. Kupujte
l^JNE BONDEl
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEl
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
^LUMe XXVI.—LETO XXVI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 3, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 26
Binu POMORSKIH IN ZRAČNIH SIL PRI SOIOMONIH
^^ponci poročajo o velikih ameriških izgubah, toda kakor vedno, so njihova
poročila silno pretirana.
Japonci
SE HOČEJO ZA VSAKO CENO ZOPET POLASTITI SOLOMONOV
.^^ASHINGTON, 2. jj. Mornariški department (I da so podvzeli Japon-si ^Glik napad, s katerim y *^6vajo, polastiti se se-QtQV?^P^<inega Solomonskega ^azvi^' česar se je pričela Poji	ameriškimi in ja-
Hjj pomorskimi in zračni-K ena največjih bitk na
0^^!^ na obeh straneh
kai	sta utrpeli že ne-
katerih pa komunike %je ne javlja.
posneti je mogoče doslej
Wi ~ javi jenih vesti, so u-am«
^<^arce, toda istočasno
He
^an
ameriške sile dokaj moč-
da so bili prizadejani lani'	tudi japonskim si-
pretiravanje
jj^j.'^°kija so pretekli teden ' so izgubili v tej akci-
februar- j} .samo deset letal, sami, namreč Japonci, pa da so pogrezni-li dve ameriški oklopnici in tri križarke, eno nadaljno oklopni-co in eno križarko pa poškodovali. Toda mornariški častniki pravijo, da Japonci, kakor običajno, ameriške izgube silno pretiravajo, svoje pa omalovažujejo.
Smotri japonskega napada
Kakor se zdi, ima japonska akcija dvoje smotrov;
1.	Izkrcati velika ojačenja in potrebščine na Guadalcaftalu, kjer je ostalo samo še 3,000 Japoncev, ki so potisnjeni v se-vernozapadni kot otoka.
2.	Zlomiti ameriško pomorsko silo na vsem južnozapad-nem Pacifiku.
Doslej še ni znano, če se jim je posrečilo izkrcati kaj vojaštva ali municije.
Zemljevid Solomonskega otočja
DOVA
Vku Harbof^^^
VANQUW "
RA8AUt^°«
|OUGAINVIUi£
.^■1 !***:
Jop botts in northern Solomons or« doily »or> g«ts for U. S. bomb«rs

BRITAIN
SANTA ISABEL
NEW GEORGIA
AUSmUA
Pacific Ocean
V WW JOPWE 1. \
MAUiTA
SAVO ^
RUSSEU IS.
FLORIDA
Hondcrson Field
Koukoo Bay
GUADALCANAL ISLAND
85 Miles From Cope Esperance to Henslow
Jeps still hold positions eostond west of Henderson Field, but haven't been reinforced sub-stontially for month
I V. S. Positions 2Joponese Bose*
Novel Battles
SOLOMON ISLANDS
ODMERKI PREZERVIRA-NIH ŽIVIL
Dne 20. februarja o polnoči bo končana vsa prodaja prezerviranih živil, ki se jih bo pričelo zopet prodajati dne 1. marca.
Objektivno pojasnilo političnega razvoja v Jugoslaviji
Poročevalec Sulzberger pojasnjuje v dnevniku "New York Times" politični razkol v Jugoslaviji in vzroke, ki so dovedli do njega.
New York
janska ofenziva proti neoboroženim kmetom
^ izvirnem besedilu) Dolina 4. avgusta. —
^®®®vskega okraja
^Ino poročilo iz Slovenije i
gQ ygtrelili 10 ljudi, pri njih orožje. Vse da- jim je bilo o-Salo ^^'^taknjeno ni nič poma-
V Lašče: — Italijani so Vs^ Velike Lašče požgali
šel javit predajo svojega od-' delka, ki je štel okoli 200 mož.
Ribnica: Dne 5. avgusta so Italijani odpeljali iz Ribnice 200 mož in fantov v Italijo. V Veliki gori se je predalo mnogo partizanov.
Karlovica; Dne 3. avgusta so Italijani na Karlovici ujeli partizana učitelja Švajgerja, ki je dal obsoditi na smrt 40 ljudi.
v Krvavi peči "26. Odvedli so ga na Rob k Italijan-v Sekirišču 5, v ski komandi. Poslan je bil na
f 'treh,
Vse posestnikom
^ ^ Osredku 7. poset-spodar	43 hiš in 101 go-
bfeg poslopij, 266 ljudi je 6- V Dvorski vasi je požgano Vjigj cerkev je pogorela. V Ho ^^^®sje je bilo vse požga-Posestnikom. Vse to zato, Partij.^^ ljudje baje podpirali Strmec je bila Vei\- obstreljevana iz topov Lašč. Mnogo hiš je
— Italijani so
So' 0^1	vas. S topovi
"iel .''eljevali vas Kompolje,
pogorel. Italijani so
Janeza, partizan-
Slojijj..	odpeljali pa so
je hosi^l^ ^ica, železničarja, ki
*^0 ter	tobak in vi-
Post^. uradnika Petra iz
Dog ^brepolje.
gj.' ^^Susta so Italijani s
^elijfj obstreljevali vasi
je nijiQ ^ Videm. Pogorelo So hiš.
Pai^ Ponikvi: V vasi so Sato	pojavili partizani,
<li, ®oital:
višjo komando v Velike Lašče, kjer je bil brez zaslišanja u-streljen.
Travna gora: — V začetku avgusta je Travna gora postala partizanski "Doberdob". Nekateri pravijo, da je bilo tam do 1,200 partizanov, pa da jih je komaj kakih 20 zbežalo. Italijani so namreč goro od vseh strani obkolili in jo potem s topovi in z avijoni bombardirali ter zažgali. Na Travni gori je bilo tudi' nekaj družin iz So-dražice, kamor so bile s silo odvedene.	'
C. L., Sulzberger v Times"
LONDON, 30. januarja. — Danes ne more biti dvoma, da so osiščni agenti - provokaterji na delu, da ščujejo partizane in četnike na medsebojen boj.
Glavni fakciji v Jugoslaviji so partizani, ki imajo svojo vlado v Bihaču, in Mihajlovičevi četaiki s dvojim glavnim stanom v južni Bosni in Sandžaku.
Spor med obema fakcijama, o katerih ni dvoma, da obe tvegata svoje življenje v bojih proti osišču, se je razvil v mesecih avgustu in septembru; kakor izgleda, pa bo ostal ta spor stalen, ako ga ne konča kaka močna velesila.
Razlike med partizani in čet-niki
1. Vojaška tehnika. — Partizani verujejo v neprestano in brezobzirno gerilsko bojevanje in sabotažo. To naziranje je v soglasju s sovjetsko idejo, da je druga fronta v vsej zasedeni Evropi potrebna takoj, ne pa pozneje. Četniki generala Mihajloviča, ki so pod direkcijo jugoslovanske vlade v Londonu ter vodeni do gotove meje po Angležih, pa so mnenja, da je sedaj čas za organiziranje in
silij Lebedjev, bivši svetnik sovjetskega poslaništva v Beogradu, kakor mnogi trdijo. Partizani so poslali svoje zastopnike tajno v Ukrajino, kjer so se sestali z ruskimi partizani. Četniki pa so, na drugi strani, tesno zvezani z Londonom. Vsa njihova radio-oprema je angleška. Dalje ni nobena tajnost, da" je pri nj% malo angleških častnikov. Nekaj teh je bilo lansko leto po tajnih potih poslanih tja, toda so jih zajeli partizani, ki so jih postrelili, katero dejsjtvo priznavajo na o-beh straneh. Med njimi je bil tudi major Terence Atherton, bivši angleški poročevalec v Beogradu.
Vsa radio-poročila četnikov gredo skozi angleške roke, preden pridejo v roke jugoslovanske vlade.
Verski nazori
4. Narodnostne in verske raz like. Partizani pravijo, da imajo v svojih vrstah Hrvate, Srbe, Slovence, Bosance, Črnogorce in celo nekaj Nemcev. Kakor se zdi, so partizani odločno an tiklerikalni, dasi imajo tudi ne kaj domoljubnih duhovnikov v svojih vrstah. Četniki, na drugi strani, pa so v veliki večini Sr-

ijani odpeljali 55 Iju-V Kraški jami pri
URE BOMO POMAKNILI NAZAJ
COLUMBUS, 2. februarja. — Senat države Ohio je danes popoldne ,sprejel in potrdil predlogo, da se pomakne čas zopet za eno uro nazaj. Za zopetno iz-premembo časa je bilo oddanih 22, proti pa 8 glasov. Nova postava pa bo postala polnomoč-na šele po 90 dneh, kar pomeni, da bomo morali čakati tri mesece, preden bomo pomaknili ure za eno uro nazaj.
\ Zdaj bo šla predloga še v zbornico poslancev, kjer bo vsekakor tudi sprejeta.
za pripravo pravcate druge;bi. Kot se dozdeva, so slednji fronte na Balkanu.' Četniki so [silno anti-hrvaški, in sicer za mnenja, da bi zahteval predča-jradi hrvaške izdaje tekom voj-sen začetek ofenzive prevelike | ne med Jugoslavijo in osiščem žrtve. To je v soglasju z an- j in zaradi masakrov, ki so jih gleškimi teorijami politične in vršili hrvatski ustaši med Srbi
vojaške vojne.
