Pomnik na težke in velike trenutke legendarne »Štirinajste" Na Graški gori — Gori jurišev so zbrani prisrčno pozdravili visoke goste Viktorja Avblja, Miho Marinka, Franca Tavčarja, Tonega Boleta, Mitjo Ribičiča, Janeza Vipotnika ter borce slavne XIV. divizije in blizu 1.000 udeležencev 13. srečanja borcev NOV in mladine Jugoslavije tiočan dež, veter,, juriši" pripadnikov enot teritorialne obrambe občine Velenje in nekdanjim borcem ter ostalim uddežencem proslave so misli segle za trenutek nazaj v tiste hude trenutke, ko je »Štirinajsta" jurišala skozi sovražnikove obroče na Graški gori - gori jurišev Na Graški gori - Gori jurišev je bila zadnji torek, 3. julija v vremenu, ki je v marsičem spominjalo na tiste februarske dni leta 1944, ko se je štirinajsta prebijala na Štajersko, osrednja velenjska slovesnost ob 35-letnici legendarnega pohoda Štirinajste in dneva borca - 4. julija, združena s 13. srečanjem borcev NOV in mladine Jugoslavije. Na tem zgodovinskem mestu iz naše revolucije se je kljub hladnemu in deževnemu vremenu zbralo okrog 5.000 borcev, delovnih ljudi, občanov in mladine, ki so še posebej prisrčno pozdravili številne visoke goste, rred njimi predsednika predsedstva SRS Viktorja Avblja, člana sveta federacije Miho Marinka, generalnega polkovnika Franca Tavčarja, člana predsedstva SRS Toneta Boleta, predsednika republiške konference SZDL Mitjo Ribičiča, predsednika republiškega odbora ZZB NOV, Janeza Vipotnika, predsednika re- GOLTE ČIMPREJ USPOSOBITI Člani sveta občin celjskega območja se bodo sešli 6. julija v Celju na sestanek, na katerem se bodo dogovorili o potrebnih ukrepih za usposobitev Rekreacijsko turističnega centra Golte. Sestanek bo v prostorih 'družbenopolitičnih organizacij v Celju. SINDIKATI O GRADIVU ZA SKUPŠČINO SIKS V sejni sobi občinskega sveta (ZSS Velenje bo 6. julija 8. E:dna seja sveta za celovito sta-ovanjsko in komunalno grad-jo pri občinskem svetu ZSS. ded driugim bodo člani obravnavali gradivo za nadaljevanje seje skupščine samoupravne interesnie komunalne skupnosti, klicane za sredo, 11. julija. Na sejoi so povabili tudi predstavnike TGO Gorenje, REK Vdenje in GIP Vegrad, saj so imeli njiihovi delegati največ pripomb ma gradivo za sejo skupščine SIKS za 11. sejo skupščine, ki so jo prav zaradi tega prekinili. foročali smo že, da prvič sklicana 4. seja skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti Velenje ni bSa sklepčna. t okrat se je skupščine udeležilo 70 odstotkov delegatov uporabnikov in 73 odstotkov delegatov izvajalcev. Če se dovolj zavedamo problemov na tem področju, tolikšna udeležba še ni zadovoljiva. Tu di aktivnost delegatov na skupščini je zelo različna. Na zadnji seji so se predvsem oglašali delegati iz Gorenja, Rek-a, RSC in krajevne skupnosti Šalek-Gorica. Ali v drugih samoupravnih sredinah res nimajo stanovanjskih problemov!? . Najbolj živahna razprava je bila o uresničevanju plana stanovanjske izgradnje v obdobju 1976-1980. Od plana odstopamo kar za 553 stanovanj. Za letošnje leto je bilo načrtovano, da bo zgrajenih in tudi vseljenih 444 stanovanj. Na skupščini pa je bilo delegatom povedano, da bo letos vseljenih samo 134 stanovanj v soseski Gorica III. To predstavlja samo 30 % od planiranih stanovanj, manj bo zgrajenih kar 310 družbenih stanovanj. Delegati so ponovno zahtevali, da je treba vse slabosti takoj odpraviti in proti organizaci- jam, ki se neodgovorno obnašajo pri stanovanjski izgradnji, predlagati ukrepe družbenega varstva. Glede poslovnih prostorov v so-seki Šalek II. je skuščina sprejela predlog, da se gradijo v dveh fazah. Najprej se naj zgradijo poslovni prostori v tlorisu stanovanjskih objektov, kar je pogoj, da se sploh lahko gradijo stanovanja v tej soseski. V drugi fazi pa se naj v okviru materialnih možnosti zgradijo tudi drugi poslovni prostori, ki so predvideni v zazidalnem načrtu. To je sicer kompromisna rešitev, ki zagotavlja izgradnjo stanovanj, slabost pa je v tem, da soseske ne bomo gradili celovito, kar bo nedvomno tudi nekoliko dražje. Zaradi praznikov smo bili prisiljeni skrčiti obseg pričujoče številke Našega časa, da je izšla v petek. Prosimo za razumevanje. UREDNIŠTVO Na skupščini so tudi sprejeli tehnične normative za gradnjo stanovanjskih objektov in stanovanj. Tehnični normativi so nujno potrebni, če hočemo imetr v bodoče bolj funkcionalna in tudi cenejša stanovanja. Delegati so podprli še predlog izvršnega odbora samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, da iz sredstev za pomoč stanovanjskemu gospodarstvu (bivši solidarnostni sklad) namenijo 4 milijone dinarjev za izgradnjo prizidka k domu za varstvo odraslih v Velenju. Glede ekonomskih stanarin pa so se delegati odločili, da celotno zadevo premaknejo v jesensko obdobje. Predvideno je, da bo skupščina Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti odločala o povišanju stanarin za 30 % v mesecu septembru. -JK- Podrobna analiza tudi za negospodarstvo |Nezado>voljivi gospodarski dosežki v prvem trimesečju letos — Osebni dohodki še vedno fie zaosstajajo za rastjo ustvarjenega dohodka - O ukrepih za izboljšanje stanja še na naslednji seji Osrednnja točka zadnje seje vseh treh zboirov skupščine občine Velenje, bilaa je v petek, 29. junija, je bila analdiza poslovnih razultatov organizaciaj združenega dela s podro-5ja gospoDdarstva v prvem trimesečju letos v obbčini Velenje, in v zvezi s tem razpprava o ukrepih, ki jih je delegatonm predložil izvršni svet kupščinee občine Velenje za izbolj-anje stannja na tem področju. Analiza kaže, da so v prvem trimesečju letos zeloo slabo gospodarili in da je stanje zasiskrbljujoče, kar je tudi narekovalo sprejem konkretnih ukrepov za zaajezitev in odpravo negativnih gibannj. Pri tem pa so delegati diužbenoppolitičnega zbora naglasili, da že leleta sprejemamo podobne i vendar ostajajo v večini i le mrtve črke na papirju, treba razmisliti tudi o Po | poslabšanju vremena v i začetku tedna pri-čakujejemo, da se bo oto-plflo šišele v drugi polovici tedna.i. ukrepih, ki naj bi jih uvedli v takšnih primerih. Da bi dobili celovito sliko našega gospodarjenja, so delegati družbenopolitičnega zbora zahtevali, da je treba do konca julija pripraviti enako analizo tudi za področje negospodarstva. V avgustu naj bi izvršni svet skupščine občine Velenje ocenil sprejete ukrepe in njihovo uresničevanje ter o tem poročal delegatom. Obenem so delegati predlagali, da naj bi tudi polletne kazalce gospodarjenja obravnavali enako kot ob akciji zaključni računi 78, - po tako imenovanem dvofaznem postopku. Čeprav bo to zahtevalo seveda več aktivnosti, pa je takšna razprava glede na sedanje stanje nujna, so dejali. Le v tistih organizacijah, kjer dosegajo svoje rezultate v skladu z načrtovanji oziroma resolucijo, jim ne bi bilo treba periodičnih rezultatov poslovanja obravnavati tako podrobno. Delegati družbenopolitičnega zbora so z velikim odobravanjem sprejeli predlog ukrepa izvršnega sveta, da je prepovedano vsakršno nadaljnje zaposlovanje delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu, razen v primerih, ki jih navaja občinska resolucija. V prvem tromesečju letos se je število zaposlenih v občini povečalo že za 7 odstotkov, to je za več kot je bilo dogovorjeno. Zaposlovanje je še vedno ekstenzivno, zaposlujemo pa pretežno nekvalificirane delavce; zato je že skrajni čas, so poudarili, da razmislimo o prestruktuiranju gospodarstva oziroma o uvajanju novih programov, kajti v nasprotnem primeru se bo gospodarstvo občine znašlo še v težjem položaju. Skratka, nove zaposlitve naj bi dovolili le tam, kjer resnično pripomorejo, in to dolgoročno, k boljšim rezultatom. Ob tem so delegati še posebej opozorili, da je treba vendarle enkrat narediti konec tako imenovanemu preplače-vanju kadrov v občini. To preplače-vanje, seveda v slabem pomenu besede, še zlasti občutijo v trgovskih organizacijah, kjer so soočeni z izredno velikim odhajanjem prodajalk prodajalcev iz trgovine na razna administrativna delovna mesta. Razmisliti pa bo treba tudi, je dejal delegat Ere, o smotrnosti, da so vse trgovine ves dan odprte, zlasti tiste, v katerih ne prodajajo živil. Storiti pa bo treba še nekaj, da bi zavrli „proces ' odhajanja strokovnjakov iz gospodarstva v negospodarstvo, medtem ko je obraten slučaj zelo redek, so dejali To je bil tudi eden izmed razlogov, da so delegati zahtevali, da je treba napraviti tudi podrobno analizo gibanja osebnih do- (nadaljevanje na 5. strani) publiške konference ZSMS Borisa Bavdka, nadalje borce slavne XIV. divizije ter blizu 1.000 udeležencev srečanja borcev NOV in mladine Jugoslavije. Potem, ko so med priložnostnim kulturnim programom odkrili skulp-turo Antuna Augustinčiča „No šenje ranjencev", ki bo na težke trenutke Štirinajste na Graški gori spominjala sedanje in prihodnje generacije, je spregovoril komandant ljubljanskega armadnega območja, generalni polkovnik Franc Tavčar - Rok (Govor objavljamo na 3. strani). Izredno slabo vreme, kakršnega v prvih julijskih dneh v Šaleški dolini ne pomnimo, je onemogočilo, da bi množica borcev, delovnih ljudi in mladine sledila izredno zanimivemu in bogatemu kulturnemu programu ter da bi se veliko ljudsko slavje na Graški gori nadaljevalo vse tja do večernih ur. letos samo 134 novih stanovanj Uspešna ponovno sklicana seja skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti Velenje - Največ o izvajanju plana stanovanjske izgradnje - Skupščina podprla predlog da se objekti v soseski Salek II. gradijo v dveh fazah — O povišanju stanarin odločitev jeseni Ocena letošnjega dela, razvojni načrti Delovne organizacije v okviru sozda Gorenje naj bi na domačem tržišču prihodnje leto prodale za najmanj 16,5 milijard dinarjev izdelkov, z izvozom pa želijo iztržiti 3,73 milijonov dinarjev Ddavski sveti temeljnih in drugih organizatij združenega dela v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje bodo te dni že začeli pregledovati in ocenjevati poslovanje v prvih šestih