179. številka. Ljubljana, nedeljo 6. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENS Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejeman za a v s t r o -1) ge r 9 k e dežele za celo leto 1P» gld., za pol leta 8 "Id. ta četrt leta 4 rađ. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 tfld., y.a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje" na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2*5 poleg gledališča v „zvezdiM. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativnu reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Najnovejši nam v Ljubljano došli telegram s serbskega bojišča se glasi, datiran 4. avgusta: Včeraj so Turki napali srbsko mesto Knjaževae. Turška središčna vojska je bila vržena na Tresibabo, jedno miljo daleč nazaj. — Horvati« je tudi včeraj Turke prijel in boj traje Se denes. — Srbi so pa vzeli drugod, pri Mramorji turške šance in so ndrli v turški logor pri Nišu. Ta telegram skoraj, da kaže, da imajo Srbi jako premišljen in kombiniran plan, če nam ravno nij po vsem razumljivo to vojevanje Srbov, kakor ne ono Turkov. Po tem telegramu namreč se Srbi branijo pri Knja-ževcu, ali ob jednein so po strani poslali oddelek, kateri je na nagloma Turkom močno za hrbet prišel, to je v utvrjen M r a m o r, ki je na zapadnej strani turško tvrdnjave Niša. In Srbi so celo tako predrzni bili zahrbtno vriniti se v prazni turški logor pri Nišu, katerega so Turki zapustili, ko so proti Knjaževeu prodirali. Če torej Srbi v velikej bitki pri Kruaževcu, ali pa kde koli mej Knjaževcem in Zaječaroni Turke premagajo, pridejo ti Turki mej dva ognja, in gorje jim. V tem trenotku moramo pač vsi Slovanje moliti, da bi sreča bila na srbskej strani. Če ne bode — in tudi to je morda mogoče, da si bog obvaruj! — potem nastanejo nepreračunljive stvari, morda velik boj vse Evrope! Kaže se barem tako. Ali do-zdaj je upanje, da zmaga samo malo srbsko orožje. Od nekaj prejšnjega dneva se poroča to le vrlo dejanje srbske vojske: Polkovnik Hor-vatovie" je zvabil pri Gramadi na srbskej meji Turke v zasadje ali sotesko. Turci so prvi pričeli boj, a bili so do zadnjega moža premagani. Trije bataljoni turške redne vojske so ujeti in tudi 170 Čerkezov. Kanjoni podpolkovnik Kalinir je umrl ker si nij pustil amputirati noge. Denes so našli mej mrtvimi Turki tudi angleške oficirje. Dve tisoč prostovoljcev od Drinske vojne je prodrlo v Bosno. Stara „Presse" poroča, da jo Muktar paša tako v zadrego prišel v Trebinji, da utegne na avstrijsko zemljo, pribegniti, ker pot na sover mu je zaprt. O gibanji, ki se je po zadnjej bitki pri Vučjem dolu vršilo v Hercegovini poroča „Pol. Corr." to-le: Totem, ko so Crnogorci začeli streljati na Bilek s štirimi topovi, katere so Turkom vzeli, je ta kraj za Turke vsestransko zelo v nevarnosti, tla ga izgube. Tudi Bilek nij dosta z živežem oskrbljen, ker se Muktar-paši nij posrečilo iz Trebinja nameravano pošiljatev živeža pripeljati. Tudi je mesto jako slabo utvrjeno, ker ima samo dva stolpa in jedno kasarno in posebno nm vode primanjkuje. Vse te okoliščine so Muktar-pašo prisilile, da je odmarširal s svojimi ostalimi bataljoni nizamov in baži-bozukov iz Trebinja Bileku na pomoč. A na obeh cestah, katere vodijo iz Trebinja v Bilek naletel je na Peko Pavlovičevo prav močno vojsko in je moral vsled tega nazaj v Trebinjo pomakniti se. Muktar-paša je bil v bitki pri Vrbici res ranjen in sicer za levim ušesom. To ranjenje je pa tako malenkostno, da ga nikakor nij za-prečevalo udeležiti se pri izmarširanji iz Trebinja. Cesta iz Trebinja v Dubrovnik je sedaj obsedena od vstašev pod poveljem Kokozara. Od včeraj je zveza mej Trebi njem in Dubrov- nikom popolnem pretrgana in so morali vsi vozovi, kateri so Turkom hrano vozili, nazaj v Dubrovnik vrniti se. Predvčerajšnjem vzeli so vstaši kmetom iz Kanala (okrožje Dubrov-niško) šestdeset konj, kateri so Turkom živež nosili in kmetom iz Pirena štirideset tovornih s brano naloženih konj. Iz Orabovčana in Za-trepčana v Albaniji pridružilo se je 7(J0 mož Črnogorcem. Zatrepčani so katoličani in so se bojevali poprej s Turki proti Črnogorcem. 