PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana s gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 151 (8244)
TRST, sreda, 28. junija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SREDINSKA VLADA JE ŽE PRISEGLA PRED PREDSEDNIKOM REPUBLIKE
V torek bo Andreotti predstavil novo vlado v poslanski zbornici in senatu za zaupnico
V petek seja vlade in imenovanje ministrskih podtajnikov - Mariotti o novi vladi
RIM, 27. — Predsednik republike Leone je včeraj dopoldne sprejel mandatarja Andreottija, ki mu je sporočil, da preklicuje pridržek in izjavil, da sprejme mandat za sestavo nove vlade. Nato je predsednik republike podpisal zadeven dekret o ostavki bivše vlade in dekret o imenovanju Andreottija za predsednika nove vlade, na predlog Andreottija pa še dekret o imenovanju novih ministrov.
Nova sredinska vlada, ki jo je predložil Andreotti predsedniku republike, je takole sestavljena: predsednik vlade Giulio Andreotti (KD), podpredsednik vlade in obrambni minister Mario Tanassi (PSDI), zunanji minister Giuseppe Medici (KD), notranji minister Mariano Ru-tnor (KD), pravosodni minister Gui-do Gonella (KD), minister za proračun, gospodarsko načrtovanje in 2» Jug Emilio Tavianj (KD), finančni minister Athos Valsecchi (KD), zakladni minister Giovanni Malago-di (PLI), minister za šolstvo Oscar Luigi Seaifaro (KD), minister za javna dela Antonino Gullotti (KD), minister za kmetijstvo Lorenzo Na-tali (KD). minister za promet in civilno letalstvo Aldo Bozzi (PLI), minister za pošto in telekomunikacije Giovanni Gioia (KD), minister Za industrijo, trgovino in obrt Mau-ro Ferri (PSDI), minister za delo in socialne zavarovanje Dionigi Coppo (KD), minister za zunanjo trgovino Matteo Matteotti (PSDI), minister za trgovinsko mornarico Giuseppe Lupiš (PSDI), minister za državne udeležbe Mario Ferrari Aggradi (KD), minister za zdravstvo Remo Gaspari (KD), minister za turizem in predstave Vittorio Badi-ni Confalonieri (PLI). Poleg tega ima vladi še šest ministrov brez listnice, in sicer: Emilio Colombo (KD), minister za odnose z OZN; Piorentino Sullo (KD), minister za zadeve deželnih uprav: Silvio Gava (KD), minister za reformo javne Uprave; Pier Luigi Romita (PSDt), minister za znanstvene raziskave; Giorgio Bergamasco (PLI), minister za odnose s parlamentom in Giulio Caiatti (KD), minister za mladinska vprašanja. (Slednje ministrstvo je bilo na novo ustanovljeno).	, ,
Včeraj popoldne je nova vlada prisegla pred predsednikom republike. Prvi je prisegel predsednik vlade Andreotti, za njim podpredsednik vlade Tanassi in nato vsi ostali ministri.
Nova vlada se bo baje prvič sestala v petek 30. junija. Na seji bodo imenovali ministrske podtajnike in proučili programske izjave, ki jih bo predsednik vlade dal v poslanski zbornici in senatu. Takoj po prisegi na Kvirinalu je predsednik vlade Andreotti odšel na Montecitorio, kjer je sporočil predsedniku poslanske zbornice Perti-niju, da je sestavil novo vlado. Takoj nato, je Andreotti obiskal tudi predsednika senata Fanfanija.
Danes je bilo sporočeno, da je bila seja poslanske zbornice sklicala za 4. julija ob 17. uri, seja senata istega dne ob 18.30. Na obeh sejah bo predsednik Andreotti o-brazložil vladni program, nakar se bo začela razprava o zaupnici novi Sredinski vladi.
Andreottijeva sredinska vlada z liberalci z zunanjo podporo republikancev je nastala v velikih težavah. Kot je razvidno iz seznama novih ministrov, v novi vladi ni nobenega predstavnika demokristjaskih levih struj. Poleg tega je imel Andreotti težave tudi z nekaterimi drugimi vidnimi demokristjanskimi voditelji, ki so sicer stopili v vlado. Tako se je Andreotti včeraj zjutraj tik pred odhodom na Kvirinal ponovno sestal z Rumorjem in ga v imenu demokristjanske delegacije končno prepričal, da je sprejel mesto notranjega ministra. Pri tem ie tudi značilno, da je bil bivši Predsednik vlade in dolgoletni zakladni minister Colombo imenovan za ministra za odnose z OZN. potem ko se je ostro sprl z Andreottijem, ki ni hotel pristati, da bi Colombo prevzel zunanje ministrstvo.
Socialistični poslanec in bivši minister Mariotti je danes ugotovil da sestava sredinske vlade dokazuje, da italijanska levica ni bila v stanju zavrniti napada konservativnih in zmernih sil v državi, Godal je, da obnovitev sredinske vlade predstavlja korak nazaj v italijanski politiki. Ne smemo pozabiti, je dejal Mariotti, da v letih sredinskih vlad ni bila uresničena noberi? reforma in da .je bil tedanji gospodarski napredek dosežen na račun delavcev, ki so bili zelo izkoriščani, so imeli nizke plače in ves dobiček je šel v žepe delodajalcev.
poslanca Flavia Orlandija, za namestnika tajnika pa poslanca Pietra Longa. Na seji je osrednje vodstvo imenovalo za novega ravnatelja glasila stranke »1’Umani-ta» poslanca Umberta Righettija. Orlandi je bil doslej predsednik poslanske skupine PSDI in ravnatelj «L’Umanita». Pozneje se je sestala tudi poslanska skupina socialdemokratov in izvolila za novega predsednika poslanca Antonia Cariglio. Dosedanji tajnik PSDI Tanassi je podal ostavko, ker je postal podpredsednik vlade.
Etiopski cesar na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA, 27. — Etiopski cesar Haile Selasie se že tretji dan mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji. Včeraj si je v spremstvu predsednika Tita ogledal Bled, zvečer pa mu je jugoslovanski predsednik priredil sprejem v gradu na Brdu.
člani nove Andreottijeve vlade s predsednikom Leonejem
(Telejoto ANSA)
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIllIllllllllllllllllllllllHinilllllllllllllimullllllllllHIIIIIIIIlIllllIllIlllllllllllllfllllllllllllltllllllll
KRIMINALNO STOPNJEVANJE LETALSKIH NAPADOV PROTI SEVERNEMU VIETNAMU
PLAZ AMERIŠKIH BOMB NA SREDIŠČE HANOJA OSVOBODILNE SILE SE PRIBLIŽUJEJO HUEJU
Bombe so porušile tudi neko bolnišnico - Nixonov odposlanec Connally v Sajgonu
SAJGON, 27. — Ameriški lovski bombniki so v zadnjih 48 urah tri krat bombardirali Hanoj. Včeraj zjutraj okrog sedmih so letala spustila nad sevemovietnamskim glavnim mestom najmanj petdeset bomb, ki so padle povečini na periferijo. Pri drugem napadu nekoliko pozneje pa je pet bomb padlo samo dva kilometra od sre d’šča mesta. O posledicah bora bardiranja doslej ni zanesljivih ve sti iz ameriških virov, iz Hanoja pa so sporočili, da je bilo veliko hiš porušenih, med njimi tudi neka bolnišnica v hanojski četrti Dong Da. Ni pa še znano koliko žrtev je zločinski amerišk' napad povzročil.
Danes so se phantomi vrnili nad Hanoj. Tarča njihovega napada je bila po izjavah ameriškega poveljstva v Sajgonu mestno letališče, ki .je le tri kilometre oddaljeno od središča. Američani trdijo, da so uničili štiri skladišča ter devet skladišč poškodovali. Ameriško poveljstvo je sporočilo, da so letala poškodovala neko hidrocentralo ka kih štirideset kilometrov od Hano ja ter neko elektrarno pri Hajphon-gu. Iz Hanoja pa poročajo, da ie bilo v zadnjih 48 urah sestreljenih devet ameriških letal
Južnovietnamski partizani so v
zadnjih dneh močno okrepili pritisk na bivšo kraljevo prestolnico Hue, kjer se nadaljujejo siloviti spopadi. Potem ko so vso noč obstreljevali kolaboracionistične postojanke, so partizani sprožili danes tri zaporedne napade, ki so vnesli zmedo v vladno vojsko. To je bi! najhujši napad na področju Hueja v zadnjih dveh mesecih. Na domnevne položaje osvobodilnih sil na tem področju so ameriške leteče trdnjave spustile nekaj tisočev ton bomb.
Včeraj so partizani napadli postojanko Quang Trung, samo devet kilometrov od Sajgona. Tudi nekoliko bolj na severu, med prestolnico m An Locom. je prišlo do ostrih bojev.
Danes je v Sajgoti prispel Nixo-nov posebni odposlanec John Con-nelly, ki se je dolgo razgovarjal s predsednikom Thieujem Domnevajo. da ie voditelju lutkovnega režima poročal o nedavnem moskovskem vrhu Nixon - Brežnjev ter o rezultatih Kissingerjevega obiska v Pekingu. Connally se ie sestal tudi z ameriškim veleposlanikom v Sajgonu Buiikerjem in z vrhovnim poveljnikom ameriških sil v Vietnamu generalom Abramsom.
Medtem se nadaljuje «umik» ameriških vojakov iz Vietnama. V zad-
njem tednu so jih «umaknili» kar šest tisoč, ki so jih preselili f' ameriške baze na Tajskem, od koder se bodo prav tako kot doslej udeleževali vojaških akcij v vsej Indokini.
Leninov red kubanskemu premieru
ga gibanja*. List ugotavlja, da so bile pod njegovim vodstvom na Kubi izvedene temeljne družbene in gospodarske preobrazbe ter da je Castro »dal velik prispevek k razvoju vsestranskega sodelovanja med narodi SZ in Kube, med partijama in vladama obeh držav*. Partijsko glasilo na zaključku izraža prepričanje, da bo sedanji Castrov obisk «pomenil nov prispevek k razvoju bratskih in vsak dan bolj tesnih odnosov med SZ in Kubo*.
I
- ,%!
ima
ms

Orlandi novi tajnik PSDI
RIM, 27. — Osrednje vodstvo PSDI je na današnji seji soglasno izvolilo za novega tajnika stranke
Andreotti je končno sestavil novo sredinsko vlado z liberalci. Vlada je bila uradno sestavljena v ponedeljek in je že isti dan prisegla pred predsednikom republike Leonejem. Kot poročajo iz Rima, se bo nova vlada prvič sestala v petek, da imenuje ministrske podtajnike. Andreotti se bo v torek predstavil v poslanski zbornici in v senatu za zaupnico svoji vladi. Na seji zbornice in senata bo predsednik vlade podal programsko izjavo, nakar se bo začela razprava o zaupnici.
Danes bodo ponovno odprli valutne borze v Italiji, ki so bile zaprte v petek zaradi, uvedbe drsečega tečaja funta iterlinga. Poleg angleike valute se je v zadnjem času znašla v težavah tudi lira. Da bi preprečili morebitno razvrednotenje lire ali uvedbo drsečega tečaja, so finančni ministri gospodarske skupnosti — včeraj v Luksembugu — sklenili, da dovolijo italijanski državni banki, da lahko posreduje na mednarodnem valutnem trgu z nekonvertibilnimi dolarji.
V okviru tržaikega velesejma se je zaključilo dvodnevno zasedanje o problemih avtomatizacije in elektronske tehnike v sodobnem ladjedelstvu, katerega so se udeležili italijanski in jugoslovanski izvedenci. Glavno poročilo o dosedanjem razvoju gospodarskega sodelovanja in blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo je imel podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino Belci, za jugoslovansko stran pa je dr. Popovič poudaril zadovolj-
stvo, da je prišlo do tega sestanka, ki je omogočil izmenjavo mnenj, izkustev in dosežkov na tem področju.
V okviru velesejma je bilo v teh zaključnih dneh ie več drugih prireditev:	posvetovanje o
menežerski šoli, ki naj bi jo ustanovili v naii deželi, dan zveze arabskih dežel, dan Čeikoslo-vaike in pa okrogla miza o «na-predku in onesnaženju*, pri čemer je zavzeto spregovoril o tem problemu tudi tržaški župan Spaccini zlasti v zvezi z delovanjem naftovoda.
Za življenje naie narodne skupnosti je bilo pomembno in spodbudno slavje v Gropadi - Padri-čah ob poimenovanju tamkajšnje iole po partizanskem pesniku in borcu Kajuhu, ki je izzvenelo v pravo ljudsko slavje v duhu, ki je naie ljudi preveval in navduiil v času narodnoosvobodilne epopeje. Slovesnosti so se poleg uglednih predstavnikov našega javnega, političnega in iol-skega življenja udeležili tudi gostje iz Slovenije, ki so Izrazili željo, da bi priilo do pobratenja med gropajsko - padriiko in io-itanjsko šolo, ki nosita ime po Kajuhu.
Pred tržaškim kazenskim sodi-ičem so obsodili 6 mladeničev, pripadnikov izvenparlamentarne skupine Lotta continua, na 8 mesecev zapora, ker so v letaku izrekli svoje mnenje o umoru policijskega komisarja Calabresija, za katero je bilo sodiiče mnenje, da predstavlja »poveličevanje zločina*.
