šteo. n.
O Ljubljani, v ponedeljek, dne 3. februarja 1908.
Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za fetrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ M 2'20
V upravniStvu:
ta celo leto naprej	K 22 40
za pol leta „	„	1120
za četrt leta H	„	5-60
za en mesec „	„	190
Za polllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod lez
-dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi sr
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Leto xxxui.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garrnondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Kraljevi umor.
Sadovi mednarodnega svobodomiselnega kongresa v Pragi so nepričakovano hitro obrodili. Organizacije španskega re-publičanskega framasonstva, ki so v Pragi bile zastopane, so zdaj na mali portu-giški zemlji s krvavim činom potrdile, kar izpovedajo v svojih načelih.
Nc gre se zdaj zato, ali je kralj Karol, ki so ga včeraj v Lizboni s prestolonaslednikom vred zarotniki ubili, bil zmede in anarhije v svoji državi tudi sam kriv ali ne. Kar je obsodbe vredno, je umor. In ta umor je vzklil na tleh, odnekdaj prepojenih s tistim gnjilim in pozitivnega dela nezmožnim svobodomiselstvom, ki daje posebni znak romanskim deželam. Ognjišče in gnjezdišče tega liberalnega anarhizma, ki se po krivici imenuje republičan-ski, je Francoska. Tu se nahajajo visoke šole za kraljeve morivce. Tu se oznanja nauk, da ni ne Boga, ne moralne obveznosti — svobodna je misel, svobodna tudi dejanja.
Umorjeni portugalski kralj Carlos.
Med morivci kralja Karola se nahajata Francoz in Italijan. Značilno. Eden doma v deželi, kjer Combes žanje setev jakobinstva, drugi tam, kjer je Mazzini »svobodni misli« odprl pot v vladne kabinete, dočim se je preje morala skrivati v karbonarskih tajnih društvih in med sicil-sko mafijo.
Ce se posebič ozremo na Portugalsko, vidimo ondi, kako framasonstvo odnekdaj
deželo oslabljuje v meščanskih bojih, ljudstvo zanemarja v nevednosti in podpira klikarstvo ter korupcijo. Kralji na Portugalskem nikoli niso dosti pomenjali — če so s kliko vladali, so izhajali, če so ji nasprotovali, so bili izgnani.
Zadnja ustavna in gospodarska kriza na Portugalskem pohaja iz časa frama-sonske vlade kralja don Pedro IV. in njegovih naslednikov. Od tedaj je liberalizem neomejeno zagospodoval nad nesrečno deželo, ki je pod Manuelom Srečnim (1495 do 1521) bila ena prvih kolonijalnih pomorskih držav na svetu. Še 1. 1901 je ministrstvo Hintze-Ribeirovo na francoski način poizkusilo cerkvi zadati smrtni udarec. izšle so protiredovniške postave. Bili so to časi podobni don Pedrovim (vladal okoli 1830), ko duhovniki niso smeli niti svetih zakramentov deliti brez dovoljenja vlade.
Nasledki liberalno-framasonskega kli-karstva razjedajo Portugalsko do današnjega dne. 46% dežele je neobdelane, kar jo je pa obdelane, je vsa last veleposestva, ki so nekdaj svobodne kmete izpremenili v kolone in najemnike. Ker so se v deželi klike bojevali zgolj za gospodstvo, so se Angleži polastili vse industrije in trgovin-stva in zdaj izrabljajo naravno bogastvo dežele. »Foreign Office«, urad za zunanje zadeve v Londonu, je dandanašnji takore-koč obenem ministrstvo za Portugalsko.
Dve stranki se na Portugalskem liki na Angleškem tories in vvhigts, borita za prvenstvo: regeneradores in progressi-stas. Posebne načelne razlike med njima ni, eni so bolj konservativni, drugi bolj napredni, v resnici pa se gre pri tem boju ie za sinekure, n. pr. zato, katere stranke mož bo dobil v roke ta ali oni državni monopol, ki mnogo nese. Zgodili so se na Portugalskem slučaji, da so vladni možje bili imenovani za poslaniške atašeje, pa niti niso šli na svoja mesta v inozemstvo, ampak ostali v deželi in vlekli dotične visoke apanaže.
Zadnji čas se je ustanovila neka reformna stranka, kateri načeljuje sedanji ministrski predsednik don Ioao Franco. Mož je izredno talentiran in energičen. Stavil si je za svojo nalogo Portugalsko rešiti iz njene stalne krize, predvsem pa urediti finance. Državni dohodki iz direktnih in in-direktnih davkov so 1. 1901—02 znašali 191 milijonov, izdatki 198, državni dolg
pa je leta 1900 znašal 3412 milijonov M. Leta 1904—05 so dohodki znašali 211 milijonov M, izdatki 212 milijonov, državni dolg pa je sledeče razdeljen: zunanji 881 milijonov, notranji 2389 milijonov, viseči pa, ki nima nič pokritja, znaša 235 milijonov M. Joao Franco je izpoznal, da tiči zlo ali se vsaj najizraziteje javlja v splošni korupciji, ki ima žalibog svoj izvor v parlamentu. v katerega se voli na podlagi davčnega cenzusa. Z »ljudskimi« poslanci je na Portugalskem približno ravnotak križ kakor s francoskimi in italijanskimi. Odvisni od svojih volilcev, uganjajo najhujšo demagogijo. Franco je storil usodni korak: kršil je ustavna načela, da zlomi odpor poslancev. Priznati pa treba, da je večina poslancev vzlic temu na njegovi strani.
Kralj Don Carlos je pri tem igral bolj pasivno vlogo. Bil je debel in vesel, nič boljšega in slabšega se o njem ne da reči. Zaupal je Francu, ker je sam imel največ interesa na tem, da se dežela reformira. Kar je Carlosa v prvi vrsti upropastilo, je to, da je bil popolnoma odvisen od Angleške.
Svojo krivdo je plačal s krvjo. Svojega namena pa morivci niso dosegli, di-skreditirali so zgolj misel, ki jo zastopajo. Tudi če bi zavladala republika, dežele ne reši. To niso napredni in prosvitljeni ljudje, ki s karabinerji čakajo na kraljevski voz in kakor besne zveri postrelijo kralja in sina in ranijo kraljico, ki je na vsem nedolžna. To ni nobeno osvobodivno dejanje. Pravi republičani umora niso izvršili, ampak anarhistični zapeljanci, prvi med njimi mladi svobodomiselni učitelj M. Buica. Ves izobraženi svet s studom obsoja dejanje, ki ne bo nobenega dobrega sadu rodilo, ampak deželo še bolj potisnilo v brezvladje.
In če vprašamo, kdo je kriv take po-sirovelosti, ne moremo odgovoriti drugače, kot s tem, da pokažemo na tiste uče-nike na vseučiliških stolicah, ki so duhove najprej »zrevolucionirali« proti Bogu, jih demoralizirali in zdaj ob podlih kraljevskih umorih žanjejo, kar so obilo sejali. Trdno zaupamo v zdravi nravni in pravni čut ljudstva, v demokratiško idejo, ki bo premagala tudi zadnji pojav liberalizma, sirovi, nekulturni anarhizem.
Umor portugalskega kralja In prestolonaslednika.
Vest. da sta bila portugalski kralj in prestolonaslednik v soboto popoldne umorjena, je v Ljubljani naznanilo občinstvu prvo uredništvo »Slovenca«, ki je v nedeljo ob 8. zjutraj javilo občinstvu najprej kratko vest o umoru, pozneje pa naznanilo občinstvu prihajajoče brzojavke. »Slovenec« je tudi včeraj dokazal, da ima izborilo urejeno poročevalstvo.
XXX
Umorjeni kralj Karol I.. Ferdinand l.u-dovik itd., vojvoda saški, je bil rojen 28. septembra 1863. Bil je najstarejši sin kralja Ludovika I. in kraljice Pije. Oženil se je 22. majnika 1886 s princezinjo Amalijo, hčerjo grofa Pariškega.
Prestolonaslednik, umorjeni princ L.ouis Filip je bil rojen 21. marca 1887.
Rajnemu portugalskemu kralju niso bila postljana tla s cvetlicami. Zasedel je portugalski prestol po smrti svojega očeta Ludovika I. dne 19. oktobra 1889. Angleži so nameravali razširiti svojo posest v Vzhodni in Centralni Afriki. Nasproti angleškim načrtom je pa izjavila španska zbornica junija 1889, da mora vlada braniti portugalsko posest v Vzhodni in Osrednji Afriki. Ko je zasedel Karol I. portugalski prestol, so se še poostrila nasprotja med Angleško in Portugalsko. Portugalski major Serpa Pinto je razvil ob reki Šire portugalsko zastavo in napadel rod Makolo-los, ki je bil pod angleškim varstvom. Zaplenil je dve angleški zastavi. Decembra meseca 1889 so zahtevali Angleži, da mora dati Portugalska zadoščenje. Vlada je pa izjavila, da se hoče še premisliti. Angleži so nato odposlali na portugalsko obrežje brodovje in stavili zahtevo, da morajo Portugalci zapustiti pokrajine ob reki Šire, v Makololu in v Mašoni. Minister Barros se je udal s protestom 12. januarja 1890. V Lizboni in v Portu so zato nastali nemiri. Odstopila je de Castrova vlada. Sledilo ji je liberalno-konservativno ministrstvo Serpa Puncntel. Splošno nevoljo so porabili republičani, ki so napravili več vstajnih poizkusov, a jih je vlada potlačila. V Portu so se 30. januarja 1891 uprli vojaki. Vlada je pa vstajo zadušila in odločno nastopila proti republičanskeitiu ča-
LISTEK.
Oljarnami kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
»Oh!« je rekel Good, ko je z očivid-nim navdušenjem ogledoval ta drevesa s svetlim listjem, »tukaj je vse polno lesa, ustavimo se in kuhajmo kosilo; ono surovo meso sem že davno prebavil.«
Nikdo ni oporekal temu nasvetu in radi tega smo zapustili cesto in se napotili proti potoku, ki je nedaleč od nje šumel, in kmalu je veselo plapolal ogenj. Odrezali smo nekoliko lepih kosov inkovega mesa. ki smo ga nosili seboj, jih spekli na koncu všpičenih palic, kakor delajo Kafri, in slastno povžili. Nasičeni smo prižgali pipe in se popolnoma vdali vživanju in veselju, ki je bilo z ozirom na napore, katere smo zadnje čase prestali, skoro nebeško.
Potok, čegar bregovi so bili gosto ob-raščeni z neko velikansko praprotjo, med katero je semintja rastel divji špargelj, je veselo šutnljal ob naši strani, mehki zrak je šumel skozi listje srebrnih dreves, go-lobje so grulili naokoli in svitiokrilate ptice so švigale kakor živi biseri, od veje do veje. Bilo je kakor v raju.
Čarobni prostor, kjer smo se nahajali, pretresujoči spomin na nevarnosti, ki smo jih pustili za seboj, in zavest, da smo dospeli do obljubljene dežele, vse to je tako vplivalo na nas, da smo bili kakor okame-neli. Sir Henry in Umbopa sta sedela in se pogovarjala v mešanici slabe angleščine in zuluškega narečja s tihim toda resnim glasom, jaz pa sem ležal z napol zaprtimi očmi na lepo dišeči postelji iz praproti ter ju opazoval. Kmalu nato sem pogrešal Gooda, in ozrl sem se naokoli, da pogledam, kaj da je z njim. Zagledal sem ga, kako jc sedel na bregu potoka, v katerem se je bil ravnokar kopal. Ničesar drugega ni imel na sebi kakor svojo flanelasto srajco in ker so se zopet pojavile njegove naravne navade glede čistosti in snažnosti, je bil ravnokar ves pri svoji toaleti. Umil je bil svoj ovratnik iz kavčuka, popolnoma osnažil svoje hlače, suknjič in telovnik, ter jih sedaj skrbno zlagal; žalostno je zmajeval z glavo, ko je gledal mnogobrojne luknje v obleki. Nato je vzel svoje črevlje. jih drgnil s praprotjo ter jih pogladil s koscem masti, ki jo je z veliko skrbjo pridobil od inkovega mesa. Ko si jih je potem skrbno ogledal skozi svoj monokelj, jih je obul in začel drugo opravilo. Iz majhne vrečice, ki jo je nosil seboj, je izvlekel žepni glavnik in ogledalce, v katerem se je pregledoval. Očividno ni bil zadovoljen, kajti začel je z veliko skrbnostjo urejevati svoje
lase. Otipal je svoje čeljusti, na katerih se je sedaj nahajala desetdnevna brada. »Vendar,« sem si mislil, »se ne bode začel briti.« Toda bilo je tako. Vzel je košček masti, s katero je bil namazal svoje črevlje in ga v potoku skrbno umil. Nato je zopet segel v vrečo in prinesel iz nje majhno žepno britev z varnostno pripravo, da se ne vreže, kakor jo kupujejo ljudje, ki se boje, da se ne bi vrezali ali pa, ki se podajo na morje. Nato jc z mastjo močno namazal obraz in brado ter pričel. Vendar je bilo opravilo očividno zelo mučno, kajti zelo je stokal, jaz pa sem se sam pri sebi kar zvijal smeha, ko sem ga videl, kako se je bojeval s to štorasto brado. Bilo je vendar tako nekaj posebnega in čudnega v tem, da se je človek trudil obriti sc s pomočjo kosca masti v takem kraju in v takih okolnostih. Navsezadnje se mu je posrečilo vsaj za silo odstraniti brado na desni strani svojega obraza, ko sem jaz, ki sem ga opazoval, naenkrat zagledal, da se je ravno nad njegovo glavo nekaj zabliskaio.