'O crnogorskoj velikoj zadnjej zmagi piše zadnji „Glas Crnogorca", ki nam je do--lelf mej družim sledeče: „Junaštvo naše vojske, ki je od Kosovega ustavljala se Turčinu, katera bode za izgled večno živeti vsem potlačenim narodom zarad junaštva špartanskega v pesnih in v historiji, denes slavi največjo zmago. Črna gora se z novimi zaslugami za Srbstvo vzdiga, z novo se slavo v svetu ovenčava. Naj bog veliki s takimi zmagami blagoslovi vse orožje naše od Donave do Jadranskega in od Jadranskega do Črnega morja." — Belgradski „Istok" pa piše : „Naši zavezniki, hrabri bratje Črnogrci so zadobili zmago nad stoletnim zlotvorom srbskim, kakoršna se samo poželeti more. Bitka na Vrbici more se smatrati za večjo od slavne Grahovske bitke. Srbija drži na prsih teško vrv oto-manske sile, a mej tem je dobila črnogorska vojska prilike streti Muktar-pašo in je z jednim udarcem osigurala si Hercegovino. Naj bog blagoslovi sobsko orožje in naj združeni kneževini izvrše oslobojenje, pa tudi če je treba brez druzih, ki so poklicani ali ne izvoljeni. Preko Berlina dohaja vest, da je Srbija v Londonu 120 kanonov naročila, v Berlinu pa kupuje 50.000 chassepot-pušek. M&tek* Čast in sramota. (Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. Spisal Ogrinec.) VI. (Dalje.) Česelj radovedno nastavi uho. Berta mu po daljnem, precej inalosrčno ovijajočem besedovanji počasi daje spoznavati, kake gotovosti namreč bi ona rada od njega — zdaj, po dolgem uže časi. Česelj posluša in posluša delajoč se, kakor, da ne moro prav umeti, kaj hoče ona. „1, nu," pravi Berta sileč se na dobro-voljen smehljaj „on, soprog je včeraj me vprašal, vprašal —" Kaj je vprašal vaš gospod soprog V če smem vprašati?" „Kedaj vi nekako kaj uže menite, da bi z Olgo —" Česelj se vgrizne v ustne. „A — da, da. Sam sem hotel uže večkrat vprašati o tem, pa — pa, milostiva gospa —" „Kecito!" „Pa — zares obžalujem iz srca, prav teško mi je —" „Kaj menite le?" „Gospodičina Olga me tako nekako prezira, tako — povem vam naravnost — zanemarja, da res nemam več upanja —" „0, gospod Česelj! to me boli, to me žali — ta vaš krivi predsodek." ,tTudi meni, milostiva gospa — neljubo, bridko mi je; ali kar vam tu pravim, je gola živa resnica. Olga več ne mara za me — nezvesta mi je!" ,,A, gospod Česelj! to — prosim vas — to je nezasluženo krivičenje; tega bi ne bila mislila o vas! Kako vendar opravičujete to svoje dolženje, da Olga —" poprijema Berta čedalje huje razvneta. „ Tedaj moram odkritosrčno povedati: Olga ima za vsacega svojih čostilcev vse več pozornosti, kakor za-me, in — Olga ljubi častnika Nebelmajerja." „Gospod Česelj! gospod Česelj! — ta misel! Kar jih Olga pozna, vsi tisti so vendar vaši zvesti tovariši, katere ste jej bili sami predstavili. Le zato, kot dobrim prijateljem vašim vam na ljubo je prijazna jim tudi ona in jaz in soprog — druzega najmenj ne namerava ona. Mi vsi mislimo le na vas, jedino in vedno le na vas, to verjemite gospod Česelj!" „Mogoče, ali kar se tiče Olge, moram ostati pri svojem trdenji. Imam dokaze." Berta strašno burno vstane izpred njega in biti po Olgo. Prisedši ž njo in pustivši jo v pričo Česelj u obrne na proti njej s tresočim glasom de: „Gospod Česelj se pritožuje, da ne ljubiš, gospoda Česlja, Olga? Sama govori, govori!" Generalu Černjajevu so, kakor čitamo v zadnjem srbskem „Istoku" poslali ruski meščani Novočerkaska (glavnega mesta don-skih kozakov) ta-le telegram; „Od tihega Dona ti dajemo na znanje, vojvoda slavnih junakov, novih slovanskih križenoscev, da se veselimo vspehov tvojih vojnikov in molimo boga, da venca s polnim vspehom tvojo brezplačno službo na korist slovanskih bratov, kije začela pod znamenjem svobode in napredka borbo proti sovražnikom svojega plemena in svoje vere. Tvoj odločni glas ti je pridobil našo ljubezen in spoštovanje, in v bodočnosti historijsko nesmrtnost. Hvala ti vi eški sin zemlje ruske! Dva katoliška duhovnika igrata žalostno, prokleto rolo slovanskega izdajstva; njiju imeni sta Grogo Martič in dr. G luta. Bog daj, da bi mej katoliki nič ne opravila. Napisala sta in razširjata mej zadnjimi in nevednimi katoliki v Bosni protest proti zjedinjenji s Srbijo. Ta dva lopova imenujeta v svoje j okrožnici