Poštnina plačana ▼ gotovUi Leto XDL, št. 234 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Seleo-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavoda: LJubljana št. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien št. 105.24L Nova češkoslovaška Objektivni švicarski opazovalec je ob silnem pretresu, ki ga je doživel te dni češkoslovaški narod, zapisal naslednje značilne besede: »V celoti smemo reči, da sredi globoke potrtosti, ki so jo poslednji dnevi morali izzvati v češkoslovaškem narodu, zadobivajo spet trdna tla vera in volja do življenja ter volja do dela. Dosedanje meje Češkoslovaške so po angleško-franco-skem pojmovanju morale biti žrtvovane. ako se je hotela preprečiti svetovna vojna. Čehi so bili pripravljeni tudi na borbo, prepuščeni samim sebi, pa so seveda morali popustiti. Toda poraz, ki jih je tako prizadel, ne pomeni zanje nič sramotnega. Nasprotno: med malimi narodi Evrope jim v njihovi veliki boli moralno pripada častno mesto in spoštovanje džentle-menov vseh civiliziranih narodov.« Ko se sedaj Čehi po vseh bridkih izkušnjah zadnjih mesecev, tednov in zlasti zadnjih dni pripravljajo, da s stoično hladnokrvnostjo in občudovanja vrednim zaupanjem vase in v svoje ogromne narodne energije na novo urede svoje okrnjeno državno življenje, jim lepšega spričevala zares nihče ni mogel dati. Kdor Čehe pozna, ve, da niso narod ,ki se bo sedaj izgubljal v nepotrebne rekriminacije in očitke o tem, katera pot v preteklosti bi bila zanje edino .prava, kakor jim sedaj od vseh strani skušajo to šaro svojih zapoznelih nasvetov tako ceneno ponujati razni »jasnovidci«. Oni bodo takoj spet zgrabili za delo in se z vso marljivostjo, vestnostjo in temeljitostjo posvetili novim nalogam, ki bodo, če ne že večje, pa vsaj težje od vseh dosedanjih. Niti nasproti Slovakom, ki so tako ulitima tivno zahtevali svojo popolno samostojnost v zrahlianem okviru republike v enem najbolj usodnih in kritičnih trenutkov skupne zgodovine, se Čehi niso izkazali drugačne kakor popolne džentlmene. »Ako Slovaki mislijo, da bodo v novi obliki lažie varovali svoje bitne nacionalne interese v ej novi Evropi, naj pač poskusijo!« ako so dejali izkušeni ljudje te dni v Pragi, ko sc poleg nemškega, poljskega in madžarskega problema morali likvidirati tudi slovaško vprašanje. Izkušnje zadnjih tednov pa so vsakemu razsodnemu človeku najbolj zgovorno prav to dokazale, da se osamljena češkoslovaška republika proti nikomur ni mogla boriti Kar velja za Čehe. velja v še večji meri za Slovake. ki bodo prav bližnje dni postavljeni pred težko nacionalno preizkušnjo, ko bo treba likvidirati tudi madžarsko vprašanje, ki se tiče v prvi vrsti njih. Ako bo iz vseh teh spoznanj dozorela pri Slovakih zavest, da se je nacionalno mogoče uspešno braniti in zavarovati proti morebitnim nevarnostim samo v najtesnejši povezanosti s Čehi, potem bo rezultat sedanje vivi-sekcije, izvršene nad skupno domovino od zunaj in znotraj, nedvomno pozitiven, nova federativna oblika se bo izkazala samo kot etapa, kot vmesna stopnja k globi?! popolnejši strnitvi. Ako pa razvoj ne bi šel to pot — in zdi se, da osnove, na katerih je do njega prišlo prav to izključujejo — bodo vse negativne posledice v prvi vrsti občutili Slovaki sami. Zaradi navidezne zmage načela o samoodločbi, so morali sami žrtvovati več stotisoč svojih bratov, za katere isto načelo ne velja. Koliko je k tej izgubi pripomogla trudi takozvana samoodločba Slovakov v tem tako usodnem trenutku, bo najbolj objektivno precenila zgodovina, kateri Čehi lahko mirno prepuste v oceno svoje postopanje v teh dneh. Tisočletna zgodovinska podoba čeških dežel je uničena. Dasi nove meje okrnjene ČSR niso še dokončno določene, si je vendar že sedaj mogoče napraviti vsaj približno sliko o novi državi. ČSR bo odslej s svojimi desetimi ali enajstimi milijoni prebivalcev sicer pretežno poljedelska država, toda z jako razvitimi industrijskimi stremljenji. Njena dosedanja gospodarska struktura je porušena. Seveda bo mogla država svoje velike izgube gospodarskega značaja le polagoma in verjetno samo deloma izravnati z novimi napori za gospodarsko obnovo. Toda optimisti ji navzlic temu napovedujejo življenjsko sposobnost, v katero zaupajo predvsem zaradi izredne vitalnosti in produktivnosti marljivega češkega naroda. Na zunaj bo nova ČSR popolnoma paralizirana. Njena zunanjepolitična usmeritev ji je po sedanji okrnjenosti že v naprej določena in ne bo za bodoče češkoslovaške diplomate nobene posebne izbire. Res je, da ji je v dopolnilni izjavi k monakovskemu sporazumu formalno obljubljeno mednarodno jamstvo, ki pa je za sedaj omejeno samo na Anglijo in Francijo. Realna presoja položaja narekuje razen tega prav v tej zvezi še pomemben pridržek: dosedanje izkustvo o veljavnosti takega jamstva. Ljubljana« sobota 8. oktobra 1938 _Cena t Pt« Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25^—» Za inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123,3124. 3125. 3126. Maribor. Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. L telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo SESTAVA PRVE SLOVAŠKE VLADE N]eni član! so zaenkrat ministri osrednje avtonomno Slovaško — Prestolnica še ni vlade v Pragi — Načrt začasne ustave za določena — Novi odnošaji z Madžarsko Bratislava, 7. okt. o. Začasni ustavni zakon o Slovaški, o katerem bo razpravljal češkoslovaški parlament, ima 7 členov. 1. člen pravi, da ima slovaška država namen omogočiti dober razvoj slovaškega naroda v okviru češkoslovaške republike in da bo Slovaška samostojno urejala svoje gospodarske, kulturne in socialne zadeve. 2. člen pravi, da izvršuje na področju Slovaške oblast avtonomna slovaška vlada za vse zadeve razen vojaških in zunanjepolitičnih ter onih. ki se nanašajo na skupne državne dolgove. 3. člen določa, da bo imela slovaška vlada svojega predsednika s štirimi ministri, ki bodo obenem člani osrednje vlade v Pragi. 4. člen govori o razdelitvi resorov med posamezna ministrstva. Tako bo spadala pod notranje ministrstvo tudi skrb za narodno zdravje in pravosodje, pod ministrstvo za promet tudi pošte in brzoiav, pod ministrstvo za gospodarstvo pa javna dela in kmetijstvo dočim bo prosvetno ministrstvo samostojno 5. člen govori o resoru finančnega ministrstva, pod katerega spada tudi socialna politika. Vsa državna podjetja na ozemlju Slovaške spadajo pod upravo slovaške vlade. 6. in 7. člen govorita o izvajanju teh načel. Ta ustava bo veljala, dokler ne bo v njenem smislu spremenjena sedanja ustava Češkoslovaške. Praga, 7. oktobra, br Davi je prispel v Prago minister za Slovaško dr. Tiso. ki se je takoj podal k ministrskemu predsedniku generalu Syrovemu ter mu poročal o sklepih slovaških strank na včerajšnjem sestanku v Zilini. Obenem mu je predložil kandidate za ministre avtonomne slovaške vlade. Ministrski predsednik Syrovy je sprejel na znanje sklepe slovaških strank V svojstvu začasnega prezidenta republike je nato imenoval naslednjo prvo slovaško vlado: ministrski predsednik: Josip Tiso (slovaška ljudska stranka); notranje ministrstvo: Turčanski (slovaška ljudska stranka); gospodarsko ministrstvo: Teplanski (agr. stranka); finančno ministrstvo: inž. Zatko (agrarna stranka); prosvetno ministrstvo: Černak (slovaška ljudska stranka). Vsi člani avtonomne slovaške vlade so obenem člani osrednje češkoslovaške vlade v Pragi. Kje bo sedež slovaške vlade, še ni določeno Bratislava zaradi bližine nemške in madžarske meje ne pride v poštev. Po enem predlogu naj bi bil sedež avtonomne slovaške vlade v Zilini, kjer so bili včeraj sprejeti sklepi o osamosvojitvi Slovaške, ali pa v Turčanskem Sv Martinu, kjer je bilo glavno torišče voditelja slovaških avtonomistov pokojnega Hlinke. Nekateri se zavzemajo tudi za to, da bi se določila za sedež slovaške vlade Banska Bistrica. Novoimenovani slovaški ministri so danes položili predpisano zaobljubo in so popoldne odpotovali v Bratislavo, kjer bo imela avtonomna slovaška vlada svojo prvo sejo, na kateri bo sestavila svoj program in proglas, ki ga namerava izdati na narod. General Syrovy je danes dopoldne sprejel tudi posebno delegacijo slovaških strank, ki so včeraj podpisale v Zilini sklenjeni sporazum. Temu sporazumu se je sedaj naknadno pridružila tudi socialno-demokratska stranka Njen zastopnik poslanec Hampl je danes obiskal generala Syrovega in ga obvestil, da se socialno-demokratska stranka pridružuje včerajšnjemu sporazumu slovaških strank in pristaja na tako ureditev slovaškega problema. Nervoznost v Budimpešti Budimpešta, 7. okt. br. Proglasitev slovaške avtonomije in federativne