Good je z razkačenim vzklikom skočil po konci — ako bi britev nc imela varnostne priprave, bi si bil gotovo prerezal vrat — in ravno tako tudi jaz brez vsake nadaljnje besede. Videl sem pa to-le: Ne več kakor dvajset korakov od mesta, kjer sem se jaz nahajal, in deset korakov od (Iooda je stala gruča mož. Bili so vitke postave in hakrenaste barve, nekateri izmed
njih so nosili velike šope črnih peres iu kratke plašče iz leopardovih kož; to je bilo vse, kar sem videl v trenutku. Spredaj pred njimi je stal mladenič kakih sedemnajst let star, ki je še vedno držal vzdignjeno roko in svoje telo nagnjeno naprej, podoben grškemu kipu lučalca kopja. Blisk, ki sem ga videl, je gotovo izhajal od orožja, ki ga je bil vrgel.
Ko sem zrl tja, je nek star po vojaško napravljen možak stopil iz gruče, prijel mladeniča za roko in 11111 nekaj rekel. Nato so šli proti nam.
Sir Henry, Good in Umbopa so med tem zagrabili za svoje puške in jih grozeče vzdignili. Domačini so se še vedno bližali. Opazil sem, da nikakor niso vedeli, kaj so puške, sicer bi jih ne bili tako prezirali.
»Povesite svoje puške!« sem zaklical ostalim, ko sem uvide!, da je samo v prijaznem vedenju naša rešitev. Ubogali so me, in jaz sem stopil naprej in nagovoril starega moža, ki je bil ustavil mladeniča.
»Pozdravljeni!« sem rekel v zulu-škeni jeziku, ne vedoč. katerega jezika naj bi se posluževal. V moje presenečenje so me razumeli.
Pozdravljeni!« jc odgovoril možak, vendar ne v istem jeziku, pač pa v narečju, ki 11111 je bilo zelo podobno, tako da niti jaz niti Umbopa nisva imela nobenih težav razumeti ga. In kakor smo pozneje izvedeli. ie bil jezik, ki ga je govorilo to Ijud-
sopisju. Portugalska je imela I. 1892 finančni krah. Znižali so na tretjino inozemske dolgove. Ministrstvo Hintze-Ribeiro je I. 1895 nasilno izpremenilo ustavo, Število poslancev je znižala vlada kar sama od 180 na 120 in določila, da sme biti izvoljenih le 20 zdravnikov ali odvetnikov in samo 40 uradnikov. Iz zbornice je izključila tudi poslance-častnike, razven generalov. Na ta način je v zbornici okrepila vpliv kmečkemu, obrtnemu in trgovskemu stanu.
Kako se je izvršil umor.
M a d r i-ti. 2. februarja. O umoru portugalskega kralja in prestolonaslednika se poroča iz Lizbone. Kralj in kraljica sta se vrnila včeraj popoldne s svojo rodbino v odprtem vozu iz vile Viciosa v Lizbono. Na Trgovskem trgu pred vhodom v avenijo je skočilo proti vozu devet mož, oboroženih s petcevnimi repetirnirni karabi-narji. Pričeli so streljati na kraljevo rodbino. Vsak napadalec je izstrelil pet patrom Kralja Karola so zadele tri kroglje: ena v tilnik, ena v pleče in ena v vrat, ki je prebila glavno žilo. Prestolonaslednika so zadele tri kroglje v glavo. Drugi kraljev sin, infant Manuel je zadet v roko in v čeljust. Kralj je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prenesli v arzenal. Mrtvega kralja sta spremljevala v arzenal kraljica vdova in drugi kraljev sin. Prestolonaslednik je še nekaj časa živel, a je prenesen v mornariški arzenal, umrl. Gardni častnik Francisco Figueira, ki je v trenutku atentata korakal poleg kraljevga voza, je takoj pričel streljati in je enega napadalcev usmrtil. Policisti so tudi takoj pričeli streljati in so ustrelili tri napadalce pri magistratu, enega prijeli. Prijeti napadalec se je baje v zaporu obesil. Vse prodajalnice po Lizaboni so takoj zaprli. Portugalska banka in kraljeva palača sta močno zastraženi. Po celem mestu je silno ogorčenje in žalostno presenečenje. Napadalci so imeli skrite puške pod suknjo. Eden ustreljenih napadalcev je bil Francoz, drugi Španec. Kraljev morilec je anarhist Cor-doba, sin slovitega anarhista. Na prestol pride sedaj infant Manuel, za katerega prevzame regentstvo kraljica vdova Amalija. Trupli kralja in prestolonaslednika so v zaprtih kočijah prepeljali na kraljevski dvor. Kraljica je ostala nepoškodovana.
Madrid, 3. febr. Zunanje ministrstvo poroča o podrobnostih napada. Morilcev je bilo šest. Oboroženi so bili s ka-rabinerji in revolverji. Med usmrčenimi je neki Francoz, pri katerem so našli z denarjem napolnjen pas. Francoz je poizkusil nameriti tudi na ministrskega predsednika Franka. Cule so se močne detonacije. Prebivalstvo v Lizboni je zelo pobito.
Podrobno poročilo o napadu.
Lizbona, 3. febr. V vozu sta sedela na eni strani kralj Karol in kraljica Marija Amalija, na drugi strani pa prestolonaslednik Ludovik Filip in infant Manuel, ki je star 19 let. Ko je zavil voz na Arzenalsko cesto, so voz obkolili napadalci. ki so pričeli streljati s karabinci, katere so imeli skrite pod suknjo. Kočijaž je udaril po konjih, a bil jc sam ranjen. Policisti so potegnili sablje. Več policistov se je vrglo na napadalce. Sodijo, da se je udeležilo napada 20 oseb. Kralj se je vozil v odprtem vozu, vsled česar so napadalci lahko merili na kraljevo rodbino. Po napadu je vse bežalo. Priletelo je vojaštvo, ki je zasedlo vse dohode. Kraljevo truplo je bilo oblito s krvjo. Kraljico so spravili
stvo, v resnici neka stara oblika zuluškega jezika, ki je bil nekako tako podoben sedanjemu, kakor je angleščina Cliaucerja podobna oni devetnajstega stoletja.
»Odkod prihajate?« je nadaljeval. — »Kedo ste vi? In zakaj so obrazi treb beli in obraz četrtega kakor obraz sinov naših mater?« in pokazal je na Umbopo. Pogledal sem Umbopo in opazil sem. da je imel prav. Umbopa jc bil kakor obrazi mož pred menoj, in ravno taka je bila njegova visoka postava. Vendar nisem imel časa, da bi se dalje pečal s to podobnostjo.
»Mi smo tujci in prihajamo v miru,« sem odgovoril, govoreč počasi, tako da me je mogel razumeti, »in ta je naš služabnik.«
»Vi lažete,« je odgovoril, »nobeni tujci ne morejo prekoračiti gora, kjer vse stvari poginejo. Toda v katerikoli namen se lažete, ako ste tujci, morate umreti, kajti nobeni tujci ne smejo živeti v deželi Kukuan-cev. Tako veleva kraljeva postava. Pripravite se na smrt, tujci!«
Bil sem osupnjen vzpričo teh besedi, še bolj pa radi tega, ker sem videl, da so roke nekaterih mož segle skrivaj ob stran, kjer jc pri vsakemu visel velik in težak nož.
»Kaj pravi ta berač?« je vprašal Good.
»Pravi, da nas hočejo pomoriti,« odgovorim razburjen.
takoj v posteljo. Vojaštvo je imelo zaseden trg, kjer se je izvršil napad, do pozne noči. Zaprli so vsakega, ki se je nahajal v bližini napada. Ministrski svet je prepovedal vse shode, ker so se bali, da se proglasi republika. Oblastim v provinci so brzojavili, da ne smejo dopustiti nikakih shodov in da naj nastopajo po potrebi z orožjem. Sodijo, da so napadalci španski in francoski anarhisti.
Svarila lizbonske policije niso naznanili rajnemu kralju.
Lizbona, 3. febr. Predno se je peljala v soboto zvečer kraljeva rodbina iz vile Viciosa v Lizbono, je javil službujoči častnik višjemu dvornemu maršalu, da poroča lizbonsko policijsko ravnateljstvo o obsežni zaroti proti kraljevi rodbini in da hočejo zarotniki napasti kraljevo rodbino. Policija je že zaprla več oseb. Višji maršal sc naproša, da naj ostane kraljeva rodbina na vsak način v vili Viciosa in da naj se ne pelje v Lizbono. Kralja naj pregovore, da naj odgodi vožnjo v Lizbono. Višji dvorni maršal pa ni hotel kralja obvestiti, češ, da je kraljeva rodbina, osobito pa kraljica, zaradi zadnjih dogodkov duševno zelo potrta in da ne more prevzeti odgovornosti za poročilo.
Nezadostne policijske varnostne odredbe.
Lizbona, 3. februarja. Kraljeva rodbina se je odpeljala v Lizbono, ne da bi slutila nevarnost, ker ji ni bilo znano svarilo lizbonske policije. V vili Viciosi so pozabili naznaniti policiji, da se pelje kraljeva rodbina v Madrid, zato seveda ni policija ničesar ukrenila za varnost kraljeve rodbine. Le tako je tudi razumno, da so mogli napadalci iz neposredne bližine streljati na kraljevo rodbino.
Samouiuor višjega dvornega maršala.
L i z b o n a , 3. febr. Višji dvorni maršal Rondolff se je baje usmrtil, ker ni obvestil kralja o poročilu madridskega policijskega ravnateljstva.
Atentat na diktatoria — ministra Franca.
Madrid. 3. februarja. Ko se je Franco vračal iz gosposke zbornice na svoj dom, je našel svojo hišo obkoljeno od 100 zarotnikov. Zarotniki so metali kamenje v prvo nadstropje hiše in razbili šipe v apartementih ministrovih. Francu se je posrečilo priti v svojo hišo pri nekih vratih odzadaj. Nato je prišlo vojaštvo in zarotnike razkropilo.
Neposrednji povod umoru.
Pariz, ,3. februarja. Franco je predvčerajšnjem izdal posebne kazenske določbe. Vsakdo, ki je količkaj na sumu, da ima prevratne namene, se eksportira v kolonije. To velia celo za poslance, ki jih niti imuniteta ne ščiti več. Ta dekret je republičane skrajno razkačil.
Mrtvega kralja in prestolonaslednika prepeljejo v kraljevski grad Necessidades.
Lizbona, 3. febr. Mrtvi trupli kralja Karola L in prestolonaslednika Louisa Filipa so prepeljali ob 9. zvečer v dveh zaprtih vozeh na kraljevski grad Necessidades. Med morilci je tudi Španec Cordoba, sin znanega anarhista.
Ministrski svet.
Lizbona. 3. febr. Ministrstvo je imelo kmalu po umoru posvetovanje. Odredili so velike vojaške priprave. V mestu je vse tiho. Po trdnjavah in v ječah je zaprtih veliko oseb. Policija je zaprla ne-
»O moj Bog!« je zaječal Good in prijel kakor vedno, kadar je bil iznenaden in osupnjen, svoje umetno zobovje, potisnil gorenji del doli in ga zopet izpustil, da je skočil nazaj na svoje mesto. To je bilo kakor nalašč, kajti v tem trenutku je častita četa Kukuancev kakor iz enega grla strahu zavpila in se nekoliko korakov umaknila nazaj.
»Kaj pa je?« sem vprašal.
»Njegovi zobje,« je zašepetal Sir tlen-r.v vznemirjeno. »Premaknil jih je. Vzemite jih venkaj!«
Storil je tako in jih hitro vtaknil v rokav svoje srajce.
V naslednjem hipu je radovednost premagala strah in možje so se zopet približali. Očividno so sedaj pozabili na prijazne namere, ki so jih imeli z nami.
> Kako je to. tujci,« je vprašal stari možak svečano, »da ima ta mož (in pokazal je na Gooda. ki ni imel drugega na sebi kakor svojo srajco in je bil samo napol obrit), čegar telo jc pokrito z oblačilom in čegar noge so gole, kateremu rastejo lasje samo na eni strani njegovega bolehavega obraza in ne na drugi, in ki ima eno svitlo in prozorno oko, da ima ta mož zobe, ki se premičejo sami ob sebi, da prihajajo iz čeljusti in se vračajo zopet nazaj, kakor se jim zljubi?«
(Dalje prihodnjič.)
kaj oseb, pri katerih so dobili bombe. Govori se, da so zapleteni v zaroto tudi vojaki. Bivši minister Alpoin je moral dati častno besedo, da ne zapusti svojega stanovanja. Zaprt je bivši poslanec, mornariški častnik Furtado. V lizbonski okolici so prijeli več republičanskih voditeljev.
