Štev, (Posamezna flevim 9 vinarjev.) Irhafa vsak dan, tudi ob nedeJJaH In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic« Sv. FranfiSka AsiSkega it 20, L nad«tr. — dopisi naj se pošiljajo uredniku lista. Nefrankirani pisma s* sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štetan Godina. Lastnik k h? a .EdinostV — Tisk tiskarne .Edinosti' vpisne otrejenim porottvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aaiškega it Telefon uredništva in uprav« kav. 11-67. Naročnina anala: Za celo leto.......K 31 20 Za pol leta.................I5 S0 aa uri mesece......................* 780 aa nedeljsko Iadajo aa cdo lam.......620 ca pol leta........... . • . • V Trata«* sredo, 18« jiilija 1917 Ltlalfc 3C15!« Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev^ aastarele Številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na mM i metre v Sir^kosil cnc kolono* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vlit Osmrtnice, zahvale, poslanice, cg?2s! denarnih zavodov ...............mm po 20 vlit. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.-»? vsaka nadaijna vrsta........... * 2.— Maii oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pvSiljaJo upravi lista. Plačuje se lzkijufno fs upravi .tiinosti' — Plača in toži se v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frinči5k# AsiSkega it 20. — PoStnohranlinični ra&tn it. '41.652. SO dr. Zo betnnce. (Od našega posebnega poročevalca.) V sobotni seji poslanske zbornice prišb na dnevni red — poročevalec Krek — naslednje resolucije: 1. Posl. Lco Lewicky|: a) V slučaju novih vojnih operacij je treba popolnoma opustiti evakuacije v inasah ter jih omejiti aia slučaie iz čisto vojaških neizogibnih vzrokov, neposredno pred vojnimi operacijami m le v najbližje občine, b) V takem slučaju je treba ljudstvo pravočasno opozorili terr mu pustiti dovolj časa, da more vzeti s seboj potrebščine^ obleko, živila, živino; ' alje ie truba preskrbeti zadostno prevoznih sredstev, posebno pozimi zakurjene vozove, prehranitev med vožnjo in na postajališčih ter kon&no primerna bivališča. 2. Posl. Kolessa: Begunce je treba naseliti predvsem v krajih, kjer biva ljudstvo istega rodu. 3. Posl. Semaka: Begunci na potovanju morajo biti deležni enakega ravnanja kakor ljudstvo v istem kraju. 4. Posl. Haiban in tov.: Aprovizacija vse;i občin, kamor pridejo begunci, se mora povečati v razmerju z večjim številom nase! jenja, da ne bo domače prebivalstvo v zmoti, da trpi vsled beguncev šk ♦ o. 5. Posl. Rauch: Bcgunci, raztrošeni po občinah, morajo dobivati enakomerna z domačini vsa živila m kurivo. 6. Posl. Leo Lewickyj: Zagotoviti je beguncem po občinah zdravniško pomoč. 7. Posl. grof Lazocki: Brezpogojno je treba opustiti begunska taborišča, ki so neprimerna vsled lege ali slabih barak; kjer je treba, se morajo takoj izvesti potrebna popravila. 8. Posl. Grigorovici: Taborišča naj se napolnijo širfe tedaj, a»ko so urejena na temelju sklenjenega zakona; omogočiti je, lia s? rodbine skupno naseljujejo. 9. Posl. Degasperi in Semaka: Sestaviti je načrt za prehranjevanje begunskih taborišč; c. kr. prehranjevalni urad naj naravnost oskrbuje taborišča z vsem potrebnim. Ministrstvo za javna dela naj brez odloga poskrbi, iJa bodo taborišča preskrbljena z ogljem. 10. Posl. Lewicky!: Skrbeti je v taboriščih za odgovarjajočo domačo hrano, ki so ji bgunci privajeni. 11. Beguncem v taboriščih, ki nimajo nikakih dohodkov, je dajati 30 vinarjev na dan v gotovini. \2. Posl. Degasperi: Opustiti je cenzuro pisem, ki se še vedno vrši v nekaterih taboriščih. 13. Posl. Semaka: Odpraviti je vojaško struženje v taboriščih. 14. Posl. Grigorovici: Delavcem in rokodelcem med begunci je takoj izročiti deiavske knjižice oziroma obrtne liste, da ne bodo ovirani v svoji delavnosti. 15. Posl. Semaka: Politične*oblasti z upravo taborišč naj uradoma preskrbujejo potna dovoljenja od vojnega poveljništva za vse take begunce iz vojnega ozemlja, ki se hočejo in morejo vrniti k svojcem v domovino. 10. Posl. Semaka: Vojakt/in iz evakuiranih krajev }e dajati perijodačne dopuste, da morejo posečati svojce begunce. 17. Posl. Haiban: a) Ko se bodo begunci vračali, smejo vzeti s seboj pokrivala, prevleke slamnic, obleko in perilo, ki je sicer last taborišč, kakor tJ-4 posodje; enako jih je treba preskrbeti z živežem za 7 dni. b) Begunci, vračajoči se v domovino, morejo vzeti s seboj živino, za katero je preskrbeti brezplačno vožnjo m pičo. c) Za živino, ki se /hm je kakorkoli izgubila, morajo dobiti odškodriino, ki omogoči nov nakup, Lnaiko morajo dobiti odškodnino za drugo blago, ki so ga kakorkoli izgubili in je to zadostno verjetno. 16. Posl. Semaka in dr. BaczynskyJ: Skrbeti je za to, da begunci ohranijo živino. ki io še hnajo. 19. (Zadeva le begunce iz Galicije). 