ZA VAS ZE POSLOVNI IMENIKI RUMENE STRANI SlOVEMMl http:// rumenestrani.intmar.si t.ntm I N T E R MARKETING 061/1309040 Vabimo Vas na slovenski avtomobilski salon v Ljubljani od 17. do 25. aprila Nadihajte se ga! mmmsMfikeiKogo Z NOVO MAZDO DEMIO !N 323 BOSTE IMELI DOVOU SVEŽEGA ZRAKA. VARNOST, PROSTORNOST IN ODLIČNE ZMOGLJIVOSTI SO OB NIZKI PORABI GORIVA, Z IZJEMNO VODUIVOSTJO, ZDAJ ŠE Z NIŽJO CENO. S KUAAO SEVEDA! zn samo 98.500 SIT doplačila KUPCI VOZIL DOBIJO LEPO DARILO NAŠE AVTOHIŠE. SEJEMSKE UGODNOSTI. Nudimo vam tudi: - AVTOLIČARSTVO - STARO ZA NOVO - AVTOKLEPARSTVO - UGODNE KREDITE S -RENT-A-CAR FIKSNO OBRESTNO MERO ODPRTO: 8.00-18.00, SOBOTA 9.00 -13.00 mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK 1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p. Tel: (0601) 66-500 - servis 64-729 - avtosalon 68-359 - fax (ImMffil IMIjJMji HUM®! ITMaTOirM, BI ŽELELI IMETI PRENOS SLIKE IZ VAŠEGA VAROVANEGA OBJEKTA V DEŽURNI CENTER SINET? BI RADI VEADELI, KAJ SE DOGAJA V PODJETJU __________V ČASU, KO STE DOMA? BI SE RADI VKLJUČILI V "NEPOSREDEN PRENOS SLIKE IN ZVOKA MED PODJETJEM IN DOMOM ?" :':T ČE JE VAŠ ODGOVOR "DA," pokličite 0601/54-021 OSREDNJA KNJiZMtGA CELJE - Jf.r; Ivr: J 22. MALI TRAVEN 1999 POMEMBNEJŠE TELEFONSKE SIB/ILKI: POLICIJSKE POSIIUE ZAGORJE: 61-002 TRBOVLJE: 21-102 HRASTNIK: 41-602 LITIJA: 061/683-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0603/61-63-48 0609/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽORI SLUŽBE): ZD RADEČE: 88-207 ZD HRASTNIK: 44-006 Z0TRB0VUE: 26-322 Z0 ZAGORJE: 55-000 Z0 LITIJA: 061/881-855 Oprovičtio V prejšnji številki je pomotoma izpadlo ime avtorja naslovne fotografije, katere avtor je bil Branko Klančar. Zato se mu iskreno opravičujemo! Spoštovane bralke in bralci! Predvsem vam želim lepe prihajajoče praznike, čestitam za dan upor in praznik dela! Vsekakor se spočijte. Verjamem, da nam bo huje. Državni in drugi kcrlci nas tolažijo, tretji svarijo. Vendar, kadar eni svarijo, drugi tolažijo, za ljudstvo slabo kaže in zanj izpade najslabše. Nabirajte si torej energijo, izkoristite praznike! Mojmir Maček Nekaj iz vsebine 8 ^ Irijovlje-torističoi kraj!? 88 Šport 35) Praška odisejada 37) Bili smo na avtomobilskem sejmo 39) Vandalizem na Izlakah NASLOVNICA: Dom starejših Franc Salamon Trbovlje (foto: arhiv Doma Franc Salamon in Anton Podbevšek) ZASAVCA izdaja Zasavcd.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Direktor: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec. Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250. 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik. Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tol.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.______________________________________ 22. MALI TRAVEN 1999 NOV KORAK V INTERNACIONALIZACIJI DRUŽBE ETI Dvema že ustanovljenima hčerinskima družbama ETI - POLAM in ETI - GUM seje s podpisom joint - venture pogodbe o ustanovitvi mešane družbe pridružila še ETI - NORTON. S tem se je končalo daljše obdobje iskanja partnerja, ki bi združil znanje in kapital v program tehnične keramike in s tem v kratkem času dosegel večjo konkurenčnost programa tehnične keramike. Zaradi zahtev kupcev so v ETI-ju razvili tri osnovne materiale in sicer porcelan, kordierit in steatit. Posebno slednji je zaradi svojih dobrih mehanskih in izolacijskih sposobnosti našel zelo široko uporabnost. Zato so želeli zaradi strateške pomembnosti steatitnega programa pridobiti tujega partnerja, da bi v sodelovanju z njim povečali obseg in ekonomičnost izdelkov iz steatita. Med možnimi firmami v Evropi so se odločili za sodelovanje z nemško firmo NORTON, ki je v grupaciji SAINT - GOBA1N s sedežem v Parizu. Razlogov za odločitev uprave družbe ETI, ki jo je podprl tudi nadzorni svet, je bilo več. Med najpomembnejšimi pa je bila gotovo ugotovitev, da so se pogoji trženja na domačem in predvsem tujih trgih tako zaostrili, daje mogoče tržne deleže zadržati oziroma povečati le z vključevanjem v velike grupacije. Hkrati bo z ustanovitvijo mešane družbe ETI - NORTON prišlo tudi do specializacije proizvodnje tehnične keramike. Sedaj seje ta proizvajala na lokaciji Izlak in Kamnika in vsi stroški in problematika so se podvajali. Družba ETI in firma NORTON sta združili v mešano firmo osnovni kapital v vrednosti 742 mio SIT in sicer je ETI prispeval opremo v višini 342 mio SIT (49%), NORTON pa je združil 377 mio SIT ali 51 %, od tega 318 mio SIT v denarju. Združitev pomeni, da nepremičnine v Kamniku ostanejo last ETI-ja, največja prednost pa je, da se bodo lahko vključili v distribucijske kanale grupacije SAINT - GOBAIN, kar bo pomenilo nove tržne priložnosti tudi za ostale ETI-jeve programe. Sicer pa se pričetek proizvodnje planira od 1 julija letos. Realizacija v letu 1999 bo znašala 3 mio DEM. Družba bo imela zaposlenih 125 delavcev. EM. ZDRAVILIŠČE IAŠKO SE JE POSODOBILO V Zdravilišču Laško so že leta 1994 začeli s strategijo zdravstvenega turizma, za kar so morali posledično temeljito obnoviti svoje prostore in s tem tudi izboljšati ponudbo za zahtevne domače in tuje goste. To jim je praktično uspelo, saj so jr i. 77, jj,frTI ji*"C temeljito prenovili svoje prostore. "Od leta 1994 smo si zagotovili stabilne vire termalne vode, uredili zunanji bazen, v celoti prenovili sobe v hotelu Vrelec in v zdraviliškem domu, uredili pritlične in gostinske prostore. Ob zadnji investiciji smo prenovili kopališča, posodobili terapevtski in dograditeli otroški ter rekreativni in Kneippov bazen. V samem kopališču smo uredili tudi galerijo, namenjeno sončenju in razgledu," je povedal direktor mag. Roman Matek. To pa še ni vse, kar so uredili v tem zdravilišču. Vse novitete in prenavljeni prostori se se povezujejo v urejen kopališki kompleks z novimi garderobami. Nad bazeni so novi prostori - center zdravja in lepote in so namenjeni osebnim storitvam, kot so individualne kopeli, kozmetični salon, masaža, solarij in pedikura. Poleg tega so uredili še sodoben fitnes center. Tako so od leta 1994 za investicije porabili 1.600.000 milijonov tolarjev, kar vsekakor kaže, da spadajo med tiste zdraviliške centre, ki gredo v korak s časom in vse večjimi zahtevami domačih in tujih obiskovalcev. EM. ZA NAKUP APARATURE ZA PREGLED PREBAVIL-ENDOSKOPA Za nov endoskop je bilo od 3.4.1999 do 19.4.1999 zbrano 13.000,00 SIT, ki sojih darovali Ivan Merzelj iz Trbovelj in Marija ter Jože Sever iz Trbovelj. Skupaj je zbranih 5.529.587,00 SIT. Sredstva lahko nakažete na poseben žiro račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop". BINEŽERKO PREJEL VISOKO AMERIŠKO PRIZNANJE Dne 14.aprila je Bine Žerko, znani trboveljski računalniški strokovnjak, prejel visoko ameriško priznanje ameriškega združenja AIIM (Associa-tion for Information and Image management International), ki je sicer zadnja leta zaposlen pri podjetju SRC Computers v Ljubljani. Prejel je naziv Master of Information Technologies (MIT) za njegove dosežke na področju sistemov za upravljanje z dokumenti. Nagrado s priznanjem je prejel na konferenci AIIM '99 v Atlanti - ZDA. Združenje AIIM je bilo ustanovljeno kot NMA leta 1945, ki pa seje leta 1983 preimenovalo v AIIM in se uveljavilo kot najpomembnejša zveza pri razvoju sistemov za upravljanje z dokumenti. Na vsakoletni konferenci se zbere do 50.000 udeležencev, kar predstavlja drugo največjo računalniško prireditev v ZDA. Podjetje SRC Computers je sicer član tega združenja. Redki pa so Slovenci, ki prejmejo na tem področju tako visoko in pomembno priznanje, zato veljajo Binetu Žerku tudi z naše strani prisrčne čestitke. IL. LUTKOVNE IN GLEDALIŠKE SKUPINE SE PREDSTAVIJO' "Če je ljubiteljska kultura v razmahu, potem je tudi zanimanje za kulturno dejavnost večje," je dejal dramaturg Janez Vencelj, ki si je v četrtek, 15. aprila ogledal lutkovne in gledališke predstave v okviru medobčinske revije otroških in mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin Zasavja, ki je potekala deloma v Trbovljah in deloma v Zagorju. Organizator prireditve sta bila Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Medobčinska zveza kulturnih organizacij Litija, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Program, s katerim so se predstavile lutkovne in gledališke otroške in mladinske skupine seje pričel v sredo, 14. aprila v KC DD Trbovlje s predstavo Kje je tisto toplo, mehko, prijazno v izvedbi dramske skupina OŠ Ivan Kavčič Izlake v mentorstvu Pavli Kordiš in Mojce Kovačič. V četrtek, 15. aprila pa so se v KC DD Zagorje zvrstile naslednje predstave: Mavrična ribica v izvedbi vzgojiteljic Lutkovne skupine Miškolin iz Vrtca Hrastnik, sledila je predstava Medved išče pestunjo, ki sojo odigrale vzgojiteljice KD Lutkovne skupine Lučka Trbovlje. Iz Litije pa je nastopila Otroška gledališka skupina OŠ Gradec s predstavo Živali pri babici Zimi, katere mentorica je Sanda Krnc. Nazadnje je ob 18. uri nastopila Dramska skupina pri KUD Kresnice, ki jo vodi Ivanka Brunček s spevoigro Radovana Gobca: Kresniček. Po besedah Rosane Maček iz ZKO Litija gledališka dejavnost v Zasavju ni ravno v razcvetu, da pa se porajajo nekatere otroške gledališke skupine, ki dokaj pridno delajo. Dramaturg Janez Vencelj je še dodal, da gledališče ni tekmovalna dejavnost in poudaril, da vsaka predstava nosi s sabo kvaliteto, kar kaže vzgajati še naprej. Tekst in foto: ER. Kresniška dramska skupina. . lTLTL 3Vm c5 ir n 22. MALI TRAVEN 1999 12. SLOVENSKA OHCET po starih šegah in navadah na Vidrgi Turistično društvo Mlinše in časopis Zasavc objavljata razpis za ZASAVSKI PAR 1999. ki se bo poročil na SLOVENSKI OHCETI po starih šegah in navadah 26.junija na Vidrgi. 0)ro T7T7 Prijavijo se lahko pari, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - za oba bo prva poroka, - slovensko državljanstvo, - starost do 35 let, - par mora biti pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki so povezani s tem razpisom, - oblečena v narodno nošo Par bo dobil balo v vrednosti 150.000 sit, kuhinjo ali spalnico, nevesta dobi šopek cvetličarne Ciklama, Litija. Nevesta Ime in priimek:__ Datum rojstva:__ Ulica, kraj, pošta:_ Telefon (doma):_ u Ime in priimek: _ Datum rojstva:____ Ulica, kraj, pošta: Telefon (doma): Pisne prijave pošljite na naslov Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje. Poročil se bo par, ki bo prvi prinesel na uredništvo prijavnico do 28.5. do 12. ure. Ženin Na Slovenski ohceti se bodo poročili še štirje pari po izboru Nedeljskega dnevnika in tednika Hopla. LITIJSKI SVETNIKI ZAKUUCILI DRUGO SEJO Svetnikom litijskega občinskega sveta je po tretjem poskusu, v ponedeljek, 12.aprila po mesecu in pol le uspelo dokončati drugo redno sejo, ki sojo začeli 25.februarja in nadaljevali 29.marca, a povsem gladko, kljub dogovoru, tudi tokrat ni šlo. Po hitrem postopku so, na predlog predsednika komisije za statut in pravna vprašanja, ki jo bo naslednja štiri leta vodil nekdanji občinski tajnik Martin Hostnik, nadzorni svet s predsednikom Francijem Rokavcem, nekdanjim predsednikom občinskega sveta in poslancem v državnem zboru in potrdili pravilnik o plačah in delih plač funkcionarjev Občine Litija, po katerem dobi vsak svetnik mesečno bruto plačo 55.768 SIT, člani nadzornega odbora 17.002 SIT in člani ostalih odborov 12.752 SIT seveda, če se bodo sej redno udeleževali. Zapletlo seje pri imenovanju nadomestnega člana v svet območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Predsednik komisije Zvone Šavor je prebral na komisiji usklajen predlog in predlagal Veroniko Hauptman. Martin Hostnik pa je prišel na dan s svojim dodatnim predlogom, da naj se glasuje tudi o Janezu Prašnikarju. Županje na glasovanje najprej dal dodatni predlog in ker je bil izglasovan, ni bilo po njegovem mnenju treba glasovati še o predlogu komisije. Proti takšni odločitvi je protestiral Martin Brilej z izjavo, da ima takšna odločitev lahko daljnosežne politične posledice, a je po dogovoru političnih strank za zaprtimi vrati še vedno ostalo pri istem sklepu. Sledile so še informacije o aktivnostih občinske uprave o osamosvojitvi Lekarne Litija, politični čistki v občinski upravi in o škodi po snegolomu, ki pa bomo o njih še veliko slišali. Marjan Šušteršič PRORAČUN S POLDRUGO MILIJARDO Trboveljski proračun so svetniki sprejeli 29. marca. Planirana sredstva so za 17,7 % večja od lanskoletnih. V družbenih dejavnostih, kamor sodijo otroško varstvo, izobraževanje, kultura, šport, socialno skrtbstvo in zdravstvo, bodo po predvidevanjih porabili 8,3 % več denarja kot lani, celotni znesek paje 552 milijonov tolarjev. Občinski organi in uprava bodo močnejši za 57,5%, k čemur so prispevali profesionalni funkcionarji, ki jih ta občina v prejšnjem mandatu ni imela, drugačen status (plačilni) od prejšnjega imajo tudi občinski svetniki, med delavce občinske uprave pa po novem sodijo tudi delavci na javnih delih, ki so bili doslej izključno v domeni republike. Celotnemu delovanju občinskih organov in občinske uprave proračun namenja 209 milijonov. Za gospodarsko infrastrukturo bo namenjenih dobrih 714 milijonov tolarjev. Od teh stroškov omenimo javno razsvetljavo, ki bo vredna 18 milijonov tolarjev, še 8 milijonov pa bo porabljenih za njeno tekoče vzdrževanje. Izobešanje zastav stane 2,5 milijona, kar je še enkrat toliko kot lani. Kupiti bo treba cel kup novih, kajti premalo jih imamo, poleg tega pa so med nami takšni, ki jih moti vse okoli njih in to preradi uničijo. Za park pred občino je namenjenih 3 milijone tolarjev. To je manj kot so načrtovali prvotno, dovolj pa je za prekop žrtev na trboveljsko pokopališče. Dokončna ureditev celotnega parkovnega področja na Leninovem trgu bo opravljena prihodnje leto, ko bo končana gradnja poslovno stanovanjskega objekta. Za investicijsko vzdrževanje in obnove bo namenjenih 162 milijonov tolarjev. Če iz teh postavk naštejemo večje za lokalne ceste, bo letos modernizacija ceste Trbovlje- Dobovec stala 31 milijonov tolarjev, cesta Terezija -deponija 27 milijonov in rekonstrukcija ceste Pod Ostrim vrhom 30 milijonov tolarjev. Ena naj večjih postavk za občinski proračun je gradnja športne hale in tehniške šole, za kar bo letos potrebno odšteti 135 milijonov tolarjev. Postavk v preglednici proračunaje veliko in videti je, da sojih svetniki temeljito pretehtali, saj so za drugo obravnavo pripravili številne pripombe, od katerih so bile mnoge tudi upoštevane. I.L 1- ^ ^ o.i. ■>. . Iv. c-* :v .i. i* L ŠTEVILKA 061/883-822 PONOVNO ZAŽIVELA Znani litijski turistični delavec Mojmir Maček je spet v obtoku! To je glavna novica leta v Litiji, saj mu tudi občinski svetniki s svojimi prepiri in (ne)delom ne sežejo do kolen. V petek, 9.aprila, je namreč v Litiji na Valvazorjevem trgu 11 v prostorih Turističnega društva Litija potekala uradna slovesnost ob otvoritvi nove turistične poslovalnice z imenom Tim-ing d.o.o., ki jo vodi stari, prekaljeni turistični "maček" Mojmir Maček. Otvoritev lahko zares označimo kot gala prireditev, ki so se je udeležili skoraj vsi, ki v Litiji kaj veljajo. Pri tem so vsem gostom in mimoidočim nudili prigrizek in pijačo, poleg tega pa še glasbo v živo, kar v Litiji res ne doživiš vsak dan. Sicer pa lahko na številkah 061/884-040 in 061/883-822 izveste vse o najugodnejših linijah in najcenejših letalskih kartah v Sloveniji, najamete vozilo v sistemu Hertz doma in kjerkoli v tujini, še bolje pa je, da se v poslovalnico oglasite kar osebno. Odprto imajo namreč ob ponedeljkih in torkih od 8. do IS.ure, ob sredah od 8. do 17.ure, ob četrtkih od 8. do 11. ure in od 15. do IV.ure, ob petkih od 8. do 14.ure ter ob sobotah po vnaprejšnjem dogovoru. Nudijo vam turistične aranžmaje več turističnih agencij, kot npr. Kompas Holidays, Globtour, Atlas, Palma, Intelekta, Relax,... Mojmir Maček tako nadaljuje uspešno tradicijo kompletnega turističnega servisa v Litiji. Tekst in foto: Peter Motnikar OBISKALI SO PIVOVARNO UNION Udeleženci si ogledujejo maketo prvotne pivovarne (foto PRAV) Prvo srečanje parov z organizatorji 12. slovenske ohceti po starih šegah in navadah je bilo šestnajstega aprila v Ljubljani. Gostiteljica srečanja. Pivovarna Union je gostom razkazala proizvodnjo piva, pivovarski muzej in na koncu še povabila na pogostitev unionskega golaža ter degustacijo dveh novih piv, temnega AMBER in svetlega SMILE, ki sta že pojavila na tržišču. Organizatorji so ob tej priložnosti bodoče ženine in neveste seznanili o poteku prireditve. ŽANA TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE IMA NOVEGA DIREKTORJA Tovarna pohištva Trbovlje, ki spada s 74 zaposlenimi med srednje velika podjetja v lesni panogi, je ena večjih proizvajalk pisarniškega pohištva v Sloveniji. TPT že več let zapored posluje z dobičkom, ki pa so se mu lastniki odpovedovali in ga vlagali nazaj v tovarno. V zadnjih treh letih so v tovarni tako investirali 205 milijonov tolarjev za razširitev proizvodnih prostorov in za novo strojno opremo. V lanskem letu je TPT proizvedla okoli 20.000 kosov pisarniškega pohištva iz programa »R + P«, to je pisamiško-računalniškega pohištva nižjega cenovnega razreda, iz programa Etimoe, ki sodi v višji cenovni razred, in iz programa Planja, ki sodi v srednji cenovni razred. Direktor tovarne pohištva Trbovlje, Jože Spolenak se je upokojil in njegovo mesto je prevzel Jože Holešek, diplomirani ekonomist in inženir strojništva. Novi direktor, ki je delal tudi v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik, pri Rudisu in Energoinženiringu, je bil zadnja štiri leta zaposlen v državni upravi kot svetovalec vlade na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, kjer je bil tudi član delovne skupine za pripravo pogajanj z Evropsko unijo na področju prostega pretoka blaga, politike konkurence, zunanjih odnosov in industrijske politike. Na Ministrstvu seje ukvarjal s strategijo povečanja konkurenčnosti slovenske industrije oziroma z industrijsko politiko Slovenije in kot pravi sam, je bila strategija pri predstavitvi in pregledu usklajenosti slovenske zakonodaje z zakonodajo EU pozitivno sprejeta. Slovenska strategija pa je vzbudila tudi zanimanje držav, ki so v prvem krogu vključevanja v EU, zato imajo precej stikov s Litvo, Poljsko, Madžarsko in tudi Bolgarijo. Holešek je že pripravil oziroma dopolnil razvojni program tovarne za obdobje do leta 2002. Pomembna točka programa je posodabljanje tehnološke opreme, saj trg neprestano zahteva izboljšave, in na tem področju, meni Holešek, je njegov predhodnik naredil precej. Druga glavna točkaje vlaganje v nematerialne zadeve v podjetju, to je informatizacija poslovanja, dvig kvalitete in posodabljanje proizvodnih programov ter funkcionalno in ne le strokovno izobraževanje. Brez izobraževanja ni mogoče tekmovati v evropskem in svetovnem prostoru, kjer ni več pomembno od kod si, ampak kaj in kako delaš, je dejal direktor, ki tudi meni, da struktura zaposlenih ni najugodnejša, vendar pa je povprečna starost zaposlenih v tovarni pohištva 34 let, kar pomeni, da se bodo lahko hitro prilagajali spremembam na svetovnih trgih. Trg pohištva je razdeljen tako, da 52 do 55 odstotkov proizvajalcev pokriva pohištvo za gospodinjstva, 24 odstotkov pisarniško pohištvo, ostalo pa je pohištvo po naročilu, na primer za hotele, bungalove, dijaške domove in podobno. Nelikvidnost je zavrla poslovanje s Hrvaško, na bivše jugoslovanske trge pa tovarna ne more računati. V državni upravi, kjer se je Tovarna pohištva Trbovlje redno prijavljala na razpise za investicije v pisarniško opremo, je le-te zdaj dovolj, tako da večjih naročil s tega področja ne bo več. 22. MALI TRAVEN 1999 'v 3 ^ Zn X TPT bo zato razširila svoj proizvodni program tudi na proizvodnjo po naročilu, Holešek pa načrtuje tudi povečanje izvoza iz dveh do desetih odstotkov iz preteklih let na približno 40 do 50 odstotkov do leta 2002. Zavedati pa seje treba, da TPT tekmuje na evropskem prostoru, kjer je od 3.000 do 3.500 podobnih tekmecev, in kjer so pomembni le kvaliteta, cena in rok dobave. TPT je majhen kolektiv, ki na področju trženja v preteklih letih ni storil revolucionarnih korakov, vendar pa so njegovi proizvodni programi relativno dobro poznani v slovenskem prostoru, vendar pa jih brez posodabljanja in brez razvoja novih proizvodnih programov ne bo mogoče tržiti na tujih tržiščih, je dejal Holešek, ki je vodenje podjetja prevzel zaradi izziva in želje izvajati industrijsko politiko, ki je bila zastavljena na nivoju Slovenije, pa tudi iz preprostega razloga, ker je ugodno, če lahko dela doma, v Trbovljah. Urša Kmetec UREJANJE ZAGORJA Z NEPROMETNIM! ZNAKI Podjetje Multima iz Kisovca je bilo na podlagi javnega razpisa v letu 1997 izbrano za izvajalca opravljanja dejavnosti postavitve, vzdrževanja in upravljanja z neprometnimi znaki za celotno območje občine Zagorje ob Savi. V prvi fazi je Multima postavila 16 usmerjevalnih tabel, od tegajih je enajst v samem mestu Zagorju in širši okolici, eden panoje pri odcepu za Kotredež, po dva pa sta v Kisovcu in na Izlakah. Podjetja, samostojni podjetniki in obrtniki, ki se bodo odločili za najem informativnega prostora, bodo morali na leto odšteti 13.800 SIT za enostranski prostor oglasnega panoja. Predvidoma bodo oglasne panoje montirali v maju. Seveda bo celostna podoba na območju občine enotna. S tem pa bodo na področjih, kjer bodo namestili enotno urejene konstrukcije, lastniki morali odstraniti vse table -nelegalne in tudi legalne. Oddelek za okolje in prostorje že poslal obvestila lastnikom tabel in jih pozval, dajih čimprej odstranijo. m. PODJETJE ZALOKAR ODPIRA TRGOVINO V LITIJI Pri podjetju Zalokar venomer stremijo k napredku in širitvi svoje dejavnosti. Število zaposlenih je tako iz dveh v januarju 1998 sedaj naraslo na sedem, podobno pa seje povečal tudi promet. Lani so začeli tudi s posredovanjem priklopov GSM za družbo Debitel. Odprli so trgovino v Hrastniku, ki se ji je v tem mesecu pridružila tudi trgovina v Litiji. Poleg prodaje zabavne elektronike, telekomunikacij in računalnikov pa lahko v trgovinah stranke predajo tudi aparate v popravilo, ki pa jih popravljajo v centralnem servisu v Trbovljah. CVETLIČNI SEJEM Turistično društvo Mlinše je desetega in enajstega aprila, že drugo leta priredilo "CVETLIČNI SEJEM", letos še bolj odmeven kot prejšne leto. Razstavljale! so imeli veliko in pestro ponudbo okenskega in balkonskega cvetja po ugodnih cenah. Na voljo so bila tudi mnoga sredstva za uspešno vrtnarjenje (lončki, korita, čebulice,...). Društvo je ob tej priložnosti ob nakupu pri katerem koli ponudniku, na podlagi vabila podarilo deset sadik bršljank ali surfinij. Ponudba je bila popestrena še z domačim kruhom in pecivom, ki so ga pripravile kmečke žene ter z glasbenim programom družine Galič. ŽANA, foto PRAV HRASTNIŠKE OBRTNIŠKE NOVICE Območna zbornica Hrastnik že več kot pet let pošilja vsak mesec obrtnikom oziroma malim podjetnikom na področju Hrastnika mini glasilo na petih, šestih straneh. "Obrtniške novice pošiljamo vsem - po seznamu. Seznanjamo jih z novostmi na področju zakonodaje, obveščamo, kdaj in kje so zanimivi sejmi, razstave, vabimo na predavanja in razgovore...," pravi strokovna delavka na hrast-niški obrtni zbornici Jolanda Gobec. Naj dodamo še zanimivo podrobnost, ki sicer ni tako pogosta - v sveh tekstih za Obrtniške novice je značilna skrb za lep jezik. Fanči Moljk TRBOVELJSKI GIMNAZIJCI GOSTILI SCHEINFELDČANE Trboveljska gimnazija je letos že šestič zapored gostila dijake nemške gimnazije Scheinfeld. Dijaki drugih letnikov so dne 8.4. sprejeli na svoje domove 22 nemških sovrstnikov, ki so pri nas preživeli 10 dni. V tem času so imeli različne ekskurzije po Sloveniji, spoznavali so naše znamenitosti in imeli pouk na gimnaziji. Pod vodstvom mentoric prof. Marjetke Kafel in prof. Marije Holešek so gosti izvajali tudi svoje aktivnosti in se zabavali s svojimi gostitelji. Obiskali so Ptuj in Postojno, naredili vtisne plakate o potepu po Sloveniji ter za en razred napolnili našo šolo. Pravijo, da jim je bilo lepo. Naši dijaki jim bodo obisk vrnili po prvomajskih počitnicah in sicer od 5. do 15.maja. O tem, da so se spet sklenila nova prijateljstva, pa sploh ni dvoma. Alma Mujič ČISTIJO DOSTOPE DO KMETIJSKIH POVRŠIN V začetku aprila so pričeli v celotni zagorski občini pospešeno reševati dostope na kmetijske površine, predvsem v predelih, kjer je močno kmetijsko zaledje (njive, travniki). Na terenu delata dve ekipi izvajalcev, saj je treba sanirati okrog 20 plazov. Glavni izvajalec del je Marjan Razpotnik s.p. iz Krač. Največ dela imajo na področju KS Mlinše, Čemšenik, Šentgotard in Izlake. Polovico plazov so že sanirali, ostala dela bodo dokončana do 1 .maja. (Bilten) BAZEN BO VZAG0RJU ODPRT PRAVOČASNO S sklepom občinskega sveta so bazen Selo v Zagorju prenesli v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju Zagorje. Sedaj teče postopek pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj za opravljena dela na bazenu in tistih, ki jih je še treba opraviti. Izbirajo tudi izvajalce za dokončanje del. Urediti morajo še sanitarni del bazenskega kompleksa, bivše sanitarije pa porušiti in prostor urediti. Odstraniti morajo tudi letni bife ter mivko, kjer je bilo predvideno igrišče za odbojko na mivki (prostor bodo zatravili). Poleg tega bodo na bazenu uredili še prostor za reševalce in primerno adaptirali gostinski del. V JKP Zagorje so prepričani, da bo bazen lahko odprt ob koncu šolskega leta, torej okrog 25.junija. Gostinski del bo imel še naprej v najemu Roman Žerko. (Bilten) 22. MALI TRAVEN 1999 N.J J. r- I r r- J . U TRBOVLJE -TURISTIČNI KRAJ!? Dva pojma, bi marsikdo dejal. Pa