S. številka. u torek, 9. Januarja 1906. XXXIX. leto. / 6; Izhaia rsak dan zvečer, iziraSi nedelje iu praznike, ter velja po pošti preieia^a za avstro-ogrske dežele za vse leto *6 K, za pol leta 3 K, za četrt leta H K hO b, za en mesee 1 K H'» h. Za Ljubljano s poKiDanjem na dom za vs* leto »4 K, za poi leta M K, za Četrt leta 6 K, za en ineaee 2 K. Kdor hudi sam pouj, plača za vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, sa en mesec 1 K V«) h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštu > na. Na naročbe brez iatodobae vpoKtljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanita se plačnn Gautsch v svoji znani novembrski izjavi; z volilno reformo, ka-kakršno hoče izvesti vlada, ni pravzaprav, ako se izvzamejo gotovi ljudje, ki so navdušeni za vsako stvar, naj jo zastopa ta ali ona vlada, nikogar, ki bi bil ž njo zadovoljen. Naravno je torej, da se G aut so he v projekt volilne reforme ne le kri ti-kuje. marveč, da se pojavljajo v javnosti najrazličnejše osebe, bodisi da se aktivno bavijo s politiko, ali da se pečajo 2 njo samo kot diletantje, z novimi projekti, kako bi se naj izvedla volilna reforma, da bi bila v -esnici v korist in v interesu države i» njenih narodov. Te dni izide na Dunaju brošura poti naslovom .Oesterreichs K e i c h s r a t, e i n W a h 1 r e f o r m-vorschlag", ki jo je spisal znameniti poljski politik c. in kr. ko-mornik V a 1 e r i a n vitez P i e n-tzykowski. Gosp. Pienczvkovvski nam je iz prijaznosti poslal odtis svoje brošure, ki pride šele tekom prihodnjih dni v knjigotrštvo, na razpolago, da seznanimo svoje čitatelje z njegovim projektom volilne reforme. V zadnjem času smo Čitali po listih razne nacrte in nasvete, ki so se tikali volilne reforme, a priznati moramo, da nam niti eden izmed teh ni bil tako simpatičen, kakor projekt g. Pienczykowskega, ki bi bil, ako bi se izvedel, brez dvoma najuspešnejše sredstvo, da bi parlament redno runkcioniral in kar je glavno, da bi v Avstriji ponehali ljuti narodnostni boji, ki sedaj pretresajo državo v njenih temeljih in zavirajo njen kulturni in gospodarski razvoj. Pienczvkovvski zastopa mnenje, da bo državni zbor odgovarjal svoji določbi in svojemu namenu, odkaza-nemu mu v S 1- državnega temeljnega zakona o državnem zastopstvu samo v slučaju, ako se pri volitvah v parlament vzame kot temelj splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica, nikdar in na noben način se pa ne smejo pridržati volilni okrajiinvolilski razredi, marveč vsa kraljestva in dežele naj tvorijo eden sam volilni okraj; ta volilni okraj bi se naj delil v nacionalne kurije, ki bi naj volile po ustavi vsakemu posameznemu narodu določeno število poslancev. Za poslance bi bile izvoljene tiste osebe, ki bi dobile v dotični kuriji največ glasov, dočim bi bili kandi-datje, ki so dobili za izvoljenci največ glasov, njih namestniki. Volilno pravico bi naj imel vsak moški, kije že izpolnil 24. leto, ne glede na to, kako dolgo stanuje v dotični občini. Volilna svoboda se mora zakonito zajamčiti. Avtor pravi doslovno : ^zakonita določitev volilnih okrajev nasprotuje temeljnim principom volilne svobode v Avstriji. Zakon mora vsakemu volilcu nuditi priložnost, da se lahko udeleži volitve s prepričanjem, da bo lahko njegov glas, ki ga bo oddal svobodno po svoji volji, odločilno vplival na. izid volitve. Na Dunaju stanujocemu Poljaku, Italijanu. Malomsu ali Slovencu se mora prav takisto dati možnost, da odda svoj za izid volitve določujoči glas v prilog kandidatu poljske, italijanske, maloruske ali slovenske narodnosti, kakor se mora zagotoviti v Zadru ali Kolomeji živečemu Nemcu možnost, da glasuje za poslanca nemške narodnosti. Volilni okraji popolnoma izključujejo to možnost. Na Dunaju v prilog maloruskemu kandidatu oddani glas bi pri razdelitvi kraljestev in dežela v volilne okraje nikakor ne mogel odločilno vplivati na izvolitev dotičnega kandidata. Vsakemu državljanu se mora dati možnost, da si izbere v svobodni volitvi kandidata svoje narodnosti, kateremu poveri svojo pravico, se udeleževati zakonodaj alnega dela. To so v bistvu načela, ki jih zastopa g. Pieriezykowski v svoji gori navedeni brošuri. Dasi je njegov projekt volilne reforme teško izvedljiv, vendar se mu mora priznati, da je zasnovan na takšnih temeljih, ki so predpogoj mirnemu kulturnemu in gospodarskemu razvoju v državi. A ko bi se vol. reforma izvedla po principih, ki jih zagovarja g. Piericzykow-ski, bi bila v prvi vrsti odbita ostrina narodnostnim bojem, kar bi bilo napredku in razvoju v državi v neizmerno korist, v drugem oziru pa bi tudi slovanska večina v Avstriji prišla do primernega zastopstva v parlamentu. Parlamentarni položaj. Dunaj, 8. januarja. Ker hoče vlada prepustiti moravskemu deželnemu zboru dovolj časa, da reši proračun in druge zadeve v deželni upravi, se skliče državni zbor šele na dan 23. t. m. V zadnji konferenci klubovih načelnikov se je sklenilo, da morata priti najprej na vrsto zakona o zavarovanju zasebnih uradnikov in o regulaciji plač avskultantom. Volilna reforma. Dunaj, 8. januarja. Poljski voditelji, ki se mude sedaj na Dunaju, da se dogovarjajo z vlado zaradi volilne reforme, so skrajno ozlovoljeni. Prav lahko se zgodi, da pogajanja z vlado prekinejo ter odpotujejo. Vlada namreč ne obljubi nobeni njihovi želji ugoditi, ker hoče ohraniti Nemcem večino v parlamentu. Poljaki so baje že izjavili, da bodo pod takimi okol-nostmi glasovali proti volilni reformi. Fuzija nemških strank. Dunaj, 8. januarja. Zadnje dni so se opetovano vršili dogovori za- radi fuzije V sen em cev z nemško ljudsko stranko. Smisel za nemško ^Gemeinburgschaft" pa se je klaverno izkazala, zakaj sporazumlje-nje se je razbilo zaradi neke o s e b n e zadeve. Kdo bo imel večino v novem parlamentu? Praga, 7. januarja. Nemški listi so prinesli z vidnim namenom vest, da bo imel parlament, ki bo izšel iz splošnih voHtev, 440 poslancev, a med temi bo 225 Slovanov in le 215 Nemcev in Italijanov, dasi bi bilo le pravično, ako bi imelo 17 milijonov Slovanov večino proti 9 milijonom Nemcev. Takoj se je začelo z vladne strani Nemce miriti, da do slovanske večine ne pride, ker se bo varovala nemška posest na ta način, da se za Nemce prikroje manjši volilni okraji kakor za Slovane. Nemci dobe najmanj 200 mandatov. Italijani imajo že sedaj 19 mandatov, ki jim ne bodo skrčeni. Bilo bi že skupno 219 mandatov, Rumuni pa tudi morajo ohraniti svojih 5 poslancev. In že so Slovani v manjšini. Končno pa je treba pomisliti, da so tako med Nemci kakor med SloATani šteti tudi socialni d e m o k r a t j e , ki bodo ostali zunaj narodnih taborjev, a odločevali bodo kot jeziček na tehtnici. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 8. januarja. Grof A p p o n y i je rekel na volilnem shodu v Nagy Banyi, ako kralj ne verjame, da sedanji parlament izraža narodno voljo, naj se obrne na volilce. Ako vlada ne zaupa sedanjemu volilnemu zakonu, je večina pripravljena, glasovati za volilno reformo na široki podlagi in za razpust državnega zbora, toda le pod pogojem, da kraljeva beseda zajamči, da se bo izid teh volitev smatral za odločilen. Nikakor pa se ne sme pripustiti, da bi se z volilci toliko časa eksperimentiralo, dokler ne dobi večina po vladni želji. V peštanskem komitatu je večina Članov sprejela predlog, da se naloži lOodstotna doklada na davke Z dohodki sy bodo plačevali uradniki, ki jih je vlada odpustih« Dogodki na Ruskem. Petrograd, H. januarja. V s t a ja v pokrajinah ob Vzhodnem m o r j u se nadaljuje. \ stasi so razdeljeni v odbore, ki konhskujejo graščinsko last; v p e 1 j ■ I i > o dohodninski davek in a opazujemo, d* am \m društvo v starem letu prebolelo Ž.-na Silvestrov \ ♦ čer priredilo riatu je veselico s šaloigro _Ne kliči vrana'.-. Šaljivo poŠto in mnogovrstno zaba\ pri kateri je neumorno sodeloval oddelek si. meetue irodbe kmiriniHri-. I^ra je bila skrbno uprizorjena v splošno zadovoljnost in čast prirediteljem in pisatelju samemu. Vsi prizori po bili napeto zanimivi, končni uspeh velikanski. \ se m je smejalo, dol do naj-veČjega fiKstra. Gospa sodnikova jo LISTEK. Maor. (Mučenilci. Slike iz naše protireformacije. Napisal A. Aškerc.) Med narodi, ki silijo iz teme v svetlobo, je bil vedno tudi narod slovenski. Od pamtiveka smo Slovenci skoro neprestano v boju z zastopniki teme. .Rimska cerkev potrebuje temo, kajti le v temi se izplača in je mogoč lov na duše. Nacht muss es sein, vro Friedlands Sterne strahle n — to velja v polni meri za zastopnike tistih kulturnih in političnih stremljenj, ki jih je rimska cerkev zapisala na svojo zastavo. Slovenci niso nikdar spadali k tistim, ki se dobro počutijo v temi. Naj nas je tudi strašna sila rimske cerkve potisnila ob tla — naše notranje sile so bile vendar jačje in vedno smo z novimi življenskimi silami ea5eli nov boj. V teku vekov so se pač menjavali neposredni vzroki in objekti tega boja, preminjali so se cilji in premi-njala so se sredstva, ali bistvo boja je izza duhovnih časov do naših dni ostalo vedno tisto. Največja, najlepša m za vse naše narodno življenje najpomembnejša je bila v tem tradicij on alnem boju doba reformacije. Ta velika doba je našla med nami velikih mož in naravnost nečastno je za nas Slovence, da še do današnjega dne nimamo svoje zgodovine te politično in kulturno tako velepomembne dobe in njenega konca. Reformacija je poživila in pomladila vse nravne sile slovenskega naroda, ustvarila je predpogoje novemu srečnejšemu življenju in ko bi bili Slovenci na takrat ustvarjeni podlagi svoj slovenski kulturni in politični boj naprej gradili, bi bili danes gotovo ravni čehom, če že ne prvi narod v celi državi. Po dolgih, ljutih bojih so bili zastopniki reformacijske ideje izvoje-vali ravnopravnost med rimskim in med evangeljskim veroizpovedanjem. S konvencijo, ki je bila sklenjena v Brucku med kranjskimi, štajerskimi in koroškimi stanovi na eni strani in med