ureditve češkoslovaške republike ter imenovanje avtonomne slovaške vlade, sta madžarske politične kroge neprijetno presenetili. Očividno so jim prekrižani razni njihovi računi, ki so šli med drugim za tem, da bi se Slovaški vsilil plebiscit, v katerem bi imeli ljudje zbirati med CSR in Madžarsko. Izid plebiscita bi utegnil biti po mnenju budimpeštansk:h krogov ugoden za Madžarsko. Včerajšnji sklepi pa so te namere preprečili. Boje se celo. da bo sedaj celo težje doseči odstop obmejnih pokrajin. na katerega je Praga že pristala. Ce bo češkoslovaška vlada v Pragi priznala sedaj slično ureditev še Podkarpatski Rusiji, potem je verjetno, da bo kljub poljski podpori Madžarska propadla tudi z zahtevo po Podkarpatski Rusiji. Madžarska vlada je imela danes skoro ves dan trajajoča posvetovanja. Budimpešta, 7. okt. br. Mnogo nevolje je v Budimpešti izzvala vest, da bo češkoslovaško vlado pri pogajanjih, ki se bodo vršila v Komarnu, o odstopu obmejnega ozemlja, zastopal novi slovaški ministrski predsednik Tiso. Madžari so doslej kazali velike prijatelje Slovakov. Spričo tega bo položaj njihove delegacije pri pogajanjih v Komarnu zelo delikaten, če bo češkoslovaško delegacijo res vodil Tiso. Vladni krogi zatrjujejo pa, da bo madžarska vlada vztrajala pri vseh svojih zahtevah tudi v primeru, da bi se morala pogajati neposredno z zastopniki Slovaške. Novega čsl. prezidenta še ne bodo kmalu izvolili Sklicanje narodnega predstavništva je nemogoče, dokler niso dokončno določene nove državne meje Praga, 7. okt br. Po ustavi bi se morali obe zbornici narodnega predstavništva v roku 14 dni po ostavki prezidenta dr. Beneša sestati k skupni seji ter izvoliti novega prezidenta republike. Prav tako bi se moralo po ustavi začeti 15. oktobra redno zasedanje narodnega predstavništva. Ker pa je glede na izvršene teritorialne spremembe nastal docela nov položaj in so se od države odcepile cele pokrajine, so s tem tudi mnogi senatorji in narodni poslanci prenehali biti člani češkoslovaškega narodnega predstavništva. Ker meje države še niso točno določene, še ni mogoče ugotoviti, kateri poslanci in senatorji odpadejo. Zaradi tega je tudi nemogoče sklicati narodno predstavništvo vse dotlej, dokler vsa ta vprašanja ne bodo definitiv-no urejena. Dotlej bo nadomeščal narodno predstavništvo stalni odbor, ki vrši funkcije narodnega predstavništva, kadar to ne zaseda. Ker so po odstopu prezidenta republike prešle njegove funkcije na vlado, bo sedaj vlada odločala o tem, kdaj bo sklicano narodno predstavništvo in kdaj bodo volitve novega prezidenta. Vsekakor pa se bosta poslanska zbornica in senat sestala takoj, ko bodo končnoveljavno določene državne meje. Ponudila angleške univerze dr. Benešu London, 7. oktobra. AA. Vseučilišče v Providenci (Rhode Island USA) je ponudilo dr. Benešu stolico profesorja za mednarodna vprašanja. Predsednik vseučilišča Henry Reystone je izjavil, da je že poslal dr. Benešu brzojavko s to ponudbo in pripomnil, da bo vseučilišče plačalo vse potne stroške. Vseučilišče pa še ni dobilo odgovora od dr. Beneša. Nova pota češkoslovaške zunanje politike Poluradne italijanske vesti potrjujejo napovedi o popolni zunanjepolitični preusmeritvi nove ČSR Rim, 7. oktobra. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani poroča: V praškem tisku so se pojavili prvi znaki nove mednarodne usmerjenosti češke politike. Fran-cosko-češka, češko-sovjetska in celo fran- ČSR ima po vsem tem dovolj razlogov, da zapadu ne zaupa več. Narod pa ima dovolj notranje moči in energije, da bo to hudo moralno krizo, ki jo je ž njim doživela in živo občutila vsa Evropa, čimprej pozabil in na razvalinah zgradil novo življenje. To upanje upra-vičuje predvsem ono suvereno obvladanje samega sebe, ki je češkoslovaškemu narodu omogočilo, da je v trenutkih najhujše preizkušnje ohranil v notranjosti svoje države absoluten mir in red. Novi Češkoslovaški želimo kar največ uspehov v skupno korist Čehov in Slovakov ter ž njimi tudi ostalih Slovanov. cosko-sovjetska zveza bodo bržkone v najkrajšem času doživele trodepolne spremembe. Splošni politični horicont v Podu-navja se je spremenil, pa je zato popolnoma razumljivo, če Praga na novo usmerja svojo zunanjo politiko na osnovi prijateljstva z državami, s katerimi je bila prej v sporih. Ta nova smer bo toliko bolj olajšana, ker je vstopil v zunanje ministrstvo drug človek, po drugi strani pa je znano, da bo Italija vodila do Češkoslovaške prijateljsko politiko, čim bodo tam urejena vsa narodnostna vprašanja. Agencija Stefami dalje poroča, da bo novi zunanji minister ChvaIkovsky, ki je imel pred svojim odhodom iz Rima več razgovorov s Cianom. takoj po prevzemu poslov v Pragi odpotoval v Berlin. Praga, 7. okt. br. Novo imenovani zunanji minister Chvalkovsky je davi prispel iz Rima. Takoj po svojem prihodu se je podal k predsedniku vlade generalu Syro-yemu, kateremu je položil predpisano za- obljubo. Nato je takoj odšel v zunanje ministrstvo, kjer mu je dosedanji zunanji minister dr. Krofta izročil posle. Dr. Krofta je imel ob tej priliki v navzočnosti vodilnih uradnikov zunanjega ministrstva nagovor, v katerem je želel svojemu nasledniku obilo uspeha pri izvrševanju njegove odgovorne naloge. Nato se je poslovil od uradništva. Novi zunanji minister se je pozdravil z uradni štvom in ga pozval k intenzivnemu sodelovanju, da bi mogla država čim prej premagati sedanje težave in urediti svoj novi mednarodni položaj. Apel na vojsko Praga, 7. okt. AA. (CTK). Predsednik vlade general Syrovy je izdal kot vrhovni šef narodne obrambe vojski dnevno povelje, v katerem poziva častnike in vojaštvo, da se vzdrže sleherne debate in da vse svoje sile posvete ohranitvi reda ter službi za državno obrambo. General Syrovy končuje z besedami: Ne ostane nam drugega, kakor da se sprijaznimo s svojo usodo in da izpolnimo svojo dolžnost. Naše geslo je: Red in disciplina, kajti to zahteva domovina, ki je v nevarnosti. Telefonski in telegrafski promet Praga, 7. okt. br. Poštno ministrstvo je danes objavilo, da je zasebni telefonski promet z inozemstvom brez izjeme še za-branjen. Pa£ pa je z inozemstvom že dovoljen brzojavni promet v nešifriranem besedilu. Prav tako so v nujnih primerih dopustni brzojavi svojcem, ki služijo v vojski. * * Poljsko-madžarski načrti Pariz, 7. okt. Havas poroča iz Budimpešte, da je bil med Poljsko in Madžarsko sklenjen dogovor, glede odcepitve Podkar-patske Rusije od Češkoslovaške. Ce se to ne bo dalo doseči s kakim plebiscitom, potem naj bi se odcepitev Podkarpatske Rusije utemeljila z nujno potrebo skupne meje med Madžarsko, Poljsko in Rumunijo, ki je nujno potrebna, da bi mogle te tri države ustvariti čvrst enoten blok s pro-tikomunistično tendenco, da bi se tako zajezil vpliv sovjetske Rusije na Srednjo in Južnovzhodno Evropo. V Budimpešti in Varšavi se nadejajo, da bodo mogli s takimi argumenti vplivati zlasti na londonske kroge in jih pridobiti na stoj načrt Nove grožnje iz Budimpešte Budimpešta, 7. okt. AA (Havas). V Budimpešti še niso dobili uradnega odgovora od Prage na zadnje zahteve madžarske vlade. V poučenih madžarskih krogih izjavljajo, da so sklenili začeti jutri pogajanja s CSR o priključitvi zahtevanega ozemlja k Madžarski, ker jutri popoldne poteče rok, ki je zanj zaprosila praška vlada. Madžarska javnost nestrpno čaka simbolnega vkorakanja madžarskih čet V madžarske predele CSR. Znano je, da ni madžarska vlada preklicala še nobenega izmed novih mobilizacijskih ukrepov, ki jih je izdala zadnje tedne. Po informacijah iz poučenih krogov je te ukrepe celo poostrila. Gospodarski odnošaji z USA Washington, 7. oktobra. AA. (Havas). »The AnnaJist« izraža bojazen, da utegnejo teritorialne spremembe češkoslovaške republike povzročiti odpoved trgovinske pogodbe med USA in CSR. Po nisa-nju tega lista bd ostale med koncesijami, ki jih je USA odobrila češkoslovaški, v veljavi le koncesije v zvezi z uvozom obutve, določila o uvozu tekstilnega blaga in steklarske robe, izvirajoče iz krajev. odstopljenih rajhu, bi pa izgubila veljavo. Nemčija dobi petino ozemlja prejšnje ČSR češkoslovaška ni odobrila razmejitvenih sklepov berlinske komisije — Kaj bo s plebisciti Berlin, 7. oktobra AA. (Havas) Komisija, ki izvršuje sklepe miinehenskega sporazuma, se bo ponovno sestala šele v ponedeljek Do takrat bo dobila nove predloge za ocenjevanje, ki jih bodo dostavile vojaška, gospodarska in finančna komisija ter komisija za plebiscit Kar se tiče določevanja ozemlja, kjer bo treba izvesti plebiscit prevladuje v krogih te mednarodne komisije prepričanje, da je treba najprej poskusiti skleniti neposreden sporazum