vendar še zdaleč ni tako. To dokazujejo člani Turističnega društva Trbovlje, ki mu predseduje Martin Vodušek in ki praznuje deseto obletnico "oživljanja" turistične dejavnosti, kajti le-ta je bila prisotna že mnogo let, le daje bila njena aktivnost enkrat večja, drugič manjša ali pa je sploh ni bilo. Ob tem jubileju je treba priznati, da je društvo resno in aktivno delovalo in vidni so tudi rezultati. To je vzgoja podmladka v Osnovni šoli Trbovlje. Krožek deluje že peto leto in člani so se letos odločili, da tekmujejo na 13.festivalu turističnih podmladkov "Turizmu pomaga lastna glava", ki ga organizira Turistična zveza Slovenije, z raziskovalno nalogo na temo Moj kraj - turistični kraj, z naslovom "Trbovlje iz rudarstva v turizem". Poleg naloge so pripravili tudi razstavo in kratko odrsko predstavitev, s katero so se predstavili tudi na regijskem tekmovanju v Moravčah, kjer so za svoje delo prejeli bronasto priznanje. Poseben dosežek pa je vsekakor izdaja prospekta -kataloga "Trbovlje, kraj, kamor se vedno radi vračamo!", ki je zasnovan in izdelan profesionalno in zares na zavidljivi ravni in prikazuje kraj in njegove lepote in zanimivosti na tak način, da preseneti tudi rojenega Trboveljčana, da vzdihne in se globoko zamisli... Upravičeno so lahko ponosni na ta uspeh in vsi Trboveljčani z njimi! S tem v zvezi je bila organizirana promocija prospekta, na katero so bili povabljeni predstavniki obrtne zbornice, gostinskih sekcij in vseh, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, povezano s turizmom. Splošna ocena vsega tega je bila zelo pozitivna. Zdaj, ko je sprejet zakon o pospeševanju turizma, pripravljajo zasnovo, ki naj bi omogočila v letošnjem letu ustanoviti lokalno turistično organizacijo, ki jo po zakonu lahko ustanovi več občin ali pa vsaka zase. O tem se bodo še odločali, vse pa se bo dogajalo v smislu pospeševanja turizma v občini, širšem prostoru, ki ga sooblikujemo vsi in je zemljepisno opredeljeno od Litije do Radeč. Osnovna dejavnost turističnega društva je zelo široko zasnovana. To je organizacija in izdelava ponudb in vodenje turističnih skupin, poročnega obreda, promocija občine, storitvenih in gospodarskih subjektov in dejavnosti, ki so vezane na turistično infrastrukturo, kot so sejmi, seminarji in predavanja na temo turizma, ekologije, olepševanja kraja ipd., založniška dejavnost vseh vrst turističnih edicij, organizacija prireditev, razstav na temo turizma v občini ali regiji, prodaja spominkov in drugih promocijskih materialov. Tako kot sama dejavnost, so tudi naloge in cilji široko zasnovani. Pri tem pa bo članom Turističnega društva Trbovlje dobrodošla vsaka pomoč od sorodnih društev v občini in izven nje (hortikulturno, smučarsko, kolesarsko) in posameznikov, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, predvsem pa se na nadejajo pomoči od občine Trbovlje in njenega župana Ladislava Žgajnarja, ki ni rekel "ne" in je tudi sam navdušen nad njihovimi prizadevanji, predvsem pa nad njihovo vizijo o rudarskem muzeju "v živo" oz. o "knaplandu”, kot ga je sam imenoval, pa o lepših, čistejših in prijaznejših Trbovljah. Glede na to pa, daje za vse to potreben denar, bo potrebno vizijo spremeniti v projekte, jih utemeljiti in se z njimi obrniti na prave naslove za finančno podporo. Kot je navada ob jubilejih, so prizadevni in delovni člani Turističnega društva Trbovlje Janez Zavolovšek, Drago Jerman, Ervin Gonelli, Marjeta Čekada, Martin Vodušek, Anda Guzej, Olga Plevnik in Tone Ahac prejeli priznanja, posebno, najvišje priznanje, imenovano Turistični biser, pa je pripadlo Tinetu Lenarčiču - gonilni sili v društvu. Ob vseh čestitkah in pohvalah predstavnikov drugih društev in gostov, je s posebnim priznanjem - ročno izdelano zlato vrtnico -društvo nagradil za uspešno delo, sedanje in bodoče, Janez Krajnc, ki je z dušo vedno v Trbovljah, vendar je bil to pot zadržan in se ni mogel udeležiti proslave in ibčnega zbora ob desetletnem jubileju Truističnega društva Trbovlje. Po vsem povedanem lahko zaključimo, da se nam obetajo v Trbovljah svetli časi, kar se tiče turistične dejavnosti. Verjemite - in videli boste! Marta Hrušovar VZROKI POŽAROV - ŠE VEDNO MALOMARNOST Na občnem zboru v začetku aprila so hrastniški gasilci ugotovili, daje bilo preteko leto uspešno na vseh področjih delovanja. Gasilsko dejavnost lahko ocenimo kot pomembno javno delo v lokalnih skupnostih in v državnem merilu. Dejavnost, ki ima humanitarni značaj. Po sprejemu zakona o zaščiti in reševanju so gasilci sprejeli na svoja pleča poleg požarov še odgovornost za razne nesreče -naravne, prometne itd. Za te dolžnosti pa je potreben strokovni kader. "Izobraževanju smo v preteklem letu namenili veliko pozornosti," pravi predsednik GZ Miran Grohar. "Naši gasilci so se izobraževali v svojih društvih, v občinskem in regijskem prostoru in republiškem izobraževalnem centru na Igu. V naši gasilski zvezi smo izvedli tudi več seminarjev in tečajev. Uspešno je tako opravilo tečaj specialnosti za strojnika 47 gasilcev, za mentorja oz. predavatelja dva gasilca, tehnično reševanje - eden, nevarne snovi eden, delo z dihalnimi aparati dva gasilca. Udeležili so se tudi učnih delavnic v centru za obrambno usposabljanje na Igu, ki jih je organizirala Gasilska zveza Slovenije. Tečajev, ki jih je organizirala Gasilska zveza Hrastnik, je bilo kar nekaj in sicer: vodja enote in vodja enot je končalo 79 gasilcev, tečaja pionir - gasilec je opravilo 46 pionirjev, tečaja mladinec - gasilec 12 mladincev. Dvainsedemdeset pionirjev je prejelo bronasto in srebrno značko. Najzahtevnejši projekt na področju izobraževanja je bila izvedba mladinskega poletnega tabora v Gorah, katerega se je udeležilo kar 45 naših najmlajših članov. V tridnevnem taboru so poleg športnih iger spoznavali nevarnosti v naravnem okolju, preventivne naloge, orientacijo, taktiko gašenja in podobno..." Sploh posvečajo vključevanju mladih v hrastniških gasilskih društvih velik pomen. Na OŠ NH Rajko je vodil mlade gasilce Darko Majcen, delo nadaljuje Jože Drugovič, na šoli pa je mentorica Januška Gerčar. Zelo uspešna je bila vaja na šoli v mesecu oktobru, ko je moralo v najkrajšem času prostore zapustiti 900 otrok. Dobro pripravljenost so pokazali gasilci tudi ob novembrskih poplavah, ko so reševali razne predmete ter prečrpavali vodo in mulj. Ob tem jim je za hitro posredovanje nadvse pomagalo novo gasilsko vozilo, ki so si ga pridobili v preteklem letu. Če pogledamo požarno varnost še v številkah, ugotovimo, da ni bilo velikih požarov. V letu 1998 so posredovali 52-krat. Od 28 požarnih intervencij je bilo sedem travniških požarov, šest požarov kontejnerjev, pet požarov avtomobilov, štiri v stanovanjih, dve intervenciji, kjer gašenje ni bilo potrebo ter eno lažno obvestilo o požaru. Posredovali so še zaradi vode v stanovanju, neurja, reševanja bolnih, živali, prometnih nesreč... Skortaj v vseh primerih sodelujejo z delavci hrastniške policije in inšpektorjema RS za naravne in druge nesreče. Če pogledamo številke še v slovenskem merilu, je stanje bistveno slabše, saj je število požarov narastlo. Bilo jih je kar 5192, od tega 2466 požarov v naravi, 1567 na objektih, 46 na prometnih sredstvih ter 690 drugih požarov. Materialno škodo so ocenili na 1,828.000 SIT, stroški intervencij pa znašajo 205 mio SIT. To pomeni, da je še vedno potrebo osveščanje občanov, saj je najpogostejši vzrok požarov malomarnost. Naj zaključimo s predstavitvijo še ene plati gasilske dejavnosti, ki je v hrastniških gasilskih društvih zelo razgibana - to je družabno življenje, ki združuje ljudi na kulturnem in športnem področju. Nekatere prireditve so celo prerasle občinske meje. To je prvomajsko kresovanje v Prapretnem in kmečke igre v Turju. Fanči Moljk .uTl7LcVl» nTH PRVI TEČAJ KALIGRAFIJE V LITIJI V pisavi se človek lahko izraža s podobo, zto se lahko tudi istoveti s svojo pisavo, so zapisali filozofi. tiskalnik. Roman Kovačič pravi, da se Slovenci v kaligrafiji še niso prav dobro znašli. V Avstriji pa je zaživela kot uporabna obrt, najde- Žal pa danes lepopis oziroma lepo pisanje ni več čislana vrednota v družbi, izrinjajo ga računalniki. Zato lahko upravičeno kaligrafiste, torej rokopisce, ki še vedno negujejo lepo pisanje, imenujemo umetniki. Roman Kovačič je v marcu v organizaciji KUD-a Zgaga vodil prvi tečaj kaligrafije v Litiji, ki je potekal v Matični knjižnici Litija. Udeleženke tečaja je popeljal skozi umetnost rimske in katoliške pisave. Prva datira v obdobje od 1. do 5.stopetja, drugi pa umeščajo med 9. in 12.stoletje. Kaligrafisti so prvotno uporabljali gosja persa, ki so jih prirezovali in tako dobili pristriženo konico, danes se uporabljajo kovinska peresa različnih debelin in robov. Pri pisanju je pomembna tehnika, torej kako se giblje roka, na drugi strani pa tudi domišljija. Roman pravi, da pisavo lahko vsak posameznik nadgrajuje in pisanje prepusti domišljiji. Potrebna je natančnost in disciplina, pisanje pa primerja z igranjem inštrumenta, ki ga je potrebno ves čas izpopolnjevati. Lepo pisanje prinaša osebne užitke, na drugi strani pa je tudi nadvse uporabno. Z občutkom in osebno noto napisana vabila, voščila ter izrazi ljubezni svojih naslovnikov gotovo ne puščajo hladnih, prav tako so bolj pristna obvestila ter različna priznanja, ki jih je izpisala človeška roka, ne pa mojo npr. na izvirnih gostilniških izveskih. Andreja Štuhec, foto knjižnica GORJE MU, KDOR V NESREČI BIVA SAM! Kaže, da je pomlad zares čas prebujanja in prebujenja. Obletnice in jubileji, ki se kar vrstijo dokazujejo, da so se ljudje na pomlad prebudili, se pričeli družiti in ustanavljati društva. Tako je bila tisto pomlad pred petindvajsetimi leti - 29.3.1974 -ustanovna skupščina Društva invalidov Trbovlje. Obletnico so praznovali v soboto, 17.4.1999 v Delavskem domu Trbovlje, kjer se je zbralo veliko število članov društva iz Trbovelj in iz društev invalidov iz vse države, ki so prišli Trboveljčanom čestitat in jim zaželet nadaljnega uspešnega delovanja in sodelovanja. Po pozdravnem nagovoru je predsednik društva Rudi Janežič prebral zgodovinski pregled delovanja društva invalidov, ki ga je pripravil Martin Kralj in iz katerega je bilo razvidno, da so prvi zametki društva nastali v okviru rudnika, kar je gotovo logična posledica narave dela, ki je med zaposlenimi terjala svoj davek. Vsekakor je pravica do dela in do socialnega in zdravstvenega varstva pravica vsakega človeka in tako tudi invalidov, v okviru njihovih zmožnosti. Zaradi tega in pa zato, ker "gorje mu, kdor v nesreči biva sam", so se invalidi združili in organizirali in tako praznujejo 25-letnico uspešnega delovanja. Društvo ni nastalo samo zato, da bi člani hitreje reševali svoje težave, ampak tudi zato, da bi se vključevali v družbeni sistem in s svojimi dejanji prispevali k reševanju problemov. Temeljno načelo društva invalidov, ki deluje v okviru Zveze delovnih invalidov Slovenije, je skrb za človeka, humanost in solidarnost, vodilo društva pa je: "Človek človeku samo človek!" Prav zato se društva po vsej Sloveniji povezujejo med seboj in pa z ustanovami, kot so Zavod za socialno delo. Zavod za zaposlovanje ipd. V imenu zveze DIS je Trboveljčanom čestital predsednik Miran Krajnc in jim izročil priznanje za prizadevno in uspešno delo. Med kulturnim programom je bilo izrečenih mnogo lepih misli in želja s strani gostitelja in gostov, očitno pa je bilo, da so med vsemi prisotnimi globok vtis naredile besede trboveljskega župana Ladislava Žige Žgajnarja, ko je povedal nekaj življenskih resnic, na katere v hitrem tempu vsakdanjega dne pogosto pozabljamo, vse dokler nas neposredno ne zadenejo in upočasnijo vsakdanji ritem. Zagotovo drži, da človek ne more biti sam in tega se najbolj zavedajo tisti, ki družbo potrebujejo za pomoč pri osnovnih življenskih potrebah. Tudi tega, da je zdravje naše največje bogastvo, se zavemo šele, ko ga izgubimo. Takrat se občuti pomembnost in dragocenost društev, kakršno je društvo invalidov. Veliko napora, dela in truda ter aktivnosti je potrebno v takem društvu, saj ima človek, katerega fizične sposobnosti so nenadoma okrnjene, pogosto občutek, da ga družba ne sprejema in najde razumevanje le med sebi podobnimi. Povezovanje nas vse krepi in dela močnejše in tega se tudi v trboveljskem društvu dobro zavedajo, zato imajo mnogo pobratenih društev. Po ugotovitvah župana pa so predstavniki društva zelo pogosti obiskovalci v občinski stavbi. "Kljub temu, da je občinski proračun omejen, je sodelovanje veliko vredno in sčasoma lahko obrodi sadove. Vsak majhen korak, ki bo narejen skupaj, bo lahko pomenil veliko sreče in zadovoljstva za posameznika, kar je končno nagrada za vse," so bile misli trboveljskega župana, kije s svojimi besedami priznanja in vzpodbude ter globokega razumevanja segel v srce vseh prisotnih. Ob praznovanju srebrnega jubileja so v Društvu invalidov Trbovlje podelili mnoga priznanja vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu delovanju društva, tako posameznikom kot organizacijam, kakor tudi svojim članom športnikom, ki so dosegali dobre rezultate na svojem področju. Po končanem "uradnem" delu se je v avli Delavskega doma pričelo ravo praznovanje, ki so si ga ob tako lepem jubileju člani in povabljeni prav gotovo zaslužili. Marta Hrušovar STOJAN BATIČ RAZSTAVLJA EVROPSKE LEGENDE Dne 14.aprila so v večernih urah odprli v atriju Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS v Ljubljani samostojno razstavo de! akademskega kiparja Stojana Batiča, trboveljskega rojaka. V letih svojega umetniškega ustvarjanja je Batič ustvaril veliko število kipov, spomenikov, vodnjakov iz brona in kamna, znani pa so tudi njegovi cikli npr. Rudarski, Eksplozije, Satiriada, Tragos, Aura Slovenica itd. Tokrat pa se predstavlja na razstavi v Ljubljani z novim izborom 20-ih del iz zaključenega ciklusa Evropske legende v mali plastiki. Na tej razstavi pa so na ogled tudi nekatere njegove risbe s tega področja. M.Š. 10 LET SLS, PODRUŽNICE LITIJA V nedeljo, 18.aprila, so se zbrali člani, simpatizerji SLS Podružnice Litija in gostje (Marjan in Berja Jereb), na rednem letnem občnem zboru. Ocenili so v lanskem letu opravljeno delo in si začrtali program za letos ter ob tej priložnosti obeležili tudi 10-obletnico ustanovitve podružnice v Litiji. U. 22. MALI TRAVEN 1999 J\ 'i d m F. STAROST IE STANJE DUHA Praznovanje je končano, praznična miza pospravljena in življenje teče dalje... Vendar ima življenje tu v domu povsem drugačen utrip od običajnega in vsak dan, vsak trenutek, ki lahko njegovim stanovalcem polepša življenje, je praznik, je slavje, je svetli žarek, ki razsvetli pogosto v mrak odeto dušo... Trda, neizprosna resničnost je že pred več kot dvajsetimi leti napovedovala in opozarjala, da bo nastal problem, kam in na koga naj se obrnejo ljudje, ki zaradi bolezni ali starosti niso zmožni več skrbeti zase. Življenjska doba se daljša in takih ljudi je vedno več. Njihovi najbližji sorodniki - otroci - so običajno zaposleni ali pa jih ni v bližini in tako nastane težava, ko ljudje, potrebni pomoči ostanejo sami. Jasno je bilo, da bo za te ljudi potrebno poskrbeti in izoblikovala seje ideja in iz nje Dom na Tereziji ali Dom upokojencev ali Dom starejših občanov Franca Salamona Trbovlje. Ime je dobil po rudarju, ki je bil ubit med drugo svetovno vojno leta 1943 v Beogradu. Otvoritev tega repotrebnega in težko pričakovanega objekta je bila 3.marca 1979, prve stanovalce pa je dobil 2.aprila 1979. Daje bil dom zgrajen prav na Tereziji ni naključje, pač pa premišljena odločitev, da bi upokojeni delavci, med katerimi jih Marsikaj si imata povedati... je bilo gotovo največ iz starih rudarskih naselij, ostali čim bližje svojemu dobro znanemu okolju, da bi bil stres, ki zagotovo spremlja selitev v dom, vsaj malo blažji. Odločitev za preselitev in bivanje v domu je prav gotovo najtežja odločitev vsakogar v starejših letih, ko človek že tako ni več lahfco prilagodljiv in je tudi bolj občutljiv za vse spremembe. Staro drevo se ne da presaditi, vsaj brez posledic ne in vsi zaposleni v domu in zunanji sodelavci se trudijo, da bi te posledice čim bolj ublažili. Daje bila investicija potrebna in upravičena, zgovorno pripovedujejo tudi številke. Dom je v celoti zaseden. Prioriteto imajo seveda Trboveljčani, med njimi pa se najde tudi kdo iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev. Sprva je bila zmogljivost doma 165 oskrbovancev, danes jih tu stanuje 196 in sicer 106 na stanovanjskem delu in 90 na negovalnem oddelku. Za vse te ljudi skrbi 84 zaposlenih v domu in 10 javnih delavcev, v pomoč pa prihajajo tudi zunanji sodelavci. Vsekakor so osnovne življenjske potrebe oskrbovancev zadovoljene, vendar pa to ni vse in ni dovolj za kvalitetno in polno življenje, ki si ga v tretjem življenjskem obdobju vsak človek zasluži in mu pripada. Upravičeno se v domu lahko pohvalijo, da skrbijo tudi za duševno hrano svojih stanovalcev. Za pustni torek Na izletu nrsTna \ Rojstni dan Družabnosti ne manjka, pa naj gre za praznovanje osebnih in drugih pesnikov ob živi glasbi, literarne večere s slovenskimi književniki, ki jih v goste pripelje gospod Janez Krajnc ali pa mnogovrstne in zanimive razstave v preddverju. Devet let že deluje deset skupin starih za samopomoč z desetimi zunanjimi sodelavci in dvema voditeljicama. Pogosti gostje in zelo dobrodošli so tudi zdravniki in drugi strokovnjaki s svojimi predavanji. Eden od njih je tudi dr.Ramovš. Skupaj z njim v domu pripravljajo projekt širitve mreže skupin v domu in zunaj doma, na terenu, namenjene srednji generaciji. Ker potrebe po namestitvi v domu stalno naraščajo in je dom ves čas polno zaseden, se pojavlja čakalna doba za sprejem. Širitev samega doma - zgradbe - skoraj ni možna, zato je bilo potrebno iskati druge rešitve. Ideja in dogovarjanje o izvajanju pomoči pri zdravstveni negi na domu je vsekakor vzpodbudna in pozitivna. To pomeni, da bi storitve pomoči pri zdravstveni negi s strani doma izvajali na bolnikovem domu in sicer tudi v popoldanskem in večernem času. Dom že zdaj na teren razvaža kosila. Tudi v okviru upokojeniških stanovanj, ki so ob domu, bi jih lahko nekaj preuredili v "varovana stanovanja", kar pomeni, da bi za stanovalce opravljali storitve nege in oskrbe in tudi družabništva. Za to se zavzemajo skupaj z DU Trbovlje, s katerim ves čas tesno in plodno sodelujejo. Vsekakor je vsa dejavnost usmerjena v to, da bi starejši ljudje čim dalj ostali v svojem bivalnem okolju, za to pa je potrebna zelo močna mobilna služba pomoči. Pred domom Ko pa pride trenutek, ko je namestitev v domu neizbežna, takrat se prav vsi zaposleni potrudijo, da je preselitev čim manj boleča in da oskrbovanci prejmejo vse, kar je za starega človeka potrebno. Vsekakor je to tudi zdravniška pomoč, ki jo nudi ambulanta v domu vsak dan. Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da so starejši ljudje nemalokrat samosvoji in jim je pogosto zelo težko ustreči ter znajo biti tudi hudo neprijetni. Zaposleni se trudijo ustreči vsem željam in potrebam svojih varovancev in pri tem so v veliki meri zelo uspešni, včasih pa... težko je ustreči vsem in vsakomur. O prijaznosti bivanja pripoveduje posebno zgodbo cvetje, zasajeno okrog doma, klopi in mize za prijeten počitek v poletni vročini ali ob prvih spomladanskih žarkih in seveda ni prav nič narobe, če se komu zahoče vrtnariti ali pa balinati, kajti skrbeti je treba tudi za rekreacijo - in tekmovanje... in v toplih poletnih večerih se v tihem zavetju parka prižge tudi kakšna iskrica ljubezni in zagori in življenje dobi spet nov smisel... Kljub bivanju v domu še vedno v veliki meri velja, daje vsak svoje sreče kovač, z malo pomoči svojih prijateljev - zaposlenih v domu in sostanovalcev. Po večkratnem obisku pri njih ugotavljam, da se "tam gori" na Tereziji dogaja več in bolje, kot kjerkoli drugje "v dolini". Tam je življenje pridobilo na kakovosti, če že mogoče izgublja na količini. To pa je stvar, vredna razmisleka; Kaj je bolje in več vredno? Kakovost ali količina? Marta Hrušovat foto Podbevšek Srečanje Na pikniku A NKETA Milina lepotičenja Kozmetika se ukvarja s telesno lepoto in tovrstnimi lepotilnimi sredstvi. Ubada pa se tudi s tem, kako polepšati nekoga, ki se nerad izpostavlja, in na prijeten način olepotičiti še drugega, ki se mu, nasprotno, prav poda obilje kozmetičnih nians. Kajpak, se nekateri 'zrihtajo' šele tedaj, ko so zaljubljeni, drugim je spodbuda kakšno družabno slavje. Tudi odnos do kozmetike je različen, bodisi da uporabljajo le parfum določenega proizvajalca, bodisi da radi brskajo po vsem, kar jim kozmetična ponudba nudi. In četudi zatrjujejo, da je kozmetika zanemarljiva zadeva, boste morda ugotovili, da imajo vedno skrbno oblikovane obrvi. Navsezadnje, kar je všečno in prijetno ljudi pač zmeraj pritegne v vsakdanjih komunikacijah. O pestrosti kozmetike pa so razglabljali anketiranci, ki jih večinoma, bolj kot izumetničenost, pritegne polepšan naraven videz. Tekst in loto: Petro Radovič Slavka Mohar, gospodinja iz Semnika: "Če se lepo naličiš. je prijetno, saj ugajaš sebi in drugim, čeprav je kozmetika tudi strošek, ker so kreme in drugo zelo drage." Vili Flis, livar iz Trbovelj: "Zame je naj lepša nenaličena ženska. Najboljša kozmetika sta milo in kalodont. Alojzija Osojnik, upokojenka iz Trbovelj: "Na ženski kozmetične dodatke takoj opazim. Od parfumov mi je všeč Chanel pri kozmetiki sem zelo pozorna na proizvajalca, ki zagotavlja kakovost izdelka." Manja Kanduč, trgovka iz Trbovelj: "Ne dam veliko na kozmetiko. Lepo je, če se ne naličiš preveč. Solarij pa se mi zdi bolj modna muha." Gordana Stanič, delavka iz Trbovelj: "Tako pri moških kot pri ženskah opažam, koliko so urejeni. Tudi glede kozmetike drži, da se vsakdo boljše počuti, če se vsaj malo uredi." B ranka Kovačevič, učenka iz Trbovelj: "Zanima me ličenje in vse, kar sodi k urejenosti. Kozmetika je, še posebej za žensko, zelo pomembna.” Mojca Cerovšek, dijakinja iz Trbovelj: "Pretiravanje v kozmetiki ne paše vsakomur. Če se znaš naličiti, ti to tudi poveča samozavest. Parfume pa menjam, všeč so mi različni vonji." Miha Dobravc, učenec iz Trbovelj: "Pri starejših ženskah mi je všeč, če so naličene, pri mlajših pa ne. Nimam "najljubšega" parfuma in zjutraj se na hitro 'zrihtam' in šibam v šolo." Martina Koželj, dijakinja iz Zagorja: "Sevedaje pomembna kozmetika, da si človek recimo vsaj mozolje prikrije. Kozmetika je tudi zato, da si bolj všeč drugim." Lado Dolinšek, ključavničar iz Zagorja: "Kozmetika mi nič ne pomeni, saj je osebna higiena dosti važnejša. Zato tudi nisem pozoren na to, ali so ljudje naličeni." Anja Poglajen, učenka iz Zagorja: "Pet minut dnevno porabim, da se uredim. Pomembna je osebna higiena človeka in ne toliko, ali ima nalakirane nohte in najnovejši parfum." Tine Vrhovec, avtomehanik iz Litije: "Veliko dam na kozmetiko in zelo všeč so mi čimbolj urejene ženske." Marija Lukač, kmetovalka z Vač: "Za videz žensk, je najpomembnejša frizura, pri moških pa, da so obriti. Kozmetike se človek poslužuje tudi zato, da ugaja drugim." hTftTLn,13 Mrl^a 22. MALI TRAVEN 1999 Marta Hrušovar TA AILAUI IN TA STAICI So trenutki, ko življenje mineva prehitro pa še te si pogosto zagrenimo sami. Eden takih grenkih zalogajev je tudi "prepad med generacijami", pogosto uporabljena fraza, ki bi ji ostrino lahko omilili z "razkorakom med genaracijami", preprosto pa temu fenomenu pravimo "ta stari in ta mladi" in v en glas vpijemo, dane gredo skupaj. Pomlad je, vse zeleni: mlada drevesa in tudi malo manj mlada... misel rodi misel in nastane razmišljanje. Tokrat me je zaneslo med brzice in čeri odnosov med sarejšimi in mlajšimi prebivalci našega planeta ali pa soseske, kakor že. Najbrž je temu botroval večkratni obisk doma starejših na Tereziji in opazovanje njegovih prebivalcev in njihovih obiskovalcev. Odnosi med mladimi in starimi so si bolj ali manj podobni, naj bo to v vesoljnem svetu ali pa na našem dvorišču. Gotovo pa je, da sploh niso enostavni in preprosti in zahtevajo obilico potrpljenja in razumevanja ter strpnosti in to z obeh strani. Pa zakaj sploh prihaja do tega? Res je, da nekatere "povozi čas ". Z njimi bo pač treba potrpeti. Zares ne morejo vsi dojeti, kaj zdaj nekaj vržemo v računalnik in prileti ven najmanj pol ducata raznih podatkov. Le kako, saj še mnogim mlajšim ni jasno. Ampak, zdaj gre za naš odnos do takih "manj učenih" preprostih ljudi, ki so se učili računati še s kroglicami. Najslabše, kar je v tem primeru lahko, je nestrpnost, posmeh in zaničevanje, seveda bolj prikrito ali pa kar direktno. Tudi obnašanje, govorjenje in motorika je pri starejših lahko drugačna in mulčki se za hrbtom takim ljudem spakujejo in jih oponašajo. Spomin starejšim rad opeša in nikar se ne zaderimo "Saj sem ti že trikrat povedal! " Pri vsem tem pa ne gre toliko za "ta mladi" in "ta stari", kot za srčno kulturo ljudi, ki živijo v tem odnosu. Res je, da niso za skupaj (vsaj ne preveč skupaj!), pa ne zato, ker so eni mladi, drugi pa stari, ampak zato, ker so njihovi pogledi na življenje zelo različni. V taki skupnosti pa je potrebno prilagajanje in to vseh prizadetih. Zdaj smo pa tam! Ta mladi nočejo, ta stari se pa ne dajo... In kje je izhod iz tega? "Ta pametni odneha!" Ampak pametnih v tem smislu je pa zelo malo. Tu gre zdaj že za princip. Jaz sem starejši, v življenju sem že dosti izkusil in mulci me ne bodo komandirali in pamet solili, mlečniki, kaj pa oni vedo, kaj je življenje. S takim človekom gre to mišljenje vse življenje in ko so "mulci" že odrasli in osiveli, so še vedno za njih mlečnozobci, ki nične