65ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (1 7) • 65–70
Darja Kerec
Prekmurska zavest in slovenstvo*
S ~im opredeljujemo pripadnost nekemu narodu? S ~im opredeljujemo slovenstvo? Kako
opravi~iti naslov prispevka »Prekmurska zavest in slovenstvo«? Sta ta dva pojma zdru‘ljiva?
Nedvomno sta. O tem, kaj se je dogajalo onkraj Mure pred in po 12. avgustu 1919, vemo. Na
tem mestu bi porabili preve~ ~asa za diskusijo o vlogi in pomenu jezika, o teoriji narodnostne
identitete ali politi~nih programih, ki so se – sicer bolj poredko – dotaknili tudi Prekmurja.
Naslov prispevka je po svoje paradoksalen. Poglejmo nekaj dejstev iz preteklosti.
Nekaj manj kot 100.000 Slovencev (~e upo{tevamo obmejni pas oz. dana{nje Porabje)
skoraj 1000 let ‘ivi na ozemlju, ki je del Ogrskega kraljestva. Po letu 1919 je to ozemlje – z
izjemo okupacije leta 1941 – vklju~eno v Kraljevino SHS oz. Jugoslavijo. Izjema je (le) 94
km dolg obmejni pas ob Rabi, ki se je v preteklosti imenoval Slovenska krajina in je bil
vklju~en v @elezno ter Zalsko ‘upanijo.1
Publicist Anton Trstenjak je v avgustu in septembru 1883 prepotoval celotno Prekmurje,
najlep{i vtis pa so nanj naredili ravno prebivalci [tevanovec v dana{njem Porabju. V va{ki
kr~mi je v pogovoru z doma~ini spoznal, da narodnostna zavest Prekmurcev ne se‘e dlje od
[tajerske: »Veselilo jih je, to sem videl, da je pri{el in prisedel k njih mizi gospod, ker posvet-
nega gospoda niso {e imeli v svoji sredini. Niso se mogli na~uditi, da sem gospod in vendar
~isti Sloven, kakor je rekla vrla gospodinja. Gospoda, katero vsi poznajo, ne govori sloven-
ski. Pripovedovati sem jim moral mnogo. Niso se menili za godce, dekleta in ples, poslu{ali
so raje tujca. Zanimali so se zame, a jaz sem jim govoril blizu takole: Glejte, prijatelji,
prigoda nas je danes zdru‘ila. Hotel sem videti vas in va{o de‘elo in pri{el sem k vam. Doma
sem s [tajerskega, tam pri Ljutomeru, a ‘ivim v de‘eli, katera je dalje od [tajerskega, tam na
Kranjskem.
’To pa `e vemo’, oglasil se je jeden od gostov, odtod prihajajo k nam kranjski re{etarji,
kateri nam pripovedujejo, kako se tam `ivi. Tako, prijatelji, pravim dalje, tam jaz `ivim in tam
`ive sami Slovenje, kateri govoré tako, kakor vi, seveda, nekoliko druga~e. Mi smo Slovenje
ali Slovenci. Ljubljana pa je tisto mesto, v katerem jaz `ivim. Bela Ljubljana, tako pravimo,
je srce vseh Slovencev. Kje pa je Ljubljana, ali veste to? Mol~ali so, nih~e ni vedel. [tefanov-
ski `upan Fran Kosar je tudi bil v kr~mi, a tudi on ni vedel, kje je to, samo se je ~udil, da je
Slovenski orsag2 tako velik. Toda to ni ~udno. Videl sem u~itelje, kateri tudi niso vedeli, kje je
Ljubljana. Pokazal sem z roko proti Ljubljani in sem rekel: Glejte, tam proti Jadranskemu
morju, tja do morja prebivajo na{i rojaki, na{i Slovenje. Kaj, tako dale~?, tega {e niso sli{ali!
Nih~e od njih ni {e bil tako dale~…Rotil sem jih, da ne sme nih~e od njih Ma`ar postati.
Zatrjevali so mi vsi, da na to ne mislijo, `upan je rekel, da v celi fari ni ~loveka, kateri bi se
* Referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10. –
12. oktobra 2002.