mesecih letos, sprejemali bodo načrte za poslovanje in gospodarjenje v letu 1980 ter Uravnavali pripravljene dokumente za razvoj za obdobje 1981 - 1985. V Gorenju pričakujejo, da bi morale razprave o gospodaijenju in prihodnjem razvoju dati vrsto novih pobud za še boljše ddo in gospodarjenje. To je resnično potrebno, saj je mogoče ugotavljati, da tudi v tovarnah oziroma temeljnih organizacijah Gorenja še niso izkoristili vseh notranjih rezerv oziroma storili vse za še boljše delo in gospodarjenje. Rešitev precejšnjega števila problemov oziroma raz- Tovariš Franc Leskošek—Luka izroča odlikovanje Jožetu Krku Titovo odlikovanje Velenjski rudarji in delavci REK Velenje so z vrsto slovesnosti proslavili 3. julij — dan rudarjev in praznik delavcev kombinata V ponedeljek in torek, 2. in 3. julija, so bile v Velenju sklepne slovesnosti ob prazniku rudarjev in delavcev REK Velenje. Na svečani seji delavskega sveta sozda REK Velenje, ki se jo je udeležil tudi Franc Leskošek - Luka so izročili 11 delavcem kombinata Titova odlikovanja, 37 jamskih reševalcev ter 129 delavcev pa je prejelo posebna priznanja. Na slovesnosti v Rdeči dvorani 3. julija, na kateri so bili Franc Leskošek - Luka, Viktor Avbelj in Tone Bole, pa je prejel delovni kolektiv REK Velenje Titovo odlikovanje -red dela z rdečo zvezdo. V rudarski stan pa so sprejeli 72 učencev rudarskih šol RŠC Velenje. O praznovanju velenjskih rudarjev in delavcev REK Velenje obširneje poročamo na 2. strani. vojnih nalog pa zavisi prav od še bolj zavzetega in odgovornega dela poslovodnih organov, strokovnih služb in vseh zaposlenih v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. Skrajšanje razprave o poslovanju in gospodarjenju v prvem letošnjem polletju naj bi strnile prizadevanja delavcev Go renja za izpolnitev letošnjih planskih nalog. Te so dokaj zahtevne in bo treba, upoštevaje polletne dosežke, do konca leta krepko zavihati rokave, da bodo načrti uresničeni. Izpolnitev letošnjih planskih nalog je namreč temelj za dosego načrtov leta 1980, ki jih bodo sprejemali samoupravni organi ta mesec in ki napovedujejo, da naj bi Gorenje prihodnje leto prodalo doma za najmanj 16,5 milijard dinarjev izdelkov, z izvozom pa iztržilo 3,73 milijonov dinarjev. Uresničitev letošnjih planskih nalog ter nalog leta 1980 pa bi bila naposled tudi potrditev realnosti vizije prihodnjega razvoja Gorenja. Leta 1985 naj bi delovne organizacije v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, kot predvidevajo, že dosegle proizvodnjo v vrednosti 40 milijonov dinarjev, na tuje pa prodale za 10 milijonov dinarjev izdelkov. To naj bi zlasti še omogočilo prestrukturiranje proizvodnje, se pravi uvajanje proizvodnje tehnološko zahtevnejših izdelkov. Siljenje zmogljivosti obstoječe proizvodnje pa bodo v glavnem zaustavili. V tej zvezi čakajo vse službe v tovarnah, takorekoč vse delavce Gorenje, resnično odgovorne naloge. Zato razmišljajo o možnosti, da bi samoupravni organi v tovarnah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela v prihodnje pogosteje preverjali, kako delujejo posamezne službe in kako uresničujejo naloge. Ob tem pa ne bo mogoče mimo že znanega dejstva, da bo treba marsikaj spremeniti tudi v organizacijskem smislu. Prve spremembe bi morali uveljaviti že prihodnje leto. Veliko si obetajo tudi od skupnega razvojnega centra z laboratorijem, ene od novih organizacijskih oblik, v kateri bo delalo več sto strokovnjakov z različnih področij. Te in še nekatere druge novosti naj bi, med drugim, omogočile tudi, da bi sestavljena organizacija združenega dela Gorenje dobila svojo prvo fi-zionomijo, se pravi, da bi bile organizirane vse funktije razvoja, marketinga, interne banke in poslovne informatike. To pa so tudi izhodiščne točke združevanja, ki bi morale biti pri prihodnjem povezovanju v okviru sestavljene organizadje združenega dela Gorenje še bolj prisotne. CM a) Številka 26 (488) Velenje, 6. julija 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 Red dela z rdečo zastavo za REK Velenje Osrednjih slovesnosti ob letošnjem 3. juliju — prazniku velenjskih rudarjev in delavcev REK Velenje so se udeležili tudi tovariši Franc Leskošek — Luka, Viktor Avbelj in Tone Bole — Visoko odlikovanje predsednika Tita kolektivu REK Velenje — V rudarski stan so s skokom čez kožo sprejeli 72 učencev rudarskih šol RSC Velenje Letošnja osrednja slovesnost ob 3. juliju - dnevu rudarjev in prazniku delavcev rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je bila v Rdeči dvorani. Slavja so se udeležili številni gostje, med katerimi so bili tudi častni član kolektiva REK Velenje, Franc Leskošek Luka, predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj ter član predsedstva SRS Tone Bole. Posebej prisrčen pozdrav so izrekli borcem in starešinam legendarne XIV. divizije ter udeležencem 13. srečanja borcev NOV in mladine Jugoslavije. Najprej so z enominutnim molkom počastili spomin velikega sina naše domovine, tvorca našega samoupravnega socializma, praktika in teoretika znanstvenega marksizma, velikega vizionarja rasti in razvoja socializma doma in v svetu, ognjevitega borca za mir, neizmernega humanista narodnega heroja in junaka socialističnega dela, tovariša Edvarda Kardelja. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti v počastitev 3. julija - dneva rudarjev in praznika delavcev REK Velenje je bil Jože Krk, predsednik konference 00 ZSS REK Velenje. Poudaril je, da 3. julij ni samo praznik rudarjev in delavcev REK, pač pa vseh, ki z njimi ustvarjajo in gradijo naš skupni lepši jutri. Ko je govoril o razvoju in načrtih rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, je Jože Krk med drugim dejal: ,,Ko govorimo o rezultatih dela, ko govorimo o štiri in pol milijonski proizvodnji premoga in o proizvodnji skoraj 3.400 gwh električne energije in hkrati ugotavljamo pomembnost te proizvodnje v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu, potem se zavedamo rezultatov dela in naporov. Naše spoznanje, da morata biti proizvodnja premoga in električne energije enotno programirana in organizirana, je čvrsto in z oblikovanjem sestavljene organizacije združenega dela rudarsko elektroenergetskega kombinata realizirano. Samoupravno organiziranost smo v okviru temeljnih in delovnih organizacij ter v okviru sestavljene organizacije skoraj v celoti uresničili. Malo težje in počasneje pa rešujemo dohodkovno povezanost in pravo odvisnost delitve dohodka po vloženem delu. V kolikor smo zmogli uspešno uresničiti zakon o združenem delu v okviru našega kombinata, pa na drugi strani še vedno čutimo vrzeli za vzpostavitev naravnih in dohodkovnih povezanosti navzven - do elektrogospodarske skupnosti Slovenije. S tem, da sem preje omenil le proizvodnjo premoga in električne ter toplotne energije, sem to storil zaradi osnovnih programskih obveznosti, ki jih imamo v prihodnosti še večje. Z enako mero odgovornosti in skrbi dajemo vso podporo delovni organizaciji Elektro strojna oprema, ki proizvaja del potrebne rudniške opreme, delno pa se že uspešno uveljavlja na širšem tržišču. Ta kolektiv je že lani izdelal 5.200 ton strojne opreme za industrijo in rudarstvo. Ob vsem se z novimi pro- Kljub dežju so mdatji tudi letos pripravili tradicionalno parado srečo in našo varno prihodnost v socialistični domovini - Jugoslaviji. Navdušeno pozdravljen je za tem tovariš Franc Leskošek— Luka predal rudarsko elektroenergetskemu kombinatu Velenje red dela z rdečo zastavo, s katerim ga je odlikoval predsednik republike, tovariš Josip Broz Tito. Tovariš Leskošek je čestital velenjskim rudarjem in delavcem REK za njihov praznik in jim zaželel tudi za prihodnje toliko uspehov kot so jih dosegli doslej. Poudaril je še, da pomeni visoko odlikovanje istočasno obvezo za še boljše delo v prihodnje. Med priložnostnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali skupina KUD Braše-vič iz Vrnjačke Banje, moški pevski zbor Kajuh, Šaleška folklorna skupina, recitator Karel Seme in Rudarska godba, so na svečan način, s skokom čez kožo sprejeli v rudarski stan 72 učencev rudarskih šol velenjskega rudarskega šolskega centra. izvodi uveljavlja delovna organizacija plastike. Tudi kolektivi liskarne, Proizvodnje gradbenega materiala. Avtoparka in drugi kolektivi veliko prispevajo za oblikovanje in rast materialne baze in družbenega standarda. Pred nami je še veliko nalog. Nekatere smo že zapisali v srednjeročni program, marsikaj pa nas obvezuje šc opraviti, da bomo sposobni izpolnjevati naše osnovne naloge. Tak primer je prestavitev jaška Pre-loge. Raziskovalna dela v treh desetletjih so odkrila premogovne rezerve, kjer so sedaj locirani objekti vpadnika. Odkrita pa je tudi prisotnost vodonosnih peskov v krovnini, ki zajemajo skoraj tretjino eksplo-atacijskih rezerv rudnika. Nujna je torej odvodnitev krovnih rudarskih plasti, za kar je potrebno daljše obdobje, da bo varno odkopavanje. Za zagotovitev premoga za električno energijo in za nepretrgano proizvodnjo 4 milijone 700 tisoč premoga moramo dovolj resno sprejeti in razrešiti tudi take investicijske naložbe. Zavedamo se, da bomo morali več oziroma pospešeno modernizirati in mehanizirati proizvodni proces na vseh deloviščih, kjerkoli bo to mogoče. To je pot do večje delovne učinkovitosti in storilnosti, kjer ne bomo smeli zanemarjati skrbnega gospodarjenja in smoteme-ga koriščenja delovnega časa. V tej smeri nas vodijo razmišljanja, kadar govorimo o ekonomski stabilizaciji. Naš kolektiv je velik in močan. Skupne naloge usklajujemo in prav to nas povezuje in mora povezovati, da bomo sposobni uresničevati planske naloge, da bomo skupno povečevali in bogatili dohodek in da bomo smoterno koristili ter povečevali strokovne sposobnosti naših kadrov. Ob zaključku je Jože Krk nagovoril tudi miade delavce rudarje, ki so na praznični dan stopili v rudarski stan. Povedal jim je, da prihajajo v trden, prekaljen, human in deloven kolektiv. „Zelimo si mladih kvalificiranih