vedo in nič ne znajo. S takimi ljudmi prepirati se in jih prepričevati, da nimajo prav, je brez pomena in obsojeno na neuspeh - ponovni prepir. Bolje jih je pustiti v njihovem prepričanju in se jim umakniti, če se da, če pa ne, takrat je najbolje kimati in razmišljati o trobenticah in čebelicah. Trmasti in svojeglavi kot so, imajo vedno najbolj prav in ne preostane nam drugega, kot da prosimo vse svetnike, naj jih čuvajo, da se jim kaj ne zgodi, saj naši dobronamerni nasveti bodo vsi naleteli na gluha ušesa. To je ena plat medalje, ki ima tudi svojo drugo plat. Tudi mladi si ne dajo nič dopovedati. So najbolj pametna bitja na tem planetu in zagotovo se jim ne more nič zgoditi. Nesreče se dogajajo samo "idiotom, kretenom in tepcem", oni so "carji". V'«? pamet so že ob rojstvu s "šeflo"pojedli in nihče jim ni kos. Ja, z njimi je še težje, saj je ponavadi za njih kdo odgovoren in seveda tudi za njihova dejanja. Navadno so tudi ti gluhi za vsa opozorila in prošnje. Zanje je edina rešitev, da si enkrat (ali večkrat) krepko potolčejo svoja kolena - na žalost. Ljudje smo različni in živimo v različnih okoljih ter pobiramo vzorce vedenja in živimo po njih. Nekateri se izgovarjajo na gene, drugi na vzgojo, razmere... Resnica je nekje vmes. Nerazumljivo in kruto pa je, da pogosto s preveč dobrote naredimo največ škode. Takrat, ko mislimo, da delamo najboljše ali kot pravimo "samo dobro ti hočem", takrat pogosto naredimo najslabše, ker razmišljamo na svoj način in se ne zavedamo, da tisto, kar imamo mi za dobro, ni nujno, da imajo za dobro tudi drugi - starejši ali mlajši. Tudi pri dajanju dobrote bodimo previdni saj "preveč dobrega škodi! " Pustimo, da si svoje dobro vsak vzame sam, če smo to že pripravljeni dati, toliko, kolikor mu je potrebno po njegovi presoji in ne po naši. Boštjan Grošelj vim:z IN DOSTOJANSTVO Mnogo ljudi veliko da na svoj videz, še več pa je takih, ki se za to ne zmenijo preveč. Kdo bi rekel, da je zunanji videz postranskega pomena, da je najpomembneje, kaj se skriva v človekovi notranjosti, kakšen je njegov karakter in odnos do soljudi. Res je, slednje brez dvoma drži, vendar je potrebno pogledati še drugo plat medalje. Človek, ki hodi naokrog z umazanimi lasmi, v umazanih oblačilih in z zanemarjenim obrazom, bo drugega zelo težko prepričal, da se ceni. Kdor ima svojo samopodobo razvito, kdor verjame, da si zasluži najboljše, tisti bo gotovo poskrbel tudi za zunanji izgled. Ko srečamo neznanega človeka, si bo vtisnil v spomin našo podobo. Prvi vtis o nas dobi drugi v prvih desetih sekundah srečanja. Na mnenje o nas najbolj vpliva naš videz, če to hočemo ali ne. Povrh tega je prvi vtis zelo močan, tako da se novemu znancu težko odkupimo za morebiten neurejen videz ob prvem srečanju, čeprav nas naslednjič vidi urejene. Potrebno je namreč veliko časa, da si ta človek o nas ustvari pozitivno mnenje, kakršnega bi imel že ob prvem srečanju, če bi nas videl urejene. Prihranimo torej čas, če je naša zunanjost na visoki ravni, a ne le časa, tudi denar. Predstavljajmo si poslovneža v kavbojkah, športnih copatah, usnjenem jopiču in brez kravate. Tako urejen se odpravi na pomemben poslovni sestanek. Lahko si mislimo, s kakšnim rezultatom se bo sestanek končal. Donosnih poslov se praviloma ne sklepa, če se eden od potencialnih partnerjev ne drži rituala, katerega bistveni sestavni del je tudi poslovna obleka. Za resnega poslovneža je namreč žalitev, če želi znjim sklepati posle nekdo brez občutka za poslovno oblačenje. Ni pa pomembna le obleka iz blaga, ampak tudi urejenost kože, zlasti na obrazu. Za urejenost kože skrbijo kozmetičarke in kozmetičarji. Marsikomu se zdi čudno, ko kdo omeni kozmetiko in kozmetične storitve. Še vedno je v družbi precej predsodkov v zvezi Z njimi, vendar le pri ljudeh, ko se še niso znebili balasta miselnosti, ki jih drži v prepričanju, da je obiskovanje kozmetičnih salonov nekaj slabega, nenaravnega in nizkotnega. Takšno prepričanje omejuje človeško težnjo po urejenosti, ki spi v vsakem izmed nas. Na prvi pogled se zdi nerazumljivo, da sami sebe omejujemo, a če vemo za nezavedne zavore, ki lahko človeka zasužnjujejo celo življenje, če jim ni pripravljen priti do dna in jih ne začne odpravljati, potem se negativnemu odnosu mnogih do kozmetičnega urejanja videza ne gre čuditi. Dejstvo pa je, da ima večina ljudi problematično kožo, potrebno nege, in ker je zunanji videz pomemben pri stiku z drugimi, je tisti, ki resnično kaj da nase, pripravljen tudi na obisk kozmetičnega salona in uporabo kozmetike. A ni dovolj, da nego omejimo le na čas obiska kozmetičnega salona. Z njo moramo nadaljevati tudi doma, če želimo doseči trajen učinek na koži. Koliko se človek zaveda svojega dostojanstva, je torej razvidno iz njegovega odnosa do lastnega videza. Vendar pa videz prispeva najpomembnejši delež k prvemu vtisu o nas. Je le pi~vi korak k pozitivno naravnanemu odnosu drugih do nas. Je tisto, kar prebije led v odnosu. Če smo nekomu všeč, je to le pn’a stopnička k uspešnosti odnosa. Po stopnišču uspešnega odnosa se bomo namreč začeli vzpenjati šele takrat, ko bomo poleg zunanje pokazali tudi notranjo lepoto. Obe skupaj Norita temelj uspeha v odnosu. 22. MALI TRAVEN 1999 J . UJ ir ^ [t n j; f> Občinska revija OPZ in MPZ v Zagorju V četrtek, 8. aprila ob 18. uri je v DD Zagorje potekala občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih organizacij Zagorje ob Savi. Skupno je nastopilo sedem zborov, moderatorka koncerta je bila Vanda Kopušar, nastopajoči pa so kar izdatno orazpoložili pevsko druženje. Začenši z Zborom cicibanov Vrtca Zagorje, ki se mu malošolarji vsako šolsko leto nanovo pridružijo in ga že deset let vodi Srečka Vutkovič, pri klavirju pa spremlja Aleksandra Pelemiš, ki so zapeli tri pesmice, od tega tudi ljudsko Le sekaj, sekaj smrečico, je pevski večer z dvema pesmima nadaljevala Vokalna skupina OŠ dr. Slavka Gruma z zborovodkinjo Mojco Brvar, kijih je spremljala na kitari. Dokaj glasno je nastopil OPZ OŠ Toneta Okrogarja, ki mu dirigira Tanja Medvešek, pri klavirju pa spremlja Katarina Škrinjar in so od slovenskega skladatelja Tomaža Habeta izvajali kar dve skladbi: Orkester in Babica vse ve ter temu dodali še Johanssonovo: Piko Nogavičko. OPZ OŠ Ivana Kavčiča Izlake, ki ga vodi in s kitaro spremlja Mojca Kovačič že dolgo uspešno in pridno deluje, za nastop pa so pripravili štiri skladbe in jih melodično zapeli. OPZ CICIDO GŠ Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan, pri klavirju jih je spremljala Slavi Gregl, je nastopu dodal štiri prijetne napeve, med temi tudi skladbo Jakoba Ježa: Maj. S štirimi pesmimi je sledil nastop dekliškega zbora MPZ VESNA Zagorje z zborovodjem Rihardom Majcnom, ki so tudi zahtevnejše skladbe, med temi Palestrinovo: Esurientes, dokaj lahkotno izvedli. MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje z zborovodjem Francijem Stebanom in pri klavirju Urško Vidic pa je izvedel zadnje štiri pesmi na koncertu občinske revije OPZ in MPZ v Zagorju, ki je odražala zborovsko dejavnost mladih pevcev. Kot je dejal Gregor Brinovec iz zagorskega sklada za ljubiteljsko kulturo je v Zagorju zborovska petje pohvalno, saj se bodo nekateri zbori udeležili tudi letošnjega mladinskega pevskega festivala v Celju. ...in v Trbovijah Mitja Gobec, strokovni sodelavec za vokalno glasbo je na občinski reviji OPZ in MPZ Trbovlje v organizaciji Zveze kulturnih društev Trbovlje, ki seje pričela v petek, 9. aprila ob 18. uri v DD Trbovlje in katere moderator je bil Staš Butkovec dejal, da je splošni vtis pevske revije zelo dober, da pa pogreša delovanje MPZ na osnovnih šolah. "V navadi je, da na vsaki osnovi šoli delujeta otroški pevski zbor za otroke od 1. do 4. razreda in mladinski pevski zbor za otroke od 5. do 8. razreda," je rekel Mitja Gobec, "na današnji reviji pa je nastopil en sam mladinski pevski zbor, ki deluje na osnovni šoli. Veselilo me je, da je nastopil zborček iz Vrtca Trbovlje, kije zelo dober, saj so poleg otroške neposrednosti peli dovolj čisto in pokazali celo dinamične razlike v petju. Presenetil pa me je MPZ Trbovlje in to predvsem po živahnejšem programu in tudi vokalno so dosegli lep rezultat, to je: naraven pevski glas brez kakšnega pačenja, prikupne pa so tudi njihove nove obleke, ki so mladostne, žive in odtod verjetno Zborovodio MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje je Franci Steban. MPZ-u Trbovlje dirigirata Katarina in Ida Virt. tudi dobro počutje otrok, ki se je odražalo tudi v nastopu." Nastopajočih sedem zborov je nastopilo izredno sproščeno, vključno z OPZ Murenčki Vrtca Trbovlje, ki ga vodi Karmen Lindič, pri klavirju pa spremlja Špela Turšič, kateremu je sledil nastop Zbora OŠ Tončke Čeč s prilagojenim programom, katerega zborovodkinja je Rosana Mesojedec, pri klavirju pa jih spremlja Simona Kepa, ki so mu sledili nastopi treh otroških zborov: OPZ OŠ Ivan Cankar, katerega zborovodkinja je Alenka Ramšak, pri klavirju pa zbor spremlja Karmen Lindič pa OPZ OŠ Trbovlje z zborovodkinjo Katarino Virt in klavirsko spremljavo Ide Virt ter OPZ OŠ Tončke Čeč, katerega zborovodkinjo Zinko Bregarje na koncertu nadomestila Rosana Mesojedec. Zbor pa sta spremljala pri klavirju Matjaž Kmet in na flavti Alja Oblak. Nastopajoči so večinoma zapeli po štiri pesmi, nazadnje pa sta nastopila MeMPZ Jeruzalem-KD Svoboda, katerega zborovodkinja je Barbara Bola in MPZ Trbovlje z zborovodkinjama Ido Virt in Katarino Virt. Nastopajočim je uspelo, da so njihove pesmi odzvanjale dobro voljo in pravcato spomladansko veselje. Tekst in foto: ER. ROŽE IZ PAPIRJA Tisto, kar naredi otroka srečnega, je pozornost, ki je včasih tudi v tem, da ustvarja, riše ali kaj izdeluje. Omenjeno reklo se je izkazalo tudi v četrtek, 15. aprila ob 17. uri v zagorski knjižnici, ko se je več kot ducat otrok udeležilo likovne ustvarjalnice. Te sicer v zagorski knjižnici potekajo po ustaljenem redu. otroci se jih radi udeležujejo, saj zmeraj kaj novega zvedo, spoznajo nove prijatelje, delajo z novimi materiali ali se naučijo risati, kar doslej še niso. Tudi tokrat je ura, v kateri so mladi od 4 do 9 let lepili, sestavljali in delali trganke, še prehitro minila. Nastali so prisrčni izdelki, ko so lahko dejali, da so na papir nalepi h najlepšo marjetico in pokazali dovolj potrpežljivosti tudi pri izdelovanju trgank. V zagorski knjižnici pa pripravljajo še uro pravljic, kateri bodo najmlajši lahko prisluhnili v četrtek, 22. aprila ob 17. uri. Tekst in foto: ER. |.yii«MWu«iwiwwwMM«MMWwiiiii«iiww[iiii«iii*iin-miwnirtMi»Miri-ri n iiiiiiiiiiii—iniii iiniTiiirniinnrnriirrrr-rrtiiTTn—r"r— iiriiinmiTiiriBt.-r.».tMgg!fla‘i Iz središča Slovenije v Vaše srce! Radio GEOSS 89,? mhz Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/ v aprilu in maju vsako soboto BREZPLAČNI preventivni pregledi vozil ©dfegfc® prodaja vozil Renault prodaja rabljenih vozil tehnični pregledi zavarovanja vozil podaljšanja registracij za Litijo Zagorje ob Savi Trbovlje 08:00-13:00 Hrastnik 14:00-19:00 servis težke mehanizacije , . §©]b©tH ročna avtopralnica 08'00-12‘00 servis vseh znamk vozil prodaja in montaža gum bistro Ponovišla llb, 1270 Litija, e-nail: tsc-iaba8siol,net Telefon: 061/883-0«, 883-920, Telefaks: 061/883-0« R RIM A Obrezija 19, 1411 Izlake, tel.: 0601/73 631 • kuhinje v 300 barvnih odtenkih - 20% popust v mesecu aprilu • sedežne garniture že od 64.515,00 SIT dalje • usnjene sedežne garniture že od 156.000,00 SIT dalje • francoske postelje z MULTILASTIK vzmetenjem že od 53.800,00 SIT NOVOST! HOBI program rabite police raznih dimenzij? bi radi sami izdelali omarico? Nudimo vam razrezane iverne plošče po vaših dimenzijah ŽELITE OBNOVITI KUHINJO? Prodaja kuhinjskih vrat poljubih dimenzij! RABITE OMARO PO VAŠIH MERAH? Oglasite se pri nas in skupaj bomo poskušali najti najboljšo rešitev! delovni čas od 9. do 17., ob sobotah od 9. do 12. ure produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VMS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029, 884 209 GSM: 041 681-584 (ostanite Ut( OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! tl a IOZE SMRKOLJ: »DEMOKRACIJA JE SAMO ENA ALI PA NI DEMOKRACIJA« Jože Smrkolj je predsednik sveta KS Izlake. Po političnem prepričanju je krščanski demokrat. Rodil se je leta 1936 v Zaplanini (občina Žalec). Njegova mati, rojena Ferme, je iz Limovc, oče iz Jelenka. Oče je umrl leta 1945, takoj po vojni. V zaporu, kjer je bil po krivem, je hudo zbolel. Ko so odkrili zmoto, je bil že tako slaboten (griža), da mu niti nega v bolnišnici ni pomagala. V družini je bilo sicer kar deset otrok, dva umrla zelo mlada. Jože, ki se je izučil za ključavničarja, je Izlačan že vse od leta 1954. Temu poklicu je zvest tudi sedaj, ko je že v pokoju. Vaše dosedanje delo tako volivci kot novoizvoljeni člani sveta KS cenijo, sicer vas ne bi izvolili v svet oziroma za svojega predsednika. A verjetno je lažje zaupanje izgubiti, kot ga pridobiti. Boste zaupanje opravičili? V občinskem svetu sem drugi mandat, v svetu KS pa sem prvič in tudi že takoj s strani ostalih v svetu izbran za predsednika sveta. Upam, da bom zaupanje, ki so mi ga dali tako volivci kot člani sveta KS opravičil. Kakšne cilje ste si zadali v tem mandatu, tem letu? Nekaj smo že postorili. Na novo smo poživili društva, predvsem turistično in športno. Organizirajo se razne čistilne akcije. Začelo se je sodelovanje tudi z na novo ustanovljenim župnijskim gospodarskim svetom, v povezavi z občino. Predvsem gre za celosten projekt ureditve ne najbolj urejene okolice cerkve, župnišča, asfaltiranje parkirišča poleg novega pokopališča, ureditev peš poti od šole do pokopališča z vmesnimi počivališči (klopi in mizice) in razsvetljavo in druge tekoče dejavnosti. Ste zagovornik malih občin, torej tudi nove občine Izlake? Bil sem zagovornik malih občin že takoj po osamosvojitvi Slovenije in sem še vedno. Trdim, da so male občine bolj gospodarne, denar se tam bolj gospodarno in preudarno obrača. Veste, tam, kjer je velika občina je tudi velik kup denarja, in ko ga del pade malo vstran ali dol, tega nihče ne opazi. Če vzamemo Francijo kot primer, imajo tam preko 36.000 občin, pa vse prav dobro delujejo. Prepričan sem, da bodo Izlake slej ko prej občina. Če ne prej pa čez deset, dvajset let. A pri mnogih, tudi Izločanih, je opaziti dvom, menijo, da nova občina pomeni tudi več administracije (župan, tajnica,...). To je bolj propaganda proti ustanovitvi občine, kot resničnost. Mislim, da bi občina čisto dobro delovala, če bi bil na 1000 prebivalcev v občinski upravi zaposlen eden. Se krajani aktivno vključujejo v posamezne akcije KS, npr.z delom, pobudami,...? Mislim, da so krajani Izlak pogrešali določene skupne aktivnosti in so komaj čakali, da seje začel kraj urejati. Je bilo kar nekaj časa mrtvilo. Ste tudi član občinskega sveta Zagorje, kamor ste se uvrstili z liste SKD . Ste mnenja, da je to prednost pri vodenju KS? Kaj bi to pomenilo, če bi v tem mandatu Izlake postala občina? Vsekakor bi mandat v občinskem svetu vrnil, če v tem času Izlake postanejo občina. Mi pa sodelovanje v občinskem svetu pride vsekakor prav. Predvsem je več možnosti priti do pravočasne informacije, bolj si na tekočem-, sklepajo se nova znanstva itd. Ali občinska uprava v zadostni meri prisluhne potrebam vaše KS, ali pa ste prisiljeni določene načrte prelagati v prihodnje obdobje ali pač ostanejo nerealizirani? S strani občinske uprave je obljubljeno, da bodo posameznim KS in tudi naši, v katero se v zadnjih letih ni toliko vlagalo kot prejšnja leta, pomagali oziroma prisluhnili njihovim zahtevam, kolikor se bo le dalo. Razumljivo je, da vse naše želje ne bodo realizirane takoj. Prepričan sem, da bi z lastno občino veliko več postorili. Sedaj, ko nimamo svoje občine se mi zdi tako, kot bi svoj denar dal sosedu, in mu rekel, na, ti upravljaj z njim, saj sam tako ne znam. Pa ni tako. Kakšetr^c vaš odnos z županom, s sokrajanom g.Matjažem Svaga-nom? Z županom sva se že nekajkrat sestala in zagotovil mi je, daje pripravljen Izlakam in Izlačanom pomagati. Seveda v okviru svojih pristojnosti. Kako gledate na razvoj demokracije v Sloveniji? Mislim, da mnogi ljudje še sedaj ne razumejo, kaj je demokracija. Citiral bom eno misel o demokraciji (ki je zame najlepša) iz knjige Po stopinjah dr.Andreja Slavka Uršiča: Demokracija je samo ena, demokracija je načelo. Ni demokracije nove, višje, zapadne, vzhodne, kolektivna, leve, desne,... Demokracija je samo ena ali pa ni demokracija.. Kje preživljate prosti čas? Če sem iskren ga skorajda nimam. Moj prosti čas je delo. Ob nedeljah, ko se malo sprostim, grem pa zelo rad k maši. Pa ne vedno v isto cerkev. Rad potujem. Predvsem so mi pri srcu male podeželjske cerkve, ki so zgrajene z ljubezni do svetnika, kateremu je posvečena in s slovenskimi žulji in znojem. Ker ste dolgoletni član SKD in verjetno dokaj dobro poznate razmere v stranki, ali ste mnenja, da se je stranka po neuspehu na zadnjih parlamentarnih volitvah znova našla? Izkazalo seje, da volivci niso bili zadovoljni z dejstvom, daje SKD še potem, ko je vlado zapustila Janševa SDS, vztrajala v takratni Drnovškovi vladi. Marsikdo je zaradi tega iz stranke izstopil. Jaz nisem. Iz več razlogov. V stranko sem vstopil, prej nisem bil v nobeni, med prvimi, ker sem Slovenec, ker imam krščansko vzgojo in ker sem demokrat. Mislim pa, da se je stranka znova našla. Verjetno nikoli ne bo najmočnejša, verjamem pa tudi, da ne bo več ponovila tako slabega rezultata iz zadnjih parlamentarnih volitev. Pričakujem, da bo imela stranka vseskozi okoli 15% podpore volivcev. Kaj pa združitev s sorodno ljudsko stranko? Si tega želite? Mislim, da ne bo prišlo do združitve teh dveh strank. Če sem pošten, si združitve niti ne želim. Naj bo več strank, ki pa naj naredijo predvolilno koalicijo pomladnih strank. Predvsem, če bodo naslednje volitve po večinskem sistemu. Kako bi na kratko nekomu, ki Izlak ne pozna, opisali ta kraj? Povsem na kratko. Kraj leži v lepi dolini pod trojanskim klancem, kjer so Medijske toplice in ruševine Walvasorjevega gradu. Tekst in foto Igor Goste ČLANI ŠPORTNEGA DRUŠTVA IZLAKE ZNAJO "ZAVIHATI ROKAVE" Člani Športnega društva Izlake, kateremu predseduje Milan Bedrač, so imeli pretekli teden akcijo, s katero so dodobra uredili okolico športnega igrišča. Predvsem so temeljito očistili (posekali) zaraščen prostor med potokom Orehovica ter športnim igriščem. Zaradi velikega obsega del, so se odločili, da bo akcija čiščenja, urejanja trajala teden dni. Po besedah predsednika Bedrača, so z odzivom zadovoljni, saj se akcije udeleži od deset do petnajst njihovih članov. V tem društvu delujejo trenutno tri selekcije: teniška, nogometna in rekreacijska, v načrtu pa imajo ustanovitev še kakšne nove. Tekst in foto Igor Goste Čiščenje okolice športnega igrišča 22. MALI TRAVEN 1999 JT.77,S.j.jt.R j, 7.Cin G PIZZA, PIZZA IN ŠE ENKRAT PIZZA Alpska pizza sestavine: za kvašeno testo potrebujemo 370 g črne moke, 1 žlico otrobov, 15 dag kvasa, 1 dl alpskega mleka, 2 žlici sladke smetane žlico olja in sol; za nadev pa potrebujemo 3 žlice olja, 4 zelo zrele paradižnike, materino dušico, žajbelj, kajensko papriko, sol, 10 oliv, žlico kaper, 300 g nastrganega trapista in 2 žlici kisle smetane Svež kvas nadrobimo v lonček, ga zalijemo z malo mlačnega mleka in pustimo, da vzhaja. Nato ga zlijemo k moki in z otrobi, mlekom, sladko smetano in oljem zamesimo črvrsto testo, ki ga postavimo na toplo in ga pustimo vzhajati pol ure. Medtem naredimo nadev: narežemo paradižnike in jih z začimbami približno pol ure dušimo na olju, dokler voda deloma ne izpari in se omaka ne zgosti. Vzhajano testo nekoliko razvaljamo in ga razvlečemo v naoljen pekač. Ob robovih ga nekoliko zavihamo, da nadev ne bo odtekal. Nato naložimo na testo paradižnikov nadev, olive, kapre, sir trapist, zmešan s kislo smetano. Pečemo 20 minut pri 200 stopinjah. Napolitanska pizza sestavine: za testo potrebujemo 400 g črne moke, sol, 20 g kvasa, 1 1 mlačne vode in 3 žlice olja, za nadev pa 3 žlice olja, 1 čebule, strok česna, 2 zeleni papriki, 3 do 4 paradižnike, 1 žličke sladkorja, sol in poper, baziliko, origano in 250 g sira gauda Moko presejemo s soljo, kvas nadrobimo v posodo in ga zalijemo z malo mlačne vode ter ga postavimo na toplo, kjer v nekaj minutah vzhaja. Vzhajan kvas zlijemo v skledo z moko in zamesimo testo z oljem in preostalo vodo. Testo naj na toplem počiva eno uro. Spočito testo razvaljamo v 4 mlince s premerom 30 cm in jih položimo na pločevino za peko, potreseno z moko. Pustimo, da testo ponovno vzhaja. Medtem pripravimo nadev. Čebulo in česen drobno sesekljemo in popražimo na olju, dodamo narezane paradižnike, začinimo. Dušimo približno 15 minut, da se nadev zgosti. Odstavimo ga in pustimo, da se ohladi. Z ohlajenim nadevom obložimo testo, na vrh naložimo narezano papriko in sirove rezine. Pizzo pečemo 20 minut pri 200 stopinjah. Calzone sestavine:^!S g špinače, 3 stroki česna, žlica masla, sol, poper, muškatni orešček, 100 g šampinjonov, 1 čebula, žlička origana, 2 žlici kisle smetane, 2 žlici naribanega parmezana, 25 g mozarelle, 1 beljaka Testo za pizzo obložimo le do polovice, nadev pokrijemo z drugo polovico testa, robove stistnemo. Nadev se peče v testu - to je pizza, imenovana calzone. Testo razvaljamo na pomokani površini v krog s premerom 35 dm in ga položimo v naoljen pekač. Špinačo očistimo, česen sesekljamo in prepražimo, da postekleni. Dodamo špinačo, pustimo, da se sesede in nato odstavimo s štedilnika. Gobice listasto narežemo, čebulo sesekljamo. Gobe, origano, čebulo, kislo smetano, sol in poper pražimo 3 minute, da dobimo gosto zmes. Preden testo obložimo, ga premažemo z oljem in potresemo s parmezanom. Na polovico testa damo parmezan, špinačo, gobovo omako in na kockice narezano mozarello ali drug sir. Robove testa namažemo z beljakom, prazno polovico testa poveznemo čez obloženo, robove tesno stisnemo in spečemo. Ta pizza je še boljšega okusa, če v testo zamesimo 3 žlice sesekljanih dišavnih zelišč. Urša Kmetec ZDRAVILNE RASTLINE MAJARON Je nizko zelišče zmajhnimi, jajčastimi listki in rdečimi cvetovi, skritimi v zelenih kroglicah. Gojimo ga po vrtovih in uporabljamo za začimbo pri juhah, prikuhah, mesnih jedeh in seveda v zdravilstvu. Cvete od julija do avgusta. Je izredno občutljiv na mraz, zato ga je dobro gojiti v lončku ali zabojčku. Maurice Messegue pravi, da mu je oče dejal, da majaron prežene vsako žalost, celo žalost zaradi nesrečne ljubezni. Po njegovem je majaron eno najmočnejših pomirjeval, kar jih poznamo. Zelo učinkovito se loti težav, kot so nespečnost, ljubezenske strasti, občutka, da nas bo vsak čas razneslo, razrvanih živcev. Po besedah patra Simona Ašiča, ga v zdravilstvu uporabljamo za pospeševanje prebave, pri prehladih prebavil, katarju dihal, kašlju, astmi, pri bolečinah pri menstruaciji. Blagodejno vpliva na vse notranje organe: jetra, vranico, ledvice, mehur, pljuča in poživlja njihovo delovanje. S čajem si pomagamo pri nespečnosti, razbijanju srca, tesnobi, krčih, sploh pri živčnih motnjah. Če grgramo čaj, razkužujemo ustno votlino pri aftah, vnetju jezika. Pri nosnih vnetjih, nahodu, senenem nahodu si pomagamo tako, da vato namočimo v čaj in vtaknemo v nos. Mazilo, ki ga pripravimo tako, da majaron ocvremo na masti ali maslu, ga precedimo in nalijemo v posodico, lahko uporabimo pri ranah in nahodu. Nos namažemo zunaj in znotraj. Pri bolečih menstruacijah namažemo spodnji del trebuha. Mazilo uporabimo še pri izvinih, izpahih, revmi in ohromitvi. Kdor na vrtu nima majarona, je po mnenju mnogih zeliščarjev zgrešil napako. Ta sorodnica žajblja, mete in timijana ima toliko zdravilnih učinkovin, da mora najti svoje mesto na vrtu. Že grški in rimski zdravilci so majaron uporabljali za zdravljenje živcev in koristno sredstvo zaradi blagodejnega vpliva na želodec in črevesje. Nasvet »naših mam« * Pri nespečnosti pijemo majaronov čaj ali pa si damo na glavo obkladek iz čaja. Le odmerki ne smejo biti preveliki, saj je majaron opojna rastlina. * Če želite zobe in dlesni ohraniti zdrave, si pripravite zelo preprosto zobno pasto: prašek iz posušenih majaronovih listov. * Proti arteriosklerozi spijte vsak večer skodelico čaja iz ščepca majarona. * Ustno votlino si zdravimo z grgralom narejenim iz litra vode in prgišča majarona. Pripravil Igor Goste ffiKKJMJMT MALGAL. s Trbovlje Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser akcija TWINGO - pri menjavi staro za novo 96.000 sit popusta tel.: 0601/27-666,27-525 renault Odločite se za prihodnost Limuzina in Variant 1.9 TDII, 1.8 Turbo Samo še nekaj vozil po neverjetni ceni za letnik 98 Kupci in obiskovalci salonov VW Malgaj, pa si lahko z malo sreče priigrate bogate nagrade Ugodna ponudba letnik 98 POLO Limuzina Hrti m* POLO Variant Ne zamudite enkratne priložnosti Malgaj TRBOVLJE d.o.o. ■ Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 u www.malgaj.si POS POSLOVNO OGLEDALO SAMOSTOJNI PODJETNIKI IN DRUGI PODJETNI LJUDJE V vaši regiji vam ponujamo MOŽNOST DOBREGA ZASLUŽKA če ste komunikativni in imate lasten prevoz, nas še danes pokličite ali pa nam pišite. SZT d.o.o. Ljubljana tel.: 0601/159 21 06 Cesta v Kleča 1 2 fax: 0601/1 59 72 59 1 000 Ljubljana e-mail: szt.pos@szt.si http://www.szt.si c^Za/z^iaAm pmx)^niA/ š&phoAjj clčJho/uicij/ V CVETLIČARNI CIKLAMA \Almmjuv>q 17, 1270Lim, d: 061884 620 odsoboit 24.4. do pouEdEljkA 26.4.1999 vsAkdAuod 8. do 18. ure. cf1/leA' a&is&aualci' (uxma izmeAali Lojzo/ na^mdd': "pmočni/šop.e&/, pučč&Ao;uvinake'-wp/za/neuesto;' SodElujEjo: * PRINC - poročna In večerna oblAčik, KarIovšIm 19, LjubljANA * FRIZERSKI STUDIO 0NA'0N, Staretov reg 26, Šmartno * GOSTILNA KIMOVEC, Zq. Horič * VW SALON MALGAI, LirijA 22. MALI TRAVEN 1999 zg.zr-v n 77.Ji ul&bslgo 7 MOJCA DRAGAR Opravlja poklic, v kate-rem jo bolj od tega, kaj kdo govori, zanima, ali je stvari povedal razločno. Petnajst let je v službi logopedinje, vsega pet let pa dela v Vrtcu Litija. Pravi, daje pri predšolskih otrocih možno morebitne govorne težave odpraviti ali vsaj izboljšati. Govor se namreč od otroka do otroka različno razvija. Nekateri otroci že zelo zgodaj povedo prve zloge, drugi pozneje, pri čemer je zelo dobronamerna okoliščina, če se z otrokom kar največ pogovarjajo. Kot je dejala, bo štiriletnik, ki ima težave z izgovarjanjem šumnikov, z vajo to govorno napako do vstopa v osnovno šolo popravil. Pri štiriletnih otrocih je že opazno, ali pravilno izgovarjajo sičnike, šumnike in črko "r". O jecljanju pravi, da se včasih pojavi povsem razvojno in kmalu izgine. Seveda včasih težave govomo-jezikovne komunikacije povzročijo govomo-slušni organi, povečini pa seje treba z veliko vaje učiti pravilne izgovorjave. K temu je pripomnila, da je zelo učinkovita cici-bralna značka, ko malošolarjem starši in stari starši prebirajo pravljice, kijih otrok vzgojiteljici obnovi. S tem otrok ne pridobi le ogromno novih besed in osvoji novo pravljico, marveč se ob pravljici odvijejo tudi prijetni pomenki s starši, katerih ljubezen otroku veliko pomeni. "Naj ne bo staršem žal nobene minute za pogovor z otroki," je povedala. S tem, ko se otroci in starši pogovarjajo, sprašujejo, se otrok uči sodelovati v pogovoru, ki je sploh prijetnejši, ker debatira s starši, predvsem pa s poslušanjem pridobi tudi odgovore v smislu kaj je to in kaj naj bi bilo ono. Prednost razgovora pa je tudi v tem, da starši pri otrocih hitreje opazijo kakšne govorne napake. Iz izkušenj pravi, da niso vsi otroci zelo zgovorni, saj nekateri rajši kaj rišejo ali pa kaj počnejo. Vendar je sleherni otrok dinamičen in bo z zanimanjem spremljal pogovor, v katerem bo včasih aktivno, včasih pasivno sodeloval ter tako dobil tudi veselje do pogovarjanja. "Otroka spodbujaš h govoru s skupnimi dejavnostmi," je dejala, "z risanjem, s prebiranjem pravljic in slikanic, z igranjem, s čimer se uči tudi jasne in razločne izgovorjave." Nasplošno ji je všeč čimbolj naraven, sproščen, vesel način pogovora, čeprav seji zdi, da so ljudje v medsebojnih komunikacijah zelo zadržani in se ne znajo odpreti drug drugemu, s čemer bi izboljšali tudi kvaliteto pogovorov. Pogreša tudi sodelovanja v medčloveških odnosih, saj je zelo važno, da znaš sodelovati, soustvarjati z nekom in se veseliti skupnih uspehov. Zato ji je pomembno tudi vzdušje v kolektivu, ki nehote spodbuja celotno dejavnost v litijskem vrtcu. Tudi kulturna dejavnost v Litiji jo pritegne, vendar prosti čas večinoma namenja svojima otrokoma, ki popestrita družinsko vzdušje. Citirano po nekem izreku pa rada pravi, da najboljših in najlepših stvari na svetu ne moremo ne videti in ne otipati, ampak jih čutimo v srcu. To je tudi nekaj v zvezi s tem, kdaj se zdi kdo prijeten in prijateljski. Tekst in foto: Petra Radovič MARKO, EVANGELIST (25. april) Marko je po soglasnem izročilu pisatelj dragega evangelija. Izročilo potrjuje apostol Janez, poleg tega pa je Marko večkrat omenjen tudi v Apostolskih delih, kjer ga Luka imenuje kot Janeza s priimkom Marko (včasih tudi s samo enim ali drugim imenom). Marko izhaja iz ugledne jeruzalemske družine. V njihovi hiši so se zbirali apostoli in dragi učenci, nekaj časa je služila tudi kot bogoslužni prostor. Nekateri sklepajo, daje v njihovi obednici potekala zadnja večerja. Markoje gotovo osebno poznal Jezusa in apostole, vendar pa je bil takrat najbrž premlad, da bi bil v ožjem krogu Jezusovih učencev. Cerkveni zgodovinar Nicefor domneva, da je bil Marko nečak apostola Petra ter v sorodu z Barnabom. Vsekakor seje Marko dobro seznanil z apostolom Petrom, kije Marka poučil v krščanski veri in ga krstil. Leta 44 seje Marko seznanil z apostolom Pavlom, kije prinesel darove za revne kristjane v Jeruzalemu. Potem je odšel s Pavlom in Barnabom v Antiohijo, od koder so odšli na prvo misijonsko potovanje. Vendar pa mladi Marko še ni bil pripravljen na velika dela. Na poti po Mali Aziji seje v Pamfiliji sprl s Pavlom in Barnabom ter se vrnil v Jeruzalem. Po vrnitvi Pavla in Barnaba iz misijonskega potovanjaje obžaloval svojo odločitev. Želel seje pridružiti Pavlu na drugem potovanju, ki je sledilo apostolskemu zboru leta 50 v Jeruzalemu, a se Pavel ni strinjal s tem. Pavel je nato odpotoval sam, Marko in Barnaba pa sta odpotovala na Ciper, kjer sta oznanjala evangelij v času od leta 51 do 54, ko sta za krščanstvo pridobila že ves otok. Leta 54 je Marko odpotoval v Egipt, kjer je (po izročilu) prvi oznanjen evangelij ter v Aleksandriji postal prvi škof. Cerkev v Egiptu (oziroma Koptsko Cerkev) je vodil nekako do leta 62 ali 63. V Rim je pripotoval na prošnjo apostola Pavla (kije bil takrat zaprt), čeprav je ravno takrat Neron krvavo preganjal kristjane in vse, ki so bili tega "osumljeni". Po Pavlovi izpustitvi seje Marko za nekaj časa pridružil apostolu Petru. V tem času je najbrž na prošnjo rimske cerkvene občine napisal evangelij po govorih apostola Petra. Po mučeniški smrti apostolov Petra in Pavla med preganjanji kristjanov seje najbrž vrnil v Aleksandrijo, kjer je tudi sam umri mučeniške smrti. Njegove ostanke so kasneje prenesli v Benetke, kjer so njemu v čast vil. stoletju zgradili veličastno cerkev. Iz Benetk seje češčenje evangelista Marka razširilo preko Ogleja tudi na slovenska tla. Posebno češčenje so mu ves čas izkazovale Benetke, ki so se na vrhuncu svoje moči in slave imenovale Republika sv. Marka. Še danes pa imajo v grbu leva, znamanje evangelista Marka. Evangelista Marka upodabljajo s krilatim levom (kar je tudi simbol drugega evangelija), z odprto knjigo ter s črnilnikom in peresom. Kot patrona ga časte kmetje, steklarji, slikarji na steklo, košarji, zidarji, notarji in pisarji. K njemu se Slovenci zatekajo v priprošnji zoper strelo in točo, nenadno in nespokorjeno smrt, zoper garje in trpljenje ter za dobro žetev. Branko Nimac VITASAN d.o.o. IZLAKE Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43,1411 Izlake, Tel./fax: 0601 79 - 060 Ob 27. aprilu in 1. maju čestitamo vsem sodelavcem, delovnim ljudem in občanom. Želimo vam veliko prijetnih trenutkov. Vaše zdravstveno podjetje IGM ZAGORJE Industrija gradbenega materiala d.d. 1410 Zagorje ob Savi Savska cesta ‘prijetno praznovanje, sprostitve, zabave in uspešno delo, želimo vsem poslovnim partnerjem, sodelavcem in prebivalcem Zasavja ob prihajajočih praznikih - 27. aprilu in 1. m«yu. BBBdBR ■ □□ □ □ 1______ v_v GTMOMNtekO g/KOEJC 05 SAVt d* v* Cesta zmage 16/b, 1410 Zagorje ob Savi tel.: 0601-61 618, 61 148, 61 105; fax: 61 242 ‘prijetno praznovanje, sprostitve, zabave in uspešno delo, želimo ob pribcy£dočib praznikih, 27. aprilu in 1. mcyu. mladinska knjiga ZAGORJE Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in l. maju, mednarodnem prazniku dela iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje! 22. MALI TRAVEN 1999 H i. F. \T fiTT, J J, VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA ■ MI VAS NAGRADIMO Ime mladinske pisateljice, po katerem smo vas spraševali v zadnji uganki, je Branka Jurca. Tisti, ki ste tako napisali v kuponček, ste bili v »košu« za dve nagradi. Prvo nagrado, ki jo poklanja uredništvo, knjigo Raymonda Queneaua Moj prijatelj Pierrot, prejme Ana Kušar, Novi log 13, Hrastnik, drugo nagrado, moško striženje, ki ga poklanja Frizerski salon Mateja Hribar, pa prejme Tadej Zakonjšek , Kotredež 24a, Zagorje. Pisatelj, dramatik, režiser in predvsem aforist, po katerem imenu in priimku vas sprašujemo tokrat, seje rodil 27.3.1929. Kot ste po datumu rojstva pravilno ocenili, je pred kratkim slavil svojo sedemdesetletnico. Vodilna nit njegovega pisateljevanja sta satira in humor. Še posebej se je uveljavil kot najuspešnejši slovenski aforist. Med njegovimi resnimi pripovednimi deli izstopajo črtice o zaporu Nebo na kvadrate, roman Dvojčka in avtobiografija Preteklost. Je izjemno vsestranski književnik saj je napisal še vrsto gledaliških in radijskih iger, piše pa tudi pesmi in eseje. Poleg tegaje bil nekaj časa celo generalni direktor televizije in ne boste verjeli, tudi politični zapornik. Njegova najpomembnejša dela, mnoga tudi prevedena v tuje jezike so: Humoreske z napako. Zgodbe v eni sapi. Črni smeh, Poloneza, Ubežali smo svobodi, Veseli diktator , Pravljice za Jasmino (za hčerko, ki je bila mnogo let urednica Antene), zbirke aforizmov, kot so Prepovedane parole, Slečene misli. Telefonski imenik. Tisoč en aforizem idr. Da vam bo lažje, vam navajamo nekaj aforizmov, ki jih v zadnjem času, avtor katerega ime napišite v kuponček, objavlja v reviji Mag. Sam pravi, da so mu v nekaterih slovenskih medijih.zaprli vrata. Škoda. Zdaj ko imamo demokracijo, demokracije ne potrebujemo več - menijo tisti, ki so na oblasti. Vsak pošten Slovenec je bil v socialističnih časih vsaj enkrat zaprt. Prej so bili privilegirani člani partije, zdaj pa so privilegirani nekdanji člani partije. Všeč so mi ženske, ki so bose od nog do glave. Kot vedno doslej, smo za vas tudi tokrat pripravili nagrado. Uganko sestavil Igor Goste * Avtor: Moje ime: Naslov: Uroš Šetina - Uri Ameriških TOP 5 (9.- 11.4.) v milijonih dolarjev 1. The Matrbc (23$, 12 dni) 2. Never Been Kissed (12$, 3 dni) 3. Ten Things I Hate About You (20$, 12 dni) 4. The Out-of-Towners (16$, 10 dni) 5. Analyze This (86$, 38 dni) The Matrix - Keanu Reeves igra v znanstvenofantastičnem akcijskem filmu, kjer odkrijejo, da so resničnost v resnici navidezne sanje, katere so ustvarili stroji, ki so prevzeli svet. Reeves je računalniški heker, ki naj bi njihovo prevaro razkrinkal. Laurence Fishburn in Carrie-Anne Moss sta upornika, ki prav tako verjameta, daje prav on tisti, ki bo rešil človeštvo. Scenarij in režija je plod sodelovanja Andya in Larrva Wachowski. V naših krajih ga lahko pričakujemo šele jeseni. Forces of Nature - Ben Ajfleck živi v New Yorku in se odpravi na letalo v Savannah, kjer se kani poročiti z zaročenko v podobi Maure Tiemey. Nato dva dni pred poroko letalo strmoglavi. Affleck preživi in mimogrede reši življenje Sandri Bullock, s katero nato združi moči v cestni pustolovščini. Med potjo do oltarja ga ovira peščica naravnih sil. Obetajoča komedija bo najverjetneje v Sloveniji še pred poletjem. Never Been Kissed - novopečena poročevalka Drew Barrymore se po naročilu časopisnega urednika Chichago Sun-Times poda v srednjo šolo, da bi odkrila kaj v devetdesetih počno kul srednješolski najstniki. Pod krinko se vključi v pouk, kot dijakinja in ob tem podoživi adolescenco, kot miss priljubljenosti. Igrajo še David Arquette, Michael Vartan in Leelee Sobieski. Go - Taye Diggs, Desmond Askew, Sara Polley in Katie Holmes so del mladostniške igralske REKA ŽIVLJENJA... Onkraj vseh definicij, seje rodilo novo, prelepo jutro. Čisto, brez neke umazanije, polno novih sanj ter polnega upanja. Sestra luna se še ni popolnoma odmaknila bratu soncu, kateri je rojeval novi dan. Novi dan, ki se je rojeval, ni bil neki vsakdanji dan! Bilje poseben, enkraten novi dan! Dan, ki je rojeval življenje, kakor smrt. In vse seje zgodilo sam na ta posebni dan, ki seje rojeval zdaj. Bogovi so na ta dan naredili vse, kakor so ustvarili novo posebno življenje. In bogovi so sestopili na ta poseben, enkraten dan na nov svet, kateri še ni imel imena (a bodočnost bo temu svetu prinesla nešteto različnih imen!). In novo življenje, so vdihnili v nešteto, nova različna bitja, ki so sočasno, kakor se rojevala, hitro živela in kmalu umrla. Zadovoljni bogovi so odšli iz tega sveta, zdaj še onkraj vseh difinicij in prepustila vsa bitja neki evolucijji. A kmalu zatem, so nekatera, dvonožna bitja kmalu prišla iz evolucije in nevede, po celem svetu naredile revolucijo! Revolucija je rojevala novo revolucijo; iz nje je nastal neki nov napredek in ta je skotil civilizacijo. In to pod parolo: Da vsa bitja na tem svetu so enakopravna, samo nekatera so bolj enakopravne, kakor druge!? In bogovi, nekje na nebu nekje v drugem svetu so onemeli ter ostali brez besed! Da, to je bil poseben dan, onkraj vseh definicij! A v vsem tem, je ostala še neokrnjena, čista reka življenja! Prav tista reka življenja, ki je napajala ter dajala vsakemu življenju življenjskih moči. Kakor novih, tako v vsakem trenutku, posebnih življenjskih moči. A je taista reka življenja, življenja jemala ter pahnila smrti v naročje, (katera smrt je skrivala v neznanih globinah reke življenja) vsa življenja, da so se lahko vedno znova in znova rojevala. Dokler ni napočil tisti trenutek, ko se je ta krog življenj končal... A to je vedno bil tisti posebni, novi, a obenem stari večni dan, onkraj vseh difinicij, kateri seje zdaj v prelepem jutru rojeval. Z vsemi bitjimi, ki so; so se zdaj rojevale in enako zdaj umirale, z vsem napredkom, z vsakršno tako ali drugačno civilizacijo... V tem novem dnevu to ni bilo pomembno! Saj vse je bilo zdaj ter tukaj v tem trenutku zdaj a spet ničesar ni bilo in ničesar ni obstajalo! Vse je bilo onkraj vseh definicij in ničesar ni bilo, kar bi bilo potrebno razumeti, še manj, kakorkoli dojeti! Ker vse je bilo, a spet ničesar... Tudi vsi bogovi so onemeli...!? Darko Pavšelj V__________________________________________________/ zasedbe, ki pride navzkriž v podzemni sceni Los Angelesa, med razvojem dogodkov v 24-ih urah. Dan je prikazan iz treh različnih zornih kotov. Ta črna komedija je doživela v Ameriki izjemen uspeh. Ali jo bomo videli pri nas na velikem platnu ali malem ekranu je odvisno predvsem od pogumnosti distributerjev. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS ZASAVJE SINDIKATI DRUŽB IN ZAVODOV ČESTITAJO OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA, VSEM SVOJIM ČLANOM IN UPOKOJENCEM IN JIH VABIJO NA KRESOVANJA, SREČANJA DELAVCEV IN OBČANOV ki bodo v HRASTNIKU - PRAPRETNO v petek, 30. APRILA 1999 ob 19.00 TRBOVLJAH - KIPE, DOBRNA v petek, 30. APRILA 1999 ob 19.00 ZAGORJU - PLEŠE v soboto, 1 MAJA 1999 ob 11.00 V programa bodo sodelovale kulturne skupine. 1. MAJ - TRADICIONALNA SREČANJA DELAVCEV NA ZASAVSKIH PLANINSKIH POSTOJANKAH; BUDNICE Vabljeni! aSa™* SVEA VAROVANJE PREMOŽENJA Prazničnim čestitkam se pridružuje tudi 256 - članska delniška družba Prijetno praznovanje SVEA Zagorje. ob 27. aprilu Naj bosta praznični 27. april, in 1. maj prijetna za in 1. maju zaposlene delavce in njihove družinske člane in vse želimo vsem tiste, ki so z delom prišli sodelavcem do zaslužene upokojitve. Lepo praznovanje želimo in vsem občanom. našim poslovnim partnerjem, meščanom Zagorja in sosednih občin. j j (7 j. i Kakovostni tehnični pregledi v Litiji Tehnicnoservisni center (TSC) Laba je letos stopil v drugo leto poslovanja. Na 1800 m2 ponuja zaključeno storitev, ki, poleg tehničnih pregledov za osebna in tovorna vozila, zavarovanja in registracije vozil vključuje še prodajo novih in rabljenih avtomobilov, prodajo nadomestnih delov ter bistro. Na voljo so tudi prostori za skladišča in servis, ostala površina pa je namenjena poslovnim prostorom. Pogled na objekt Tehničnoservisnega centra Laba Direktor in lastnik TSC-ja Roman Laba pravi, daje bila glavni razlog za naložbo ugotovitev, da Litija potrebuje takšen objekt. Naložba je vredna 5 milijonov mark in se bo po predvidevanjih vrnila v 15 letih. Zaenkrat se po besedah lastnika vse odvija po pričakovanjih, razen obnašanja kreditodajalca. Banka jim je dala 1,5 milijona mark kredita, trenutno pa se z njo pogajajo o znižanju kreditne obrestne mere. Sodijo namreč, da so se pokazali kot zaupanja vreden partner, zato tudi od banke pričakujejo več posluha. Opremljenost za tehnične preglede je na visoki ravni, saj so eden najmodernejših tovrstnih servisov v Sloveniji. Poleg kontrole amortizerjev, tehtanja, dvigalk v kanalu, zavornih valjev in naprav za merjenje izpušnih plinov imajo tudi napravo za odsesavanje izpušnih plinov iz kamionov. Ob TSC-ju deluje še servisna delavnica za osebna vozila in težko mehanizacijo, ličarska delavnica, ročna avtopralnica in vlečna služba. Doslej sas tehničnimi pregledi zajeli polovico vozil v litijski in zagorski občini, medtem ko iz trboveljske in hrastniške občine skoraj niso imeli obiska. To se bo po direktorjevem mnenju spremenilo in se je že začelo spreminjati, saj so marca letos dobili pooblastilo Upravne enote Trbovlje in Upravne enote Hrastnik v zvezi z registracijo vozil. Tako lahko pri njih opravijo kompletno storitev, od tehničnega pregleda in zavarovanja do registracije, tudi vozniki iz teh dveh občin. V TSC-ju bi bili zadovoljni, če bi v Litiji in Zagorju zajeli 50 odstotkov vozil, v Zasavju kot celoti pa 30 odstotkov vozil. Lani so tehnično pregledali 6000 vozil. V prvih treh letošnjih mesecih se je število tehničnih pregledov povečalo za 66 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, zato pričakujejo, da bodo letos tehnično pregledali 10000 vozil. V TSC-ju in v spremljajočih objektih je zaposlenih 15 ljudi. V kratkem dobijo še tri preglednike, sicer pa svoje dejavnosti ne nameravajo širiti. Če bo v naslednjih letih poslovanje steklo, kot je zamišljeno, nameravajo investirati v izgradnjo bazena v Litiji. Zaenkrat je to še odmaknjeno v prihodnost, a Roman Laba pravi, da "kar sem rekel, sem doslej še vedno izpolnil". Pravi, da v izgradnjo TSC-ja ne bi šel, če ne bi imel opore in zaledja v družini. Podjetje je v bistvu družinsko, saj so v njem poleg lastnika zaposleni še žena in oba sinova, zato si vsi prizadevajo za čim boljše in čim uspešnejše poslovanje. Prav tako so povezani z ostalimi zaposlenimi. Vsem je cilj pridobiti in obdržati čim več strank, ker bodo imeli vsi korist od tega. Bolje, ko bo šlo podjetju, bolje bo za zaposlene. Zato se dnevno pogovarjajo o tem, kako čim bolj zadovoljiti stranko. Vsaka stranka je enakovreden partner, zato z njimi iščejo najboljšo možnost za uskladitev kakovosti in cene storitve. Ponujajo korektno storitev, saj po mnenju direktorja le takšen pristop omogoča dolgoročen uspeh. "Delamo pošteno, saj si nekorektnega odnosa do strank ne moremo privoščiti. Razne govorice o nasprotnem so zato neutemeljene. Ne moremo si namreč dovoliti, da zaradi nekorektnega ravnanja postavimo naše poslovanje na kocko," je poudaril Laba. Odnos do strank se kaže tudi v brezplačnih sobotnih tehničnih pregledih, kjer stranka lahko preveri stanje svojega vozila in se prepriča o kakovosti storitve. Tako se lahko odloči, ali se splača pripeljati vozilo na tehničnega v TSC. Naravnanost podjetja, odnos uslužbencev in delavcev do strank, skrb za urejenost prostorov in zaključenost ponudbe so pripomogli tudi k priznanjem, ki jih je dobilo podjetje. Marca letos je TSC dobil priznanje za najbolj urejeno malo podjetje v Sloveniji v letu 1998 po oceni Turistične zveze Slovenije oziroma njene akcije "Moja dežela lepa, urejena in čista". Lani so dobili Renaultovo priznanje, saj so bili zaradi kakovosti storitev nekaj mesecev na L mestu med servisi v Renaultovi mreži. Prek Avtohiše Real imajo na voljo 300 novih Renaultovih vozil, medtem ko je v ponudbo rabljenih vozil vključenih 60 vozil različnih znamk. Tudi letos organizirajo akcijo "Twingo zastonj" s sklepom v decembru, ko srečni stranki podarijo novega twinga. Zavarovanja sklepajo prek Zavarovalnice Triglav, Adriatica, Slovenice in Tihe. Tudi pri sklepanju zavarovanj se, po direktorjevih besedah, trudijo najti čim boljšo možnost za stranko. Omeniti velja še dogovarjanje o zastopstvu znamke vozil, ki v Sloveniji še ni prisotna, vendar Roman Laba pravi, da za omenjanje imena čas še ni zrel. Ena od njihovih poslovnih možnosti je tudi oddajanje poslovnih prostorov. V zgornjem nadstropju TSC-ja so namreč na voljo prostori, ki so zaenkrat še prazni. Tekst in foto: Boštjan Grošelj SGP ZASAVJE TRBOVLJE d.d. o®© cfkši »So®® tuso S®Ik®Gg) ©H ©O®® (S® 223o®® OTK3 NAJUGODNEJŠI KATALOGI POLETJE 99 ZASTOPAMO: ATLAS, KOMPAS, GLOBTOUR, BURIN, VIA SLOVENKA, TEN TOURS, ODISEJ, DOBER DAN, POTEPUH, RELAX,... NUDIMO PLAČILA NA VEČ OBROKOV SJcjgHsaSffiS SsM Srn 4 i | 4 AKCIJE: app Sol polynesia - 4 dni že od 12.350.00 SIT dalje ŠPANIJA (8 dni z avtobusom za samo 33.500,00 SIT) AMSTERDAM 6 dni: 34.900.00 SIT PRAGA 4 dni od 25.000,00 SIT dalje GARDALAND1 dan 27.4. samo: 7,240.00 SIT VELIKA IZBIRA POČITNIC “ V ZADNJEM HIPU” NAKUPOVALNI IZLETI Lenti - vsako soboto KREDITNE KARTICE: BA, KARAIMTA, EUROCARD in MASTERCARD. t * ■ AKCIJA ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA ’99 Ja pa smo izbrali dan "D" oziroma datum zaključne prireditve. Ta bo namreč v soboto, 8. maja ob 19. uri v stekleni dvorani DD Zagorje, kjer bo še žrebanje nagrad za glasovalce in žur z ansamblom SLOVENSKI ODMEV, ki vam ga bomo podrobneje predstavili v naslednji številki časopisa Zasavc. Obilo počitka, zabave in zaljubljenosti vam želimo med prazniki in le pošiljajte kupončke, saj bodo veljavni še v soboto, 8. maja do 12. ure. Izberite najbolj priljubljenega, simpatičnega, prijaznega, skratka, NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99! KUPON ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA ’99 (8) Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto: Ime, priimek in naslov glasovalca: 1. Ivan Vodenik, pošta Podkum, 2QB 2. Ivo Kolar, pošta Zagorje, 1G4 3. Marko Fele, pošta Zagorje, 139 4. Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 92 5. Sandi Koder, pošta Kisovec, 60 6. Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 57 7. Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 54 8. Miran Gorišek, pošta Izlake, 52 9. Matej Golčnik, pošta Čemšenik, 49 10. Johan Mates, pošta Zagorje, 34 11. Primož Vastič, pošta Trbovlje, 31 12. Jože Rozina, pošta Trbovlje, 24 13. Miro Vrtačnik, pošta Kotredež, 22 14. Miha Trošt, pošta Trbovlje, 18 Franci Karlin, pošta Sava, 18 16. Robert Slabina, pošta Trbovlje, 15 17. Dani Amon, pošta Šetlambert, 14 18. Slavko Koder, pošta Trbovlje, 12 19. Peter Šikovec, pošta Hrastnik, 9 20. Marko Goršek, pošta Trbovlje, 7 21. Lojze Plevel, pošta Radeče, 5 22. Darko Pograjc, pošta Zagorje, 4 Marko Mates, pošta Zagorje, 4 Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 4 Boštjan Jahn, pošta Radeče, 4 Milan Slonecki, pošta Radeče, 4 27. Zijad Parič, pošta Trbovlje, 1 Rado Novak, pošta Radeče, 1 POD KOŽO SMO VSI... MARKO PLANINC: »IMAM DOLGOLETNI BORČEVSKI STAŽ« Tisti, ki prebirate Zasavca vse od začetka, se verjetno še spomnite, da je bil Marko prvih pet let njegov odgovorni urednik. Potem gaje premamila televizija. Tri naslednja leta je vodil ETV Izlake in kasneje še leto dni TV Center. Z novinarstvom pa se je tako uspešno kot zadnje desetletje tudi prej preživljal. Bil je dopisnik Dela iz Zasavja, delal je na Radiu Trbovlje, kateremu je zvest tudi v zadnjem času. Skratka v novinarstvu se Marko prav dobro počuti. Tudi kot samostojni novinar. Obrti novinarstva seje učil, kot pravi, od dveh učiteljev in prijateljev: Milana Vidica in pokojnega Pavleta Burkeljca, na katerega velikokrat pomisli. Ni pa v svoji skromnosti povedal, da so se mnogi učili tudi od njega. Sicer pa Marko živi na Dolu pri Hrastniku, kjer imata z ženo Ireno dve hčeri, gimnazijko Vesno in osnovnošolko Špelo. 1. Tvoj nekdanji sodelavec, urednik TV Centra Roman Kukovič, je na moje vprašanje - ki ga mimogrede zastavljam tudi tebi - kaj je njegov naj večji uspeh odgovoril, da dejstvo, da smo ga uvrstili v to rubriko. Predvidevam, da se ti ponašaš z mnogo večjimi uspehi? Navadil sem se že, da o mojih največjih uspehih vedno znova sodijo bralci, poslušalci, gledalci... 2. Bil si glavni v Zasavcu, na TV Centru in prej na ETV-ju, pa dopisnik Dela,... Kaj kot svobodni novinar načrtuješ v prihodnosti? Veliko. Vendar sem se naučil, da načrtov ni zdravo obešati na velik zvon. Torej... 3. Med novinarji in mediji najbolj ceniš... Med novinarji tiste, ki znajo in imajo jajca (velja tudi za novinarke). Mediji pa so vsak zase zanimivi, takšne so tudi moje izkušnje. Tiskani zaradi tega, ker zapisano ostane. Radio, ker je lahko hiter in neposreden in televizija, ker je izjemno kompleksna, v določenih novinarskih prispevkih lahko meji že na pravo umetnost... 4. M o ra m priznati, da še nisem slišal pregovora o novinarjih. Če poznaš kakšnega, bi ga prav rad prebral. Pravega ne. Vendar prisegam na nekaj resnic. Najprej, daje novinar kot konjska figa, vedno na cesti. Držim se načela, da tudi v komentarjih človeka, ki je na tleh, ni treba povsem poteptati. Delati je pač treba do vsakega in vseh korektno, da lahko vsaka vrata vedno brez sramu odpreš. Sam sem prepričan, da novinarstvo ni poklic, to je način življenja. Zanj si rojen, ali pa nisi. Na žalost je posebej v zadnjih letih v novinarstvu veliko tistih, ki mislijo, da so - pa še zdaleč niso. 5. Kje preživljaš svoj prosti čas? Življenje ne delim na prosti čas in čas službe ali dela. Zame je lahko prosti čas delo ali pa zahtevno delo najboljši prosti čas. Sicer pa si akumulatorje najraje polnim s športom, odličen polnilec pa je zame tudi Kal - tam globoko diham. 6. Kateri praznik ti je najljubši oziroma te nanj vežejo najlepši spomini (npr.kakšna romanca)? Najlepši so božično - novoletni prazniki (so tudi najdaljši). Sicer pa me najlepši spomini vežejo na dan borca - na neki veselici ob tem dogodku sem si prislužil zakonski jarem (torej imam že dolgoletni borčevski staž). 7. Kaj praviš, zakaj se v Slovenijrni »prijel« noben novo nastali dnevnik (Slovenec, Republika, Jutranjik)? Verjetno so »stari« za Slovence dovolj dobri. Na Delo tako in drugače tudi sam prisegam. 