Naročnina ma—inm ti Lir, ca inozem-itvo 20 Lir — no-deljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino fai 10.349 za inserata, Podruinical Novo mesto. Izključna pooblaSCenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana VENEC Izhaja vsak da« ijatr«) razen ponedeljka ln dneva po pracnJkn. e Urednlitvo la apraval Kopitarjeva 6, Llubljana. g H Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lnbiana. S | Telefon 4001—4005. 3 Concesslonaria eeelnslva per ta puKbUcftS dl ed eatera: Unione Pnbblicita Italiana Abbonament!: Me«« 12 Urei Estero, mete 30 Lire, Edkione domenica, anno 34 Ure, Estero 50 Ura. C, C Pj Lubiana 10.650 per (li »bba-umenti: 10.349 pet le in »e rt ioni. Filiale! Nov« mesto provenienza Haliairt S. A., Milana, Vojno poročilo st. 531 Velik angleški parnik potopljen Siloviti boji v Vzhodni Afriki se nadaljujejo Sil Glavni Stan Italijanskih Oboroženih objavlja: Sovražna letala so priletela nad Catanijo, Acireale in Brindisi in so metala rušilne in za-žigalne bombe. Nekaj stanovanjskih poslopij je bilo poškodovanih. V Cataniji je bilo IT mrtvih in 12 ranjenih, v Acirealu pa 12 mrtvih in osem ranjenih. Obnašanje prebivalstva je bilo vzgledno. Severna Afrika: Na kopnem bojišču ni bilo nobenega posebnega dogodka. Vzhodna Afrika: Na gondarskem bojišču se nadaljujejo boji, ki so izredno siloviti in so v zvezi s sovražnimi napadi, ki so Napredovanje nemških čet pri Sebastopolu in Kerču se nadaljuje Angleško letalonosilko »Ark Royal« so potopile nemške podmornice - Vsi sovjetski protinapadi na srednjem odseku odbiti Nemško vojno poročilo Hitlerjev Glavni Stan, 15. nov. AS. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na Krimu so bili napadi nemških čet na Sc-bastopol in Kcrč vkljub žilavemu sovražnemu odporu uspešni. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili odbiti močni sovražni protinapadi pehote in tankovskih oddelkov. Sovjeti so pri tem izgubili 44 tankov. Težko topništvo jo uspešno napadalo vojaško važne naprave v Petrogradu. Močni oddelki strinoglavskih in bojnih letal so napadli sovjetske poljsko utrdbe, zbirališča čet, . - j ; j . VT - - ,„ „j„„„,, i železnice in letalska oporišča na prostoru južno nekaj dni vedno hu si. Nase čete odgovar- oQ Mogk?e ,n vzho|Jno 0)'J jczcra Ladogn Sovraillik ze jajo z vztrajno obrambo in odločnimi protinapadi. Nemška letala so napadla utrjene postojanke pri Tobruku in naprave v območju Marsa Matruha, kjer so uspešno zadela določene cilje. Sovražna letala, ki so jih nemška lovska letala sestrelila v letalskem boju nad Sollumom in ki ga omenja včerajšnje vojno poročilo, so poskočila od dveh na štiri. Angleško letalstvo je metalo bombe na Derno in Bare. Nekaj škode na nekaterih napravah in nekaj žrtev med domačim prebivalstvom. Na Sredozemskem morju je naše torpedno letalo pod poveljstvom poročnika letalcev Camilla Barioglia s torpedom zadelo velik angleški parnik in ga hudo poškodovalo. Ugotovili so, da se je parnik nato potopil. Na bojilču, 15. nov. AS: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča; Angleški letalci so začeli izbirati bolnišnice za cilje svojih napadov. Kakor smo že poročali, so angleški letalci pred kratkim bombardirali kolonialno bolnišnico v Benghaziju. Sovražna letala pa so dne 11. nov. bombardirala tudi poljsko bolnišnico nemške vojske pri Derni Dne 12. nov. so angleške bombe padle na italijansko poljsko bolnišnico v Cirenajki. Italijanski narod je že ponovno obsodil te napade in k temu ni treba dodajati novih komentarjev, vendar pa jc treba omeniti te angleške zločine, da se pravilno vključijo v končni obračun. Rim, 15. nov. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani z bojišča v severni Afriki poroča, da so italijanska izvidniška letala med napadom na Dža-rabub bila napadena od sovražnika. Eno italijansko izvidniško letalo je bilo napadeno od dveh sovražnih lovskih letal, eno letalo je bilo sestreljeno, eno pa je bilo pognano v beg. Ko je italijansko letalo že opravilo svojo nalogo, je posadka opazila, da sta se dve angleški letali dvignili z letališča. To sta bili dve angleški lovski letali, ki sta hoteli napasti italijansko izvidniško letalo. Zaradi svoje hitrosti sta sovražni letali kmalu lahko začeli streljati na italijansko letalo. Hladnokrvnost italijanskega letala in njegovo hitro manevriranje je dopustilo, da letalo ni bilo zadeto in je začelo samo streljati. Eno sovražno letalo je treščilo na tla v plamenih, drugo letalo pa se jo rajši hitro umaknilo. Berlin, 15. novembra AS, Med letalskimi boji nad Sredozemskim morjem je bilo dne 12. novembra od nemških lovskih letal sestreljenih četvero angleških letal vrste Curtiss. je imel velike izgube na moštvu, težkem orožju in prevoznem gradivu. Uspešni letalski napadi so veljali tudi še napravam na železnici proti Mur-mausku. Ponoči so letala bombardirala Moskvo in Petrograd. Kakor je bilo že objavljeno s posebnim uradnim poročilom je nemška vojna mornarica dosegla velik uspeli. Podmornice so v zahodnem delu Sredozemskega morja napadle skupino angleških vojnih ladij. Pri tem sta dve podmornici pod poveljstvom kapitana Freschkeja in Gugen-bergerja potopili angleško letalonosilko »Ark RoyaU in poškodovali bojno ladjo »MaIayo« tako zelo, da so jo morali odvleči v pristanišče Gibraltar. Še druge angleške edinice so bile zadete s torpedi. Letalonosilka »Ark Royal« je bila že dne 26. septembra 1930 z letalskimi bombami močno poškodovana, po popravilu pa so jo zopet dali v službo. Angleška admiraliteta je sama priznala to izgubo. Na morju okoli Anglije so bojna letala pred škotsko vzhodno obalo uničila 1500 tonsko angleško tovorno ladjo. V severni Afriki so nemški lovci sestrelili iz močno skupino angleških lovskih letal 4 sovražna letala. V času od 5. do 11. nov. jc angleško letalstvo izgubilo 119 letal. Ob istem času smo v boju proti Angliji izgubili fi lahkih letal. Berlin, 15. nov. AS: V četrtek je bila delavnost sovjetskega letalstva sicer zelo majhna, toda sovjetsko letalstvo jo ta dan vendarle izgubilo 22 letal in sicer najbrž 13 v letalskih bojih, 9 pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Nemško letalstvo pa je istega dne zelo uspešno bombardiralo Tamaskajo, to je mesto, ki leži nasproti Kerču na desni obali ožine. Bombe so zadele mnogo važnih ciljev. Helsinki, 15. nov. AS Sneg in led je zajel celoten finski odsek vzhodnega bojišča. Kakor med prvo vojno med Finsko in Sovjetsko Rusijo, tako so tudi že sedaj nastopili finski smučarji. Ti smučarji izvajajo patrolno 6lužbo na smučeh in v Kareliji ponekod prodro tudi 50 km globoko med sovražne postojanke. Helsinki, 15. nov. AS. Zadnja poročila, ki so prišla s karelijskega bojišča, poročajo, da je bila sovjetska fronta pred Juustiajemjem prebita. Finskim četam je tako odprta pot proti Karliu-makiju in so finske čete oddaljene samo še 30 km od tega važnega vozla na progi proti Murmansku. Ta odsek nadzira celotno ozemlje severno od jezera Onega. Na nasprotni strani je kraj Povenca, in sicer ob izlivu Stalinovega kanala v jezero. Stockholm, 15. nov. AS. »New Times« je izvedel iz Sarnare, da sta Litvinov in Lozovski časnikarjem odločno zanikala, da bi bila sovjet- ska vlada prevzela pobudo, da bi se med Sovjetsko Rusijo i ii Finsko sklenil ločeni mir. Sovjetska vlada je bila o ameriški spomenici finski vladi obveščena samo po inozemskem Časopisju Ti dve izjavi vodilnih sovjetskih politikov mečeta zelo čudno luč na ameriško politiko. Budimpešta. 15. nov. AS: Po poročilih, ki prihajajo z bojišča, se lahko vidi, da se nada ljiije napredovanje nemških in romunskih čet pri Kerču, kjer so zavezniške čete zlomile ves sovražni odpor. Pod Kerčem je bila sovražna otv rambna črta prebita na več krajih. Ogenj nemškega topništva in bombe z nemških letal so napravile pot za vdor nemške pehote, ki ^zaporedoma zavzema posamezne utrdbe. Sovražni poskus, ustaviti prodiranje zavezniških čet, je popolnoma propadel. Kako je bil zavzet Tihvin Berlin, 15. nov. AS. Dopisniki nemških listov poročajo o presenetljivi zasedbi Tihvina, kar so listi že poročali pred nekaj dnevi. Mesta ni bilo mogoče napasti z oklepnimi vozovi, ker so bile ceste zamočvirjene zaradi snega in blata. Bilo je treba napad izvesti z lahkimi vozili ter zlasti e sanmi, ki so jih vlekli konji. Sovražnik je vedel, da se pripravlja napad in je poslat ojačenja, toda to niso bili pravi vojaki ampak lahki ranjenci, ki 60 6e zdravili v tamošnjih bolnišnicah, potem pa študentje, ki so prišli iz Petrograda. Vreme je bilo silno neugodno in Rusi so imeli tudi nekaj tankov na razpolago, toda hitro 6e je posrečilo tanke pripraviti k molku s steklenicami benciija. Mesto je bilo zasedeno na veliko presenečenje ruskih krogov. Vojni plen je bil izredno velik. Sovjetske čete niso imele časa, da bi razstrelile mesto. Po potopitvi angleške letalonosilke »Ark Royal« Po poročilu angleške admiralitete je bila potopljena največja angleška letalonosilka »Ark Royal«. Kakor se glasi poročilo angleške udmira-litele, jo je potopila podmornica. »Ark Royal« je imel 22.000 ton, oborožen je bil s 16 lopovi 11 mm, ki so služili hkrati za obrambo pred letalskimi napadi, dalje je imel 32 protiletalskih topov s po 8 cevmi premera 42 mm, 32 protiletalskih strojnic s štirimi cevmi, dve metali za letala in je vozil 60 letal. Posadka to letalonosilke je štela 1600 mož. Ladja je bila dolga 243.8 metrov, široka pa 28.6 m. Zgrajena je bila 1. 1937. Z »Ark Royalom« je angleško vojno brodovje izgubilo tretjo letalonosilko od začetka vojne. Prvo Izmed njih, »Courageous« z 22.500 tonami, je potopila neka nemška podmornica na Atlantskem morju, druga, »Glorious«, tudi z 22.500 tonami, je bila potopljena v nekem pomorskem spopadu na Severnem morju junija 1910. Pripomniti je treba, da je bila četrta angleška letalonosilka »lllustrious« hudo poškodovana po italijanskih letalih letošnje poletje na Sredozemskem morju in da je sedaj v popravilu v Ameriki. Agencija Reuter poroča, da je bil »Ark Royal« torpediran 13. novembra zvečer na Sredozemskem morju vzhodno od Gibraltarja, ko je spremljal važne ladijske sprevode. Angleške vojne ladje, ki so bile blizu, so skušale privleči ladjo do Gibraltarja, pa je bila tako poškodovana, da so po celi noči nekoristnih naporov morale poskuse opustiti in se je ladja 14. novembra v jutranjih urah potopila. Lisbona, 15. nov. AS: Iz Londona poročajo, da znaša število smrtnih žrtev ob potopitvi »Ark RoyaU J.8. Madrid, 15. nov. AS. Španski tisk objavlja novico o potopitvi »Ark Royal« pod največjimi naslovi kot izredno senzacijo, Iz La Linea se je izvedelo, da 60 v Gibraltarju listi objavili seznam žrtev, ki ga je objavila angleška admiraliteta. V petek zjutraj je prišlo v pristanišče več angleških kri-žark, ki so pripeljale posadko letalonosilke, kolikor so je mogle rešiti. Na obalo so mnogo ranjencev prinesli zlasti z angleške torpedovke G 82. Ostale ranjence in častnike z letalonosilke so v Gibraltar prepeljali a letali. Zastopstvo hrvatske mladine odpotovalo v Italijo Zagreb, 15. nov. AS: V Italijo je odpotovalo 50 vpisanih mladih ustašev, ki bodo v Italiji proučevali naprave mladinske vzgoje. Zastopstvo se bo iz Italije vrnilo čez dva meseca, nakar bo tja potovalo žensko zastopstvo mladinske organizacije Romunski trgovinski minister na Slovaškem Bratislava, 15. nov. AS. Na vabilo slovaškega gospodarskega ministra je prišel v Bratislavo romunski trgovinski minister Marinescu. Bolgarija pričakuje jasnih izjav iz Ankare Važen govor v bolgarskem parlamentu Sofija, 15. nov. AS. V bolgarskem parlamentu je govoril predsednik bolgarskega parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora Janev. V svojem govoru je podal več izredno važnih političnih izjav v zvezi z mednarodnim položajem. Poudaril je, da bivša Jugoslavija nikdar ni bila iskrena do Bolgarije, Grčija pa se lahko za svoj propad zahvali domišljavosti svojih voditeljev. Nato je Janev govoril o zvezah med Bolgarijo in Turčijo. Izjavil je, da Bolgarija nima nobenega razloga dvomiti o iskrenosti vezi med Turčijo in Bolgarijo, te vezi pa se naslanjajo na prijateljsko pogodbo, ki veže obe državi. Omenil je, da bi dogodki na ruskem bojišču lahko zelo vplivali tudi na Turčijo in sicer na njeni severni in zahodni meji, kjer so že razstavljeni oddelki angleške in sovjetske vojske. Janev je nadaljeval, da bomo najbrž jutri slišali iz Ankare točne izjave, da se turška zunanja politika ne bo spremenila in da je treba izključiti domneve o potezah turške politike. Toda pozabiti ne smemo, da Anglija ne misli nič drugega kot to, da bi našla kakšno slabo točko, da bi se kje lahko ustvarilo novo bojišče proti državam Osi. Zato se naša previdnost ne sme zmanjšati in računati moramo vedno z vsemi možnostmi. V letu 1934 je Bolgarija obnovila diplomatske stike s Sovjetsko Rusijo. Mi smo ves čas korektno nastopali proti Rusiji. Sovjetska Rusija pa je zagrešila mnogo nedopustnih dejanj proti Bolgariji, danes pa se lahko že reče, da so igralci v Krem-Iju izgubili sleherno mož.nost za zmago. Rdeča armada je že na kolenih, toda boljševlška nevarnost še ni izginila. Bolgarski narod se tega zaveda in zato je buden. Svoj govor je Janev zaključil z besedami: »Če bi Bolgarija s Sovjetsko Rusijo sklenila vojaško pogodbo, kakor so to sovjetski voditelji predlagali lansko leto, tedaj si pač lahko zamislimo, kakšna bi bila sedaj naša usoda. Bolgarska vlada ni padla v past in je izbrala edino pravo pot, ko se je naslonila na državi Osi.« Bolgarski pristojni krogi izjavljajo, da je govor Janeva izredno važen, ker je vodilna osebnost v bolgarski politiki in zato pač izraža mnenje in stališče pristojnih bolgarskih vladnih krogov. Madžarski finančni minister pri papežu Vatikan, 15. nov. AS. Danes dopoldne je sveti oče Pij XII. sprejel v zasebno avdienco madžarskega finančnega ministra in se z njim prisrčno razgovarjal. Minister jc papežu predstavil tudi svoje sodelavce. Po obisku pri sv. očetu se je madžarski državnik podal tudi k državnemu tajniku kardinalu Maglioneju. Madžarski proračun Budimpešta, 15. nov. AS. Z ozirom na predloženi proračun za novo leto madžarska časnikarska agencija podčrtava tri njegove značilnosti: veliko povečanje izdatkov za vojsko, povečanje prispevkov za socialno pomoč in velik porast proizvodnje. Za vojaške namene je namenjenih 581 milijonov pengov v primeri s 306 milij. lanskega leta. za socialno pomoč je namenjenih 210 milijonov pengov, 100 milijonov več kot lansko leto. Velike vsote so namenjene za varetvo otrok, za zboljšanje položaja industrijskega delavstva in za oskrbo mladine. Pričakuje pa 6e 800 milijonov dohodkov iz gospodarskih podjetij. Velika javna dela v Albaniji Tirana, 15. nov. AS. Vkljub težavam, ki so v zvezi z vojnim stanjem, je bil izveden ogromen načrt javnih del, ki jo bil sestavljen in določen v letu 1939. Velika javna dela so že bila končana, druga bodo pa še izvedena. Inšpektorat za javna dela v Albaniji in albansko ministrstvo za javna dela sta premagala vse težave in sta izvedla tisto, kar je bilo določeno po načrtu. Tako so bili doseženi veliki uspehi na polju prometa. Razširjenih in obnovljenih je bilo cest v dolžini 1472 km. Tn sedaj se ta številka io bliža 1750 km. Popraviti je bilo treba 1167 km cest in zgraditi 280 km novih cest. Izvedba teh del jc veljala približno 400 milijonov lir in za ta dela je bilo porabljenih 10.794.912 delavnih dni. Pri cestnih delih ie sedaj v Albaniji zaposlenih 5312 delavcev. Po Albaniji sedaj povsod napeljujejo vodo-vode. Pred zvozo med Italijo in Albanijo je samo niesto Blbasan imelo vodovod. Sedaj so zgradili vodovod tudi v Tirani, ki daje dnevno 6 in pol milijonov litrov vode. Sličcn vodovod je bil zgrajen v Draču, stranska napeljava tega vodovoda pa do-, vaja vodo v Sijak, ki je važno poljedelsko središče. Dela za vodovod v Korči so skoraj dokončana, vodovod v Valoni žo deluje, dela za vodovod v Argi-rokastru pa so sc obnovila. Prav kmalu se bodo začela dela za vodovod v Skadru in Ficrju. Nič manj važna pa niso velika javna dela za asanacijo kmečkega ozemlja. Zlasti velika dela se v tem oziru izvajajo okoli Valone. velika pa so dela tudi okoli Drača in okoli Musakija. Pripravljeni so tudi že načrti za velika obnovitvena dela v mestih Valoni in v Draču. Zasedanje japonskega parlamenta se je začelo Tokio, 15. nov. AS. Zasedanje japonskega parlamenta se je danes dopoldne začelo v zelo zanimivih okoliščinah. Včasih 60 člani višje zbornice in parlamenta prihajali v elegantnih zasebnih avtomobilih, pa tudi odlično občinstvo se je na prvo 6ejo vozilo z avtomobili. Danes pa temu ni bilo več tako. Člani višje zbornice in parlamenta niso marali vzeti niti taksijev, ampak so vsi prihajali na sejo večinoma z avtobusi. Malo pred začetkom seje 60 člani višje zbornice in parlamenta navalili na avtobuse, ki vozijo v smeri proti parlamentu. S tem vzgledom so hoteli državni voditelji vplivati tudi na prebivalstvo, da naj štedi in da naj bo skromno. Mnogo članov je šlo tudi peš v zbornico. Japonski Ii6ti objavljajo celo imena bivših predsednikov vlade in japonskih finančnikov, ki so se odločili priti peš ali pa z avtobusom na sejo parlamenta. Tajska pred vojsko? Bangkok, AS. Uradni radio je sporočil, da se zdi, da je vojska neizogibna in da 6e bo pričela verjetno v nekaj tednih, ko preneha deževna doba. Javno mnenje nad to novico ni bilo presenečeno, ker vlada splošno prepričanje, da se Tajska ne bo mogla izogniti vojnim zaplctljajem. Letalska tovarna v Ameriki zgorela Newyork, 15. nov. AS. Silovit požar je zajel in hudo poškodoval letalsko tovarno v Portvvorthu. Skoda znaša več sto tisoč dolarjev. Stavka v Angliji Stockholm, 15. nov. AS. V Glasgowu je začelo stavkati nad 2000 nameščencev avtobusnih podjetij. Mestni avtobusni promet se je ustavil za 24 ur in tudi v onisjsiii cbliki prometa niso mogli obnoviti, ko so pehotni in letalski oddelki skušali jye-vzeti avtobusno prometno službo. Črna borza na Norveškem Stockholm, 15. nov. AS. Na Norveškem je črna borza začela trgovati zlasti s tobakom in z alkoholnimi pijačami. Sto gramov najslabšega tobaka stane 50 kron. Ena sama cigarete stane od 3 do 10 kron. Navadno žganje 6tane 50 kron liter. Nesreča portugalske jadrnice Madrid, 15. novembra AS. Med silnim vihar-iom jn nevihto na morju !. i* potopila »»ortu^ai-ska jadrnica v bližini El Ferrola. Posadka' le je rešila. Predpisi glede uvoznega in izvoznega prometa z državami, s katerimi veljajo klirinški sporazumi Visoki komisar za Ljubljansko pokraifnn na podstavi kr. ukaza z -Banca d'Ita-lia« v Ljubljani kot blagajniku zavoda »Istituto Nazionale per i Cambi con l'Estero.