznanec svoje orožje. In če išče svoja dva tovariša, zakaj ne gre po njuni sledi, ki je dovolj razločno tekla po gozdu malo niže od kraja, kjer sta stala —.
Mladi mož je izgubljen je zasodil Trzan. In žal mu je bilo zanj.
Čudno nagnjenje je čutil za mladega človeka, najbolj mu je ugajal izmed vseh belih ljudi, kar jih je danes videl. Tako si je mislil svoje bele rojake, ko je o njih bral v knjigah, prav take kot je bil mladi mož v beli obleki —.
Kaj bo z njim —?
Trzan je poznal džunglo in vedel, kako je posebno ro noči nevarna.
Kako se bo belokožec branil —? Orožja ni imel razen sulice in te ni znal rabiti, nič ni slišal, nič ni videl —. Dobrodošel plen bo divjim roparicam, če ga ne reši —.
Da, res, glej —! Tamle se plazi Numa, lev, komaj par korakov desno od belokožca —!
Topol je tudi Clayton čul bližajočega se sovražnika. Plašno je zrl v negotovi mrak, da bi ga ugledal.
Tedaj zagrmi čisto blizu njega grozeče rjovenje levovo, da je strahotno odmevalo po tihi džungli.
Mrzel pot je oblil Claytona. S tresočo roko, pa vendar pogumno, je dvignil sulico proti grmovju, odkoder je prišlo rjovenje. Pa vedel je v naprej, da je izgubljen. Kaj je bila slabotna sulica, kaj njegova nevajena roka proti strašni levovi moči —.
Planil bo nanj, še trenutek, pa bo čutil njegovo vročo sapo na licu, njegove strašne kremplje na prsih. Raztrgal ga bo in —.
O Bog, kako težko je umreti zapuščen, pozabljen v divjini, rop krvoločnih živali —.
Nekaj trenutkov je vladal mrtev molk. Clayton je stal nepremičen z dvignjeno sulico, lahno se je tresel.
Rahlo šuštenje v grmičju mu je napovedalo, da se lev premice. Pripravljal se je na skok.
Sedaj ga je opazil.
Komaj par metrov je bil oddaljen. Videl je njegovo mogočno, okroglo, grivasto glavo in za njo dolgo gibčno, inišičasto telo, trdo stisnjeno k tlom. Počasi je lezel naprej.	►
Sedaj se je ustavil, premišljeno in previdno je skrčil zadnje noge pod trebuh, — silna mačka, ki se pripravlja na skok.
(Dalje prihodnjič),

_
_
J
Bek ml ing
Roden
Malofoden
Letnik	kg groadja	1 mošta	kg grozdja 1 mošta
	na 1	ha	«a 1 ba
1908 .	. . 2.312	1.592	— _
11)09 .	. . 5.836	4.201	— —
191» .	. . 5.411	•d.S9i	— —
1911 .	. . (i. 750	4.86»	— —
1915 .	. . ».900	6.12t	— —
1931 .	. . 4.545	3.278	— —
1922 .	. . «.545	4.712	— —
19R .	. 4.618	3.424	_ —
Sip on Roden
Maloroden
Letnik	kg grozdja	1 mošta	kg grozdja 1	mošta
	na 1	ha	tía 1 ha	
v,m .	. . 9.650	7.227	5.634	4.224
1909 .	. . 9.418	7.063	9.566	7.174
1910 .	. . 9.454	7.090	5.333	3.999
1911 .	. . 15.090	11.317	5.913	4.434
1912 .	. . 15.666	11.749	4.000	3.000
1921 .	. . 23.565	17.674	7.833	5.874
1922 .	. . 23.303	17.478	10.666	7.999
1923 .	. . 2.608	1.956	1.900	1.425
Letnik
Rdeči traminec
Roden	Maloroden
kg grozdja 3 mošta kg grozdja 1 mošta na 1 ha	na 1 ha
1921 . . . 10.500	7.245	3.911	2.698
1922 . . . 19.000	13.110	8.000	5.520
1923 . . . 5.166	3.564	3.318	2.289
Na 1 ha s 8000 trsi dobimo potemtakem tekom 3—8			
Jet poprečno množino mošta pri:			
	100 kg	Roden	Maloroden
Sorta	grozdja	hI	hI
	1 mošta	na	1 ha
Belem pečku . . . .	70	93	24
Črnem burgundcu . .	. 74	60	10
Belem rizlingu . . .	. 72	40	!
Šiponu .....	75	102	47
Rdečem tramincu . .	. 69	79	35
Da zaostaja rizling v rodovitnosti za drugimi sortami, tiči vzrok v tem, da slučajno nismo vzeli cepičev od najbolj rodnega trsa. Ta sorta ima v različnih parcelah in na različnih podlogah, kakor Chasselas-Berlandieri, Ara-mon-^Rupestris, Rip.-Berld. in drugih trse, ki so bogatejše obloženi z grozdjem, ki niso izbrani, t. j. rodni in malo-Kodni trsi, ki dajo poprečno v letih na 1 ha 60—70 hI in še več mošta.
S skrbno izbiro cepičev najrodoviinejših trt se bi dala količina ravno pri tej sorti za mnogo pomnožiti.
Kako previdni, moramo biti pri cepljenju te sorte, kaže tabela malorcdnih trt, ki sploh ne rode.
Poizkusi se nadaljujejo, kažejo pa že zdaj veliko gospodarsko važnost, ako smo skrbno izbirali trte, od kate-aii vzamemo cepiče.
Zanesljive cepiče dobimo, če označimo vsako leto najbolj rodne trse, t. j. od septembra do trgatve, bodisi z volno ali z pločevinastimi znamkami, opremljene z letnikom. Cepiči se odvzamejo le od onih trt, katere imajo največ označb in sicer samo tiste cepiče (rozge), ki so rastli na dvoletnem lesu (rejniku in locnu) in vrhutega imajo grozdne peclje od zadnje trgatve.
S pomnoženjem — v našem slučaju s cepljenjem — se dajo nedvomno lastnosti materne rastline prenesti na i«; rod ali potomce. Nam je dana možnost pomnožiti pridelek malorodnih sort z rodnimi trtami in zboljšati njihovo kulturo v večji meri, kakor se je to zgodilo do sedaj. Posebno bi se naj v tej smeri postopalo pri našem starem domačem šiponu, ki kaze veliko trsov z neenakimi jagodami in redkimi grozdi. Vinogradniki so mišljenja, da je •o povzročil le samo mimogrede slabi cvet. Prikazen je tu ki je ne upoštevajo. Čeravno v marsikaterih letih vpliva vreme na rodovitnost trt in so podvrženi temu vplivu tudi rodni trsi, vodi vendar natančnejše opazovanje prekmalu do prepričanja, da trs z zgoraj imenovanimi lastnostmi c stane leto za letom enak.
Razume se torej, zakaj se najdejo v dobrih letih poleg bogato obloženih trsov tudi taki z lepim in močnim lesom, pa z malo, redkim in večinoma malojagodnatim, brezpeokastim grozdjem. Enako lastnost opažamo pri renskem rizlingu (krnjav grozd, Grobe-Grob-Rizling), črnem burgundcu, rulandcu in drugih, čigar pridelek ni povsod •adovoljiv.
Iz navedenih številk je dokazano, da vpliva podloga, cepljena s cepičem od rodovitnega trsa, ugodno na kvaliteto in kvantiteto pridelka in obratno, in dasiravno vpliva v istem smislu 'rodovitnost zemlje in način obdelovanja vinograda, je vendar skrbna izbira cepičev in pomnože-nje rodovitnih trt potom cepljenja glavni pogoj za dobička nosno vinarstvo.
Politični ogled.
DRŽAVA SIIS.
Pašič—Pribičevičevi pristaši proti sedanji vladi niso opozicija v evropsko-kulturnem pomenu besede, ampak prava zarotniška družba, ki navaja svoje pristaše v državni službi k neposlušnosti in kljubovalnosti, povzroča nemire, širi najrazličnejše laži, oborožuje svoje pristaše ter vzdržuje končno še zveze z raznimi raz-
bojniki po južni Srbiji, da bi na kakšen koli način omajala položaj vlade. Zadnjič se je dogodil slučaj, da so kačaki ali razbojniki ujeli srezkega načelnika iz Djakovice ter zahtevajo sedaj zanj visoko odkupnino. Da so ti razbojniki v gotovi zvezi s Pašičevimi radikali, je razvidno iz tega, ker je hotela prejšnja vlada postaviti v Djakovici za župana nekega Čazim Cura, ki je sorodnik zloglasnega arnautskega hajduka Bajram Cura. S to namestitvijo z nastopom sedanje vlade seveda ni bilo nič, Čazim Cur je šel med hajduke in danes pač po hajduško služi Pašičevi politiki.
Pašičevci zavlačujejo z lažmi tudi sklenjeno spo-polnitev vlade s hrvatskimi poslanci, ki bi — kakor je znano — prevzeli štiri ministrske sedeže. Z lažmi in zvijačami se skuša prepričati krono, da bi bili republikanci v vladi silno nevarni za obstoj monarhije. To seveda ne bo zaleglo, ker imamo v Evropi vse polno primerov, da so v monarhističnih državah republikanci člani vlad in da imajo, kakor v Angliji, celo vladna predsedstva.
V pondeljek se je sestal finančni odbor, da najde kritja za izvedbo vladnih sklepov v prid invalidov, upokojencev, uradnikov itd. Ker so pa vsi odbori sestavljeni še od poprej, brez Hrvatov in ob premoči Pašiče-vin in Pribičevičevih pristašev, je gotovo, da bodo ti napeli vse sile, da preprečijo vladne ukrepe, pa naj so ti še tako nujni ter namenjeni še tako potrebnim.
BOLGARIJA.
Poboji med makedonskimi komiti se nadaljujejo. Nadaljujejo se pa tudi od strani bolgarske vlade najhujša preganjanja zemljoradnikov in delavcev. Nekateri bolgarski vladni listi so začeli naenkrat pisati, da je kriv smrti komitskega voditelja Aleksandrova hrvatski Radič, češ, da ni hotel z njim sodelovali, ampak je šel v Moskvo in je tam boljševike nahujskal proti njemu. S tem sami Bolgari zavračajo ratlikalske in policaj-demokratske laži, da je bil Radič zaveznik bolgarskih in makedonskih komitov.