8. V Hrastniku naj bi bilo kar nekaj množičnih grobišč, nastalih neposredno po drugi svetovni vojni. Teje kdaj vleklo, da bi jih raziskal, ali si mnenja, da naj kosti pustijo pri miru? To vprašanje bi terjalo daljši odgovor, ki pa ne sodi v to nekoliko humoristično obarvano rubriko. 9. Na kaj pomisliš, ko prebereš spodaj napisano: a) NATO - pomislim na to, kje se nahaja moj prijatelj Agim. b) IVO HVALICA - misel mi takoj uide k Jelku Kacinu. c) ESMERALDA - tudi slepa kura zrno najde. lO.In na kaj, ko prebereš: a) malo prostega časa - Kaj je to prosti čas? d) udarjanje po tipkah - Harmonika je kakor zdravje. e) majhen honorar - Zasavc (se hecam-verjetno ni več tako, kot takrat, ko sem bil še jaz tam). Igor Goste »Portret, ki go je naredil Jože Ovnik v času mojega Zasavca.« ULE MARINKA ExiRudiliANjE, bmZCJANjE. IzcIlIovAINJE polliŠTVENih profilov iN okovjA. SeIo 48, 1410ZAC,oRjE/ TEl.: 0601/6^550, fAX: 0601/64-550 PREdNOSli: * hilRA ilN ENOSTAVNA MONTAŽA * pOENOSTAvljENA VZqojA * možnost qlobiNskEqA namaItanja * TRAJNOST Ostala ponudba: količki za pARAdiŽNikE, fižol, SAdNO dREvjE, PVC CEvi. PovprašaJte pRi vašem pRodAjAlcu za izdElkE KUMPLASTA. DodATNE iNfoRMAcijE dobiTE na TElEfoNU 0601 65 550. p Vas zanIma uporaBnost ocjraje za qojENjE Tumar In Nizkih STROčNic. IzpolNiTE kupONČEk iN qA do 0?.OS, 1 999 pOŠljiTE NA UREdNiŠTVO čAsopisA Zasavc, Cesta 20. julijA 2c, 1410 ZAqoRjE. MEd pRispEliivii kupoNčki Bomo izŽREbAli 10 NAqRAjENCEV, ki Bodo pREjsli oqRAjo oziROMA paTet pUsTicNih opoRNikov. Seznam na^raJencev iz preJšnje ŠTEvilkE Je na stran! 45. 0 IME IN PRIIMEK ....................... NASLOV ................................ POŠTA/KRAJ ........................... Tiskarna Fotokopiranje ijctiviiG iG tokopii ditj c Trg Franca Fakina 2a, tel./fax: 0601/27-250, 0601/66-229 A-S DDMŽALE Servis in trgovina d.o.o.. 1230 Domžale. Ljubljan tel.: 061/719-450, tax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999 TOURING GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European cena brez P. D. MPC 2.626.250 3.151.500 NOVO 1.821.660 2.185.992 ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fiftv CBR 600 F Hornet 1.670.450 1.590.870 1.137.240 1.033.780 2.004.540 1.909.044 1.364.688 1.240.536 NOVO ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR 125 R 1.511.200 1.813.440 1.431.700 1.718.040 1.312.300 1.574.760 683.600 820.320 CHOOPER GL 1500 C Valkvne VF 1100 C3 Shadow VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT750 C Shadovv VT 600 C Shadow VT 125 C Shadovv 1.981.600 2.377.920 NOVO 1.511.280 1.813.536 NOVO 1.272.500 1.527.000 1.145.200 1.374.240 1.113.300 1.335.960 954.200 1.145.040 708.200 849.84C NOVO ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R 1.495.300 1.794.360 NOVO 1.272.500 1.527.000 1.001.900 1.202.280 834.800 1.001.760 787.800 945.360 NOVO 635.800 762.960 NOVO SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 370.000 444.000 366.000 439.200 CROSS CR 250 R* 853.395 896.064 CR 125 R* 834.285 876.000 CR 80 RD* (velika kolesa) CR 8R* (mala kolesa, model 98) 555.885 525.000 583.680 551.250 Cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% prometni davek. *. v MPC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cene. 22. MALI TRAVEN 1999 J. M j7 fr u (T T ZBOR MLADINSKEGA SVETA GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE VZAGORJU V sejni dvorani zagorskih gasilcev so se 10.aprila zbrali predstavniki gasilskih zvez iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z mladimi gasilci. Pregledali so opravljeno delo v preteklem letu in se programsko pripravili na prihodnje obdobje. Adriana Burgič z osnovne šole Ivana Skvarče je v imenu mladih gasilcev pozdravila delegate. Ugotovili so, da v društvih delajo z mladimi, da pa gre večina vloženega dela za pripravo tekmovanj. Sicer je v gasilsko mladež vključenih 30.000 članov, od tega jih je lani več kot 400 opravilo izpite za različne nazive. Udeleženci se zavedajo, daje mladina, ki stopa v gasilske vrste željna novih znanj in bo zatorej potrebno mnogo bolj poglobljeno delo z njimi, če želimo v prihodnosti dobre in z znanjem podkovane gasilske častnike. Tekst in foto NIM ALPINISTIČNE NOVICE V ponedeljek, 5.aprila, so člani alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje (Sebastijan Jančič, Aleš in Matjaž Kilar) obiskali Karavanke. Lotili so se plezanja v snežnih razmerah na goro Vrtača (2180 m). V idealnih razmerah so najprej vstopili v 400 m visoko Osrednjo grapo. Uspešno sojo preplezali in stopili na vrh gore. Smer ima sicer naklon 45 stopinj. Po krajšem počitku na vrhu Vrtače so se vsi trije lotili še plezanja navzdol in to po Južni grapi. Taje prav tako dolga 400 m in ima naklon 40-35 stopinj. Plezalci so imeli ves čas lepo sončno spomladansko vreme, kar je dalo plezanju še poseben čar. V popoldanskih urah so se zadovoljni vrnili domov. IL DVAJSET LET BRATENJA Pred nekaj časa seje moški pevski zbor Loški glas iz Kisovca odpravil na gostovanje k pobratenemu zboru Fran Venturini iz Domia pri Trstu (Italija). Prisrčen sprejem pobratenega zbora, njihova gostoljubnost do pevcev zbora, nas ni presenetila, ampak nas je obvezala, da bomo, pa čeprav v slabših pogojih, še trdneje sodelovali. Po prijateljskih pozdravih smo se najprej poklonili pri spomeniku žrtvam fašističnega nasilja s pesmijo Postoj, kdor mimo greš. Člani odbora so položili venec in z enominutnim molkom smo počastili žrtve. Pred koncertom ni bilo prav veliko časa, vendar je bilo ozračje zelo prijetno in prisrčno, kot da bi peli v domači dvorani. Koncert v okviru 20-letnice pobratenja obeh zborov je v celoti uspel. Zahvala velja Občini Zagorje, ki nam po svojih zmožnostih nudi vsestransko pomoč. G. Vovk je pozdravil naše zamejske Slovence in s tem naredil veliko kulturno, pa tudi politično dejanje, saj naši prijatelji v Italiji čutijo, da smo eno - v pesmi, govorici, mentaliteti... Po zaključku koncertnega dela MPZ Loški glas smo s pobretenim zborom zapeli še dve pesmi. Izmenjali smo si spominska darila, nato pa smo ob dobri kapljici, pršutu, siru... obudili še več lepih slovenskih, pa tudi italijanskih pesmi. Franc Šircelj J MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ ! Zasavcem J Jutri boste startali v majske počitnice. Saj ste sijih zaslužili. Vsak dan redno obiskujete pouk in še doma opravljate šolske obveznosti. Seveda pa počitnice ne pomenijo ležanje pred TV do nezavesti. Bodite gospodar nad TV programom. Označite si oddaje, ki bi jih bilo dobro videti. In kaj je treba storiti, da premagaš samega sebe in se odpraviš na primer na kakšno vzpetino v bližini svojega kraja? Izkoristite zveze, ki jih imate s svojo voljo. Ta vam lahko največ pomaga. Pa srečno pot. NARAVOSLOVNI DAN Vozili smo se ob reki Savi, preko Litije, Hotiča in še nekaterih drugih krajev. Cesta je bila pokrita z meglo in sončni žarki so se že uspešno prebijali skozi tanjšo plast oblakov na nebu. Malo pred Ljubljano smo zavili na desno, proti Inštitutu Jožef Štefan. Tu je center za jedrsko tehnologijo. Sprejel nas je prijazen gospod, ki je menda inženir fizike. Pospremil nas je v stavbo oziroma v sobo, kjer nam je predaval o tem, kako deluje jedrska elektrarna. Na stenah po hodniku so bile različne brošure, ki so bile namenjene nam, grozno lačnim znanja. Komaj sem prišel zraven, saj je bila gneča,kot bi hotele brošure kam pobegniti. Prišli smo v sobo oziroma v predavalnico, kjer smo se usedli v mehke in udobne stole, v katere smo bili vklenjeni še dobri dve uri. Nekateri so se znašli in malce zadremali. Meni ni uspelo. Ta stric nam je, kot sem že povedal, pripovedoval o delovanju jedrskih elektrarn in o nevarnostih radioaktivnega sevanja. Ko je končno nehal predavati, smo se z bolečimi zadnjicami in zaspalimi nogami odpravili na ogled razstave nadstropje niže. Iz inštituta pa v smrdljivo Jato. Že preden smo sploh vstopili v samo tovarno, se mi je dvigovalo v želodcu. Od smradu, da ne bo pomote. In po izgledih na obrazih drugih sem sklepal, da nisem edini. Ampak to še ni nič. Ko smo prišli v notranjost tovarne, ali kakorkoli se že reče tej smrdljivi klavnici perutnine, smo se skoraj vsi prijeli za nosove. "Perutnine pa nikoli več!" sem si rekel. Dobili smo halje in pokrivala, da ne bi kakšen las po pomoti zašel v pašteto. Odpravili smo se po različnih oddelkih, kjer predelujejo perutninsko meso v različne mesne izdele. Več o tem vam žal ne morem razkriti, ker sem se že po manj kot petih minutah evakuiral ven, na svež zrak. Tam sem počakal ostale. Denis Demo, 8.d. OŠ Ivana Skvarča Naslednja dnevna na(d)loga je bil obisk tovarne Žito. Ta proizvaja predvsem prepečence in listnato testo. Preden smo vstopili v stavbo, so nam že na kratko povedali njihovo zgodovino. Izvedeli smo, da precejšen del svojih proizvodov izvažajo čez lužo. Za razliko od prejšnje postaje nas je tu že ob vhodu presenetil mamljiv vonj. Najprej smo šli po stopnicah navzgor in prispeli k proizvodnji vlečnega testa. Tam je bila dolga naprava, ki je testo najprej pripravila, ga zgnetla, raztegnila, rahlo zapekla in sploščila. Na koncu te naprave so stale tri ženske, ki so testo zlagale. Te so zloženo testo podajale ženski, ki ga je dajala v plastične vrečke. Te vrečke je zatesnila druga delavka, tretja pa je 22. MALI TRAVEN 1999 .tTlTlS M 3'er, PD RIMSKE TOPLICE 0 SVOJEM DELU PD Rimske Toplice je imelo v nedeljo, 11 .aprila na Kopitniku letni občni zbor, kjer so pregledali delo vseh svojih odsekov za leto 1998 in sprejeli nove načrte. Med temi naj omenimo bližajoče prvomajsko srečanje, družabno prireditev v juniju, citrarsko šolo v juliju in citrarsko popoldne konec avgusta. Pa še izlete, razne akcije in izobraževanje. "Sem spada tudi organizacija planinskega tabora za mlade, ki ga organiziramo kar na Kopitniku," pravi propagandistka Milena Suhodolčan. "Preživijo ga v šotorih in se usposabljajo za življenje v naravi. Obiskujejo tudi zasavsko hribovje, izdajo svoje glasilo in podobno."Kljub slabemu vremenu je bilo na Kopitniku v nedeljo preko sto obiskovalcev, delegati drugih PD so prišli od vsepovsod, celo iz Prevalj. Navzoča pa sta bila tudi oba župana - Leopold Grošelj iz Hrastnika in Jože Rajh iz Laškega. PZ Slovenije je zastopal podpredsednik Adi Vidmajer. Fanči Moljk DAN ZEMLJE IN WILLY 3 "Večinoma res nenamerno, toda prav po vsem svetu uničujemo polnost življenja. S planeta izrivamo številne vrste, pritrgujemo prostor celim naravnim združbam in udomačujemo Zemljo. Z rastočo energijo in iznajdljivostjo presegamo sami sebe v naporih, da bi gospodovali nad pticami neba in ribami morja. Vse to delamo v imenu človeškega napredka. Toda namesto da bi bolje izrabljali zemljišča, kijih že imamo, razglašamo potrebo po seganju v vsak kotiček zemljišča, ki jih že imamo, razglašamo potrebo po seganju v vsak kotiček Zemlje. V nekaj tisočletjih seje naš odnos do naravnega okolja v bistvu kaj malo spremenil. Prekopavamo ga, sekamo in požigamo, osušujemo, tlakujemo in zastrupljamo, vse le zato, da bi ga oblikovali po naši podobi. Homogeniziramo zemeljsko oblo. Navsezadnje bomo morebiti dosegli svoj cilj s tem, da bomo odstranili vse tekmece za življenskr prostor na prenatrpani Zemlji. Ko bomo obračunali še z zadnjim živim bitjem, bomo postali gospodarji stvarstva. Ko bomo pogledali naokoli, pa bomo videli samo drug drugega. Naposled sami." (Norman Myers) Ena izmed živalskih skupin s katero ljudje neusmiljeno obračunavamo so nedvomno kiti. Ko gre za oceane, so prevladujoča tema prepiri in nasprotovanja, kjer zaradi nenadzorovanega izkoriščanja in tekmovanja za bogastva prvotni prebivalci neizogibno izgubljajo. Nihče pa ni tako trpel kot veliki kiti. Pa vendar je mogoče tudi prijateljstvo med kitom in človekom. Pred leti nas je ganil film o takšnem nenavadnem prijateljstvu med dvanajstletnim dečkom in mogočnim kitom Willyem. V nadaljevanju je deček reševal svojega prijatelja pred gorečo nafto. Tudi v tretje bo moral Willy spet zaupati svojemu človeškemu prijatelju. Jesse ima že 17 let in seje čez poletje zaposlil na raziskovalni ladji, kjer skupaj z mentorjem poskušata najti vzrok za skrivnostno upadanje populacije kitov ob pacifiški obali. Ali jim bo uspelo? ''Willy 3" se bo v četrtek, 22.aprila 1999 ob 17.uri vrtel v zagorskem Delavskem domu. Ob Dnevu zemlje vas k ogledu vabi Občina Zagorje, zato vstopnine za obiskovalce ne bo. Natalija Vidergar Gorjup MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS zlagala na plošče. Potem smo šli eno nadstropje nižje k proizvodnji prepečencev. Tu pa ni bila le ena velika naprava, ampak je bilo več naprav. Ta prostor je bil velik kot šolska telovadnica, rva naprava je testo zgnetla in ga oblikovala. Druga gaje zložila, spekla, razrezala in še prepekla rezine. Tretja je te rezine zložila in zapakirala. Za nadzorovanje celega postopka so bili potrebni le trije ljudje. Matej Pušnik, OŠ I.Skvarča Avtobus seje ustavil v Podgorici, pred nami pa seje dvigala stavba, ki so ji rekli reaktor. Reaktor je naprava za tehnično pridobivanje jedrske energije s kontrolirano verižno reakcijo. Najprej smo šli skozi prostor, kjer je bila razstava z naslovom Atomi skozi njihov čas. Prikazovala je iznajdbo elektrike in njene začetke izkoriščanja. Potem smo šli v predavalnico, kjer smo slišali o pridobivanju energije, ki ga uporabljajo v Jedrski elektrarni Krško. To gorivo pridobivajo iz urana 235 z verižno reakcijo. V jedru urana 235 zadene prosti nevtron, tako se jedro urana razcepi na manjše delce, to pa poteka vse, dokler je še kaj jeder urana 235. Pri tem nastane eksplozija in sprosti se veliko energije v obliki toplote. Njihova gibalna hitrost je včasih podobna svetlobni hitrosti. Ta tableta urana da približno toliko energije, kot trije sodi nafte, tako da je izkoristek bistveno večji. Jedrska elektrarna deluje torej na toploto, ki jo sprošča uran. Na tlačnovodni reaktor je delovala jedrska podmornica Nautilus, zgrajena v ZDA. Jedrski reaktorje veliko manjši kot dizelski motor. Evropa ima približno tristo jedrskih elektrarn, kot državi pa jih imata zelo veliko Francija (58) in Japonska (56). Slišali smo o delu v naši jedrski elektrarni Krško. Zvedela sem, da je ta elektrarna zelo zavarovana in da bi zdržala najhujši možni potres na tej lokaciji in upam, daje to res. V tej elektrarni pridelajo 100 kubičnih metrov jedrskih odpadkov na leto. To so večinoma obleke, ki jih uporabljajo v elektrarni samo na določenih mestih in pa elementi. Vse spravijo v sode, ki jih potem stlačijo in odpeljejo na določeno mesto. Potern smo videli še obleke, ki ščitijo pred radioaktivnim sevanjem in zgradbo odlagališč radioaktivnih odpadkov. Nika Oven, 8.c. OŠ Ivana Skvarča MATEMATIKA V NEDEUO Moj matematični zvezek je danes zaspan, saj spi, spi in še enkrat spi na ta lep dan. Mi pa smo se odpravili na izlet in zvezek je odprl očke spet. Vse v njem je zaživelo: številke, črke, jeznogledi klicaji in vprašaji. A matematične nerešene zanke, jezno gledajo na svet in se jezijo na uganke. Številke plešejo tango, črke pa igrajo karte. Jeznogledi klicaji mislijo samo na matematični ples, saj zdaj gre že zares. Vprašaji pa se z lego kockami igrajo in naokrog capljajo. Nato pa vsi gledajo televizijo in prav potihem govorijo. Potem pa vsi zaspijo in lahko noč si zaželijo. Jasmina Krajnc, S.a. OŠ Ivana Cankarja PLE-TUM - IZE.AZ ČA5A IN č^la^&zNz^a P&ČUT^A Glasbo skupine Dertum, ki je nastala leta 1995, med vojno po razpadu Jugoslavijem so ustanovili bosanski dijakiin študentje iz ljubljanskih begunskih centrov. Za nekaj zanimivosti smo povprašali pevko Maido, ki je zelo rada povedala nekaj več o skupini in njeni glasbi. Od začetka si bila ena od treh vokalistk, po njihovem odhodu pa si ostala sama. Kaj meniš o nastajanju te vrste subkulture iz takratne Jugoslavije. Je to vaše igranje nošenje te kulture vaših krajev oz. predela, kjer ste se rodili? V prvi vrsti, ko je nastal Dertum band, leta 1995 v Ljubljani smo želeli ohraniti to bosansko in makedonsko tradicijo.Eni pravijo, daje ta glasba nastala iz domotožja, ker smo bili pregnani iz Bosne. Takrat smo imeli v skupini še enega Makedonca, in pa še enega Slovenca Gregorja Belušiča. Ne vem, bosanska, makedonska in tudi slovenska glasba ima zelo širok spekter raznolikih melodij, prekrasna besedila, kar bi mi radi tudi ohranili. Vemo, da se je takrat v Jugoslaviji, taista glasba takorekoč izgubila iz večjih mest. Sarajevo in večja mesta so postala gnezdo t.i. "novo komponovane" glasbe. Vam bo z novo nastalo državo, predvsem mladim uspelo pripeljati taisto etno glabo nazaj v velika mesta? Mislim, da seje to že začelo leta 96 in 97, po končani vojni v Bosni. Rada bi povedala, daje glasba, ki jo izvajamo - te tradicionalne pesmi-urbana glasba. Ta glasba je nastala v mestih, izvajana pa po malih mestih. Še enkrat pa bi povedala, da je tradicionalna glasba, ki jo izvajamo, urbana - mestna glasba. Makedonske pesmi, katere izvajamo, pa so ruralnega izvora, se pravi vašle pesmi. Še ena stvar je; ko smo začeli igrati v Sloveniji, večina ljudi ni razlikovala med to novokomponirano glasbo in bosansko tradicijo. Tako so mislili, da bomo igrali Šerifa Konjeviča ali Šemso Seljakoviča, torej tiste, kijih poznajo tudi nekateri Slovenci. Teh plošč oz. glasbe ni bilo na nosilcih zvoka, pa tudi niso bile predstavljene niti na tržišču ali pa da bi bile igrane na etno festivalih. Se boste morda udeleževali katerih od teh festivalov kot predstavniki tega stila glasbenega izražanja? V tistih časih v bivši Jugoslaviji ta glasba ni bila komercialna glasba. V zadnjih letih pa postaja po celem svetu kot etno world mušic tudi komercialna. Lani smo igrali na Drugi godbi, to leto pa bomo gosti festivala na Lentu v Mariboru, poslali smo prijave na več mednarodnih festivalov po Evropi, kjer pričakujemo odgovore. Seveda pa bomo ob tem imeli tudi veliko koncertov. Prva plošča je bila posneta v živo na koncertu v KUD-u France Prešeren, druga pod naslovom Vezak vezla pa je studijska, v čem je razlika, je v glasbi, izboru, saj je bil prejšni stil mešan med bosansko - makedonskim stilom? Ja, tudi na tej plošči so mešane se pravi bosanske in makedonski pesmi. Prvi CD smo posneli v novembru leta 1996 v prostorih KUD-a. Drugi CD pa smo snemali od aprila - maja lani do decembra. Razlikujeta se tudi po izboru glasbe, saj so na prvem bile bolj znane pesmi, medtem ko je na drugem več avtorskih posegov v neznane pesmi in avtorske pesmi. Pred razpadom republike seje imenovala BiH. Zanimivo pa je, da na nosilcih skoraj ni zaslediti hercegovske glasbe. Kaj je razlog temu? Ja, več je bosanskih melodij, saj jih pozna več ljudi. So pa tudi hercegovske pesmi lepe, vendar so manj znane kot bosanske. Glede na to, da gojite to etno glasbo, ste že kdaj razmišljali o tem, da bi morda pa le naredili Dertum v studiu (loto D.Čekeiiš) tudi kakšno priredbo hercegovske pesmi? Seveda smo razmišljali in se bomo odločili, da posnamemo kaj na to temo. Obenem pa bi še povedala, da je na tem drugem CD-ju tudi avtorska skladba VSIČKO DOBRE, katero je napisal in aranžiral naš kitarist Admir Prguda. Ocena njihove glasbe in repertoarja na koncertih govori o muziki, ki je brez nepotrebnih vulgarnosti, odsotnosti napuha ob virtuoznosti in radoživosti koncertne godbe. Vse odigrajo tako, da kot muzikanti znajo ceniti in negovati plemenito patino svojega izraza. Temu so se podredili prav zaradi tega, ker cenjena narodna skupščina kar "kliče" po gostilniški kanalizaciji, čemur so se Dertum uprli z drugačnim pristopom tej glasbi. To so dokazali na vseh koncertih do sedaj, tudi na marčevskem koncertu v Domu kulture v Loki pri Zidanem Mostu, pred polno in zadovoljno dvorano. Rudi Špan frOVO ZLATI PLTLLINI NaZIP V petek, 23.4.1999, bodo v studiu RTV Slovenija podelili Zlate peteline (prenos bo ob 20.uri). Kategorij je trideset, in kar v desetih so zastopani zasavski izvajalci. Torej, v najboljšem primeru lahko pričakujemo 10 Zlatih petelinov. Lani gaje prejela le skupina Hiša iz Trbovelj, za najboljši album v tujem jeziku. ROCK: NAJBOLJŠI IZVAJALEC: Dan-D (Ko hodiš nad oblaki), Orlek (Salamurca), Sank rock (Sank rock x); NAJBOLJŠI ALBUM: Ko hodiš nad oblaki - Dan-D, Povabilo na bluz - Jani Kovačič, Salamurca -Orlek; NAJBOLJŠA PESEM: Kompas srca - Hiša, Na Kum -Orlek, Najlepša so jutra - Karamela. GLASBA ZA OTROKE: NAJBOLJŠI IZVAJALEC: Mojca in Kaličopko - Pa-pa palačinke, Pinocchio - Ljubezen iz šolskih dni, Romana Krajnčan -Figelpok; NAJBOLJŠI ALBUVI: Figelpok - Romana Krajnčan, Ljubezen iz šolskih dni - Pinocchio, Pa-pa palačinke - Mojca in Kaličopko. INSTRUMENTALNA, SCENSKA IN FILMSKA GLASBA: NAJBOLJŠI ALBUM: Film, biues, pop, rock -Pihalni orkester Svea Zagorje, Natura Naturans - Veronica, Sem, kakršna sem - Vita Mavrič; NAJBOLJŠI IZVAJALEC: Pihalni orkester Svea Zagorje -Film, biues, pop, rock, Veronica -Natura Naturans, Vita Mavrič - Sem kakršna sem. NARODNO ZABAVNA GLASBA: NAJBOLJŠI IZVAJALEC: Ansambel Franceta Miheliča - Kjer lastovke gnezdijo. Ansambel Lojzeta Slaka - Najlepša beseda je mama. Igor in Zlati Zvoki - Zlatolaska. NAJBOLJŠA PESEM: Kjer lastovke gnezdijo - Ansambel Franca Miheliča, Kjer naša pesem je doma -Ansambel Gašperji, Zlatolaska -Igor in Zlati zvoki. 7, tl "c :l t n th. z) j 22. MALI TRAVEN 1999 Y^UTl]'99 Domačini so razvneli publiko (foto MM) V soboto je potekal festival, obljubljen že v predprejšni številki. Vse je potekalo kot je bilo pričakovano, brez izgredov,... Nastopili nista skupini Wrong in General Bomb Machine iz Avstrije. Organizatorji so s koncertom zadovoljni. K.S. VLAPtf t62_LA>L![\l Z &E.LT!N5lA^ &AND^ V zagorski športni dvorani je 17.aprila gostovala etno skupina Beltinska banda z Vladom Kreslinom. Stik med nastopajočimi in publiko (med 400 in 500) je bil intenziven, saj je koncert trajal kar dve uri in pol. (foto MM) prmzN^at plpaa Da je tudi v Zasavju plesna dejavnost pestra in raznolika, so, na 13. plesni reviji zasavskih glasbenih šol, v petek, 16. aprila ob 18. uri v DD Trbovlje pokazali učenci baletnih oddelkov. Iz predstavljenih točk je bilo razvidno, da poleg klasičnega baleta radi plešejo tudi sodobne in družabne plese. Kot je pripomnil Marjan Korošec, ravnatelj GŠ Trbovlje, je bilo iz Plesne revije razbrati napredek. "Zlasti so navdušile baletke iz zagorske glasbene šole," je dejal Marjan Korošec, "mnenja pa sem, da so nastopajoči dobro izvedli program. Spodbudno je, če so učenci zagnani, da imajo Podporo staršev in resno pristopajo k plesni dejavnosti." Čestitke so, po nastopu, v katerem so nastopajoči pokazali ritmiko v plesu, skladnost v gibih in predvsem zanimive koreografije, pripadle tudi mentoijem, ki vodijo baletne oddelke in sicer Rosani Mesojedec iz GŠ Trbovlje, Vojki Baletke GŠ Zagorje, katerih pedagoginja je Vojka Kokošinek Kokošinek iz GŠ Zagorje, Žužani Bartha, kije mentorica na GŠ Litija in GŠ Hrastnik ter Cirilu Jagriču iz GŠ Radeče, ki je povedal, da se na začetku šolskega leta zmeraj vpiše k baletu večje število učencev, kot jih potem vztraja. "Na sreči nam uspe tudi fante privabiti k plesu," je še dejal Ciril Jagrič, "ne moreš pa veliko zahtevati od učencev, ker so zelo obremenjeni s šolo. Upam pa, da učenci pri plesu pridobijo tudi vztrajnost, manire lepega obnašanja in predvsem sodelovanja ter navsezadnje ne le spoštovanja do sebe in staršev, temveč tudi do plesa." V plesnih točkah so se med nastopajočimi izkazali tudi najmlajši. Zdaj lahkotni koraki, nato drzne kretnje, vseskozi pa dognana in tekoča izvedba plesnih točk, za katere so pripravili tudi izvirne "kostume", so prevevali 13. plesno revijo zasavskih glasbenih šol. BR. Foto: Branko Klančar 5-p\č\La Nagrajenka te številke Zasavca je KATJA POZNIČ, Dolenja vas 47, Zagorje. Prejela bo nagrado trgovine EUROTRADE iz Zagorja. Š-PIČKO poslušajte na valovih radia GEOSS 89,7 MHz. 1. NIKA - ROK'N'BAND 2. LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN 3. KO JE NI - FLIRT 4. NE BUDI ME - NATALIJA VERBOTEN 5. PORNO POLKA - ORLEK 6. KOMPAS SRCA - HIŠA 7. DRAVSKI MOST - NECA FALK 8. KJE SI ZDAJ? - SOUND ATTACK 9. MEHKE CURE - ANA PUPEDAN 10. (predlog) TEMNI ANGELI USODE - DEMOLITION GROUP S°PICHf) RADIA GE088 IN ZA8AVUA KUPON Glasujem za: Glasoval sem: pa®) 22. MALI TRAVEN 1999 77 Gj?.£jr.