Fidel Castro je bil v Moskvi deležen izredno toplega sprejema
MOSKVA, 27. — Kubanskemu premieru Fidelu Castru, ki je dospel včeraj na dvotedenski obisk v Moskvo, so sovjetski voditelji priredili kar se da prisrčen sprejem. Na letališču so ga pričakali vsi trije člani »trojke* in ni manjkalo objemov in prijateljskega trepljanja po ramenih. Na poti med letališčem in moskovskim središčem pa je kubanskega gosta, ki je po osmih letih prvič v Moskvi, pozdravilo najmanj trideset tisoč oseb s kubanskimi in sovjetskimi papirnatimi zastavicami v rokah in z vzklikanjem »Fidel, prijateljstvo*.
Prav tako je prebivalstvo Moskve toplo pozdravilo Castra, ko je danes zjutraj položil venca pred Leninov mavzolej in na spomenik neznanemu junaku. Končno pa so mu najvišji kremeljski voditelji na sklep prezidija vrhovnega sovjeta podelili najvišje sovjetsko odlikovanje, »Leninov red*. V obrazložitvi podelitve odlikovanja jc med drugim govor o velikih zaslugah «v boju proti imperializmu in v službi miru in socializmu*.
Danes so se začeli tudi uradni sovjetsko - kubanski razgovori, ki so bili posvečeni, kot poroča TASS, dvostranskim odnosom ter nekaterim vprašanjem mednarodnega, položaja. Razgovori so potekli »v vzdušju bratskega prijateljstva, popolnega medsebojnega razumevanja in prisrčnosti*!
Moskovska «Pravda» pa je včeraj pred Castrovim prihodom posvetila kubanskemu gostu dolg članek na prvi strani, v katerem je Castro prikazan kot »ugledni predstavnik svetovnega delavskega in komunistične-
DANES PONOVNO ODPRTE VALUTNE BORZE
Ukrepi gospodarske skupnosti za zavarovanje vrednosti lire
Italija je bila pooblaščena, da lahko posreduje na mednarodnem valutnem trgu z nekonvertibilnimi dolarji
GVATEMALA. 27. - Preteklo noč so neznanci umorili v neki restavraciji prestolnice podpredsednika vlade Gvatemale Oliveria Castaneda Paeza.
RIM, 27. — Jutri bodo ponovno odprte valutne borze v Italiji. Ban-ca dTtalia je sklenila, da ne bo več posredovala pri vzdrževanju drsečega tečaja funta šterlinga in danske krone. Poleg tega je Banca dTtalia prepovedala vsako kreditiranje na »račun kapitalov*, bankovcev in kovancev italijanske lire. Ti ukrepi so bili sprejeti v okviru zavarovanja vrednosti lire, ki je bila v zadnjih dneh precej na prepihu, čeprav so italijanske denarne oblasti uspele vzdržati napad mednarodnih špekulantov. Valutne borze so bile zaprte pretekli petek, ko je Vel. Britanija enostransko uvedla drseči tečaj svoje valute.
Sklep britanske vlade je povzročil precejšnjo zaskrbljenost v Evropski gospodarski skupnosti. Zaradi tega so se sestali v Luksemburgu finančni ministri šesterice in štirih držav, ki so zaprosile za vstop v skupnost. Po daljši in včasih ostri razpravi zlasti o položaju italijanske lire, so sklenili, da ostanejo še naprej v veljavi sporazumi, ki so jih sprejeli lani decembra v Washingtonu in letos marca v Bruslju, in sicer, da drseči tečaj valut EGS ne sme preseči 2,25 odst. To pomeni, ugotavljajo v Luksemburgu, da drseči tečaj funta šterlinga ne bo oviral poti evropske gospodarske skupnosti k gospodarski in denarni združitvi.
V zvezi z nevarnostjo, da bi sedaj mednarodna špekulacija lahko pritisnila na italijansko liro, so finančni ministri šestih držav pooblastili italijansko državno banko, da lahko posreduje na mednarodnem valutnem trgu z dolarji, da ohrani sedanji tečaj italijanske lire v mejah nihanja do največ 2,25 odst. To pooblastilo bo omogočilo Italiji, da ji ne bo treba poseči v svoje zlate rezerve in da bo lahko sprostila v obtok dolarje, ki niso konvertibilni v zlato. V krogih gospodarske skupnosti so prepričani, da bo s temi ukrepi italijanska lira lahko kljubovala pritisku mednarodne špekulacije.
Na zasedanju finančnih ministrov je predstavnik londonske vlade izjavil, da se bo funt šterling vrnil na normalno pariteto kot jo določajo sporazumi EGS najkasneje do
1.	januarja 1973, se pravi do dneva, ko bo Vel. Britanija uradno vstopila v gospodarsko skupnost. Kljub temu pa je britanski minister Barber naglasil, da bi bilo treba čimprej preurediti mednarod-
ni denarni sistem in strogo nadzorovati gibanje špekulativnih kapitalov, ki so povzročili sedanjo krizo funta šterlinga.
Plenarna seja parlamenta
RIM, 27. — Italijanski parlament se je danes sestal na plenarni seji za izvolitev sedem članov višjega sodnega sveta, enega ustavnega sodnika in petinštirideset pridruženih sodnikov ustavnega sodišča. Na dopoldanskem zasedanju so poslanci in senatorji izvolili samo šest od sedmih članov višjega sodnega sveta, ker kandidat Luzzato. bivši poslanec PSIUP, ni dobil zadostnega števila glasov pri prvem glasovanju. Zato so Luzzata izvolili šele na popoldanskem zasedanju. Mi-sovski poslanci in senatorji se niso udeležili glasovanja «v znak protesta*. proti sporazumu med ostalimi strankami, ki so jih izključile iz kandidatur. Za člane višjega sodnega sveta so bili izvoljeni: Ni-
cola Curilli (KD), Giacinto Bosco (KD), Giovanni Di Benedetto (PSDI). Giuseppe Ferrari (PSI), Marcello Capurso (PRI) in Gian-franco Maris (KPI). Maris je podpredsednik Vsedržavnega združenja bivših političnih internirancev ANED, ki je bil večkrat v Trstu in se .je zavzemal za priznanje Rižarne za nacionalni spomenik ter za proces proti esesovskim krivcem zločinov v Rižarni.
Popoldne so senatorji in poslanci izvolili za člana ustavnega sodišča na mesto bivšega predsednika Giuseppa Brance, socialističnega poslanca Leonetta Amadeia Kot je znano, je PSI v prejšnji zakonodajni dobi kandidirala za ustavnega sodnika Lelia Bassa. ki pa ;ii bil izvoljen. Poleg tega je parlament izvolil še petinštirideset pridruženih sodnikov ustavnega sodišča.
BUKAREŠTA, 27. — Romunski obrambni minister armadni general Jon Jonita je odpotoval danes na prijateljski obisk v Prago na povabilo češkoslovaškega kolega generala Martina Dzura.
ZASEDANJE BO NOVEMBRA LETOS
Tretja konferenca ZKJ o vprašanjih mladine
Predsedstvi ZKJ in SZDLJ razpravljali o vprašanju informativne dejavnosti
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Predsedstvo ZKJ ie na včerajšnji seji sklenilo sklicati novembra tretjo konferenco ZKJ, ki bo posvečena določanju stališč o delovanju ZKJ v smeri krepitve družbenega položaja in vloge mlade generacije v samoupravnem in političnem življenju. Konference so bo poleg 280 delegatov udeležilo 90 znanstvenih, strokovnih in prosvetnih delavcev, ki se ukvarjajp s problematiko mladine oziroma delujejo v mladinskih organizacijah, in sicer po 10 iz vsake republike in pokrajine in iz organizacije ZKJ v jugoslovanski ljudski armadi. Štirimesečna doba do konference bo po sklepu pred-


Posledice ameriškega bombardiranja sevemovietnamskega ozemlja. Na sliki, ki jo je objavila severnovietnam-ska tiskovna agencija, vidimo ruševine bolnišnice za pljučne bolezni v hanojski četrti Dong Da, ki so jo
Američani uničili v ponedeljek
Varnostni svet OZN obsodil izraelske vojaške napade na libanonsko ozemlje
NEW YORK, 27. — Varnostni svet OZN .ie ostro obsodil izraelske napade na libanonsko ozemlje. Resolucija. za katero je glasovalo trinajst članov varnostnega sveta, medtem ko so se ZDA in Panama vzdržale obžaluje vsa zadnja nasilna dejanja na Bližnjem vzhodu, ki so povzročila veliko žrtev med civilnim prebivalstvom, predvsem pa obsoja početje Izraela, ki ni spoštoval zadnje resolucije OZN iz 19. aprila. Ta resolucija je zahtevala, naj se Izrael odreče vsakršnemu dejanju, ki bo kršilo suverenost in ozemeljsko nedotakljivost i.ibanona.
Varnostni svet je zahteval, naj se
Izrael podredi njegovim resolucijam, raj preneha napade na Libanon in naj v najkrajšem času o-svobodi sirske in libanonske vojaške predstavnike, ki so iih zajeli med napadom na libanonsko ozem-lj . 21. junija. Če Izraelci ne bodo ugodili novim zahtevam mednarodne organizacije, se bo varnostni svet ponovno sestal, da bi sprejel ustrezne ukrepe proti Izraelu.
V Tel Avivu pa so že javno povedali. da se tudi tokrat ne bodo pokorili zahtevam mednarodnih forumov. Sam zunanji minister Aba Eban je resolucijo varnostnega sveta označil kot »nemoralno*, obramb-
ni minister Moše Dajan pa je napovedal nove napade proti libanonskemu ozemlju, dokler bodo tu delovali palestinski gverilci. V Izraelu so celo zagnali ostro kampanjo proti namestniku ministrskega predsednika Almu. ki si je drznil priznati, da so izraelske sile napadle libanonsko vas Hasba-ya, kjer je bilo 48 civilistov uai-tih. Alan ie d<yal. da je šlo za ((tehnične napako* ter da ie bila prvotna tarča napada neka pale stinska postojanka v bližini vasi. Telavivski listi so Alona obtožili, da je zadal hud udarec prizadevanjem izraelskega predstavnika v OZN Tekoaha, da bi preprečil iz-
glasovanje resolucije, ki obsoja izraelsko početje.
Iz Bejruta so sporočili, da so izraelske sile včeraj ponovno vdrle na libanonsko ozemlje. Neka patrulja je prekoračila mejo v bližini mostu Abou Sebli ter ubila nekega civilista. Kmalu zatem je vdrla na libanonsko ozemlje oklepna enota, ki je bombardirala neko kmetijo.
Agencija MEN poroča iz Kaira, da ie maroški kralj Hasan zahteval čimprejšnje sklicanje sestanka ministrskih predsednikov ali zunanjih ministrov arabskih držav, na katerem naj bi razpravljali o novih izraelskih napadih proti libanonskemu ozemlju.
sedstva izkoriščena za javno razpravo v partijskih in mladinskih organizacijah o osnutku tez, na podlagi katerih bodo pripravljeni dokumenti tretje konference ZKJ.
Pred sejo predsedstva ZKJ sta predsedstvo ZKJ in predsedstvo Zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije na skupni seji razpravljali o aktualnih vprašanjih uresničenja stališč ZKJ in SZDLJ v informativnih dejavnostih (radiu, televiziji in tisku). V poročilu člana izvršnega biroja Tode Kutroviča je med drugim rečeno, da so primeri, ko se v tisku želijo neopravičeno prikazati tudi taka ponašanja, ki niso v skladu z določeno politiko. Pod geslom »Svoboda iznad vsega* se pogosto-ma branijo monopolistične pozicije. Navedeno je, da so primeri, da sredstva obveščanja ne posvečajo enake pozornosti vsem krajem Jugoslavije, da enostransko in neobjektivno obravnavajo razne pojave, da se posveča preveč pozornosti raznim negativnim pojavom, posebno ko gre za pojave v drugih republikah. Družbeni vpliv na sredstva javnega obveščanja se mora izvajati predvsem s samoupravnimi in demokratičnimi sredstvi.
