VESTNIK
CELOVEC ČETRTEK 7. AVG. 1997
Letnik 52 Štev. 31 (2922)
Cena 10 Sil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.
V Borovljah bodo _ ustanovili zasebni vrtec
O nezaslišanem sklepu boro-1\	veljskega občinskega sveta,
ko so njegovi člani odklonili ustanovitev dvojezičnpe skupine v okviru javnega otroškega vrtca, Slovenci v Borovljah menijo, da 49 prijav od 191 (to pa šele od 4. leta starosti otrok) pomeni jasno voljo staršev, ki jo je treba upoštevati. Zato seje formirala skupina, ki je vložila statute za zasebni otroški vrtec. Prostori so predvideni v bivšem poslopju Posojil-nice-Bank Borovlje v Postgasse 4, torej v strogem centru mesta.
Komisija deželne vlade si je poslopje že ogledala in potrdila, da je z manjšimi arhitektonskimi popravki primerno za delovanje vrtca. Treba je urediti še tudi igrišče zunaj stavbe in grob predračun za vseskupno preureditev je okrog milijona šilingov, ki jih bo treba izpraskati pri državi, deželi, pa tudi pri občini.
Angela Kuchling, ki bo vodila dvojezično skupino, je izrazila solidarnost z Borovljani in zagotovila, da namerava počakati do otvoritve in da ne bo odšla »kam drugam«; pred leti seje v Borovljah zataknilo prav pri vprašanju kvalificirane voditeljice skupine. Dvojezičnih vzgojiteljic je namreč premalo in občinam često pride prav argument, češ: mi bi že, pa kaj, ko ni primerne delovne moči.
Iz vsebine
CELOVEC - KRANJ Sočasna sejma
Več prahu dvigujemo okrog Celovškega sejma, ob katerem hkrati že petsto let poteka Gorenjski v Kranju. Tokrat sta animacijski poročili in vabili objavljeni	na strani 3
KOROŠKA
Program založbe Drava
Na družbenopolitično kritiko usmerjena založba Drava pripravlja cel kup novih izdaj. O jesenskem programu obširneje poroča Andrej Leben
na strani 4
CELOVEC
Wrolich spet navdušil
Skorajda nismo upali, vendar mu je uspelo. »Paco« je na hitrostni dirki okrog celovškega zmaja spet osvojil odlično tretje mesto.
Stran 8
Inovacija v programu
V Borovljah pa so si belili glave tudi glede privlačnega pedagoškega programa: vrtec naj bi ne bil le dvo, ampak celo trijezičen; vključena naj bi bila tudi ponudba angleškega jezika, s katerim bi otroke seznanjali ob igri in v njej vsaj enkrat na teden. Odbornica Vera Wutti-Incko se je že povezala s celovško univerzo, ki bo dala konkretne napotke za tovrstno vzgojo. Natančen program bo
še izdelan, na vsak način pa ne manjka pobud za inovacije na pedagoškem, pa tudi glasbenem področju. Društveniki v Borovljah se zavedajo, da poti nazaj ni, zato so odločeni napeti vse sile, da se končno uresniči dolgoletna zahteva, ki je navsezadnje tudi tista veliko citirana »volja staršev«, na katero se radi sklicujejo prav tisti, za katere vemo, da jim manjka tolerance in pripravljenosti za sožitje.	S. W.
Na doslej najhitrejši krožni dirki okrog celovškega zmaja je bil »Paco« Wrolich spet med najboljšimi.
PREBLISK
■ Tako. V Borovljah bo privatni dvo oziroma trijezični vrtec. Do tega sklepa so prišli člani prosvetnega društva in Volilne skupnosti. »Občina« se lahko zdaj nasloni nazaj in se ne meni več za zadevo. A tako lahko ne bo šlo.
Slovenci v Borovljah ne nameravajo odvezati občine od obveze, da poskrbi tudi za tiste otroke, ki odraščajo vsaj v dveh jezikih oz. ki naj bi se naučili še dodatnega. Menim, da gre tudi za vprašanje človekovih pravic. To vendar ne more biti, da bi boljše izobraževanje pomenilo pravico do diskriminiranja; občina naj bi kar naenkrat ne imela nobenih obveznosti do dvojezičnih občanov! Še posebej, če se
stroški za občino dejansko zmanjšajo, saj dvojezično vzgojiteljico plača Urad zveznega kanclerja. Denar, ki ga je tudi po občinah vedno manj, ni več pomembna zadeva, ko gre za slo\’enski jezik!
Torej tiči zajec v drugem grmu in nasprotniki dvojezič-
Privatni vrtec -izhod v sili
ne skupine nimajo argumentov, ki bi spadali v to stoletje. Odpor je iracionalen in predvsem protislovenski, pa naj si ogledujemo glasovanje 11: 16 s katerekoli perspektive. Na vsak način je sklep občine sramota ne le zanjo, temveč prav tako za deželo in za državo.	S. W.
FOLKLORNA NOC^
SfooensAo prosoe/no c/ruš/uo
Petek,
15. 8. 97 • 20.30
ŽITRAJSKO
ŽUPNIŠČE
Nastopajo skupine iz Bosne, Slovenije in Koroške
Odstopil zunanji minister Thaler
Z utemeljitvijo, da se umika »iz takšne politike, s kakršno se srečujemo«, je prejšnji teden odstopil slovenski zunanji minister Zoran Thaler. V svoji obrazložitvi je v podkrepitev umika opozoril zlasti na medstrankarske spopade na zunanjepolitičnem področju in zapisal, da želi s svojim odstopom opozoriti na nujnost strnitve nacionalnih moči za umestitev Slovenije v varni in razviti del Evrope.
Ministrska pot Zorana Thalerja je bila res težavna. Po nezaupnici krščanskodemokrat-skemu prvaku Lojzetu Peterletu
ga je premier Janez Drnovšek v letu 1995 predlagal za to funkcijo, lansko leto pa gaje po interpelaciji opozicije državni zbor razrešil. Letos spomladi je spet vstopil v kabinet predsednika vlade in kljub močnim pritiskom zdržal do spremembe 68. člena ustave in posledično tudi do ratifikacije pridružitve-nega sporazuma z Evropsko unijo. Pritiski opozicije in pa tudi koalicijske partnerice (Slovenske ljudske stranke) pa so bili za občutljivega Thalerja vendar premočni in tudi preveč nekorektni. Več v komentarju na 2. strani.	J. K.
DEŽELNA RAZSTAVA V BOROVLJAH
Ob polčasu
so organizatorji lahko zadovoljni
Več ko 70.000 obiskovalcev si je doslej ogledalo deželno razstavo o kulturni zgodovini lova. Okrog 40.000 pa jih je izkoristilo dodatne kulturne ponudne. Tako je posebna razstava o lončarstvu in starih ljudskih glasbilih v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati privabila približno 2000 ljudi.
Deželna razstava odmeva tudi nadregionalno. Okoli 6000 gostov so do zdaj našteli iz Slovenije, pri. čemer kaže, da se bo obisk še povečal. Razveseljivo
poteka tudi obisk iz sosednje Furlanije in Benečije. Posamezna razstavišča so nazadnje beležila 40 do 100 odstotkov porasta, tako da v celoti pričakujejo okrog 160.000 obiskovalcev.
Kot veliki hit razstave seje izkazal projekt z Ötzijem. Mesec avgusta bo mož iz mlajše kamene dobe v posebni delavnici za otroke posredoval svoja spoznanja o življenju z naravo. Razstava je odprta še do 26. oktobra.
Italija ratificirala evropsko listino o manjšinah
T TALIJA je polnopravno spre-Ajela Listino o varstvu in zaščiti narodnih in jezikovnih manjšin, ki jo je februarja leta 1995 sprejel Svet Evrope.
Ratifikacijski postopek seje začel v poslanski zbornici, končal pa v senatu, kjer je komisija za zunanje zadeve poverila vlogo poročevalca slovenskemu senatorju Oljke Darku Bratini.
Listina Sveta Evrope je namenjena predvsem zaščiti indi-vidulanih pravic pripadnikov manjšin, vseeno pa predstavlja pomemben korak na poti preseganja »nacionalnih držav«.
Bratina je kolegom senatorjem obrazložil vsestranski pomen evropske listine. Izpostavil je problem identitete, ki jo je primerjal z zdravjem. Ko ga imaš, mu ne pripisuješ velikega pomena, ko ti zdravje popušča, pa ga začenjaš vrednotiti in ceniti. Podobno velja tudi za jezikovne in narodne identitete, ki jih mora država zato primerno zaščititi in obvarovati.
Darko Bratina je v razpravi še dejal, da narodne in jezikovne manjšine predstavljajo enega glavnih temeljev, na katerih mora sloneti nova Evropa narodov in državljanov.
T^azprava o odklonilnem xvsklepu boroveljskega občinskega sveta glede ustanovitve dvojezične otroške skupine v tamkajšnjem občinskem vrtcu potrjuje bistven pomen dvo in večjezične vzgoje v najranejši mladosti. Koroška v tem vprašanju v primerjavi z Gradiščansko nazaduje. Na Gradiščanskem so se že zdavnaj odločili za zakonsko ureditev dvojezičnega otroškega varstva. Po mojem ni naključje, da je Gradiščanska po vseh kazalcih (gospodarskega) razvoja le prehitela Koroško, kajti za uspešen razvoj neke države, dežele ali regije je potrebno tudi optimistično vzdušje. V teh dneh sem na avstrijski televiziji slučajno slišal dopisnika ORF v Združenih državah Amerike R. Löwa, ki je na vprašanje, kaj se mu zdi bistveno za relativno ugoden gospodarski razvoj države oz. kaj ga je najbolj navdušilo v Ameriki, odgovoril takole: 1. Amerika se ne ukvarja z zgodovino, malo s
sedanjosto, živi pa v prihodnosti; in 2.