med Nemčijo in ČSR. Mednarodna komisija naj bi stopila v akcijo šele takrat, če bi če tak neposredni sporazum ne dal doseči. Obe zainteresirani stranki se lahko sporazumeta, če hočeta, tudi zato, da ne izvajata plebiscita v tej ali oni pokrajini. Po oceni informiranih činiteljev znašajo vsa ozemlja, ki jih je zasedla ali pa jih bo še do 10. oktobra zavzela nemška vojska, petino ali šestino skupnega ozemlja prejšnje češkoslovaške republike. Iz krogov mednarodne komisije se izve, da se je Češkoslovaška razmejitvenim sklepom mednarodne komisije uklonila, vendar pa jih ni odobrila. Predaja IV. odseka Berlin, 7. oktobra. AA. Na vožnjj po sudetskih krajih je Hitler z nemškimi četami vkorakal v četrti odsek, ki so ga včeraj začele zasedati nemške čete. Spremlja ga tudi maršal Goring. Prebivalstvo je priredilo Hitlerju in G&ringu velike ovacije. Danes bo vojašflca okupacija četrtega odseka končana Okupacijski program za zadnje tri dni Berlin, 7. okt (DNB). Na podlag^ sklepov mednarodne razmejitvene komisije bodo nemške čete do 10. oktobra zasedle sledeča nadaljnja ozemlja na Češkem in Moravskem: 1. Na mejli okrožja Dolnje Potah. Učilnice so za silo nameščene kar v dveh precej oddaljenih stavbah, v katere se na-tlači izredno število otrok. Barantali so ze za cerkveni svet pa je menda g. župnik postavil pogoje, ki so jih celo njegovi pristaši odklonili. Občina bo morala resno vzeti vso stvar v roke, kčr sicer bodo Rovtarji upravičeno obdržali oni slab glas, ki jim je bil naložen popolnoma po krivici. Šole sicer nimajo lepe, kjer bi se lahko navadili lepih manir, toda življenje v okolišu je mirno in že navaden gostilniški pretep vzbudi največjo senzacijo in obsojanje. Da bi bilo povsod tako' Prav zadnje čase so se Rovtarji zgražali, ko je v prestolnici n eki gospod z bolj rovtarskimi mani-i rami druge zmerjal z Rovtarji! vodile mladiče na pokošene travnike, kjer so vendar nekoliko koristne, in tudi črešenj niso obirale. Zadovoljni smo jih pogrešali pri zorenju koruze, kjer so vrane vsako leto povzročale precejšnjo škodo. Toda prav takrat, ko je bila koruza pospravljena. se je kar naenkrat pojavilo spet krekanje tisočerih debelokljuncev. Najprej so letale posamezne vrane, za njimi pa so priletele velike jate. Od kod? Vrane pa niso iznenadVe samo ljudi, fef so jih opozorile, da je prišla jesen, marveč še bolj druga bitja. Na travniku, kjer so se pasle kokoši, se je nudil zanimiv prizor: Kar naekrat je završelo med kokošmi, kakor če se pojavi v zraku skobec, kragulj ali kanja. Nekaj kokoši je zakokodaj-skalo in tudi družba rac je okrenila glave proti nebu. Kaj je? Nič posebnega: čez travnik je plavala navadna siva vrana, ki ji v prejšnjih letih niti takrat, ko je kradla piščeta. nismo posvečali posebne pozornosti. In zakaj letos? Ker so se jih živali odvadile, ko jih m bilo videti vso pomlad in poletje. Čez nekaj dni pa so se iih navadile tudi kokoši in ptice v gozdu, spo-znavši. da jim v tem času vrane niso nevarne. Ta primer nam dovolj prikazuje, da je vrana klatež. Pri nas izvaljene vrane v jeseni cdlete. nadomestujejo pa jih tuje, ki prihajajo cd severa. Se pred nekaj dnevi je bil zajec precej redek na polju, zdaj se je kar naekrat pojavilo posebno na njivah, k jer je pričel ru-meneti repnek. precej zajcev. Ti se niso priselili iz tu iih krajev. Prišli so iz naših gozdov. Rodili so se po večini po pol jih. A ko so prišli kosci in za njimi žanjice. so našli zavetje v gozdovih, ki so jih le ponoči zapuščali, odhajajoč na pašo v svoje rojstne kraje. Gozd je porumenel. se pozlatil in si nadel še nebroj pisanih barv. Listie odpada in šušlja. ko ga zaziblje jesenski dih. In šuštenje je pregnalo dolgouhca. da se je spet naselil v njivi. Jesen so prišli oznanjat tudi prvi kljunači. Sicer so to šele pripra\'ljalci stanovanj za večjo družbo dolšokljunih jesenskih gostov, toda lovce so že povlekli v otožne gaje. kjer prav posebno diši po jeseni. Pričela se je glavna selitev ptic. Ptice so jele sicer odletevati že pred meseci in bo selitev trajala še dolgo, toda glavni »transporti« se prav zdaj pomikajo čez naše kraje. Posebnost je šola na Vrhu pri Sv. Treh kraljih. Tu imajo letni pouk, to se pravi, da hodijo otroci poleti v šoio, pozimi pa imajo počitnice. Človek se kar izprašuje, kje se vzame vseh 150 otrok! Šola nima prave učilnice, učiteljstvo pa prebiva v podstrešnih kmečkih sobicah. Iz prosvetnih razlogov je torej bolje, da je danes dohod na ta lepi vrh zaprt. Da .so na Lazah prišli do šole, se morajo v olavnem zahvaliti svojim gasilcem. To je daleč okrog edina šola, ki ima telovadnico z odrom. Dolg. ki ga je prevzel krajevni šolski odbor, bo kmalu izplačan. Na Rakeku imajo lepo predelano šolsko poslopje. Ko pa pride človek blizu in vidi napis tudi za meščansko šolo. dobi vtis, da mora biti vse skupaj nekoliko na tesnem. Od tu v smeri proti Dolenjski opaziš zlasti tri šole: pri Sv. Trojici, kjer kar ne moreš razumeti, kam spravi učiteljica okoli 150 otrok, ko i mi vendar na razpolago samo eno učilnico. Nujno bo treba dodati še en razred in šolo spremeniti v tri razredni co. Druga taka šola leži na drugem hribu pri Sv. Vidu, kjer je upravitelj rekel, da bo v primeru bombnega napada postavil na dimnik močno luč. Še slabše pa je v Cajnarjih. To je dvonazrednica, katero obiskujejo otroci iz kakih desetih^ vasi! Res je posebnost tega okoliša, da že ena sama hiša tvori vas s svojimi hišnimi številkami, oziroma s svojo hišno številko. Taka vas je Ščurkovo. Vas Reparje ima kar še enkrat toliko hiš, to sc pravi dve hiši. Sedanje šolsko poslopje pa je za vse drugo primerno kakor za šolo. Zadnje čase kaže. da bodo te vasi vendar dobile novo šolsko poslopje, vredno okoli 200.000 Ljubljana. 7. oktobra Del Rožne doline je spadal že pred komasacijo k Ljubljani. Nekoč je tvoril mejo med mestno občino in občino Vič potoček, ki se jc vijugal po praznih zamočvirjenih travnikih pod Kollmanovim gradičem mimo Krapeševe vile Zore. a pri Be<»ovi hiši blizu železnice sc je potoček razcepil, da je en del tekel proti mestu, drugi del pa zopet vijugasto proti Marno-ci restavraciji, kjer se ie v močvirju izgubljal pod žcleznico. Danes tega potočka izpeljal' v kanal, a posle- potem je spet nunneracija ob Bizjakovi vili. Ako kdo išče v Ažbetovi ulici nadaljevanja. mora iti nazaj (ker čez plotove in vrtove ne more in tudi ne sme plezati) po tej ulici, nato po celi Šk.rabčevi ulici, po Cesti na Rožnik do prve odcepitve na levo (Svetčeva ulica) in šele ob koncu te zagleda spet napis Ažbetova ulica. Prvo nujno delo mestne občine bi bilo podaljšanje škrabčeve ulice ob stikih Ko-cenove, Levčeve in Žitnikove ulicc, od tam pa po travniku in preke praznega vrta v Cesto VI. ki bi vsa lahko dobila ime ni več. ker so ga izpeljali v kanau a po«c- ^rabčeve~ul,ce. Delo sicer ne bo lahko, ker ijugastem potoku ve ■ dice razmejitve po vi ^ _ kažejo naravnost smešne, česar tudi spojitev z mestno občino ni mogla zabrisati. Večina cest v Rožni dolini in na Ghn-cah ima še vedno prvotni ameriški sistem, rimske številke. Nevajenemu tujcu se zdi to zmedeno, toda domačini so se temu hitro privadiM. ker vedo. di tečejo ceste z ravnimi številkami (IL. IV.) vzporedno z železnico, neravne (I., III.) pa navpično k tem. v smeri od železnice proti Rožniku. Novo zmedo je prinesel šele mestni magistrat. ki je nekatere ulice prekrsti! na imena starih mestnih ulic. drugim t>a pustil ameriški sistem. Tako ie čez noč izginila Cesta IV. kjer so sedaj nabite tablice »Predjamska ulica«. Istotako ni več Ceste I. temveč je no njej podaljšana Levceva ulica. Cesta III ie bila že poprej na sredi prekinjena. Tu ima ena edina hiša (tovarna Kovačič) tablico »Viška ulica«, a po ovinku se ob gostilni »Pri Katrci« spet nadaljuje Ce«ta III. dasi bi moral biti tukaj ravni podaljšek Žitnikove ulice Zitm-kova, Levčeva in Kocenova ulica sc kon-čuieio v grmovju ali v zamočvirjenih travnikih. Ako kdo išče nadaljevanje Žitnikove ulice mora hoditi po mokrih travnikih, a ko pride na trdo Cesto VIII, šele vidi, da nadaljevanja sploh ni, temveč je tam Cesta III Kocenova ulica sploh nima nadaljeva- , nja Do nadaljevanja Levčeve ulice je spet treba broditi po travnikih, ker se nadaljuje šele preko Ceste VIII. Še hujšo zmešnjavo povzroča Ažbetova ulica, ki sc v trikotu odcepi od Škrabčeve ulice. Ima tukaj le tri hiše. Se sicer nadaljuje, a vmes sta najprej 2 zgrajena vrta, ki spadata k bivši Korenoanovi in NViederjevi hiši, nato sledi dolg, zamočvirjen travnik in sele je teren mehak, a izvesti se bo moralo, ker je tam nekaj lepih hiš. ki niti dovoza nimajo, do česar ima zakonito pravico vsaka hribovska bajta. Nadalje je treba kupiti ali razlastiti za cesto potrebne dele obeh vrtov in travnika za podaljšek Azbe-tove ulice. Enako bo treba podaljšati vozno cesto iz Levčeve (deloma je svet že dvignjen) in Žitnikove ulice. Vse hvale vredna je zadnja akcija mestne občine, da je zgradila preko Rožnika. Drenovega griča pa do Tivolija uprav moderno cesto. Še nujnejse pa je, da zgradi svojim meščanom m davkoplačevalcem v mestu samem nujno potrebne dovozne ceste. Smrt stare Slovenke Maribor. 