« ' Tako vplačane vsote se vpišejo v dobro in se pridrže vinkulirane v prid zadevnim upnikom zaradi poznejšega prenosa v smislu posameznih klirinških sporazumov. Plačila, ki jih opravi dolžnik, ga ne razdolže, "dokler nc dobi upnik popolnega zneska svoje terjatve. Člen 2. Za uvoženo blago po tej naredbi se Šteje blago, uvoženo na ozemlje Ljubljanske pokrajine po kakršnih koli carinskih režimih, izvzemši provoz. Člen 3. Uvozniki, ki dokončno ali začasno uvozijo blago, izvirajoče in prihajajoče iz držav, s katerimi veljajo klirinški sporazumi, in izvozniki blaga, ki je dokončno ali začasno namenjeno v take države, so dolžni predložiti carinskemu ravnateljstvu posebno prijavo (deklaracijo). Ne dražimo sami živSjenskth potrebščin! f Priobčili smo že maksimirani cenik, ki ga je izdal Eksc. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajini) z veljavnostjo od 15. nOvcmbra naprej. Jc lo ie četrti cenik, ki se pri določenih cenah o proi vrsti z izredno pravičnost jo ozira tako na proizvajalne možnosti Ljubljanske pokrajine, kakor Uudi na kupno moč širokih in nepremoinih slojev. S cenikom določene cene dokazujejo o polni meri, da lioče oblast zaščititi tako proizvajalca in pridelovalca ter posrednika-trgovca, kakor ludi zavarovati kupca pred izkoriščan jeni s struni prekupčevalcev. Po teli cenah, ki določajo najvišjo mejo, pod katero se smejo stvarno gibati cene pri veletrgovcili in trgovcih na drobno, je omogočen proizvajalcem pruoičen in primeren zaslužek, kupcem pa zmogljiva cena. Določene maksimalne cene predstavljajo pomemben ukrep oblasti o protidraginjski akciji, ki se izvaja z vso strogostjo in pravičnost jo. številni organi nadzirajo nu podlagi določenih maksimalnih cen prodajo po trgovinah. Skoraj redno osak dan beremo po časopisih, kako se morajo zagovarjati pred sodiščem trgovci in prodajalci, ki so se prekršiti proti predpisom o maksimalnih cenah. Tako sk\iša oblast sam a preprečiti izrabi juti je nepre-možnih slojev, prav tako kakor je zu zaščito ne-premožnih slojev uvedla nakaznice za vsa najpo- j trebnejša živila in življenjske potrebščine, v želji, '' da zaščiti nepremožne in tudi njim omogoči pravično razdelitev dobrin. Predvsem pa jc treba vedeli, zakaj oblastva izdajajo in objavljajo maksimalne cenike. Ti ceniki niso namenjeni samo za trgovce, proizvajalce in stično, temveč istočasno tudi za kupujoče občinstvo. Kajti če se morajo maksimalnega cenika držati prodajalci, jc prav, da se ga s svoje strani I drže tudi kupci. Vsa disciplina ne zaleže nič, če ' ravno oni. katerim je namenjen n korist maksimalni cenik, t. j. da kupci ne upoštevajo njegovih predpisov in cen. Razumljive in upravičene so pritožbe s strani proizvajalcev in trgovcev, da ravno kupci sami kvarijo cene sebi in vsem dru- Ta prijava mora biti napravljena pismeno, podpisana po prijavitelju in mora obsegati tele podatke: a) ime, priimek in bivališče prijavitelja kakor tudi lastnik blaga, čigar predstavnik jej b) kraj izvora in kraj namembe blaga; c) število in vrsto tovorkov, z ustreznimi znaki in številkami; d) popis blaga, za vsak tovorek, z navedbo kakovosti po tarifnem imenovanju in količine kakor tudi trgovskih nazivov, če jih blago ima; e) vrednost blaga, Prijava je neveljavna, če je popravljena, prečrtana ali drugače spremenjena, če podatki o koli-6ni in vrednosti, po. kateri se morajo odmeriti pristojbine, v njej poleg številk niso navedeni tudi 7. besedami, ali če nima katere druge izmed navedb, potrebnih po tem členu. Neveljavnosti pa prijavitelj ne more več uveljavljati potem, ko je carinarnica prijavo sprejela. Hkrati s tako prijavo je treba vložiti za valutne namene posebno izjavo. V izjavi se mora uvoznik izrecno zavezati, da opravi plačilo blaga ob zapadlosti skladno s to naredbo. Zapadlostni rok nikakor ne sme biti daljši od običajnih rokov glede na vrsto blaga, ki se uvozi. Izjava, ki jo podpiše uvoznik ali njegov zakoniti zastopnik, mora biti vložena v trojniku na posebnem obrazcu in mora navajati ime upnika, popis blaga, znesek cene v veljavi, v kateri je plačilo dogovorjeno, in zapadlost plačila. Izjavi mora biti priložen prepis fakture, ki ga v dokaz pristnosti podpiše dolžnik. En primerek izjave, vidiran po carinarnici, se vrne izjavitelju, drugega obdrži carinarnica, tretjega, ki je prav tako vidiran, pa pošlje carinarnica zavodu »Istituto Nazionale per i Cambi con 1'Este-ro«. Če gre za uvoz na zalogo ali za komisijsko prodajo blaga, ki naj se postopoma proda, mora uvoznik sproti v 10 dneh obvestiti o prodaji zavod »Istituto per i Cambi con 1'Estero« s prijavo v dvojniku na posebnem obrazcu in preko zavoda »Banca d'Italia« v Ljubljani. Člen 4. Glede blaga, ki naj se izvozi na podstavi pooblastila Visokega komisariata v države, s katerimi veljajo klirinški sporazumi, je izvoznik dolžen predložiti carinskemu ravnateljstvu v Ljubljani ob vložitvi prijave (deklaracije) iz prednjega člena izjavo na posebnem obrazcu v štirih primerkih z navedbo imen kupca in prejemnika blaga, s popisom blaga in, če gre za nepreklicno prodajo, zneska cene v veljavi, v kateri je bilo plačilo dogovorjeno, in zapadlosti plačila. Če pa gre za pošiljke na zalogo ali za komisijsko prodajo, se namesto zneska cene navede pričakovani čisti izkupiček za blago, ki je v pošiljki, in domnevna zapadlost terjatve iz tega posla. Izjavi se mora priložiti prepis fakture, ki tra podpiše prodajalec, pri pošiljkah na zalogo ali zn komisijsko prodajo tudi en primerek formalnega računa. En primerek izjave, ki ga carinarnica vidira in na nJem označi izdano listino, se vrne izjavitelju; drugega obdrži carinarnica, ostala dva, prav tako vidirana, pa pošlje carinarnica zavodu istituto Nazionale per i Cambi con 1'Estero«. Člen 5. Vsakršno naplačilo za nakup blaga, izvirajočega in prihajajočega iz držav, s katerimi veljajo klirinški sporazumi in ki jo namenjeno za uvoz v Ljubljansko pokrajino, se mora vplačati v lirah pri zavodu »Banca dTtalia« v Ljubiljani kot blagajniku zavoda »Istituto Nazionale per i Cambi con 1'Estero«. Da se sprejmejo, se morajo ta naplačila nanašati na dovolijo, ki ga izdajo pristojna oblastva, morajo biti sprejeta v pogodbo o nakupu blaga in ustrezati trgovskim uzancam. Ob vplačilu se morajo predložiti listine, potrebne za dokaz pravilnosti posla. Člen 6. Pod določbe člena 1. spada jo tudi prevozni in odpremni stroški in izravnalna tečajna razlika za plačila iz trgovinskega prometa, ne-kvarno določilu zadnjega odstavka člena 1. člen 7. Nekvarno kaznim po splošnih zakonih in kazenskim odredbam iz člena 12. Ducejevega razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX se kršiteljem določb te naredbe predpiše plačilo upravno denarne kazni v višini, ki lahko doseza tudi vrednost uvoženega ali izvoženega blaga. Te kazni so uporabljajo: a) zoper vsakogar, ki s pošiljatvijo skozi tretje države in z lažnimi navedbami ali kakor koli drugače skuša dati blagu drugega izvora videz blaga, izvirajočega in prihajajočega iz določene države, ali blagu druge namembe videz blaga, izvoženega v določeno državo. Iste kazni se uporabljajo tudi zoper carinske posrednike, ki bi kakor koli sodelovali pri kršitvah iz prednjega odstavka; b) zoper vsakogar, ki v nasprotju s prednjimi predpisi opravi ali sodeluje pri opravi vplačil za blago, izvirajoče in prihajajoče iz držav, s katerimi veljajo klirinški sporazumi, ki bi bilo uvoženo ali ki naj se uvozi na ozemlje Ljubljanske pokrajine; c) zoper vsakogar, ki bi v nasprotju z določbami, predpisanimi v posameznih izvoznih do-volilih, sprejel ali sodeloval pri sprejemu plačil za blago, izvirajoče in prihajajoče iz Ljubljanske pokrajine, ki bi bilo izvoženo, ali ki naj se izvozi v države, s katerimi veljajo klirinški sporazumi; d) zoper uvoznike in izvoznike, ki bi podali v nasprotju s to naredbo nepopolne, netočne ali lažne prijave. Tudi v teh primerih se odmeri denarna kazen v višini, ki iahko doseza tudi znesek, na katerega se nanaša kršitev ali pa netočna ali lažna prijava. Člen 8. Upravno denarno kazen iz prednjega člena predpisuje po kratkem postopku in jih sporoči prizadetim carinsko ravnateljstvo. Zoper odločbo je dopustna v roku 15 dni po priobčitvi pritožba na Visokega komisarja, ki odloči o njej dokončno. Pritožba ne odloži izvršitve; dokler ni določen znesek denarne kazni in opravljeno njeno | plačilo, sme carinsko ravnateljstvo, če treba, za- I seči in dati v hrambo blago ali vrednote ob stro- * f Dr. Stanko Lapajne, vseuč. profesor Pred nekaj dnevi so pri sv. Križu zagrebli prof. Vladimirja Lapajneta, v petek pa je umrl na svojem domu v Bogišečivi ulici še njegov brat vseučiliški profesor in eden največjih predstavnikov odličniii slovenskih pravnikov in akademskih učiteljev, dr. Stanko Lapajne. Dr. Stanko Lapajne se je rodil 1. 1878. v Ljutomeru kot sin pedagoškega pisatelja in gospodarskega organizatorja Ivana Lapajneta. Gimnazijo je končal v Ljubljani 1. 1896. Pravoznanstvo je študiral na graški univerzi, nato pa na češki univerzi za doktorja prava. Najprej se je posvetil sodni službi, nato pa odvetništvu. L. 1908. je prevzel odvetniško pisarno dr. Karla pl. Koziča na Dunaju, kjer je ostal do 1. 1918. Na Dunaju se je vneto udejstvoval v tamošnjih slovenskih društvih. Takoj ob začetku ljubljanske univerze, 20. aprila 1920., je začel predavati na pravni fakulteti državljansko in meddržavno zasebno pravo in je bil imenovan še istega leta za rednega profesorja. Na univerzi je deloval nad 20 let in je s svojim, do dobra v praksi preizkušenim teoretičnim znanjem strokovno vzgojil več mladih slovenskih pravniških generacij. Med pravniki je bil zelo cenjen kot odličen sistematik, strokovnjak za zasebno, zlasti obligacijsko pravo in kot naš edini strokovnjak za med-pokrajinsko in meddržavno zasebno pravo. Kot človek je bil dober in socialno čuteč. Dr. Stanko Lapajne se je plodonosno udejstvoval tudi v pravni publicistiki. Njegov prvenec je bila razprava »Zmota in prevara«, objavljena leta 1902. v »Slovenskem pravniku.« Od takrat je v tej reviji priobčil nešteto člankov in razprav. Sodeloval je tudi pri »Pravnem vestniku«, »Arhivu za pravne ii» društvene nauke«, v »Blatter fiir inter-nationales Privatrecht« itd. Njegovo največje delo je bilo »Mednarodno in medpokrajinsko pravo kraljevine SHS s pravnimi granami — posestrinami«. Svoje članke je redno objavljal tudi v Zborniku znanstvenih razprav juridične fakultete v Ljubljani.« Prof. dr. Lapajne zapušča profesorsko stolico na naši univerzi zelo zgodaj, ko bi po svojih močeh lahko še plodonosno delal in snoval. Za njim bo ostala v našem pravoznanstvu velika vrzel, zlasti v tistih področjih, v katerih je bil res edini naš strokovnjak, V vrsti odličnih slovenskih pravnikov mu bo ohranjeno častno mesto. Na poslednji poti ga bomo spremili danes, v nedeljo ob 3. popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. Bodi mu časten spomin! Njegovi prizadeti družini naše sožalje! ških kršiteljev, razen ako ti položijo varščino v najvišjem znesku zapretene denarne kazni. Člen 9. Prejšnje določbe, ki nasprotujejo tej naredbi, se razveljavljajo. Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 5. novembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Na »belem polju« ne bodo Igrali Vse nogometne tekme odpovedane! Ljubljana, 15. nov. To je že tretja sobota, ko sedim pred pisalnim strojem negotov. Bodo tekmovali ali ne bodo? Snežiti je prenehalo, na tleh pa je vendar nekaj prstov snega, da ne more biti govora o tekmah na zelenem polju. Morda pa bo le suho vreme in bodo poiziiusili na belem, ali točnejše: belo-zelenem polju. V duhu sem gledal zasneženo igrišče Ljubljane, na njem gruče golih fantov, ki se borijo za žogo, na tribuni pa razpoložene na-vijalce v zimskih plaščih in s cigarami v ustih... Kar se oglasi telefon. G. Buljevič kliče: ^Sprememba ali odpoved«, mi je šinilo skozi glavo. — >Ne bomo igrali. Na željo klubov odpoveduje Slovenska nogometna zveza jutrišnje tekme.« Za sporočilo sem se g. Buljeviču lepo zahvalil in začel trgati svoje prognoze o igri gim s tem. da plačujejo cene, ki ne odgovarjajo Novomeščanov, Grafičarjev, Svobodašev, Herme-predpisanim. To jc resnično in prav je, če sc kupci tega zavedajo. Kajti brc/, discipline potrošnikov si tudi ni mogoče misliti, du bi uspelo obdržati cene na znosni višini za vse. prebivalstvo. Kajti današnje maksimalne, cene so take. da so pravične, ker upoštevajo na eni si rani proizvajalne stroške proizvodnika, razdeljevalne stroške trgovca, na drugi strani pa upoštcoajo kupno moč ogromne večine potrošnikov in so z uradi te- dve zanimivi tekmi: v Draždanih bo nastopila nemška reprezentanca proti Danski, v Curihu pa Madžarska proti švici. —ga. * Švedski rekord na 5000 m sta naskočila ob zadnjem atletskem srečanju med Finsko in Švedsko kar dva atleta: Hellstrom in Andersson. Uspela sta oba, in sicer prvi v 14:15.8 min., drugi pa v 14:18.2. Stari rekord je branil Kalarne. Matti Lappalainen, znameniti finski tekmovalec v smučanju na 50 km, je padel na vzhodnem bojišču. Na akademiji .GIL-a v Rimu je vpisanih 37 Hrvatov in 4 Hrvatice, ki se pripravljajo za mladinske vzgojitelje in telovadne učitelje v Neza-visni državi Hrvatski. Nemški mornarji so postavili na plavalnih tekmah v Gdansku nekaj dobrih rezultatov. Na žanov, Jadranašev in Ljubljančanov. J 100 m prosto je bil Schroder s časom 1:00.1 min. Tako bo minila zopet nedelja brez domačega t Isti je zmagal tudi v hrbtnem plavanju na 100 m nogometnega sporeda. Pač pa bosta v inozemstvu s časom 1:07.8. Prve priprave zimskih športnikov Igralci hokeja na ledu se že dalj časa pri- . ______________ ________________________ pravljajo na svojo zimsko sezono. Njihov trening ga bile gotovo izdane v eminentnem interesu po- § v telovadnici vodi absolvent belgrajske višje šole ' " " .............." '"" ' za telesno vzgojo g. Luce Žitnik. Zaenkrat stre- mijo le za tem, da bi prišli v kondicijo, ki bo omogočila oster trening na drsalkah takoj, ko bo vreme to dopuščalo. — O slovenski prvakinji v umetnem drsanju Silvi Palmetovi smo zvedeli, da se tudi letos resno pripravlja na nastope, katere so Ljubljančani z veseljem sprejeli. O njenem novem drsalnem programu nismo mogli kaj podrobnega zvedeti razen, da namerava še pred Božičem na Dunaj, kjer bo trenirala z znamenitimi dunajskimi trošnikon samih. Zaradi tega je škodljivo, du po samezniki v brezmejnem pohlepu kopičijo blago in kvarijo cene vsem preostalim prebivalcem, ki tako visokih cen ne morejo plačevali kot si jih morebiti laliko privoščijo petični posamezniki. Kot kupci, ki plačujejo cene daleč nad maksimalnimi cenami, škodujejo sumim sebi in ogromni množici potrošnikov n naši pokrajini, tako pa pomagajo tudi na lahek način bogateti onim, ki jim prodajajo to blago na skrivaj in protizakonito. Oblasti bodo vedno strožje kazno- R "M umetnega drsanja. - Ljubljanski smučarji 1 . . ... .... Kn/I r. rtrirrtl, v ,imtuim trpnitiontn v nnnprlp ipk vale vse take ugotovljene nesocialne prestopke, prebivalstvo samo pa v lastnem, interesu lahko največ pripomore k temu. da se neupravičeno zviševanje cen ustavi. Točno naj sc drži predpisanih cen in v oseh nasprotnih primerih izvaja posledice, ki mu jih narekuje zdrava pamet in dolžnost do skupnosti. bodo pričeli z zimskim treningom v ponedeljek 17. t. m. Trikrat tedensko bodo prihajali v telovadnico, kjer se bodo z gimnastičnimi vajami in teki čez drn in strn pripravljali na prve starte v belo opojnost. — Od gorenjskih smučarjev smo zvedeli, da se bodo tudi to zimo pripravili za nekaj mednarodnih nastopov. Knifica, Smoleja in oba Klančnika so povabili v pripravljalni tečaj tekmovalcev za Garmisch-Partcnkirchen. Vojska ali mir na Pacifiku Tokio, 15. nov. AS. Odgovorni krogi še vedno razpravljajo o govoru, ki gu jc imel Churchill 10. novembra. V onem delu, v katerem se jc dotaknil vprašanja Daljnega vzhode je na eni strani izrazil pripravljenost spoštovati upravičene zahteve Japonske, a na drugi strani je čisto jasno povedal, da je pripravljen Japonski napovedati vojsko v tisiein trenutku, ko bi Japonska stopila v vojsko z Združenimi državami. Ni mogoče prikrivati, pravijo v Tokiu, da za Churchlllovim govorom stvarno stoje angleški voditelji na Daljnem vzhodu, to so Duff Cooper, Wavell in Popham, ki hočejo obkoliti Japonsko. Hvala in pa obljube Congkajšeku, ki jih je dni Churchill dražijo japonski narod. Obžalovanja vredno jc prizadevanje Churchillovo, tako pravijo v japonskih krogih, da bi oddaljil Japonsko od Nemčije. Odkar sta se sešla Hoosevelt in Churchill, sta vztrajno nadaljevala skupno politiko proti Osi. Iz Chur-chilloVega govora je tudi jnsno razvidno, da sc njegovo mišljenje krije z ameriškim nazira-Tijem. 