turško vlado „pravilno", in protc-stujeta zoper aneksijo s Srbijo ,,iz uzrokov vere," in za to ker nij v Srbiji (kjer katolikov nij) nobene katoliške cerkve. — Slovanje smo bili nd nekdaj tako nesrečni, da smo take izdajalce hinavce imeli, nikoli nijsmo mogli biti — Slovanje. Iz Be lgrada se piše dalmatinskemu „Narodnomu listu": „Zavoljo jedne iste bra-tovske krvi, ki teče i v narodu ruskem i v narodu jugoslovanskem, Jugoslovani so imeli od nekdaj in imajo zmirom simpatije do naroda ruskega. Narod ruski je zmirom pomagal slovanskim kristijanom na Balkanu, z materijalno in moralno pomočjo. A v tem vstanku je narod ruski najbolj živo pokazal bratsko sočutje vstašem. Zarad tega so simpatije Jugoslovanov do Rusov višo narasle in sedaj nij nobene moči na svetu, ka bi mogla te simpatije: zatreti ...Ako Srbija po največjih naporih v tem boji ne zmaga temuč podlegne, potem bodo Slovani v turškej carevini videli, da jim se nij več nadejati v Srbijo in njeno pomoč, pa se bodo obrnili k Rusiji in ruski vpliv bode izključljiv in vsemogočen. To bodo nasledki izvedeni iz kratkovidnosti politike avstrijskih Nemcev in Magjarov. Sedaj je nastal trenotek, ko se odločuje, ali bode istok samostalen ali — ruski, tudi če ruska vlada ne bi tega iskala." Mi tu ta članek „Jaz ne urnem tega —" pravi Olga jedva znatno v zadregi. ,.Da more kaj tacega le na um priti gospodu Česlju, kaj ne V O, jaz ti vidim v srce! Le odkrito povej, da gospod Česelj spozna svojo hudo zmoto. Koga ljubiš V" „Zares mama, jaz ne urnem, čemu to vprašanje." Gospod Česelj meni imeti dokaze zoper tvojo ljubezen do njega, tedaj —" „Da gospodičina uže sama najbolje pomni kedaj in kod je samoč občevala s častnikom Nebelmajerjam, in sploh, kako sta si," pripoveduje v jednej sapi Česelj, in vstane. Berta strmi, Olga ironično zateza obraz. Da, da meni je žal, prav žal; ali to je naravno, da jaz vsled tacih njenih razmer ne morem dalje —" „A čujte, gospod Česelj — to je vaš prijatelj. Vi sami ste vpeljali ga in priporo-čevali. Če je tedaj katerikrat se pridružil jej in govoril ž njo, to nij" — samo navajamo, pa čitateljem prepuščamo sklepe delati iz njega. Iz Belgrada sepiše„Pol. Corr.": 5 t. m. sta se vrnila ministra Ttistk1 in Grme* iz glavnega kvartirja. Govorica o premirji, s katerim je bilo, kakor se je čulo to potovanje v zvezi, popolnem je i/mišljeno. Denes so Turki črez Pandiralo in Gramado v Srbijo vmarširali. Srbska predstraža pri Derventu pomaknila se je v Rnjaževae naz;ij. Akoravno so tu nasipi nastavljeni, vendar nij znano, ali se bode Černjajev tukaj v bran postavil! V vojaških krogih se čuje, da bode glavna bitka mej Knjaževcem (prej se je ime novalo to mesto Gurgusovac) in Zaječarom. Černjajev sam je s svojo armado v najboljših pozicijah mej Knjaževcem in Vratarnico ne daleč od Zaječara. Govori se, da je njegova armada 05.000 mož močna. Pod Jijefjino v Srbiji 30. jul. [Izv. dop.] Gospod urednik! Oprostite, da vam ne morem več pisati, kakor sem vam obljubil. Kako da naše operacije stoje, to vam bode znano, kolikor se povedati sme iz vojnih ozirov. Samo vas opominjam, da laži v turkotilskih listih so strašno debele. Povsod na vseh straneh napredujemo. V zadnjej bitki na Adi, kjer so nas Turki napali, — bili so s strašnimi gubitkami odbiti. Posebno se samovoljci junaško bijejo. V zadnjem napadu bil sem ranjen, — jedna granata mi je vso levo roko pokvarila, — a kost je zdrava in kmalu poj dem zopet v boj. Vse moje stvari (posebno mi je žal za tednik) so izgubljene. Neustrašljivo, pogumno napredujemo. Ta doba je naša. Samo, da bi diplomacija nam naših Goričanov pod Italijo ne uklonila in nas tu ne preprečila. Vsak dan dohajajo čete k nam od bratskih narodov v pomoč. Turki so vse moći napeli, ves izlam je pod orožjem. Borba je teška, ali častna in sveta. Najsrčneje pozdrave vam šalja iz bojniškega polja vaš S t. (Kakor iz tega kratkega dopisa slovenskega prostovoljca razvidno, vlada mej srbsko vojsko neupogajen pogum. Ur.) Je rcnrlMirjru 1. avgusta. [Izv. dop.] General I g n a t i j e v, naš poslanec pri vi -sokej porti se je pripeljal v Peterburg in tukaj takoj bil k caru poklican, s katerim je imel dve uri