NEMČIJA
vstopi najbrž v najkrajšem času v Društvo narodov. Zapreke delajo seveda nacionalisti s svojimi pretiranimi zahtevami. Nemčija bi dobila sedež tudi v takozvanem svetu Društva narodov.
DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM
zavzema vedno večji razmah. Japonska podpira muk-denskega generala, ki prodira proti Pekingu s tem, da dovoljuje prevoz njegovih čet po svojem ozemlju. Muk-denski general Čangsolin je izjavil konzulom tujih držav v Mukdenu, da bo ščitil premoženje in življenje Evropejcev. Opozoril je konzule, da bo pričel bombardirali glavni stan nasprotnih čet v Čingvantao, vsled česar naj vsi Evropejci zapuste ta kraj. Dalje je pozval tuje bojne ladje, da zapuste pristanišče v Šankhajvanu, ker bo pričel tudi to pristanišče bombardirati. Končno je izjavil general Čangsolin, da se bori za svoje osebno varnost in pa za blagor Mandžurije.
ZA SVETOVNI MIR.
Francoski zastopnik Pavel Boncour je stavil v komisiji, ki izdeluje načrt o obveznem razsodništvu, jako zanimiv predlog. Po tem predlogu bo Društvo narodov v vsakem slučaju razsodilo, ali sme kakšna država vršiti obveznosti, ki jih pogodbeno ima napram drugi državi, ali ne, ako gre namreč za pomoč v slučaju vojske. Če bo Društvo narodov kakšno državo proglasilo kot napadalko, ji druga ne bo smela pomagati, četudi bi se bila pogodbeno v to obvezala. To bi bil prvi korak k enotni zvezi evropskih držav in bi dosedanje zveze ali antante odpadle.
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Minil je poletni čas javnih prireditev in zunanjih manifestacij. Za nami so veličastni mladinski dnevi v Mariboru in I. Marijanski kongres v Ljubljani. Posejana so bila semena verske obnove in prosvetno-kulturnega preporoda, ki sedaj čakajo, da vzklije iz njih rodoviten sad za vse slovenski narod. Naši preosnovitveni programi ne smejo biti zgolj predmet trenutnega zunanjega navdušenja; preiti nam morajo globoko v dušo, naše ganutje in čuvstvenost mora biti polno teh klenih zrn, sicer je vse naše delo ničevo, preračunano za množico, srce in razum pa o tem nič ne izvesta.
Sedaj sledi čas mirnega preudarka in dejanska izvedba napravljenih in sprejetih načrtov. Zato so poklicana v prvi vrsti vsa naša prosvetna in izobraževalna društva, naše čitalnice in knjižnice. Obračunati moramo s starim bahaštvom: glejte, koliko društev imamo, koliko članov je v njih, ko na drugi strani predobro vemo, da mnogo teh društev deluje samo s tem, da priredi obvezen občni zbor, potem pa sledi dolga praznina in prav nič več. Druga društva smatrajo zopet za svojo glavno dolžnost, da prirede nekaj gledaliških iger na leto, kakšno veselico, resničnega, kulturnega in izobraževalnega dela pa je opaziti le malo. Hvala Bogu, da so taka društva prav redka, skoro izjeme, a ^to še nikakor ne smemo pred njimi zatisniti oči. Tako društva so bila morda dobra in umestna v dobi rodoljubstva in narodnega slogaštva, a današnji čas se pa čisto drugače kliče! — Društveni mehanizem je mrtev, besedo ima osebnost, življenska potreba srca posameznika združuje občest-vene krožke. Društva morajo ustvarjati med Slovenci kulturo družine in pioduliovljenje vsega življenja. Kjer se to godi, kjer voditelj razume tok narodne duše, tam ni tožb, da društvo več ne vleče, da ni zanimanja in kar je še takih izgovorov. Gotovo, nihče ne oporeka, da so tu in tam vsled krajevnih prilik in razmer silne težave za društveno življenje in na prvi mah skoro ne-
premostljive. Vendar tudi tu ne sme nihče reči že kar vnaprej: pri nas ne gre, je popolnoma nemogoče. Dr. J. Ev. Krek, ki mu nihče ne more ugovarjati, da ne bi bil naš najboljši in najinteligentnejši ljudskoprosvetni delavec, je dejal ob vseh takih prilikah: »Začeti je Ireba, to je vsa skrivnost« in »kjer je kaka reč potrebna, tam je tudi mogoča«, sam pa nam je bil živ vzgled teh trditev. Seveda, on pa ni tega le pravil in pridigal drugim, temveč je bil prvi, ki je uresničeval svoj nauk: »če dobim® človeka na cesti, ki bo rekel »Dober dan«, odgovori mu »Bog daj«, a tretja beseda mora že biti agitacija za na-¿o stvar.« Storimo tako — pa prav nesebično in brez profitarstva — in vsa naša društva bodo oživela, dobila bodo naravnost mladinsko dušo. Odslej mora iti naše prosvetno delo za notranjim doživljanjem človeka, pokazati mora, da mu ni le do zunanjih oblik. Prosveto, izobrazbo ne smemo zamenjavati in istovetiti z nacionalističnim znanjem. Svet misli, da je prosvetljen, izobražen že oni, ki zna citati časopise, ki ve povedati nekaj o gospodarstvu, politiki, gledališču, muziki itd. ter se je naučil morda kakšnih posebnih vednosti iz te ali one učne knjige. Mi se temu mnenju ne moremo in ne smemo pridružiti. Vse to so suha znanja. Resnična izobrazba pa iperi in grabi na globoko, ali kakor pravi sloviti Anton Schonbach: izobrazba nas napravi zrele in proste, znanje ne. Znanje je hlapec, njegova gospodarica ]ia je prosveta. Zato: v naša društva s kulturo srca in ('.uše!
preglcdniške pole naj zaostala društva točno izpolnijo in jih takoj vrnejo Prosvetni zvezi. Za bližnji občni zbor zveze (v novembru) rabimo natančno društveno statistiko, ki pa je brez pregledhiških pol ni mogoče sestavili. Prosimo, da vsi društveni odbori to upoštevajo in nam ne napravljajo z izterjevanjem pol nepotrebnega dela. Točnost in red!
Društveni občni zbor naj skličejo v septembru in oktobru vsa ona društva, ki letos ali celo več let, še niso imela občnega zbora. Prepis zapisnika pošljite Prosvetni zvezi. Društva, zavedajte se, da morate imeti red v svojem hiševanju in da čas zahteva resnega, obilnega delal
Poslovnika še nima mnogo društev. Nerazumljivo nam je, kako morajo biti društveni odbori tako vztrajni v svoji stari veri, da bo, društvo napredovalo in rastlo, čeravno zametuje vse nasvete in prošnje svoje centrale. Brez Poslovnika, ki stane izvod le 6 D, ni mogoče pravega in smotrenega dela v društvu! Poslovnik mora preiti v vsako društvo!
Ali že mislite na občni zbor Prosvetne zveze, ki b» koncem novembra v Mariboru? Koga boste poslali? Vsako društvo pošlje za vsakih začetih 50 članov po enega zastopnika, ki mora imeti pismeno pooblastilo društvenega odbora. Letošnji zvezin občni zbor mora biti naš prosvetni parlament, vsako včlanjeno društvo mora biti zastopano. Naj se pokaže, kje je delo in trdna volja, kje pa malobrižnost in nezanimanje.
Naročili še niste enotnih poslovnih knjig za društvo, zato sklenite pri odborovi seji, kedaj jih naročite. Društva, ki so pričela te knjige uporabljati, izrekajo zvezi hvalo in priznanje za tako praktične in primerne društvene poslovne knjige, ki stanejo 79 D ali 103.80 D s poštnino vred, kakšen je pač obseg.
Članarino 25 D za leto 1924 še ni poravnalo neka) društev. Prosimo, da poravnajo ta dolg brez neljube terjatve.
Predsedstvo Prosvetne zveze v Mariboru.
Prireditve
Mladinska slovesnost v Št. Ilju v Slov. gor. Pred dobrim letom (dne 24. VI. 1923) zgradil si je slovenski Orel gnezdo na najsevernejši točki domovine, v lepem, a vedno ogroženem Št. Ilju v Slov. gor. Skozi celo leto je četa naših fantov zahajala v Slovenski dom in se tam izobraževala. Na društveno dvorano so bili pa naši Orli navezani tudi glede telovadbe. Da niso mogli tam telovaditi tako, kakor bi radi, je pač umevno. Pričeli so torej misliti na svojo lastno telovadnico. Zaprosili so občinski odbor domače očine za telovadnico, kjer se je netilo nekdaj sovraštvo do našega naroda in so se kovali zlobni načrti proti vsemu, kar je bilo slovensko in katoliško. Bila je to telovadnica nemških fturnerjev, ob enem protestantovsld tempelj in prižnica zloglasnega Mahnerta, odkoder so podivjani nemški »buršk napadli leta 1910 naše domačine povodom otvoritve Slovenskega doma. Ko so ob prevratu morali Nemci izročiti poslopje tukajšnji občini, je to gnezdo zadela huda usoda. Ostale so še samo stene in streha. Pa naši fantje se niso ustrašili! Z vsem ognjem so se vrgli na delo, zbirali prispevke, les in vse potrebno skozi več kot pol leta in iz zapuščenega protestantovsko-nem-čurskega brlčga je nastala čedna orlovska telovadnica. Uspeh svojega neumornega dela in slovesno otvoritev telovadnice proslavi šentiljska mladina z javno prireditvijo v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. Že danes opozarjamo vse narodno misleče kroge od blizu in daleč, posebno še Mariborčane, da pohite na ta dan v obmejni Št. Ilj k tej izredni slovesnosti. Spored objavimo prihodnjič. — Pripravljalni odbor.
Orel Slov. Bistrica priredi v nedeljo, dne 28. t. m., popoldne ob 3. uri, v dvorani Okrajne hranilnice telovadno akademijo s prav lepim sporedom! Vsi prijatelji or-lovstva iskren ovabljeni! Bog živi!