1 V Porabju je s Slovenci uradno naseljenih devet krajev oz. vasi: Gornji Senik (Felsíszölnök), Dolnji Senik
(Alsószölnök), Sakalovci (Szakonyfalu), Slovenska ves (Rábatótfalu), [tevanovci (Apátistvánfalva), Otkovci
(Balászfalu), Andovci (Orfalu) ter Verica (Permise) in Ritkarovci (Ritkaháza), imenovani tudi Dve dolini oz. Kétvölgy.
Danes v Porabju ‘ivi blizu 4000 Slovencev. Glej: http://www.uvi.si/eng/minorities/hungary.html.
2 Ország: slovenska zemlja oz. de‘ela, tudi dr‘ava.
66 D. KEREC: PREKMURSKA ZAVEST IN SLOVENSTVO
bahal mad`arsko, le {koda je, da nimajo gospodov, kateri bi se z njimi pogovarjali in jih
pou~evali v slovenskem jeziku.« 3
Vrnimo se na za~etek, v 6. stoletje: slovanska plemena vdrejo v vzhodnoalpski prostor in
Panonijo. V prvi polovici 7. stoletja nastopi Samova plemenska zveza zoper Avare. Ponovno,
tokrat v dru‘bi Bavarcev, Slovani nastopijo proti Avarom uspe{neje, a za ceno pokristjanjevanja
v 8. stoletju. Kaj se dogaja stoletja kasneje – v ~asu formiranja Karantanije – v Panonski
ni‘ini, je ve~ ali manj znano: Avare pokori Karel Veliki. Stoletje kasneje Evropo (tudi Karan-
tanijo) po dolgem in po~ez prere{etajo daljni sorodniki Avarov oz. Obrov, Mad‘ari. Po sra-
motnem porazu leta 955 na Le{kem polju se mad‘arski knezi na veliko olaj{anje Zahoda
»spravijo« nad slovanski ‘ivelj v Panonski ni‘ini. Medtem, ko so ostali Slovani onkraj Mure
podvr‘eni pokristjanjevanju ‘e od 8. stoletja dalje, ljudstva v Panonski ni‘ini »~akajo« na
[tefana I., ki to prilo‘nost okoli leta 1000 izrabi za dokon~no utrditev oblasti. In zgodovina je
tukaj zape~atena. Slovani v panonski ni‘ini oz. skrajnem severnem delu (Prekmurje) spomin
na svoje »slovanske brate« ohranijo z jezikom, govorico in predvsem s kolektivnim spomi-
nom. Slednji se prena{a iz roda v rod, iz stoletja v stoletje vse do leta 1919... Ta spomin se
ohranja tudi pri Slovencih na Kranjskem, [tajerskem, Koro{kem. Predvsem v ~asopisu Slo-
venski narod se v drugi polovici 19. stoletja pojavljajo zapisi o Prekmurcih kot slovenskih
sobratih in potomcih o~aka Koclja iz Panonije. Tako na primer leta 1881 (»na{i po krvi in
gol~u bratje Sloveni«) ali leta 1883 (»prekmurski Sloveni v starodavni Panoniji«).
Kljub temu so razlike med Slovenci na obeh straneh Mure neizbe‘ne. Razlike so ‘e v
sami terminologiji: Kranjci, [tajerci in Koro{ci ‘ivijo v de‘elah, Prekmurci v komitatih. Prvi
po letu 1918 de‘ele ohranijo v leposlovju in politi~nih nagovorih. Prekmurci pa se s komitati
in posledicami zemlji{ke ureditve ukvarjajo {e do 30. let 20. stoletja, ko se po uredbi nove
vlade razlasti zemlja ogrskih velika{ev. Nespregledljiva je tudi predstava o nasilni mad‘arski
kolonizaciji in oblasti. Slednje je bolj kot ne prispevalo k podobi Prekmurja kot ozemlja z
izrazito kme~kim prebivalstvom. O plemstvu v komitatih @elezno in Zala do konca 12. sto-
letja skorajda ni sledu. V obdobju razkroja »opevane« Karantanije od za~etka 11. stoletja
dalje pa se v osrednjem slovenskem prostoru ‘e za~nejo formirati histori~ne de‘ele in vzpo-
redno s tem, torej ‘e do konca 13. stoletja, tudi plemi{ke rodbine. Med temi velja omeniti
Gori{ke, Spanheime, Traungauce, Babenber‘ane, Vi{njegorske, Ande{ke.