Četniki za dinastijo in za stari red
2. Politični razvoj. Zdi se, da se partizani usmerjajo proti le-vokrilemu republikanizmu, socializmu in morda tudi po ustanovitvi povojne sovjetske države v Jugoslaviji, ki bi bila v tesnih stikih z Moskvo.
Četniki so definitivno za Ka-
EPOS SULINGRADA JE KONČAN; NEMCI IIKVIDIRANI
Zgodovinske bitke za Stalingrad so bile končane včeraj popoldne ob štirih.
WASHINGTON, 2. februarja. — Dne 20. februarja o polnoči se bo prenehalo po vsej deželi prodajati vse prezervira-no sadje in sočivje (v takozva-nih "kantah"), nakar se bo prodaja teh živil pričela zopet s 1. marcem, toda na omejeni in odmerjeni bazi. Ta odredba se tiče tudi vsega zamrzlega sadja in sočivja, posušenega sadja (toda ne posušenega sočivja), prezerviranih juh in prezerviranih živil za otroke (v kantah).
Po 1. marcu bo morala vsaka gospodinja, ki bo šla v prodajalno po živila "v kantah", plačati ne samo običajno ceno za živila, temveč še posebej za vrednost kuponskih točk.
Za mesec marc bo dobila gospodinja za vsakega člana v rodbini po 48 točk, katere bo lahko izdala za nakup prezerviranih živil. Primer: za srednje vehko "kanto" graha se bo morda zahtevalo 10 točk, dočim se bo zahtevalo za "kanto" špi-nače morda 5 točk. Ona bo kupila lahko vse prezervirano blago, dokler bo ostala v mejah točk, ki bodo določene njeni rodbinf.
Razdobje osmih dni od 20. februarja do 1. marca bo izrabljeno v dve svrhi: Trgovci bodo založili svoje prodajalne, označili na blagu vrednost v točkah ter izvežbali svoje pomočnike za nov sistem. — PubUka pa si bo v tej periodi nabavila v javnih šolah, cerkvah in drugih javnih prostorih nove racijske knjižnice.
FIZIČEN IN MORALEN UDAREC, OD KATEREGA SI NEMČIJA NE BO VEČ OPOMOGLA
Snočnji sovjetski specialni j jo, da se je včeraj trlo po sta-komunike naznanja, da je likvi-i lingrajskih ulicah nemškega in dacija 330,000 nacistov pred' rumunskega vojaštva, ki je-Stalingradom končana in da so zaključeni boji za osvoboditev mesta, kjer je padel cvet Hitlerjevih armad.
Zajetje maršala in 33 generalov
V teku treh tednov je bilo pri Stalingradu pobitih nad 100,000 Nemcev, zajetih pa jih je bilo 91,000 z enim maršalom in 23 'generali vred.
S stretjem te ogromne nemške armade so sproščene na-daljne ruske čete, ki se bodo zdaj pridružile onim armadam,
ki izvajajo velike ruske ofenzive.
Konec historičnih bitk
"Dne 2. februarja 1943 so bile končane historične bitke za Stalingrad s popolno zmago našega orožja," pravi ruski komunike.
Maršal N. N. Voronov in general Konstantin Rokosovski,
poveljnika ruskih čet pred Stalingradom, sta poslala premier-ju Stalinu sledečo brzojavko:
"Izvajajoč Vaša povelja, so naše čete dne 2. februarja ob štirih popoldne končale z uničevanjem obkroženega sovražnika pred Stalingradom."
- Stalinove čestitke junakom.
Premier Stalin je v dnevnem povelju čestital obema vojskovodjema in njunemu vojaštvu nad njihovimi odličnimi vojaškimi uspehi.
Poročila iz Moskve naznanja
OSIŠČE NE MORE ZMAGATI
SANTIAGO, Čile, 1. februarja. — Polkovnik Osvaldo Valencia, ki se je pretekli teden vrnil iz Nemčije in Italije, kjer je služil kot vojaški ataše, je izjavil, da Nemčija in Italija ne moreta zmagati v tej vojni. Dejal je tudi, da je italijansko ljudstvo sito fašizma ter da si želi miru.
vpraševalo: "Kje pa naj se predamo?"
Zajetje 2,500 častnikov Vsega skupaj je bilo ujetih nad 2,500 častnikov. Nemški feldmaršal Friedrich Paulus se je s petnajstimi generali predal Rusom že v soboto.
Ogromen plen V rusko oblast so padle o-gromne zaloge vojaških potrebščin, ki so jih spravili Nemci pred Stalingrad v prizadevanju, da izpolnijo Hitlerjevo prisego od lanskega septembra, ko je prisegal, da bo Stalingrad padel v nemško oblast.
Rusi še vedno preštevajo trofeje in plen; v koHkor je doslej ugotovljeno, je padel od 10. januarja v rusko oblast sledeč material;
Pomen nemškega poraza Šest in petdeset lokomotiv; 1,125 železniških vagonov; 750 letal; 1,150 tankov; 6,700 topov; 1,462 možnarjev; 8,135 strojnic; 90,000 pušk; 61,102 truka; 7,369 motornih kolee; 480 vozov in traktorjev; 320 radio-transmiter jev; troje o-klopnih vlakov; 235 municijskih in drugih skladišč in ogromne količine drugega materiala.
Zmage na vseh frontah Polnočni sovjetski komunike naznanja o nadaljnih ruskih zmagah na vsteh ostalih frontah. Rostov je že skoraj v dosegu težkih ruskih topov.
Boji v Afriki; Amerikanci se odlično borijo
zato hi Hrvatov v njihovih vrstah. Versko so četniki pravo slavni; sicer pa simpatizirajo ž njimi tudi nekateri člani velike slovenske katoliške (slovenske ljudske) stranke.
Značilna izjava Komaj pred nekaj dnevi je bila dana sledeča uradna izjava:
"Nedavno ponovno imenova-
UMOR MLADE LEPOTICE
CHICAGO, 2. februarja. — V svojem apartmentu na severnem delu mesta je bila umorjena lepa Estelle Carey, ki je služila za model v trgovinah. Morilec je zažgal njeno stanovanje, da bi zakril svoj zločin.
Njeno truplo so našli gasilci za divanom. Imela je zlomljen nos, rane na glavi in podplutbe na vratu. Ža zločincem doslej še ni sledu.
Včeraj so sestrelili ameriški letalci dvanajst sovražnikovih letal in bombardirali Tunis.
ZAKAJ SE NI USMRTIL?
Nemški radio poroča, da je i-
ujeli 300 par-jih je izdala neka j® bila prej z njimi.
^'1	3. avgusta je
^obrepoljem in Cušper-osebni vlak. Eden ^ železničar sta bila Imel nemški maršal Friedrich je bilo ranjenih. V i von Paulus, ko so ga ujeli Rusi Dovo goro so Itali-jv Stalingradu, pri sebi samo-šolskega upravitelja iz kres in strup. Nacijski veljaki
so zelo razočarani, ker si mar šal ni vzel življenje. (Generali in maršali so pametni in puste
(Nadaljevanje s 3. strani)
80 ga nato v šuš I^^^streliii.
h ^^itelj Brundel, koman-
^^rtizangkega oddelka je rajši druge umirati).
ragjorgjevičevo dinastijo in za, nje generala Mihajloviča za voj-restoracijo kralja Petra. Ker jej nega ministra Jugoslavije sma-njiliov vodja Mihajlovič član | trajo oficijelni krogi v Londonu jugoslovanske vlade v Londonu, | kot popolno zavrnitev trditev, podpirajo četniki to vlado na vsej črti. Fundamentalno zalite-vajo oni vzpostavitev predvojne kraljevine Jugoslavije, ki je bila v veliki meri pod upravo Srbov.
Vplivi Londona in Moskve
3. Stiki z inozemstvom. —
Nobenčga dvoma ni, da so partizani v tesnih stikih z Moskvo,
četniki pa s Kairom in Londonom. Zdi se, da je res, da je Tito, načelnik partizanskega šta-
LEBEDJEV JE V MOSKVI
MOSKVA, 2. februarja. -Viktor Zalharovič, bivši od pravnik poslov pod Lebedje-vem, ko je bil zadnji poslanik v Beogradu, pravi, da je Lebedjev v Moskvi. Tozadevno izjavo je podal Zalharovič, ker beo grajsko "Novo Vreme," ki je pod kontrolo Nemcev, trdi, da je Lebedjev vodja jugoslovan-ba, Rus, toda on najbrže ni Va-lskih partizanoy.
Na obisku
Korporal Louis Milavec, ,sin družine Mr. in Mrs. Anton Milavec, 1243 E. 61 St., je prišel na 14-dnevni dopust in Camp Chaffer, Arkansas. Nahaja se pri svoji soprogi na 18603 Arrowhead Ave. Želimo mu mnogo zabave in razvedrila na dopustu!
Bolezen
Bolna se nahaja na domu Mrs. Josephine Renko, soproga Andreja Renkota, stanujoča na 1615 E. 45 St. V ponedeljek večer je prišla iz Indianapolisa, Ind. njena sestra Mrs. Agnes Rajer s svojo hčerjo. Želimo, da bi čim preje okrevala!
Bitka v Tunisiji je vzplamte-la z večjo silo, ko so bili nemški napadi pri Ousseltiji odbiti s težko artilerijsko akcijo in ko so prodrle čete osme angleške armade v notranjost Tunisije.
V Faid odseku, kjer so imeli Nemci težke izgube, niso več obnovili svojega napada.