V sklepih, ki so bili objavljeni danes, se med drugim poudarja potreba vsakodnevne in konkretne politične akcije komunistov in angažiranih samoupravnih sil družbe, za odstranjevanje slabosti in nedoslednosti v uresničenju določenih stališč in enostranskega prikazovanja problemov družbe. Komunisti so odgovorni za objektivno prikazovanje dogajanj v vseh krajih Jugoslavije in za graditev sistema obveščanja na enotnih načelih. V zvezi s tem se poudarja potreba po sodelovanju in izmenjavi misli med uredniškimi in novinarskimi organizacijami in po sodelovanju z ZKJ, SZDLJ in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Normalno je, da v sredstvih obveščanja prihajajo do izraza interesi lastne republike in pokrajine, toda treba je pokazati prav tako razumevanje in zanimanje za interese drugih. V sklepih je bila ugotovljena potreba pravočasnega in čim popolnejšega obveščanja javnosti in razvoja informativne službe ter povečanja večje pozornosti zabavnemu tisku, «kjer se pogostoma kršijo smotri samoupravnega socializma*. Zaradi idejno nesprejemljivih pojavov v tem tisku mora Zveza komunistov določati jasne smeri svoje akcije. Poudarjena je tudi nujnost, da se v drugi fazi ustavnih sprememb z republiškimi ustavami in ustavnimi zakoni pokrajin na enoten način določijo osnovna načela informativne dejavnosti in da se bolj pogostoma organizirajo razgovori in posvetovanja o nadaljnjem razvoju informativne dejavnosti i-n o njenih problemih. Na koncu se v sklepih opozarja na dejavnost dela verskega tiska, ki se vedno bolj ukvarja z obravnavanjem političnih vprašanj in nalaga funkcionarjem družbenopolitičnih organizacij in državne uprave, da pazijo, da bo pisanje verskega tiska v skladu z ustavnimi in zakonskimi določili. BOŽO BOŽIČ
TRŽAŠKI DNEVNIK
28. junija 1972
NA POBUDO ZAVODA ICE
OB PRISOTNOSTI GOSTOV S TE IN ONE STRANI MEJE
tehnikah vM^eisTvu"1 Poimenovanje gropajske šole po Kajuhu
izzvenelo v vaški in partizanski praznik
Italijanske strokovnjake je vodil podtajnik Belci, jugoslovanske pa zvezni tajnik za gospodarstvo Popovič
V okviru tržaškega velesejma je , v>h državnih ukrepov v prid tukajšnje-
bilo te dni dvodnevno zasedanje o problemih avtomatizacije in elektronske tehnike v sodobnem ladje-delstvu. Na zasedanju, ki ga je organiziral Italijanski zavod za zunanjo trgovino v sodelovanju z Ital-camtieri - CETENA, je nastopila skupina italijanskih in jugoslovanskih izvedencev s tega področja. Italijanskim izvedencem je načeloval podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci, jugoslovanskim pa zvezni tajnik za gospodarstvo dr. Popovič, sodelovali pa so tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž, predsednik Grandi Motori ing Vignuzzi, predsednik in delegirani upravitelj Italcantieri dr. Buschi in glavni ravnatelj družbe ing. Fanfani. Prisotni so bili številni strokovnjaki tako iz Italije kakor tudi iz Jugoslavije.
Po pozdravnem nagovoru predsednika velesejma dr. Slocovicha, je spregovoril podtajnik Belci, ki je orisal dosedanji razvoj gospo darskega sodelovanja in blagovne menjave med sosednima republika ma. V gospodarskih odnosih z Ju goslavijo. je dejal Belci, sta Ita lijo v zadnjih letih prehiteli Zahodna Nemčija in Sovjetska zveza Zato se bo treba truditi, da bi se Italija ponovno uveljavila na tem področju, in sicer tudi s pospešitvijo transfera tehničnih izkustev in kapitalov. Pri tem pa ima naj večji interes prav Trst. ki je sedež državnega ladjedelstva in velike tovarne za proizvodnjo Dieslo-vih motoripv. Govornik je nato pou daril pomen postopnega uvajanja elektronske tehnike v lad.jedelstvo, pri čemer se zaenkrat trdno držijo m prvem mestu Japonci Dr. Popovič je pozdravil udele žence zasedanja v imenu zvezne ju goslovanske vlade, nato pa je prešel na probleme gospodarskega sodelovanja z Italijo in v tej zvezi izrazil zadovoljstvo spričo tehnič nega sestanka, na katerem si strokovnjaki z obeh strani meie lahko
mu ladjedelstvu in pravočasnega obnavljanja državnega ladjevja. Sestavili so posebno spomenico o teh vprašanjih, ki jo bodo po predhodni odobritvi s strani trgovinske zbornice poslali na pristojna mesta v Rim.
Poslej delo v luki od 7. do 21. ure
Na zadnji seji vodilnega odbora tržaške luke je predsednik dr. Fran-zil povedal, da je blagovni promet (z nafto) dosegel v preteklem maju 3,377.556 ton. V prvih petih mesecih leta je luka manipulirala skupno 15 milijonov 305.233 ton blaga, od tega 11,966.401 surove nafte za Čezalpski naftovod. Na seji so odobrili nov delovni umik v luki: delavci bodo delali v dveh izmenah, tako da bo luka lahko nudila svojim klientom nepretrgan delovni čas od 7. do 21. ure, ob sobotah pa od 7. do 14. ure, ne da bi koristniki morali za to plačati višjih pristojbin.
Domačin Evgen Kalc poudaril dejstvo, da so slovenske šole zrasle iz NOB - Šolski skrbnik Fidenzi: spoštovati narod, ki govori različen jezik - Pester in presunljiv kulturni program
Nedeljsko poimenovanje šole v Gropadi po partizanskem pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu je preseglo ozke meje, ki jih po navadi imajo take priložnostne slovesnosti in se je spremenilo v pravo vaško in partizansko slavje, ki je navdu-
Osnovna šola
•KAREL DESTOVNIK - KAJUH« Padriče - Gropada
se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspešni proslavi ob poimenovanju naše šole. Posebna zahvala tistim, ki so prispevali za Kajuhov spomenik, odboru vaščanov, vsem nastopajočim in vsem, ki so požrtvovalno sodelovali pri pripravah ter vsem, ki so se udeležili proslave.
Učiteljstvo
šilo tako Gropajce in Padričarje, ki so bili neposredno prizadeti, kot goste iz mesta, iz drugih vasi ter z onstran meje.
Proslave so se poleg velikega števila meščanov in okoličanov u-deležili tudi posl. Albin Škerk, dolinski župan Lovriha, občinski odbornik dr. Dolhar, Id je predstavljal tržaškega župana Spaccinija, msgr. Živic, ki je spomenik in šolo blagoslovil, šolski skrbnik dr. Fidenzi, nadzornik Bole, ravnatelj prof. Šinigoj, predstavnik generalnega konzulata SFRJ v Trstu Sa ša Gruden ter gostje iz Kajuhove ga rojstnega kraja Šoštanja.
Uvodoma je spregovoril ravnatelj gropajsko - padriške šole Strnad, ki se je zahvalil vsem prisotnim, še zlasti vaščanom, ki so bistveno pripomogli k uresničitvi poimenovanja in proslave ter k postavitvi Kajuhovega doprsnega kipa, ki ga je izdelal kipar Keršič.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine
vabi na
6. RAZSTAVO
DOMAČIH VIN
ki bo v Križu 28., 29., 30. junija in 1. julija 1972
OTVORITEV DANES OB 18.30
MiiiiiiiiiiniiiiininiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiuimiiiiiiiiiiniiiiminiiiiiiHHiiiiiiHHininiiiiiiiiiiimHHnmnuumimmMiMHmmminmitt
PO DVEH TEDNIH ŽIVAHNEGA DELOVANJA
24. tržaški mednarodni velesejem se naglo bliža svojemu zaključku
Razstava bo odprta ie jutri . Dan arabskih dežel in Češkoslovaške Industrija spremenila Miljski zaliv v «mrtvo morje»
PROSVETNO DRUŠTVO VESNA
priredi do 2. julija
KRIŠKI TEDEN
z naslednjim sporedom:
Jutri, 29. t. m.: ob 17. uri v dvorani «A. Sirk« otvoritev razstave «ex tempore«, ki se bo nadaljevala 30. t. m. in 1. julija od 19. do 21.30 ter 2. julija od 9. do 18. ure.
Petek, 30. t. m.: namiznoteniški nastop prizanih članic ŠK Kras Sonje Milič in Silvane Vesnaver ob 20.30 «na Klancu«.
Odbor
Kino
Ouoci pred doprsnim kipom Kajuha, po katerem so poimenovali gropajsko-
padriško šolo
izmenjajo mnenja in izkustva terj itd.
Jutri opolnoči se bo zaključil 24. mednarodni tržaški velesejem. Praznični dan bo prav gotovo privabil zlasti v večernih urah večje število obiskovalcev na sejmišče. Z včerajšnjim dnem pa se je zaključila serija spremnih prireditev kot so razna mednarodna posvetovanja.
skupno pregledajo najnovejše dosežke na tem področju. Predstavnik SFRJ je tudi opozoril na človeško komponento v sedanjem razvoju tehnike. Pred odhodom v hotel Enalc pod Nabrežino, kjer je bila na sporedu vrsta tehničnih predavanj. so si italijanski in jugoslovanski strokovnjaki ogledali jugoslovanski paviljon in razstavo mehanike na sejmu.
Za nova naročila tržaškim ladjedelnicam
Te dni se je sestal odsek za industrijske dejavnosti pri pokrajinski gospodarski konzulti. Strokovnjaki so razpravljali o problemu novih naročil za Tržaški arzenal — ladjedelnico Sv. Marka. Poudarili so nujnost no-
V nizu omenjenih spremnih prireditev je bilo v nedeljo dopoldne posvetovanje o menežersld šoli. ki naj bi jo sčasoma odprli v naši deželi, da bi tudi s tem skušali zadržati mlade izobražence v Furlaniji - Julijski krajini. Posvetovanje je organiziral tržaški odsek Junior Chamber Italiana v sodelovanju z organizacijo IDI Udeležili so se ga-B«Msi80*»;*ki,.1ei »»-dil razpravo, predsednik tukajšnjega odseka Junior Chamber arh. Varim, ravnatelj deželnega odborni-štva za šolstvo dr. Babille (namesto najavljenega odbornika Giu-sta). strokovnjak dr Gotobio. tržaški docent prof. Rondi ni, predstavnik IDI (Istituto Dirigenti Italia-ni) prof. Flandoli in drugi.
Iz poročil in poznejše razprave izhaja. da si Junior Chamber. omenjena organizacija IDI in tržaška
iimiraniiitmimiiiiimmiiiimiiliiiiiiiiiimiiiiitimmiiiiimiiiHi
Z VČERAJŠNJE SEJE NA TRGU OBERDAN
RA7PRAVA 0 ZAKONU ZA IZSELJENCE IN ZA DRUGE SOCIALNE POSEGE
Zakon bodo izglasovali danes • Strošek za deželno upravo znaša 585 milijonov lir letno
Na včerajšnji seji so deželni svetovalci začeli razpravo o zakonskem predlogu štev. 305, po katerem bodo ponovno finansirali in delno spremenili postavke štirih dežeinih zakonov in sicer zakona, po katerem so ustanovili deželno konzulto za izseljen stvo in vpeljali finančno pomoč izseljencem in njihovim družinam, zakon za podporo delavcem, ki se nahajajo v slabem finančnem položaju, zakon za pomoč civilnim slepcem in gluhonemim ter zakon za invalide, ki niso sposobni za delo.
Najvažnejši del zakona je seveda tisti, ki zadeva izseljence in tudi včerajšnja razprava, v katero so posegli svetovalci Baracetti (KPI), De Cecco (PSIUP), Trauner (PLI), D’Antoni (PSDI), Morelli (MSI) in Bergomas (KPI) se je vrtela v glavnem okrog tega vprašanja. Po novem zakonu bo deželna uprava namenila za pomoč izseljencem nadaljnjih 335 milijonov lir letno letos in prihodnje leto. Glavna novost — in tudi sporno jabolko — pa je, da bodo morale občinske uprave prispevati z 10 odstotki finančne pomoči, ki jo dodelijo posameznemu izseljencu ali njegovi družini. Če pomislimo, da so občine, kjer je največ izseljencev, ravno najrevnejše v deželi, je predlog težko razumljiv in bo lahko izpadel kot objektivno zmanjšanje podpor v vseh tistih primerih, v katerih občinske uprave ne bodo mogle kriti stroška.
Za delavce, ki so v finančnih težavah — to je za tiste, ki so začasno ali dokončno ob zaposlitev — bo deželna uprava dodelila letos in prihodnje leto po 100 milijonov lir, za slepce in gluhoneme po 50 milijonov lir l^tno in končno za invalide po 100 milijonov lir letno v letih 1972, 1973 in 1974.
Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj, ko bodo verjetno zakon izglasovali.
Včeraj je praznoval 80. roj stni dan naš nemo
PAVEL LAZAR
Ob tej priliki mu izrekajo iskrene čestitke vnukinja Notah*, zet Enzo ter pravnuka
W*Msr im Marko.
Nabrežinski odbornik Clon (KD) umaknil napovedano ostavko
Nabrežinski občinski svet je sinoči odobril več sklepov in pomembno resolucijo. v kateri obsoja izzivalni Al-mirantejev govor v Firencah.
V začetku seje je župan Legiša sporočil svetovalcem, da je namestnik odbornika Clon (KD) umaknil napovedano ostavko. Čeprav je nameraval odstopiti iz zgolj osebnih in zdravstvenih razlogov, je Clon svoj prvotni sklep preklical zaradi trenutnega političnega položaja..
O seji bomo še poročali.
univerza prizadevajo, da bi v Trstu ški župan ing. Spacoini in Drof odprli posebno menežersko šolo, Costantinides. predstavnik družbe ki naj bi vzgajala bodoče voditelje Total Italiana. Zaradi pomanjkanja s srednjo in visoko menežersko iz- prostora smo primorani skrčiti na obrazbo. ki naj bi prevzemali raz minimum Doročilo o poteku te sina podjetja, predvsem industrijska, j cer zanimive okrogle mize Ing Di a tudi drugega značaja, za potre-, Monda je v glavnem branil indu-be naše dežele. Italije in po mne- > stri jo češ da, če ie res da zanju nekaterih tudi v mednarodnem ; struplja okolje, se to dogaja zaradi
ob.s.eKU' , ...	.	tef?a. ker nezadržno naraščanje šte
V	ponedeljek je bil na sejmu ................