^e je za ve~ino Slovencev Karantanija tista geografska tvorba, ki simbolno zdru‘uje (vse)
Slovence, kaj oz. kje je potem geografsko izhodi{~e za narodnostno poenotenje Slovencev
~ez Muro? V zgodovinopisnem pomenu bi to lahko bila Belmura.4 Belmura ni imela svojega
kronskega sredi{~a. Najbli‘ji kraljevi upravni sredi{~i sta bili v Vasvárju in Zalaváru. [ele
leta 1192 kupijo Buzad-Haholdi zemlji{~e Gornje Lendave ter obmo~je Feneti v Zalski ‘upa-
3 Anton Trstenjak, Slovenci na Ogrskem, Ljubljana 1909 (rokopis, NUK-Rokopisni oddelek, Ms. 1449),  II/64.
4 Bel: onkraj oz. ~ez in Mura, torej Belmura. Latinsko ime za to pokrajino je Transmura ali Districtus
Transmuranus. Do za~etka 13. stoletja so se na obmo~ju dana{njega Prekmurja formirali {tirje ve~ji zemlji{ki
kompleksi: zemlji{~e Lindva (s sredi{~em v Gornji Lendavi), Dobra, Lindva (s sredi{~em v dana{nji Dolnji Lendavi)
in zemlji{~e Belmura. Slednja se je prvotno razprostirala med rekama Ledavo in Muro ter med ~rto Raki~an-Satahovci
in na zahodu Pu‘avci-Krajna. Eden najstarej{ih krajev v okviru zemlji{~a Belmura je bila Murska Sobota, situirana
ob dvoru z istim imenom (Ivan Zelko, Zgodovina Prekmurja. Izbrane razprave in ~lanki, Murska Sobota 1996,
str. 50). Torej Belmura ni bilo le krajevno ime, ampak zemlji{~e, za katerega je bilo od 13. stoletja ‘e ustaljeno
poimenovanje, kljub temu, da je nenehno menjavalo lastnike. Tudi [kafar pi{e, da naziv Belmura v srednjem veku ni
ozna~eval le posebnega gospodarsko-upravnega okoli{a gornjelendavskega gradu in sobo{ke posesti, ampak tudi
ime kraja (Sobota) in ozemlje ob Muri (Ivan [kafar, Gradivo za zgodovino kalvinizma in luteranstva na ozemlju
belmurskega in beksinskega arhidiakonata, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae 3, Ljubljana 1981, str. 82).
67ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
niji.5 V 13. stoletju so bili na mad‘arsko-{tajerski meji mirnej{i ~asi in sledile so kolonizacije
na {ir{em ozemlju tedanje Ogrske. Leta 1208 nastopi tu Nikolaj iz @eleznega, {tiri leta kas-
neje pa kralj Andrej II. podeli bratom Bo‘jega groba oz. templjarjem (kot se med slovenski-
mi zgodovinarji domneva zadnja leta) neobljudeno zemljo na obmo~ju dana{nje Cankove.6
Kdo je bil ta Nikolaj, ki mu Andrej II. leta 1208 vpri~o »velikih zaslug, katere si je v veliki
meri stekel za kralja«, daroval zemlji{~e Lendavo? S tem vpra{anjem se do danes noben
zgodovinar ni posebej ukvarjal, ~eprav Nikolaja zasledimo tudi v Gradivu za zgodovino Slo-
vencev.7 Ob Haholdih velja omeniti Gutkeledovce iz rodu Amade oz. Omode, ki so gornje-
lendavsko in sobo{ko zemlji{~e v rokah imeli med leti 1275–1357.8 @e v 12. stoletju pa naj bi
na ozemlju dana{njih Petanjec prebivali potomci rodbine Pethenye, ki naj bi bila slovanske-
ga9 izvora. Tudi cistercijani iz mono{trske opatije, naj bi do srede 13. stoletja posedovali
posamezne dele kronske zemlje v Prekmurju.10
Mad‘arska historiografija kot formalni konec srednjega veka izpostavlja letnico 1526, ko
so bili Mad‘ari pora‘eni pri Moha~u. Glede na pozicijo, ki si jo je Ogrska kot kraljevina
uspela pridobiti skozi stoletja, se ta lo~nica morda zdi neprimerna, vendar – ~e pomislimo
natan~neje – tudi »konec« srednjega veka na Slovenskem ni dale~ od tega leta. In celo An-
gle‘i kot izto~nico novega veka najve~krat povezujejo z nastopom Tudorjev (1485). [ele od
srede 16. stoletja dalje za~nejo teritorij dana{njega Prekmurja intenzivneje ogro‘ati tur{ki
vpadi. Razvoj in uprava pa sta nemalokrat na~eta zaradi verskih sporov, ki so v tem obdobju
drugod po Evropi ‘e dosegli vrhunec. V kulturnem razvoju se Slovenci nimajo kaj prito‘eva-
ti. Za svoje lahko – ~e jih znanstvena razlaga ne prepri~a v nasprotno – {tejejo Bri‘inske
spomenike. Tu sta {e Trubarjev Katekizem in Abecednik (1550) in Dalmatinova Biblija (1584).
