188, številka. Ljubljana, soboto 20. avgusta. XIV. Irto. 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman za a\st......gerske detel« ca celo leto 16 gl., ia pol leta 8 url-, za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto 18 glcL, M Setrt lete 9 u 1*1. 80 kr., za en Doecee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom »e račrnia 10 ki. za PDeaOO, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje .ele toliko ver. kolikor poštnina imala. Za goepode Hi itel je Da ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano u CetTt leta *2 glil. 50 kr., po pošti prejemali četrt leta gold. — Za oznanila se pltveuje od četiristopue petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat tlaka, •> kr., če M dvakntt, in l kr.. če »e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kobsanovej bili .gledališka Itolba", Oprav ni Stvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklama« i ji t, pZU*hi)a, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolnianovej hiši. \ i;iui»i10. avgusta. —.r.— Kar smo letos spomladi zavoljo znanega kamniškega slučaja, in potem zavoljo famoznega Ogrinčevegn odloka v korist slovenskemu uradovanju časopisne svoje boje imeli, spremenile so se razmere v tej zadevi ter se poboljšale nekoliko. A to se nij zgodilo zatega delj, ker nam je gospod j a stični minister obe-čal znano svojo naredbo, katere se potem izdati nij upal, temveč jedino le zategadelj, ker se je visoka nadsodnija sama ustrašila pred konsekvencami, ki bi bile lehko izvirale iz principijelnega zatiranja slovenskega jezika pred sodni jami. Kar je veleslavna nadsodnija v Gradci prepovedala rabo vsake slovenske črke pred sodni jami, napočil ie glede slovenskega jezika in njegove legitimacije in foro judiciali tak kavs, kakor ga ne nahajamo nikjer drugod, da-si so naše javne razmere v množili ozirih haotične in kolikor največ, mogoče zmedene! Judikatura o dopuščenej ali nedopuščenej rabi slovenskega jezika kot sod-nijskega jezika razcepljena in razbita je skoraj na toliko delov, kolikor imamo okrajnih sodni j mej seboj! Jedna sodni j a sprejema slovenske vloge v vsakej pravdnej zadevi, samo zemlje-knjižne prošnje boče imeti v nemškem jeziku ! Druga terja, da se mora vložiti vsaka najmanjša zadeviea v nemškem jeziku, ter ne na-pravlja nikake razlike mej zeinljišeno-knjižnirni in eivilno-pravdnimi vlogami. Tretja rešuje v pravdnih zadevah slovenske prošnje z nemškimi odloki, četrta zopet izdaje na vsako slovensko vlogo in to tudi v zemljiščiio-knjižnib vadevah slovenske odloke. Peta hoče tik nemških zetn-Ijiščno-knjižnih prošenj imeti tudi nemško sestavljene rekurze ali apelaeije, in to brez Pod kostanjem. i. Gospića! Zadnjič, ko sva sedela na klo-pici pod košatim kostanjem, rekli ste mi mej drugim, da naj bi Vam večkrat kaj k nitko -Časnega in zanimljivega pisal. Da, gospica, tukaj je treba malo pomisliti: kratkočasilo in zanimljivo pisati — to nij kar si bodi, to nij vsakdanje delo niti za vsakega ne. Ker se Vam pa zameriti nečem, da ne porečete, ka nijsem napram Vam niti toliko uljuđen, da Vam vsaj nekoliko kratkočasnih vrstic napišem, se torej nečem ustavljati Vašej želji, temveč — naj si bode kakor hoče — prijeti hočem za pero, je pomočiti v črnilo, nastaviti na papir ter je z roko po njem voditi tako, da bode oa peresu se nahajajoča črna kapljica spremenila se v besede. dvombe iz bojazni pred visoko n a d-sodnijo, katerej se morajo v odločbo predložiti take stvari. Šesta proganja še celo slovenska pisma ter hoče imeti od njih avtorizirane nemške provode, kakor daje slovenski jezik idijom, ki ga. živa duša ne ume v teh pokrajinah ! Z j e d n o b e s e d o, judikatura n a t e m polji je pisana kakor šahova deska ali cebrina koža in mi s t o j i m o o t r p n e n i sredi „jezikoslovne" te nevihte, t e r p r os i m o v e č n o o sod o, da bi nam dala avtentično razlago o tem, je-li glavni jezik v tej deželi, deželni jezik ali ne! Pa če bi uže najnižje sod ni je bile razdvojene in v tej stvari nejedine mej seboj, hi človek še ne obupa val, ter bi se vsaj s tem tolažil, da je nadsodnijskn jadikatura jedina m jednakolična. Ali tudi ta judikatura je razcepljena ter s seboj v nasprotji. Tu nečem« govoriti o rešitvi rekurza proti znanemu Ogrin-čevemu odloku. A poglejmo si še jedeukrat znani kamniški slučaj. Po nadsodniji in potem tudi po najvišjem sodišči se je kategorično izreklo, d a j e v k r a n j s k e j k r o n o v i n i j e-di□ o le nemški jezik deželni jezik, in da 8 6 izključno samo v tem jeziku srn ej o sestavljat i in s p reje mati sodni j site prošnje in vloge. Soduija kamniška je potem pokončala slovensko- svojo razsodbo ter jo na novo izdala v nemškem jeziku. Proti tej nemškej razsodbi (ki se je od prejšnje slovenske razlikovala samo v tem, da je interesiram kmet razumeti nij mogel), vlo/. 