Čete osme armade generala Montgomeryja, ki so pretekli teden prekoračile mejo Tunisije, so zdaj pripravljene, da u-darijo na čete maršala Romme-la od juga. Ameriške čete so že pričele zadajati osišču trde u-darce od zapadne strani. Vsa poročila s te fronte naznanjajo, da se ameriške čete odlično bore.
Ameriška zračna sila je sestrelila včeraj 12 osiščnih letal, angleška pa dve. Ameriške leteče trdnjave so včeraj bombardirale Tunis, kjer so zadele najmanj dvoje ladij osiščnega konvoja, ki je pravkar plul v pristanišče.
NOVI VA2NI ODLOMVIADE
Vlada je odredila, da bodo morali v armado vsi 18 do 37 let štari moški, ki niso zapos leni v neobhodno potrebni industriji. — Očetje ne bodo izvzeti.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Ga. A. F., New York City. — Vaš izredno krasen in času odgovarjajoč dopis smo prejeli; hvala. Objavili ga bomo v soboto. — Pozdrav!
Tekom prihodnjih dni se bo že pričelo s pregledovanjem i-menikov mož, ki niso zaposleni pri neobhodno potrebni vojni industriji, kateri bodo pozvani v armado, četudi so oženjeni in imajo otroke.
Snoči je bila objavljena v Washingtonu prva lista del in ' zaposlitev, katerih se ne smatra za neobhodno potrebne in od katerih se bo vpoklicalo delavce v armado, ako si med tem ne preskrbe zaposlitve v neobhodno potrebni industriji.
Clevelandski uradi so pričeli s pripravami za registracijo mož, ki se morajo registrirati do 1. aprila za vojno delo, ali pa bodo vpoklicani v armado, ne oziraje se na to, ali so oženjeni in očetje otrok.
Ta odredba se nanaša na vse moške, stare od 18 do 37 let. Na podlagi te odredbe bo moralo v armado po deset zdravih in sposobnih moških izmed štirinajstih, ki so zdravi in v mejah gori označene starosti.
Po 1. aprilu bo dan vsem re-gistrirancem odlog, ki bo znašal od enega do tridesetih dni, v katerem času si bodo morali dobiti delo v vojni industriji.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
3. februarja, 19^^ 3, f
_
UREDNIŠKA STRAN
ENAKOPRAVNOSTI
"ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
tiy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznažalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ________________________........................................$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) .................................................................. 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece)...........................—...............................................2.00
By Mail in Cleveland^ Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) ________________
Por Half Year — (Za pol leta) -------------------
Por 3 Months — (Za 3 mesece) -------------------
..$7.50 _ 4.00 _ 2.25
For Europe, South America and Other Foreign-Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Fov' One Year — (Za celo leto)__________
..(8.00
Por Half Year — (Za pol leta) .................................................................................. 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
SLOVENIJA,-STRAŽA EVROPE
Če bi bili mi Slovenci nekje na Islandskem otoku, bi se nas zanesljivo nihče ne dotaknil. Ali naš rod živi v osrčju Evrope. Naša zemlja je na križišču vseh treh arij-skih skupin Evrope. Romani nas obkrožajo na zahodu, Germani na severu, naša slovanska narodnostna reka pa se zliva proti jugu. Nikjer drugod v Evropi se te tri skupine ne srečajo na isti točki, v stiku pa smo tudi z Mad-jari, edinim nearijskim narodom v Srednji Evropi.
V zemljepisno-prometnem oziru smo na križišču vseh glavnih svetovnih cest. Čez našo zemljo se prelivajo Čehi in Poljaki, Rusi in Nemci. Mad j ari so imeli pot na Jadran preko našega ozemlja in Francozi so svojo domo vino vezali z vzhodom preko naše domovine. Angleži, Italijani in Amerikanci vstopajo na Balkan po naši zemlji in Balkanci imajo dostop v Srednjo Evropo po naših cestah in železnicah.
Državniki na prvi mirovni konferenci v Parizu so bili presenečeni in mnogokrat tudi nejevoljni, da je bilo slovensko vprašanje stalno na dnevnem redu. V pogajanjih z Italijo, Madjarsko, Avstrijo, povsod je prišlo vprašanje Slovenije na površje. Razumljivo je, da so se sosedi, Lahi, Madjari in Avstrijci pulili za našo zemljo kot psi za kos mesa. Kako so ti trije psi planili na nas v aprilu 1941 nam je v takem spominu, da tega tisočletja ne smemo pozabiti ! Na žalost, na prvi mirovni konferenci glede slovenskega ozemlja niso odločevala narodnostna načela, ampak zemljepisna, gospodarska in politična! Tako je zastopala požrešna Italija, ki je niso vodili fašisti, pač pa tisti širokoustneži, ki poskušajo sedaj v Ameriki zopet pristaviti svoj lonček na demokratsko omizje, z naivno drznostjo, načelo; Nemcem naj se da kot odškodnina za tirolsko ozemlje, ki so ga pobasali Lahi, slovenski Korotan!
Drugi vzrokje bil v tem, da so stali med zmagovalci Lahi, ki so dedni sovražniki našega naroda. Ta okolnost je bila za nas naravnost usodna zaradi podpisov zaveznikov na zločinskem, izsiljevalnem Londonskem paktu.
Tretji vzrok naše katastrofe pa je bil ta, da na mirovni konfei-enci ni bila zastopana nobena slovanska velesila. Čeprav tvorijo Slovani skoro polovico evropskega prebivalstva in čeprav so bili vsi na strani antante, razen izdajalskih Bolgarov, niso imeli, nobenega odločilnega glasu. Posebna tragika Slovanov je v tem, da so prelili največ krvi, a da niso imeli pri-konferenci nobene besede. Rusije, ki je žrtvovala več milijonov svojih sinov ni bilo zraven, ko so padle kocke za ureditev Evrope. Če bi bil nastopil na mirovni konferenci zastopnik ruskega naroda, bi gotovo ne bilo koroškega plebiscita in po Pri-morju in Istri bi gospoda; ili mi sami. Našemu narodu pa bi bile prihranjene ogromne žrtve, trpljenje in ponižanje.
Nič zato. Pred sto leti nihče ni vedel za nas, pred 50 leti smo se tepli na Dunaju z ministri. Po svetovni vojni smo nastopili kot narod pred mirovnim razsodiščem. Naš vspon v novi državi se je dvigal sunkoma. Na vseh poljih smo zoreli in postali enakovredni vsem civiliziranim narodom. Dozoreli pa smo tudi politično. Ko je planila nova vojna v svet smo vedeli kie je naše mesto. Prav posebno smo vedeli to mi, ki smo bili 1. 1919-20 odtrgani od slovenske celine, ki se je kopala v lastni svobodi in pri tem večkrat pozabljala na njeno vrednost.
Nesreča, ki nas je zadela z razkosanjem našega naroda, z nasilnim premikanjem naših ognjišč, s pravim svetovnim preseljevanjem slovenskega naroda, s požigi naših domov, s streljanjem naših sinov, z ropanjem naših otrok in trpinčenjem vsega našega naroda, je kljub temu stjašnemu trpljenju, ki ga ni doživel menda še noben narod na svetu, rodila, utrdila in poglobila eno misel: Vsi Slovenci na vkup pod streho veliko Jugoslavije. Ta misel je danes vsesplošna in ni Slovenca na zemeljski obn, ki ga ta misel še ni zajela in tudi ni Slovenca, ki ne bi za to mir,el žrtvoval vse, tudi svoje življenje, vesti, ki jih prejemamo iz domovine in iz vseh delov sveta, kjerkoli živijo naši ljudje, nam dokazujejo, da naš narod še nikdar ni bil tako striien in tako usodno med seboj po-
vezan kakor je danes v teh težkih urah krvave njegove zgodovine.
Prerekanja ali smo Jugoslovani ali nismo, med nami ni. V mesecu aprilu leta 1941 je naše jugoslovanstvo prejelo svoj ognjeni krst, ki nikdar ne bo več oslabljen ali celo pozabljen. Danes smo Slovenci prvi nosilci jugoslovanske misli, in to vsi brez izjeme. Zato bomo dali vse od sebe, da se ta naša slovenska misel tudi uresniči. Za ta naša stremljenja imamo mnogo prijateljev in tudi mnogo dolžnikov.
Za zavezniško stvar smo Slovenci žrtvovali zelo mnogo, to nam priznavajo vsi, ki bodo o naši nadaljni usodi odločevali.
Imamo nekaj prikritih neprijateljev, ki poskušajo spletkariti, zlasti v Ameriki. Laški imperijalizem, ki se potepa po svetu tudi pod krinko protifašizma, poskuša vse, da bi nas ukanil za naše pravice,
I^a jugovzhodu Evrope imamo več takih držav-spe-kulantov. Vemo pa tudi iz domovine, da se Lahi pošteno češejo po glavi in pripravljajo alibi za danes že očiten poraz in njegove posledice. Ali z zadnjimi zločini v tržaškem procesu so izgubili tudi poslednje upanje na kako milost narodov-zmagovalcev. Če bi naš narod ne imel prav nobenega drugega dokaza za svoje naravne pravice na ozemlje tako zvane Julijske Krajine so mu take dokaze izstavili fašistovski potepuhi sami. Ves svet namreč ve, da tam, kjer ni Slovencev tudi slovenskega odpora ne more biti.