'Zalo pravijo japonski poučeni krogi, da bodo japonsko ameriška pogajanja dosegla ravno nasproten učiuek, ako Anglosusi ne bo- do prenehali motriti razmer na daljnem vzhodu z izključno svojimi interesnimi vidiki. V šanghaju pa je zastopnik japonskih vojaških krogov izjavil: Japonci niso edini narod, od katerega zavisi mir nu Pacifiku. Nc bo mogoče vzdržati miru, ako Anglosasi podpirajo državo (Čangkajšeka), ki je v neizprosni borbi z Japonsko. Japonska armada ne bi mogla sprejeti miru, ki ne bi nn zadovoljiv način uredil tudi kitajsko japonskega spora. Sicer pa, tako je izjavil omenjeni zastopnik, če ne bo miru nn Tihem oceanu, naj Angleži,vedo, da ga tudi ne Ik> v Indijskem oceanu, ki bo izpostavljen velikim nevarnostim. Angleški kontreadmiral Uarnell pa je izjavil, da Anglija vsekakor ne bo napravila iste napake, kakor leta 1940. Francijo, ki Italiji ni vojske napovedala. Čim se zaplete Japonska v vojsko z Ameriko, tisto uro lx> tudi žc v vojski z Angleško, prav kakor ie povedal Churchill. V nekaterih londonskih krogih pa se govori, da bo stopila Anglija v vojsko z Japonsko tudi v tem slučaju, čc bi Japonci nn-pndii Sibirijo. Sicer pa vse pričakuje uspeha razgovorov med Japonsko in ameriško diplomacijo. Naznanjamo potrtega srca, da je prenehalo biti blago srce predobre soproge in mamice, gospe Marije Kuiar soproge žel. podurndnika Pokopali jo bomo dne 17. novembra 1941 ob 2 v Dravljah. Tmplo leži v mrtvašnici splošne bolnice na mrtvaškem odru. Ljubljana, Drnvije, 15. nov. 1941. Žalujoči soprog Leopold: Knrol, sin; Kati, sinaha, Milan in Milei.a, vnuku in ostalo sorodstvo. Kvalificiranega mehanika za popravila računskih in pisalnih strojev sprejme Simandl, Dvora-kova 3, Ljubljana. Zahvala Za vse izraze iskrenega sočutj* ob bridki izgubi naše ljubljene soproge, mame, sestre, svukinjc in sestrične, gospe Marije Kervfna soproge zvaničnika drž. žel. v pokoju kakor tudi čč. duhovščini in čč. sestram, vsem darovalcem cvctja in spremljevalcem na zadnji poti — naš prisrčni Bog plačaj I Sv. maša zadušnica sc bo brala v petek, dne 21. novembra ob 8 zjutraj v župni ccrkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 15. novembra 1941. Žalujoči ostali. Gospodarstvo Italijanska proizvodnja bombaža Po podatkih AGIT-a je leta 1935. bilo posejanih z bombažem v Italiji samo 3000 ha, toda v kasnejših letih se je površina izredno hitro večala. Žc leta 1936. je znašala površina 10.000 hektarov, lela 1938. 37.000, leta 1939. 40.500 ha in je dosegla lansko leto 06.246 ha. Letos pa znaša kultura pod bombažem v Italiji že okoli 100.000 hektarov. Zlasti je dosegla visoko stopnjo kultura bombaža na Siciliji. Za bližnjo bodočnost kažejo naslednji računi tole sliko: če računamo na površino 200.000 ha, kar je možno, in letno proizvodnjo 350.000 stotov vlaken, bi znašal hektarski donos 179 vlaken na ha. Če vzamemo samo 100 tisoč ha površine, vidimo, kaj vse daje lahko teh 100.000 ha pod bombažem: 200—250.000 stotov pridelka z nove zemlje, 2500 stotov odpadkov, 80.000 stotov olja za uživanje, 269.000 stotov trdih snovi za kurivo, 280.000 stotov krme za živino. Skupno lahko cenimo, da bo sama Sicilija dala 250.000—350.000 stolov vlaken, ne računajoč pa pri tem drugih količin, ki se dajo gospodarsko odlično izkoristiti. Carinski režim za Dalmacijo. Italijanski gospodarski listi prinašajo podatke o carinskem režimu v Dalmaciji, ki je sicer isti, kot je bil v prejšnji Jugoslaviji, vendar so bile vpeljane nekatere novosti z ozirom na potrebe časa. Glede uvoza v Dalmacijo ni nobenih prepovedi niti valutnih omejitev, če gre za uvoz blaga iz Kraljevine ali Albanije. Za te predmete velja tudi carinska oprostitev. Nadalje pri izvozu v Italijo ni potrebna nobena carinska ali valutna formalnost. Pač pa velja izvozna prepoved za nekatere vrste predmetov. Izvozne carine pa je plačevati še vnaprej. Nova uprava Bato v Borovem. Konec oktobra letos je bila glavna skupščina delničarjev Bate, d. d. v Borovem, na kateri je bila izvoljena nova uprava. Predsednik družbe je Jan Bata iz Zlina, podpredsednik upravnega sveta in glavni ravnatelj je dosedanji državni komisar pri tvrdki dr. Bulat. V upravo je bil delegiran tudi zagrebški župan dr. Ivan Werner, en podpredsednik Prve hrvatske štedionice in en ravnatelj znane zagrebške tvornice lakov in barv Moster, d. d. Trgovske zbornico na Štajerskem in Gorenjskem. V smislu odloka nemškega gospodarskega ministra bo za Štajersko in Koroško ustanovljena posebna gospodarska zbornica. Poslovnice novih gospodarskih zbornic so: na Štajerskem Industrijska in trgovska zbornica v Gradcu in na-Koroškem Industrijska in trgovska zbornica v Celovcu. Razdelitev dosedanjega gospodarskega območja Južna marka je potrebna zaradi priključitve južnoštajerskih, koroških in gorenjskih ozemelj. Iz Hrvatske Popravilo grškokatoliške stolnice in škofijskega dvorca v Križevcih. Grškokatoliško stolnic« in škofijski dvorec bodo pričeli popravljati v najkrajšem času. Stroški popravila so preračunani na milijon kun. Zvišanje plač mestnim uradnikom v Zagreba. Vsi aktivni in upokojeni mestni uradniki v Zagrebu so dobili za 400 kun' zvišane plače. Oženjeni uradniki pa dobe razen tega še 400 kun doklade za ženo in po 100 kun 7,a vsakega otroka. Mestna občina skrbi za prehrano Zagreba. Odkar je mestna občina sama prevzela nase vso skrb za prehrano mesta in preskrbo prebivalstva z živili, prehranjevalna akcija tudi boljše uspeva. Mestna občina je tako n. pr. ta teden lahko razdelila med Zagrebčane 50 000 kg svinjskega mesa. Zemun in Petrovaradin spadata med mesta, ki so v prvem dragi njskem razredu. Klic ljubljanskega škofa h veliki narodni spravni pobožnosti deveterih petkov V ljubezni presvetegn Srca Jezusovega vnbim vse vernike k posebni pobožnosti deveterih prvih petkov z začetkom v letošnjem decembru (prvi petek je 5. decembra). Mnogi so to pobožnost že opravili, morda že večkrat. Saj je obljuba Jezusova, ki jo je dal sveti Marjeti Mariji, znana in je nagnila marsikoga, tla je žrtvoval čas in trud ter devet prvih petkov zapovrstjo dobro pripravljen sprejel zadostilno sveto obhajilo. Da Vas vabim še enkrat, da istočasno skupaj obhajamo to pobožnost, so vzrok strašne stiske sedanjosti, ko ne trpimo samo mi, ampak vsi narodi Evrope. Ponižno moramo priznati, da je Evropa veliko grešila in bila v mnogočem laži-krščanska, sto in stoletja je zametavnla velikanske milosti Kristusove in tako si je sama spletla bič, ki jo zdaj tepe. Usmiljenje božje in s tem konec hudih preizkušenj upamo doseči, če od svoje strani skušamo Bogu nuditi odkritosrčno zadoščenje za vse grehe in žalitve sveta, in sicer tako, kakor to želi presv. Srce Jezusovo. Poleg osebnega namena, ki ga bo vsak zase naredil, imejmo vsi skupno tu namen: Tebi, presveto Srce Jezusovo, darujemo to pobožnost prvih petkov v zadoščenje tistih grehov, zaradi katerih je Evropo i« nas zadela težka preizkušnja in te prisrčno prosimo, skrajšaj dneve preizkušnje, reši nas vsega hudega in daj nam kmalu svoj mir! Vsa podrobna navodila boste dobili od svojih dušnih pastirjev. Prosim Vas, udeležujte se te pobožnosti, kolikor le mogoče mnogoštevilno in z neomejenim zaupanjem v presv. Srce Jezusovo! Gregorij Rožman, škof. Sledimo klicu ljubljanskega škofa! Slovenci, strnimo se v eno vrsto vsi do zadnjega in zadosčujmo božjemu Srca za strašne stiske sedanjosti! Nihče ne more tajiti, da je mnogokrat trpljenje le posledica človeških zablod, človeškega greha. Nihče ne more tajiti, da so evropski narodi veliko grešili, da so zašli daleč stran od Boga Res je, da Bog pošilja trpljenje tudi na dobre ljudi, da jih preizkuša, dviga h kreposti in pripravlja večje plačilo. Res pa je tudi, da je mnogokrat trpljenje le kazen za velike grehe narodov in posameznikov, zaradi katerih trpi često potem vse človeštvo. Z zadoščevanjem, s pokoro popravljamo krivice in žalitve, storjene Bogu in kličemo nase spet njegov blagoslov in njegovo milost. Priznajmo, da tudi mi Slovenci nismo izvzeti iz števila onih, ki so žalili božje Srce in priklicali nad evropske narode stisko sedanjosti. Storimo svojo dolžnost, zadosčujmo in zadoščujmo, da se nas božje Srce usmili, da se zaradi naše pokore in našega trpljenja usmili tudi drugih narodov in jim pošlje milost resničnega spreobrnjenja k pravemu krščanstvu. V ta namen nas kliče ljubljanski škof k velikim pobožnostim, ki imajo le ta cilj, da operejo pred božjim Srcem naše grehe in grehe drugih narodov in mu dajo zadoščenje za velike zablode sedanjega časa. Po vseh slovenskih cerkvah se bodo začele z mesecem decembrom velike spravne pobožnosti. K njim so vabljeni vsi Slovenci brez razlike Vsak mesec se bo na posebno slovesen način praznoval praznik prvega petka. Pred prvim petkom v decembru se bo obhajala devetdnevnica, ki se bo začela 26. novembra ter bo trajala do 4. decembra. Devetdnevnica bo v ljubljanskih cerkvah zvečer, na deželi zjutraj. Spored dcvetdnevnice bo sestavljen takole: 1. Četrt uren govor. 2. Litanije Srca Jezusovega. 3. Rožni venec. 4. Zadnji dan devetdnevnice sv. ura, Tem, kjer pobožnosti prvega petka ali devetdnevnice ne bi bilo možno opravljati na predpisani način, naj se verniki zberejo in opravljajo pobožnosti na drug način. Ves slovenski narod naj se združi okrog teh pobožnosti v eno samo vrsto, ki bo zadoščevala božjemu Srcu in klicala milost na slovensko ljudstvo. Kmetje in delavci! Sredi napornega in težkega dela dvignite svoje roke k Bogu, pokažite mu žulje in iskreno prosite, da vam bodo zaradi vaše spokornosti in trpljenja prikrajšani dnevi preizkušnje. Izobraženstvo in drugi sloji! Dvignite svoj um k božjemu Srcu, uklonite ga njegovi vsemogočnosti, da se nas usmili in nam zopet vrne svoj mir. Italijanska liktorska mladina v Ljubljani Kakor znano obstaja v Italiji Italijanska liktorska mladina, za katero je okrajšava GIL (Gioventu Italiana del Littorio). To je vsedržav-na mladinska organizacija, ki združuje danes nad osem milijonov pripadnikov v vsej Italiji. Kakor znano, je tajnik Narodne fašistične stranke, ki je obenem tudi Glavni poveljnik GIL-a, z novo odredbo razširil na Ljubljansko pokrajino ustanovo GIL-a in določil, naj se nastajajoča mladinska organizacija imenuje Gioventu Italiana del Littorio di Lubiana — Italijanska liktorska mladina v Ljubljani (italijanska okrajšava: GILL.). Ob tej priliki je izšla v italijanščini in slovenščini knjižica, ki ima namen pojasniti delovanje in ustroj to organizacije. Uvodne besede k tej knjižici pravijo, da ima že citirani ukrep namen raztegniti tudi v prid mladine te pokrajine številne prednosti telovadnošportnega, kulturnega in podpornega značaja, ki jih organizacija nudi mladini Italije. Končno pozdravlja z naslednjimi beseda- mi ustanovitev te organizacije pri nas: »Tovariši s polotoka, ponosni, da lahko bratsko sprejmejo v svoje vrste mladino Ljubljanske pokrajine, in prepričani, da se s tem pričenja dejavno, prostovoljno sodelovanje, ki bo znatno prispevalo k vzajemnemu spoznavanju in simpatiji, jih glasno pozdravljajo v imenu DUCEja.« Nato navaja knjižica razne podatke o GIL-u, katerega delovanje se razvija na osnovi Mussoli-nijevega gesla: »Verovati — pokoriti se— boriti se.« Knjižica opisuje razpredelbo, podatke o vo-diteljstvu, starešinstvu, letnih in zimskih taboriščih, ženskih organizacijah, pomoči in preskrbi, telesni vzgoji, kulturnem delu in poklicni pripravi. Knjižici je priloženih tudi mnogo slik, nadalje priloga o organizaciji in razpredelbi. Končno pa so objavljene tudi slike krojev organizi-rancev pri GILL (torej organizaciji za Ljubljan-i sko pokrajino) tako za dečke in deklice v raznih starostnih dobah Zgodnja zima je pritisnila v deželo Ponekod po Notranjskem in Dolenjskem so veliki zameti Ljubljana, 15. nov. Vremenska kronika že 50 let ne pozna tako . zadnjega prihoda prave in resnične zime, kakor letos. Sneg, suh ko poper, spremlja hkratu še mraz. Kronist mora z zaskrbljenostjo zapisati, da nam je ta zgodnji nastop neprijazne zime naprtil veliko skrbi, in mnogi gledamo z zaskrbljenostjo v bodočnost, kaj bo s kurivom, s katerim so revni sloji prav slabo založeni. »Kaj nam še prinese?« se mnogi vprašujejo. Ljubitelji belega športa so se razveselili tega drobnega snega. Bila je v tem tednu res pravcata vremenska revolucija. Vzemimo posamezne vremenske pojave. Toplomeri, dežomeri. zrakomeri in vlago-meri nam za teden podajajo zanimive krivulje. Barometer? V ponedeljek najnižje stanje 758.6 milimetrov in v soboto rekordno 771-2 mm. Torej dvig za 12.6 nuni In toplomer? V ponedeljek najnižja jutranja temperatura še 7.0 stop C nad ničlo in danes že 5.6 stop. C pod ničlo! V četrtek je lahno rosilo tja v pozno noč. Proti jutru pa je v petek zabril oster krivec tam od kamniške strani, prinesel nam je suh sneg, pa tudi mraz. Včeraj je v presledkih naletavnl droben in suh sneg. kakršnega si žele smučarji. Padal je na zmrznjena tla, kar mu je omogočilo, da se je hitro utrdil in dobil krepko podlago. S silo drveča burja pa je sneg vrtila in gonila po ulicah in okrov voglov, da je bilo človeku kar neljubo, ko mu je sneg božal obraz in ga je burja gladila po kosteh. S strehe se je sneg z burjo vrtel v krogih. V okolici je burja prav tako bila nadležna in nepriljubljena obiskovalka. Po nekaterih krajih v okolici je nanesla do pol metra visoke žamete. Splošna snežna plast po meritvah meteorološkega zavoda pa je bila davi v mestu visoka 10.5 cm. Močno je snežilo ponoči, davi pa je pritisnil mraz. Čudno pa je bilo: Na nekaterih cestah in krajih je bilo povsem talno, . je bila lam brozga, ne daleč od tam pa so bile ceste že pomrznjene. Vode so upadle. Stanje Ljubljanice je pri • Fužinah sedaj 170 cm, včeraj še 182 cm. Išca pri barjanski šoli je 176 cm visoka. Po nekaterih krajih na Dolenjskem in Notranjskem so silni zameti. Vso svojo moč je burja pokazala na Blokah in tudi okoii Habnega noija. Tam je začelo snežiti že v. četrtek. Strašansko je snežilo in strašno je bilo, ko je burja vrtela sneg in ga nosila v zakotja, kjer so nastali novi zameti do 1 m visoko. Po mnogih krajih, kje je ostal še stari sneg, je sedaj višina snega dosegla že 1.50 m. Okoli Višnje gore so hudi zameti. Burja je celo lomila drevje, ruvala je drevesa. Velike ovire je moral včeraj popoldne premagati Pečnikarjev avtobus, ki vozi normalno vsak dan popoldne iz Babnega polja in prihaja v Ljubljano nekaj pred 19. Zaradi žametov, ki so bili visoki celo do 2 m na poti od Bloške police čez Bloke tja do Lužarjevega brega, je prispel v Ljubljano z dveurno zamudo. Na raznih mestih so odkidavali žamete, da je avtobus mogel naprej. Danes je avtobusni promet na tej progi tja in nazaj ukinjen. Ta sneg je popolnoma nedobrodošel pozno-jesenskim pridelkom. Po njivah je še mnogo repe, ki je sedaj popolnoma zasnežena in bodo kmetje primorani, da odkopljejo sneg in repo populijo, kajti drugače je nevarnost, da se pokvari zaradi mraza. Na njivah je bilo še nekaj zelja in pese. Zatemnitev od 7. zvečer do 7. ziutraj Po novi odredbi Visokega Komisariata velja od danes, 15. novembra dalje zatemnitev od 19 do 7 zjutraj. Vestnik Prosvetne zveze izšel Izšla je 11. štev. »Vestnika« Prosvetne zveze z aktualno in zanimivo vsebino. V uvodnem članku je ponatis članka, ki ga je prinesel »Slovenec« dne 7. okt. izpod peresa I. D. »O obletnici Krekovo smrti«. Prav ta članek daje v svojem bistvu vzpodbudo, kako naj se članstvo društev prilagodi sedanjim časom. Drugi članek »Nove smernice Pija XII.