Št. 9 Maribor, petek 19.2.2021 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII OBČINA BLOKE 125. Popravek Sklepa o ugotovitvi javne koristi in razlastitve v javno korist Na podlagi 29. člena Statuta Občine Bloke uradno prečiščeno besedilo – UPB 1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je župan Občine Bloke sprejel POPRAVEK SKLEPA O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI IN RAZLASTITVE V JAVNO KORIST 1. člen V Sklepu o ugotovitvi javne koristi in razlastitve v javno korist (Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/2021) se popravi 2. točka 1. člena, tako da se glasi: » parceli št. 702/141 in 702/144 k. o. 1684 Volčje «. 2. člen Popravek se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0002/2021 Datum: 16.2.2021 Občina Bloke Jože Doles, župan OBČINA DIVAČA 126. Popravek Odloka o proračunu Občine Divača Na podlagi 30. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17, 4/19) objavljam POPRAVEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DIVAČA 1. člen V Odloku o proračunu Občine Divača za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/21) se letnica »2020« nadomesti z letnico »2021«. 2. člen Popravek se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-0008/2020-9 Datum: 12.2.2021 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA DUPLEK 127. Odlok o ureditvi lokalne kmečke tržnice v Občini Duplek Na podlagi določil 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 6. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/11, 18/11, 23/13, 26/13, 20/15 in …../21)) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 15. redni seji, dne 10. 2. 2021 sprejel ODLOK O UREDITVI LOKALNE KMEČKE TRŽNICE V OBČINI DUPLEK 1. člen Ta odlok ureja lokacijo, upravljanje in ureditev lokalne kmečke tržnice v Občini Duplek. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 343 2. člen Stalna lokacija tržnice je na javni površini v lasti Občine Duplek, pred dvorano-barako v Spodnjem Dupleku, na naslovu Cesta k Dravi 5, 2241 Spodnji Duplek, parc. št. 354/5, k.o. 692-Spodnji Duplek. Kot občasno sezonsko tržno mesto, namenjeno posameznim ponudnikom lokalnih pridelkov, se določi javna površina v lasti Občine Duplek, v Zgornjem Dupleku pri avtobusni postaji, parc. št. 1124/4, k.o. 684- Zgornji Duplek. Kot občasno tržno mesto, namenjeno prodaji priložnostnih artiklov in pridelkov, se določi površina pred pokopališčem na Vurberku, Dvorjanah in v Zgornji Koreni. 3. člen Upravljavec tržnice je režijski obrat Občine Duplek (v nadaljevanju upravljavec). 4. člen Na tržnici se trguje v skladu z določili tržnega reda in drugimi predpisi, ki urejajo prodajo kmetijskih pridelkov in drugega blaga. Prodajno mesto je prostor, namenjen prodaji blaga na drobno na tržnih mestih, ki ga določi župan. Obratovalni čas, razpored prodajnih mest, pravice in obveznosti upravljavca in pravice ter obveznosti prodajalcev na tržnici, se določijo v Pravilniku o tržnem redu, ki ga sprejme župan 5. člen Prodajna mesta na tržnici so stalna ali občasna. Stalna mesta so stojnice v lasti Občine Duplek. Občasna prodajna mesta so odprte sestavljive stojnice, pokrite sestavljive stojnice in nadstreški, dopolnilne prodajne mize, občasna prodaja s tal (novoletne jelke, sadne sadike, in druge sadike, cvetje ipd.), ki jih lahko ob predhodnem soglasju upravljavca namestijo oz. postavijo prodajalci sami ali upravljavec. 6. člen Prodajalci na tržnici so stalni in občasni. Stalni prodajalci so tisti, ki prodajo vršijo celo leto ali vsaj tri mesece v sezoni, drugi prodajalci so občasni. Prodajno mesto se prodajalcu dodeli na podlagi njegove vloge s pisnim soglasjem upravljavca tržnice. Prodajalec se s podajo vloge zaveže, da bo ravnal v skladu s tržnim redom. 7. člen Na tržnici je dovoljena prodaja na drobno pridelkov in izdelkov, podrobneje določenih v tržnem redu. 8. člen Uporabniki tržnice so vsi, ki na tržnici prodajajo in kupujejo. Na tržnici je prepovedano:  izvajati prodajo brez pisnega soglasja upravljavca tržnice,  onesnaževati in poškodovati tržno opremo, ki je v lasti upravljavca tržnice,  odlagati ali odmetavati vse vrste odpadkov, razen v posode za odpadke,  prodajati izdelke, katerih prodaja ni dovoljena,  samovoljno zasedati ali širiti prodajni prostor,  zlivati tekočine po tleh. Prodajalcu, ki krši določila tega odloka, lahko upravljavec prekliče izdano soglasje za prodajo na tržnici, tistemu ki pa ga nima, pa prepove nadaljnjo prodajo in zahteva odstranitev s tržnice. 9. člen Uporaba tržnice je za prodajalce iz Občine Duplek brezplačna. 10. člen Za nadzor nad prodajo in kvaliteto ponujanega blaga na tržnici so pristojne posamezne inšpekcijske službe v okviru svojih pristojnosti. 11. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-1/2021-15 Datum: 10.2.2021 Občina Duplek Mitja Horvat, župan OBČINA HOČE-SLIVNICA 128. Odlok o pokopališkem redu v Občini Hoče- Slivnica Na podlagi 21. člen Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18), 4. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, 62/16), 3. člen Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16), 16. člen Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018 in 27/2020), 66. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018 in 27/2020) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica, na svoji 16. redni seji, dne 10. 2. 2021, sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI HOČE-SLIVNICA 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom Občina Hoče-Slivnica (v nadaljevanju: občina) določa:  način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;  način izvajanja pogrebne slovesnosti;  storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču;  osnovni obseg pogreba;  način in čas pokopa;  način pokopa, če je plačnik občina;  možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;  ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice;  pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice;  obratovanje mrliških vežic;  obseg prve ureditve groba;  vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;  način oddaje grobov v najem;  postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču;  zvrsti grobov; Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 344  okvirni tehnični normativi za grobove;  mirovalna doba za grobove;  enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;  pogrebna pristojbina, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;  razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;  druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. (2) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč. 3. člen (upravljavec pokopališč) (1) Upravljavec pokopališč v občini je občinska uprava oziroma oseba javnega prava, ki jo za upravljavca pokopališča s svojim aktom določi župan. (2) Ne glede na prvi odstavek lahko občina pooblasti koncesionarja za izvajanje naslednjih nalog:  zagotavljanje urejenosti pokopališč,  izvajanje investicijskega vzdrževanja,  izvajanje investicij, za katero si koncesionar kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov,  oddajo grobov v najem,  vodenje evidenc ter izdajanjem soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. 4. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 24-urna dežurna služba 6. člen (24-urna dežurna služba) (1) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. (2) 24-urna dežurna služba se na območju občine izvaja kot koncesionirana dejavnost. 3 Pogrebna slovesnost 7. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. Izvajalec pogrebne dejavnosti mora javno objaviti čas pogreba tako, da ob položitvi pokojnika v mrliško vežico izobesi obvestilo o pogrebu pred mrliško vežico. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu z pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. 8. člen (pogrebna slovesnost) (1) Pogrebno slovesnost, ki se organizira na pokopališču, vodi izvajalec pogrebne dejavnosti. (2) Pogrebna slovesnost se opravi v prostorih mrliške vežice na pokopališču, kjer bo pokop. (3) Pogrebna slovesnost se prične z najavo pokojnika ter dvigom in prenosom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra, konča pa z zasutjem groba oziroma zaprtjem žarne niše. (4) Začetek pogrebne slovesnosti se naznani z zvonjenjem ali na drug, krajevno običajen način. (5) Pogrebni sprevod se odvija izpred mrliške vežice do groba na pokopališču. Razpored v pogrebnem sprevodu se določi v skladu s pokojnikovo željo oziroma željo naročnika pogreba, pri čemer mora biti na čelu pogrebnega sprevoda vedno zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom. (6) Ob grobu se udeleženci pogreba razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave in prapori, v primeru verskega obreda pa tudi dostojanstveniki verske skupnosti in nosilec verskega znamenja. (7) Pogrebna slovesnost se zaključi s položitvijo pokojnika v grob, položitvijo žare v grobno mesto oziroma raztrosom pepela. 9. člen (anonimni pokop) (1) Pogrebna slovesnost se v skladu s pokojnikovo voljo oziroma voljo naročnika pogreba opravi kot anonimni pogreb. (2) Pri anonimnem pogrebu ne smeta upravljavec pokopališča in izvajalec pogrebne dejavnosti dajati v javnost nobenih informacij brez soglasja naročnika pogreba. (3) Pri anonimnem pogrebu sodelujejo svojci umrlega ter ostale osebe v skladu s pokojnikovo voljo oziroma voljo naročnika pogreba in pokopališko pogrebno moštvo. (4) Obred anonimnega pogreba se lahko opravi na pokopališčih v občini in se izvede tako, da se opravi raztros pepela pokojnika na za to določeni travni površini ali se pokoplje krsta oziroma žara v posebej določeno mesto za anonimne pokope. (5) Na kraju anonimnega pokopa ali raztrosa pepela pokojnika ni obeležja. Kraj pokopa ali raztrosa pepela pokojnika se evidentira v evidenci umrlih, ki so pokopani na pokopališču. (6) Na kraju za anonimne pokope je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. 4 Storitve pokopališko pogrebnega moštva Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 345 10. člen (pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih v občini zagotavlja upravljavec pokopališč. (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. Pri izvedbi storitev pokopališko pogrebnega moštva lahko, po predhodnem dogovoru z izvajalcem pogrebne dejavnosti, sodelujejo tudi druge osebe (člani društev in organizacij). (4) Storitve pokopališko pogrebnega moštva zaračuna upravljavec pokopališča iz prvega odstavka tega člena izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s cenikom, ki ga z sklepom potrdi občinski svet. 5 Pogreb 11. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 5.1 Prijava pokopa 12. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 5.2 Priprava pokojnika 13. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 5.3 Minimalna pogrebna slovesnost 14. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 5.4 Pokop 15. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot raztros pepela ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Posebni pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava oziroma upravljavec pokopališča. 6 Način in čas pokopa 16. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:  pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob ali obstoječo grobnico,  pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob,  raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 17. člen (pokop v grobove) (1) Na pokopališčih v občini je dovoljeno pokopavanje v nove grobove in v obstoječe grobove, v skladu z določili tega odloka. (2) Novi grobovi se odpirajo v vrstnem redu in po postopku v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. Za mesto novega groba se pred pogrebom dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba. (3) Če bo pokop opravljen v že obstoječi grob, mora naročnik pogreba, če ni najemnik groba, predložiti najemno pogodbo s pisnim dovoljenjem najemnika, da dovoljuje pokop umrlega v grob, razen če je umrli najemnik groba. (4) Na pokopališču je dovoljen izkop in prenos umrlega na drugo pokopališče ali na istem pokopališču, v skladu s predpisi. (5) Pokop v obstoječe grobnice je dovoljen le z žaro ali v krsti iz trdega lesa s kovinskim vložkom. 18. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi od ponedeljka do sobote v času med 10.00 in 17.00 uro. (2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 7 Način pokopa, če je plačnik občina 19. člen (način pokopa, če je plačnik občina) Če je plačnik pokopa občina se oprav raztros pepela na pokopališču v občini. 8 Pokop zunaj pokopališča 20. člen (pokop zunaj pokopališča) (1) V občini je pokop zunaj pokopališča dovoljen le kot ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (2) Pokop zunaj pokopališča lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s tem odlokom. (3) Pokop zunaj pokopališča ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti se lahko opravi na podlagi izdanega soglasja občinske uprave. 9 Mrliške vežice 21. člen (mrliške vežice) (1) Na pokopališčih v občini so mrliške vežice, katerih Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 346 uporaba je obvezna. Umrli do pogrebnih svečanosti in pokopa leži v mrliški vežici. V mrliško vežico je lahko položen največ 48 ur pred pogrebom. (2) Mrliške vežice iz prejšnjega odstavka obratujejo v poletnem času vsak dan med 8.00 uro zjutraj in 20.00 uro zvečer, v zimskem času pa vsak dan med 8.00 in 19.00 uro. 10 Prva ureditev groba 22. člen (prva ureditev groba) (1) Prva ureditev groba zajema izkop ter zasutje grobne jame ter odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče. (2) Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Grob uredita upravljalec in najemnik. Upravljalec po opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečna zemlje na deponijo, odstrani vence z groba in očisti grob. (3) Najemnik groba poskrbi za položitev travne ruše na mesto, od koder je bila odstranjena pred izkopom grobne jame, zasejanje trave in posaditev grmovnic, ki so bile tedaj izkopane in morebitno dosaditev, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč. 23. člen (ureditev groba po pogrebu) (1) Upravljalec po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga razporedi na stojala. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 11 Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 24. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in miru na pokopališču tako, da: 1. skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; 2. oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; 3. določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; 4. vodi evidenco o grobovih in pokopih; 5. organizira in nadzira dela na pokopališču; 6. skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; 7. skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora. 25. člen (prepovedi) Na pokopališčih v občini ni dovoljeno: 1. odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; 2. onesnaženje pokopaliških objektov in naprav; 3. brez soglasja upravljavca opravljati prevoze, kamnoseška, vrtnarska, kovinostrugarska in druga dela v času napovedane pogrebne svečanosti, 4. vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; 5. vstop s kolesom, kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom, vožnja, ustavljanje in parkiranje motornih vozil, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. 12 Način oddaje grobov v najem 26. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. (5) Najemnino za posamezne zvrsti grobov določi občinski svet z sklepom na podlagi določil zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. 27. člen (pogodba o najemu groba) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti:  osebe najemnega razmerja;  čas najema;  vrsto, zaporedno številko in velikost groba;  osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja;  obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob;  ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe. 13 Posegi v prostor na pokopališču 28. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15. dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. (5) Izvedba novih trojnih grobov in grobnica na pokopališčih ni mogoča. 14 Grobovi 29. člen (zvrsti grobov) (1) Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 347 in prostorov za pokop:  enojni, dvojni, trojni grob in grobnice,  žarni grobovi . (2) Pokopališča imajo enojne, dvojne, trojne grobove ter žarne talne grobove, žarni zid, žarni steber, grobnice in grobišča. (3) Pokopališče Hoče in Pokopališče Slivnica imata naslednje vrste grobov v dimenzijah:  enojni grob 1,00 m x 2,20 m,  družinski grob 2,00 m x 2,20 m,  trojni grob 3,00 m x 2,20m.  žarni grob 1,00 m x 1,00 m. (4) Globina prvega pokopa v grob je najmanj 1,80 m. Poglobitev groba je 2,20 m. Globina žarnega groba je 0,60 m. (5) Spreminjanje enojnih grobov v družinske in obratno je možno samo s pisnim sporazumom med upravljavcem in najemnikom groba, če je to v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove za posamezno pokopališče. 30. člen (nagrobni spomeniki) (1) Nagrobni spomenik se postavi v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove posameznega pokopališča in je lahko pokončen ali ležeč. (2) Na pokopališčih lahko imajo novi nagrobni spomeniki ne enojnem ali družinskem grobu višino največ 120 cm in na žarnem grobu največ 120 cm. 15 Okvirni tehnični normativi za grobove 31. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. (2) Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otraske grobove se pokopavajo otroške krste in žare. (3) Povečan grobni prostor je grabni prastor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. (4) Vrstni grobovi so tisti, ki so razporejeni drug ob drugem ter oblikovani in urejeni po enotnih merilih. V njih se pokojniki pokopavajo brez poglobitve po vrstnem redu. (5) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grabnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grabnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. 32. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 33. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto je desetih let. (2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. 16 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture 34. člen (cenik) Za uporabo pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki cene, ki jih s sklepom potrdi občinski svet. 17 Pogrebna pristojbina 35. člen (pogrebna pristojbina) Pogrebna pristojbina, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba, se določi s sklepom občinskega sveta. 18 Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob 36. člen (razmerje grobnine) Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob znaša za:  dvojni grob: 1,5 kratnik enojnega groba,  trojni grob: 1,7 kratnik enojnega groba,  žarni grob: 0,5 kratnik enojnega groba,  žarna niša: 0,5 kratnik enojnega groba,  grobnica: 1,7 kratnik enojnega groba,  otroški grob: 0,5 kratnik enojnega groba. 19 Nadzor 37. člen (nadzor) (1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajata občinska inšpekcija in občinsko redarstvo. (2) Občinska inšpekcija je prekrškovni organ za prekrške iz 1., 2., 3. točke 25. člena tega odloka. (3) Občinsko redarstvo je prekrškovni organ za prekrške iz 4. in 5. točke 25. člena tega odloka. 20 Prekrški 38. člen (prekrški) (1) Z globo 100,00 EUR se kaznuje posameznik, ki:  onesnaženje in odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora (druga alineja 25. člena),  vodi pse ali druge živali po pokopališču in v objekte na območju pokopališča (četrta alineja 25. člena),  brez soglasja upravljavca opravlja prevoze, kamnoseška, vrtnarska, kovinostrugarska in druga dela v času napovedane pogrebne svečanosti (peta alineja 25. člena), (2) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz tretje alineje prvega odstavka tega člena. (3) Z globo 400,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz tretje alineje prvega odstavka tega člena. 21 Prehodna in končna določba 39. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu Občine Hoče-Slivnica (Medobčinski uradni vestnik, št. 9/13). 40. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 348 Številka: 03201-2/2021-006 Datum: 10. 2. 