Konjiški katoliški društveni dom. Preteklo nedeljo, 21. septembra, je bila blagoslovitev in otvoritev katoliškega društvenega doma. S tem je bila položena krona na delo, dovršeno od ljudske zavednosti in požrtvovalnosti. Kar drugod traja leta in leta, se je v Konjicah izvršilo v primeroma kratkem času. Ko je bil storjen sklep, da se postavi društveni dom ter bil sprejet načrt za gradbo, se je
takoj začelo z delom in z zgledno požrtvovalnostjo in delavnostjo vseh ljudskih krogov je društveni dom bil postavljen t neverjetno kratkem času. V tem oziru Konjičar-Mm vsa časti Preteklo nedeljo je ljudstvo moglo s ponosom gledati na delo svojega truda in svoje žrtvoljub-nosti. Društveni dom, kateremu je treba iskati para, je dovršen ter je odprl svoje prostore za prosvetno delo med ljudstvom. Ljudstvo je v velikem številu prisostvovalo temu svečanemu činu. V cerkvi je imel slovesnosti primerno pridigo g. vseučiliščni profesor dr. Slavič iz Ljubljane. Slovesno sv. mašo je ob veliki asistenci daroval mil. g. arhidijakcn Hrastelj. Po končanem sv. opravilu se je dolg sprevod pomikal proti društvenem domu, kjer je g. arhidijakon opravil obširne obrede blagoslovitve. Po dovršeni blagoslovitvi je g. arhidijakon «tvoril svečanostno zborovanje. Pozdravil je vse došle, zlasti familijo Win-dischgratzovo, ki je za društveni dom veliko storila in veliko darovala, ter je vsem, ki so količkaj storili in darovali za novo hišo ljudske prosvete, sporočil najiskrenejšo zahvalo. Vodstvo svečanostnega zborovanja je prevzel Mat. Napotnik, predsednik izobraževalnega društva. Govorila sita poslanec dr. Hohnjec in predsednik Orlovske pod-zveze dr. B a s a j. Popoldne po večernicah je bila akademija. Obširni prostori društvenega doma so bili napolnjeni. Konjiški Orli in Orlice so prav lepo in slikovito proizvajali proste vaje. Društveni pevski zbor, moški in mešani, je prar dobro zapel nekaj pevskih komadov ter aa to sprejel splošno odobravanje. Bil je dan, ki bo ostal 3 svetlimi črkami zabeležen t zgodovini ljudsko-prosvet-aeg« dela ▼ Konjicah.
, Občni zbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju Bo r torek, dne 30. t. m., ob 8. uri zvečer v tajništvu SLS (hotel »Beli vol«).
Polzela. Podružnica Udruženja vojnih invalidov priredi v nedeljo, dne 28. t. m., ob štirih popoldne, vinsko trgatev t prostorih g. Cizeja. Sodeluje tamburaški zbor dbstinentnega kluba. Ker je čisti dobiček namenjen v prid ■vojnim invalidom, vdovam in sirotam, si vsi prijatelji in dobrotniki invalidov vabijo, da se udeležijo te prireditve v obilnem številu!
Sy. Pavel pri Preboldu. V nedeljo, dne 28. t. m., pri-rod» naš Orel zanimivo igro »Črnošolec« v Društvenem domu ob treh popoldne. Uljudn povbljeni domačini in tudi sosedje!
Sv. Andraž phri Velenju. V nedeljo, dne 28. septem-j wjl 1924 priredi andraško prosvetno društvo operni komad »Kovačev študenta ob 3. uri popoldne pod Jelov-skim kozolcem. Ta igra je za podeželski, oder nekaj iz-vanrednega in pogumnega, pa vsi pričakujemo lep užitek is mnogo obiska. Razen tega pa so tudi pevske točke tako izbrane, da bodo vsakega presenetile.
Tedenske novice.
Naši župani. Izvoljeni so sledeči župani, pristaši SLS: v Pleterjah Martin Kink, v Mozirju-okolica Franio Strucelj, v Okoškem Franc Flor, y Brengovi Ferdinand Anžei, v Gradišču Franc Krampi, pri Sv. Barbari v Halozah Janez Kranjc, v Šikolii Franc Trčko, v Frajhamu Mat. Ačko, v Kalšah Anton Pliberšek, pri Sv. Martinu na Poh. Ivan Strehar, v Ošlju Anton Podvršnik, v Smrečnem Jožef Ačka
Duhovniške vesti. Slovenska kapucinska pokrajina je dobila novega provincijala v odlični in obče spoštovani osebnosti dosedanjega superiorja v Studencih pri Mariboru g. p. Lina Prah. G. Linus bo odšel kot provin-djal v Celje, v Studence pa pride za gvardijana g. p. Kamil Požar. Znani g. p. Ladislav Hazemali odide iz Studencev v Ptuj, kjer bodo začeli kapucini z novo naselbino. — Dosedanji kaplan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu g. Guček je prestavljen v Središče.
Nepotreben krik. Policajdemokratski prosvetni minister Pribičevič je hotel po nasvetih dr. Žerjava vso rašo šolsko mladino nagnati v sokolski tabor. 25. julija t. I. izdal Pribičevič naredbo, s katero je prepovedal profesorjem in učencem vstop v kako drugo telovadno organizacijo razven v Sokola. Po tej naredbi so policajdemokratski šolniki silili mladino v sokolske vrste in napovedovali Orlu smrtni sunek. Zgoraj omenjeno Pri-bičevičevo naredbo je sedanjni naučni minister dr. Korošec razveljavil in šolska mladina lahko pristopi čisto prosto: ali k Orlu ali k Sokolu. Radi razveljavljenja Pri-bičevičeve naredbe sedaj na vso moč tulijo slovenski policajdemokratje po Žerjavovem »Jutru« in •Domovini«. Hvala Bogu, da se za policajdemokratski vik nikdo več ne zmeni v Sloveniji.
Mariborske novice. Občinske volitve v obmejnem Mariboru, na kojih izid je vse v Sloveniji in v Avstriji čakalo z veliko napetostjo, so končane s popolno zmago za Slovence. Sicer so Nemci in nemškutarji vse storili, da bi prišli v občinski svet v čim večjem številu, a njihova nakana se jim je ob zavednosti slovenskih volilcev • popolnoma razbila V Narodni blok združene slovenske stranke so dobile 2405 glasov (32 odbornikov), socialni demokratje 960 glasov (4 odbornike), Nemci 994 glasov (4 odbornike), komunisti 192 glasov (1 odbornika). Slovenci imajo torej absolutno večino in Nemci ne bodo v Mariboru pri občinskih volitvah nikdar več nastopili pod svojo lastno nemško firmo. Volitve so se vršile povsem mirno, dostojno in brez pritiska. Ko se je zazvedelo po Mariboru o izidu, se je oprijelo Slovencev veliko navdušenje in čuli so se radostni vzkliki: »Živel slovenski Maribor!« — Samostan šolskih sester v Mariboru. Dne 2. oktobra t. 1., to je prihodnji četrtek, bodo presvetli škof dr. Andrej Karlin blagoslovili dva nova zvona za cerkev čč. šolskih sester ob pol štirih popoldne. Pripeljali bodo iz tvrdke »Zvono-glaso« zvona dne 1. oktobra popoldne. Vsi prijatelji in dobrotniki samostana so prav iskreno vabljeni, da se udeleže te lepe slovesnosti. — Krekova posojilnica v Mariboru
vabi vse naše somišljenike, posebno delavce, da nalagajo svoje prihranke pri njej. Uradne ure so ob sobotah cd 3. do 5. ure popoldne in ob nedeljah od 9. do 11. ure pred-poldne. Delavci, ako hočete socijalno dvigniti svoj stan, ga morate najprvo gospodarsko dvigniti Zato denar v svojo posojilnico! — Živinjski sejmi se vršijo v Mariboru redno vsak drug in četrti torek v mesecu.
Dve novici od severne meje. V Špilju je trčil zjut-ranji brzovlak, ki je vozil iz Maribora proti Gradcu, ob vagone po postaji se premikajočega tovornega vlaka. Nekaj vagonov je poškodovanih in 5 oseb na lahko ranjenih. — Še neodkriti roparski napadalec. Od Št. Lenarta v Slov. goricah smo prejeli: V noči od 21. na 22. t. m. je bil 37 letni Vinko Kinkl, posestnik v Partinju, napaden na cesti med Št. Lenartom in Sv. Trojico. Napadalec je lopnil Kinkla s tako silo po glavi, da se je ta zgrudil pri priči nezavesten na tla. Kinkl je še dobil več udarcev in je obležal v nezavesti celih 8 ur. Drugi dan po napadu je bil prepeljan v mariborsko bolnico, kjer so dognali, da je roparski napadalec prebil ubogi žrtvi lobanjo in dvakrat zlomil desno reko ter mu izbil 5 zob. Nezavestnega je oropal popolnoma in ga pustil ležati na licu mesta v samih hlačah in srajci.
Cerkvena slovesnost v Razvanju. V soboto ob pol 8. uri zjutraj bo naša popolnoma prenovljena cerkev na novo blagoslovljena. Prihodnjo nedeljo, dne 28. septembra pa bomo slovesno obhajali sv. Mihaela z dvojno službo božjo ob 7. in 10. uri; po poznem opravilu bla-goslovljenje jabolke in križa na zvoniku. Častilci sv. Mihaela, pridite!
Zanimivosti od Sv. Martina pri Vurbergu. Pretekli torek, dne 16. t. m., je bil dan veselja za našo župnijo. Obiskal nas je prevzvišeni škof dr. Karlin, ki je prišel delit zakrament sv. birme. Naše ljudstvo je kar tekmovalo med seboj, v kateri občini bi napravili lepši slavolok. Eden najlepših in tudi modernih slavolokov je bil nekoliko pred cerkvijo, kjer so pozdravile naše organizacije vladiko. V imenu cele župnije je pozdravil prevzvišenega domači vlč. g. župnik, v imenu Orla in Mladeniške Marijine družbe predsednik tukajšnjega orlovskega odseka; v imenu birmancev ena učenka in v imenu Dekliške Marijine družbe njena podpredsednica. Pri glavni sv. maši so prejeli člani tukajšnjih organizacij iz rok prevzvišenega sv. obhajilo, kar je naredilo na vse navzoče lep utis. — Zadnjo nedeljo pa nam je priredil naš Orel lepo igro »Domen.« Igralci so svoje vloge dobro rešili. — Dobili smo novega voditelja na tukajšnji šoli v osebi g. učitelja Franja Cucek. Mož se prav rad postavlja s sokolskim znakom. G. učitelj, ako hočete, da Vam bodo starši zaupali svoje otroke, tedaj stran z znakom svobodomiselne, protiverske organizacije!