1 se je rekurz in sicer v slovenskem jeziku. Ta slovenski rekurz sprejel se je pri kamniške) sodniji, a sprejet j e bil t u ti i pri vis o kej nadsodniji, katera je malo dni poprej svetu s slovesno besedo o z n an j n 1 a, da se smejo pri nas bo dni jeke prošnje sprejemati le tedaj, če so pisane v nemškem jeziku! Za Boga, to je nasprotje, ki bode nehote v oči, ki tud. priprostemu kmetu prikrito ne ostune, in ki mora glede zaupanja v sodnijske izreke imeti samo demorali/atorične nasledke! Vse hvale je torej vredno, da so se zdaj pri visokej nadsodniji samej napele milejše strune in da so visoki gospodje nadsodniki sami sprevideli, da se boj tlo skrajne konse-kvence tirati ne da. Ali tu so nastavljeni pri nekaterih naših okrajnih sodnijah nekakovi stari adjunkti, ki hočejo po vsej sili postati nemški mučeuiki, ter s: tuko naložiti kapital, od katerega b> živeli pod prihodnjimi nemškimi vladami, katerih uže prav težko pričakujejo. J a v n o moramo povedati, da po Slovenskem prenapete mlade, in deloma tudi stare g 1 a v e z a n a š a j o p o-litiko v Bodoijske BObe, ter da preganjajo slovenske vloge iz golih političnih momentov. Ker ini v istini ne urnem it, da bi imel olikan človek srce, slovensko pisano tožbo sam > zavoljo jezika odhiti, ter tako brez vsake pOtreb€ dražiti ljudstvo po deželi] Minimma non cura t praetori AH se na slovensko tožbo zapiše nemški uli slovenski odlok, to je brez dvombe malenkost. Kdor pa /araili malenkostjj zanet uj-'o^enj mej narodom, ta je gotovo vreden najhujše disciplinarno kazni. Mi pričakujemo, da bodo nam Višji predstojniki, naj so to uže ministri ali nadsodnijski načelniki, uže vender jeden-krat ohladili ognjevite te nemške glave, ki še zdaj, ko hoče /»»pel nastati mir, mirovati ne morejo, ki *e zdaj žive v zavesti, da izvrše Predno pa začnem uprav pisati, izrekam | željo, da bi mi pero gladko teklo, da bi se Vaše blago čutje nikjer ne zadelo ob kamen kake prazne suhote, ampak hodilo neužaijeno vedno po gladkih, s hladilno senco obrobljenih stezicah mojih kratkoČasnih pisem. Da ne bode suho uže prvo moje pismo, začnem torej pri vodi, a to ne pri kakej sto-ječej, smrdljivej, mlakužnej vodi, kar bi gotovo dobro ne delo rahlim čutnicam Vašega noska, nego pri zdravej in čistej tekočej vodi, katero ljudstvo imenuje Reka in katera ima svoj izvor pri Notranjskej Bistrici. Da je Keka res zdrava voda, nij niti Tržačanom neznano, kajti poslali so uže mnogo več nego jedenkrat v Bistrico po pet ali šest gospodov, katerim vsem skupaj se je reklo „komisija za pregled in odkup vode Reke". Jaz ne vem, ali so ti gospodje tudi toliko učeni, da bi bili vodo kemično preiskavah — videti vsaj nij bilo, da se je to zgo dilo — znano je le, da so vino pri Jelovšku prav pridno preiskavah, a dobroto vode morali so uže na kak drug način apoeuati, Bicer ne bi bilo umevno, da so tuko visoko odkupnino bistriškim mlinarjem in Žagarjem ponujali. Govori se, da BO za vsako zglavnico — pa ne mislite gospica, da za tako zglavnico, kckerfoo imate Vi na svojej postelji — nego za ono pri miilinu ali žagi, katera se tudi jez imenuje — ponujali po la.OOO goldinarjev, a pozneje bil je glas, da le po 7(J0<) goldinarjev. A verujte mi, gospica, da Tržačanje bi radi plačali jez po 15.000 goldinarjev, s ono da bi vodo dobili; ali ti premeteni Bistričanje, kateri ne mislijo samo od danes do jutri, temveč jim je skrb tudi za svoje potomce, nečejo na noben način udati se v to, da bi niti za tako drago odkupnino ne prodali pravice do \ode. Mej mnogimi posestniki malinov in žag nahajajo se kaki trije ali štirje, kateri bi bili zadovoljni svoje vodne pravic*' prodati Tržačanom, a drugi trdovratueži se temu odločno Bog zna kaj velikanskega, če zadavijo kako neznatno, nedolžno in nevažno slovensko tož V Nemčiji je dan za dnem večje razburjenje proti Židom. V Stetinu se je 16. t. m. bico! Kdor ima veličastno nalogo, soditi o I^ral* vfelik* ™nožican in hotela s ailo posto- stopati proti Židom. Policija jo je morala razprava in pravici, gotovo nij po.ihcan, da bi s jgnftti z oro^|em Iz množice pa 80 letele na filiHterskimi svojimi kapricami razburjal javno j policijo steklenice in kameirje mnenje! To vsaj je naSa misel ! Politični razgled. Notranjo dežele. V Ljubljani 19. avgusta. Naj povemo še nekaj sodb ustavovernih listov o govoru ilerbstovem v Tešinu. „Presse" pravi, da