L i z bo n a , 3. febr. Zdravstveno stanje novega kralja Mauuela je povoljno. Njegova rana ni nevarna. Mnogo oseb izjavlja kralju svoje sožalje. Diplomati so bili podnevi in deloma ponoči v kraljevi palači. Po celi Portugalski dobivajo oblasti vdanostne izjave prebivalstva.
L i z b o n a, 3. febr. Policija molči o imenih kraljevih morilcev. Kraljica Amalija je zaslišala voditelje konservativnih nacionalcev in Franka. Kralj Manuel je presenetil okolico s svojim dostojnim obnašanjem. Trupli ubitega^ kralja in prestolonaslednika so mazilili. Cas pogreba še ni določen.
Pariz, 3. febr. Iz Lizbone se poroča, da so prisegli zvestobo novemu kralju vojaški poveljniki in civilni dostojanstveniki. Po vseh posadkah je priseglo zvestobo vojaštvo novemu kralju Manuelu. Novi kralj Manuel je potrdil pooblastila Frankovemu kabinetu. Velika večina prebivalstva je nasprotna revolucionarjem. Po poročilu na francosko zunanje ministrstvo je dal Franko kralju podpisati odlok o novih ta-rifih. kar je revolucionarje tako razkačilo, da so povzročili in izvedli napad.
Lizbona po napadu.
L i z b o n a , 3. febr. Po napadu je izgledalo mesto, kakor da bi umrli vs.i prebivalci. Zaprli so vse trgovine, kavarne, gostilne. Po mestu je patruliralo vojaštvo.
Umor se obsoja.
Lizbona. 3. februarja. Liberalci in konservativci obsojajo umor enodušno. Uradni razglas odreja 4mesečno žalovanje po celi deželi. Vse je odločno za to, da se monarhija ohrani.
Mesto.
Madrid, 3. februarja. V Lizboni vlada med vsem prebivalstvom velika konsternacija. Republikanci in disidenti so že predvčerajšnjem napovedali resne dogodke.
Mestni svet.
Lizbona, 3. februarja. Mestni svet se je proklamaciji Manuela za kralja slovesno pridružil.
Franco skrbi za red.
Lizbona, 3. febr. Policija ne straži samo republičanov in revolucionarcev, ampak nadzira tudi pristaše pretendenta Miguela braganškega. ki zdaj biva v Via-reggio.
Napad skrbno in dolgo pripravljen.
D n naj, 3. februarja. Član portugi-škega poslaništva je izjavil: Ze pred osmimi dnevi je republičansko-revolucionar-na stranka v zvezi z anarhistiškimi elementi napovedala splošno vstajo. Zarota jc bila na široko razpredena. Policija je vlado obvestila, da se bo vršil 31. januarja shod, na katerem se bo razpravljalo o tem, kako umoriti člane dinastije. Vlada na to ni ničesar dala, ker so republikanci že večkrat s tem dejanjem in z vstajo grozili, da bi Franca ustrašili. Ker je 31. januarja vstaja izostala, je vlada vso stvar smatrala za prazno grožnjo. Zato kralja niso prav nič zavarovali.
Dinastično čustvovanje ljudstva.
Pariz, 3. februarja. »Temps« piše. da sc je ob umoru kralja pokazalo, da je ljudstvo udano dinastiji in noče slediti nameram revolucionarjev.
Nameni morivcev.
P a r i z . 3. februarja. Na tukajšnjem poslaništvu izjavljajo, da so zarotniki imeli namen tudi princa Manuela usmrtiti ter splošno zmedo vporabiti zato, da prokla-mirajo republiko.
Ljudstvo proti repubiičanom in morivcem!
M a d r i d , 3. februarja. Pošteno portugalsko ljudstvo obsoja morivce in republičane.
Kraljica obolela.
Pariz, 3. febr. Kraljica Amalija leži. Obolela je na živcih. Med napadom je krila s svojim telesom sina, a po napadu je omedlela. Zavedla se je šele čez eno uro. Včeraj je tresla kraljico mrzlica. Govorila je zmedeno. Zdravnike skrbi njeno zdravstveno stanje.
Kraljica Amalija.
Pariz, 3. februarja. Kraljica Amalija jc bila, ko jc s svojim telesom ščitila prestolonaslednika, lahko zadeta s krogljo v desno ramo. Kralj Mamici je Ic lahko ranjen in nosi okoli roke obvezo.
Kralj Karol in Franco.
Pariz, 3. februarja. Ko je Franco hotel nedavno dernisionirati, mu je rajni
kralj dejal: »Spomni se, kaj je pruski kralj Friderik dejal potsdamskemu grenadirju. ki je hotel dtfzertirati: Jutri se bova skupno borila proti sovražniku. Če zmagava, ostaneva skupaj, če padeva, bova skupno dezertirala«.
Zadnji čin rajnega kralja.
Lizbona, 3. febr. Zbornica jc raz-puščena po dekretu umorjenega kralja Karola, ki je podpisal dekret v soboto dopoldne.
Poslednji interviev z umorjenim kraljem.
Pariz, 3. febr. Tukajšnji listi spominjajo na svoječasni razgovor kraljev z dopisnikom »Tempsa« ob času, ko so dohajala s Portugalske prva poročila o nameravani vstaji. Kralj je rekel, da stoje stvari dobro in da bomo tudi vztrajali. V primernem trenutku bomo izvedli tudi volitve in upam, da dobimo večino. Ko postanejo razmere normalne, se odpravijo izredna sredstva. Ne pozabim nikdar dolžnosti, ki jo imam nasproti prestolu in ljudstvu. Interviev je zelo razburil opozicio-nalne stranke, ki so dolžile kralja, da je zapusti! objektivno po ustavi mu predpisano pot. Več nionarhističnih voditeljev je prestopilo zato k republikanski stranki, med njimi tudi nekdanji minister Cunhas.
Vojaška zarota.
Lizbona, 3. februarja. Tu sodijo, da se gre za vojaško zaroto. Dasi so zapleteni v zaroto anarhisti, se sodi, da so zapleteni v njo tudi mornariški in pa častniki lizbonske posadke. Dosedanja preiskava sicer še ni dokazala njihove udeležbe, a mornarica in vojaštvo ni bilo zadnje tedne zanesljivo. Armado je vznevoljilo, ker so v Lizboni razorožili dva polka.
Revolucijska agitacija v provinci.
M a d r i d , 3. febr. Po došlih poročilih se pripravlja splošna vstaja med kmečkim prebivalstvom. Revolucijski agitatorji potujejo po deželi. Po javnih trgih se vrše shodi. Vlada je navidezno brez moči.
Manuel kralj.
Pariz, 3. februarja. Energični min. predsednik, diktator Don Joao Franco, je izdal na narod proklamacijo, ki naznanja, da je zasedel portugiški prestol po umoru kralja Carlosa princ Manuel.
Španska intervencija na Portugalskem.
Madrid, 3. februarja. Takoj ko je došlo poročilo o napadu v Madrid, so strogo naročili, da morajo preprečiti na meji vsak prestop na špansko ozemlje. Vse potnike, ki se niso natančno izkazali, so zaprli. Ponoči so še ojačili obmejne posadke in uvedli strogo patrulno službo. Ponoči je došla tajna brzojavka iz Lizbona v Madrid. Zboroval je takoj nato ministrski svet. Trdi se, da so se posvetovali o vojaškem posredovanju Španije na Portugalskem po želji portugalske vlade, da preprečijo morebitni izbruh vstaje.
Ministrstvo zapriseženo.
L i z b o n a, 3. februarja. Državni svet in ministrski svet je položil prisego v roke kralju Manuelu II.
Pogreb.
L i z b o n a. 3. februarja. Kraljica Amalija je celo noč bdela pri svojem umorjenem soprogu in sinu. Zadnje besede kralja Karola so bile namenjene kraljici. Truplo se bo javno izpostavilo. Slovesni pogreb se vrši 10. februarja.
Republika v OportuV
Madrid, 3. februarja. »El Mundo« poroča, da se je v Oportu proglasila republika. Oficielno se to ne potrja, niti de-mentira.
Podrobnosti o atentatu.
Pari z, 3. febr. Napad sc je izvršil v soboto ob 5. uri 10 minut popol. Voz je bil odprt in brez vojaškega spremstva. Konji so šli v lahkem trabu. Napadalci s.o otvo-rili na kočijo pravi brzi ogenj. Kraljica se je vrgla s truplom na kralja in sina, da ju ščiti. Sin je padel z obrazom na truplo očetovo. Kraljica je glasno vzkliknila. Voznik je strašno nagnal konje.
Morilec je svobodomiselni učitelj.
L i z b o n a, 3. februarja. Glavni morilec kraljev je ubit. Star je 30 let in je svobodomiselni učitelj. Piše se Manuel Buica. Služil je svojčas v 7. konjeniškem polku, potem pa postal ljudskošolski učitelj in služboval osem let na deželi. Zadnji čas je bil učitelj v Lizboni.
Proklamacija novega kralja Manuela.
L i z b o n a, 3. februarja. Kralj Manuel je izdal sledečo proklamacijo: Podli in zločinski napad na mojega očeta in brata napolnjuje moje srce z žalostjo. Tolaži me zavest, da ljudstvo obsoja zločin, ki nima zgleda v ccii zgodovini. Ustava me dolo-' čuje za naslednika kralju Karolu. Zasedam
prestol z zagotovilom, da bom deloval le v blagor domovini tako, da si bom zaslužil in pridobil ljubezen ljudstva. Ščitil bom katoliško vero in varoval ustavo. Obdržal bom sedanje ministrstvo, ki mu popolnoma zaupam. Lizbona, 1. februarja 1908. Ma-uuel li., kralj. Proklamacija je od vseh ministrov kontrasignirana.
Don Miguel de Braganza.
Milan, 3. febr. Tukajšnji listi poročajo, da stanuje portugalski pretendent don Miguel Braganza, bivši avstrijski polkovnik pešpolka št. 7 v Viareggio. Njegovi somišljeniki so ga takoj obvestili o napadu. Don Miguel je bil jako žalosten, ko je izvedel za strašni konec portugalskega kralja in prestolonaslednika.
Papež o atentatu.
Rim, 3. februarja. Kakor hitro je papež izvedel o umoru, je takoj odredil ža-lobno svečanost in mašo v sikstinski kapeli. K papežu so prišli gojenci tukajšnjega portugiškega kolegija in se jokali. Papež iim je dejal: »Molite za svojo domovino, ri je molitve tako zelo potrebna.«
Kondolence vladarjev.
B e r o 1 i n, 3. februarja. Cesar Viljem e poslal kraljici Amaliji portugalski so-.alno brzojavko.
London, Prisrčno sta kraljici kon-lolirala kralj Edvard angleški in kraljica. Obisk Edvardov v Lizboni izostane.
Pariški anarhisti in umor portugalskega kralja.
Pariz, 3. febr. Včeraj je čakala velika množica radovednežev pred poslopjem »Figara« na najnovejša poročila o kraljevem umoru v Lizboni. Več oseb je pričelo kričati: »Vive l'anarchi!« Množica je pretepla anarhiste. Policija je zaprla več oseb, ki so slavile kraljev umor.
Na Dunaju.
D u n a j. 3. februarja. Mnogo oseb kondolira portugiškemu poslaniku zaradi umora kraljevega. Iz poslaniške palače vihra žalna zastava.
Sožalje našega cesarja in avstrijske vlade.
I) u n a j, 3. febr. Cesar, člani cesarske rodbine, Aerenthal, Beck i. dr. so izrazili svoje obžalovanje portugalski vladi.
Inozemstvo in kraljevski umor.
Rim, 3. febr. Poročilo o umorih v Lizboni je vse pretreslo. Kralj in minister Tittoni sta bila obveščena o napadu že včeraj ponoči. Jutranji listi obžalujejo umor. »Popolo Romano« piše, da vzbuja umor očeta in sina sožalje vsega sveta.
R i m , 3. febr. Italijanski kralj je brzo-javil portugalski kraljevski rodbini. V brzojavki izjavlja sožalje kraljevi rodbini. Zunanji minister Tittoni je pozval italijanskega poslanika v Lizboni, naj izjavi v imenu italijanske vlade portugalski kraljevi rodbini ogorčenje nad napadom in sožalje. Ministrski predsednik Oiolitti in zunanji minister Tittoni sta kondolirala pri portugalskem poslaništvu. Kraljica mati je pisala kralju, da čuti velikost nesreče bolj kakor kdo drugi. Papežev državni tajnik kardinal Merry del Val je sporočil portugalski kraljevi rodbini globoko svoje sožalje. Kardinal je osebno izjavil portugalskemu poslaniku sožalje!
P a r i z , 3. febr. Vojvoda oportski je brzojavil o napadu v Pariz. Fallieres je izvedel takoj o umoru. Portugalsko zunanje ministrstvo pariškemu poslaniku naznanja, da so prijeli tri morilce, dva pa usmrtili.
P a t e r b u r g , 3. febr. Generalni gu-bernator ni dopustil, da objavijo brzojavke o napadu na portugalsko kraljevo rodbino. Zaplenili so posebne izdaje listov.