Novice iz Tinja na Pohorju. Umrl je dne 16. t. m. mladenič, edini sin iz ugledne družine v Radkovcu — Jernej Šega, na jetiki. N. v m. p.! Dragim staršem naše sožalje! — Za župana je zopet izvoljen Janez Ferk — zvest pristaš SLS, ki že 18 let načeljuje občini. —
Poroka. Preteklo nedeljo se je poročil v Ptuju ekonom in znani gospodarski sotrudnik »Slov. Gospodarja«, g. Vekoslav štampar z gdč. Anico Fekonja, diplomirano babico. Poroki sta prisostvovala kot priči trgovec g. Alojzij Senčar in učitelj g. Valentin Kajnih, oba iz Ptuja. Novoporočencema iskreno častitamo!
Podpisano pojasnilo od Sv. Barbare v Halozah. Ker se po občini širijo neutemeljene govorice, kakor da bi podpisani nosil kako krivdo v zadevi znane škarpe v »va-rošu«, naj izve prizadeta javnost sledečo resnico: Meseca februarja 1923 je dala gospa Reicher-Bračič zagraditi na poziv v »Slovenskem Gospodarju« svoj del škarpe, na kar je podpisani kot občinski odbornik opozoril opetovano g. župana v njegovi uradnici' in tudi v javnem lokalu, naj da občina zagraditi še ostali del škarpe, ki pripada občini, ako pa isti del škarpe ni občinski, naj ga vendar občina zagradi na račun gospe Reicher-Bračič. G. župan pa je, ne ve se iz kakega razloga, celo zadevo odlašal, čez par dni pa se je pripetila znana nesreča. Pri tozadevnih občinskih sejah se je večina odbornikov izrekla, da občina ne nosi nobene krivde na tem, da si je g. dr. Jenko pri padcu raz škarpo natrl nogo, tudi ne plača nobene odškodnine, ampak stranke, ki so isti dan rabile g. zdravnika, mu naj povrnejo škodo. Z ozirom na to razpoloženje večine odbornikov ni stavil podpisani predloga, da naj občina plača od g. dr. Jenkota zahtevano svoto v znesku 5000 din. Pa če bi tudi stavil tak predlog za mirno poravnavo, ki bi morda dobil večino, se je bilo bati, da bi gotovi elementi
Za pravo vsebino in kakovost
preiskušanih
aspirinovih iahlet
jamči samo originalni zavoj
(ploščnoii kartoni 3 6 ali 20 tabletami)
z modro-belo-rdečo varstveno
znamko, t/ lastnem interesu odklanjajte vse druge zavoje.



naknadno podpisanemu podtikali krivdo, češ, da je oškodoval občinsko blagajno za 5000 dinarjev, kajti ako bi občina nastopila pot procesa z g. dr. Jenkotom, bi pravdo prej ali slej dobila. Sodnija pa je govorila drugačno, za občinsko blagajno usodepolno besedo. Tedaj ako bi se nasveti podpisanega od merodajnega faktorja v občini upoštevali, bi si sedaj občina prihranila 25.000 dinarjev, ki jih mora sedaj v tej žalostni zadevi platiti. — Janez Vogrin, župnik.
Novice iz Svetinj pri Ormožu. Pretekli četrtek si je g. minister Sušnik ogledal delo naše nove železnice, ki prav lepo napreduje. Obljubil je, da bo oddana proga prometu koncem meseca oktobra. Pod prejšnjo vlado ni bilo kredita in so morali razni gospbdje mesec za mesecem romati v Beograd, da so zopet izprosili kredit, a danes tega ni treba več; tudi napredek! Pod staro vlado bi se začeli voziti menda šele okrog leta 1934. — Tukajšnje katoliško slovensko prosvetno društvo vprizori v nedeljo, dne 28. t. m., igro »Begunka.« Društvo bo s tem zaključilo letošnje predstave, zato vas vabi, da se te zadnje udeležite v prav obilnem številu. Sodeluje svetinjska godba. Začetek točno ob pol štirih popoldne pri g. Francu Weberju v Ivanjkov-cih. Bog živi!
Novice od Sv. Jerneja v Ločah. Dne 30. septembra je obhajala Šentjernejska dekliška Marijina družba 20-letnico svojega obstanka. Za proslavo te slovesnosti je priredila družba igro »Roka božja«, ki je nad vse lepo izpadla. Pred igro je pozdravila zbrane družbenica Ivanka ter v lepem govoru pohvalila dekleta, ki v Marijini družbi slede zgledu svojega najvišjega vzora — presveti Devici.	'
Smrt znanega moža. Iz Zreč poročajo: G. Kračun M., posestnik, je kot obrtnik znan daleč po svetu. Odšel je v Celje v bolnišnico, iskat zgubljenega zdravja, a na žalost je našel tam smrt. Bil je izredno skrben gospodar, ljubez-njiv sosed, občinski odbornik, načelnik pri nadzorstvu hranilnice in posojilnice. Svoje gostoljubne prostore je radevoljno prepuščal za naša zborovanja. Telesne ostanke smo prepeljali v Zreče. Svoječasno je prebival v Vojniku. Tu je bil pri poroki. Danes ga je tam na trgu pričakala godba z žalostinko, enako so se od njega poslovili pevca. Ko se je sprevod pomikal svozi Višnjoves, je od občinskega urada odposlanec na krsto položil venec. Na Fran-kolovem, kjer je pokojnik zagledal luč sveta in je kot ta-mošnji posestnik dal znaten znesek za nove zvonove, so sprevod obustavili hvaležni prebivalci ter se v osebi zastopnika poslovili od svojega dobrotnika, pevski zbor i»n zvonovi so zapeli žalostinke. Potoma so se sprevodu pridružili ognjegasci iz Konjic in drugi sosedi. Ob grobu se je za nas od pokojnika poslovil mil. g. arhidijakon Hrastelj, nam pa dajal primerne nauke. Rajnemu občanu svetila večna luč!
Zanimivost iz Konjic. Če ,topaš po našem trgu, gledaš ob jarku Trebniku hiše, kakor da bi bile še nove. Niso ravno nove. Stare so nekaj čez sto let. Njihove slamnate prednice je dne 7. julija 1786 po 2. uri popoldne vpepelil ogenj. Preostala je samo cerkev, župnišče, bivališče duhovnika beneficijata (Strmšek) in pa »Jaki.« Ob času požara je po državni cesti skoz trg iz taborišča korakalo vojaštvo regimenta Thurn. Ime Jaki so torej poznali že pradedeki. Tudi to hišo je plamen oblizal. Rdečega petelina na strehi smo gledali pred dobrim desetletjem. A hišo bivšega beneficijata, t. j, dosedanjo mežnarijo, s« letos razrušili s temeljem vred. Na starem selišču so postavili novo stavbo in jo zvezali z Društvenim domom.
-j- Anton Turnšek. Včeraj je bil v Rečici v Savinjski dolini pokopan tamošnji trgovec in posestnik Ant. Turnšek. Bil je vrl in ugleden član naše stranke, za katero je neumorno deloval, dokler ga niso kap in njene posledice vrgle na bolniško postelj. Rajni Turnšek je bil mož plemenitega srca, odločno krščanskega in slovenskega mišljenja, mož nepopustljive odločnosti in vztrajne delavnosti. Bog mu bodi plačnik za njegova dobra dela! Pokoj njegovi duši! Njegovi obitelji naše sožalje!
Izid občinskih volitev v sodnem okraju Rogatec dne
21. septembra: Samo lista SLS je bila vložena v sledečih občinah: Rajnkovec, Nimno, Bresto.vec, Spodnje Sečevo, okolica Slatina (leta 1921 SLS 9, socialisti 7 odbornikov), Sv. Mohor, Plat (župnija Sv. Križ na Slatini), Sv. Rok ob Sotli in Stoprce. Sv. Florjan SLS 28 glasov. Kmečka zveza 10 slovenska kmečka stranka 90; Donačka gora: SLS 5, napredna Ista 7, skupina župana Beleta 5 odbornikov; Sv. Katarina samo lista SKS; Rogaška Slatina: gospodarska lista 35 (2), zdraviliška lista 38 (3), neodvisna domača lista 33 (2); Tekačevo: SLS 10 (1), skupna lista 26 (3), kmečko-delavska zveza 17 (3); Sv. Trojica pri Slatini: SLS 21 (2), gospodarska stranka 41 (5); v občini Kočice sta bili vloženi smo dve naš listi (SLS in SKZ); v občini Nadole sta bili dve naši listi prepozno vloženi in se volitve ponovno razpišejo. Podatkov še nimamo iz občin: Čnnožiše, Dobrina, Kostrivnica, Rogatec, Dešno in Zeftale.
Po občinskih volitvah pri Sv. Florjanu ob Boču. — Dne 21. septembra sta legla na našo župnijo mrak in tema, in malo upanja je, da bi se kedaj pri nas zjasnilo. Od 128 volilcev, ki so se svoje volilne pravice posluževali, jih je 90 odstotkov vrglo svoje glasove v Skrinjico skupine Perkovič. Trije prijatelji ljudstva so, ki preklinjajo to temo nad Florjansko dolina: prvi je župan Anton Perkovič, ki po krčmah in kleteh zabavlja in ro-vari proli SLS in je v vseh izvenflorjanskih občinah znan kot največji zgagar; drugi je potuhnjenec prve vrste, ki po svojem predvojnem mišljenju spada v Nemško Avstrijo; tretji pa je vredni naslednik tistega pri-vandranca; ki se je z groši naših župljanov obogatil. Dokler bodo ter političnim sleparjem volilci tako slepo sledili, se župnija Sv. Florjana ne bo dvignila iz globoke jame sramote, v katero je padalo v pričo vseh kato-liško-zavednih občin cele Slovenije. — Katoliški volilci florjanske župnij«.