£ ZINKINIH IN JUSTINOVIH PETDESET LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA Prav lepo sončno vreme je bilo, češnje so cvetele, ko sta se na Veliki ponedeljek (19.aprila) pred petdetestimi leti v čemšeniški cerkvi poročila Zinka (rojena Herle) in Justin Guna, se spominja Zinka. Nevesti je bilo takrat štiriindvajset let, ženinu pa leto manj. Civilno sta se poročila na Izlakah tri dni prej, 16.aprila. Zinka seje rodila leta 1925 naČemšeniku v družini, kjer je bilo sedem otrok. Dva fanta, ki sta že pokojna in pet deklet. Ker so imeli premajhno kmetijo, je oče prepotrebne dinarje zaslužil kot delavec v rudniku. Pri Justinu je bilo prav tako veliko otrok, kar šest. Preživljali so se s kmetijstvom. Tudi zlatoporočenca imata številno družino, ki seje na proslavitvi visokegajubileja zbrala v petek v njunem domu v Kisovcu. Imata dve hčerki in sina, ki so si že vsi ustvarili družine in jima podarili tako vnuke in tudi že pravnuke. Igor Goste UPOKOJENSKI ZBOR JE PEL NA IZLAKAH Moški pevski zbor DU Trbovlje, ki ga vodi Miha Hercog, je 1 .aprila izpeljal v Domu oskrbovancev P.Eberla na Izlakah, celovečerni koncert. Zbor je zapel pod vodstvom svojega dirigenta 19 pesmi, večinoma so bile narodne, pa tudi umetne. Poslušalci iz vrst oskrbovancev in zaposlenih ter nekateri gostje pa so bili z nastopom zelo zadovoljni in si takšnih gostovanj še želijo. II. VABUENI NA LETNI OBČNI ZBOR O dejavnosti DU Dol pri Hrastniku boste več izvedeli v petek, 23.aprila 1999 ob 18.uri na letnem volilnem občnem zboru, ki bo v kino dvorani na Dolu pri Hrastniku. Vabljeni so vsi upokojenci, živeči v KS Dol, Marno, Turje, Gore in Kovk. Upravni odbor društva bo predstavil svoje dveletno delo na gospodarskem, kulturnem, humanitarnem in rekreativno-družabnem področju. Letos je 15.obletnica pletiljskega krožka, zelo uspešni rekreativci pa so kegljači, ki so na tekmovanju Zasavsko-Posavske regije v Zagorju osvojili tretje mesto in si prislužili pokal. Božena Tušar USPEŠNO POSLOVANJE POSMRTNINSKEGA SKLADA V sredo, 14.aprila, so se sestali na letni konferenci člani skupščine Solidarnostne posmrtninske samopomoči, ki deluje v okviru Društva upokojencev Trbovlje. Iz podanih poročil je razvidno, daje SPS poslovala v preteklem letu uspešno. V to trboveljsko solidarnostno posmrtninsko samopomoč je bilo lani včlanjenih skupno 10.400 članov, od tega je bilo 5066 upokojencev, ostali pa so iz vrst zaposlenih v trboveljskih podjetjih. To pomeni, da je bilo včlanjenih 55,75% vseh prebivalcev občine Trbovlje oziroma 76,2% vseh zaposlenih v Trbovljah. Lani so izplačali posmrtnino za 196 umrlih članov SPS, za vsakega po 95.000 SIT. V vseh 24-ih letih, odkar deluje ta humana organizacija, je bilo izplačanih skupno 4.776 posmrtnin za umrlimi člani SPS. Lanskoletna članarina je znašala po 1.800 SIT, letošnja pa 1.900 SIT, medtem, ko so izplačila na račun posmrtnine v letošnjem letu zvišali na 100.000 SIT za umrlega člana SPS. SPS pri DU Trbovlje ima lastne organe upravljanja in to za člansko skupščino, ki jo tvori 18 članov iz vrst zaposlenih in 12 članov iz vrst upokojencev. Skupščina je najvišji organ SPS, sicer pa delo operativno vodi upravni odbor, ki odslej šteje 9 članov, njegovo delo in delo SPS nasploh pa nadzira tričlanski nadzorni odbor. Na konferenci oz. seji skupščine so izvolili za naslednjo štiriletno mandatno dobo nov devetčlanski upravni in nov tričlanski nadzorni odbor. Sicer pa so navzoči člani dali vsem sodelavcem, ki delujejo brezplačno pri vodenju SPS, priznanje. Društvo upokojencev Trbovlje pa je predsedniku in tajniku upravnega odbora izročilo posebno pisno priznanje za dolgoletno in uspešno delo pri vodenju SPS. IL. UREJENE ZELENE POVRŠINE V občini Zagorje so za urejanje cvetličnih zelenih površin v mestu Zagorje letos poiskali izvajalca kar zzbiranjem ponudb. Kot najbolj ugodnega ponudnika so določili Vrtnarstvo Maselj z Vidrge. Cvetlične zelene površine so lepo urejene. V drugih dveh urbanih naseljih v občini (Kisovec, Izlake) pa skrbi za urejenost cvetličnih zelenih površin krajevna skupnost, ki dobi zato iz občinskega proračuna posebna sredstva. Thdi tam se čuti v zadnjih letih večja skrb za okolico. (Bilten) CORSA že za 1,466.000 SIT j že za 2.270.000 SIT VECTRA že za 2.673.000 SIT 3TS DT m 22. MALI TRAVEN 1999 VELIKO PRIZNANJE ZA KARATE KLUB PON-DO-KVVAN ZAGORJE V torek, 6.aprila, je bila v Viteški dvorani v gradu Slovenska Bistrica, slovesna podelitev priznanj OKS za športne dosežke v letu 1998. Z veseljem lahko zapišemo, da sta visoko priznanje za športne dosežke v lanskem letu, prejela tudi dva člana zagorskega KK Pon-do-kwan. Kisovčan Igor Kalšek je prejel ZLATI ZNAK OKS za doseženo drugo mesto na lanskem Evropskem prvenstvu v kickboxingu. Naštejmo še nekatera znana imena slovenskih športnikov, ki so prav tako prejeli to visoko priznanje: kajakaš Miha Terdič, judoistka Urška Žolnir, slovenska mladinska nordijska reprezentanca, alpski smučar Andrej Jerman, kolesar Zoran Klemenčič, plavalka Nataša Kejžar, lokostrelec Dejan Sitar, pa reprezentanca kajak-kanu na divjih vodah (Vehovar, Marušič in Kodelja), idr. BRONASTO PLAKETO pa so prejeli vsi trenerji športnikov, ki so prejeli zlati znak, tudi Zagorjan Alojz Miklavčič, ki trenira Igorja Kalška. Tudi med dobitniki te plakete je kar nekaj znanih trenerskih imen: Miloš Janša-veslanje, Gorazd Penko-kolesarstvo, Marjan Štrukelj in Srečko Masle-kajak kanu idr. In kaj je povedal dobitnik visokega priznanja OKS Igor Kalšek: »To je moje prvo priznanje, ki sem ga prejel od OKS in je še en korak naprej na moji športni poti in vsekakor velika spodbuda za nadaljevanje lete. Vsekakor je to tudi priznanje za moj klub, mojega trenerja in tudi za to zvrst športa.« Igor Goste DRUGA TEKMA ZA DP V NOVI GORICI V soboto sta obe ekipi iz Zagorja, Pon-do-kwan Izlake in Zagorje, uspešno nastopili na drugi tekmi za DP v Novi Gorici v šemi kontaktu. Nastopilo je 97 tekmovalcev.Izlačani, ki so nastopili s 14.tekmovalci, so osvojili dve prvi, tri druga in pet tretjih mest, Zagorjani pa so nastopili z 9.tekmovalci in osvojili eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto. Uvrstitve tekmovalcev obeh klubov: MLADINCI, MLADINKE -48kg 3.m. S.PlemenitašJzl. -63kg 2.m. M. Goričar Zag., 3.m. G.Ocepek, Izl. -71 kg l.m. J.Vetršek, Izl., 2.m. T.Dolinšek ,Zag. -50kg 2.m. L.Gošte, Izl. +60kg 2.m. S.Rozman Izl. ČLANI, ČLANICE -63kg 3.m. M.Rozman in I.Bogataj, Izl. -79kg 3.m. P.Bračič, Zag. -84kg 1 .m. I.Kalšek , Zag. -60kg l.m. B.Plemenitaš, 3.m. T. Roglič, Izl. -65kg 2.m. U.Dolinšek, Izl. Igor Goste CEFERINU IN SALKIČU ZLATO V Ljubljani je 10.aprila potekala letošnja 1 .državna pokalna tekma za mladinke in mladince, kjer sta se odlično odrezala Franci Ceferin in Edin Salkič, ki sta v športnih borbah dokazala, da se v Trbovljah trenira res načrtno, strokovno in dobro, saj sta se povzpela na najvišjo stopničko. Poleg tega seje izkazal še Filipič, kije osvojil srebrno medaljo in Simerl z bronasto medaljo, (fg) ATLETSKE NOVICE Atleti Rudarja odlično nastopajo na tekmovanjih, ki so že v polnem razmahu. Vipavski tek za pokal "Slovenija teče" seje začel z zmago Adele Lučič, medtem ko je bil Aleksander Kovačič tretji. 2.novomeški tek je privabil mnoge znane atlete, saj je organizator pripravil denarne nagrade za absolutni kategoriji. Med pionirkami je bilaAdela Lučič druga, Šeherezada Karamujič tretja, pri dečkih pa Aleksander Kovačič četrti, Pavle Kreže je bil pri veteranih četrti, Bojan Kovačič pa peti.Na Krosu Dnevnika, ki šteje za naslove državnih prvakov za osnovnošolce in srednješolce pa sta ekipni uspeh in zmago v kategoriji učenk petih razredov dosegli Adela Lučič s 6.mestom, Alisa Šehič s 15., medtem ko je Šeherezada Karamujič bila 17, Aleksander Kovačič pa 19. V obeh kategorijah je nastopilo preko 130 tekačev, skupno pa je nastopilo 1500 prijavljenih, (pk) ŠPORTNI RADAR 2.SNL: Zagorje - Elan 5:1, Drava - Rudar (T) 0:0 ROKOMET - DP MLADIH: ŽRK Vegrad Velenje - ŽRK Linne Zagorje 17:14 (8:8), strelke za Zagorje: Ines Ramšak 6, Petra Ritter, Urška Šikovec in Armela Mujčinovič 3, Violeta Kos 2. (pm) ZASAVSKA LIGA MALEGA NOGOMETA l.Iiga PLANINCI "POVOZILr MLINŠANE Rezultati 13.koIa: PGB TOMAS ŠPORT - KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVC 7:5, MALO PO MALO -ATLETIKO 5:4, JUVENTUS -TRGOVINA WIT BOY 2:4, ŠD MLINŠE - PLANINSKI DOM SV. GORA 0:6, ŠD IZLAKE - ŠD ČOLNIŠČE 1:0, AMACO prost. Trenutni vrstni red: 1. PGB TOMAS SPOSl 12 10 2 0 57:21 32 2. PLD0MSI/.GOBA 12 6 1 5 46:40 IS 3. Š0IIIŠE 12 6 1 5 25:30 19 LKMH MALO PO MALO 12 0 6 6 37:38 18 5.ŠD IZLAKE 12 6 0 0 30:33 18 M0V.G000VC 12 5 2 5 38:39 17 TfflN AMACO 11 4 4 3 40:38 18 O.IIMENIUS 12 5 1 6 31:35 10 MGOVMAIfflBOr 11 4 1 6 26:34 13 10.ŠD ČOLNIŠČE 12 3 2 7 28:34 11 '1.KU ATLETIKO 12 2 2 8 32:47 8 2.liga PEKARJI "SPEKLI" ŠPORT PLUS Rezultati O.kola: ŠPORT PLUS ' PEKARNA LENIČI 3:7, TRGOVINA POTOČNIK ELEKTROSERVIS POTOČNIK 1:1, DOM OPREMA - ŠD MLINŠE III 2:2, ŠD ČOLNIŠČE II - FEJST PUB 1:3, NI DA NI - ŠD PRAPREČE 2:2, STEKLARSTVO CESTNIK -ŠENTLAMBERT 4:2 Trenutni vrstni red: ].PEKARNA LENIČI 13 10 2 1 48:26 32 2.FEJST POB 13 S 1 3 40:25 28 3.ŠP0RIPEUS 13 9 0 4 58:35 27 4.SIEKIABSH CESINIK 13 8 2 3 47:35 26 5.ŠENILAMBERI 13 8 1 4 33:24 25 6.TBG0IMČ0P 13 4 3 6 25:36 15 7.D0M 0PREMA/IRG.REP0VŽ13 4 3 S 25:37 15 8.ŠD MLINŠE III 13 4 2 7 33:35 14 9.ESP010ČNIK/PIZZ.AŠIČ 13 4 2 7 33:42 14 10J DA NI 13 3 3 7 26:32 12 11.Š0Č0LNIŠČEII 13 3 1 8 26:48 10 12.ŠDP0APREČE 13 1 2 10 17:36 5 3.1iga VARNOST POPOLNOMA POGORELA Rezultati 14.kola: TIRNA -ANTIMON 6:3, ŠD MLINŠE II -GOSTILNA KOVAČ 3:1, NLP - ETI 0:5, KOMMA - UDARNIK TSG 2:2, TRGOVINA JAGODA - VARNOST 11:2, ŠD SAVA - IAK SCT 3:1. Trenutni vrstni red: i.ramA JAGODA 14 13 1 8 110:35 48 2.ŠD MLINŠE II 14 10 0 4 88:33 38 3.TIRNA 14 8 1 5 45:27 28 4.NLP 14 8 1 5 43:35 25 5.ANTI0N 14 8 0 6 45:50 24 6.K0MMA 14 7 2 5 48:41 23 7.IAKSCT 14 7 1 6 29:25 22 8.ŠD SAVA 14 3 5 6 28:44 14 S.IIDAONIK-ISG Lil NAR 14 3 3 8 31:45 12 10.G0SIIENAI0I/AČ 14 3 2 8 33:60 11 11.ETI 14 2 2 10 30:47 8 12.VARN0ST 14 2 0 12 17:83 6 4.liga ZASAVC TONE VSE NIŽJE Rezultati 14.kola: MEDIJA -PANTERJI 0:11, ČEMŠENIK - BISTRO SLAVI 1:7, PIZZERIJA PEPITA - ZASAVC 7:5, ŠD PODKUM - BISTRO MALN 2:8, MERLI - ŽELEZNIČAR 3:3, GAMSI - BRANKO BAR 1:4, OKREPČEVALNICA GASILČEK -POTEPUHI 1:2, AVTO ŠVER -FRIZERSTVO IVI 2:2. Trenutni vrstni red: 1. PANTERJI-AMADEOS 14 13 1 0 88:17 40 I s ! 12 1 1 71:27 37 3. BRANKO BAR 14 11 1 2 66:20 34 4. BISTRO SLAVI 14 11 0 3 67:29 33 5.POTEPUHI 14 8 2 3 52:25 29 6.AV10ŠVER 14 8 2 4 48:23 26 7. OKREE GASILČEK 14 7 1 8 28:28 22 8. MEREI 14 5 2 7 35:47 17 9. GAMSI 14 5 0 9 20:32 15 10. ŠD PODKUM (-2) 14 5 0 9 25:50 13 11. ŠD ČEMŠENIK 14 3 3 8 27:72 12 12. FRIZERSTVO IVI 14 3 3 8 48:61 12 13. BISTRO MAEN 14 3 1 10 29:55 10 14. PIZZERIJA PEPITA 14 3 0 11 33:66 9 15.ZASAVC 14 2 1 11 26:62 7 16. MEDIJA 14 1 4 9 33:74 7 Najboljši strelci za Zasavcev zlat prstan: 34 Smajlovič (Šport plus), 29 Dermota (Trgovina Jagoda), 26 Ravnjak (Bistro Slavi), 24 Milinovič (Panterji),... Peter Motnikar fr j j G j? t i PREDSTAVLJAMO ŠPORTNIKA MESECA MARCA - DARKO PELE S Darko Fele, športnik meseca marca. Zveni dobro, kajne? Zveni zares zelo dobro. Pred nekaj časa ste se poskusili tudi v velikem nogometu. Kako to, da ste sedaj "presedlali" spet nazaj k malemu nogometu? Za to je več razlogov. Soigralci pri Assaloniju so me prosili, da bi jim pomagal, ker so ostali brez Novaka in to je najbolj prevagalo. Sicer pa mi mali nogomet bolj ustreza. S soigralci v finalu državnega prvenstva vodite z 1:0 (prejšnji teden so Lilijani premagali Mizarstvo Krošelj s 4:3, op.p.). Kakšna je vaša napoved o končnem razpletu? Mislim, da bo boj za naslov prvaka še ogorčen, toda upam, da bomo uspeli. Po naravi sem zmeraj optimist in tudi tokrat ni nič drugače. V POP-u vam gre z ekipa Elektro Domadenik/Agencija Vizija odlično? Ali to pomeni, da se lahko nadejamo, da bo naslov pristal v Zagorju? Zakaj pa ne!?! Poskušali bomo vse, da bomo osvojili ta pokal in ne vidim razloga, zakaj se ne bi po koncu pokala veselili. Z Zasavjem je vaše življenje dodobra prepleteno, predvsem v športnem smislu. V finalu pokala NZS v malem nogometu se boste pomerili s trboveljskim Amacom. Vaša ekipa je velik favorit za zmago. Ali lahko tu pride morebiti celo do kakšnega podcenjevanja s strani vaše ekipe, glede na to, da so se Trboveljčani šele pred kratkim uvrstili v prvo ligo? Vem, da imajo Trboveljčani zelo dobro ekipo na čelu z reprezentantom Kosom. Mislim, da do podcenjevanja ne bo prišlo in da bomo v tekmo šli 100%. Če pa temu ne bo tako, se zna zgoditi marsikaj. Vse kaže na vašo osvojitev naslova državnega prvaka, v POP-u imamo Zasavčani še vse možnosti za osvojitev pokala, v finalu pokala NZS se bosta pomerili dve zasavski ekipi. Mar to pomeni, da se primat slovenskega malega nogometa seli v Zasavje oziroma, da se tu igra najboljši mali nogomet v Sloveniji? Očitno je temu res tako. Čeprav so tudi drugod po Sloveniji dobre ekipe, a kot kaže, v tistih ekipah "šepa" organizacija klubov. Kaj pa reprezentanca? To je eno od redkih poglavij v moji karieri, kije končano. Prav je, da priložnost dobijo mlajši od mene. Tudi v malem nogometu bom morebiti vztrajal le še dve sezoni. Po koncu kariere pa mislim, da bom ostal v malem nogometu na takšen ali drugačen način. Darko Fele v privatnem življenju...? ... je čisto normalen človek. To pomeni, da sem srečno poročen in imam dva otroka, hčerko staro 12 let in sina, ki ima 15 mesecev. Za sina mislim, da bo nogometaš. Takšen je torej Darko Fele, športnik meseca marca. Vedno skromen, toda na igrišču venomer med najboljšimi. Pravzaprav njegova dejanja govorijo namesto besed. Kot zmeraj se je tudi tokrat izkazal kot zelo hvaležen sogovornik in se ni pozabil zahvaliti vsem, ki so zanj gla- sovali, zagorskim navijačem, ki so ga spodbujali na prvi tekmi finala državnega prvenstva ter seveda njegovi družini za njihovo podporo. Tekst: Peter Motnika' ____________________ Foto: MK !Z TABORA NK SVOBODE V 2. kolu 1 .MNZ-Ljubljana so nogometaši NK Svobode na domačem igrišču osvojili tri pomembne točke v boju za obstanek, proti ekipi NK Dolomiti, ki se prav tako nahaja v spodnjem delu prvenstvene lestvice. Nogometaši iz Kisovca so prav gotovo prikazali boljšo igro, kot med tednom na pokalni tekmi, kjer jih je ekipa iz Mirne ugnala kar s 3:0. Predvsem je bilo več tekanja in borbenosti. Domači nogometaši so strli obrambo gostujoče ekipe šele v drugem delu, ko je po akciji iz kota v polno zadel Škofca, drugi gol paje po lepem prodoru dosegel bočni branilec Gobove. Velja še omeniti, da je to prva prvenstvena članska zmaga novega kisovškega trenerja Navratila. V naslednjem kolu so bili poraženi proti NK Dren-Dragomer, lanskim prvakom v 2.MNZ-Ljubljana. Domači nogometaši so zadeli v polno dvakrat. Kosu, Hribarju in ostalim iz nekaj lepih priložnosti ni uspelo izid zmanjšati oziroma izenačiti. V 4.kolu bodo v soboto Kisovčani gostili NK Ihan. Tekma bo 24. aprila ob 16 uri. Vljudno vabljeni! Igor Goste DOLANE USPEŠNO NASTOPILE V PRAG! Na turnirju v Pragi je ekipa Dol TKI Hrastnik nastopila prvič. Turnir v Pragi velja za naj večji in najmočnejši turnir mlajših selekcij na svetu v rokometu. V konkurenci letnikov 82 in mlajših je ekipa Dola osvojila odlično 5.mesto med 50 ekipami, ki so tekmovale v tej starostni kategoriji. V petih nastopih v predtekmovalni skupini so fantje z izredno požrtvovalno igro zmagali vseh pet tekem. V izjemno razburljivi tekmi v osmini finala so zmagali s telesno precej močnejšimi Zagrebčani, v četrtfinalu pajimje zmanjkalo moči za še en podvig proti domačinom. Ekipi Dola seje poznalo, daje glavno breme celotnega turnirja nosila predvsem prva sedmorka, ki ji je v tekmi za uvrstitev v polfinale zmanjkalo moči za veliki met. Še posebej se je s svojo zrelostjo in prodornostjo izkazal Robert Jovan, kije bil tudi glavni strelec ekipe. Izjemno so igrali še vratar Jure Zdovc, levi zunanji Damjan Pap in krožni napadalec Janez Košir, v prvi postavi pa so se dobro odrezali tudi desno krilo Rok Petrič, levo krilo Marko Funkl in desni zunanji Admir Muratovič. Na turnirju pa so uspešno nastopili še: Gašper Štrovs, Gregor Klepej, Jure Deželak, Jasmin Ramič, Denis Zupan, Alnes Mašovič in Matic Rotar. Ekipo je odlično vodil trener Darko Planinc. Za RK Dol TKI Hrastnik je uspeh v Pragi največji uspeh v konkurenci mlajših kategorij v zgodovini kluba. Tudi sicer je bila predstavitev v Pragi na nivoju, saj so udeleženci tega turnirja dostojno zastopali občino Hrastnik in Slovenijo tudi na tribunah, kjer so vzpodbujali svojo ekipo s slovensko in hrastniško zastavo. Sicer paje v Pragi v štirih fantovskih in štirih dekliških konkurencah sodelovalo 280 ekip iz vse Evrope in severne Afrike. Rezultati ekipe Dol TKI Hrastnik; (predtekmovalna skupina) Skriveri (Latvija) 16:11, Koweg Goerlitz (Nemčija) 17:12, Slavija Uherske Hradište (Češka) 16:10, Bohemians Praga (Češka) 14:11, FIF Copenhagen (Danska) 12:11, (osmina finala) Dol - Medveščak Zagreb 12:11, (četrtfinale) Dol - Slavia Praga 8:16. Končni vrstni red na turnirju: 1. Dukla Praga (Češka), 2. Gorenje Velenje (Slovenija), 3. Slavia Praga (Češka), 4. KFUM Lundagard (Švedska), 5. DOL TKI Hrastnik (Slovenija),., (mp) Ti T) D "C u 22. MALI TRAVEN 1999 Praška rokometna odisejada Zagorske rokometašice so se zadnjega marca četrtič podale v Prago, na enega največjih ali kar največji rokometni turnir Evrope, ki ga zaradi tega nekateri proglašajo za neuradno evropsko mladinsko prvenstvo ekip. Letos so se tja stekle poti še 160 drugih klubov iz2l držav. Turnir teče v osmih kategorijah, štirih fantovskih in prav toliko dekliških. Zagorski klub je tudi tokrat šel tekmovat s skupino deklet, rojenih leta 1984 ali 1985. V tej konkurenci je bilo skupaj 34 ekip iz enajstih držav. Zagorjanke so se po krstnem nastopu pred dvema letoma že uvrstile v četrfinale, med osem najboljših ekip, lani pa so prišle vse do velikega finala, kjer so klonile proti domačinkam. Zato so letošnjo ekspedicijo spremljala visoka pričakovanja, ne sicer glasno izrečena, pa vendarle usmerjena vse tja do prestola. Z nekaj smole se je vse zasukalo drugače; ampak, najprej je v Prago sploh treba priti. To se je posrečilo po dvanajstih urah vožnje, ki smo ji dodali vsaj še uro krožne vožnje po češki prestolnici. Praga je pač veliko mesto, vsekakor večje od spomina naših vodičev, ki naj bi jo imeli v malem prstu. Po natančnem študiju mestnega zemljevida in par debatah z domačini smo se nekako vendarle prebili do stavbe češke televizije, v bližini katere je bil zbirni center, informativno središče ali kakorkoli se je že prvemu cilju popotovanja reklo. Začetno navdušenje nad našimi skavti so kmalu skvarili organizatorji, ki so dovolili Nemcem, Dancem in predstavnikom še nekaterih bolj zahodnih civilizacij, da so se razleteli po naših dvakrat rezerviranih in trikrat potrjenih sobah mladinskega hotela Standart. Pomotoma, kajpak. Slovanskim bratom iz Zagorja ob Savi so zato namenili sobe nekakšnega dijaškega doma v "V^pichu, daleč iz mesta, v zahodnem praškem predmestju. Stari praški mački so se podali na dolgotrajna pogajanja, novinci pa smo se dali prepeljati do par kilometrov oddaljene tržnice. Uspešnost obojih je bila na ravni češke risanke o dveh mojstrih. Naši Poslanci so, v diplomatskem jeziku Povedano, na organizatorje ostro Pritisnili, člani turistične skupine pa srno si privoščili še kakšni dve uri krožne vožnje z avtobusom, v kateri srno si znamenito tržnico ogledali z vseh nebesnih smeri, le pristati nam nikakor ni uspelo. Nato smo se skupaj odpeljali v Vypich, v sobe Ekipa ŽRK Linne Zagorje na turnirju Praga ‘99 Igralke: Ines Drnovšek, Jerneja Jerman, Tjaša Klukej, Violeta Kos, Eva Kovač, Manja Krajnc, Anja Kurent, Staša Marinovič, Jasna Medvešek, Diana Mišič, Armela Mujčinovič, Kristina Pestotnik, Anja Poglajen, Ina Poglajen, Ines Ramšak, Petra Ritter, Tinkara Rozina, Katarina Ržišnik, Urška Šikovec in Jasmina Žaubi. Trener: Matjaž Šikovec Pomočnik trenerja: Matej Ule Predsednik kluba: Drago Resnik nekakšnega dijaškega doma, daleč iz mesta, v zahodnem praškem predmestju. Da so se organizatorji letos zares posebno potrudili, smo izvedeli ta dan še nekajkrat. Našo ekipo so organizatorji postavili v najbolj zvenečo tekmovalno skupino, v kateri so bile kar tri ekipe, ki so se lani uvrstile med osem najboljših. V skupini pa je bila tudi slavna Praga, ki je Zagorjanke lani ustavila na zadnji stopnici, in tako tretjič zapored slavila odmevno turnirsko zmago. Za povrh so naši ekipi prvi tekmovalni dan na urnik napisali tri tekme kot po tekočem traku: ob osmih, desetih in opoldne. V telovadnici Letnany, na povsem drugem koncu mesta. Letnany bo, po računalniških simulacijah sodeč, ki so jih stiskali in razobesili po stenah nastajajočega športnega in razstaviščnega središča, čez leta čudovit objekt. To zdaj še ni, tako da seje prvo igrišče skrivalo pod dolgim šotorom, kjer so na tleh ležeče iverke pokrili z umazano in gladko plastiko. Kljub nespodbudnemu okolju in mrazu okrog ničle seje začelo dobro. Ob glasnem navijanju in skakanju, ki mrzle ročice ogreje, so naša dekleta brez težav opravila s Slovakinjami. Naslednja tekma pa je že bila ponovitev lanskega finala: Pražanke proti Zagorjankam. Prvo veselje je sledilo ugotovitvi, da bosta tekmo sodila češka sodnika. Dekleta so se borila, navijači s trobili in zastavami so preglasili druge prisotne, največ dela pa so vsi imeli s sodnikoma, ki sta se pospešeno trudila dokazati splošno znano resnico, da morajo sodniki vendarle pokazati nekaj dodatne prijaznosti domačim igralkam. Ker so domače. Tekma je bila vseeno izenačena. Sodnika sta, ko jima je zmanjkovalo gostujočih igralk, izključila še navijača iz Zagorja, pri rezultatu 8:6, ko je bilo po ročnih urah sodeč - semaforja v šotoru pač ni bilo - do konca tekme še vsaj tri minute, pa sta se naveličala svojega početja in sta odpiskala konec tekme. V krajšem odmoru so se rokometašice kisale, navijači pa so preklinjali češki sodniški dvojec. Le tu in tam je kdo po švejkovsko pomodroval, da se v tekmovanju in življenju sploh človek neprestano spotika ob nekakšne poraze, in da poraz sploh ni tako tragičen, če upoštevamo, da smo našli izključenega navijača živega in zdravega, za povrh pa še na mestu, kjer so ti za deset kron natočili zvrhan kozarec svetlorume-nega Velkopopovickega Kozla. Časa za celjenje ran je bilo malo, Rezultati tekem ŽRK Linne Zagorje na turnirju Praga ‘99 Spoje Bratislava - 17:7 HC Haje Praha - 6:8 BHV Sachsen Anhalt West -15:13 Slovan Ostrava - 17:4 SSV Dornbirn Schoren - 18:1 Dubina PePa Pardubice - 11:11 saj naj bi se točno opoldne zgodila tretja tekma. Ledena dvorana se je pod sončevim vplivom spremenila v kotel, Nemke pa so se tudi odločile, da bi za Pražankami našim dekletom mero vzele še one. Pa se j im ni izšlo, čeprav je bilo tesno in napeto vse do konca. Urnik drugega dne bil znatno bolj prijazen. Odrejen nam je bila nov rekreacijski center Pruhonice in dve tekmi, ki so ju Zagorjanke dobile v visokem ritmu. V krasni, majhni dvorani se je med goloma zvrstilo vseh dvajset igralk, njihove žrtve pa so bile najprej Čehinje iz Ostrave in za njimi še Avstrijke. Tretji dan seje začel in končal z eno tekmo, ki naj bi ji po scenariju sledili nadaljnji boji za obstoj in napredovanje. Pa seje sfižilo. Taista dekleta iz Pardubic, ki so jih tudi zagorski navijači prejšnji dan z glasnim vpitjem Paaaaaaaaar-du-bi-ce popeljali do neodločenega rezultata s Prago, so pokazale bolj malo hvaležnosti. Težka, izenačena tekma in na koncu prav tak rezultat. Nič niso pomagale niti strokovne ugotovitve, da je bil nad eno zagorskih rokometašic v zadnjih izdihljajih tekme storjen prekršek za sedemmetrovko. Tudi če je bil, sedemmetrovke ni bilo. Zagorjanke so postale tretje v skupini, enajste na turnirju. Tekmovanja je bilo konec. Po možganskih vijugah so se pretakale neznanske količine podatkov o tem, da je zgodovina češko-slovenskih prijateljskih odnosov tako bogata, da je ne velja kvariti zaradi velikonočnega tekanja z žogo in za njo, ki se ni izšlo po naših željah. Saj veste, da sta dva Čeha sodelovala pri stiškem rokopisu, žički pa je sploh napisan v stari češčini. Pa to, daje Čeh Tyrš tudi v Zagorju plodno zasejal sokolsko misel, Julius Plhak pa pisal začetke zagorske glasbene zgodovine. Da so našega Slavka Gruma Čehi prav radi tiskali, ko ga še doma niso radi, da se še danes lahko sprehodimo po Plečnikovem Rajskem vrtu na Hradčanih... Ko smo se kot vsak dan vračali mimo modre dvorane Sparte, rezervirane za finalne tekme, smo lahko zgolj ugotavljali, da so nas še enkrat prebukirali. Namesto na igrišču so nam rezervirali prostor na tribuni. Ampak, vse pride enkrat na vrsto. Morda se bo splet srečnih okoliščin, ki seje tokrat priklanjal drugam, že drugo leto nagnil proti zagorskim dekletom. Znanja in volje pa imajo slovenske prvakinje že zdaj dovolj. R.R. 22. MALI TRAVEN 1999 t jr. U KEGLJAŠKI KOTIČEK V IS.krogu je Rudar v Novi Gorici iztržil točko. Nihče od gostiteljev ni podrl več kot 900 kegljev, a so kljub temu v svojo korist rešili kar štiri dvoboje. Za Rudar sta zmagala Stoklas (926) in Blaha (949), a ker so Trboveljčani skupno podrli več kegljev kot gostitelji, seje končni rezultat glasil 4:4. V zadnjem krogu so kegljači Rudarja z zmago proti dobri ekipi Proteus Liv opravičili vlogo favorita. Prva dvojica, Mažgon in Hribarje kljub dobri igri, oba sta podrla več kot 900 kegljev, izgubila. Naslednji par Izgoršek (934) in Šeško (983), je ugnal dobro razpoložena Postojčana. Blaha je z odličnim rezultatom (971) izgubil, Stoklas paje kljub nekoliko nižjem rezultatu (924), kot smo pri njem vajeni, domačinom priigral zmago. Zaradi več podrtih kegljev domače ekipe, seje končni rezultat glasil 5:3. Torej Rudarje osvojil drugo mesto in si s tem priboril nastop na tekmovanju za Evropski pokal. Prvo mesto je s prednostjo dveh točk osvojil Prosol-Stiking. V 1 .