Pred napadom.
Berolin, 3. februarja. »Lokalanzei-ger« objavlja naslednjo brzojavko iz Lizbone: V soboto je zatrla vlada opozi-cionalne liste »Correro da Naite«, »Dio« in » Paiz«. Progresivna stranka je imela na to takoj zaupno posvetovanje v soboto opoludne. Sklepali so o dalekosežnih korakih. Udeležilo se je posvetovanja več nekdanjih mornariških častnikov. Udeležence so zaprli že ponoči.
NAJNOVEJŠA POLITIČNA BRZOJAVNA POROČILA. Najvišje sodišče o hebskeni jezikovnem sporu.
Praga, 3. februarja. »Hlas Naroda« objavlja odlok najvišjega sodišča ^lede na pritožbo praškega odvetnika dr. Scbeste. ki se je pritožil, ker hebsko sodišče ni rešilo neke češke vloge. Kakor smo že poročali, jc najvišje sodišče razveljavilo razsodbo hebškega okrožnega sodišča.
Kongo-država in Francoska.
Pariz, 3. februarja. Ministra Cle-menceau in Pichon sta naznanila belgij-
skemu kralju Leopoldu, da se ne namerava Francoska vmešavati v razprave med Belgijo in Kongo-državo.
Mir v Tabrisu.
T a b r i s, 3. februarja. Stranke so se sprijaznile. Bazari so zopet odprti. Perzijski poslanik na ruskem dvoru je postal Izak kan.
Proti trustom.
S a 1 h L a k e C y t i, 3. febr. Namestnik glavnega odvetnika Združenih držav je ovadil pri sodišču v Uti več železniških družb zaradi prestopkov proti kongreso-vem sklepu z dne 2. julija 1890.
Japonsko poslaništvo v Chiieju.
Tokio, 3. februarja. Državni tajnik baron Hinda je naznanil japonski zbornici, da se ustanovi japonsko poslaništvo v Chiieju.
ROOSEVELT PROTI TRUSTOM.
V specialni poslanici do kongresa govori ameriški predsednik Roosevelt proti trustom in proti korupciji v trgovini. Zahteva revizijo delavsko-varstvenih postav in nadzorstvo trgovske komisije nad železniškimi družbami. Poživlja sodnike, naj pomislijo, da morajo od posestnikov in delodajavcev zahtevati dolžnosti. Sklene se naj postava zoper diferenčno igro na efektni borzi. Posebno obsoja delovanje kapitalistov v Standard Oil Company, v Atchison Topeka in Santa Fe Railrood. Sodišča naj tudi bogate obtožence obsodijo na ječo in ne Ie na globo. Z vsemi silami se treba upreti naraščajoči izprijenosti v vsem prometu.
ZVIŠANJE OFICIRSKIH GAŽ.
Za zvišanje častniških plač se jako pritiska. Desnica vojnega odseka, ki je po grofu Latourju stavila ta predlog, je pridobila že veliko večino avstrijske delegacije, pri (kateri se to vprašanje seveda smatra kot nekak protiudarec proti ogrski delegaciji.
ŠKOF V POSLANSKI ZBORNICI.
Novoimenovani ogrski škof Czernoch, ki ima kot škof glas v magnatski zbornici, neče odložiti poslanskega mandata, ker hoče biti rajši v poslanski kakor pa v magnatski zbornici. Czernoch je rojen Slovak in izvoljen na program ljudske stranke in bo držal mandat, dokler ne bo gotovo, da dobi naslednika, ki bo kandidiral na isti program. Czernoch je zgodovinar in je bil desna roka kardinala Seni-orja. Ze pred dvajsetimi leti bi bil postal škof, pa je vlada vedno preprečila, ker ni hotel biti pristaš liberalne vlade.
GOSPODARSKI NAČRT SAMOSTOJNE OGRSKE.
Ogrska vlada je izdelala načrt, po katerem bi napravili do leta 1918 na Ogrskem toliko tvornic, da bi lahko same pokrile ogrske industrijske potrebščine. Za nova podjetja potrebujejo 720 milijonov. Železna industrija: 27 tvornic bi stalo 33,700.000 kron s 6710 delavci, 25 tvornic za stroje, 31,900.000 K, 1400 delavcev. Lesna industrija: 126 tvornic, 33,830.000. 20.985 delavcev. Usnie: 8 tvor. 13,400.000 1870 delavcev. Popir: 9 tvornic, 22,000.000 K, 6650 delavcev. Tekstilna industrija: 130 tvornic. 430,800.000 K, 67.900 delavcev. Instrumenti: 9 tvornic, 7,000.000 K. 2000 delavcev. Kamnito in stekleno blago: 32 tvornic, 31,000.000 K, 8250 delavcev. Konfekcijska stroka: 60 tvornic, 86 milijonov. 16.850 delavcev. Kemična industrija: 12 tvornic, 27,550.000 K. 2560 delavcev. Vlada dela na to, da dobi kapitaliste, ki bi zgradili tvornice na Ogrskem.
Uolivno gibanje.
Mestna skupina Kamnik-Tržič-Radov-ljica.
Zastopniki volilcev S. L. S. so danes osebno v Radovljici ponudili gospodu glavarju Otonu pl. Detela kandidaturo v mestni skupini Kamnik-Tržič-Radovljica. Gospod glavar je odgovoril doslovno: »Zahvaljujem se za izkazano mi zaupanje. Jaz sicer nisem imel namena stopiti v politično življenje, če mi pa volilci zaupajo, sprejmem kandidaturo, oziroma volitev, torej le kot samostojni kandidat. Izražam tudi. da ne bom pristopil nobeni stranki, oziroma nobenemu klubu v deželnem zboru, voljan sem pa vse svoje moči posvetiti za svoj volilni okraj in braniti, oziroma pospeševati politične in gospodarske interese te volilne skupine.«
V Kamniku
jc bil sinoči protestni shod volivcev mestne kurije, katere hoče liberalno županstvo izbacniti iz mestne ter priklopiti kmetski kuri ji. Ogorčenje je veliko. Vložil se je ugovor okrajnemu glavarstvu zoper svojevoljno postopanje dr. Kratita in hkrati odposlale reklamacije za vpis 40 naših vo-
livcev in izbris 16 nepostavno vpisanih liberalnih.
Volivcev
je v Kranju 236, v Škofji Loki 132, v Idriji 357.
Dnevne novice.
-f »Umor tiranov«. »Slov. Narod« z vznesenimi besedami poroča o »dejanju v veliki tragediji«, o »delu tistih, ki so branili svoj narod proti tiranstvu kralja Kar-losad. Kdo se pri tem ne spominja, kako je »Narod« svoj čas sramotil in blatil jezuite, češ, da jezuitje in klerikalci učijo in priporočajo umor tiranov? To očitanje je bilo seveda neutemeljeno, kajti nikdar ni jezuitski red učil umora, tudi ne umora tiranov, to je bil »Narod« le pobral iz Hoens-broechovih pamfletov. Pa zdaj si naj »Narod« vse tiste psovke pripiše samemu sebi, ker on je tisti, ki poveličuje umor kraljev, samo zato, ker so morivci in oni, ki so jih najeli, bratci iz njegove družbe, kakršno srno občudovali v Pragi na shodu svobo-domiselcev. Tudi »Učiteljski Tovariš«, ki je vabil na shod svobodomiselcev v Prago naše liberalne učitelje, si lahko čestita k svojemu tovarišu po duhu in srcu in naj pošteno poroča, da je bil morivec liberalen učitelj, ki je v dejanju izvajal načela Misli Svobodne! Od Aškerca pa pričakujemo navdušene himne!
-h Ustanovni shod »Kmečke zveze« za litijski okraj je bil včeraj v Šmartnem pri Litiji. Govoril je gospod državni in deželni poslanec komerc. svetnik Povše o političnem in gospodarskem stanju kmečkega stanu ob velikem zanimanju ljudstva.
+ Socialni demokratje v bolniški blagajni. Bolniška blagajna v Kamilici je tako srečna, da jo imajo socialni demokratje v rokah. Pred kratkim je bilo delavstvo ogorčeno, ker so socialni demokratje za 30.000 mark preveč prispevkov pobrali, zdaj pa jc državno pravdništvo poseglo vmes, ker so rdeči generali s porodnicami prav čudno postopali. Od aprila leta 1903. dalje kar niso porodnicam plačevali zdravniških stroškov, ako niso člani s postavo v roki tega izsilili.
X Volivna preosnova za istrski deželni zbor. Italijanski listi pišejo, da se med zastopniki obeh narodnosti v Istri ni doseglo sporazuma, a da si je vlada pridržala, da predloži obstoječemu deželno-zborskemu odseku za vol. reformo točke, temeljem katerih bi se imel skleniti kompromis. Za rešitev gotovih predlogov, n. pr. za proračun, naj bi se ustanovilo kvali-fikovano večino, ki bi bila brez sodelovanja Slovanov nemogoča. Ako naši zapu-ste zbornico, preprečijo lahko vsak našim koristim škodljiv sklep. V takem slučaju upravljalo bi se dalje po dotedanjih tozadevnih določbah. Odsek za vol. preos-novo bi deloval istodobno z dež. zborom, ki se ga skliče bržkone še ta mesec. Ako se doseže sporazum, bi se nove volitve vršile v začetku poletja že na podlagi novega volivnega zakona.
X Za stolnega kanonika v Ljubljani je od cesarja imenovan knezoškofijski duhovni svetnik predsednik »Obrambenega društva«, odbornik »Kat. tiskovnega društva«, — bivši izdajatelj »Slovenca«, župnik pri Devici Mariji v Polju č. g. Matija Kolar.
Socialnodemokraški zaupnik na
Zidanem mostu je v Radečah ukradel pleče pri mesarju in dobil za to tri dni. Pa zakaj se ni odpravila zasebna lastnina, da bi bilo vsako pleče last vseh?
— Iz Sežane je »Slov. Narod« prinesel dolgo klobasarijo zoper g. A. Križmana. Ni vredno, se baviti z liberalnimi čenčami o gospodu kaplanu. Samo nekaj pribijmo! »Narod« pravi, da bi najboljše bilo, če bi vsak dekletom, ki pobirajo za zastavo svoje Marijine družbe, pokazal vrata. Pa se je vrezal. Dekleta so nabrala takoj 248 K 70 h za zastavo! Nihče jim ni vrat pokazal! Le tako naprej!
Na Brdu pri Kamniku so ustanovili včeraj katoliško slovensko izobraževalno društvo. Predavatelj iz Ljubljane jc v dali-šem govoru pojasnjeval pomen različnih organizacij na Slovenskem in še posebej namen izobraževalnega društva. Zanimanje za novo društvo je veliko, kar priča, da se je takoj na ustanovnem obč. zboru vpisalo nad 70 članov. Želimo, da bi novo društvo lepo prospevalo!
Iz Novega mesta se nam piše: Dolenjski vlak bo od I. maja t. 1. prevozil 45 kilometrov v eni uri. tako da se lahko v dveh urah iz Novega mesta v Ljubljano pride. Vsi Dolenjci so to novico z veseljem na znanje vzeli in so železniškemu ravnateljstvu v Trstu jako hvaležni. Ko bo nova železnica dodelana, bomo imeli tudi br-zovlake in se nam bo še bolje godilo. Dolenjska bo nehala biti sirota!
Osebne vesti Iz socialne demokracije. Soc. demokratični kandidat za Idrijo Etbin Kristan se namerava preseliti v Dal-
macijo. V Ljubljano pride Anton Kristan iz Idrije.
—	Morilec kočijažev. Napadalca na mlinarja Furlana, Avgusta Semuliča, še niso prijeli. Josip Orel, ki so ga bili aretirali na Nabrežini, je še vedno zaprt v Tržiču. Napadeni Furlan sam, gospa Dyn-ghes iti g. Rudolf, ki sta bila videla morilca Vidalovega, pa so izključili, da bi bil Orel napadalec Furlanov. — V Vižinadi v Istri so zaprli brata napadalčevega Alojzija, ko je prosil na županstvu podpore za pot. Čez tri ure so ga zopet izpustili, dasi bi morda bilo bolje, če bi ga bili izročili tržaški policiji, ker je do^nano, da sta brata Alojzij in Avgust mnogo občevala in bi se morda tako prišlo na sled tudi napadalcu. — V neki kavarni na Stari mitnici so konfisci-rali zastavni listek, glaseč se na zlato verižico, o kateri domnevajo, da je bila last umorjenega kočijaža Mogoroviča. Ta zastavni listek je Avgust Semulič pustil ka-varnarju v pokritje zapitka. — Skoraj gotovo je, da je bil napad premišljen in pripravljen. Napadalec je namreč vprašal več oseb, ali se je že peljal mimo Furlan. Tudi revolver je imel še sabo, ko je v noči pred napadom prenočil v gostilni Tence. -Furlan je našel v suknji še drugo krogljo. Bil je torej obstreljen dvakrat, a se je en projektil odbil na kakem trdem predmetu. Zdravje Furlanovo je povoljno.
—	Veselica na Vrhniki. Prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki vabi k plesni veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 9. svečana 1908, v prostorih »Pri črnem orlu«.