vladarjem takratne Notranje Avstrije, nadvojvodom Karlom, na drugi strani, so bile pripadnikom evangelJ8kega veroiapovedanja pripo- znane v bistvu skoro tiste pravice, kakor pripadnikom rimskega veroizpo-vedanja in v tem trenotku bi bila že odločena usoda katoliške cerkve na Slovenskem: umrla bi bila za sušico, da je ostal nadvojvoda Karel mož-beseda. Toda nadvojvoda Karel ni ' bil prijatelj evangeljske konfesije. Žena njegova je bila fanatično katoliškega mišljenja in je nasprotovala reformaciji, koder in kolikor je mogla, Karel sam je bil le vojšČak in nič drugega ter je dal v političnih rečeh nase toliko laglje vplivati, ker je bil po svoji vzgoji jako nagnjen katolicizmu. Tudi konvencijo v Brucku je le sprejel, ker je bil v to prisiljen: stanovi mu niso hoteli dovoliti denarja za vojno, ako ne pripozna ravnopravnosti evangeljske konfesije z rimsko. Že ko je Karel sprejel pogoje stanov in podpisal konvencijo, je bil njegov trdni sklep, da ne drži svoje obljube. Resnici na ljubo se pa mora pripomniti, da ga niso vodili pri tem le verski nagibi, nego tudi politični. V boju za versko ravnopravnost je bil skrit še drug boj, namreč boj za razširjenje pravic krone. Nadvojvoda Karel je hotel zlomiti moč in veljavo stanov v Jnotranjeavstrijskih deželah in kar mogoče razširiti pravice krone. V to svrho je porabi! jezuite, ki jih je njegova žena, rojena bavarska prin-cezinja, spravila v Gradec. Nadvojvoda Karla in jezuvite so združili skupni interesi na boj zoper avtonomijo takratnih reprezentantov naših dežel in našega naroda in evangelj-skega veroizpovedanja, čigar zaščitniki so bili ti stanovi. Pri nas je razširjeno mnenje, da je bila reformacija zgolj verski boj. Dr. Tominšek je lani pisal, da se Trubar vsaj direktno ni boril za svobodo. Reformacijsko stremljenje je imelo poglavitni namen, izvojevati svobodo vesti in tudi Čim večjo politično svobodo v obliki čim večje neodvisnosti od krone. , Komaj je bil nadvojvoda Karel podpisal v Brucku sklenjeno konvencijo, že je začel kazati, da ga ni volja, držati dano besedo. Najprej je začel podpisano pogodbo tolmačiti po svoje, kakor je kazalo njemu in jezuvitom in kršiti posamične določbe te konvencije, dokler se ni celo spre-vrgel. V tem besedolomstvu ga je podpiral zlasti papež Gregor XIII. Ta je slovesno izjavil, da nadvojvoda sploh ni imel pravice, privoliti v take koncesije, kakor jih obsega konvencija iz Brucka in tudi nadvojvoda Ferdinand, ki je bil vzgojen pri je- zuvitih v lugolstadtu, je ščuva! brati zoper protestante. Uspeh tega je bilo najprej sistematično preganjanje protestantov po miiitill in trgih. Z ozi-rom na odpor, na kateri je naletelo to preganjanje, je poslal papež (ire-gor nadvojvodu večjo vsoto denarja in je deponiral v Benetkah znatno glavnico, da bi imel nadvojvoda sredstev za eventuvalen boj zoper protestante. Pritožbe deželnih stanov in njih protesti s,, iuw\i ravnotako malo uspeha, kakor intervencije različnih protestantskih vladarjev. Nadvojvoda je brezobzirno nadaljeval svoj boj zoper protestante do svoje smrti. Leta ir>i*<>. je prišel na prestol nadvojvoda Ferdinand. Ta fanatični gojenec jezuvitov je z ljuto brezobzirnostjo nadaljeval delo svojega brata. Njegovo vodilno načelo je lulo, da naj postane Notranja Avstrija rajo puščava, kakor da bi bila protestantska iti izvedel je svoje načrte z vso krutostjo in z železno energijo. Ljubljanski škof Tomaž Ohron je bil pri tem delu njegov najzvestejši pomočnik. (Dalje prih.) 16 finim čuvstvom in dobrim ume vanj em predstavljala „ Milko", hčerko imovitega kmeta in ravno tako je bila gdč. učiteljica kot njegova žena „ Polona" prav izvrstna. Nič manj pohvalno je omeniti gg. Bizjaka, Cerarja in Zor-kota, ter — neumornega režiserja g. Drolla. In tako nam je naenkrat med živahno zabavo ušlo staro leto. Staro leto je umiralo, nastala je tema, v duši vseh pa so se z neznansko naglico podili spomini preteklosti. Veličastno so se čuli zvonki udarci — trkanje novega leta — od omizja našega ljubljenega sodnika g. Žmavca. Se se je razlegal zadnji udarec, ko se je vzdignil g. dr. Senčar ter v vzneseni ter njemu gladki besedi razmo-trival vzvišen trenotek, trenotek, ki je nastopil, da si želimo vzajemno srečno novo leto. Zasvetile so zopet luči. oživelo je vse kakor v mravljišču in čestitali smo si drug drugemu k novemu letu. Tedaj pa so nas izvabili ubrani zvoki godbe in vedno in vedno so se sukali čvrsti pari v zdravem veselju. Z veselim srcem smo posebno opazili naše sosede iz Ornega grabna. Moravč in Domžal. Še celo iz Ljubljane in Beljaka so nas počastili. Lepo to. Le tako naprej! V vzajemnosti je moč. Pač pa smo pogrešali več domačih rodbin?! Cuje se, da priredi društvo v kratkem veselico v večjem obsegu. Dolžnost nas vseh je tedaj, da podpiramo to edino društvo in mu pripomoremo do obstanka. Društvu pa kličemo: Le vztrajno naprej ! k— Iz Moravč« Božični prazniki so bili za naše klerikalce imenitni. Te stvarce noc in dan fantazirajo, kako mogočni in sveti da so : zato, tako so pravili, se mora v praznikih pripraviti nekaj izvanrednega. In res so naznanjali mnogobrojni plakati, da se na Štefanov dan v kaplaniji inscenira nova igra -Klerikalni zmaj". Priprave zato so bile velike. Klerikalni organist se je -niartral" mesec dni s svojimi „pastarieami**. katerim je postavil na čelo gospodično iz kavarne. Posebne skrbi in težave je imelo seve še igralno osobje. Šlo se je namreč, kdo naj igra „klerik, zmaja/ Seveda, klerikalni fantje so prebutasti za take vloge, zato so hoteli napraviti v po-zoja Johana kažipota. Ta zna, ker je študiran, je rekla gospodična, a samo star je. Njen pogled pa je splaval proti vzhodu, pomislila je . . . Ln za-žarelo ji je v duši. Kaj ko bi on . . . je vzditmila in sladek nasmeh se ji je zazibal na dražestnih ustih. Teden pozneje si videl v štacuni majhnega študenta okroglega obraza in gospodična je pravila: to je komedijant, ki bo predstavljal „klerik, zmaja**. Prišel je Štefanov dan, klerikalci so bili grozno veseli. Spomnili pa se niso, da je nekatere moravske klerikalce pamet srečala. Bližala se je slavnostna ura, a nihče ne gre gledat v kaplanijo. „To bo škandal,** je mrmral blagajnik Johan in ravno prav mu je prišlo, 6Ta se je spomnil laškega Žida. To je pomagalo, da se je nabralo nekaj radovednih žensk in otrok. Igra se prične. Pevski zbor je stal v krogu za zastorom, le organista ni od nikoder. Tedaj pa nastane v veži vik in krik. Igralci in gledalci hitijo gledat in kaj vidijo: organist leži na tleh kakor mrtev, ne giblje se in ne gleda. Nastala je pravcata zmešnjava. Gospodična je hotela že po gospoda, ko pridrvi vaški študent in vpije: „Le počasi, saj organist nima božjasti, premagan je le od alkohola." Te besede so imele dober učinek; vse se je pomirilo, čulo se je le: mrzle vode ! In to so ljudje, na katere so klerikalci ponosni! V klerikalnem društvu se vzgaja sama sirovost, neumnost in nevednost. Tako društvo naj le kmalu zaspi spanje „ pravičnega", želimo mu večni in pokoj. Oni pa, ki se hočete res izobraziti, se pa oklenite marljivo ekonomije in naših narodnih časopisov, da jim zašije zarja boljše kulture in srečnejše bodočnosti. Zaupni shod ljubljanskih državnih uradnikov. Dne 5. prosinca t. 1. zvečer sklical se je v malo dvorano hotela ^Ilirija" zaupni shod ljubljanskih državnih uradnikov zaradi domenitve za prireditev splošne uradniške skupščine, na kateri se naj vzpričo ra-pidno naraščajoče draginje v Ljubljani sijajno manifestira za zvišanje dejalnostne doklade oziroma za dosego draginske doklade tukajŠnemu državnemu uradništvu. V imenu sklicateljev je pozdravil mnogobrojne zborovalce iz najrazličnejših uradniških panog gospod c. kr. blagajnik R. Vesel poudarjajo, daje bil skrajni čas, da se je uradništvo vendarle vzdramilo iz tope resignacije in dvignilo svoj glas za zboljšanje nevzdržljivih draginjskih razmer. Pod spretnim predsedstvom c. kr. finančnega tajnika gosp. P. Jerovca Sosegli so v zelo stvarno ia živahno ebato gospodje: ravnatelj Š u b i c in dr. Požar, nadalje profesorja Stritof in Žmavec, ter gg. dr. R up ni k. dr. Kermavner, oficijala Maj in Ros t an. Sklenila se je resolucija, da se v najkrajšem Času, vsekakor pa pred otvoritvijo državnega zbora skliče splošni uradniški shod in se je v ta namen volila desetorica gospodov, katerim se je poveril nalog, da po danjh direktivah sestavi tozadevni referat. Ker se je že nekako pred tremi leti podal na pristojnih mestih slični petit, podprt z neovržnimi številkami in drugimi, kričeče draginjske razmere našega po potresu tako hudo prizadetega mesta slikaj očimi dati, katera prošnja pa je zbog nenaklonjenosti ministrstev in brezbrižnosti naših državnih poslancev dobila varno zavetje v bog ve kateri registraturi centralnih uradov, zahtevalo se je vsesplošno, da se prisilijo naši gospodje poslanci, naj se resno pobrigajo za to zadevo in urgiraj o nje končno rešitev. Pri tem se je slišala marsikaka trpka beseda kar se tiče postopanja naših državnih poslancev, ki so le takrat doslužni, ko se gre za njih mandate. Naravnost Škandal bi bil, ako bi le-ti zamudili priliko zavzeti se za naše mesto ravno sedaj, ko namerava vlada ex oftb pomakniti baje 20 avstrijskih mest v višji razred de-jalnostnih doklad. Ni ravno težko verjeti da Ljubljana ni med temi mesti. Saj je pretežna večina vseh državnih uradnikov slovenska, ter so ti takorekoč naj mero daj nejši sloj med slovensko inteligenco. Zato bodi dvakrat dolžnost naših poslancev, da brezpogojno store potrebne korake! H. Svojim prijateljem. Od različnih strani dobivam pisma, v katerem me moji prijatelji vprašujejo, zakaj ne reagiram na razžalitve, ki mi jih je nanesel -Slovenec- v dveh svojih noticah. Tem svojim prijateljem na voljo izjavljam: Perfidna laž je, ko me „ Slovenec" dolži, da sem njegovega belgrajskega dopisnika šijačkega klevetah Jaz list, kateremu sem dopisnik, preveč cenim, da bi v njem koga