« govori o preroški napovedi sv. Očeta, kako naj bi svet sodil o osnovnih vrednotah t. j. rabi tvarnih dobrin in o delu. O tem je primeren pouk že sedaj. Članice društev pa bo posebno zanimal članek »Dekliška delovna služba na Finskem«. Vidi se, kako so se finska dekleta znašla na svojem področju v sedanji vojni in kako ogromna je njihova korist delovne službe domovini. Nato sledi društvena kronika, film in knjižnica. Zanimivo je poročilo o stanju Ljudske knjižnice v Ljubljani v letu 1940-41. Na novo je bilo dobavljenih 854 knjig in sicer 260 slovenskih, 241 nemških, 816 italijanskih ln 87 hrvaških. Knjižnica šteje sedaj 17.344 knjig (8380 slovenskih, 7330 nemških, 970 hrvaških, 304 italijanske, 210 francoskih in 90 drugih. Izločenih je bilo 130 knjig. Obiskovalcev je bilo 13.942. Ti so si izposodili 30.555 knjig in sicer: 18.281 slovenskih, 10.452 nemških, 826 hrvaških, 532 italijanskih, 135 francoskih in 29 drugih. V letu 1939-40 si je izposodilo 12.831 obiskovalcev 25.752 knjig, v 1. 1935-36 pa 8878 obiskovalcev in 15 798 izposojenih knjig. Te številke pričajo, da je število ljubiteljev dobre knjige vedno večje. »Prosvetni oder« je naslov priloge prosvetnega »Vestnika«. Novembrska številka objavlja zanimivo in poučno tvarino: »Osnovna načela in navodila o tehftiki govora in petja«. Članek jo spisal strokovnjak g. Radko Simoniti. Dobro bo služil vsem onim, ki se pečajo z govorom in petjem. Nadvse zanimiv je članek: »Hoja na odru«, v katerem podaja g. prof. .lože Potokar načela hoje igralcev na odru. Ta članek seveda bodo z veseljem proučili vsi igralci in igralke društvenih odrov. Polju okoli Dolenje vasi je potrebna regulacija voda Dolenja vas, 14. nov. Komaj je odšla zdravstvena kolona, že nas je izredno presenetil obisk treh inženirjev in tehnika, ki so prišli po nalogu Visokega Komisarja, da napravijo nov podroben načrt za regulacijo našega vodovja. Znano je. da našo polje, ki pripada vasem Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica, Blato, skoraj vsako leto trpe zaradi povodnji — včasih dvakrat, da celo trikrat na leto je vse pod vodo. Često so vsi sadeži kar več let po vrsti docela uničeni. Zato je mnogo posestnikov že opustilo orno zemljo na polju in beže na grič in v Mo-tlavec, kjer spreminjajo travnike v njive, dočim sicer zelo plodne njive v polju zasejejo z deteljo. Zadnja leta so večkrat kraj regulirali, toda male vsote so bile le majhen pripomoček, ki jo lo začasno pomagal. To polje potrebuje temeljite, vsestransko dobro pripravljene regulacije, drugače je vse zaman. Nova akcija nam to obeta, saj sta dve partiji inženirjev danes na terenu in pripravljata potrebne študije za obsežen in temeljit načrt regulacije Ribnice, Bistrice, Rakitniščice. Oberšce in Nemškega beča, da so naše lepo plodno polje oprosti stalnih nalivov. Ljudstvo z velikim veseljem pozdravlja temeljilo delo, saj vsota, ki je blizu milijona lir, bo marsikaj omogočila, upamo pa. da bomo dosegli še več, če bodo dobro pripravljeni načrti, ki jih komisija pod vodstvom gosp. inž. Ostala izdeluje Iz Dolenje vasi pri Ribnici Te dni se začenja velika akcija za vseljud-sko pobožnost prvih petkov. Vsi verski listi to akcijo podpirajo. Tudi »Knjižice« prinašajo novo številko 190, posvečeno pobožnosti Srca Jezusovega. Naslov knjižice je: Velika obljuba, spisal župnik Filipič. Knjižica stane le 50 cent. in izide v torek. — Uprava Rakovnik. Kmetijsko predavanje o sodobnem gospodarstvu bo v nedeljo, 16. novembra ob "i popoldne v društveni dvorani. Govorila bosta predavatelja iz Ljubljane. Z ozirom na važnost predmeta gospodarskega značaja, bo predavanje zanimivo, zato pridite polnoštevilno! Petmesečni gospodinjski tečaj bodo priredili pri nas. Zanimanje za tečaj je precejšnje. Tečaj bo v hiši g. Bojca Ignacija v I>ol. vasi. Ozimine, repe, korenja in zelja liudje še niso mogli spraviti z njiv, ker jih pokriva še vedno sneg. Nekateri so spravljali oziminocelo izpod snežne odeje. Sedaj je zapadel nov sneg in nam prinesel nov, hud mraz. V petek je bila pri nas prava burja. Hvala Bogu. da smo si v nekaj lepih dnevih vsaj pripravili malo drv za zimo. Vidervolov mlin v Rakitnici, ki je v kotlini pod vasjo, je že zalila voda, da ni videti niti mlinove strehe. Pod vasjo se je razlila voda iz rup Obrha tako, da je kakor veliko jezero. Voda je do 7 m globoka, na nekaterih mestih še več in sega do vozne črte v Rakit-nico. »Slovenčev koledar« in vse naše časopisje lahko naročite v kaplaniji ali v župnišču ali pa pri našem zastopniku g. Bojcu Karlu v Pri-gorici št. 49. Zgodovina idrijskih čipk Ker se v poročilu poudarja, da je bila njegova soproga Č e h i n j a , bi pomenilo, da on sam ni bil Čeh — kar se po vsem tudi ujema. Ravno iz teh navedb pa izhaja, da sta izvirala obadva iz onih nemških, oziroma čeških krajev, kjer je bilo klekljarstvo že dolgo v polnem razmahu. Torej zopet en povod za utemeljitev razvoja na vpliv s s e v e r a I Po drugem poročilu je pa poslala cesarica Marija Terezija (1740—1780) že leta 1764 (ali 1767) izkušeno čipkarsko učiteljico v Ljubljano, da ustanovi tam posebno šolo. S tem je hotela »pomagati idrijskim čipkaricam in deželi«. A ta ustanovljena šola je menda kmalu prenehala. Iz besedila — pomagati idrijskim čipkaricam — je jasno razvidno, da je čipkarstvo tam že obstajalo, a najbrže le za domačo rabo. Predstoječe drugo poročilo bi bilo zanesljivejše od prvega, in sicer iz zgodovinskega vide- fflajlepše branje v sedanjih dolgih zimskih večerih vam nudi „Slovenčeva knjižnica" Zbirka obsega 24 knjig is brane vsebine, vsakih 14 Oni izide po J knjiga, ki siane le 5 lir Kdor la naroten obvezno na vso zbirko, lahko platuje meseino In bo dobil 25. knjiga zastonj! Naročite se na vso zbirko »Slovenčeve knjižnice« takoj, le še do 25. novembra t. 1. imate čas! „6lovenieva knjiinica'' - Kopitarjeva 6, Bjubljana. za kakor tudi iz sledečih razlogov: Gerstorf je postal rudniški predstojnik šele 1. 1791. Zaradi tega je prav neverjetno, da bi se nahajal v Idriji že pred letom 1764, oziroma šele on vpeljal klek-ljanje. Da bi bilo vpeljano klekljanje — kakor pravi prvo poročilo — šeie okoli 1. 1800, nadalje zaradi tega ni verjetno, ker so se v tej dobi pričele francoske zasedbe okraja, z druge strani pa, ker nastopa leta 1811 že 26 trgovk s čipkami, katere so jih razpečavale celo v tujezemstvo Toraj na vsak način prekratka doba za lak razmah. Potemtakem je moralo biti klekljanje precej časa pred letom 1790 celo že razvito — a tehnično zastalo in omejeno samo na krajevno potrebo. Gerstorfova gospa je ostala v takem spominu le zaradi tega, ker je prva organizirala redni pouk že obstoječega, a samemu sebi prepuščenega izdelovanja. Klekljanje je moralo biti toraj vpeljano šo pred njenim prihodom — in iz dalje opisanih razlogov — še celo pred nastopom Gerstorfovega prednika — Ivana Nepomuka Grofa Inzaghi ja. (Zadnji je služboval v Idriji od 1.1764 do 1790. Drugi Inzaghi je bil tržaški škof, fl819; 1. 1790 je ustanovil v Vipavi okrožno dekanijo za Idrijo. Eden Inzaghijev je bil menda rojen v Idriji. — Neki tretji Inzaghi Domenico je bil stotnik za časa Napoleona, rojen v kraju Budrio nad mestom Bologna, in umrl istotam 1. 1821.) Inzaghi — kot novo nastavljeni predstojnik — se je po vsem videzu le pričel zanimati za najdene izdelke, ter lakoj izprevidel njih pomen za domačo obrt. — Ker je bil kot tak v trajni zvezi z Dunajsko »Hofkammer« — takratno neposredno oblastvo za rudnik — in imel vplivno so-rodništvo po najvišjih mestih, mu je bilo prav lahko, opozoriti dunajsko vlado na novo možnost prislužka rudarskim družinam. Da je Inzaghi v Idriji predmetne izdelke že našel in hotel ustvariti ž njimi nov prislužek, sledi tudi iz že opisanega poročila, da — je bila poslana čipkarska učiteljica v Ljubljano — prav v istih letih, 1764 ali 1767, v katerih nastopa on v Idriji kot predstojnik. \ (Dalje.} Koledar Nedelja, 16. novembra: Otmar, opat; Jodert, devica; Edmund, škof P.....................17. novembra: Grogor Čudodel- liik, škof; Viktorija, mučenica; Hugon, škof. Torek, 18. novembra: Oton, opat; 1'osvečenje cerkve sv. Petra in Pavla. Novi gro&cvi ■f- Jerica Cimperman, upokojena delavka tobačne tovarne, je odšla k Bogu v Ljubljani. Pogreb bo v ponedeljek, 17. nov ob 4 po|>oldne 7. Žal —• iz kapelice sv. Andreja Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! • • — Alojzij Martine: »Darujmo Gospodu!« — 8 dnrovunjskih pesmi za mešani zbor je ravnokar izšlo. Cena za posamezen izvod 6 Lir, pri odjemu najmanj 10 izvodov po 3 Lire izvod. Dobi se v Ljudski knjigarni v Ljubljani. Daljše poročilo pozneje. I ga potrosite 7. „NEGMR"-om, ki gnilobo uničuje. Inž. PRBZELJ, specijalist 7,a ra-tlinske bolezni — (hitopatolog) — Ljubljana, Wolfova ulica S, tel. 34 73 — Na klic ljubljanskega škofn dr. Grcgo-rija Rožinnna začenjamo na prvi petek 5. dcc. veliko narodno spravno pobožnost deveterih prvih petkov. Prav za 10 priliko je izšla druga izdaja zlate knjige, za vse čase in še posebno za današnje dni tako zelo potrebne in močno zaželene, »Obljube Srca Jezusovega«, ki jo je napisal P. Rudolf 1'ato, D. J. Knjiga razlaga 12 obljub Srca Jezusovega, še posebno obširno 9. obljubo, ki govori o posvetitvi družin presv. Srcu, največ misli pa posvečuje 12. ali veliki obljubi, ki pojasnjuje pobožnost 9. prvih petkov. Tako. je napisana, da brez. dvoma vžge v čitateljili plamen ljubezni in otroškega zaupanja do Odrešenikovega Srca. Prepletajo jo namreč njeni vsebini in njenemu namenu najprimernejše besede sv. pisma, besede Sv. Dulia samega, in besede božjega Srca po svoji služabnici sv. Marjet: Alakok. Osvetljujejo jo mnogi resnični zgledi iz domačih in tujih krajev. Kdor bo »Obljube Srca Jezusovega« pazljivo prečital, jih ne bo mogel vroči v kot: marveč jih lx> postavil med knjige, ki jih hoče imeti vodno pri roki. Mikale ga bodo, da naj jih znpet in zopet čita, kar mu bo pripravilo novega vesolja in ponovnih koristi. Že pri samem branju te knjige čuti srce tolažbo in dobroto božjega Srca, koliko srečo bodo šelo okušali vsak posameznik, vse družino, vsi stanovi, ve« narod, ko bodo 7 gorečim Češčenjom Jezusovega Srca čutili na sebi izpolnjenje Njegovih obljub. Knjiga obsega 80 strani. Naroča se pri upravi »Glasnika«', Ljubljana, Zrinjskega cestn 9. Dobi se tudi v pisarni Katoliške akcije, Ljubljana, Prod škofijo I in jx> knjigarnah. Stane 4 lire, po pošti 5 lir. Četrta knjiga »Slovenčeve knjižnice«, znamenita zgodovinska povest Mhrnoški gospod ki jo je spisala znana pisateljica Dolores Vieser, je izšla. Kupite jo po vseh knjigarnah ia trafikah za ceno 5'— lir. Povest je iz zgodovine Koroške pred 500 leti. V njej so opisani strašni boji s Turki, kakor tudi življenje graščakov in našega preprostega naroda. Se se laliko naročite na vso zbirko »Slovenčeve knjižnice«! To storite takoj, /e do 25. imate še časi Kdor je reden naročnik, lahko plačuje knjige mesečno, dobiva jih dostavljene na dom, za na-grad o bo pa dobil 25. knjigo »Veliki beli molku zastonj. Ta knjiga bo bogato ilustrirana in bo stala za vse tiste, ki niso obvezno naročeni na vso zbirko »Slovenčeve knjižnice«, 20 — lir, naročniki jo bodo pa dobili zastonj. Vsak reden naročnik »Slovenčeve knjižnice* lahko dobi tudi »Slovencev koledar« za ugodnostno ceno 9•— lir in 2•— liri za pošihatvene stroške, skupaj torej za IV— lir, ko bo sicer stal 20 — Ur. Slovenčeva knjižnica Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6 — Koledar Družbo sv. Mohorja za leto 1942 jc izšel. Posamezni udje ga bodo lahko dobili v knjigarni Družbe sv. Mohorja v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19 od četrtka (20. XI.) naprej. Ljubljanskim poverjenikom ga bomo dostavili do sobote (22. XI.). Podeželski poverjeniki naj proti koncu tedna ali vsaj prihodnji teden, koga pošljejo po koledar v Ljubljano, cla prihranijo nam in sebi pošiljatveno stroške. Vsoin poverjenikom, ki no bodo sami dvignili koledarja do 25, novembra, ga bomo odposlali obenem s Finžgarjevim Gospodom Hudournikom. Pošiljkam bodo priložene tudi nove nabiralne pole, katerih nikar ne prezrite! — Odbor. * — Inozemske knjige, revije in časopise vseh vrst preskrbi hitro in po najnižjih cenah Ljudska knjigarna v Ljubljani, Pred škofijo 5. — Nc pozabite, da se dobijo misali in bre-virji najugodneje pri zastopstvu Mariettija, Mladinska založba, Ljubljana, Stari Irg 30. _ Vse-osebe, ki so spremenilo svojo bivališče in imajo veljavno zavarovalne življenjske police pri Assicurazioni Generali, pozivamo, da čimprej javijo svoj današnji naslov najbližjemu društvenemu poverjeniku ali naravnost na naslov Assicurazioni Generali v Trstu, generalni zastopnik Lubljana, Sv. Petra c. 2-1. — Naročnikom Koch-a. Ifomiletisches Iland-bticfi. sporočamo, da je pravkar izšel VI. zvezek, t. j. 1. zvezek druge skupine. Kdor še ni obnovil naročila za drugo skupino, prosimo, da stori to čimprej. Zvezek V. prve skupine bo izšel kasneje, Ljudska knjigarna v Ljubljani, Spravljanje snega po mestnih cestah in ulicah Ker je spet zapadel sneg in marsikateri hodniki niso v redu, je mestno poglavarstvo prisiljeno, da spot opozarja na predpise mestnega cestnega reda in na dolžnosti, ki jih morajo opraviti hišni lastniki »li najemniki ter posestniki zemljišč in stavbišč pri spruvljanju snega s hodnikov in pešpntov. Mestni cestni rod namreč v § 75. določa: »Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg s hodnika ali peš-pota ob vsej dolžini posestva. Če zaradi snega polzi ali kadar se napravi poledica, morajo posestniki takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar^ pa zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, mora biti opravljeno snaženjc in posipanje hodnikov in pešpotov vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem snegu se mora hodnik ali pošpot osnažiti vočkrat na dan in posipati tako, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led je prepovedano odmetavati v odtočno kadunje ali tik ob robnik, 1111 rešetke požiralnikov in 11,1 tramvajsko progo. Z dvorišč spravljenega snega in ledu ni dovoljeno odldadati na cestah, temveč ga je treba zvoziti v vodo ali na odkazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali ga poinečejo s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe ne niudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar so sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan osnažiti luž in blata. Posestniki naj predvsem upoštevajo izrecno opozorilo, da mestno cestno nadzorstvo s svojimi delavci nc spravlja snega s hodnikov in nc posipa proti poledici hodnikov ob zasebnih posestvih, in sicer brez izjeme nikjer, torej niti pri javnih posestvih, niti pri cerkvenih in tudi nc pri občinskih posestvih. Ljubljanski posestniki naj si torej o pravem času priskrbe hišnike ali najamejo delavce, ki jim bodo po predpisih in o pravem času do 7 zjutraj spravili sneg s hodnikov. Glode širine hodnika, ki mora biti osnažen, velja naslednje pravilo: tam, kjer so položeni robniki, je treba sneg spraviti s hodnika do robnika — razen onega peščenega pasu, ki je namenjen za nasade. Pri tem pa vendar mora biti vselej osnažena tudi odtočna kadu-nja ob robniku na cestišču. Hodnike brez robnikov je treba osnažiti v širini najmanj 2 m, vselej pa do odtočne kadunje. Tudi pri teh hodnikih je treba vselej osnažiti odtočno kadunjo ali jarek. Odvažati,je in odmetavanje snega v vodo je dovoljeno le na onih prostorih in bregovih ob vodi. ki bodo za odlaganje snega pripravljeni in označeni s posebnimi značkami. Posestniki naj se zavedajo pravnih posledic v primeru opustitve spravljanja snega s hodnikov in posipanja hodnikov proti poledici. Policija bo sleherno zanemarjanje dolžnosti posestnikov glede spravljanja snega najstrožje kaznovala. * 1 Slovesen sliod križanske moške kongrega-ci.jc bo danes, v nedeljo, izjemoma že četrt pred šesto uro. Po govoru bo darovanje za namene družbe, nato rožni venec in pete litanije M. B. Vljudno vabimo vse člane! 1 Predprodnja vstopnic za operne in dramske predstave se vrši v Operi dnevno od 10.30 do 12.30 in od 17. 'do 19. Vstopnice so na razpolago za vsnko predstavo že en dan poprej v v operni blagajni. Blagajna pa je odprta v Operi in Drami vedno pol ure pred pričetkom predstave. 