Amerika sicer pozna tudi rasizme ipd., a glavna iztočnica je le, da so vse tuje imigrantske vplive konstruktivno integrirali v ameriško družbo in jih izkoristili v njeno korist.
Ob boroveljeskem primeru se je k besedi javil tudi nekdo, ki je zagovarjal tezo, da naj se
svetu. Toda tak makiavelizem bi pomenil duhovno siromašenje, nive-lizacijo in s tem izginjanje različnosti kot bistvenega elementa človekove ustvarjalnosti.
Tako kot je Amerika morda preveč usmerjena v prihodnost, je Koroška preveč zagledana v preteklost. Zgodovinske obre-
Dr. Marjan Sturm
Za nas je modema dvojezična vzgoja nujna!
ljudje učijo nemščine in angleščine, ne pa slovenščine, ker to nič ne prinese. Ta logika je dokaj čudna, saj uvaja kategorizacijo po funkcionalnosti jezikov in kultur. Po tej logiki se niti ne bi bilo treba učiti nemščine in bi bilo najbolje, da se vsi učimo le angleščine ali kitajščine, kajti ta dva jezika sta najbolj razširjena v
menitve služijo za restriktivne rešitve, ki škodujejo prihodnosti dežele in s tem vsem so-deželanom.
Rešitev vprašanja dvo in večjezičnega otroškega varstva na Koroškem ni torej samo vprašanje slovenske narodne skupnosti, temveč predvsem odprtosti neke družbe, ki zna vse vplive integrirati v svojo korist.
Zunanji minister ima poln »kufer«
Bosna ne pride do miru. Iz Jajca naj bi v zadnjih dneh pregnali iz mesta do tisoč muslimanskih beguncev. En Musliman je pri tem izgubil življenje, več hiš je bilo uničenih. Odgovorne za ta dejanja naj bi bile po izjavah OZN v Sarajevu krajevne hrvaške oblasti.
Novi zakon o tujcih na Češkem otežuje predvsem revnejšim ljudem bivanje v državi. Kdor želi npr. vizo za eno leto, mora odslej formalne postopke urediti že doma. Dokazati mora, daje v tujini socialno zavarovan, daje že najel stanovan-ski prostor in da ima dovolj denarja. Poleg tega potrebuje policijsko spričevalo o vedenju in potrdilo, da nima nalezljivih bolezni. Po mnenju notranjega minstrstva zakon nikakor ni sovražen do tujcev. Češka naj bi se s tem samo prilagodila zakonom v EU.
Slovenija je spremenila zakon o tujcih. Novi zakon bo začel veljati 8. avgusta. Od tedaj naprej bodo morali vsi tujci, ki bodo zaprosili za dovoljenje za stalno bivanje, pred tem nepretrgano bivati v Sloveniji vsaj osem let. Doslej so zadoščala tri leta. Po novem zakonu se bodo reševale tudi prošnje, ki so bile vložene že pred njegovo uveljavitvijo.
Prekinitev sodelovanja z ambasadami Bosne in Hercegovine je posledica nezmožnosti bosansko-hercegovskega predsedstva, da bi se dogovorilo o enotnem državljanstvu in o ustrezni zasedbi diplomatskih mest v tujini. Slovenija sicer po izjavah mednarodne ukrepe podpira, zaradi bližine in beguncev pa za enkrat ne razmišlja o prekinitvi sodelovanja z bosansko-hercegovsko ambasado v Ljubljani
PIŠE ALEŠ KARDELJ
Zoran Thaler, kot najmlajši evropski zunanji minister je odstopil. V slovenski zunanji politiki že dlje časa nekaj škriplje. Je že tako, da se na nogomet, novinarstvo in zunanjo politiko spozna vsak, ki ima pet minut časa za to in trohico veselja. Tako mislijo vsi tisti, ki so ali smo v zadnjih mesecih kritizirali nastop in aktivnosti slovenske zunanje politike ob prizadevanjih za vstop v NATO oz. ob pristopu k pridružitvenemu sporazumu z Evropsko unijo. Zagotovo je res, da sedaj, ko imamo demokracijo, lahko govori domala vsak kar hoče. Še posebej to velja za poslance v državnem zboru ali vodilne politike posameznih strank. In še bolj res je, da je za vodilne funkcije potreben čvrst karakter in neomajna volja ter sposobnost sprejemanja tudi nizkih udarcev.
Že ob nastanku koalicije liberalne demokracije in ljudske stranke, dveh res tako nasprotujočih si strank, je bilo jasno, da bodo potrebni kompromisi in da bo na političnem polju prostor predvsem za najbolj zagrizene, hrabre in neizprosne ljudi. Kljub relativni mladosti in kratkemu političnemu stažu je bil minister Thaler v času vsesplošnega kritiziranja in iskanja napak v zunanji politiki s svojo pokončno držo in uglajenim nastopom dovolj prepričljiv, ko je moral popravljati napake svojega strankinega in vladnega šefa. Odstop, ki gaje ponudil predsedniku vlade, je bil pričakovan in očitno predstavlja le prvo resnejšo kadrovsko spremembo, ki je posledica neizprosnega trgovanja med koalicijskimi partnericami. Tako
opozicija kot druga koalicijska stran (Podobnikova ljudska stranka) bi najraje videli, da bi zaradi zapletov in blamaž v zunanji politiki zadnjih dveh let odstopil kar sam premier Janez Drnovšek. To, da je odstopil Zoran Thaler, v bistvu le kaže, da se v vrhu politike na Slovenskem karte na novo mešajo. Nekaj mesecev pred volitvami predsednika države in državnih svetnikov (drugega doma slovenskega parlamenta) in ob že nerazumljivih dodatkih h koalicijski pogodbi med vladnimi strankami, da ne govorimo o milo rečeno nerazumljivem popuščanju liberalne demokracije ob pripravi proračuna za letošnje leto, je več kot jasno, da se je začel plaz popuščanja pred mladimi in zgnanimi politiki nove slovenske dobe: dobe bratov Podobnik. Čeprav sta od vsega začetka bolj na desnici, pa v praksi in vsakodnevnih
Dovolj mu je bilo. Zoran Thaler ni zdržal pritiskov
političnih odločitvah kažeta dovolj smisla za atribute, ki so tipični za levičarsko politiko. To pa ni težko, saj je prav na področju sociale, skrbi za človeka in zdravo življenje v zadnjem času med politiki in strankami praznina.
Zoran Thaler ima tudi osebne razloge, da je ponudil odstop. Vendar pa je ob vsem spoštovanju vsem jasno, da pravzaprav dela uslugo predsedniku vlade, ki si na tak način podaljšuje svoj mandat, popušča pred zahtevami koalicijskih partnerjev in ki je že večkrat dokazal, da mu v politiki predvsem s kadrovskimi spremembami ni nič hudo pri srcu, ko rešuje samega sebe. Zagotovo pa menjava zunanjega ministra na osnovi kritik domačih politikov na račun vlade predstavlja diskontinuiteto v mednarodni uveljavitvi Slovenije.
Proračun končno vložen v parlament
Slovenska vladaje po dolgem usklajevanju med obema glavnima koalicijskima strankama v torek končno potrdila državni proračun in ga takoj nato vložila v razpravo v državni zbor. Realno je za 13 odstotkov višji kot prejšnje leto in znaša skupaj 737, 9 milijarde tolarjev. Vnaprej predvideva okrog 27 milijard tolarjev primanjkljaja, kar pomeni 0,9 odstotka bruto nacionalnega proizvoda. Poraba pa bo verjetno celo manjša, saj predvidevajo, da vladni resorji glede na to, da bo v državnem zboru potrjen šele v decembru, vseh planiranih sredstev ne bodo imeli časa porabiti.
Hrvaški predsednik Franjo Tudjman je v torek zaprisegel in tako začel svoj drugi petletni mandat predsednikovanja. V zaprisežni izjavi je obljubil biti dober predsednik vsem Hrvatom in tudi drugim državljanom Hrvaške, kar naj bi pomenilo tudi pregnanim in vračajočim se Srbom.
• Slovenski premier Janez Drnovšek in slovenski metropolit in ljubljanski nadškof Franc Rode sta pred nedavnim podpisala protokol o zamrznitvi vračanja zemljišč in gozdov cerkvi. Ta naj bi veljal do oktobra letos. Ob velikih protestih Združene liste socialdemokratov in Slovenske nacionalne stranke je Drnovšek izjavil, da ni še nič dorečeno, koliko in v kakšni obliki bo cerkvi vrnjeno zahtevano premoženje.
Irski klovni so obiskali hercegovski Mostar, da bi razveselili tamkajšnje otroke. Poklicni klovn Johnny K. iz Dublina se je sprehodil po mestu, mladi pa so bili nad obiskom tako navdušeni, da se jih je nekaj postavilo na hodulje in se odpravilo za njim.
Popravek
V 28. št. SV za 24. julij 1997 smo na strani 2 po tiskovni izjavi Zveze komunistov Slovenije povzeli, da se je mag. Vinko Ošlak udeležil njene mednarodne konference v Ljubljani. Gospod Ošlak nas je medtem obvestil, da na sami konferenci ni bil navzoč, da pa je dr. Lenardiču, predsedniku KPS, poslal svoje
»Teze o komunizmu«, v katerih je razvil svoje poglede na socialno problematiko. Gospod Ošlak opozarja tudi na to, da se v prispevku ni zavzemal za kakšen »humanejši komunizem«, temveč je tovarišem predlagal, naj opustijo totalitarno tradicijo in se oprimejo »krščanskega komunitariz-ma«.	Uredništvo
64. CELOVŠKI SEJEM
Poln novosti in zanimivosti
■■■RAD1CIONALNO največji I gospodarski sejem na Koroškem, »Celovški sejem«, ki bo trajal od 9. do 17. avgusta, bo nudil vsakomur nekaj.
Na skupni površini 100.000 kvadratnih metrov bo razstavljalo 635 podjetij male in srednje velikosti iz 18 evropskih držav. Ena tretjina razstavljal-cev prihaja iz Koroške, druga pa iz Avstrije in tretja iz inozemstva. Samo pet razstavljal-cev prihaja iz Slovenije!
105 razstavljalcev pa beleži zabaviščni park, ki bo odprt vsak dan od 18. ure dalje ob prostem vstopu.
Predsednik sejma Walter Dermuth je na novinarski konferenci izpostavil izreden po-
men tega sejma na področju široke potrošnje, ki še vedno beleži zanesljive poraste. Izdatki za konzum so se v Avstriji v zadnjih letih nenehno zviševali. Sejem je tudi vizitka koroškega gospodarstva in njegove kupne moči, zato je na Koroškem zelo priljubljen in je kraj družbenega srečanja in doživljanja.
Tudi letos so organizatorji poskrbeli za veliko število raznovrstnih prireditev: na novo so organizirali modne predstavitve v hali 3 ( štirikrat dnevno), show programe, oddaje v živo, karaoke za otroke, dan družine itd.
Poleg tega bodo na dnevu gradbeništva obširno informirali o vseh vprašanjih gradnje
(12. avgusta), v petek, 15. avgusta, pa bodo kmečki proizvajalci predstavili rejo pujskov, ovac in govedi ter marketinške možnosti in informirali o programih 5 cilj b.
Vstopnina za odrasle znaša 75 šil., družinska karta 150 šil. (za starše in dva otroka). Novo je karta za vstop po 16. uri in stane 35 šilingov. Ob Mini-mundusu na avtocesti bo spet na voljo brezplačen parkirni prostor. Od 8.30 do 19. ure pa je poskrbljen avtobusni prevoz do sejmišča.
Sejem bodo slavnostno odprli v soboto, 9. avgusta, ob 10. uri, obiščite ga pa lahko do 17. avgusta.
M.Š.
TRADICIONALNI
• MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
v Kranju od 8. do 17. avgusta 1997
Delovni čas sejma od 9. do 19. ure • Cena vstopnic: 50 ATS
■	kmetijska in gozdarska mehanizacija
■	orodje za vrtičkarje
■	hlevska oprema
■	vse za dom, gospodinjstvo in družino
■	prehrana
■	pestra gostinska ponudba -
■	večerni zabavni program s plesom (vstop prost!)
Dobrodošli na Gorenjskem sejmu v Kranju!
47. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
Vse za široko potrošnjo
ORENJSKI sejem s 500-letno tradicijo šteje med najstarejše sejemske prireditve ne le v Sloveniji, ampak tudi v širšem okolju. Za gorenjsko regijo je to zanesljivo izjemen dogodek, saj se 600 razstavljalcev na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin sreča z več kot 100.000 obiskovalci. Sejem je naravnan prodajno, informativno, zabavno in razvedrilno. Tu se srečujejo Slovenci iz vseh regij, veliko pa je tudi obiskovalcev iz sosednjih dežel Hrvaške, Furlanije-Julij-ske krajine in še posebej iz Koroške.
Za koroške obiskovalce je sejem še posebej zanimiv zaradi nakupa izvirne slovenske prehrane in pijače (npr. jabolčni kis, mesni izdelki, naravne mineralne vode, mlečni izdelki, še posebej bohinjski sir, raznovrstne pijače itd.).
Vedno več mladih iz Koroške obiskuje tudi vsakodnevne večerne zabavne programe, na katerih se vsak večer predstavi vrhunski glasbenik ali ansambel. Nastopajoči sodijo med najpopularnejše izvajalce zabavne in narodnozabavne glasbe. Sejemski razstavljala in gostinci nudijo bogato ponudbo z izbranimi jedmi z žara in ražnja, morske specialitete, domače jedi, žlahtna primorska vina in različne specialitete iz mednarodne kulinarike.
Veliko pozornosti pa bodo letos namenili praznovanju srebrnega jubileja oz.' 25-letnici sodelovanja in razstavljanja Koroške gospodarske zbornice (WIKA) in Inštituta za pospeševanje gospodarstva (WIFI). Cela vrsta koroških in avstrijskih firm se bo predstavila na Gorenjskem sejmu, ki bo odprt v petek, 8. avgusta, in bo trajal do 17. avgusta. M. Š.
50 let - narava - tok - Draukraft
Celovški sejem: Kviz na temo energija z bogatimi nagradami dnevno v paviljonu Draukraft.
50 let Draukraft - zgodba uspeha. V paviljonu Draukraft na celovškem sejmu je letos v središču seveda okrogla obletnica podjetja.
Deviza se glasi: sodelovati in zmagati. Po večkrat dnevno vas Elisabeth Vitouch vabi na potovanje v svet energije. Čakajo vas takojšnje nagrade in obilo glavnih nagrad kot npr. kolesa, poleti z balonom in počitniška bivanja. Vrhu tega lahko dobite najrazličnejše zanimive informacije o razgibani zgodovini podjetja Draukraft, ki je najzmogljivejša hči Verbunda.
Videofilm in razstava vas bosta seznanila z začetki, delom in uspehi Draukrafta. Čaka vas fascinantna multimedialna revija, polna presenečenj.
Veselimo se vašega obiska!
Draukraft. Podjetje Verbunda. Energija za naše življenje.
50 let Draukraft. Videofilm, kviz in razstava o začetkih, delu in uspehih podjetja. Vsak dan v paviljonu Draukraft na Celovškem sejmu.
" Draukraft
KNJIŽNI TRG
Jesenski program založbe Drava
»Videti svoje s tujimi očmi, najti v tujem svoje.« Založba Drava želi z novim jesenskim programom prispevati k evropski kulturi sožitja.
Dokumentiranje in spodbujanje literarnega ustvarjanja Slovencev v Avstriji, izvirne izdaje in literarni prevodi v slovenskem in nemškem jeziku, vprašanja sožitja različnih jezikov in kultur, kritični spopad z nacionalizmom in etnocentrizmom.
Kot druge majhne založbe si je tudi Drava našla nišo v knjižni produkciji in se s svojim programskim težiščem uveljavila na avstrijskem, nemškem in slovenskem knjižnem trgu. Seveda se mora tudi Drava ravnati po pravilih trga in gospodarskih načelih, vendar je njena posredovalna funkcija na kulturnem in družbenem področju vedno v ospredju. To nam pokaže tudi pregled knjižnega programa za prihodnjo jesen.
Znanstvene knjige
V seriji »Disertacije in razprave« je najti dve novosti. Sep-
Drava
»... in der Bewegung führend tätig«
sieiftM Puch« Odilo Globočnik -Kämpfer für den »Anschluß«, Vollstrecker des Holocaust
ternbra bo izšla obširna monografija o vojnem zločincu Odi-lu Globočniku, ki jo je napisal Siegfried Pucher. Rojeni Korošec Globočnik je bil v drugi svetovni vojni med drugim vodilna oseba pri uničenju Židov na Poljskem.
Pred več ko sto leti je Fran Miklošič kot prvi znanstveno raziskoval jezik Romov in Sin-tov. Avstrija jim je priznala status manjšine šele pred nekaj leti. Morda v zadnjem hipu, kajti obstoj njihovega jezika je danes ogrožen. Da bi se jezik lahko tudi poučeval v šolah, za to so doslej manjkale osnove. Prva kodifikacija gradiščanske variante jezika romanes, ki je nastala pod vodstvom graškega jezikoslovca Dieterja W. Hal-vvachsa in bo izšla novembra, je zato tem večjega pomena.
V	seriji »Slowenische Jahrbücher« pa bo letos kot plod mednarodnega sodelovanja pedagogov iz Avstrije, Irske in Italije izšel zbornik, ki je posvečen antirasistični pedagogiki in interkulturni vzgoji v Evropi v teoriji in praksi.
Edicija TRI
TRI, kot venec treh dežel v prostoru Alpe-Jadran ali TRI -kot tretje programsko in žanrsko težišče založbe Drava. Edition TRI je namreč posvečena esejistiki, knjigam, ki se gibljejo nekje na meji med znanostjo in literaturo.
V	tej seriji je že izšla študija celovškega germanista Klausa Amanna o recepciji dela Inge-borg Bachmann (glej SV št. 29). Oktobra pa bosta sledili knjigi Von der Bora verweht izpod peresa Maruše Krese in Ottomeyerjeva študija Kriegstrauma, Identität und Vorurteil
MARUŠA KRESE
Von der Bora verweht
Ljubljana, Beograd und Sarajevo Ein Feature
fr
SÜÜVT
z dvema besediloma o življenjski usodi žene in moža. Prva je preživela vojno in izgnanstvo v Bosni, drugi nacizem na Koroškem.
Leposlovje
Lirika je v programu zastopana z nemško-špansko pesniško zbirko Gesänge der Iphigenie -Cantos de Ifigenia nikaragvan-
Michele Najlis
Gesänge der Iphigenie
Cantos de Ifigenia
DÄfW
ske pisateljice Michele Najils in s pesmimi srbskega avtorja Dragoslava Dedoviča. Pod naslovom Von edlen Mördern und gedungenen Humanisten je zbral 44 pesmi in en esej, ki jih objavlja v nemškem in izumirajočem srbohrvaškem jeziku. Knjigo je izdala Grüne Bildungswerkstätte v ediciji Niemandsland.
Sploh je v literarnem programu veliko pozornosti posvečeno prevodom. Borut Trekman je poslovenil roman Allemann graškega pisatelja Alfreda Kol-leritscha, ki opisuje otroštvo in doraščanje v času nacionalsocializma. Na knjižnih policah bo roman najti novembra.
Ivan Cankar
Aus fremdem Leben
Erzählungen und Novellen
ixm ViWas
Še avgusta pa bo izšel četrti izbor iz proze Ivana Cankarja z naslovom Aus fremdem Leben v prevodu Erwina Köstlerja. Knjiga prinaša Cankarjeve živalske črtice Iz tujega življenja ter noveli Smrt in pogreb Jakoba Nesreče in Hlapec Jernej.
Spominska literatura
Slovenski delež v knjižnem programu Drave je tokrat bolj
Pipej Kolenik
Samorastnikovi
spomini
ZshiDa VDAVA
skromen. Edina izvirna slovenska knjiga so Samorastnikovi spomini Podjunčana Lipeja Kolenika, ki bodo izšli decembra. Kolenik pripoveduje o svojem življenju, ki so ga označili vojna, pregnanstvo in upor.
Svoje mladostne spomine na v dobesednem pomenu razgibano življenje pa je v knjigi »... und dann zogen wir weiter« zapisal jugoslovanski Rom in glasbenik Miša Nikolič, ki danes živi na Dunaju. Nikolič mimogrede predstavlja kulturo tega naroda onstran vsakršnih romantičnih predstav. (To in Dedovičevo knjigo bomo predstavili v eni izmed prihodnjih številk SV.)
Priročnik o manjšinah
Za vse tiste, ki želijo imeti pregled o organizacijah, dejavnostih in naslovih etničnih, socialnih in verskih manjšinah v Avstriji, bo jeseni Initiative Minderheiten na Dunaju izdala predelano in dopolnjeno izdajo priročnika Wege zu Minderheiten.
Andrej Leben
|k I OMEN est omen, bi lahko l« v tem primeru rekli, kajti zgodbe Radeka Knappa so resnično strnjene in kratke. Pripovedujejo o življenju in doživetjih ljudi v neki majhni vasi nedaleč od Varšave, kjer sta vlak, ki drvi tam mimo, in televizija edina vez z velikim svetom. Na vasi se je čas ustavil. In ker ga imajo vaščani na pretek, se lahko izčrpno posvetijo dogajanjem v soseščini. Tam najdejo dovolj snovi za svoje vznemirljive in neverjetne zgdobe o hudičih, čudakih in ljubeznih, ki sijih radi pripovedujejo. In kar si ne izmislijo ljudje sami, to si pač izmisli pripovedovalec, ki je po duhu prav iz njihove srede.
Avtor Radek Knapp, ki od leta 1976 živi na Dunaju, ve, o čem pripoveduje in tudi pozna nekdanje razmere v socialistični Poljški, saj se je rodil v Varšavi. S svojo prozno zbirko posreduje preprostost vaškega življenja in način medčloveškega občevanja v času prehoda iz
RADEK KNAPP: FRANJO
Lepo grozljive štorije
razpadajoče tradicionalne v moderno družbo. Jezikovno in v motivih se naslanja na tradicijo in na neukrotljivo fantazijo ljudskega pripovedništva.
Čeprav opisuje junake z vidno simpatijo, se za navidezno idilo vaškega življenja vendarle skrivajo neke temne sence. Od-
nosi med ljudmi, med moškimi in ženskami, med sosedi, med zakonci so na površju prikazani s smešne, komične, včasih tudi tragične strani, toda Knapp snuje svoje zgodbe tako, da je globljo resnico najti med vrsticami. Nevsiljivo in zelo subtilno razgalja notranje bolesti ljudi, ki sovražijo sebe in svet, ki so osamljeni in živijo kot samci ali v svojih družinah v neki grozi, iz katere ni videti izhoda.
Navidezno lahkotno napisane kratke pripovedi se izkažejo kot zapisi o neki skrivnostni tragičnosti življenja.
A. L.
RADEK KNAPP: Franjo. Iz nemščine prevedel Vinko Ošlak. Mohorjeva založba: Ce-lovec-Ljubljana-Dunaj 1997, 144 str.
ZALOZBA WIESER
Ob 60-letnici Florjana Lipuša
Jesenski program Založbe Wie-ser je posvečen predvsem ustvarjanju Florjana Lipuša, ki je letos slavil svoj šestdesti rojstni dan. Založba Wieser kar z več knjižnimi izdajami obhaja okrogli jubilej velikega slovenskega prozaista.
V založbi Wieser bo ob 60. letnici Florjana Lipuša jeseni izšlo več knjig v slovenščini in nemščini. Foto: Arhiv
Samostojno bosta izšli povesti Die Beseitigung meines Dorfes in Die Verweigerung der Wehmut v prevodu Fabjana Hafnerja. Ti dve knjigi bosta hkrati del nemškega izbora Li-pušove proze v štirih delih, ki bo vseboval še prevod klasika Zmote dijaka Tjaža in roman Verdächtiger Umgang mit dem Chaos. Izbor bo na razpolago novembra.
Poleg tega se pripravlja še druga bogato opremljena izdaja. Ze septembra bo izšla kaseta knjig z glavnimi deli Florjana Lipuša, ki jih je avtor sam redi-giral. Ta izdaja bo vsebovala naslove Zmote dijaka Tjaža, Odstranitev moje vasi, Jalov pelin, Prošnji dan, Srčne pege in Stesnitev ter izbor nadaljnje krajše proze, ki bo imela naslov Sršeni. Število kaset bo omejeno in na voljo tudi v posebno dragoceni ljubiteljski izdaji.
A. L.
m M ORGANIZACIJI Krščanske w kulturne zveze poteka v teh dneh že tradicionalni »Teden mladih umetnikov«. V nadvse idiličnem ambientu pod malim Obirjem, ki je kot nalašč za kreativno delo in oddih, so se spet zbrali otroci od 6. do 12. leta iz vse južne Koroške, da so pod vodstvom priznanih in priljubljenih mentorjev v raznih skupinah spoznali in se izpopolnjevali v umetniškem ustvarjanju.
Prijazna in simpatična otroška spremljevalka Andreja me je prisrčno sprejela in mi pripovedovala o zamisli in poteku tega srečanja na Rebrci. Med drugim je dejala, da zanimanje staršev iz leta v leto raste. Letos je bilo prijavljenih nad 120 otrok, v ceno 1.100 šil. pa je vključen polni penzion, mentorsko delo v skupinah in bogat spremljajoči program, ki ga oblikujejo pedagoško šolani vzgojiteljice in vzgojitelji (večer ob žaru, disko, lutkovni in cirkuški večer itd.).
Otroci so po 10 do 15 razdeljeni v mentorske skupine: Barbara Plečko iz Maribora se z njimi ukvarja s plesom, Barbara Möseneder (Ilse Möller)
Mladi pri kreativnem ustvarjanju	Fotosv
TEDEN MLADIH UMETNIKOV NA REBRCI
Varstvo narave v središču umetniškega ustvaijanja
poučuje risanje, Breda in Tine Varstvo okolja	mačega okolja in tako doživeli
Varl se ukvarjata z lutkar- Na letošnjem srečanju so si mladi proces kreativnega sodelovanja stvom, Nežika Novak dela z izbrali skupno temo »Varstvo in oblikovanja. Na zaključni pri-njimi z glino, Snežana Višnjič okolja«. Otroci naj bi prispevali reditvi v soboto, 9. avgusta, ob 9. jih uvaja v slikarstvo, Edi Oraže svoje poglede in razmišljanja o uri bodo na ogled vsa dela njiho-pa vodi petje.	bodočnosti našega planeta in do- vega ustvarjalnega tedna.
Otroci, ki prihajajo iz južne Koroške, so pretežno dvojezični, je pa tudi nekaj samo enojezičnih, ki imajo edinstveno priložnost, da se igraje naučijo tudi nekaj slovenščine. V prostem času se igrajo po skupinah ali posamezno kar na lepem dvorišču körnende, fantje pa se podijo za žogo na bližnjem športnem igrišču.
Monika (11 let) iz Štebna: »Letos sem prvič na komendi in se zelo dobro počutim. Tukaj se srečavam z drugimi otroci in prijatejicami. Drugo leto se bom spet udeležila«.
David P. (10 let) iz Šentjakoba: »Na Rebrci sem prvič in se imam kar dobro. Najbolj me zanima risanje in rad igram tudi nogomet.«
Tamara (11 let) iz Čirko-
vič: »Tega tedna mladih umetnikov se udeležujem že tretjič. Tukaj mi je zelo všeč, v prostem času se skupaj igramo in poveselimo. Veliko se naučim in drugo leto bom spet prišla.«
David V. (10 let) iz Šentjakoba: »Letos šem na Rebrci že drugič. Zanimajo me vse delovne skupine. Poznam že veliko otrok, dolgčas pa mi sploh ni.«
KULTURNI DIRENDAJ V BOROVLJAH
Od zrna do Divjega lovca S
POSOJILNICA-BANK
&
Divjega lovca bodo pri Cingelcu zaigrali spet prihodnjo nedeljo, 10. 8.
|k IO, STARI pregovor »Zrno lil na zrno pogača, kamen na kamen palača« sicer ni ravno v celoti obveljal, vendar so njegovo prvo polovico društveniki SPD »Borovlje« preteklo soboto, 2. avgusta 1997, posrečeno pokazali pri Cingelcu na Trati. S pomočjo filmske ekipe in domačinov so namreč na videofilm ujeli nastajanje kruha od setve do peke. Pri tem opravilu so dokumentirali stara kmečka opravila kot oranje z voli, žetev, mlačvo, mesenje krušnega testa in peko v stari krušni peči. Brezdvomno ima film precejšnjo dokumentacijsko vrednost. To so med drugim pokazali odmevi mlajših gledalcev, ki so tako rekoč prvič v živo videli, kako je svojčas, in to še ne tako daleč od tega, bilo težko in težavno delo, da je »ljubi kruhek« prišel na mizo. Filmskemu prikazuje sledilo družabno srečanje. Sonja in Romana sta pripravili prigrizek, Edi pa je nategoval lajne, da je bilo fletno dolgo v poletno noč.
V živo
Skoraj ne mine dan, da se to »deželnorazstavno« poletje« pri Cingelcu na Trati ne bi kaj dogajalo. Drevi, 7. avgusta, ob
18.30. uri bo slovenski oddelek celovškega radia iz Cingelčeve dvorane v živo prenašal priljubljeno oddajo »Rož-Podju-na-Zilja«. Vsebina prenosa je seveda še zavita v tančico uredniške in ustvarjalne tajnosti, zvedeli pa smo, da bo menda oddaja zelo zanimiva. Jasno pa je, da lahko oddaji sledite v živo tudi direktno pri Cingelcu. Kdor ima čas in voljo, je in bo zelo dobrodošel.
Divji lov
V nedeljo, 10. avgusta, ob 18. uri popoldne bo igralska skupina SPD »Borovlje« ponovila in zaigrala znanega »Divjega lovca«, ki gaje po originalu F. S. Finžgarja prikrojil Bogomir Veras. Borovljanci so si »Divjega lovca« za letošnjo igralsko sezono omislili prav zaradi vsebinske bližine z deželno razstavo, in kakor obisk potrjuje, so z izbiro pogodili prav. Doslej so ljubezensko zgodbo o divjem lovcu Janezu in njegovi ljubezni Majdi pri Cingelcu zaigrali že štirikrat, ambart pa so z velikim uspehom gostovali v Tržiču, kjer so na povabilo občine podprli gradnjo otroškega vrtca v Križah. Zadnja predstava na domačem odru bo v nedeljo, 14. septembra, ob 18. uri. Na obzorju pa se že kažejo nekatera gostovanja, med drugim v Lomu pri Tržiču.
Informacija za navrh
Sicer pa so meseca septembra pravi »cukrčki« na kulturnem sporedu SPD »Borovlje«.
V soboto, 6. septembra, bo ob 20. uri pri Cingelcu na Trati koncert klasične glasbe, soboto navrh, 13. septembra ob 16. popoldne bo istotam otroški popoldan z animatorjem Janijem Kovačičem. V nedeljo, 14. 9. ob 18. uri bo, kot že napovedano, ponovitev »Divjega lovca«, v soboto, 20. septembra pa bo pri Cingelcu nastopil znani slovenski glasbenik Vlado Kreslin. Komur je pri srcu dobra glasba,
TRETJIČ se je letos na fc»povabilo Slovenskega prosvetnega društva »Srce« v Dobr-li vasi odzval priljubljeni ansambel »Gašperji« iz Slovenije.
Predsednik domačega društva Štefan Kramer je v obeh deželnih jezikih pozdravil številne poslušalce, med njimi tudi veliko domačinov na tem gorenjskem večeru narodnozabavne glasbe. »Gašperji« so zaigrali znane melodije mentorja slo-
naj teh terminov ne zamudi.
V petek, 26. septembra ob 20. uri bo v boroveljski mestni cerkvi nastopil legendarni akademski zbor »M. Glinka« iz St. Peters-burga, svoječasnega Leningrada. To bo brezdvomno vrhunski pevski večer.
Dan zatem, v soboto, 27. septembra 1997, pa je za ljubitelje književnosti termin, ki si ga naj rdeče obkrožijo v koledarju: ob 19.30 bo namreč pri Cingelcu na Trati iz svojih del bral Peter Turrini.	■
venske narodnozabavne glasbe Slavka Avsenika kot so »Slovenija«, »Gorenjska polka« itd.
Obiskovalci in obiskovalke pa so prišli na svoj račun, se odlično zabavali ter nastopajoče iz Slovenije poplačali z burnim aplavzom.
P. S. Zal pa je bila povezava med posameznimi vižami samo v nemščini in je pri nekaterih obiskovalcih naletela na nerazumevanje.	M. Š.
Povabilo na folklorno noč
Folklorna skupina SPD »Trta« v petek, 15. avgusta, ob 20.30 že drugič prireja mednarodno folklorno srečanje. Folklorno noč, ki bo tudi tokrat na dvorišču pred župniščem v Žitari vasi, bodo oblikovale skupine iz Bosne, Slovenije in Koroške.
V pestrem sporedu bodo nastopajoči predstavili noše, plese in navade svoje domo-
vine in pokazeli raznolikost kultur v prostoru Alpe-Jadran.
* Namen prireditve pa je tudi sodelovanje in povezovanje folklornih skupin preko državnih meja.
Po nastopih plesnih skupin bo zabava z domačim ansamblom. Ob slabem vremenu bo prireditev v ljudski šoli v Zi-tari vasi.
Prisrčno vabljeni!
SPD »SRCE«
»Gašperji« v dobrolskem samostanu
PRIREDITVE
ČETRTEK, 7. 8.
ŠKOCIJAN, v ljudski šoli
20.00	Škocijanski kulturni teden. Nastop otroške folklorne skupine »Kinder-Volkstanzgruppe Turnersee« in Landjugend Vellachtal
VOVBRE, na gradu - K. L. A. S.
20.20 Premiera »Ljubi Avguštin«
PETEK, 8. 8.
VELIKOVEC, Bürgerlustpark - Südkärntner Kunsthandwerker
16.00	2. Velikovški ustvarjalni trg. Trg je še v soboto od 9.-24. ure in v nedeljo od 9.-14. ure;
CELOVEC, Pri Joklnu - v okviru seminarja za bosanske učitelje
20.00	Predavanje z diapozitivi -Sedanja situacija v porušeni domovini
SOBOTA, 9. 8.
LOČE, v farni dvorani - SPD Jepa-Baško jezero
20.30	Koncert. Spored obsega baročno glasbo iz Francije in Nemčije ter dve solistični pesmi Atona Nageleja;
NEDELJA, 10. 8.
VEČNA VAS, na Feratovem travniku - cerkveni zbor Večna vas Vaški praznik po sv. maši
RADIŠE, pred kulturnim domom - SPD Radiše
09.30	Farni praznik na Radišah. Ob 9.30 slovesna sv. maša; po sv. maši družabnost pred kulturnim domom;
ŽELEZNA KAPLA, - fara Železna Kapla
10.30	Žegnanje v Šentlenartu
ŽVABEK, Sveto mesto - KPD »Drava«
14.30	Srečanje vižarjev. Ob slabem vremenu prireditev odpade!
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
18.00	Gledališka predstava »Divji lovec«.
Nastopa: Gledališka skupina SPD Borovlje
PONEDELJEK, 11. 8.
TINJE, v domu - Katoliška dom prosveta
20.00	Odprtje razstave Haralda Meindla.
Razstava je odprta do 29. septembra 1997
ČETRTEK, 14. 8.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
19.00	Učenje - zabavno in uspešni. Referent: mag. Vinko Ošlak
PETEK, 15. 8.
RADIŠE, pred kulturnim domom - SPD Radiše
07.00	Društveni izlet. Ob prijavi je treba plačati šil. 250,-(otroci do 12. leta šil. 150,-); prijave sprejemajo: Tomaž Ogris (74 04 36), Nuži Wieser (74 03 09), Andrej Lampichler (74 01 56)
MARIJA NA OTOKU, v cerkvi - SPD Zvezda
10.00	Praznik marijinega vnebovzetja.
Romarska sveta maša v slovenskem jeziku
ŽITARA VAS, pred župniščem - SPD Trta
20.30	Folklorna noč
NEDELJA, 17. 8.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
Izobraževalno potovanje v Švico. Voditelj: dr. Johann Sturm
iz Linza; potovanje traja do soboto 23. avgusta
OBIRSKO, pri Jerebu - Alpski klub »Obir«
14.00	14. Tekma koscev. V primeru slabega vremena bo tekma 24. avgusta ob istem času
ŠENTJAKOB V ROŽU, v kulturnem domu - občina Šentjakob v Rožu
20.00	Koncertni večer: od opere, operete do musida
SOBOTA, 23. 8.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
Body Balance - Intuitivna kreativna telesna zavest.
Referent: mag. dr. med. Christian Kobau, Celovec; traja do nedelje, 24. avgusta
Odkritje spominske plošče v Frauenaurachu
^^OKVIRU letošnje 55-letnice pregnanstva bo Zveza slovenskih izseljencev na večkrat izražene želje in predloge svojih članov odkrila ploščo v spomin na vse rojake, ki so umrli v taboriščih in so pokopani v raznih krajih v Nemčiji. Ploščo bomo namestili na pokopališču v Frauenaurach, kjer je ohranjenih več grobov v času pregnanstva umrlih sotrpinov.
Odkritje plošče bo v soboto,
20. septembra 1997 ob 15. uri na starem pokopališču v Frauenaurachu. Po odkritju Na pokopališču Frauenaurach počiva bo maša za umrle izseljence, tudi Alojzija Grafenauer, žena znanega ki jo bo sooblikoval dekan voditelja koroških Slovencev Franca Peter Sticker.	Grafenauerja.
Ob tej priložnosti bomo za 20. in 21. september organizirali skupinski dvodnevni izlet po ugodni ceni 1.300 šilingov po osebi.
Z udeležbo pri odkritju spominske plošče se hočemo dostojno pokloniti spominu naših v pregnanstvu umrlih sotrpinov. Zato vabimo bivše izseljence ter njihove znance in prijatelje, da se nam pridružijo.
Prijavite se najkasneje do konca avgusta na naslov: Zveza slovenskih izseljencev, Tarviser Straße 16, 9020 Klagenfurt/Celovec, ali po telefonu Milki Kokot, tel.: 0463/514300-40.
Zveza slovenskih izseljencev
Wir suchen im Bereich Bleiburg für den Außendienst zum sofortigen Eintritt
Maturanten - oder Verkäufer mit Praxis
(Slowenischkenntnisse wären vorteilhaft)
Wir sorgen für eine solide Ausbildung und bieten Ihnen die sozialen Sicherheiten eines renommierten Versicherungsuntemehmens.
Wenn Sie an einer verantwortungsvollen, kommunikativen Außendiensttätigkeit Interesse haben, dann richten Sie Ihre Bewerbung bitte an:
Erste Allgemeine Generali
Landesdirektion Kärnten - Osttirol 9020 Klagenfurt, Burggasse 9 Verkauf - Telefon (0463) 58 29-402
PRAZNUJEJO
Maja in Rici Kompein z Blata pri Galiciji - deseto obletnico poroke; Lidija Gregorič iz Male vasi - rojstni dan; Marija Dovjak-Hribernica in Marta Velik iz Sel - osebna praznika; Roswita Kolter iz Šmihela - 40. rojstni dan; Ančka Fugger iz Podrožce -rojstni dan; Hubert Wieser z Bajtiš - 60. rojstni dan; Mira in Milan Blažej iz Podkanje vasi pri Galiciji - 15-letnico skupnega življenja; Ljudmila Sienčnik iz Dobrle vasi, Marija Lipnik iz Lovanl^, Vladimir Rutar iz Žitare vasi, Barbara Knez iz Mlinč, Ljudmila Luschnig s Polane in Janez Kuchling iz Štriholč
-	osebne praznike; Marta Tomitz iz Repelj - god; Hildegard Mohor iz Srej pri Škocijanu - 50. rojstni dan; Toni Stern in Vesna Wakou-nig sta si obljubila večno zvestobo; Hajnžek Miki iz Peč-nice in Mihi Antonič iz Reke
-	osebna praznika; Ančka Sadovnik iz Pod Pece - god in rojstni dan; Lovrenc Mlinar z Blata, Herma Trampuš iz Doba, Stefan Hudobnik iz Nonče vasi, Helena Kropivnik iz Rinkol in Avgust Eberwein iz Repelj - osebne praznike; Ana Osojnik iz Železne Kaple - rojstni dan; Marija Pörtsch iz Železne Kaple - rojstni dan; Prof. Štefanu Pinterju ob 50-letni-ci vse najboljše
Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora
vabi na
obisk partizanske
bolnišnice
»Franja«
v soboto, 6. septembra 1997
Program:
■	Kobarid - ogled muzeja o soški fronti iz prve svetovne vojne - kosilo
■	Cerkno - Ogled partizanske bolnišnice »Franja«
■	Cena-450 šil.
Prijave sprejema Zveza koroških partizanov: tel.: 0 46 3/51 43 00-13 (Vida Obid) in 0 46 3/51 43 00-40 (Milka Kokot)
Vsem, ki so že nestrpni in polni pričakovanj ter tudi preostalemu našemu bralstvu in prijateljem sporočamo, da bo letošnji 12. Vestnikov izlet 10., 11. in 12 oktobra. Tokrat gremo v Novigrad, kjer nas bodo gostili v hotelu Maestral. • prevoz skoraj od praga do praga • udobna nastanitev • vožnja z ladjo • vino, morje in sonce • prijetna družabnost • vrhunska organiziranost • vse to za naše bralce in prijatelje.
Za vaše prijave je tel.: 0463/514300-40 (Milka Kokot) že odprt!
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 7. 8.
18.10 Rož-Podjuna-Zilja (v živo od Cingelca na Trati)
PETEK, 8 8.
18.10 Kulturna obzorja
SOBOTA, 9. 8.
18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca
NEDEUA, 10. 8.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (žpk. Simon Wutte)
18.00 »Za vesel konec tedna«
PONEDELJEK, 11. 8.
18.10 Kratek stik
TOREK, 12. 8.
18.10 Otroška oddaja
SREDA, 13. 8.
18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna glasbena oddaja
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 10. 8.
13.30 ORF 2
PONEDEUEK, 11.8.
2.05 ORF 2 (Ponovitev)
15.55 TV SL01 (Ponovitev)
I »Podeželje na sejmu« -eden od mnogih poudarkov za zagotovitev svežega vetra na »Celovškem sejmu '97«
I Ljubljanska grafična šola I Maslovnik in štruklji: domača hrana daje moč za naporno delo I »Gorenjski večer« z »Gašperji«, nasledniki Ansambla bratov Avsenik na dvorišču samostana v Dobrli vasi
I Zvenijo naj bogu v čast in ljudem v veselje - nove orgle v farni cerkvi v Kazazah
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE...............Jože Rovšek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo
Mirko Štukelj (-32)...............šport, oglasi
Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba
Poslovodstvo..............Mirko Messner (-50)
Tajništvo..................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba.....-......Milka Kokot (-40)
Prireditve.............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50 5 66
-------------------VSI—--------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
SPET NA JADRANU
Prijetno letovanje v Poreču
AKOR že vrsto let je Zve-IV. za slovenskih žena tudi letos organizirala letovanje otrok na morju. Tokrat spet v Poreču, v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Maribor. Iz Koroške se je letovanja udeležilo 30 otrok in mladostnikov. Na morje smo se s spremljevalci, Nejcem in Tomažem Jagrom, Svenom Schiemannom in Natašo Iskra, in v spremstvu predsednice ZSŽ Milke Koko-tove odpeljali 16 julija. Vožnja se je nekoliko zavlekla, ker je bil gost promet. Letoviščarji pa so komaj čakali prihod v Poreč. Po petih urah smo vendar prispeli do našega domovanja. Spet so nas namestili v počitniško hišico »Kekec«. V tem rekrea-cijsko-počitniškem centru pa je bilo poleg nas še kakih 300 mariborskih otrok.
Prvi večer so bili naši otroci še polni energije in novih vtisov, zato niso in niso hoteli in mogli zaspati. Po dolgotrajnem umirjanju in nagovarjanju nam jih je končno uspelo umiriti. Drugo jutro pa smo vsi že težko čakali, da gremo končno v vodo. Po celodnevnem kopanju smo imeli ob večerih možnost sodelovanja pri raznih družabnih igrah.
Za soboto je bil napovedan izlet z ladjo na Crveni (rdeči) otok, a so ga zaradi slabega vremena dan poprej odpovedali. Vreme v soboto pa je bilo spet čudovito in tako smo se odpravili na ta izlet. V po-reškem pristanišču so nas čakale tri ladje. Naša je bila največ-ja. Kmalu po izplutju iz Poreča smo bili postreženi s sardelicami in paradižnikovo solato. Crveni otok leži v bližini Rovinja. Tam smo se izkrcali in si v pol-
drugi uri dolgem premoru ogledali to lepo mesto. Po krajši, dvajsetminutni vožnji smo pristali na Crvenem otoku. Tam smo se kopali na lepi peščeni plaži. Ob petih popoldne smo spet pripluli v Poreč. Ko smo peš prispeli v mariborsko naselje, smo bili vsi zelo utrujeni in se kar kmalu odpravili spat.
Mladina je imela v desetih dneh letovanja tudi trikrat na voljo uporabo diskoteke, poleg tega pa sta bila organizirana še dva izleta v bližnji Poreč.