klevetal, da ne govorim o tem, da je klevetanje nečastno sredstvo v borbi s komersibodi — tndi v borbi z no-toričnim analfabetom Sijačkim. Tako ntkČasten more biti edino „Slovence v" dopisnik, ki je mene ki e ve tal. kar mu lahko dokažem! -Slovenec** je dalje ponatisnil nekatera mesta iz nekega pamfleta hrvatskega frankovca Matoša proti meni v belgrajskih reakcijonarnih „Večernjih Novostih**. — Na to izjavim sledeče: Ni se mi zdelo vredno, da "^bi se spuščal v kakršnosibodi polemiko s človekom, kakor je A. MatoŠ, o katerem je izšel v uglednem zagrebškem dnevniku „Pokretu" feljton, v katerem se popolnoma istinito trdi, da je MatoŠevo edino delo v poslednjem času, da napada kakor besen pes na vsakega, ki njemu ni po volji — a mene more samo veseliti, da nisem simpatičen kakemu hrvatskemu frankovcu. Ta človek je na najinfamnejši način blatil prve ljudi v Belgradu, med katerimi je mnogo uglednih vseučilisčnih profesorjev in ima zahvaliti edino izredni toleranciji bratov Srbov, da se mu do sedaj še ni pokazala — meja. In takemu človeku bi odgovarjal? S človekom, s katerim v Belgradu nihče občevati noče, nego vse beži od njega kot od garjevega psa, bi polemiziral ? Kaj zahtevate od mene. ljudje božji? Ali mislite, da nimam drugega dela? „Slovencu" imam pa odgovoriti sledeče: Ponatisnil je iz istih reakcijonarnih „Večernjih Novosti" ordinarno laž, da jaz nisem imel pristopa na kongres jugoslov. književnikov in časnikarjev. Naj si „Sloven-čcvi" uredniki pogledajo „Srbski književni glasnik" od 15. novembra (stari stil) in tam najdejo v izvestju s kongresa, da sem bil jaz na kongresu tajnik, da sem živahno sodeloval v debati itd. Urednika tega uglednega časopisa sta vseučiliŠčna profesorja gg. Pavle Popović in dr. Jovan Skerlić, ki sta oba bila med sklicatelji kongresa in bodeta gotovo bolje vedela, kaj se je delalo na kongresu, kakor Sijački, ki na kongres ni smel priti! „Slovenec" naj še nadalje pona-tiskuje klevete iz „Večernjih Novosti". To je edini srbski Ust, katerega „Slo-venčevi" uredniki čitaj o in to je vredno pripomniti. „Večernja Novosti" so docela reakcij onaren list, ki zagovarjajo celo idejo, da bi se orga-nizoval tudi v Srbiji klerikalizem (pravoslaven klerikalizem!), on nSlo- venec" je tudi klerikalen list--- „Kud će suza, nego na oko ----V" To je moj odgovor „Slovencu", Matošu in Sijačkemu. Ne bi jim odgovarjal, pa so me v to prisilili moji prijatelji, katere prosim, da me v bodoče ne izprašujejo, zakaj ne reagiram. Jaz že vem, kdaj je potrebno reagirati in kdaj to ni potrebno. Belgrad, 4. januarja 1900. Milan Plot, časnikar. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. januarja. — Petdesetletnica pesnika Antona AŠkorca. Danes praznuje eden naj m arij i vej ših in najznamenitejših delavcev na polju slovenske književnosti, pesnik Anton Aškerc petdesetletnico svojega domovini posvečenega življenja. Njegovo delovanje, njegove izredne zasluge, ki si jih je pridobil na polju slovenske književnosti, obširno ocenjevati, ni naš namen, to je naloga naših književnih listov, s polnim pravom pa lahko naglašamo, da se blešči ime pesnika Aškerca v literarni zgodovini slovenski poleg prvih imen. Anton Aškerc je prvi slovenski epik, katerega so že mnogi posnemali, a ga do sedaj še nikdo ni dosegel, in njegove „Balade in romance" pa „Lirske in epske poezije" so remekumotvori, pravi biseri, s katerimi bi se upravičeno lahko ponašali največji kulturni narodi. A kar njegova dela najbolj odlikuje, to so velike, vzvišene ideje, katere je pesnik vdahnil svojim umotvorom. „Fraternitć, egalite in li-berte", to so načela, ki jih je pesnik zastopal vsekdar, za katere se je boril, odkar je stopil na književno po-prišče in katerim je ostal dosledno zvest, dasi so baš zbog tega uajlju-teje butali vanj sovražni valovi. Pesnik si je nadel za svrho svojega življenja — boriti se za pravico in iskati resnice. Aškerc je bil duhovnik in je vestno izpolnjeval dolžnosti svojega stanu. Vkljub temu si pa ni dal v ko vati svojega duha v robske spone, da bi se ne smel sam s svojo močjo izpopolnjevati in težiti po res-nici-hčerki božji. Koprnel, hrepenel je po resnici in ker je sprevidel, da se stavijo baš v stanu, katerega si je prvotno izvolil, največje ovire tem njegovim težnjam, je slekel kot zna-čajen in dosleden mož svojo sveče-niško suknjo, stri spone starih predsodkov in postal laik. Kot tak je postal goreč zagovornik bratstva, enakosti in svobode, v pravem pomenu besede pesnik misli svobodne, katera se blešči kot zvezda vodnica iz vseh njegovih poezij. Pesnik A. Aškerc se ni nikdar udeleževal političnega življenja, a vendar je storil za napredno misel na Slovenskem več, kakor marsikdo, ki stoji morda v ospredju političnega delovanja. Ako torej danes iz dna srca iskreno čestitamo pesniku in književniku Antonu Aškercu k njegovemu jubileju, spominjamo se ga tudi kot odkritega in odločnega soboritelja za napredne ideje z željo, da bi ga nebo se dolgo ohranilo slovenski književnosti in svobodni misli v blagor in čast slovenskemu narodu! ! Ha moral .rimi! — A. Aškerčeve pesmi v ruskem prevodu. Glasilo „Slavjan-skega blagotv. občestva", „Slavjan-skija I z v e s t i j a", priobčuje v svoji najnovejši 7. številki več dobro uspelih prevodov Aškerčevih pesmi iz pe-resa Sergeja S tej na in N. Novica. N. Novic je prevedel „Naj-lepši dan", Sergej Štejn pa pesmi „Javor in lipa", „Buddha i11 Sar i p utr a", in „K r al j e v i ča M a r-ka". — V novejšem času prevajajo Rusi najmarljiveje Aškerčeve pesmi, da se sme upravičeno trditi, da je izmed modernejših slovanskih pesnikov med Rusi najbolj znan in spoštovan Slovenec Aškerc! Po volitvi v kočevskem okraju. Klerikalci skušajo na vsakovrstne načine prikriti moraliČen poraz, ki so go doživeli s Šukljejem. Na vse to besedičenje odgovarjajo najbolje številke. Pri zadnji volitvi leta 1901. je bil izvoljen Pakiž od vseh strank. Boj je bil takrat med Višnikarjem in med Jakličem. Kočevci so glasovali za Višnikarja, kije dobil 1 189 glasov, Jaklič pa je zmagal s 1563 glasovi. Zdaj so KoČevci odpadli in niso glasovali za Drobnica, kar je na shodu v Kočevju Loy utemeljeval s tem, kako je narodno-napredna stranka postopala v zadnjem zaseda- ! nju deželnega zbora in zlasti s tem, da se je župan Hribar izkazal kot nasprotnik kočevske bolnice. Kobi S bil Drobnic dobil sedaj kočevske glasove, kakor jih je V i s -uikar dobil leta 1901., bi bil sijajno zmagal. V koliko so klerikalci nazadovali, to s v e -dočijo številke. Obskurni Jaklič je dobil Še 155H glasov, Suklje pa le še LObb* — torej so klerikalci nazadovali za 510 glasov, in sicer za 510 slovenskih glasov, kajti Jaklič je dobil ravno tako malo kočevskih glasov, kakor sedaj Šuklje. Spričo temu dokazu s številkami je pač nepotrebno izgubljati Še kaj besedi zaradi „Slovenčevih" obupnih zavijanj. — Nesramnost. Gosp. dr. Konrad V o dušek se je za Šest mesecev preselil v Trst, poglavitno zaradi tem, da se praktično izvežba v italijanskem jeziku. V Trstu je vstopil V pisarno dr. Pretnerja. To je popolnoma privatna stvar. „Dihurjev" naslednik pa pravi, da je Šel dr. Vodu-šek na mesto odvetnika dr. Staniča, ki se je preselil na Dunaj. Z ozirom na zadnjo pravdo dr. Staniča, je v tej navidezno nedolžni notici novega „Dihurja" precej perhdno-ti in zlobe, ki se pa zna dr. Turni ali dr. R^viiiharju slabo izplačati. — Freibier so imeli delavci na Jesenicah dne 5. t. m. pred sejo občinskega odbora. Neki gostilničar je imel nalog, dati demonstrantom vse zastonj, in res so se ti pred sejo pošteno napili „Freibiera" in ..fuzelna". kakor so sami trdih, razen tega je imelo delavstvo plačano ^scliichto**. čeprav niso delali v tovarni. Dotič-nega preiskovalnega sodnika, ki bo preiskoval nasilstva z dne 10. decembra 1905 in 5. januarija 1906, opozo-zorimo tudi na to dejstvo, za katero je odgovoren g. Lukman sam. — Hell! se je slišalo klicati dvakrat iz „ljudskega parlamenta", kakor ga imenuje famozni fajmošter Zabu-kovec. Ajmohtarji in socijaldeinokratje, farji in protestantje, vse je bilo tisti dan združeno kot „ljudski parlament" na Jesenicah. „Ach wai!** bo klica! Zabukovec v Špehkamri, ki se je na ljubljanskem Žabljeku za njega ravnokar določila. Nr. 100 v I. nadstropju na desno. — Guie Osterreicher. Wir wollen Oesterreicher bleiben. je govoril g. Karel Lukman v zadnjem zasedanju dež. zbora. Pod njegovim zašČitom pa se širi na Jesenicah p r o ti a v s t rij s k o gibanje. V prejšnji kantini so nekoč zopet peli: „Die W a c h t a m Rhein". Navzo-čen je bil tudi tovarniški uradnik Lazar, rodom Slovenec. Ker ni hotel vstati in pomagati pri petju, so ga vrgli navzoči na 11 a. h o -dili in skakali po njem ter ga končno vrgli pri vratih na cesto. Pri zadnjem paiigermanskeni nastopu „Turnvereina" na Jesenicah pa so se izzivali slovenski kmetje in ker so se uprli temu, so L u k m a -n (j v i uradniki k 1 o f u tali pri belem dnevu p o p o 1 n o m a m i r ne Slovence. Anekdoto iz .Gedenk-bucha" v kantini prijavimo prihodnjič. Toliko za danes, da bo deželna vlada v Ljubljani vedela, kakim ljudem posvečava komisar Schitnig vse svoje delovanje in skrivno rovanje. Visoko c. kr. deželno vlado kot patrona naše fare in ljubljanskega škofa opozarjamo na dopis iz Starega trga pri Ložu v št. 1. letošnjega -No-tranjea". Starotržani. — Poštne vesti. Pomožni uradnik Alojzij Tomaž i č v Podgradu je imenovan poštarjem v Št. Jerneju, pomožni uradnik Artur Grosič v Pulju pa poštarjem v Brioni. — Oratorijska koncerta »Glasbene Matice11! Navedemo naj nekaj časniških ocen Bossijeve „Visoke pesmi" naznamenitejih listov, koder seje že izvajala. „L e i p z i g e r T a-geblatt" piše: Bossijeva glasba je iznenadne lepote, polna žareče moči, pri tem na liričnih mestih kipečega blagoglasja in neopisne lepote v izrazu . . . Taka dela je treba zopet in zopet izvajati, da prodre razumevanje širše kroge. — „Leipzigcr Gene-ral-Anzeiger" imenuje Bossija enega izmed