«dan zveze arabskih dežel«. Zveza nastopa letos prvič na našem sejmu. na tiskovni konferenci, ki je bila v okviru «dneva» pa je predstavnik Kuwaita Muhamed Al Her-bish dejal, da namerava zveza — ki združuje 18 dežel — v prihodnjih letih okrepiti svojo prisotnost na naši prireditvi Trst postaja namreč čedalje boli ponjemben za razvoj blagovne menjaye med članicami zveze in Evropo čez našo luko-je ta promet -v lanskem letu dosegel skupno 25,1 milijona ton, od tega pretežno libijskega petroleja.
V	ponedeljek se ie začelo dvo dnevno zasedanje o sodobni tehniki v ladjedelstvu. ki ga je organiziral Italijanski zavod za zuna njo trgovino. O tem zasedanju, ki se je zaključil včeraj v prostorih hotela Enalc pod Nabrežino, poročamo na drugem mestu. Končno naj iz panedeljske kronike zabeležimo, da je bilo napovedano predavanje o najnovejšem razvoju mednarodnih denarnih problemov, ki nai bi ga imel G. La Malfa, zadnji trenutek odpovedano zaradi nujnih zadržkov predavatelja.
Včeraj pa .ie bil na sporedu »dan Češkoslovaške«. Ob tej priliki je obiskalo naše mesto gospodarsko odposlanstvo iz te zaledne republike, ki je na sejmu prisotna s kolektivno razstavo v Palači narodov. Na dopoldanskem srečanju s predstavniki tukajšnjega, gospodarstva, so češkoslovaški gostje orisali sedanji razvoj blagovne menjave med Italijo in ČSR ter izrazili svoje pričakovanje, da se bodo gospodarski odnosi med obema republikama v prihodnje še primerno utrdili, pri čemer lahko igra pomembno vlogo zlasti tržaško pristanišče.
V	dopoldanskih urah .je bila v dvorani za konference na velesejmu okrogla miza z naslovom »Napredek in onesnaženje«, ki jo .je organiziralo vodstvo velesejma pod pokroviteljstvom petrolejskega odseka tukajšnjega združenja indu-strijcev in tržaške trgovinske zbornice. Nastopili so strokovnjaki ing.
Polverigiani predsednik omenjene petrolejske sekcije, ing. Di Monda, glavni ravnatelj družbe SIOT, trža-
vila ljudi na svetu zahteva vzporeden razvoj industrije, tako da če je po eni strani potrebno, da se borimo proti nepoštenim industrij-cem. je po drugi strani še večjega pomena boj proti nekontroliranem naraščanju svetovnega prebivalstva. Na koncu se je ing. Di Monda postavil v obrambo Čezalpskega naftovoda v. Trstu, ki,da	nikoli
povzročil «petrolejske nesreče« v našem zalivu.
Župan Spaccini pg-Je natp„x.fo-kavicah serviral predstavniku SIOT, da je delovanje naftovoda pa čeprav posredno, že povzročilo kakšno ekološko nevšečnost v Tržaškem zalivu. V tej zvezi je posebej omenil tanker, ki je pred kratkim nasedel ob obali Sardinije je zlil v morje nekaj stotov nafte namenjene v Trst. še sreča, je dejal Spaccini, da se je kapitan napil preden je ladja prispela v naše kraje, sicer bi nastopili težki časi za tukajšnji turizem Župan je nato podal podrobnejši pregled o strokovnih raziskavah našega morja in naglasil, da bodo vsa kopališča na Tržaškem od 10. julija odprta za kopalce, razen kopališča pri Lantemi, kamor žal segajo nehigienske tipalke glavne mestne greznice. Kar zadeva vprašanje, kdo _ bolj prispeva k onesnaženju tržaškega morja je ing. Spaccini navedel, da odpade na mestne greznice ena četrtina, na industrijske odplake pa tri četrtine krivde. Zato je Miljskd zaliv v zadnjih letih postal »mrtvo morje«, v katerem je najti le še kakih 10 vrst rib, pa še te se polagoma umikajo v druge vode.
sr
A. Cernigo/ v Kraški nisi
V soboto, 1. julija, bo v razstavni galeriji Kraške hiše v Repnu odprl svojo razstavo tržaški slikar prof. Avgust Černigoj, ki je za razstavo pod naslovom *Naš Kras» pripravil več olj, akvarelov in jedkanic. Vse razstavno gradivo je figurativnega značaja in predstavlja zapuščene kraške kamnolome kraške kalune in življenje na Krasu na sploh. Uradna otvoritev razstave bo ob 20. uri.
Cicibana sta nato spomenik odkrila, druga dva pa sta položila nanj venec, nakar je msgr. Živic blagoslovil kip in šolo.
Kajuhov življenjepis ter nekaj misli ob poimenovanju .šole je nato podal domačin iz Padrič Evgen Kalc, ki je poudaril, da je bilo treba čakati 27 let po osvoboditvi, da so dali končno ime partizanskega pesnika neki šoli v zamejstvu. Iz njegovega govora je jasno izzvenelo, da so slovenske šole v naših krajih nastale iz narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda. Dejal je, da so prve konkretne pobude za poimenovanje sprožili komaj pred dvema letoma in da gre za skupne napore vaščanov in učiteljskega zbora.
Za njim .ie v imenu tržaškega župana Spaccinija spregovoril dr. Dolhar, ki je poudaril pomembnost slovesnosti in postavil Kajuha kot zgled vsem bodcčim^vUfiencena gropajske šole. K besedi se je, oglasil šolski skrbnik prof. Fidenzi: dejal je, da gre: za drugačen praznik kot ga je vid^-ha -drugih šolah tob raznih poimenovanjih, Id so bila zadnje čase. Ni pa to niti navaden vaški praznik, gre za praznik kulture. ki so se ga udeležili vsi vaščani. V zaključku svojega govora je tudi rekel, da bo to poimeno-
..............................................
V MIRAMARSKEM DREVOREDU PRED NADVOZOM
Strahotno trije mrtvi
nočno trčenje: in pet ranjenih
Tržaški in geriski avto sta trčila čelno, očitno z veliko hitrostjo Kolesar smrtna žrtev prometne nesreče pri Lazaretu
Sinoči, malo po 23. uri, se je pripetila v Mlramarskem drevoredu, malo po železniškem nadvozu v smeri proti mestnemu središču, strahovita prometna nesreča, v kateri so izgubile življenje tri osebe, pet pa je bilo ranjenih. Nesreča se je pripetila zaradi čelnega trčenja dveh nasproti vozečih avtomobilov goriške fulvie coupe In tržaškega avta opel rekord. Dve osebi sta bili pri tem pri priči mrtvo: 77-letnl Domenico Petronio iz Pirana ter ena oseba, ki je še niso identificirali, v bolnišnici pa je kmalu po sprejemu podlegla hudim poškodbam 64-letna Emilia Goina por. Petronio, prav tako iz'. si so utegnili komaj dobro uro po
1 trčenju izvleči iz strahotno skrotovi-
Od ranjencev se dva borita med življenjem in smrtjo. To sta 72-letni Guido Babich iz Ul. Cerreto 15 ter 39-letni Ciaudio Tesserini s Proseka št. 93. Ostali ranjenci so: 26-letni Marino Vocchi iz Ul. Ricreatorio 37, sprejet na nevrokirurški oddelek g prognozo okrevanja v enem mesecu, 40-letna Caterina Russi (nevrokirurški oddelek, prog. okrevanja 1 mesec), 33-letni Serglo Starec iz Ul. Lavare-to 70 (nevrokirurški oddelek, prog. okrevanja 20 dni).
Promet na glavni cesti je bil dobri dve uri ustavljen, da so policijski organi lahko ugotavljali dinamiko nesreče. Reševalno osebje RK In gasll-
čenih razbitin avtomobila dve žrtvi. Zaradi pozne ure ne razpolagamo z vsemi točnimi podatki o nesreči, kot tudi ne o vzrokih, zaradi katerih je prišlo do tako strahotnega trčenja.
Malo pred 2. uro so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo Maria Rondija, rojenega 1905. leta v Miljah z bivališčem na Lazaretski cesti 57. Rondi je malo po 22. uri postal nedaleč od doma žrtev prometne nesreče. Med vožnjo s kolesom ga je namreč silovito zbil na tla 24-Ietnl Marino Sestan iz Ul. Belli, ki je bil s fiatom 1100 tržaške registracije namenjen domov. Rondi je zaradi prebitja lobanje in drugih poškodb obležal na mestu mrter.
vaščani, ki so izrane verze podali zelo preprosto, občuteno in pristno. Še zlasti presunljiva je bila vloga matere borcev z vztrajnim, morečim ponavljanjem verza «Sini moji, moji trije fantje zlati«, ki ob koncu izzveni v ponovno ugotovitev «Če ne vrne se noben od treh, sini moji, moji trije fantje zlati, žalostna bo, a ponosna vaša mati«.
V	očesu marsikaterega prisotnega se je ob recitaciji zablestela solza, saj so Gropada in Padriče dali težak krvni davek v borbi za osvoboditev. Kulturni program je zaključil nastop združenih pevskih zborov, odraslih i otrok, ki sta morala svojo pesem zapeti dvakrat, saj sta navdušila občinstvo.
V	šoli je bila tudi razstava posvečena Kajuhu, ki so jo pripravile marljive učiteljice gropajsko -padriške šole.
Po končanem kulturnem sporedu so se_ vaščani' žadržali na šolskem vrtu še dolgo v večer.
Včeraj-danes
ZVEZA PARTIZANOV - Opčine
priredi v nedeljo, 2. julija 1972 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah
Z, partizanski tabor
Spored prireditve: ob 10. uri o-tvoritev razstave partizanskih grafik. Ob 16.30 nastop godbe na pihala s Proseka, pozdravni govori, nastop pevskih zborov in revija openskih kotalkarjev. Sledi ples z orkestrom «The Lords«. Obilno preskrbljeno z domačo kapljico in raznovrstno jedačo.
Odbor
Danes, SREDA, 28. junija ZORANA
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 22.15 in zatone ob 6.41 Jutri, ČETRTEK, 29, junija PETER in PAVEL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,9, najnižja 18,8, ob 19. uri 24,6 stopinje, zračni tlak 1011,5, rahlo pada, veter 11 km na uro. zahodni-jugo-zahodni, vlaga 65-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 25., 26. in 27. junija se je v Trstu rodilo 29 otrok, umrlo pa je 27 oseb.
UMRLI SO: 80-letna Carmela Prodan vd. Dovier, 77-letni Mario Moise, 80-letni Vitaliano Giansanti, 76- letni Giuseppe Hletterati, 83 letna Antonia Mahniz vd. Zadnik, 96-letni Giovanni Carli, 73-letni Giovanni Duller, 76-letni Carlo Metelli, 72-letni Giovanni Anastasi, 72-letna Amalia Zobin vd. Veglia, 65-letni Renato Facchin, 78-letna Rosaria Frascone por. Mauri, 71-letna Carmen Bronzatto por. Ladia-na, 86-letna Antonia Požar vd. Visno-vec, 74-letnj Antonio Vardabasso, 47-letni Giuiio Batich, 71-letni Giordano Colini, 87-letna Maria Liubic vd. Bo-neta, 42-letni Guido Bemes, 67-letni Leone Cagnin, 80-letna Pia Fantuzzi vd. Zorzini, 74-letna Margherita Bru-netti vd. Toscano. 65-letni Antonio Se-nizza, 79-letna Lucia Albrizio, 84-Ietna Antonietta Piantanida vd. Sarsilli, 88-letna Paola Siskovic vd. Gombač, 80-letna Paola Theiner vd. Crisini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Ul. Istria 7, Al Gale-no, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan), De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo. Trg Garibaldi 4, Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93, Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fel-luga 46 (Sv, Alojzij).
Evgen Kalc
vanje pripomoglo tudi k boljšemu razumevanju obeh narodov, ki živita na tem področju, k večjemu spoštovanju tradicij naroda ki govori drug jezik.
Prof. Korideš, ravnatelj osemletke iz Šoštanja, ki prav tako nosi ime pesnika Karla Destovnika —
Kajuha je izrazil zadovoljstvo, da je tudi zamejska šola hotela prevzeti ime moža. ki je padel za svobodo svojega naroda in je v spomin na ta dan podaril učencem iz Gropade in Padrič v imenu učenčev iz Šoštanja skromno darilo.
Izrazil je tudi željo, da bi se obe šoli v bližnji bodočnosti pobratili.
Za njim je prof. Kojc z druge šoštanjske šole »Biba Rok«, izročil gropajski šoli plaketo s Kajuhovim likom.
Domači pevski zbor Slovenec je pod vodstvom pevovodje Svetka Grgiča zapel Kajuhovo »Slovensko pesem« v Vrabčevi priredbi. Do začetka kulturnega programa je kratkočasila navzoče godba na pihala iz Divače.