2021 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 129. Popravek Odloka o proračunu Občine Hoče – Slivnica za leto 2022 Na podlagi 25. člena Statuta Občine Hoče - Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/18, 27/20) objavljam POPRAVEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE HOČE – SLIVNICA ZA LETO 2022 1. člen V Odloku o proračunu Občine Hoče – Slivnica za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2021) se v 1. členu številka »2020« nadomesti z »2022«. 2. člen Ta popravek se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 410-7/2020 Datum: 18. 02. 2021 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 130. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja SL 17/1 v k.o. Slivnica – večstanovanjski objekti Na podlagi 110. v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in podlagi 25. člen Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018, 27/20) je župan Občine Hoče-Slivnica dne 16. 2. 2021 sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA SL 17/1 V K.O. SLIVNICA – VEČSTANOVANJSKI OBJEKTI 1. člen (splošno) (1) S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja SL 17/1 v k.o. Slivnica- večstanovanjski objekti - (v nadaljevanju OPPN). (2) Pravna podlaga za izdelavo OPPN je Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZUreP-2) in ostali relevantni predpisi. (3) Pobudnik in investitor je lastnik zemljišča. Pripravljavec je Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče. Izdelovalec OPPN je družba URBIS d. o. o. Maribor, Partizanska c. 3, 2000 Maribor. 2. člen (razlogi in izhodišča za pripravo OPPN) (1) Pobudnik, investitor in lastnik zemljišč, želi na obravnavanem območju, na parcelah oz. delih parcel številka: 392/60, 392/52, 392/53, 392/54 vse k.o. Slivnica zgraditi tri večstanovanjske stavbe, k čemur sodi tudi zunanja ureditev, prometna dostopnost ter potrebna energetska in komunalna infrastruktura. Velikost zemljišča je 5245m2. (2) V skladu z določili odloka o Občinskem prostorskem načrtu (OPN Hoče-Slivnica) leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote SL 17/1, s podrobnejšo namensko rabo osrednja območja centralnih dejavnosti (CU), kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje. Predvideni poseg in načrtovane ureditve sodijo v dejavnosti, ki so skladne z dejavnostjo po planu in ne spreminjajo podrobnejše namenske rabe. Za uresničitev predvidenega posega je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (krajše OPPN). Zaradi navedenega je Občina Hoče Slivnica začela s postopkom sprejemanja OPPN. (3) Z OPPN se podrobneje določi arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, parcelacija zemljišč, etapnost izvedbe prostorske ureditve, če bo ta potrebna, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. 3. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Ureditveno območje OPPN zajema parcele: 392/60, 392/52, 392/53, 392/54 vse k.o. Slivnica. Območje obdelave se lahko v samem postopku priprave OPPN tudi spremeni z namenom, da se zagotovijo celovite urbanistične, funkcionalne in prometne ureditve. Območje OPPN se nahaja v severozahodnem delu naselja Slivnica, v bližini Polanske ceste oziroma severno od le te. Dostop do območja je možen preko Polanske ceste, ob razbremenilniku Polanskega potoka in nato po novi dovozni cesti do območja obdelave. Območje meji na vzhodu, severu in zahodu na nepozidane površine v obliki njive. Na jugu so načrtovana po veljavnem, sprejetem OPPN oskrbovana stanovanja. Prometna dostopnost se bo tako vršila preko novo predvidenih prometnih površin na zahodni strani območja in napajala območje OPPN z južne strani. (2) Predmet priprave OPPN je določitev podrobnejših izvedbenih pogojev za gradnjo objektov, zunanjo ureditev ter za priključevanje na prometno, komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. V OPPN se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. (3) V OPPN se lahko vključijo tudi druge ureditve na podlagi zahtev nosilcev urejanja prostora kot tudi ostale pobude v območju, če se bo za to pokazala potreba. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev obravnavanega območja se izdelajo v sklopu izdelave OPPN. V sklopu izdelave, se po potrebi oz. na podlagi usmeritev nosilcev urejanja prostora (NUP) zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage oz. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 349 požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter morebitne potrebne uskladitve teh rešitev v zvezi z izdanimi smernicami in mnenji ter drugimi zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora. 5. člen (vrsta postopka in okvirni roki za pripravo OPPN) (1) Pri pripravi se upošteva postopek, določen z ZUreP-2; v primeru postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja ustrezno vključijo v faze izdelave OPPN in izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Za izvedbo posameznih aktivnosti so predvideni naslednji roki oz. trajanje: Aktivnost Nosilec Rok oz. trajanje aktivnosti priprava izhodišč o OPPN občinska uprava, župan februar 2021 objava izhodišč, priprava in objava sklepa za pripravo OPPN v PIS in poziv pristojnim NUP za konkretne smernice in za mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje občinska uprava, izdelovalec OPPN, MOP, NUP zakonski rok za smernice in mnenja je 30 dni po objavi gradiv pridobitev odločbe o potrebnosti izvedbe CPVO MOP zakonski rok je 21 dni od prejema mnenj NUP analiza smernic/mnenj, izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag (po potrebi tudi okoljskega poročila – dalje OP) in priprava osnutka OPPN izdelovalec OPPN 30 dni od prejema smernic objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če se izdela) v PIS in poziv NUP za izdajo mnenja; državni NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO, hkrati podajo mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje in mnenje o ustreznosti OP občinska uprava, MOP, NUP zakonski rok za izdajo mnenj je 30 dni po objavi gradiv pridobitev odločbe o ustreznosti okoljskega poročila (če se izdela OP) MOP zakonski rok je 30 dni od prejema mnenj državnih NUP dopolnitev osnutka OPPN ter OP (če se izdela) izdelovalec OPPN in OP 15 dni po prejemu in analizi mnenj priprava gradiva in obrazložitve za prvo obravnavo na občinskem svetu občinska uprava 7 dni od prejema gradiva od izdelovalca OPPN, obravnava na redni seji občinskega sveta objava dopolnjenega osnutka OPPN v PIS in javna razgrnitev občinska uprava, MOP obveščanje javnosti, javna razgrnitev in javna obravnava občinska uprava javna razgrnitev traja 30 dni, v tem času se izvede javna obravnava priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne razprave in uskladitev z investitorjem priprave OPPN izdelovalec OPPN, občinska uprava 10 dni po predaji zbranih pripomb v času javne razgrnitve sprejem stališč do pripomb po uskladitvi stališč z naročnikom in načrtovalcem in objava, objava stališč v PIS občinska uprava, župan, MOP izdelava predloga OPPN izdelovalec OPPN 15 dni po sprejemu stališč do pripomb objava predloga OPPN v PIS in pridobitev mnenj NUP ter mnenj o sprejemljivosti izvedbe vplivov OPPN na okolje če se izvaja CPVO občinska uprava zakonski rok je 30 dni po prejemu poziva uskladitev in izdelava usklajenega predloga OPPN izdelovalec OPPN 7 dni po pridobitvi mnenj druga obravnava in sprejem OPPN na občinskem svetu občinska uprava, občinski svet redna seja občinskega sveta objava OPPN v uradnem glasilu občinska uprava naslednja številka uradnega glasila izdelava končnih elaboratov izdelovalec OPPN 10 dni po objavi v uradnem glasilu objava v PIS občinska uprava, MOP (2) Zaradi zahtev in pogojev v postopku se lahko okvirni terminski plan spreminja. Roki faz, ki niso v pristojnosti pripravljavca, so odvisni od pogodbenega razmerja med investitorjem priprave OPPN in izdelovalci strokovnih podlag in OPPN. 6. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave OPPN glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 350 2. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor 3. RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, Območje Maribor, Gregorčičeva ulica 19, 2000 Maribor 4. RS, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 5. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor 6. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška 20, 2000 Maribor 7. Zavod za gozdove RS, OE Maribor, Tyrševa ulica 15, 2000 Maribor 8. Občina HočeSlivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče 9. Elektro Maribor d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor 10. Telekom Slovenije d. d., PE Maribor, Titov cesta 38, 2000 Maribor 11. Nigrad, komunalno podjetje d. o. o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor 12. Mariborski vodovod d. d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor 13. Plinarna Maribor d. o. o., Plinarniška ulica 9, 2000 Maribor. Pristojni državni nosilci urejanja prostora podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, pa odloči, ali je za predmetni OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. (2) Če se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je treba vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, se jih vključi v postopek. (3) Če nosilci urejanja prostora aktov in podatkov iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki jih določa ta zakon, ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka priprave prostorskega akta ni treba upoštevati aktov in podatkov, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za pripravo teh aktov določajo področni predpisi. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) Zaradi velikosti območja in opredeljene podrobnejše namenske rabe je v postopku predvideno samo z zakonom predpisano sodelovanje javnosti z javno razgrnitvijo in javno obravnavo dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila, če bo le-to izdelano in obveščanje o postopku priprave OPPN na spletnih straneh občine. 8. člen (obveznosti investitorja in izdelovalca OPPN ter drugih udeležencev) (1) Vse obveznosti financiranja v zvezi z izdelavo OPPN in izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, vključno morebiti potrebnega okoljskega poročila in dodatno potrebnih strokovnih rešitev, če se zanje izkaže potreba v postopku izdelave OPPN nosi investitor. (2) Naročnik mora v pogodbenem razmerju z izbranim izdelovalcem OPPN zagotoviti, da bo le-ta izdelan v skladu z veljavno zakonodajo. (3) Izdelovalec OPPN zagotovi ustrezna gradiva oz. obliko gradiv za posamezne faze izdelave in sprejema OPPN in objavo v prostorsko informacijskem sistemu, v ustrezni analogni in digitalni obliki. Za obravnavi na občinskem svetu ter za javno razgrnitev in javno obravnavo je potrebno oddati gradivo v po dveh analognih in enem digitalnem izvodu ter pet izvodov povzetka gradiva. Končni elaborat mora biti oddan v petih izvodih v analogni obliki ter v dveh izvodih v digitalni obliki, ki je predpisana za objavo v prostorsko informacijskem sistemu. Digitalna in analogna oblika morata biti skladni, kar načrtovalec potrdi z izjavo. (4) Naročnik zagotovi udeležbo načrtovalca na javni obravnavi, sejah komisije za okolje in prostor ter na sejah Občinskega sveta – kot poročevalca. 9. člen (objava in začetek veljavnosti sklepa) (1) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. (2) Občina sklep skupaj z izhodišči za pripravo OPPN javno objavi na spletnih straneh občine Hoče-Slivnica. Številka: 35000-0003/2021-004 Datum: 16. 2. 2021 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA KIDRIČEVO 131. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 5 Na podlagi 124. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2016, 16/2018) je Občinski svet Občine Kidričevo, na 16. redni seji, dne 11.2. 2021, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE KIDRIČEVO, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ŠT. 5 1. člen (predmet odloka) (1) Občina Kidričevo s tem odlokom sprejme spremembe in dopolnitve št. 5 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/2013, 53/2013-tehnični popravek, 22/2016, 40/2019, 5/2020). (2) Spremembe in dopolnitve št. 5 Odloka o Občinskem prostorskem načrta Občine Kidričevo (v nadaljevanju OPN-SD5 Kidričevo) so izvedene po kratkem postopku sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. (3) OPN-SD5 Kidričevo je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko: 2221. 2. člen (vsebina odloka) (1) Občina Kidričevo spreminja in dopolnjuje prostorske izvedbene pogoje, opredeljene v: 1. Prilogi 2 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne PNRP in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP« tako, da v poglavju »1.2.8 Podrobnejši PIP za območja kmetijskih zemljišč« v prvem odstavku v tabeli v vrstici z oznako »4 Dovoljene gradnje in druga dela« v deveti alineji črta besedo »lokalnih« in jo nadomesti z »občinskih in državnih«; 2. Prilogi 3 »Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora« tako, da v legendi v vrstici z Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 351 oznako »da4« črta besedilo »lokalnih cest« in nadomesti z besedilom »občinskih in državnih cest«; 3. Prilogi 4 »Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora« tako, da v legendi v vrstici z oznako »+12« v prvem stavku za besedo »rekonstrukcije« doda besedilo »občinskih in državnih«. 3. člen (hramba in vpogled v občinski prostorski načrt) (1) Spremembe in dopolnitve št. 5 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo se hranijo na sedežu Občine Kidričevo in Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju ter so na vpogled v času uradnih ur. 4. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. 5. člen (začetek veljavnosti) (1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3500-1/2021 Datum: 12.2.2021 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA NAKLO 132. Sklep o ukinitvi zaznambe grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) je občinski svet Občine Naklo, na svoji 14. redni seji, dne 10.2.2021 sprejel SKLEP O UKINITVI ZAZNAMBE GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Vknjižena je zaznamba grajenega javnega dobra pri nepremičnini katastrska občina 2094 Žeje parcela 399/4 (ID 7023866) na podlagi odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena št. 711- 0003/2014-19 z dne 15.1.2014 (ID pravice / zaznambe 16483024). 2. člen S tem sklepom se ukine zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena pri nepremičnini katastrska občina 2094 Žeje parcela 399/4 (ID pravice / zaznambe 16483024). 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2021 Datum: 11.02.2021 Občina Naklo Ivan Meglič, župan OBČINA ORMOŽ 133. Ugotovitveni sklep o prehodu mandata člana občinskega sveta na naslednjega kandidata Občinska volilna komisija Ormož je na seji dne 15. februarja 2021 na podlagi 37 a. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94- odločba US, 45/94- odločba US, 57/94, 14/95, 20/95- odločba US, 73/95- odločba US, 9/96- odločba US, 39/96- odločba US, 44/96- odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98- odločba US, 74/98, 59/99- odločba US, 70/00, 28/01- odločba US, 51/02, 108/03- odločba US, 72/05, 21/06- odločba US, 60/07, 27/08- odločba US, 76/08, 79/09, 51/10 in 84/10- odločba US, 40/2012 - ZUJF, 14/2015 - ZUUJFO, 76/2016- odl. US, 11/2018 - ZSPDSLS-1, 30/2018, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE) in ugotovitvenega sklepa občinskega sveta občine Ormož št. 041-1/2021 01\9 z dne 9.2.2021 o obstoju razlogov za prenehanje mandata svetnika Emila Trstenjaka, roj. 12.07.1959, Kajžar 21, 2275 Miklavž pri Ormožu, ter 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-UPB3, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US) sprejela UGOTOVITVENI SKLEP, da je Emilu Trstenjaku, roj. 12.07.1959, Kajžar 21, 2275 Miklavž pri Ormožu prenehal mandat člana občinskega sveta. Mandat je zaradi smrti prešel na naslednjega kandidata z liste SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA v volilni enoti št. 1, na Ivanko Govedič, roj. 09.12.1969, Pavlovski Vrh 16, 2259 Ivanjkovci, ki je sprejem funkcije člana občinskega sveta s pisno izjavo zavrnila. Zaradi navedenega je mandat prešel na naslednjega kandidata z liste SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA v volilni enoti št. 1, na Miroslava Novaka, roj. 11.06.1973, Stanovno 4, 2259 Ivanjkovci. Številka: 041-1/2018 01/29 Datum: 15.02.2021 Občina Ormož mag. Nikolina Gregurec, predsednica Občinske volilne komisije OBČINA POLJČANE 134. Statut Občine Poljčane (Uradno prečiščeno besedilo) (UPB – 1) Na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) in 97. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 15/2007, 53/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/2018) je Občinski svet Občine Poljčane, na svoji 16. redni seji, dne 17. 2. 2021 sprejel uradno prečiščeno Statuta Občine Poljčane, ki obsega:  Statut Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011, z dne 18. 11. 2011) in  Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št, 64/2020, z dne 20. 11. 2020) Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 352 Številka: 900-0007/2018 Datum: 17. 2. 2021 Župan Občine Poljčane Stanislav Kovačič STATUT OBČINE POLJČANE (URADNO PREČIŠČENO BESEDILO) (UPB – 1) 1. Splošne določbe 1. člen (uporaba izrazov) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (območje, ime in sedež občine) (1) Občina Poljčane (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: 1. Brezje pri Poljčanah, 2. Čadramska vas, 3. Globoko ob Dravinji, 4. Hrastovec pod Bočem, 5. Krasna, 6. Križeča vas, 7. Ljubično, 8. Lovnik, 9. Lušečka vas, 10. Modraže, 11. Novake, 12. Podboč, 13. Poljčane, 14. Spodnja Brežnica, 15. Spodnje Poljčane, 16. Stanovsko, 17. Studenice, 18. Zgornje Poljčane. (2) Sedež občine je v Poljčanah, Bistriška cesta 65. (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. (4) Občino predstavlja in zastopa župan. (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 3. člen (izvirne in prenesene naloge) (1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine. (2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če tako določa zakon in če država za to zagotovi potrebna sredstva. 4. člen (občani uresničevanje lokalne samouprave) (1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. (2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. (3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. (4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 5. člen (uresničevanje skupnih nalog) (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. (2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove. (3) Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja skupnega zagotavljanja skupnih interesov lahko z drugimi občinami združuje v združenja. 6. člen (grb, zastava in praznik občine) (1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. (2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Poljčane, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. (3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. (4) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. 2. Naloge občine 7. člen (naloge občine) (1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:  sprejema statut in druge predpise občine,  sprejema proračun in zaključni račun občine,  načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,  sprejema programe razvoja občine. 