7. oktoVa. V Terbegovcih pri Sv. Juriju ob Ščavni-ci je preminila v častitljivi starosti 9. let posestnica Ana Ver zetova, menda najstarejša slovenska žena in mati. Bila je mati uglednega mariborskega gostilničarja t ranča Verzela. Pred tremi leti je s svojim možem Miho obhajala redko slavje — železno poroko. Že 30 dni po tem slavju pa je mož preminil, dočim je Ana še tn leta živela v naj čvrste jšem zdravju. Vse do zadnjega je vzorno vodila gospodinjstvo, bila je vedno vedra in segava. Med svetovno vojno je bilo vseh pet njenih sinov na fronti, a so se vsi vrnili domov Včeraj so jo ob veliki udeležbi prebivalstva od bv. Jurija ob Ščavnici pokopali na domačem pokopališču. Najstarejši slovenski zeni m materi časten spomin! INSERIRAJTE V „JUTRU"! umetnosti - višek lepote kronane in nagrajene na letošnji bienali v Benetkah je film po istoimenskem Sudermannovem romanu domovina ŽARAH LEANDER - Heinrich George Paul Horbiger - Georg Aleksander - Leo Slezak i. t. d. KINO UNION, telJ^^red^tev^tU^JLn^. din, saj je svet že kupljen, načrti narejeni, le denarja še ni. Poceni so prišle do nove šole Gor. Ata-ve Stavba je vredna okoli 200.000 din m ima krasen vrt. Dolgo so letali in moledovali, tudi sami so dosti žrtvovali, leta 1934. pa so le otvorili lepo poslopje. Posebnost je bila še pred leti šola v Logaških Žibršah. Medtem, ko je na eni strani hleva učila učiteljica nadebudno mladino *o na drugi strani mukale krave in meke-tale koze. Zdaj imajo lepo poslopje z vrtom, kolavdirano leta 1932. Posebej pa moramo pohvaliti kmete iz Planine v Rovtarskih Zibršah. Ta solski okoliš je spadal pred zedinjenjem pod Medvedje brdo, ki so si ga prilasti i Italijani. Novo šolo so otvorili v kmečki hisi. ki je bila komaj primerna za šolo. Kmetje pa so hoteli imeti novo šolo in ker ni bilo prave pomoči, so se lotili dela sami. Sami so darovali les. nabavili opeko, zgah apno, vozili zastonj in 25 minut pred drzavno mejo je ob cesti zrastla krasna, vili podobna stavba, ki bo v ponos ne samo domači vasi, ampak tudi vsej meji. V stanovanje so položili parkete, uredili kopalnico in postavili celo nekak »lift« za vzdigavanje tovorov Vse skupaj pa bo stalo komaj okrog 100 000 din! To vas lahko postavimo za vzgled vsem tistim, ki še nimajo šole. Vse navedene šole spadajo pod logaški srez. Na tem mestu moramo omeniti še 2 šoli, ki pa spadata v sirez Ljubljana-okol., čeprav sta le nekaj kilometrov oddaljeni od Logatca. Zaplana se ponaša s krasno šolo, podobno gradu, ki je bila otvorjena lc*.a 1930. Pravo nasprotje pa nudi šola v , Logu-Zaplani. Ta okoliš je takoj po vojni spadal pod Italijo m Italijani so postavili zasilno barako ter v njej otvorili solo. Leta 1920 so se morali Italijani umakniti, v baraki pa je ostala šola, kjer je še danes, čeravno je baraka že napol razpadla. Človek sc zgrozi, ko zagleda na tej podrtiji napis »narodna šola.« To je brez dvoma najžalostnejši primer šolskih razmer v naši banovini. Kmetje in krajevni solski odbor se že dolgo trudijo, da bi postavili novo šolsko poslopje. Tudi sami so ze mnogo žrtvovali. Sami so zbrali okoli din. darovali les in vožnje. Najbolj se je izkazal posestnik Anton Leskovec, po domače Merlak. ki je daroval krasno parce- lo v izmeri 2.000 m!, na najlepšem delu svojega posestva. S prvimi deli so ze začeli in če bo dala banovina zaprošeno brezobrestno posojilo, bo tudi ta prosvetna sramota odstranjena. V nasprotnem primeru pa bi svetovali upravi tel jstvu. da odstrani vsaj napis, ki je obrnjen na cesto, da se popotniki ne bodo spraševali, če je kaj takega pri nas sploh še mogoče. Mnogim šolam bo še treba pomagati v tem delu našega obmejnega ozemlja, ker prav na meji morajo stati lepe šole, ki naj vzgajajo državljane v narodnem duhu. Prav obmejno ljudstvo, ki ima največ prilike opazovati razmere na drugi strani gianice, ne sme imeti vtisa, da srno pci nas na slabšem in da država nc skrbi zanje. To naj upošteva banovina in naj no odreka brezobrestnega posojila. To mora upoštevati tudi prosvetna centrala v Beogradu in priskočiti na pomoč s podporo, ki je zadnje čase izostala. Ce se na juž^ ni meji gradijo cele šole z državnim denarjem. naj se našim Šolam ne odreka podpora, Dobre šolo bodo mejo utrdile! obdrži noge suhe in odporne, odstranjuje neprijetni duh od znoja Domače vesti e_ Zmaga celjskih strelcev v Črni. V nedeljo je bila v Črni pri Prevaljah strelska tekma, na kateri so bili doseženi naslednji rezultati: Streljanje z vojaško puško* 1. Blumer (Celje) 106 točk, 2. Pouh (Črna) 90, 3. Aman (Celje) 83. 4. Gorjanc (Celje) 81. 5. Kos (Mežica) 79. Streljanje z malokalibrsko puško: 1. Biumer (Celje) 47, 2. Aman (Celje) 40, 3. poročnik Tkal- ŠTEDNJAK za zimske suknje: do 170, do 270 do 33O1 cenejše Din 120, shetland Din 200. cromby Din 300 MANUFAKTURA MESTNI TRG 24 modni salon za gospodu LOMBAR ALOJZ a— Danes spominski koncert v frančiškanski cerkvi društva »Jadran«. Sodelujejo: gdč. Kalčeva, g. prof. Založnik, g. Karol Kamuščač ter zbor »Jadrana«, Vstopnice v predprodaji pri ZL Brišmk. a— polastitev Miška Cizlja. v četrtek so se zbrali v Narodnem domu naši vrli Staroiborci in prisrčno počastili 701etnico vrlega narodnjaka in vzornega Sokola Miška Cizlja. Ob številnih govorih se je globoko Szpričela priljubljenost mladem^ škega 70 letnika v vrstah naših Staro-borcev in vsega nacionalnega Maribora, Neugnanj »Vaiidrovčto« paao zjepo« nar^nepesmi povzdigmh vedn počastit-veni večer. _ _ Postani in ostani (lan Vodnikove družbe* državne razredne loterije bo že zato si čimpreje kupite srečko v »JUTRO« §t 234 tmrn a— Nezgoda pri gradnji novega bogoslovja. 51-letnd tesar Franc Pišek iz Zgornjega Dupleka 78 je zaposlen pri gradnji novega bogoslovja pod Kalvarijo. Pred-snočnjim pa mu je po nesrečnem naključju padla na glavo precej težka sekira in mu prebila lobanjo. Težko poškodovanega Piška so reševalci prepeljali v maribor- s>1k> bolnišnico. a_ Krvavo kožuha-nje. [PredlsnočnjLm so se zbrali vaščani iz Leskovca pri P rastrskem pri nekem posestniku. Kožuhali <*> v vedrem razpoloženju, ki ga je podžigala pijača in jedača. Veselje pa ni trajalo dolgo. Sredi petja in plesa se je vnel prepir. Fantje so se spoprijeli, v gneči se je zrušil na tla 20-letni hlapec Ivan lle-rič. Dobil je zabodljaj tik pod srcem, da mu je bruhala kri s tako silo, da se je bilo bati, da bo izkrvavel. Pripeljali so ga v mariborsko bolnišnico in je le malo upanja, da bo okreval. Fantje so se po žalostnem krvavAUv-muta«, mi je pisatelj dejal: _ L. 1927 "sem koncipiral zasnovo in jel zbirati gradivo. Potem sem delal na romanu skoraj vsak dan: nulla dies sine li-nea. Velik del mojih novel v zbirki »Al Araf« in drugod je nekak predštudij za to delo, v katerem sem videl svojo osrednjo stvaritev. »Alamuta« sem dovršil letos. Prepisal sem ga štirikrat in vsakokrat vnesel nova področja; zgradil sem ga smotrno, tako da sem posebej obdelal vsako zavestno stopnjo nastopajočih oseb in po tej poti dosegel celoto. Ne mislite, da mi je šlo v romanu, ki je sicer zgrajen na zanesljivi zgodovinski osnovi, samo za epič-ni oris preteklosti, kakor postavimo, Flau-bertu v »Salammbo«. Roman je hkrati tudi moja intimna izpoved. Vsekako pa so se moje težnje ujemale z zgodovinskimi dejstvi. Junak mojega romana Hasan Ibn Saba je bfl filozof, ki je poznal prav tako koran in vzhodna verstva in modroslovne nauke, kakor zapadno (grško) filozofijo. Bil je učenjak, astronom in matematik. Njegov duh je bfl praktična sinteza Vzhoda in Zapada. Kaj bi si mogel želeti primernejšega, kakor da mu zlezem pod kožo ter ga obudim k ponovnemu življenju? In njegov umetni raj? Mar ni bil kakor ustvarjen, da se v njem izrazijo velike tajne človeškega srca, relativnost našega spo znanja, meje našega uma? Strogi zunanji hierarhiji njegovega in njemu podobnih sistemov ustreza stroga hierarhija našega spoznanja. Od najnižjih stopenj spoznanja, k;er se hranijo ljudje z bajkami m verovanji, prehaja ta spoznavna hierarhija preko vmesnih stopenj do svojega vrha, do spoznanja naše omejenosti in nezanesljivo-sta vsega kar vemo, do krajne skepse m razdvajanja nad vsem. Posebni izbranci, fadaiji, to