Sledil je izredno pester in lep kulturni program, ki so ga izvajali vaščani in p~ najmlajši šolarji gropajsko - padriške šole. Prva na sporedu je bila recitacija verzov iz raznih Kajuhovih pesmi (»Petindvajset«, »žalostna pesem bajtarja Drejca«, »V Srbijo, v Šlezijo« itd), ki so jih zelo lepo in občuteno podali učenci domače šole Sledil je nastop zborčka dijakov, ki so zapeli »Žabe«, »Mojo srčno kri škropite« itd., za njimi pa je bila točka, ki je navdušila in presunila | Pisarna v Trsta išče uradnico z vse prisotne. Bil je to spet Kaju- j znanjem slovenščine, italijanščine in hovih pesmi, ki jih je član Sloven-1 strojepisja. Ponudbe na oglasni odde skega stalnega gledališča Jožko Lu lek Primorskega dnevnika, Ul. Mn'’ keš povezal v celoto. Nastopali so tecchi 6 pod geslom: Uradnica.
Izleti
Slovensko planinsko društvo — Trst priredi v nedeljo, 2. julija 1972 izlet na Vršič z vzponom na Mojstrovko oz. Prisojnik ali za šibkejše planince na Sleme. Potovanje z avtobusom po Soški dolini in povratek čez Kranjsko goro oz. Trbiž. Vpisovanje pri Norči Zavadlal v UL Geppa 9.
Srenjski odbor v Borštu priredi 16. julija izlet k Plitvičkim jezerom (z možnostjo kopanja). Odhod iz Boršta ob 5. uri zjutraj po naši uri. Vpis pri Marjetu Zaharju v Zabrežcu št. 12.
Mali oglasi
Šolske vesti
šolsko skrbništvo obvešča, da bodo sprejemali vpisovanja v osnovne šole za leto 1972/73 v vseh didaktičnih ravnateljstvih do 30. junija.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« v Trstu. Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar« sporoča, da 24. julija ob 13. uri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9 do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« - Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
ŠOLSKE PRIREDITVE IN RAZSTAVE
Mačkovlje: prireditev danes, 28. junija ob 10. uri.
Učenci slovenske strokovne šole v Trstu priredijo v šolskih prostorih v Ul. Erausin 12 razstavo svojih izde' kov Razstava bo odprta do konca meseca od 9. do 12. ure.
Učenci srednje šole »Ivan Cankar« priredilo v šolskih prostorih v Ui Frausin 12 razstavo likovnih in dru gib izdelkov Razstava bo odprta do konca meseca, od 9. do 12. ure.
M1RAMARSKI PARK. »Luči in zvoki«
ob 21.30 »Der Kaisertraum von Mi-ramare« v nemščini: ob 22.45 «Mas-similiano e Carlotta« v italijanščini. Cene nespremenjene.
Nazionale 16.15 «Maschi e femmine«. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenke 15.00 »Gli uomini selvaggi«. Barvni film. William Holden, Peter 0’Neal.
Eden 16.30 «Correva l’anno di grazia 1870». Barvni film. Marcelio Ma-stroianni, Anna Magnani. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Giattacielo 16.30 «Fratello Sole, so-rella Luna«. Barvni film. Režira: F. Zeffirelli.
Excelsior 16.00 »Nella stretta morsa del ragno«. Barvni film. A. Fran-ciosa, M. Mercier. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.30 «1 giganti del brivido«. Barvni film. Paui Newman.
Aurora 16.30 «AU'onorevole piacciono le donne«. i-ando Buzzanca. Barvni film.
Impero 16.30 »Messaggero damore« Barvni film Prepovedan mladini pod 18. letom. Klimatske naprave.
Capitol 16.30 »Zio Tom«. Barvni do kumentarni film. Prepovedano mladini pod 18	letom.
Cristallo 16.30—22.00 «Senza movente«. Film v barvah.
Moderno 16.30 «Non disturbare i cow boys che dormono«. Barvni vvestern film. James Stevvart. Henry Fonda.
Vittorio Veneto 15.30 «Lawrence d’A-rabia«. Barvni film. Peter 0’Toole, Anthony Quinn, Omar Shariff.
Ideale 16.30 «Davide e Goba«. Barvni film. Orson	Welles	in	E.	Rossi
Drago.
Abbazia 16.30	«Gli orrori	del	liceo
femminile«. Lilli Palmer, John Moul-der. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 »La bamboia di pezza«. Barvni film. Don Ameche in Martha Hyer. Prepovedano mladini pod Izletom.
Kino Opčine	19.00 «Io	non spezzo,
rompo«. Montesano in Noschese.
Prispevki
Mario in Ladi Kocjan, Dolina št. 147, sta včeraj odprla osmico.
Namesto cvetja na grob Amalije Veljak daruje Marija Glavič - Eler 5000 lir za šolo-spomenik NOB v Cerknem.
Mario Šema daruje 1000 lir za šolo-spomenik NOB v Cerknem.
Ob 12. obletnici smrti dr. Josip* Agneletta daruje njegova družina v spomin 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob življenjskem jubileju Pavle Gombač darujejo družine Bisca, Čeh in Lanza 5000 lir za Dijaško matico in 5000 Ur za PD »Ivan Cankar«.
Namesto cvetja na prerani grob pok. Pavlete Kramar darujeta Pepka in Marjo Dolenc 3.000 lir za ŠZ «Polet» in 2.000 lir za Finžgarjev dom na Opčinah.
SOŽALJE
Člani orkestra, učitelji in odbor Glasbene malice izrekajo Žarko Hrvatiču globoko sožalje ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi nase drage malere 1° none
Marije
vd. Bcneui
se zahvaljujemo g. župniku, domač* mu pevskemu zboru, Niku Kosmaču za ganljive besede ob grobu, daro-valcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali.
Žalujoča sinova, hčerka ter drugo sorodstvo
Boršt 28. junija 1972
Včeraj, 27. t. m. nas je nenadoma in nepričakovano zapustil naš ljubljeni
MIROSLAV HRVATIČ
(Mirko)
Pogreb bo jutri. 29. t. m. ob 11.45 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo: žena Nada, sinovi, nevesta, vnukinja, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Ricmanje, 28. junija 1972
- +
Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je v nedeljo, 25. junija po dolgi bolezni zapustila naša draga mama
AMALIJA VELJAK roj. ZOBIN
Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili žalnega obreda.
Družine
VELJAK, TAVČAR In KRALJ
Trot, 28. junija 1971
GORIŠKI DNEVNIK
28. junija 1972
ZADNJE DNI Nfl SEJMU
Ogromno zanimanje v mestu za razstavo Paoletti
Po prodornem uspehu dveh modnih revij v gledališču Rossetti je velik obisk občinstva v standu Paoletti potrdil zanimanje Tržačanov za perilo in visoko modo velike toskanske industrije — Ta uspeh predstavlja pravično nagraditev družbe Paoletti za njena prizadevanja, da bi v okviru 24. velesejma odprla res izjemno privlačen paviljon
Še dva dni in 24. mednarodni tržaški velesejem se bo zaključil.
Dva dni, v katerih tisoči obiskovalcev delajo svoje račune, primerjajo in sklepajo o svojih nakupih. Tudi če je še prezdo-daj, da bi lahko delali kakršnekoli obračune, je kronist že nabral na sejmu prva mnenja razstavljavcev: na splošno gre za pozitivne ocene, za optimistične sklepe in za razširjeno zadovoljstvo.
V tem izrazito pozitivnem obračunu gre brez dvoma častno mesto delniški družbi Industria Ma-nifatture Tessili A. Paoletti, veliki manufakturni industriji iz Toskane, ki je letos prvič prisotna na našem sejmu, in sicer s pri-
zadevnostjo in prikazom, ki jih še nismo videli v Trstu.
Več deset tisoč obiskovalcev se je ustavilo v paviljonu E, kjer je družba Paoletti uredila svojo izredno lepo urejeno razstavo. Navdušene pripombe, naročila in splošno zanimanje, vse to je bila najboljša nagrada za zavzetost tega podjetja, ki je prineslo v Trst, ki je v marsičem tako zahteven kot redko katero drugo mesto, tradicijo vsega, kar je lepega, tradicijo, ki ima v Toskani, v njeni rojstni deželi, stare in globoke korenine, hkrati pa tudi neizpodbiten pečat prvenstva.
ZADNJI DNEVI
Kot smo že rekli, sta še samo dva dneva razstave in svojim
V nedeljo se je na našem področju pripetila vrsta prometnih nesreč, od katerih moramo v prvi vrsti zabeležiti tisto, ki se je pripetila na cesti Koper — škofije, pri Pobegih, v kateri je izgubil življenje komaj 22-letni Libero Sauro iz Sesljana.
Smrtna kosa je pričakala Saura okrog poldne, ko je ta vozil svoj fiat 850 tržaške registracije po omenjeni cesti, v njem pa je sedel še njegov prijatelj, 23-letni Renato Prasel iz Sesljana št. 23. Oba sta se vračala domov iz Kopra, kjer sta nakupila nekaj mesa in drugega živila. Po podatkih jugoslovanske cestne milice, naj bi Sauro nenadoma pričel prehitevati dva osebna avtomobila in se zato pomaknil čisto na levo stran cestišča. Pri tem naj bi izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito čelno treščil v obceštno cfreVo. Močan sunek je oba potnika vrgel iz avta, kjer sta nezavestna, obležala na cestnem tlaku. Z. rešil-cem jugoslovanskega RK so ranjenca odpeljali v izolsko bolnišnico. Žal je Sauro že med prevozom v bolnišnico podlegel poškodbam, Prasel pa se je rešil z nekaj praskami po obrazu in lažjim pretresom možganov. Doma se bo moral zdraviti približno 10 dni.
"iiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiimiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitmiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
VČERAJ PRED POROTNIM SODIŠČEM
Nad dve leti zapora za avtomobilsko miš
Lastnika avtomobila se je lotil z nožem
• DANES JE 29. OBLETNICA UMORA MIUČANKE ALME VIVODE. Pokrajinski komite Zveze demokratičnih tena poziva vse ženske na polaganje evetic na kamen, ki ji ga je postavila Oiiijska občina na kraju umora. Slovesnost bo ob 17.30 v Ulici Pinde-»lonte (nasproti hišni številki 4).
VRSTA PROMETNIH NESREČ V NEDELJO
Smrt fanta iz Sesljana v nesreči pri Pobegih
S prijateljem se je vračal domov Pridržana prognoza za mladega gasilca
Uniniiiiiiiiiii."">................Miiminmiimimmii m,............
Stroga kazen vlomilcema v koprski in piranski muzej
Ljubljansko okrožno sodišče je včeraj obsodilo 26-letnega Jožeta Ježa iz Kopra in 27-letnega Štefana Briclja iz Ljubljane, ki sta meseca junija lani vlomila v pomorski muzej v Piranu in ukradla knjigo s Tartinijevo korespondenco,
Vredno od 10.000 do 20.000 dinarjev, na skupno skoraj 9 let zapora: Ježa so obsodili na 5 let in pol strogega zapora, Briclja pa na 3 leta in 8 mesecev prav tako strogega Zapora.
Poleg tatvine v piranskem muzeju sta oba meseca avgusta istega leta preplezala tri metre visok zid Pokrajinskega muzeja v Kopru in odnesla več dragocenih slik, bronast kip, umetni tolkač, šest kresilnih samokresov in bodalo v skupni vrednosti 98.500 dinarjev. Samokrese je Bricelj poceni prodal v Italiji, kipec, za katerega sta zvedela, da je ponaredek, pa sta zakopala nekje v Švici. Poškodovano sliko «Starček» je Bricelj kasneje raztrgal in vrgel z drvečega vlaka. Nekaj slik so miličniki že našli v Ježevem stanovanju. Poleg navedenih tatvin je Jež v »Posredniku* v Ljubljani ukradel še pet ikon, vrednih 11.000 dinarjev.
bralcem in še posebej cenjenim bralkam bi zato svetovali — kolikor tega še nisto storile — naj obiščejo paviljon družbe Paoletti, da jim posredujemo odlični nasvet.
V nekem svojem prejšnjem članku smo rekli, da sam paviljon Paoletti zasluži, da obiščemo sejem. Danes z zadovoljstvom lahko potrdimo svojo tedanjo sodbo. Glasnikom dobrega in izbranega okusa je Trst vedno zagotovil izbrano mesto in temu ve-likemu podjetju, ki nam prinaša barve in poezijo Firenc ter Toskane, ponovno zagotavljamo svoje simpatije ter našo iskreno dobrodošlico v Trstu.
Illlllllllllll||||||||||||||lllll]lllllllllm,l||m|||]||)u
Na zatožni klopi tržaškega porotnega sodišča (preds. Corsi, pris. sodnik Salerno, tož. D’Ono-frio, zapis. Cicarelli ter 6-članska Porota) je včeraj sedel 22-letni Janez Turk iz Pudoba pri Starem trgu. Obtožnica, ki jo je zastopal javni tožilec, ga je dolžila oboroženega ropa, čeprav moramo takoj Pripisati, da je bil sam dogodek, ki se je odigral ponoči 17. oktobra lani v Ul. Scogli v Gorici, vsaj Po svoji dinamiki, manj hud, kot ga je dejansko skušala prikazati obtožnica.
Vse se je pripetilo v nekaj minutah. Turka naj bi lastnik avtomobila mini minor prof. Ugo Manfreda zasačil v svojem avtu in ga s silo izvlekel iz njega. Mladi Jugoslovan pa naj bi pri tem vzel iz suknjiča nožič in se skušal z njim braniti. Manfreda naj bi tako laže ranil po desni roki.