Herbst nij smel riskirati, dotakniti se temata spravljivosti, ker je on od stranke privržencev kot valuta za portfelje diskreditiran. „VViener Tagblatt" opravičuje Herbsta, da je avstrijsko govoril, s tem, da nij še prišel čas, da bi se konflikt do vrhunca gnal in da bi moč strasti zmagala. „Fremden-Blatt" govori o ustavovernej stranki in meni, da nij tako jedina, kakor si jo Herbst domišlja. „Deutsche Zeitun^" pravi, da jei Herbst naredil program, kako naj se Nemci deger-manizirajo. Po teh glasovih soditi, so usta-voverci mnogo mnogo več pričakovali od starega „vojaka" Herbsta. O razmerah v Bonu i in Hercegovini prinaša „Pol. Corr." dolg članek, v katerem pripoveduje, da se je materijalno stanje tu jako zboljšalo: kjer so bila prej pogorišča in razvaline je zdaj dobro obdelano polje, živinoreja cvete in ljudstva blagostanje je veseleje. Davki nijso previsoki, katere ljudstvo voljno daje. Največ ovir dela uravnanje zemljiščnih razmer. Znano je, da je v zadnjih 25. letih osobito razmerje mej krščanskimi kmeti in mohamedanskim posestnikom bilo uzrok vsem vstajam, ker so Turki zahtevali pr^obili davek, katerega poljedelec nij mogel dajati. Te razmere so se zdaj kolikor moči ugodno uravnale. O Bodnijskem stanu piše „Pol. Corr.u, da se posebno odlikuje z nepristranostjo in nepod kupljivostjo, zelo pa se toži, da je pravdanje zelo drago zaradi kolekov. A kur je nezaslišano, pravi „Pol. Corr.", je to, da uradniki ne umejo deželnegajezika. Ljudstvo se ne more popolnem sprijazniti z novo vlado, ker ti uradniki ne umejo njegovega jezika in to tudi ne pospešuje avtoritete sodnikov. V man Je tlrJžttve. Kakor se poroča angleškim listom iz ik>n, dovolil se je Turčiji obrok do 20. t. m., da odstopi ("Srkom drugo provincijo. Pričakuje se, da se bode potem tretja in četrta provincija izročila do 1. septembra, dne 15. septembra pa peta. in šesta, izvzemši mesto in pristanišče Volo. Vedno in vedno se odlaša to odstopanje. % nuleska gorenja zbornica je sprejela deželno bilo (zemljiščni zakon.) Parlainentna kriza je torej prestanu. O zdravji predsednika Zjedinjenih držav CiarfieSda se poroča, da je bolje, zdravniki upajo, da hode kmalu okreval. O razmerah v Algeriji piše „Univers-: „Vode povsod primanjkuje, v mestu Algieru se drago prodaje, v vaseh okolo mesta morajo hoditi po vec* ur daleč po njo. Opozicija proti Francozom raste, ne le pri Arabcih, marveč tudi pri drugih Nefrancozih, ki po številu za mnogo presegajo Francoze; mej temi je mnogo zločincev iz cele Evrope, osobito iz Italije in Španije, ti vsi delajo proti Francozom in netijo ogenj. Deset do dvajset milj v notranje so sami Arabci, na 60.000 Arabcev pride jeden žanđarm, pri Kabvlih se računi na jednega Evropejca po 1000 domačinov. Pomanjkanje vode in posušena žetev pouzročuje, osobito v notranjem, lakoto. V provinciji Oranu opalil je Široko (topel veter) vse zelenje. Arabci, kateri so itak od vseh stranij k uporu naščuvani, prisiljeni so vsled lakote, da ropajo. Na železnicah nij nikier varnosti, železnicam se morajo dodati vselej lokomotivi z oboroženci, da očistijo ozemlje". Dopisi. Iz Spodnje Šiške 16. avgusta. [Izv. dop.) Akoravno je dež ves ljubi dan lil kakor iz skala, zbralo se nas je vender v nedeljo epo število domačinov k pevskemu večeru, katerega je priredila naša čitalnica v gostil -nici g. J. Matjana v Zgornjej Šiški — v roj-stnej hiši Valentina Vodnika. Res prav prijazno minil nam je večer; naš mešani in moški pevski zbor je kakor zmerom tudi ta večer pohvalno izvršil svojo nalogo in kaj bi je ne, saj ima vrlo delujočega pevovodjo in kar največ velja, gorko ljubezen do lepih slovanskih popevk in iskreno željo priučiti si jih. Naš ljubljeni predsednik g. Franjo Drenik prebral nam je zgodovino Šiške, sestavljeno po čisto novih, dozdpj neznanih virih. Mnogo veselega iznenadjenja in smeha pouzročila je ta zgodovina mej poslušalci. Šiškarji, ki še sanjali nijso dozdaj, da imajo tako čudovito zgodovino in da ime Šiške ne izvira od hra stovih Šišk temveč od besede „še.