Prekmurci so na svojo knjigo ~akali {e nadaljnjo stoletje in pol, ko je protestantski pisec
Franc Temlin leta 1715 izdal prvo tiskano knjigo v prekmurskem nare~ju: Mali katechis-
mus... na szlovanszki jezik preloseni.
Konec 16. stoletja je ve~ kot polovica prebivalstva na Ogrskem verjela Luthrovim naukom
ali pa se je opredelila za katero od protestantskih lo~in. Podobno je bilo na skrajnem zahodu
ogrskega kraljestva, v Prekmurju. 16. in 17. stoletje je zlata doba mad‘arskega jezika, kulture
in umetnosti. Vsiljuje se nam svojevrsten paradoks, da je bilo tudi za Prekmurce to obdobje,
torej 17., {e bolj pa 18. stoletje, tisto, ki je dalo prve uspehe na podro~ju slovenskega jezika
in vzpona prekmurskega nare~nega pismenstva. Augsbur{ki verski mir je najbolj dosledno
upo{tevan na Ogrskem. Medtem, ko na Kranjskem in [tajerskem pro{nje ni‘jega plemstva in
me{~anstva pri vladarjih 17. in 18. stoletja naletijo na gluha u{esa, sme ogrsko plemstvo
dolo~ila iz leta 1555 v celoti vzeti za svoja.
^e kdaj, so Prekmurci imeli zgodovinsko prilo‘nost, da se zbli‘ajo s Slovenci na Kranj-
skem, [tajerskem in Koro{kem leta 1867. Z nagodbo so dobili enega, skupnega cesarja. [e
leta 1897 se je po Prekmurju govorilo: »Da, Slovenci smo in ostanemo zvesti sv. Cerkvi,
slovenskemu narodu in svojemu kralju Ferenc-Jo‘efu!«.11 Neverjetno naklonjenost Prekmur-
5 Ivan Zelko, n. d., str. 17.
6 Franc Kos (ur. Milko Kos), Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, V, Ljubljana 1928. {t. 900.
Prim.: I. Zelko, n. d., str. 174 in Miha Kosi, Templjarji na Slovenskem. Prispevek k re{evanju nekaterih vpra{anj
srednjeve{ke zgodovine Prekmurja, Bele krajine in Ljubljane, Zgodovinski ~asopis 48, {t. 2, str. 149, 154–162 (razprava
je iz{la tudi kot samostojna publikacija v Zbirki Zgodovinskega ~asopisa 13, Ljubljana 1995).
7 Kos, Gradivo V., {t. 900, str. 425, Dodatek.
8 I. Zelko, n. d., str. 46.
9 Tako Branko Kerman, Nádasdyjev dvorec na Petanjcih, str. 66–67; v: Protestantizem-zato~i{~e izgnanih na
Petanjcih (Nádasdyjev dvorec). Zbornik znanstvenega sre~anja v Radencih in na Ti{ini (28. in 29. oktober 1999),
Murska Sobota 2000.