pogovor. Potem je bil pri knezu Gorčakovu, s katerim se je tudi dalje časa „Ne, ne, ne, milostiva gospa! Jaz poznam, jaz vem to: le predolgo uže sem puščal Ijubeze-vanje sebi za hrbtom. Jaz sem nesramno prekanjen, goljufan! Moje pošteno družinsko, kakor osobno ime bi hudo trpelo; poniževanje bi bilo za-me in sramota, ko bi še dalje pečal se s tako osobo. — S kratka, čas je, da tej nesramnej igri storim konec!" rekoč popade klobuk in rine Črez prag. Olga kakor okamnela stoji bleda kakor zid; Berta se omedlela zgrudi na zofo. Ko zopet prideta k zavesti, sta hitro obe tega mnenja, da o tem ravnokarnem zgodku .trdo molčita naprem Robertu. Mati potem tudi izve od svoje hčeri, da Česljevo dolženje nij popolnem neopravičeno. „Vendar", izpove se Olga Nebelmajerja čislam še le posehnial, kar jo Česelj sam mrzlo puščal me." To poročilo nekoliko potolaži Berto, češ, hiša vendar ne ostano brez obiskovalca, in Olga ne brez nadepolnega čestilca. Ali tudi razgdvarjal. Ignatijev je vzel 28 dni odpusta, potem pa se zopet vrne na svoje mesto t Carigrad. Vest turkotilskih listov, da je ta odpust le predirga popolnega odstavljenja Ignatljeva, je jedna istih laži j, katerih so posebno v tera letu uže neštevilno mej svet raztrošali listi 4 |a „N. Fr. Pr." Naš oficijozni list „Agence Generale Russe" pikro napada Rusom vražne liste „N. Fr. Pr.", ki so to priliko rabili in generala Ignatijeva črnili, čes, da je moral zaradi tega Carigrad zapustiti, ker je Midhad-paša neke dokumente v roke dobil, ki silno> kompromitujejo ruskega poslanca: „Mi moramo, pravi „Ag. G. R." kategorično izjaviti, da Midhad-paša nema nobenega dokumenta, kateri bi utegnil kompromitirati našega poslanca in še to povemo, da general Ignatijev no bode odzvan, niti nameščen p© kom druzeni, temuč se takoj po svojem odpustu vrne v Carigrad. Sploh pa so naši listi prihod Ignatijeva z jako simpatičnimi besedami pozdravljali. „Bivši učastnik krimske vojske, tako berem v „ Novem Vremeni", general Ignatnev nikoli njj izgubil vere v Rusijo in njeni poklic; nasprotno vojni nevspeh v petdesetih letih ga je vdihnil prodolžati rusko delo na Vostoku potom diplomntičnim. S popolnim samozatajeva-njem, oborožen z znanostmi, a glavno z ljubavjo k Rusiji in Slovanom je branil general Ignatijev naše skupne interese v Carigradu proti družnemu naporu vso evropske diplomacije." Blizu tako tudi drugi listi govore, ter izrekajo svoje veliko zadovoljstvo, da se bode Ignatijev kmalu zopet vrnil na svoje mesto. Včeraj je „društvo za podpiranje ranjenih in bolnih vojnikov", katero stoji pod pokrivi-teljstvom same cesarice, imelo izredno zasedanje. Sklenilo je poslati v Srbijo sanitarni oddel z 12 zdravniki, 11 ranocelniki in 15 milosrčnih sester. Lazaret tega oddela bode pripravljen za 200 postelj. Za vzdržanje lazareta je društvo odločilo do konca februarja prihodnjega leta 100.000 rubljev; drugi lazaret v Črnogoro pa 50.000 rubljev. Sploh pa se po vsej obširnej Rusiji nabirajo darovi za nesrečne slovanske brate v Turčiji. Sijajna črnogorska zmaga nad Turčini je veliko veselje in navdušenost vzbujala. Da bi le tudi junaškim Srbom se sreča tako mila skazala. ta njen up jej kmalu po burnem viharji splava po vodi. Komaj namreč preteče teden, da zago-vorjeni radovedno po Česlju povprašujočemu in vedno trje poprijemajočemu Robertu zatajita razljubiteljevo slovo; in komaj še le dvakrat doživita skrivno Nebelmajerjevo ob-iskanje, ko vriščem pridero rušeče nepričakovane reči. Necega po polu dne, ko Robert po svojem nenavadnem poslu koraka preko Zvezde, zagleda na jedenkrat Česlja proti prihajati. A ravno, ko ima ga srečati, vstavi Česlja mimo prišel znamenit meščan, pa na osorne besede: „Ti, ti boš k mojoj hiši hodil vogel gladit, ti paglavec smrkavi!" založi mu dve debeli zaušnici, da perišča tlesk odjekne, in občinstvo okrog zavzeto strmi in zmiguje za potepeno in tiho odhajajočim Česljem. (Konec prih.) Politični rfttegletL Motranje (l«»z>le. V Ljubljani 5. avgusta. iMtinvtti «Aor se ima, kakor dunajski časniki pričajo, sniti 28. septembra. V !