najznamenitejših laških skladateljev sedanjega časa in „Visoko pesem" zelo posebno, umetnosti polno delo. V raznih zborih in osobito tudi v baritonskih in sopranskih solih se dobe blesteče partije in sijajni zvočni efekti. Sploh je glasbeno-slikarska in barvepolna okrasba dela zelo zanimiva. Najvišja polifouska krasota je razvita pri orisu sprevoda kronanega kralja Salamona (v 3. delu). Poprej s** pomenljivo edlikujeia er-kestralni intermezzo in patetika v himni. Tudi sicer skladatelj na mnogih krajih kaže blesteče bogastva svoje kontrapunktike in umetnosti v ozalšanju. - Leipziga r K e a e s u Nachrichten": Izpodbuds ki m jih stari umetniki v harmoničnem obziru nevedoma tako obilno dajali, morebiti nihče ni tako dosledno izrabil nego Bo>sj. V aielodiji razpolaga nad bogatim virom iznajdljivosti. V ostalem pa temelji njegova niuzi-kalična zgradba na Wagnerjevi podlagi: zelo malo sklenjenih oblik, simfonična izvedba orkestra in vporaba vodilnih motivov. Njegov kolorit ima vse mike modernega impresionizma : poleg temno-fantastičnih barv barv*" najintenzivnej.se svetlobne moči in mešanja neopisno mističnega učinka, kakor n. pr. glasbena slika na koncu dela, kjer lahni harfni toni kot kaplje padajo v avoke globokega sopran« in oboe. „Visoka pesem" Bossijeva - <1 a n t i e; u m c a n t i c o r u m"), ki se bo v oratorijskih koncertih pGlao-bene Matice'- izvajala. s© dobi v k 1 a v irski opravi s tekstom v trgovini g. S c h w e n t n e r j a v Prešernovih ulicah. Lstotam se dobivajo tudi male knjižice, ki obsezajo razlago skladbe z natančno natisnjenimi motivi in glavnimi mi-sli m j. Vsem muzikaličnim obiskovalcem koncertov priporočamo, da bero to malo knjižico, ker si bodo s tem razumevanje prekrasne skladba zelo olajšali in muzikalni užitek n e-p r i m e i n o povečali. Povsod, kjer se je to delo do sedaj izvajala, so časopisa pisali, da je Boeeijevo delo tako krasno, globoko mišljeno in genijalno, da ga je treba dvakret, trikrat in še večkrat slišati in da tO užitek pri opetovanem poslušanju vedno mnoŽi. Boasi je HOV glasbeni velikan ! Pevske vaje pevskega zbora „Glas&ene Matice". V sredo, dne 10. t. m. sta zadnji ločeni vaji, in m-.cer za ženski zbor ob pol 6., za moški zbor ob H. uri zvečer, obakrat v „Glasbeni Matici-. Častiti pevci in Častite pevke se naprošajo, da pn-dejo sigurno. Pri tej priliki se naznani tudi definitivna določitev časa glede vaj z orkestrom. »Splošno slov. žensko društvo" priredi v p 1 e k , ! >. t. m., ob polu osmih zvečer v _ Mest -nem domu- splošno pristopno predavanje. Predaval bo g. prof. Milan P a j k o stari grški umetnosti in bo svoje predavanje ilustrovaJ | skeptičnimi slikami. Predavanje o snovi, pri nas, žal, še tako malo obdelani, bo vrlo zanimivo, vsled Česar se je pač nadejati, da se ga bode slov. občinstvo udeležilo v čim največjem številu. Koncert pevskega društva „Ljubljaše". Pevsko društvo ..Ljubljana- je priredilo preteklo soboto v veliki dvorani hotela „Union" prvi svoj letošnji koncert. Doslej nismo bili navajeni, priznavamo to odkrito, tla bi nam bila -Ljubljana" nudila pri svojih koncertih kak posebni umetniški užitek, zato smo bili v soboto tembolj prijetno presenečeni, da so se vsi koncertni komadi proizvajali z eksaknostjo, kakršno smo imeli doslej priliko opazovati edino pri prireditvah „Glasbene Matice". Pevo-vodji £\ Benišku je čestitati, da je umel - rekli bi iz preje siro- vega pevskega materijala vzgojiti pevski zbor. ki z uspehom lahko proizvaja še tako težavne glasbene točke. Zbor je pel Vogričevo „Lahko noč-. Novakovo „U ljetni suton11 in Zaj-čevo „Dolazak Hrvata- — precizno in lepo ter seje potrudil, da je bilo petje primerno niansirano. Ipavčevo -Prošnjo" in Hladkovo „Ukazi" j;> pel osmerospev ubrano in temperamentno. Kot solist je nastopil basist slovenskega gledališča g. Bo to t to. Pelje arijo kneza < »temina iz opere -Kvgenij Onjegin-. S svojim mogočnim obsežnim basom in dovršenim petjem je izzval, kakor luni v operi, ko je igral vlogo kneza Gremina, vihar priznanja, ki ni preje ponehal, dokler ni ponovil arije (L Betetto je kot pevec neprecenljive vrednosti, zato bi bilo potrebno, da se ston vse, da se ga tudi v bodoče obdrži v Ljubljani in ohrani zlasti slovenskemu gledališču Villiarjev samospev „Mornar" je pel g. BukŠek in le) za svoje petje splošno priznanje. Po koncertu je bil ples, ki je trajal do ranega jutra. Dasi je bila vstopnina za ljubljanske razmer** silno visoka, je došlo vkljub temu na koncert izredno mnogo občinstva. III. velika mednarodna maskarada a« vrši letos 25. februarja in jo priredi »Strokovna akademija v Ljubljani". "Pripravljalne plesne vaje m vrše vsako nedeljo od 2. b. ure popoldan in vsako Metlo zvečer od 8.— 10. UT$. Letos se bode plesalo tudi želo priljubljen slovanski ples -Beseda-. K vajam ima vsakdo pravico. (afT Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 6, dne 9, jamarja 1906, — Rodbinski veder. Piše se nam: Povodom imenovanja svojega velečislanega načelnika, g. E. (rutinami a, višjim nadzornikom, je priredilo ljubljansko južnoželezniško uradniško osobje 5. t. m. vrlo uspeli rodbinski večer, katerega so se udeležili polnošlevilno uradniki s svojimi obi-teljimi. Slavnost^so počastili s svojim posetom tudi gg.: ljubljanski župan Hribar, poveljnik c. in kr. pehotnega polka štev. 27, polkovnik Vucetić s stotnikoma Uenešem in Zalmanom, sanitetni svetnik dr. Eisl, zdravstveni nadzornik dr. Strgar, poštni ravnatelj Carli, višji poštni kontrolor Tomažič, odvetnik dr. Hribar, lepo Čislo postajnih načelnikov s proge ter mnogo oes. kr. državnih in južnoželezniških uradnikov. Preko sto oseb je polnilo sijajno okicVno dvorano in vsa družba se je skoro vdala neprisiljeni, krasni zabavi, katero je še poveličevala godba ua lok c. kr. pehotnega polka št. 27 z res mojstrskim sviranjem ter vrli domači železniški uradniški kvartet z eksaktnim petjem. Sredina vsega zanimanja je bil. seveda, slavljenec, načelnik postaje in višji nadzornik g. (Tiitmann sam. čigar delovanje in zasluge je v svečanem govoru vzneseno orisal oricijal g. Pahor in katerega so s presrčnimi zdravicami odlikovali tudi še župan Hribar, polkovnik VuČetić, mnogo drugih gospodov in imenoma navzočih dam gospa Potočnikova. Od predstojnih uradov je došlo več brzojavnih čestitk. Presrčna ovacija in živahna zabava je trajala do ranega jutra in le nerado se je razšlo zaba-v;vjoče se občinstvo. Kuhinja in klet restavraterja g. šraja je nudila, kakor vedno tudi to pot najizbornejo jed in pijačo. Samonemška dopisnica. Poročali smo, da je v poštni filijalki v Mahrovi hiši bila nekemu gospodu dana samonemška dopisnica, dasi je zahteval dvojezično. Od prizadete strani se nam poroča, da sta pac bili nekemu dečku pomotoma dani dve >amonemški dopisnici, da pa ni ničesar rekel in da bi bil brez vsakega zadržka dobil dvojezični, če bi jil bil le zahteval. I. društvo hišnih posestnikov ima jutri, 10. t. m., zvečer v mali dvorani -Union** svoj redni občni zbor. NaTaučr.eje pove današnji in-serat. Pevskemu društvu „Ljubljana11 je pristopil kot ustanovmk z zneskom 50 K gosp. Alojzij Zaje, veletržee z vinom v Spodnji Šiški. Živel! Nadaljevalni tečaj za učitelje na Gr&m >b\ v Prebačevem rojeni, v Šmartno pristojni samski ključar Jožef Prek. Navedenec je bil že mnogokrat zaradi raznih tatvin ko-znovan, je bil vojaški begun, ter prehodil že skoro polovico sveta in zaradi raznih tatvin posknsil tudi tujezemske ječe. Videl je Francijo, Švico, Italijo in še več drugih lepih dežel, toda ko mu je postalo tam prevroče, je prišel zopet v svojo domovino, ne da bi opustil staro navado. Pobegnil je bil tudi iz prisilne delavnice in čez par let si potem prišel ogledat Ljubljano. Prijela sta ga pa dva policijska stražnika, na katera je pa med aretovanjem na Marijinem trgu streljal, potem pa ušel v Švico. Ko se je od tam vrnil, ga je prijelo orožništvo in izročilo vojaški oblasti, ki ga je obsodilo na občutno ječo in šele 4. t. m. je zagledal beli dan in jo prisekal zopet v Ljubljano, kjer so ga pa spoznali in odvedli v zapor. Našli so namreč pri njem 58 K bb' v denarja, obstoječega za 29 K iz samih krajcarjev in vinarjev, drugo pa v papirju, o Čemer ni hotel ničesar povedati, kje da je vse to dobil. Sumi se, da je ta denar, posebno pa drobiž kradel po cerkvenih nabiralnikih, toda ni imel še prilike ga zamenjati v debel denar. Izročili so ga sodišču. — Druga neprijetna prikazen pa je tudi ključarski pomočnik Jožef Faltin in Bukarešta. Kakor se bode še marsikdo spomnil, se je predlansko poletje po mestu izvršilo mnogo tatvin in vlomov v trgovine in trafike in da je policija nekega večera nepridiprava prijela v osebi navedenega Faltina, ki je podnevi delal pri nekem tukajšnjem mojstru za pomočnika, po noči pa je delal na -svojo roko4*. Dokazalo se mu je, da je maja meseca kar v eni noči vlomil v tri trgovine. Ko je prestal zasluženo kazen, je po-potoval po raznih velikih mestih, a sedaj je bil pa že tako učen, da se je preživljal le od goljufije poštno hra-nilničnih knjižic, katerih se je pri njem dobilo kar šest. Iz ene je razvidno, da sta bili vloženi samo 2 K, a je bilo z njimi v Trstu dvignjenih mesto dveh, 9*2 K. Ta se izgovarja v toliko, da je vso to imovino dobil od nekega -prijatelja** za kojega ime se pa ne ve spomniti. Tudi tega tiča so izročili sodišču. — Mlada prefriganka pod ključem. Kakor smo že včeraj poročali, je dne 5. t. m. neka neznana mlada deklica pokradla Mariji Bre-celjnikovi za 22 K obleke, Frančiški Menardovi pa poneverila 12 K vredno pelerino. Pri prvi je rekla, da se piše Kenda in da je njen oče pristav v Trebnjem, pri drugi pa se je izdala za Grmekovo. Včeraj pa jo je ena odškodovanih strank v mestu opazila in jo pokazala policijskemu stražniku, ki jo je odpeljal v zapor. Pri sebi je imela deklina le še ukradene čevlje in poneverjeno pelerino, za drugo pa noče povedati, kje ima. Navihankaje Jerica