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:  ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,  pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,  sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,  sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:  spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,  sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 353  pospešuje gospodarski razvoj,  sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,  z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:  v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,  sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,  spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,  spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,  gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:  zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,  odloča o koncesijah,  sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,  zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,  nadzira delovanje lokalnih javnih služb,  gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:  ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,  v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,  sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,  z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,  ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:  spremlja stanje na tem področju,  pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,  sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,  lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:  omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,  določa občinski program športa,  zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,  z dotacijami spodbuja te dejavnosti,  sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:  izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,  spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,  sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,  sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,  z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje:  občinske ceste, ulice in javne poti,  površine za pešce in kolesarje,  igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,  javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter  zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:  organizira reševalno pomoč v požarih,  organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,  zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,  zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,  sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,  opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. 12. Ureja javni red v občini tako, da:  sprejema programe varnosti,  določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,  organizira občinsko redarstvo,  opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,  opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. (2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:  ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine,  določanje namembnosti prostora,  gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,  evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,  zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,  urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. 8. člen (statistične, evidenčne in analitične naloge) (1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. (2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. (3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 354 imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. (4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave, je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. 3. Organizacija občine 3.1 Skupne določbe 9. člen (organi občine) (1) Organi občine so:  občinski svet,  župan in  nadzorni odbor. (2) Občina ima Občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. (3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. (4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. (5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. (6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon. 10. člen (občinska uprava) (1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. (2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. (3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija. (4) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva. (5) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe. (6) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. 11. člen (sprejemanje odločitev na sejah organov) Organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. 12. člen (javnost dela) (1) Delo organov občine je javno. (2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti in prečiščena besedila občine se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin ter v Katalogu informacij javnega značaja na spletni strani občine. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik. (3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. 3.2 Občinski svet 13. člen (občinski svet) (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. (2) Občinski svet šteje petnajst članov. (3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. (4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. (5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije. (6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. (7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah. (8) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače. 14. člen (volitve članov občinskega sveta) (1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. (2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. (3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 355 15. člen (pristojnosti občinskega sveta) (1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. (2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:  sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,  sprejema proračun občine in zaključni račun,  sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana,  v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,  –odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,  nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,  potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,  imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,  imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,  - imenuje in razrešuje predstavnike občine v organe javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina,  določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,  odloča o pridobitvi, odtujitvi in obremenjevanju občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, in sprejema načrte ravnanja s stvarnim premoženjem občine in njihove spremembe in dopolnitve, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti,  lahko določi, da načrt ravnanja s stvarnim premoženjem pod določeno vrednostjo sprejme župan,  odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,  razpisuje referendum,  s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,  določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,  ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,  imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,  določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,  sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,  določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,  sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,  lahko sprejme akt, v katerem določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost,  odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. 16. člen (funkcija člana občinskega sveta) (1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. (2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon. (3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. 17. člen (župan) (1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. (2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. (3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. (4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta. (5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. (6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. 18. člen (organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. 19. člen (seje občinskega sveta) (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. (2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 356 (3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. (5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. (6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. (7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se objavi na spletni strani občine. (8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 20. člen (odločanje članov občinskega sveta) (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. (2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. (3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. (4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. (5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. 21. člen (predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta) (1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. (2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. (3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov in drugega odstavka tega člena. (4) Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave. (5) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. (6) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. 3.2.1 Odbori in komisije občinskega sveta 22. člen (odbori in komisije občinskega sveta) (1) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. (2) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. (3) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 23. člen (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) (1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. (3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:  občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,  občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,  pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih funkcionarjev,  opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,  obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet,  izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. 24. člen (stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta) (1) Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov in komisij kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. (2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:  statutarno pravna komisija;  komisija za pritožbe in ugovore občanov;  komisija za priznanja in odlikovanja. (3) Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 357 (4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 25. člen (imenovanje članov komisij) (1) Člane komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. (3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan najpozneje v roku 120 dni po konstituiranja občinskega sveta. (4) Članstvo v komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 26. člen (pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) (1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 27. člen (razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. 3.3 Župan 28. člen (župan) (1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. (2) Mandatna doba župana traja štiri leta. (3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. (4) Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. 29. člen (pristojnosti župana) (1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. (2) Poleg tega župan predvsem:  predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,  izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,  skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,  odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter predlaga občinskemu svetu v sprejem in dopolnitev načrte ravnanja s stvarnim premoženjem občine,  skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,  predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave,  določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,  imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,  usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,  opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. 30. člen (zadržanje objave splošnega akta) (1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. (2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. (3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. (4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. (5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. 31. člen (naloge župana na področju zaščite in reševanja) Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:  skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,  imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,  sprejme načrt zaščite in reševanja,  vodi zaščito, reševanje in pomoč,  določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 358  ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,  sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,  v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,  predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. 32. člen (nujni ukrepi) V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. 33. člen (podžupan občine) (1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. (2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. (3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. (4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. (5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. (6) O poklicnem opravljanju funkcije podžupan pisno obvesti občinski svet. 34. člen (nadomeščanje župana in podžupana) (1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. (2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. 35. člen (komisije in drugi strokovni organi občine) (1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. (2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 36. člen (predčasno prenehanje mandata župana) (1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. (2) Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. (3) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. (4) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. (5) Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. (6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. (7) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. (8) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. 3.4 Nadzorni odbor 37. člen (nadzorni odbor občine) (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. (2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:  opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine,  nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,  nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. (3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. 38. člen (imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani vaških odborov, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. (3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. 39. člen (konstituiranje in delovanje nadzornega odbora) (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 359 (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. (3)Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. (4) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. (5) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine. (6) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb. (7) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. 40. člen (program dela nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. (2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. (3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. (4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora. (5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila. 41. člen (pristojnosti nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. (2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe. (3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. 42. člen (izločitev člana nadzornega odbora) (1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno. (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:  je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,  je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,  če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. 43. člen (poročilo nadzornega odbora) (1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. (2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. (3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. (4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. (5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. 44. člen (odzivno poročilo) (1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. (2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi, ki ga Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 360 pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. 45. člen (vsebina poročila nadzornega odbora) (1) Poročilo s priporočili in predlogi, mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister. (2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. (3) Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. (4) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. (5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. (6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno. (7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. (8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. (9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. (10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. 46. člen (postopanje nadzornega odbora) (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. (2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 47. člen (obravnava poročila nadzornega odbora) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. 48. člen (letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora) Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. 49. člen (javnost dela nadzornega odbora) (1) Delo nadzornega odbora je javno. (2) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. (3) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. 50. člen (strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna-tehnična dela nadzornega odbora. (3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 51. člen (sredstva za delo nadzornega odbora) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. 52. člen (plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. 53. člen (poslovnik o delu nadzornega odbora) Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. 4. Občinska uprava 54. člen (občinska uprava) (1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. (2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 361 55. člen (ustanovitev skupne občinske uprave) (1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. (2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. 56. člen (odločanje o upravnih zadevah) (1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. (2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. (3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. 57. člen (pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah) (1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. 58. člen (izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku) Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. 59. člen (odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine) O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. 60. člen (odločanje o pristojnostih zoper posamične akte) (1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. (2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. 61. člen (izločitev uradne osebe) (1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. (2) O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odločita. 5. Drugi organi občine 62. člen (drugi organi občine) Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 63. člen (poveljnik in štab civilne zaščite) (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. (2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. 6. Ožji deli občine 64. člen (vaški odbori) (1) Zaradi zagotovitve sodelovanja pri opravljanju javnih zadev v občini občinski svet z odlokom ustanovi vaške odbore kot svoja posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela vaških odborov. (2) Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo na predlog komisije občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občani na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje skupnosti, za katero je odbor ustanovljen. 7. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini 65. člen (neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini) Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:  zbor občanov,  referendum,  ljudska iniciativa. 