Na včerajšnji sodni obravnavi je Janez Turk dejal, da ni nameraval nkrasti avtomobila. Vanj se je splašil le zategadelj, da bi se malce spočil. Kar zadeva rane. ki naj bi jo bil prizadel Manfredi z nožičem, je pa dejal, da on ga ni rabil. Možno je, se je zagovarjal obtoženec, da se je Manfreda, ko je hotel izvleči Turka iz avtomobila. ranil ob štrleči del karoserije avtomobila. Turk je še povedal, da ga je lastnik avtomobila s silo ‘n prav divje izvlekel iz avta in ga pričel brcati.
, Pričal je tudi Ugo Manfreda, ki le večkrat zašel v lažja protislovja. Tako je na primer najprej povedal, da ga je obtoženec sam napadel, po tern pa, da se .je ranil med tepežem. Tudi kar zadeva samo rano ha roki, je bil večkrat netočen.
Javni tožilec dr. D'Onofrio je Predlagal za Turka za obtožbo obo-toženega ropa 2 leti in 8 mesecev Sapora ter 200 tisoč lir denarne kasni, za drugo obtožbo nedovoljene Posesti orožja (noža) pa 1 mesec Pripora. Branilec odv. Sfiligoj iz Gorice se je potegoval za oprostitev, ker obtoženec ni zakrivil ka-Snivega dejanja. Porotniki so po Skoraj poldrugi uri posveta izrekli fazsodbo s katero obsojajo Turka na skupno 2 leti in 3 mesece zapora in 230 tisoč lir denarne kazni ter 20 dni gr,pora.
• Občinska prevozna služba podjetja ACEGAT sporoča, da bodo od danes premestili postajališče proge 8, ki je bilo pred hišno št. 2 Trga Liberta (kavama Miramare) pred št. 6 istega trga, kjer bo skupna s postajališčem proge št. 6.
Hujša prometna nesreča se je pripetila tudi na trbiški cesti. Nekaj po 22. uri je 38-letni podbriga-dir gasilcev Claudio Hrovatin iz Ul. Carpinetto 14 vozil svojo sim-co 1000 novejše tržaške registracije po državni cesti 202 proti Opčinam, ko je pri km 16+ 526 zapazil na desni strani ceste ustavljen avtomobil, za njim pa opozorilni rdeč trikotnik. Za hip se je ozrl in pogledal, kaj je. Bilo je dovolj, da je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zdrvelo popolnoma na desno stran ceste in silovito treščilo v obcestno drevo. Hrovatina so težko ranjenega izvlekli iz razbitin avtomobila in ga naložili v rešilec RK ter ga odpeljali v bolnišnico. Tu so ga zaradi hudega pretresa možganov, številnih ran po obrazu, zloma levega ramena ter številnih zlomov reber sprejeli na1 oddelek za oživljanje s pridržano prognozo.
Nedeljska črna kronika beleži še vrsto drugih, manjših nesreč. Tako so ob 16.55 dali v bolnišnici prvo pomoč 22-letnemu Robertu Enneriju iz Ul. Saltuari 2, 28-letno Rito Marijo Angelini por. Machiet-ta so pa sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Oba ranjenca sta se ponesrečila v prometni nesreči, ki se je pripetila na bazoviški cesti, takoj po mitnici. Enneri, ki se je peljal na motorju suzuki, je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zdrvelo čisto na drugo stran cestišča in treščilo v nasproti prihajajoči fiat 127. Proti Bazovici ga je vozil Gabrio Brishi iz Ul. Petronio 1, sopotnica pa mu je bila Machiettova.
Pa še ena prometna nesreča. Pripetila se je v ponedeljek, okrog 16. ure, ko se je 44-letna Olga Žerjal por. Trampuš iz Šempolaja št. 2/4 peljala s svojim ciao po cesti, ki iz Nabrežine j\?lje v Šempolaj, v bližini železniške proge je pa treščila v obcestni zid. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo morala zdraviti dva tedna.
SESTANEK JE BIL V PONEDELJEK
Starši otrok na obisku pri županu za šolo in vrtec v Ulici Randaccio
Starše so spremljali zastopniki političnih strank ■ Slovenska osnovna šola z vrtcem mora ostati v središču mesta
Zastopniki staršev otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo in slovenski otroški vrtec v Ulici Randaccio, so se zglasili v ponedeljek zjutraj, v spremstvu političnih predstavnikov, pri goriškem županu. Poleg De Simona je bil prisoten tudi odbornik za šolstvo Mod-se. V delegaciji sta bili članici šolskega odbora Adela Dornikova in Lina Marinčičeva, z njima so bili podpredsednik pokrajine Wal-tritsch. občinski svetovalci Bratina, Chiarion, Žiberna in prof Bratuš.
Zastopniki staršev so županu in občinskemu odborniku za šolstvo povedali, da so starši zaskrbljeni zaradi govoric o premestitvi slovenskega vrtca ali slovenske šole iz Ulice Randaccio v Podturen. V zvezi s tem so predstavnikoma občine povedali, da si žele, da bi obe imenovani šoli ostali v Ulici Randaccio in to iz več razlogov. Šola v tej ulici je nekako središče za vse Slovence, ki živijo v južnem delu mesta, tako so si jo Slovenci ustvarili že za časa stare Avstro-Ogrske. Podturen je na mestni periferiji in bi bil za marsikaterega otroka preveč oddaljen. Zaradi tega je bila predstavnikoma občine prikazana nujnost, da se obe slovenski šolski ustanovi za najmlajše ohranita tam kjer sta sedaj, t.j. v Ulici Randaccio. Goriški Slovenci hočejo svoji šoli v središču mesta in ne na periferiji, če ni v stavbah v Ulici Randaccio dovolj prostorov naj ustrezna oblast najde za odrasle dijake bližnjo ustrezno rešitev.
Župan in odbornik sta dejala, da niso doslej o stvari odločali. Ker se je pokazala nuja, da se nekaj ukrene v zvezi s pomanjkanjem prostorov v Ulici Randaccio. ki bo postalo pereče v tem šolskem letu in še bolj v prihodnjem, ie občinska uprava pripravljena dati na razpolago nekaj učilnic v Podturnu, v isti stavbi kamor se bo z novim šolskim letom preselila slovenska trgovska šola. Pri tej svoji razpo-
ložljivosti pa se ni občinska uprava opredelila ne za eno ne za drugo šolo. ki so nastanjene v Ulici Randaccio.
Zastopniki staršev in politični zastopniki so izrazili svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da si občina prizadeva pridobiti šolske prostore za slcl/enske šole. Izrazili pa so zahtevo, da občina v zvezi s tem zavzame svoje stališča. Slovenska osnovna šola in slovenski vrtec morata ostati v Ulici Randaccio. To narekujeta ne le. politični aspekt in dejstvo, da ie ta šola v središču južnega dela mesta, marveč tudi dejstvo, da si je vrsta slovenskih staršev dolgo vrsto let- prizadevala, da bi se povečalo število slovenskih otrok v tej šoli. Od samo enega razreda, ki ie bil celč na tem da se ukine, imamo sedaj tri razrede, prav tako imamo otroški vrtec, ki ga ni bilo pred leti. Vse to pa pomeni, da bomo imeli v prihodnjih letih vrsto otrok tudi v drugih slovenskih srednjih šolah
Tega se mora zavedata oblast, tega se moramo zavedati vsi.
Trčenje med mopedom in avtomobilom
Pri mejnem prehodu v Šempetru, na jugoslovanski strani, je včeraj nekaj po 11. uri prišlo do trčenja med mopedom in avtomobilom. Na mopedu se je peljala 34-letna Ga-briella Bortolan iz Ul. Sassari 64. V goriški civilni bolnišnici so jo pridržali za 5 dni, zaradi šoka in ran na rokah in nogah.
V ponedeljek zvečer se je na prijateljski nogometni tekmi hudo poškodoval 33-letni Alfredo Span-ghero iz Ul. Cotonificio 12. Span-ghero je igral za reprezentanco «Bar Valeria* iz Podgore proti nogometašem <HBar De Rocco». Med igro je zadel ob nasprotnika ter padel nerodno na tla. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni.
OB LEPEM VREMENU IN DOBRI ORGANIZACIJI
Sovodenjske prireditve se uspešno nadaljujejo
Nogometni derbi, ki ga niso predvidevali - Folklorna skupina kot pomembna osvežitev - Zabava še danes in jutri
Prvi del tradicionalnega prazni- | ka, ki ga ob tem času vsako leto prireja prosvetno in športno društvo Sovodnje, se je srečno zaključil. Kakor poročamo na športni strani, je izid mednarodnega nogometnega turnirja nepričakovano postavil na dnevni red, kot finalno tekmo, derbi med enajstericami dveh sosednjih vasi, med So-vodnjami in Štandrežem, ki ga — po pravici povedano — nihče ni pričakoval. Finalno srečanje med Sovodnjami in Juventino bo hkrati zaključek drugega dela prireditve, ki se začne danes zvečer s plesom za mlade ob zvokih ansambla «1 Nobili» ter se konča v četrtek s finalno tekmo in izvolitvijo najbolj prikupne mladenke. Prireditelji si nadejajo, da jim bo vreme tudi danes in jutri teko naklonjeno, kot jim je bilo doslej.
Sedaj pa se bežno ozrimo na dosedanje prireditve, ki so se začele v soboto zvečer. V briškoli je sodelovalo 55 parov in prva nagrada je šla v Gabrje. Zmagovalca sta dobila dva velika doma-
ča pršuta .težka okoli 24 kg. Dru-
.....................................,imiiii„i,„„im„i,^1iii„u„„I„„„1„I1I1111111M1..............................
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Uspela zaključna prireditev celodnevne šole v Števerjanu
Briški malčki so se v tem letu, v prenovljeni šoli, veliko naučili Izdajali so tudi svoj časopis - Deloval je fotografski krožek
Števerjanski otroci so se za letos- j šli v Števerjan nalašč za to prili-
n TGbllim«« XnlnL.	___U' L _	_ J 1	_ ... .  
njo zaključno šolsko prireditev zelo dobro pripravili. Vsa hvala njim in njihovemu učiteljstvu, da so znali, poleg običajne šolske razstave. pripraviti tudi tako obsežno šolsko prireditev, ki so ii starši in drugi prijatelji števerjanske mladine ter veliko učiteljev, ki so pri-
Nastopila je tudi folklorna skupina ........................................................
BENEŠKI DNEVNIK
SPOMINSKA SVEČANOST ZA IVANOM TRINKOM
Ob 18-letnici smrti se ga bodo spomniti v Trčmunu
Ob 18. obletnici smrti Ivana Trinka se bodo beneški Slovenci spomnili svojega voditelja s preprosto, a pomembno svečanostjo. Dne 26. junija 1954.
tvniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiniimiiiiiiimimiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiimiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiujuiiiiiiiiimmui
V P0NEDEUEK PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
V
Šestim fantom osem mesecev zapora zaradi letaka o Calabresijevi smrti
Kazen je pogojna ■ Na zatožni klopi deset pripadnikov gibanja «Lotta continua» - Poveličevanje zločina ali svoboda mišljenja?
Šest obsojenih (od katerih so sodniki dva odpustili zaradi mlado-letnosti) je zaključek procesa proti desetim pripadnikom izvenparla-mentarne skupine Lotta continua. Obtoženi so bili poveličanja zločina, ker so napisali v letaku stavek: »Mislimo, da se ne bo noben revolucionar ali komunist jokal ob izgubi tega hlapca gospodarjev* (smrt komisarja političnega oddelka milanske kvesture dr. Calabre-sija op. ur.). Tako je v ponedeljek zvečer odločilo tržaško kozensko sodišče pod predsedstvom novega sodnika Giancottija. S tem je sprejelo zahteve javnega tožilca D’Ono-fria in popolnoma odbilo zahteve kolegija branilcev, ki so ga sestavljali odvetniki Cuccagna in Longo iz Trsta, Battello iz Gorice, Canestrini in Deflorian iz Rovere-ta, Alborello iz Bočna in Umberto de Luca iz Verone.
Proces se je začel v polno nabiti dvorani kmalu po poldnevu. Po ugovorih branilcev o protiustavnosti členov kazenskega zakonika in postopka, po katerih je prišlo do procesa samega in potem ko jih je sodni zbor odbil, so nastopile obremenilne priče: štirje funkcionarji javne varnosti in dva karabinjerska častnika.
Prvi, ki je pričal, je bil pod-
kvestor dr. Zappone in prav pri njegovem pričevanju je prišlo do prvega in edinega »incidenta*: dejal je, da mu je upravnik stanovanja, kjer ima sedež Lotta continua, posredoval ime enega izmed obtožencev, ki naj bi podpisal stanovanjsko pogodbo. Izkazalo se je, da za stanovanje odgovarja u-pravnica in ne upravnik in dr. Zappone je moral popraviti svojo izjavo. Po pričevanju ostalih funkcionarjev, ki so spoznali samo 6 od desetih obtožencev, je spregovoril tožilec D’Onofrio.