Belentinova, roj. leta 1888. v Mirni na Dolenjskem. Lansko leto še. komaj ko je prekoračila 16, leto svoje starosti, je Belentinova pokazala, da ie rojena za nekaj -višjega** in res to tudi izpeljala. Prišla se je ponujat v tuk. bolniščnico za usmiljenko. Ker pa ni imela izkazov, ji je prednica sicer obljubila sprejem pod pogojem. Če ji te prinese. Belentinova je šla na Krko, tam se delala pri posestniku Sadarju zelo pobožno, naposled pa ga naprosila, da naj jo pelje v Ljubljano, kjer bode vstopila k „nunani**, češ. za vožnjo bodo že te povrnile. Sadar je res zapregel konjiča in potegnil dozdevno mlado -Kristusovo nevesto** proti Ljubljani, kjer je ustavil pred deželno bolniščnico. -Pobožno** dekle je skočilo z voza, veleč Sadarju, naj malo počaka, da bode takoj denar prinesla in šla pri enih vratili v boluični vrt, pri drugih pa ven in hajd zopet proti Dolenjski. Sadar je čakal in Čakal, iu ko se mu je zdela stvar že presumljiva, je šel povprašat k prednici, ki mu pa ni mogla dati drugačne informacije, da se je siromak vsedel najbrže kaki goljufici na led. Odrinil je zopet proti domu in lumparijo naznanil oblastvu. Par mesecev potem pa je mlada ^nuna** farbala zopet po Dolenjskem kmetovalce z neko amerikansko listino, to pot pa ni imela sreče, ker je prišla v zapor, kjer je morala presedeti tri mesece. Belentinova je bila že 3 leta v poboljševalnim v Lankovici na Štajerskem, a kakor kaže, ji vse nič ne pomaga. — Panorama-kosmorama. Ta teden si ogledujemo znamenitosti državice Tripolis. Kaj čudni, mnogokrat odljudni obrazi nas srečujejo, pri vsaki priliki zadenemo na karavano, ki se počasi premika po peščenih tleh tripoiitanskih. Tuintam vidimo revno prebivališče zamorskih družin, ki žive naj primi ti vnejše življenje. Trdnjava Džamana-Durar bi sicer kljubovala še kakim srednjeveškim sulicam, nikakor pa ne modernim topovom. Glavno mesto Tripolis s svojimi nasadi tropiČnih rastlin gotovo ugaja vsakemu gledalcu. Omeniti nam je med drugim še velikanske množine datljevih palm, ki so mnogemu prebivalstvu življenjski pomen. Serija je vsled svojih raznovrstnih slik vredna vsega priporočila. Prihodnji teden se razstavi Češko. — Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni sejem prignanih 781 konj in volov, 295 krav in telet, skupaj 107(5 glav. Kupčija je bila pri goveji živini prav dobra, pri konjih srednja, ker so prišli po govejo živino Mo-ravci in Korošci. — „&ramel"-kvartet koncertuj* jutri zvečer v kavarni „Prešerenu. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. V vinski kleti grand hotela »Union" danes ob 8. zvečer „ vesel n godbau. Vstop prost. Najnovejše nOViCe. Misijonarji za kosilo. V državi Kongo so divjaki napadli belgijsko misijonsko postajo Quago, pomorili devet misijonarjev ter jih pojedli. — Roparski umor vojaka. Blizu Komama je topničar Ferbar umoril in oropal vojaka 26. pešpolka Riptaka. Riptak si je bil prihranil pri vojakih nekoliko denarja tar ga nesel domov staršem. — Balkon se je zrušil v gledališču v Madridu. Ubite m tri osebe. — Pasivna resistenca pri poštni hranilnici na Dunaju. Z obstrukcijo je uradništvo doseglo, da je ravnateljstvo obljubilo sledeč**: osobje se pomnoži, za tvradovanje nad predpisani čas se za vsako uro odškodnina zviša, uredi se avanzma taku, da pridejo pomožni uradniki lahko tudi v 9. činovni razred. — Pevski dom zgradijo ua Dunaju. Samo za stavbišče se je phi-čalo 2*5 milijona kron. — Grozovita nesreča v rudniku se je zgodila v Inočju na Japonskem. Zgorelo je nad 100 rudarjev*. Književnost. — Soseda Razumnika govedoreja. Poljudno navodilo za rejo in oskrbovanje govedi. Nemški spisal dr. L. Steuert, poslovenil Gustav Pire. VIL zvezek ^Kmetijske knjižnice**, stane 1 K s poštnino vred. Dobiva se pri kmetijski družbi v Ljubljani. Ta knjiga je v resnici poljudno kmetijsko berilo in izvrsten praktičen vodnik za vsakega živinorejca. Tudi to knjigo priporočamo. — Poučno potovanje v Švico je naslov ravnokar izišli knjigi, ki jo je izdala c. kr. kmetijska družba kranjska kot Vi. zvezek svoje -Kmetijske knjižnice-. Spisal Viljem Rohr-man, stane 1 K s poštnino vred. Dobiva se pri kmetijski družbi v Ljubljani. Knjiga je spisana v prid našim kmetovalcem, ki naj spoznajo, da je Švica postala prva zgledna živinorejska dežela. Knjigo toplo priporočamo, saj je njen namen povzdigniti kmetski stan. Telefonska in brzojavno poročila. Črnomelj 9. januarja. Franc Susteršič, posestnik in poštar v Črnomlju, je včeraj umrl. Mož je bii odličen rodoljub, vs38Koz poštena slovenska duša B;ag mu spomin! Dunaj 9. januarja D^si je še precej daleč do začetka nove parlamentarne kampanje, je vendar v 2bcrn ci že zdaj prav živo. Danes je tu jako mnego poslancev iz Češke in iz Galicije, pa tudi nekaj jih je iz druz.h dežela Vsi so prišli zaradi volilne reforme Poljaki zahtevajo za Gali šk o 118 mandatov in za poljsko S l e z i j o 4 mandate, povrh pa so stavili še več druzih pog jev. V obče se sodt, da se bo dalo ž njimi govoriti in doseči kompromis. Dunaj 9. januarja. Tudi danes zboruje ministrski svet. Razpravlja se razeu o volilni reformi in o prihodnjem zasedanja poslanske zbornice tudi še o trgovinskih pogodbah, ki se morajo uveljaviti do 1. marca. O tej stvari se bo derinitivno sklepalo, ko bodo tu ogrski ministri. Dunaj 9. januarja. Za dalmatinskega namestnika je imenovan dosegauji upravitelj, dvorni svetnik Nikolaj Nardelli. Praga 9 januarja. V nedeljo s" imele žene iz na;bol š h krog )v velik shod za splošno in c-nako volilro pravico za žernk^ Brno 9. januarja. Sodi se da postane dr. Ž a Č e k deželni glavar na Moravskem. Budimpešta 9 januarja. Iz Debrecina se poroča, da je bilo tam zopet aretovanih več oseb zaradi atentata na velikega Župana Kovacsa. Carigrad 9. januarja. Fin. minister A h m e d Nasif pada je umrl. Na njegovo mesto je ime- novan Zia-beg, ki je bil doaedaj prideljen finančni komisiji za Ma-cedonijo. Dunaj 9 januarja. Ministrski predsednik Fejervary je z resort-nimf ministri] odpotoval na Dunaj, da se domeni z avstrijsko vlado zaradi uveljavljenja trgovinskih pogodb Pred svojim odhodom je imel dolgo konferenco z Wekerlom zaradi pogojev za spravo med krono in med koalicijo. Petrograd 9, januarja rradno se razglaša, da je vojaštvo zopet napravilo v Rostovu red. Revolu-cijonarji so zapustili svoje utrjene pozicije in zbežali, zapusti vŠi mnogo vsakovrstnega orožja Pariz 9. januarja. Danes se snide poslanska zbornica. Med veČino stvarjajočim „blokom" se je vnela ruoena agitacija, da se več ne izvoli sedanji predsednik D o u m e r, marveč mesto njega Sarrien. London 9. januarja. Iz Har-bina se poroča, da se je vojaštvo zopet začelo puntati. Železničarji štrajka jo. vsled česar morejo voziti samo vojaški vlaki. London 9 januarja Veliko strmenje je zbudilo pismo lorda Robertsa, ki pravi, da angleška armada ni pripravljena za vojno. Roberts zahteva enako vojcško izvežbanje vseh sposobnih mlade niče v v državi. Izjava/) Z ozirom na uvodni članek v »Slov. Narodu« z dne 3. t. m. naslovljen: ,pVnetoovpijoča krivica ali najdem* hranilna knjižica" sem primoran v obrambo svoje lastne časti podati nastopno pojasnilo- V7 članku »Vnebovpijoča krivica ali najdena hranilna knjižica« je zamolčal člankar imena zastopnikov, zamolčal je pa tudi vse tiste najmero-dajnejše okoliščine, ki pojasnjujejo celo zadevo v pravi luči in ki jasno dokazujejo, da se Miha Pleše u ni zgodila nikaka krivica, marveč, da le ta uvodni članek provzroča krivico podpisanemu. Jaz se ne bojim javnosti podati svoje lastno ime, želim pa, da časti to občinstvo vzame tudi v vednost resnični dejanski stan cele zadeve, in ta je: Dne 10. maja 1904 je umrla Mina Plešec, zapustivši dva sina, Miho in Janeza Plešec in vnukinjo Marijo Bedi no kot zakonite dediče. Ze na dan pogreba Marije Plešec je priznal Miha Plešec napram sodedičerna, da posedujeon zapuščinsko premoženje. Pri zapuščinski razpravi dne 30. julija 1904 pa je Miha Plešec kar naravnost tajil, da bi posedoval sploh kako premoženje ranjke Mine Plešec ter trdil, da je imel pred 12 leti skozi dve leti hranilno knjižico ranjke Mine Plešec v shrambi, potem pa je Mina Plešec vzela na to knjižico iz hranilnice 400 K in jih njemujpodarila, knjižico pa spravila, tako da Miha Plešec ni iste nikdar več videl. To je jako značilno, ker Miha Plešec sedaj v članku z dne 3. t. m. trdi, da je imel tudi še pozneje do pred 5 leti neko materno hranilno knjižico v znesku per 800 K v rokah in da je ta znesek polagoma znosil za Mino Plešec iz hranilnice. Dne 29. septembra 1904 sem prevzel šele zastopstvo Janeza Plešec in Marije Bed in e in sem zaprosil zapuščinsko oblast, da uradoma poizveduje pri Kranjski hranilnici glede hranilne knjižice ranjke Mine Plešec. Zapuščinska oblast je v resnici poprašala Kranjsko hranilnico, od katere je pa dobila med drugim pojasnilo, da se nahaja več vlog pod imenom Mina Plešec, da so pa iz-vzemši ene vse dvignjene. Na to sem dobil jaz dr. Furlan dovoljenje, da poizvedujem sam pri Kranjski hranilnici radi hranilne knjižice ranjke Mine Plešec in sem izvedel, da se nahaja neka knjižica na ime Mine Plešec št 153.943, na katero je bilo dvignjenih po smrti ranjke Mine Plešec, t. j. dne 27. julija 1004 698 K 86 v in 3. novembra 1904 40 K in da je na isto še naloženih 1200 K. Glasom informacij, podanih mi od strank, sem smatral to knjižico za pravo, ter sem poročil to zapuščinski oblasti. Sodišče je o tem zaslišalo Miho Plešec in ta je izjavil izrecno pred sodiščem dne 2 2. decembra 1904 brez vsakega prigovarjanja in vplivanja, da *) Tiskano kot inserat za katerega je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. 