2'». Posl. grof Lazocki: Vsi begunci, ki imajo svoje rednike pri vojakih, morajo dobivati tudi vojaško podporo. Vsem beguncem, ki so jih leta 1914. iz taborišč si- P O D L 1 S T E K. Milijonar, ki ie izgsnli. Roman. Francoski spisal Evgen Chavetta- — Kaj hočete reči s tem? — Poslušajte me. Ko sein čula preveja- no Colardovo pripombo, se je hipoma po- buOilo v meni upanje____ sicer abotno upanje----da bi moj oče ravno nasprotno, kot pa je trdil Colard, znal obigrati de Lozerila in bi mi potem posodil oni znesek. — Res zeio abotno upanje! — je mrmral sodnik. . Splazila sem se takoj, da bi me ne videl Colard, ki se ie vsedel v veži poleg glavnih stopiiHc, po skrivnih stopnjicah, ki vodijo iz salona v prvem nadstropju v sobe (Jrugega nadstropja skozi skrivna vratca, v očetovo stanovanje. Mislim, da sem jaz ldiria, ki poznam te stopnjice. — Kako to? Avrora je nekoliko zardela, ko je odgovorila: — Prvi čas po poroki sem stanovala v loma odvedli v Srbijo na delo, Je izplačati — oziroma njihovim preostalim — zaostalo dnino m prehran itn ino m povrniti vso škodo. 21. Posl. Baczynskyj: Beguncem iz voj: nega ozemlja je brez odloga izplačati pred »i hre na račun tega, kar fmajo dobiti v gotovini. 22. in 23. Za begunce iz Bukovine. 24. Posl. Haiban in tov.: Podati je statistiko o slučajih smrti v bara*kah aH rugih taboriščih in izvesti strogo preiskavo o vseh zlorabah; proti krivcem je primerno postopati in o uspekjh jjoročati zbornici. 25. Uradnike, iunkcijonairje, stražnike in podobne liudi, ki so knkorkoli omejevali osebno svobodo beguncev, jih mučili, ako so v zdravstvenem oziru kaj opustili ali zagrešili proti nravnosti in lepemu vedenju, je izročiti kazenskemu ali disciplinarnemu postopanju. 26^ Podobna prejšnji. ■9 * * Iz tega kratkega posnetka vseh resolucij se lahko prepričajo r.aši begunci, kako vsestranski so skrbeli za nje njihovi zastopniki. — .Zatrjujem jim tudi, da so padale v poslanski zbornici često tako trpke obsodbe in pritožbe, slike o bedi beguncev so bile tako strašne, da so poslušalci često naravnost divjali proti krivcem. — Iz gornjih pojasnil ;e beguncu zdaj marsrkaj bolj jasno, kako so mu ie vesti v bodoče, da ne bo oškodovan, oziroma kaj vse lahko zahteva, ne pa prosi! «. <: # PO ODGOD1TVI PARLAMENTA. (Oj našega posebnega poročevalca). Dunaj, 16. julija. Kako hitro se vrti kolo svetovnih dogodkov! Pa naj govori kdorkoli, > a veliki dogodki tam zunaj nimajo vpliva na našo notranjo politiko, ne moremo verjeti, kajti suha dejstva govorč drugače. Kako dale£ so za nami oni zloglasni nemški >3elangi«, ki so jih razglašali za — državno potrebo! Nemštvo se je istovetilo z Avstrijstvom! Le z nemstvom in njega jezikom so hoteli varno utrditi avstrijsko državno misel. In govorilo se je že. da so imele iziti 5. aprila t. L cesarske naredbe, ki bi razglasile nemške »Bohinj in jim dale protizakonito veljavo. Zakaj se niso razglasile te naredbe, je znano. Naše zunanje minrstrstvo je proglasilo, da pravzaprav soglaša z znamimi temljnimi predpogoji za svetovni mir: brez aneksi) in kontribucij in — samoodločba narodov. Nemški »Belangi« pa stoje v najgorostasnejšem nasprotju z gornjim načelnim stališčem naše politike, in zato so pač morali pasti. Na to je prišel — prestelni govor, za katerega je odgovorno ministrstvo Clam-Martinic. Tu je sicer bilo govora v parlamentu, o potrebi ustavnih reform, toda če parlament odpove svojo službo, so bila puščena odprta vratca — oktreju. Torej ipak nekaka nova oblika centraltstlšketa sistema, ki je bil prikrit s frazeologijo pre-stolnega govora in z neznatnimi koncesijami narod<*m. Prišlo je Sekilerjevo ministrstvo, ki se je bilo docela nesrečno uvedlo z znano izjavo proti slovanskim deklaracijam. — Ministrski predsednik je pa korenito popravil stališče svoje vlade z znano izjavo v ustavnem odseku. — Tu ni niti sicdu več o kaki višji sili nad paite mer. žom, ki naj bi izvršila to, česar bi morda ta ne hotel. Nič več tli gov: ra o kakili delaiigih ali tem podobnih težnjah, niti be-ediec u državnih potrebah, ki bi se istovetile z nemško nadvlado, — govor je le o velikih nalogah, ki jih ima izvršiti parlament. In j vlada ka/e tudi dovoli zaupanja,-.'a parlament more izvršiti te naloge. Ministrski pr^d^cJnik sicer* odklanja i vsako vmešavanje v n tranje razmere druge državne polo< :c .: j " ,;aša -»e nekako iiedotakijivosi dualizma. — Danes! avstrijski ministrski predse Jnik pač ne more še drugače govoriti, kajti J unosio- j vani in Cehi smo šele načeli to vprašanje | s svojim*! »'"žavnopravniini izjavami in Madžari stoje še ped prvimi vtisi teh — drugem nadstropju, kjer stanuje sedaj moj oče. Moj soprog si je pridrzal svoje stanovanje po»i mojim. Skrivne stopnice so rabile torej, takorekoč____samo zakonskemu obee\anju. — Nadaljujte, — jo je izpodbujal sodnik. — Ko sem prišla do vrat očetove sobe. sem hotela prisluškovati, kajti moj nainen je bit da j>očakam nju — češko-nemških spravrh pogajanj: vse notranie razmere cele d. zave so bile odvisne od teh pogajanj. Aiko bi se bila sprava posrečila, bi nastali -docela drugačni parlamentarni odi/iošaji. — Kflo se le ves ta čas bri-gr.j za nas Slovence? Ali se je le enkrat pgwavil rr>goj, da ie treba podobno urediti tu Ji ivemšk o-slove nsko razmerje ria Koroškem in Štajerskem? — Kar so hoteli Nemci sebi priboriti na Češkem, to isto bi morali dovoliti Slovencem ob naši jezikovni meji. In ?