Z«p«t ki rad brcal. Iz Globokega pri Brežicah pobožajo: Kai samostojno odžagani Ivo Urek se po za-«šnici, katero mu tu in tam zasluženo prismoli »Slov. Gospodar«, pomiri za dobrih 14 dni. Kakor hitro pa misli, da so ljudje pozabili, kako je bilo z njegovo žalostno zadevo na Malem vrhu, pa začne zopet brcati in rovariti na vse stran:. Sedaj nima drugega, pa se je lotil prav po svoji izdajalski navadi ovaduštva, a to seve na napačen naslov. Ker je bil sam svoj čas kot poslanec in žalibog podpredsednik skupščine korupcijonist — da govorimo po srbski — prvega stepena, se silno boji sprejetja zakona o korupciji. Ker je pa Ivo Urek sedaj slabo poučen o političnem položaju, je še vedno mnenja, da odločujejo v Beogradu njega vredni korupcijonistič-mi veljaki in bivši radikalni ministri kot na primer La-ear Markovič. Na Markoviča, po katerem najbolj lo-pajo sedanji vladni poštenjaki radi korupcije, se Ivo Urek še vedno obrača pismenim potem. Ravno glede Urekorih ovaduštev na Markoviča je »Slovenec« popolnoma pravilno beležil, ko poroča o Urek-Markovičevi «lahti t«l« zanimivosti: »Bivši poslanec Samostojne Iv. Urek se hvali po gostilnah, da je naznanil dr. Lazi Markovieu v Beograd, kako govorijo na shodih SLS Baši poslanci proti Markoviču. Posebno na piki ima •rek poslanca Krajnca in Žebota, o katerih je pisal Markov iiu, da sta dne 15. avgusta na shodu v Pišecah ljudstva opisala, kako je Laza Markovič oškodoval za l»žke milijone državo. Urek se boji, da bi bil Markovič »bsojen. Zanimiv pojav!« Tako piše o Ureku »Slovenec« in «li Globočani pričakujemo z veliko nestrpnostjo noveja zakona o korupciji, ker potem bomo ravno potom poslancev Žebota in Krajnca napeli vse sile, da So tudi Ivo Urek z Markovičem vred dajal pred sodi-Jčem odgovor, kako je na korupten način svoj čas gospodaril a Buthlerjevim posestvom. Toliko gospod Ivo m dane»!
Blajoskmtev novega zvona na Sv. Planini pri Trbovljah. Prijateljem v Savinjski dolini naznanjamo, da smo «dobili lep nov bronast veliki zvon. Med velikim navdušenjem vsega prebivalstva so ga v nedeljo, dne 14. t. m., peljali skazi Trbovlje. V nedeljo, dne 21. t. m., je bil slovesno blagoslovljen. Blagoslovil ga je g. kanonik Časi iz Maribora.
HEHiTirr-rrr »~V-TT "•m-KVMsrjvantmrtMa samcua
ANKBfft. VINOGRADNIKOV IN VINSKIH TRGOVCEV V BEOGRADU.
Kakor smo že zadnjič obljubili v »Slovenskem Gospodarju«, hočemo podati natančni potek in resolucije vinogradniške ankete, ki se je vršila v Beogradu predzadnji pondeljek, dne 15. t. m.
Že pred 9. uro predpoldne so se začeli zbirati vinogradniki, vinarski strokovnjaki in vinski trgovci iz vseh vinorodnih krajev Jugoslavije v dvoTani državne loterije. Živahno pozdravljanje znancev, prošnje za predstavljanje pri neznancih, naglo izmenjavanje nazorov glede vinske letine, vinskih zalog, vinske krize, njenih vzrokov, posledic itd. je povzročilo v dvorani živahno vrvenje in šumenje An podoba je bila, da ima vsak občutek: vendar enkrat je napočil dan, na katerega je že težko čakalo celokupno vinogradništvo in vinska trgovina SHS, da na pristojnem »estu izrazi svoje želje in potoži o svojih težavah.
Ob pol 10. uri otvori g. minister dr. Kulovec anketo a pozdravom v imenom poljedelskega ministrstva, povdarja je, da smo kod vinorodna država prišli v težko vinsko krizo s tem, da so naši proizvodni vinski centri izgubili avoj prejšnji vinski trg. Krizo so še poostrile velike koli-line v minulih letih pridelanega vina in zato je treba najti v novih razmerah novih potov in sredstev, da se ublaži ■vinska kriza. Akoravno letos ne bo tako huda, moramo vendar skrbeti za bodočnost, da ne pridemo zopet dq ta-liih težkoč, kakor smo je ravnokar preživeli. Vsak naj iz-eazi svoj emišljenje, on pa hoče skrbeti, da se danes storjeni sklepi tudi izvršijo. Želeč anketi najboljši uspeh, se izvoli nato soglasno na predlog g. ministra sledeče na-čelstvo: predsednik: umirovljeni načelnik kmet. ministrstva iz Beograda Pajo Todorovič, podpredsednika: vseuči-liški profesor Rittig iz Zagreba in Robert Košar, vinogradnik iz Slovenije.
Bazo za razpravo ankete je tvoril temeljito izdelan referat načelnika v poljedelskem ministrstvu g. Ranko-viča, ki je kratko in pregledno podal sliko današnjega stanja vinogradništva in vinske produkcije na podlagi statističnih podatkov ter navedel poglavitne vzroke dolgotrajne vinske krize, kakor so: izguba zunanjega vinskega trga vsled nove opredelbe, ukinjenje enotnih železniških zvez v konzumirajoče zunanje dežele, zmanjšanje domačega konzuma vsled poslabšanja gmotnega položaja konzumen-tov, kojih večino tvorijo delavci, kmetje, obrtniki in uradniki, katerim je vino že postalo luksus, razun tega pa še veliki in neopravičeni dobički raznih vinskih prekupcev, ki nimajo nič opravka s pošteno vinsko trgovino. Tudi slaba kvaliteta mnogih vin samaobsebi, kakor tudi povzročena po slabem kletarstvu, tvori vzrok vinske krize. Radi tega bo treba odstraniti direktno rodeče trte (šmar-nica, otelo, delavare itd.) in cepljene vrste, ki ne dajo v slabejših letinah sposobne pijače. Strokovnim učiteljem se morri dati gmotna podlaga, da neovirano poučujejo narod. Od države izdane poljudne brošurice o vinarstvu in kletarstvu bi gotovo tudi dobro uplivale. Ministrstvo pripravlja sedaj prvi zemljevid jugoslovanskih vinskih pokrajin, da dobimo pregled. Enotni vinski tipi posameznih pokrajin, ustvarjenih na podlagi vinarskih zadrug, bi olajšali izvoz vina Konzumirajoče nove države se naj pritegnejo na podlagi medsebojnega sporazuma. Železniški tarifi za prevoz vina se naj znižajo, posebno za ona vina, M gredo v inozemstvo. Industrializacija vina in grozdja^
da postane cenejšo ter dostopno tudi gmotne šibkim slojem. Iz tega vzroka se naj znižajo vsi. davki in doklade na vino. Uvoz vina iz tujih držav se naj prepove, kakor se je to zgodilo pri pogajanjih z Italijo, kjer se je dopustil le smao uvoz medicinalnih vin in malenkostne količine peli-novca.
Po tem referatu se preide k debati, v katero so posegli skoro vsi navzoči in ki je potekla v zelo živahnem tempu; zastopniki prcducentov so prišli večkrat v oster konflikt z vinsko veletrgovino.
Naj sledi nekaj značilnih potez:
Kosta Markovič, ki je prvi dobil besedo, ugovarja po- i dani statistiki, rekoč, da pridelamo v Jugoslaviji kvečjemu j 3,000.000 hI vina na leto in ne 4—4% milijonov, kakor navaja g. referent. V nekaterih vinskih pokrajinah so podatki previsoki, v drugih premajhni. Trdi, da smo celo pasivni glede naše vinske produkcije. Pač pa nam manjka
liter, ker mu je zmanjkala posoda. Pri normalnih rume-rah, kakor so bile pred vojno, bi bilo to nemogoče. V prvi vrsti moramo gledati, da si zopet zasiguram» izvoz.
J. Vladisavljevič govori precej na široko o protialko-holnemu gibanju, nakar mu g. minister dr. Kulovec pojasni, da je bila ta anketa sklicana radi kritičnega položaja, v katerem se nahaja naše vinogradništvo, ki je vele-važna panoga našega narodnega gospodarstva» On ni na-; sproten treznostnemu vprašanju, simpatizira z njim in ga i podpira, toda danes smo se sešli na pogovor: kako od^ j pomoči vinski krizi.
Veletrgovec Cuček želi, da bi se s podpero vlade ustanovile vzorne vinske kleti v Pragi in Krakovu.
Robert Košar izrazi upanje, da so se vsa, vinske krize se tičoča vprašanja v teh dolgih in zanimivih debatah po-voljno razbistrila in prosi za sprejem sledečih resolucij, da pridemo do pozitivnega rezultata.
Po nekaterih spremembah in dodatkih je bik nato ob
potovalnih učiteljev, ki bi naj posebno čez zimo hodili na i deželo učit narod umnega kletarstva in šolanja vin. Brez j 7. uri zvečer soglasno sprejeta resolucija, katero bomo
dobro šolanih, zdravih vin ni izvoza. Na tisoče hektolitrov	i priobčila v prihodnji številki, vina nam cikne ali se drugače pokvari vsled brezumnega j
ravnanja. Izvoz trpi tudi vsled visokih železniških tarifov. V drugih državah so si znali priboriti znižane prevozne tarife za vino na lastni zemlji in v inozemstvo. Ali ni to žalostno, da plačajo Italijani «a desettonski voz vina iz Trsta na Dunaj 4000 dinarjev, dočim se plača za isto težo iz Vršca na Dunaj 9000 dinarjev. Iz Trsta v Prago stane prevoz 6000 dinarjev, iz Vršca v Prago pa 13.000 dinarjev. Carinske šikane so bile tudi tolike, da je vinska trgovina rajši ozustila vsak izvoz. Tudi za prazno posodo so naši prevozni tarifi previsoki. Tako stane n. pr. vagon prazne posode iz Zagreba v Beograd (20—22 q) 2000 dinarjev, dočim stane vagon poln vina (100—120 q) 4000 f
J:___T„_____•	_____\r_____________'____J» '
Univerzitetni profesor Rittig se je nato v prisrčnih besedah zahvalil navzočemu ministru dr. Kulovcu za ini-cijativo te ankete, povdarjajoč, da so bili danes na njegovo vabilo prvokrat zbrani vinogradniki in vinski trgovci iz vseh delov Jugoslavije. Burno ploskanje in navdušeni »živijo«-klici gospodu ministru so kazali zaupanje, katerega imajo prizadeti krogi v njegovo delovanje.