*»•*»f/i so 3. avg. novega župana slovesno inštalirali v navzočnosti cesarskega namestnika. Zupan je v svojem govoru rekel, da je in ostane zvest sin češkega naroda in da bode delal na to, da se protivja ogladijo. Italijansko-firulski Trientinci so baje italijanskega princa Humberta, ki je onidan nalašč potoval skozi te kraje na sever, demonstrativno pozdravljali, izročevaje mu neko adreso, v katerej ga prosijo za Avstrijce vele* izdajne stvari. To adreso ponatisniti pri nas nij dovoljeno, dasi vsake take tendenco po-gubljamo. Italijanski listi pa jo širijo in s tem kažejo sovražnost do Avstrije. Via*eu*.f«» «tr£a»v«». Ia fCtiftffrfitifi se poroča: Uresničenje konstitucije, kakor jo je svetoval Mithadpaša odloženo je na boljše čase. — Noben pameten človek mej nami nij nikoli verjel v te turške obete. „P. L." priobčuje pismo «/»••$ kralja do grškega ministerskega predsednika, v katerem kralj pravi, naj Grška ostane nevtralna; on je govoril z angleškimi ministri in videl, da ima Grecija več pričakovati od prijateljstva z Angleži nego pa če s Slovani skupaj hodi. Sicer bode pa tudi Turčija velike koncesije dala, če ostane grška nevtralna, za to je Angleška porok. — Tako l Rum unski Vlahi in grški bastardi se hote na škodo Slovanstva obogateti in svoje soverjenike puste giniti od noža istega kruteža Turka, ki jih je tudi stotine let gnjavil. To je politična plemenitost! Dop ISI. Iz S»lVlllJftl44» 4l 4»11ii4' 3. avgusta flzv. dopis.] Zadnjič jedenkrat se je v „S!ov. Narodu" od neblagostanja savinjske doline bralo. Pač! Izobraženemu občinstvu je znano, da so se v novejšem času mnogoterim stanovom „plače povikšale". A kaj se je storilo za naš kmetski stan? — Predlanskim jo Št. Petersko in Gutavsko faro toča dobro obiskala, do malega je uničila okolico Št. Jedert. — Lani je ravno črez te dve fare pa taka nevihta prišla, da sem jaz na strehe svojega poslopja nad dva tisoč opeke potreboval, ker je bila toča prebila jih, i tako drugi. Koruzo je popolnem odtolklo; pšenica je bila ravno še na polji, pri ovej nam je prištedila mlaevo; in od devet vaganov ovsa, kojega sem vsi j al, nijsem dobil pet bokalov; ajda se je slabo obnesla, pridelalo se za najpotrebneje nij. — Torej se je meni, ki plačujem sto gld. davka, prvo leto štirnajst, in drugo leto šest in dvajset gld. zaradi toče spregledalo ! liže v dobrih letinah je ovo preteško; in rajši hi bil videl, da bi mi bili s čem pomozli, nego da so baš o svojem času rubit prišli, pa rekli, da se na više mesto pritožiti smemo. Fravijo zdaj, da bodo Savinjčani letos peticijonirali. Jaz sem uže lani. Pri okrajnem glavarstvu v Celji se je meni tačas reklo: da kdor je od toče oškodovan, njemu prošnje kolekovati treba nij; jaz je nijsem, a bil radi tega vrhu vsega še debelo denarno kaznovan, ker nij bilo štemplja na prošnji! w INMlmtrftt na Gorenjskem 3. avg. [Izv. dop.j Da nekoliko o letini poročam : Rež so poželi, ki pa na zrnu in na slami pičli sad obeta, ječmen bode boljši plenjal, pšenica je zarad neugodne spomladi še le zdaj zrela, a tudi ne še vsa popolnem, vendar ljudje jo žanjejo vse jedno, da bodo mogli ajdo sejati. katera se letos tako skoraj 14 dnij kasneje seje, nego druga leta; proso in turšica sta jela sedaj se malo okrepčavati, ker je malo gorkote, in je nehalo deževati, in se obeta, ako toče ali suše ne bode, dosti, jednaka je s krompirjem, fižolom in ovsom; sadja ne bode nič, razen malo jabolk. S senom so ljudje zadovoljni. Kar pa bueele zadene, mora se prisnati, da jednako slabega leta uže davno nij bilo. Rojile so malo, krmiti se morajo še sedaj, ako bode še ajdova bera slaba, potem je pa letošnja bučeloreja oziroma dobiček ves pod ničlo. Po planinah razsaja pa bolezen pri go-vojej živini jako zelo, k sreči se skoraj vsaka ozdravi in je le malo pogine. Pretočen teden je treščilo in pri tej priliki so jarci na paši od straha omamljeni črez skale popadavši pu-hili se, tako daje črez 30 koštrunov konec storilo. Tudi volk se je spravil črez drobnico v Tržiško-Koroških planinah in jo dobro po-končuje. Sploh bode letos v naših krajih kmetova slaba. Na jednej strani prazna žetev in setev, na drugej strani živinska bolezen, drobnico volk mesari, strela je ubija, po vaseh, zopet lisica svojo danj išče, ne vprašaje gospodinj li smem, li ne, tiho