Med veselico šaljiva loterija. — Vstopnina: za neude 1 K, za ude 50 h. Dame proste. — Pri veselici igra društvo »Šra-mel« iz Postojne. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi najuljud-neje odbor.
Umrl je v Kranju gostilničar in posestnik g. Franc Roblek, brat g. Al. Rob-leka, lekarnarja v Radovljici.
Št. Lorenc: Kranjska hranilnica je dovolila mlekarni v Št. Lovrencu 300 K podpore, za kar se ji načelstvo prav srčno zahvaljuje.
—	Umrl je v Kočevju lekarnar gospod Franc Starkel.
—	Umrl je v Rudolfovem krojaški pomočnik gospod Josip Seničar.
UuDUansKe novice.
lj Katoliško društvo za delavke je pri-tedilo v nedeljo 2. t. m. jako zabaven večer v društvenih prostorih, ki so bili polni občinstva. Po nagovoru gospoda podpredsednika L. Smolnikarja so prvikrat nastopile pod vodstvom gospoda Hybašeka društvene tamburašinje. Igrale so tako izborilo, da so morale na željo občinstva, ki ni štedilo s pohvalo, ponoviti komad. — Po končanih pevskih točkah so igrale drti-štvenice igro s petjem »Nežika z Bleda«. Tudi igra se ie dovršila v splošno zado-voljnost.
Ij Društvo slovenskih profesorjev bo
imelo v torek, dne 4. febr. ob 8. uri zvečer sestanek v restavracijskih prostorih ljubljanskega »Narodnega Doma«. Nadaljevala se bode razprava o nameravani srednješolski reformi s posebnim ozirom na Slovence. Naj bi bila udeležba tako mno-gobrojna kakor na nedeljskem sestanku, ki so se ga udeležili tudi nekateri gg. tovariši iz Celja, Kranja in Novega mesta.
Ij Poročena sta bila danes v stolnici g. Milan Vidmar, inženir z gdčno. Watido Wacla\viček, zasebnico.
Ij »Prostovoljno služeči podčastniki tukajšnje garnizije, prirede v četrtek, dne 6. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« plesni venček. Začetek ob pol deveti uri zvečer.
Ij General salezijancev Mihael Rua, naslednik častitljivega Don Boska, obišče, potovaje te dni v Carigrad, zavoda na Rakovniku in v Radni na Dolenjskem.
Ij Maškarada »Ljubljane« v »Unionu« se je jako izvrstno obnesla. Radi pomanjkanja prostora smo morali obširneje poročilo odložiti za jutri.	A. R.
Ij Predpustna veselica društva trgov, uslužbencev je preteklo soboto v Hafnerjevi pivovarni sijajno vspela. Občinstva je došlo toliko, da vse ni dobilo več prostora. Društvo se je prepričalo, da spremljajo društveno delo splošne simpatije. Le naprej !
lj Ogenj. Včeraj ob četrt na 12. uro ponoči je v hiši g. Jožefa Bevca v Ulicah na Grad št. 7 stanujoča Marija Pliberško-va opazila v podstrešju ogenj. Na lice mesta došli oddelek gasilnega in reševalnega društva je ogenj pogasil. Pogorelo je kake tri kvadratne metre strehe. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Ij Vrat prerezal si jc v petek posestnikov sin Ivan Honigmann iz Rakitne pri Ribnici. Navedenec jc prišel pred par meseci iz Amerike, sedaj sc mu jc pa zmešalo in je hotel izvršiti samoumor. Nesrečneža so doma za silo obvezali, potem ga
pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij Iz Amerike se je v soboto pripeljalo na tukajšnji južni kolodvor 60 Slovencev in 100 Hrvatov. — Včeraj je prišlo nazaj 30 Hrvatov.
lj Plesno veselico na korist uboge vdove Pirnat priredi prihodnjo soboto gostilničar gospod Marčan na Rimski cesti. Za predavanja v izobraževalnih, strokovnih, gospodarskih, nabožnih in podobnih
lj Izgubljene in najdene reči. TajnJk gospod Fran Puc je izgubil listnico, v kateri je imel bankovec za 10 K. — Železniški uslužbenec Filip Emeršič je izgubil bankovec za 20 K. — G. Marija Boštjan-čičeva je izgubila srebrno, pozlačeno zapestnico, vredno 12 K. — Gdč. Elza Kast-ijeva je izgubila srebrno brožo. — Uradnik g. Ivan Heking je našel zlato brožo, dijak Janko Vizjak pa pet srebrnih obeskov. — Knjigovodja g. Teodor Vernik je sinoči izgubil denarnico, v kateri je imel 30 K denarja.
lj Tujci v Ljubljani, Meseca januarja 1908. je prišlo v Ljubljano 3219 tujcev; 300 več nego prejšnji mesec in 113 več kakor v istem mesecu lanskega leta. Od teli pa sc je nastanilo v hotelu »Union« 744, »Slon« 576, »Lloyd« 253, »Avstrijski cesar« 216, »Grajžar« 198, »Malič« 195, »Ilirija 163, »Južni kolodvor« 101 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 547 tujcev. — Vsled ugodnega vremena je bil prirastek za zimski mesec razmeroma precej velik.
Ij Katehetski sestanek bo v sredo ob petih popoldne.
lj Prememba posesti. Gospod Lavrič, lesni trgovec na Rakeku, je prodal del svojega posestva na Rakeku gosp. Francu Gnjezdi z Unca. Kakor se čuje, je na prodaj tudi vila s parkom.
SfaJersKe noolce.
š Častnim občanom občine Podgorje pri Slovenjem Gradcu je bil imenovan dne 11. prosinca 1908., gospod nadučitelj Matija Šmid. Gospod odlikovanec deluje v imenovani občini že 21 let uspešno kot nadučitelj in 20 let kot občinski odbornik.
š Zagorje pri Kozjem. Umrl je nadučitelj Janez Hočevar, previden s svetimi zakramenti, dne I. februarja t. 1. po dolgi mučni bolezni. Svetila mu večna luč!
š Pri sv. Primožu nad Muto so se vršile 27. januarja občinske volitve. Izvoljenih je devet Slovencev in 3 Nemci. Tako ostane ta obmejna občina še nadalje v slovenskih rokah.
NalnovčISe.
Stariši jedli otrokovo meso.
B e r o I i n , 3. februarja. (Zasebno poročilo »Berliner Tagblatta« iz Peterburga.) V vasi Suboč je usmrtila neka kmetica svojo triletno vnukinjo, jo razsekala v male kosce in dala jed otrokovim stari-šem. Ko sta snedla otroka, jima je povedala, kaj da sta jedla. Morilko, ki se ji je najbrže zmešalo, so zaprli.
Vsled viharja izgubilo življenje več oseb.
H a z e I h u r s t (Missisippi), 3. februarja. Grozen vihar je napravil ogromno škodo. Mrtvih je nad 20, ranjenih pa približno 40 oseb.
llmor in samoumor v gostilni.
V Ne\v Yorku je ustrelila igralka May Clark v gostilni, kjer je bilo zbrano veliko gospode, svojega bivšega ljubimca Bradlja, niato pa sebe.
Telefonska in brzojavna porotno.
ŠE NEKAJ PODROBNOSTI O ATENTATU NA PORTUGALSKEGA KRALJA IN PRESTOLONASLEDNIKA. Lizbona, 3. februarja. O atentatu poročajo še naslednje podrobnosti: Ko so
padli prvi streli, je kraljica divje zakričala, skočila kvišku in s svojim telesom hotela braniti sinova. Voznik je udaril po konjih. Truplo kraljevo je bilo popolnoma v krvi. Dolgo časa je trajalo, da so dobili zdravnika. Policija je aretirala 300 oseb. Kralj se je v soboto na ladji pripeljal v lizabon-sko luko in se odtod z vozom peljal proti kraljevi palači. Nekateri listi pripisujejo ministrskemu predsedniku Francu krivdo, da je s svojim postopanjem zakrivil katastrofo.
POROČILA O UMORU AVSTRIJSKEMU DVORU.
Dunaj, 3. februarja. Poročilo o strašnem umoru v Lizboni je prišlo sem v včerajšnjih jutranjih urah. Po 7. uri zjutraj je bilo poročilo poslano cesarju v Schon-brunn, okoli pol 9. pa ostalim članom cesarske hiše. Cesar je takoj zahteval, da se mu poročajo vse podrobnosti. Strašna vest je cesarja zelo pretresla.
KONDOLENCA CESARJA FRANCA JOŽEFA.
Dunaj, 3. februarja. Cesar Franc Jožef je potom nadvojvode Karla Franca Jožefa kondoliral pri portugiškem poslaniku in obžaloval zločinski atentat. Isto je storil Aehrenthal in ostali dostojanstveniki.
SPLOŠNO OGORČENJE NAD ŽIVINSKIM ZLOČINOM.
Dunaj, 3. februarja. Vsi listi ostro obsojajo živinski zločin.
Rim, 3. februarja. Demokratični »Po-polo Romano« označuje umor za gnjusno delo.
Pariz, 3. februarja. Pošteni listi, na čelu jim »Temps«, obsojajo umor.
Madrid, 3. februarja. »EI Pais« in »Im-parcial« pišeta, da je kralj Carlos sicer zaslužil revolucijo, nikakor pa ne podlega umora.
ITALIJA O UMORU.
Rim, 3. februarja. Odrejeno je dvorno žalovanje. Župan rimski Ernesto Na-than je brzojavno izrazil obžalovanje mesta zaradi grdega zločina.
DVA POLKA REVOLTIRATA?
Lizbona, 3. februarja. Položaj je opa-sen. Zdi se, da so morilci, ki so anarhisti, bili najeti od mornariških častnikov revo-lucionarcev. Baje dva polka revoltirata.
UPOR V PORTUGALSKI MORNARICI.
Lizbona, 3. februarja. Moštvo na dveh portugalskih vojnih ladjah se je uprlo.
NEMIRI NA PORTUGALSKEM. — OBSEDNO STANJE PROGLAŠENO.
Lizbona, 3. februarja. Več portugalskih rodbin je pobegnilo. Pred hišo ministrskega predsednika Franca je bila velika demonstracija. Množica je pobila okna. Ministrski predsednik je moral bežati skozi skrivna vrata. Vojaštvo je napravilo zopet mir. Proglašeno je obsedno stanje.
FRANCO ODPUŠČEN!
Lizbona, 3. februarja. Kralj Manuel II. je sprejel demisijo ministra Franco in njegovega kabineta ter poveril sestavo kabineta ter koncentracijo monarhistov admiralu Ferreira Amaral-u.
ANGLEŠKA ESKADRA PLOVE PROTI LIZBONI.
Vigo, 3. februarja. Angleška eskadra, ki je bila vsidrana v Vigu, je odplula proti Lizboni.
ŠPANSKO VOJAŠTVO KONSIGNI-RANO.
Madrid, 3. februarja. Španski polki ob meji so konsignirani. Baje namerava Španska intervenirati, ako bi se zarotniki na Portugalskem hoteli polastiti vlade.
BIVŠI MINISTER POBEGNIL.
Lizbona, 3. februarja. Policija je zaprla nebroj oseb. Bivši minister Alpoin, ki
je na sumu, da je kolovodja republičanske zarote, je pobegnil.
NAPADALEC NA MLINARJA V DEVINU ARETIRAN.
Videm, .3. februarja. Tu so aretirali Avgusta Semuliča, napadalca mlinarja v Devinu, ki je na sumu, da je umoril tudi ostale tržaške kočijaže.
AGRARNA ZVEZA.
Dunaj, 3. februarja. Zaradi opozicijo-nelnega stališča nemških agrarcev proti trgovinski pogodbi s Srbijo sklicuje pred-sed. Povše posvetovanje agrarne zveze.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 3. februarja.
Pšenica za april.......11 72
Pšenica za oktober......10'33
Rž za april.........9'88
Koruza za maj........6"74
Oves za april........7-78
Efekti v: brez prometa
Izjava.
Podpisani izjavljam tem potem, da je popolno neosnovana govorica, češ da bi se bil moj sin poskušal obesiti radi tega, ker mu moja soproga noče dati hrane; res je nasprotno, da je fant le v šali učinll to neumnost v pričo sošolcev ter da mu nihče ne krati hrane. Izjavljam torej da bom vsakogar sodnijsko zasledoval, kdor bi še razširjal tako govorico.
290 1-1
Ivan Škerjanec
mizar v tob. tovarni.
m * ♦
>H
Tužnim srcem javkamo vsem sorodnikom, prijateliem m znancem žalostno vest, da je umrla naša ljubljena hči, oziroma sestra
Marija Bidovec
izprašana kandidat nja za lju Iske lole, danes o poludne po dolgi mučni bolezni, ponavljaje previdena s svet zakramenti za umirajoče v 23. letu htarosti
Pogreb nepozabne rarce se vrši v 'toro* cb 10. uri zjutraj iz hiše žalost, Zrlog pri Goricah hšt 13. na pokopališče v Gorič h.
Sv. maše zadušnica se bodo brale v iupni cerkvi v G ričah.
Ljubljen) ranco priporočamo v pob žno molitev in blag spomin.
Zalog pri Goričah na Sveč-nico 1908.