so tisti, ki se žrtvujejo, pa se iz nekega določenega namena vzgajajo v zmoti ter se namenoma zadržujejo na najnižji stopnji spoznanja, da bi tako pripravljeni služili smotrom onih, ki so nad njimi. Njihova strast je slepi fanatizem, ki ne pozna meje. Mislim, da sem imel v sedanjosti dovolj priložnosti za spoznavanje in proučevanje moči in delovanja takih za-slepljencev na živih primerili. _ V »Alamutu« se erotika prepleta z znanostjo in filozofijo, osebne ambicije s politiko, tu so vojne in neznatne osebne razprtije — skratka: svet v malem. Skušal sem v njem najti izraz za vse ono, kar je povzročalo moje občutje nelagodnosti v svetu. Na vprašanje, v katerih pisateljih vidi svoje vzornike, je pisatelj odvrnil, da bi jih bilo treba razdeliti med filozofe in leposlovne umetnike. Izmed filozofov ga je posebno inspiriral Platon, sodobni psihologi, zlati Freud, so mu odprli nov svet in dali poleg materiala tudi metodo; študij naravoslovja, zlasti biologije je močno vplival nanj in to se čuti ponekod tudi v, romanu, takisto ga je zavzel Descartes, čigar skepticizem je miselna os »Alamuta« dalje stari grški filozofi. Kakor premnogi mladi pisatelji, je šel tudi dr. Bartol skozi svoje »nietzsctoejansko« obdobje. Mnogo je čital Goetheja, zlasti njegov »Faust« mu je bil dolga leta »livre de chevet«. Dostojevskega je priznal med svojimi mojstri, vendar je pripomnil, da se vzlic močnemu vplivu pozneje ni več vračal k njemu, zato pa mu je zelo po duši E. A. Poe, njegov ljubljenec med pisatelji; tudi Stend halov roman »Rdeče in črno« je čital z zanosom. Umljivo je, da mu prija tudi ra-cionalistični klasik Anatole France, izmed naših pa čisla Mencingerja. O svojih bodočih delih je dejal di;. Bartol, da bo morda kdaj nadaljeval snov »Alamuta«, ki odpira možnost novih dveh knjig, toda to je še »godba bodočnosti«. Sedaj snuje dramo: po »Lopezu« se vrača k dramatiki z novimi izkušnjami in novimi pogledB. — Pol stoletja ze d&uje CMD, darujmo ie za pol stoletjal Poljske čete so prišle v Tješin s tanki, ki so zbudili med prebivalstvom veliko J radovednost (irovine iz iraka Plemenita plini v ozračju — žarnice z izredno svetlobnostjo Zrak sestoji iz raznih sestavnih delov, ki predstavljajo vsak zase dragoceno si-rovino. V šoli smo se učili, da vsebuje nekaj manj nego 78 delov dušika in nekaj manj nego 21 delov kis ka. Oba plina nista kemično spojena, temveč samo pomešana. Navzlic temu dolgo ni bilo mogoče pridobivati v večjih množinah iz zraka kisik, ki je važen n. pr. za varilno tehniko, m du-š'k, ki predstavlja najvažnejšo osnovo gnojil- Šele potem, ko je uspelo zrak uteKoci-niti, je uspelo tudi pridobivanje obeh snovi v večjih množinah. L. 1885. so ob temperaturi minus 191 stopinj prvič izdelali tekoči zrak. če se ta tekoči zrak malo ogreje, se dušik prej nego kisik spremeni spet v plin. Tako je mogoče obe snovi ločiti. Pred 25 leti so ta postopek izkoristili tehnično v večji meri. Med tem se je postopek zelo izpopolnil. Toda v sto delili zraka je več nego en del drugih plinov, tako zvanih plemenitih plinov ki imajo danes veliko ulogo. Največ je' v zraku izmed plemenitih plmov argona ki ga je skoraj cel odstotek, neona je 1/600. kriptona 1/9000 in ksenona celo samo 1 100.000. Z najnovejš m postopkom je mogoče pridobivati pretežni del v zraku vsebovanih plemenitih plinov. Ce hočejo pridobiti liter ksenona, je treba utekočiniti torej 10 milijonov I trov ali 10.000 kutrčnih metrov zraka. Ni torej nič čudnega da je še 1.1933. liter ksenona veljal okroglo 450.000 Din in liter hriptona 370.000 Din. Danes pa velja ista količ na ksenona komaj 45 Din. kriptona pa 37 j)in — seveda pri naročilu večje količine. To pomeni, pravo revolucijo v važnem gospodarskem področju, ki ta dva plina uporablja. Pred nekoliko leti so zbujale veliko pozornost žarn ce, ki so dajale dvakrat toliko sveč svetlobe, kolikor so porabile vatov. Med tem ko je prej žarnica 60 sveč porabila n. pr. 60 vatov toka, so nove žarnice 60 sveč porabile samo 30 vatov. To je bilo mogoče zavoljo tega, ker so nove žarnice polnili s plemenitim plinom argonom, ki ga je v zraku skoraj 1 odstotek. Ker je ta enoatomski plm zelo slab prevodnik toplote, je bilo mogoče hruške žarnic veliko bolj segreti nego prejšnje žarnice, ki so jih polnili z dušikom. Tako je bilo mogoče s pregretjem žarilne niti izdelati žarnice z veliko svetilnostjo in manjšo porabo to-ka. To je bil velik uspeh. Še večje prednosti pa imajo žarnice, ki jih napolnimo s sedaj ceneno mešanico kriptona in ksenona. 2a-rilna nit se lahko segreje še za 80 stopinj več in to daie še svetlejšo, še bolj belo in prijetnejšo luč. Bodoče žarnice po 60 sveč bodo porabile zato še dosti manj nego 30 vatov. V Nemčiji pridelajo že 250 kubičn.h metrom kriptona na leto, to proizvodnjo pa hočeio še povečati. Pridobivanje plemenitih plinov, med katere spada, kakor rečeno tudi neon, ki je tako važen za svetlobno reklamo, se izpopolnjuj. s takšno brzino, da bo mogoče kmalu popolnoma izkoriščati neizmerno zakladnico zračnega oceana. 1 5 pomočjo statistike se 3a na »vete 'dokazati vse — celo resnica. »Time and Ttde« ★ Najbolj napredni na svetu so Američani, najbolj konservativni Angleži, najbolj tajinstveni Kitajci; najbolj pobožni so Irci, najbolj vljudni Japonci, najbolj gostoljubni Španci, najbolj romantični Italijani, najbolj sistematični pa Nemci. Največja moč filozofije nI v njenih kri-tSkah in negacijah, temveč v njenih pozitivnih trditvah. FStaaofija je do pozitivnih znanosti v Istem razmerju kakor metafizika do logike. Nepopolna stvar je lahko popolna izven svoje vrste. Absolutna ljubezen brez predmeta j« največja neumnost, ki si jo je naš čas izmislil kot protiutež k absolutnemu sovraštvu. Modrost je uporabljeno znanje. Mnogi mislijo, da so knjige napisane za bravce, ne pa za ljudi. Za kulturo niso merilo stroji, temveč njih uporaba. Znanost je opisovanje, filozofija kritika. Civilizacija pomeni, da ima posameznik na razpolago tehnične pripomočke, ki jih ni ustvaril sam. Sistem je uspeh, ne pa smoter. Teoretično so za človeka važna njegova načela, praktično pa mera, v kateri jih izvaja. „ . Da dospeš do cilja, moraš pogostoma kreniti dalje. So otroci, ki se angela varuha boje Človek povzroča, da so stvari, ki jih sploh ni. Pravijo, da je delo nad ustvarjanjem Morda samo zavoljo nizkotnosti ustvarite- ljev. . Kakor stvari danes stoje, je umetnost, ta najbolj nesoeialna zadeva na svetu, edina splošna last. Lepota je harmoničen specialni primer Vsaka sedanjost se čuti nad preteklostjo kajti preteklost je končana, sedanjost pa vidi še vse svoje perspektive m možnosti. Športni zak v Turčiji Uradni list turške vlade objavlja besedilo zakona o športu, ki je bil sprejet v turški zbornici letos 28. junija. Zakon določa, da je celokupni šport podrejen državnemu nadzorstvu. Športne organizacije vodi poseben pooblaščenec vlade. Ta pooblaščenec ima sosvet, ki mu lahko svetuje to in ono, končne skiepe pa ima pravico storiti sam. Predpisi o športnih dolžnostih izidejo v najkrajšem času. Zaenkrat stoji to, da bo moralo vsako podjetje, ki zaposluje vsaj 500 delavcev, zgraditi svoj športni prostor in plavalni bazen. Sedež turškega vrhovnega športnega sveta bo v Ankari. Propast kitajske mornarice Japonski listi poročajo, da je od začetka kitajsko-japonske vojne do danes izgubila Kitajska 70 odstotkov svoje vojne mornarice. Kako velika je bila ta mornarica, pojasnjuje dejstvo, da so Kitajci doslej izgubili 48 vojnih ladij. Umor s srpom Ena in sedemdesetletni dninar Pater Danič, ki so ga otroci zasmehovali zaradi slabega izgovarjanja madžarskih besed, je Ameriški cehoslovaki so zadnje ease z nate dni tako vzkipel, da je gručo otroških peto pozornostjo zasledovali dogodke v zasramovalccv napadel s srpom ter z njim Evropi. Na sliki vidimo zeno in sina Johna pobil nekega štirilftneoa fantiča do ®ir- Beneša, brata odstopivsega prezidenta, pn ti. Daniča so prijeli in odvedli v ječo. radiu Mož z nenasitnim tekom Dve, celo tri večerje mu niso utešile gladu Dvajsetletnega Franka Makovvskega so . Ne\v Jerseyu ujeli pri vlomu v neko restavracijo, da bi se tam do sitega najedel. Preiskava je dognala, da je bil v zadnjih tednih na sličen način obiskal nič manj nego šest lokalov. Pri zasliševanju je povedal, da trpi za nenasitnim tekom, tako da mu je nemogoče potolažiti svoj glad kakor vsakemu spodobnemu človeku v javnem lokalu ob belem dnevu. Preden so ga prijeli pri zadnjem vlomu, se je bilo dogodilo na pr. sledeče: Zvečer je bil obiskal neko gostilno in si tam naročil prav izdatno večerjo. Ko je to pojedel, je plačal — in si naročil še