7.1 Zbor občanov 66. člen (zbor občanov) (1) Občani na zboru občanov:  obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,  obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,  obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,  predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,  opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,  dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 362  oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,  obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. (2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 67. člen (sklic zbora občanov) (1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del. (2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. (3) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela. (4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 68. člen (območje, kraj in čas sklica zbora občanov) (1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. (2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. 69. člen (vodenje zbora občanov) (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. (2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. (3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. 7.2 Referendum o splošnem aktu občine 70. člen (referendum o splošnem aktu občine) (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. (2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. (3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. 71. člen (razpis referenduma) (1) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. (2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. 72. člen (naknadni referendum) (1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. (2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. (3) Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. (4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. 73. člen (vložitev zahteve za referendum) (1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. (2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. (3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. (4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. (5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 363 74. člen (podpora zahtevi za razpis referenduma) (1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. (2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. (3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Volivec lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. (4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. 75. člen (razpis referenduma) (1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. (2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. (3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. (4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. (5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. 76. člen (pravica glasovati na referendumu) (1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. (2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 77. člen (postopek za izvedbo referenduma) (1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. (2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. (3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. 7.3 Svetovalni referendum 78. člen (svetovalni referendum) (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo. (4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. 7.4 Drugi referendumi 79. člen (referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. (2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 7.5 Ljudska iniciativa 80. člen (ljudska iniciativa) (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. (4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 81. člen (sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. 8. Občinske javne službe 82. člen (občinske javne službe) (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. (2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:  neposredno v okviru občinske uprave,  z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,  z dajanjem koncesij,  na drug način, določen v skladu z zakonom. 83. člen (občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti) (1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:  osnovnošolsko izobraževanje,  predšolska vzgoja in varstvo otrok,  osnovno zdravstvo in lekarna, Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 364  osebna pomoč družini in  knjižničarstvo. (2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. 84. člen (ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava) Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. 85. člen (gospodarske javne službe) (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina. (2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. 86. člen (izvajalci javnih služb) (1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. (2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. 87. člen (izvrševanje ustanoviteljskih pravic) (1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. (2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. 87.a člen (obvezno izvajanje javnih služb) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. 9. Premoženje in financiranje občine 88. člen (premoženje občine) (1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. (2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. (3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. (4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. (5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. 89. člen (prihodki občine) (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. (2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. 90. člen (proračun občine) (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. (2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. (3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. (4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 91. člen (sestavine proračuna občine) (1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve. (2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. (4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. 92. člen (izvrševanje proračuna občine) (1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. (2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. (4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. (5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 365 93. člen (sprejem proračuna občine) (1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom. (2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. (3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. (4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna občine sprejme občinski svet z odlokom. (5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. 94. člen (začasno financiranje) (1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. (2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. 95. člen (uporaba sredstev proračuna) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. 96. člen (prerazporejanje proračunskih sredstev) (1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. (2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. 97. člen (zaključni račun proračuna) (1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta. (2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. (3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem, do 15. aprila tekočega leta. (4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. 98. člen (zadolžitev občine) Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. 99. člen (zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. (3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. 100. člen (finančno poslovanje občine) (1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. (2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 101. člen (javno naročanje) Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. 10. Splošni in posamični akti občine 10.1 Splošni akti občine 102. člen (splošni akti občine) (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. (2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. (3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. (4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. 103. člen (statut občine) (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka. 104. člen (poslovnik občinskega sveta) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. 105. člen (odlok občine) (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 366 svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. (2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 106. člen (pravilnik) S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. 107. člen (objavljanje splošnih aktov občine) (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 10.2 Posamični akti občine 108. člen (posamični akti občine) (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. (2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 109. člen (odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 11. Varstvo občine v razmerju do države in širših lokalnih skupnosti 110. člen (zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. 111. člen (spor o pristojnosti) Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 112. člen (upravni spor) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. 113. člen (upravni in sodni postopki) Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in uporabi občine, določene z ustavo in zakoni. 114. člen (mnenje delovnega telesa) Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. 12. Nadzor nad zakonitostjo dela 115. člen (nadzor nad zakonitostjo dela) (1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. (2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. (3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. (4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. 12 A. Postopek za spremembo in dopolnitev statuta 115.a člen (predlog za začetek postopka za spremembo in dopolnitev) (1) Predlog za začetek postopka za spremembo in dopolnitev statuta lahko da vsak član občinskega sveta, delovno telo občinskega sveta, župan in volivci z ljudsko iniciativo. (2) O predlogu odloči občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 115. b člen (priprava na sprejem akta o spremembi in dopolnitvi statuta) (1) Akt o spremembi in dopolnitvi statuta pripravi statutarno pravna komisija občinskega sveta, sprejme pa ga občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. (2) Občinski svet razpravlja o predlogu na dveh sejah. Spremembe in dopolnitve statuta so sprejete, če zanje glasuje dve tretjini vseh članov občinskega sveta. 13. Prehodne in končne določbe 116. člen (odbori in komisije) Odbori in komisije, ustanovljene v skladu z določili Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 5/07, 53/10) nadaljujejo svoje delo do izvolitve novega občinskega sveta. 117. člen (prenehanje veljavnosti) Z dne uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 367 Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 5/07, 53/10). 118. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 41. člen Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Poljčane začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA RADENCI 135. Letni program športa v Občini Radenci za leto 2021 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017 in 21/18), 4. člena Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Radenci in 15. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 20. redni seji dne 18. 02. 2021 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI RADENCI ZA LETO 2021 V proračunu Občine Radenci za leto 2021 so za izvajanje področij in programov športa zagotovljena sredstva za naslednje namene: Postavka 04150 druga društva Konto 412000 tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Skupna višina zagotovljenih sredstev v letu 2021 znaša 40.000,00 EUR. 1. Za sofinanciranje programov in področij športa, ki jih izvajajo izvajalci letnega programa športa je namenjeno 24.000,00 EUR, ki se bodo izvajalcem letnega programa športa razdelili na podlagi sprejetega Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje LPŠ v občini Radenci po naslednjih strukturi: a) do 80 % razpoložljivih sredstev, oziroma 19.200,00 EUR, je namenjenih za sofinanciranje programov športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport in za sofinanciranje programov kakovostnega športa. b) do 20 % razpoložljivih sredstev, oziroma 4.800,00 EUR, pa je namenjenih za sofinanciranje programov športne rekreacije in športa invalidov ter za šport starejših. 2. V skladu s 4. členom Odloka LPŠ se z letnim programom športa v občini Radenci v letu 2021 upošteva naslednje posebno določilo: do 40 % vseh sredstev za sofinanciranje programov in področij športa v višini 16.000,00 EUR je namenjenih kot športni dodatek za sofinanciranje posebnih dosežkov in drugih potreb izvajalcev letnega programa športa. Delitev teh sredstev odobri župan na podlagi vloge posameznega izvajalca letnega programa športa in na podlagi predloga Odbora za šport in turizem. 3. Občina bo sredstva za izvedbo LPŠ zagotovila na naslednje načine: a) sredstva za izvedbo športnih programov, za razvojne dejavnosti, za organiziranost v športu in športne prireditve lokalnega pomena - na osnovi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan podpiše z izbranimi izvajalci. b) sredstva za športne prireditve v občini - na osnovi izvedbe javnega razpisa in podpisane pogodbe z izvajalci prireditev. Osnova za javni razpis, vrednotenje in delitev sredstev za sofinanciranje letnega programa športa je Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje LPŠ v občini Radenci. Obrazložitev : Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017 in 21/18) občinski svet za izvajanje programov športa v Občini Radenci sprejme letni program športa (v nadaljevanju: LPŠ), ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v letu 2021 in obseg javnih sredstev, ki se zagotovijo v občinskem proračunu, pri čemer upošteva strukturo in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnem programu športa. Namen sprejetja tega dokumenta je, da se prikažejo sredstva, ki se iz proračuna Občine Radenci namenijo za šport in da se postavka 04150 – druga društva, razdeli po vsebinah in strokovnih ter razvojnih nalogah. Tako pripravljen dokument služi občinski upravi za pripravo javnega razpisa za izbor in sofinanciranje programov izvajalcev letnega programa športa (LPŠ). Ker so merila in pogoji za vrednotenje letnega programa športa v občini Radenci sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Radenci, je bilo izoblikovano stališče, da se v predlog LPŠ občine Radenci za leto 2021 vključi posebno določilo, ki ima podlago v 4. členu omenjenega odloka, kjer je v drugem odstavku med drugim zapisano: »Za posebne dosežke in potrebe športnih društev, posameznikov in drugih potreb na področjih/programih športa se v letnem proračunu nameni del sredstev namenjenih za izvajanje področij/programov športa v občini Radenci. Župan odobri porabo in razdelitev sredstev na predlog resornega odbora oziroma komisije.« Zaključek: Predlog LPŠ Občine Radenci za leto 2021 je smiselno pripravljen s strukturno razdelitvijo sredstev za športne vsebine na podlagi zgoraj navedenih odločitev. Občina Radenci bo objavila javni razpis za sofinanciranje LPŠ za leto 2021 v višini 40.000,00 € in sicer: 24.000,00 € za programe LPŠ od tega je 80 % sredstev v višini 19.200,00 EUR namenjenih za sofinanciranje programov športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport in za sofinanciranje programov kakovostnega športa; 20 % sredstev v višini 4.800,00 EUR pa je namenjenih za sofinanciranje programov športne rekreacije in športa invalidov in starejših, Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 368 Občinskemu svetu Občine Radenci predlagamo, da o LPŠ v občini Radenci za leto 2021 razpravlja in ga sprejme. Številka: 4101-0003/2021 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 136. Lokalni program kulture za leto 2021 Na podlagi 9. in 14. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur.l. RS, št. 77/07), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih društev Občine Radenci (Ur.l. RS, št. 32/14, 20/15, 21/19) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 20. redni seji, dne 18.2.2021, kot sestavni del Odloka o proračunu Občine Radenci za leto 2021, potrdil naslednji LOKALNI PROGRAM KULTURE ZA LETO 2021 Kulturna dediščina je del nas, del okolja in družbe v kateri živimo. Obdaja nas povsod: v domovih, stavbah naših vasi in mest, bogata bera dediščine nas vabi v splošne knjižnice, muzeje in galerije, vse do arheoloških najdišč. Dediščina pa niso le najdbe, dolgočasni zidovi in zaprašena umetnost, temveč njen vonj veje iz tradicionalnih veščin, obrti in druge nesnovne dediščine, iz zgodb in pesmi naših dedkov in babic, iz tradicionalnih jedi in filmov, ki jih gledamo. Kulturna dediščina nas povezuje v svoji raznolikosti. Zahvaljujoč tehnološkemu razvoju in internetu je danes veliko bolj dostopna kot kdaj koli prej! V letu 2021 bomo nadaljevali z aktivnostmi, povezanimi z ohranjanjem, obujanjem in prenašanjem kulturne dediščine ter se pridruževali dogodkom, projektom in prireditvam, organiziranim z namenom vzbuditve zanimanja za kulturno dediščino v javnosti, še posebej pri otrocih in mladih. Letos bomo izvedli Družinski festival Mačje mesto, ki bo potekal v času od 18. -20. 6. 2021. V sklopu tega in občinskega praznika bomo izvedli Literarni natečaj in Slavnostno akademijo, ki bo dne, 18. 6. 2021. Podelili bomo priznanja Občine Radenci ter nagrade zaslužnim in uspešnim občanom za preteklo leto. Vsako leto organiziramo tudi gledališki abonma za otroke, vendar nam je trenutna situacija (COVID-19) to zelo otežila. V letu 2020 nam ni uspelo v celoti izpeljati predstav gledališkega abonmaja, zato upamo, da ga bomo, v kolikor nam bodo razmere to dopuščale, izpeljali letos. Naša nova pridobitev je Center za medgeneracijsko druženje s Krajevno knjižnico, ki se nahaja v prostorih občinske zgradbe in je organizirana v sklopu knjižnice Gornja Radgona. Medgeneracijski prostor, ki se nahaja zraven knjižnice je namenjen druženju, organiziranju raznih delavnic, literarnih uric,….Uporaba prostora je brezplačna. Nekaj sredstev namenjamo ureditvi Spominskega parka osamosvojitvene vojne 1991 ter sofinanciranju akcij povezanih z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturnih spomenikov ali predmetov, ki so razglašeni za kulturno dediščino ali so v postopku razglasitve na območju občine Radenci. Namen sofinanciranja je ohraniti kulturno dediščino na območju občine Radenci in občane spodbuditi, da tudi sami sodelujejo pri ohranjanju le te. V Galeriji občine so skozi leto organizirane predstavitve knjig, zbirk pesmi, razstave likovnih, kiparskih, ročnih in drugih del. V proračunu Občine Radenci za leto 2021 planiramo izvedbo naslednjih aktivnosti: I.OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE- NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA Konto 04136 Nepremična kulturna dediščina 13.000,00 eur Postavka 412000 Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 13.000,00 eur Konto 04197 Spominski park osamosvojitvene vojne 1991 700,00 eur Postavka 402099 Drugi splošni material in storitve 700,00 eur II. KNJIŽNIČARSTVO IN ZALOŽNIŠTVO Konto 04139 Knjižnica Radenci (del knjižnice G. Radgona) 18.757,00 eur Postavka 413300 Tekoči transf. v javne zavode-sred.za plače in dr. izd.zap. 14.404,00 eur Postavka 413302 Tekoči transferi v javne zavode-za izdatke za blago in stor. 1.150,00 eur Postavka 432300 Investicijski transferi javnim zavodom 3.203,00 eur III. LJUBITELJSKA KULTURA Konto 041450 Druga društva 4.000,00 eur Postavka 41200061 Sredstva za delovanje kulturnih društev (razpis) 4.000,00 eur Konto 041450 Druga društva 1.000,00 eur Postavka 40299910 Literarni natečaj (Mačje mesto) 1.000,00 eur Konto 04146 OI JSKD Gornja Radgona 3.250,00 eur Postavka 413302 Tekoči transferi v javne zavode-za izdatke za blago in stor. 3.250,00 eur Sofinanciranje delovanja društev na področju ljubiteljske kulture poteka v Občini Radenci na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kulturnih društev Občine Radenci (UGSO, št. 32/14 – v nadaljevanju besedila: Pravilnik). Javni razpis je objavljen v 30-ih dneh od veljavnosti proračuna za tekoče leto. S Pravilnikom določamo merila in kriteriji za vrednotenje in razdelitev sredstev, ki so v posameznem Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 369 proračunskem letu zagotovljena in namenjena sofinanciranju društev in skupin, ki delujejo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Namen A) Program redne dejavnosti društva - 57% zagotovljenih proračunskih sredstev za tekoče leto - za honorar strokovnih delavcev, programske materialne stroške in splošne stroške delovanja. DEJAVNOST OBSEG DEJAVNOSTI Pevska dejavnost – pevci ljudskih pesmi najmanj 20 do največ 40 vaj na sezono Gledališka dejavnost največ 30 vaj na sezono Lutkovna dejavnost največ 20 vaj na sezono Literarna dejavnost največ 50 vaj na sezono Folklorna, plesna dejavnost največ 40 vaj na sezono Plesna skupina največ 20 vaj na sezono Instrumentalna in tamburaška dejavnost največ 40 vaj na sezono Glasbena skupina največ 30 vaj na sezono Likovna dejavnost največ 40 vaj na sezono Delovanje društva in sekcij v okviru le-tega Sofinancira se honorar mentorja na vajo in programski stroški (po kriterijih od 1.