1V\ *
I I I
Proda se iz proste roke takoj
FTi
Ufr
Žalujoči starši, bratje in sestre.
hiša
na Gorenjskem,
v kateri se nahaja dobro vpeljana proda jalna In žganjetoč. — Dnevni promet 60—80 kron.
Naslov lastnice pove iz prijaznost uprava »Slovenca".	2^6 —l
Vabilo
k
občnemu zboru
»Mlekarske zadruge v Vodicah
registrovane zadruge z omejeno zavezo" ki bo
dna 16. svečana popoldne ob 3. uri v prostorih hranilnice.
S pored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računov za leto 1907.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
289	Načelstvo-
VABILO
na
domačo veselico
v torek 4. februarja 1908
v steklenem salonu
hotela ,IiIoyd'.
Sodeluje mestna godba.
Vstopnina za osebo I krono.
K najobilneji udeležbi vabi velespoltovanjem
287 i i dftarol i&ocivauni/t.
Delavnico
za mizarja in tudi za drugo obrt,
zraven stanovanje, se odda 1. maja v Bohoričevih ulicah št. 3. Vodmat.
Več se izve pri Adolfu Haupt-mann-u, Ljubljana.	292 3 i
Trsovti s premogom
v Ljubljani
izjavljajo s tem na opetovane oglase g. Josipa Paulina v Ljubljani, da priporoča naprodaj trboveljski premog, da
gosp. Josip Paulin od trboveljske premogovne družbe že dolgo časa ne jemlje premoga in da zatorej ne more prodajati trboveljskega premoga, in tudi nima pravice, da bi trboveljski premog ponujal na prodaj. Gotovo pa je tudi, da blago, ki ga gosp. Josip Paulin pod imenom trboveljskega premoga oddaja svojim odjemalcem, ne more biti trboveljski premog, nego kako manjvredno blagO.	288 3-1
Podružnica s v Spljetu, s	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 Ali Ol sprejema vloge na vložne knjižice in na 2iro*račun proti *t> \2 |oobrestim. Vloga na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s 5°|0. ............... ... .. Rentni davek od vlog na knjiiioe plača banka sama.	s v Celovcu, s
Delniftka glavnioni 9 1 S S.OHO.QOQ. 9 1		i Rezervni fond i u a i K 800.000. a u e
fiirnini o
l-rngt i ■talilDlts«! Orih.o iS, Mila tir«. M.n allci II, ittden. Brad, Up*, tiatta ft»<K«itu. lonmU tntni, l)»4ita« Xv»l JSBa Pl»»«, Oritam la Mbcra«.
na O a i * j t.
I. W.ll.«lli i», II. TabartUMM 4, III. Uat"g»>« TI (»*g«i Ktna»t|>), in. L* ••ogaut n, IV Vltdnti Haaplitriiii IS, V Schflnbr.nrtr.lr.nc > n 6ampe>4orf«nti. M, Tli MarlabllcrilraMt T«, VIII LtrcbinUldtrili.iM IU, IX AltrrtlrMM M X. favarlltnilmit «9 XVIII <rlfe.l»f ...i.j..
i>Hiiain<cii» j«tni8ka druttt*
4i AJ.
i
R € IIR
7*
<4
nj>> nj i WoHiett« m
»lt«i f uo non A(IA K.tar tiklti< * 8 5«o rtrtr.
- ujkuianuiiij«)
nakup in prodaja
'*ob vrat etnt, driavnib papirjev, akcij, prioritet, »astavnlc, nrcfik, devU, valut ln denarla
#9 /u&iimijav« m eskomptiraisjc
»•■••ti.nih mHVavnin ohli«»ci) srečk tn kuponov
Z Beneikesa,
Misijoni. Mcseca januarja so bili zopet na Beneškem velezaslužni in našemu ljudstvu zelo priljubljeni čč. pp. lazaristi. Cč. gg. Zdravljič in Krivec iz Celja, sta imela misijone v Platiščah, v Prosnidu in v Čenebiaii. Ljudstvo ju je hodilo poslušat v ogromnem številu ter si je prav hlastno napajalo posluh z milodonečo književno slovenščino, a si dušo pitalo s tečno duševno hrano, katero sta mu čč. pp. de-iila z uprav evangelsko ljubeznijo in z nedosegljivo spretnostjo! Misijoni so obrodili dosti lepega sadu. Priprosti narod pa je skazal misijonarjema-dobrotnikoma svojo brezmejno hvaležnost na vse mogoče načine ter ju spremil polnoštevilno do mej dotičnih duhovnij z velikanskimi demonstracijami, polnimi prisrčne in čisto slovenske navdušenosti. Mimo glavnega, versko-nravnega uspeha, imajo taki misijoni pri nas tudi postranski učinek, s tem, da mogočno vplivajo na prebujenje narodne zavesti. — Istočasno druga dva čč. pp. iz Ljubljane sta pridigovala v Oblici med šentpeterskimi Slovenci z istim uspehom in z istim iskrenim navdušenjem med ljudstvom. Bog stotero povrni vsem veleza-služnim misijonarjem ter jih živi krepke, da nas prav pogostotna obiščejo.
Železnica Čedad—Kanal Tozadevni faktorji se zopet gibljejo, da bi uresničili železniško progo Čedad (Cividale)—Kanal. Te dni so se posvetovali o stvari deželni poslanci čedadskega volivnega okraja, med njimi tudi Slovenca Kukovac in Trinko. Kakor je znano, če bi se uresničila ta zveza in potem še ona od sv. Lucije preko Idrije do Ljubljane, bi se s tem odprla najkrajša in silno važna trgovinska proga med Italijo in ined jugoslovanskimi narodi ter Ogrsko. Toda zaprek ne manjka niti od laške, niti od avstrijske vlade. Proga bi mnogo koristila tudi Slovencem, zato bi se morali bolj zanimati za njo.
AVSTRO-OORSKA.
Nemško-češka sprava pokopana.
Načelnik nemške agrarne stranke poslanec Krutzner je na strankinem shodu izjavil, da je opustil Beck načrt o češko-nemški spravi.
Proti praškemu kardinalu.
Skrbenskemu ,so pričeli hujskati češki agrarci. In kaj je storil kardinal? Nič drugega, kakor da je navduševal katoličane, da naj se udeleže deželnozborskih volitev. Najbolj smešno je glasilo češkeea ministra krajana, »Venkov«, ki kar zahteva, da mora praški kardinal Skrbensky izginiti iz Prage. So ljudje, ki se prevzamejo, če dosežejo kako čast. Prašku se že tako godi. ker pusti, da piše njegovo glasilo tako umazano proti praškemu kardinalu. Morebiti mu je nasvetoval ljubljanski poslanec, da naj »Venkov« piše po »Narodovem« zgledu. Vsekakor dokazuje »Ven-kova« gonja proti praškemu kardinalu, da se katoličanov boji, pa tudi, da niso agrarci nič drugega, kakor pristni liberalci, ki so se oblekli v kmečki kožuh.
Vprašanje o povišanju častniških plač.
»Vaterland« piše, da bodo vse stranke podpirale akcijo za povišanje častniških plač. O vprašanju sklepa armadni odsek avstrijske delegacije danes. Schraffl namerava predlagati, da naj zvišajo tudi moštvu dnino za 5 h in ravno toliko za hrano.
Najvišji krogi nezadovoljni z Mažari.
Delegati, ki so se vrnili z Dunaja v Budimpešto, so pripovedovali svojim tovarišem, da prestolonaslednik ne simpati-zira s sedanjim načinom vlade, tako na Ogrskem kakor tudi ne z vlado skupnih zadev. Niso mu tudi všeč po vojnem ministru delegacijam dovoljene koncesije. Vladar sam zahteva predvsem, da se poostri poslovnik in izvede volivna reforma. Vo-livna preosnova lahko strmoglavi Andras-syja ,ker noče pritrditi Kristoffyjevi volivni preosnovi. V klubu neodvisne stranke so obesili podobo Okolicsanyja na črno desko, .lezi jih namreč njegov nastop za povišanje častniških plač.
NEMŠKI MORNARIŠKI PROGRAM.
Dne 29. t. m. je nemški državni zbor proti glasovom socialnih demokratov in Poljakov sprejel novo mornariško predlogo glede na povečanje mornarice. Poročevalec komisije za zbornico jc bil član centra von Thimefeld. Bebel je v polemiki proti predlogi udaril na jako nevarno struno. Dejal je, da Nemčija s to mornariško predlogo provocira Angleško. Državni tajnik von Tispitz mu je seveda takoj odgovoril. Izvajal je sledeče: Nemčija svoje mornarice ne povečuje z namenom izzivati katerokoli državo. Zunanjepolitič-
ne razmere so dandanašnji tako izpremen-ljive, da se nikoli ne ve, proti kateremu bo kdaj treba rabiti orožje, ki se ga v miru brusi. Med Angleško in Nemčijo pa sploh ni nobene napetosti, najmanj pa taka, ki bi se morala z apelom na orožje odpraviti. (Odobravanje.) Kdor trdi, da hoče Nemčija glede na pomorsko moč z Angleško konkurirati, ima zgolj veliko domišljijo. Angleška nas, kar se povečanja mornarice tiče, lahko, kadar hoče, prekosi. Kar Bebel počenja, ni domoljubno. On se igra z ognjem. Neti nasprotje med nekaterimi nestrpneži na Angleškem in na Nemškem.
ZA ČASOPISJE!
Dunaj, 31. jan. »Arbeiter-Zeitung« je od novega leta do današnjega dne vsled živahne socialnodemokratične akcije dobila 6000 novih naročnikov. »Reichspost« napoveduje »beli teden«, to je: najživah-nejšo agitacijo za krščanskosocialno časopisje.
Cerkveni letopis.
* »Tridnevnica«. Iz Maribora pišejo: V spomin 501etnice, odkar se je prikazala Mati božja v Lurdu na Francoskem, se bode obhajala 9., 10. in 11. februarja v baziliki Matere Milosti v Mariboru slovesna tridnevnica. Na slavnostni dan, t. j. II. februarja bode imel prevzvišeni kne-zoškof dr. Mihael Napotnik slovesno pon-tifikalno sv. mašo lurški Materi božji na čast. Pričakujemo za to velepomenljivo slavnostno obletnico veliko pobožnih Marijinih častivcev!
Razne stvari.
Znana angleška pisateljica novel Ouida .ie dne 26. m. m. umrla v Viareggio pri Florenci. Njena dela so prestavljena že skoro v vse civilizirane jezike. Njeno pravo ime je bilo Lujiza de la Ramce. Začetkoma je živela v Londonu, kasneje se je pa preselila v Italijo, kjer je imela v bližini Florence lastno vilo ter zelo udobno živela kot samica.
Ženska — vseučiliščni profesor. Prvikrat so sedaj podelili v Italiji ženski vseučiliško profesorsko mesto. Gospodična Monti. ki je bila dosedaj privatna do-centinja v Paviii, je bila pred kratkim imenovana profesorjem za zoologijo na vseučilišču Sassari.
Obuvala se najbrže zopet podraže. Pri skupnem sestanku društva avstrijskih izdelovalcev obuval dne 19. m. m. se je razvila zelo živahna debata o mnogokrat razširjenem, napačnem mnenju, da opravičuje sedanji položaj na trgu za usnje znižanje cen obuvalom. Enoglasno so sklenili, da vsled tega, ker so cene padle le pri dveh vrstah usnja, še ne sledi', da se morajo cene obuval znižati; nasprotno se bodo cene šc povišale, ker so se podražile različne surovine za obuvala kakor svila za šivanje in drugo. Povišati so morali delavcem plače in znižati delavno dobo.
Koliko so stale socialne demokrate zadnje volitve? O tem je poročal na strankarskem shodu jud. dr. Ellenbogen. Rekel je, da so socialisti nabrali za zadnje državnozborske volitve ogromno vsoto 168.000 K. Volitve so jih stale 183.000 K, torej primanjljaja 15.000 K. — Delavci v strokovnih društvih so nabrali 72.911 K, organizirano delavstvo 10.785 K. Socialisti iz rajha so poslali našim sodrugom 35.302 K, celo ruski revolucionarji so darovali 500 K za volitve. Veliko denarja so porabili na Češkem, namreč 48.541 K, največ na Nižjeavstrijskem .54.738 K, na Šta-jer 7043 K, na Koroškem 1000 K. Tudi Kranjska je je dobila 3000 K. Radovedni smo, kdo je ta denar potaknil v žep, uspeha itak ni bilo nobenega pri nas. Zgoraj-šnje številke kažejo, kolika požrtvovalnost je med sodrugi. Pri nas ni niti sence tega. Pomilujemo le ubogo delavstvo, ki znaša svoje krvavo prislužene krajcarje, da jih na ta način razsipljejo njegovi voditelji.