Predsednik Todorovič se je zahvalil vsem zboroval-cem za vneto sodelovanje, proseč, da bi se v slučaju potrebe zopet zbrali v tolikem številu in delali z isto vnemo kot danes.
Podpredsednik Košar pa se je zahvalil gospodu pred-
dinarjev. To razmerje ni pravično. Vagon prazne posode j sedniku za njegov trud in spretno vodstvo ankete, ki se je naj bo vsaj za tričetrtine cenejši. Pozdravlja sklicanje an- jj nato zaključila cb pol 8. uri zvečer, kete, ti nedostatki se naj odpravijo.
Jurij Alekšič iz Dalmacije kritizira v ostrih besedah današnjo vinsko trgovino, ki pomnožuje vinsko produkcijo nepravilnim potom. Govoreč o razmerah v Dalmaciji konštatira, da se umetnim potom iztisne iz grozdja dvakrat več vina, kakor ga je dala trta.
Minister dr. Kulovec pripomni, da spadajo taki slučaji pod paragrafe vinskega zakona. Prosi, da bi današnja anketa tudi razpravljala o temeljih novega vinskega zakona, ker hoče skrbeti, da se čimprej sprejme. Zakon se že izdeluje.
Profesor Rittig iz Zagreba pravi, da nimamo vinske krize, ampak krizo kvalitetnih vin. Južni kraji produ-cirajo na 1 oral po 30 do 40 hI vina, dočim se na severu države pridela komaj polovica ali tretina te množine, kar se je prepričal na lastne oči pred nekaj tedni. Direktno rodeče trte naj ostanejo radi nizkih pridelovalnih stroškov, pač pa se naj sprejme novi vinski zakon, kakor ga je predložila obrtna in trgovska zbornica v Zagrebu. Brani vinsko trgovino, rekoč, da dela večinoma solidno.
Robert Košar iz Štajerske s6 protivi naziranju pred-govornika in pravi, da imamo krizo ne le kvalitetnih, ampak tudi navadnih vin. Pred vojno nismo občutili nadpro-duikcije, ker smo imeli široko zaledje, ki je porabilo naše prebitke. Površina naših vinogradov se po vojni ni povečala, a kljub temu občutimo vsi vinsko krizo. Prosi, da se postavi anketa na to načelna stališče.
Ante Pomas iz Vršca pravi, da bi se vinska kriza izdatno olajšala, ako bi bile boljše prometne razmere. Pred
Drugi dan ob pol 11. uri predpoldne sta zadnje imenovana predložila sprejete resolucije g. ministru, ki je obljubil, da bo storil vse, (kar je potrebno za povzdigo našega vinogradništva in vinske trgovine.
Producenti vina, pozor! Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, d* so zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku finančne kontrole. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vina od finančne kontrole za ne-zatrošarinjeno vino kontrolni list, za zatrošarinjeno vino pa svobodnico. Kontrolni list, oziroma svobodnico, mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa mora kupljeno vino tekom 24 ur po prejemu prijaviti svojemu pristojnemu oddelku finančne kontrole ter izročiti istemu tudi kontrolni list, oziroma svobodnico. Če pa je dobil kupec vino s kontrolnim listom, mora tudi v gori omenjenemu 24 ur plačati odpadajočo trošarino in eventualno občinsko doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridelka, ali opusti prijavo vina, bode kaznovan po členu 85 trošarinskega pravilnika na denarno kazen 1000 dinarjev, katera kazen se ne more znižati. Kupec vina, ki ne prijavi tekom 24 ur prejetega vina in ga ne zatrešarini v istem roku v slučaju, da je sprejel nezatrošarinjeno vino, se bode smatral v smislu člena 77
vojno je v teku 24 ur natovoril do 50 vagonov vina, ki so f trošarinskega pravilnika kot tihotapec ter ga čaka kazen
bili že drugi dan na Dunaju. Danes se rabi tri dni, da se dobi en vagon, tri dni se rabi, da pride natovorjeni vagon na pravi tir za odhod in če dobro gre, ga v istem času pregleda tudi kontrola. Pri nas se še nismo učili raou-niti s časom. Čas je denar. Direktno rodeče trte se naj ne preganjajo, ker so se v mnogih krajih že tako udomačile, da se ne poznajo od žlahtnih cepljenk, kakor n. pr. otelo v okolici Vršca.
Načelnik Rankovič povdarja na podlagi zgledov, katere nam daje Francija in Italija, da bi morali gledati na to, da dvignemo domači konzum vina, ki še daleč zaostaja za omenjenimi državami. Glavno je notranja potrošnja, zato predlaga, da bi se naj zviša! davek na žganje, katerega se toliko popije in ki škoduje ljudskemu zdravju, davki in doklade na vino pa se naj znižajo.
Veletrgovec Pfrimer iz Maribora želi, da se posamezne vinske pokrajine ne ograničijo tako, da bi bil vsak vinski dovoz iz drugih pokrajin onemogočen. Pri rešitvi tega vprašanja bo treba največje previdnosti. Svetovno-znani »Ljutomerčan« se je prodajal leto za letom kod isti tip, ki je nastal potom rezanja. Ako pa to ne bi bilo več mogoče, bi trpel izvoz.
(Seja se ob % na eno popoldne prekine do 4. ure.) Kosta Markovič želi, da bi dala država na razpolago
v petkratnem znesku prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno, dokler ne plača prikrajšane trošarine in kazni.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejem dne 23. 9. se je prignalo: 5 konj, 7 bikov, 82 volov, 211 krav in 4 teleta, skupaj 309 komadov. Povprečne cefie za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg .žive teže od 12.25 do 13.50 din., poldebeli voli 11.25 do 12 din., plemenski voli od 8 do 10 din., biki za klanje od 8 do 12.50, debele klvane krave od 11.75 do 13, plemenske krave od 10 do 11.50, krave za klobasarje od 7 do 8, molzne krave od 8.75 do 10.50, breje krave ed 8.75 do 10.50, mlada živina 11.25 din.
Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso od 22 do 27 din., meso od bikov, krav m telic od 20 do 21.50, telečje meso od 21 do 30, sveže svinjsko meso od 22.50 do 40 din.
Žitni trg. Žitne cene so kljub skoku dinarja ostale na isti višini, dasiravno je bilo pričakovati, da bodo znatno padle. Inozemstvo se je radi tega v začetku vzdrževalo nakupa, slednjič pa je bilo le primorano se sprijazniti z visokimi cenami in žitna trgovina je zopet živahnejša. Pšenico nakupujejo mlini, ki izvažajo nularico v inozemstvo, dočim se krušno moko proda domačim trgovcem. Dovozi
vsaj 200 vagonov za vinski prevoz. Na podlagi reparacij pšenice niso baš obilni, kar mnogo vpliva na utrditev cen.
1,: „ „ J ~ 1 _• : —	J	;n1r! «m.' - „«J:	J	Trrrnn io l/nnrza co io v n mriroln in nnoin lofno I ?rr rl r» rv
bi se dali iz Nemčije dobiti taki vagoni s sodi vred.
Ljubica Petrovič povdarja v daljšem govoru zadružno stališče. Pravi, da imajo na Francoskem zadrugo za proizvodnjo umetnih cvetlic, katera krasno deluje. Za milijone frankov gre vsako leto tega umetnega cvetja na Rusko. V Švici obstoje zadruge, ki izdelujejo brezalkoholne pijače ter zadruge za izdelavo grozdnega medu in marmelade. Takih zadrug bi trebalo tudi pri nas, da se v bogatih letinah ne pretvori vse grozdje v alkohol.
Veletržec Bolaffio pravi, da ni bilo vinske krize in da je tudi ne bo, ako bi država primerno podpirala vinsko trgovino s cenenim kreditom tako, da bi trgovina bila v stanu, si vedno držati polne kleti. Tudi cene bi se potem izravnale in ne bi tako skakale.
Vinogradnik Schulhof iz Vršca temu vehementno u-govarja, rekoč, da so vinski trgovci nastavili v dobrih letinah tako nizke cene, da se niti spravljanje grozdja ni izplačalo. Po Banatu in okolici je na tisoče centov grozdja segnilo na trtah. Pozna trgovça in sicer sedi zraven njega, kateremu je moral prodati dva vagona vina po 2 dinarja
Trganje koruze se je že pričelo in obeta letos izredno dober pridelek. Kupuje se že nova koruza v klasju, delajo se pa tudi zaključki za dobavo koruze v decembru in januarju, ko bo že suha in sposobna za transport. Komur je mogoče za december kupljeno koruzo že takoj izplačati, jo dobi izredno poceni; kmetom namreč silno primanjkuje denarja. Zaloge stare koruze so zelo majhne, pa je radi tega mlini, ki meljejo koruzno moko, zelo drago plačujejo. Nova koruza namreč še ne bo, dovolj suha za mletev pred spomladjo. Fižol prihaja v večjih količinah na tržišče, vendar nam v izvozu konkurira Madžarska. — Cene žitu so sedaj sledeče: Moka nularica 590—600 din., pšenica 350—36 Odin., stara koruza 290—295 din., nova koruza umetno posušena 250 din., v klasju 100—150 din., fižol 350—450 din. za 100 kg.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 69—70 din., francoski frank 3.70 do 3.80 din., italijanska lira 3.10— 3.15 din., švicarski frank 13.50 din., čehoslovaška krona 2.15 din. in 100 avstrijskih kron 10 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.40 centinvov.
m öuswm.