-10. točke, glede na dejavnost sekcije). Splošni stroški na sezono se dodelijo društvu, v okviru katerega sekcija deluje (do 5 sekcij/ na posamezno sekcijo 300 točk, za 6. in vsako naslednjo sekcijo 100 točk) Namen B) Udeležba na tekmovanjih in preglednih prireditvah doma in v tujini – 30% zagotovljenih proračunskih sredstev za tekoče leto se vrednoti različno - po rangih nastopov: za nastop na prireditvi v Občini Radenci – občinski praznik, nastop na prireditvi v Občini Radenci – tradicionalna prireditev, državni praznik, nastop na medobmočni (regijski) ravni, nastop na državni ravni, uvrstitev in nastop na mednarodni ravni, v tujini (šteje uvrstitev in ne nastop, ki si ga organizira društvo samo) ter organizacijo in izvedbo samostojnega javnega nastopa, koncerta, razstave, predstavitve knjige, literarnega večera. Namen C) Nabava in vzdrževanje opreme za izvedbo programov (rekviziti, kostumi,…) – 10% zagotovljenih proračunskih sredstev za tekoče leto - sofinanciranje nabave in vzdrževanja opreme ter za nabavo (rekvizitov, kostumov…), potrebnih za izvajanje dejavnosti glede na potrebe in dogovorjeno zaporedje. Namen D) Strokovno izpopolnjevanje, izobraževanje mentorjev oz. vodij skupin, članov društev in skupin – v višini 3% zagotovljenih proračunskih sredstev za tekoče leto, namenjenih za dejavnost kulturnih društev in skupin. II. ZA NAMEN FINANCIRANJA OSTALIH DOGODKOV Sredstva so zagotovljena na različnih postavkah – možnost sofinanciranja preko projektov, prijav na razpis. Ker želimo za sodelovanje na področju ljubiteljske kulture spodbuditi čim več občanov različnih starosti in generacij ter obenem zagotoviti ohranjanje kulturne dediščine, ljudskega izročila, navad in šeg, obenem pa pomagati pri uresničevanju novejših smeri in sodobne kulture, smo v Pravilniku določili temu primerne pogojev, kriterije, področja ter način točkovanja za sofinanciranje ljubiteljskih dejavnosti. Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, izvajalci ljubiteljske kulture, ki izpolnjujejo v veljavnem pravilniku določene pogoje. Naloga občine je zlasti zagotavljanje ustrezne klime v občini za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in spodbujanje občank in občanov, da brez ovir izrazijo svoje potrebe in interese na tem področju. Občina bo spodbujala kulturne dejavnosti občank in občanov, zlasti na področju t.i. ljubiteljske dejavnosti (društva, posamezniki) kot nosilce dejavnosti ter zagotavljala sredstva za njihovo dejavnost, omogočila prostorske, tehnične, organizacijske in materialne možnosti za uresničevanje programov nosilcev, dostopnost kulturnih dobrin, ki bodo plod uresničevanja programov nosilcev dejavnosti z območja občine in programov drugih ustvarjalcev (gostovanja, kulturne prireditve, abonmaji) v skladu s svojimi zmožnostmi in tem programom. Cilji zastavljenega LPK in sofinanciranja dejavnosti kulturnih društev:  spodbujanje ohranjanja kulturne dediščine naših krajev, ohranjanje ljudskega izročila,  ohranjanje kulturne dediščine na območju občine Radenci in spodbujanje občanov, da tudi sami sodelujejo pri ohranjanju le te,  spodbujanje vseh generacij k druženju in sodelovanju v različnih dejavnostih ljubiteljske kulture,  spodbujanje h kreativnemu ustvarjanju (literarna, likovna, plesna, lutkovna, filmska, gledališka dejavnost …),  spodbujanje bralnih navad, izvajanje pravljičnih ur, literarnih večerov … ,  skrb za status kulture, ki bo eden od generatorjev razvoja na področju turizma – razvoj kulturnega turizma (tradicionalne prireditve). Številka: 4101-0002/2021 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 137. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci Na podlagi Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08; v nadaljevanju ZDOIONUS), Pravilnika o ureditvi vprašanj pri določanju območij naselij, določanju hišnih številk in poteka ulic ter o označevanju ulic in stavb (Uradni list RS, št. 76/08) ter 6. in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 370 2/11 ter 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 20. redni seji, dne 18.2.2021 sprejel naslednji ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O IMENOVANJU ULIC, TRGOV IN NASELIJ V ZDRAVILIŠKEM KRAJU RADENCI 1. člen V Odloku o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci (Uradne objave Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 28/1979, Uradni list RS, št. 45/96; Uradno glasilo slovenskih občin, št. 71/20; v nadaljevanju: Odlok) se spremeni ime odloka na način: Odlok o imenovanju ulic, trgov in naselij v Občini Radenci. 2. člen Na novo se doda 40. točka 1. člena na način, da se glasi: »40. Ulica svetega Florijana (zemljišča za gasilskim domom v Radencih)«. 3. člen Natančen prikaz poteka ulice je razviden iz grafične priloge in je sestavni del tega odloka. 4. člen Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna Geodetska uprava Gornja Radgona in Upravna enota Gornja Radgona sta dolžni izvesti vse spremembe na podlagi tega odloka v registru prostorskih enot, evidenci hišnih številk, fizični označitvi stavb in registru prebivalstva v 30-dneh po uveljavitvi tega odloka. 5. člen Stroški izdelave uličnih tabel bremenijo proračun Občine Radenci. 6. člen Spremembe in dopolnitve Odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 031-0004/2020-39 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 138. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle v Občini Radenci Na podlagi 2. odst. 44. a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20 – ZIUPOPDVE), Soglasja Ministrstva za zdravje, št. 0142-62/2021/2, z dne 20.1.2021 in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 20. redni seji dne 18.2.2021, sprejel ODLOK O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVA ZA ODRASLE V OBČINI RADENCI 1. člen (uvodne določbe) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim občina Radenci, ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe, določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva. S tem koncesijskim aktom se določi utemeljitev razlogov za podelitev koncesije, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 2. člen (vsebina koncesijskega akta) Ta koncesijski akt ureja podelitev koncesije v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle (v nadaljevanju zobozdravstvo) na območju Občine Radenci v predvidenem obsegu enega tima in trajanju 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja koncesijske dejavnosti z možnostjo podaljšanja na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 3. člen (utemeljitev razlogov za podelitev) Koncesija se podeli, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe oziroma ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Navedeno izhaja iz dopisa Zdravstvenega doma Gornja Radgona, št. 256/1-2020, z dne 4.1.2021. 4. člen Javno službo v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje določene z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 5. člen Koncesija je pooblastilo, ki se podeli fizični ali pravni osebi za opravljanje javne zdravstvene službe. Javno zdravstveno službo v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva na podlagi koncesije opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila občine. 6. člen (javni razpis) Koncesija se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani občine in na portalu javnih naročil. Javni razpis mora poleg podatkov glede na posebnost osnovne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva, vsebovati tudi podatke, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. Za vodenje postopka razpisa, oceno ponudb in pripravo predloga za izbiro koncesionarja imenuje župan strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. 7. člen Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu s tem odlokom. V primeru neskladja, veljajo določbe tega odloka. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 371 Razpisna dokumentacija se objavi na spletnih straneh občine ali portalu javnih naročil in mora vsebovati najmanj tisto vsebino, ki jo predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 8. člen Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost in druge pogoje, opredeljene v razpisni dokumentaciji. Pri izboru koncesionarja občina upošteva merila, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost in druge okoliščine in merila, glede na posebnost osnovne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva, določene v razpisni dokumentaciji. 9. člen (odločba o izbiri koncesionarja) Koncesijo na področju zobozdravstva podeli občina s soglasjem ministrstva pristojnega za zdravje, z odločbo o izbiri koncesionarja. O izbiri koncesionarja odloči občina z odločbo, s katero ponudniku, čigar ponudba je bila po merilih za izbiri koncesionarja ocenjena najbolje, podeli koncesijo. V koncesijski odločbi se poleg izbranega ponudnika in odgovornega nosilca vrste zdravstvene dejavnosti, v katero sodi program zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije, navedejo najmanj tudi predmet in predviden obseg koncesijske dejavnosti, območje in lokacija izvajanja koncesijske dejavnosti, trajanje podeljene koncesije in pravni pouk za uveljavljanje pravnega varstva. V odločbi se določi rok, v katerem mora izbrani ponudnik podpisati koncesijsko pogodbo in rok, v katerem mora začeti opravljati koncesijsko dejavnost. Če izbrani ponudnik iz razlogov na njegovi strani v tem roku ne podpiše koncesijske pogodbe, koncesijska odločba preneha veljati. 10. člen Medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije, občina in koncesionar uredita s koncesijsko pogodbo, ki vsebuje najmanj sestavine določene z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 11. člen Občina ni dolžna zagotavljati koncesionarju nobenih sredstev za opravljanje javne službe. Sredstva za opravljanje javne službe si koncesionar pridobiva na podlagi pogodbe z zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma s prodajo svojih storitev. 12. člen Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med občino in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja občina. Koncesionar mora na zahtevo občine v roku, ki mu ga ta določi, občini poročati o svojem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti. 13. člen Koncesijska pogodba preneha na način in pod pogoji določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 14. člen Občina koncesionarju z odločbo odvzame koncesijo, na način in pod pogoji kot to določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 15. člen Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen. 16. člen Za koncesije, vključno z ureditvijo pravnega varstva, se uporablja zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, če z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, posamezno vprašanje ni posebej urejeno. 17. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 0142-0001/2020-5 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 139. Odlok o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v Občini Radenci Na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20 – ZIUPOPDVE) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 20. redni seji dne 18.2.2021, sprejel ODLOK O MREŽI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI RADENCI 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom Občina Radenci( v nadaljevanju: občina) določi mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni na območju občine. 2. člen (pomen izrazov) V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost. 3. člen (zdravstvena dejavnost na primarni ravni) Zdravstvena dejavnost na primarni ravni v občini obsega:  osnovno zdravstveno dejavnost  lekarniško dejavnost 4. člen (izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni ravni) Zdravstveno dejavnost na primarni ravni v občini opravljajo:  Zdravstveni dom Gornja Radgona,  zasebni zdravstveni in farmacevtski delavci s koncesijo. 5. člen (zdravstveni dom) Občina Radenci je soustanoviteljica Zdravstvenega doma Gornja Radgona, ki opravlja osnovno zdravstveno dejavnost v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, in zagotavlja: Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 372  preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev,  nujno medicinsko pomoč,  splošno oziroma družinsko medicino,  zobozdravstvo,  zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine,  medicino dela, prometa in športa,  logopedijo,  patronažno varstvo,  laboratorij,  specialistično ambulantno dejavnost za področja, ki niso vezana na bolnišnično zdravljenje. 6. člen (javni lekarniški zavod) Občina Radenci je soustanoviteljica Javnega zavoda Pomurske lekarne Murska Sobota, ki zagotavljajo preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. 7. člen (zasebni zdravstveni delavci) (1) Osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost na območju občine lahko na podlagi koncesije opravljajo domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje določene z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost oz. zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost. (2) Na dan sprejemanja tega odloka se na območju občine na podlagi koncesije v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti opravljajo naslednje storitve:  dejavnost splošne oziroma družinske medicine,  sanitetni prevozi (3) Na dan sprejemanja tega odloka se na območju občine lekarniška dejavnost opravlja na podlagi koncesije. (4) Na območju občine se bodo na podlagi koncesije v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti opravljale naslednje storitve:  dejavnost splošne oziroma družinske medicine,  zobozdravstvo odraslih  sanitetni prevozi (5) Na območju občine se bo na podlagi koncesije opravljala lekarniška dejavnost. 8. člen (kadri) Zdravstveni dom iz 5. člena tega odloka skupaj z zasebnimi zdravstvenimi delavci za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti in lekarna iz 6. člena tega odloka skupaj s koncesionarjem za izvajanje lekarniške dejavnosti zagotavljajo potrebno število kadrov. 9. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 0142-0001/2020-6 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 140. Obvezna razlaga petega odstavka točke b, 56. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/2016, 55/2017) Občinski svet Občine Radenci je na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11, 67/15) na 20. redni seji dne 18.2.2020 sprejel OBVEZNO RAZLAGO PETEGA ODSTAVKA TOČKE B, 56. ČLENA ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU (OPN) OBČINE RADENCI (URADNO GLASILO SLOVENSKIH OBČIN, ŠT. 33/2016, 55/2017) 1. Sprejme se obvezna razlaga petega odstavka točke b, 56. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Radenci, ki se glasi: Peti odstavek, točke b, 56. člena: »(5) Objekti morajo imeti enotno obcestno gradbeno mejo. Objekt mora imeti vsaj eno stranico vzporedno s prometnico. Odmik stanovanjskega objekta ob Kapelski cesti mora biti vsaj 5 m od prometnice in ob Gubčevi 5 m od prometnice, v primeru centralnih dejavnosti v objektu je odmik lahko večji. Na posameznih območjih EUP RA 15/1 je pri novogradnjah stavb potrebno upoštevati omejitve, ki so podane z gradbeno mejo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov izvedbenega dela, v EUP RA 19 pa z dodatno pojasnitvijo strokovne rešitve glede parcelacije, gradbenih mej in linij, ki so v prilogi tega akta. Gradbene meje iz prejšnjega stavka v EUP RA 19 veljajo pri gradnji manj zahtevnih stavb. Pri EUP RA 15/1 se upošteva priložena strokovna rešitev ureditve vzporedne prometne povezave med Finžgarjevo in Kajuhovo ulico v naselju Radenci. Pritličje stavbe sme biti največ pol etaže nad terenom. (6) Razmiki med objekti morajo biti tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta in da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.« 2. Obvezna razlaga je sestavni del Odloka o občinskem prostorskem načrtu – OPN Občine Radenci. 3. Obvezna razlaga se objavi v Uradno glasilo slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 350-0005/2020-11 Datum: 18.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 141. Pravilnik o sofinanciranju programov društev, neprofitnih in humanitarnih organizacij in društev v Občini Radenci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Ur.l. RS, št. 2/11 in 67/15) in v skladu z Zakonom o društvih (Ur.l. RS, št. 64/11 in 21/18 – ZNOrg) je Občinski svet Občine Radenci na 20. redni seji dne 18.2.2021 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV DRUŠTEV, NEPROFITNIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V OBČINI RADENCI Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 373 1. člen Občina Radenci (v nadaljevanju občina) s tem pravilnikom določa upravičence in postopek za pridobitev sredstev za sofinanciranje programov, merila za sofinanciranje dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in humanitarnih organizacij in drugih institucij na območju Občine Radenci. Predmet tega pravilnika je sofinanciranje letnih programov izvajalcev, ki vzpodbujajo lokalno prebivalstvo k izvajanju aktivnosti lokalnega in širšega pomena, na najrazličnejših področjih dejavnosti. 2. člen Upravičenci do finančnih sredstev po tem pravilniku so izvajalci, navedeni v prejšnjem členu in ki:  imajo sedež v Občini Radenci,  so registrirani po Zakonu o društvih oz. Zakonu o humanitarnih organizacijah,  imajo zagotovljene možnosti (materialne, kadrovske in organizacijske) za uresničitev načrtovanih aktivnosti na svojem področju,  imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini (oziroma podajo izjavo, da društvo oz. organizacija nima članarine) in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih oz. Zakon o humanitarnih organizacijah,  bodo brezplačno sodelovali na prireditvah, ki jih organizira občina, če bodo k temu pozvani,  imajo najmanj 20 članov,  imajo najmanj 50% članov iz Občine Radenci,  niso prejemniki sredstev z naslova Javnega razpisa za sofinanciranje delovanja kulturnih društev v Občini Radenci in Javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Radenci,  pristojnim občinskim organom redno dostavljajo poročila o realizaciji programov. Društvo oziroma organizacija v prvem letu delovanja ne more kandidirati na razpisu za sofinanciranje programov društev. Društvo oziroma organizacija, s katero je bila pogodba o sofinanciranju programov prekinjena, eno leto (prvi naslednji razpis) ne more kandidirati za sredstva. 3. člen Sredstva za sofinanciranje programov se zagotovijo v proračunu Občine Radenci v višini, ki je določena z odlokom o proračunu za tekoče leto. Vrednost točke, na podlagi katere se izračuna višina sredstev za programe, se določi tako, da se višina v proračunu za ta namen zagotovljenih sredstev deli s skupnim številom vseh točk vseh vlagateljev. 4. člen Sredstva za sofinanciranje dejavnosti po tem pravilniku, se delijo na podlagi javnega razpisa, ki se javno objavi v 60 dneh po sprejemu in uveljavitvi proračuna. Razpis objavi župan. 5. člen Razpis mora vsebovati:  podatke o naročniku programa,  pogoje za prijavo na razpis,  navedbo programov, ki se bodo sofinancirali,  višino sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov,  dokumente, ki jih mora prosilec priložiti,  rok za prijavo na razpis,  rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o upravičenosti do sredstev. Vloge na razpis se pošljejo po pošti, oddajo osebno na vložišče občinske uprave ali po elektronski pošti. V primeru, da je vloga nepopolna, se vlagatelje pozove k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev je 8 dni. Vloge, ki niso oddane v razpisnem roku, na predpisanih obrazcih ali niso izpolnjene po navodilih, se zavržejo. 