V bistvu je dejal, da obtoženi stavek zven; kot posredno hujskanje, ker meri k zmanjšanju odpora proti zločinom. Poleg tega so po njegovem mnenju obtoženci »zelo verjetno* krivi, saj jih je v Lotta continua tako malo, da je prav gotovo eden izmed njih pripravil letak. Vsekakor je zahteval za vse obtožence najmanjšo kazen in predlagal olajševalne okoliščine, tako da »bodo odšli iz te dvorane obsojeni, a ne mučeniki*.
Branilci so nastopili v tem redu: De Luca, Alborello, Cuccagna, Deflorian, Longo, Battello in Canestrini. Naj omenimo samo, da so obdelali vprašanje z vseh vidikov strogo juridičnega, tehničnega, psihološkega in političnega. Po tako učinkovitih in kvalificiranih govo-
rih je res malokdo verjel, da bodo sodniki obsodili skupinico. Predvsem so se branilci sklicali na svobodo mišljenja in truib, da v obtoženem stavku ni poveličevanja zločina, ampak samo ocena o politični in socialni osebnosti ubitega Calabresiia.
Po enournem posvetu so sodniki prebrali obsodbo, ki jo je številna publika sprejela v popoini tišini, znak tega, da so se vsi obsodbe bali, nihče pa ni resno mislil, da jih bodo obsodili na tako težko kazen, čeprav pogojno. Osem mesecev zapora mladim ljudem, ki so napisali to, kar mislijo...
Neki odvetnik nam je dejal: «Ko nekoga obsodijo za kar misli in kar je napisal — »mislimo, da...» in tudi ni važno, če se z njegovimi stališči strinjamo ali ne — pomeni, da je svoboda mišljenja resno ogrožena. Kajti druge izbire ni — ali je svoboda mišljenja ustavno zajamčena ah se približujemo logiki okrožnic zloglasnega Mincul-popa*.
Zaključek je zato nujno le političen: ustavna jamstva o svobodi mišljenja (in tiska) gredo navzkriž s členi fašističnega kazenskega zakonika, po katerem se ravna italijansko sodstvo.
Še koliko časa bo to trajalo?
leta so se žalostno oglasih zvonovi iz Trčmuna. Naznanjali so žalostno novico, da je nehalo biti srce največjemu od beneških Slovencev, pesniku prof. Ivanu Trinku.
Jeseni istega leta je bilo ustanovljeno prvo slovensko kulturno društvo v zgodovini Beneške Slovenije, katero nosi ponosno njegovo ime in se bori pod tem slavnim imenom za pravice svojega ljudstva.
Kakor zavedni duhovniki, ki so bili učenci Ivana Trinka v videmskem semenišču, tako se tudi naše društvo poklanja s hvaležnostjo vsako leto nje govemu spominu ob obletnici smrti.
Tudi letošnjega 26. junija je bila v cerkvi v Trčmunu maša zadušnica za pokojnim pesnikom, predstavniki društva »Ivan Trinko* pa so položili venec na njegov grob. Z večjo svečanostjo pa se bodo oddolžili beneški Slovenci svojemu voditelju v četrtek, 29. junija, pred cerkvijo v Trčmunu. O hku pokojnika bosta spregovorila beneški duhovnik in njegov učenec ter predsednik društva »Ivan Trinko*.
Z žalostinkami bo nastopil pevski zbor Rečan iz Ljes, sledile bodo recitacije beneških otrok s Trinkovimi poezijami.
Vsi zavedni Slovenci, posebno pa naši rojaki, so vljudno vabljeni na to svečanost.	I. P.
ko, pozorno sledili. Program je trajal nad uro in pol.
Da je bila prireditev tako obsežna gre hvala predvsem novim metodam poučevanja, ki so jih v Števerjanu uvedli v pravkar minulem šolskem letu z novo obliko celodnevnega pouka. V tej šoli so namreč otroci ves dan. zjutraj so porazdeljeni po tradicionalnih razredih, popoldne, po kosilu, pa jih učiteljstvo drugače razporedi. Šolski prostori so sicer pretesni, vendarle čez nekaj let bo tudi to vprašanje rešeno.
Učiteljica Adrijana Dornikova je najprej zbranemu občinstvu povedala nekaj misli o novj, šoli. »Vse naše prizadevanje le ni bilo zaman, naše besede so segle tudi v globino in obrodile sad. Ne smemo pa se s tem zadovoljiti. Vsi smo prepričani, da bi se dalo še marsikaj storiti, ko bi bih pogoji drugačni: več učiteljskih moči, primernejši prostori in, zakaj ne. tudi več dobre volje, razumevanja, požrtvovalnosti, odprtosti, predvsem pa ponižnosti in vzajemnosti. Brez vsega tega ni mogoče graditi nove šole. oziroma novega načina poučevanja ne dajo se vzgajati otroci, ki živijo v svetu, ki je drugačen od našega. Ne bomo jim mogli pomagati, da se bodo v tem svetu znašli in našli svoj prostor na soncu. Ne bomo jim mogli pomagati, če bomo le zahtevali in ukazovali. Naučiti se moramo tudi poslušati in spraševati, predvsem pa spoštovati svet naših otrok.*
Uvodnim besedam je sledil program. Majhen napovedovalec v slovenski narodni noši je sproti spretno predstavljal vsako točko. Najprej so stopili na oder mladi pevci prvega in drugega razreda, ki so kot najmlajši, želi buren aplavz. Med pesmimi so bile vpletene recitacije. Kar korajžni so bih majhni fantiči, ko so stopah pred previsok mikrofon in recitirali pesmi o naših krajih in o naših ljudeh. Sledil je prizorček »Moja punčka je zbolela*, ki so ga predvajale učenke prvega razreda, nato je sledilo petje starejših, ki so se med drugim postavili s pretežko Brahmsovo »Buonanotte* (peh so jo v italijanščini). Pesem je bila za števerjanske malčke pretežka in morda bi bilo bolje v bodoče izogniti se podobnim pesmim.
Vrsto pesmi je nato zapel zbor dveh višjih razredov, nato pa so se predstavili »palčki*. Navdušenje so želi mladi folkloristi, ki so zaplesali polko in valček. Ploskanja ni hotelo biti konec.
Za zakjuček ie nastopila skupina starejših učencev z recitalom o Brdih. Deklamirali so pesmi briškega pesnika Alojza Gradnika iz ciklusa »Naša zemlja*. Moramo pri tem omeniti, da je bila izbira teh pesmi s strani učiteljstva zelo posrečena, kajti pesmi so navdahnjene s slovenstvom, z našo primorsko realnostjo. To .je tudi prav, saj mora biti naša šola slovenska
Pevski zbor oiiok prvega in drugega razreda
tudi po duhu. ne pa samo učnem jeziku.
Nekaj besed še o razstavi. Poleg običajnih risb, ki so tipične za vsak razred in za vsakega učenca ali učenko, so na razstavi prikazah tudi številna ročna dela. Posebnost tvorijo tudi s strani otrok razvite fotografije. To je razumljivo, če vemo. da deluje na šoli tudi fotografski krožek.
Ob priliki zaključka šolskega leta je izšla tudi osma številka šolskega lista «Mavrica», ki so ga števerjanski otroci pisali in izdajah v tem šolskem letu.
Kino
Gorica
>100
VERDI ob 15.00-22.00: «Zio Tom*, barvni dokumentarni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO ob 17.00-22.00: «Mare bič e morte bianca*, dokumentarni film v barvah.
MODERNISSIMO ob 17.15—22.00: «La corta notte delle bambole di ve-tro», J. Sorel in I. Thulin; kinema-skopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE ob 17.30—21.30: «Bronte, cronaca di un massacro*, barvni film.
VITTORIA ob 17.30-22.00: «H diavolo nel cervello*, M. Prešle in D. Bua-zelli; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
ISova Gorica
SOČA (N. Gorica): «Prerija v plamenu*, ameriški film — ob 18. in 20.
SVOBODA: «Sto težav Staniia in O-lia», ameriški film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: «Vohunka Darling Lily», a-meriški barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: »Siera Torida*, ameriški barvni film — ob 20.
KANAL:	«Neustrašni maščevalec»,
špansko - italijanski barvni film — ob 20.
PRVAČINA: «Dovoljenje za ubijanje*, francoski barvni film — ob 20.
DESKLE: «Mesto nasilja*, ameriški barvni film — ob 20.
go nagrado so si zagotovili Štan-drežci, tretjo pa Goričani. Ko so pari igrali za tako izdatne nagrade, lahko verjamemo, da so se pošteno potrudili in da so zmagali res najboljši. Kolikšen praznik v Ga-brjah pri tolikšni količini pršuta!
Med večernim plesom se je v premorih pojavila domača folklorna skupina, ki je v dveh delih pokazala bogat spored folklornih plesov. Pod skrbnim vodstvom Nade Križmančičeve, ki je strokovno usposobljena za ritmične plese, so sovodenjska dekleta in fantje pokazali, da je folklora tista oblika ljudsko - prosvetne in rekreacijske dejavnosti, ki nam je na Goriškem predolgo let manjkala ln ki je zelo učinkovita oblika, s katero je mogoče po eni strani nud/ti mladini prikladne oblike za delovanje, hkrati pa popestri vsebino naših prireditev. Plesalci, ki so za tisto priložnost prepustih prostor folkloristom, so nastopajočim izkazali priznanje s toplim ploskanjem. V tem je bila tudi spodbuda, da nadaljujejo po sedanji poti ter svoj program še spopolnijo.
Sovodenjci so v ponedeljek priredili tekmo v valčku, ki je od nekdaj njihova posebnost. Prvi par sta sestavljala fant iz Maria-na in dekle iz Sovodenj. Poleg rož, ki sta jih bila deležna tudi naslednja dva para, so prvoplasi-ranega tudi nagradili.
Vse prireditve se odvijajo na nogometnem igrišču, ker so graditelji avtomobilske ceste dovolili uporabo igrišča do konec meseca junija. S prvim julijem, tako so vsaj napovedali, bodo igrišče prekopali, da bi prek njega speljali avtocesto. Kakor smo že poročali, bo cesta toliko poglobljena, da bo mogoče nad njo obnoviti igrišče. Prireditelji si nadejajo, da bo do prihodnjega leta delo opravljeno, sicer bodo morah začasno poiskati drug prostor.
Ko že govorimo o težavah, se nam zdi prav, da pohvalimo organizatorje zaradi njihovega poguma in delavnosti, s katerima se spopadajo s tako zahtevno prireditvijo. Mislimo, da ni treba posebej navajati, da so vse te prireditve na amaterski podlagi in da je izkupiček — če je vreme naklonjeno — namenjen domačemu prosvetnemu društvu. V našem primeru se Sovodenjci ravno v tem času ubadajo še z 7/dnjimi pripravami (in tudi s finančnimi skrbmi) za bližnje odprtje njihovega prosvetnega sedeža.
Za dober izid prireditve so Sovodenjci vložili precej truda. Popraviti so morali tudi ograjo, ki so jo poškodovali stroji, s katerimi bodo gradih avtocesto. Delali so precej večerov pred samim pričetkom in vsakdo je rad poprijel — kakor rad poprime za delo tudi na samih prireditvah. Kdo ne bi tako prHadevnim vaščanom, tistim, ki so mladi po letih in onim, ki so mladi po duhu, zaželel najbolj za-dovo’jivega konca letošnjih prireditev.
• Navodila deželnega odbornika za
industrijo za vlaganje prošenj o rudo-kopih (deželni zakon štev. 38 z dne 18. 8. 1971) so na razpolago zainteresiranim na sedežu trgovinske zbornice v Gorici.
Dežurna lekarna v Gorici
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 14, tel. št. 2972.
Dežurna lekarna v Tržiču
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna »Alla Salute*, Ul. C. Cosulich, tel. 72-480.
Prispevki
Družina Cargnel - Makuc daruje za Prosvetni dom »Andrej Budal* v Štan-drežu 20.000 lir.
W1
od danes se obleci ves ^za polovičnoi ceno!
I stopi v trgovine
drop
za kupce zlato jajce ®
Naslovi: Trst
Korzo Italia, 7 — Ul. Dante, .12 .iPadaljnjih 100 trgovin drop v vsej Italiji.
‘ v '■
Za kmečko bolniško blagajno voli listo Kmečke zveze št. 2!
Lažna
propaganda
Coldiretti
V	ponedeljek zvečer se je po razdelitvi nagrad vinogradnikom iz zgoniške občane razvil pogovor tudi o volitvah v kmečko bolniško blagajno, kar zdaj najbolj zanima naše kmetovalce. Ob kozarcu pristne domače kapljice smo se odkritosrčno pogovorili, kresala so se različna mnenja in ideje, saj se vsak, ki obdeluje zemljo, ali pa se ukvarja z vprašanji našega kmetijstva in kmetov, zaveda velikega pomena in važnosti teh prvih volitev po dolgoletni komisarski upravi in o-malovaževanju kmetov na Tržaškem, ki so v ogromni večini Slovenci. Ne gre namreč samo za uveljavitev te ali one kadidatne liste, ampak tudi za dosledno in popolno spoštovanje pravde kmetov in uveljavljanje naših narodnih pravic. Zato je potrebno in nadvse koristno, da se prav ob tej priložnosti razčistijo pojmi, da se išče resnica, da vemo, kje so resnični prijatelji naših kmetov, kdo je zares branil njihove koristi in kdo daje naj večja jamstva, da jih bo branil tudi v prihodnosti.