115 iz pisarne, čes ima res hranilno knjižicoranjke Mine Plešec v svoji posesti, da jo je pa pustil doma, da ne ve, koliko je na njo naloženega denarja, da hoče knjižico prinesti k sodišču, ter da je zadovoljen, da se o ti knjižici vrši zapuščinska razprava. Glej akt okrajnega sodišča v Ljubljani A VIII 478 4. Pri tej priliki je še celo vprašal navzočega sodediča Janeza PleŠca, če se hoče poravnati, in koliko da hoče, a je dobil odgovor, da naj prinese knjižico. V svrho predložitve te knjižice se je imela vršiti zapuščinska razprava dne 30. dec. 1904, a Miha Plešec in knjižica sta tega dne izostala. Vsled tega se je odredil nov narok na dan 12. januarja 1905 in se je povabil Miha Plešec pod zakonitimi posledicami, — a je zopet izostal. Radi tega se je vršila zapuščinska razprava z mojima klijentoma samima in na podlagi njunih napovedb se je sestavilo zapuščinsko premoženje in med istim navedena je tudi sporna hranilna knjižica Kranjske hranilnice Št. 153.943 z zneskom, ki se je po smrti ranjke Mine Plešec že dvignil, t j. 698 K 66 v in 40 K ter s Še nedvignjenim zneskom per 1200 kron. Nadalje se je vstavilo med aktiva tistih 1946 K 86 v z obrestmi vred, katere je Miha Plešec še pri življenju ranjke Mine Plešec dvignil, kakor je to tudi sam končno novembra meseca 1904 pri Kranjski hranilnici priznal. Neposredno pred končanjem zapuščinske razprave dne 3. februarja 1905 priglasil se je Še Miha Plešec dedičem in vsled tega prisodila se je cela zapuščina vsakemu dediču z eno tretjino. Dokaz tega je akt okrajnega sodišča v Ljubljani A VIII 4784. Na to sem tožil v imenu obeh mojih klijentov M i h a PleŠca na plačilo dvetretjinske zapuščine v znesku 2191 K 74 v s 5 u g obrestmi od 11. rožnika 1904 pri deželnem sodišču v Ljubljani. Obenem sem pa tožil pri okrajnem sodišču na plačilo ene tretjine pogrebnih in zapuščinskih stroškov v znesku per 63 K 83 v. Ko sta bili že obe tožbi vloženi, je prišel Miha Plešec brez vsakega povabila dne 4. sušca 1905 v mojo pisarno ter je izjavil, da hoče plačati. Jaz sem ga hotel najprvo spraviti da z nasprotnikom nimam ničesar opraviti. Ker me je pa g. koncipijent Stare opozoril, da se je ravnokar izrazil, da hoče Miha P1 e-šec plačati, sem ga vprašal, če je to istina. Miha Plešec je to potrdil ter prosil, da naj mu povem cel račun. Jaz sem mu na to rekel, da naj pride radi prekoračenih opoldanskih ur popoldne. Miha Plešec je pa prosil, da naj napravim račun takoj, ker ima boln^ noge, da zamore iti potem domov, na kar sem z ozirom na njegovo prošnjo takoj sestavil račun in mu ga na drobno razjasnil. Miha Plešec je izdal na to pismeno izjavo, da je res dolžan mojima klijentoma vsega skupaj z obrestmi in stroški vred vsakemu 1256 K 95 v in se je zavezal ta znesek do 9. sušca 1905 do l/2 9 ure zjutraj plačati, to radi tega, ker je bila razprava odrejena na 9. uro istega dne. — MihaPleŠecje izrecno poudarjal, da bo hranilno knjižico ranjke Mine Plešec realizo-val in meni prinesel denar iz taiste. Kos em ga o p o z o r KI, da je na knjižici že sodna prepoved, rekel je, da prinese knjižico meni, da jo jaz reali-z u j e m. Ker ni bilo plačila, šel sem 9. sušca 1905 k razpravi, pri kateri se je kot nasprotnik zglasil g. dr. Ivana Tavčarja namestnik, g. dr. Konrad V o d u š e k. Vsled plačilne obljube, katero je izdal Miha Plešec v pismeni obliki in na podlagi zapiisežene izpovedbe mojega koncipijenta g. Stare ta in moje lastne, je bil Miha Plešec obsojen na prvi in drugi instanci, da plača mojima klijentoma 2513 K 90 v s pp. — in je sodišče v razlogih izreklo, da so ugovori Miha Plešca naravnost neverjetni in hudomušni. Dokaz tega je akt deželnega sodišča v Ljubljani Cg I 69/5. Ko je bila ta pravna zadeva v pri-zivnem stadiju, je pa g. dr. Tavčar sam v imenu Miha Plešca naprosil, da se to baje zarubljeno hranilno knjižico št. 153.943 amortizuje. Dokaz : Akt deželnega sodišča v Ljubljani T 7/5. Da, dr. Tavčar kot zastopnik Mika PleŠca je bil sam prepričan, da je ravnokar omenjena knjižica last Miha PleŠca, kar je predlagal z vlogo z dne 10. listopada v svrho izterjanja svojega ekspenzarja v še ostalem znesku per 241 K 98 v rubež te knjižice in dr. Tavčar trdi izrecno v dotični izvršilni prošnji, da je omenjena knjižica last Mihe Plešca. Dr. Tavčar, ki je torej kot zastopnik Miha PleŠca tekom cele pravde trdil, da Miha Plešec te knjižice sploh nima, — je bil po končani pravdi o verodostojnosti? svojega klijenta tako prepričan, da je sam v izterjanje svojega lastnega ek-spenzara zarubil Miha Pleščeve pravice iz te sporne knjižice, trdeč v dotični svoji vlogi, da je ta knjižica last Miha Plešca. M i h a Plešec je prišel 16 vinotoka 1905 torej že davno po končani pravdi zopet v mojo pisarno brez vsakega povabila, da plača pravdne stroške in pri tej priliki pred 4 uradniki izjavil: da je res imel tu sporno hranilno knjižico, da mu jo je pa gotovo vzela žena, in da bi gotovo ne prišlo do te pravde, ako bi ne imel tako slabih svetovalcev. Novembra meseca pa se je zglasil □eki O m a n s hranilno knjižico št. 153.943 ter je zahteval, da ustavim jaz rubež na to knjižico, ker je baje njegova last, zahteval pa je tudi, da ustavi dr. Tavčar amortizacijo in rubež te knjižice. Moji dve stranki sta se med tem z Miho Plešcem poravnali, vsled česar sem jaz takoj ustavil rubež na to knjižico, ne da bi imel sodnijskega dokaza, Čigava last da je. — Ravno tako ustavila se je amortizacija in eksekucija uvedena po dr. T a v č a r j u. Sedaj pa smem opravičeno prašati, kakšno krivico sem provzročil jaz Mihi P 1 eš c u, kateri je 1. ) 30. malega srpana pred sodiščem priznal, da sporno knjižico poseduje; 2. ) kateri je 4. kimavca 1905 v ustni in pismeni obliki v moji pisarni priznal, da poseduje hranilno knjižico ranjke Mine Plešec in da hoče plačati mojima klijentoma 2513 K 90 v; 3. ) dne 16. vinotoka 1905 pri plačilu ekspenzarja izrecno trdil, da je bil žrtev slabih svetovalcev, ter da je knjižico imel, a mu jo je bržkone soproga vzela; 4. ) svojega lastnega zastopnika prepričal, da je pustil to knjižico amortizirati ; 5. ) istega dr. Tavčarja prepričal, da je ta knjižica njegova, tako da jo je g. dr. Tavčar za svoj ekspen-zar celo zarubil. — Pri tem dejanskem stanu je torej sicer mogoče, da Mina Plešec ni zapustila hranilne knjižice št. 153.943, gotovo pa je, da je Mina Plešec zapustila hranilno knjižico najmanje v vrednosti 1938 K in da je to knjižico posedoval Miha Plešec, ker je posest te knjižice Miha Plešec sam pred in po pravdi priznal in obljubil plačilo. Kdor pozna kmeta, ve prav dobro, da isti gotovo ne obljubi plačilo 2513 K 90 v, ne da bi bil dolžan. Če se je torej glede številke hranilne knjižice vrinila res kaka pomota, je to pomoto zakrivil Miha Plešec sam s svojimi izjavami in vedenjem pred zapuščinskim sodiščem. Sicer se pa v predležečem slučaju ni šlo za številko hranilne knjižice, marveč za gotov denar ranjke Mine P le Š e c in o katerem je Miha Plešeč pred in po pravdi trdil, da ga je imel. Toliko v pojasnilo. Dr. Josip Furlan. Ognja ln vluni* varne julrr ll«*gliy Litvin) llunul 3LVI1/3. 19 SO.000 ji)> je t rabi od leta 1880. Izdelek prve vrste, ki se je obnesel sijajno. Ceneje nego povsod drugod. 2851 ,£e Griffon' najboljši cigaretni papir. 21 Dobiva se povsod. 107, 9 Prsni sok napravljen Iz trpotčovoga izvlečka z apnenč. železom. Ublažuje kašelj, razkraja ■lino, izpušča vlago, odstranjuje bripa-vost in je zaradi vBebina železa obenem isvrstno ojaćujoče in kri tvore -c sredstvo. Pristen tamo a poleg stoječo oblastveno deponirano varstveno inamMo. Cena originalni steklenici K 2 20, po pošti 40 h več sa zavoj in vozni li.t (poštnino ne vračuuii). Izdelovališee in glavna zaloga: lekarna pri sv. Frančišku Dunaj V/2, Schonbrunnerstr. 107. V Ljubljani ga prodaja: IT. pl. Irfc6e«j, Mfitnl trg 4. Bol tolažeče ^mtu mazilo. 3748 6 To antirevmatako mazilo napravljeno is sromatskih rastlinskih sokov miri mišice in iivce, krepča in poaivlja. Samo pristno i poleg stoječo oblastveno deponirano varstveno znamko. Originalna steklenica stane 9 K. Ifo poiti 40 h ved sa aavoj in vosuo pismo (poštnine ne vracunsi). Iadelovaliloefin glavna'saloga : lekarna pri sv. Frančišku Dunaj V/2, Sohttnbrunneratr 170. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje aajtteljae prUnun TannocMnin Mura katera okrepčujo 1**1 aee, odatra-ujuje lualae in preprečuj« Izpadanje la«. f »telakVnle« m navodom 1 m. Razpošilja ae a obratno pošto ne manj ko1, dve steklenici Zalog« vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medioinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnir obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d Dež. lekarna Milana Loustek* v Ljubljani, Rssljiva cista it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jo2efevet?a mbil. mosta 49 -1 Umrli so v Ljubljani. Dne 5. januarja: Fran Dane, mizar, 49 let, Dolenjska cesta 8, Delirium tremens. — Jera Fabian, delavka, 53 let, Radeckega cesta 11, sekundarna topost. Dne 6. januarja: Marija Verhovnik, gostija, 73 let, Na zavrtih 12, ostarelost. Due 7. januarja: Marija pl. Hoffern, zaseonica, 60 let, Sodnijske ulice 4, jetika. Dne 8. januarja: Fran Leben, delavec, 82 let, Hauptmanica 1, srčna hiba. V deželni bolnici: Dne 2. januarja: Ivan Kreč, krojačev sin, 1 dan, življenske slabosti. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 9. januarja 1906. Naložbeni papiri 42 0 majska renta . . . 4*2 r0 srebrna renta 4U, avstr kronska re::ta . 4°/0 . zlata 4U, ogrska kronska renla zlata posojilo dež Kr.. % posojilo mesta 4o 4» 4S 4' 4 4 4- 40 4« 3° 4« 'o 4J> r 4*/. 41/ o, •JO ■ *• *" 4l/..° o bos.-lieiv. žele posojilo 1902 . . češka dež banka k. 0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 0 pešt. kom. k. o. z 10^ pr ..... 0 zast. pisma laoerst hranilnice..... 0 zast pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. cgr. hip. ban. obl. ogr. iokalnih železnic d. dr. ... 0 obl. češke ind. batske prior. lok. želez. TfSt- Pcreč ...... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žei kup. »V , , avstr. pos. za žel. p. O. Srećke. Srečke od 1. 1S60' ... od 1. KS64 . . . . „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije * rt n n n ogrske hip. banke . ,, srbske a frs. 100 — „ turske...