enkrat tolikšno večerjo. Tudi to je plačal in nato je na isti način večerjal v tretjič. Medtem so ljudje začeli postajati radovedni in so obkolili njegovo mizo. Makowski pravi, da ga je to napravilo tako nervoznega, da si ni mogel naročiti večerje v četrtič, pa je restavracijo zapustil. Potem je skušal svoj neutolažljivi glad pomiriti z vlomom v restavracijo, ko je bila že zaprta. In pri tem so ga prijeli. Mož je visok dva metra in temu primerno stasit. Njegov oče ima trgovino z živili in pravi, da gladu svojega ina ni mogel nasititi nikoli. Nalivno pero iz 1.1638 v Haagu je neki učenjak odkril rokopis, ki priča da je predhodnik nalivnega peresa mnogo starejša iznajdba kakor mislimo občani. V dnevniku »Dveh Holand-cev«, ki sta potovala v Pariz stoji zapisano, da sta moža srečala moškega, ki je namesto gosjih peres, ki so bila tedaj v navadi izgotavljal srebrne pisalne naprave, s katerimi je bilo mogoče takoj pisati. Izumitelj je svoj izum ljubosumno skrival pred ljudmi. Holandca poročata, da sta kupila pri tem možakarju več »nalivnih peres« in sta mu jih plačala po 12 zlatnikov komad. Denarni sli s cilindri Nova prikazen na londonskih Klicah štedljivi Italijani Prezident italijanske Narodne Danke poroča da so poslali v Nemčiji zaposleni dninarji iz Italije od 29. aprila do 29. septembra domov 33.640.000 lir prihrankov V zadnjem času j- odpotovalo iz Ita-sije'v Nemčijo tudi 7000 industrijskih delavcev. . jge za 200 tisoč funtov Zavarovani udi ameriške plesalke Ameriška plesalka Fay Marbe je menda posebno v skrbeh za svojo lepoto m živi po vsej priliki v večnem strahu, da bi ji mogla kakšna nezgoda poškodovati lepih nog mičnih rok ali celo dražestnega nasmeha. Zato je z različnimi zavarovalnimi ©dlisd na dolgo pot družbami sklenila pogodbo za primer, da bi se to kdaj res zgodilo. Tu je omeniti pred vsem noge, ki morajo biti pač najdragocenejša reč na Marbeovi, kajti zavarovalna pogodba se glasi zanje na 200.000 funtov šterlingov. že po najmanjši poškodbi je zavarovalnica dolžna plačati plesalki vsaj del zavarovalnine. Svoj nasmeh ceni lepa Fay na 50.000 funtov šterlingov. Ker je vneta avtomobilist-ka, ji je neki odvetnik dopovedal, da ji je potrebno zavarovati ta nasmeh, kajti tudi nedolžna rana na obrazu bi mu lahko škodovala. Za visoko premijo je neka zavarovalnica sprejela tudi ta posel. Kar se tiče mičnih rok, pa je pristala na pogodbo, s katero Marbeova sicer ni povsem zadovoljna, kajti v primeru poškodbe dobi »samo« 20.000 funtov šterlingov. Hram miru Milanski kardinal Schuster Je pozval vernike svoje nadškofije, naj prispevajo darove za zgraditev »hrama miru«. Kardinal v svojem pozivu naglasa vlogo, ki jo je igral Mussolini v monakovskih pogajanjih, kj?r je bil rešen mir. Kardinal predlaga, naj ee Mussolinijeva zasluga ovekoveči z monumentalno cerkvijo, ki naj bi bila posvečena Mariji. Čudni dandyji z odličnimi cilindri na glavi in ponošenimi oblekami so se pojavili na londonskih ulicah. Med mimoidočimi zbujajo veliko pozornost, ker ne vedo, kam naj bi jih uvrstili. Obleke teh gospodov prav gotovo ne izdajajo elegance, cilindri pa govore vendarle o gentlemanih. Ti nenavadni možje so samo sli velikih angleških bank, ki hočejo svoje uslužbence na ta način zavarovati pred zločinskimi napadi. Ti sli prenašajo vedno ogromne vsote in napad na njih listnice in aktovke nekaj zaleže. S tem pa, da zbujajo možje s svojo neobičajno nošo javno pozornost, mislijo banke, da jih zločinci ne bodo napadali, saj bi jih ljudje kmalu prijeli. Raz- črni flor na rokavih čehoslovakov V Parizu in okolici živi češkoslovaška kolonija ki šteje okoli šest tisoč duš. Večinoma 'so to trgovci, kovinarji in drugi profesionalisti. Več tisoč Cehov živi v Franciji tudi na deželi, zlasti v severni Franciji in Normandiji. Minula nedelja je bila za vse živeče Cehoslovake dan narodne žalosti. Iz razočaranja nad razkosanjem domovine so sklnili nosita črni flor in ta sklep tudi izvajajo. Srečne stewardese Ameriške letalske družbe nimajo sreče a svojimi ženskimi strežnicami v letalih, kajti te dni se omoži 24-letna stevvardesa miss Dorothy Hickett, ki je odpovedala službo zaradi možitve. To je že tristoti slučaj, da zapušča strežajka v letalu svoje mesto zaradi možitve. Miss Hickett je bila nameščena pri United Air Line. Morda še ne veste, da potrebuje vsaka povprečna tvornica elektrotehničnih predmetov sirovine iz sedemnajstih držav, vsaka večja tvornica celo sirovine iz osem in dvajsetih diržav. V kozmetičnih salonih se stekajo pridobitve iz dva in dvajsetih držav, sestavni deli radio aparata pa morajo napravi-i 400 tisoč km pota ,preden dospejo v roke kupca. Pol stoletja ze deluje CM D, darujmo še za pol stoletja! bojniki, ki se preživljajo s takšnimi napadi, mislijo trenutno baje tudi tako in se jezijo na izredno nošo svojih žrtev. Upajo pa, da bo kmalu nehala zbujati javno pozornost in petem jim bo tem lažje napadati jih, saj jim bo cilinder sam izdajal žr tev. Grealandske znamke Dne 1. decembra dobi Grenland prvič v svoji zgodovini svoje lastne znamke. Doslej je imela samo posebne carinske znamke, dočim so poštne pošiljke odpremljali z danskimi znamkami. Nove znamke bodo izdali v šest različnih vrednostih po 1, 5, 7, iv< ia 30 oerov ter po 1 kroni. Nižje vrednosti imajo podobo danskega kralja, najvišja pa severnega medveda kot posebnost tega ogromnega arktičnega otoka. Pravice „zatiranih" Kako so Čehi »zatirali« sudetske Nemce, je najbolje razvidno iz cestnih desk, ki so kazale 'smer avtomohilistom in pešcem. V zahvalo za dvojezičnost so Nemci zdaj češka imena krajev namazali s katranom Angliji Težave z vojaškio kariero - Tudi potteistke niso zadovoljne ANEKDOTA Gledališka igralka Klara Ziegler je bita ženska visoke in močne postave. Nekoč je šla iz gledališča sama demov. Srečal jo io majhen gospod ter jo vprašal, če se ji sme pridružiti. Igralka je odgovorila: ?Cs vas ni strah iti z menoj, nimam nič proti vašemu spremstvu!« T fli sereuieva Iz Pariza je te dni odrinila na dolgo potovanje s kolesom. Krenila je na pot proti Saigonu v francoski IndokinL Kolesarji so ji za slovo napravili špalir W t rs 1SSMI S«?: I v s a k dan ena menijo, da jim ugodno gospodarsko stanje vdeželi obeta lepo bodočnost. Po drugi staani pa jih pri tem ovirajo mnog6 težake Id jih povzročajo baš državna mesta š svojimi birokratskimi in nezadostno oremišljenimi odredbami. Tako je nastalo v deželi precej živo gibanje, ki napada predpise oblasti in Ki ga podpirajo poslanci skoraj vseh strank, pa tudivodilne osebnosti iz cerkvenih m industrijskih krogov. Opozicija se obrača posebno proti vojnemu ministrstvu, admi-£afcteti, notranjemu in prosvetnemu ministrstvu. , ,. _ j.. EJden izmed vzrokov, da se mladi možje branijo stopati v armado, je po mnenju te opozicije ta, da dovoljujejo vojaški pred-pSi poročenim vojakom doklade za ženo šele po 26. letu. V premnogih pnmerih bi morale žene vojakov, ki te starosti še niso dosegli, živeti torej od miloščine ah pa umreti od gladu. Podobno je pri ^ornari-ci, kjer mladim mornarjem zakon spion Neki višji dostojanstvenik^ anglikanske cerkve so isto »ato pripravili zakonski načrt, ki naj bi mladim duhovnikom prepovedal ženitev. Zanimivo je,, da sta proti temu načrtu nastopila nadškof canter-burvjski in škof durhamski. Opozicija pa zahteva tudi od notranjega ministrstva, nai bi omililo stroge zakonske predpise m. policijo .Pred vsem naj bi policistkam SvSilo. da se poroče. V nekih skupinah varnostne slžbe dovoljujejo predpisi zakon š'le tedaj, če je prizadeta oseba služila najmanj p t let, ne glede na to. kakšna je njena staretst. Prav tako se gibanje bori za to. da bi smele državne uradnice po poro^ pod nekimi pogoji ostati v službi Omilile naj bi se tudi določbe, ki učiteljicam prepovedujejo zakon. Nasprotniki takšnih nesmiselnih določb pravijo, da je tu iskati enega izmed vzrokov, da število porodov na Angleškem tako nazaduje in da nasprotno lase število divjih zakonov. »Vi idiot, prodali ste vendar našo bia* gajno!