Naša delegacija na bodoči mirovni konferenci, naj predloži odločujočim činiteljem na zeleno mizo fašistov-ska glasila od 2. decembra 1941 pa vse do strahopetnega umora petorice slovenskih fantov, pa bo iz teh poročil uradnih fašistovskih časnikov, do podrobnosti informirana o pravicah Slovencev na zemljo, ki je bila nad tisoč let njihova last. Ta poročila pa naj si prebere tudi famoz-ni grof Sforza in če ima potem še kaj časti v sebi, naj zleze v mišjo luknjo, da mu ne bo treba kazati svetu svojega sramu, da ga je rodila laška mati.
Eno je gotovo, po sedanji vojni, ki bo pravici izročila zmagoslavni venec, bo slovenski narod končno ves združen v mogočni in silni veliki Jugoslaviji!
njej, pa so Tuaregi spet vse pokvarili. Neki evropski vladar se je nameraval z avtomobilom prepeljati skozi Saharo po potih, ki so bili blizu nameravane železniške proge.
Že dolgo prej so bili poslali ovaduške čete na tista pota, da bi preprečili kake napade. Le malo teh mož je poslalo kak glas v domovino. Toda ti glasovi so bili zadostno svarilo vladarju, naj se ne spušča na tako pot. A zaradi takih modernih puščavskih piratov vendar ne bodo opustili gradnje železnice! Pa le kaže vse tako, da saharske železnice ne bo vprav zaradi domačih plamenov, dasi se Francozi na vso moč ogrevajo zanjo.
Konferenca brezpogojne predaje
vtis v vznodno - srednje - evropskih krogih.
WASHINGTON, 27. januarja (ONA) — Sodeč po izjavah tukajšnjih diplomatov je vzbudila izjava Roosevelta in Churchilla, da je brezpogojna predaja sil osišča edina pot do miru, v evropskih zasedenih deželah mnogo upanja in nove odločnosti.
Predstavniki mnogih manjših evropejskih držav, zdaj pod Hitlerjevo peto, so bili menda že dolgo časa v strahu, da bi prišlo do pobotanja in računali z možnostjo, da bodo morali plačevati račune teh kupčij med velesilami.
Z brzovlakonn skozi Saharo
sih so Francozi poudarjali pomen železnice, zaradi gospodarskih koristi in so tozadevno razvijali krasne načrte, kot na primer: neposredna zveza iz Lon-Sahara je velika in Pariz jeidona do kimberleyskih demant-
Izboljšanje voznega reda v puščavi — Večni načrt Francije — Veselje črnih vojakov do potovanja.
daleč, potniške zveze skozi puščave niso najboljše in črne, če te se nemara pripravljajo, da odidejo na Maginotovo črto.
Zato je francoski parlament iznova poudarjal potrebo najhitrejše gradnje železniške proge skozi Saharo, skozi ta del naše zemlje, ki je tako velik kakor vsa Evropa, pa ima le toliko prebivalstva, kakor kako srednje veliko evropsko mesto.
Ker obstoja ta načrt se iz prejšnjega stoletja, se bo zdaj brez dvoma moral uresničiti. —
do, da ne bo nikdar prišlo do miru pobotanja, ki bi bil vsekakor sklenjen le na račun manjših narodov .
"Določba, ki zahteva brezpogojno predajo roparskega osišča, bo postala kakor Atlantski Carter in deklaracija zedinjenih narodov, eden izmed temeljev bodoče zgradbe miru."
Poljski ambasador Jan Cie-chanowski je izjavil;
"Zdaj se z brzimi koraki približujemo zmagi zedinjenih narodov. Sporazum v Casablanci bo ohrabril vse miroljubne narode, najbolj s svojo močno in jasno izjavo, da se mora ta prva totalna svetovna vojna končati z brezpogojno predajo barbarskih napadalcev, ki so ves svet nesmiselno pahnili v brezmejno trpljenje, edino le iz im perialističnih in brezumnih rasnih razlogov. Narodi, ki so začasno zasužnjeni, bodo ohrabre-ni, ko bodo slišali o brzi in močni ofenziv! vojaški akciji, ki se pripravlja proti osišču.
Vtis v Londonu
LONDON, 27. januarja (ON-A) — Zavezniški krogi prerokujejo, da bosta črki U. S. (Unconditional Surrender) kmalu pokazali na zidovih v vseh zasedenih evropskih deželah.
Mnogi so naziranja, da bo ta simbol kmalu bolj priljubljen kakor V (za; Victory) in letnica 1918 (za; leto nemškega razsula v zadnji vojni). Ta dva simbola sta Nemcem v zasedenih deželah prizadela mnogo jeze in gorja. Ako začetnici US nista že začrtani na zidovih podjarmi jene Evrope, se bo ta kmalu zgodilo, kajti radio po;
ŠKRAT
Razen maloštevilnih kov ni v soboto, ko sta Go6 in Goebbels govorila grobnice nemškim areas ^ ^ — nihče vedel, kje je Hitler ta ždel. Omenjena sta samo .. da se nahaja pri svoje®
jaštvu. — Ampak v StaPo du ga ni bilo, ker med iiBGDi jo jetih generalov ni njegovega Vj
pi ra m al
V( !•( Z!
mena.
V It)
,tl^
gv
nih najdišč ali do johanesburš kih zlatih rudnikov.
Vsakovrstni načrti so se pojavljali, vendar je ostala železniška proga skozi Saharo le na papirju.
Leta 1912 je iznova oživel načrt te proge, in sicer s pretvezo, do bo treba vse armade črncev zbrati v eno samo taborišče v Severni Afriki. Ta zamisel je toliko razgibala Francoze, da so odšle nove ekspedicije v Saharo, a o njih poteku so Francozi malo zvedeli, ker so bili Tuare-
Nemara se bodo črni domačini gi še zmeraj jako bojeviti. Mo-
zaradi železnic kaj bolj pomirili in bodo uporni, kakor so bili leta 1880, ko je polkovnik Flatters s svojimi zvestimi pristaši odšel proučevat Saharo zaradi morebitne granje železniške proge. Polkovnik Flatters je tedaj padel kot prva žrtev divjih Tuaregov. Srečna usoda ga je obvarovala okrutnih muk, ki so jih morali prestati njegovi opremljevalci. V tej deželi žeje, v vročini 50 stop. C in v mrzlih nočeh so Francozi prestajali neizmerne muke. Nekaj vojakov je od blazne J.akote pogoltnilo trupla svojih lastnih tovarišev. Nobeden ni ?iv ušel okrutni usodi saharske pošasti.
Srčna žila jzaniorcev
Bojevitost puščavskih prebivalcev in njih mržnja proti prodiranju evropske kulture se medtem nista nič polegli. Prav nič si ne želijo voziti se z brzo-vlakom, še zmeraj imajo rajši velblode in konje, vseeno, ali potujejo po puščavi kot saharski razbojniki ah kot narodni romarji. Sahara je pokrajina, ki jako otežkočuje gradnjo kake železnice, ki ima peščene, kamnite in sipinske planote, katere so visoke Ludi do 2500 m, dalje je polna slanih jezer, ilov-notih tal in barij. V miinih ča-
goče so se ti narodi zavedeli, da saharska železnica ni srčna žila prometa, ampak naj bi postala — srčna žila krvi črncev, kj bi naj jih v primeru vojne Francija načela.
Dopust pri palmi in kameli
Vendar so še druge ekspedicije nemoteno iskale zveze med različnimi oazami južnega Al-žira proti jezeru Čada, do Nigra in do obale Atlantskega o-ceana. In so izkali dalje, kako bi zvezali oaze in Sredozemsko morje preko Orana in Colomb-"Bešarja — pa je leta 1914 izbruhnila vojna. In tako ,so še nadalje potovale karavane skozi puščavo s tovori slonove kosti, orožja, smodnika in zlatega prahu.
Otroci puščave imajo radi takšno romantično potovanje. Kaj zato, če potuje iz. Timbuk-tuja v Tugurt kar pol leta, čeprav avto prevozi to pot v 20 dneh, kar je francoska avtomobilska kolona kmalu po vojni dokazala. V tem času je vnovič zaživela želja po saharski železnici. In v Piirizii so že kar govorili o ix)tniškem potovanju z modernimi brzovlaki v oaze.
staje bodo kmalu začele širiti ta predlog v vseh evropskih jezikih.
Nacisti bombardirajo dvojico mest v Jugoslaviji
BERN, 29. januarja (UP) — Nemška letala — strmoglave!, ki so prideljena četam v boju proti, jugoslovanskim partizanom, so uničila dvojico jugoslovanskih mest južno od Zagreba, Drvar in Cetina.
l)ONDON, 29. januarja (Radio prejemna služba) — V teku oddaj za Jugoslavijo, je londonski radio zopet povdarjal zbeganost vladnih krogov v Rumu-niji in Madžarski. Narod je ikrajno razburjen zaradi brezkončnih in nesmiselnih žrtev. Švedsko časopisje poroča, da madžarska vlada skriva, svojemu narodu obsega izbug, da ne bi še bolj zanetila že zdaj izredno ostre opozicije proti sedanjemu režimu. Narod zahteva, da se pretrgajo odnošaji z Nemčijo. Madžarska vlada je baje uvedla za izvoz v Nemčijo izvozna dovoljenja.
Radio Rim javlja, da bo Italija uvedla splošno mobilizacijo prebivalstva kakor Nem.ci. Toda narod se buni v Italiji. Nezadovoljen je z angleško trditvijo, da tvori Italija stranski vhod v evropsko trdnjavo. Italijanski narod bi rad, da bi zavezniki določili Italijo za glavna vrata.