rudarjev. Skupaj bomo enotno kot doslej požrtvovalno premagovali delovne napore, skupaj bomo snovali in ustvaijali našo skupno Številna priznanja in odlikovanja jubilanto Na svečani seji delavskega sveta sozda REK Velenje, ki se jo je udeležil tudi Franc leskošek - Luka, so podelili članom delovnega kolektiva REK Velenje odlikovanja predsednika republike, tovariša Tita, priznanja pa je prejeloj članov jamske reševalne čete ter 129 delavcev, ki so zvesti REK Velenje že dve desetletji Na večer pred praznikom rudarjev je bila v dvorani kulturnega doma v Velenju slavnostna seja delavskega sveta sozda rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, katere so se udeležili delegati vseh temeljnih oziroma delovnih organizacij kombinata in številni jubilanti. Med gosti pa je bil tudi član sveta federacije in častni član velenjskega kombinata, Franc Leskošek-Luka. Zbranim v dvorani je ob podelitvi 11 odlikovanj predsednika republike, tovariša Tita spregovoril sekretar komiteja OK zaželel, da bi jim bila dodeljena odličja ne le nagrada za dosedanje delo, ampak spodbuda za še večje uspehe v prihodnje. Vsako leto v dneh praznovanja rudarskega praznika na velenjskem kombinatu podelijo tudi priznanja članom kolektiva za dolgoletno delo v jamski reševalni četi. Med ponedeljkovo svečano sejo je priznanja prejelo 37 reševalcev iz rok predsednika kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije RLV, Slavka Janežiča. To je le, je dejal, Slavko Janežič, ki je tudi vodja jamske Skok v rudarski stan Letos kar 129 „dvajsetletnikov" Podditev odlikovanj ZKS Velenje, Janez Miklavčič. Poudaril je, da odlikovanja niso le priznanje posameznikom in njihovemu dosedanjemu delu, ampak tudi celotnemu kolektivu, v katerem ustvarjajo in dela-Obenem je odliki reševalne službe, skromna zahvala za njihovo humano delo, kajti reševalci so tisti ljudje, ki ne poznajo besede ne morem ali nočem, pa naj si gre za reševale človekovega življenja ali materialnih dobrin. Kot dolgoletni vodja jamske reševalne čete je prejel priznanje tudi Slavko Janežič." Izročil mu gaje predsednik delavskega sveta rudnika lignita Velenje, Jože Aljaž. Svečane seje so se udeležili tudi tisti delavci, ki so že dvajset let zvesti velenjskemu kombinatu. Letos je bilo takšnih slavljencev 129. Njim se imenu celotnega kole družbenopolitičnih organ; in samoupravnih organov lil za njihov delež pri izgri kombinata vršilec dolžnosti lekijskega poslovodnega orgi sozda REK Velenje, M Bizjak in zaželel, da bi še na ostali zvesti kombinatu Po končani svečani seji sof gostje, jubilanti in delegati zbi li še pred kulturnim domo kjer so jim njihovi godben zaigrali nekaj koračnic. Nikoli ne bodo pozabili na njihov dele jO. Kovancem Na REK Velenje so tudi letos pripravili sprejem za delavce, ki so se upokojili v obdot med lanskim in letošnjim praznikom rudarjev Gostje in drugi udeleženci med tradicionalno proslavo ob skoku čez kožo Na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje vsako leto pred svojim stanovskim praznikom, dnevom rudarjev izkažejo izredno pozornost vsem tistim članom kolektiva, ki se upokojijo v obdobju zadnjega leta. Tudi letos so jih povabili na sprejem v prostore delavskega kluba. Prišlo jih je okrog 80, z mnogimi pa so bile tudi njihove žene, s katerimi so po uradnem delu sprejema veselo zaplesali. Vse je najprej prisrčno pozdravil Franc Krivec, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata DO Rudnik lignita Velenje. Besede zahvale je izrekel vsem upokojencem tudi vršilec dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa REK Velenje, Mirko Bizjak in poudaril, da je dolžnost celotnega kolektiva, da nikoli ne pozabi nanje in da bodo znali ceniti njihov prispevek k dosedanjemu raz ju kombinata pa tudi širše sle nosti. Med sječanjem irinajsta je dala številne izkušnje I naši koncepciji SLO in DS Sovor generalnega polkovnika Franca Tavčarja — Roka na osrednji velenjski slovesnosti b 35-letnici pohoda XIV. divizije na Štajersko, združeni s 13. medobčinskim srečanjem borcev NOV in mladine Ju goslavije 3. julija na Graški gori — Gori jurišev Tovarišice in tovariši, rudarji, "adina. ddovni ljudje in obču- Zbrali siio sc na tem zgodo-skem mestu, na XIII. med-činskem srečanju borcev •V in socialistične mladine ;oslavije. da izkažemo spo-ovanje herojem legendarne inajste divizije in štajerskih ižanskih odredov ter brigad. - ko se spominjamo neštetih inaštev, nadčloveških naporov I samoo dre kanja, prelivanja rvi, ki je močila to zemljo — adahnemo sebe z novimi močni za še večje dosežke v izgrad-iji naše samoupravne družbe in laše obrambne moči. Franc Tavčar-Rok teklo je 35 pomladi od ko je po odločitvi vojaško tičnega vodstva Slovenije vrhovnega štaba iz Suhoija v :li Krajini, januarja 1944, kre-Štirinajsta divizija na svoj od, ki je ostal v zgodovini idnoosvobodilnega boja na-narodov zapisan z zlatimi To je bila divizija pro-v„ skojevcev. komuni-v. Billa je ena od najelitnejših not narodnoosvobodilne voj-ke. Divizija mladih, kije že ob unem formiranju, a še bolj na ohodu,, daljšem od 500 kilometrov, postala legenda. VzroHti, zaradi katerih je Šti-inajsta krenila na Štajersko in ■Hi Ikaterih se je vodstvo •dločilo) za takšen korak, so [inogošttevilni. Najprej velja meniti,, da so bili tedaj, tukaj la Štaje:rskem, ustvarjeni pogoji a še odločnejše širjenje narod-loosvotoodilnega gibanja. In po-Bm, okupatorju je bilo treba še asneje pokazati, da osvobodil-10 gib.anje naših narodov in odncosti ni bilo lokalnega po-a itn omejeno le na neko Ije pojdročje. Z razplamteva-boirbe mu je bilo potrebno ikazatti, da je tudi Štajerska tel SloDvenije, in ne tretjega ijha, inn da bo taka tudi ostala. Na Šttajerskem so v tem času it je zznano, že obstajali briga-Šlanddrova in Zidanškova, Po-orski codred, Koroški bataljon, ^ozjansska četa, Četrta opera-vna coona in druge enote. Zelo lomemhbne moči torej, ki so mogle pripraviti prihod Štirinajste edivizije in skupaj z njo azpihatiti ogenj revolucije na tajerskkem, kjer so bile naše ■note akktivne od samega začet-todda izpostavljene izredno ežkim | pritiskom sovražnika. Pomlad j, ki jc bila tedaj pred lami. je : prinašala s seboj tudi veti no »ližji kopneč Hitlerjeve Nemčije. Šta-crsko. • strateško zelo pomembno odročjojc. je veljalo tudi v vojaškem loglodu i pripraviti na odločujoči daree i okupatorju, za njegov do-iončni ( obračun in njegov popolni lom VV tem smislu jc bil nujen »riliod i tako močne enoto, kot jc lila St iririnajsta. ki lx> /. obstoječimi ilami usistvarila \sc potrebne pred-»ogojc. «tla bi bil tudi ta del našo jfsrolc 11111.1 ksiftialno vključen v do-lonono ' uničenje >onražnika. Do- godki naslednjo pomladi, ko jo prav na lom področju prišlo do uničenja armado generala von Lehra. so potrdili dalekovidnost odločitve našega vodstva, posebno tovariša Edvarda Kardelja, ki je dal skupaj s tovarišem Titom osnovno zamisel za ta zgodovinski pohod. Štirinajsta divizija jo pri izvrševanju to nalogo po hudi zimi. globokem snegu in v zelo težkih pogojih, premagala številno ovire, noč in dan bojevala težke bitke, jurišala in napadala sovražnika in tako povsem izpolnila svoje poslanstvo. Toda. prihod Štirinajste na Štajersko. še posebej v tako težkih vremenskih razmerah bi bil nemogoč, ko nc bj Partija in SKOJ pripravili potrebnih predpogojev za njen sprejem in delovanje na tem področju. Odločitev o pohodu Štirinajste jo bila torej posledica ustvarjenih predpogojev na Štajerskem in potreb, da so ta del Slovenije pripravi za končno fazo olx)rožene revolucije in da ta kraj da svoj poln prispevek osvobodilnemu boju naših narodov. Z drugimi besedami, obstojali so vojaški in politični predpogoji za takšno nalogo, ki so jo Štirinajsta in druge sile na Štajerskem povsem častno izpolnile in tako dale svoj velik prispevek k osvobodilni borbi naših narodov in narodnosti. Nemogoče jo našteti vse borbe, ki so jih vodile Štirinajsta in štajerske enote- Vendar, vsem tem borbam jc skupno, da so dale številne izkušnje naši sodobni koncepciji splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Posebej poučni so primeri, ki nas še danes navdihujejo, izkušnje, ki nam dokazujejo, da ni sile, ki bi lahko zlomila narod, pripravljen, da sc bori za svojo svobodo in neodvisnost. Ena takšnih borb, ki ne bo ostala zapisana samo v monografijah divizije in ki jo nc bodo proučevali samo na vojaških šolah in akademijah je borba, ki so jo vodili v zadnjih dneh februarja 1944 na tleh C.raške gore, Gore jurišev. Na tiste težke in velike trenutke, ko so borci Štirinajste, kljub neznosnemu ognju, kljub dejstvu, da jim je primanjkovalo streliva in da si nekajkrat močnejši sovražnik vedno znova pomaga s svežimi močmi, zaustavljali juriše in z borbo prsa ob prsa odbijali in odbili vse nalete, spominja sedanje in prihodnje generacije spomenik, delo velikana revolucije in umetnosti Antuna Augustinčiča- Tudi na Graški gori Nemcem ni uspelo uničiti divizije. Kljub znatnim izgubam je ta nadaljevala ofenzivne akcije,' da izpelje svojo vojaško in politično nalogo do konca. Štajerska pomlad je bila z vsakim dnem bliže. Na Štajerskem seje osvobodilno gibanje razplamtevak) vse močneje, porajale so se nove partizanske enote, na tisoče mladih sc je oprijelo orožja in vstopilo v partizanske brigade in divizije. Že junija 1944, na primer, jc bilo številčno stanje Štirinajste trikrat večje kot v trenutku, ko se je divizija postrojila za svoj pohod. Ljudstvo je zmoglo moči za sc večje napore in podporo partizanski vojski, iskalo nove možnosti za odpor, v komunistični partiji pa je videlo luč obstanka in svobode. Na kratko, pomlad 1944 na Štajerskem ni bila le koledarska, v kateri sc poraja novo, sc budi iz sna lepota dežele, to je bila pomlad, ki se je razrasla v oboroženi boj širokih razsežnosti. Z borbenimi tradicijami narodnoosvobodilnega boja in vseli njegovih enot bogatimo našo sedanje obrambne poglede in prakso. Posebej so koristne izkušnje Štirinajste divizije. Kot je