hodi po kokoši, golobe, piščance. Menda lisica pozna lovske postave in pravice, vsled katerih jo kmet, ker nema orožnega lista, ne sme streljati, akopram je tudi vidi perutnino plenečo in lovečo; misli si saj streljati me ne smeš, za menoj leto-čim kamenjem bodem jo pa uže upihala. Poljski zajci se pa užc kar domače po deteljah En celo po vrteli tja pa sem jeden prej dražega šetajo, baš kakor ljubljanski gospođici in gospodičine zvečer v zvezdi, — brž ko ne slutijo, da so še prosti pred nedrzovi-timi Tržiškimi lovci. I k Itiialje 30. juli. [Izv. dop.] Preteklo je uže več ko dvajset let, da je 80 mi-lijonni narod ruski bil jedne misli, da se je zanimal samo z jednim predmetom, kakor se zanimiva zdaj, kakor je jednodušen zdaj. Jugoslavjani in njihova sreča in nesreča na bojišči, glejte, o čem je tukaj zdaj jedino beseda in pismo, to nas je popolnem odte-gnolo od našega domačega javnega dobra in zla. Jednake pričine dajejo vselej jednake učinke in kakor se je morala v Krimskej vojski Rusija sama za se boriti proti celej za-padnej Evropi z vsemi silami, ki so bile še slabe, s puško v rokah, tako se zdaj mora boriti za svoje brate — mal razloček — z vsemi sredstvi, katera so jej dopuščena na toliko, da bi se ne pokazal petelin na njeni strehi, dokler si nij za vsem gotova, podušiti ga samovlastno — pelja vojsko z d i p 1 o m a-tično karto v rokah. I ruski narod — on z orko sledi za svojo vlado-voditeljnico, ter na vse mogoče načine poskuša, kazati jej isti pot, kateri je dovoljno široki, da bi šel slavjanski narod, združivši svoje duševne in gmotne sile- Vsa naša žurnalistika, katera se sme smatrati nvox populi", kar pri vas nij v vseh važnih vprašanjih, razbira najnovejše sreče in nesreče Srbov in Črnogorcev. Ti razbori tam pa tam kažejo se pleni prav naivno (?), kakor n. pr. če „St. Peterb. Vjedom," govorijo, da so znane neuspehe Srbov zakrivili bolgarski vstaši, zamu-divši pravi trenotek in vedno in vedno obo-tavljavši se mej turškimi reformami in srbskim orožjem. „ Novo Vreme" zadelo je bolj jedro nesreče jugoslav. orožja, govore, ka je ono prouzročila jedina znamenita diplomacija s svojimi puhlimi dogoti in reformami na papirji. Energična akcija, ali popolna tišina Evrope dala bi bila slavjanskemu jugu pri menj težavah večji vspehe. Domače stvari« — (J anežič e v a s lav no s t.) Legitimacij ske karte za znižano vožnjo po železnici k Janežičevej slavnosti so uže tukaj in se dobijo v Ljubljani v pisarni gospoda Franjo Ravnikarja. („Laibaeher T ag bi a 11") v svojej 177. številki beseduje o našem oklicu za nabiranje povojev in šarpije za ranjene na jugoslovanskem bojišči in omenja, da baje naše narodne gospe in gospodičine lajši zahajajo na sprehode na Rožnik in Tivoli, nego da se ukvarjajo z razkrojenjem starih krp. Mi bi bili na možjanih oslabelemu piscu tistih vrst prav hvaležni za tako reklamo, ko bi jo potrebovali. Pa preverjeni in po dokazih po mnozih veljavnih dokazih prepričani smo, da narodno ljubljanske gospe, ki v humanitarnem obziru ne ločijo nemške turške ali slovanske barve, in ki so ob času prusko-francoske vojne tUdI svoj delež pridejale družim, da te gospe in gospodičine v nekakem obziru no zaslužijo bedasto-surovih opazk, katere jim omisli pri-tepeni sanseullot, spadajoč po svojej omiki pred vrata žganjarske krčme. Karakteristično pak je, da na istej strani govori ta glavo-bolni pisec o „Thierschutzverein", ter pripoveduje, kako je nekov hlapec lenega osla trikrat po rebrih opledil, in kako se je vsled tega piscu krčila bratoljubna duša. Škoda, da se je isti hlapec v objektu, kateremu je namenil svoj bič tako temeljito zmotil. — (Program besedi,) katero napravi „narodna čitalnica" na vrtu čitalničnem, kapelniku, Antonu Stoklnu, na korist 6. t. m. zvečer ob 8. uri je: 1. Jenko. „Šta čutiš", poje moški zbor. 2. Havdii. Prvi del simfonije G-moll za 4 roke na glasoviru, igrata gospoda Schulz in Stockl. 3. Koch. „ Govoričenje," hummorističen oktet. 4. Verdi. Velika arija za bariton iz opere „Ernani", se spremljevanjem glasovira, poje gospod J. Nolli. 