>» pravici poveklano^Slovenci silo vedno skoro s strahom sledili onim pogajanjem, ki so vsebovala včasih celo nevarnost, da bi ostali Jugostovami v osre.ar.iem parlamentu osamljeni. Na Primorskem smo tudi /jO skušali doseči spravo med italijanskim in jugoslovanskim narodom po vzorcu na Morav-skem. Kakšne so bile posledice, je že pre-cei znano in bo počasi še bolj: sledilo je osebno preganjanje. O tem bom znal zaneti še lepo pesmico; deloma sem jo že, čeprav le posredno. Nu in zdaj prihaja sam ministrski predsednik. ki izjavili, da bo treba izvesti popolno narodno enakopravnost; kaže tudi pot. kako nai se to zgodi. Gospod sedanji ministrski predsednik sicer še ne loči pojmov: narochia samoup-ava in sainood-ločiba naroda. Pa se že še pripravi na pravilno tolmačenje in razločevanje. Prvo že pomiiajo v razni i oblikaii. kar hvaležno potrjujemo, v pre čakovanlu. i4a bo prvemu k jrak-.t sledil neposredno tudi — oni drugi. k * ♦ Novi mož? Željno iščejo n oža, ki naj bi bil kos veliki nalogi sedanje velike dobe m — pravijo danes po buloarjih — ta homo regms ie na vidiku. Zaznamujem to vest edino kot zanimivost današnjega dneva. Imenujeta se pravzaprav dva moža: Jošt Fink, kr':e:ui;'ki socijalist s Predarelskega. in češki plemič princ Be-Hch Lobkovic. — Prvi je označen v zborničnem seznamu za — kmeta, ali je ena najbistrejših glav. ki jih zmorejo danes Nemci. Je tudi jako simpatična prikazen v parlamentu. Drugi ie naroden Ceh. zato prihaja seveda šele v drugi vrst: v pošte v — ato sploh prihaja. .. Druga poročila pa trde, da bo sedanji provizorij kmalu raizrešen in da stopi prvi ali drugi imenovanih mož na čelo definitivni parlamentarni vladi. Bodi že kaj pozitivnega na teh govoricah al: nič, toliko je goUA-o in toliko trne?! dokazujejo, da se prav resno išče izhod iz sedanjega provizorija in iz sedanjih nestal-niii razmer pri glavi, pri vladi, ki bi bila sposobna, da vodi parlament v tako velikih in tako odgovornih časih. * # A Popolnitev Izpraznjenih mandatov. Včeraj sem poročal o možnosti dopolnilnih volitev v državni zbor za vsa izpraznjena mesta boMsi vsled smrti, obsodb. odstopa aH kakega drugega vzroka. izpraznjenih mandatov je zdaj — 43 in sicer: 10 vsled obsodb, 25 vsled smrti, 2 sta odJožHa mandat, 1 je zblaznel (Koz-!o\\ ski) in — 5 jih je v tujini, med njimi tudi naš goriški poslanec za Kras in ai-ov-ski sodni okraj. Med prvo dcsetorico štejejo tudi koroškega poslanca Grafcnauera. Ziif se, da ta zadnja afera zadeva ob načelne in taktične težkoče, dasi bi b;la ,M» rešitvi v imunitetnem odseku docela enosKtvna. Ako bi pa prišlo Go dcpolmlne volitve, se morajo Nemci zavezati, da mu ne postavijo protikandidata. V nasprotnem slučaju se v sedanjih razmerah, ki so na V vzhodni Galiciji pri Novici in Landes-Koroškeni v narodnem pogledu še poseb-jtreu nadaljen dobiček na prostoru, no žalostne, ne moremo spuščati v dogovore o teh volitvah. — Ali se je v aš oče tedaj, ko je sprejel od de Lozerila ono "svoto, vedel tako, kot tla bi bil oškodovan? — Ne. Zdelo se je, da sta popolnoma prijateljski uredila oni račun. — Ali le Slo za dolg pri igri? — Ne vem. Cula som samo onih par sta\ kov. ki sta jih izpregovorila. ko sta se približala levi, da položita denar na mizo. Potem sta pa odšla zopet od leve, kjer se v bližini nahajajo skrivna vratca, proti sredi sobe, in potem nisem več natančno čula n;unega pogovora. Kmalu nato pa -em čula, da so se vrata zaprla in da sta odšla iz sobe. TetJaj sem stopila v sobo, ki je bila prazna. Prva stvar, ki sem jo zagledala, je bil ravno oni omot bankovcev, ki sem si ga takoj prilastila----Raoul je bil rešen! Samo razvnetje vsled mrzlice, ki jo je napadla z vso silo, je omogočalo Avrori, da je mogla pripovedovati to dolgo pri-povest. * — Od450čijte se nekoliko, draga mojn. — je dc.al sodnik nežno. Kedaj se zepet suide parlament? V poslanski zbornici je danes Še vedno dosti živahno. — Vodilne osebe ostanejo ves ta teden večinoma še tukaj; drugi se pripravljajo na odhod in urejajo svoje reči. — O delovanju odsekov med počitnicami danes še ni nič določenega. Izogibati se bo nepotrebnega križanja in istočasno-sti zborovanj takih odsekov, ki imajo več članov skupnih. — Zdi se, < a se začne živahnejše delovanje šeie okoli 17. avgusta. se ustav kje držav in narodov o razmerah v Avstriji z oziroin na zunanjo in notranjo politiko, in kakšna mnenja prevladujejo o — naši bodočnosti. Pred 15. avgusta se ne povrne, a težišče položaja je prav v ustavnem odseku. * C s Cehi in položaj. Pod ugodnimi vtisi izjave ministrskega predsednika v ustavnem odseku hočejo Cehi pospešiti" svoje predpriprave za pozitivno sodelovanje v pododseku istega odseka. 24. in 25. t. m. bo v Pragi že skupno posvetovanje čeških članov ustavnega odseka, članov pi edsedništva Češke Zveze in Narodnega Sveta češkega (Narodni^ Rada), a 26. t. m. bo plenarna seja Češke Zveze. 