« VEverybodys weekly«) SoMlt St X. BS8 ©ns@tsia nedelja Pokojnik«. Premiera. Bloki. Nedelja, 9. ob 20. uri: »Divji lovec«. Znižane cene. Bloki. Darujte za »Zvončkov« sklad Ozemlja češkoslovaške, ki pripadejo Nemčiji Pasove I, H., HI. in IV. do črtkaste linije so nemške čete zasedle do 7. oktobra - Ozemlje med črtkasto in robato linije pa bodo po sklepu berlinske razmejitvene komisije zasedle nemške čete do 10. oktobra Izza nogometne zelene mize Iz službenih glasil naših nogometnih forumov povzemamo nekatere zanimive sklepe in podrobnosti iz poslovanja, ki bodo gotovo zanimali tudi naš čitateljski krog. Na zadnji seji upravnega odbora LNP je bil ASK Gorenjec na Jesenicah pozvan, naj se v kratkem odloči glede izstopa iz članstva JNS. Ce podsavez glede tega ne bo prejel nobenega odgovora, bo klub predlagal savezu v črtanje. Verificirano je bilo igrišče Javornika na Rateku. prav tako pa tudi igrišče Virtusa v Duplici pri Kamniku, klub Virtus pa je bil sprejet za začasnega člana JNS. L£QČNDA SiPi NEM C/ mirne ] ČEHI POLJSKA ZASEDBA NEMŠKA ZASEDBA PO? OKJOBZA NEMŠKA ZASEDBA DO 70 OKTOBRA SLOVAŠKA MEJA PAUL KIPSON Stratosferski pilot Roman 3 poglavje: Stric Bobby in njegov sin. Uro daleč od mesta Buffala je imel Lejin stric Bobbv svoje posestvo. Bila je elegantna vila sredi ogromnega parka. Stric Bobby sicer ni imel tako bajnega premoženja kot Lea, vendar pa je premogel toliko, da se je potegnil iz trgovskega sveta nazaj ter užival zasluženi mir, čeprav mu je bilo sele petdeset let. V Ameriki sicer ni navada, da kdo, ki si je »napravi}« dolarje, gre v pokoj ter uživa sadove svojega truda ali svoje posrečene špekulacije in stric Bobby sam tudi zares ni bil kriv svojega brezdelja. Njegova vsegamogočna soproga ga je bila prisilila k temu. Ta ženska, ki je bila nekdaj študirala na francoskih šolah, se je zanimala za umetnost in slovstvo, čeprav o tem ni dosti vec razumela kot njene hišne. Vtepla si je bila v glavo, da mora imeti »salon«, kot ga imajo bogate Francozinje, katere se zanimajo za slovstvo m umetnost In tako je moral nesrečni stric Bobbv, ki se je na vse to tako razumel kot zajec na boben, gledati kako se v njegovi hiši zbira družba najbolj nemogočih oseb. Bili so tu neprestano na daljših al-' krajših obiskih razni navidezni talenti, pisatelji, pesniki, slikarji, skladatelji in vrag vedi, kdo se v^e Njegova žena je bila presrečna, da se sme raz-govarjati s tako zelo izobraženimi in finimi ljudmi, ubogi Bobby pa si ni vedel pomagati, kajti neprestano so ga v njegovi lastni hiši preganjali kot zli duhovi ti laži-umetniki, prijatelji njegove žene. Trebušasti Bobby je bil dober možic in popolnoma pod copato, njegova žena pa, ki mu je bila prinesla v zakon odraslega dečka iz svojega prvega zakona, pa je bila včasih naravnost neznosna. Bobbyju je tudi neprestano nagajal njegov posinovljenec, Teddy, in tako se mu je včasih zdelo, da je njegova hiša zanj pravcati pekel. Kako bridko je obžaloval, da se je bil poročil s tako žensko in da se je dal nato pregovoriti, da je opustil svojo trgovino in prodal tovarno. Ce bi bil sedaj še imel eno ali drugo, bi vsaj čez dan imei mir v svoji pisarni. Tako pa se je dolgočasil na svojem posestvu, kjer so ga vedno vznemirjali tujci. Bil je zopet enkrat silno slabe volje. Po kosilu se je bil vlegel spat in nato je šel v svojo pisalno sobo, kjer ga je po navadi ob tem času čakala pošta in opoldanska izdaja časopisa. Toda glej ga šmenta, ta nepridiprav, Teddy sedi pri njegovi mizi m puši smotko. Prav nič se mu ne mudi vstati in pozdraviti svojega očma, nasprotno, zadovoljno se smeje, ga gleda, videč, da mu je zasedel prostor. In osemnajst-letni paglavec mirno kadi naprej debelo havano. To je pa tudi dobrodušnemu stricu Bobbyju bilo preveč Ne da bi rekel besedo, je fantu potegnil z naglo kretnjo smotko iz ust ter jo vrgel skozi odprto okno. — Toda papači, kaj nisi spal po kosilu, da si tako salamensko kisle volje? Bobby bi mu najrajši prisolil mastno zaušnico, toda premislil si je. Jezno se je obrnil, potem ko je vzel časopis z mize, ter je odšel iz sobe. Kam sedaj? Na hodniku je čul glasno govorjenje iz ene sobe. Tam je gotov spet kakšen prismojen poet predaval svoje neprebavljive verze gospodarici hiše. Iz druge sobe se je čul klavir. Globok bas je pel melanholično pesem. . _ To je slavni bariton Mesters, ki ga doslej še ni hotelo angažirati nobeno gledališče, si je na tihem dejal Bobby in bežal dalje, iščoč mirnega kota, kjer bi lahko nemoteno prečital svoj časopis in pokadil nekaj cigaret. Že je hotel zaviti po stopnicah v drugo nadstropje, ko je začul za seboj vesel glas: — Halo, striček Bobby. Bila je njegova nečakinja Lea. Bobby je bal vedno vesel, kadar se je hčerka njegovega rajnkega brata pokazala v njegovi hiši, kajti ta je bila edina, ki je znala s svojim moškim nastopom vstrahovati vso družbo. Ona je to tudi vedela, in baš to ji je delalo veselje. Počutila se je prav dobro v družbi vseh nemogočih osebnosti v tej čudni hiši in naravnost vživala to pestro družbo. Seveda je bila moška družba na kolenih pred njo, kajti vsi ti navidezni umetniki so sanjali o tem, da se bo morda le enemu izmed njih posrečilo, da povede dedičmjo tolikih milijonov pred oltar. Prisrčno sta se objela stric in nečakinja in Bobby jo je zavlekel s seboj na balkon drugega nadstropja kjer slučajno ni bilo nikogar. Lea mu je pravila tisoč neumnosti iz New Yorka, pred vsem o svojem psičku Pussiju, ki je bil slednjič tako odebelel, da se je bala, da pogine. — Dobil je pa tudi vsak dan najboljše, je pristavila samozavestno. Toda živinozdravnik, ki sem ga slednjič poklicala, je dejal, da ve le eno sredstva, namreč strogo dieto, če ne, bo poginil. In morali sem ga dati v Brooklyn k nekemu specialistu, ki mi ga je v treh tednih ozdravil, da je prišel zdrav in vesel nazaj, kot še nikoli. Vso svojo tolščo je bil izgubil. _ , , — Kako pa je to napravil? je vprašal radovedno stric Bobby, ki bi se bil tudi prav rad iznebil svojega trebuščka. Lea se je na ves glas začela krohotati: — Kako je to napravil? striček. Oj, to je pa silno zamotana reč: vtaknil ga je v kletko, ter mu vsak dan dal samo kos suhega kruha in malo vode. V treh tednih je bilo ščene zdravo. Da, toda za to ozdravljenje sem morala plačati prav lepo vsoto, saj je dotični najboljši specialist za pasje bolezni v New Yorku. Ko je stric Bobby čul, kako se ozdravi debelost, je globoko vzdihnil: takšno zdravilo zanj le ni bilo. — Veš, Lea, koga bi rad poslal k temu specialistu za tri tedne? — Koga? — Nikogar drugega kot tega prokletega Teddyja. — Pa vendar ne? Povej mi vse, striček, zakaj se nanj tako jeziš. In Bobby ji je izlil vso gnjev svojega srca nad nesramnim obnašanjem tega paglavca, ki mu niti v njegovi sobi ne da več miru, ter v njegovem naslonjaču kadi smotke. Lea ga je pazno poslušala, potem pa je rekla: _Cuj, striček, imam imenitno misel, ki jo bova tudi izvedla. Odstranila bom Teddyja za tri tedne iz tvoje Tiiše. -----'— v ELEGANTNO STANOVANJE ELEGANTNO PEČ! Emajlirane peči v na'j modernejših barvah! ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI PROSPEKT! »ŽEPKIH« d. d* Subotka SAMOPRODAJA: , _ .. LJUBLJANA: Venceslav Breznik, CELJE: D. Rakusch, MARIBOR: Pinter & Lenard. BREŽICE: Loschnigg & Schmidt. Zaiitevajte povsod znamenite »Z E P HI R« ŠTEDILNIKE iz iste tvornice._ Pohištvo Najcenejši nakup kvalitet, pohištva Vam nudi KRŽE FRANC, mizarstvo, Vrhnika. Spalnice iz orehove korenine z večletnim jamstvom 6.500 din, šperane fino pleska-ne 3.600 din, iz masivne črešnje 4.500 din. Skladišče in Ogled pohištva: Ljubljana, Prečna uL 6, nasproti mestnega kopališča. 235 59-12 V najem Trgovino z meš. bi. oddam v najem v mariborski okolici. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Prometna cesta«. 23603-17 Velika skladišča v Celju v centru, s hlevom, garažo in dvoriščem oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23438-17 Natakarica simpatična trg. naobražena, pridna m poštena, išče mesta, le v boljšem lokalu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična 20«. 23675-2 V Šiški v poslov:.ln;ci Jutra (Lom-bar) n C eiovški cesti lahko tako) dc ite naslone od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate male oglase in in- LI1MM . 1 H» > t MiHiimiif! r M UitUHMUaUlUUl ti!' tli 1GUI UilUllI 11 Vajenci (ke) !iHl!lliljlil«ll[|lillllUUIUiiiil!!)ll!iilliUWII!lill!!!il!Uil 2 učenki za pletiljstvo, — sprejme tvrdka K. Soss, Mestni trg št. 18. 23649-44 Beseda 1 Din, davek 3 D!j; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Danes vsi na domačo zabavo krvavice, pečenice, portugalka v gost! ni Jože Kovač, Prisojna ulica. 23651-18 [Potniki Potnika vpeljanega v dravski banovini, sprejme veletrgovina žganja in sadnih sokov. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fiksum ali provizija«. 23506-5 Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo 9. oktobra ob 8. uri zjutraj izpred Mestnega doma. — Prijave telef. 36-98. 23676-IS V Ptuju lahko naročite male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na maie oglase v podružnici Jutra kjer dobite tudi naslove od malih oglasov. ^25EBES. Jedilni kostanj lep, debel nudi najceneje tv. Artur Nachbar, Radeče. 