Na Razborjn pri Zid. mostu je s i. novembrom 1.1. nastopiti služba organista in mežnarja v t osebi. Lepo prosto stanovanje z vei sobami in Auhinjo. Mah vrt za zelenjavo, prosta bera in štolnina.	1223
Dekle iz dežele, 17 - 24 let staro ki ima veselje do hišnih opravil, se pod ugodnimi pogoji sprejme k dvema osebama takoj. Predstavi se naj v Aškerčevi ulici ist. 19.	1208
Gospodinjil mlajša, vešča vseh dcmačih del, se takoj sprejme aa posestvo v bližini Maribora. Naslov v upravnižtvu. 1222 2
Pekovski vajenec se sprejme v pekarni Sket, Maribor, Smetanova ulica 51.	1227 3
Učenca poštenih starišev iščem za slikarsko obrt. Vsa oskrba pri mojstru, učna doba 4 leta. ?ranc Ambrožič, Grajska ulica -it. 2, Maribor.	1212
Pridna, poštena 15 do 16 letna leklica s« sprejme v trgovino mešanega blaga ia lesa pri L. Vorša, Sv. Martin na Pohorju 5, pošta SI. Bistrica.	1220
'Prgavski nčcaec, sin poštenih kmetskih starišev, 14 let star, močne postave, z dobrim šolski» spričevalom, se sprejme v trgovino mešanega blaga. Učna doba 3 in pol leta. Stanovanje in hrana prosta, za obleko mu norajo skrbeti stariši. Ponudbe s» spričevalom na tvrdko: Klanj-ifk & Penič, Maribor, Vetrinj-ska ulica 9. . 1230 2
Rodovitno posestvo, eno uro od Maribora, na katerem se lahko tidi 12 glav živine, se ugodno proda. Pojasnila daje Sonenvald Maribor, Grajski trg 2." 1200 2
Lepa hiša z hlevom, Skednjem, vrtom ia sadonosnikom, blizu postaje Orehova vas-Slivnica ali malo posestvo na Devini prodam po zelo nizki ceni. — Pojasnila daje lastnik Schneider, Devina, SJ^ Bistrica. 1204 3
Proda se lepa hiša v zelo prometnem trgu v Sav. dolini. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali rokodelca. Naslov v uprav-ništvu.	II73 3
Lep lovski voz se poceni proda ali zamenja za pijačo ali krmo. Vpraša se v gostilni Andrejek, Studenci pri Mariboru. 1225
Voz s streho za 1 ali tudi 2 konja se proda. Pobrežka cesta št. 13.	1205 2
500 hI različnih sodov od 530 do 1200 1 se proda po zelo nizki 1 ceni. Fraac Zoreč, sodar, Breg ' pri Ptuju.	1207
Močno moško kolo proda Ivan Kolman, Čreta, Slivnica pri
Mariboru.
1221
Sodi 3, 4, 5 in 6 polovnjakov j držoč, mala stiskalnica in žrmlje ■ na nrodai. — Naslov v unrav-
na prodaj. ' ništvu.
Naslov v uprav-1190 3
--
, Proda se radi opustitve obrti 5 nov levo-ročni in »Cylinderc ši-j valni stroj po nizki ceni. Po- \ 'nudbe na »Stroj« Sv. Pavel pri j Preboldu.	1186 3
Gtlasovir, še dobro ohranjen, na irortaj. Pojasnila daje gdč.Berta 3tfoge, hčerka nadučitelja. Sv. Lovrenc na Pohodu. 1232
šolske torbe, nahrbtnike in jermene za knjige priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	1151 3
Sadno drevje in trsje nudijo I. slovenske drevesnice ia trs-niče Dolinšek, St. Pavel, Sav. dolina, Janostvo zarast! Zahtevajte ponudbe!	1160 6
Brusimo britve, škarje, Dože itd. Električna brusarna (v briv-nici Koftomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	1116
Večjo množino debelih, smrekovih hlodov kakor tudi stoječi (es, kupi Matija Obran, električna žaga, Maribor, LoSka ulica št. 15.	1003 8-1
Suhe gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po najvišjih dnevnih cenah ter prcsi za povssorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj 87O 26—I
Posojilnica v Slatini pri Sv. Križu vabi nepreklicno vse člane na redni občni zbor v nedeljo, dne 5 oktobra t. 1. ob 3 pop. v »Društvenem domu«. — Spored isti, kakor raznaajen v »Slov. Gosp.t dne 12. junija t. 1. \ko ob te] uri ne bo zadosti članov, se vrši pol ure potneje ob'•.ni zbor ob vsaki udeležbi. Odbor.	1217
mmmmmm
Izšla je
Blazuikova
||ELSKZS pRATiP
za navadno leto 19':5, ki ima 365 dni.
,VELIK A PRATIKA' je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpo-štfcvan že od naših
pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stan j 5 D. Kjtr hi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J, Bazilika ml
tiskarna in litografični zavod
Ljobijdfia, Breg iti 2.
kamgarn in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, ce-fir, hl&čevino, tiska-nino in razno manufakturo kupite najceneje in v veli-kanski zbiri v novourejeni in prezidani veletrgovini R, STERMECKI, Celje, št. 333. — Uustrovani cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj I Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros cene I
; Stare tračnice (šine) za gradbe j i. kg 2-50 D se dobi v Mariboru, \ Vrazova ulica 9, III. nadstropje, • vrata 8.	1199 2
Večjo množino sadnega drevja, jabolčne in hruškove divjake ima na prodaj L. Glinšek, Sv. Bj, p Velenje.	1191 4
Za manjši vinograd v neposredni bližini Celja se sprejme vini-;ar ali viničarka takoj ali pozneje. Ponudbe pod R. P. na u-oravništvo »SI. Gosp.c 1209
V	najem se da žaga v bližini Maribora. — Kje, pove uprav-ništvo.;	1231 2
?roda se lepo posestvo, 6 ora-iov, ob ravni cesti, vinograd, sadonosnik, njive, travnik in ;ozd, blizu Spod. Sv. Kungote. Cena 200 000 Din. Več pove g. J. Mlinarič, Maribor, Glavni trg št. 17,	1213
V	najem se da malo posestvo blizu Radgone. Vpraša se pri josestnici Mariji Pelcl, Melajn-s ki vrh št 84, poleg Jageričeve nničarije.	i 218
Mariboru ali okolici Se išče v
Če greste v Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu. 1188 4
I a kovaški premog, garantiran, I kg po 2-— K do 3'20 K, vedno ' velika in stalna zaloga. Tudi
ves stavbeni materijal se dobi od sedaj naprej po čudovito znižani ceni pri V. Bratina, Kri-ževci pri Ljutomeru. 1046 31
E 109/24-31
Dražb eni oklic.
Dne 11. oktobra 1924, predpoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. zopetna dražba nepremičnin zemljiščna knjiga: Partinje, vi. št. 47, cenilna vrednost: 26.686 D 50 p, vrednost pri-tikline: 15.870 D, najmanjši ponudek po odbitku realnega bremena, ki se ceni na 27.450 D, znaša 7.553 D 25 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor,
odd. II., dne 12. septembra 1924.
najem. Gostilno se vzauie tudi na račun proti kavciji. — Mlad oženj en par brez otrok. — Cenj. ponudbe na Langeršek, pošta Sela pri Ptuju.	1228
Lepo malo posestvo se proda. 7eč pove Jakob Potočnik, Pra-;ersko.	1181 2
rrgovina ali samo inventar se proda. Vpraša se v trgovini Smetanova ul. 54, Maribor. u85
Prodam posestvo, 8 oralov v najlepši legi ob okrajni cesti, 5 ninut od cerkve šole in pošte; gospodarsko poslopje zidano in obokano, njive, travnik, vinograd in gozd, vse doma. Cena 95.000 dinarjev *-----
p. Makole.
Anton Kidrič, 1189 3
Fritnjo Baireš,
urar, zlatninar in očelar, zapriseženi sodnijski izvedenec in urar državne železnice,
se je preselil iz Aleksandrove ceste v
Vetrinjsko ulico št SO
nasproti Jurčičevi ulici

ZAHVALA.
Jurij Mavric h Kebija se iskreno aahvaljuje vsem fe-ranom Sv. Kunigunde, Kebija in Tinja za vse pripomočke k postavljanju nove hiše	1816
Uljudno sporočamo p. n. kmetovalcem, da «tvorimo s 1. oktobrom t. 1. podružnico v Ptuju, Ljutomerska cesta štev. 18. Ta podružnica kupuje vsake množine mleka po najvišjih dnevnih cenah ter prosimo, da se obrnete na nj«.
Na zalogi imamo vsakovrste sir ter čajno maslo i\ prosimo naročil.	1314 3—1
ZDRUŽENE MLEKARNE D. D.
V LJUBLJANI.
Tomažera žlindra
16—18% in najboljša 18—22%, 40—42% kalijeva sol, kajnit, apneni dušik oljnati 18—21%, superfosfat, roženo in kostno moko, z garancijo za kakovost, po najnižji ceni in »Germisan«, najboljše in najuspešnejše sredstvo za razkuženje vseh vrst žita, po 50 gramov za 15 din. in IOO gr. za 25 din. ima vedno na zalogi in se priporoča za nakup
Z. Tonejc,
trgovina z umetnimi gnojili in gospod, potrebščinami, Maribor, Aleksandi-ova cesta 35 (pri Balkanu).
Vam blaga za obleko in perilo nikdo ne
!
toda po izredno nizki, zopet znižani ceni se dobi v novourejeni trgovini
P® naitfISJi dnevni ceni
kupuje
fižol, koruzolsuhe pbe, orehe iripoEna isbolka
tvrdka
kerbec&GasparifMaribor,
Aleksandrova cesta 19. ~
Tam dobite prvovrstno specerijsko in kolonialno blago S®» po najnižjih cenah.
Velika Nedelja in Ljutomer.
Velika zaloga vsakovrstnega'sukna za moške in ženske obleke, hlačevine, barhentov, pravega barvarskega d raka, svilenih robcev, za delavce močne gotove hlače, srajce, čepice, vsakovTtsni čevlji, dežniki in vso drugo manufak-turno in špecerijsko blago po najnižjih cenah. Prepričajte se, da kupite tu znatno ceneje kot kjerkoli drugje. Krojači poseben popust. — Istotam se kupujejo jajca, maslo in suhe gobe po najviši dnevnj ceni. 1221 2—1

rlsiflWÄ
Podpisani Marija Sedoner star., posestnica v Ločica, in Marija Sedoner mL, pos. hči v Ločici, preklicujev« dne 11. 9. 1924 proti g. Francetu Jošovcu izrečene ofe-dclžitve, da bi bil on ukradel in požrl kašo v mlinu, obžalujeva, da sva mu po krivici to očitali ter se mu zahvaljujeva, da je odstopil od kazenskega zasledovanj«.
Celje, dne 20. 9. 1924.
Marija Sedoaer star.
Marija Seior.er ml.