Današnji New York Herald Tribune poroča, da bodo dne 1. aprila vpoklicani v Italiji 18. in 19-letne v vojaško službo. Vso "Daleko&«žiiost posledic se- j civilno prebivalstvo bo mobilizi-stanka predsednika Roosevelta j rano, moške delavce bodo zame-z ministrskim predsednikom njali z ženami itd.. . .
Churchillom, je danes predmet	-
vseh razgovorov, ne le med u-	fe RUMUNIJE
raduimi čehoslovaškimi krogi, BERN, 19. januarja (ONA) temveč tudi vseh Cehoslovakov Rumunska vlada je dekretirala doma.	I danes, da ee morajo vsi Rumu-
"Kratko - valovni radio in ni, ki so podvrženi vojaški dolž-podtalno časopisje sta brez dvo-,no8ti a žive v inozemstvu takoj ma žč razglasila to novico v | vrniti domov. Vse one, ki se he najbolj oddaljenih kotičkih za-j bi vrnili do 2. februarja, bo zasedenih dežel.	! dela smrtna kazen in njihovo "Zagotovilo, da se bo vojna i premoženje bo zaplenjeno. Ta nadaljevala do brezpogojne pre-1 razglas potrjuje vesti, da je iz-Tam je hotela gospoda prebili daje osišča, bo med podjarmlje-; guba najboljših čet na ruski svoje zimske počitnice. Že sojnimi narodi zbudila velikansko | fronti težko prizadela Rumuni-hoteli dati natiskati prospekte i navdušenje in ojačila njihovo! jo, ki zdaj radi tega mobilizi-raznih potovanj v Saharo in po'.odločnost in upornost. Zdaj ve-! i'a vse raziKiložljivo moštvo.
Jasna in določna izjava je to bojazen zdaj pomorila. Zdaj verjamejo, da gre njihov neizprosni boj proti nacifašistom obenem zares tudi za njihovo narodno bodočnost in da jim ne preti nevarnost postati igračke v rokah velikih sil.
Za Jugoslavijo je izjavil ambasador Fotic, da bo dogovor med Rooseveltomi in Churchillom našel "silno globok odmev" v Jugoslaviji, ki se nikdar ni prenehala bojevati proti nemškim in italijanskim osvojeval-cem. Dodal je:
"Zdaj že dejansko čutimo prisotnost mogočnih zaveznikov v sosednjih deželah."
Izjavil je tudi, da bo dejstvo, da sta se predsednik Roosevelt in ministrski predsednik Churchill sestala tako blizu Jugoslavije, hrabrilo in navduševalo jugoslovansko prebivalstvo. "Čutim, da je popolni poraz osišča že blizu."
Grški ambasador, g. Simon D. Dimantopoulos, je izjavil, O-verseas News Agency:
"Mislim, da bo zgodovina zabeležila sestanek v Casablanci kot enega najbolj dramatičnih in najpomembnejših vseh časov. Nedvomno bo sporazum, ki sta ga oba velika voditelja dosegla v političnih in strategičnih vprašanjih, odločilno vplival na nadaljevanje in zmagoviti zaključek vojne. Brezpogojna predaja sovražnikov je zdaj postala geslo zedinjenih narodov."
Na čehoslovaškem poslanstvu so izjaviU:
"Petdeset milijonov privlačuje in se bo zmeroBi^^ viačevalo k Afriki, kajti ostali ljudje, da, če celo kakor 'ostali ljudje, imajo jani sakrosantno pravico življenja," je rekel Musso v svojem govoru ob dvaj^,^ niči ustanovitve črnosrajC s črnimi dušami.
Da se Italijani' zavedajo je "sankrosantne pravic® življenja," izpričujejo jadrni pobegi z vseh kjer koli se pojavijo.
"Kriminalce®" Casablanci "' varjamo mi^^
ši kameradi ^
sišču: Mi vzdržali in rili. Legijonarji, nadaljuj^®^ svojim bojem, da boste zgled bojevnikom sveta Mussolinijevega govora srajčnikom.
,1" -
:{t'
V ii
d
' D
V li t 1

Urednikovi
pošta
=SrSt=C!=S«Sat=aa£=[El!
Zji Ruski vojni
lief ;i
Cleveland, Ohio. — tor Wood je nabral med rojaki v tovarni Marquet^^^ tal Products Co., sledeče za Rusko vojno pomoč:
Po $5.00: Vincenc jif po $1.00: Jernej LukanCi jj Milavec, Frank Spenko Frank Sluga. Po 50c:
Božič in Joe Fidel.	^
Poleg teh je še darova^ Blaž Godec $5.00. .
Hvala lepa zavednim ^ kom, ki so se s svojim , odzvali v dobrodelni nam®''' Pozdrav
. X. Pf'
FCm/ICTORi
BUY
unite^
STATVO
WAB
AONDS
' AND
STAMPS
Zakrajsek Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR Tel: ENdicotl
#
2- februarja, 1943.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
Pogreb ameriške bolničarke
k.X,TM__t ..j
Ameriško vojaštvo stoji odkritih glav pred cerkvijo v Leopoldville, Belgijski Kongo, ^jer so bili opravljeni mrtvaški obredi za ameriško bolničarko GMrude Edwin, ki je pod-^^gla neki bolezni.	*
Tudi živali se vojskujejo med seboj
Tu(ii med živalmi se razvija-^ borbe, ki so včasih zelo kr-^	ki se končajo tudi s
^vitn pokol jem med živalmi nih vrst. živali pa se bore seboj predvsem zato, da si zavarujejo obstanek, zagoto-'^adoblast ali pa da si pribo-® ti^i prostor, ki je potreben ^Jihov obstanek.
y tej borbi med živalmi se je Pnrodopisju že mnogo pisalo razpravljalo.
Najprej
da
ttied
vrgL
moramo ugotoviti,
se razvijajo borbe predvsem živalmi in zvermi raznih Jo". ■ temi moramo zopet i dvoje vrst živali in sicer f' ki si z borbami zagotav-obstanek in nadoblast, pa Y ^ splošni razvoj harmonije Živar^^^ zelo potrebne in tiste svo"''	bore z vso silo za
skor	pri tem pa niso
nič koristne za splošni v naravi.
tak: Ija
So

Har;
bistvu mora vsako bitje v iskati zase najprej do-
Cer	za prehrano in si-
li in 2a svoj zarod. Živa-PHskrbujejo ta sredstva na
ta način, da napadajo cesto tak plen, ki si ga ne bi mogle priboriti brez borbe.
Prav tako se morajo istočasno že same braniti proti temu, da ne bi postale plen druge močnejše vrste živali. Ti razlogi za borbo so torej popolnoma u-pravičeni in zakoniti, dasi so največkrat borbe zelo krute in neusmiljene. Glad lahko pritira živali in zveri do silnih meja poguma in drznosti. V tem oziru so najbolj poučen zgled pač tolpe volkov, ki v zimskih mesecih v severnih deželah vdirajo tudi v vasi in večja ljudska bivališča ter tam napadajo ne. samo domače živali, ampak tudi ljudi. Glad jih lahko privede celo tako daleč, da se volkovi po brezuspešni gonji spravijo nad plrvega volka, ki opeša in ga raztrgajo.
Med žuželkami je borba za obstapek skoraj nevidna in tiha. Slabše bitje je obsojeno na nečastni konec brez prave borbe. Toda mnogo hujša je borba med živalmi, ki so na najvišji stopnji živalske lestvice. Borbe
med temi orjaki spremlja samo zateglo ječanje tistega, ki postaja žrtev in zadnji smrtni boj traja včasih zelo dolgo.
Planinski orel si mora dnevno prinesti v gnezdo živo žrtev, ki jo nato raztrga s svojim strašnim kljunom; dejanje, ki je neobhodno potrebno za obstoj in njegov življenski obstanek.
"Pravica do življenja" je med živalmi enako načelo, da obvelja zmeraj tisti, ki je močnejši in ta zakon je tudi pravičen, dokler gre za to, da se ohranijo posamezne vrste živali.
Toda med živalmi niso samo take, ki branijo svoj življenski obstanek in obstanek svoje živalske vrste. Med njimi je tudi mnogo takih, ki žive na ta način, da si organizirajo življenski obstanek na stroške drugih živali ali pa morajo zahje delati cele kolonije drugih živali. Do takih borb te vrste pride često pri čebelah, ko se nad roj pridnih in zdravih čebelic vsuje sosedni izstradani roj.
Kadar napada tak nesrečni roj svojega soseda, tedaj se med obema rojema razvije prava bitka, ki ima tudi svojo stretegijo. Često se zgodi, da
t

HAT LITTLE GAME"-
"The Uninvited P
Ctil
"tHE UNINVITED pest- i
A/AW — WE'rzE Puttin' OP A "BAR.?)
FENCE. To keep THE
Boms out.
WElu,-
let's
SEE -OM-M-
Boys.shes A NICE lil' GAME AS SHE STANDS!' HEY 2 JusT ENOUGH BiRcffe (N \r AN' EV'YTHING.
XEAH • 6ot the Room
HAS SUDDENLY <5R0(.W STCFFy. ■ OH i
EKCC'SE /\1£
CbNES," \ Di DMT see You COME (N'
Pull op a
CHAiR AND GET YOURSELF A,A/Eu/SPAPER.
Hello.Bovs , ^LAYiN' TriE Lil,- Oame ? Huh '


zmaga napadeni roj, vendar koliko čebelic je moralo za to zmago žrtvovati svoje življenje.