23557-33 Oblačila mmmm Črna suknja dobro ohranjena, naprodaj. Poizve ;e Kersnikova ul. 13, Celje. 23664-13 Mesarskega prekajevalca sprejmem takoj. Zglasiti se jc osebno pri Jože Musar, mesar — Ljubljana, Sv. Petra c. 61. 23652-1 Frizer.-brivskega pomočnika zmožnega traine vodne in mvadne ondulacije, iščem. Nastop takoj. Mesto stalno. Miroslav čorič. frizer, Kraljeviča 23644-1 Vzgojiteljico za l-oletnega dečka, s per-fektnini znanjem nemškega iri francoskega jezika, sprej-n.em. Ponudbe na Lazič-Beograd P. F. 249. 23541-1 Kleparski pomočnik dober delavec, dobi takoj začasno dek>. Franjo Dolžan, Celje. 23408-1 Kuharica 2C:■ službo k orožnikom na Hrvatsko ali v Srbijo. Do p na ogl. odd. Jutra pod šifro »Siovenka«. 23646- Prodam Otroški voziček 18 globokih in športnih, novih in rabljenih naprodaj pri »Promet«, nasproti kri-žanske cerkve. 25654-6 fKupim Tricikelj za prevažanje, otroški voziček, žel. štedilnik in peč kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitro«. 23653-7 Stroji Singer in Pfaff pogrezljivi in več raznih drugih šivalnih strojev od 300 din naprej, naprodaj, pri »Promet«, (nasproti kri-žanske cerkve). 23655-29 Šivalni stroj pogrezljv, z okroglim čol ničkom. veze krpa, poceni naprodaj. NOVA TRGOVINA, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze. 23659-29 INSERIRAJ V „ JUTRU**! Velika trgovska hiša dvonadstropna, v sredijii Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. Ugodna naložitev kapitala. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Mesto Celje«. 23661-20 Sobo odda Lepo sobo oddam. Bohoričeva ul. 24a vila v vrtu. 23639-23 Opremljeno sobo oddam. Dvorakova ul. 3, III., levo. 23635-23 Opremljeno sobo oddam. Staničeva 3a, Dr. Kodre. 23537-23 Sobe išče Sobo lepo opremljeno, s strogo separiranim vhodom in souporabo kopalnice, iščem v centru ali bližini. Ponudbe pod »Stephen« na ogl. odd. Jutra. 23684-23a Razno NEPREMOCLJIVE HUBERTUSE, TRENCKOTE, vse vrste dežne plašče, obleke L t. d. Najboljši nakup Presker, Sv. Petra c. 14. Hišo s parcelo 500 kv. m 20 minut do mesta Ljubljane, ob tramvajski progi in glavni cesti, prodam samo proti gotovini radi družinskih razmer. — Pripravno za vsako industrijo. Ponudbe na ogl. odd. Jtrtra pod »Gotovina 2«. 23581-20 Hiša 8°/o donosna sredi Ljubljane, naprodaj. Dopise pod »Vrednost« na oel. odd. Ji Jutra. 23577-20 Stavbišče v Mariboru v Smetanovi ul. cca 600 kv. m naprodaj. Vprašati Purkhart, Maribor. 23401-20 Trgovci! Hiša z vpeljanimi trg. prostori v Ljubljani naprodaj. Dopise poči »Prilika« ca ogl. odd. Jutra. 23578-20 Enosob. stanovanje (garsonijero) kuhinjo in pritikline, oddam v mestu eni ali dvema osebama za 1 november. Naslov v vselj poslovalnicah Jutra. 23647-21 Dobro obrit-dobne volje! ZA5i. ZNAMKA ROTBART z Brivski pomočnik dober delavec, išče stalno mesto. N.istopi takoj ali po dogovoru. — Ladislav Ogrizek, Ljubljana Vil, Malgajeva ul. 15. 23642-2 Mlad lesni manipulant išče mesto. Reflektira na nemško prakticiranje. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začasno brezplačno«. 23432-23 Globoko potrti javljamo vse sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni LUDVIK ANDOLŠEK PRIV. URADNIK v Zagrebu v Bolnici Milosrdnih Sestara po težki bolezni dne 6. t. m. ob 10. uri, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagega pokojnika bo prepeljano v Kari ovac. kjer bo danes ob 16. uri pogreb. Bašica, Karlovac, Dunaj, dne 8. oktobra 1938. Žalujoče rodbine: ANDOLŠEK, PURKAT, GLAVAN Veletrgovina IŠČE posojila aH Hnansijcrje pod zelo ugodnimi pogoji. POLNO JAMSTVO NA RAZPOLAGO! Ponudbe z navedbo glavnice na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »SIGURNA VLOGA«. ZAHVALA Za številne dekaze sočutja ob bridki izgubi našega ljubljenega ... _ NEJNEKA Posebna zahvala veljaj g. zdravnikom mariborske bolnice, ki so se trudili rešiti mlado življenje, prečasti-tim duhovnikom, posebno g. župniku za njegov tolažilm govor ob grobu, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremljali na zadnji poti, ter vsem, ki so nama ustno ali pismeno izrazili sožalje ali kakorkoli lajšali najino bolest v dneh ločitve od ljubljenega edinčka. Vsem Bog plačaj! SLOV. BISTRICA, 7. oktobra 1938. Dr. černe Jernej in Matilda Iz Kranja r_ Na državni mešani meščanski šoli v Kranju je ministrstvo prosvete dovolilo otvoritev drugega razreda. Učenci (ke), ki so se prijavili za ta razred,, naj se zgla-se v upraviteljevi pisarni na Trubarjevem trgu v ponedeljek dne 10. oktobra dopoldne. Oni učenci, ki so se vpisali v druge šole, naj prineso s seboj potrdilo, da so plačali šolnino in prispevek za zdravstveni fond; oni pa, ki še niso vpisani, pa davčno potrdilo in zadnje šolsko izpričevalo. Iz Ljutomera lj— Zvočni kino Sokolski dom predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Zlati kodrčki«. V glavni vlogi Schirley Temple. Dodatek: Foksov zvočni tednik. — Naslednji film 15. in 16. t. m. Iz Jesenic S_ Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) krasen velefilm »Dve siroti« po znanem romanu »Prokletstvo ljubezni«, ki je izhajal v »Slov. Narodu«. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik. Sledi velefilm »V vrtincu greha«. Iz škofje Loke šl— Vso sokolsko družino in ostalo narodno javnost vabimo, da polnoštevilno prisostvuje žalni svečanosti drevi ob 20.30 v veliki dvorani Sokolskega doma. šl— Občinski zaključni račun in zaključni račun ubožnega sklada sta med običajnimi uradnimi urami na vpogled v občinski pisarni. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomlju predvaja drevi ob 20. in jutri ob 4. popoldne in 8. zvečer film »Otrok sre-ta«. v glavni vlogi Schirley Temple. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana KLAVIRJI pianini, harmoniji: Steinway & Sons, Bliithner, Bosendorfer, Forster, Holzl, Manborg so nesporno najboljši f abrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka zposojevalnina. Tudi preigrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzika-lij in strun. f Dotrpela je naša ljubljena soproga, sestra, svakinja, gospa LOJZKA C V AR roj. KRAŠOVEC SOPROGA PRIVATNEGA URADNIKA Pogreb predrage ranjke bo v nedeljo, dne 9. oktobra 1938, ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča Sv.v Jožefa na Vidov-danski cesti 9, na pokopališče k Sv. Knzu. Pokojnici blag spomin! Ljubljana, dne 7. oktobra 1938. FRANJO CVAR, soprog In ostalo sorodstvo V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog in oče, gospod JAKOB SREBOTNIK SODNI NADOFICIJAL V POKOJU dne 6. oktobra po daljši bolezni, previden s tolažili za umirajoče v 81. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. . „_.• Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 8. oktobra, ob 16. un iz mrtvašnice na mestno pokopališče ptujsko. Maša zadušnica se bo brala v ponedeliek dne 10 oktobra, ob 7. v proštijski cerkvi. PTUJ, dne 7. oktobra 1938. FRANČIŠKA SREBOTNIK roj. KETIH, soproga; RAJMUND, sin; FRANČIŠKA, hčerka. Zavarovalnica JUGOSLAVIJA" išče za Ptuj in okolico PODZASTOPNIKA s stalnimi prejemki v pomoč zastopniku v Ptuju. — Ponudbe na »Jugoslavijo«, zavarovalno dražbo, Ljubljana, Tyrševa cesta 15. KA - LE • FLUID (fiziološki ekstrakt iz živetvome žleze krepke zdrave živali. Daje moč živčnemu sistemu in krepi organizem. Prodaja se v lekarnah. Podrobnejšo literaturo brezplačno, zahtevati: Beograd, Masarykova 9, MILOŠ MARKOVIC. Tisoče zahval prejema »MORANA? Lasje prestaNE TAKOJ IZPADATI-- INZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU — ODSTRANI PRHLJAJ itd. JACAIN HRANI LASNE KORENINE« POŠILJAMO PO POVZETJU-jjTEKL.0IN.5O'- Brez posebnega obvestila. Najin prisrčno ljubljeni, zlati očka, soprog itd., gospod IVAN ROGAR OR02N. PODPORUCNIK V POKOJU naju je danes po krajši, težki bolezni, previden s tolažili sv. vere za vedno zapusUl. ^ ^ poznali, boste razumeli, kaj sva izgubili z njim. Pogreb ljubljenega pokojnika bo v soboto, dne 8. t. m. ob 4. uri pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče K sv maša zadušnice se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v v ponedeljek, dne 10. oktobra 1938 ob %8. uri pri oltarju Marije Pomagaj. Ohranite mu lep spomin! LJUBLJANA, dne 7. oktobra 1938. Globoko žalujoči: MIRA ROGAR roj. BERGER, soproga« KRISTA ROGAR, hčerka. Potnika vpeljanega v dravski banovini SPREJME veletrgovina žganja ln sadnih sokov. — Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Fiksum ali provizija«. Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi L Pogačnik, BOHORIČEVA 5. Tetef. 20-69 čitajte in širite »J U T R O« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij > Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo