SLOVENSKA BESEDA Uradniltvoi Dalmatinova 8 • Uprovei iatanbucgova 7/U - Naročnina: Lntoo 40 Din, pollatno 20 Din, tatrtlafno K) Din • Čekovni račon it. 17,152 Iskala vsak patak. mmm ŠTEVILKA 38 V LJUBLJANI, 15. OKTOBRA 1937 Posamezno i r\i kJ štev i i ko I Ul N Besedilo sporazuma Vsebina sporazuma pobija vse intrige nasprotnikov in ustvarja boljšo bodočnost narodu in državi Hrvatska sol jarka stranka 111 Samostojna demokratska stranka, združeni v Kinečko-deinokratski koaliciji, ter Narodno radikalna stranka, Demokratska stranka in Savez zem 1 joradn i kov so utrdili naslednji sporazum: 1. Stoječ na principu demokracije, smatramo narodno suverenost za jedro vsake državne organizacije in narod za izvor vsake javne oblasti. II. Ustava z dne 28. junija 1921 je bila sprejeta brez Hrvatov, ustava z dne 5. septembra 1931 nima moralne obveznosti, ker je v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi načeli in je bila sprejeta ne samo brez Hrvatov in proti Hrvatom, marveč tudi brez Srbov in proti Srbom. Vlada, ki temelji na enostransko uveljavljeni ustavi in ki sie opira le na navidezni parlament, nima nikake avtoritete niti med Hrvati in ne med Srbi. III. Soglasni smo, da je neobhodno potrebno, da se uvede nov ustavni red, ki bo zasnovan na načelih narodne vladavine in se bo ustvaril kot skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev. IV. Naše stranke se zavedajo, da zastopajo tudi hrvatski in srbski narod ter stoje na stališču, da je napočil zadnji čas, da enkrat za vselej prenehajo vsi nedemokratični sistemi in režimi ter Še omogoči Srbom, Hrvatom in Slovencem sporazumna organizacija državne zajednice na enako zadovoljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V. Edina pravilna pot do tega cilja je, da na državno upravo pride narodna vlada, Sestavljena iz predstavnikov vseh političnih strank, ki imajo dejansko oporo v narodu. Takšna vlada bi morala skupno s krono na dan prevzema uprave: t. Proglasiti začasni osnovni zakon Jugoslavije, s katerim se obenem ukinja ustava z dne 3. septembra 1931. Ta osnovni zakon bi vseboval glavna načela države in bi veljal do uveljavljenja nove ustave. V osnovni zakon bodo vnesene naslednje odredbe: da je Jugoslavija nasledstvena ustavna in parlamentarna monarhija; da v Jugoslaviji vlada kralj Peter II. iz dinastije Karadjordjevičev; da do njegove polnoletnosti kraljevsko oblast izvršuje namestništvo; da so državljanske in politične svoboščine zaščitene in da je zajamčen parlamentarni sistem Vladavine ter slednjič, da bo ustavotvor-na skupščina sprejela ustavo z Večino, v kateri tnora biti večina Srbov, večina Hrvatov in večina Slovencev, narodnih poslancev ustavotvorne skupščine. 2. Istega dne proglasiti pravičen in demokratičen volilni red in razpisati volitve za ustavotvorno skupščino. Vlada mora dati vsa poroštva, da bodo volitve za ustavotvorno skupščino izvedene svobodno in da bo prava narodna volja prišla do polnega izraza. Vlada bo odgovorna pred ustavotvorno skupščino po načelih parlamentarizma. VI. Navedene stranke v duhu te soglasnosti ustvarjajo blok zaradi skupne borbe za oStvaritev političnega in državnega programa, vsebovanega v tem sporazumu: Zagreb-Beograd, 8. oktobra 1937. DR. VLADKO MAČEK. ACA STANOJEVIČ, ADAM PRIBIČEV1Č, LJUBA DAVIDOVIČ, JOVAN M. JOVANOVIČ. Dr. Dinko Puc: Veliki ias je našel v Sloveniji v osebah samozvanih mogočnežev zgolj majhne ljudi Vsi še pomnimo, kako navdušenje je vladalo, ko se je zrušila Avstrija in je nastala Jugoslavija. Kdo je gledal na ime ali jezik? Srb ali Hrvat ali Slovenec, to nam je bilo vseeno: ene misli smo bili, ene vol je, le eno smo hoteli, da bomo: sre-fen narod v sreeni državi. Enotnost svoje volje smo narobe podčrtali s temi, da smo nazvali svoj novi dom: Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. To ime se je uporabljalo uradno, predvsem v Beogradu. Za dom a-čo rabo pa smo rabili eni in drugi le naziv Jugoslavije. Medtem je nastala teorija enega proti teoriji treh narodov. V brezplodni borbi, da dokažemo drug drugemu, katera teorija je prava, so se izčrpale moči cele vrste naših državnikov in politikov. Narod je čakal strme, ne vedoč, kako naj se ttazivlje: nisi vedel, ali si Slovenec ali nisi; Vedel si le, da gospodarsko propadaš, ker v borbah za teorije ni imel nihče časa, da bi se brigal za gospodarska in socijalna vprašanja. Pri tem je zanimivo, da je vsakdo, ki je prišel na vlada, v Beogradu zastopal teorijo enega naroda. Čim se je vrnil v svoj domači kraj, se je po večini vedel kot navdušen Slovenec ali Hrvat. Tako je razdvojenost postajala vse večja, parlament je postal nesposoben, politične grupacije so «e prelivale sem in tja, hrvaško vprašanje pa so porinili V ospredje * Vso brutalnostjo s streli v narodni skupščini, ki so pogodili voditelje Hrvatov. Takrat so oni z leve in oni z desne razmišljali: kaj sedaj? Dočim so eni v strahu mislili, da bo konec države, so drugi proučevali možnost drugačne ureditve države. Čuli smo o vseh mogočih načrtih, od skrajnega federalizma do najbolj skromnih samouprav, dokler ni državni udar 6. januarja presekal položaja ter proglasil unitaristično državo pod imenom Jugoslavije. >.V H * L a O <1 \ 1 JlOt s. r* «t* Brezciljna in breznarelna politika Slovencev je vzrok, da tudi danes ne znamo zavzeti pravega stališča napram sporazumu. Z n a č a j današnji politični situaciji daje predvsem srd vseh mogočih politikov, da se sporazum ni sklenil baš z njihovim sodelovanjem, temveč brez njih, ko so vendar toliko mešetarili. Zato je tudi sporazum «slab», je «meglen», «pi!ava v zraku» in tako dalje. Zato se odreka legitimacija opoziciji, češ da bi bila v to poklicana edino ona stranka, ki ima korenine v narodu, to je JR Z. Zato k i.;; , - v*. . ir — f r ' *,■ f' ,r ■ • '\-V' -t«» - ■ *, ,j ■ Nasprotno pa vidimo veliko važnost dogodka v prišepeta vanju na ušesa: «Nič se ne bojte, mi imamo že svoje zveze! Peter raz-govarja z Mačkom, Pavel z Joco, Janez je obiskal Mišo, Andrej Lazo. In če vse odinanjka, kje je rečeno, da bi ne ustvarili mi svoj centralistični blok, mi JRZ, JNS, Ljotic in Hodžera?» Zares, veliki čas je našel majhne ljudi! Dr. M. Korun: Po sporazumu Bodoči ureditvi države mora pritrditi večina Srbov, Slovencev in Hrvatov Sporazum med beograjsko in zagrebško opozicijo je bil objavljen pred nekaj dnevi. Gotovo ga je vsak dobro prečital; zato mislimo, da Vsaj za enkrat ni potreben kak poseben komentar. So pa nekateri momenti, ki jih moramo v tej zvezi poudariti. Prvi se tiče neposredno nas Slovencev. Besedilo sporazuma in podpisi pod njim kažejo, da je sporazum sklenjen med zastopniki Hrvatov in Srbov. Ta pomanjkljivost tako jo moramo imenovati — je neugodna posledic« nesre:čne slovenske bportunistične politike bivše SLS in JNS; S svojim dosedanjim političnim udejstvovanjem in s svojo miselnostjo sta se od sporazuma izključili. Druge politične grupacije v Sloveniji še niso imele prilike, pokazati syojo moralno in številčno moč; zato so sporazitmaške stranke smatrale, da niso opravičene govorit} tudi v imenu Slovel n cev, čeprav imata bivša Narodna radikalna stranka in bivša SDK veliko somi-š 1 j e n i k o v t n d i v S1 o v e n i j i. Tako je bil torej ta pomembni akt sporazumu sklenjen in podpisan brez neposrednega šodelbvanja Slovencev. To naj bo dober nauk za nas Slovence; da v bodoče ne bomo izkazovali zaupanja o n i m političnim strankam, ki za ceh« vsakdanjih političnih koristi izdajajo življenjske koristi Slovencev. Drugi hioment je tale: S sporazumom so Srbi tudi formalno iž-javili, da je končno likvidirana tista miselnost, ki je bila zavestno ali podzavestno hegemonistiČna ih centralistična in ki je sokriva, da je država prišla v današnje težko stanje. Izjavili pa so tudi Hrvati jasno in nedvoumno, da hočejo to drža-vo, da hočejo sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev v državi, sporazumno organizirani nh principu demokracije in enakopravnosti. Končno ponavljamo to, kar smo že zadnjič povedali: Sporazum ne rešuje Vprašanja«, kaka naj bo bodoča notranja ureditev države, postavlja pa tri principe: princip narodne suverenosti ih v zvezi s tem princip demokracije in parlamentarizma, očrta postopek, kako naj se pride iz sedanjega stanja in javlja ustanovitev sporazu-maškegia bloka, ki se ustvarja za uresničitev ter izvedbo političnega in državnega programa, ki je obsežen v sporazumu. Ta del sporazuma kritizirajo nasprotniki najbolj, češ da je sporazum brez vrednosti, če ne rešuje istočasno vprašanja bodoče organizacije države; pristavljajo še, da ta sporazum ne more dati sporazumaškemu bloku ohlasti v roke. Na to je treba odgovoriti: Sporazum ni napravljen zato, da pride blok za vsako ceno do oblasti; prišel pa bo, ko se nedvoumno pokaže, da stoji za blokom ogromna večina Hrvatov, Srbov in tudi Slo v en cev. In ta ogromna večina se zaveda, da pomeni sporazum tudi v tej obliki In s to vsebino, kakor je sklenjen, ogromen korak naprej in da bo sodelovanje v bloku zastopanih strank rodilo tisto mero medsebojnega zaupanja in spoznanja potreb, ki bo pripeljala tudi v vprašanju bodoče organizacije države do soglasja. Eno, in to glavno, načelo je postavljeno: bodoči ureditvi države mora pritrditi večina Srbov, Slovencev in Hrvatov. Tako bo ta ureditev odgovarjala volji večine nas vseh. . v . :,v . *< e-v. -m /».,>■* %%. * ju . h, i ve > * v n A ' > L, #* wi t|’ , . ; C. , e . ’ »i*; »v >* *1)! č l »h ' , ' 'r , ' ‘ POLITIČNI TEDEN iu »-vrt uti J % CJ 2 a c*) <§. a & S. o" •h ' • •: tutf ■ , ’$sa ■ t*~ v2.1 > i • s. z.-li s;'. * /S* *r ,i:\, * »jUdk '• z , Naj se že reče o sporazumu, kar se hoče, eno ie jasno in nepo-bitno, namreč, da je njegovo glav-no in temeljno načelo demokracija, ona demokracija, o kateri pravi nesmrtni Masaryk, da pred-siavlja, osnovana na ljubezni do bližnjega, ostvarjenje božjega reda na zemlji. Demokracija je po današnjem pojmovanju svobodnega človeka brez dvoma najidealnejši politični red, za čigar zmago so padati tudi tisoči in tisoči borcev. Naj smešijo današnji dikta- .V ' 's > . .,~>7, ■Qi p' O «*-...>** , , t* ’ I (/Uvr • kr '• - • f ' -• * & Demokratična Evropa je znala pravilno oceniti pomen sporazuma v Jugoslaviji. Tako je na pr. napisal veliki politik Winston Chur-chilt, ki gotovo ni noben političen revolucijonar, marveč vodja desničarskega krila v angleški konservativni stranki, da pomeni zedinjenje demokratičnih strank Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji veliko korist za Evropo. Evropa lahko pričakuje, da bo ta pokret šel naprej in da ne bo te ustvaril notranjega sporazuma in pravega zedinjenja v Jugoslaviji, marveč da bo to močno državo postavil qb blok miru in svobode v evropskem r'izvoiu. č' h. »A*. Mi >’ v7*f 'V-j. Zanimivosti iz obrtniškega gibanja Statistika obrtnih obratov v Sloveniji -Ustanovitev nove Obrtne zbornice v Nišu Prvič menda beležimo letos dejstvo, da je Zbornica za TOI v Ljubljani po svojem neavtonom-nem Obrtnem odseku izvršila statistiko obrtniških obratov po prisilnih združenjih ter pri tem tudi ugotovila denarno poslovanje združenj in imetje istih. Po teh podatkih je 169 prisilnih Združenj obrtniških obratov, ki se dele na strokovna in kolektivna. Od 169 je poslalo Zbornici odgovore in podatke le 163 združenj, v katerih je včlanjenih 17.877 članov, ki zaposlujejo 11.008 pomočnikov in 7.998 vajencev. Vdov je 441. V letu 1936. je položilo pomočniški izpit 1.945 kandidatov izmed 2.091 prijavljenih. Skupno so imela navedena združenja 1,588.756 din dohodkov, izdatkov pa 1,364.836 dinarjev; v tem znesku zavzema postavka za upravne posle skoro polovico izdatkov, ki gredo za tajniške posle. Premoženje združenj pa je znašalo, vštevši terjatve članarin, koncem leta 1936. din. 2,053.099, obveznosti pa 207.349 dinarjev, pri čemer je glaVna postavka znesek din 154.615 za ne-Jpotrebine Okrožne odbore obrtniških združenj. Prednji podatki so vzeti na grobo v končnih vsotah, iz katerih pa se more javnost uveriti, da je bilo delo združenj veliko; in že samo to dejstvo, ki temelji na prednjih številčnih podatkih, zgovorno dokazuje moč slovenskega obrtništva, obenem pa tudi moralno in materijalno vrednost združenj ter njihov pomen. Združenja so najnižje prisilne obrtniške organizacije in v njih je izvir vse prave moči, delovanja in izživljanja našega obrtništva. Kolikor so bile doslej višje ustanove domena deloma političnih, deloma osebnih faktorjev, da obrtništvo sploh ni imelo nobene odločilne besede, toliko se je v združenjih ohranil pravi demokratični duh, ki se zrcali v volitvi uprav. Večina uprav 169 združenj je izvoljenih svobodno po želji obrtništva in prihajajo zato obrtniške zahteve neovirano do svobodnega izraza. V višjih ustanovah so danes zastopniki. ki jih obrtništvo ni postavilo in k'i ne uživajo obrtniškega zaupanja. Ker imajo nekatera združenja le do 50 Članov, je v njih tudi mnogo nepotrebnega dela v administrativnem pogledu, predpisanega po birokratiziranem vplivu višjih instanc. Združenja imajo nakopičenega mnogo neproduktivnega dela, ki fiesto ovira nujno drugo delo. O; vsem tem je zbornični obrtni odsek pred kratkim razpravljal in prišel do zaključka, da bo treba število združenj zmanjšati, delo v preostalih pa poživiti. Iz poročil in podatkov posnemamo, da je glavna rak-rana legalnega obrtništva šušmarstvo. Ugotovljeno je namreč, da je bilo lansko leto razmerje ŠluSmarjev napram legalnim obrtnikom deset tisoč 467 proti 17.877. Vedno se povdarja to dejstvo in obrtništvo tudi že pričakuje odločno zaščito svojega stanu. Večina v obrtnem odseku se je vneto postavila proti sistemu skupne zbornice, SeS da je obrtništvo zapostavljeno in da obrtni odsek ni avtonomen. Vemo, da «o prav gospodje od večine lani, pod pokroviteljstvom JRZ in JNS, zahtevali v imenu enotnosti slovenskega gospodarstva skupno fronto in sodelovanje z ostalimi gospodarskimi stanovi — danes pa so drugih misli. Tedaj obstoječo listo in 'kandidate samostojno mislečega obrtništva so na vse mogoče načine in z vsemi sredstvi ovirali in danes moremo ugotoviti le, da tudi večina sedanjega obrtnega odseka, ki je v rokah JRZ, misli tako, kakor piše, češ da mora obrtništvo biti avtonomno in da obrtništvu ni mesta pod skupno streho z ostalimi pridobitnimi stanovi. Pač pozno spoznanje nezmožnosti in napačne obrtniške politike. Druga zanimiva stvar v obrtniškem pokretu je novoustanovljena Obrtniška zbornica v Ni3u, ki je po sklepu ministrskega sveta na podlagi § 90. odstavek 1. finančnega zakona za leto 1937-38. poklicana v življenje. Posebna uredba, s katero je to storjeno, predvideva torej za področje moravske banovine lastno Obrtniško zbornico, ki ji bo pripadalo 8.243 obrtnikov, ki so bili doslej v sestavu Obrtne zbornice v BeogradU. Po še veljavni uredbi je bilo svoj Čas določeno območje posamezne gospodarske zbornice in se je tudi pri nas v Sloveniji trdilo, da obrtništvo nima pravice do ločene Obrtne zbornice, ker da je to že končnoveljavno rešeno in se uredba ne da spremeniti. Sedaj pa iz primera Obrtne zbornice v Nišu sklepamo, da je imelo naše obrtništvo prav, Jco je zahtevalo in Še zahteva v interesu gospodarstva in obrtništva tudi lastno samostojno Obrtno zbornico v Sloveniji. Povdariti hočemo samo to, da se morata vedno vse javno življenje in zakonodaja prilagoditi tako, da je državljanom zagotovljeno neovirano izživljanje v njihovih načelnih zahtevah, vsled česar se morajo tudi oblike prisilnih ustanov urediti po teh zahtevah. Za nas v Sloveniji so moralni in materijalni pogoji za uspešno delo lastne avtonomne Obrtniške zbornice podani, zlasti če ugotovimo, da obstoja splitska Obrtniška zbornica pri 4.000, ban-jaluška pri nad 3.000 in novo ustanovljena v Nišu pri nad 8.000 obrt-, nikih. Sedaj je naloga in dolžnost odgovornih činiteljev, da tudi obrtništvo v Sloveniji ha enak' način zadovolje. Naš obrtniški stan so razdvojili neobrtniški in politični vplivi, ki so tudi krivi vseh nepotrebnih borb4 od katerih nima koristi obrtništvo, pač pa le drugi stanovi" v.ii rojliib*.« r.H/fii. ai ji i i Kdor misli iti čuti z obrtništvom, ga ne bo oviral pri njegovih osnovnih zahtevah in mu bo tudi nudili- vsio podporo. Dal mu bo predvsem lastno samostojno Obrtniško zbornico, s katero si bo slovensko obrtništvo svoj položaj utrdilo. Domači pomenki Konkordat ne bo predložen senatu. Tako je izjavil g. predsednik min. sveta, češ da ni sedaj primeren čas zato, kajti za sprejetja konkordata je treba izmirjenja duhov. G. predsednik vlade je s tem pokazal mnogo razumevanja za situacijo ter bo njegova izjava gotovo vplivala pomirjujoče. Vendar izjava zadostno jasno kaže, da je vprašanje konkordata samo odloženo, da pride znova na dnevni red, čim se duhovi pomirijo. Mi bi želeli samo, da bi bil konkordat do takrat bistveno * . n > t ■■ • "i ' 1% • V i *\ . I •- v. «i«. *• >-.V\ v ■ f V '■ e , J, .„ . . š-s ^ .•!»:> r ? •'. Naša vojska Vsi, kar nas je v Jugoslaviji, ljubimo našo 'vojsko. V tem pogledu ni razlike ne med strankami, ne med-stanovi. Delavec in kmet, trgovec in industrijalec, Slovenec, Srb, Hrvat, vsak jo spoštuje, neguje in ljubi. Zato so nasprotniki pomirje-nja v naši državi skušali takoj pod- valiti podpisnikom sporazuma, da niso mislili na našo vojsko, katere enotnost naj se baje razbije in uniči njena udarna inoč. Kaka grda intriga! Ker ne vedo, kako bi drugače umazali veliko politično dejanje, ki naj pritegne Hrvate zopet k državotvornemu delu, so si izmislili laž, da lioče Združena opozicija razbiti vojsko, ko je vendar iz besedila sporazuma povsem jasno razvidno, da se na ustroju vojske ničesar ne izmenja, dokler ne bo sprejeta nova ustava. In ali kdo misli, da se bo kdaj našlo kako narodno zastopstvo, ki bi hotelo sprejeti ustavo, s katero bi se oslabila naša vojska? 0 tem ne dopuščamo niti najmanjšega dvoma, ker že misel na to bi bila gre Ji! Naša vojska je in ostane hrbtenica države. Ozivljenje SLS? V zadnjem času se vedno jačje pojavlja v vrstah slovenske JRZ stremljenje!, da se oživi stara SLS. To stremljenje, k\ ;e , u 1 i' Sijsaa j a ga ..m, postaja ved- no bolj vidno na vseh sestankih in v organizacijah. Ta struja stoji na stališču slovenskega kulturnega In gospodarskega programa in se namerava organizirati, kot čujemo, v tako imenovanem «SIovenskem kulturnem klubu». „Delavska politika“ je pisala o sporazumu: «Socijalistično delavstvo se veseli napovedanega razvoja v praven demokracije in bo po svoji moči podpiralo ta razvoj. Pri tem pa se zaveda, da mora postaviti svojega moža in nikakor ne sme biti samo nekakšen prirepek združene opozicije, ampak samostojna, organizirana skupina, faktor, katerega se bo upoštevalo in z njim razpravljalo kot z enakovrednim sopogod-benikom. To zadržanje narekuje socialističnemu delavstvu ne samo sedanjost, ampak predvsem bodočnost. Kajti z uveljavljenjem politične demokracije bo delavstvo terjalo tudi svoje socijalne pravice, tu pa bodo ostala razredna nasprotja in soctjalistično delavstva bo pri tem veljalo le toliko, kolikor bo imelo politične moči in ugleda. Od njegove organizacije in razširjenosti njegovega tiska bo odvisna naša bodočnost. V sporazumu demokratičnih sil ostanemo socijalisti!* Obsojeni smo bili pred ljubljanskim sodiščem na predlog' državnega tožilstva, da moramo še enkrat objaviti vse popravke oziroma uradna pojasnila ljubljanskega mestnega predsednika. Sodba je pravična in odgovarja tiskovnemu zakona. POPRAVEK Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo objavili v petek, 28. maja 1957 štev. 18, na strani 3 stolpec 1 v sredi pod naslovom: »Uslužbenec mestnih podjetij», Vas prosim, da v smislu S 26 zakona o tisku objavite v Vašem cenjenem listu sledeči uradni popravek: Ni res, da je mestna obema nad nekim monterjem mestne plinarne, ki je bil obtožen zaradi utaje 462?— Din, katere je prejel od neke stranke in jih ni takoj oddal na pristojno mesto, izrekla zelo občutno kazen, kljub temu, da je bit od sodišča oproščen. Mestna občina n}, izrekla nad dotičnim monterjem še nobene kazni, temveč je bilo disciplinsko postopanje proti njemu prekinjeno 'do zvTsetka sodnega kazenskega postopanja. Z odličnim spoštovanjem: Predsedinik dr. J- Adlešič s. r. POPRAVEK Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo objavili v petek, 28. maja 1937, stev. 18, na strani 3, stolpec 1 in 2 zgoraj pod naslovom: «Med, ,velika javna dela’*, Vas prosim; da v sirtt-šln 8 26 zakona o tisku ob|avite v Vašem cenjenem listu sledeči uradni popravek; Ni res, da spada med javna, dela mesta Ljubljane tudi regulacija Ljubljanice in njenih pritokov na mestnem, ozemlju, temveč spada to delo medi dela ministrstva za z g r a d b e. Delo samo pa vodi jHjdjetje inž. Dukič. Kako se to delo izvršuje, tedaj ni stvar mestne občine, temveč podjetja, ki delo izvršuje po svoji previdnosti z ozirom na vremenske prilike, ter ministrstva za zgradbe. Regula- cija Malega grabna pa se iz socialnih in tehničnih razlogov izvršuje le v zimskih mesecih! v poletnih mesecih je namreč regulacija tega potoka nemogoča, ker bi povzročila f>reveliko škodo na kmečkih zem-jiščih, pa tudi tzv. fašinska dela so možna le v zimskih mesecih. Na drugi strani pa je v zimskem času pomanjkanje dela najbolj občutno in je zato potrebno, da se to delo iz razlogov socialne pomoči izvršuje le v tem času. Z odličnim spoštovan jem: Predsednik dr. J. Adlešič s. r. POPRAVEK OZIROMA POJASNILO Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo objavili v petek, dne 28. maja 193?., št. 18., na strani 2., stolpec 3 zgoraj, pod naslovom »Pokvarjen Tivoli«, Vas prosim, da v smislu S 26. zakona o tisku objavite v Vašem cenj. listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo. Nikakor ni res, kar trdi omenjena notica, da za novo cesto, ki se gradi med bajerjem in glavnim drevoredom v Tivolskem parku, ni prometne potrebe. Nasprotno, prav tod je prometna potreba zelo velika ter postaja leto za letom večja. Mesto se + Rožno dolino vedno bolj širi, cestna zveza med tem delom mesta in njegovim središčem pa že davno več ne odgovarja naraščajočemu prometu. Načelni sklep, da se ta, cesta gradi, je bil storjen že leta 1934. in to na 3. seji gradbenega odbora ljubljanskega dne 26. novembra 1934. Zato ie skrajni čas, da se. ta cesta končno zgradi. Park Tivoli zaradi te ceste ne bo prav nič pokvarjen, nasprotno, po ureditvi južnega dela parka, ki jo je doslej vse skozi oviralo^ teniško igrišče, bo park na lepoti le še pridobil. Z odličnim spoštovanjem: Predsedinik dr. J. Adlešič s. r. POPRAVEK OZIROMA POJASNILO Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo priobčili dne 2. aprila 1937., št. 10, na strani 2, stolpec 1 spodaj pod naslovom «Ljubljana za Veliko Noč» pod «Domačimi pomenki«, Vas prosim, da v smislu 8 26. zakona o tisku izvolite objaviti v Vašem cenj. listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Mestno delavstvo je ob nedeljah in praznikih prosto, vendar je prr cestnem nadzorstvu tudi ob teli dneh stalno zaposlenih okrog 50 delavcev pri snažen ju cest. Vsi ti delavci so na velikonočno nedeljo zjutraj začeli x delom žei ob 5. uri in so delali vse dopoldne do 11. ure; ker je snežilo ves dan, je razumljivo, da se učinek tega dela ni mogel vidno pokazati. Tudi na velikonočni ponedeljek so pričeli delati ob 5. uri zjutraj. Ker pa je snežilo neprestano, je bil učinek dela tudi ta dan enak kot prvi dan ter bi se tudli ne mogel vidneje pokazati, če bi vzeli trumo delavcev na delo. Vsemu mestnemu delavstvu je naročeno1, naj se zglasi, ne oziraje se na delavnik ali praznik, ob 5. uri zjutraj na delo, če zapade gotova količina snega (10 cm), ki ga je treba zorati in odvažati. Omenjena dva praznika pa je prišlo poleg zgoraj omenjenega števila od vseh ostalih delavcev še 17 delavcev na delo1. Niti prvi, niti drugi dan pa se ni zglasil pri cestnem nadzorstvu niti en brezposeln delavec na deloi Z odmetavanjem snega je bilo tedaj zaposlenih 67 mestnih delavcev in torej nikakor ni resnica, «da cestno nadzorstvo ni poslalo niti enega delavca na cesto, dasi so se brezposelni ponujali v trumah.* _ , Krivda za brozgo po ulicah pa Je bila deloma tudi pri hišnih pošešf-nikih, ki niso poskrbeli poleg očiščenja hodnikov zn neovirani odtok vode ob hodnikih, t. j' za osnaženie odtočnih jarkov ob hodnikih, kar ie po 8 75. mestnega cestnega reda njihova dolžnost. Z odličnim spoštovanjem: predsednik dr. J. Adlešič s, r. POPRAVEK OZIROMA POJASNILO Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo objavili \ , petek, dne 9. aprila 1937, Št6v. 11, na strani 3, stolpec 2 v sredi pod naslovom «Neškodljivo skrbstvo® pod «Donm in na tujem* ,Vas prosim, da v smislu 9 26. zakona o tisku izvolitei objaviti v Vasem cenj. listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Vrhovni socialni svet je ustanovljen z namenom, da bo inciativno urejeval ljubi ianske socialne razmere in vplival na ljubljanske socialne ustanove in organizacije, do se doseže enotno in smotreno socialno delo. V tem svetu bodo zastopane po svojih zastopnikih vse javne in privatne ustanove, društva in korporaci je, ki hočejo sodelovati pri reševanju socialnih vprašanj mestne občine ljubljanske. Gre za posvetovalen in iniciativen _ organ, ki bo skupno z vsemi društvi in oblastmi, ki se bavijo s socjalnim skrbstvom, obravnaval pereča socialna vprašanja in jih' skušal po enotnem načrtu regulirati s pomočjo svojih članov (društev, organizacij itd.), ne pa za novo društvo, ki bi I naj razpolagalo s kako imovino. Mnenja sem, da je časopisje dolžno takšno prizadevanje za pomoč bednim podlpirnti, ne pa a priori odrekati vsako vero vanj, zlasti še, ker sei VSS šele ustanavlja in se je na prvem sestanku zastopnikov društev in organizacij ter vseh navzočih socialnih delavcev pokazala iskrena in reSna volja za skupno in uspešno1 delovanje. Z odličnim' spoštovanjem: Predsednik dr. J. Adlešič s. r. POPRAVEK Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga objavili v petek, 30. aprila 1937, štev. 14, stran 3,' stolpee 2 spodaj ln 3 zgoraj, pod naslovom «Za vse obrtni list», Vas prosim, da v smislu 8 26. zakona o tisku objavite v Vašem cenj. listu sledeči uradni popravek: _ Ni res, kar trdite v navedeni notici, da je ljubljansko tržno nadzorstvo začelo preganjati vse pre-kupčevalke z jajci, slučajnostne prodajalke krtač, voščenih cvetic, in se celo prodajalke cunj za pomivanje in ribanje tal. Prav tako ni res, da je začelo preganjati posebno sledlnjei, ki nabirajo staro žakljevino iz jute, jo z veliko muko izpirajo na Ljubljanici ter jo nato kot oprane cunje prodajajo ljubljanskim gospodinjam na trgu. Po obrtnem zakonu morajo imeti vsi prekupčevalci, ki se stalno bavijo s prekupčevanjem predmetov, katerih niso sami producenti, obrtno dovoljenje. Zato triftii urad nikakor ne preganja slučajnostnih prckup-čevalk, temveč le od s t a 1 n i h pre-kupčevalk zahteva, da se izkažejo z obrtnim listom. Tržni urad mora to opravljati po svoji uradni dolžnosti, da se tako prepreči nedovoljeno šušmarstvo. Med prodajalkami oprane stare žakljevine tržni uradi doslej ni ugotovil nobene take. ki bi sc stalno pečala samo s prodajo oprane žakljevine. Zato tudi ni od nobene take slučajnostne prodajalke zahteval, naj se izkaže z. obrtnim listom, temveč jih je vedno puščal v iniru. Očitek nesocialnega čuta na račun sedanje mestne uprave je tedaj iz tega ozira brez vsake podlage. Z odličnim spoštovan jem: Predsedinik dr. J. Adlešič s. r. POPRAVEK OZIROMA POJASNILO Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga priobčili v petek, dne 16. aprila 1937, štev. 12, stran 2, stolpec 1 in 2 v sredi pod naslovom »-Beseda naših javnih delavk« pod «Domači pomenki*, Vas prosim, da v smislu 8 26. zakona o tisku objavite v Vašem cenj. listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Nikakor ni resnica, kar trdi dopisnica zgoraj omenjenega članku, češ, da je ljubljanska mestna občina s sklicanjem Vrhovnega socialnega sveta napravila ponesrečen poizkus, združiti vse socialne delavce v višji socialni svet, kajti sestanek sain je pokazal najboljšo voljo vseh navzočih za skupno sodelovanje in zato za kako nezaupanje ni bilo povoda. Ker je bil VSS ustanovljen z namenom, da ho iniciativno urejeval ljubljanske socialne razmere ih vplival na ljubljanske socialne ustanove in društva, da se doseže enotno in smotreno socialno. delo in ker je VSS v tem smislu mišljen le kot posvetovalni organ, ne pa izvršni (njegovi člani so vsa društva in korporacije, in tudi oblasti na področju anestne „občin^ 1 jub-Ijniiske, katere se bavijo s socialnim skrbstvom), ni zato .rti&aktšne podlage za kakršenKon sum “v iskrenost sklicateljev. Ker je odbor VSS-a tu pač le zato, da sklicu jel člane VSS-a in mu predseduje ter sklicuje njegove odseke, zlasti še, ker sam n i m a nobene pravice, odločati nekaj obveznega za vse včlanjene ustanove, žc sam po svoji naravi n e m or e postati kak izvršni organ. Odborova dolžnost je dalje, obveščati posamezne ustapove o sklepih VSS-a (ne odbora!), da bodo svoie delo urejali po navodilih VSS-a. Ta navodila naj bi bila plod razinotrivania, nasvetov in porpčil vseh socialnih faktorjev in prav tako tudi naših javnih delavk. Vse delo odbora VSS-a obstoji tedaj le v teh nalogah in odbor nima nika-kega značaja kakega društvenega odbora. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče ugoditi predlogu, da bi se sestavil kak delovni izvršni odbor iz vrst vsega članstva, keir takega izvršnega odbora pri VSS-u sploh ne more biti. Tudi ni res, kar trdi članek, da b' bili sklicatelji odklanjali žensko socialno delavko v VSS, nasprotno, želja ženskih zastopnic P° sodelovanju v VSS je bila toplo pozdravljena ter jfe bila ge izrečno tudi pri sklicateljih poudarjena potreba in (Nadalje vari j e »Domačih pomenkov* na 4i strani.) Tragična obletnica 9. X. 1934 — 9. X. 1937 Preteklo soboto je vsa Jugoslavija zopet onemela v svojem naj-bolestnejšem spominu, ob osvežitvi največje tragedije, ki ji je bila usojena, ob triletnici mučeniške smrti največjega Jugoslovana, nesmrtnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Veliko delo, ki pa še ni bilo dokončano, ko je v marsejski prefekturi dihnil svoj zadnji pozdrav ljubljeni Jugoslaviji, nam je ostalo vsem zvestim sinovom velike, ponosne in zdrave domovine najsvetejša dedščina, katere ne temo nikdar osramotili z dejanji niti s samimi mislimi, ki bi ne bile v skladu s cilji in ljubeznijo blago-pokojnega vladarja. Ob tretji žalostni obletnici obljublja ves narod, od Triglava do Djevdjelije, svojemu mrtvemu Vo- ditelju, kakor tudi Njegovemu mlademu nasledniku, kralju Petru rt., da bo v svojem bodočem delu zvesto stopal po Njegovih stopinjah, ki so zasledovale tri velike cilje: Srečo Jugoslavije, bratstvo Balkana, mir Evrope! Preporod Slovanskega Juga je izvedljiv in k njegovi zgradbi je največ doprinesla tragična smrt velikega jugoslovanskega vladarja. Danes že gledata Sofija in Beograd skupno in bratsko v isti cilj, ki se mu vedno bolj približujeta. V tem imenu se klanjamo ob tragični obletnici nevenljivemu spominu Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja in mu kličemo iz dna razboljenega srca: «Večna Ti slava in hvala! Živel kralj Peter 11.!» »t . v- DOMA IN NA TUJEM Četniki in mi Svoječasno smo priobčili notico, clh je oblast prepovedala četnikom, pododboru v Ljubljani, razvitje prapora. Vest smo priobčili »a proš-ujo in brez opazke. Pa nas je: že napadla «Sloveniju», češ glejte jih demokrate! Habcat svoje nedolžno veselje! Nam pa naj ne zameri, če povdarjaino danes, da smatramo tudi take prepovedi na nedemokratične. Brez kompasa Zanimivo je bilo citati naše vodilne liste ob objavi sporazuma. «Slovenec.» je prve dni pisal odklanjajoče. Potem se je naenkrat prevrnil, pisal o stvari simpatično in celo napadlel «Jutro», češ, kako politiko vodi, ko se zopet postavlja v borbo proti sporazum n in pomirje-nju duhov. Toda zadnje dni je «Slo-\enec& zopet, zavzel, čisto jasno stališče proti sporaznitaviii že piše, da \ «Srbiji ’ vre od ogorčenja proti sporazumu in da se širi odpor' od sela do sela, od mesta do mesta.» ; Ukinili smo svobodo tiska! šef nemškega državnega tiskovnega urada dr. Dietrich je med drugim izgovoril v Niirnbergu sledeče besede: «Očita se liani, da smo ukinili svobodo tiska. Toda to je naš mijvečji ponos. Mi smo tisk osvobodili od svobode tiska. To je vres-, nici eden največjih kulturnih uspehov^ ki sta ga dosegla fašizem in nacijonalni socijalizem!« Simpatiziranje z Japonci Ves svet je ogorčen proti nasilni japonski, ki je brez vsakega povodu napadla Kitajsko iz čisto imperialističnih razlogov. Društvo narodov je surovi itapad soglasno ob-sdriilo in predsednik Roosevelt je v velikem' govoru ostro kritiziral postopanje Japonske in° vseh fašističnih držav* ki ogrožajo neprestano mir. Ves svet je edin v tean, izjemo Nemčije >n Italije, ki javho izpričujeta’ svoje simpatije'''za ponsko, češ, da se «Japonska na Kitajskem bori proti Jiolj|evikom!» Pridružil pa se je tein velesilam tudi «SIovenec», si je v ostrem članku napadel Rusijo, češ, da ogroža tropski mir, ker koncentrira nekaj svojih čet v obrambo svojih •»eja na Daljnem vzhodu. ^Slovenec.n pa je po svojih trditvah prbtt fašizmu, proti imperija-lizmu. in je slovansk'^ orijentiran! "T r rfTm«ržtfa5r!“8r6.t53r4 milijona'dinarjev.. II Tuzm^JCorotan 10. X. 1920 H Letošnji oktober je za naš na- rocH^ominsKr ViiL^ec~najt»b1j^ za-" lastnega trpje^ga spomina. V dntei, ko ■ ojdnjitajo na polju, in vriovih najžlahtnejše cvetke, ko diha, preko naišfc lepe1 zeinlje Jesenška, mrzla osamelost ari hS&> poveduje skorajšnji prihod zime, v dneh, ko pripravljamo le še mrtvaško cvetje z žalnimi svečicami v bližnji vsesvetski spomin na naše najdražje, ki jih nikdar več ne bo k nam, sie z neizrekljivo bolestjo oglašata v naših zvestih, ljubečih srcih dva Jireuka. silm> boleča spomina: Tretja obletnica smrti Nj—Y«L Kralja Aleksandra !; Zedinitelja-in, pa sedemnajsta obletnica nesrečnega koroškega plebiscita. Spominu nepoizabnegu velikega vladarja se odtlolžnjemo ^ia drugem mesto.. Te »kspnuie Vrstice naj pa posvetimo v pobožnem premisijevanju onim zvestim bratom in sestram ob Dra- vi in Žili, ki krvave in počasi umirajo na onih svetih, zgodovinskih tleh, na katerih je tekla zibel našega lf)6StCn6ga narodnega imena. V nedeljo, 10. oktobra t J-i je poteklo sedemnajst dolgih let, odkar nam je nesrečni pISHiscit zasekal v narodno telo ih % naše domoljubno-srce ^lo-bbko, nezaceljivo rano: izgubili smo svoj Korotan! V svobodni domovini tudi danes še ne moremo poslati bratom sestram onstran Karavank in onih iskrenih sporočil, kakor bi jih radi, ne da bi s tem morda kalili ono mednarodno sožitjfe, ki ga Bjcav, za prav .vsi zaman iščenio in si ga s takim hrepene--njenj. želimo, Tto pa nas oEjema nema~žalost in gorijo v naših srcih svetle, tople lučke pristne bratovske ljubezni in globokega sočutja, naj pohiti vroča misel po tesnem ob-jemu tja h Gospe Sveti iUj po-neafc s seboj eveto obljubo:; «Ne bomo nikdar pozabili Vis vseh, k| ste kri naše krvi! Še dražji ste nam danes, kakor sie nam bili kdaj poprej!» j »Slovensko besedo* ‘.■fr' * zelja, da se pritegnejo ženske socialne dejavke kot sodelavke v širši odbor VSS-ii- Vsled tega je brez podlage trditev, da se je široko zastopstvo onih, ki so se prostovoljno odzvali,' da po svojih silah in preizkušenih zmožnostih brezplačno pristopijo k (telu, razšlo z občutkom nezadovoljnosti in nezaupanja. Vsi navzoči zastopniki so še z veseljem sprejeli predlog, da se ponovno sestanejo, ker se zaradi pozne ure na prvem sestanku ni bilo mogoče več razgovoriti o vseh vprašanjih. Iz vsega tega je razvidno, da je pritožba dopisnice imenovanega članka, če«, da »slovenska socialna delavka še nikoli: ni bi)a globlje ponižana kakor ta dart», popolnoma neosnovnnu. Z odličnim spoštovan jem: Predsedlnik dr. J. Adlešič s. f. POJASNILO Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga priobčili v petek, 14. maja 193? št. 16 na strani 2, stolpec 1 in 2 zgoraj |mx1 naslovom: «Mestna pristava«, Vas prosim, da v smislu 8 26 zakonu o, tisku izvolite objaviti v Višem cenjenem listu sledeče uradno pojasnilo: Prihranek Din 160.000 v gospodarstvu mestne pristave v poslovnem letu 1936/37 ne more biti razviden iz proračuna mestne i>ristave zn leto 1937/38, kajti proračun ni bilanca in torej ne more dajati slike o dejansko doseženih dohodkih in izdatkih, temveč vsebuje le predvidene dohodke in izdatke za bodoče leto, pri čemer se upošteva pri izdatkih največ j a predvidena mera, a pri dohodkih najmanjša, torej v povsem pesimističnem smislu predviden račun za bodočo leto. V tem primeru pridobljeni prihranek pa sploh ne more biti razviden iz proračuna za mestno pristavo, kajti prihranek je bil dosežen: 1.) Pri vožnjah gramoza. Poprej so vozili mestni vozniki po */» lit* gramoza, po novi odredbi upravnega odbora pa po cel m3. S tem je bilo pridobljen in z a mi e stni zaklad Din 55.000*—. Jasno je, cfa ta prihranek ne more biti razviden iz proračuna za mestno pristavo. Ž) Pri izdatkih za pobiranje smeti. Poprej je pobiralo smeti 8 smetarskih voz, po norvi odredbi >v polet- nem času 6, samo v zimskih mesecih po 8. Vsak voz stane dnevno Din 110-—, S tem, da sta pobirala v poletnih mesecih po 2 voza dnevno manj, kar pa je povsem zadostovala, je bilo prihranjenih Din 33.0001—. Toda izdatki za pobiranje smeti niso razvidni iz proračuna za pristavo, temveč iz proračuna z a m e s tn i za k 1 a d. 3.) Z odprodajo starega in z nabavo novega, oziroma popravo še koristnega inventarja, pri čemer, je bilo pridobljenih nad Din 27.000-—. Tudi ntkbava iti prodaja inventarja ne spada mi e d stvarne potrebe ali doli o d k e proračuna mestne pristave. 4.) Pri vožnjah za mestno' plinarno. Iz razlike cen, zti katere ir vozilo poprej privatno podjetje za mestno plinarno in med cenami voženj mestne pristave je nastal dobiček mestne plinarne okrog Din 15.000"—i mestna pristava pa je zaslužila s temi vožnjami okrog Din 31.000'—, kar skupno znese prihranek za mestno upravo okrog Din 46.000'—. Dobiček plinarne seveda tudi ne more biti v proračunu mestne pristave. Iz gornjih dejstev je torej jasno razviden prihranek mestne pristave za preteklo poslovno leto. Ta prihranek ^je obogatel po večini mestni zaklad m je jasno, da iz proračuna' ne more biti razvidlen, saj proračun ni računski zaključek za preteklo leto, temveč le predviden račun izdatkov in dohodkov za bodoče leto. Če p« so mestne davščine večje, kot so bile poprej, ni to krivda sedanje mestne Uprave, temveč samo nujno sredstvo za ozdravljenje in napredek ljubljanskega občinskega gospodarstva. Z odličnim sJioStovahjem: tiskovni referent: ) Zveze mest, ker je ta Zveza imela že doseidaj svoje glasilo. Že na skupščini leta 1929. je bilo sklenjeno, da se. proglasi komunalni mesečnik «Savrcmena opština», ki je izhajala v1 privatni založbi in uredništvu, za Zvezino glasilo-in je ta list prejemal nato letno visoko subvencijo Zveze mest, vse do 1. aprila 1937, ko je bilo pogodbeno razmerje s tem. listom prekinjeno. Radi nerednega izhajanja lista, kakor tudi radi preveč poudarjenega osebnega stališča lastnika in urednika lista, ki je na svoji vsebini mnogo izgubil, so prihajale od vrst članstvu Zveze mest vedno pogosteje pritožbe. Zato je redna skupščina Zveze mest dne 20. IX. 1936 sklenila, da se subvencija ukine in tn subvencija uporabi za izdajanje glasilu v lastni zuložbi, .in uredništvu. Poslovna uprava, ki ji je član tudi predsednik ljubljanske mestne občine, je imela nalogo, da fa sklep izvrši. Ustanovljeno tedaj ni bilo novo glasilo, temveč se je le menjala oseba in oblika založništva in uredništva. Pn četudi Zveza mest rej ne bi imela službenega glasila, 'i bilo nujno potrebno ustanoviti povsem novega, ker gre za strokovni organ važnega društva, kakor ga imajo že vse druge države. Tudi vsebinsko si oba lista ne moreta konkurirati, kakor si dosedaj nista konkurirali «Kronika» in «Savre-mena opština». Zvezino glasilo prinaša poleg službenih obvestil predvsem strokovne komunalne članke, ki naj služijo predvsem “hiestnim organom! in uslužbencem. Kronika pa je bolj li-terarno-historična revija, kar kaže že njeno ime, pa tudi vsa njena dosedanja vsebina, ki je namenjena najširšim slojem. Iz vsega navedenega je povsem jasno, da Zvezino glasilo «Mestna občinas ni nikak konkurent Kroniki in je nje ustanovitev le pozdraviti. Z