Tudi mravlje imajo mnogo sovražnikov med ostalimi mrav-Ijinjaki v istem gozdu. Često se zgodi, da sosedno mravljišče napade soseda samo zato, da bi ga zasužnjilo. Kadar tako mravljišče napade sosedno, tedaj se to izvede po načelih "bliskovite vojne." Ujete mravlje odvedejo zmagovalke kot plen in sužnje v svoje domovanje.
ZnaJie so tudi borbe med srnjaki tako na jesen; borba med dvema tekmecama se odigra navadno ob navzočnosti srne-neveste, ki mirno čaka na tistega "ženina", ki bo zmagovalec v strašni borbi. Premaganec mora oditi v nekakšno izgnanstvo in kot samec končati ostale dni svojega poraza.
Vse te borbe se razvijajo pod plaščem narave. S takimi borbami se v naravi često dosega ravnotežje, kajti s prevelikim številom živali ene vrste bi trpele pomanjkanje živali druge vrste. S takimi borbami pa se med živalmi ohrani neko stalno enako številčno stanje in ni nikdar mogoče govoriti med njimi o tako zvani "preobljudeno-sti".
ramo priznati, da je Sulzberger kot tujec opisal ta položaj dokaj stvarno in objektivno, kakor je smislu originala odgovarjajoč tudi naš prevod.
Obletnica pokoljev v Novem Sadu
Objektivno pojasnilo političnega razvoja v Jugoslaviji
(Nadaljevanje s 1. strani)
da je general Mihajlovič pretkan kvizling in da deluje v zvezi s silami osišča.
"Poleg generalovih čet so v Jugoslaviji še drugi elementi odpora, toda to ne pomeni, da general Mihajlovič ni iskren patriot, čigar vojaške operacije so velika kontribucija h končnemu porazu osišča. Lansko leto so jugoslovanski krogi v Londonu izjavili, da ima general Mihajlovič 80,000 do 150,000 dobro organiziranih mož, ki so zadrža-vali nad leto dni v Jugoslaviji okoli 36 divizij osišča."
Izprememba nazorov v Moskvi
Tekom prvega dela L 1941 so bili tudi Rusi zelo entuziastični glede "Draže". Toda istočasno je pričel radio Svobodna Jugoslavija izjavljati, "da Mihajlovič ne vodi borbe proti okupatorjem, temveč nasprotno, da straži jo njegovi četniki železniške proge pred partizani. Tedaj se je naziranje Moskve pričelo izpreminjati ter se je razvilo v sedanje ostro obsojanje četnikov.
Mi, Slovenci, ki nam je položaj že kolikor toliko jasen, mo-' # ®
LONDON, 26. januarja (Radio prejemna služba). — Londonski radio je ob priliki obletnice pokoljev v Vojvodini posvetil posebno oddajo spominu na one strašne dni, ko je madžarsko vojaštvo, podpirano od madžarske manjšine, zakrivilo v Novem Sadu enega najbolj zverinskih pokoljev, kar jih pozna zgodovina.
Od 21. do 25. januarja leta 1942 je bilo takrat poklanih v vsej Vojvodini 30,000 Srbov. Od 30,000 do 60,000 jih je bilo izgnanih v Srbijo ali pa razpršenih po koncentracijskih taboriščih na Madžarskem.
Madžari so polovili otroke nedolžnih srbskih meščanov in jih skupaj z materami in očeti odgnali na zamrzlo Donavo; tam so prebili led in vse nesrečneže pometali v vodo, tako da jih je reka odnesla pod ledeno skorjo . . . Otrokom so razbija,-li glave v prisotnosti mater, ki so se zaman zaganjale naprej, da bi jih branile.
Pokolj je prenehal šele 25. januarja, ko je bilo ubitih 5,000 žen in otrok.
V Starem Baceju so pognali v Tiso 1,000 žen in otrok.
Radio London je zaključil: "Spominjajmo se teh žrtev in njihovih krvnikov, madžarskih barbarov.'"
Voznik dobi delo
Takoj se sprejme voznika, ki )i s trukom razvažal mehko pi-ačo. Unijska plača in ure. Zgla-ite se pri Double Eagle Bottling ^^0., 6517 St. Clair Ave.
POTRESI V BOSNI
LONDON, 29. januarja (AP) — Reuterjeva časniška, agen-tura poroča iz Corigrada, da razsaja v srednji Bosni od 29. decembra naprej najdaljša serija potresnih sunkov, ki je bila dozdaj zabeležena na evropskem ozemlju.
Prvi teden so prihajali sunki vsake čet,rt ure in še zdaj jih pride po 5 do 6 na dan. Materi-jalne škode je mnogo; mrtvih pa je bilo dosdaj šele 19. Ti potresi so baje razrušili 12 muslimanskih krajev v Bosni.
TO
, ----------------____mmmammm
Nemci prevzemajo vodstvo vojaških operacij na Hrvaškem in v Bosni
Uraden nacističen razglas v Jugoslaviji
BERN, 25. januarja (NYT). — Danes zvečer je bil objavljen naslednji razglas, dajoč prvo u-radno nemško poročilo o novi ofenzivi čiščenja na ozemlju Jugoslavije.
"Ozemlje, ki se nahaja med rekama Sava in Drina, italijansko - nemško demarkacijsko črto in Bihačem, bo od danes naprej nemška operativna zona. Vse orožje v posesti prebivalstva tega ozemlja, mora biti takoj izročeno lokalni oblasti.
"Od danes naprej bo na tem ozemlju vsakdo, ki bo obdržal kakršnokoli orožje, kaznovan s smrtjo. Občine bodo kolektivno odgovorne, ako bodo njihovi člani skrivali ali dajali zaščito upornikom."
Razglas se zaključuje z naslednjim :
"Načelniki posameznih občin bodo odgovorni žato, da objavijo to povelje z lepaki in bodo morali skrbeti zato, da lepaki ne bodo odstranjeni. Vsako občino, v kateri bi bili lepaki poškodovani ali odstranjeni, bo zadela težka kazen.
Mali oglasi
LATHE MILLING MACHINE BORING MILL OPERATORJI ARM TOOL WORK
100% obrambno delo Plača na uro
tVko ste sedaj zaposleni iiri obrambnem delu, se ne priglasite.
The Sommer & Adams Co.
18511 Euclid Ave.
Izurjen? operatorji
na
BORING MILLS
(Horizontal ii» Vertical)
VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL
Plača na uro, poleg "overtime." Če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, •se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL
Mali oglasi
Poštenemu
fantu se odda v najem spalno sobo. Vpraša se na 5409 Spencer Ave.
Bolan rojak
bi rad zvedel za pasjo mast, ki je za zdravilo. Kdor jo ima ali ve kje bi se jo dobilo, je prošen, da proti plačilu sporoči naslov v urad tega lista.
Hišni
posestniki
si lahko prihranijo veliko vsoto pri plačevanju
INCOME TAX
ako se računi uredijo pravilno po zvezinih zakonih. Obrnite se na odvetnika
Wm. J. Kennlck
6506 ST. CLAIR AVE.
(poleg Zeletovega podjetja) Uradne ure: 9. zj. do 8. zvečer. Za druge ure pokličite HE. 2383
★ ★ wk(Uyo44.Rutf,witu
WAR BONDS
★ ★
INCOME UX
Dajte spolniti vaše listine za dohodninski davek pri osebi, ki se razume na to delo, ter na katero se lahko z zaupanjem obrnete z zadevami svojega privatnega trgovstva in denarja. Vaše listine glede dohodninskega davka bi morale ostati tako privatne kot spoved, zato pa hodite oprezni kje jih daste spolniti.
Pri nas spolnujemo te listine že dolgo vrsto lek, v popolno zadovoljstvo naših trgovcev in privatnih oseb. če ste lastnik posestva, prinesite s seboj vaše račune, in tudi vašo Social Security številko. Urad je odprt od 9. zjutraj do 7.30 ure zvečer.
Marian Mihaljevich
—Income Tax Expert— 6424 St. Clair Ave.
Uncle Sam pays out $44.81 for an
enlisted man's barrack equipment for one year. Included in this equipment is the issue of one folding chair for each three enlisted men at $1.65 each.
7A

V
I
V i
Acid Indigestion
Relieved in 5 minutes or double your money back
When excess stoumch arid ciu«-s painful, {fcffixat-Ing gas. sour stomacrh «n»i h(!ai"ibiirn, doctorji usually prescribe tho fastcst-artins niPdicines	fnr
wnptomatic relief—medicines like those in rablets. No laxatire. Bell-ans brinj?.-« cnmfo'-t in a 3iffy or double your money back on return 'jf bottle K us. 25c at an druggists.
In addition, officers have their own chairs. So the issue of folding chairs runs into the millions. You can help pay for this little comfort for our boys in training with your purchase of War Bonds. A few War Stamps will buy a folding chair. INVEST AT LEAST TEk PERCENT of your income in War Bonds every payday and do your bit toward winning the war. Treasury Dcf^artmcnt
BRONCHIAL COUGHS!
Due To Colds or Bronchial Irritation
Stop today at any good drug storo and ask for a bottle of Buckley's CANADfOL Mixture (triple acting). Take a coi^le of sips at bedtime. Feel its instant powerful effective action spread thru throat, head and bronchial tubes. It starts at once to loosen up thk^k, choking ph'egm, soothe raw membranes and make breathing easier. ♦ Don't wait—get Buckley's Canadiol today. You oet relief instantly. Only 45c—»all druggists.