29. t. m. bo v Brnu velik shod češke socijalno-demokratske stranke, kjer bo razprava o 'češki politiki v državnem zboru in deželnem zboru. * * * Za razširjenje amnestije. Včeraj sta intervenirala predsednik Češke Zveze Stanjek in pc<'predsednik poslanske zbornice Tušir v zadevi amnestije obsojenih poslancev Markova in Ku-ržlovlča. — Obljube, obljube, obljube---- 9 * « =* Adresa gosposka zbornice. Jutr: pojde v poseben vlak, ki ix?pelje t}akaj 60 Članov gosposke zbornice, da izruče yladarju sklenjeno adreso. * # » Ukrajinski metropolit odide v Rim. Ukrajinski klub je dobil danes brzojavno obvestilo, da pojde njihov metropolit grof Szepticki, ki se je pred kratkim vrnil iz ruskega ujetništva, v Rim. — Njegovo potovanje ima baje posebne namene, sicer bi tudi ne bilo možno iti v sedanjih razme-ran tja doli. s* * n Važno posvetovanje skupnega ministrstva. Danes Je v zunanjem ministrstvu konferenca skupnega ministrstva, kateri se pripisuj-: izredna važnost. Za železničarje. Dunaj, 15. julija. Poslanec dr. Rybar je ,>osredoval pri voditelju železniškega ministrstva v prid železniškemu osobju in zlasti delavcem v območju soške armade. — Pred vsem je priporoča' v hitro uvaževanje svojo pred kratkim vloženo interr>e!acijo, ki se tiče preskrbljevanja. Voditelj železniškega ministrstva je odgovoril, da se ministrstvo že bavi s tem vprašanjem, ker so mu težave dobro znane. Nadalje je dr. Rybar priporočal naj se tudi nestalni delavci enako upoštevajo pri razdeljevanju eivkratnih podpor in naj se sploh za vse osobje določi večja vojna do-klada z ozirom na sedanje neznosne razmere in na izredno težko službo, ki jo opravljajo in kiz ahteva napenjanje vseh moči. Tudi v tem oziru je gospod voditelj obljubil svojo pomoč, zlasti pa svoje posredovanje pri finančnem ministrstvu. — Naposled je go-pod voditelj na poslančcvo prošnjo še izjavil, da se hoče zavzeti za želje železniškega osebja tudi pri južni železnici. Načelnik generalnega štaba* NEMŠKO. BEROLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni cUn, 17. Julija 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Rnorehta: Na obuH so Angleži po živahnem ognju, ki je trajal čez dan, zopet napadli pri Loinbartzydi. Zavrnili smo jih. Na fronti od Noordschote do \Yar-netona se je. artiljerijsko bc-jno delovrnje povečalo do znatne moči. Bilo Je živahno (udi na obeh bregovih Scarpe. An-leski poizvedovalni sunki so se izjalovili p»i Viesslr.esu, Hulluchu, Gavrelli, Sulice »< AVSTRIJSKO. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. julija 1917. Vzhodno bojišče. — Umikajoč se pritisku nemških in avstroogrskih čet so Ru-i včeraj izpraznili Ka!už in zapadni breg Loinnice. Zavezniki so pritisnili za nnmi. Južno Kaluža ie prišlo mestoma do močnejših bojev. Pri Ldzianih se je šest ruskih razbremenilnih sunkov izjalovilo ob cdporu hrvatskih bataljonov. Pri Lan-destreu in Novici smo pridobili nekaj o-zeir.ija. V ostalem se ne da niti z vzhodne iroiite niti iz Albanije poročati nič nov -ga. 11 a I i j a n^s k o bojišče. — Na Col-bricoiiu so eksplodirale italijanske mine. Naše naskočne čete so zasedle rupe. DUNAJ. 17. (Kor.) Iz vojnoporočeval- i postojank, so bili po boiu iz bi sfcega stana se poroča: 17. iulija 1917,'ni nazaj. Tik pr-;J polnočjo sq prodrli Ita-zvečer. llijani v ozek kos fronte. Protinapad jih je nadnem obstreljevanju vdrli v francoske črte, razstrelili zavetišča in jarkovne topove ter se vrnili z mnogoštevilnimi ujetniki in strojnimi puškami v lastne jarke. Pri Ccurteconu smo z nenadnim napadom včeraj ponoči vzeii nadaljen kos francoske postojanke. Število ujetnikov v tem odseku se je zvišalo tako na nad 450 Francozov. Tik pred nočjo je sovražnik udaril z najmočnejšim ognjem na postojanke med zaseljem Mahalom in Ceniyj^m. Nato se je pričel proti tej t?e:iii močun, z gostimi masami izvajan napad, ki je b v uspe!ta razpadel v cgnju in urja n-o a proti mežu ob naiiežjih izgubah. e predkratkim dobljene postojanke so i: eno v ro! ah vrle vzhodnopruske divizije. Severno ReimSa se je izjidovil francoski sunek proti jarkom, ki smo jih osvojili Bois Salainsa. Nadaljen sunek smo zadušili s svojim pehotnim ognjem, isa hribu Poehl v zapadni Šampanji se je posrečilo Turinžanotn, «đa so v srditih bc.?ih z ročnimi granatami pregnali Francoze iz zadnjega kosa naše stare postojanke In o;'!rli več piotinapadov. Na levem bre5.cn Moze se 'o prjčelo opoldne najsrditejše obstreije-. anio vrha 304 in sosednjih črt. Naš iiniOcv;»'ui ogenj na franeg^e jarke in priprav?! ine kraje je ^adušil sovražni napad. Le mab> ljudi Je prišlo iz jarkov. Danes opoldne jo topovski boj tamkaj ponovno porastel. — Armada vojvoite Albrehta: Nič po>ebnih dogodkov. — Poleg petih letal so naši letalci vrgli na tla še Štiri pri vezne zrakoplove. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Živahno bojno delovanje pri Rigi, D vinskem, hi Smorgonu se nadaljuje. Ob vedrejšem vremenu je bil ob Narajovkl ogenj močnejši kot zadnje dni. Južno Dnje&tra so porenski polki vzeli gozdovje severno Kaluža. Ker so tudi od zapada sem napredovale nemške sile. so Rusi zapustili mesto in se kar najhitreje umeknili na Južni breg Lomnice. — S front generalnega polkovnika naiivojvode Josipa in generalnega vojnega maršala pl. Mackensena se ne da poročati nič bistvenega. M a c e d o n s k a fronta. — Položaj je neizpremenjea. BEROLIN. 