znano, jc to prva velika enota, ki je prodrla tako globoko v področje, ki jc bilo vključeno v okvir tretjega rajha. Skupaj s štajerskimi partizani jo potrdila, daje boj mogoč tudi tam. kjer jo nasprotnik številčno in tehnično močnejši, če jc ta boj izraz volje in podpore celotnega naroda, kot je bil slučaj na tem mestu. Pokazala jc, da sc najboljši uspehi dosežejo s stalnimi ofenzivnimi akcijami, vsiljevanjem borbe sovražniku tam, kjer jo želela divizija, z udarjanjem rfasprotnika tam, kjer nc pričakuje, s protinapadi in zasedami, manevri in torbo proti sovražniku povsod in na vsakem mestu; pokazala je, da te male mnogoštevilne fronte, načenj-jo okupatorjevo moč, še posebej če so povezane z nenehnimi ofenzivnimi akcijami večjih operativnih enot, kakršna je bila Štirinajsta, s čemer se postopno in zagotovo drobi in Ionu okupatorjeva moč. Zato spolno pravico proučujemo izkušnje Štirinajsto divizijo in drugih sil na Štajerskem v rušili vojnih šolali in v vsakodnevni praksi obrambnega pomena. Borce Štirinajsto kot tudi prole-tarce na Neretvi. Sutjeski. na vojvodinskih poljih ali jadranski obali, ni moelo nič zaustaviti. V tej goloti, spomnimo no. so partizani mod dve- ma jurišema zmogli moči, da priredijo ljudem mil ing. da zaigra partizanska harmonika, da kulturna skupina, ki jo jo v tej diviziji vodil pesnik Kajuli. opravi svojo poslanstvo. Kaj takega jo mogočo lo v revoluciji, to jo zmogel le narod, ki ga je vodila Partija, ki jo imel prod seboj jasen oilj in perspektivo. Karel Destovnik - Kajuli jo padel v boju z nor.iškimi strojničarji nedaleč od tod. V stalski vrsti revolucijo je pel. s svojo navdahnjeno pesmijo je podžigal borce. Njegovi znani verzi: ..Veš, mati, za kar sem umrl, bi hote! še enkrat umreti . . ." so prave besede tega naroda, odločnega, da v ju risih na sovražnika žrtvuje tudi svoje življenje. In danes, ko je svet, tovariši in tovarišice, obremenjen z nevarnostmi, se nenehno spominjamo izkušenj in izročil Štirinajste, Kozare, Sutjeske, Kadi-njače, Petrove gore. Ko se okoriščamo s tem znanjem in bogatimi izkušnjami narodno osvobodilnega boja, z naslanjanjem na celotni materialnokadrovski potencial družbe, z modernim orožjem in opremo, ki jo celih osemdeset in več odstotkov proizvajamo v lastnih tovarnah, vse hitreje rastemo v močno silo, ki uživa nedeljen ugled doma in po svetu. Takšna krepitev naše obrambne moči je v funkciji naše miroljubne zunanje politike in ima za cilj, da s svojo pripravljenostjo preventivno ukrepa, da s svojo pripravljenostjo odvračamo morebitne namene agresorja, ki bi nas hotel napasti. Če pa ga vendar ne uspemo odvrniti, mora vsak tak računati s tem, da je danes cela Jugoslavija obrambna stavba, se zidana iz tisočevi osti, ki bodo vsakemu napadalcu, pa naj bo še tako močan, prekrižale račune. V tem trenutku, ko se v družbi borimo ze ekonomsko stabilizacijo in krepitev samoupravnih socialističnih odnosov, s tem krepimo tudi našo družbeno samozaščito, našo skupno varnost in obrambo na osnovah koncepcije. S krepitvijo našega gospodarstva in hitrejšim obvladovanjem aktualnih problemov, s katerimi se srečujemo, prispevamo k skupni stabilnosti naše poti v prihodnost in obrambi samoupravnega sistema in vsega, kar smo sami ustvarili. Samo s takim obnašanjem nas ne bo nič zaustavilo in nič ne bo presenetilo. V vsem tem, v krepitvi gospodarstva in samoupravnih socialističnih odnosov, v utrjevanju naše družbe nasploh, dobivajo mladi vse pomembnejše mesto. To je zagotovilo, da bodo mladi dostojno varovali in razvijali izročila revolucije ter socialističnega razvoja. Tovariši in tovarišice, na deh zgodovine in s spomenikom, ki ga danes odkrivamo, ki simbolizira naša prizadevanja in našo odločnost, da to, kar smo ustvarili pod vodstvom Partije in tovariša Tita ne dovolimo, da bi nam kdo odvzel - želim poudariti, da lahko z optimizmom gledamo v prihodnost. Naša država se nenehno zavzema za mir, miroljubno koeksi-stenco, za ukinitev blokovske razdeljenosti sveta, za enakopravno sodelovanje med*narodi. Naša država, kot eden od pobudnikov politike neuvrščenosti in njen aktivni podpornik, na čelu s tovarišem Titom, uživa v svetu velik ugled. V taki zunanji in notranji politiki, ki jo vodi zveza komunistov s tovarišem Titom, vidimo zagotovilo za naš stabilen in varen notranji razvoj. Na koncu, tovariši borci, rudarji, mladina in občani mi dovolite, da vam čestitam k dnevu rudarja in 4. juliju, dnevu !redlog predstavnikov občine Županja, da bodo gostitelji 14. srečanja. Z vzkliki TITO - MLADINA - PARTIJA in s kolom, ki so ga mladi nato zaplesali, so sklenili slavnostno sejo udeležencev 13 srečanja borcev in mladine. V torek, drugi dan srečanja, so delegacije skupščine občine Velenje, družbenopolitičnih organizacij velenjske občine ter delegati udeležencev srečanja položili vence k spomeniku „Onemele puške". Zatem pa so gostje z velikim zanimanjem spremljali tradicionalni sprevod rudarjev v svečanih uniformah ter sprejem učencev rudarskega šolskega centra v rudarski stan. Organizator srečanja je nato borce in mlade popeljal na Gra-ško goro, kjer je bila proslava ob 35-letnici legendarnega pohoda borcev XIV. divizije na Štajersko, zvečer pa so si v Rdeči dvorani ogledali kulturni program. V sredo, 4. julija so se gostje odpeljali na Duh na Ostrem vrhu pri Mariboru, Iger so se udeležili osrednje slovenske proslave ob dnevu borca - 4. julija. Včeraj zjutraj pa smo se poslovili od udeležencev letošnjega srečanja borcev in mladine petindvajsetih občin Jugoslavije. lanskimi organiza- Izmenjava zastave med predstavniki Mostaija -torji srečanja in Velenja „V naravi je moj dom..." Uspel republiški taborniški mnogoboj v Šoštanju — Mlajši medvedki in čebelice iz Šoštanja republiški prvaki Taborniški odred „Pusti grad" iz Šoštanja je v sodelovanju z občinsko zvezo tabornikov Slovenije organiziral republiški taborniški mnogoboj. Od 22. do 24. junija 1979 se je v Šoštanju in v okolici na republiškem tekmovanju tabornikov v vseh starostnih skupinah pomerilo blizu petsto tekmovalcev. S prireditvijo, ki je zahtevala veliko prizadevanja, so se šoštanjski taborniki s pomočjo osnovne šole Biba Roeck izredno izkazali, posebej pa velja omeniti mlajše medvedke in čebelice, ki so postali republiški prvaki. Otvoritev ob tabornem ognju Šoštanjski taborniki so goste iz vse Slovenije pričakali 22. junija popoldne. Ze tedaj so se mladi taborniki pomerili v prvih taborniških veščinah: v streljanju z lokom in postavljanju šotora iz šotork. Seveda so morali starejši taborniki postaviti še prej svoj novi dom v naravi. Okrog šoštanjskega stadiona je zrasla platnena vas, ki je sprejela okrog 200 tabornikov. Večji živžav pa je bil v prostorih osnovne šole Biba Roeck, kjer so domovali mlajši taborniki, medvedki in čebelice ter murni. Ekipa medvedkov Šoštanja -republiških prvakov - je ob zaključku pred zbranimi taborniki spustila zastavo! To je velika čast, ki je pripadla domačinom. Saj so si to tudi zaslužli!! V petek se je torej začelo že zares. Na republiško prvenstvo pa pridejo lahko le tisti, ki so zmagali doma, v svoji občini, nato pa še na področju. Torej se je zbralo v Šoštanju petsto najboljših tabornikov, ki so morali preizkusiti in prikazati svoje iznajdljivosti in veščine v najrazličnejših spretnostih. Letos so se prvič pomerili po novih pravilih taborniškega mnogoboja. Celo predšolski otroci, mumi po taborniško, so že po- stavljali „šotor" iz šotorskega krila, pa tekli skozi ovire, iskali skriti zaklad . .. Medvedki in čebelice, taborniki v starosti od 7 do 11 leta, so imeli še zahtevnejše naloge: iskati lisico, postavljati šotor iz dveh šotorskih kril, iskati pot po sledeh lisice in se orientirati tudi s kompasom, streljali so z lokom, premagovali ovire, zakurili ognje. Taborniki nad 12 let starosti pa morajo poznati že veliko več. Od signalizacije do zahtevnih orientacijskih pohodov, poznati zgodovino taborništva, našo socialistično skupnost, skratka biti popolnoma pripravljeni uresničevati koncept naše splošne ljudske obrambe. S predstavitvijo pomena taborniške organizacije se je ob tabornem ognju sredi Šoštanja začel tudi uradno letošnji taborniški republiški mnogoboj. Prizadevanje šoštanjskii tabornikov V vseh treh dnevih smo srečevali mlade tabornike, ki so prišli zastopat kar 34 različnih taborniških enot iz vseh koncev Slovenije. Tu smo srečevali medvedke iz Bizeljskega, murne z Jesenic in Hrpelj, pa tabornike iz Velike Nedelje, Ljubljane, Mislinje, taborniški odred Bistri potok iz Mute je bil zastopan kar s štirimi skupinami medvedkov in čebelic. Domačini so nastopili z ekipo mlajših medvedkov in čebelic. Naj zapišemo, da sta obe ekipi bili izredno uspešni ter prejeli za osvojeno prvo mesto priznanja in tudi praktično darilo. Ob pomoči šde je taborniški mnogoboj lepo uspel. Tea Podgoršek je kot mentorica taborništva ob koncu mnogoboja dejala: „Kaj bi povedala. Vesela sem, daje vse tako uspelo. Sicer pa bi' morala povedati kaj več tovarišica Medvedova, ki je res veliko storila! . .." Ob zaključku mnogoboja je spregovoril predstavnik temeljne telesnokulturne skupnosti Velenje, tekmovalcem in naj-bdjšim je priznanja izročil predstavnik termoelektrarne Šoštanj, vsem tabornikom pa je čestital tudi predsednik zveze tabornikov Slovenije, Ljubo Jdsnič TEKST IN FOTOGRAFIJA HINKO TERČlC M i rpri spevki naših oralcev in dopisnikov Bili smo v Splitu Bilo je veselo, prijetno in zabavno, pa vendar ni bilo nikogar, ki si ni želel domov Avtobus je odpeljal. Starši so žalostno in zaskrbljujoče zrli za njim. Oči so jim vlažne. Tudi mi nismo bili nič kaj boljše vdje ob slovesu. Bili smo polni mešanih občutkov. Marsikdo je prvič potoval sam, brez staršev in tako daleč - v Split. Od Zidanega mosta naprej smo se peljali z vlakom. Ko smo se bližali Splitu, so začeli prvi sončni žarki pronicati skozi oblake. Sprva počasi, pozneje vedno močneje, s trdno voljo, da preženejo oblake. In takšni smo bili ob prihodu na železniško postajo v