& or «> »> ®
!
kupim vsako množino po najvišji ceni. Pdnudbe z navedbo cene in vzorcem na
i IVAN SEYBR, VELENJE
ZVONARNA IN LIVARNA
ŠT. VID IAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah,
l«W«rsb§rg rirJ Marbfiru
iiče gmotno dobrostoječe zastopnike za razpečavanje »soje izvrstno poznane, pri 1250 stopinj vročine žgane
in sicer: zidne, zarezane, wienerberške, dvojno zarezane in bobraste, za katere trpežnost jamči
100 let! -3Mg
Ugodni plačilni pogoji.
(Bivša grašk* mitnic®
JOS. VRHNJI!
Kralja Petra c. 25 II* <49
priporoča svojo bogato jtalogo da&nilM&if do* Hcačega izdelka po najcižjib cenah. Sprejema i» is vr$uje tsa popravila točno m solidno.
IIP . i
TBa
Najboljše pisalne stroje
dobavi tudi na mesečne obroke proti jamstvu
THE C O«
i
Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76
Zahtevajte prospekt ii ponudbe!
'O
:: Traovina z manufakluro ia šuecariio
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje nasproti pošte v bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN SEVER, znan povsodi.
A to se tiče tudi tebe mati, in tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati štofa, hlačevine, druka, platna in drugo!
»Sem zadovoljen z blagom!« vsak poreče in zadovoljnost ključ je do sreče.
Zamena oljnatih semen
Nakup deželnih pridelkov
L. BBEZOVNIK
trgovina mešanega blaga
Glavni trg 1T©J**II* Glavni trg
Ustanovljena 1897,
Priporoča svojo bogato zalogo manu-fakture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolonij alno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne!
N&knp jajc
Nakup mleta
Tomaževe žlindra ie poi^e
množine zahtevajte od »Kmetijske zadruge v Ptuju c.
'^ewenííílíi preroki.
Ce z ledom ti streho razbil je Matija, pa v R a č j u opeko ti nudi Zofija.
Ob Jurju če zebe te v strgani koči, opekoti vRačju si urno naroči.
Če Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v R a č j u opeke si vzeme.
M*epeete $m Vtomčet*.
Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepdek Tinetu veselo novico pove, da Šel z mamo v trgovino k „Drofenihi v Celje" je.
Po kaj ? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, ker h tam se da tako poceni kupiti. da zamorem namesto ene dve obleki nositi !
m$ ■
Prvovrstne sode
v vseh velikostih, dobavlja takoj in poceni mehanična
sodarna
R* Pichter-Ia siti, Marlbm
ajceneje se kupi
usnje, čevlji in čevljarske potrebščine pri
ancu Kokol
v laiftem t?stg.
Cenen«» češko perje I f

En kg sivega o-puijenega peria 70 D, na pol belo 90 D, belo 100 I>, bolje 120 in 150 D, mehko jak puh 200 in 225 D, boljša vrsta 2751». Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 D ne prej poštnine presto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in ne-j všete vzame na z» j. Naročila ; samo na BENEDIKT SACHSEL, j Lobez št. 77 pri Pilz iu, Ceho- i slovaška. Poštne pošiljke gredo i iz Čehoslovaške v Jugoslavijo' okrog 14 dni.	1120 6 1.
~ vsake »ista
{¡K. KAR NE
GRAVER v
BSS^S
mmmwBsaasmmssm
Vlačilec aoseničar 25 in 50 HP |
(imeceur en chenilles,
ra poljedelstvo in gospodarstvo, deluj* zanesljivo \sa stedljivo, orje, vlači in žene tudi na mehkih in najbolj strmih tleh, ne stiska tal Obratuj« m « fc«!* «uaofio, petrolejem «li sirovia» s^esi.
flH^ *«r*h * Tedesto, Wsn VII.
Doblergasse 1-33 b, telefon 38, 6. 42.
naložite «žsraar Ge pri
udski posojilnici v Celju
= resistiros! siáriígl zl aosnefeao imzn =
stovES^,
wmammHmammmmmm^ t
IedinoI
yjH£)/y
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije
(poprej pri »Belem volu«)
kjer je najbolj varno naložen ia se n a j v i š j e obrestuje. - Rentni in invalidni davek plačuje
posojilnica»
'TT maiiia-.iaaaiirTgi
NADOMESTI IN PRE- 1 KOSI OKUS IN RED1L-NOST MESA V HRANI.
: Ne zamuditi:
kupiti po čudovito nizkih cenah došlo manufaktumo blago, kakor: kretone, dru-ke, tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdk« |
Martin trn®
Konjice,	Slovenija.
vmmmn^m
Trgovina
: Jožef Farkaš :
Sv. Jurij ob Slaviki
priporoča veliko izbiro no-vodošlega blaga vseh vrst po znižanih cenah.
Sešite obleke domačega
izdelka. **********
BBBagyiBgrawr- sí'.wuw ¡mt» wawig'j«^.»
zvonove
vlivamo v melodični in ubrani sestavi v teži 140 do 6000 kg. Dobavljamo po želji posamezne zvonove, v dvo, trozvoku itd. Zvonovi so mnogo cenejši in enakovredno nadomestilo za bronaste zvonove, številna priznanja. Kratki dobavni rok.
Kranjska indastr. družba Jesen! cs-Fažine, Slovenija.
nilbelli«
mlvmtmUa

Safldnleflalerskl ijudsfel posojilnici r,z.zn. z,
v MarHrare. štelaa oiica št 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
8%to 10°/o
oziroma po dogovora.

• i wii.. cü j .tu, ki ¿Ji
stroje i, Itoarna železa inükoviti
• m» m w
am:__.
ilMaribor» Dvora kova s ulica 9
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovcst »Salonit« je pokrivanje streh in izolira; je sten proti vlagi najboljši materijal sedanjo u,
kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošiV* brezplačno:
99S UP* JRLt X
d. d. za cement Por ti and, Ljubljasa.
Zastopniki se sprejmejo.	7 ;
■-Ivi
izdeluje mlatilnice, slsmoreznice sadne mline (sistem ,Dangl), reporeznice, vetr-Tijače, mline vseh sistemov, mline za grozdje, viteljne (Göpel) lastnega izdelka po konkurenčnih cenah. Transmisije, ležišča, jermenice itd. Dobavlja razne ströme dele vseh sistemov po vzeruh ali riztah hakcr tudi razne dele za polnojarmenike (Vollgatter). Prevzame popravila polrojarmenikov, strojev za obdelovanje lesa, motorjev, parnih in raznih drugih str-jev. — Dobe-i sivo in kovinasto litino po
iastnih vzorcih ali risbah.
-Jttji c.	1- V r* -
Veliki uspeli na letoivtlem Iii blianskem

veleselmu 1
Splolna pozornost rs mcii strsief krotili za več stotisoč
dinarje« zfrsti iz Itailjs!
= Pozor kmeti® in msesinm vlnegracfov! =
Najnovejži stroi za rrlenje sadja in grozdja fk miniran sisbm). tcrej samo eden stroj.
»r Ce^e favm konkurence! -as®
Ne kupujte od agentov stroje, ker jih dobite v moji tovarni za 20 odstotkov^
ceneje in povrh še boljše1
ki
priporoča svojo bogato xalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih iip itd.
cone točma. p©»tE®&Tm.
SMEls
Povodom smrti nepozabljenega nam soproga, očeta, tasta 111 deda, gosp.	'
Martina KracuB,
veleposestnika, trgovea in gostilničarja v Zreeah,
prejeli smo številno izrazov sožalja, vse v večji meri pa smo bili deležni tolažbe naših prijateljev in znancev. Dolžnost nam veleva, da se vsem prav prisrčno zahvalimo.
Pred vsem nam je dolžnost, da izrečemo našo odkrito zahvalo gg. zdravnikom, ki so blagokojnemu nudili pomoč v času njegove težke bolezni in to gg. dr. Rudolfu iz Konjic, dr. Jesenko iz Celja, dr. Lavrič-u iz Rog. Slatine, dr. Stcinfelserju, primariju z asistenco iz Celja.
Dalje izrekamo iskreno zahvalo čč. sestram javne bolnice v Celju, katere so v zadnjih trenutkih trpljenja blago-pokojniku požrtvovalno stregle.
Iskreno se zahvaljujemo č. gg. duhovnikom iz Celja, Stranic, Skomerja in Zreč za častno spremstvo, posebno pa veleč. g. arhidijakicnu Hrastelju iz Konjic, č. g. župniku Cehu iz Frankolovega za v srce segajoči govor, kakor tudi č. g. duh. svet. Karba iz Zreč in č. g. Gašpariču iz Sv. Lenarta nad Laškim za častno spremstvo na celi poti od Celja do Zreč.
S čutom hvaležnosti se spominjamo malcdolske godbe za spremljanje od Vojnika do groba v Zreče, kakor tudi pevskim zborom v Vojniku in Frankolovem za pretresujoče zalostinke.
Posebno se zahvalimo tudi gosp. dr. Mahniču za izraženo globoko sožalje v imenu politične oblasti kakor tudi gosp. dr. Rudolfu, odvetniku v imenu okrajnega zastopa v Konjicah. — Zahvaljujemo se tudi konjiški požarni brambi, katera je blagopokojnika na zadnji poti v kroju spremljala, in blagopokojnika odnesla od hiše žalosti na pokopališče.
Veliko zahvalo dolgujemo tudi gg. celjskim trgovcepi, kakor tudi vsem drugim, kateri so se nepričakovano v velikem številu udeležili spremstva na zadnji poti. Končno se zahvaljujemo vsem, kateri so nam na ta ali oni način olajšali ure neizmerne bolesti, tuge in žalosti, kakor tudi vsej oni množici, katera je blagcpokojnika spremljala do groba. Srčno se zahvaljujemo tudi za mnogobrojne cvetke.
Rog plačaj vsemi
Zreče, dne 17. septembra 1924.
Žalujoči ostali.
Spomini ite sa ob mft p iiikalt Dijake večerje!

SWSr Najstarejši in edini najbolj vax»en denarni za^od v Ptuju.
Mestna hranilnica - Kreditno dmštvo.
Stanje vlog okrog 20 milijonov kron!
Sprejema vloge in daje različna posojila pod najugodnejšimi pogoji.
W 0%

Iv» V?
i j
-i I;j
vi
rt
R %
, i
1 i
i
Zadružna gospodarska banka d. d.,
podružnica v Mariboru»
jJifT V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerk\ijo. "HNa Izvršuje vse bančne posl«? najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodajalce srečk državne razr* loterlpe*