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. julija 1917, zvečer. Na zapadu so se vršili boH na levem bregu Može. Na vzhodu nič posebnih dogodkov. Prvi generalni Hvartirmojster; pi. LudendorfL BOLGARSKO. SOFIJA. 16. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: V okolišu 3ito-!ia Je bil od časa do časa topovski ogenj živahnejši. Na ostalih delih fronte slabotno topovsko streljanje, »zvichil oddelki so južno Dojrana prodrli v sovražne strelsko jarke in prizadejali sovražnrku obeutne izgube. — Romunska fronta: Na vsej iron-ti ob Donavi, od Galaca do rao; ia streljanja pre'Jstraž in mestoma posamični topovski streli. TURSKO. CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Ob Evfratu je izgubil premagani sovražni oddelek na umiku še 120 mrtvih In ranjenih 60 konj. Zasledujoča konjenica je uplenila vrh tega dve pušk! Levisovega sistema. Na perzijski meji je ena naših stotnij v boju pri Serđeštu uplenila eno strojnico. Severno Revanduza Je ruska stotnija napadla naše spretmje oddelke, a Je bila odbita. — Na kavkaškl fronti zmeren topovski In pehotni ogenj. Položaj v Galiciji in na seški fronti. DUNAJ. 17. (Kor.) iz vojnega {x>roče-valskega stana se poroča: Ob jasnejšem vremenu so bile v vzhodni Uaiieiji le praske in manjši boji. Nar>:l Ru -v na višino Visoko, severni izrastek Gozdnatih Karpatov, je bil gladko odbit. Vrh tega se je posrečilo, lastno frocito severovzhodno Kaluža pomakniti nekoliko naprej. Dnje-ster in njegovi pritoki zopet padajo, pač pa so j: ta še vedno brez dna. — Na delih tirolske in soške fronte je bil r,ji- časa do časa topovski boj prccej živahem. Pri Selu se je italijanski napad razbil večjidel že v našem zapornem ognju. Ostani i italijanskih napadnih čet, ki so prisp.li do naših " ie jx>gna- .EDINOST- itev. 1S7. V Trstu, dne 18. julija 1917. f 1 — J. i/. z us; Kaluž. „: TJ iihale. je na Rusi /ero-Črta a ' j; !a portfelj ministrskemu predsed-ii de Roquevillu. Vrh tc^a dobita drevna ministra Hys.:nans in Vam ervelde niJie. N\i drse-dnj še neoznačeni gc- l r:.' debi r. rtfelj min: trstva z:, notranje ' r c e - pose; in se m. ^ -< - - J C- -c» Pri nuj za i fronti pri ne: V- ^.t pr ez: tor sto 'A o razvoj o la. — Na s nskem neuspehu ni anja. Pač pa so ob-janke z granatami, delovanje ie bilo ži-letilo ie bilo se.-tre-t:r .1-' i froini je prišlo co razstreli t ve, ki pa kaUi šele po 50 minu-dgenj. ki ra ni rr hr ie i L >4-1 N. 17. oldne « I d ieiu znseaii j or.) Na vz! t. m. na^e iiov v te?'.: c bil pregn izpraznjen i bivši i za Landestr ;-<;!a!iuv. V z pet živai i e. Sovraž sa z &e?*3fiite vest?. n ni neve fcrvatske vlade. MinoJega k n 1 i ban M iialović razvil v kcii s- bnru program nove hrvatske vh-je. N -rliišal je, da je nova vlada povsem parlamentarna in da bo kot ta!:a šči ia ustavo v vsa':. : pogledu ter da izvede vsestransko velike refnrme. Vlada bo hrvatska ;n derrokraukn in hoče, ća bf'o vsi sloji naroda sodelovali pri tem refo1 nrstičnem delu. Pokazati je treba, da »e vlada naroda in treba zato hitro delati ki praktično. Kmetu morajo biti naša vrata vedno odr-rta, da bo videl, da ga tu čakata ljubezen m podpora.. Kakor so . načela demokra 'zacije zavladala ix> vsem !ni froini svetu, tako se mora demokratizirati vse naše javno življenje. Zato predloži vlada saboru naj rej voflil to reformo, s katero se ravica. Iz-o svobodi - itd. vmost -ke rc-želimo, izraza no- avijene stojanite .lil CgLljlL m. Razven U7A ^'J 1 UIC< Zopetno ji u je po ii c/b rn Lrei ti deli i i na fo-.b-truljni lumiji vanje trv ^ A ^ J_ in tajna vol'' zakon 0 svobodi ti? z d j /anja. nerr* -i-nosti ičins t nabora ie h m ' « u ver jena, da izve Je d-e 101 "ITI C. Stoieč na stališču na dj pri. k.\:o med na:ni :ii O;1 L. d r■ - ratska načela ter da T 11 [yy r hrvatskega naroda, liiiko in i rove i i si !■• zn m ; li-ee-da ale SU » t. ievali sovraži ciji u< vidualnosti in težnje. Priza Llo eksplo-jmo z v^emi silami in vso ca'' ari. i-se bo vršil zakon in '-a se bod' pravice kraljevi : j Hrva - <:e in da se — kolikor so bile kršene — to popravi. Vsa vprašanto med Ogrsko in Hrvatsko se 1110- :boi-Zato M^H ob-i treba zahtevati od Ogrske razumeva: .jrte na Vršiču, kljub za našo državnopravno individualnost. \ t n sunek jugozapadno; mojih besedah ni nikakega blestcčega si- \/\A URADNA POROČILA, italljansho poročilo. i. — Včeraj smo razvijali na vsej rajo urediti na moderjii podlagi r ko bolno delovanje. Zvećer smo'nepca razumevanja in prijate . : smo poprej srdito _ke 247. Postojanke nasprotnika so bile jaja, in kar sem rekel, sem rekel kot člo-sute in razrušene. Uplenili smo več vek, ki je z vami pošteno delal mnogo let. Mroniic, municije in raznega vojnega m a- V brezmejni ljubezni do našega naroda že- !