Splitu: mršavi, neprespani. Ko smo stopali z vlaka, naloženi s potovalkami, kovčki, vrečami, so nas pre-stregli trije učitelji z naše pobratene šde Bruno Ivanovič. Sledil je prisrčen prijateljski pozdrav. V šoli smo se gostje in gostitelji zbrali v večjem prostoru, kjer so nam pripravili pester program. Po proslavi smo se seznanili z našimi gostitelji, nato pa smo se v gručah razpršili po domovih. Jezik nam ni nikoli delal težav. Je pač tako. Mladi se zmeraj znajdemo! Za naslednje dni smo imeli predvideno kopanje v Splitu, Hvaru in Braču ter ogled Splita in njegovih znamenitosti. Soboto in neddjo pa smo preživeli z družinami, pri katerih smo bili. Na ta način so se med nami spletle še trdnejše prijateljske vezi. Nepozabno je bilo tudi potovanje z ladjo na Brač in Hvar. Samo mesto Split je bilo ob pogledu množica ljudi, stavb in avtomobilov. A, ko si se sprehodil po njem, si ogledal zgodovinske znamenitosti, kot OTROKE USMERJATI TUDI PRI IGRI Otrokov prosti čas je potrebno kar najbolj izpolniti. Zaradi tega jih je potrebno voditi tudi na otroškem igrišču, tudi pri igri. V ta namen je organizirala Zveza prijateljev mladine Velenje preteklo soboto prvi del seminarja za vzgojitelje anima-torje na otroških igriščih. Seminarja se je uddežilo 36 kandidatov. Med njimi je bilo nekaj takšnih, ki bodo med počitnicami vzgojitelji v kolonijah, udeležile pa so se ga tudi nekatere vzgojiteljice, ki bodo v krajevnih skupnostih prevzele skrb za otroke, ki redno ne obiskujejo vzgojno varstvenega zavoda. Predavali so priznani psihologi in pedagogi ljubljanske univerze. Drugi del seminarja bo to soboto. V počastitev dneva rudarjev, 3. julija, je v delavskem klubu v Velenju razstavljal Jernej Kreže iz Trbovelj. Občinstvu je predstavil motive in delo rudarjev v jami. Jernej Kreže se je leta 1941 zaposlil v trboveljskem rudniku kot rudar. Nato je delal še v Banovičih in Zagorju. Pri težkem, pa vendar častnem delu, je spoznaval tudi likovno plat tega poklica. S pravo likovno umetnostjo se je seznanil v letu 1952. Takrat seje v jami ponesrečil in je med okrevanjem delal razne figure iz gline. Pozneje je žgal v les reliefe in o dtiskoval grafike. Obdan s sve- tom umetnosti je postal leta 1963 član likovne sekcije RELIK v Trbovljah. To je še danes. V svojih delih upodablja Jernej Kreže predvsem jamsko delo rudarjev. Prikazuje posebnost življenja globoko v zemlji. Svoje stvaritve tudi razstavlja. Vsako leto sodeluje na skupni razstavi č lanov seitdje RELIK. Samostojne razstave je že imel v Trbovljah in Nemčiji. Letos pa smo imeli priložnost, da se na njegovi prvi samostojni razstavi v Velenju nekoliko pobliže seznanimo z ustvarjalcem in njegovimi deli. ANTON RIBARI C je npr. Dioklecijanova palača, nato zoološki vrt, Marjan, arheološki muzej, ni bil Split več navadno mesto, temveč zanimivo, živahno in turistično mestece ob pesmi morja in valov. Največ pa smo se seveda kopali. Morje je bilo prijetno, vreme toplo in pravi čas za norčije v vodi. Dnevi so minevali vse prehitro in prišla je ura, ko seje bilo treba prosloviti od novo spoznanih prijateljev, njihovih staršev, od Splita. Ob slovesu so na šoli pripravili manjšo zakusko. Imeli smo tudi priložnost pogovarjati se z direktorjem šole. Tovarišem iz Splita, ki so nas vseskozi spremljali, smo v zahvalo kupili manj- ša darila. Izrazili smo željo, di se te spletene prijateljske vezi k nadalje razpredejo med nami, kot tudi med obema šdama, seveda pa smo se jim tudi imenu nas vseh zahvalili za ves trud, ki so ga imeli z nami. Na železniški postaji je bili vse živo. Nekateri so se drenjali s kovčki, drugi so se poslavljali od gostiteljev, tretji so še vedno sklepali nova poznanstva in iz menjavali naslove, četrti so ime li v mislih Vdenje, dom, starše. Pozneje, ko smo že bili vsi m vlaku, je hotel še vsak ujeti pogled na Split. Marsikomu _ pritekla solza iz kotička očesa, solza brez sramu. Vlak je odha jal. Še enkrat nasmeh, poglei na prijatelje in stisk roke ... Bilo je veselo, prijetno zabavno v Splitu, pa vendar bilo nikogar, ki si ni želel do mov. DARJA GOLTNIK OŠ ANTON AŠKERC in Očiščevalna akcija v KS Paka S Kozjaka in Lok so zvozili kar 10 školjk osebnih avtomobilov Vse večja nesnaga v reki Paki in njeni okolici je prisilila krajane Pake, da smo se dogovorili za očiščevalno akdjo reke in okolice. V akcijo smo vključili civilno zaščito, mladino in ostale starejše krajane. Akcija je popolnoma uspela, udeležilo se je okrog 50 krajanov. Dokaz o marljivosti krajanov so bile gore smeti in 10 školjk osebnih avtomobilov, katere so krajani zvozili s traktorji s Kozjaka in Lok na zbirno mesto. Vse vožnje s traktorji, ki pa jih ni bilo malo, so opravili udarniško. KOC Velenje in DINOS pa sta poskrbela za odvoz smeti in avtomobilske pločevine. Zavedamo se, da je čista narava vzor nas vseh in v tej zavesti jo bomo ohranjevali naprej. Zastavili smo si plan za ohranitev zdravega okolja, ven- dar kljub opozorilnim napisom njihovemu odhodu spet ostajajo »PREPOVEDANO PRANJE kupčki nesnage, ki zgovorno AVTOMOBILOV", se matsikdo pričajo o »kulturi" posamezni- izmed občasnih pralcev avto- ka. mobilov ne zaveda tega, saj po BORIS NIGELHEL Ena od desetih avtomoblskih škdjk ZKO VELENJE: Brez programov ni dela Veliki uspehi na področju ljubiteljske kulture Bazstava del Jerneja Krežeta V Delavskem klubu smo se pobliže seznanili z ustvarjalcem in njegovimi deli Jernej Kreže Zbor delegatov ZKO Velenje je v petek potekal v Topolšici mimo, pa vendar delovno. Zal se ga je od mnogo gostov občine udeležil le predstavnik občinske kulturne skupnosti. Bilanca preteklega leta je za zvezo, ki združuje osemindvajset društev in skupin, razveseljiva. Nad petsto prireditev je številka, ki marsikaj pove. Na zboru se niso zadovoljili le z uspehi, ki so jih navajali, z zlatom na mednarodnih kulturnih področjih in lepimi igralskimi dosezKi, ampak so spregovorili tudi o problemih, ki jih tarejo. Radi bi, da bi bolj živeio delo kulturnih animatorjev. Že lani sta komisija za kulturo pri občinskem svetu ZSS in ZKO sklicala sestanek vseh animatorjev in sklenili, da bo delo teklo dalje- Ob tem vendar obstaja bistveno vprašanje osveščanja delavcev v organizacijah združenega dela. Ni dovolj, če dobiš le vstopnico za predstave, ki jih v Velenju ni malo. Za veliko več gre! Vemo, da le kulturno bogat član naše družbe lahko ustvarja, je lahko sproščen. Pa še za razlikovanje med predstavo, ki jo doživiš pred filmskim platnom ali pa pred resničnim odrom, gre! Pasivnost človeka večkrat zamenjujemo s potrebno aktivnostjo človeka, ki je danes, glede na njegov prosti čas, še kaka nuja! Nadalje so na zboru razpravljali tudi o potrebi, da veliko več skrbimo za domačo ustvarjalno politiko. Primer, ki se bogato obrestuje, je prav gotove igralska skupina iz Šmartnega ob Paki. Zelo pogosto jc stekla beseda o veliko tesnejšem sodelovanju med krajevnimi skupnostmi in zvezo kulturnih organizacij. Le ta je pripravila kar tri programe za gostovanje v vseh KS, toda odziv je bil malenkosten. Se bi lahko razpravljali o zelo pomembnem delu zveze. Goto- vo je, da bodo njeni programi tudi v prihodnje pravilno vrednoteni. Zato je tudi povezovanje s kulturno skupnostjo dobro in močno. Prav je tudi, da je delo kulturnih društev in skupin enako vrednoteno, saj je treba upoštevati veliko težje pogoje, v katerih ustvarjajo obrobna društva. Tako je v Plešivcu, Bevčah in še kje drugje. Sklenili so, da bodo že v zgodnji jeseni pripravili povsod realne delovne programe in tako poskrbeli, da bo delo na kulturno- umetniškem področju povsod bolj vsestransko in bogato. V velenjski občini so izredno delavni pevca, člani folklore, godbi, igralci, člani kino kluba Gorenje i mladi v osnovnih šolah. Ne samo delavni, tudi kvalitetni. Zato so pogoji za še bolj kvalitetnejšo in količinsko rast v tej občini dani. Zato je prav, da ljubiteljsko prizadevanje ui ustvarjanje vrednotijo vsi in ga tudi podpirajo. VINKO ŠMAJS „NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Foitova 10, p. o. ,,NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NAS ČAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev (za inozemstvo 360 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava CŽP „Dolenjski list" Nono mesto, tisk tiskarna ,,Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,NAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Nove naložbe v Nazarjah f nazarski lesni industriji Gorenje—Glin pridno gradijo — V teku so gradbena dela za plemenitenje in predelavo ivernih plošč, v veliki meri pa bodo posodobili tudi žagarsko proizvodnjo Problemi proizvajalcev iver-dh plošč so znani vsem, v veliki Deri so znane tudi rešitve, le da ie te vse prepočasi uresniču-sjo. Težavam se seveda niso tognii tudi v nazarski tovarni ivernih plošč, omilili pa jih bodo z novimi proizvodnimi prostori, v katerih bodo iverne plošče oplemenitili in predelovali. Izdelovali bodo različne pohištvene elemente, predale, S* i r» li »Mil A* Nova proizvodna dvorana raste iz dneva v dan Podrobna analiza tudi za negospodarstvo nadaljevanje s 1. strani) odkov v negospodarstvu, zlasti v imo upravnih interesnih tudi drugih kup no stih. V prvih treh mesecih letos so Dspodarske delovne organizacije stvarile za 53 odstotkov več pri-odka kot v enakem obdobju lani, endar je treba poudariti, da je za to ospodarstvo porabilo kar za 57 dstotkov več sredstev kot lani, kar : zelo zgovoren pokazatelj, da so »bo gospodarili. Ekonomičnost je lila v primerjalnem obdobju nižja za Iva odstotka. Slabšo ekonomičnost doseglo> kar 21 temeljnih organi-»cij. Ustvarjeni dohodek je bil v ivrn trehi mesecih višji za 39 od-totkov v primerjavi z lani, vendar je Blo neugodno njegovo delitveno ■zmerje Analiza nadalje kaže, da je Ur devetmajst temeljnih organizacij loslovalo na robu rentabilnosti de-et pa z izgubo. Kar 26 {med njimi Udi najvfečje) pa niso upoštevale esolucijskce zahteve, da mora biti jbanje rasti sredstev za OD počas-ejše od nasti doseženega dohodka, "lav zato nadaljnji ukrep izvršnega »eta zave;zuje vse poslovodne orga-le ter ocdgovome vodje v samo-pravnih organizacijah in skupno-ih, da sio družbeno odgovorni za eopravičteno povečevanje osebnih ohodkov nad dogovorjenimi druž-lenimi kriiteriji. V izjemnih primerih sotajo orrganizcije, ki želijo iz po-ebnih razlogov osebne dohodke po-ečati nadl rastjo dohodka, temeljito taaliziratii vzroke za to, skladno s tališči reepubliškega sveta ZSS o iridobivarnju in razporejanju dohod-in uvelljavljanju načel delitve po To mora dobiti tudi širšo cijio (soglasje izvršnega sveta ščine: občine in občinskega sin-ega sveta.) V nasprotnem pri-se tbo ugotavljala prizadetost družbenih interesov. Uvedli pa bodo tudi ukrepe družbenega varstva. Naslednji ukrep zahteva od vseh samoupravnih organizacij in skupnosti, da takoj izdelajo programe za znižanje stroškov proizvodnje oziroma poslovanja in da dosledno spremljajo njihovo uresničevanje. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti morajo predlog vsake odločitve posredovati v obravnavo izvršnemu svetu občinske skupščine zaradi usklajevanja z občinsko resolucijo. Krajevne skupnosti pa lahko investirajo le v tiste objekte in naprave, ki so bili kot prioritetni sprejeti v programih. Ob enem pa mora zaživeti skupno dogovarjanje o vlaganju in gospodami uporabi sredstev, zbranih na računih krajevnih skupnosti. Zaradi izredno plodne in bogate razprave na družbenopolitičnem zboru o gospodarskih rezultatih v prvem trimesečju letos in številnih dodatnih predlogih ter ukrpih, so se dogovorili, da bo izvršni svet dopolnil ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja v občini ter takšne posredoval v obravnavo na naslednjo sejo skupščine občine Velenje, ki bo še v mesecu juliju. Pa še to: Kljub dobro pripravljenemu gradivu in konkretnim ukrepom, ki so jih dobili delegati v obravnavo, je nerazumljivo, da so odgovornost za njihov sprejem in izvajanje čutili le delegati družbenopolitičnega zbora, medtem ko so popolnoma zatajili prav tisti, ki naj bi jih ukrepi najbolj zadevali-dele-gati zbora združenega dela skupščine občine Velenje. Prave razprave o ukrepih, pa tudi o sami analizi, na tem zboru sploh ni bilo, če izvzamemo nekatere nebistvene pripombe. police, obloge in podobno. Gradbena dela potekajo v skladu z rokovnikom in nova prostorna proizvodna dvorana hitro raste. Izvajalec teh del je gradbeno industrijsko podjetje Vegrad iz Velenj a, strojne napeljave bo postavilo podjetje IMP iz Ljubljane, elektroopremo REK ESO iz Velenja, odsesoval-ne in filtrske naprave pa celjska KLIMA. V novo naložbo se je z znatnim prispevkom vključila tudi Glinova temeljna organizacija združenega dela Energetika in vzdrževanje. Dobili so tudi že prve stroje in med njimi so prvi prispeli stroji za izdelavo predalov. Vsekakor ne bi bilo smotrno, če bi tako dragi stroji čakali na nove prostore, zato so v Nazarjah zasilno in začasno preuredili prostore nekdanje zaboja me in stroje postavili. Poiskusna proizvodnja je stekla v prejšnjem mesecu in že po prvih desetih dneh so bili predali na voljo pohištveni industriji. To pa niti niso vse novosti lesne industrije GORENJE -GLIN Nazaije. V teku je še ena naložba. Ob desnem bregu Savinje že tečejo gradbena dela za žagalnico drobne oblovine in izdelavo opažev. Ta naložba je že sedaj prilagojena bodočemu razvoju žagaiske proizvodnje, ki bo vključevala še osrednje mehanizirano skladišče gozdnih sortimentov in avtomatsko sor-tirnico žaganega lesa. Gradbena dela bodo končana do septembra. Vse manj ostankov zastarele in vse več sodobne tehnologije torej ter obenem zagotovilo boljših delovnih uspehov v prihodnje. J. P. Še vedno prevelika formalnost Z doseženimi rezultati na področju pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitve po delu v občini Velenje še ne moremo biti zadovoljni Tudi predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje je na 15. redni seji, v četrtek, 2 8. junija, zelo kritično obravnavalo rezultate gospodarjenja v organizacijah združenega dela občine Velenje s področja gospodarstva v prvem trimesečju letos. Podprli so ukrepe izvršnega sveta skupščine občine za izboljšanje poslovanja gospodarskih organizacij v občini s tem, da so jih še dopolnili. Svoje dopolnitve pa so nato posredovali na seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje. Poudarili so, da je treba akcijo za boljše gospodarjenje povezati z uresničevanjem zakona o združenem delu ter z uresničevanjem stališč republiškega sveta ZSS o pridobivanju in delitvi dohodka ter razporejanju sredstev za osebne dohodke. Člani predsedstva bodo poslali zahtevo vsem predsednikom osnovnih organizacij s indikata, poslovodnim organom, in drugim, da morajo obravnavati polletne račune tako podrobno, kot med akcijo naključni računi 78", in to v vseh tistih organizacijah, kjer niso poslovali v skladu z resolucijskimi načeli. Dali so še pobudo, da je treba pripraviti tudi analizo rezultatov poslovanja za področje negospodaistva in v zvezi s tem tudi analizo osebnih dohodkov v teh dejavnostih. Čimprej pa je treba pristopiti tudi k ustanovitvi sveta za dohodkovne odnose in delitev po delu. Na seji so nadalje ocenili stanje na področju pridobivanja in razporejanja dohodka ter uveljavljanja načela delitve po delu v občini Velenje. S stanjem na tem področju še ne moremo biti zadovoljni, saj je splošno stanje odnosov pri uveljavljanju kontrole in vpliva delavcev na dohodke nezadovoljivo. Pri tem je del odgovornosti tudi, poudarja ocena, na sindikalni organizaciji oziroma sindikalnih delavcih, ker so premalo odločno zahtevali spremembe odnosov na tem področju. Tudi smernice, ki so jih v zvezi s to akcijo sprejeli v osnovnih organizacijah sindikata, so premajhno zagotovilo, da bo delo steklo bistveno. Smernice so presplošne, marsikje pa so se akcije lotili še preveč formalno. Prav zato bo treba izdelati v ustreznih komisijah občinskega sveta ter s pomočjo sveta za vprašanja pridobivanja in delitve dohodka podrobno oceno stanja in akcijskih programov, da bodo nato osnovne organizacije zveze sindikatov sprejele konkretne naloge ter v njihovo uresničevanje vključile širši krog delavcev. Tudi strokovne službe še niso dovolj storile za uveljav-ljenje kvalitetnejših dohodkovnih odnosov, ampak se v glavnem zadovoljujejo le z obstoječim stanjem. Tako so, na primer, službe, ki izračunavajo in delijo osebne dohodke po delu, ni pa služb, ki bi ble tako organizirane, da bi zagotavljale pravičnejše odnose pri tej delitvi. Prav zato je treba kot prednostno nalogo sprejeti urejanje teh odnosov. Pri tem pa bo vsem v veliko pomoč zakon, ki je bi pravkar na tem področju sprejet. Zato morajo biti v osnovnih organizacijah ZSS vztrajni v zahtevah, da se začne zakon nemudoma uresničevati, prav tako pa morajo poskrbeti, da bo izvedena analiza uresničevanja akcijskih programov in da se opravijo potrebne dopolnitve analize. Tako bodo imele možnost tudi tiste organizacije združenega dela, ki so doslej sprejele le formalne programe, le-te dopolniti in v njihovo uresničevanje vključiti vse odgovorne dejavnike. Vzporedno s tem pa si je treba prizadevati tudi za uresničevanje nalog, ki jih pred osnovne organizacije sindikata postavlja RS ZSS. SV. V IZVOZ petek< je bi v kulturnem domu sprejem za jublante rudaiskega " kegaa centra. Zbralo se je okoli štiristo delavcev te delovne lizaacije, ki so v združenem ddu zaposleni že deset, dvajset ali let \ let. Posebne nagrade in priznanja pa so prejeli delavci, ki so ienni v delovni organizaciji radaiski šolski center deset ali et Met. Pred približno desetimi leti so v takratni temeljni organizaciji EKO ustanovili oddelek inštalacij, ki so ga zahtevale potrebe praktičnega uka učencev rudarskega šolskega centra. Z vse večjimi potrebami je vse bolj rastel in se širil tudi oddelek, ki je v lanskem letu postal ena od temeljnih organizacij združenega dela rudaiskega šolskega centra v Velenju. Direktor tozd Inštalacije, Mirko Dolenc takole pripoveduje o začetkih, razvoju in načrtih: ,,V času našega začetka so učenci z inštruktoiji delali samo elektroinštalacije za zunanje naročnike. Tržišče pa je od nas zahtevalo iz dneva v dan več, za to se je oddelek inštalacij najprej ustrezno kadrovsko okrepi, da je lahko sprejemal več naročil elektroinštalacij, ki so postale njegova primarna proizvodna dejavnost. Sprva smo se pojavili le na slovenskem tržišču, kmalu pa tudi drugod po Jugoslaviji. Zaradi zahtev investitorjev in zaradi želje po kompletnem izvajanju vseh inštalacij pa smo nekako pred šestimi leti razširili našo dejavnost še s kovinskimi inštalacijami kot so toplovodne, vodovodne in prezračevalne." Istočasno so se prvič pojavili tudi v tujini. Najprej v Maliju in Libiji. Danes je v tozd Inštalacije zaposlenih 138 delavcev, ki združujejo delo v neposredni proizvodnji, začeli pa so le s tremi inštruktorji. Z reorganizacijo v tozd se je inštalacijam pridružil tudi elektro oddelek, kjer izdelujejo razdeli ne omare, usmernike, polnlce akumulatorjev in razne sklope, ki se uporabljajo na kurjih farmah. Ta oddelek, ki se ponaša z visoko produktivnostjo, pa zadnje čase vse bolj razvija tudi šibkotočno tehniko. „Vsako leto opravlja pri nas obvezno prakso precejšnje število učencev," nadaljuje Mirko * M k K /111. Velenje. Petek. 6. julij - Marija Sobota. 7. julij — Dan izgnancev Nedelja. 8. julij - Elizabeta Ponedeljek. 9. julij - Veronika Torek. 10. julij - Amalija Sreda. 11. julij - Olga Četrtek, 12. julij - Mohor ZDRAVSTVENI DOM VELENJE: 6 . 7. 1979 od 7. do 20. ure dr. Janez Poles .6. 7. 1979 od 20. dr. Peter Lazar 7. 7. 1979 do 7. ure dr. Peter Lazar 7. 7. 1979 od 7. dr. Ivan Kralj 9. 7. 1979 do 7. ure dr. Ivan Kralj 9. 7. 1979 od 7. do 20. ure dr. Aleksandra Žuber 9. 7. 1979 od 20. ure dr. Maja rNatek 10. 7. 1979 do 7. ure dr. Maja Natek VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Od 6. 7. do 10 . 7. 1979 Peter RIHTARIČ, dipl. vet. Šoštanj, .Prešernov trg 7 - tel. 881-143 Od 11. 