TRADE
Lost, a cough due to a cold—thanks to the sooth* xng action of Smith Brothers Cough Drops. Smith Bros. Cough Drops contain a special blend of medicinal ingredients, blended with prescription care. And they still cost only 5^ a box. Yes, a nickel checks that tickle*
SMITH BROS. COUGH DROPS.
BLACK OR MENTHOL—5^ ^
MAR K
Let Everybody Know You're Investing
10 Percent of Your Income in War Bonds
SQUIRK
EDGEGATE—A Woman's Viewpoint
BY LOUIS RICHARD
/y£s- ewT I THS'TS J TO 6-0 /NTO
V H
sow T
//n^ I Wokv- thuts,
jJjy^ I	8131 At EA4 OUT
l£>Mr
KC6 OUT
THE.R>E.
D/o you THuy ce^rer^ FiELCf? /jxxey 7W/)Y HKaH Fcv
c o thicrz. 6ET U//D&R /T-
^ -Soy
-y \OF TW 6/<y —

WEllEBUYi AT least
The attractive red, white and blue window sticker, pictured above, is the new yardstick of patriotism in the War Band drive throughout tlie nation. With the slogan, "Everybody every pay day, ten percent," sweeping the country, patriotic Americans on the home front are rallying to their Government's appeal for fund« with which to help finance the war. The home which displays the "ten percent" sticker is doing its share toward Victory for America and the United Nations. The stickers are being dia-tEflmted through local War Saving# Chairmen.	u. s. Tuuun Dtfrtmmt

STRAN 3.
ENAKOPRAVNOST
3. februarja, 194&
&LOJZ KRAIGHER
MLADA UUBEZEN
Imenovani v visoke urade
Mira pomolči in premišljuje; — pa se obrne k Tomu:
"Ti si tudi meni očital, da sem — jalov cvet!"
"To je nekaj druzega, Mira; takrat si bila še otrok. Z vrtnico sem te primerjal in vrtnica duh-ti, — torej tudi ljubi; samo — \ brezplodna je."
"Potem pač misliš . .
"Kako bi mogel misliti? Neumnost! Zdaj šele vidim, kakšno oslarijo sem napisal! Oprosti, Mira!"
Ona zopet premišljuje, — vzdihne prav globoko, — pa se nepričakovano zakrohoče;
"Predstavljaj si Debevčka kot lampijon! Ali si ga videl, kako je capljal krog Mile? Kakor majhen hrošček! Ona je lep rogač, velik in bleščeč, s poli-ranimi kleščami; in — Debev-ček — pika-polonica . .
"Zato pa je Šenica bolj rogaški. Ta si je za danes nabru-sil svoje klešče."
"Rogati so menda vsi trije in njen mož povrhu," — se smeje Mira. Nenadoma prebledi in se vgrizne v ustnico. Bližajo se: doktor Breznik in njegova žena, gospa Helena, profesor Klančar in nadporočnik Javor-nik. Zadnji se drži nekoliko od strani, razmišljen in odsoten, kakor da se dolgočasi.
Gospa Helena se začudi;
"Ti si tukaj Tomo?" — Njena lica so razgreta, v očeh ji utripi je tajen blesk; z desnico se oklepa Breznice, k njeni levici se pritiska Klančar, ki je ravno s toplo zaverovanostjo govoril vin j o.
"In ti si tukaj, mama?"
Ona temno zardi, Klančar se za spoznanje odmakne od nje.
"Pol urice dopusta sem si vzela. Nekoliko'si moram oddahniti."
"Kako ste krasni, gospodična Mira!" — vzklikne Breznica. "Moj mož vas kar z očmi požre." — Tudi gospa Elvira je razgreta, videti je nemirna in , nestrpna, njene ogromne zenice plapolajo. Po kratkem boju
se ustavi njen pogled pri Milanu in ljubosumno preiskuje, če tudi njegove oči občudujejo Miro.
"Danes se nasrkamo lepote," — reče Breznik, "sleherna ženska je umotvor!"
"In veselica je razstava!" — se zasmeje žitnica.
"Morebiti bo tudi kaj kupčije," — hiti pomembno Klančar in pogleda gospo Heleno prav od blizu.
"Ti le lepoto srkaj, možek; jaz sem se odločila za šampanjca!"
Duša gospe Elvire je razdra-pana. V nji se vršijo boji za zvestobo in nezvestobo,-za moža in zakon, za JaVornika in zoper njega. Koprnenje za eksotičnim uižtkom, za p^elestjo greha, neka naveličanost z vsakdanjostjo in poštenostjo jo naganja Milanu v naročje. Morijo ljubosumnost na moža, ki mu ne zadostuje lepota ženske samo pri nji, temveč je išče povsod, jo vidi in jo pije na ulici in v družbi in se veseli užitka. A zadržuje jo njegova trdna volja, njegova opreznost in pazljivost, njegova stanovitnost, njegova možata odločnost. Zato je zmerom bolj nestrpna in ne-sigurna, vse trepeče in praske-če v nji; a prava, neugnana strast se ji ne vzbudi. Milan se napol umika njenemu pogledu; daje si opravka s cigareto, ki mu noče vleči; preje prisiljeno se nasmehne:
"Ali je ženska samo za praznik umotvor?"
"Samo za praznik, gospod nadporočnik!" — hiti Elvira. "In treba je pomisliti, da življenje ni praznik!" — S široko odprtimi očmi ga skuša vsega ujeti v svoj pogled; izsrkala bi mu dušo, da jo preišče in spozna.
"Menda je tudi narobe res, da praznik ni življenje!" — reče gospa Helena.
"Oho!" — se zoperstavi Klančar. "življenje more biti praznik!"
Na sliki je troje mož, ki jih je imenoval predsednik Roosevelt v visoke urade. Od leve proti desni so: Wiley Rutledge, ki je bil imenovan za člana vrhovnega sodišča; Edward J. Flynn, od-stopivši načelnik demokratskega odbora, ki je bil imenovan za poslanika v Avstraliji, in Prentis M. Brown, ki je nasledil Leonu Hendensonu kot načelnik urada, za administracijo cen.
"In ženska mora biti umotvor?"
"Samo za praznik!" — se smeje Breznik. "Biti umotvor je precej naporna reč. V delavnik se mora ženska odpočiti, če ni kdo napovedan, ki pride v ogledi. V tem slučaju je pa itak tudi delavnik kakor praznik."
"Doma smo ženske coprnice, seveda! Moški pa bi hoteli samo zijala prodajati in umotvore gledati. Človeka vam ni mar, s človekom bi ne znali živeti." — Elvira se izvije mpževi roki in stopi k Javorniku: — "Dajte mi cigareto, Milan;" — Pa zapazi, da se je zagledal v Miro, kakor bi pričakoval kakega znamenja od nje. Jeza ji zablisne iz oči, s stisnjenimi čeljustmi sikne vanj: — "Dajte mi ognja, Milan!" — Nato se obrne z obrazom preko rame, puhne oblaček dima svojemu možu v lice in se nasmehne Miri:
"Ali se nam pridružite, gospodična! K šampanjcu smo namenjeni."
"Hvala, milostiva, pravkar smo bili tam!"
"No, vaš spremljevalec pojde vendar s svojo mamo! Ali ne, gospod Tomo?"
"Hvala, milostiva, za enkrat imam dovolj šampanjca!"
"No torej!" — se vzboči Breznica nekoliko pikirano. "Ali se nam vi tudi izneverite, gospod nadporočnik? Čemu gledate na uro? Ali ste zmenjeni za kak sestanek? Brž, gospod
Don't Let Your Life Insurance Policy Lapse!
m

a



i ■'-'' \ f/".: )v ?•' .•' >'
f .-.v, V ^ vj/f ?-■:•'•> .-. ,.• i;.b'..- /-••-?!]
>*■	'.'^.:.y (fs-Tv^i
y. 5« Tnatury Dt^tmem
PH\UA. RECORD
nadporočnik! Mira ali Elvira, to je zdaj vprašanje! Haha..."
"Jaz aem zmeraj za šampanjca, milostiva!"
"Potem pa hajdimo, gospoda!" — Dostojanstveno se odpravi, kajcor kneginja, ki je zaključila avdijenco.
žitnica. se obrne k sinu: "Ne pozabi, Tomo, da moraš priti ob eaiih pome?"
"Dobro, mama!"
Ko sta zopet sama z Miro, pomisli Tomo za trenotek: — Zakaj je tudi Mira gledala "na uro? Ali je tudi ona zmenjena za sestanek ? In zakaj je tako poparjena? Kot brez sape! Niti zagnala se ni v boj' z Elvi-ro! ...
Po kratkem molku se iztrga Mira šiloma svojim mislim, se oklene Toma in ga vpraša z nekoliko pretirano resnostjo: "Ali je gospa Elvira lepa?" "Lepa kakor bajka iz 'tisoč in ene noči'!"
"Koliko je stara?"
"Bajka je večno mlada." "Ali ni preveč nalepotičena, izumetničena? Ali je treba šminke na licih in na vekah?" "To spada k bajki." "Moderna bajka! Modernizirana. Izprašenain popravljena! Občutek imam, kakor da ne spada v našo dobo."
"Ali si ljubosumna nanjo, Mira?" . ,
"Morda!" — zmigne ona s pleči.
Tomo se namuzne:
"Ampak Javor je vendar s teboj zmenjen za sestanek!"