škanje". Res originalna zgodovina vam je to! Čitalnični tajnik prebral nam je popis slavnostij, ki so se vršile pred dobrimi 23 leti na onem mestu, kjer smo bili zbrani k pevskemu večeru, namreč slavnost o stoletnem rojstnem dnevu prvega slovenskega pesnika in buditelja Val. Vodnika 1858. leta, pri ka-torej priliki vzidala se je tudi v omenjenej hiši spominska plošča. Dobro so se vedeli še upirajo — tudi tisti, kateri so s prva najbolj bi postala potem, ako bi se tudi izvesti dala. silili v to ter dejali, da bi jim Tržačanje mo- Če bi pa količkaj kazalo, da bi se ta misel rali potem vodnjake narediti, kar bi za Bistri- imela uresničiti, hotel bi jaz uže toliko porane ne bila mala dobrota, kajti ne bi jim tre- skrbeti, da bi tudi iz tega jezera Tržačanje balo, kakor do zdaj, po lastnej in nelastnej nam vode ne odkupili, temveč nagovoril bi krivdi, z mnogimi dišavami napojeno vodo uži- i Bistričane, da bi naredili nad izvirkom tak vati, temveč imeli bi potem v vodnjakih čistoj vhod, kakeršen je v Postonjsko jamo; potem in naravno vodo brez vsakega zoprnega duha bi jezero razsvetlil in se v lahnih čolničih po ali ukus^. I »jem vozili. Vprašam Vas: kaj si morete lep- Ali kakor sem uže rekel, Bistričanom nijšega misliti? To bi bil še le pravi podzemelj-samo od danes do jutri, ampak skrb jim jejski rilJ! tudi za vredne njihove potomce, kar je glavni Midva bi se pa vozila po sredi jezera, uzrok, da se rajše odrekč vsakej dobroti, ka-!ter razmotravala skrivnosti jezerskih duhov, to kor da bi svojim naslednikom kako skazona-|je takih, kakeršne nam opisuje trudoljubivi reclili. prelagatelj pravljic „ Tisoč in ena noča. Še se spoininam, da je v tej zadevi nekdo1 Gospica, zdaj se poslovim od Vas za da-v „Edinosti" tržaškim komisijonskim gospodom nes; prihodnjič Vam morebiti še kaj pišem o svetoval, da naj bi preiskali kraj, kjer izvira voda Reka, morebiti da se pod zemljo nahaja — kako podzemeljsko jezero. Ah. gospica, silno lepa in praktična misel je to, a še lepša tem predmetu, dotle pa ostanite mi zdrava, ter sporni naj te se Svojega Vidoviča. spominati nekateri navzočni častitljivi možje onega slavnega dne in radi so pripovedovali, kako navdušen je bil narod pri onej svečanosti in v kako obilnem številu udeležil se je, akoravno se je obhajala po zimi in je debel sneg zapadel. Bila je to svečanost, kakor pravi popis v „Vodnikovem spomeniku", kakršne „nij še doživela Šiška ne videla slovenska zemlja". Dobrih 123 let je torej uže minulo, kar se je Slovencem narodil mož, ki jih je prvi dramil iz duševnega spanja, ki je prvi začel izdajati novine v slovenskem jeziku in duhu pisane, 123 let je uže minolo, kar se nam je narodil oče slovenskega pesništva in literature. Ti spomini probudili so mej vsemi navzočnimi upravičeno vprašanje: kako časti slovenski narod svojega prvega buditelja, svojega prvega vodnika? Da se v slavo njegovega imena leto za letom napravljajo besede — je res vse hvale vredno, a ne še dovolj. Leta in leta počiva v ljubljanskej hranilnici uže lepa svota (baje okolo 4000 gold.), ki je bila namenjena in nabrana za to, da se Valentinu Vodniku dostojen spomenik postavi v Ljubljani kot naravnen središči vseh Slovencev, spomenik, kateri bode pričal, da slovenski narod nij pozabil, kaj je dolžan svojemu prvemu pesniku, kaj dolžan narodnej časti! Ali se je pozabilo v odločujočih krogih, s kakim navdušenjem je takrat narod daroval svoj donesek v ta namen, samo da bi se kmalu, kmalu izpeljala lepa misel. A žal, okolnosti takrat nijso pripuščale, da bi se pri vsej požrtvovalnosti nabrala primerna svota, zatorej pa še zdaj, po preteku mnogih let, ne držimo križem rok, ko so nam časi milejši in ko bodemo čez dobro leto obhajali 1251etnico Vodnikovega rojstva. Začnimo delati na novo, skrajni čas je uže! Imel sem sicer pomiselke sprožiti to misel ravno zdaj, ko se z navdušenjem nabira in daruje za Jurčičev spomenik in Jurčičevo ustanovo — ali moje prepričanje je to: kakor častimo Jurčiča, kakor vemo, da ga nij bilo kmalu čistejšega značaja, kakor vemo, da Slovenska nij še imela zasluženejšega pisatelja: dolžuost nam je in skrajni čas, nko nečemo biti nehvaležni proti svojim prvakom, da se prvemu, kateri je budil slovenski narod, prvi spomenik postavi! Iz tega prepričanja tedaj rečem: Začnimo zopet nabirati prostovoljnih doneskov, zadnji čas je, ako hočemo, da bode spomenik gotov čez leto dnij in da bodemo z zadoščenjem, ka smo storili svojo sveto dolžnost, praznovali 125letnico Vodnikovega rojstva v slavo njemu in v slavo požrtvovalnega slovenskega naroda! V to ime prosim slovenske rodoljube, naj začno zanimati se za to stvar: naj kličejo na delo in pišo o tem! Treba nam samo odločnosti in vstrajnosti, in lepi namen bode dosežen ! P. Iz Kostanjevice 18. avgusta. [Izv. dop.I (Požar in vihar.) Včeraj ob lU 4. uri predpoludne je začelo goroti sredi Kostanjevice, ravno pred šolskim poslopjem, in ob 2. uri popoludne je bilo uže šest hiš in ravno toliko gospodarskih poslopij upepeljenih. Nesreča je hotela, da je jela goreti s slamo krita hiša, in da so bile na vsako stran nje ravno tako krite tri hiše. Požar se je torej silno naglo širil ter pokončal tudi dve ob