ženski ligi je naslov prvakinj osvojila ekipa Miroteks, Prosol-Stiking, kjer je to leto nadvse uspešno nastopila Saša Burja, je osvojila drugo mesto. V drugi ligi kjer tekmujejo tri zasavske ekipe so odigrali 21 .in 22.kolo. V 21.kolu je Rudar doma doživel neprijeten poraz proti vodeči ekipi iz Slovenjskih Konjic s 3:5. Zmagali so Vincek (925), Novak (904) (oba v moštvu kroga) in Laznik (876), a je bilo to premalo za zmago nad vodečo ekipo. V naslednjem, odločilnem krogu, so kljub dobri igri Gantarja (947) in Jeriča (930) doživeli še en poraz. Zaradi poraza in uvrstitve (le) na šesto mesto, niso napredovali v LB ligo. Sinet Hrastnik je na gostovanju ugnal zadnje uvrščeno ekipo Fužinar z rezultatom 6:2. Kar štirje Hrastničani so se uvrstili v moštvo kroga in sicer: Z.Drame (950), J.Drame (910), Duh (905) in Brečko (904). V zadnjem kolu so Hrastničani doma ugnali še Konstruktor II. Litija je v zadnjih dveh krogih doživela po en poraz in zmago proti Fužinarju. Najbolj seje izkazal Novak, ki je podrl 947 kegljev. Na koncu so Lilijani osvojili drugo mesto in se tako kot Sinet uvrstili v 1 .B ligo. Čestitamo. Igor Goste KK RUDAR TRBOVLJE DOSEGEL SVOJ NAJVEEJI USPEH Kegljanje ni tako priljubljen šport v Sloveniji, Zasavju kot denimo nogomet, košarka ali smučanje. Tudi precej manj denarja se vanj vlaga. A kolikor se ga že, se z uspehi, ki jih dosegajo slovenski in zasavski kegljači doma in na tujem, lahko pohvalijo kot malokateri. Veseli smo lahko, da imamo v Zasavju vsaj eno športno ekipo, za katero lahko rečemo, daje že v Evropi. Da ne bo pomote, ne po denarnih vložkih, ampak po kvalitetnem delu in nenazadnje po uspehu. Kegljačem KK Rudarja iz Trbovelj seje uspelo v tako močni in kvalitetni prvi slovenski ligi, kjer kegljajo taki asi kot so Urbanc, Kirbiš, Pintarič, Steržaj in drugi, uvrstiti na drugo mesto in se s tem uvrstiti v Evropski pokal. Seveda je to največji uspeh tega kluba. Po tekmi zadnjega kola smo akterje tega velikega uspeha povprašali kaj menijo o tem uspehu, o svoj i in o igri ekipe ter o prihodnji sezoni. Okrepitev letošnje sezone trener Tine Kos, kije lani prišel iz KK Litije je povedal, da so zadnje tekme odigrali sicer nekoliko slabše, predvsem zaradi dejstva, daje bilo prvo mesto nedosegljivo, Evropa paje bila že nekaj krogov pred koncem zagotovljena. Igralcem je nekoliko zmanjkalo motiva. »Sem pa s sezono v celoti zelo zadovoljen, saj smo bili vseskozi v vrhu slovenskega kegljanja. Nekaj časa smo bili celo vodeči in smo povsem zasluženo osvojili drugo mesto. Ta največji klubski uspeh smo si zagotovili predvsem z zmago proti Konstruktorju (konkurent za drugo mesto, o.p.) v Mariboru. Za naslednjo sezono se moramo predvsem kvalitetno in pravočasno pripraviti. Tudi zaradi tekmovanja v Evropskem pokalu. Pokazalo seje, da imamo osem resnično kvalitetnih igralcev in to je tudi največja prednost te ekipe. Ki pa še ni rekla zadnje besede.« In kako je trener zadovoljen z okrepitvamhBlahom, Šeškom in Jeričem? »Iskali smo okrepitve, ki niso kdo ve kako velika imena slovenskega kegljanja. A v naši ekipi so to leto pokazali vrhunske kvalitete in vsekakor opravičili zaupanje. V odločilnih trenutkih prvega dela prvenstva je dobro odigral predvsem Jerič, Šeško je bil veliko odkritje drugega dela, Blaha pa je bistveno boljše odigral sezono kot v preteklem letu, ko je igral v drugem klubu" I za naj športnika/športnico meseca aprila | I I | GLASUJEM ZA______________________________ I | OBRAZLOŽITEV_____________________________ I | ----------------------------------------- I | fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico I -----------------------------------------gxs:--------------------- Zmagoslavje po zaključku prvenstva. Uroš Stoklas, najboljši igralec ekipe, ki je v prav vseh dvobojih zmagal:» S svojimi nastopi v tej sezoni sem povsem zadovoljen, saj sem izboljšal svoj povpreček podrtih kegljev. Poleg tega dvoboja nisem izgubil že kar dve leti in pol. Svojo formo že tempiram na DP, kjer si želim osvojiti naslov najboljšega. Nekoliko slabše mi je na domačem igrišču šlo v zadnjem mesecu, ko sem imel probleme s kugljami, ki mi polzijo iz rok, predvsem na tretji in četrti progi. Drugo mesto Rudarja je bila moja skrita želja, čeravno moram priznati, da nisem upal, da bom z Rudarjem kdaj igral v Evropi. Upam, da nam bo uspela uvrstitev v finale, med štiri ekipe.« Dodajmo še, daje Uroš medtem prejel veliko priznanje s strani OKS(malo statuo) in sicer kot član reprezentance Slovenije v kegljanju, ki je osvojila medaljo na zadnjem EP. Robi Blaha, okrepitev: «Upam, da sem upravičil svoj prihod v Trbovlje. Moram povedati, da sem se takoj vklopil v ekipo, kegljače namreč že od prej dobro poznam. S svojimi igrami, razen v Ljubljani, ko sem bil za dva keglja »prekratek« (po njegovem so v Ljubljani tudi zaradi njegovega poraza zapravili naslov prvaka, op.p.) sem zelo zadovoljen. Ekipa Rudarja je prav gotovo prijetno presenečenje te sezone, kar je rezultat dela prve ekipe in dejstvo, da imamo zelo kvalitetnega trenerja, ki mi je veliko pomagal ter mi zaupal tudi takrat, ko mi ni šlo. Mnenja sem, da bo prihodnja sezona zagotovo težja. Sedaj nas vsi poznajo, nismo več presenečenje, na nas se bodo temeljiteje pripravili. Glede na to, da imamo tri izkušene tekmovalce, ki so v Evropi že nastopili, mislim, da uvrstitev v finale EP ne bi smel biti problem.« Bogdan Hribar:«S svojo igro in z igro ekipe sem lahko zadovoljen, čeprav bi lahko bilo še boljše. Kljub temu je drugo mesto in uvrstitev v EP zagotovo naj večji uspeh kluba. Že potrditev drugega mesta v DP bi bila v naslednji sezoni velik uspeh. Najbolj pa si želim doseči dober rezultat ekipe oktobra v Salzburgu na EP.« Vojko Šeško, okrepitev iz Sinet Hrastnika:«Kot novinec v ekipi sem z letošnjo sezono zelo zadovoljen. Spočetka mi je šlo nekoliko slabše, potem sem nadaljeval z vse boljšo igro, v zadnjem krogu pa se mi je posrečil res dober rezultat. V Evropskem pokalu pričakujem uvrstitev v finale.« Zvone Izgoršek: S svojo igro sem zadovoljen le deloma. Za kaj več sem imel premalo priložnosti, upam pa, da sem jo takrat, ko sem jo dobil, dobro izkoristil. V nadaljevanju me čaka DP in priprava za naslednjo sezono. Moj cilj je uvrstitev med prvih šest igralcev Rudarja in seveda nastop na EP. Miran Mažgon:« S svojimi rezultati sem izredno zadovoljen, kot tudi z ekipo. Če bomo v tem tempu nadaljevali, lahko tudi v Evropi kaj dosežemo. S to ekipo po moji oceni lahko pričakujemo celo naskok na prvo mesto v DP. Marjan Jerič, okrepitev iz KK Litija:» S svojo igro v prvem delu sem zadovoljen, v zadnjem času pa sem igral nekoliko slabše. Janez Klančišar: »Kaj reči za prvo ekipo. Super uspeh! V tem prvenstvu sem odigral za prvo ekipo le eno tekmo. Sem nekako na prelomnici, nadaljevati ali prekiniti s kegljanjem (poškodba, služba, op.p.). Upam, da bo drugi ekipi Rudarja, kjer sem to leto nastopil večkrat, uspela uvrstitev med prvih pet, ki vodi v 1. B ligo. Žal se njegove želje, glede 1 .B lige niso uresničile. Za prvo ekipo je v tej sezoni zelo uspešno nastopil tudi Marjan Gantar, ki tudi nosi velik delež uspeha »evropejcev« iz Trbovelj. Tekst in foto: laor Goste SAŠO KORBAR ZMAGAL NA POKALU SLOVENIJE Član strelskega kluba A.Hohkraut iz Trbovelj Sašo Korbar je v odsotnosti Rajmonda Debevca zmagal na Pokalu SZ Slovenije v streljanju z zračno puško na strelišču v Ljubljani. Nastrelil je 588 krogov. Igor Golte Uradna otvoritev salona je bila v petek, 16.aprila na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V paviljonih seje zbralo 277 razstavljalcev iz 24 držav, od tega je 117 domačih. Letos je močna zastopanost motociklov, sicer pa so prisotne vse novosti, ki sojih razstavljali v Ženevi. Vsekakor je škoda, da ni med razstavljalci Audija, Porscheja, VW, Seata in Daihatsuja, ki zaradi nesorazmernosti med ceno in kakovostjo razstavnega prostora odpovedujejo sodelovanje z GR. Resnici na ljubo je treba dodati, da so bili razstavni prostori letos precej lepše urejeni, kot v preteklosti. Na se|mu bil in slikal MM Večno mladi mercedes: najnovejši iz S razreda (S-320) Lanski Hdkkinenov bolid Tojotin malček Variš z najsodobnejšim motorjem se bo krepko vmešal v Slovenska premiera Hyundajeve novosti v boj na trgu malih avtomobilov najvišjem razredu:XG 22. MALI TRAVEN 1999 jr.rG n.j.irn.n ZASAVSKI FRKER BREZ IZPITA, NAPIHAL 2.60,... Hrastnik, 12.4. ob 18.00 je K.A. iz Trbovelj vozil neregistrirano zastavo 750 po glavni cesti Il.reda iz Hrastnika proti Trbovljam, pri Petrolu v Podkraju pa zapeljal na levo v trenutku, ko mu je nasproti z osebnim avtomobilom s škodo favorit pripeljala D.B. iz Hrastnika in trčil v njeno vozilo. Policisti so pri postopku ugotovili, da K.A. nima vozniškega izpita, alkotest pa je pokazal kar 2.60 g/kg alkohola. Policisti so kršitelja takoj odpeljali k sodniku za prekrške. IZSILIL PREDNOST Trbovlje, 4.4. se je na Trgu svobode zgodila prometna nesreča. Voznik avtomobila je izsilil prednost vozniku motornega kolesa, ki je vozil po prednostni regionalni cesti iz smeri Trga revolucije. Motorist je padel in se lažje poškodoval. VOZNIK HUDO POŠKODOVAN Trbovlje, 9.4. je v bližini pokopališča v Gabrskem S.J. s svojim avtomobilom zaradi slabosti zapeljal na levo stran ceste, nato pa na travo, kjer je trčil v kozolec in dobil hujšo telesno poškodbo in ostal na zdravljenju v bolnišnici. POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL Trbovlje, 16.4. je voznik osebnega avtomobila D.D. na Trgu revolucije pri prehitevanju z zadnjim desnim delom avtomobila trčil v prednje kolo kolesa z motorjem, tako da je voznik kolesa z motorjem padel in si zlomil koleno. D.D. je s kraja nesreče odpeljal, vendar ga je policija naknadno izsledila. Zaradi opustitve pomoči poškodovancu sledi kazenska ovadba. ZBIL OTROKA Trbovlje, 17.4. je voznik P.M. zaradi neprilagojene hitrosti na Koloniji l.maja zbil otroka, ki je prečkal vozišče z leve strani in ga poškodoval. IZSILILA PREDNOST Zagorje, 6.4. ob 14.05 je patrulja PO Zagorje ugotovila, daje na Cesti Borisa Kidriča voznica osebnega avtomobila izsilila prednost pred drugim voznikom. Nastalo je za 300.000 SIT škode, zoper voznico pa je bil izdan plačilni nalog. IZSILIL PREDNOST Zagorje, 16.4. ob 10.30 je voznik osebnega avtomobila K.Š. pri tržnici izsilil prednost in pri tem trčil v drugo vozilo, last D.J. K.Š.-ju so izdali plačilni nalog. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Izlake, 9.4. ob 16.10 je voznik U.D. zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji trčil v P.I.-ja, Na vozilih je nastalo za okoli 500.000 SIT škode. U.D.-ju je bil izdan plačilni nalog. IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM Litija, 9.4. ob 6.30 je O.M. vozil po magistralki iz Litije proti Ljubljani. Pri kresniškem mostu je prehiteval drugo vozilo in zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom, tako da je drsel po boku ter trčil v drug avto. Škode je za cca. 200.000 SIT. USTRAŠIL SE JE PSA Litija, 9.4. ob 22.10. je na litijsko policijsko postajo prišel občan in prijavil prometno nezgodo, ki seje zgodila 31.3. na Vačah. Vozil je motorno kolo, pripeljal čez vas, ko mu je pod motor skočil pes. Voznik se je ustrašil in padel. Drugo jutro je ugotovil, da ga boli roka in je odšel k zdravniku. Epilog sledi. PREBLIZU ROBA CESTIŠČA Vernek, 12.4. ob 7.20. seje zaradi vožnje preblizu roba cestišča zgodila nesreča, ko je voznik zapeljal čez vozišče, trčil v drog in se prevrnil nazaj na cesto. Škode je za 200.000 SIT. KRADEJO KOT SRAKE 4.4. ob 19.15 uri so bili policisti obveščeni o tatvini iz več delovnih strojev na Ruardiju v Zagorju. Neznani storilec je odnesel orodje v vrednosti 10.000 SIT. Zadevo še preiskujejo. 7.4. je M.l. obvestil policijo, da je neznanec v garderobi Rudnika Trbovlje nasilno odprl garderobo omarico in ukradel 12.000 SIT. Naslednjega dne je K.M. obvestil policiste, da je neznanec v galeriji Delavskega doma v Trbovljah iz ženske torbice vzel denarnico s 3.000 tolarji. Policisti so ugotovili, da gre za K.U., proti kateremu sledi kazenska ovadba. 9.4. ob 9.15 je lastnik koče na Prvinah policiste obvestil, da je neznani storilec vlomil v kočo. Iz nje je odtujil mikrovalovno pečico, glasbeni stolp z zvočniki ter še nekaj drugih stvari v vrednosti 200.000 SIT. Istega dne v Spodnjem Logu je pri čiščenju potoka delavec gradbenega stroja pregloboko porinil žlico in tako odtrgal telefonski kabel. Nastalo je za 250.000 SIT škode. Aufbiks £ 9.4. ob 3.35 v Litiji sta se stepla soseda zaradi starega spora. Napadeni je klical na policijo, le-ti so intervenirali in napadalca prijavili SP-ju. £ 9.4. v Šmartnem ob 14.30 sta se zaradi maliganov doma sprla stara znanca policije. Pri sporu je žena grozila moškemu in je razbijala po stanovanju. Zadevo bosta pojasnila sodniku. £ 10.4. v Litiji ob 9.30 so iz lokala LAP zaprosili za intervencijo. Močno vinjena ženska seje namreč nedostojno vedla, razgrajala, grozila, skratka, bila zelo agresivna. Ker se kljub prihodu policistov ni pomirila, so jo odpeljali na dnevni počitek na PP Litija. J; 11.4. ob 21.45 so policisti intervenirali v stanovanju na Novem Logu, kjer so ugotovili, da je A.S. prišel pijan domov, tu pa pričel nadlegovati otroka in ženo, njo pa tudi udaril z roko. Pretep je poskušal preprečiti sin, vendar ga je A.S. (oče) prijel za vrat in ga porinil v dnevno sobo, kjer sta skupaj padla na klubsko mizo in jo razbila. Na tleh je A.S. sina pričel daviti, zato je bratu na pomoč prišel drugi sin, kateri je očeta odrinil in omogočil, da so vsi skupaj zbežali iz stanovanja. Policisti bodo zoper A.S.-ja ustrezno ukrepali. J| 12.4. ob 18.00 seje v prostorih pošte v Hrastniku nahajal J.A. iz Hrastnika, kateri je pijan poskušal telefonirati v Bosno. Ker zveze ni dobil, se je pričel nad uslužbenami pošte razburjati, jih zmerjati in nanje kričati. Policisti so kršitelja pomirili in napisali predlog sodniku. J 14.4. v Litiji ob 21.15 je pred kegljiščem prišlo med občanoma do težjih besed in enemu so popustili živci, tako, da je drugega udaril. Napadalec bo dejanje pojasnil še sodniku. J' 15.4. v Ponovičah so se sosedje skregali. Ženska se ni hotela pomiriti in je razgrajala in vpila, tako, da jo je patrulja odpeljala na ohladitev. J Istega dne je policiste R.L. obvestila, da jo je na parkirišču ob pošti večkrat z roko po obrazu udaril B.D. Sledi predlog pa javnem redu in miru zoper B.D.-ja. J 16.4. v Mamolju so se sprli domači. Prišel je še znanec iz Zagorja, tako daje vse skupaj še bolj razkuril. Patrulja jih je umirila, Zagorjana pa poslala domov. J' 17.4. ob 19.46 so policisti posredovali na Ulici talcev v Zagorju, kjer je bilo ugotovljeno, da seje K.M. prepiral z E.B. Pri tem je K.B. močno porinil E.B., ki se je močno udarila v glavo in bila odpeljana v trboveljsko bolnico. Med uradnim postopkom seje K.M. upiral oziroma zamahnil proti policistu, zato je bil pridržan do iztreznitve. Sledi predlog. ! v T d xi ri n ti r> Sledi kazenska ovadba. 10.4. dopoldne je neznanec vlomil v prodajalno sadja in zelenjave na Lokah in odnesel 350.000 tolarjev. 12.4. ob 7.30 je bil PO Zagorje obveščen, d aje neznanec odtujil 15 vreč z malto. Ugotovljeno je bilo, da je osumljenec K.F. malto že porabil. Sledi kazenska ovadba. Istega dne v Kresnicah so javili na PP Litija, da je od 10. do 12.4. neznanec iz delovnega stroja odmontiral planimo žlico širine 80 cm in 2 kopača (enega 23, drugega 30 cm širine). Za neznancem še poizvedujejo. 14.4. je neznanec izkoristil odsotnost učiteljev in iz zbornice osnovne šole v Trbovljah ukradel več denarnic. 19.4. v Zagorici so iz Lesne industrije sporočili, da so jim preko noči neznanci odnesli svetlobne kupole z ograjenega prostora. Škode je za 26.000 SIT. Kaj pa čuvaj? POLICIJA POLICIJA OPOZARJA Na odseku med Renkami in Zagorjem je velika nevarnost padajočega kamenja in skal zaradi razmočenega terena. Vozniki, bodite posebej previdni pri vožnji skozi ta odsek. Policija prav tako opozarja, da bo v času prvomajskih praznikov poostrila kontrolo voznikov in ugotavljala njihovo psihofizično stanje. Posebno pozornost velja posvetiti pri uporabi pirotehničnih izdelkov in možnarjev, saj je v preteklosti večkrat prišlo do poškodb zaradi njihove nepravilne uporabe. NA STAREM IZLAŠKEM POKOPALIŠČU OSKRUNILI GROB PIKUEV1H To se je vedno dogajalo drugje, drugim, ... Pretekli teden, natančneje v noči iz torka na sredo se je zgodilo tu, v Zasavju, na Izlakah, na starem pokopališču, ki leži ob izlaški cerkvi, grobu, ki je v lasti družine Pikelj. In ko smo šli fotografirat posledice dejanja nekoga (pisal bom v ednini, čeprav je možno, da jih je bilo več), ki ima svojo energijo očitno povsem napačno usmerjeno, se je za nekaj minut zjokalo tudi poprej sončno nebo. Sonce in dež sta se izmenjevala, kot bi hotela povedati, da ni vse belo niti ne črno, da niso vsi ljudje slabi niti vsi dobri. Kmalu zatem so prišli Pikljevi in njihovi sorodniki. Na kraj vandalskega dogodka, za katerega niti v sanjah niso verjeli, da se bo kdaj zgodil. Skrunitev najsvetejšega, znašanje nad mrtvimi. Globoka prizadetost je gledala iz oči Jožeta Piklja, ko je spregovoril z razočaranim glasom: » Nekaj podobnega se je zgodilo teden dni nazaj. Iz groba je nekdo odstranil vse posajene rože, svetilka je bila iz marmorne plošče izpuljena in prevrnjena in pesek je bil razmetan po spomeniku. Mislili smo, da se je nekomu »odtrgalo« ! in da se ne bo ponovilo. Rože smo potem na novo zasadili, svetilko pritrdili in uredili okolico groba. Včeraj zvečer (torek,13.aprila) smo prižgali svečko, spomin na dogodek izpred tedna je počasi bledel. Danes (sreda, 14.4) zjutraj pa aas je župnik Kuster poklical in povedal, da se je nad naš grob nekdo znova znesel. Tokrat mnogo huje. Posekano je bližnje drevo, nekako meter in pol od tal in prevrnjeno na železno ograjo, ki obdaja naš in še grob poleg, ki pa ni bil oskrunjen. Polomljena je bila tudi ta ograja, pa znova nagrobna svetilka in tokrat še vaza. In svečka, ki je gorela le nekaj ur, je ugasla ležala nedaleč stran.. Okrušen je tudi del nagrobne plošče. Vem, da se je to zgodilo po 23.uri, saj je do takrat imel pevski zbor iz Čemšenika v cerkvi vaje in razdejanja na grobu še ni bilo. Tako je povedal izlaški župnik, ki je potem, ko so se pevci odpravili domov, zaklenil cerkev ter sc napotil proti župnišču. Svečka je še gorela, drevo je še stalo in.... Okrog polnoči se je slišal hrup, kot bi nekdo sekal drva, vendar ne tako močan, da bi koga od stanujočih poleg pokopališča dodobra zdramil iz spanja.« Jože je še povedal, daje skrunitev prijavil policiji, ki sije kraj dogodka tudi ogledala in naredila uradni zaznamek. »In po oceni materialne škode me je spraševala policija (tako naj bi velevali predpisi), a kaj materialna škoda, MORALNA, ki so jo ali jo je nekdo povzročil. Ta nima cena. Veste, tu ležita moj oče in pred tremi leti umrla mama. Nikomur nista žal storila.« Kakorkoli že, upamo da bodo storilcu kmalu stopili na prste (nekaj vidnih sledov je v svoji objestnosti pustil na mestu dogodka). Če bi jaz odločal, kaj z njim narediti, ko ga ujamejo, ga ne bi dal v »keho«. Ne. Jaz bi ga iz tedna v teden pošiljal, da spremlja pogrebne slovesnosti, da preživlja ure žalosti ob žalujočih, ki izgubijo najdražje. In če te vrstice bere, naj se družini, ki ji je oskrunil grob, opraviči. Če njegovo srce še ni povsem mrzlo in kamnito kot marmor. Tekst in foto Igor Gošte TRBOVLJE IN KAJ PRAVIJO POLICISTI? Dne 14.aprila ob 8.05 so policiste obvestili, da je neznanec poškodoval grob na Izlakah. Ugotovljeno je bilo, da je neznanec poškodoval vazo, luč na grobu, kovinsko ograjo okoli groba ter posekal manjše drevo na grobu. Škode je za okoli 30.000 SIT. Za storilcem še poizvedujejo. ] ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20-julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | * Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno • * skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. — _ — — ^ _ J CIC d.o.o. PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, NEPREMIČNINE HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, tel./fax:0601/26-242 BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. STANOVANJA, PARCELE PRODAM parcelo na Vidrgi 722 m2 z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem za hišo - tlorisa 120 m2, plačana voda in elektrika. Cena 3.400.000 SIT, inf. na tel.: 64-186, 061/889-231 ali 041/675-431 PRODAM parcelo za hišo ali vikend v Zgornjih Izlakah in meterska drva - mešana, tel.: 73-584 PRODAM parcelo v čudoviti legi z razgledom v vasi Gorelice -Radeče. Urejena je cesta do parcele, možen priključek vode, elektrike in telefona, tel.: 85-361 (zvečer) ZELO UGODNO PRODAM ali oddam v najem starejšo hišo in gospodarsko poslopje, primerno tudi za skladišče (Selo), tel.: 63-274 PRODAM vrstno hišo v središči Polzele, nedograjeno, cena po dog., tel.: 063/720-388 PRODAM parcelo v izmeri 700 m2 na Kleku za 280.000 SIT, tel.: 28-087, AVTOMOBILI, DELI PRODAM ford escort 1.4 CLX, reg. do 5/2000, metal zelen, servo volan, električna stekla, cena 1.100.000 SIT (*11.600 DEM), tel.: 44-570 PRODAM 4 letne gume za uno 45 in desno luč - novo, tel.: 27-175 AX II TRS 1. 90, 359.000 SIT možnost nakupa na leasing ali kredit AVTOSERVIS ŠPAJZER d.o.o., tel: 0601/30-170, 30-172 R5 FIVE, 1. 95, 739.000 SIT, možen nakup na leasing ali kredit AVTOSERVIS ŠPAJZER d.o.o., tel: 0601/30-170, 30-172 FORD FIESTA 1.4, L, 91 reg. do 5/99, možnost nakupa na kredit ali leasing, 585.000 SIT, AVTOSERVIS ŠPAJZER d.o.o., tel: 0601/30-170, 30-172 XSARA BREAK 1.6 SX, 1. 99, s klimatsko napravo, možnost nakupa na kredit ali leasing, AVTOSERVIS ŠPAJZER d.o.o., tel: 0601/30-170, 30-172 RAZNO PRODAM novo čelado nolan, tel.: 22-105 PRODAM enojno posteljo z jogijem, tel.: 22-105 PODARITE ALI PRODATE nam po nizki ceni kletko za morskega prašička, tel.: 62-580 POCENI PRODAM otroški voziček inglesina in stolček za hranjenje (nastavljiva višina), tel.: 61-704 PRODAM peč za etažno centralno ogrevanje central 17K, cena 30.000 SIT, tel.: 64-828 PRODAM prikolico, dobro ohranjeno, cena 50.000 SIT PRODAM otroško kolo s pomožnimi kolesi, cena 5.000 SIT, tel.: 41-052 ŽIVALI PRODAM teličko križano cca. 130 kg, tel.: 71-297 POČITNICE NA OTOKU VIRU ODDAM APARTMAJA ZA 5 OSEB, 20 METROV OD MORJA, POKLIČITE 061/884-040, 061/883-822 INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, tel.: 28-391 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tel.: 041/553-217 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 - 364. PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297 DELO VSI RESNI INTERESENTI, ki imate nekaj ur prostega časa dnevno za kuvertiranje na domu, pokličite 041/750-925 ČISTIM STANOVANJA, opravljam fizična dela. Sem moški, star 35 let, urejen, tel.: 74-091 V TRBOVLJAH zaposlim kvalificirano natakarico, tel.: 24-044 NA PODROČJU ZASAVJA ZAPOSLIMO več zastopnikov za vpis članov knjižnega kluba, tel.: 080-15-11 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž 1.kvalitete - cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod - 1250 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 SLOVENSKA KNJIGA Poslovna enoa Založništvo Izkoristite priložnost odličnega zaslužka "priložnost zamujena ne vme se nobena" ČLANSTVO V NAŠEM KNJIŽNEM KLUBU SE SIRI Z NEVERJETNO NAGLICO, ZATO REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO VEČ ZASTOPNIKOV, KI BODO VPISOVALI IN ZBIRALI ČLANE. pokličite na telefon 080 15 11 FJidOiCD^aLLFJnCD^ za brezplačni mali oglas g; Tekst: .................. 00 o .......................... z u .......................... m Moj naslov: N m mmmmmmamm n "h 1? ^ 3 J; rti n 22. MALI TRAVEN 1999 pipam [| R ® KINO HRASTNIK 22.4. - 23.4. BABE, PUJSEK V MESTU (pustolovska komedija), čet. ob 20.00, pet. ob 18.00; 23.4. - 25.4. Z ROKO V ROKI (komedija), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 26.4. - 27.4. NI KINO PREDSTAVE; 28.4. - 30.4. MESTO TEME (thriller), sre., čet. in pet. ob 20.00; 30.4. ŽIVLJENJE ŽUŽELK (animirani), ob 18.00; ZA MESEC MAJ NISMO PREJELI PROGRAMA! KINO DOL PRI HRASTNIKU 24.4. BABE, PUJSEK V MESTU (pustolovska komedija) ob 18.00; ZA MESEC MAJ NISMO PREJELI PROGRAMA! KINO TRBOVLJE 22.4. ELIZABETA (zgodovinska epska drama), čet. ob 19.00; 23.4. - 29.4. TANKA RDEČA ČRTA (vojna drama), pet. ob 19.00, sob., ned., pon., tor., sre. in čet. ob 18.00; ZA MESEC MAJ NISMO PREJELI PROGRAMA! KINO ZAGORJE 22.4. WILLY 3 (mladinski) ob 17.00 - VSTOP PROST! 22.4. - 25.4. MESTO TEME (ZF thriller), čet. ob 19.00, ned. ob 20.00; 23.4. POMLADANSKI KONCERT GLASBENE ŠOLE ZAGORJE ob 19.uri; 24.4. PROSLAVA OB DNEVU UPORA ob 19.uri; 25.4. - 27.4. HELENINI LJUBEZNI (romantična komedija), ned. ob 18.00, pon. in tor. ob 19.00; MAFIJA (komedija), sre. in čet. ob 19.00; 30.4. TANKA RDEČA ČRTA (vojna drama), ob 19.00; ZA mesec maj nismo PREJELI PROGRAMA! KINO IZLAKE 25.4. HELENINI LJUBEZNI (romantična komedija) ob 20.15; ZA mesec maj nismo PREJELI PROGRAMA! Zasavsko rally društvo VABI 27.aprila med 10. in 16.uri na glavno avtobusno postajo v Zagorje na veliki avtomobilski spektakel - tradicionalni "Avtoslalom za veliko nagrado Zagorja". Vabljeni na ogled atraktivnih voženj z najrazličnejšimi vozili, med katerimi bodo tudi pravi dirkalniki. r ' n Zavod za izobraževanje in kulturo Matična knjižnica dr.Slavko Grum Litija V A B I v petek, 23.aprila, ob svetovnem dnevu knjige, slovenskih dnevih knjige in mednarodnem letu starejših na ogled razstave knjig z naslovom Babica, dedek in vnuk v prostorih knjižnice in na stojnico knjižnice, ki bo postavljena na Valvazorjevem trgu ob "litijski Štirni" od 10. do 17.ure z naslednjim programom: - ob 11.uri; literarni nastopi domačih ustvarjalcev, - ob 16.uri; literarni nastopi domačih ustvarjalcev. Na stojnici knjižnice boste izbirali starejše knjige po simbolični ceni 100 SIT. Te knjige so knjižnici podarili občani. Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik VABI dne 22.aprila ob 19.uri na Hrastniška obzorja; začetek serije pogovorov, ki jih bo pripravljal in vodil Marko Planinc. V okviru srečanj bo v hrastniško knjižnico povabil ljudi, ki so hrastniška obzorja ponesli daleč naokrog po Sloveniji in svetu. Prvi gost bo JožeVolfand. Vabljeni vsi, ki si želite zanimive in odkrite besede! KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta VABI dne 29.aprila ob 17.30 uri na knjižni kviz - skupinsko reševanje knjižnega kviza za osnovnošolce. Vabljeni! Sindikat Neodvisnost KNSS Ljubljanska regija SPOROČA, da ima v Trbovljah na Gabrskem 12 (stara Iskra) v najemu pisarno. Sekretarka regije Evelin Vesenjak je za člane sindikata in ostale dosegljiva vsak delovnik po predhodnem telefonskem dogovoru na št.: 0601/27-830 ali po faksu 0601/ 27-374 od 9. do 13.ure. MPZ Loški glas VABI na koncert, ki bo 22.maja ob 19.uri v Kisovcu. Pojejo; Loški glas, Ženski zbor iz Kresnic, Mešani pevski zbor iz Ljubnega in Moški oktet iz Ljubnega. Vabljeni! Glasbena šola Trbovlje VABI na recital; Vito Logar, klavir. Recital bo v petek, 23.4.1999 ob 19.uri v dvorani Glasbene šole Trbovlje. Vabljeni! Občina Zagorje ob Savi Oddelek za okolje in prostor OBVEŠČA, da bo v občini Zagorje ob Savi do 7.maja 1999 potekala javna razgrnitev osnutka Zazidalnega načrta za območje industrijskega kompleksa ETI Izlake. Osnutek bo javno razgrnjen v avli upravne zgradbe občine Zagorje ob Savi in na sedežu KS Izlake. Vse zainteresirane občane vljudno vabimo, da si razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev ogledajo ter eventuelne pripombe in predloge vpišejo v knjigo pripomb in predlogov. DEPONIJA RADEŠKEGA ODPADNEGA PAPIRJA NA HRASTNIŠKIH BLATAH(?) V soboto, 17.aprila, so trije člani lovske družine iz Hrastnika osuplo gledali rob gozda nad Novim Dolom. Vračali so se z očiščevalne akcije in gozd, kije bil še pred nekaj urami očiščen, saj so ravno tam začeli s pobiranjem nesnage, je kazal žalostno podobo. Med drevjem po grmovju, po krošnjah dreves in na travniku ob robu je valovilo na stotine velikih pol belega papirja in dolgih trakov. Ob cesti na bivšem dnevnem kopu pa so opazili vzrok tej "dekoraciji": vsaj za dva tovornjaka velik kup odpadnega papirja iz radeškega Muflona. Vsekakor si takšne "nagrade" za očiščevalno akcijo niso zaslužili in se sprašujejo, kdo je odgovoren in - ali je morda na Blatah odprta deponija za odpadke iz sosednjih občin? Če je to, zakaj so odpadki tako nestrokovno odloženi, da jih veter raznaša po celih Blatah. Ker pa gre verjetno za divje odlagališče kakšnega zaslužkarja, člani lovske družine Hrastnik prosijo odgovorne službe, da takšnemu ravnanju z okoljem naredijo konec. RS. Na neki bali so našli prilepljeno deklaracijo Muflona iz Radeč s podpisom odgovorne osebe in naslovom - Predmet: Rokovanje z odpadlim SLM -zaščiten papir za Albanijo (DN -210678). Tekst in foto: Branko Klančar Občina Zagorje ob Savi objavlja RAZPIS za zbiranje ponudb za izvedbo novoletnih prireditev pod šotorom v občini Zagorje ob Savi "ZAGORJE 2000" Naročnik, Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9.avgusta 5, Zagorje, vabi vse potencialne ponudnike, da oddajo ponudbo za izvedbo novoletnih prireditev pod šotorom, v občini Zagorje ob Savi. Kraj izvedbe prireditev je prostor na območju opuščenega rudniškega objekta "Mašinhaus", ob potoku Medija v središču Zagorja. Prireditve pa bodo pod šotorom potekale od 26.decembra 1999 do vključno 1 .januarja 2000. Naročnik prireditev to je Občina Zagorje ob Savi bo poskrbel: * da bo navedeni prostor primerno komunalno urejen za izvedbo prireditev, * za najem, postavitev in demontažo šotora, ki je primeren za prireditve z večjim številom ljudi, v izmeri cca. 1400 m2, primerno ogrevan in razsvetljen, * za opremo, kot so mize, klopi, šank, oder in garderoba za nastopajoče ter postavitev le-te, * za ustrezno dekoracijo šotora in okolice, * za dobavo in postavitev sanitarij, * terza redarsko službo. Predmet razpisa je naslednji obseg storitev: * gostinska ponudba, * ustrezno usposobljen kader za strežbo in organizacijsko - tehnično izvedbo prireditev pod šotorom, * predlog programa prireditev pod šotorom in v primeru njegove ustreznosti oziroma potrditve s strani naročnika tudi njegova izvedba. Okvirna cena je 4.900.000,00 sit. Ponudba naj vsebuje predračun stroškov za izvedbo prireditev pod šotorom, vključno s stroški predlaganega programa prireditev pod šotorom. V ponudbi naj kandidati opredelijo tudi višino sofinanciranja programa. Ponudbe pošljite do 10.maja 1999, v zapečateni kuverti na naslov Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9.avgusta 5, Zagorje, s pripisom "Ne odpiraj - ponudbe za novoletne prireditve". Naročnik bo pri izbiri najustreznejšega ponudnika upošteval predvsem dosedanje izkušnje pri organiziranju podobnih množičnih in zabavnih prireditev, izvirnost programa ter višino sponzorskega prispevka. Župan Matjaž Švagan ' Trgovsko podjetje otrošnja d.d. hab sturias t/ufAM/ina'... Td>twf M/TJOiTP ¥ v Potrošnjinih prodajalnah Čokolada Confina 100 g 69,00 sit Čokoladni bonboni Rum-Kokos 99,00 sit Kava Barcaffe mleta 1kg 1.520,00 sit Kolo Forester 24.800,00 sit Motorna kosa 32.990,00 sit Električne vrtne škarje 11.999,00 sit Žar Ergo 3.875,00 sit Cev za zalivanje 4.500,00 sit in še veliko drugih živilskih in tehničnih artiklov. Pridite in se sami prepričajte od 16.4.1999 do 30.4.1999. Veleprodaja pijač in živil ČEBELICA DISKONT HRASTNIK DISKONT DOL odprto 8.00-16.00, tel.: 46-203 odprto 7.00-18.00, tel.: 46-270 pralni prašek Ariel 5.4 kg PVC •< M K? j vino Prlek 11 pivo pločevinke 0.51 Laško kava Trapic 10Og čokolada Amerikana 100 g vino Dar jeseni 11 13HE3*3Sp 1 ^* 1 m Es 11» [«M »] £*!• Fr Ml "h D zl n Tl D cVl* 22. MALI TRAVEN 1999 r mm} 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Ne silite za vsako ceno v družbo, saj se boste sami veliko bolje počutili. Razmisliti boste morali o nekaterih stvareh, kar vam bom uspelo le, če boste sami. Sposobni ste rešiti večino stvari, tudi brez tuje pomoči. Št.: 10. Ne dovolite si, da bi bili preveč odvisni od tega, kaj si drugi mislijo o vas. V marsikateri stvari se boste morali prilagoditi, to pa še ne pomeni, da morate izgubiti lastno identiteto in vselej plesati tako, kot drugi žvižgajo. Št.: 21. Res je, da imate časa dovolj, vendar ne toliko, da bi ga lahko metali stran. Nikar ne zamudite dobrega obdobja in opravite stvari, ki že dolgo čakajo. Ne govorite partnerju stvari za katere veste, da ga spravijo iz tira. Št.: 7. Če boste dejavni, ne boste utegnili premišljevati o problemih, za katere trenutno ni -primeren čas, da bi j ih reševali. Z delom se boste tudi najlažje izognili občutku nemoči, ki vas bo preplavil, ko se boste zaprli med štiri stene in razmišljali. Št.: 2. Marsičesa se boste morali naučiti na področju medosebnih odnosov. Pogosto zaradi vzvišenega nastopa in arogantnosti dosežete ravno nasprotno od zaželenega. Ljubezen je za vas zelo pomembna, zato se potrudite, dajo ohranite. Št.: 18. Ne izgubljajte energije za stvari, ki jih ne morete spremeniti, in ne borite se z umišljenimi težavami. Ne dovolite, da vam 24.8.-23.9. iluzije zagrenijo ljubezensko življenje. Partner vam bo stal ob strani, če boste imeli vsaj malo posluha za njegove želje. Št.: 5. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. /Vača bodočnost Pot odzwfye, do zwzd«/ rau-na.. (Seneka) Na to pot je v času od 3.4.1999 do 17.4.1999 šlo štirinajst malih popotnikov - šest deklic in osem fantkov. Pa srečno! 3.4.1999 Andreja Kajtna, Žirovnica 13, Loka pri Zidanem mostu - hči Lucija Urška Hrastelj, Gabersko ib, Trbovlje - sin Matic 4.4.1999 Tatjana Kajzer, Pod knapovsko 13, Radeče - hči Nina Hedvika Kovač, Ržiše 17, Čemšenik - hči Zala 7.4.1999 Karmen Lavrenčič, C.T.Čeč 2a, Trbovlje - sin Jure Tatjana Goste, Obrezija 15, Izlake - sin Miha 8.4.1999 Djulijeta Laharnar, Pod ostrim vrhom 10, Trbovlje - sin Luka 9.4.1999 Maja Velikonja, Trg F.Kozarja 14a, Hrastnik - hči Urška 11.4.1999 Irena Ramšak, Ribnik 18, Trbovlje - hči Arijana 15.4.1999 Bernarda Vodopivc, Tratna 45, Grobelno - sin Žan 17.4.1999 Nives Pungartnik, Rove 28, Zagorje - sin Primož Irena Ločičnik, Titova 8, Radeče - sin Luka Nataša Rajšek, Klek 40, Trbovlje - sin Žan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10-12 r lOMOf 24.9.-23.10. Morali se boste potruditi, da zlezete iz svojega okvira in opazujete svet bolj nepristransko. Številni nesporazumi 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. okolico bodo imeli izvor v vašem napačnem dojemanju. Če boste preveč zadržani, boste zamudili veliko lepega. Št.: 23. Čim manj razmišljajte in bodite čim bolj dejavni. Ni dobro, da ste sami, družba vas bo razvedrila, čeprav boste morda miselno odsotni. Naučiti se morate, da si znate sami pomagati iz svojega razpoloženja. Št.: 27. Nabrali si boste moči za naprej, tudi prijetnih doživetij ne bo manjkalo. Nikar pri tem ne pozabite na svoje dolžnosti, ki vas bodo počakale. Na delovnem mestu boste imeli nekaj lepih priložnosti in ni razloga, da bi pomišljali. Št.: 9. Ne dovolite si, da bi osebno življenje ^ postavili na j) zadnje mesto, __rJCTj ker se boste " kmalu počutili 23.12.-20.1. osamljene. Potrudite se, da ne boste zanemarili prijateljev in partnerja. Imeli boste priložnost, da se uveljavite. Št.: 15. Ne zanemarite zdravja, sami si lahko pomagate bolj, kot si predstavljate. Čeprav za osebno življenje in partnerja ne boste imeli veliko časa, boste od tod črpali največ energije. Pogovori s pamerjem vas bodo pomirili, zato mu izkažite hvaležnsot. Št.: 1. Bodite samostojni in neodvisni. Ne dovolite drugim, da se vtikujejo v stvari, ki se jih ne tičejo, saj s tem izgubljate svobodo. Res je, da vas ima partner rad, vendar to še ne pomeni, da ga morate slepo poslušati. Št.: 20. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA 4- NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: FRANC PETERNEL RUBINASTO RDEČ MINERAL, ARZENOV SULFID AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA (INDIANA-POLIS) RAFKO. IRGOLIČ .SLADKA SKORJA DISECEGATROPSKEGA CIMETOVCA________ LETOVIŠKI KRAJ NA OTOKU BRAČU AVSTRAL- SKI FILMSKI IGRALEC GIBSON IVAN LEVAR VRSTA ZIDNE OPEKE MANJŠI KUP ZEMLJE, KI GA IZRIJE KRT PRO- STASTVO ELEKTRIC. PREVODNIK ANA PAVLOVA SATURNOV SATELIT ALBANSKI POLITIK CARCANI AMERIŠKA IGRALKA TURNER DARE ULAGA PRITOK REKE DRINE TALIJANSK/5 LUKA OB TIREN-SKEM MORJU IGRALEC CRUISE HRVAŠKI POPEVKAR (DUŠKO) SLOVENSKI DRAMATIK (ZUPANOVA MICKA) TELE- VIZIJA AVTOMO- BILSKA NESREČA KEMIJSKI ZNAK ZA RADIJ ČRNA ALI CRNOMA-ROGASTA KRAVA ČETRTI GIMNA- ZIJSKI RAZRED ŽELJKO . OBRADOVIC ROKOME- TAŠICA. KAPIDZIC SLO- VENSKA PEVKA (ANJA) ZENA (UUBKO-VAI NC TKANINA ZA PERILO RASTLINO- SLOVJE TOMAŽ LAJOVEC HRVAŠKA skupščina prilaGo- DLTVENI ČLEN TEHNIKA OKRAS- NEGA VOZLANJA ZEKS BOŠTJAN .SLABA SOLSKA OCENA NIZEK ZIMZELEN GRMIČEK, BLAGAJEV VOLČIN : :f I VRSTA METLE PRIPADNIK INKOV V JOGI KANALI V ASTRALNEM TELESU KANDIRAN POMA- RANČNI OLUPEK KEMIJSKI ZNAK ZA NEPTUNIJ VOJAK V „ AFRIKI ROŽENA PLOŠČA NA TRDEM NEBU KITA :DSKO IME LUKE TURKU HINKO NUCIC USNJEN JERMEN SOCJALI-STICNA STRANKA V IZRAELU RECEPT RADIJSKI SVETILNIK FIŽOLOV PLOD SLANO PECIVO V .OBLIKI ŠTEVILKE OS F M SLOVARČEK- ENCELAD: Saturnov satelit NADI: kanali v jogi AMAR: turški violinist ' GAETA: italijansko pristanišče BATIST: tkanina za perilo ZOBOZDRAVNIŠKA Karel se je smilil zobozdravniku, zato mu je ponudil Šilce žganja. In potem še eno in še eno. Nato gaje vprašal: "No, ali imate sedaj kaj več korajže?" "O, to pa to! Rad bi videl tistega, ki bi si upal dotakniti mojega zoba!" NI VRAŽEVEREN Po prvem polčasu spodbuja trener svoje nogometne varovance: "Nisem vraževeren, fantje, ampak rezultat 0:13 mi daje slutiti, da bomo danes izgubili." IZPOSOJENO "Zdravo, Lojze, oglasil sem se zaradi dežnika, ki sem ti ga včeraj posodil." "O hudiča, ali ga že potrebuješ? Dal sem ga kolegu, ker je deževalo." "Saj jaz ga ne potrebujem, ampak Marko, ki mi ga je posodil, bi ga rad vrnil lastniku." KDO JE MOČNEJŠI "Moj sin je star eno leto in že vzdigne stol!" "To ni nič. Moj je star tri mesece in ponoči vzdigne celo družino." ...da je leta 1883 eksplozijo vulkana Perbuatan na otoku Krakatua v današnji Indoneziji slišalo več kot 1/13 vsega zemeljskega površja. ...da je Arlberški predor, ki se nahaja pri krajih St. Anton in Langen v Avstriji, dolg 14 km. Za promet so ga odprli leta 1978. ...da je pred nekaj leti na neki kmetiji v Trevigianu kokoš znesla jajce, katerega obseg je meril 22 centimetrov, njegova višina pa 9 centimetrov. Tehtalo je 20 dekagramov. ...da Gwen E. Mathewmann, gospa iz Featherstona v Vorkshiru, plete z vrtoglavo hitrostjo: 111 vozlov na minuto. ...da vsak dan v kongres v Washingtonu, parlament Združenih držav Amerike, prinesejo - dostavijo pol milijona pisem, ki jih pošiljajo razne skupine in posamezni državljani. ...da v plemenu Kapsiki v Kamerunu umrlega človeka oblečejo v njegovo tradicionalno nošo, mu nadenejo njegovo okrasje in ga na koncu prepustijo vaškemu vraču. Ta ure in ure pleše izčrpavajoč ritualni ples, pri katerem drži pokojnika na svojih ramenih. ®VW75K£ SUKOVNE ... _ .1vVi"! Iv ra": 22. MALI TRAVEN 1999 NAGRADNA KRIŽANKA dnevni bar -nočni klub Sp. Izlake 9, Izlake, telefon 0601-71-161 Nagradna igra Kumpiasta Kot smo obljubili, smo med vsemi prispelimi kupončki izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli lepe nagrade. Ograjo za gojenje kumar in nizkih stročnic bodo prejeli: * Lea Vozel, Kešetovo 7, Trbovlje * Jože Glavan, Trg revolucije 7a, Trbovlje * Edi Tekavčič, C.9.avgusta 63, Zagorje * Neli Mrak, Dolenja vas 43, Zagorje * Jože Ivšek, Trg revolucije 15, Trbovlje. Pet paketov plastičnih opornikov pa bodo prejeli: * Amalija Pele, Dolenja vas 14, Zagorje * Jelena Hace, Polje 8, Zagorje * Milena Jaklič, Petelinkarjeva 5, Kisovec * Joži Drobež, Čemšenik 10, Čemšenik * Majda Zore, Jablana 18, Zagorje. Potrdila o nagradi lahko dvignete na uredništvu Zasavca REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 6.5.1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.8/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakalo: 1. Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius 3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba TRBOVLJE Četrtek, 22.4. in 29.4.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 23.4. in 30.4.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro 2 ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 24.4. in 1.5.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer °b radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja, 25.4. in 2.5.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8-30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 M^čno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in Imperius Izžrebanci nagradne križanke 6/'99 (nagrade prispeva klub Imperius Izlake): 1. : Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: KATJA BARLIČ, Keršičeva 23a, Trbovlje 2. : Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: DENIS KOKALJ, Polje 20, Zagorje 3. : Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: ROSE DREČNIK, Cesta 9.avgusta 8e, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 28.4.1999 do 5.5. 1999 od 10.00 do 13.00 ure. po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 26.4. in 3.5.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 27.4. in 4.5.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 28.4. in 5.5.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 Četrtek, 22.4. in 29.4.1999 Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica" 14.00 FILM (p) 15.30 Iz glasbene skri-nje, oddaja o narodn.glasbi 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati - SEM 16.30 Adrenalin za vsak dan 17.00 ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne, p. 18.30 BINGO BONGO - otroški kviz 19.00 KUL-T-URA (P) 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 "AKTUAL-NO; informativna oddaja" 21.15 ODDAJA ZLTV 22.15 ZASAVJE DANES(p) 2.30 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica (p)" Videostrani Petek, 23.4. in 30.4.1999 Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 FILM 14.30 Iz glasbene skrinje, oddaja o narodn.glasbi 15.30 "AKTUALNO; informativna oddaja (p)" 16.30 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih 17.30 BINGO BONGO - otroški kviz(P) 18.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 19.00 Pesem domača 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 KlubCenter21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Klub Center II. del 23.30 videostrani Sobota, 24.4. in 1.5.1999 Videostrani 10.00 "C-trak ; sobotni pro-gram v živo" 12.00 ČESTITKE 12.30 PESEM DOMAČA 13.00 Oddaja združenja ZLTV 13.30 V1DEOTOP 13 14.30 HOKUS POKUS (p) 15.30 KUL -T-URA16.30 "KBM-fashion; oddaja o modi" 17.30 FILM 19.00 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 Videostrani Nedelja, 25.4. in 2.5.1999 10.00 C -TRAK -ponovilevlž.OO ČESTITKE 13.00 ZLATI ZVOKI (p) 14.30 "AKTUALNO; informativna oddaja" 15.30 Klub Center 17.00 SLOVENSKE ZVEZDE (p) 18.30 Brez šminke 19.00 Adrenalnil za vsak dan 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 FILM, Videostrani Ponedeljek, 26.4. in 3.5.1999 Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 NAJ SPOT 14.00 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih (p) 15.00 ODDAJA ZLTV 15.30 "KBM - fashion ; oddaja o modi (p)" 16.30 Srečno vožnjo - oddaja o avtomo-bilizimu 17.00 Klub Center - ponovitev petkove oddaje 18.30 Brez šminke 19.00 Iz glasbene skrinje : narodno zabavna oddaja iz arhiva 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 Kuhajmo skupaj 20.45"Zadetek v polno; športna oddaja" 21.15 Iz lokalnih parlametov 21.45 ZASAVJE DANES(p) 22.00 Posnetki športnih tekmovanj ( LB koš.liga, LB rokom, liga, 2.nog.liga) 23.00 Videostrani EPPvideostran : DANAŠNJI TV PROGRAM 20.15OBUJANJE OBIČAJEV * Licitacija krač v Kotredežu 20.30 ŠPORTNA ODDAJA 21.00 VIDEOTOP 1.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA videostrani Torek, 27.4. in 4.5.1999 Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 Videotop 14.00 Z Vami nocoj - dokument.feljtonistična oddaja 15.00 Kuhajmo skupaj , oddaja o kulinariki 15.30 Zgodovina avtomobilizma 16.00 Rezervirano 17.00 "Zadetek v polno; športna oddaja(P)" 17.30 Pesem domača 18.00 Iz lokalnih parlametov 19.30 Videotop 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 SLOVENSKE ZVEZDE 21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 KUL-T-URA 23.00 Videostrani Sreda, 28.4. in 5.5.1999 videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 14.30 Adrenalin - oddaja o športu 15.00 Brez šminke 15.30 Zgodovina avtomobilizma 16.00 KUL-T-URA(P) 17.00 SLOVEN-SKE ZVEZDE 18.30 Za piko več...(oddaja o podjetništvu) 19.00 Srečno vožnjo, oddaja o avtomob. (P) 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne glasbe v živo 21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Iz lokalnih parlametov 23.00 Videostrani 22. MALI TRAVEN 1999 | Jj.Jr.fij: Zagorjani radi ploskajo, še raje, če jim kdo spila. Ploskajo tudi, ko jim pojejo. (BESEDILA SPLOH NE SLIŠIJO, HORUK!) GLEDALIŠKA DVORANA. NEKATERI ZAMUDIJO. NEKATERI GREDO VMES MALO VEN. SKORAJ VSI PA ŠE KAR NE VEDO, KAR BONTON VELI, DA JE OLIKANO, TISTEMU, KI GA MOTIŠ, OBRAZ POKAZATI... NE PA RITI! (Vse podobnosti z delavskim domom, sindikalno dvorano.... so zgolj horukerske!) Najhitrejše spremembe na IGM-u se dogajajo v vodstvu.... (KAJ PA EKOLOGIJA? HORUK V NOVE ČASE!) TEHNIČNI DIREKTOR ŽKN ZAGORJE, "SMRČI", JE POSTAL NAJBOLJŠI SPONZOR NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE (Denar bo paše nakazal...) SER NEKATERIM NOGOMETAŠICAM BI KORISTILA SPREMEMBA ŠPORTA - BOKS (Ginter baje že izpodriva Dona Kinga) SER LITIJSKI MEDIJI SE ZA REPORTAŽE SPLOH NE MENIJO. ČETUDI ZANJE VEDO. (Novinarstva še niso vzeli čisto zares. Horuk!) Balkanalije v prejšnji številki nekateri ne razumejo. (ZATO JIH JE OJ PREVEDEL! NA HORUK!) LITIJANOM ŠE NE BO POSIJALO SONCE.... (Mračne sile še delujejo, tokrat "od ozad1", horuk v stari vek!) EDI MA PA ZVEZE... SER •!I$ THE TESTE •!!$ Pred reševanjem tega izjemnega nagradnega vprašanja, se o tveganjih in stranskih učinkih posvetujte z svojim farmacevtom ali zdravnikom, ali pa pred uporabo natančno preberite navodila!! Rok trajanja odtisnjen na naslednji naslovnici!! Aspirin, baterija, Cvirn, čokolada, dokumenti, esihcajg, faracajg, gorilnik, helm in jopič, kurajža, ljubezen, molitvenik, obleka, prva pomoč, rukzak, sol, šivanka, toaleta, ura, voda, zdravstvena izkaznica in pa seveda, žarek upanja ... Tako. Prebrali ste, hitro pomislite in malo odgovorite, na katerega, (samo enega, prosim lepo), od spodaj naštetih odgovorov vas asociirajo zgoraj navedeni pojmi, a?? 1. Poroko po starih kmečkih običajih na Vidergi, 2. Pripravo „Funšterca„ po starem receptu gostišča „Martin„ na Tereziji v Trbovljah, 3. Zaklonišče pod trboveljskim sodiščem, ali 4. Sveto obhailo!!!??? Jasno!!! ... vi ste to vedeli še predno ste žačeli reševati test!! Vaše cenjene odgovore čimprej pošljite na vsem nam dobro znani naslov, ali pa pokličite po tel. 64 250!!! IN SEDAJ NAGRADA, SEVEDA!!! To bo z največjim veseljem prispevalo, Turistično društvo Trbovlje!! Nagrada pa je Rafting spust za dve osebi brez vodiča po Trboveljščici od Malgaja do Cementarne!!Ye,Ye,Ye,Ye!!H Dobitniku današnje nagrade želimo iz srca, da se ie ne prekucne iz raftali! ... Bilo kam? ... ZASAVC gre z vam’ ...!! ... Krasna si bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti... Oj i ... Češnje, slive in ostali košičevci so v Trbovljah že davno odcveteli, mestne ulice so, končno, očiščene zimskega peska, ki je prašil in solzil oči tako nagravžen, d buh pumagi, regrat zdej tud’ slep’c najde, naš vrt je obiskal krt ... komunale! pa še kar čakajo na zimo, sneg!! Ne verjamete?? Ako se boste mudili v okolici bolnice se le ozrite proti prečudovitemu Kalinovemu spomeniku „Matere z detetom,,. A daje še pokrit?? pravite. Ne, ne bo držalo!! ljudje!!! Le zaščiten je še pred žarkim pomladanskim soncem ... ...v doliiinci prijeeetni je ljuuubi moj doom, nikoooli od njeeega podaaal se ne bom ...Oj! Ko človek zapre za seboj vrata avtomobila, tisti hip, revež, ne more vedeti, kaj ga na cesti vse čaka. No ja, dobrega nič, to že, sploh pa sedaj, ko si štrafan in če voziš prehitro in če voziš prepočasi. Vsi delamo napake, jaz tudi, ja, ja priznam, priznam ... No in vmes je pa za štrafanje na taužente uržahov. Pa se mi je, nesrečnežu, zgodilo, da mi je uradna oseba na mestu porinila pred nos plačini nalog. V redu. Pa sem ga šel v osmih dneh plačat. Kriv? Kriv!! Z državo se ni za zajebavat!! In stvar je bila zame s tem Ad Akta!! Pa je bila res?? Oni dan zazvoni na durih. Pogledam skozi kukerl, vidim, spet uradna oseba. Samo v drugih klamotah.Odprem. Takoj, brez „‘dan„ mi porine u - ksiht plavo kuverto, podpišem, kaj sem pa hotel ...„ Nič dobrega!,, pomislim ... V njem pa tri tipkane strani nakladaštva in groženj, vse v stilu rubeža, in, ako ne boste plačali bomo pa mi vam že pokazali ... v glavnem zelo vljudno. Domači me čudno gledajo ... Drugi dan, uh, kako se mi je mudilo, sem bliže na uradnih vratih, da uskladimo neusklajeno ... pa s(m)o ugotovili, daje to „le„ neljuba napaka. Hvalabogu!! Potešen se poslovim. Za menoj ni slišati nobenega opravičila, in ne diši kavica v znak pozornosti ... Kaj pa moj dopust, bencin, živci, duševne bolečine, a?? Stopim na hodnik, ko me preblisne: „Kaj bo pa z denarjem vseh tistih, ki so pohlevno plačali svoj dolg do Države še enkrat?? Ja, denar bodo dobili vendar nazaj, a ne?? A ste mogoče podvomili!? ... veš, mama, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat živeti ... Oj! ... SMO SLOVENSKI ALI KAKŠEN DRUG ČASOPIS? Tako so me spraševali mnogi in tudi sam sem si zastavil podobno vprašanje, ko sem odprl Zasavca na strani 39 z naslovom Hej, Slaveni, avtorja, ki se podpisuje z Oj. Upam, da takšni zapisi v tujem jeziku ne bodo več našli svojega mesta v slovenskem časopisu, kar Zasavc zagotovo je. Sicer nam bo še kdo odpovedal že dogovorjeni interjvju, pa mogoče še kaj drugega. Npr., da nas bodo prenehali brati. (Igor Goste) JOŽE POTREBUJEŠ-ČUK, KI JE V SOBOTO NA NOGOMETNI TEKMI PRI GOSTUJOČI EKIPI IGRAL »ŠPICO«, JE BAJE PO TEKMI, KI JO JE NJEGOVA EKIPA IZGUBILA, IZJAVIL, DA JE V KISOVCU BOLJ USPEŠEN PRI IGRANJU NA KITARO IN PETJU KOT PRI »BRCANJU« ŽOGE. SMOKI IN DIDA , NOGOMETAŠA SVOBODE, MU ZARADI NJEGOVE GLASBENE SLAVE NISTA NIČ POGLEDALA SKOZI NOŽNE PRSTE. (Igor Goste) Znana slovenska mostograditeija, ki v Sloveniji pri gradnji nista kdo ve kako uspešna, bosta imela po končani vojni v Jugoslaviji, kjer je podrtih veliko mostov, dovolj dela. ( Igor Gošte) KEGLJAČI RUDARJA SO V EVROPI. ŽAL OSTAJAMO MI ŠE KAR NA BALKANU. A V EVROPO NISO PRIŠLI KLEČE, KOT BI LAHKO SKLEPALI PO FOTOGRAFIJI, KI PRIKAZUJE TRENUTKE SLAVJA, TEMVEČ S KVALITETO, PRIDNOSTJO IN ŠE KAJ. (Igor Gošte) Priznani slovenski smučarski strokovnjak Filip Gartner, ki že nekaj let uspešno dela na Norveškem, je v pismu vodstvu slovenske alpske reprezentance zapisal, da se je po dolgoletnem šolanju demokracije in lojalnosti v »gnilem« kapitalizmu, preveč oddaljil od slovenske stvarnosti. Žal ni edini, ki demokracijo živi rajši izven naših meja. Seveda bolj demokratično. (Igor Gošte) NAŠ PREDSEDNIK MILAN KUČAN JE V INTERVJUJU ZA TEDNIK MLADINA (ŠT. 15) IZJAVIL, DA SE SLOVENSKI VOJAŠKI OBJEKT NA TRDINOVEM VRHU NAHAJA NA ONI STRANI MEJE. ČE BI KAJ PODOBNEGA NPR. ZA SAVUDRIJO IZJAVIL PREDSEDNIK HRVAŠKE FRANJO TUDMAN, NE VEM, KAKO BI JO ODNESEL. (Igor Gošte) ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja Celje - skladišče D-Per 6/1999 L banka zas^TTi COBISS s Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Imetuilfi tekočih In žiro računov! Vas zanima hiter, enostaven, predvsem pa udoben dostop do informacije o stanju na vašem računu, ki vam prihrani klice in pot v vašo enoto banke oziroma do bančnega .iv toni.iKi V Banki Zasavje vam ponujamo uporabo AVTOMAVTSKFAS^ Priiazen^lja^fBal telefonski številki : vam bo v vsakem trenutku zaupal želeno informacijo* Povprašajte še danes na enoti Banke Zasavje, kjer imate odprt račun, o pogojih in načinu uporabe avtomatskega odzivnika!