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ • • • Rudolfove „ ... Salcburške „ . . • Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. . Avstr kreditne banke . . Ogrske „ » • • Živnostenske „ Premogokop v Mostu (Bru_x I Alpinske montan .... Praške žel. ind dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Denar I 9S-90 99-90 10f>-117 85 «J080 114-56 99*50 100 gu 100.— lOO ."jO 997.'» <>y 80 100- 40 106 30 100 50 100 — 100-10 99-50 100 — 99 90 :J17 100 75 I9f>— 890-— 101 — _ 291 — 1>C0 — 102-— 14S25 2450 47.' — 78 -91-50 63-—I 51 75 :i> — 59 — 73-525 - Blago 100 10 10010 100 20 118 05 90- -11 i 75 101 -101 00 100 — 101*50 99 <»5 100 05 101-40 107-.30 101 50 100 50 101 10 100-50 101- 100-SVJ 25 101 -75 192- 891 -103 — 302 — 301.— 208 — 111* — 14H 25 20 50 484-82*— 99 50 g*-— 53 i 5 34 — 02-70 50 535 — Va.utc. C. kr. cekin......j 20 franki.......(i 20 marke.......i Sovereigns.......; Marke........ Laški bankovci.....| Rublji........ji Dolarji........y 120 75 121 75 669*75 070 75 1031 — 1040- -075 10 07ti 10 785*50 780 50 240 — 217-(.00— f>70 — 529 —! 530 — 2572 — 2582 — 520 50 527-50 275 -500 -100- — 272-568 10i- 11 -19 17 2353 23 94 117-00 95-70 250 — 4 84 11*38 19 19 23 00 24 -117*80 95 90 250*50 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 9. januarja 1906. Termin. Pšenica za april ... za 100 k§ K 1708 „ „ oktober . . „ 100 „ „ 1676 Rž „ april . . „ 100 B , 14 10 Koruza „ maj'. ... „ 100 „ „ 13*50 Oves „ april ... „ 100 „ „ 14*96 tOlifU. Malo Jprijetnejše. Neteorolostino poročilo. Višina nad morjem SOG-2. Srednji Eračni tlak 736 o mm s* a 3 »-a Čas opazovanja Stanje barometra v mm 1 Temperatura t C°. Vetrovi Nebo 7. B. av. 7315 1*0 al. jvzh oegla 8. n 7. z). 8 Pop 7284 723G 05 15 al Jug «1 jjvihod megla de* 8 a o. 722 8 2*7 al. svzh dež 9. • 7. a). a. pop. 724 8 7290 10 10 brezretr. si. jug megla oblačio Srednja predvčerajšnja in včerajSida temperatura: - rfid in -1 2»; norm.: - 2 7° ln - 2-7*. Mokrina v 24 arah 4 1 mm in 4.6 mm. Zahvala. Občinski urad Mala gora pri Kočevju se zahvaljuje Kranjski hranilnici v Ljubljani za znesek 175 K in Vzajemni zavarovalnici proti požaru v Gradcu za znesek 75 kron, katera zneska sta bila darovana /a nabavo °gnJegasnega orodja. Občinski urad v Mali gori dne 6. januarja 1906. IV. Pfn, obč. predst. Zahvala. Vsem, ki »o umrli gos]..- Mariji pl. HiKern izkazovali aočutje in tolažbo med boleznijo in ob smrti, kakor tudi vsem, ki so preblago pokojoico spremili k večnemu počitku, izreklo trm potom najiskren^jSo zahvalo 131 žalujoči ostali. V Ljubljani, B januarja 1906. Zanvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja med boleznijo iu ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega ot'eta, preblagorodnega gospoda KARLA KOHP, c. kr. majorja v puk., imetnika v o aške zaslužne svetinje na rdečem traku, vojne svetiDJe in službenega znaka U vrste itd nadalje z i lepe darovane vence in premnogo častečo udfit-žbo pri pogrebu izrekamo vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito vis. e. in kr. generaliteti in c in kr. častniškemu zboru, uajiskrcnejšo, najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani. .">. januarja li*0g. Karel Komp, poročnik v c kr. domobran, peh. polku št 21. — RozaMJa Komp. 121 se feprejmo t boljšo družino pod zmer nimi pogoji na stanovanje in hrano. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 388*—11 v katerem je že sedaj za 7000 kron lesa, obsegajoč 35 oralov, se proda v last iz proste roke. Proda se pa tudi celo, okoli 90 oralov obsegajoče posestvo z vsemi, zelo prostornimi gospo darskimi poslopji. Več se izve pri lastniku Janezu Martin&ku, posest, v Žlrovskem vrhu p. Gorenja vas. 101-2 Stanovanje s 3 sobami iu pripadki v Kolodvorskih ulicah št. 32 v Ljubljani, dalje 2 lokala primerna za prodajalno ali pisarno t Sodnijskih ulicah št 4 v Ljubljani se odda s 1. februarjem 1906. Več pove kamnosek Vodnik v LJubljani. ~~LJUBLJAlŠKr" ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD LETNIK XXV. (igo5). tzbaja po 4 pole obsežen v veliki o sme-k > po eden pot n« mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 h, Cettt let* a K 30 b. Z» 7se oeavstrijsko dežele ti K 10 h na lata, Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. Narodna Tiskarna** v Ljubljani. Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest Iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz nSlov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na sa mostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Schwentnerjn, kojigarju v Ljubljani, Prešernove ulice. Zahvala. £a mnogobrojne Čestitke, kate e 0i dolle povodom TGletnice, ni rui _n)ce poaehei zahvaliti se vtakemn jnlantn, vsled cesar izrekam tem ^tti vsem mojo najiskrenejao zahvalo. Posebno me pa veže doižuost za-,i't) se r a v o a t e rj r k e ni u in nad rcvalnemn svetu M Vzajemno spornega društva" ter njegovima ii'fcoma preblagomdnemu goiipodu Vinke Gregcriču in prcčustitemu poda kauotjiku Antonu Keriiću cspten večer, kojeg** se mi je prišlo ob priliki tega pra?.uovauja. Zabvaljniem se pa tudi preblag, poda Iv. Hribarju, ljublj. županu, edstojnišivu Draalinakcga s a lStaua, g£. tovarišem uradu i m .Vz. podpor, društva" za ^jjeoti spominsko sliko in vsem :im. Z ve!etsp<»šfovaDJem Rajko Samsa i. kr. ravnatelj dež. deske v p. in ravnatelj .Vzajemno podpor, društva v LJubljani naje rgovniski prostori tasovanjem. ki leže na jako prometnem tu na Zagrebški cesti V Karlovcu na Primeren položaj ua trgovino z mešanim oai in 2 železnino ter z žitom. —1 Interesenti naj se blagovolijo obrniti na g. Upa Katica v Karlovcu, Hrvaško. [avaroa ..PREŠEREN JU Jutri, 10 januarja 1.1. tj sramel"-kvarteta. Začetek ob 9. iti. Vstop post Spretnega pod ugođ;: d pogoji na Kranjskem d »igo poslujoča zavarovalnica za jenje in zoper nezgode. Več pove apravništv«> ,Slovenskega 17—3 1M II iko ugodna prilika za trgovce in obrtnike: a v Šmar'nem pri Litiji, posebno merna za pekovski obrt; a v Trebnjem, posebno primerna špecerijsko ali manufakturno ovmo 124—1 oduasta v najem pod jak" ugodnimi pogoji. Pod Še ugodnejšimi pogoji pa se prodate. "UBK oLudne na uprav. „Slov. Nar.u i! Polzeli u Savinski dolini ^oj pod zelo u. odnimi pogoji in nizki ceni Vila je na kolodvoru, zidana na visoki Hochpartenv), ima 8 sobe in parketna (Parquettbod*n), 1 kabinet, dvorano, kuhinjo, » *a jedilne reči. verando, pod verando lepa ttniea in stranišče. V prvem nadstropju ste veliki izbi z dvema balkonoma, 1 kabinet, tedizba, kuhinja, izba za jedilne reči. aja bc še kuhinja za perilo, dve kleti* srnica na prostem, velik vit za Badno drevje Menjavo, keglišče, hlev in dvorišče za pe-IJno. kopališče tik potoka. Davka prosta *t Polzela je raj Savinske doline, ima štiri čine v okolici in tri velike tovarne za lesne elke. V doglednem času bode od Polzele na Dnik železni hlapon žvižgal. Polzela ima mno Teselo bodočnost. 116—i 3069 13 Jk Jejte lH tmake, moćnate jedi i t d. pa si prihranite draga sveža jajca. • Rabite za pripravljanje „Pacific" senati preparat iz posušenih kurjih Jajec. zvitkih od 10 vinarjev naprej. ^SprodaJ poviod. 'bralna zaloga za Avstrijsko: , I-udvifa Wild VI. Magdalenenstr. 14 48. •j»Predaja za Štajersko, Koroško in Kranjsko: rad e,hort"r * ComP- u^c, Moserhofgasse Stov 45. veŠČ Želez, in špecerijske stroke želi svojo sedanjo službo spremenili iz mesta na deželo. 19—2 Vpraša naj ae na uprav. „S1. Nar.4* Fes Irariii ki sliši na ime ,,Bari"fc, se je izgnbil. Najditelj uaj ga pripelje proti nagradi v Kolodvorske ulice št. 7 v Ljubljaui. 128 Mlad tasti pomočnik i/urjen v manufakturni in špecerijski stroki, išče službo pod ugodnimi pogoji. 180 - 1 Naslov pove uprav. „Slov. Nar.u Agentje, provizijski po-to »alci ali zastopniki! Za nev, veduo rabljiv predmet se pa vseh krajih na Kranjskem sprejemajo 4E* O Jli t i proti visoki proviziji. H- t Ponadbo na naslov: V. Kircher, Graz, Schonaugasse IO. 7alanda cejlonski čaj Znamka prve vrste posebne izdatnosti Naprodaj v zavitkih od 20 h do 2 K v drogerljah in špe-cerljah. *6i-i Ravnokar je izšla KORISTIM. Povest iz gledaliških krogom ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izboruo opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondheimovega gledališkega rav nateljstva. Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigami L SCHUENTNER 0 Ljubljani o To S5—3 Vajenca sprejme trgoviua z mešanim blagom in deželnimi pridelki F. Skll&ek ¥ Met* Beruh Murko j MM na Dolenjskem._s. 3 »a Poljanskem nasipu 14. J y ^m $a n maj ma|o ^\f& a?0 nemeblirana, z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom, svetla in lepa, se ceno odda kakemu gospoda trgovino z me&anim blagom na deželi ee takoj kupi. Ponudbe pod „Ugodui pogoji* poštno ležeče Ljubljana. e» 2 Učenec ae sprejme takoj v trgovino z meš. blagom. Stanovanje iu brana prosto. Al. JVr&nćić v Ljubljani stanovanje z nporabo vrta na Lončarski stezi štev. 6. Stranke, ki delajo v tovarnah ali trgovinah, imajo prednost, ker go spodinja hodi »kozi kuhinjo. 47 2 Izjava. Vajenca sprejme takoj trgovina manataktarnega blaga. 120 Ponudbe naj se pošiljajo aa Ivan Kovač, trgove« v dkofji Loki. I za modno ali manufakturno trgovino itd. se zaradi opustitve trgovine ceno prodajo. 79—s Poizve se na Starem trgu st. II. 24- 3 Karlovska cesta 8 ■ Šivilja I se priporoča eastitim damam v hiše. i Sprejme se tudi delo na dom. Zna sa- I mostojno rezati je izurjena v belem pe- I rilu in otroških oblekah. Poizve se pri i gospe Jenko Rož*** ulice Ste*. 9. sotrudn I Ve \ v kako večjo, dobro idoČo trgovino v mestu ali na deželi želi vstopiti mlad (29 1) trgovsko uaohražen ssaaee. Razpolaga z uekoliko tisoči kron v gotovini ki bi jih bil pripravljen proti osiguranju ev. v podjetje investirati. 