Princ brez apanaže. Kodanjski listi poročajo, da se hoče danski princ Erik, sin princa Valdemara, posvetiti izključno le obdelovanja zemlje. Isti listi poročajo, da princu ne ugaja razkošno, brezposelno življenje na dvoru; iz tega vzroka si je izbral eno izmed posestev svoje matere ter se je pred kratkim naselil z namenom, živeti on-di kot praktičen poljedelec. Sprejeti noče tudi nobene apanaže ter trdi, da hoče živeti od tega, kar si zasluži s svojim delom in marljivostjo. Istočasno pa poročajo londonski listi, da je kralj Edvard izrazil željo, da naj se eden izmed sinov valla-škega princa posveti poljedelstvu, ker bi on rad imel enega izmed svojih vnukov poljedelca. Angleška javnost z veliko nestrpnostjo čaka, kateri izmed princev se posveti poljedelstvu,
Amnestija za ogrske državljane. Pred kratkim smo poročali, da je cesar o priliki vladarskega jubileja z odločilom z dne 26. novembra 1907. odredil, da se vojaškim dolžnostim podvrženim avstrijskim državljanom, ki se niso odzvali vojaškim pozivom in nabornim begunom pregleda kazen in kazensko-sodno zasledovanje. Enaka odredba je ravnokar izšla tudi za ogrske državljane, katerim se prištevajo tudi Hrvatje.
Delavci brez dela na Angleškem. Iz
Londona se poroča, da se je število brezdelnih delavcev v mnogih provincijah Angleške znatno povečalo. Največje je število delavcev brez dela v grofiji Lanca-shire. V tej grofiji so izvolili deputacijo 60 mož, da gre peš v London ter izroči kralju Edvardu peticijo.
Štrajk tekstilnih delavcev na severo-zapadnem Češkem je končan.
Samoumor radi lipe. V Bielauu se je obesil tamošnji posestnik Ferdin. Schenk. Kot vzrok se navaja sledeče: Schenk se je že več let tožaril z občino radi neke lipe. Pred kratkim pa je občina prodala lipo na javni dražbi, kljub Schenkovemu dolgoletnemu ugovoru, da je njegova last. Schenka je ta čin občine tako dirnil, da se je obesil.
»Benetke na Dunaju« — zginejo. »Benetke na Dunaju« so letos zadnjikrat v sedanji obliki. S prihodnjim letom »Benetke« zginejo in na njih mesto pride »Holatid-ska«. V angleškem vrtu bo nastalo staro nizozemsko mestece, ki je proračunjeno na 400.000 kron stroškov.
Požrešna žena in tnačka. Neki jud je imel požrešno ženo. Neko jutro je prinesel dva funta mesa ter je ukazal ženi, naj iz tega mesa napravi južino in večerjo. Ko pride opoldne domov, bilo je meso proč. Snedla ga je baje mačka. Mož jc okregal ženo, nakar se je šel pritožit rabinu. Zena je prisegala, da je meso snedla mačka. Rabi je ukazal prinesti mačko ter jo je dal na tehtnico. Tehtala je ravno dva funta. »Hm,« pravi rabi ves zatopljen v misli, »meso bi imeli, ali kje je sedaj mačka?«
Čudovite iznajdbe. V pretečenem letu je bilo na Angleškem 14.000 novih iznajdb, katerih izumitelji so vsi prosili za patentiranje. Med njimi je cela vrsta čudovitih izdelkov izumiteljeve fantazije. Med drugimi so bili patentirani: stroj za vajo prstov za igralce inštrumentov, varnostna priprava za konce igel, s katerimi pritrjujejo dame klobuke, aparat za »opazovanje vibracij, ki jih kažejo možgani pri mišljenju«, itd.
Elektrika kot Izvor življenja. Neki francoski učenjak je dognal, da se dajo živali, ki so bile po zdravniški sodbi že mrtve, z »ritmično« vporabo električnega toka zopet oživeti. S to vporabo ni začelo delovati le srce in pljuča, ampak so živali popolnoma oživele. Če je le res.
Potrebščine špekulanta. Hotelir Eber-bacli, ki je prišel na Nemškem vsled svojih drznih špekulacij pred kratkim v kon-kurz, je zelo razkošno živel. V Berolinu je imel dvoje stanovanj, za katera je plačeval letno 21.000 mark najemnine. Vendar se pa tudi v teh grofovskih stanovanjih ni počutil domačega, marveč je navadno prenočeval v kakem hotelu ali pri sorodnikih. Samo za perilo je porabil na leto več tisoč mark. V par tednih jc porabil za obuvala 600 mark. Še štiri dni pred polomom si jc nabavil devet parov naramnic po 8 mark. Letno je porabil do 250.000 mark — dolgovi niso računjeni — in njegove milijonske transakcije so bile po-gove milijonske transakcije so bile potrebe, da je ugodil svojim dnevnim potrebščinam.
Soprog, ki ima 100 žena. Preteklo soboto so zaprli v Alberodenu nekega Ar-tura Hync, o katerem se je vedelo, da ima celo stotino žena. Hyne je nemški jud. Postave je visoke, lepe vnanjosti, ima črne lase ter energičen izraz v licu. Vse svoje fizične prednosti je znal prav dobro vpo-rabljati. Prišel je s pomočjo teh do denarja in žen; le malokatera je bila toliko energična, da je ni preslepila njegova lepa vnanjost in lažnjive obljube. Njegova metoda v tem oziru je bila zelo enostavna. Po časopisih je obelodanil ženitbene oglase. Ko so mu dospele ponudbe, si je izbral vedno najbogatejšo, iz katere bi potem lahko na kak spreten način izvabil denar. Ako je bila deklica bogata, jo je vzel za ženo z namero, da jo po par mesecih, ko se polasti njenega premoženja, zapusti. Njegova spccijaliteta so bile vdove, kjer se mu je vedno najbolje obneslo. Naravno je, da je bilo vse njegovo počenjanje znano tudi policiji, a ga nikakor ni mogla dobiti v svoje roke, ker se jc znal zelo dobro skrivati pred roko pravice. Na sled so mu prišli le vsled tožbe, ki jo je imel z dvema bogatima vdovama. Redarstvo ga je pri-
jelo, ko je bil ravno pri eni izmed svojih žena. Soproga je plakala, ko je spoznala, da hočejo moža odvesti ter ga prosila še za en poljub, predno odide. Hyne ji je odgovoril, da naj se ne vznemirjuje v takem položaju. Nato se je odstranil v spremstvu redarjev.
Vellkovnestnl promet
Poslanec dr. Henrik pl. Wittek, bivši železniški minister, je priobčil v prvi številki praške >Rundschau fiir Technik und VVirtschaft« zanimivo študijo o velikanski rasti velikih mest in njihovega prometa. Tako izkazuje London skupaj s predkraji (glavnomestni policijski distrikt) leta 1904 celotno število 6,907.756 prebivalcev. Administrativna grofija London obsega dve mesti, City of London in Westminster, 27 glavnomestnih krajevnih okrajev in 142 samostojnih predkrajev, katerih skupni svet zasega 682-84 angleških kvadratnih milj. Koliko je narastlo število prebivalstva tega velikanskega kompleksa, je razvidno iz tega, da je imel London 1. 1801 1,114.644 prebivalcev, leta 1901 pa 6 mil. 581.402.
Če bo prebivalstvo v Londonu naraščalo enakomerno v tem razmerju, kakor jc naraščalo od leta 1892 sem, bo imel London leta 1931 krog 11 milijonov prebivalcev.
V absolutno manjših dimenzijah, a relativno v še večjih odstotkih narašča zadnjih 35 let naše stolno mesto Dunaj. Nekdanji predkraji, ki so sedaj sprejeti v 21 mestnih okrajev, so vračunjeni.
Leta 1869 je imel Dunaj 879.430 prebivalcev, je narastel do leta 1880 za 29-1 % in je imel leta 1905 1,941.808 prebivalcev.
Če narašča še nadalje v istem razmerju, bo imel Dunaj koncem leta 1910 2,407.841, 1. 1902 3,098.024 in 1. 1903 3 mil. 762.283 prebivalcev. Veliko zaslugo si je pridobila dunajska občinska uprava s tem, pravi pisec, da je z ozirom na hitro rastoče prebivalstvo vedno se razširjajoče-ga mesta oskrbela bodočemu prebivalstvu prvo in za zdravje najpotrebnejšo stvar — zdravo pitno vodo. Dunajska občinska uprava je dala namreč napeljati nov vodovod iz okolice Sedmerih jezer pri Mariji Zeli, ki bo dovršen leta 1910.
Poleg vprašanja o dobavi higijenično brezuvetne pitne vode in poleg vprašanja o snaženju tal je pa v krajih, kjer se na razmerno malem obsegu naselijo milijoni, najnujnejše prometno vprašanje.
To dobi tem večji pomen s tem, da se razvijejo notranji deli mesta često v popolnoma kupčijske oddelke, kamor zahaja redno vsak dan veliko število uslužbencev po isti poti in se poslužuje istih prometnih sredstev. Tako znaša v londonski City število stalno tam stanujočih oseb samo 26.923, dočim ima podnevi tam opravka 359.940 ljudi; število vseh čez dan City obiskujočih oseb se pa ceni na 1,250.000 in število raznih vozov na 100 tisoč. Velik del prometa gre po progah glavnih železnic, ki segajo s svojimi skrajnimi kolodvori prav do City, leta 1903: 310 milijonov potnikov, dočim je po strogih odredbah glavnomestnih upravnih kor-poracij cestnim železnicam vožnja po City radi ozkih ulic zabranjena.
Promet v notranjosti mesta je torej omejen na uporabljanje cest kot pešpota in na cestne vozove, kakor tudi na metro-politansko in metropolitansko - distriktno železnico, ki obkrožuje jedro mesta v obliki elipse in kaže tip normalne tunelske železnice — od leta 1906 sem jo goni izključno elektrika — in dalje na električne cevne železnice (tubes), ki vozijo še v večjih globočinah (20 do 40 m), katerih prva »City & South London«, je v prometu že od leta 1890 in tipična centralna londonska glavna črta od julija 1900. Te železnice tvorijo prometno mrežo, ki prepreza mesto od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu in je s prestopnimi postajami v zvezi s kolodvori glavnih železniških prog in metropolitanske železnice; leta 1903 izkazuje z metropolitansko železnico vred 258 milijonov oseb prometa. Eden glavnih namenov teh železnic obstoja v tem, da bi se razbremenile ceste notranjega mesta in sosednjih zahodnih okrajev, ki so vse prenapolnjene s semintja drvečimi vozovi najrazličnejših vrst.
O gostosti londonskega cestnega prometa dobimo nekoliko pojma, če čitamo, da so uradno našteli na osmih prometnih vozlih v 12dnevnih urah, t. j. od 8 ure zjutraj do 8. ure zvečer, 19.743 (Strand-Wel-lington Street) do 29.320 (Marble glavni vhod v Hyde park) mimo vozečih vozov vsake vrste, od katerih jih odpade na naj-živahnejšo dnevno uro od 4. do 5. popoldne 1821 do 3069. Od teh je 60 odstotkov omnibusov in najetih vozov. Vsled take
prenapolnjenosti zastane promet vsak dan 214- do 337krat, kar da izgube časa 3 do ure 32 minut do 6 ur 5 minut.
Odkar je objavila komisija, ki je bi'a nastavljena, da prouči napake tega prometa, svoje poročilo, se je položaj v toliko zboljšal, da so prišle v promet nove cevne podzemske železnice, ki so bile tedaj še v delu (Baker Street Waterloo 10. sušca 1906, Oreat Nortliern - Picadilly - Bromp-ton 15. grudna 1906, Chftring Cross-En-ston-Haitistead 27. rožnika 1907) in je tako izvršen C. T. Yekerjev že leta 1901 projektirani sistem električnih podzemskih železnic. V zadnjem času je cestni promet tudi mnogo olajšan s tem. da so prišli mesto s konji vpreženili omnibusov v rabo avtomobilni omnibusi, ki imajo večjo sto-rilno zmožnost in so za tretjino krajši, tako da zavzemajo na cesti veliko manj prostora.
London ima sedaj dovolj prilike, da preizkuša prednosti in slabosti podzemskih cevnih železnic, v Parizu se pa pridno bavijo z izpolnitvijo mreže podzemske električne železnice »Metropolitain«, katere glavne črte so bile otvorjene julija 1. 1900, potem marca 1. 1903 iu koncem leta 1903; marljivo stavijo nove proge, ki bodo tekle skozi mesto od Montinartre in Porte de Clignancourt na severu do Montpar-nasse in Porte Orleans na jugu, dalje od Auteuil na zahodu do velike opere v sredini mesta in bodo na šestih mestih križale Seno, oziroma bodo speljane pod njo. Haljava železniške mreže je narastla 1900 do 1904 od 5135 na 26.034 km, število oseb, ki so se vozile, od okroglo 16 na 117 in pol milijona, dohodki od 2,695.000 frankov na 20,349.000 frankov, akcijska divi-denda se je dvignila po odbitku davka mestu Parizu (1904: 6,672.000 frankov) od 7-5 na 20-5 odstotkov. Le požar v predoru blizu postaje Couronnes 1. 1903, ko je 80 oseb izgubilo življenje, je črna pika v sijajnih uspehih pariške podzemske železnice.