Ona ga presenečeno pogleda, pa se nenadoma zasmeje:
"Ti si navihanec! Kako si to pogodil ?>"
Nehote pogleda zopet na uro in nadaljuje naglo: — "Z Javorjem mi je čudno, Tomo. Neverjetno me razburja. Telesno koprnim za njim. Oprosti, Tomo, nekomu morar^ to povedati, sicer me še raznese! Sanjam o njem in v sanjah ga poljubljam; a če je poleg mene in se me dotakne, mi zleze hlad v meso, nekakšen strah me vso prevzame, da zatrepečem kakor v mrzlici. In ko me je poljubil, se je naenkrat stud oglasil v meni; gnusil se mi je, da bi pljuvala in bljuvala."
"Pusti Javornika, Mira, on je
nevaren čldvek!--Ali si s
Praznikom že popolnoma končala?"
"Praznik ni življenje, Tomo!"
"Tudi bolezen ni življenje." "Bolezen?"
Tomo se prestraši: — Ah* ni preveč povedal ? Ali je vse resnica o Milanu? Ali ga ne sodi prehudo?
"Bojim se, da Javornik ne misli resno na ženitev!"
"Kdo pa misli na ženitev?" — plane Mira. "Ali ni grdo, takoj na ženitovanje misliti? Prvo in edino je ljubezen! In samo ljubezni iščem ... A samo hrepenenje in sanj aren je še ni ljubezen; meni pa je skoraj, kakor da mi je dovolj — sanja-renje in hrepenenje . . . Ali mi verjameš, Tomo, da nisem še nikogar poljubila razun tebe?" "Pik-pik-pik ..."
"Ecco! Torej tudi te^e nisem poljubila."
"Ne pretiravaj, Mira!"
"Ta in oni me je že poljubil; jaz — ne znam poljubljati! Zakona si niti predstavljati ne morem; zato ne mislim nanj. — Ali sem mrzla ženska, Tomo? — Čisto mrzla nisem: — Javornika strastno poželim in sram me je tega poželenja; a — izpolnitve poželenju si ne zaželim.
—	Jalov cvet! Prav si me primerjal. Cvetem in duhtim in vpijem po ljubezni, — ljubiti ne morem. Po ljubezni hrepenim in je vendar nočem, niti Javor j eve ne. Ljubiti bi se morda dala, — a bilo bi premagovanje, žrtvovanje bil bi — greh!"
Tomo ge čudi in ne more razumeti, ne more si pred.stavljati, zato ne ve odgovora. Od strani pogleda Miro in se zadivi njeni krasoti. Njena lica so razpa-Ijena, oči ji motno plapolajo. Njegova roka čuti toploto njenega mesa . . . Ko bi bil zdaj na samem z njo, — ali bi se mogel zdržati, da bi je ne pritisnil k sebi, da bi ji ne pogladil li-čeca, da bi je ne poljubil na sočna usteca? ... Pa se spomni: --pik-pik-pik ... V tivolskem smrečju zadnjič. — Po štirih letih je bila prvikrat zopet z njim; takrat je torej poskusila, ali že — zna poljubljati! A bil je tudi takrat samo pik-pik-pik . . .
Mira se sunkoma otrese svoje zamišljenosti in postane mahoma zopet vsa živahna:
"Zato poslušaj, Tomo, — mojo idejo! Ali sem lepa, Tomo?"
"Ti si krasotica, Mira!"
"Ne smej se ,dragi moj! Lepota je predpogoj za mojo idejo. Ali bi lahko zapeljala — kogarkoli?"
"Če se potrudiš, Mira . . ."
"Morala bi se pretvarjati, morala bi glumiti! Pa dobro, ženska je ustvarjena za vara-nje."
"čedno spoznanje, Mira!"
"Nekoliko nečednosti je gotovo pri moji ideji; ampak — uspeh bi moral biti toliko čed-nejši. če se moj načrt posreči, bo to nekaj velikanskega!" ^
"Zdaj sem radoveden, Mira!"
"Jaz nisem ustvarjena za navadno žensko usodo. Ničesar si ne domišljujem, Tomo. Prav nič se ne precenjujem. Narobe:
—	dobro čutim, da mi manjka bistvenih stvari; sposobna nisem za usodo zdrave, polnokrv-ne ženske. Za zakon nisem; nesrečna bi bila jaz, še bolj nesrečen menda mož. Zato bi sprejela zakon samo kot sredstvo za izvršitev svoje ideje."
"Brez ljubezni. Preračunjen zakon."
"Preračunjen zakon, natanko preračunjen zakon!—človek je dolžan — koristiti; svojim ljudem koristiti, svojemu — narodu koristiti! Narodna požrtvovalnost, Tomo!"
"Uživati — za narod!"
"Ne samo uživati, tudi — žrtvovati! Jaz žrtvujem — svojo lepoto! To je edino, kar imam.' '
"In to ni malo, Mira!"
"Prodam jo oderuško, drago-
Mrs. Roosevelt govori
Na sliki je Mrs. Roosevelt, predsednikova žena, ko govori po radiu v prid ameriškega vojnega prizadevanja.
ceno, kakor da sem vsa posuta z briljanti in demanti! Za milijone jo prodam! In te milijone — poklonim narodu!"
"To je ideja, Mira!"
"Marsikdo bo rekel: — Umazana ideja, umazana kupčija, umazan dar; narod nam uma-žeš s svojim milijoni! — Ali bi ga res umazala? Samo sebičnost je umazana. Zato bi niti sebe ne umazala, ker bi ge ne žrtvovala zase ,temveč za idejo, za blagor naroda. Za narodovo korist pa bi bil celo umor moralen, ne samo — samomor!"
Mira je vsa vzhičena. Pogledi ji plameni jo, lica ji žarijo, navdušenje žehti iz nje.
česa potrebujemo Slovenci v boju z Nemci? — Denarja! Denarja! Denarja! — Kaj nam zaleže j o ti krajcari, ki jih na-beračimo za družbo sv. Cirila in Metoda? V Trstu si vzdržujemo šolo; za Trst premalo. Kaj pa Maribor? Celovec? Vsi obmejni, vsi narodno ogroženi kraji? Kjer stoje na naši zemlji trdnjave nemške ,ponemčevalnice in nemški domi, povsod bi morali imeti svoje obkoljevalne čete, napadalne stroje. Lastnih trdnjav bi si morali zgraditi. — Pa ne gre samo za ljudsko šolstvo! Kaj pa naša književnost in naša umetnost, naša veda in njeni hrami, višje in najvišje šole? Kaj trgovstvo in industrija? Kaj naš zadolženi kmet, ki mora prodajati rodno grudo so-vragu tam na mejah, da se nam zajeda v meso in nam pije kri? Kaj torej zadružništvo in poso-jilništvo, .hranilništvo? — Z očetom se je pogovarjala o teh stvareh. Milijonov bi bilo treba, pa bi šlo naprej, — do izvo-jevanja svobode! Tudi oji ima načrte, vsak dan druzega zame in za narod; izpeljal pa do zdaj še ni nobenega, ne zase ne za narod.
"Ali si povedala očetu svojo idejo?"
"Ne! Seveda ne! On bi ideje iz rokava stresal, a za delo ni nobeno. On je fantast, a poleg tega skoraj filisterski v svojih
nazorih o morali. On bi me ovM ral."
"Pa si se že kaj ozrla za kak"' šno — žrtvijo?"
"Hahaha, tu imaš prav: " tudi on bo žrtev ,ne samo ja^ Na Bledu sem spoznala
narja, morda bo pripraven čl®" ■ vek. Nemec je in Dunajčan. P"'
vabil me je z mamo na pbisl?-
"Dobro delaš, Mira! In liko ..."
"Cenijo ga na trideset jonov."
"Ali ne bo premalo?"
"Nikar se ne norčuj, moj gi! Starikav je in grd;
bi bil magari gobav, —- skl^'"^ la sem, da se ga lotim."
"In če se ne posreči?"
(Dalje prihodnjič)
J
Farmers Poultry Marke*
Vogal SUPERIOR in E. 43r,d St-KOKOŠI, RACE, GOSKB, FURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za dbce" in priredbe.
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladansKw zastorov in "draperies."
PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave.

Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokli^® te vsak čas, podnevi ali P'f noči. Delo garantirano in tra postrežba,. Obrnite S® vsem zaupanjem na vaš®^ starega znanca
John Oblafcd
1146 E. 61 St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730
NAZNANILO
John Susnik in Jerry Bohinc sporočata, da sta si vojnih razmer razdelila svoje trgovine. John Susni^ ostane lastnik NORWOOD APPLIANCE . FURNITURE, 6104 ST. CLAIR AVE. — Jeri^ , Bohinc pa bo nadalje vodil trgovino na 819 E. 185 )) pod imenom NORTHEAST SALES AND SERVICH^'J
V PRIJAZNO NAZNANILO:
Da, kot pretekla leta, tudi letos izpolnujemo in uredin"''
INCOME TAX RETURN
DOHODNINSKI DAVEK V izvršitev dohodninskih listin, se lahko zaupno zglasite ^ našem uradu, da za Vas iste uredimo. \
/ STEVE F. PIRNAT	*
7403 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, 00^
Grocerijska hi delikatesna trgovina.	.
i ZAKLANI in OČIŠČENI
PRAŠIČI
Pokličite po telefonu ali pa se osebno zglasite pri
( JOHN A. TOMPKINS ,
:|: 3979 W. 25 St., pod Brooklyn mostu SHadyside 36®^