30-3 Ponudbe z referencami pod šifro „Avals" na upravn. rSlov. Naroda". Vnajein ali na račun se da Anton in Ana AnŽič. posest nika in mesarja v Ljubljani, Poljanska cesta št 74 naznanjava, da nima naji:i nedoletni siu Albin AnžiČ pravice v najinem imenu ali za naju sklepati kupčije ali kake droge pogodbe; midva sploh nisva plačnika za nikake njegove obveznosti in dolgove. 107 V Ljubljani, 9. prosinea 1906. Službe išče 2 dam v in pisalno mizo. Ogleda se lahko pri ge. grofici A. Lichterberg v 8p. Šiški pri LJubljani. 46- -i Iiuka Senica trgovec v Podgorju pri Sevnici. Na nobeni mizi bi ne smefo rmnjfeati strogo zanesljiv, z diplomo, izšolan v ' Švici, slov. in nemšk. jezika zmožen, 22 let star ter vojaK; dosedaj cenilec poljskih in gozdnih parcel. Sprejme tudi kako dru^o uradniAko slaibo. 5i*l Naslov pove uprav. „Slov. Nar.« Tik tovarne za testenine v Sp. Šiški se odda lepo. pripravno stanovanje ; v pritličju h 3 sobami in pritiklinami ; za februar ali pozneje po ogodni o ni. 113—1 i to mmmn m\ Glince i\. 58 pri DuMJuni. (?rOi!k l*Hl) prirodni pridelek prve vrste iz kleti ek8ceience pok. škofa dr. J. J. Stros:-mayerja, ki jo prodaja D. Relchsmana sin o Djakooem i J »>• 3744 20 Poštni zavoj z 2 litri franko K 6*—. Pri naroČilih naj se navede tudi kraj, kjer je pristojna fiuanČna straža. Izurjenega v Novem mestu. strojepisca sprr ime 109-1 notar Hudouernlk o Ljubljani s 15. januarjem t 1. Več pove lastnik. Sprejme se poslovodja i za večjo trgovino oziroma podružnico, i ki bi jo labko vodil popolnoma samo-i stojuo in 57 2 j dva močna učenca I iz boljše hiše. Prednost imajo oni, ki so dovršili kak gimnazijski razred. J. Krašovic. Jesenice — Gorenjsko. Is poslano. a! Išče se TTTff^i^i T-r> knjigotržec v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3 Naznanjam, cm nmm prevz«! od »Narodne Tiskarne' 9 Ljubi 1.. v iskijtično razprodajo Jurčičeve br&i;^ spxsef , ren letnike JflČ in pos&mezne šteTilke „Ic|ubljaii8k«gra Zvona m me one V O knjige, katere so izSle v aložbi „Harodne Tiskarne". - w S-- T« fcnjifis ao: S Josipa Jorfilda cbnuctl aplaa, mvtnk i. Lefebvr*: Paria v Ameriki, brošjraa ^3 do XI, broauao a &j tr., cie^uutuo ve- a 50 itr. Stat •. o n. i rt i s u uj b r u: Časnikar- S™ — .. »tvo is aaijBl časniki, broširano " Zvona" po 4r kt. a 4. Ptmst Pik, vesas a 3 gid. brožiraiia h i.» kr. JB£ Sbirka sakosior. VL pravdiii red, Halevy: Uuovnlk. trosila* a lt> kr. T h e o r i n t; TJandin*'.. Povest, broi a 20 kr A. Trstenjak. Slovensko glada llSće, brofiirau izvod al g I d. Jur^ić. LiNt.k», broa. k 15 k>\ — Oro|?ordi477 ho "JI'HLO^ U. WHITTIOK «St Oo. Praga, Peirske namesti 7 156 Trst, Viaa Campanile 13-156. Naznanilo. Podpisana naznanjava, da sva s prrvzels tovarniško restavracijo v Goričanah snn*m niedvi Zagotavljava, da bova postregla z najboljšimi dolenjskimi in drugimi «leil, m -f*. piv ovu in h Mierimi Jedila ter prosiva za mnogobrojen obisk in se priporočava z odličnim spoštovanjem Anton in Ana Kummer. 63-8 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuj« In prodaj si 733 vrate rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000 imm\m U ihtisftiH Ni prUsjat m trUmlH s^ns. izžrebane vrednostne papirje in iSav-v atr-evjo srečk« proti vnovonje zapalo kupone. 3anxrzzil iarubl, J/inkuluje io deviiakulujo vojaške ±enitniaske kavoije Podružnic« v 5PLJETU. ?^ž> Desarnt ilos« »prejema v tekočem računu ali na vložne knjiSice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne Voge do dne vsdiga. 3-3 Promet s čeki In nakaznicami. 16753878 Zdravo upanje Je mm dojenčke Iste vredno* 11, kakor dobra hrana. Mnogo dojenčkov pa se ne more zvečer umiriti, marveč zelo vpijejo. Ta pojav pa se ne sme prištevati — kar stariši večkrat napačno store — razburjenosti otroka. Vzrok temu je večkrat Časovno zaprtje in napetost v trebuhu, katero povzročuje preobilo zauživanje navadnega, mleka. Ak«> se pa priden« primerno razredčenemu navadnemu mleku Kufekejeva moka za otroke, ki povzročuje, da se mleko v otroškem želodcu na primerno drobne koščke zgosti in je laliko prebavljivo, poneha časovno zaprtje, in otroci, katerih ne muči več crevesnit napetost, zvečer mirno zaspe. razpisuje za te- Društvo zdravnikov na Kranjskem koče leto razdelitev dr. Loschner-Haderieve ustanove do katere imajo pravico nepremožne vdove in sirote zdravnikov, ki so bili do smrti člani društva. — Z uradnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti naj- dalj, de konca januarja tega leta na društveni odbor. K* Me str i fizik dr. J. Kopriwa, t. č. predsednik. Gostilna v najem. V »Narodnem domu" v Ljubljani je s L aprilom t. L v najem oddati društvena gostilna s kavarno in lepim kegljiščem. Z gostilno je združen lep, prostoren, senčnat vrt in pa arena, oboje prav pripravno za raznovrstne veselice, zabave, koncerte itd. Vsi prostori se dajo v najem pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje in ponudbe sprejema društveno predsedstvo. 114—1 Iz predsedstva »Narodnega doma«: Dr. vit. Bleivveis-Trsteniški. L društvo hišnih posestnikov v Cjubljant sklicuje na dan 10. t. m. (sreda) ob 8. uri zvečer v malo dvorano bolela „Union" Udeležil se bode shoda tudi gospod Kd^ur pl. Felttenberj? od osrednjega društva dunajskih diuŠtev hišnih posestnikov, ki bode predaval o pre-osnovi hišnega d a v k a v Avstriji in o osnovi osrednje zveze društev hišnih posestnikov v Avstriji. Obenem bode predlagal g. cJr. V. Gregorič peticijo na c. kr. finančno ministrstvo, da se zviša vzdrževalna kvota poslopij od 15% na 30%» k"ar se Je že v drugih mestih vpeljalo. Ker se bodo točke obravnavale, katere tangirajo interese hišnih posestnikov v obče, blagovole naj se p. n. hišni posestniki udeležiti zborovanja. Dr. V. Gregorič, 117 t. č. podpredsednik. 1 Za ponudbe za $ žimnata adr*k (tla za sita) ' prosi (v nemškem jeziku) 70-2 6. H. FLAMMIGER, Siebfabr k In llMluf m Hiti«-, S«eat>n. Kupim hišo v Špitalskib ali Prešernovih ulicah oz. i na Sv. Petra cesti, ua Mestnem trgu 1 ali Pred Škofijo. Ponudbe pod šifro j ,1906' poste restaote glavna poŠta Ljubljana do 15. januarja. 3 narisov in qkbov BRATA EBERLf S sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. januarja 1 oprav. štev. A I 748/5 77, dovoljena prodaja v zapuščino zamrlega £o$p šentpetrskega župnika Martina Malenška v Ljubljani spadajoče preaiirB kakor pohištva, obleke, perilo, vinske zaloge itd. vršila se bode; v petek, dne 12. januarja 1906 ter pričela dopoldne ob 9. uri v šentpetrskem župnišću v Ljubi V Ljubljani, dne H. januarja 1906. no i Aleksander JCudovernik, c. kr. notar kot sodni komi rut** m. m. U vinski kleti srand hotela danes zvečer ob 8. uri esela godba. omatose Naj odličnejše, tek zbujajoče in živce oživlja joče krepilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah in drogerijah 702 Cea. kr. avstrijske državne železnice Vstop pn*ost 125 i Societa anoflima per la utilizzazione oslle farre idrauliche della DHm zia-T ieste. Delniška glavnica K 8,000.000. Sedež v Trstu. Tvornica v Šibeniku. Primissima Calcii Pri odjemu najmanj 103 kilogramov p«» 20 MdC za aOO kilogi-amov 4W5- 6 netto-teže (ne brutto za netto) v zavojih po TK) ali 100 kilogramov, embalaža brezplačno, z vseh postaj avstro-ogroke monarhije, po povzetju ali če se naprej poUje znesek. Grainuliran Oarbid v zrnih po l/a> */8, '16 *7W 4 K več, t. j. po K 30 Specialni rabat za cele vagone od 10.000 kilogramov dalje. M 10000 Pismo leži na pošti. 95 2 JOSIP- Kl VI13 i 3616 17 samo z varstveno znamko „piSoč angel' r* m o f o m ki so priznano najboljši in tudi vrlo primerni a božidna darila. Aparate od K 45 — na .rej tudi na obroke, prodaja RUDOLF WEBER urar * Ljubtjstii na Dunajski cesti 20 nasproti kavaroi „Evropa" Jtovc slov. ploSče za gramofon niOMkl iflt»»o*l: .Naprej zastava Slave", — „U boj-, — .Slovenske pesmi", -„Al' me boS kaj rada imela", — .Zagorski zvonovr — „Kje so moje rožice". Tamboranjet .Sokolska koraCoica", — .Liepa nafia domovina". Pariška svetovna razstava 1900. C ki ravnateljstvo dri telesni o« v Beljaku. X25TrocfL Iz T?"02Kn.egraL reda. Veljaven od dn» l. oktobra 1906. lei*. UDH0Đ IZ LJUBLJANK m?, kol PBOGA NA TRBIŽ. Ob 12. en 14 m p-r-oC, rlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Mali Glddnitz, Fraaaensteeto, Inomost, Monakovo, Ljubn Seisthal * Aacat«, Somograd, cea Klein-Reifiing v 13teyr v Line, na Ehiaaj Tis - Ob 7. nri b n ejntoj osobni vlak v Trbiž, Poutabel. Beljak, Celovec, Maran, Ma r"rancensfeste, Ljubno, Dunaj, Cci Selrtha v Solnograd, Inomost, oea Klein-Eeifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijin« vare, Heb, Praccove vare, Prago, Lipeko, fie* Amstef Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne c*cbo< vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Mah nitz, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Bad Gastein. Zeli ob jezeru, iaoroovt, Bregenc Cur nevra, P.i:jz, cez Anstetten na Dtuaj. — Ob a. nri 58 m popoldne osobni vlak s I Šmohor, Beljak, Celovec, Franeenafeste, Inomost, Monakovo, Ljuoue, čes Klein Reifiing v Line, BndejCTice, Pisen, Marijine vare Heb, Franrove vare, Karlove vare, Prap-u. (v Pr& ss svecer osobni vi&& s Dunaja, Ljubna, Beljaka, M->n Malega G1 odru ca, Celovca, Pontabla, ces Selzthal od Inom«>sta in Solnograda, cez Ki Beifliig iz Stevra Lisca, Bndejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Fraaoovvib varov, ?n Lipskega. — PBOGA H NOVEGA MESTA EN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob t ari 44 n ej osobni vlak b Novega mesta n Kočevja, ob S. ari 32 m popoldns is Straže, Toplic, Ha mesta, Kočevja in ob 8. on 36 ss svecer istoiaku. — ODHOD IZ LJUBLJANE drt. kal K AM.NIK. Mešani vitki: Ob T. ur 28 m, sjutraj, ob S. uri b m popoldne, ob 7. ari I zvečer. — Ob 10. rri At m poaeč samo ob ned&ljak m praznikih in le v oktobru. — .i HOD V LJUBLJANO srš. kol. 17. KAMNIKA Mešam vlaki; Ob 6. ari 4* m sjuu". 10. on ftto m dopoldne, ob t. ari 10 m svecei Ob 9. ari £6 a ponoči sam ob -iedelji -ruTui«^ in le v oktobru. — *%vr<»T3ekv *ra 9 vr»m nrfn3 irrtr^im ea«-i Lu r Ba^^asasi S^*v