1 Danes ob 5 bo ponovil Rokodelski oder »Zabavni večer«, ki ga je preteklo nedeljo ob nabito polni dvorani z uspehom odigral. Na sporedu je veseloigra: »Fest fant«, »Veseli kvartet«, »Tinček in Tonček« s kupleti, prizor iz slovenske gostilne in trije komični prizori. Občinstvo opozarjamo, da si vstopnice nabavi v predprodaji, da ne bo gneče pri blagajni. Med odmori godba. Pred-prodaja vstopnic od 10—12 in eno uro pred predstavo v Rokodelskem domu, Petrarkova 12-1. 1 Za mestne reveže v slari cukrarni jc nakazala pisarna A. V. Jovanovič v Ljubljani svoj vsakoletni doprinos 300 lir. Mestno poglavarstvo stalnemu dobrotniku mestnih reve-žev izreka najtoplejšo zalivalo tudi v imenu podpirnnih. 1 V Ljubljani so umrli od 7. do 13. nov. 1941: Widra Ana roj. Hogina, 93 let, zasebnica, Cesta 29. oktobra 12; Pilko Marija, 9. Petrina, 67 let, sestra čudodelne svetinje, Vidovdanska cesta 5; Seničar Rozalija roj. Rus. 31 let, žena pek. m., Ljubljanska 63; Grad Janez, 78 let, obč. ubožec, Vidovdanska 9; Tonejc Terezija roj. Volk, 59 let, žena kavarnarja, Tyrševa 15; N. N. nepoznani moški: Zlatnar Peter, 46 let, žel. ur., Milčinskega ulica 66; Štembal Marija roj. Babnik, 54 let, žena ključ. drž. žel., Ob Zeloni jami 13. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Remic Ivan. 76 let, drž., upok., Kolodvorska 28; Pleš Ludvik, 77 let, podnar. v p., Resljeva 20; Kos Anton, 30 let, mesarski pomočnik, Suvoborska 17; Mlakar Bogomir, 39 let, Korytkova 29; .lanožič Franc 48 let, kočar. Stična 107; dr. Bohinjec Jože, 53 let, ravnatelj OIJZD, Miklošičeva 20; Kovič Franc, 60 let, upok. žel., Podjunska 15; Dolkiii Slavko, 69 let, poštni nadkontrolor v p., Polilinova 9; Petelin Rafaela, 22 let, tov. del.. Hrenova 20; Rakar Stanislav, 6 mesecev, sin delavca. Šmartinska 21; Katalan Josip, 76 let, zasebnik, Tyrševa 15; Hans Lackner. 65 let. obč. usl.. Kočevje — Livold 41; Bazej Luka, 67 let, del. drž. žel. v p., Cegnarjeva ul. 8; Bonča Franjo, 59 let, drž. ur. v p.. Albanska 61; Podlogar Jožefa, 72 lot, kuharica, Jap-Ijeva 2; Katern Franc, 58 let, poljski delavec, Selšček 11; Kobe Ana. 34 let, žena kajžarja, Sečje selo 25 pri Črnomlju; 1'avčič Jože, 75 lot, žel. ključ, v p., Vcrovškova 20; Kervina Marija roj. Miinerič. 61 lot, žena upk. zvan. drž. žel., Sv. Petra 41; Kocjančič Amalija roj. Schvvoigor, 36 lot, žena ključ., Dolenjska 94; Plavc Jožefa, 23 lot. užitkarica, Vrtače 1. obč. Solo. I Vokalni in plesni večer. Prvi solisti naše opere gospa Mila lladcv Kogojeva, mezzoso- pran, gospa Erna Mohar, primabalerina. Boris Pilaio, 1. soloplesalec in kapelnik Dimitrij Žebre priredo, dne 19. t. m. v »Frančiškanski dvorani« velezanimiv večer, ki vsebuje pevski in plesni spored, kateri je nnjskrbnejše izbran. — Gospa Kogej poje: 1. Muscugni: Arija Santuze iz opere »Cavalleria Rusticana«; 2. Bi-zet: llabanera iz opere »Carmen«; 3. \Vagner: 2 posmi: »Sanic« in »Sonce«; 4. Verdi: Arija iz opere »Trubadur«. — Moharjeva in Piluto plešeta: 1. Johunii Strauss; Valček; 2. Richard Strauss: Šaloma; 3. Schmiedseder: llabanera; 4. šybelius: Valoe triste; 5. Rahmaninoff: Preludium; 6. Gounod: Ave Mnriu; 7. Brulims: Čarda.š. — Straussov Valček sta izvajajal oba plesalca že z velikim uspehom v Trstu na gradu »San Giusto«. Posebno pa opozarjamo na novo nushidirano' Salomo cospe Moharjeve, ki jo je pripravila za gostovanje v Torinu in Fi-renzi, kamor pojdeta gostovat oba plesna umetniku še ta inosec. Vse soliste spremlja g. Dimitrij Žebre. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever. Začetek točno ob 6. 1 Koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki bo jutri, v ponedeljek, dne 17. t. m., ob pol 7 v veliki dvorani, bo imel naslednji spored: Najprvo bo izvajana Sattnerjeva kantata Jeftejeva prisega, ki je napisana za soli, zbor in orkester. Kot solisti bodo sodelovali v tem delu Valerija Heybalova (sopran), Bogdana Stritarjeva (alt), mesto obolele ge. Golobove, in ravnatelj Julij Betetlo (bas). Drugo točko koncertnega sporeda tvorita dva Lajov-čeva samospeva: Zacvola je roža in Pesem o tkalcu, katera bo pela operna pevka Valerija Heyba-lova s spremljevanjem orkestra. Inštrumentiral je oba samospeva za simfonični orkester skladatelj L. M. Škerjanc. Po kratkem odmoru jo tretja in sklepna točka koncerta, Blaža Arniča Te Deum simfonija za mešani zbor in orkester. To delo se bo prvič javno izvajalo na koncertnem odru. Zborovski part ho pel pevski zbor Glasbene Matice, ki šteje letos 120 članov, v simfoničnem orkestru pa sodelujejo člani ljubljanske Zveze godbenikov in šteje orkester 60 članov. Dirigent koncerta je Samo Hubad. Občinstvo opozarjamo, cla bo začetek točno ob pol 7 zvečer, konec pa nekaj minut pred 8, tako cla imajo vsi oddaljenejši posetniki koncerta možnost, cla se vrnejo s tramvajem na svoje domove. Zato prosimo, da zasede občinstvo par minut pred pol 7 svoja mesta v dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Malice. ZIMA MEHANIČNA PREDILNICA Uvoa surogatov H. JAGER, Sv. Petra cesta 17-fužine Ljubljančani! Vsni je posvečena prekrasna povest LEE FATUBJEVE „Ce burja trese cvet" v kateri je opisano življenje naših znamenitih mož v Ljubljani okoli leta 1800. Vsa romantika takratnih časov je v tej povesti . . . Povest bo izšla v Slovenčevem koledarju in bi v lorniRtu knjig „Sloven£eve knjižnice" predstavljala knjigo zase. Za snmo 11 lir boste dobili nadvse bogat almanah, neobhodno potreben v današnjih dneh vsakomur. — Veliki koledar bo verna slika vseh dogajanj v današnjih dneh in bo obsegal 288 strani, velikih skoraj polovico strani „Slocenca*. Ljubljančani! IVarofite koledar takoj! Le do 25 t. m. ima-ročila v italijanščini — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 lzl»or italijanskih operet, vodi g- Arlandi — <>1.50 Novice v slovenščini — 21 Rabaliasi poje — 21.30 Operna glaba — 22 Izbor vojaških koračnic — 22.25 Orkestralna glasba, vodi dirigent Vaccari — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 17. novembra 194t-XX: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.43 Slovenska glasba, v odmoru ob 8. napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.13 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 12.35 Simfonična glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.20 Filmske melodije, igra orkester pod vodstvom Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.14 Orkester radia Ljubljane pod vodstvom D. M_. šijanca — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.13 Ljubljanski godalni kvartet — 19 Parliamo 1'italiaiio, prof. dr. St. Lebcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20 Napoved časa, jioročila v italijanščini — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Simfonični in pevski konocrt pod vodstvom La Rosa Parodija, sopran Ivana Pncctti in tenor Benjamin Gigli — 21.33 Konoort organista prof. Pavla Ranoigaja — 21.50 Konoort komornega orkestra pod vodstvom Edvina F i* šerja — 22.45 Poročila v italijanščini. Iz Srbije Slovenske kolonije v Srbiji. V Srbiji je živelo že v biv. Jugoslaviji precej Slovencev. Posebno slovenski rudarji so bili povsod zelo čislani in jih je bilo vse polno po srbskih rudnikih. Pa tudi ostali slovenski obrtniki so radi svoje pridnosti, vestnosti in strokovne izobraženosti povsod lahko prišli do zaslužka. Tako je bilo prej. Danes 6e je število slovenskih družin v Srbiji znatno povečalo. Glavne slovenske kolonije v Srbiji so naslednje: Guča (87 družin, 239 druž. čl.), Krupanj (31 družin, 60 druž. čl.), Osladič pri Valjevu (31, družin, 58 druž. čl.), Varvarin (74 družin, 227 druž. čl.), Oplenac-Topola (30 družin, 63 druž. čl.), Paračin (00 družin, 286 druž. čl.), Pril. Kiseljak (41 družin, 123 druž. čl.), Ub (6 13 družin, 39 druž. čl.), Užička Požega (101 družin, 284 druž. čl.), Pre-ljina (22 družin, 96 druž. čl.), Valjevo (141 družin, 346 druž. čl.), Arilje (30 družin, 78 druž. čl.), Brus (56 družin. 133 druž. čl.), Venčane (9 družin, 28 druž. čl.), Mladenovac (37 družin, 97 druž. čl.), Cuprija in Zaječar (97 družin, 288 druž. čl.), Ča-čak (103 družine, 308 druž. čl ) Veliko Orašie (88 družin, 236 druž. čl.), Aleksandrovac Zupski (70 družin, 205 druž. čl.) Gornji Milanovac (106 družin, 300 druž. čl.). Veliki Šiljegovac (163 družin, 249 druž. čl.), Rekovac (55 družin, 84 druž. čl.), Kosjerič (26 družin, 75 druž. čl.), Ražanj (20 družin, 79 druž. čl.) Vrnjačka Banja (85 družin, 221 druž. čl.), Užice (23 družin. 37 druž. čl.), Kruše-vac (101 družina, 307 druž. čl.), Lazarevac (53 družin, 180 druž. čl.), Smederevska Palanka (82 družin, 249 druž. čl.), Jagodina (136 družin, 286 druž. čl.), Zlatibor (12 družin, 27 druž. čl.), Kra-gujevac (33 družin, 72 druž. čl.), Gruža (43 družin, 127 druž. čl.), Trstenik (44 družin, 86 druž. čl.) in Arandjelovac (19 družin, 40 druž. čl.). Izšla je Družinska pratika za leto 1942. Dobili jo boste za ceno 12 — v Lfudski knjigarni, v trgovini Ničman fn v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljubljani in na deželi. Ker naklada ni velika, sezite takoj po pra-tiki sv. Družine. Protimasonska razstava v Belgradu. V prostorih biv. velike Lože »Jugoslavije« v Garašani-novi ulici v Belgradu je bila prejšnji teden protimasonska razstava, ki jo je odprl šef za 6rbsko državno propagando prejšnji ravnatelj biv. Avale Djordje Perič. Na razstavi 60 lahko obiskovalci videli vse predmete in orodje, ki so se ga posluževali masoni pri svojih »obredih«. Pravtako 60 lahko prečitali imena vseh masonov v biv. Jugoslaviji in vseh masonskih lož. Zanimanje za razstavo je bilo zelo veliko ter jo je ogledalo nad 20.000 ljudi. Dvajsetti6oči obiskovalec je dobil kot nagrado lepo volneno odejo in 1 kg masti. V zvezi s to razstavo 6rbsko časopisje tudi poroča, da na dvorišču prostorov biv. velike lože 6tanuje še vedno hišnik te lože, ki pa tekom svoje dvajsetletne 6lužbe nikdar ni mogel priti v notranje prostore lože, katere so čistili sami masoni. Zadnji mason, ki jih je očistil, ie bil biv. predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič. Srbski vojni ujetniki in general Nedič. »Obnova« objavlja pismo, ki ga je v imenu več srbskih vojnih ujetnikov poslal predsedniku srbske vlade vojni ujetnik Vitomir Beljanski. V pmmu omenjeni vojni ujetnik pozdravlja akcijo generala Nediča, nato ga pa v imenu ostalih obolelih vojnih ujetnikov naproša, da bi pri vodji Reicha iz-posloval, da bi se smeli vrniti v domovino vsaj oboleli vojni ujetniki. Odeje za srbske vojne ujetnike v Nemčiji. Nemško vrhovno poveljstvo je dovolilo, da srbske družine lahko svoicem, vojnim ujetnikom pošljejo v ujetniška taborišča po dve odeji. Po naročilu srbske vlade sprejemajo lake pošiljke za vojne ujetnike vse srbske pošte. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 iu mr. Gartus, Moste-Zaloška c. 47. V ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelen-burgova ul. 7. Poizvedovanja Damski dežnik sem izgubila v sredo zvečer od Ilirije do stare cerkve v Šiški. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi »Slovenca« v Ljudski tiskarni. Neznan gospod, ki je neznanemu gospodu na žel. postaji v Stari cerkvi dne 13. t. m. okrog 7 zvečer izročil v začasno varstvo 2 dežnika, naj sporoči svoj naslov upravi »Slovenca«. Pred tremi dnevi sem izgubil očala boljše vrsto od Šlajmerjeve ulice, Zalokarjeve, Bohoričeve. do šmartinske. Pošten najditelj naj jih odda na naslov: Slapar, šmarlinska cesta 8. Izgubil sem v ponedeljek v mestu črno listnico. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi lir iOO in gotovini, ki se nahaja v njej, v upravi »Slovenca«. Nerodna leta Saj ne vemo prav natančno, v katero starost padejo ta leta. Vsak deček in vsaka deklica pa jih enkrat mora preživeti. In naj bodo razmere, v katerih otroci žive, še tako različne, znaki teh let so pri vseh precej enaki in se menjajo le v toliko, v kolikor nadzira vzgoja to razvojno dobo in se ji posreči obvarovati otroka pred hudimi stranskimi potmi. Morda bi bilo večkrat dobro poklicati ob nastopu te nesrečne dobe zdravnika na pomoč. Vsekakor pa se morajo v teh letih starši in za njimi učitelji z vso silo in skrbjo zavzeti za mladega vročekrvneža. Pri bistroumnih in živahnih otroluh se zavedanje samega sebe — zakaj to je glavni znak teh let — seveda veliko močneje javlja kot pri boječih materinih ljubljenčkih ali bojazljivih deklicah. I n-rodne zmožnosti in podedovane lastnosti igrajo pri tem veliko vlogo, vendar pa samo te ne odločajo nadaljnjega otrokovega razvoja. Nerodna leta se pojavijo sama od sebe. Pri rednem šolskem delu jih ni toliko opaziti kot doma, kjer je otrok bolj prost in se lažje kaže takega, kakršen je v resnici. Prav tako tudi učenec, ki je v uku pri kakem mojstru, ne more tako nebrzdano razviti svoje narave. Zato so ta leta učenja za vsakega otroka silnega pomena. Brez tega ni prave življenjske skušnje. Doma se otrok veliko bolj prosto izživlja kot v šoli. Saj morda hišnega reda tudi doma ne zaničuje, vendar pa se nekaj upira v njem, da bi bil vedno pod nadzorstvom. In to nasprotje med voljo otrokovo in voljo vzgojiteljevo navadno uvaja nerodna leta. Najprej se otroci v tej dobi sprejo z ubogljivostjo, nato postanejo glasni, trmasti, morda tudi predrzni in domišljavi. Vendar pa je to šele uvod v nerodna leta. Huje je potom, ko pride do pravcatega upora. V tej dobi bi otroci najrajši hodili povsem svoja pota, ne pa tista, na katera jih navaja skušnja in skrb odraslih. In ta pota vodijo dostikrat daleč vstran od prave poti, često peljejo celo tik ob prepadu. Mladostna razposajenost se stopnjuje v nerodnost in ta pripelje mladega človeka dostikrat v velike nevarnosti. Kako pogosto pride ob tem do neljubih prizorov in dogodkov v domači hiši in v šoli, da cele družine propadejo včasih ob nebrzdanem vedenju takega mladega vročekrvneža, ki mu ni mar nobeno lepe besede, ne prošnje in ne solz matere in očeta. Kaj naj storita oče in mati, da preprečita tako nesrečo svojega otroka? Najprej je treba otroku priznati njegove zmožnosti in sj)osobnosti. To mu sicer okrepi zavest samega sehe, tako obnašanje pa zgradi trden most od staršev do otrok. Otrok bo staršem zaupal in ne bo hodil drugam iskat priznanja, ki ga v teh letih nujno potrebuje. Saj ni treba, da puste otroku, da jim čez glavo zraste; toda napačno postopa, kdor hoče iz svojega otroka potuhnjenca vzgojiti. Zato je nujno, da se vsak, ki hoče biti v resnici vzgojitelj, zna vživeti v svojega varovanca. Marsikdaj je treba pri tem celo svoja vzgojna načela in mnenja spremeniti; zakaj prav v naši dobi bi bilo najhujše, če bi hoteli vzgajati ljudi po enem in istem kopitu. Otroka je treba poznati in ga vzgojiti tako, kakor to njegovi uaravi odgovarja. Ni se pa treba teh nerodnih let preveč bati in vse slabo pričakovati od njih. Dostikrat so prav ta leta tista, ki dajo otroku podlago za njegovo poznejše krepostno življenje. Mlad človek si zdaj išče svoje vzore. In neprecenljive vrednosti je, če more tudi v svojem vzgojitelju gledati takega vzornega človeka. Voljo, ki je v teh letih v otroku posebej poudarjena, je treba usmeriti v to, da otrok prične samega sebe obvladati. Šele potem moremo reči, da res vzgajamo. Strogost naj se zdaj umakne zavesti odgovornosti, slepa pokorščina prosti odločitvi. V takih urah, tednih in letih postanejo starši svojim otrokom svetovalci in voditelji, otroci med seboj pa vzrastejo v resnične prijatelje. Otrok postane gos poti ar samega sebe in to je višek vse vzgoje. Iz površnosti privede otroka v globino čustva in od čustva k pameti. To je najlepši sad dobre vzgoje. V teh letih sta oče in mati tudi dolžna, da svojega otroka uvedeta v družinsko življenje, da mu jasno pokažeta vse skrbi in stiske, v katerih živita oče in mati ter vsa družina in mu pokažeta ves boj za obstanek, ki ga sama bojujeta. Tako se bo otrok lažje vdal v to, kar življenje od njega terja, ker bo uvidel, da starši ne zahtevajo žrtev in odpovedi od njega zato, da ga mučijo, ampak ker jim pač življenje to nalaga Otrok se bo podredil usodi, ne bo pa se ji 6lepo vdal, ampak ji bo skušal zagospodovati, če je dobro zrnje v njein. Samokres Kadarkoli je Štefan našel kuk prazen naboj na vojaškem vežbulišču, kjer je poleti pusel ovce, ga je koj vtaknil v žep in ga nesel domov. Tudi nakupil si jih ie prilično število in jih je shranil. Ce ga je kdo vprašal, pocenili da mu bodo ti naboji, ga je kratko zavrnil: »Potrebujem jih!