5. Koschat. „Pozdrav domovini", kvartet, pojo gospodje Meden, Stockl, Schulz in Gecelj. (5. Storch. Zbor lovec se spremljevanjem glasovira, poje moški zbor. 7. Stockl. Andante iz sonate III. za dve gosli in glasovir, igrajo gospodje Schulz, Schinzl in Stockl. 8. Koch. Pevčeva pesen, Tenor-solo se spremljevanjem glasovira, poje gospod Meden. 9. Forster „Svet", kvartet, pojo gospodje Meden, Stoki, Schulz in Gecelj. 10. Zaje. Pesen hrvatskih dijakov, poje moški zbor. Vstopnina 25 kr. Gospod Stockl nam je uže toliko svoje marljivosti v besedah čitalničnih dokazal, da upamo besedo obilno obiskano videti. — (Koncert italijanskih umetnikov) v tukajšnjej čitalnici je bil pretečeni petek še dosta dobro obiskan. Dopal je občinstvu dvospev iz opere „Crispino e la Co-mare", katerega sta pela krasna gospica Kanika Toresella (sopran) in gospod Tomaso Fattori (bas bufo) ter prejela v dokaz občnega dopadajenja splošno pohvalo. Ravno tako dopal je dvospev „ Stabat Mater". Tudi druge točke so se izpeljale hvalevredno. — (Kranjsko planinsko društvo) napravi denes izlet na Kočno, Golico in pride potem v Jesenice. Odhod je ob 4. uri zjutraj z Ivudolfovo železnico. — (Izječeubegnil) je na ljubljanskem gradu to dni nek na sedem let obsojeni ujetnik. Pripravljal je ubeg svoj prej prav previdno in ko je pred tremi dnevi tu nastal vihar okolo polu dveh po polu tltie. ter je ta ras vojak na straži pomaknil se v svojo kolibo, spustil se je ujetnik po vrvi skozi okno na tla. Nihče ga nij opazil in ubegnil je. Dozdaj ga nijso dobili, da si ga žandarji iščejo. — (Samomor v Ljubjani.) Mesarski pomočnik se je zaklal včeraj o polu dne v Jožetovej gostilni poleg cigarske fabrike. Sunil je v svoja prsa nož tako dobro, da je bil umirajoč v bolnico prinesen. Uzrok tega samomora je kakor se čuje — nesrečna ljubezen! Omenjeni mesarski pomočnik je bil še mlad fant in vojak tukajšnjega sanitetnega oddela. — (Umrlo v Ljubljani) je meseca julija 65 osob, 88 moškega in 21 pa ženskega spola. — (Učiteljsko društvo za slovenski Stajer.) Občni zbor bode v sredo 1<». avgusta ob 8, uri zvečer v Ptuj i, v či-taluiškej dvorani. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednika; 'J. poročilo tajuikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. volitev treh pre-gledovaleev računa; 5. pogovor o prihodnjem društvenem delovanji; 6. določevanje društvenega doneska za bodoče leto; 7. določevanje kraja za društveni sedež in za bodoči občni zbor; 8. volitev predsednika in 14 odbornikov. — Po zboru skupna večerja in zabava. — Kazen učiteljev se vabijo tudi drugi šolski prijatelji in slovenski domoljubi. Odbor. — (Vranska narodna čitalnica) napravi, (kakor vsako leto) veselico v čast rojstnega dneva Nj. Vel. presvitlega cesarja, a letos 20. avgusta (mesto 18. avg.) — Po tomboli bode ples. Čestite ude čitalniške, kakor tudi drugo občinstvo najuljudnejše vabi k tej veselici Odbor. — (Iz Kazelj pri Sežani) se „S." piše: V nedeljo 13. avgusta napravili bodo vrli kazeljski fantje po navadi druzih let, zanimivo veselico sv. Lovrenca, pri katerej bode svirala vojaška tržaška godba. Nadejamo se, da bode mnogo občinstva se udeležilo te veselice. — (Iz Savodenj) se „S." piše: Ker so pri sovodenjskej besedi bili jako veliki stroški za popolnem nov oder, godbo, svečavo i. t. d., da presegajo dohodke, sklenil je veselični odbor, da se zopet napravi beseda v isti namen dne 15. avgusta, pri katerej se bode na občno željo ponovila igra „Bob iz Kranja" mej tem ko, se bodo druge točke programa spremenile. Storili bomo vse, da se bode p. n. občinstvo tudi sedaj zadovoljevalo. — (Korošci se branijo Turkov.) Mestni odbor v Celovci je vložil pri vladi protest zoper interniranje turških ujetnikov. V Ljubljani bi se kaj tacega gotovo ne zgodilo; saj se je baje uže govorilo o nemškej deputaciji za pričakovane Turke. — (Pohišni prodajalci.) „\Yien. Ztng." naznanja, da polajšanje po §. 17. postave za pohišne prodajalce (havzirerje) uživajo le tisti prebivalci iz kočevskega, ribniškege in poljanskega okraja, ki so bili kot podložniki dotičnih graščin od 1. 1814.