7. do 19. 7. 1979 Franc BLATNIK, dipl. vet., Velenje, Prešernova 22/c - tel. 852-253 REDNI KINO VELENJE 6.,7. - petek ob 18. in 20. uri VSI GREMO V RAJ -francoska komedija. 7. 7. - sobota ob 18. in 20. uri CARSTVO MRAVELJ -ameriški. Režija: Bert L. Gor-don. Igrajo: Joan Cellins, Robert Lansing 8.7.- nedelja ob 18. in 20. uri CARSTVO MRAVELJ ameriški 9. 7. - ponedeljek ob 18. in 20. uri VALENTINO - italijanski. Režija: Ken Raseel. Igrajo: Rudolf Nurejev, Lesli Caron 10. 7. torek ob 18. in 20. uri VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA - ameriški. Režija: James Calan Jnes. Igrajo: Glenda Jackson, Peter Finč. 11.7.- sreda ob 18. in 20. uri VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA - ameriški 12. 7. - četrtek ob 18. in 20. uri NEDOLŽNA NOČ V JAVNI HIŠI - madžarska komedija KINO DOM KULTURE VELENJE 9. 7. - ponedeljek ob 20. uri MESTO SANJ — zahodnonem-ški fantastični. Režija: Johan-nes Schaaf. Igrajo: Per Oscar-son, Rosama rie Fendel KINO ŠOŠTANJ 7. 7. - sobota ob 19.30 VALENTINO - italijanski 8. 7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA - ameriški 9. 7. - ponedeljek ob 19.30 CARSTVO MRAVELJ - ameriški 11. 7. - sreda ob 19.30 VSI GREMO V RAJ - francoska komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI 6. 7. — petek ob 20. uri VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA ameriški 10. 7. - torek ob 20. uri CARSTVO MRAVELJ - ameriški KINO MOZIRJE 7. 7. 1979 ob 20. uri JULIJA - Angleška drama (Jane Fonda, Vanessa Redgrave) 8. 7. 1979 ob 20. uri JULIJA Angleška drama (Jane Fonda, Vanessa Redgrave) 10. 7. 1979 ob 20. uri NEDOLŽNI — italijanska drama 12. 7. 1979 ob 20. uri UR AR IZ SANT PAUL A -francoski kriminalni film prebil NAROČNIKOM NAŠEGA ČASA Kljub prizadevanjem, da bi naročniki redno prejemali domači tednik, nam to vselej ne uspe-Do zamud pri dostavi Našega časa prihaja zaradi težav, ki jih imajo v tiskarni Ljudska pravica in ekspeditu Ljubljanskega dnevnika. Prosimo za razumevanje! UPRAVA Delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije »TOPLOVOD« VELENJE ponovno objavlja prosta dela in naloge GRADBENEGA TEHNIKA - za nizke gradnje za opravljanje del v gradbeno nadzorni službi Pogoj: končana srednja šola gradbene smeri, opravljen strokovni izpit ter dve leti delovnih izkušenj. Vloge pošljite na naslov delovne organizacije, komisiji za delovna razmerja — v roku 15 dni od objave. Vsi bodo dosegli svoj cilj. le jaz ga ne bom dosegel... , Ognja poln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel-Ko sovell ZAHVALA Cesta je terjala svoj krvni davek in nam v 25- letu življenja iztrgala našega dragega FRANCIJA PETKA I^-BPIhv Ob tragični in nenadomestljivi izgubi ljubega sina, očka, brata in zaročenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga imeli radi, ga spremili na njegovi poslednji poti ter zasuli prerani grob z venci in cvetjem: gasilcem, posebno IGD-REK Velenje, lovski družini Velenje, sošolcem TES, sodelavcem REK - DO ESO - Elektro, GIP Vegrad - DOM 101, DPO Konovo, gostinski enoti Gorenje, pevskima zboroma Konovo in Kajuh, rudarski godbi, duhovniku za opravljen obred, sosedom in krajanom Konovega ter prijateljem in znancem. Hvala tudi vsem goVomikom za poslovilne besede. Neutolažljive: mama, sestra Majda, h če ikica Karmen, zaročenka Vera in ostalo sorodstvo AVTOMOBILISTI Montiramo radijske sprejemnike, ineglenke, vzvratne luči, d opravljamo vso avtoeloktriko na vozilih, polnimo in kontroliramo akumulatorje. AVTOELEKTRO SERVIS, JANEZ PELKO. DUŠANA KVE-DRA 12 Omeragič trener Rudarja Čeprav so nogometaši Rudarja še na odmoru, priprave za novo sezono bodo začeli 9. julija, pa to ne velja za člane uprave. Glede na to, da v pri- u RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA PLASTIKA Smrti: Jože Poteku, Dobriša vas, upokojeni rudar, star 68 let; Alojzij Hudcj, upokojenec iz Radeč, star 39 let; Frančiška Alič, družinska upokojenka iz Velenja, Kraigerjeva 1, stara 84 let; Anton Kladnik, kmet iz Šmarij pri Jelšah, star 64 let; Roza Lavbič, gospodinja iz Šentjurja, stara 66 let; Janez Šekunja, invalidski upokojenec iz Metleč, star 45 let; Leopold Grabner, upokojenec iz Lopat-nika, star 71 let; Anton Kač, upokojenec iz Nazarij, star 71 let; Konrad Lazar, kmet iz Rogatca, star 90 let;Marija Lesnik, kmečka gospodinja iz Šmartnega ob Paki, stara 89 let;Terezi-ka Korun, gospodinja iz Zavo-denj; Stanislav Deovič, ključavničar iz Rečice ob Savinji, star 38 let; Jože Čanžek, upokojenec iz Podgorja pri Čel ju, star 70 let. Kadrovsko-splošni sektor Komisija Plastika za delovna razmerja pri TOZD KIG DO OBJAVLJA dela in naloge: 1. SERVISER PAKIRNIH AVTOMATOV Pogoji: — srednja strokovna izobrazba elektro smeri, — 3 leta delovnih izkušenj v stroki, — odslužen vojaški rok, — šoferski izpit B kategorije. Delo je na terenu. 2. VODJA IZMENE V KOVINSKI OBDELAVNICI Pogoji: — srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na področju kovinske obdelave, — organizacijske in komunikativne sposobnosti, — družbeno politično angažiran. Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi na naslov: kadrovsko-splošno področje DO Plastika, Koroška 61, Velenje. Delo je za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka. Srečno! VELENJE RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor V zvezi s prehodom na avtomatsko obdelavo podatkov VABIMO K SODELOVANJU delavce s končano višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ter znanjem angleškega jezika za opravljanje del oziroma delovnih nalog organizatorja za avtomatsko obdelavo podatkov. Ustrezni prijavljeni kandidati bodo poslani na uvajalni seminar v Radovljico ter bodo potem za opravljanje del organizatorja predlagani na podlagi predhodnih testnih rezultatov. Stroški seminarja ne bremenijo kandidata. Rok prijave je 15 dni. Kandidati se naj javijo na razgovor ali pošljejo svoje vloge v kadrovsko-sotialni sektor Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova št. 3. Srečno! ZAHVALA Ob prezgodnji in bdeči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA KUGLERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence, cvetje, denarno pomoč in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala velja sosedom za izkazano pomoč, članom kolektiva PETROL Velenje, Trgovskemu podjetju ERA Vele, poslovni enoti SO, sindikatu KOC, Gostinskemu po-:ju Majolka Celje, društvu telesnih invalidov občine Žalec, moSKemu in mešanemu pevskemu zboru Vinska gora, kakor tudi govornikom in župniku za tople in tolažilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Vera, sin Slavko z družino, hčeike Ivica, Dragica in Jožica z družino, vnukinji Brigita in Simonca, brat Franci z družino, ter sestre Mici in Fani z družino ter ostalo sorodstvo. hodnji sezoni ne bodo več igrali v Velenju Gašič, Vukovič, Vla-jič in Suica in ker so sporazumno prekinili pogodbo s tre nerjem Zorkom Hlavačem, ter Nedeljkom Gugoljem je bilo treba najti zanje nadomestitev. V ponedeljek zvečer je v prostorih kluba podpisal dveletno pogodbo novi trener Kemal Omeragič. Od predsednika tehnične komisije Mustafa Topči-ča in podpredsednika kluba JankaMeha pa smo tudi zvedeli, da bodo za Rudar v naslednji sezoni igrali tudi Miladin Purač — vratar (prej Vojvodina), Kemal Čelič (Osijek), Suad Karalič (Radnik) in Dobrivoj Trnjenič (Kozara iz Bosanske Gradiške). Poleg tega naj bi velenjskega drugoliša okrepilo še nekaj igralcev iz klubov, ki igrajo v slovenski nogometni ligi. SLOVENSKI ATLETSKI KRITERIJ Stadion ob jezeru je bil tudi konec minulega tedna prizorišče velikega atletskega tekmovanja, slovenskega atletskega kriterija. V soboto, 30. junija 1979, se je v popd danskih urah zbralo blizu 300 atletov iz devetih področij Slovenije. V več kot desetih disciplinah so se atleti borili za točke, s katerimi so ocenjevali najuspešnejše zastopstvo devetih slovenskih mest - področij. Tudi po besedah predsednika slovenske adetske zveze, Janeza Podneb-ška, predstavljajo vsakoletni izidi tekmovanja tako v moški kot ženski konkurend dokaj-šnje presenečenje. Medtem, ko je lanski zmagovalec Kranj bil gostitelj tekmovanja, pa je letos zmagala vrsta atletov iz Novega mesta, medtem ko so najboljše atletinje prišle iz Celja. Treba je povedati, da so pri sojenju pomagali sodniki iz Kranja, Raven na Koroškem in Celja. Organizadja tekmovanja je bila izredno dobra, vendar je tekmovanje motil dež, nato je med tekmovanjem zmanjkalo dektrike (kajpak je brez ozvočenja prišlo do zastojev). Na koncu pa so podobno kot lani v Kranju, morali tekmovanje prekiniti, ne da bi izvedli še štafet-na teka za moške in ženske. Tudi tekmovanje v skoku v višino za moške je bilo prekinjeno pri višini 190 cm, ki so jo dosegli štirje tekmovalci. Slovenski atletski kriterij je tudi pregled slovenske atletike, saj se tu srečajo najbdjši tekmovalci iz posameznih disciplin. Doseženi uspeh v posamezni disciplini se tudi točkuje. Zato je tudi cilj tega tekmovanja, da bi v vseh področjih imeli tekmovalce v sleherni atletski disciplini! Velenjski atleti in atletinje so se na tem tekmovanju izredno izkazali, saj so v težkih pogojih dosegli izredne uspehe. Omeniti moramo zmage Aniča na 2.000 m ovire, Režeka v skoku v daljino s 698 cm, medtem ko so se tekači Lazič na 400 m, Šamu na 5.000 m in Popetru na 800 m uvrstili na druga mesta. V ženski konkurenci je bila Šalamonova druga v skoku v daljino, Pečovnikova pa tretja v skoku v višino. V moški konkurenci so bili Vdenjčani četrti s 75 točkami, ženske pa pete s 40 točkami. H J i—i BLAGOVNICA STANDARD nudi veliko izbiro TALNIH OBLOG REŽEMO JIH PO MERI IN NA VAŠO ŽELJO TUDI ROBIMO Zbor planincev PTT Jugoslavije v Logarski dolini Med blokoma, ki stojita ob Koroški cesti in na Šeiceijevi, je voda pokazala svoje zobe. Ali pa je bila dabo narejena kanalizacija? VELENJE Ob Jenkovi so se stanovalci kar sami spopadli z vodo, ki je grozila, da bo vdHa v stanovanje S ceste Šoštanj — Šmartno ob Paki v Skomem je bilo potidi