« in — piku. Jeseni pa, ko so sekali jx> gozdovih, si je Štefan izbiral grčav les, odsekal ga je in položil nu stran. Ko so prišli mrzli dnevi, je spremenil svojo kolil«) v eno samo delavnico. Krog klopi si je vse leno razporedil in uredil 111 se je spravil na delo. Neprestano je delat, se potil in mučil. Naredil si je ročne sani, popravil trinožne stolčke, postoril je še to in ono. a,predvsem ni jjozabil na prazne stročnice od nal>ojev. Izmed odbranega, grčavega lesa s: je izbral najboljšega. Na eni strani ga je odsekal, na drugi ga je pustil nekaj za ročaj, deblo pu je skrajšal na |>otrebiio dolžino, ga izdolbe!, potisnil v votlino naboj in ga preveznl z žico. No, pa je imel samokres! Komaj si ga je bil izgotovil, je prišel k njemu tovariš, ki ga je zaprosil za samokres. ■ Štefan je naredil še en samokres in potem jc dlel.c sta odgovorila dva funta, ki sta ga dvig-nila, in dostavila; »Dajte brž vode!« Komaj so ga spravili k sebi. Tedajci jo pritekla njegova mati. Ko mu jc pogleealu v obraz, ki jc bil bled ko zid in ves okrvavljen, roke pu.-so bile v ranah, je vsa vzdrgetala in toliko, da nt omahnila na tla. . »Joj. umrl mi bo! Oslepel mi bo in vse življenje bo pohabljen!« se ji je izvilo iz dna srca. » • . Umili so ga. Imel je presekano ohrv in trije prsti na roki »o mu bili odtrgani. »Hvala Bogu, sumo da ni brez oči,« jc hvaležno zavzdihnila mati in sc pomirila. Ta dogodek je vsej vusi pokvaril praznike, a Štefan je imel obvezano glavo in roko. (Jd tega dirt; dalje pa taki samokresi niso več v navadi v naši vasi. Štefan se pu na kak pruzen naboj ne vežbulišču še ozrl ni več. Mačka in miške V neki hiši je bilo mnogo mišk. To je zavohal maček, naselil sc je tjakaj in začel jc miške po vrsti loviti ;n goltati Miške so se začele nolj in bolj skrivati in sicer tako, da so lahko zaslišale še tako pritajene mačkove stopinje. Maček ni mogel nič več do njih in zato si je dejal, da bo treba miške kuko premotiti. »aOSOSOSOS« >SOSO®0®0530S!0^^ Ženski klobuki teh dni Vrtovi se praznlio Prvj znanilec zime, sneg, se nam je že izdatno predstavil. Zima prihaja. Sedaj ie tudi čas, da pospravimo z vrta različno zelenjuvo in ostale vrtne sadeže. Na deželi je majhna skrb, kako prezimiti povrtnino. Tu imajo kleti in druge shrambe. Kjer ne zmrzuje. V mestih pa je drugače, tu si morajo ljudje [»omagati na vse mogoče načine. Najpogosteje priredimo za prezimovališče po-vrtnine drvnico. Če je drvnica v kleti, se da izborno uporabiti v ta namen. Lahko pa se po-služimo tudi prostora pod stopnicami, veže ali jedilne shrambe. Predpogoji, da nam bo po vrtnina dobro prezimila so: primerna toplota (2—6 stopinj C nad ničlo) neprevelika vlag^ in zračen prostor. Korenasto povrtnino, kot korenje, redkev, koloralK) in drugo lahko zložimo v primeren zaboj in vse skupaj zasujemo z mivko. Tudi na kupu se dobro obdrži. Če pa imamo večji prostor na razpolago in tudi več korenaste zelenjave, se poslužimo za prezimovflnje stožca. V ta namen nasujemo na tla za 4 prste zemlje v krogu. Korenje polagamo sedaj tudi v krogu in sicer tako, da gledajo korenine proti sredi, glave pa za 1 cm iz zemlje. Sedaj zopet nasujemo malo ožji krog prsti, nanj pa polagamo Kis, ki nadomešča olje. Pri sedanjem pomanjkanju olja, si goS|>odinje belimo glav^, kako bi se dobil nadomestek zanj. Sezona solate je tu, a sezona olja nam je uničena. V kisu, ki ga bom opisala, so snovi, ki nadomeščajo maščobo. V medu, ki je dodatek tega kisa, je nekaj oljnatih snovi In nekaj maščobe. V medu je 74% sladkorja. Mravljinčna kislina, ki se nahaja v modu, uničuje slabe lastnosti ocetne kisline. Za masten kis rabimo tele snovi: 7 litrov vode pomešam z 1 litrom navadnega dalmatinskega vina in 2 del ocetne kisline. 3 žlice medu raztopim v topli vodi ter pridenem kisu. Vse te snovi prav dobro zmešam, potem pustim eno uro stati, nakar nalijem v steklenice. Steklenice za-vežem s snažno krpico in postavim v kuhinji na omaro ali na kak drug ne premrzel prostor. Po 14. dneh jo kis dober za uporabo. Steklenice zamašim z zamaškom in spravim kamorkoli. Ta kis je zelo prijetnega okusa in prija našemu zdravju, ker mu je z medom odstranjena nezdrava ocetna kislina. zopet korenasto povrtnino. To ponavljamo tako dolgo, da dobimo stožec. Tudi zelje in ohrovt je treba ozimiti. Ti dve vrsti povrtnine, pa zahtevata čim bolj suh in zračen prostor, ker silno radi zgnijeta. Navadno zelje in ohrovt na vrtu porež.emo, a bolje je, da oboje populimo. Kapusnice shranjujemo na police v vrste, ali pa jih obesimo pod strop za korenine. Boljše je, da se glava ne dotika glave. Endivija je tudi važno hranilo in če je le mogoče, je mnogo shranimo. Najprimernejši prostor za endivijo je pač topla greda, ki jo primerno pripravimo za zimo. Če imamo to, se poslužimo drugih prostorov, v katere nanosimo prsti, vanjo pa zasipamo vrsto za vrsto enrlivij. Za prezimovanje je zelo važno, da shranjujemo zelenjavo v suhem vremenu, in sicer, če le mogoče v opoldanskih turah, ko se je rosa že posušila. Čim manj vlažno zelenjavo bomo nabrali zn prezimovanje, tem lepše se nam bo ohranila. Pa še nekaj je zelo važno. 1'ovrinina mora biti primerno zrela. Če shranjujemo že močno zrelo, nam bo ta v shrambi kmalu zgni-!u. Tudi premlade in še nerazvite rastline niso za shranjevanje. Zato, če je le mogoče, prezi-mimo mlado, a že dovolj razvito povrtnino. Prezimovališče pa moramo redno pregle dati. To storimo vsakih 14 dni, a če je potrebno tudi vsak teden. Tedaj odstranimo vse nagnite dele in liste, oberemo vse ovele in odpadle rastlinske dele. Če nam dopušča vreme, prezimovališče šc prezračimo. Sploh pa moramo skrbeti da vlada v prostoru, kjer vzimujemo, čim večja snaga. Zato je treba vse. kar smo obrali od rastlin, takoj odstraniti Preko zime moramo skrbeti za primerno in čim stalnejšo toploto, ker hitro menjavanje toplote silno škodi rastlinam. Jasno je, da rastline v prezimovališču nc smejo nikdar zmrzniti. Če pa se nam je že to primerilo, moramo povrtnino čim jwčasnejc odtajati. To izvedemo tako, da postavimo v prostor, o precej daleč od rastlin, najpoprej cn razbeljen kamen, kasneje pa več, da dosežemo temperaturo +1 do 2 stopinji Celzija. Kadar povrtnino rabimo, jo jemljemo iz shrambe. Vendar poberemo najprej že zrelo, ker nam bo ta hitreje zgnila, dočim manj zrela In/je počaka. V icti shrambi pa nikdar ne h ranimo težkih in dišečih olj. petroleja, firneža ali raznih drugih močno dišečih snovi ali jedi. ker 1 sc po vrtnina kaj kmalu navzame tujega duha- napravil še za druge tovariše po enega, jih lepo prodal in preden je bil božič, je komaj še njemu ostal eden. Nekoč ga je videl ded, kako prevezuje samokres, in ga je vprašal, kaj da mu bo? »Ah, ded, zakaj še vprašaš?« se je začudil Štefan. »Saj veš, da se bliža božič in da se veseli ves svet, ker se rodi božje Dete. In da takrat streljajo in pokajo vso noč in da bom streljal zdaj tudi jaz, pa s svojim orožjem, ki sem si ga sam napravil! To jx»misli!« »Toda — ali ne veš, da je to nevarna igrača? Lahko se razpoči in te — kar Bog varuj! — prav hudo rani. Pa — če že ravno hočeš streljati, ti bom pa kupil možnar!« »To je nevarno, to, dedek! Pa če bi jaz samokres močno napolnil, ne rečem, toda jo z že vem, kaj delam!« »Že, že; toda samokres je zmeraj nevarna reč,« ga je posvaril starček. »Le nič ne skrbi,« mu je dejal Štefan pokroviteljsko in se je še bolj poglobil v svoje delo. * Zapadel jc sneg in je znmefel vso vas. Otroci so se radovali na sankališčih in se hkrati veselili božiča. »Ali bomo streljali! Da bi že vendar bil božič!« so vzklikali drug za drugim. Štefan pa je dejal: »Jaz sem najboljši strelec. Vsi se lahko skrijete pred menoj Boste že videli!« Nastopilo je božično jutro. »Moj samokres strelja bolje kot kak top,« se je pohvalil Štefan. »Boste videli popoldne, ko ga bom do dobra napolnil.« Po kosilu je zares napolnil samokres, kot ga ni bil še nikoli: najprej smodnik v nabojih, pa malo papirja, pa nekaj prsti in spet papirja in prsti — prav do vrha. »Zdaj boste pa videli, kaj je samokres in se boste kar umnknili s svojim. Dajte mi prostor in bežite od mene.« se je hvalisal Štefan. Noto je z levico čvrsto prijel za samokres in je iztegnil roko daleč od sebe. Glavo je nagnil malo na desno. V desnici je imel dolgo vrvico prižigalko in je zapalil samokres, kakor se znpali starinski top. Plamen je šinil kvišku, smodnik je zadišal, samokres je počil nu vso moč. Štefan je »avpil: »Joj!« in še je zgrudil v oblak dima. Tovariši so brž prihiteli. Na mai so se ljudje zbrali krog njih. »Kaj je? Ali je živ?« so izpraševali. »Živ jc, a tako se je prestrašil, da je ome- Za mlade risarje 3 1 J V U, JUI, Utl UV , .........., ...... Zato se je vzpel na klin se ondi obesil in se jc naredil, ko da je mrtev. Ko je to zagledala ena od mišk, je rekla: »Ej. ti noš ljubi maček, čeprav bi sc spremenil v klobaso, nc bi^ prišle k tebi!« , »Kakšna vročina je bila v Afriki, ko sem bil tam! Če verjamete ah ne; če bi ne bili kokošim obesili krog vratu vrečice z ledom, bi bile ne6le v trdo kuhana jajca!« * »Lahko vam dam prav zanimivo knjigo, gospodična, le da je precej težka.« »O, nič za to! Bom pa slugo poslala ponjo!«. 'IX. Mišek je v zngnti. Na dnu temnega hodniku je Mišek dr/al Interno daleč pred seboj, da si je svetil in je vedel kam postavljati uoge. »Tzvrstno je tole, da sem našel ta skriti hodnik,« je fKimislil ves zadovoljen, »Vodi pa prav pod hlevom gosjtodu Lisjaka, ali bolje Netopirja. Bog ve, kum vodi! i'a bom to tukoj dognal.« Čez nekaj časa je našel stopnice in ko je šel po njih navzgor, je videl pokrov, ki je skozi njega prišel človek v sobo, bržkone v sobo Lisjukovo. Dotlej je šlo vse po sreči. Kar je bilo treba najprej dognnti, jc bilo to, da bi našel resničen dokaz, da sta Lisjak in Netopir enu in ista oseba. Mišek se je ozrl krog senc, iskajoč svojo zvezdo sreče. BumJbum-biiin! Slišati so bili težki koraki. Mišek se je zdrznil. Nekdo se je bližal..., nekdo, ki se je o njem dozdevalo, da gn prav nič ne skrbi, da bi ga kdo slišal, «icer ne bi bil tuko štork-ljal in topotal z nogami. Mišek si je morul poiskati skrivališče, saj ga ni smel tu nihče zalotiti. Človeku ni dobro samemu biti... Zgodbe o samcih v starih in novih časih - Kdor se ne oženi, nal se izseli Mnogi hočejo najprej uživati, pozneje pa so za zakon nesposobni - Abesinke jo vedo samcem najbolj podkuriti " V družbi često radi govorimo o samcih, zlasti o starih. Navadno so pusti, mrki, osorm in se ogibljejo ljudi. Roko na srce, samci! Je It to res? Včasih bo malo kar držalo. Samec živi na zunaj res ugodnejše, brezkrbnejše in na videz bolj veselo, kakor oženjen človek, končno pa mora vendarle spoznati, da je tako življenje prazno in brez cilja. Izjema je seveda pri tistih, ki so se iz višjih razlogov odtegnili ugodnostim družinskega življenja. Na splošnem pa spada v žvljenje vsakega moškega žena in zaroti. Potem ostanejo moški v duši večno mladi in niso osamljeni na stara leta. ln osamljenost je tista, ki dela iz samcev čudake. Samci v starih časih Odkar vlada v življenju nek red, so se ljudje, zlasti žene, vedno zanimali za samce. Ce listamo jto knjigi zgodovine, najdemo povsod za samce neugodne stvari. Tako so na primer nemški zakoni med petnajstim in osemnajstim stoletjem določali, da starejši samci — »starejši' so bili tisti, ki po 50 letih, 3 mesecih in treh dneh niso bili poročeni _ v ojx>roki niso smeli prostovoljno razpolagati s svojim imetjem. Vse njihovo imetje razen iidejkomisov je po njihovi smrti pripadlo državi. Zakonodajci šestnajstega stoletja so bili posebno strogi do samcev, »ki se v nasprotju z božjo postavo protivijo zakonski zvezi« in so jih smatrali za nečastne ter za ljudi delektne morale. Podobni zakoni so bili tudi v drugih državah. Prednjačila je Kanada, ko je bila še francoska kolonija. Ljudevik XIV. je izdal za Kanado zakon, po katerem je zgubil vsak moški, ki se v določenem času ni oženil, pravico do lova, ribolova tn trgovine. Taki nesrečneži so se morali izseliti. Ženske najdejo zdravilo ... Še slabša je predla samcem konec prejšnjega stoletja v ameriški državi Oregon. Tam je bilo celokupno prebivalstvo tako neprijazno do samcev, da jim je bilo življenje dejanski nemogoče. Trdo-vrtnim samcem so sosedje ponoči odvajali živino ter jim pustošili njive. Kjub temu se je leta 1895 združilo sedemnajst 6amcev in se naselilo blizu Deadvvood Creeka. Bili so krepki in odločni fantje, ki se niso pustili motiti in so bili vedno pripravljeni z orožjem v roki braniti 6vojo svobodo. Ženske so našle tudi zanje zdravilo. V oregonskem parlamentu so predložile predlog: »Vsak neoze-njen moški, ki se naseli v državi Oregon, se mora v treh letih poročiti. Kdor se po preteku treh let ne bi oženil, naj se izžene iz države, če 6e temu protivi, pa naj bo obešen!« Navzlic ogorčenim protestom samcev je bil zakon sprejet in trdnjava samcev v Dedvvood Creeku je bila razbita. Petorica samcev se je takoj izselila, desetorica se je poročila, šestnajsti se je oženil zadnji dan pred potekom triletnega roka, sedemnajstega pa so napodili čez mejo. Tudi 6tari Rim je imel zakone proti samcem. Zakon po imenu »Iex Fabia-Poppca« je določal, da mora biti vsak 25 letni moški oženjen, oziroma vsaka 20 letna mladenka poročena. Samcem je omejena pravica razpolaganja z imovino, izključeni so iz državnih služb in celo v cirkusih ter gledališčih je bilo zanje določeno najzadnje me6to. Samski davek V državi Cile morajo odrasli 6amci plačati vsako leto 1% letnih dohodkov kot samski davek. Podobne zakone imajo tudi mnoge druge države. Davek na samce so hoteli uvesti tudi v Zedi- njenih državah. Predlog pa je bil v senatu odklonjen iz razloga, da samci povečini niso samci iz prepričanja in trme, ampak zaradi pomanjkanja eksistence, i/ zdravstvenih ali iz drugih razlogov. Bog ve, če je pri večini samcev to res poglavitni vzrok. Kake izgovore ti vse iznajdejo! Najprej se morajo malo razgledati po življenju, morajo do dna izpiti »kelih življenja« in prostosti, ko ta čas mine, pa so vedno bolj izbirčni in se končno ne morejo več odločiti. Lov na samce Duhovit način »lova« na samce imajo dekleta plemena Oala v južni Abesiniji. Če je v bližini kak samec, ki okleva z ženitvijo in ne prosi za roko dekleta, kateremu ugaja, ti pride dekle ponoči čez njegov plot in se vleže na prag pred njegovo kolibo, kjer ostane do jutra. Mladenič, katerega je tako počastila z obiskom, jo hočeš nočeš, mora vzeti. Previdni samci si fiostavljajo okrog hiše več metrov visok plot, kar pa jim ne ]>omaga kdo ve kaj. Ce se neka ženska odloči, da na vsak način hoče dobiti kakega moškega, navadno uspe, pa naj bo v Afriki ali v Evropi. Dvanajst trmastih samcev se oženi Nek duhovit odvetnik je stavil, da bo v enem letu spravil vsaj dvanajst trmastih 6amcev v zakonski jarem. Priredil jc svečanost na svojem razkošnem domu in je povabil tudi dvajset uglednih samcev in prav toliko bogatih lepih neomoženih dam. Ko se je družba razgibala in se do dobra spoznala, je predlagal odvetnik sledeče: samci naj si izberejo predsednika Ta se mora slovesno obvezati, da bo strogo molčal o vseh tajnah, ki mu bodo zaupane. V6ak gospod in vsaka neomožena dama naj napiše potem na košček papirja najprej svoje ime, pod njim pa ime tistega gospoda, ki bi ga bila pripravljena vzeti za moža. Nato naj ga izroči predsedniku. Isto naj 6tore tudi gospodje. Ce 6e jx)kaže, da sta v družbi dva, ki sta se pripravljena vzeti, naj jima predsednik to tajno sporoči, o ostalih željah pa naj strogo molči. Predlog je bil sprejet. Posledica je bila ta, da se je čez leto dni dvanajst gosjxxlov in gospa res poročilo. Ta način je bil torej V6aj uspešen, če že ne izviren. Tudi pri na6 se najdejo zakrknjeni samci. Morda jim včasih le pride pred oči, kako še vedno velja stara resnica, da »človeku ni dobro samemu biti«. Afganistan Afganistan je majhna, dvanajst milijonov prebivalcev broječa državica med velikanskima kolo-soma Sovjetske Rusije in Indije kakor »zrno med mlinskima kamnoma«. V zgodovini se je že večkrat zdelo, da jo bo najmanjši premik teh kamnov pojx>lnoma zmlel. V Afganistanu živi več različ- •p-----v,.-- močnih sovražnikov. V zgodovini je bil Afganistan vedno »čtat tampon« med Rusijo in angleško Indijo. Tri četrtine dežele pokriva gorovje. Skozi Afganistan 6e vleče 6000 metrov visoki Hindukuš. Reke Amu, Murgab, Balh, Haš, Rud, Hilmend in Kabul, ki se vijejo v gorskih soteskah, imajo malo : . . ' ',.- v ' :. ' '. J , ;, .,<■;• V^MO: . ^..'.v.visvivUf. A.' Xd ničlo. Ce bi hoteli nadomestiti toploto, prihajajočo od sonca, bi morali na vsakem kvadratnem metru pokuriti sedem in pol vagonov premoga v eni uri. Nevesto oblivajo Kako čudni so ženitni običaji pri raznih narodih! Vsi imajo namen, da bi bila mladoporočenca čim bolj srečna. Pri lluculih v goratih Karpatih polijejo nevesto na poročni dan z vodo, da bi jo oblila sreča kakor voda. vode. Samo reka Hilmend je plovna. V Afganistanu je zastopan skoraj vc6 evropski in ves" azijski rastlinski svet. Gosposka rasa med Afganistanci 6o Afgani. Govore afganski jezik, druga plemena pa ponaj-več perzijskega. Samo v rodovitnih dolinah so ljudje stalno naseljeni, gorska plemena pa žive več ali manj nomadsko življenje. Afganistan najvažnejša Kaznjenci delajo lonce. V lončarstvu so Afganistanci veliki umetniki. Delajo lonce, sklede in vrče vseh vrst, lejx> okrašene in krasno izdelane. Na primitiven način pridobivajo krasen lošč iz kamenja. KRIŽANKA II« v. S I' 2 i 1 1 1 i 1 s ! 