velikej cesti stoječi, z opeko kriti hiši z gospodarskimi poslopji vred. Zadetih je sedem gospodarjev več ali menj hudo. Pravijo, da je okolo dvanajst tisoč goldinarjev škode. Zavarovan samo ta nij bil zadnji čas, pri katerem je goreti pričelo; manjkalo je shomaku vedno denarja, da bi plačal letošnjo zavarovalnino, zdaj pa je ob vse. Dva gospodarja sta precej dobro zavarovana, a drugi le za male svote. Vsi skupaj so zavarovani za kakih 3800 gld. Ker je siromakom zgorelo tudi vse žito in pohištvo, isto tako krma, in si z malimi svotami, ki jih bodo od graške zavarovalnice prejeli, nikakor pomagati ne bodo mogli, naj bodo priporočeni milim dobrotnikom, posebno tisti, ki so zavoljo siromaštva le za malo zavarovani bili, ali celo nič. Ko bi Kostanjevica ne imela tako vrlih sosedov, kakor so ŠentjarnejČanje in Krščunje, bi pri tolikem viharji, kakeršen je nastal okolo 2. ure popoludne, danes težko imeli kje prebivati. ŠentjarnejČanje so bili ob 11. uri s svojo res dobro brizgalnico uže v Kostanjevici, ter so neumorno delali, dokler se nij bilo več bati dalnje nesreče. Krška požarna straža pa je prihitela ob Vi 2. uri v Kostanjevico, ob času, ko so utrujenim domačim gasilcem, kateri so z dvema brizgalnicama krepko gasili, uže pojemale moči, a nevarnost je nastala za radi silnega viharja največja. Kdor nij od strasti in ošabnosti popolnem osleplen, mora priznati, da smo gasilcem iz Šentjarneja in Krškega vsi veliko hvalo dolžni za njihovo požrtvovalnost na našo korist. Vender se je našel v najhujšej sili in stiski še tak topogla-vec, ki se je toliko spozabil, da je v svojej strasti zoper vse kar je narodno, vrle gasilce iz Krškega silno žalil mestu zahvale, da so tako daleč prišli, na korist našo in nas obvarovali še večje nesreče. Kdo je ta človek, mi nij treba praviti, saj ga lahko na prvi mah vgane vsak, kdor tukajšnje razmere količkaj pozna. Pametne Kostanjevčane je taka surovost silno bolela in vsak se je z nevoljo obrnil od ne hvaležnega človeka. Vso čast in pripoznanje zasluži tudi g. e. kr. gozdni oskrbnik in nadlogar OvSan, kateri nij le rad dovolil, da se je smela rabiti pri gašenji tudi graščinska gasilnica in drugo gasilno orodje, kakeršnega Kostanjevica žalibog celo nič nema, ampak je vrhu tega sam, ne le z dobrim svetom, temveč tudi s krepko roko pomagal gasiti. Upamo, da je Kostanjevica ravno v tem gospodu dobila moža, kakeršnega silno potrebujemo, ker jih tu malo nahajamo njemu jednucih. Da ostanem v svojem sporočilu vsem pravičen, ne smem pozabiti, da hvalno omenim še jedenkrat domače gasilce, kateri so, če tudi brez vsakeršnega pravega vodstva, le po svo-jej zdravej pameti in dobrej volji ves dan in še pozno v noč neutrudno delali ali z brizgalnicama ali pa donašali vodo. Tudi ženski spol je storil sila mnogo, videli smo celo gospo-dičine pridno nositi vodo. Domačim gasilcem so pridno pomagali tudi žandar mi domači, iz Krškega in Rake. Slava jim! Omenil sem uže silnega viharja, ki se je vzdignil okolo 2. ure popoludne. Danes sem imel priliko videti, kaj je ta čudna sapa, bila je posebno vroča, po poljih in vrtih škode naredila, gotovo tudi po vinogradih. Drevje je tako, kakor da bi bil kdo kuril pod njim, polovica listja je suhega. Ravno tako osmo-jen je tudi fižol; še vrbe sem videl tuko opaljene. Vender to nij povsodi, le v nekej go-tovej višavi sem opazoval to prikazen na rastanak. L. A. Z Dunaja 14. avgusta. [Izv. dop.] (O kralji Kalakaui.) Prav eksotično veličestvo bivalo je minole dui na Dunaj i, namreč kralj Sandvvichškik otokov imenom K al akau a. Ra- dovednost Dunajčanov rasla je, čim bliže je prihajal ta „zamorski" kralj in tem več so poročali v velikej suši nahajajoči se dunajski Ča sopisi o zanimivosti kraljevske residence Hono lulu, o naobraženosti in raznovrstnih lepih čednostih, ki jih mora vsak „moderni" kralj imeti. Sandvvichško veličestvo Kalakaua moral je v istini zanimati. Do zdaj nij de bilo namreč čuti o kralji, ki potuje po svetu, ponujaje svoje nkraljestvou za dober kup, kakor kak KoČevar, ki ponuja pomaranče; niti najlepše kraljevske pravljice nijmajo še kralja, ki bi hodil po svetu naučit se, kako bi se najhitreje pomnožilo prebivalstvo. I to, da je kralj Kalakaua moderno izobražen, da zna parlirati angleški, francoski, da če svoje kraljestvo modernizirati itd. itd, vse to delalo je „zamorsko" veHČestvo še zanimljivejše. Za pravega „liberaluha" napravili so ga pa s tem, ka so poročali, da je Kalakaua „frajmavrar", da se je torej povzdignil do najvišje stopinje „moderne kulture"! Zato polnili so židovski listi predale z dolgimi poročili o „znamenitem" tem kralji, zato dirjalo je po cele ducate židovskih žurnalistov za njim, zato imel je Kalakaua celo tam, kjer je še dunajski šmok rad sam, reporterja za petami! Kalakaua je sedmi kralj kraljestva oto kov Sandvvieh, kojega prestol zašel je 1. 