odličnim spoštovanjem: Predsednik dr. J, Adlešič s. r. POPRAVEK OZIROMA POJASNILO Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga objavili y petek, dne 26. III. 1937 E štev. 9, na strani 2, stolpec 1, 2 spodaj in 3 zgoraj pod naslovom «De-lavski dom» (pod »Domačimi pomenki«), Vas prosim, da izvolite v smislu 8 26. zakonu o tisku objaviti sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Vaš članek očita vodstvu Delavskega doma, da je ustavilo kurjavo v sobah Delavskega doma v najbolj hladnem in mokrotnem vrememij kar pa ne odgovarja resnici. Delavski dom je socialna ustanova, ki se mora vzdrževati sama in mora zato štediti s kurivom ter ga uporabljati le po potrebi. Enako je bilo tudi lansko leto in prejšnja leta. Letos se je porabilo celo več kuriva kot lansko leto. Ko je torej sredi meseca februarja popustil mraz, je vodstvo Delavskega doma kurjavo omejilo, a je zopet začelo ogrevati sobe, ko je zapadel nov sneg. Kar se tiče v članku omenjenih «novotarij», ki da jih je uvedlo vodstvo Delavskega doma, da je stanovalcem Delavskega donia prepovedalo hoditi v kuhinjo po notranji strnni, to je, preko kuhinje, je popolnoma v skladu s potrebnim redom in disciplino, ki jo je novo vodstvo uvedlo zn stanovalce Delavskega doma in ki mora veljati za vse enako. Te odredbe vodstvu pa niso bile po volji enemu izmed stanovalcev, ki je vse odredile vodstva enostavno preziral in zahteval za sebe gotove izjeme: tako glede vrst- nega reda v jedilnici kakor glede prihoda skozi kuhinjo. Vodstvo De-lovskegu doma in kuhinje mu teh izjem seveda ni moglo dovoliti, ker bi sicer nastala nevoljn pri drugih stanovalcih in gostih v kuhinji. Razglašeni red mora veljati za. vse enako. Zato je dSotični stanovalec začel z akcijami proti odredbam vodstva Delavskega doma oziroma kuhinje. Zbiral je v kuhinji in v domu *n-mem podpise zn pritožbo proti tem odredbam in mnoge naravnost silil k podpisu, tako da so pozneje svoje podpise preklicevali. Jasno je, da vodstvo Delavskega doma in kuhinje ni moglo trpeti, da bi en nezadovoljnež netil upor gostov in sta-novalcev proti upravi in tako ško^-doval dobremu glasu kuhinje Delavskega doma. Le iz tega razloga mu je uprava Delavskega doma bila prisiljena odpovedati sobo v Delav- skem domu in iz istega razloga in ti je vodstvo kuhinje začasno ukinilo izdajanje kart. V kuhinjo pa bo zopet imel dostop, če bo hodil tja jest, ne pa nadlegovat mirne goste z agitacijo proti upravi. Vsaka ustanova, vsak zavod mora skrbeti za vz.drževanje reda in discipline, zlasti še, če se nahaja tam večju množica ljudi. Zato odredbe uprave in vodstva Delavskega doina proti do-tifneinu gospodu nikakor niso bile sramotne za upravo, pač pa za do-tičnegu samega, ker je razglašeni red preziral. Z odličnim spoštovanjem: Predsednik dr. j. Adlešič s. r. POPRAVEK OZIROMA POJASNILO Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo objavili v petek, dne 9. aprila 1937, št. 11, na strani 2, stolpec 3 v sredi pod) naslovom »Kje bo stala vodniat-ska šola?» pod «Domačiini pomenki* Vas prosim, da v smislu S 26. zakona o tisku izvolite objaviti v Vašem cenj._ listu na istem mestu in v enakem tisku sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Na mestnem gruilbencm uradu ni nič znanega o kakem rezerviranju občinske parcele ob Jegličevi cesti Za vodmatsko šolo ter ni bilo v tej zadevi niknkegu uradnega sklepa. Morda je bil o tej nameri kdaj kak razgovor ali predlog, ki pa ni prišel do sklepa. Parcela ob Jegličevi cesti pa za šolo tudi ni prikladna, ker je za to premajhna, zlasti še, ker vsaka šola nujno potrebuje poleg stavbe primerno dvorišče, zn kar pa bi bil prostor na tej parceli absoiutiio premajhen. Vrhu tega je tudi prostor sam, ker leži tik ob prometni cesti s tramvajsko progo, za šolo neprimeren. Za vodmatsko šolo bi se mogel najti kak primernejši prostor drugod. Zato ne more biti govora o kaki nedopustni napaki občinske uprave, če je to parcelo prodala stavbenemu fondu banovinskih nslužbencev, pač pa lit napravila nedopustno napako, če bi na omenjeno parcelo res postavila šolo, kakor zahteva Vaša notica, ker je prostor zn to popolnoma ne-, prikladen. Z odličnim spoštovanjem: Predsednik dr. J. Adlešič s. r. JV..,)*- “*• mam MP BAHOVEC Pijte samo zdravih) \u& PLANINKA PLANINKA ZDRAVILNI CAJ čaj » plombiranih pak.Hh po Om 20-- h O*. 12-- Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana družba z omej. zavezo Ljubllana Cankarjevo nabrežje it. 21 Telefon 30-70 IzVrluje vsa pleskarska, in drko&likarska dela po žriierrilh cenah. Solidna izdelava. Za vsa izvršena dela jamčimo. Najnovejši vzorci Minii ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Priporoča se za vsa v elektrotehnično strokci spadajoča dela in dobave MIHELČIČ IVAN - LJUBLJANA BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 ♦ TELEFON 27-04 HfHintiinniinmiHinnnnnniiimiiiiiuintmiiii!iiuintutniiiniimuimiiii Pojasnila v strokovnih zadevah brez- Izvršujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila instalacij plačuo. • Cene zmerne. Postrežba za luč, moč, signale, radio itd. Vse formalnosti, prijave iu naprava načrtov točna in solidna • Zahtevajte re- za stranke za priklop na omrežje krajevnih elektraren izvrSimo brez doplačil, ference • Nočna služba za nujna Popravljamo vse električne aparate, motorje, likalnike itd. Dob vljamo za popravila • Kličite telefon 27-04. instalacije in popravila prvovrstni materijal, kakor tudi svetila m žarnice. ANT. Lahko si ogledate naš sejem, ne da bi kaj kupili! VSI PREDMETI V TRGOVINI PA IMAJO OZNA-ČENE CENE. KRISPER MESTNI TRG 26. STRITARJEVA UL. 1 .-3. Z. komsorcij .Slovenske besede*: dr Dinko Puc. Za uredntftvo: dr. Stanko Jng. Tisk Delniške tiskarne, d. d., predstavnik Ivan Ovsenik _ r.i r Ljubljani.