10 Jo‘ef Ko{i~, Zgodbe vogerskoga králestva, Sombotel 1848.
11 Slovenski gospodar, 9. september 1897, {t. 37, str. 335.
68 D. KEREC: PREKMURSKA ZAVEST IN SLOVENSTVO
cev do Slovencev ~ez Muro je zaslediti v osrednjih kranjskih in {tajerskih ~asopisih v letih
pred izbruhom prve svetovne vojne. Tako bralci ~asnika Domoljub sporo~ajo: »Prekmurci
smo se nau~ili od vas Kranjcev ‘e mnogo dobrega. Vi ljubite presvitlega cesarja in taisti je in
ostane na{ kralj in iskreno ga ljubimo tudi mi. Vi Kranjci ste vörni in trdni avstrijski dr‘avlja-
ni; mi, va{i meja{i ho~emo biti ravno tako trdni in vorni ogrski dr‘avljani. Mili materni jezik
je nam ljub in drag; tudi mi Prekmurci ljubimo ta materin jezik...« 12
Pomudimo se {e nekoliko v 19. stoletju, ki v primeru nacionalne zavesti Prekmurcev {e
najbolj izstopa. Nanjo je v ~asopisnih ~lankih in dopisih najpogosteje opozarjal Bo‘idar Rai~,
ki je leta 1884 glas Prekmurcev posredoval v Slovanu: »Slovenci razen nas {e ne vedo, kako
se mi imenujemo. Navadno nam pravijo ogrski Slovenci, Slovenci na Ogrskem ali pa nam
pravijo, da smo Prekmurci. Mi se tako ne imenujemo, ker vsakdo pravi pri nas, jaz sem
Sloven, mi smo Slovenje...« 13
Bolj kot kdajkoli prej, je na Ogrskem ravno ob prelomu stoletja stekla intenzivna akcija
raznarodovanja. V Sóboti je dobila konkretno podporo v Mad‘arskem prosvetnem dru{tvu za
Prekmurje (VMKE),14 ustanovljenem 28. oktobra 1897.15 Le-to je raz{irjalo mad‘arsko ~tivo,
ustanavljalo ljudske knji‘nice, {ole ter vrtce. Najbolj radikalni pa sta bili mad‘arizacija imen
in vsebina osrednjega sobo{kega ~asopisa Murska Sobota in okolica (Muraszombat és vi-
déke), ki je bil neposredna izto~nica pomad‘arjenja vseh Prekmurcev.16 K sre~i to dru{tvo ni
bilo posebej uspe{no, saj so ljudje med seboj {e vedno govorili in prebirali nabo‘no ~tivo v
nare~ju. Stali{~e Mad‘arov o prekmurski nare~ni govorici je bilo pribli‘no tak{no: »Glede
vendskega jezika lahko ugotovimo, da je najbli‘ji slovenskemu, toda s svojim bogastvom
vokalov in obilico prevzetih mad‘arskih besed se od njega tudi bistveno lo~i... V zvezi s po-
imenovanjem slovenski pa le toliko: res je, da so Vendi sebe, v svojem poslovaniziranem
jeziku, poleg vendski opredeljevali tudi kot slovenski, prave Slovence pa so vedno poznali
pod imenom Slavi. Torej se niti v poimenovanju niso identificirali z njimi.«17
Sporno vendsko vpra{anje, ki i{~e odgovore v interpretacijah termina Vend, tudi danda-
nes ni zamrlo. Zgodovinsko dejstvo je, da je po mad‘arski teoriji v Prekmurju zmeraj ‘ivelo
le vendsko ljudstvo, da je le-to vedno govorilo le vendski jezik, in da je bil slovenski del
Ogrske zmeraj imenovan Vendvidék ali Totság. Danes ta termin ozna~uje Porabje. Drugo
poimenovanje za Prekmurce, ki izvira iz besede Tót, pa je svoje mesto na{lo v ljudskem
pismenstvu in znanstvenih {tudijah mad‘arskih zgodovinarjev ter jezikoslovcev 19. stoletja.
S terminom Tót so Mad‘ari poimenovali vsa podjarmljena ljudstva med Karpati in Sredo-
zemljem. [e danes lahko sli{imo Mad‘ara, ki panonskega Slovaka nagovarja s Tót. In svoj~as
je tudi {esti okraj @elezne ‘upanije nosil naziv Tótság, pri ~emer je bila dekanija Tótság
pravzaprav sobo{ka dekanija.18 Zmedo v poimenovanju nemad‘arskih narodov nazorno ka‘e
12 Domoljub, 2. januar 1913, {t. 1, str. 12.
13 Dopis Bo‘idar Rai~a, Slovan 1884, {t. 1, str. 6. Podobno se Rai~ z nagovorom za Prekmurce zavzame v
Dravskem Sredi{~u 25. septembra 1881: »Prekmurci so zelena svr‘ica slovanske lipe in spadajo po svojem jeziku,
slovstvu k nam, Slovencem, k domovini Slovenskoj.« (Slovenski narod, 18. november 1881, {t. 263).