—1849 uvršteni v politični okraj kočevski, ribniški in poljanski. Tisti pa, ki so se le pozneje pridružili k omenjenim okrajem, kakor Stružani, tega polajšanja ne uživajo. Rasne vesti. * (Lj ubibratie) se je po vladinem dovoljenji preselil v Oradec in stanuje v hotelu ..Kaisorkrone". Oddal je častno besedo, da ne zapusti tega mesta brez dovoljenja. * (Policija jo razpustila) v Koscn-h e i m u ua llavarskem delavski shod, ker so se ga „udeležile tudi ženske", to je, postrežne natakarice, I 'udno !! (Dve angleški barki) ste trčili vkup 28. julija t. 1. pri Gibraltaru. Jedna se je takoj potopila z desetimi pomorščaki vred, druga je močno poškodovana. * (L e j u d a i n N e m c a n e.) V nemškem vladnem listu „Grazer Zeitung" od 21. pr. m. čitamo: V amerikanskem glavnem mestu Ne\\york je bila nabita tablica, ki oz-nanjuje, da je v tem domu stanovanje oddati, a s pristavkom; Judje in Berlinci ne smejo niti vprašati zanj. i.isi ii i«s» ml in i ui*i ru<"l j«' Kot uan čniiia na „Slov. Na rod" 1. avg. naprej se 1 gld. IS kr. Goip. J. G. v B. ostanu za čas od Umrli v IJiilHJaaitl od 1. do 3. :ivgust;i|: Anion Kerschbaumpr, 40 I., v prisilnoj delavnici, vsled djsenterie. — Jeni Hribar, .»5 1 , v bolnici, za vročino. — Josip I\nčur, "2,1 L. v bolnici za jctiko — Kittarina Debovec, f>l 1., v bolnici, vsled črevnega j katara. — Marijana Trdina, a > I., v bolnici, vsled oslabljen)*. — Leopold Smolič. 24 1., m jetiko. — Neža Sejej, 42 I, za jetiko. — Ivan Skočnik, v pri-niii ej delavnici, iO 1., za jetiko. V Škofjej Loki na <««»r«-nj>k< m. prodajo se po nizkcj ceni na sredi glavnoga trga -.t ij( i'.i lii-.ii At. VSO v dva nadstropja, s prostornimi sobami, kuhinjami, štacuno. dvema hlevoma ;n pr »storniuii kleti pnd jako ugoduiuii plačilnimi pogoji WČ iz prijaznosti pri gospodu Avgustu Deisin-gorju v Škofjej boki. (SM8 6) Franjo Zeleziiikar se je preselil se svojo Lci*oJ a&Ico de 1 savni o o v poslopje I. ubljansko čitalnic«, ter bo priporoči slav. p. n. občinstvu, posebno tudi čest. duhovščini i obljubo, d i bode izročena mu dela vestno in fočno i/.vrseval (l:J8 —12) Janez Vičič prodaja kakor pri razprodn.fi (Aii*-vcrliaiif) 10 do 25 °/0 l>«»_ posojuu . . lil t 50 Akcije nAroduu b&ukt. 857 . — Kreditne *kcij« 144 . 60 London 124 .35 Napol. 9 . 87 C. k. cekini . 5 89 Srebro K>1 74 kr. V tiskarni družbo sv. Mohora v Celovcu so ravnokar na svitlo prišle: {2'iH—2) Slomšekove pesni. Zbral, uredil in izdal IV-Zili.. X_iers.d.©"všel«:. Slomsekovih /branih s;>isov prva knjiga. Srednje osmerke str. I.—XVI. in 256. Prodaja Jurij Lrrchcr r Tjubf/uni, trdo vezan iztis po 1 gld., broširan po 90 kr. — Dobivajo se po isrej ceni tudi: r felji pri f>n'k.s/t>rjit, v Mariboru pri Fr. f.cirrrju in pri urciini.strii „Slor. (iii.s/irn/arjii", i Cilorru pri Licijlit in pri Lvonu, v Uorici pri Jjam-ii, t (Irtulri pri U, Mumiju, r Trstu pri Siinjifu, v '/.mjrvhu pri Supjuniu. Kdor pa pošlje izdajatelju v Ptuj (Pettau) po nakaznici 1 gld., oziroma 90 kr, dobi knjigo takoj franko na dom posUno. OpoBoroJemn še poBobej čč. gg. katehete in učitelju na to, da zdaj ob konci šolskega leta nij lehko dobiti lepšega darila za šolsko mladež, kakor so to Slouiš kovu pesni. Vsak dan zjutraj, po polu dne in zvečer dobra kava, fina čokolada, svežna piva, dobro vino, mrzle jedi. ^A-i—i) Parni stroj z 2'/i m zraven stoječ kutt-l h fietero konjske moči od Luehuppcllc v Parizu, na dalje jednu šivtfžna in velika shfumlut zrtt fasrp»stnt'IJnnjf prodaje se prav po ceni (2.'17—4) v kolodvorskoj ulici št. 117 v Ljubljani. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zober", originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „Kalifornske povesti" od Bret Ilarte a. Cena 50 kr. 3. „Tugomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena GO kr. 4. ,,Na Zerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. (.'ena 00 kr. P5 m >w Ilabi se uže več ko I Vi milijonov komadov. (rci ISO CKHtiiili primnauj. Vi m -S a* «^ 09* OD rs Ha Kranjskem jedina zaloga | prt Franju Detterju, glavni trg, št. 168 v Ljubljani. (Cl}'8opumpe, Irrigaterje), Inhalacijne aparate, klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene !><> l»i-i.-.K <*«Mii. Jedino le pri (53—18) Gabriel Piccoli, hkarju, na ilunajxkvj ce.sti v IJubijani. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk ,Narodne tiskarne". 89