1874 po smrti kralja Lunalika. Njegov otec K a paakea bil je imeniten glavar Kanake. Ka lakaua je 45 let star, ker je bil 10. novem bra 1830 rojen. Vzgojen je bil z drugimi si novi najplemenitejših glavarskih rodbin in s princi vladajoče rodbine Kamehamehove v anie rikanskem misijonskem učilišči v Ilonolulu. Ka lakaua govori angleški kot havajiški izvrstno. V obeh jezicih piše z jednako spretnostjo. Leta 1852 vstopil je kot častnik v kraljevo telesno stražo, postal je hitro stotnik in major in leta 18G3, ko je Kamehameha V. nastopil kraljev ski prestol, bil je imenovan polkovnikom in štabnim šefom. Ob jednem bil je vojni sekretar, član državnega sve'ta in kot dedni knez elan „House of Nobles", havajiške gospodske zbornice. Ko je kralj Lunalilo dne 3. februarja 1874. 1. po komaj jednoletnem kralje van j i umrl, izumrla je ž njim rod*vina Kamehamea L, ki je pred 70. leti bil najmogočnejši vladar Ha-vajiških združenih otokov. Dne 9. februarja 1874. imela je havajiška zbornica izvanredno zborovanje. Po pravilih konstitucije od leta 1863. morala je namreč, ker nijso imeli prestolonaslednika, izvoliti si novega kralja. Princ David Kalakaua, kot najznamenitejši havajiški glavar bil je izvoljen z veliko večino. Njemu nasprotna stranka volila je kraljico Emo, udovo Kamehameha V. ter je hudo nasprotovala za kralja izvoljenemu princu Davidu. Mnogoštevilni pristaši kraljice udove napali so celo zbornico, o katerej priliki bilo je mnogo Davidovih pristašev težko ranjenih. S pomočjo amerikanskih in angleških pomorščakov bil je upor zatrt. Kalakaua je prisegel na konstitucijo in nastopil vladarstvo, ki je odslej njegovim podanikom prav po všeči. Leta 1874. potoval je David Kalakaua v zedinjene severno-amerikanske države in na tem potovanji posrečilo se mu je v VVashing-tonu, da je za svojo državo sklenil zelo ugodno trgovinsko pogodbo. Ker Kalakaue žena Ka-piolani (roj. 1834) po 18 letnem zakonu nij se porodila naslednika, imenovan je bil njegov mlajši brat, princ Leleiohoku prestoluna-slednikom. Pa ta je 10. aprila 1877 komaj 22 let star umrl in imenovana je bila Kalakaue najstarejša sestra Liliuokaloni predstolu-nasleduico. Ker je kralj Kalakaua šel na po- tovanje po sveti, prevzela je ta za časa bratove odsočnosti krmilo. Kralj Kalakaua ima v svojem kraljestvu samo 95.000 podanikov, izmej teh jih je 10.000 iz druzih delov sveta prišedših. Kralj je tudi posestnik hotela. Kraljevska rezidenca broji samo nekaj poslopij, ki so pa od vseh štirih strani j obdane z zidovjem. Sredi te rezidence na visokem drogu vihra zastava. Kalakaua radi tega nij hotel zidati palače, ker je računil, da mu veliko več koristi donese hotel. Vidi se, da ima David Kalakaua prav znamenite talente za proračunjeiue dobička. V obče je havajiški dvor vrlo demokratičnega značaja. Mlad Amerikanec, ki o sve-čanostuih dnevih kot kraljev adjutant jezdi na njegovej Btrani v lepej od zlata bliščečej opravi, je v navadnem življenji skromen knjigovodja jedne izmej havajiskih trgovin. Dve sestri kralja Kalakaue imata za moža angleška kupca. Zaradi te mesalijanse zove se jedna teh prin-cesinj missis Dominis, a druga missis Gleghorn. Ko je pred leti Kalakaua celo zimo preživel v New-Yorku, vprašal ga je jeden njegovih gostov: ali bode pohodil Evropo ? Na to je Kalakaua z nasmehom majal z ramama, kar na vsem svetu znači: „Rad bi, a nemam denarja." Od tistega časa so se Kalakaui razmere poboljšale, zato zdaj ogleduje znamenitosti po vseh večjih evropskih mestih. V njegovem spremstvu sta državni minister Havajiški Armstrong in polkovnik J ud d, pa nekaj havajiskih strežajev. Kalakana je prišel najprej v London, kjer je baje kraljestvo na prodaj ponujal. Od tod je potoval v Briselj, v Berlin in na Dunaj, kjer je stanoval v hotelu „Imperial". Radovednih Dunajčanov bilo je veduo polno na ringu pred hotelom. Iu če se je prikazal Kalakaua, kričali so mu „hoch!u — ter se odkrivali. Dunaj se mu je zelo priljubil. Kosi je spremljan od fini. Ti) le rja in kapitana Czedika ogledaval arsenal, Opero, Schbnbrunu, Relve-dere, Štet unsko stolno cerkev, votivno cerkev, borso, centralno brzoj avišče, je vso neizmerno hvalil ter rekel, da jednake lepote nikjer še nij videl. Podal se je tudi v Prater. Ko je v „\Vurstelpratru" predzadnjo Hedeljo popoludne [mrgolelo ljudi, zapustil je s svojim spremstvom ' kočijo ter peš