6. člen Komisijo sestavljajo vsaj trije člani, od katerih je vsaj en predstavnik občinske uprave. Na razpis prispele vloge pregleda, oceni in ovrednoti, strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisija pregleda popolnost prispelih vlog ter jih točkuje v skladu z razpisnimi pogoji. O odpiranju vlog mora komisija voditi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Komisija ima lahko po potrebi seje/uskladitve tudi na dopisni seji, o kateri mora sestaviti zapis. Pritožba na sklep komisije se poda v roku osmih dni od sprejema sklepa. O pritožbi odloča župan Občine Radenci v roku 8 dni od prejema. Odložitev župana je dokončna. 7. člen Točkovanje Delovanje društev 1. Turistična društva prejmejo dodatne točke s področja urejanja okolja. Ta sredstva se dodelijo na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev, ki je priloga razpisne dokumentacije:  skrb in akcije za lep izgled kraja; tekmovanja, priznanja, urejanje nasadov in gredic 20 točk;  urejanje sprehajalnih, pohodnih in kolesarskih poti 20 točk;  urejanje učnih poti 20 točk;  vzdrževanje turistične obvestilne signalizacije 20 točk. 2. Število članov društva  na člana 1 točka (samo za tiste, ki imajo stalno prebivališče v Občini Radenci). Priložiti je potrebno seznam članov in dokazilo o plačanih članarinah. 3. Najemnina  društva, ki za potrebe svojega delovanja plačujejo najemnino, priložijo veljavno pogodbo o najemu prostora 100 točk. Z vsakim prejemnikom sredstev – izvajalcem, sklene župan pogodbo o sofinanciranju. Društvo je dolžno posredovati poročilo (z dokazili kopije računov, poročila oddana do 30. 11. tekočega leta), na podlagi katerega se izplača po pogodbi upravičena sredstva. 8. člen Prejemniki sredstev so dolžni do 31. 3. tekočega leta podati poročilo o opravljenih aktivnostih in finančno poročilo za obdobje od 1. 1. do 31. 12. preteklega leta. Obvezna priloga celotnega finančnega poročila je bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Prejemnik sredstev so s pridobljenimi sredstvi dolžni izvesti programe in projekte, s katerimi so se prijavili na razpis v letu, za katerega je bil objavljen. V primeru, če izvajalec sredstev ne porabi namensko, če je navedel neresnične podatke, druge nepravilnosti ali ni podal poročil, kot jih določa pogodba, naročnik prekine pogodbo in zahteva vrnitev porabljenih sredstev z zakonsko predpisanimi obrestmi od dneva nakazila le teh. 9. člen Ob nastopu tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 374 sofinanciranju programov in projektov drugih društev v Občini Radenci, št. 431-0011/2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/19), Pravilnik o sofinanciranju socialnih programov društev na območju Občine Radenci, št. 431-0011/2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/19) in Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju programov turističnih društev v Občini Radenci, št. 322-0001/2008-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/15). Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 431-0039/2021 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 142. Sklep o potrditvi elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Radenci za leto 2021 Zakon o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 11/11, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) SKLEP O POTRDITVI ELABORATA O OBLIKOVANJU CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE OSKRBA S PITNO VODO TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI RADENCI ZA LETO 2021 1. Občinski svet Občine Radenci sprejme Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Radenci za leto 2021 in cenik oskrbe s pitno vodo 2021. Ta sklep stopi v veljavo z dnem, ko začne veljati Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Radenci za leto 2021, ki ga je izdelalo podjetje Inštitut IRIS Maribor v mesecu februarju 2021. Številka: 355-0003/2021 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 143. Sklep o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske javne službe varstva okolja, oskrbe s pitno vodo za območje, ki se napaja iz vodovodnega sistema »Zadruga Hrašenski Vrh« Zakon o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 11/11, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17) SKLEP Občinski svet Občine Radenci je na 20. redni seji dne 18.2.2021 sprejel sklep o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske javne službe varstva okolja, oskrbe s pitno vodo za območje, ki se napaja iz vodovodnega sistema »Zadruga Hrašenski Vrh«, na podlagi priloženega Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske javne službe varstva okolja, oskrbe s pitno vodo, Vodovodna zadruga Hrašenski Vrh za leto 2021. 1. Ker Vodovodna Zadruga Hrašenski Vrh z.o.o. ni lastnik vodovodnega omrežja in infrastrukture (ampak so lastnik omrežja vsi uporabniki vode) ne more zaračunavati stroškov glede omrežnine, zato omrežnina znaša 0,00 Eur. 2. Predračunska cena vodarine za leto 2021 za območje, ki se napaja iz vodovodnega sistema »Zadruga Hrašenski Vrh«, znaša 1,00 Eur/m3 ne glede na DN števca. 3. Vodovodna Zadruga Hrašenski Vrh z.o.o. ocenjuje, da je stopnja izkoriščenosti javne infrastrukture, ki je namenjena izvajanju gospodarske javne službe 100 %. 4. Subvencija cene za fizične osebe ni predvidena. Pri ceni vodarine DDV ni obračunan na podlagi 1.odstavka 94.člena zakona o davku na dodano vrednost. Ta sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3553-0007/2020-23 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 144. Sklep o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske javne službe varstva okolja, oskrbe s pitno vodo za območje, ki se napaja iz vodovodnega sistema »Zadruga Hrastje- Mota« Zakon o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 11/11, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17) SKLEP Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 375 Občinski svet Občine Radenci je na svoji 20. redni seji, dne 18.2.2021 sprejme sklep o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske javne službe varstva okolja, oskrbe s pitno vodo za območje, ki se napaja iz vodovodnega sistema »Zadruga Hrastje-Mota«, na podlagi priloženega Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske javne službe varstva okolja, oskrbe s pitno vodo, Vodovodna zadruga Hrastje- Mota za leto 2021. 1. Ker Vodovodna Zadruga Hrastje-Mota z.o.o. ni lastnik vodovodnega omrežja in infrastrukture (ampak so lastnik omrežja vsi uporabniki vode) ne more zaračunavati stroškov glede omrežnine, zato omrežnina znaša 0,00 Eur. 2. Predračunska cena vodarine za leto 2021 za območje, ki se napaja iz vodovodnega sistema »Zadruga Hrastje- Mota«, znaša 0,70 Eur/m3 ne glede na DN števca. 3. Vodovodna Zadruga Hrastje-Mota z.o.o. ocenjuje, da je stopnja izkoriščenosti javne infrastrukture, ki je namenjena izvajanju gospodarske javne službe 100 %. 4. Subvencija cene za fizične osebe ni predvidena. Pri ceni vodarine DDV ni obračunan na podlagi 1.odstavka 94.člena zakona o davku na dodano vrednost. Ta sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3553-0007/2020-22 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 145. Soglasje za odobritev uporabe fleksibilnega normativa v dveh oddelkih vrtca Radenci- Radenski mehurčki SOGLASJE Občinski svet Občine Radenci daje soglasje za odobritev uporabe fleksibilnega normativa v dveh oddelkih vrtca Radenci- Radenski mehurčki, drugega starostnega obdobja in soglasje k spremembi oddelka v prvem starostnem obdobju (homogenega oddelka 1-2 v heterogeni oddelek 1-3). To soglasje začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-0001/2021-8 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 146. Sklep o določitvi tržne najemnine Na podlagi 90. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19 in 189/20 – ZFRO), 3. in 30. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.list RS, št. (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11, 47/14) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 20.redni seji, dne 18.2.2021, sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI TRŽNE NAJEMNINE 1. S tem sklepom se za neprofitna stanovanja v lasti Občine Radenci, katerih najemniki več ne izpolnjujejo splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, določi mesečna tržna najemnina v višini 5,9 EUR/m2 površine dela stavbe po podatkih GURS. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3523-0001/2021-1 Datum: 19.2.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan OBČINA ROGAŠOVCI 147. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora SE 9 – Romski zaselek Serdica Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) (v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/18) je Občinski svet Občine Rogašovci 12. seji dne 4.2.2021 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA SE 9 – ROMSKI ZASELEK SERDICA 1 Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora SE 9 – Romski zaselek Serdica (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt). 2. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 376 in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta. 3. člen (vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka. (3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:  izsek grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,  območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000,  prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000,  zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 1000,  prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 1000,  prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000,  načrt parcelacije v merilu 1 : 1000. 4. člen (priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:  izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,  prikaz stanja prostora,  strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,  smernice in mnenja,  obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,  povzetek za javnost. 2 Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 5. člen (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča enote urejanja prostora SE 9 in podenote urejanja prostora SE 9. Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 35.763,5 m2. (2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na severnem robu katastrske občine Serdica in sega z manjšim delom tudi v katastrsko občino Sotina. Obdaja ga gozd, na jugu pa njivske površine. (3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami 731, 732, 736, 737, 738/1, 738/2, 738/3, 739/1, 739/2, 740/1, 740/2, 740/3, 740/4, 740/5, 740/6, 740/7, 741, 742, 743, 744/1, 744/2, 745, 746/1, 746/2, 747/2, 747/3, 747/4, 747/5, 748/2, 748/3, 748/4, 748/5, 749/1, 749/2, 749/3, 750/1, 750/2, 750/3, 751/1, 751/2, 757/1, 757/2, 757/3, 764/1, 764/2 in 1645 vse v k.o. Serdica ter zemljišča s parcelnimi številkami 453, 454, 455, 458/1, 458/2, 458/3, 458/4, 458/5, 458/6, 458/7, 459/1, 459/2 in 459/3 vse v k.o. Sotina. (4) Na območju občinskega podrobnega naselja se nahaja romski zaselek z ledinskim imenom Ljubljana, ki je dostopen po asfaltirani dovozni poti, katera je v oddaljenosti cca. 100 metrov priključena na lokalno cesto Nuskova – Gornji Slaveči. V zaselku živi cca 180 prebivalcev, pri čemer število zaradi nenehnih selitev predvsem mlajših prebivalcev zaselka ni stalno. Glavnina objektov je grajenih med leti 1980–1990, nekaj objektov je iz novejšega časovnega obdobja, izstopa le objekt grajen leta 1966. Od cca. 35 bivalnih objektov jih je cca. 70 % zgrajenih brez ustreznih dovoljenj, poleg tega jih pa večina nima ustreznega procenta pripadajočega zemljišča. (5) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje. (6) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja znotraj posebnega varstvenega območja Goričko, ekološko pomembnega območja Goričko in zavarovanega območja Krajinskega parka Goričko. 3 Prostorska ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 6. člen (načrtovana prostorska ureditev) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom je načrtovana:  ureditev mej parcel,  gradnja stavb namenjenih bivanju in spremljajočim dejavnostim,  gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,  ureditev zunanjih površin,  ureditev zelene površine za druženje in igro otrok,  gradnja in rekonstrukcija dostopnih cest,  gradnja priključkov na vode okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture. 4 Umestitev načrtovane ureditve v prostor 4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 7. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. 4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 8. člen (rešitve načrtovanih objektov in površin) (1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 377 usmeritev za projektiranje in gradnjo tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. (2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka. 4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 9. člen (vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:  sanacija in priprava zemljišča,  gradnja novega objekta,  rekonstrukcija objekta,  odstranitev objekta,  sprememba namembnosti,  vzdrževanje objekta. 10. člen (vrste objektov glede na namen) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:  enostanovanjske stavbe,  dvostanovanjske stavbe,  gostilne, restavracije in točilnice,  druge poslovne stavbe,  trgovske stavbe,  stavbe za storitvene dejavnosti,  postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe,  garažne stavbe,  rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,  lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,  jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,  lokalni (distribucijski) plinovodi,  lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,  lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,  vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,  cevovodi za odpadno vodo,  čistilne naprave,  lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,  drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,  drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,  vsi nezahtevni in enostavni objekti razen pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču. 11. člen (lega, velikosti in oblikovanje objektov) (1) Stavbe na nezazidanih stavbnih zemljiščih:  lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, zunanje terase, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.;  odmik od sosednjih zemljišč: najbolj izpostavljeni deli objekta morajo biti od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 3,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj;  višinski gabarit: največ dve etaži nad terenom oziroma do K+P+1;  tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele 0,5;  fasada: klasično ometana (obarvana v umirjene tone), lesena ali iz sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno kvalitetna arhitektura;  streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin od 30° do 45°. Dopustna je kombinacija z ostalimi oblikami streh in manjšimi nakloni strešin, vendar na največ 1/3 površine horizontalne projekcije celotne strehe. Strešna kritina strehe v naklonu mora biti opečna ali opeki podobna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, napuščev, frčad ipd. (2) Stavbe na zazidanih stavbnih zemljiščih:  odmik od sosednjih zemljišč: najbolj izpostavljeni deli objekta morajo biti od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj;  višinski gabarit: največ dve etaži nad terenom oziroma do K+P+1;  tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele 0,7;  fasada: klasično ometana (obarvana v umirjene tone), lesena ali iz sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno kvalitetna arhitektura;  streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin od 20° do 45°. Dopustna je kombinacija z ostalimi oblikami streh in manjšimi nakloni strešin, vendar na največ 1/3 površine horizontalne projekcije celotne strehe. Strešna kritina strehe v naklonu mora biti opečna ali opeki podobna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, napuščev, frčad ipd. (3) Gradbeni inženirski objekti:  lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta;  velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;  oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi. (4) Nezahtevni in enostavni objekti:  lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;  velikost: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov;  oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora. (5) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture so dopustni le pod pogoji in s soglasjem pristojnega upravljavca. 12. člen (ureditev in oblikovanje zunanjih površin) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:  zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest; Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 378  zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam;  v okviru posameznega stavbnega zemljišča se zagotovi vsaj 10 % prostih zelenih površin, ki morajo biti ustrezno zasajene (trata ali zasaditev), ostali nepozidani del stavbnega zemljišča se uredi kot utrjene manipulativne površine,  na parceli z enostanovanjsko ali dvostanovanjsko stavbo se zagotovi najmanj eno parkirno mesto na bivalno enoto. V primeru opravljanja dejavnosti je treba zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na dejavnost. Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba;  za zunanje ureditve se prednostno uporablja avtohton gradbeni material (npr.: les, kamen, pesek);  zasaditve se izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. 13. člen (merila za parcelacijo) (1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo stavbe ali je gradnja stavb predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem stavbam. (2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Pri določanju velikosti novih parcel se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med stavbami. 5 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 14. člen (splošni pogoji) (1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. (2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. (3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. 15. člen (prometno urejanje) (1) Rekonstrukcija obstoječih cest in nove ceste na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se izvede v protiprašni izvedbi z elementi, ki omogočajo osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremi z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. (2) Pri projektiranju prometne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s področja prometa. 16. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda) (1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in tehnoloških odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem. (2) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se odvaja v ponikovalnice. Padavinske vode se lahko zadržuje v zbiralnikih deževnice in uporablja za zalivanje ali drugo rabo. (3) Komunalne odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. (4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji. 17. člen (oskrba z vodo) (1) Oskrba s pitno vodo se vrši preko javnega vodovoda. (2) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu. 18. člen (oskrba z električno energijo) (1) Za oskrbo z električno energijo se dogradi nizkonapetostno 0,4 kV omrežje. (2) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja elektroenergetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. (3) V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo. (4) Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so last Elektro Maribor d.d. (5) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. 19. člen (zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) (1) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se glede na načrtovano prostorsko ureditev ustrezno zaščiti, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo. (2) Vsa dela v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta, zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja. 20. člen (javna razsvetljava) (1) Javna razsvetljava se dogradi v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. (2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo. 6 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 379 21. člen (varstvo kulturne dediščine) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine. 7 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave 22. člen (varstvo voda) (1) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, sanitarna voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s predpisi o vodah. (2) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. (3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda. 23. člen (varstvo tal) (1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. (2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. (3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. 