odstraniti kar lepo število traktorskih prikolic kamenja in blata Prejšnji torek je bil tretji zbor turističnega društva občine Velenje. Zbora so se udeležili številni člani turističnega društva ter drugi občani. Na zboru so najprej ocenili delo v minulem enoletnem obdobju, nato pa sprejeli smernice za nadalnje delo. Podeljena so bila tudi priznanja za najlepše urejena okolja. Prisotni pa so si o^edali tudi film o Hudi luknji, ki so ga posneli jamarji jamarskega kluba Speleos. v._, meddruštveno sejo planinskih društev PTT Jugoslavije in se na njej pogovorili o nadaljnjih smernicah. V ponedeljek so krenili na izlete, zvečer pa so pripravili srečanje z borci ob tabornem ognju. Zastal svojega zbora so svečano spustili sredo in se poslovili z iskrenim ,J svidenje prihodnje leto!" J.1 Konec prejšnjega in v začetku tega tedna so se v Logarski dolini na svojem 27. zboru zbrali planinci PTT iz vse Jugoslavije - Pripravili so bogat tridnevni program, ponagajalo pa jim je vreme ga vzdušja ni uspelo pokvariti. Prireditelj letošnjega zbora je bilo planinsko društvo PTT Celje, pokrovitelj pa celjsko podjetje za PTT promet. Organizatorji so pripravili resnično pester in vsebinsko bogat program tridnevnega zbora. Večina udeležencev se je v Logarski dolini zbrala že v soboto, svoje tridnevno srečanje pa so svečano otvorili v nedeljo dopoldne z osrednjo slovesnostjo pri Planinskem domu. Na tej slovesnosti se je zbralo preko 1000 članov planinskih društev PTT iz vse Jugoslavije. Prišli so iz Beograda, Ljubljane, Maribora, Niša, Novega sada, Osijeka, Prištine, Reke, Sarajeva, Skopja, Splita, Tito-grada, Zagreba, Tuzle, Zenice in Celja. Med njimi so bili tudi član predsedstva planinske zveze Jugoslavije in častni predsednik planinske zveze Slovenije, dr. Miha Potočnik, Nove cene komunalnih storitev Pregled lanskoletnega dela komunalnih dejavnosti in sprejem načrtov za leto 1979 V sredo, 11. julija, bosta zbor uporabnikov komunalnih storitev in zbor izvajalcev komunalnih storitev samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Velenje nadaljevala 11. sejo, ki sta jo začela 11. aprila letos. Dnevni red predvideva obravnavo in sprejem začasnega poslovnika za delo skupščine, zbora bosta obravnavala poročila o gospodarjenju v preteklem letu delovnih organizacij Toplovod Velenje in KOC Velenje, pa poročilo o programu kolektivne komunalne rabe in o poslovanju delovne skupnosti skupnih služb SIS gospodarstva. Nadalje bosta zbora sprejemala letne programe dela omenjenih komunalnih dejavnosti, obravnavala predloge za spremembo cen toplotne energije, vode, ka-nalščice, odvoza smeti in pogrebnih storitev ter obravnavala in sprejemala poročilo o delu samouprav ie interesne komunalne skupnosti občine Velenje v preteklem letu. V nadaljevanju seje bodo delegati obravnavali in sprejemali še poročila o realizaciji investicijskih programov za leto 1978 in programe investicij komunalne dejavnosti za leto 1979, in sicer za toplovod, vodovod -kanalizacijo in Šaleško magistralo ter program dela samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Velenje za letošnje leto. Obravnavali p; bodo še rebalans srednjeročnega načrta za obdobje 1978 - 1980 ter sklepali o najetju posojil. Slavnostni govornik na zboruje bi predsednik P D PTT Celje Janez Krašovec Logarska dolina in z njo vsa Gornja Savinjska dolina sta konec prejšnjega in v začetku tega tedna zopet slavili. V goste sta sprejeli Elanince PTT Jugoslavije, ki so se v ogarski dolini zbrali na svojem 27. zboru. Vreme jim sicer ni ustreglo, pa vendar sproščenega in tovariske- Voda vdrla tudi v stanovanjske bloke Torka in sobote preteklega tedna mnogi ne bodo pozabili kot iz škafa. Vmes pa se z vso svojo nevarnostjo pojavljajo še strele, ki so v zadnjem času upepelile že prene-kateri kozolec. Pretekli teden je bil kot podivjan. Še dolgo ga bodo pomnili tudi mnogi občani naše občine. Začelo se je že v torek. Dež in grozeči hudournik so povzročili veliko škode na poljih, cestah, hišah. Zlasti je bila prizadeta nova cesta, ki so jo zgradili skozi Hrastovec, saj je voda, ki je drla po njej, uničila veliko prostovoljnega dela krajanov, ki pa so še enkrat zavihali rokave in dali vedeti, da jih to ne bo ustavilo v njihovem prizadevanju, da bi dobili asfaltirano cesto. Ta dolgoletni sen se jim je v začetku tedna že uresničil; seveda z dodatnimi urami prostovoljnega dela. Menda pa je bilo najhuje v torek pretekli teden v Skornem. Kot so povedali domačini, se je najverjetneje utrgal oblak, tako je bilo. Njive, ceste so se v trenutku spremenile v deroče potoke, hudourniške vode pa so nanosile na cesto Šoštanj - Šmartno ob Paki v Skornem toliko kamenja, da je bila nekaj časa zaprta za promet. V soboto, konec tedna, pa bodo Takole je bilo v stanovanjskih blokih ob Tomšičevi cesti. Voda je ogrozila električno napeljavo še dolgo pomnili prenekateri prebivalci Velenja. Vreme je podivjalo že zgodaj popoldne. Ulice so bile v trenutku pod vodo, voda pa je vdrla tudi v nekatere kleti in stanovanja. Okrog pol četrte ure popoldne so morali velenjski gasilci prvič v akci-. Zvečer pa se je znova začelo. Od 20. ure naprej je telefon v gasilskem domu v Velenju neprestano zvonil. Od vsepovsod so klicali gasilce na pomoč, saj je bila v mnogih kleteh tudi do meter visoka voda. Tako je bilo na Jenkovi, Tomšičevi, Vojkovi, Bračičevi, Šlandrovi, Kersnikovi in Partizanski cesti idr. Tudi v TGO Gorenje je voda vdrla na več krajih, vendar so delavci in gasilci te delovne organizacije hitro posredovali. Na raznih koncih Velenja se je tako borilo z vodo nad štirideset gasilcev iz GD Velenje - mesto, Pesje, Šentilj, in Šalek. Šaleški gasilci so imeli veliko dela tudi v Paki, saj so hudourniki na enem mestu nanosili toliko kamenja na cesto, da je bila za nekaj časa vožnja po njej nemogoča. Kar dve črpalki so imeli velenjski gasilci v Vegradovi menzi, saj je bilo v skladišču hrane skoraj za en meter vode. Ko smo bili z gasilci v zgornjem delu Velenja, smo slišali veliko pripomb krajanov, na račun komi nalnega centra. Dejali so, da so pred dnevi prosili, naj pridejo očis ti kanale, vendar so njihove proši naletele na gluha ušesa. Čeprav tli povsem čisti kanali verjetno ne sprejeli vse vode, pa bi vendai morali pokazati več razumevanja takšne „prošnje" krajanov. Kritiko pa zaslužijo tudi nekati krajani. Vemo, da je zelo hudo, če kleti vdira voda, vendar so tem najmanj krivi gasilci, ki so bili soboto z vsem razpoložljivim oro jem vsepovsod po Velenju. Z vod stihijo so se spopadali praktično: od 15- ure popoldne, v toplo post ljo pa so se zadnji vrnili sele ob uri zjutraj. Seveda so domov pri premraženi in premočeni do Koi NaS gasilci so prostovoljci in izre no veliko požrtvovalnost kot zadi soboto, so doslej že ničkolikoki izkazali. Zato si gotovo niso zaslui zmerjanj po telefonu, ker pač r enkrat niso mogli biti na desetih l dvajsetih krajih. Sicer pa je bi i botni naliv tudi priložnost, da marsikateri soseski preizkusijo ii svojih enot civilne zaščite. predsednik zveznega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije, Čedo Makole, generalni direktor skupnosti PTT Jugoslavije, Vojko Sekulovski, predstavniki republiških sindikatov in skupnosti, borci, kurirji, predstavniki republiških in področnih organov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter številni drugi gostje. Planinci poštarji so najprej dvignili svojo zastavo, po uvodnem pozdravu pa je slavnostni govor zatem prebral predsednik planinskega društva PTT Celje, Janez Krašovec. Govornik je orisal bogato revolucionarno preteklost Gornje Savinjske doline in pomembno izročilo, ki so ga v revoluciji prispevali kurirji -vezisti tudi na tem področju, ki jim je vedno nudilo vamo zatočišče. Ustavil se je med drugim tudi pri uspehih, ki smo jih na področju Zastava jugoslovanskih PTT planincev je tokrat vihrala v Logarski dolini zvez dosegli v povojni graditvi in eden izmed manjših, pa prav tako pomembnih, je tudi telefonska povezava visokogorskih in obmejnih kmetij na Solčavskem z dolino. Ta povezava ima poleg vseh ostalih prednosti tudi velik pomen na področju varnosti naših meja. Janez Krašovec se je v svojem govoru med drugim ustavil tudi pri pomenu planinstva, ki je svoj najvišji kakovostni vrh doseglo prav letos z osvojitvijo najvišjega vrha sveta. Planinci PTT iz vse Jugoslavije so poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu, v kateri so med drugim zapisali, da je to njihov praznični dan, ker so se zbrali že sedemindvajsetih, ker poglabljajo vezi bratstva in enotnosti in so v mislih s tovarišem Titom. Zapisali so, da so srečni, skupaj z vsemi delovnimi ljudmi Jugoslavije, ko prehajajo iz ene delovne zmage v drugo in hkrati ponosni, da je Titovo ime povezano z vsakim uspehom. Zapisali so, da je tovariš Tito poosebljenje naših zmag pri graditvi samoupravljanja, simbol boja, svobode, socializma in miru, simbol včerajšnje slavne preteklosti, današnje ustvarjalnosti in bolj srečne samoupravne prihodnosti. Na koncu tovarišu Titu zagotavljajo, da bodo vztrajali na njegovi poti graditve naše domovine in da bodo še z večjim delovnim in ustvarjalnim trudom zagotovili učinkovito in uspešno reševanje nalog, ki so pred njimi. Udeleženci 27. zbora planincev PTT Jugoslavije so poslali tudi čestitke zvezi združenj borcev NOV Slovenije in Jugoslavije. Go vorom in pozdravom je sledil bogat kulturni program, v katerem so nastopili pihalni orkester KUD „Pošta" iz Maribora, pevski zbor PTT Celje, učenci osnovne šole Franja Vrunča iz Celja in Šaleška folklorna skupina iz Velenja. Zbor planincev PTT Jugoslavije s tem seveda ni bil zaključen. Popoldne so se zvrstila številna športna tekmovanja, pripravili pa so tudi mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmammmmmammmmmmmm Tudi v kletnih prostorih stanovanjskih blokov ob Šlandrovi in Vojkovi cesti je bilo vode do kolen Takšno poletje, kot letošnje, že dolgo ne pomnimo. Nebo se v trenutku stemni in iznenada začne liti