• rijala In ujeli 275 mož, med njimi 11 oficirjev. Na trentinski in koroški fronti je ■sfcglo naše topništvo zadetke na sovražne barake na prelazu Montioeilu, povzročilo požare, razpršilo oddelke v nižini I^a&hi, !ia planoti Tonezzi in pri Zajezerju. Na Julijski fronti smo koncentrično obstreljevali Bilje m Bodrež. Otvorili s*no zelo precizen bobnajoč ogemn proti sovražnim jarkom med Kanalom in Morskim in razpršili koline tovornih avtomobilov in trena. Danes zjutraj je močno italijansko letalsko brodovje v spremstvu lovskih aparatov izvršilo rajd za sovražne črte vzhodna Sela. Letala so razkrila in bombardirala številne Čebe in se kljub močnemu fgnju vrnila nepoškodovana. Eno sovraž-no letalo ie bilo izstreljeno, iifrutraj so metala sovražna letala bombe med Sočo in Krasom; bilo je nekaj izgub in škode. DOGODKI NA MORJU. BMROLIN, 16. (Kor.) VVolrfov urad po-, tik a* V Atlantskem inorju so naši podvod-; r, \i uničili zopet večje število parnikov in j jadrric. VMUIDEN, 17. (Kor.) Nizozemska br-! zciavna agentura poroda: Pet nemškiii to-\ rr1 I pa n kov, ki so odpluii iz Rotter-dama, je bilo ponoči uri Egmontu naparie-r . »d treh angleških rušilcev. Trije paril ik i so na begu za vozili na suho. Eden teh je i>il potem uničen, ostala dva pa so An-aleži uplenili. Ker se je vršilo zasledovanje v nizozemskem vodovju, so odplule na liee'mesta nizozemske vojne ladje. Granate -so padale tik ni lim, kot popoln etetnokrat, strogo ustavno in parlamentarno storiti vse, kar morem. Vse nedostatke v mojem govoru naj vam nadomesti moja ljubezen za našega kmeta, našega delavca m vsakega r.a»sega človeka. — To bi bila glavna nadela, oertana v kratkih potezah, v izjavi nove hrvatske vlade. Večina sabora in n;e glasila so navdušeno .pozdravila ta programi nove vlade. Glasilo poštenega dela opozicije so sicer tudi nasproti »novi vladi naglasila svoje načelno stališče, ali brez vsakih žaljivih ali krivičnih napadov in insinuacij na ško»-x> saborske večine. Nejx>šteni del opozicije pa je ostal — frankovski! Ker je pa tudi med našo javnostjo ljudi, ki preveč hite s svojo sodbo glede postopanja koalicije z ozirom na deklaracijo Jugoslovan-škeg i kluba v avstrijskem dTŽ. zboru in ker je v tej zvezi stvar neizmerne važnosti tudi za nas, hočemo še posebej Lzpregovo-riti nekoliko. Potnaia v Poroči se danes g. Vlatko Vlašlć, fotograf in slikar, z gčni>. Tončko Jerkičevo, hčerko znanega našega goriškega rojaka g. Antona Jerkica. foiograia, ki se je po razdtjanju Gorice naselil v Trstu. Mladoporočencema najiskrenejše čestitke in obilo blagoslova! Odlikovanje. Tržaškim Slovencem znani gospod Davorin Mikeks>c. kr. finančni urat nik v Trstu, sedaj kot račun-ki podčastnik pri žeicz. s to tn i ji v Kozini, je bil t niske obale ]\\or-! Jne 14- ni- odlikovan od cesarja s sre-nariske oblasti so odredile preiskavo. I brnim zaslužnim križcem s krono na tra- nanstte ooiasti so oarcure preisiKavo. |U"1U'1 MWU""1"" ^ .... AMSTERDAM. 17. (Kor.) UrđJno se po- ku hrabrostne svetinje. Časti t amo našemu u>ča, da so angleške pomorske sile? ki so ..... .. 0 , napadle ski nemških tovornih parni- Odl.kovania v imrncni straži. S srebr-kov. obsto.ule iz 19—20 torpednih lovcev zaslužnim križcem s krono "a traku in torpedovk. Strri memške ladje so bile potopljene, tri so zavozile na suho, dve pa so Angleži uplenili. Izmed ladij, ki so zavozile na suhi', me dve v ognju. hrabrostne svetinje so bili odlikovani: ti L respicijenti Fran Corrnnnn, Andrej Klemene, Jurij J u s. Josip Butinar, Josip De-kleva, nadpaznika Ivan Lah in Rihard Supan ter tit. nadpaznik Alojzij Runovec; Grškim konzulatom odvzet exequatur. j s srebrnim zaslužnim križcem na traJju DUNAJ. 17. (Kor.) Cesar je z <*Hofcaflijbrabrostee svetinje je bil odlikovan paznik 7. L m. v ozemljih avstro-ogrske monar- J Mart.ni Jezern^k. hi]e obstoječim grškim konzularnim ura- SlovenSka gimnazija v Trstu. Torkova Tages/.ost« piše: Javljajo nam iz Trsta 15. t. m.: Kakor se zatrjuje z gotovostjo. >e v Trstu v najkrajšem času ustanovi samostojna slovenska gimnazija. Podlaga novega zavoda naj bi bili zaradi vojnih velikega križca reda dogodkov v Trst premeščeni tečaji gonu dvornemu mojstru | n§ke slovenske gimnazije. Iz železničarskih krogov nam pišejo: V i'rst'i so v zadnje čase izpremenili toliko eom odvzel e\equatur. Nemško odlikovanje za princa liohen- loheja. BEROLIN, 16. J Kor.) »Reichsanzeiger« objavlja podelite rdečega orla pr ptincu Hohenloheju. Hl» tfenburg odpotoval iz Berolina. tn BI ROLIN, 17. (Kor.) Hindenburg in ;inen u,ic 'm trgov, le v našem »železni-Lndindoiff sta zvečer odpotovala iz Be- irskem okraju« (Eisenbahnerbezirku) — ruij nič. Zakaj pa to? Naša ulica je krščena , - ,„ ■ »t. jtako. da nam prav neprijetno zveni na Oiistcpi rui i in ministrov. , - _ . a • ^ , , . - ■ -t, .v, v • , I usesu- \ia Edmondo d Amicis. \ pra.sa3no LOM ON. 1/. «^or.