koraka' in si ogledoval „zna- ' menitosti" v VVurstelpratru. Pisalec teh vrstic i t srečal ga je, spremljanega od množice ljudstva. Od radovednosti šel sem tudi jaz z množico ter gledal, kam da bode krenilo havajiško veličanstvo. Pred vsakim veseliščem se je Kalakaua ustavil ter radovedno gledal burke večinoma prav prostih komikov. Prav iz srca se jim je smijal, posebno, Če je zagledal starikasto žensko v triko-obleki. Naslednje podal se je s svojim spremstvom v Prochaskovo restavracijo, kjer se producira ženska godba. Poseli so mizo v popolnem praznoj dvorani a ljudstvo drlo je vanjo, da so bili takoj vsi prostori zasedeni. Tudi jaz sem s prijateljem dobil prostor tik mize, pri katerej je sedel Kalakaua. Od vseh stranij je ljudstvo vrelo, da vidi kralja iz Havaji otoka. Ta ljudska radovednost je kralja zelo zanimala. Kalakaua je srednje, prav krepke postave, temnorujave boje, črni lasje so mu skodrani, lice polno, nos debel, oči temne in velike; on nosi uhane, — ima male favonzte in goste brke. Oblečen je civilno, nosi eleganten bel ali črn cilinder, palčico v roki, na rokah bele rokavice ter se obnaša kot pristen gentleman. Dobrodušnost in inteligencija pokazuje ves njegov obraz. Ko je v dvorani zaužil malo sladoleda, Sel je s spremstvom pred Žensko godbo ter prosil, da naj se mu igra kak komad. Po godbi se je prav lepo zahvalil kapelnici in ljudstvo je kričalo zopet „hoch Kalakaua!" a vmes si čul: „Kalakaua, duri Salamucci!" Prater se je Kalakaui v kratkem Času toliko prikupil, da je tist večer ob 11. uri v temi zapustil hotel ter se peljal s spremstvom zopet v — Prater v tretjo kavarno. Tu je navadno vsako nedeljo na večer koncert in ples. Prihaja tu sem najbolj lahkomiseljno ženstvo in dunajski bonvivants, iz radovednosti se ve da tudi marsikateri drug človek. V krasnej dvorani je godba, ples, petje, burke, krik in vrisč. O polu noči je havajiško veličestvo prišlo na galerijo. Gospod izmej njegovega spremstva se poda vspod mej veseli svet ter povprašuje po krasotici, ki bi s kraljem znala parlirati angleški. Od dveh stranij iščejo „Fani", ki je krasotica prve vrste in izobražena tako, da zna celo angleški. Vse tovarišice jej zavidajo, kajti „Fani" je zaradi tega, ker zna angleški, pri kralju Kalakaui za to noč gost. Šampanjec točijo v kraljevej loži, a kralj havajiški, njegov državni minister Armstrong, polkovnik Judd in — „Fani" pritrkavajo s kipečimi čašami. /aigra se Straussov valčik: kralj Kalakaua in — „Fani" stopata roko v roki po stopnicah v hrupno dvorano. In zdajci se zavrti kraljevo veličestvo s „Fančko" ter brusi podplate, kakor bi bil najet. „Fančki" zavidne družice sikajo, a dunajski bonvivants in fijakarji veselo ploskajo in kriče: „Iloch, Kalakaua, bravo Kalakaua! das ist ein Ktinig!" Pozneje je kralj plesal polko, Škotsko in kadriljo. Okolo tretje ure rano pa je s svojim premstvom in lepo „Fančko" vred zapustil dvorano. Kalakaua je z Dunaja odšel ves očaran. Obljubil je, da pride črez dve leti zopet semkaj. Fml. Tiller in kapitan Czedik prejela sta od njega Kamehamejev red. Radovedni Dunaj imel je za njega navzočnosti lepe dneve, ker tacega kralja nij Se imel v svojej sredi in ga menda uže ne bode imel. Svet pa se lehko zavzame nad napredkom „kulture" v daljnih otocih velikega morja! R. P—1. Domače stvari. — (Ljubljanski državni poslanec) gospod Schneid vitez Treuenfeld-ski, ki je pred nekaterimi tedni bolan prišel z Dunaja na svojo graščino poleg Kamnika, je uže precej okreval in upati je, da čvrsti vzduh kamniških planin blagemu, neprestano delavnemu našemu zastopniku skoro spet pomore k popolnemu zdravju. — (Iz Vipave) se nam poroča dno 18. t. m., da nameravajo vipavski rodoljubi dne* 8. septembra v spomin Josipu Jurčiču napraviti svečanost, katere čisti dohodek je namenjen Jurčičevej ustanovi. Natančneje poročilo nam je obljubljeno. — (Vesteneck obsojen.) Pri včeraj-šnjej apelnej obravnavi, ki se je vršila pred tukajšnjo c. kr. deželno sodnijo zaradi znane ka-zinske afere, bil je g. vitez Vesteneck, c. kr. okrajni glavar v Gradci, obsojen po § 496 (javno zasramovanje) vzapor jed nega dne oziroma kazen 5 gld. in v plačilo tožbenih tro-škov. Tožitelj, kakor znano, je bil gosp. Štefan Lapa j ne, konceptni praktikant pri tukaj-šnjej deželnej vladi. Natančneje poročilo priobčimo prihodnjič. Izriatelj >n urednik Makso Armič. — (Vožnjo v Bo rov n ic o) k svečanosti blagoslovljeni a zastave ondašnjega narodnega bralnega društva prihodnjo nedeljo 21. t. m. je direkcija južne železnice blagovolila proti izkazu legitimacij za jedno tretjino znižati. — Legitimacije dobivajo se prej brezplačno pri g. Gebi, urarji v slonovih ulicah in v nedeljo popoludne na kolodvoru, predno se vlak odpelje. — (Program svečanosti,) ki jo v slavo prečastitemu in velezasluženemu gospodu župniku Antonu Jugovicu o priliki njegove zlate maše, ob jednem z blagoslovljeniem društvene zastave jutri napravi „narodno bralno druStvo v Borovnici". A. Ob 3M- uri popoludne prihod društev „Sokola" in „Čitalniškega pevskega zbora" iz Ljubljane na borovniški kolodvor in potem izlet v Bistro: Petje in telovadba. Izvršujeta omenjeni društvi. B. Ob 7. uri večerna zabava na planem pred „gostilno pod kolodvorom" v Borovnici. 