24. člen (ohranjanje narave) (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja znotraj posebnega varstvenega območja Goričko, ekološko pomembnega območja Goričko in zavarovanega območja Krajinskega parka Goričko. (2) Vsi posegi na območju občinskega podrobnega prostorskega so dopustni s soglasjem oziroma mnenjem Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Maribor. 25. člen (varstvo zraka) (1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. (2) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov. (3) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu. (4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. 26. člen (varstvo pred hrupom) (1) V skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju je za del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznakami podrobnejše namenske rabe SS (stanovanjske površine), ZS (površine za oddih, rekreacijo in šport) in BC (športni centri) določena III. stopnja varstva pred hrupom, za del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako podrobnejše namenske rabe PC (površine cest) pa IV. stopnja varstva pred hrupom. (2) Za posamezno območje varstva pred hrupom so predpisane mejne in kritične vrednosti hrupa, ki ne smejo biti presežene zaradi hrupa v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom. 27. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. (2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil. 28. člen (varovanje naravnih virov) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:  stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,  racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). 29. člen (učinkovita raba energije) (1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. (2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:  izboljšuje toplotna izolacija objektov,  spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,  pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,  zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. (3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:  decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,  soproizvodnja,  daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,  toplotne črpalke. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 380 (4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. 30. člen (ravnanje z odpadki) (1) Zbirno-prevzemna mesta odpadkov se uredi v okviru posameznega stavbnega zemljišča. (2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. 8 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 31. člen (obramba) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. 32. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Nevarnosti poplav, visoke podtalnice in erozije ni. (2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. (3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija ipd.). 33. člen (varstvo pred požarom) Za zaščito pred požarom se zagotovi:  pogoje za varen umik ljudi in premoženja,  potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,  dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,  vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. 9 Etapnost izvedbe prostorske ureditve 34. člen (etapnost izvedbe) (1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev. (2) Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. (3) Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa investitorjev. 10 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 35. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do parcel. (2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko- geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. (3) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških parcel, katere se lahko združuje in širi ali deli in oži. (4) Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel v smislu prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu. (5) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo. (6) Dopustna so odstopanja od pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka za objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka. 11 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta 36. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. (2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. (3) Na zahodnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta (podenote urejanja prostora SE 9/1) se upoštevajo naslednji ukrepi:  pri izvedbi del naj se posamezna drevesa na lokaciji zaščiti pred mehanskimi poškodbami;  gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču;  za zunanje ureditve se prednostno uporablja avtohton gradbeni material (npr.: les, kamen, pesek);  zelene površine se uredi z zasaditvijo avtohtonega vegetacijskega pokrova;  večja in hrupnejša gradbena dela (npr.: odstranitev dreves) je potrebno izvesti izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic (posek lesa se naj izvede v obdobju med 31. oktobrom in 31. decembrom). Posekan les naj se z območja čim prej pospravi in s tem prepreči, da bi prišlo do odlaganja jajčec (rogač), ki bi bila kasneje uničena;  v času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo. Upošteva se časovne Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 381 omejitve glede njihove uporabe (predvsem uporaba v dnevnem času);  območje naselja se proti gozdu dodatno ne osvetljuje. 12 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta 37. člen (usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta) Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu. 13 Končni določbi 38. člen (hramba in vpogled) Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Rogašovci. 39. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3500-6/2015-34 Datum: 4. 2. 2021 Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan 148. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PE 6 – Romski zaselek Kosednarov breg Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) (v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/18) je Občinski svet Občine Rogašovci na 12. seji dne 4.2.2021 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PE 6 – ROMSKI ZASELEK KOSEDNAROV BREG 1 Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora PE 6 – Romski zaselek Kosednarov breg (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt). 2. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta. 3. člen (vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka. (3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:  izsek grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,  območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000,  prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000,  zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 1000,  prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 1000,  prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000,  načrt parcelacije v merilu 1 : 1000. 4. člen (priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:  izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,  prikaz stanja prostora,  strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,  smernice in mnenja,  obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,  povzetek za javnost. 2 Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 5. člen (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča enote urejanja prostora PE 6 in podenot urejanja prostora PE 6/1 in PE 6/2. Površina Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 382 območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 39.957,5 m2. (2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na jugovzhodnem robu katastrske občine Pertoča in sega z manjšim južnim delom tudi v katastrsko občino Ropoča. Obdaja ga gozd, na jugu pa delno tudi njivske površine. (3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami 224/2, 225/1, 223, 224/1, 205/2, 209/6, 211, 213/2, 218, 222/1, 226/10, 2190/1, 224/3, 222/3, 225/2, 222/4, 247, 206/1, 209/1, 212/3, 213/3, 216/2, 226/1, 226/3, 215, 222/5, 205/5, 220/2, 220/5, 205/3, 209/4, 216/1, 221/1, 226/6, 209/5, 212/1, 209/3, 226/8, 207, 202, 205/4, 206/2, 209/2, 220/3, 226/7, 220/2, 206/2, 208, 212/2, 213/1, 214, 222/2, 242, 226/9, 217, 210, 219, 221/2, 226/5, 226/4, 220/4 in 2189 vse v k.o. Pertoča ter zemljišča s parcelnimi številkami 1041/1, 1040/1 in 1042 vse v k.o. Ropoča. (4) Na območju občinskega podrobnega naselja se nahaja romski zaselek Kosednarov breg, ki je dostopen po asfaltirani dovozni poti, katera je v oddaljenosti cca. 600 metrov priključena na regionalno cesto Cankova– Kuzma. V zaselku naj bi živelo cca 149 prebivalcev, vendar podatek zaradi nenehnih selitev variira. Glavnina objektov je grajenih v časovnem razponu med leti 1967 – 1981, nekaj objektov je iz novejšega časovnega obdobja grajenih po letu 2000. Od cca. 46 bivalnih objektov jih je cca. 60 % zgrajenih brez ustreznih dovoljenj, poleg tega jih pa večina nima ustreznega procenta pripadajočega zemljišča. (5) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje. (6) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja znotraj posebnega varstvenega območja Goričko, ekološko pomembnega območja Goričko in zavarovanega območja Krajinskega parka Goričko. 3 Prostorska ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 6. člen (načrtovana prostorska ureditev) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom je načrtovana:  ureditev mej parcel,  gradnja stavb namenjenih bivanju in spremljajočim dejavnostim,  gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,  ureditev zunanjih površin,  ureditev zelene površine za druženje in igro otrok,  gradnja in rekonstrukcija dostopnih cest,  gradnja priključkov na vode okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture. 4 Umestitev načrtovane ureditve v prostor 4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 7. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. 4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 8. člen (rešitve načrtovanih objektov in površin) (1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. (2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka. 4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 9. člen (vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:  sanacija in priprava zemljišča,  gradnja novega objekta,  rekonstrukcija objekta,  odstranitev objekta,  sprememba namembnosti,  vzdrževanje objekta. 10. člen (vrste objektov glede na namen) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:  enostanovanjske stavbe,  dvostanovanjske stavbe,  gostilne, restavracije in točilnice,  druge poslovne stavbe,  trgovske stavbe,  stavbe za storitvene dejavnosti,  postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe,  garažne stavbe,  rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,  lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,  jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,  lokalni (distribucijski) plinovodi,  lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,  lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,  vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,  cevovodi za odpadno vodo,  čistilne naprave,  lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,  drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,  drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,  vsi nezahtevni in enostavni objekti razen pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču. 11. člen (lega, velikosti in oblikovanje objektov) (1) Stavbe na nezazidanih stavbnih zemljiščih:  lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 383 črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, zunanje terase, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.;  odmik od sosednjih zemljišč: najbolj izpostavljeni deli objekta morajo biti od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 3,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj;  višinski gabarit: največ dve etaži nad terenom oziroma do K+P+1;  tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele 0,5;  fasada: klasično ometana (obarvana v umirjene tone), lesena ali iz sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno kvalitetna arhitektura;  streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin od 30° do 45°. Dopustna je kombinacija z ostalimi oblikami streh in manjšimi nakloni strešin, vendar na največ 1/3 površine horizontalne projekcije celotne strehe. Strešna kritina strehe v naklonu mora biti opečna ali opeki podobna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, napuščev, frčad ipd. (2) Stavbe na zazidanih stavbnih zemljiščih:  odmik od sosednjih zemljišč: najbolj izpostavljeni deli objekta morajo biti od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj;  višinski gabarit: največ dve etaži nad terenom oziroma do K+P+1;  tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele 0,7;  fasada: klasično ometana (obarvana v umirjene tone), lesena ali iz sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno kvalitetna arhitektura;  streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin od 20° do 45°. Dopustna je kombinacija z ostalimi oblikami streh in manjšimi nakloni strešin, vendar na največ 1/3 površine horizontalne projekcije celotne strehe. Strešna kritina strehe v naklonu mora biti opečna ali opeki podobna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, napuščev, frčad ipd. (3) Gradbeni inženirski objekti:  lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta;  velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;  oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi. (4) Nezahtevni in enostavni objekti:  lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;  velikost: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov;  oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora. (5) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture so dopustni le pod pogoji in s soglasjem pristojnega upravljavca. 12. člen (ureditev in oblikovanje zunanjih površin) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:  zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest;  zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam;  v okviru posameznega stavbnega zemljišča se zagotovi vsaj 10 % prostih zelenih površin, ki morajo biti ustrezno zasajene (trata ali zasaditev), ostali nepozidani del stavbnega zemljišča se uredi kot utrjene manipulativne površine,  na parceli z enostanovanjsko ali dvostanovanjsko stavbo se zagotovi najmanj eno parkirno mesto na bivalno enoto. V primeru opravljanja dejavnosti je treba zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na dejavnost. Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba;  za zunanje ureditve se prednostno uporablja avtohton gradbeni material (npr.: les, kamen, pesek);  zasaditve se izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. 13. člen (merila za parcelacijo) (1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo stavbe ali je gradnja stavb predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem stavbam. (2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam (odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Pri določanju velikosti novih parcel se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med stavbami. 5 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 14. člen (splošni pogoji) (1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. (2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. (3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 384 15. člen (prometno urejanje) (1) Rekonstrukcija obstoječih cest in nove ceste na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se izvede v protiprašni izvedbi z elementi, ki omogočajo osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremi z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. (2) Pri projektiranju prometne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s področja prometa. 16. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda) (1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in tehnoloških odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem. (2) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se odvaja v ponikovalnice ali površinske odvodnike (vodotok, jarek…). Padavinske vode se lahko zadržuje v zbiralnikih deževnice in uporablja za zalivanje ali drugo rabo. (3) Komunalne odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. (4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji. 17. člen (oskrba z vodo) (1) Oskrba s pitno vodo se vrši preko javnega vodovoda. (2) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu. 18. člen (oskrba z električno energijo) (1) Za oskrbo z električno energijo se dogradi nizkonapetostno 0,4 kV omrežje. (2) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja elektroenergetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. (3) V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo. (4) Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so last Elektro Maribor d.d. (5) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. 19. člen (zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) (1) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se glede na načrtovano prostorsko ureditev ustrezno zaščiti, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo. (2) Vsa dela v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta, zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja. 20. člen (javna razsvetljava) (1) Javna razsvetljava se dogradi v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. (2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo. 6 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 21. člen (varstvo kulturne dediščine) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine. 7 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave 22. člen (varstvo voda) (1) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, sanitarna voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s predpisi o vodah. (2) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. (3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda. 23. člen (varstvo tal) (1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. (2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. (3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. 24. člen (ohranjanje narave) (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja znotraj posebnega varstvenega območja Goričko, ekološko pomembnega območja Goričko in zavarovanega območja Krajinskega parka Goričko. (2) Vsi posegi na območju občinskega podrobnega prostorskega so dopustni s soglasjem oziroma mnenjem Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Maribor. 25. člen (varstvo zraka) (1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 385 (2) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov. (3) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu. (4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. 26. člen (varstvo pred hrupom) (1) V skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju je za del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako podrobnejše namenske rabe SS (stanovanjske površine) določena III. stopnja varstva pred hrupom, za del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako podrobnejše namenske rabe PC (površine cest) pa IV. stopnja varstva pred hrupom. (2) Za posamezno območje varstva pred hrupom so predpisane mejne in kritične vrednosti hrupa, ki ne smejo biti presežene zaradi hrupa v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom. 27. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. (2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil. 28. člen (varovanje naravnih virov) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:  stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,  racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). 