> Reuterjev ur:*!, po- :ia:cga cesarskega komisarja, ali se mu ne rola iz Petrograda, da so nnaneni, naučni lzJi uniestno, da bi se tudi ta-ulica prekriti -ter za javno pomožno službo od-, >tj|a ^^ da I1LL1I1 ^ ugojneje ZVenelo na stoj . Za trgovinskega ministra je bil nšesa? Ali bi ne bilo primerneje ime »Zebi eni van Prokof ovit, za naučnega mi- \ lezi ičar-ka ulica« z odgovarjajočim itali-nistra pa Carr.ovski. j janskim prevodom? In svet bi se menda Kerenskij za federal?stično ru^ko j tudi ne podrl, če bi imela kaka tržaška republiko. ulica tudi slovensko ime. Torej? LONDON, 15. (Kor.) Reuterjev urad po- Za hrvatske šole v Puli. »Hrvatski list« ruča iz Petrograda: Vojni minister K tren- piše: Prosimo naše poslance, naj se za->k:j se je na shodu ukrajinskih kmetov v' vzamejo pri vladi za to, da se z začetkom Kijevu izjavil za ustanovitev federalistične! ublike. rusr.e Angleški kralj izpit meni ime kraljeve hiše. LONDON. 16. (Kor.) Kralj je odra.il za jutri ix>sebnr> sejo rajnega sveta, da izve-1 de svoj namen glede izpremenitve imena kraljeve hiše. Novo ime bo -naznanjeno pozneje z razglasom. l/premem be v belgijskem knbirctu. BERN. 16. (Kor.) J(>rjrnalrii:iernih učiiišč. Dalje se mora vlada vsaj na ta način oddolžiti našemu narodu, ki je v tej vojni doprine el največe krvave žrtve in to ne samo na bojiščih. Posebno zaslužujejo naši Hrvati v najjužneji Istri posebne hvaležnosti od strani naše vk e, ker so ravno oni razun krvnega davka piačali še drug grozen vojen dav:»k — v barakah. En srednji zavod je potreben tudi za naše delavstvo, ki v Puli mnogoštevilno zastopano in ki nima sredstev, da bi vzdrževalo svoje otroke tui: po drugih mestih, ali tak zavo je potrebe!] tudi za naš nadaljnji materijalni in kulturni napredek. Uverjeni smo, da naši poslanci tudi v tem vprašanju zavzamejo odločno stališče in da doseže i o, da se naše popolnoma opravičene že*!je ur'e-sničijo. Trebče. Preteklo nedeljo, S. t. m., smo imeli v naši vasi izredno slavnost, katera nam ostane še v pozavn času v trajnem spominu Pred cerkvijo so plapoiaie pa-trijotične in narodne zastave. Slavmost se je vršila nad vse slovesno. Blagoslovila se je namreč zastava v speanin očetom, sinovom in bratom v vojni v navzočnosti duhovščine, častništva i-n drugih odličnih oseb. Bilo je tudi več naših žena v narodni noši. Blagoslovljenie zastale se je vršilo na prostem, pod lipo. Igrala je gci ba 102 pešpelka. Posebno genijiv je bil prizor zabijanja žebljev. Vaščanii si morejo šteti v čast, da so si nabavili v teh časih tako krasno zasiareo, katera bo še poznim rodovom v trajen spomin. Iz Sv. Križa pri Trstu. Mšmuto je že več časa, odkar nima naša vas nobenega poljskega čuvaja, — kajti oni, 'ki je odločen in plačan za ta posel, ne more izvrševati svojih dolžnosti. Ne morda vsled zanikr-nosti, ker nas poljski čuvaj je vesten in marljiv človek; ampak radi tega, ker opravlja v prvi vrsti službo občinskega ob hodnika. Za varstvo polja mu torej iie preostaja potrebnega časa. Ni namen teh vrstic, da bi koga dol žili, prosimo le, tta nam tozadevne oblastnije brez odloga preskrbijo vsaj dva poljska čuvaja, ker je škoda, ki jo trpijo križki .posestniki vsled poljskih tatvin, izredno velika. Gospodu cesarskemu komisarju mesta Trsta polagamo to perečo stvar posebno na srce in ga prosimo, da bi ukrenel potrebno gledć varstva poljskih pridelkov v Sv. Križu, v vasi, ki je že v mirnih časih mnogo trpela radi poljskih tatvin. — O stvairi jc o svojem času obširno govorii tuCi mestni svetovalec dr. Slavik v tržaškem mestnem svetu, a žal, brez uspeha. Prosimo torej sti.aj. »L'Eco de! Litorale« proti »Lavorato- ru«. List goriškega deželnega glavarja morsgr. dr. Faiduttija in glasilo državnega poslanca Pittonija sta se pošteno spoprijela. Povod so jiina dali begunci. » La-vp rat orei< je očital dr. Faiduttijiu, dr. Bu-gatn in njunemu glasilu, da so poleg grofa Sturgkha krivi vse begunške mizerije, ker niso delci? drugega kot kadili ministrom, ministrstvom in vladi. »L' Eco < pa udarja seraj po Pittoniju, Olivi in »Lavoratoru«, čc^. da se niso vse v'o zadnjega časa prav čisto nič brigali za begunce in tudi čisto nič storili zanje. Pittoni in Oliva da se v začetku ni-ta mogia brigati za begunce, ker s;a »delovala« za veliki list, ki naj bi prestoloval na ruševinah velikega mrtveca. Tedaj, ko je »L' Eco« delal za begunce — > je med Rdečimi plameni Piccolove palače . ki je gorela, in dimom, ki se je valil zidovja, L vi g al o glavo in se pripravljalo na vzlet glasilo socijalnih demokratov, najbrž bolj zaposleno z objavami, oglasi in malimi oglasi kot pa z onim, ki so trpeli in stekali tani zunaj na Ogrskean, Štajerskem in v obeh Avstrijali----»Lavorato- rijevi* socijalisti so fronderji- Dočirn smo mi tu v Trstu, ko smo komaj dospeli semkaj, zahtevali blažjega postopanja napram internirancem in političnim osumljencem, ob priliki one polemike med listi, ni socijalnodemokratsko glasilo črhnilo niti besedice. Sedaj pa frondira, prehaja v opczieijo, potem ko se je vzpenjalo »n vzpenjalo, da bi dospelo tjakaj, kjer se mora upogibati hrbet vse do za njega konca hrbtenice. Je glasilo vlade in mestnih gospodovalcev; vmešava- sc povsod, od aprovizacijske komisije do šolske refekci-je. Mi pa smo vedno isti in bomo vedno, dokler bomo živeli.