V četrtek pred odhodom je bilo na programu nočno kopanje, zato smo imeli večerjo kar na plaži in ne kot običajno v jedilnici. Zadnji dan smo morali do devetih dopoldne izprazniti sobe, kajti na poti je bila že nova izme-
NEKEM intervjuju z nemškim magazinom »Spiegel« je znani avstrijski avtor Peter Turrini odgovoril na vprašanje, zakaj da piše, da je po svoji biti plah in boječ človek, ki le težko stopi v kontakt z drugimi, predvsem z ženskami, pisanje pa mu je pomagalo, da je prišel tako rekoč »med stegna žensk«.
Nič čuda, da je ta, povsem odkrit odgovor zbudil ogorčenje feministk, ki so šle celo tako daleč, da mu je neka avtorica javno v odprtem pismu v dnevniku »der Standard« odgovorila in ga na povsem ciničen način pomilovala za njegove (seksualne) probleme.
Na eni strani velik del svetovne literature kaže, da je ravno »eros« njen motor, da velikega dela lirike ne bi bilo,
IZ ZENSKEGA VIDIKA
Piše dr. Štefka Vavti
če ne bi bilo nesrečno zaljubljenih in neuslišanih ljubezenskih odnosov. Na drugi strani pa vse kaže, da je prepovedano, če te svoje »nižje« motive v javnosti priznamo.
K temu je treba še dodati, da je tudi avtorica Erica Jong
Nočemo
slišati
resnice!
v neki knjigi priznala, da piše zato, da bi napravila vtis pri drugem spolu.
Reakcije na takšne - po mojem mnenju zelo odkrite -odgovore pa mi dajo misliti:
kažejo namreč, da resnica ni zazeljena in da moramo govoriti in pisatipač o tem, kako naj bi bilo, ne pa o tem, kako dejansko je in kako doživljamo.
Ta dvojna morala, ki se rada pojavlja tudi v tako imenovanih naprednih krogih, me moti zato, ker veliko število teh »moralnih apostolov« na skritem živi to, kar pri drugih in v javnosti kritizira.
Mislim, da je enostavna rešitev problema, če rečemo, da tega, kar ne bi smelo biti, enostavno ni. Vendar resnica ni. Kam naj torej gredo s svojo resnico tisti, ki smo jim okrog ust obesili nagobčnik?
Moj nasvet: posvetijo naj se literarnemu ustvarjanju, kajti tam imajo avtorji še pravice, tudi tisto, da na glas povejo vse nezaželjene resnice. ■
Nekateri se na tem gasilskem posnetku držijo tudi kislo, toda to še ne pomeni, da jim v Poreču ni bilo lepo.	fown.i
na otrok. Avtobus iz Koroške bi moral prispeti po nas v Poreč ob enih popoldne, zaradi gneče na slovenski avtocesti pa je prispel s triurno zamudo. Kljub tem težavam smo srečno prispeli v Ce-
lovec in ob desetih zvečer smo se s težkim srcem razšli.
Mnogi od naših počitnikarjev se že veselijo ponovnega letovanja prihodnje leto v Poreču.	Nejc Jager
O pohodu na Obir
»Glej vrh Obirja sam stojim, kaj sreče tukaj doživim ...« je nekoč zapisal pesnik Valentin Polanšek Na vsakoletnem pohodu v spomin Valentinu Po-lanšku in Hermanu Veliku se je preteklo nedeljo zbralo skoraj 100 ljudi. Večinoma so prišli Obirčani in Selani, drugi pa z Radiš, iz Celovca, Železne Kaple, Žitare vasi, Loč, Dobrle vasi, Sentprimoža, z Dunaja in še odkod ... Med pisano druščino znancev so bili tudi člani Polanškove in Veli-kove družine, pa tudi selski župan E. Wassner in kapelski podžupan E. Ojster, pesniški kolega A. Kokot in pevci iz Zabreznice, ki se vsako leto udeležijo tega pohoda. Za mnoge je to sploh edini, zato pa obvezen »planinski termin« v letu. Potem, ko so eni hitreje,
drugi počasneje prisopihali na vrh Ojsterca (večina od kapelske koče, nekateri s Sajde in celo iz Borovnice), se okrepčali z malico in ponudili »domačega« tudi ostalim »potrebnim«, so vzdignili pesem Zab-rezničani. Vse navzoče je pozdravil predsednik dr. Brum-nik, ki seje posebej veselil velike udeležbe, a tudi nadvse prijetnega vremena (saj je lani pohod odpadel zaradi dežja). Povabil je na piknik, ki ga Obirčani pripravijo nazaj grede pri Marofu. Dan je bil menda zelo ugoden tudi za jadralce, katere smo občudovali v zraku, za številne krave na pašnikih pa smo se menili le toliko kot one za nas. Popoldan pri Marofu je hitro mineval ob zvokih Bretanove harmonike in prijetnem kramljanju. M. T.
PET je napočil čas dopu-stov in izletov, ko se planinci podajamo v planine uživat njihove čare in posebnosti. Slovensko planinsko društvo vam bo tudi tokrat pomagalo pri izbiri takšnih planinskih izletov, ki jih zmore vsakdo. Naš namen je spoznavati lepote in posebnosti bližnjih in daljnjih gorstev. Pred nedavnim so se planinci našega društva in SPD »Jepa-Baško jezero« iz Loč povzpeli na Laserzwand v Li-enških Dolomitih na vzhodnem Tirolskem in »povohali« v to privlačno gorsko skupino. Tokrat pa se bomo podali prav tako na Vzhodno Tirolsko in obiskali znamenite Umbalske slapove v Visokih Turah, ki jih tvori reka Isel. Pot do njih je sicer dolga, zato pa je vzpon k njim in še naprej do planinske postojanke Klara Hütte (2.035 m) en sam užitek.
Pot nas bo preko Lienza vodila stalno ob reki Isel po dolini Iseltal do Matraia in Osttirol (do priključitve Avstrije k Nemčiji še Windisch Matrai: tako so namreč nekdaj slovenski Matrai razločevali od nemškega severnotirolskega Ma-
V PLANINE
Umbalsld slapovi v Visokih Turah
traia am Brenner). Tu zapustimo glavno cesto in zavijemo na levo proti zahodu v slikovito gorsko dolino Virgental, kjer po približno 20 kilometrih vožnje parkiramo na velikem parkirnem prostoru v vasici Streden/Sreden na 1.400 metrov višine. Od tu naprej nadaljujemo slabe pol ure peš po cesti (prepovedana vožnja z avtomobili) do planine Is-litzer Alm (naši predniki so reki Isel zaradi njene majhnosti dali ime Izelca) na koncu doline, ki jo napaja kar več mogočnih slapov. Največji med njimi je vsekakor ta, ki pri-buči iz ozke strme Umbalske debri. Naša pot v njo vodi tik ob divje peneči se in šumeči Izelci, ki v obliki slapu pada z 200 metrov višine. Ta redki naravni pojav so turistično izkoristili na ta način, da so ob poti nad razburkano vodo uredili razgledne »balkone« s
Detajl iz prečudovitega sveta Umbalskih slapov
katerih je nepopisno lep pogled na Izelco, ki se v mavričnih barvah zrcali v peneči se vodi, ter na mogočno belo goro v ozadju. Tej poti so dali ime Wasserschaupfad Umbaifälle. Vsako leto privabi nešteto ljudi, da si
ogledajo to čudo narave. Ko strmina poneha, je ta nenavadni pojav in vrvež ljudi za nami. Dolina se razširi in že smo sredi pašnikov. Pot skozi ta predel ima lepo slovensko ime Lessen Steig, kar verjetno spominja na nekdanje lese, da živina ni utekla v škodo ali v dolino. Ko pa se dolina spet zoži, moramo preko mostu navkreber na nasprotni severni breg Izel-ce, nato pa lagodno še slabo urico do našega cilja Klara Hütte, nad katero se boči v led vkovana 3.495 metrov visoka Bela gora, Welitz Spitze, novejše ime Rötspitze (v Alpenvereinovi karti 1:25.000 je dodano v oklepaju tudi ime Welitz Spitze). Naj še omenim, da se nedaleč na poti h koči preko Izelce (brv) odcepi stranska pot v deber (ozka dolina) Dabertal, ki povezuje Um-balsko z znamenito tirolsko dolino Defreggen.
Ko smo bili v začetku junija na tej turi, je bilo še toliko sne-
ga, da so plazovi na več mestih zasuli Izelco, ki se je morala na več mestih pod snegom prebijati v dolino. Domačini so nam povedali, da že dolgo ne pomnijo, da bi bilo v tem času še toliko snega in daje Umbalska dolina še posebno izpostavljena snežnim plazovom. Kočo Klara Hütte, ki jo upravlja nemško planinsko društvo iz Essna, so ravnokar odpirali. Do nje so tokrat morali vse znositi na ramenih, ker je bila pot zasuta s snežnim plazom. Za to zanimivo lahko turo smo potrebovali pičle tri ure hoje.
Na Vzhodnem Tirolskem najdemo veliko krajevnih, gorskih in ledenskih imen, ki spominjajo na nekdanjo naselitev naših davnih prednikov. Ta imena so tako zanimiva, da se jim moramo bolj posvetiti in večkrat obiskati to lepo deželo in njene prijazne ljudi, ki ne skrivajo dejstva, da so njihovi kraji nekoč bili naseljeni s Slovenci. Prav bi bilo, da bi se planinci bolj poglobili v pome-noslovje imen, ki nam razkrivajo mnoge skrivnosti, da ne bomo slepi hodili po planinah.