8 tf ,0 H 12 | 13 1 l4 15 1 1 ifi t? 1 IS 1 1!) 20 21 22 2.t 1 25 ib 28 29 1 30 ir a » :S4 15 A v 38 » 40 1 12 | i:i <4 i k »H 1 I ii) 41) "I 1 1 1 51 1 1 1 52 W 1 T>4 | 00 Vodoravno: I. tekočina, ki jo vbrizgavajo zoper razne bolezni; 6. egiptovska sveta žival; 10. livada, travnik, kraj pri Ljubljani; 15. morsko obrežje: 16. upanje; I", umeten človek; 18. vrsta maščoibe; 19. toplotna sprememba; 20. kraj pod Kruško goro; 21. del obraza; 22. vrsta mastne zemlje: 24. sodobni slovenski pesnik: '5 lesena stavba, baraka; 27. ribiška jiotreb-Ščina; 28. strup v tobaku; 29. svetopisemska oseba: ">0 sestavina mleka, če-ki skladatelj; 33. slovnični izraz, želelnik: 40. domača žival; 41. črnomorsko pristanišče, 42. pomirjevalno sred-jtvo; 43. lejK>slov na oblik«; 44. tovarniška znamka ur: 44». južnoameriško prestol no mesto; 4?. dsl telesa: 49. poslanec, glasnik; 50. gosjio-ski strežaj; 31. mohauiedauski bog; 5,2. drevo- red, nasad: 53. švicarsko letovišče; 54. žensko krstno ime; 55. slovenski književnik, vrh na štajerskem. Navpično: 1. dalmatinsko mesto; 2. oseba iz Don Carlosa; 3. posmrtno bivališče; 4. nemško mesto: 5. francoski revolucionar; 6. zgodovinski zapiski; 7. istrski kraj; 8. leposlovna oblika; 9. gosjioska soba; 10. truma, gruča; 11. termin; 12. finsko pristanišče; 13. natakar; 14. del Grčije; 23. slonov zob; 24. vrsta kurjave; 26. zadnjeindijska država; 27. mlinarska potrebščina: 30. draga tkanina: 31. vrsta žuželk; 32. kontinent, celina; 33. potujoči pastir; 34. belgrajski hrib; 35. obramba; 36. češko mesto; 37. slovenski književnik; 38. zamisel; 39. kar-taški izraz: 45. del obraza: 46. del glave; 48 italijansko mesto; 49. grabežljiva ptica. Rešitev križanke št. 4: Vodoravno: 15. eter, 16. re, 17. tla, 18. od sev, 20. žar, 22. Tula, 23. osla, 24. Ulin. 26. nit 28. smeh. 30. Togo, 32 1'ia, 34. Aden, 35. Ema 37. Ala, 38. žanr. 40. Jalen. 41. maniker, 45. ai 47. oko, 49. Ga-Pa. 52. klop. 53. Ika, 56. sak 58. Izak, 60. Sirk, 62. Krn, 64. iridij, 65. Nace 66. Oran. Navpično: 2. rt, 3. ocr. 4. prt. 5. Brumen 6. relč, 7. eta, 8. zlo, 9. zasol, 10. Volga, It. oda 12. NSU, 13. celina, 21. Aid a, 27. telo, 28. sneg 29. ha. 30. tank, 31. Ožeji, 32. nari, 36. mm, 42. A\. 43. Ilica. 44. korec, 48. karp. 50. azil, 51. Pa j k, 34. Krus. 57. kis, 58. ide, 59. Kne, 60. sad, 61. kor. 62. kri. V obrobnih kvadratkih: Trop brez zvoncev, Marianna Sirca, Dekle s Prisoj, Auže. Prej je vodila 6kozi vska pot med Indijo in Evropo, ki pa je v ljem ča6u, ko je v Evropi vojna, zgubila mnogo na svojem pomenu. Prave industrije je v Afganistanu zelo malo. Poljedelstva je nekaj, znatnejša je živinoreja. Najrazvitejši sta ovčjereja in kozjereja. Afganistanci izvažajo kože, krzna, dragocene kamne, začimbe nekaj zelenjave in sadja. Najbolj razvito je lončarstvo in preprogarstvo, ki sta pravi afganistanski narodni obrti. Ti obrti sta zelo razviti, izf>opolnjeni in sta dosegli v svetu že velik ugled. Promet opravljajo v goratih afganistanskih predelih še vedno kamele. Ker 60 gorski kraji zelo Afriški »babilonski stolpi« Spomin na babilonski stolp nam ni ohranjen samo iz svetega pisma, marveč živi med'mnogimi starimi poganskimi plemeni. Prebivalci vseh pet celin so stremeli, da bi se čim bolj približali najvišjemu bitju, h kateremu so molili, mu zaupali največje tajne in trepetali pred njim. Drugi so ga zopet hoteli premagati. _ Spomin na babilonski stolp je še živo ohranjen med mnogimi afriškimi rodovi. Leo Froben-ius piše o takem črnskem babilonskem stolpu. Nekaj podobnega poroča tudi francoski raziskovalec E. Jacottet. Črnci plemena Houyi pripovedujejo sledečo legendo. Ko se je najvišji bog Niatn-ba po pajčevini povzpel v nebo, je rekel ljudem: Pojdite za menoj! Ljudje pa so se bali in molili: Ubij nas, Niantba! Da bi prišli do njega, so zabili v zemljo debele stebre, na te pa navezali druge in tako naprej in so postavili visok stolp. Vedno više so se vzpenjali, toda preden so prišli do nebes, se je stolp podrl in pokopal ljudi pod seboj. Tako je bila uslišana njihova molitev preden so pričakovali. . „ . , , ,. Druga zgodba: Wkauhve črnci 60 hoteli nekoč doseči luno. Nanosili so velikanske kupe lesa in ga nalagali na velik kup. Kup je rastel in ra-stel, nazadnje pa se je podrl. Padli so tudi ljudje in se ubili. Pozneje so poskušali doseči luno se drugi, pa tudi zaman. Morali so opustiti svojo misel in ostati na zemlji. Pri kraju Vasu v Vzhodni Afriki 60 hoteli ljudje nekoč zavladati nad Bogom. Postavili 60 visok stolp. Bog Kiumbi pa je spoznal njihovo nakano, poslal na zemljo potres in stolp se je podrl... Sraka lahko živi 8400 m visoko Nam, ki živimo le nekaj stotin metrov nad morsko višino, se čudno zdi, da žive nekateri ljudje 3000 metrov visoko. V Južni Ameriki je več velikih mest v različni legi med 300 in 4000 metrov. Tudi v nekaterih krajih v Aziji, kakor v Tibetu ali pa v Abesiniji imajo ljudje bivališča in mesta visoko v gorah ali na gorskih planotah. Živali in ptice pa 60 naseljene še višje, kakor človek. Živali, živeče visoko v gorah, imajo tople kožuhe. Zajca najdemo do 5000 metrov visoko; seveda ima debelejše krzno kakor naš zajec. Tudi divji prešič lahko živi v takih višinah. Najvišje 6e jx>vzpno ptice. Orli in vrani 60 naseljeni do 7000 metrov visoko. Rekord doseže neka gorska vrsta srake, ki vzdrži na višini do 8.400 metrov. Tam žive tudi neki gorski črvi, 6 katerimi 6e sraka hrani. Orli in druge planinske roparice 6i hodijo iskat hrano v doline. Redek rekorder Francoz Redmond lahko mirno spi in mu ni treba biti nič v skrbeh, da bi mu kdo odnesel svetovni rekord. Njegove »dimenzije« so: 2.88 m okoli pasu, 2.15 m okoli prsi, 0.98 m okoli stegna. Tehta 303 kilograme. Namišljeni bolnik .Pri mnogih boleznih ozdravljenje ni odvisno 6amo od zdravil, ampak od bolnika samega, oziroma od njegove želje in volje po ozdravljenju. Ljudje žilave m vztrajne volje navadno lažje in prej ozdrave, kakor mehkužneži, ki se popolnoma prepu6te bolezni in si mislijo, da bo takoj po njih in vsak čas pričakujejo konca. Kam vodi taka miselnost, nam lepo jxikaže primer, ki 6e je pred leti dogodil v Ameriki. Neki trgovec je mislil, da se je zastrupil s pokvarjenimi klobasami, ker so se zastrupili nekateri njegovi sosedje, ki so kupovali klobase pri istem mesarju. Zdravnik ga je preiskal in je ugotovil, da ni za6trupljenj. Mož je bil fiopolnoma zdrav, pa tega ni mogel verjeti. Posledica ni izostala. Zaradi strašne domišljije, 60 se kmalu prikazali na njem vsi znaki hudega za-strupljenja in mož je nazadnje umrl. Najhujši bolnik je res namišljeni bolnik. Na napačni naslov Na oglu je 6tal prodajalec časopisov. Videti je bil zelo potrt in slabe volje. K njemu je pristopil mož, ki je žel uspehe v življenje in mu je rekel: »Ne klonite! Mene poglejte. Tudi jaz sem bil pred osmimi leti prodajalec časopisov, 6edaj pa sem generalni ravnatelj!« »Povejte to zgodbo mlekarici,« mu odvrne prodajalec časopisov, »meni nič ne koristi; pred osmimi leti sem bil jaz generalni ravnatelj.« Za zidano voljo Upnik Učitelj vpraša učenca, naj mu pove kdo ie upnik. Učenec mu odgovori:. »Upnik je človek, kateremu moramo vedno reči, da ata ni doma.« Strah Sodnik (žeparju, ki mu je hotel malo pomagati, ker je mislil, da še ni čisto nepopravljiv): Med krajo 6te vendar občutili neko tesnobo. Ko ste vlekli go6f>odu denarnico iz žepa, ste čutili v srcu nek strah, kajne?« Žepar: »Da, gospod sodnik, bal 6em se, da bi denarnica ne bila prazna.« Varno je varno Pokrajina rdečih konglomeratov med Garmabono in Larom. redko naseljeni, so ob karavanskih poteh postavljene posebne jx>staje za karavane, kjer se živali odjx>čijejo in nahranijo in 6e vodniki preskrbijo z nujnimi jx>trebščinanii in najdejo v njih zaščito pred roparji in vedrijo v njih med dežjem. Afganistanska mesta in vasi eličijo majhnim trdnjavam. Grob brez mrliča Mlad podjeten mož iz Budimpešte, ki je izdajal vedno več denarja in iz dneva v dan vedno bolj lezel v dolgove, 6e nikakor ni mogel otresti nadležnih upnikov. Povsod so ga zasledovali. Mož je nekega dne dal natisniti lastno osmrtnico in jo poslal vsem upnikom. Ponoči je šel na pokopališče, skopal grob in postavil nanj priprost križ. Ko je drugo jutro grobar presenečen našel svež grob, £a katerega ni nič vedel in tudi ni bil nikjer registriran, 6e je obrnil na policijo. Policija je dala grob odpreti in je ugotovila, da j'e prazen. Kmalu jerešila uganko o prevejanem dolžniku, ki je moral začeti »novo življenje« v ječi. Relativno Gosjiodična Branka je bila pri zdravniku. Pritožuje 6e nad srcem, ki ii nagaja. Zdravnik jo vpraša: »Ali vam pr-i plesu 6rce bije?« Branka: »Odvisno je od tega, s kom plešem.« Žena: »Kuharica je zopel zbolela in hom morala danes jaz kuhati. Kaj naj ti skuham za kosilo?< Mož: »Joj, joj... sardine, salamo in sir.« Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru 6 zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom VII/2 št. 1319/41 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 17. novembra zjutraj do nedelje 23. novembra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, 60 naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L; zelnate glave na drobno izpod 10 kg 0.60 L; zelnate glave na debelo 0.50 L; kislo zelje zeljarjev z obrtnim listom — na drobno 2.50 L; kmečko kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 1 L; ohrovt 1 L; cvetača 3.20 L; brstm ohrovt 5 L; koleraba 1 L; debela koleraba do 4 komade na kilogram 2 L; rumena koleraba 0.50 L; rdeča pesa 1.75 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno korenje 0.50 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20 L; peteršilj 2.50 L; por 3 L- zelena 2.40 L; črna redkev 1.20 L; osnazeni hren 3 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L, česen MALI OGLASI V malih oglasih vel|a pri Iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovaniskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. B službe | B Svlm B Dobe: Uradnika za vse pisarniške posle ln knjigovodstvo sprejme tekstilno podjetje. Znati mora Italijanski ln nemški jezik ln pp možnosti stenografijo. Izčrpne ponudbo poslati na upravo »Slovenca« pod »Uradnik« št. 12961. (b Postrežnico za nekaj ur na teden — sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12708. (1) Služkinjo pridno, pošteno, veščo vseh gospodinjskih del - 25 glavic na kilogram, 4 L; otrebljena endivija 3 L; veliki otrebljeni motovileč 6 L; mali otreb-ljeni motovileč 8 L; mehka špinača 2.50 L; trda takoj sprejmem. Naslov v špinača 1.50 L; liter suhih bezgovih jagod 3 L; I upravi »Slovenca« pod o I . Ul/^niani Hrvn-ls, 15(7(11 (b liter šipka 2 L; kilogram letošnjega suhega lipo-lst. 12701. vega cvetja 20 L; domača žlahtna namizna jabolka 3.40 L; domača jabolka I. vrste 3 L; domača' jabolka II. vrste 2 L; nagnita. obtolčena in črviva (b Gospodična j-------- — . c . , I z odličnim znanjem ltall- jabolka za vkuhavanje 1.50 L; domače hruške od janščlne_ prijetnim gia-2 do 4 L; domače kutine 3 L; žlahtno domače I gomi hltra stroJeplska — grozdje 4.50 L; domače grozdje samorodnic (iza- [lobi službo. potegovanje bela, šmarnica) 3 L; domači kostanj 3 L. Gobe: a)|brez teh lastnosti odveč, rumeni in rjavi ježek, štorovke liter 1 L; b) liter | pre(3stavlti Se od 10—13 lisičk iti večjih zimskih kolobarnic (mraznic, 6ivk) BIAR.Ra(]io Ljubljana -1.50 L; c) liter sirovk, možkov (jelenovega jezika), ullca 3. maja. žemljevca, ovčjega vimena 2 L; d) liter malih sivk za vlaganje (mraznic) 2.50 L; e) kilogram mladih čebularjev ali maslenk 3 L; f) kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10 L: g) kilogram jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive teže 10 Lir. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo ramo za blago, pridelano v Ljubljantki pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo b'ago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 5 na rdečem papirju, ki je 6topil V veljavo V soboto 15. novem- pertektna v nem.ščlni bra t. 1. < ■ ♦=m Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. Gospodinje bodo opazile nekaj zvišane cene za ohrovt, debeio kolerabo, ki je gre po 4 komade na kilogram, za rdečo peso . ... ».s — i—i- -<—:<: ■"•bijan- Oddalo: Opremljeno sobo oddam takoj gospodu. — Prijateljeva 3 - na Pru-lah. (s Celuloidne odpadke vsako vrste ln vsako koli čino - kupujo ln plačuje najbolje »Japan« Serbec A., Celovška GO — dvo-riščo. dosedanji ceni kislo zelje morali prodajati z izgubo. V popolnem sporazumu predstavnikov konsumentov in zastopnic ženskih organizacij je bila zato cena kislemu zelju, ki ga nam tako odlično pripravljajo naši zeliarji, da ga tudi po največjih hotelih inozemstva cenijo za delika-teso, zvišana na 2.50 L. Vendar 60 6e pa ljubljanski zeljarji, ki imajo obrtni list, zavezali, da bodo po tej ceni prodajali kislo zelje svojega izdelka tja do majnika ter ga vso zimo ne bodo smeli podražiti. Pohvalno moramo priznati, da so zastopniki zeljarjev pri vseh sejah pokazali veliko razumevanje za sedanje težke razmere manj premož-1 na upravo »Slovenca« pod nih slojev, ki sta jim krompir in kislo zelje glavna I šifro »Vešč italijanščine hrana, zato so bili pa tudi sedaj prav skromni pri | št. 12671 6voji želji ter so zvišali ceno svojemu kislemu zelju samo toliko, da jim ni treba ustaviti obratov. Res podražitve niso krivi zeljarji, temveč samo znatno manjše množine in višja cena zelnatih glav. Obenem pa naši dobro poučeni in previdni zeljarji prebivalstvu prav toplo priporočajo, naj se čimprej založi s kislim zeljem, ker bi ga utegnilo primanjkovati. Seveda pa opozarjamo i i»onionll damal Ljubljančane, naj vsaka družina sama pripravil iiBlijciic urtiuc. čim več kislega zelja in repe ter sploh čim največ | Damska krojačica, zmož-najrazličnejših shrankov za zimo. Ceno domačega krompirja na 1.30 L je določil Visoki Komisariat že 11. novembra 6 svojim cenikom za zelenjavo in sadje št. 5, ki je stopil v veljavo že v soboto 15. novembra. Po tem ceniku domači krompir pri kmetu ne 6me biti dražji od 1 L, pač pa je semenski krompir pri kmetu |X> 1.30 L, zgodnji holandski »bintje« pa po 1.50 L, vendar bomo pa ta krompir na trgu kupovali 6amo za seme. Ker je v ceniku za uvoženo zelenjavo in sadje št. 5 določena najvišja cena za fino uvoženo zeleno samo na 2.40 L, je razumljivo, da je domači zeleni tudi znižana cena od 2.50 L na 2.40 L. LAG0MARSIN0 Gospod vešč štirih jezikov, išče zaposlitve. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »13« št. 12760. (a TOTAilA SEŠTEVALNI STROJ, KI PIŠE samo na 10 tipk Najboljši pripomoček za pisarno Dobavlja: RaiRovaS - UubBaiia Dalmatinova ul. 13 —Telefon 33-63 Oblastv. koncesionirana šoferska šola Izpit se lahko polaga že z 18. letom. I. Gaberšček bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon št. 28-28. Opel Blitz tovorni, 3 tonski - AERO limuzino, 1000 ccm, novo, več prvovrstnih motocl-klov, proda 2užek, Ljub ljana, Tavčarjeva 11. (f 2 avta mali tovorni in mali osebni, novejšo vrste, predelana na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodaj. — Generator delavnica, Tyr-Sova 13 (Figovec, levo dvorišče). (f 084OV6 Pohištvo vseh vrst, I Kulovec Terezija ' a . i.i ------1 nn *,n/ll n stroie in druge ' blagovoli zaradi nuj-stroje in druge ^ jnformaclje javiti svoJ šivalne drugo praktične uporabno predmete stalno kupuje in. prodaja: Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. . (k Iz Vrhnike Danes ob 3 popoldne gostuje v »Prosvetnem domu« Narodno gledališče iz Ljubljano z zabavno in prisrčno komedijo z godbo in petjem, vsepovso-di znano in igrano igro »Pesem s ceste«. Igrajo: Mira Danilova, Kraljeva, Košič, Košuta, Nakrst, Kasberger in Venišnik. Opozarjamo in priporočamo to gostovanje narodnega gledališča. Iz Novega mesta V torek, 18. novembra, gostuje v »Prosvetnem domu« Narodno gledališče iz Ljubljane s Šurekovo prisrčno komedijo »Pesem s ccste« in sicer ob 3 popoldne in ob 6.15 zvečer. Na nedolžno in preprosto, igro, v kateri se prepleta pot s smehom treh pohlevnih cestnih muzikantov, prav posebej I stu. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Točen plačnik« 12756. (® na izdelati vsak kroj iz najnovejših žurnalov Vam gre šivat na dom. Naslov v upr. »Slov.« št. 12779 [Stanovanja! Oddalo: Dosmrtno stanovanje z vso oskrbo dobi starejša ženska v prijaznem kraju na deželi, ako vloži 80110 lir. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12637. (č Jščcjo: Kdor preskrbi enosobno stanovanje s kuhinjo In pritlklinaml, v neposredni bližini centra LJubljano, dobi poleg najemnine Se posebno nagrado. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12718. (o Voz zmešane slame ali slabe mrve - kupim. Poronta Franc, Stopanja vas, Litijska c. 64. (k Kupim pisalni stroj dobro ohranjen. Plačam takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12743. (k Trisobno stanovanje krasno, z vsem komfor tom za Bežigradom, zamenjam za enako v mo- opozarjamo. Sahara narašča Zaradi močnih vetrov osvaja puščava Sahara vsako leto nekaj kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje. Veter preplavlja 6 peskom in jo spreminja v pustinjo. Ce ne bodo s pogozdovanjem zaustavili prodiranje Sahare posebno na sever, bo Sahara v tisoč letih segala do obal Sredozemskega morja. Edina ovira pred prodiranjem puščave v rodovitno zemljo so gosii gozdovi, ki so kakoi nasip proti pesku in ga zaustavljajo. Kolesa Prodam moško Športno In žensko novo kolo, eno rabljeno italijansko žensko. Fan tir,i, mehaniku Celovška cesta 42, 3 gasilske čelade tudi rabljene, kupimo. — Unitas, Celovška 90 a. (k naslov na upravo » pod »J. M.« 12764. 1000 kr črne redkve 5000kg jesenske poldolge repe proda posestvo Selo, p. št. Vid pri Stični. (1 Prodam ; ontel, ažur, vezilno In druge stroje. »Julljana«, Vošnjakova 2. B vagejuj B Učenca poštenih staršev, a do žele, sprejme večja trgovina z mešanim blagom. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Učenec« 12608. (v Kunčje kože - ln »Zephir« peč. prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12707. (1 Sani močno okovane, prodam : JoSt Ribnica na Dol. (1 Vajenca za kovaško obrt - takoj sprejmem. Frane Vrho-vec, Ljubljana, Bohoričeva ul. 6. (v Krojaškega vajenca sprejme Gorene Leopold Zg. Slška, Pavšlčeva 5. (v r i S.A. Dislilleria icjnore St >N jCa fim antica t nota rncMa italiana di tiquMi, hafatauiša in nafetwiieiia UatiioMlca MtcurJta Ulcecjev. DIT TA ALBERTI BENEVENTO Parcelacijski kompleksi na mestni moji, suho zemljišče, lepa lega, ugodno prodamo. Talača v najstrožjem centru naprodaj. Več lepih parcel ugodno oddamo. »Globus«, Ljubljana, Petrarkova št, 26, tel. 31-03. (P Dvostanovanjsko hišo v Stožicah prodam za ceno 92.000 lir. Naslov v upr. »Slov.« pod 12762. (P ■ DilcsEii 1 M Reven dijak šestošolee (brez doma), prosi dobra srca za podporo. Jo brez knjig in drugih Sol. potrebščin. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 12191. i Bencina no rabite, ako si pustite predelati Vaš avto na pogon z ogljem. Generatorji najnovejših modelov zalogi za vse vrste avtomobilov, motornih koles in stabilnih motorjev dobite na poizkušnjo brez predplačila. — Najboljšo reference na razpolago Generator delavnica na Tyrševt c. 13 (Figovec, levo dvorišče). (f Posestva Stavbne parcele v Izmeri od 700—800 m«, Stožicah, prav blizu gl. ccste, so naprodaj. Reflektanti naj pošljejo ponudbo s ceno na upr. SI.« pod šifro »Stožlce« št. 12687. (P Srednjeveiiko posestvo na Dolenjskem, v bližini postaje, ugodno naprodaj Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12676. (p Petstanovanjska hiša z velikim vrtom napro daj. Mala čolnarska ulica St. 4. (P Dober klavir in velik gramofon ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12733. (1 Kratek klavir kupim. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Glasba 1941« št. 12720. (k Več harmonik naprodaj pri: »Promet« : nasproti križansko cerkve Staro, in drugI predmeti so jemljejo tudi v račun. Kani pa kani? Enodružinsko hišo s 500 m' vrta, blizu Ljub ijane, prodam. — Cena: 35.000 lir. Polzvo so Ob Zeleni jami št. 1, priti., levo, Moste, ln v upravi »Slov.« pod št. 12734. (p Več hiš in parcel prodamo v raznih delih mesta. Brezplačna pojasnila v rcalltetni pisarni Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64. (p Stavbne parcele naprodaj ob Dolenjski c. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12755. (P Večje posestvo event. veleposestvo kupimo na Dolenjskem. Vso Informacije naslovlto na »Globus«, Petrarkova 26 Pozor! Danes, na Martinovo nedeljo, obiščite gostilno: »Pri dveh ribičih«, Janševa ul. 3, kjer boste po-streženl z Izvrstnimi gor-kiml In mrzlimi jedili ter s prvovrstnimi pijačami. Se priporoča Vinko Lozlo. Gostilničarji! Vinsko klet sem preselil v Javno skladišče (Balkan), Tyr.ševa 35 »Klet Urh«. Vermut in rebula prispela, ^astopstvo: E. Cosovl, Trst. — Pisarna": Prisojna 5. Telefon 30-35. Hafner d- Vrtačnik. Filateiija ——■— Filatelisti, pozor! Najugodneje kupite tn vnovčite anamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Do'.žan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Pravi filatelisti znamk no lepijo! Edina ln polno vredna znamka jo brez prilepko. Zbirajte v vložnlh albumih najboljšo kvaliteto — Jol —, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Strt- | (Komenskega), igl. 31-03. j tarjsva Prva partija 41 pus Do! Zdaj najbrže partija elači suknjiče in srajce, si misli Stanko — samo pljuni v roke in gremo! Torej vidite, ušivci iz drugih parti) so vsaj uredili zasuti rov, dugače pa je vse ostalo, kakor sino mi ustili. Zdaj bomo prebijali, prekopavali, fantje! Igi Adam si nadeva kisikovo mafko s slonjitn rilcem in se zapenja z jernienjem. Že kleči ua tleh i« se plazi pod prelomljeni strop; zdaj bo začelo to daljave ropotati njegovo vrtalo. Pepek si tudi bržkone natika masko; jiotcm poklekne in leze noter. Cez nekaj časa začne kopati njegova lopata. Zdaj pa ti Stanko. Brž nakladaj, da spraviš to s poti! Malo dalje tolče Martinek z Matulo f>o opažu kakor žolna; gospod Hansen skrbno sveti z varnostno svetilko in hodi okrog |>o rovu, Andres za njim, očka Suchanek pa si že pripenja masko, da bo zamenjal Adama. Zdaj se pokaži, Stanko, kaj znaš! Zakaj tam je neki Stanko Pulpan, ki je hodil prej na realko, a zdaj je vozač prve partije. Torej ta Stanko vzame lopato in nalaga premog na voz; lopato obvlada kakor pero, tako da oče Suchanek kar zmajuje s slonjini rilcem. Fant, to ti gre danes od rok! Tudi Andres se ustavi in gleda, — tako, [»slednjo lopato, in voz je poln. In Stanko rine z eno roko. samo z levico, tisti voziček teče za njim. Hop čez okretnico in zavri na drugem tiru! In že drdra nazaj z novim praznim vozičkom. Adam je ravno zlezel iz luknje, snema si masko in, oprt na steno, si s koščenimi členki prstov briše pot iz očesnih jamic. Stanko vzame lopato in nalaga premog na drugi voz. Adatn sledi z vpadlimi očmi, kako ta lopata kar šviga. Ne tako hitro, Stanko, momlja z nekakim smeiiljajem v očeh, 6aj te s koj>anjeiii tie moremo dohajati. Pepek leze ven in si snema masko; rad bi zaklel, pa se zazre v Stankovo delo. Lejmo Stanka, godrnja; skoraj da mu moram nametati novega premoga! — Stanko jo že ubira z drugim naloženim vozom, niti ne čuti ga v roki. Tesar 6e smehljaje ozira za njim, — kajne, danes nam pa gre od rok! Podvizajmo se, fantje, da ga bomo dohajali! — In vsi se začenjajo hitreje gibati, zmerom hitreje; paznik Andres teka po rovu kakor siva miš, jamščarica gospoda Hansena zatre-peče zdaj tu, zdaj sf>ef na drugem koncu rova, tesar in Matula delata kar takole z rokami, in že stoji tam nov detonacijski par, ojx»rniki in stropniki; od odznotraj se tisiplje premog kakor slap, Stanko leta z vozičkom sem in tja, sem in tja, zdaj že v ovinkih, križari po nekin zapletenih rovih in se ne more ustaviti. Saj ne bom našel več poti nazaj k partiji, se je ustrašil in prebudil. Dremal je sede, z nosom nad bolno roko, nekoliko sjiolen in z močno utrij>ajočim srcem. Menda nimam vročice, si misli Stanko vznemirjen in si z roko poii|5lie na srce. Ne, že spet bije bolj počasi. Pol sedmih — zdaj ima partija že polovico posada za seboj. Zdaj vzame Martinek svoj kos kruha, namazanega z mastjo, — on sploh strašno rad je. ■ No, fantje, kako vam gre kaj od rok?« — »Prijatelj, to je svinjsko delo,« pljuva Pepek; ko bi človeku ne bilo treba imeti te bedaste maske na gobcu! Toda prav kmalu bomo skozi; to moramo dodelati, sapra, tega vendar ne bomo pustili drugi partiji! — Iz luknje leze Suchanek. »Fantje, zdaj zdaj bo narejeno,« veselo blebeče, »6e že votlo sliši I« Počakajte pravi Andres. Predor je najtežji; če predrete ta steber, se lahko zgoraj zrahlja. Moramo se odločiti, kdo pojde tja prostovoljno. Bi pa jaz šel, se mirno f>onudi Andres. To bi ne bilo prav, ugovarja Suchanek. Potem bi se morda reklo, da ni hotel iti nobeden izmed rudarjev. To je vendar delo za kopače. Jaz bom to storil, momlja Adam in si že hoče nadeti masko! zdajci pa prihiti Stanko in se postavi pred Adama. »Vi ne jx>jdete tja, Adam. Vi ne smete.« Zakaj — zakaj bi ne smel —. Zato ker vas ima Marija rada! Mar tega ne vidite, prijatelj — zlezite že vendar iz te 6voje črne jame in recite: no tako, Marija, urediva si že vendar svoje razmerje; kaj se nisva že dovolj let mučila? Vi, Adam, glejte, da bo6te že slednjič doma. Stanko ima prav, pritrjuje partija; lejte fantiča, kdo bi bil to rekel o njem! Ti ne jjojdeš tja, Adam, to je že odločeno. Fantje, kdo izmed nas bo zlezel tja? »Jaz,« pravi Stanko na jx>1 glasno in se ziblje na postelji. »Fantje, pustite me tja! Jaz nisem še nič jx)štenega storil —. Kaj je komu do mene? Glejte, jaz edini med vami nimam nikogar! No torej, prosim vas, go6jx>d Andres, prosim vas, fantje —,« Stanko vidi prav od blizu vpadle in čudne oči Adamove. »Stanko,« momlja Adam, »ali je res..., da me ima Marija rada? Ali veš zanesljivo?« »Vem. Saj 6em jo sam ljubil, prijatelj —-. Idi, idi k njej, da bom imel že slednjič sveti mir!« »In oni me pustijo tja,« 6e smehlja Stanko z zaprtimi očmi. »Prelezem prav na konec... po trebuhu... in zdaj zasaditi cepin; pozor, da 6e ne zaklini! Pošteno se opreti... vidite, saj to ni nič!« Tatatata, rrrtatata, steber se že vdaja, drobi se, razpada, že poka, že je na roki čutiti prepih z druge strani. Rsk! Steber se je prelomil, — fantje, partija, smo že skozi! Halo, ali ste še živi tam, vi trije? Ali je še živ |osef Madr, Jan Ramas in Kulda Antonin, oče sedmerih otrok? Javlja se partija: Aksel Hansen, paznik Andres, kopač Adam, očka Suchanek, tesar Martinek, zidar Matula, Falta, Pepek in poslednji na koncu Pulpan Stanislav, z odpuščanjem vozač —. Toda nekdo vleče zdaj Stanka za rokav in kriči: • nazaj! — Kaj je? Nič, samo od zgoraj se vali tiho in počasi velikanski kamen, pada in strašno pritiska na Stankovo levico. To je konec. Nad glavo grmi, skala nezadržljivo pada in drobi vozaču Pulpanu prsi in srce. »To je konec,« šepeta Stanko in iz-bulji oči. Vidi belo sobo, bele in gole stene, beli in mirni strop, in jecljavo diha. Nenadno takšen pritisk na prsi ali kaj. Nikjer nič, pa čuti tako strašno težo! Ura je sedem. Stanko skoči iz postelje in zvoni, — kam 60 mi dali mojo obleko! Saj moram iti vendar za partijo, moram nanje počakati, ko pojdejo z dela! »Kje imam obleko?« pravi skozi zobe tisti drobni, ustrašeni strežnici. »Moram ven!« Slednjič mu je namesto obleke privedla mladega doktorja. Stanko mu mrzlično jx>jasnjuje, da mora ven, za partijo, doktor mu molče vtika toplomer pod pazduho. »Nič več mi ni,« šklepeče Stanko z zobmi, »prosim vas, prosim vas, pustile me za našo partijo!« jgUraw|em|§ Lokal v bližini kolodvora, manjši. oddam takoj ali 1. decembra. Naslov v upravi »Slov.« pod 12626. (n Boljša gospa vešča Italijanščine, z dolgoletno prakso, vajena reda In snngc, išče gostilno na rafun. Naslov v upr. in podružnicah »Slov.« pod St. 12703. (n tf Pciik 'j iMoti ^UUBHRMKRHMB^^F Bal ——MP Instruiram knjigovodstvo, trg. aritmetiko In vse predmete nižje gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12677. 06eben!« »Tako?« »Da!« »Drugače nič?« »Neumnost! Saj nisem tako nor! Tudi osebno! Rad bi vama pomagal!« Molče je stisnil Chappell časnikarjevo roko. Vedel je, da ta nerad razkriva svoja čustva. Montgomery je žvečil konec cigare. Končno je odprl okence k šoferju. »Od kod bi lahko telefoniral v grad Heat- herstone?« ..... Šofer se ustraši tako močno da bi kmalu zapeljal v neki škotski voziček.« »Kje pa je to. gospod?« »Pri Irskem morju, Južna Škotska!« »Imajo v gradu telefon, gospod?« »No, seveda!« Šofer zmaje z glave »Ni tako gotovo, gosjx>d! Tu ni tako kot v Ameriki, kjer ima vsaka hiša telefon! Toda tamle je fiošta. Saj lahko vprašamo ...« Cez nekaj minut se šoter vrne. Z glavo tnajaje pristopi k zadnjemu delu avtomobila in spioroči: »Grad Heatherstone je oddaljen skoraj eno uro od najbližjega naselja, ki nosi ime Heatherstone-Beer. In Hetherstone-Beer ni vključen v telefonsko omrežje...« »Kaj, ali je tukaj Divji zapad?« brumlja Mont-gomery. Ambrose se nasmehne. »Gospoda, meni se zdi, da bomo še marsikaj smešnega doživeli tukaj v tej stari Angliji! — Hop, vozi!« Po tem vsekakor čudnemu pozivu iz ust gentle- mana, je splezal šofer zopet za volan. * »James Higgins,' se predstavlja Izredno visoki mož. »Me veseli, da že enkrat spoznamo slavnega tovariša iz Chicaga.« Higgins in Chappell si stisneta roki. »Tudi od poklica?« se nato obrne Anglež k spremljevalcu Chappella. Ameriški komisar jih vse medsebojno seznani. »Oh, to je gospod Ambrose? Vač članek »Pirat med rekami« o Mississippiju je bil odličen. Kaj pa vam je?* ga vpraša zaskrbljeno. Ambrose žalostno podaljša obraz. »Ta članek Rektor kr. univerze v Ljubljani in profesorski zbor pravne fakultete sporočata žalostno vest, da je 14. novembra umrl gospod dr. lur. Stanko Lapajne redni profesor juridične fakultete kr. univerze v Ljubljani Pogreb bo v nedeljo, dne 16. novembra 1941 ob 15. uri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Za razvoj univerze in znanosti velezaslužnemu članu profesorskega kolegija bomo ohranili trajen in časten spomin. me preganja!« zavzdihne. »Tudi Lolita Benavente me je tako pozdravila in sprejela ...« »Lolita Benavente? Sloveča plesalka? Ali se je gospoda dobro vozila čez ocean?« Chappell je postajal nejiotrpežljiv pri tem obširnem in ceremonialnem predstavljanju; vse to je napravilo nanj vtis zastarelosti. Ce 6i je pri tem predstavljal marljivo, hlastno, morda celo nervozno obratovanje chicaškega magistrata, je lahko prišel do zaključka, da ne bo od-tu mogel pričakovati nobene pomoči. »Torej, kaj se je zgodilo v gradu Heatherstone?« je vj>rašal, ko je mislil, da so 6e že dovolj fiogovorili z nadzornikom Higginsom. »Da, grad Heatherstone! Tam mora biti svet naravnost krasen!« meni nadzorniV, ne da bi se brigal za jedro razgovora. »Da mi je tam hoditi takole na lov vsaj en mesec, s puško in ptičar-jem...« Trije Amerikanci so se medsebojno spogledali. »Prekleto,« je pravil Montgomeryjev. pogled, »tale fant bi lahko takšen-le ostal!« In svetovni nazor Ambrosijev je tudi trpel, ko je 6pozn.nl romantično nastrojenje angleškega policijskega nadzornika. »Nekoč sem lovil na Škotskem,« začne pripovedovati Higgins. »Trenutek, gospod nadzornik!« ga prekine precej surovo Chajipell. »Toda mi Imamo pred seboj drugačen lov. Zato prosim, če bi nam lahko postregli s jx>trebnimi j>odatki!« »Mar hočete res 6ami vzeti to 6tvar v roke?« Chappell ga neverno pogleda. »Saj ta človek menda ne misli resno?« se sprašuje 6ain pri sebi. »Se razume, da bom!« odgovori Chappell energično.. ,.,,., »Dobro, povedal vam bom o stvari, v kolikor sem fioučen iz časopisov!« Chappell se je tem besedam nasmejal kot dobri smešnici, kajti zatrdno je bil mislil, da jx>zna nadzornik v60 zadevo natančno iz uradnih zapiskov. »Torej, bil je tisti Amerikanec — Henry Cas-sertovvn ali Ca6serton ...« Komisar Chappell in Montgomery sta si tele-grafirala z očmi. »Usmiljeni Bog!« je telegrafiral Chappell svojemu pomočniku. »Policijski uradnik, ki ne ve niti imena svojega kriminalnega primera!« 1 «... in ta človek je bil kupil ne prelep pa tudi ne prestar škotski grad. Umrl je na 6rčni kapi pred dvema ali pred tremi dnevi. — In sedaj pride tisto, radi česar sem Vas prosil, da pridete k meni: drevo. Gentleman je bil Amerikanec, Marmaduke \Vashington. — Toda ko sem čital daljše poročilo o tem smrtnem primeru, sem prišel k opombi — trenutek, shranil sem si jo bil! Aha, tukaj jo imamo! Torej poslušajte: »... g06t umrlega se je peljal z njegovim velikim avtomobilom znamke »Mercedes« po zdravnika. V razburjenosti je zavozil najbrže v kako drevo. Gentleman je bil Amerikanec, Marmanduke Washington |>o imenu. Popolnoma razbiti voz je našel naslednje jutro neki pastir pri izhodu iz grajskega parka. Vsaka sled za go6|x>dom Washing-tonom se je izgubila. Morda se potika gentleman ranjen okrog ...?« »Toliko v ojx>mbi.« reče Higgins. »Zelo zanimivo, toda premalo jasno!« pri-jiomni Ambrose. Za Ljudsko tiskarno v Uubllani: Jože Kramari? Izdajate!!: in L Jožs Sodiš Urednik: Viktor Cenili