14 Vendvidéki Magyar KözmÓvelídési Egyesület. VMKE je bilo pod patronanco podobnega dru{tva v
Szombathelyju, ustanovljenega leta 1820 (Miroslav Kokolj-Bela Horvat, Prekmursko {olstvo, Murska Sobota 1977,
str. 232).
15 Prav tam.
16 25. decembra 1884 je iz{la prva {tevilka tega tednika. Do leta 1889 je izhajal kot dvojezi~en, kasneje (do
1919) pa le {e v mad‘ar{~ini.
17 Ernö Szász v odgovoru na ~lanek Vilka Novaka, objavljenega 5. julija 1942 v znanstvenem in leposlovnem
tedniku Élet (Muraszombat és vidéke, 10. julij 1942).
18 Ve~ o tem v : Zbornik razprav Ko{i~ in njegov ~as, Budimpe{ta 1994.
69ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
tudi vsebina slovenskega letaka z desne strani Mure spomladi leta 1919: »Vogri so nam tüdi
drüga imena dali, da se ve~ ne bi spoznali kak bratje: Polakom so dali lengyel, Slovakom tot,
Srbom rac, Slovencom vindi{…«19 Zanimivo je, da so ob priklju~itvi h Kraljevini SHS oz.
Jugoslaviji Mad‘ari za~eli Prekmurce imenovati »Jugoslavci«, od katerih pa so posebej razliko-
vali Srbe, do katerih so bili precej nezaupljivi...20
In kje, ~e sploh, so skupne to~ke zgodovine Prekmurja in zgodovine drugih slovenskih
pokrajin? Izpostavimo lahko tur{ke vpade, opevanega Matijo Korvina oz. kralja Matja‘a,
protestantizem (enim in drugim je dal skoraj simbolna literarna dela). Morda celo Atilo,
arhetipno figuro kralja Hunov (434–53), ki ni prizanesel ve~jemu delu Evrope. Zdru‘itev z
ostalimi Slovenci nikakor ni bila mo‘na z uzurpacijo Vilmo{a Tkalca in opevano Mursko
republiko 29. maja 1919.
Za konec se vrnimo k uvodnemu vpra{anju o zdru‘ljivosti pojmov »Prekmurje oz. Prek-
murci in slovenstvo«. Zgodovinarji se ne ukvarjamo z vsakodnevno politiko, temve~ z zgo-
dovino. Sku{amo jo odkriti, razvozlati in doumeti. V tako majhnem prostoru kot je slovensko
dr‘avno (in etni~no) ozemlje, zgodovina kot taka nikoli ni bila izhodi{~e za homogenost
Slovencev. Danes se nam dozdeva, da je enotnost Slovencev postalo dejanje politi~ne nuje, ki
se je pred dobrimi osemdesetimi leti rezultiralo v izgubi slovenskega ozemlja na severni,
zahodni in skrajni vzhodni meji. In vendar nas v narodnostni in zgodovinski enotnosti
zdru‘ujeta predvsem koro{ki plebiscit, rapalska pogodba in v na{o korist popravljena zahod-
na meja po 2. svetovni vojni. ^e kdaj, so prebivalci Prekmurja dobili potrditev, da pripadajo
ostalim Slovencem v prvo 12. avgusta 1919, v drugo pa 25. junija 1991. Upajmo, da ne bomo
do~akali »v tretje«… Na tem mestu ponovno pridemo do spoznanja, da je bila slovenska
zgodovina prevetrena po dolgem in po~ez, od Zahoda do Vzhoda ravno s politiko tujih oblast-
nikov, ki so »vladali« v nem{kem, italijanskem ali mad‘arskem jeziku. Tako je vsaj prebrati
v zgodovinopisni literaturi. Na{im prednikom naj bi vsi po vrsti, ~e se izrazim nekoliko
cini~no, »podarili« politi~ne intrige, uzurpacije, vojne, lakoto… in strah. Tukaj imam v mi-
slih predvsem tiste zgodovinske momente, ki naj bi21 v preteklosti ogrozili slovenstvo {ir{ega
ozemlja dana{nje Slovenije: nenehna menjavanja germanskih oblastnikov, tur{ki vpadi in
kuge. Ni~ druga~e ni bilo v Prekmurju, le da je bila mad‘arska oblast dobro ukoreninjena
stalnica, na katero so se ljudje skozi stoletja navadili do te mere, da so jo znali obiti na
svojstven na~in: z ohranitvijo slove[a]nskega jezika. Politika je pri{la na koncu. Ni dr‘ave,
de‘ele ali naroda – {e zlasti majhnega, ki tega ne bi izkusil na lastni ko‘i.
19 Miroslav Kokolj, Prekmurje v prevratnih letih 1918–1919, v: Revolucionarno vrenje v Pomurju v letih 1918–
1920, Zbornik razprav, Murska Sobota 1981, str. 118.
20 Slovenski narod, 30. maj 1920, {t. 121, str. 4.
21 Pogojnik na tem mestu ni naklju~en.
70 D. KEREC: PREKMURSKA ZAVEST IN SLOVENSTVO
Ö s s z e f o g l a l ó
A murántúli tudat és a szlovénság
Darja Kerec
A cikk két területet, a murántúlu tudat és a szlovénság viszonyát vizsgálja. A szerzõ azokra az
alapkérdésekre próbál választ adni, melyek a Murántúl 1919. évi szlovénokhoz való kapcsolása elõtt és
azt követõen vetõdtek fel. A Murántúl majd 1300 éves története nyomot hagyott e terület lakóiban, akik
1919-ig a Magyar Királyságban éltek. Gondolkodásmódjukban épp úgy, mint nemzettudatukban. A
vajon a murántúliak nemzettudata különbözik-e a többi, vagyis a Mura jobbpartján élõ szlovénokétól?
A szerzõ e kérdésre a szlovén történelemnek a 6. századtól (a szlávoknak a Keleti-Alpok területén
való megtelepedésétõl) 1919-ig, a Murántúlnak az akkori Jugoszláv Királysághoz való csatolásáig te-
rjedõ szakaszát összefoglalva próbál választ adni. A murántúliakat nem érintették a szlovén történelem
olyan fontos mozzanatai, mint pl. Karantánia fénykora és függetlenségének elvesztése, a Freisingeni
nyelvemlék, a Habsburg fennhatóság, Trubar Katekizmusának 1550-ben való megjelenése, az 1848-as
forradalmi események és nem utolsó sorban a Szlovén-Horvát-Szerb Királyság létrejötte. Ezekrõl az
»eseményekrõl« csak néhány értelmiségi értesült, hiszen a magyar iskolarendszert a magyarosítás jel-
lemezte. E tendencia különösen az elsõ világháború vége elõtt erõsödött fel. Fõként a korabeli központi
szlovén lapok figyelmeztetnek erre. A vitatott vend elmélet ma is kísért, de éppenséggel az újságcikkek
alapján háríthatjuk el a murántúliak szlovén mivoltának 1919 elõtt történõ megkérdõjelezését. A mu-
rántúliak tehát a többi szlovénnal való egyesítésig szlovénnak vallották magukat (ezt az elnevezést a
múltban akaratlanul helyettesítették a vitatott vend népnévvel), noha többségük azt sem tudta, meddig
terjed a szlovén etnikum lakta terület, és pontosan hol fekszik Ljubljana, Maribor vagy Trieszt. A mu-
rántúliak 1848 elõtti »szlovén tudatáról« a szlovén történettudománynak nincs túl sok bizonyítéka. Az
erre mutató bizonyítékok a századforduló idejébõl származnak. Így a Murántúl területét illetõleg ismétel-
ten szembetaláljuk magunkat a szlovén »autenticitás« kérdésével... E téma ma is borzolja a kedélyeket.
Nem szabad azonban megfeledkeznünk arról, hogy éppen a murántúli tájnyelv (volt) a Mura túlpartján
élõ szlovén öntudat alapja, hiszen e területen a magyar nyelv igazán soha nem vert gyökeret, amirõl a
18. század számos, tájnyelven azaz helyi szlovénsággal megírt hitbuzgalmi és szépirodalmi publikációja
tanúskodik.