»Paco« zmagal v Windhaagu
Svojo trenutno izvrstno telesno pripravljenost je pokazal Peter Wrolich preteklo nedeljo tudi na tekmovanju za avstrijski pokal v Windhaagu. Samo tri dni po tretjem mestu na kriteriju v Celovcu je zmagal na 200 km dolgem tekmovanju v času 5 ur in 31 minut. Windhaag je klasično tekmovanje za kolesarje in najtežja proga v Avstriji, 8 krogov po 25 km in največ gledalcev ob progi in najvišja nagrada za zmagovalca.
Že pri mladincih in juniorjih je vsako leto skušal zmagati na tej progi, vendar brez uspeha. Letos pa je bil od vsega začetka mož tekmovanja. Dva kroga pred koncem tekmovanja je na klancu pobegnil sotekmecem. Sledila sta mu samo člana lastne ekipe Müller in Mühlbacher, ki sta zasedla mesti na stopničkih.
S to zmago ima Paco izvrstne možnosti, da se kvalificira za ekipo, ki bo zastopala Avstrijo na svetovnem prvenstvu. ■ Znane kolesarske zvezde kot Erik Zabel, Andrea Tafi, Daniele Nardello (zmagovalec kolesarske dirke po Avstriji), Oscar Camenzind, Frank Vanden-broucke in Avstrijec Peter Lut-tenberger, so bili na tradicionalnem 4. kolesarskem kriteriju
— L

r■ o.
' "'of„
k
__	tf tut/i-rs
ffl •* *• atlsbop
Bianctii
Peter Wrolich (levo) v krogu najboljših
KOLESARJENJE
Koroški as Peter »Paco« Wrolich -zmaga v Windhaagu, tretji v Celovcu!
okrog celovškega zmaja brez možnosti. Zasluženo je zmagal češki kolesar in amater Fran-tišek Trkal (CK Brno) 36 točk, drugi je postal Arno Kaspret (RC Desserta) 30 točk in tretji, kar je izredno razveseljivo tudi za slovenski šport, Peter »Paco« Wrolich, (Tel Mineralwolle) 22 točk.
Zanimivo in napeto tekmo so ob robu ceste z velikim navdušenjem spremljali tisoči gle-
dalci, vreme pa je bilo kot naročeno - toplo in suho.
Medtem ko so amaterska moštva od vsega začetka močno pritiskala na pedala in osvojila pomembne točke, se profesionalci iz teama Mapei in nemške Telekom na izredno hitri dirki (poprečna hitrost je znašala 46,18 km/h) sploh niso znašli. Da je večina teh kolesarjev ravno pred tem prevozila najtežjo cestno dirko na svetu »Tour de
France«, jim je bilo videti z obrazov. So pa kljub temu na to kolesarsko gala prireditev pritegnili veliko gledalcev.
»Paco« Wrolich iz teama Tel Mineralwolle je od začetka vozil zelo previdno, vendar se je od točkovanja do točkovanja stopnjeval. V drugi polovici 60 krogov obsegajočega kriterija je močno forsiral in se povzpel na tretje mesto, katerega je kljub ofenzivni vožnji profesionalca
Andree Tafija (I) ubranil s tremi točkami prednosti.
Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je bilo med gledalci videti mnogo slovenskih navijačev. Najbolj vesel in srečen pa je bil seveda Peter, ki je na tej kolesarski dirki po Celovcu že drugič prekosil slavne kole-sarje-profesionalce. Nadvse srečni »Paco«: »Tekmovanje je bilo zelo hitro, na začetku tekme sem napravil nekaj taktičnih napak in se preveč koncentriral na Zabla. V drugi polovici sem močno atakiral in moje moštvo me je močno podpiralo.«
M.Š.
Navdušeni gledalec Ivan Lukan od SŠZ s prijaznim »zlodejem in fanom« Didijem Senftom	Fotosv
Beachvolley -Austrian-Open
IZREDNO uspešna je bila promocija Koroške kot turistične dežele na mednarodnem srečanju najboljših odbojkarjev v pesku pretekli konec tedna ob Vrbskem jezeru. Napete tekme so si ogledali tisoči navdušeni gledalci in gledalke od blizu in daleč.
Zmagala sta odlična igralca Ze Marco in Emanuel iz Brazilije. Organizatorji te velepri-reditve, ki je stala nad 10 milijonov šilingov, si pričakujejo nove impulze na področju turističnega gospodarstva.

Zmagovalca Ze Marco in Emanuel iz Brazilije (v temnih hlačah) Foto sv
NOGOMET
Avstrijski pokal
Pliberk -
Austria/VSV 4:0 (2:0)
Za veliko presenečenje je tik pred pričetkom nove sezone poskrbelo moštvo iz Pliberka, ki je v pokalni tekmi visoko premagala favorita iz Celovca. Domačini so od začetka prevzeli iniciativo in v prvem polčasu povedli z 2:0 (Plesch-gatternig, 15., in Lisic, 24.). Po izključitvi Schoppitscha (Austria/VSV) so Pliberčani močno pritisnili in dosegli še dva gola (Lisic, 84., in Slamanig, 90.).
V prihodnjem krogu pokalnega tekmovanja bo moral Pliberk nastopiti na tujem proti Kindbergu na Štajerskem. Zeltweg (Štajerska) pa bo gostil SAK iz Celovca.	M. Š.
KOROŠKI RAZREDI
Po kratkem poletnem odmoru v koroškem športnem dogajanju spet prevladuje nogomet. SAK II tekmuje v skupini 2. razred D. Selani so morali en razred niže in igrajo v 2. razredu C, uspešna Globasnica pa se je povzpela en razred više in tekmuje v 1. razredu D.
Podliga zahod:
Bilčovs - Weissenstein 3:1 (2:1)
1.	Razred D:
Globasnica - Frantschach 6:1 (3:1) Železna Kapla - Vovbre	0:2
Šmihel - Ruda	2:0
St. Leonhard - Žitara vas	2:0
2.	Razred C:
Sele - Dholica	1:2 (1:1)
Ledince - Šentjakob v R. 0:1 (0:1)
2. Razred D:
SAK II-Krka	2:2 (1:1)
2. Razred E:
Šmarjeta - Rikarja vas	0:3
Galicija - Važenberk	1:1
Djekše - Reichenfels 2:4 (2:1) Tinje - Pliberk II	4:1
Prvenstvena tekma
SAK-
Rapid Lienz
v nedeljo 10. avgusta ob 18. uri
v Trnji vasi (Annabichl)
ŠAH - DRŽAVNO PRVENSTVO
D. Lukan - ena zmaga in trije remiji!
Šahistka Slovenske športne zveze (SŠZ) Dunja Lukan je na ženskem državnem prvenstvu v Gallspachu na Zgornjem Avstrijskem v prvih sedmih krogih osvojila 2, 5 točke.
Zmagala je proti Elisabeth Kirchmayr, remizirala pa je trikrat: proti Dunajčanki Hanlovi, Sonji Hohendanner iz Nižje Avstrije ter proti drugi najmočnejši igralki turnirja Borekovi iz Zgornje Avstrije, ki ima skoraj 2100 Elo-točk. Izgubila pa je proti igralkama iz Koroške, Sonji Sommer in Margit Hennings, ter proti Schwaningerjevi iz Salzburga. Po sedmih kolih presenetljivo vodi s šestimi točkami Sonja Sommer iz Gospe Svete pol točke pred veliko fa-
voritinjo Heleno Miro iz Pre-darlske in Dunajčanko Marijo Horvath. Margit Hennings iz Šentvida ob Glini je s 3,5 točke v sredini lestvice. Dunja Lukan, igralka SŠZ, pa je s 2,5 točke med 12 tekmovalkami na 8. mestu. Na sporedu je enajst kol.
Kot smo že poročali, se je 20-letna študentka medicine iz Vetrinja letos že drugič uvrstila v finale najboljših avstrijskih šahistk. Lani je osvojila deljeno 8./9. mesto.
Cilj Dunje Lukan je osvojiti šesto mesto, kar bi pomenilo kvalifikacijo za prihodnje državno prvenstvo ter sprejem v kader avstrijske reprezentance za prihodnjo šahovsko olimpijado.
l.L.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 83	Silvo Kovač
Yong-Szabados/1952
V poziciji na šahovnici delujejo bele figure nekoliko nepovezano in črni že s Sf5 (Td4:) grozi nevarno ogroziti belega kralja. Toda beli, ki je na potezi, najde rešilno bilko v skritih manevrih svoje naj-
abcdefgh
bolj aktivne figure - lovcu na diagonali al - h8. Te možnosti analizirajte in pot do zmage belega bo kar duhovita!
Rešitev šahovskega oreha štev. 82
Za dosego cilja - matiranje črnega kralja, beli elegantno žrtvuje damo! L Dh6+!! Po izsiljenem 1... gh6 sledi: 2.Tf6:+ Kg7. Tudi na umik kralja 2... Kh5 sledi 3. Th6: mat!
Sedaj pa sledi usklajeno delovanje bele trdnjave in lovca: 3.Lh6:+ Kg8 4.Tf8 mat. Lepa kombinacija se je končala z matom!