« List pravi nato. da odgovarja le, ker ga je izzval »Lavora-tore«. »Ko pa smo že v sedlu, bomo jahali; pri srcu nam je sicer ljmiski mir v voj- nem času, pri srcu so nao prejeli. Tudi vsem novim naročnikom še lahko postrežemo z vsemi letošnjimi številkami. — Upravništvo »Slovana«. I I—' j—11IO računajo po 4 stat. bese to. : , Jlastno tiskala bese.ie ee ra;;i- . e»jo enk at t.iS. — Naj maniji ; p- .j—, "i pristojbina zuasa 40 stotin:. : J U U J : š cn D '?tf1fS v služb ž Ii " anja z tolj>o gospico iz Tista ali okolic?, neoi* a-deževane pretekli .-ti. v staro>ti 29 — 34 le.. — Le resne pomFlbc pod r Zvestoba u j. I: s<_r.Uni odd. E.Unosti. . 1231< aprovi/acije na Op;in;>h se bo:?e razdeljevalo 19 in 20. t. iu. Vsak gostilničar dol 1 10 » litror. — K. Malalan. 1231 vi1!"/KlPfl ki zua tntl iiUtatlt išče takoj mala £K!£.lu!ijl;f družina. Ulica Fab o Severo žtev, 17, II. nad. Firona. \ io * nizki čevlji od št. 34 do 4«> se prodajo, ajtliil Perojević, Tr=t, nI. Lazzaretto veccl. o St. :19. 11 r. vr. 13. 1215 Flirfžt9 pokrivala, pletenine, canje s.i-ilipi'Al ke vrste ter plačam do 60 vin. iaklie plačam do K 3 50, ACCO, Acque-dotto št. 15 1229 S«Opol in jabolčno \ no po z:nernih cenah V»liU se df>bi v Tr.-tu. u.ica Citrintia. štev. 12, Uršie. 122S Kupim 1 t ar ženskih čevljev št. • P onudbe na Ins. odd. Edinosti pod St 3>> A 11 Kuru - žaklje vsake vrste Jtilll F. BabiC, Molin -rande 20 " 1210 cunje. F €"*Anton Jerkič r os uje v svojem'ateljfelu L v Trstu, Via delle Poste št 10. 4 7 Pa fiaircjeni oblasiilii M. in ki. apc-st VtI.U >;va 32 e. hr. državna loterija za s':upne vojaške e ie rasten©. Ta <£&narna ictsrlja vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku kron 625 000. Glavni dobitek znaša W 253,©03 Žrebanje se vrši javno na Dunaju d ie 2t3. julija 1917. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za dobrode'ne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamt-tra^se 5, pri kr. og ravnateljstvu loterij v Budimpešti IX glavno carinsko po-iopje, v loterijskih nabirulnicuh. tobakarnah, pri davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah i t. a. — Igralni načrti za prodajalce srečk brezplačno. Srečko se dopoš.ljajo poštnir.e p-osto. Od ces. kr. ravnateljsiva državnih loterij (Oddelek za dobrodelne loterije). JADRANSKA BANKA Trst« Via Cassa di Rlsparmio 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 13,200.000.- FILIJAI^KE: Dunaj Tegethorstiasse 7-9, Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Opattja Split, Šibenik, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE 1 c ■ 2 O - 3 od dneva vloge do dneva vzdiga. Ifentni davek p'ačnje banka svojega. Obrestovan)e vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. - Akredetisi, čeki in nakaznice na vsa tn-in inozemska iržiŠČa. KCPLME IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd — VALUTE IN DEVIZE PREDUJMI na vrednostne papirje in b!a;?o 1 tržeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS PROMESE. — — Prod»ja srečk razredna loto rije Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proii kui^ni izgubi, revizija žrebanja sreči i. t. d brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bcr/.na naročila. — Inka-o. MENJALNICA.---ESKOMT MENIO. Teleroni; 146,1, 1793 in 2076 Uredne crsi od S ds 1 popaldn^i Brzojavi: jadranska K^e! irs rest^^racifa Trst, uSka S. fcizolv 22m Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe, — Največja čistost. — Cene zmerne. DAROVI. Ob priliki poroke svoje hčerke Tončke z g. Vlatkom Vlašićem daruje g. Tone Jerkič K 20 moški podružnici CMD. Denar hrani uprava. Gdč. Milka Mankoč je poslala iz Maribora za žensko podružnico CMD v po-čaščenje spomina Biv Horaka 20 K. z©oezDn&vM§& Dr. J. Čarmaic v Trstu, ul. Poste vecchie 129 vogal ulice dalle Poste. Izdiranje zobov brez :-: bolečine. Plombiranje, s-: U MBTNi ZOBJE ___ _ ^ % i C i^**7 III Vlatko Vlašić fotograf in slikar Antonija Jerkič poročena Mala Vasica - Srijem Trst 18. julija 1917 \ Stroj zn SiuiLHjč In f rezanje, pravi r.em-I Mfi & šRi uzorci. Lii&teiiiii Josef" Rast & Gassar Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovliana hh — mmtcgsc© egD^s^p, Trst, ulica CarnpsniSe št. posojilnica In hranilnica f f r«gistrovana rccfruga s orejenlm poroSivon . TRST • Piazza della Caserma št. S, I. nad. - T«ST (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjisab.' POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 '/t na menice po 6°/t na zastave in amortizacijo za daljSo dobo po dogovoru ESKCKP7UJK TRGOVSKE K2NICL 35znan HR£NiLN£ VLOGE grajana od ▼•akeg^. c« taJi ni u4 in jih obrestoi« po Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. testni <> » rednost-nih lis'.ia, dokumentor in raznih dragih vrednot, p ^pCSnoma Varno proti ulomu in p<»ziira. urejeno po ni: gejšom načinu ter je oddaja strankam ▼ osjem po r.C* .š^iih CC:ioh. S7AMJE VLOO NAD 10 sIlLtiOV-TJ ttrailss dk : as 9 d312 toi i: sd 3 ds 5 533.1 r:,r d® ii ti »ibii m h I