1. Pozdrav društvega predsednika g. Jaueza Borštnika. 2. Govora: a) slavnostniku, govori g. Danilo Majaron; b)k blagoslovljenju zastave, govori g. deželni poslanec Peter Grasselli. 3. Petje, izvršuje pevski zbor iz Ljubljane. 4. Loterija. 5. Ples. Vstopnina k večernej zabavi znaša 30 novčičev. Ob neugodnem vremenu se svečanost preloži na prihodnjo nedeljo, 28. dan avgusta. — (Iz Škofje Loke) smo predvčera-njim popoludne uže kasno prejeli in zato samo v nekatere iztise včerajšnje številke uvrstili sledeči telegram: V Železnikih se je danes oblak utrgal, strašna po vodenj, škoda velikanska pri hišah in mostovih, cesta pretrgana. Natančnejšega poročila še nij smo dobili. — (Iz Kranja) nam piše dopisnik pred-včeranjem: Obe vodi, ki naš „črniu Kranj oklepati, močno sta narasli zbog deževja zadnjih dnij. Sava divje mečlie svoje peneče se valove ob veliki kranjski most, vender se nij čulo doslej o kakej nesreči. Žalibog, da ne morem isto tako ugodnega poročati o našej sicer ponižnej Kokri. V malo urah je silno narasla in postala divje mogočna reka, ki vse ugonobi, kar se jej količkaj protivi. Ondi, kjer se je lani Pungrtu vstrični breg sesul v kokriško strugo, napravili so iz skal jez. Danes v jutro pa je Kokra jez prodrla na onej strani, kjer stoji Ažmanov malin, odnesla kos njegovih toplic, drug kos in oljarnico pa preti Kokra tudi izpodkopati. Strugo, po katerej je voda prihajala na malin, je voda pretrgala baš na rakah, tako, da je zdaj malin na suhem. Jedino dobro je to, da Kokra hitro upada. — Po noči od praznika na vtorek je gorelo na Lužah velesovske, in na Bruiku cerkljanske fare. Pravijo, da je bilo nalašč zažgano in da imajo uže zločinca. — V Straheeej dolini blizu kranjskega pokopališča so našli te dni mrtvega nekega moža, ki je po okolici prodajal pesek za „ribanje". Rakiju ga je grela na poti v večnost. —V— — (Umrl) je v Gradci nekdanji profesor ljubljanskega gimnazija g. Jakob Rech-feld, 88 let star. — (Profesor dr. Gregor Tuš ar,) rodom Idrijčan, pred 30 leti uže učitelj ljubljanskega, od 1861. leta naprej pa goriškega gimnazija, poj de v pokoj. — („ Pok rok") priobčuje telegrame, ki so došli dr. Riegru izraževaje sočutje češkemu narodu o zadnjej nesreči. Mej temi je jeden iz Ljubljane in jeden iz Kamne gorice. Ta slednji se glasi: „Nad velikvm neštčstim,jenž zastihlo spfiznčny nam narod česky, vvsiovu-jeme nejupfimnejši svuj soucit. Slovinci v Kam-nej gorici". — (Iz toplic.) V Slatino je do dne 10. t. m. prišlo letos 1739 osob. Mej odličnimi gosti, ki so poslednji tja dospeli, je imenovati milost, tržaškega vladika g. Jurija Do-brilo. Toplice pri Laškem trgu je do konca julija meseca obiskalo 279 osob. Razne vesti. *(Zagradnjo češkega gledališča v Pragi) je presvitli cesar daroval 20.000 goldinarjev. Lvovski mestni odbor je istej svrhi naklonil 10OO gld. * (Razstava perutnine) bode od 4. do 11. septembra na Dunaji. K tej razstavi se vabijo prijatelji „kljunačev"; kupili si bodo lehko, kakor pravi vabilo, za mali denar dobrih eksemplarov, s katerimi mogo oplemeniti na^ vadno pleme. * (Mlad samomorilec.) Pred nekaj dnevi našli so v Dornbachu pri Dunaji v gozdiči truplo Kletnega dečka obešeno. V žepu njegove suknje našli so listič pisan s svinčnikom : „Jaz sem 14 let star, meni se studi življenje, ker nečem postati Čevljar." * (Akademični natakarji v Ameriki.) Iz Novega Jorka se poroča: Mej posebnosti tukajšnjih studentov in studentovk, katerej se mora v Evropi vsak čuditi, pripada tudi to, da prežive svoje počitnice kot natakarji ali natakarice v velikih hotelih. Res, da so le bolj ubožni, a oni se ne sramujejo tega dela, tako si prislužijo denar in se prežive. Mladi gospodje in dame, ki mej Šolskim letom marljivo obiskujejo šolo, strežejo gostom; če pa imajo kaj prostega časa, bero Vergilija in Homera v originalu. Tako se večkrat zgodi, da je strežaj bolj olikan kakor pa gost. Amerika napreduje. Umrli no v IJiilUIjttiii : 18. avgusta: Reza Uerdinič, tkalčeva vdova, 4