Neredko se sliši trditev, da Berolin, kar se tiče intenzivnosti prometa, Pariz ne samo doseže, ampak ga celo poseka. Pisec gori imenovanega članka, poslanec Wittek naglaša, da se to vprašanje sicer ne da za trdno rešiti, da pa izkazuje Berolin prometno statistiko, ki se da na vsak način postaviti na stran pariški. Beroiin-ska mestna železnica je prepeljala I. 1906 47 milijonov potnikov, ringška železnica 35 milijonov, električna cestna železnica 420 milijonov. Električna zračna in podzemska Siemens & Haiskejeva železnica, katere vlaki so vedno prenapolnjeni, se ravno sedaj podaljšuje od Lipskega trga kot podzemska železnica dalje do Spittel-
Veliho zalogo absolutno zniamčenega
pristnega vinu,
priporočano opetovano od knt-zoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsfc o društvo v Vipavi. — lzborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50-60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
1097


Gostilna
pri „Frnudu"
v Jent Vidu nad Ljubljano
se odda v najem. Več se izve ravnotam štev. 1 o.	278 3-2
markta ii\. bo vozila pod Fricdrichovo cesto. Promet z omnibusi je poskočil na 126 milijonov voznih gostov in deloma ga že oskrbujejo avtomobili.
Prav nič se pred temi številkami ne skrivajo številke, ki jih izkazuje dunajski promet. Osebni promet na dunajski mestni železnici s svojimi okroglo 39 milijoni in promet z omnibusi s svojimi 16 milijoni voznih gostov, sta se v zadnjih letih vzdržala kljub konkurenci električnih cestnih železnic na isti višini, dočim so zadnje že dosegle letno prometno številko 200 milijonov oseb in se bo ta številka še visoko dvignila, če bodo dosegle namere občinske uprave, prepreči notranjost mesta s cestnimi železnicami, kakor je pričakovati, za-željeni uspeh. Tudi tu je, kakor v Londonu, vprašanje večine jedro mesta tvorečih cest velika zapreka. Ali tudi tu je treba s krepko voljo presekati središče mesta s tiri, ločenimi po smeri vožnje, kakor v Pragi, nekaj ozkih mest je treba odpraviti in prišlo se bo do zaželjenega cilja. Podzemske železnice, ki so že bile v načrtu dunajskih prometnih naprav, pač nekaj časa še ne bodo prišle v poštev radi velikih stroškov pri takih napravah pri ž njimi kolidirajočem sistemu podzemskih jarkov, vodovodov, plinovih cevi in kablov. Sicer je pa Dunaj z istočasno napravo mestne železnice in mreže električnih cestnih železnic sedanje prometne potrebe pač nekoliko prehitel in mora privoščiti svojim prebivalcem nekoliko časa, da se privadijo sedanjih prometnih naprav, predno bodo dobili še več novih, ki pa pri rapidnem naraščanju prebivalstva gotovo ne bodo izostale.
tunouunje
s sobo, kuhinjo, drvarnico se odda takoj ali pa za majev termin na Tržaški cesti Š*. 47.	234 3—3
Belo soriško vino in krnski tereni
iz lastnih vinogradovB
prodaja od 56 litrov naprej M. Pipan v Ljubljani, Zolokorjeve ulice M 9.

i® ■ -......
v
iiiiiilli;;
'ijiiiiiiifiii'i#fci
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C. J.Hamann, Ljubljana.
Perilo listnega Izdelka. 1870 ustanovljeno 1870. Qm j
■rairnrr-"^-'——tnnrT'awn^r.r.»j-i^'"r-"/ --- ••>■'>. tv-cjcv.i.;
Grand Prix.
m Zdravniško priporočeno m
dvojnostodno pivo
ac viirst veit»> /.iimiilio sv. St*'f n".
Prav prijetna osvežilna pijač', obenem preizkušeno zdravilo proti nervoznost', malokrvnosti, želodčnim in pljučnim boleznim, pomanjkanju spanja, pomanjkanju slasti itd itd. Kdor naroči »2 t.t hlo ic, jih dobi franko na dom.	102 8 7
Glavni zastopnik in glavna oniar piffftl j dvorni dobavitelj :: :: zaloga za Kranjsko: :: :: Ivkdl >IC1! * s vVl/LJ,: w L;ubt;ar<i. :
=l<lll1]|]]IlllllMltHlllllillllllllllllllllllllll1IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIllllllllllllllllll III llllllllllllltl llllllllll llllllllllllllltlllllllll IIIIII tllllllll tlll llllll|±' ^
m
m
l/atoliško
l\ u LIul
Bukvama
Ljubljani.
Umetniške podobe klasičnih in modernih mojstrov, zgodovinske, pokrajinske, genre-slike in druge, v umetniško dovršenih okvirih ter v vsa-keršni velikosti in slogu, primernemu slogu pohištva in oprav imamo v veliki izberi na razpolago. Knjigovodstvo. I. del. Spisal Ivan Podlesnik. Vezano K 3-20. Prepo-trebna knjiga, odlikujoča se posebno po priročnih tabelah, je nujne važnosti za izobraževavna društva, čebelice, gospodarska društva in podobna, zlasti zato, ker je v slovenskem slovstvu edina v svoji vrsti po svoji točnosti in temeljitosti. Prvi pogoj vsakemu zdravemu podjetju je red in urejeno knjigovodstvo; obrtniki, trgovci, gospodarji, društva itd. naj sežejo po tej jasni in pregledni, vsakemu umljivi knjigi. Pouk zaročencem in zakon, skim. Spisal župnik Janez Zabuko-vec. Vezano K 1'40. Praktično uporabljivost te knjige dokazuje že to, da se je izkazala druga izdaja za pre-potrebno. Ker se v njej upošteva že najnovejši odlok v cerkvenozakonski zakonodaji „Ne temere" in ker je pouk za zaročence in zakonske največjega pomena v modernem času, ko je treba v prvi vrsti moralno in socialno dvigniti družino, ki je temelj državi, je ta knjiga zlasti za duhovne pastirje neobhoden pogoj za vspešno i pastoralno delovanje. Malo življenje. Povest. Spisal dr. Fr. Detela. (Ljudske knjižnice 4. zv.) Broširano K 1'—, vezano K 190. To knjigo priporoča priljubljenost pisateljeva, ki kakor le malokdo umeva naše ljudstvo in se zlasti v tej povesti odlikuje po realističnem opisovanju kmečkih značajev. Kobzar. Izbrane pesmi Tarasa Šev-čenka zzgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjem; prevel Abram Jos. (Leposlovne knjiž. 5. zv.) Broširano K 2'40, vezano K3 60. »Kobzar" največjega nialoruskega pesnika se bo udomačil med Slovenci, ker je pričujoči prevod oskrbel najboljši strokovnjak v ukrajinskem slovstvu med Slovenci, Josip Abram, ki je prevodu dodal globokoumevani slovstveni in življenjepisni uvod. Mešani in moški zbor. I. zvezek. Uglasbil župnik Jakob Aljaž. K —'60. Obsega Gregorčičeve: Domovini, Nevesti, Zveni mi, za mešan in Naša zvezda, Ujetega ptiča tožba, Soči, za moški zbor. — Te skladbe ne potrebujejo priporočila; gospod skladatelj sam skromen in priprost, umeva popolnoma posluh našega ljudstva, a ne da iz rok svojih umotvorov dokler niso popolnoma dovršeni. Zato pa tudi naši pevski zbori z veseljem segajo po Aljaževih skladbah. — Istotako priporočamo društvenim zborom tudi novo zbirko: Venček narodnih pesmi, za mešan zbor. I. in II. zv. Harmoniziral Alojzij Mihelič. Oba zvezka K l'—. Lavr^tanske litanije. Za ljudsko petje zložil Anton Foerster (z novim besedilom). K —'40. Litanije presv. srca Jezusovega. Za ljudsko petje zložil Anton Foerster (z novim besedilom). K —"40. — Te litanije se držijo popolnoma novega cerkvenepa besedila; prirejene so za mešan, kakor tudi samo za moški ali samo za ženski ženski zbor. Poje jih lahko vsak tudi manj izvežban zbor; da so pa kljub svoji lahkoti in priprostostl pravi umotvor, nam jamči ime velezasluž-nega gospoda skladatelja. Dom in Svet za leto 1908. Celoletna naročnina K 10 — S tem letnikom se je „Dom in Svet" povspel visoko nad vse leposlovne liste, zavzema pa tudi častno mesto v vseh slovanskih publikacijah te vrste. Kar bo najbolj potegnilo naše berivaželjno občinstvo na letošnji „Dom in Svet", je povest
i®«
m
ljudskega pisatelja dr. Detele: „Rodo-ljubje na deželi". Na višini je tudi ilustracijski del „Dom in Sveta', prvo številko diči dovršena umetniška priloga, ki bo tudi v prihodnjih številkah.
Herder's Konversations-Lexi-kon. III. Aufl. 8 vezanih zvezkov v originalni polfrancoski vezbi, (S tekstom, risbami, slikami in tabelami. Vsak zvezek 1700—1900 strani s pol-stranskimi predali.) Cena K 120 — Vsebina tega naučnega slovarja so: Kratkost sestavkov, (Mayerjev in Brok-hausov slovar imata vsak po 17 zvezkov) točnost, preglednost in zanesljivost, jako nizka cena. Kdor ima stari Meyerjev ali Brockhausov naučni slovar in si želi oskrbeti najnovejši Her-derjev konverzacijski leksikon, ta ju lahko izmenja in se mu zato vračuni pri izmenjavi za Mayerjev ali Brok-khausov leksikon kateregakoli 28-8 K Za starejšo izdajo Herderjevo in pa Manzov ali Piererjev leksikon 12 K. Illustrierte Weltgeschichte. — VVidmann Fischer, Felten. 4 vezani zvezki K 60'—. Kdor si ne more nabaviti obširne Weissove »Svetovne zgodovine", tetnu bo pričujoča ilu-strovana svetovna zgodovina izborno služila, ker se odlikuje po pregledni kratkosti, trenostjo in zanimivostjo. Slike, umetniške priloge in faesimili stoje na višini časa. Die Frauenf rage. Spisal P. Augustin Rosler. Broširano K 9 60; vezano K 1128. Slovito delo strokovnjaka v ženskem vprašanju je nekako proti-delo proti znani Beblovi „Die Frau". Knjiga je zbudila veliko pozornost tudi v nasprotniškem taboru, zlasti pa med socialno demokracijo. Pripravljajo se prevodr v vse svetovne jezike. Izčrpana je vsa, stara in moderna literatura v tem vprašanju. Temeljitost se druži z zanimivim osvetljevanjem vseh tozadevnih problemov. Die Gewerl>enrdnung. Textaus-gabe mit Berilcksichtigung aller durch die bisherigen Novellen, einschlieBlich das Oesetz vom 5. Februar 1907 vor-genommenen Abanderungen und Er-ganzungen. Herausgegeben von Dr. Laurenz Gstettner. Broširano K 2-40. Kdor hoče proučevati obrtno zakonodajo, mora seči po tej najnovejši izdaji. Zlasti pa je praktičnega pomena in vporabljivosti za obrtni stan. ki se izkuša dvigniti in uveljaviti svoje težnje.
Novi vinski zakon, tiskan na kartonu, 70 vin. Kritična razprava o lurških dogodkih. I.- III. del. Spisal dr. Jurij Bertrin. Cena: vsi trije deli broširani K 4 40. Knjiga je temvečje važnosti, ker se bo ravno letos obhajal jubilej slovite lurške božje poti. Strokovnjak obravnava po strokovnjaških izkazih in zapiskih o čudežih v Lurdi in do-prinaša neizpodbojne dokaze o njihovem nadnaravnem značaju Pridigarji, katehetl in apologetje bodo v njej našli neizčrpni vir za obrambo vere.
Die Geschichte meines Lebens
von Helen Keller. 35. Auflage. Vezano K 7 80 Noben pedagog ne bi smel te knjige, ki je izšla že v 35. izdaji pogrešati. Razvoj slepe in gluhe deklice, ki je po izvanredni vztrajnosti in mojstrski vzgoji tako daleč povspela, da vzlic pomanjkanju poglavitnih čutov zamore pohajati vseučilišče in ondi dobro napredovati, je za pedagoga velepoučen. Der heilige Framz von Assisi, von Johannes jOrgensen. Ein Lebens-bild. Vezano K 7 20. To je najboljša knjiga znanega danskega konvertita in risatelja. Brezdvomno bo našla globoki odmev v naši dobi, ki tako radaproučuje zlasti frančiškansko dobo v Italiji in njen svetovni pomen za povzdigo religioznega življenja, flrs saera. Blatter der heiligen Kunst. 20 Kunstblatter mit Text in Oross-quart. K 3'—. Čuditi se mora vsakdo, kako je po tako nizki ceni mogoče tako umetniško opremiti knjigo, kakor je pričujoča. Vsebuje 20 umetniških reprodukcij najslovitejših klasikov ^Michelangelo, Diirer, Fra An-gelico da Fiesole, Raffacl itd.) nabožne vsebine. Vrednost knjige povečuje ascetično besedilo, pridejano vsaki podobi
Katoliška Bukvama v LJubljani«, jijgj
PSS Tini...........................i.........Minimumi......mimiimniiiiaiiiiiimiiiiiimii......h................................................................Si
um msi