29. člen (učinkovita raba energije) (1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. (2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:  izboljšuje toplotna izolacija objektov,  spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,  pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,  zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. (3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:  decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,  soproizvodnja,  daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,  toplotne črpalke. (4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. 30. člen (ravnanje z odpadki) (1) Zbirno-prevzemna mesta odpadkov se uredi v okviru posameznega stavbnega zemljišča. (2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. 8 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 31. člen (obramba) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. 32. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Nevarnosti poplav, visoke podtalnice in erozije ni. (2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. (3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija ipd.). 33. člen (varstvo pred požarom) Za zaščito pred požarom se zagotovi:  pogoje za varen umik ljudi in premoženja,  potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,  dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,  vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. 9 Etapnost izvedbe prostorske ureditve 34. člen (etapnost izvedbe) (1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 386 njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev. (2) Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. (3) Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa investitorjev. 10 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 35. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do parcel. (2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko- geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. (3) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških parcel, katere se lahko združuje in širi ali deli in oži. (4) Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel v smislu prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu. (5) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo. (6) Dopustna so odstopanja od pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka za objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka. 11 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta 36. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. (2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. (3) Na severozahodnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta (podenote urejanja prostora PE 6/1) in jugozahodnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta (podenote urejanja prostora PE 6/2) se upoštevajo naslednji ukrepi:  pri izvedbi del naj se posamezna drevesa na lokaciji zaščiti pred mehanskimi poškodbami;  gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču;  za zunanje ureditve se prednostno uporablja avtohton gradbeni material (npr.: les, kamen, pesek);  zelene površine se uredi z zasaditvijo avtohtonega vegetacijskega pokrova;  večja in hrupnejša gradbena dela (npr.: odstranitev dreves) je potrebno izvesti izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic (posek lesa se naj izvede v obdobju med 31. oktobrom in 31. decembrom). Posekan les naj se z območja čim prej pospravi in s tem prepreči, da bi prišlo do odlaganja jajčec (rogač), ki bi bila kasneje uničena;  v času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo. Upošteva se časovne omejitve glede njihove uporabe (predvsem uporaba v dnevnem času);  območje naselja se proti gozdu dodatno ne osvetljuje. 12 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta 37. člen (usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta) Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu. 13 Končni določbi 38. člen (hramba in vpogled) Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Rogašovci. 39. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3500-3/2017-19 Datum: 4. 2. 2021 Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan OBČINA RUŠE 149. Letni program športa v Občini Ruše za leto 2021 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20), 7. člena Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/18 in 57/19; v nadaljevanju: Odlok) ter 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet Občine Ruše na 14. redni seji, dne 15. 2. 2021 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI RUŠE ZA LETO 2021 1. člen (vsebina) Občina Ruše (v nadaljevanju: občina) v skladu z razvojnimi načrti, razpoložljivi sredstvi proračuna in glede na kadrovske ter prostorske razmere v športu z Letnim programom športa v občini Ruše za leto 2021 (v nadaljevanju: LPŠ) določi: Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 387  vrsto in obseg športnih programov in področij, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna,  višino sredstev občinskega proračuna za športne programe in področja ter  način zagotavljanja sredstev za športne programe in področja športa. 2. člen (programi in področja športa) V letu 2021 se iz sredstev občinskega proračuna sofinancirajo naslednji programi in področja športa: ŠPORTNI PROGRAMI:  prostočasna športna vzgoja otrok in mladine:  promocijski športni programi: Naučimo se plavati, ciciban planinec  šolska športna tekmovanja: udeležba šolskih ekip/posameznikov  celoletni prostočasni programi za otroke in mladino,  celoletni pripravljalni programi za otroke  športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport:  celoletni tekmovalni programi otrok in mladine,  šport invalidov:  celoletni športno rekreativni programi  športna rekreacija:  celoletni športno rekreativni programi  šport starejših:  celoletni športno rekreativni programi  kakovostni šport:  celoletni tekmovalni programi odraslih  vrhunski šport  celoletni programi vrhunskega športa RAZVOJNE DEJAVNOSTI:  izpopolnjevanje strokovnih kadrov ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU:  izdaja občasne športne publikacije ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:  delovanje športnih zvez ŠPORTNE PRIREDITVE:  velike športne prireditve:  Letni športni vikend, Mednarodno strelsko tekmovanje in Tradicionalni S.K.I.F. mednarodni turnir  druge športne prireditve ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI:  športna dvorana: upravljanje in investicijsko vzdrževanje  športni objekti: vzdrževanje in nakup opreme  igrišče Smolnik: novogradnja 3. člen (višina proračunskih sredstev) Predvidena sredstva za realizacijo LPŠ v proračunu občine za leto 2021, in sicer: Tabela 1 ŠPORTNI PROGRAMI IN PODROČJA proračunska postavka leto 2021 višina sredstev v % v % (abs) prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 23.120,00 15,54% 2,27% športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 34.100,00 22,92% 3,35% šport starejših (nad 65 let) 500,00 0,34% 0,05% šport invalidov 500,00 0,34% 0,05% kakovostni in vrhunski šport 9.183,00 6,17% 0,90% izpopolnjevanje strokovnih kadrov 4.000,00 2,69% 0,39% športne prireditve 10.700,00 7,19% 1,05% Letni športni vikend 2021 2.000,00 Tradicionalni S.K.I.F. mednarodni turnir 1.300,00 Mednarodno strelsko tekmovanje Ruše 4.400,00 druge prireditve 3.000,00 založništvo v športu - izdaja periodičnih ali občasnih športnih publikacij 2.000,00 1,34% 0,20% najemnine/uporaba športnih objektov 60.393,00 40,59% 5,94% delovanje športnih zvez 4.300,00 2,89% 0,42% PROGRAM JAVNEGA RAZPISA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA 148.796,00 100,00% 14,62% INVESTICIJE - sofinanciranje investicij izvajalcem letnega programa športa 8112 10.000,00 100,00% 0,98% PROGRAM JAVNEGA RAZPISA ZA INVESTICIJE 10.000,00 100,00% 0,98% ŠPORTNI OBJEKTI: investicije (nakup opreme, novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije in transferi javnim zavodom), investicijsko vzdrževanje 8111, 8112, 8115, 8116 332.840,00 38,76% 32,71% ŠPORTNI OBJEKTI: programi javnega zavoda 811 17.000,00 1,98% 1,67% ŠPORTNI OBJEKTI: projektna dokumentacija 8113 10.000,00 1,16% 0,98% ŠPORTNI OBJEKTI: obratovanje in upravljanje objektov v lasti občine 816 114.150,00 13,29% 11,22% ŠPORTNI OBJEKT: BAZEN obratovanje in tekoče vzdrževanje 8119 142.000,00 16,54% 13,96% ŠPORTNI OBJEKT: zagotavljanje plač Javnemu zavodu Cezam 242.730,00 28,27% 23,86% PODROČJA, KI NISO PREDMET JAVNEGA 858.720,00 100,00% 84,39% Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 388 RAZPISA SKUPAJ PODROČJE ŠPORTA 1.017.516,00 100,00% 4. člen (način zagotavljanja sredstev) Sredstva za izvedbo športnih programov, razvojnih dejavnosti, organiziranosti v športu in športnih prireditev (proračunska postavka: 811) bo občina zagotovila na osnovi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih županja podpiše z izbranimi izvajalci. Sredstva za športne objekte (proračunske postavke: delno 811 in 8112, 8111, 8115, 8116, 8113, 816, 8119) bo občina zagotovila na podlagi izvedbe javnega naročila in pogodb z izbranimi izvajalci. Sredstva za sofinanciranje investicij (proračunska postavka: delno 8112) bo občina zagotovila na osnovi izvedbe javnega razpisa za sofinanciranje investicij in pogodb, ki jih županja podpiše z izbranimi izvajalci. 5. člen (javni razpis) Na osnovi sprejetega LPŠ v občini za leto 2021 bo občinska uprava izvedla postopke za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ za leto 2021. Vrednotenje prispelih vlog se izvrši na osnovi meril, pogojev in kriterijev za vrednotenje LPŠ, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje LPŠ v občini Ruše. 6. člen (možnosti prerazporeditve sredstev javnega razpisa) Če komisija za izvedbo javnega razpisa v postopku razpisa ugotovi, da je obseg prijav na posameznih področjih manjše od pričakovanj, lahko sredstva znotraj proračunske postavke (proračunska postavka: delno 811) prerazporedi na tista razpisana področja športa, kjer je obseg prijav večji od pričakovanj. 7. člen (spremembe LPŠ) Sprememba občinskega proračuna na področju športa posledično pomeni spremembo LPŠ za leto 2021. 8. člen (veljavnost LPŠ) LPŠ v občini Ruše za leto 2021 začne veljati, ko ga sprejme Občinski svet Občine Ruše. Številka: 671-0013/2020-12 Datum: 15. 2. 2021 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 150. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Ruše Na podlagi 218., 227. in 228. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21., 24., 25. in 27. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19), 1. in 4. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 15. in 76. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet Občine Ruše na 14. redni seji, dne 15. 2. 2021, sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOČJU OBČINE RUŠE I. Uvodne določbe 1. člen (vsebina odloka) 1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine Ruše. 2) Ta odlok določa naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo: a. preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in b. merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. 3) Merila iz prejšnjega odstavka so: a. površina gradbene parcele stavbe, b. bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbenega inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov, c. razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto), d. faktor namembnosti objekta (Fn), e. računski faktor površine (Fp) in f. prispevna stopnja zavezanca (psz). 4) Merili iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se določita skladno s predpisom, ki ureja urejanje prostora in z uredbo, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. 5) Ta odlok določa tudi občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj. 2. člen (obstoječa komunalna oprema) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo na območju občine Ruše se odmerja za naslednjo komunalno opremo:  cestno omrežje,  vodovodno omrežje,  kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in  javne površine. 3. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. II. Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 389 4. člen (preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere) Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, preračunani na m2 površine gradbene parcele (Cpo) in m2 bruto tlorisne površine objekta (Cto), so povzeti iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) ter znašajo: Obstoječa komunalna oprema Cpo (EUR/m2) Cto (EUR/m2) Cestno omrežje 17,50 48,00 Vodovodno omrežje 6,50 17,00 Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo 5,40 11,00 Javne površine 0,70 2,00 5. člen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, Dpo : Dto, znaša 0,3 : 0,7. 6. člen (faktor namembnosti objekta (Fn) in računski faktor površine (Fp)) 1) Faktor namembnosti objekta (Fn) in računski faktor površine (Fp) se določita glede na vrsto objekta (CC_SI klasifikacija) takole: Šifra (CC-SI) Vrsta objekta Fn Fp 11 Stanovanjske stavbe 0,6 3 121 Gostinske stavbe 1,1 2,5 122 Poslovne in upravne stavbe 1,1 2,5 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1,2 2,5 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij razen garažne stavbe 1,3 2,5 1242 Garažne stavbe 0,7 2,5 125 Industrijske in skladiščne stavbe 1,2 2,5 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 0,9 2,5 127 Druge nestanovanjske stavbe 0,7 2,5 2 Gradbeni inženirski objekti razen industrijski gradbeni kompleksi, objekti za šport, rekreacijo in prosti čas ter drugi gradbeni inženirski objekti 0,3 - 23 Industrijski gradbeni kompleksi 0,5 - 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 0,2 - 242 Drugi gradbeni inženirski objekti 0,5 - 3 Drugi gradbeni posegi 1,1 2,5 7. člen (prispevna stopnja zavezanca (psz)) Prispevna stopnja zavezanca (psz) za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, je: Obstoječa komunalna oprema psz ( %) Cestno omrežje 26 Vodovodno omrežje 30 Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo 70 Javne površine 40 8. člen (odmera in izračun komunalnega prispevka) Za odmero in izračun komunalnega prispevka se uporabljajo določila uredbe, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter izračun in odmero komunalnega prispevka ter podlage, določene v tem odloku. III. Oprostitve komunalenga prispevka 9. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) 1) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalo opremo se oprosti za gradnjo:  stavb, katerih 100 % lastnik in investitor je Občina Ruše ali pravna oseba, katere ustanovitelj je Občina Ruše. Če je Občina Ruše ali pravna oseba, katere ustanovitelj je Občina Ruše, lastnik in investitor samo dela objekta, se lahko oprostitev upošteva le za ta del objekta,  gasilskih domov (del oznake 1274 v klasifikaciji CC- SI),  neprofitnih stanovanj (oznaki 111 in 112 v klasifikaciji CC-SI), katerih investitor je občina,  objektov za šport (oznaki 1265 in 2411 v klasifikaciji CC-SI),  gradnjo stavb za izobraževanje, znanstveno- raziskovalno delo (oznaka 1263 v klasifikaciji CC- SI) in zdravstvo (oznaka 1264 v klasifikaciji CC-SI). Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 390 2) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se v primeru gradnje nestanovanjskih kmetijskih stavb (oznaka 1271 v klasifikaciji CC-SI) zniža za 40 %. 3) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se v primeru dozidave, nadzidave ali rekonstrukcije obstoječega, legalno zgrajenega objekta, zniža za 30 %. IV. Pretekla vlaganja 10. člen (upoštevanje preteklih vlaganj) 1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj stavbnega zemljišča, na katerem se gradi objekt, za katerega se odmerja komunalni prispevek. 2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je dolžan v primeru uveljavljanja preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka predložiti dokazila oziroma ustrezno dokumentacijo za odstranjene objekte, iz katere so razvidni podatki o zmogljivosti in namembnosti odstranjenega objekta, o njegovi priključenosti na obstoječo komunalno opremo ter dokazila o poravnanem komunalnem prispevku za to komunalno opremo. O upoštevanju predloženih dokazil odloči služba občinske uprave, pristojna za odmero komunalnega prispevka. 3) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena zavezanec za plačilo komunalnega prispevka ne more uveljavljati preteklih vlaganj v primeru odstranitve nelegalnega objekta. 4) Pri odmeri komunalnega prispevka se na podlagi vloge zavezanca upoštevajo pretekla vlaganja dotičnega zavezanca v izgradnjo posamezne vrste komunalne javne infrastrukture v lasti Občine Ruše, bodisi v obliki finančnih ali drugih sredstev. Dokazno breme je na strani zavezanca. Predmetna vlaganja se upoštevajo, v kolikor zavezanec zanje ni prejel plačila s strani Občine Ruše oziroma niso bila upoštevana pri katerikoli že izdani odločbi o odmeri komunalnega prispevka. 5) Za ugotovljena pretekla vlaganja iz prejšnjega odstavka se zniža obveznost plačila odmerjenega komunalnega prispevka in sicer po revalorizirani vrednosti na podlagi uradnih revalorizacijskih koeficientov Banke Slovenije. V. Obročno odplačevanje 11. člen (obročno odplačevanje komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) V primeru odmere po uradni dolžnosti zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo je na zahtevo zavezanca možno obročno odplačevanje komunalnega prispevka in sicer največ v 12 zaporednih mesečnih obrokih brez obresti. Znesek posameznega obroka ne sme biti manjši od 50 EUR. VI. Prehodne in končne določbe 12. člen (dokončanje postopkov) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 13. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/14, 37/19). 14. člen (začetek veljavnosti in uporabe) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007 - 0012/2020 Datum: 15. 2. 2021 Občina Ruše Urška Repolusk, županja Št. 9/19.2.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 391 OBČINA BLOKE Stran 125. Popravek Sklepa o ugotovitvi javne koristi in razlastitve v javno korist 342 OBČINA DIVAČA Stran 126. Popravek Odloka o proračunu Občine Divača 342 OBČINA DUPLEK Stran 127. Odlok o ureditvi lokalne kmečke tržnice v Občini Duplek 342 OBČINA HOČE-SLIVNICA Stran 128. Odlok o pokopališkem redu v Občini Hoče-Slivnica 343 129. Popravek Odloka o proračunu Občine Hoče – Slivnica za leto 2022 348 130. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja SL 17/1 v k.o. Slivnica – večstanovanjski objekti 348 OBČINA KIDRIČEVO Stran 131. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 5 350 OBČINA NAKLO Stran 132. Sklep o ukinitvi zaznambe grajenega javnega dobra lokalnega pomena 351 OBČINA ORMOŽ Stran 133. Ugotovitveni sklep o prehodu mandata člana občinskega sveta na naslednjega kandidata 351 OBČINA POLJČANE Stran 134. Statut Občine Poljčane (Uradno prečiščeno besedilo) (UPB – 1) 351 OBČINA RADENCI Stran 135. Letni program športa v Občini Radenci za leto 2021 367 136. Lokalni program kulture za leto 2021 368 137. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci 369 138. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle v Občini Radenci 370 139. Odlok o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v Občini Radenci 371 140. Obvezna razlaga petega odstavka točke b, 56. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/2016, 55/2017) 372 141. Pravilnik o sofinanciranju programov društev, neprofitnih in humanitarnih organizacij in društev v Občini Radenci 372 142. Sklep o potrditvi elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Radenci za leto 2021 374 143. Sklep o oblikovanju cene izvajanja 374 storitev obvezne občinske javne službe varstva okolja, oskrbe s pitno vodo za območje, ki se napaja iz vodovodnega sistema »Zadruga Hrašenski Vrh« 144. Sklep o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske javne službe varstva okolja, oskrbe s pitno vodo za območje, ki se napaja iz vodovodnega sistema »Zadruga Hrastje-Mota« 374 145. Soglasje za odobritev uporabe fleksibilnega normativa v dveh oddelkih vrtca Radenci- Radenski mehurčki 375 146. Sklep o določitvi tržne najemnine 375 OBČINA ROGAŠOVCI Stran 147. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora SE 9 – Romski zaselek Serdica 375 148. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PE 6 – Romski zaselek Kosednarov breg 381 OBČINA RUŠE Stran 149. Letni program športa v Občini Ruše za leto 2021 386 150. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Ruše 388