V	sedanji dobi, ko bono-mijanska Coldiretti uporablja vse metode svoje propagande, ko vleče na dan proslula gesla in natolcevanja proti vsem, ki se ne strinjajo z bonomijansko desničarsko politiko, mora vsak prevzeti svojo odgovornost. Zato lahko rečemo, da bo vsak glas, oddan kandidatni listi bonoma j anske Coldiretti ocenjen kot opravičilo tistim, ki njeno politiko zagovarjajo. Dobro naj torej premisli vsak volivec. Poudarjamo, da nimamo ničesar proti posameznim kandidatom, da cenimo in spoštujemo naše kmete, odločno pa zavračamo podpihovanje razdora in vsako natolcevanje.
Med pogovorom po dodelitvi nagrad vinogradnikom iz zgoniške občine mi je neki član pokrajinskega odbora bonoma j anske Coldiretti in kandidat na njeni kandidatni listi, ki ga sicer spoštujem in cenim dejal, da je že več let vpisan v to organizacijo, ker le kdor je njen član lahko dobi deželne , in državne prispevke za kmetijstvo. To je geslo volilne propagande bonomi j anskih aktivi-
KMETJEl GLASUJTE ZA LISTO ŠTEV. 2
stov. Laž in slepilo! Bonomijan-ska Coldiretti ni ministrstvo, ni deželno odborništvo, niti kmetijsko nadzorništvo, ni oblastveni organ, ampak sindikalna organizacija.
Na zadevno vprašanje mi je včeraj dopoldne dr. Bucoo, ravnatelj pokrajinskega kmetijskega nadzomištva, jasno in jedrnato odgovoril: «Za kakršen koli prispevek, ki ga določa zakon za kmetijstvo, ni potrebna nobena sindikalna izkaznica. Nikogar ne sprašujemo, če je kje vpisan ali ne. Glavno je, da dokaže, ali da ugotovimo sami, č.a zares obdeluje zemljo.« To je resnica. Zal pa nekateri zainteresirana propagandista bo-nor ' :e Coldiretti uporablja:	take laži, da bi spra-
vili . i limanice naše ljudi.
ALBIN BUBNIČ
SPLETKE TRŽAŠKE COLDIRETTI PROTI SESTAVI ENOTNE LISTE
Pismo Coldiretti
Da bodo naši kmetovalci, zlasti volilni upravičenci, ki bodo jutri prvič volili vodilne organe pokrajinske kmečke bolniške blagajne, lahko trezno presodili, da ne bo slepomišenja in krivičnih očitkov, da bodo stvari jasne, objavljamo v celoti pasmo, ki ga je poslalo vodstvo bonomijan-ske Coldiretti predsedstvu Kmečke zveze, in izčrpen odgovor, z vsemi pojasnili, predsedstva Kmečke zveze.
o dveh listah z manj kot 11 kandidati, da bi z našo in Vašo demokratično izbiro popravili totalitarni učinek zgrešenega in nedemokratičnega volilnega zakona, ki velja samo za te volitve in ki mora biti vsakemu človeku, niti ne rečemo izrecno demokratu, nerazumljiv in nesprejemljiv.
3. Vaši organizaciji se očitno sestanek z našo ni zdel nujen, če ste nam šele 14. t. m. pisali (prejeli smo po redni pošti seveda šele 16., to je 13 dni pred volitvami), da ste sicer pripravljeni se sestati z našim predstavništvom, toda niste še določili niti dneva niti predstavništva niti kraja, ki naj bi ga izbrali «naknadno». Obenem ste že 15. t. m. uradno že vložili listo 11 kandidatov pred sestankom z nami, kar priča, da Vaša organizacija ni imela nobenega namena se dogovarjati.
Da je sploh do sestanka prišlo, — kar Kmečka zveza ocenjuje pozitivno, kljub na žalost nezadovoljivemu rezultatu — smo morali pač sprejeti pobudo le mi, ki srno že na seji našega glavnega odbora 17. t. m. (torej en dan potem, ko smo Vaše pismo sprejeli) sestavili našo delegacijo in odločili, da prav zaradi nujnosti že v ponedeljek 19. t. m. izročimo Vaši organizaciji predlog za sestanek 21. t. m.
Predsedstvu KMEČKE ZVEZE Via Geppa, 6 TRST
V zvezi s sestankom z dne 21. t. m., na katerem sta se srečali delegaciji obeh sindikatov, Vam sporočamo, da je o Vašem predlogu podrobno razpravljal širši odbor na seji 22. t. m.
Po obširni razpravi je odbor prišel do sklepa, da ne more sprejeti okrnjenih list, ker meni, da niso v skladu z demokratičnimi načeli.
Udeleženci so se čudili dejstvu, da niste predlagali nobene možnosti za enotno listo, v kateri naj bi nastopili kandidati obeh sindikatov.
Če se Vašemu sindikatu zdi koristno, da se ponovno srečamo zaradi nadaljnjih pojasnil in da po možnosti določimo metodo volilne propagande, ostanemo na Vašo razplago v pričakovanju Vašega — tudi telefonskega — odgovora. S spoštovanjem.
Predsednik Mirko Radovič
Pismo
Kmečke zveze
Spoštovano predsedstvo Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev TRST
Vaše pismo z dne 23. t. m., ki smo ga prejeli naslednji dan, nas je globoko razočaralo. Dejstva so nas na žalost morala prepričati, da pač že od vsega začetka ni bilo — ne trdimo pri Vas osebno ampak v Vaši organizaciji — niti najmanjšega namena za iskanje poštenega dogovora, da bi te volitve za kmečko bolniško blagajno, ki so jih morali naši kmetje čakati tako dolgo zaradi žaljive diskriminacije, pomenile korak naprej k enotnosti in slogi obdelovalcev zemlje v naši pokrajini, ne pa priložnost za špekulacije strank in za ustvarjanje razdora med kmeti, kar je naravno samo v škodo.
Radi bi Vam ta dejstva obnovili.
1.	Pravočasno, kakor hitro smo prejeli od komisarja bolniške blagajne pismeno sporočilo, da bodo volitve 29. t. m., smo Vaim 31. maja naslovili pismo, v katerem smo Vam prikazali našo zaskrbljenost nad nevarnostjo razdora med kmeti in strankarskih špekulacij m smo Vas pozivali, glede na bližino volitev, na nujen sestanek med našima dvema organizacijama. (Prej seveda Vam nismo mogli pisati, ker nismo mogli vedeti, če volitve res bodo, namreč po izkušnjah «čudnega izginotja« komisarja, ki jih je bil napovedal za 5. marec).
2.	Res smo 10. t. m. prejeli Vaš odgovor z datumom prejšnjega dne, v katerem nam sporočate, da ste pismo prejeli šele 5. in da boste o njem razpravljali na Vaši seji 12. 6. toda prav tako je neizpodbitno res, da sta naš predsednik Guštin in podpredsednik Debeliš prijateljsko — toda uradno — obiskala že 1. junija Vašega predsednika (ker ga prejšnji dan nista dobila doma), naš podpredsednik Kodrič in odbornik Creva-tin pa že 31. maja Vašega podpredsednika, katerima so uradno obrazložili stališče Kmečke zveze, da bi se po možnosti sestavila enotna lista kandidatov. Če bi bilo to neizvedljivo, glede na to, da bi mogle nastati težave o proporcionalnosti kandidatov, ker pač še ni bilo volitev in zato tudi ne štetja, pa bi se vsaj mogli dogovoriti
4. Na sestanku so Kmečko zvezo predstavljali predsednik Alfonz Guštin in podpredsednika Alojz Debeliš in Dušan Kodrič (za zapisnikarja, ker ste Vi želeli imeti za zapisnikarko gospo Pessino - Košir, je bil tajnik Lucijan Volk), delegacijo Vaše organizacije pa so sestavljali predsednik Mirko Radovič, dr. Drago Legiša in gospod Trevisan, deželni koordinator Coldiretti ter začasni direktor v Trstu. Sestanek ni mogel imeti zaželenega uspeha, ker sta dr. Legiša in gospod Trevisan vztrajala, da Kmečka zveza ni prej «uradno» predlagala skupne liste ali vsaj listo z manjšim številom kandidatov, čeprav sta morala priznati, da je Vaš predsednik na seji Vašega od bora 12. t. m. podrobno peročal o uradnem razgovoru z našim predsednikom in podpredsednikom, ki sta mu prav ta predlog sporočila, da bi moral biti poglavitni predmet sestanka in da je zodstvo Vaše organizacije z večin«/ zavnrlo to možnost. (Dejansko je že 15. t. m. zato Vaša organizacija vložila polno listo kandidatov).
Kako se lahko resno trdi, da razgovori med najvišjimi predstavniki, med predsedniki in podpredsedniki obeh organizacij niso »uradni«, in da Vaša organizacija ni o teh predlogih «uradno« nič vedela, čeprav je njen predsednik na «uradni» seji o njih podrobno poročal in je Vaše vodstvo o tem «uradno» sklepalo, je po našem mnenju nerazumljivo in kvečjemu znamenje omalovaževanja in čudnega odposa do teh najvišjih predstavnikov, ki so jih izvolili občni zbori.
Zaradi vztrajanja na tem stali-
šču. je pač Vaša delegacija izjavila, da bo te naše «nove» predloge o kandidatni ali kandidatnih listah (ki so bili — ponavljamo — sporočeni že 31. maja Vašemu podpredsedniku in 1. t. m. Vašemu predsedniku) razpravljalo Vaše vodstvo na nalašč sklicani seji 22. t. m.
Nato je Vaše predstavništvo predvsem poudarjalo potrebo, da Kmečka zveza preneha z neko zatrjevano kampanjo po tisku z žalitvami in obrekovanji na račun voditeljev Vaše organizacije. Toda ko smo Vaše predstavnike pozvali, naj nam vendar povejo za imena »obrekovanih«, v kakšnem časopisu in kdaj naj bi se to zgodilo, ni bilo nobenega odgovora. Pošteno smo kljub temu povedali, da pač Kmečka zveza nima svojih časopisov in da ne more biti zato odgovorna za oceno organizacije in teh volitev, ki jo izražajo razni časopisi, razen za uradne izjave in tiskovna sporočila Kmečke zveze.
Nasprotno moramo sedaj' ugotoviti, in tudi to je neovrgljivo dejstvo, da je isti dan, ko ste se zvečer z nami sestali, bil izdan Vaš list, ki ponavlja te neosnovane obtožbe, ki jih niste bili v stanju dokazati, ker so enostavno izmišljene, ki trdi, da Kmečka zveza seje razdor (naj kmetje rajši sami ocenijo pio dejstvih, kdo je bil za sodelovanje in kdo za razdor, kajne?) in na splošno uvaja tako volilno propagando, ki jo vodi na svetu samo še poslanec Bonomi (smo pač v posesti knjižice navodil za notranje funkcionarje Coldiretti, ki ni v prodaji), potem ko se je prenehal — ker se je osmešil pred tamkajšnjo in svetovno javnostjo — znani «lov na čarovnice« ameriškega senatorja Mac Cairthyja, ki mu je bil vsak, ki ni mislil kot on, avtomatično «komunist» in sovražnik.
Upamo, da se strinjate z našo obnovo sestanka z dne 21. t. m., drugače bi morali zares obžalovati, da Vaš začasni direktor ni sprejel našega predloga, da bi zaradi olajšanja in točnosti dela zapisnikarjev razgovore kar posneli na magnetofon.
retti«; verjetno ker ni imel dovolj prostora, da bi označil vlogo te organizacije v vsedržavnem merilu in njeno zagovarjanje — do 12. marca letos — da je prav, da blagajno vodi komisar in ne kmetje, kar je sveta resnica in Vašega novega predsedstva ne more prizadeti.
Pritožba je torej popolnoma ne-osnovana.
6. Postane morda razumljiva, v smislu iskanja kamna spotike, če upoštevamo Vaše zadnje pismo z dne 23. t. m., v katerem nam sporočate, da je 22. t. m. Vaš širši odbor «prišel do sklepa, da ne more sprejeti okrnjenih list, ker meni, da niso v skladu z demokratičnimi načeli«. Dovolite, da Vam izrazimo ob tem sklepu največje začudenje. Kako more biti «v skladu z demokratičnimi načeli«, da lista, ki bi imela n. pr. samo en glas več kot druga, dobi vse upravnike, brez nobenega predstavnika manjšine? Te so edine volitve, ki to skrajno nedemokra-cijo omogočajo. Za bolniške blagajne trgovcev in obrtnikov volilni zakon garantira manjšini tretjino upravnikov. Sklep se nam zdi tudi v očitnem protislovju, ker je sama Coldiretti predlagala, da je pri volitvah za kmečki poklicni seznam garantirano razmerje 2/3
-	1/3.
Ko Vaše pismo pravi, da «so se udeleženci čudili dejstvu, da niste predlagali nobene možnosti za enotno listo«, moramo izraziti še večjo osuplost, ker kot utemeljujemo pri točki 1, je bil tak predlog sporočen Vašemu predsed. in podpredsedniku že 31. maja in 1. junija.
Obžalujemo torej, da kljub naši najboljši volji in naporom ni bil ompgočen dogovor, ki bi bil še bolj kot eni ali drugi organizaciji
—	koristen za naše kmete, ki imajo enake probleme in težave in potrebujejo samostojnost in enotnost, kot, si upamo trditi, dokazuje prav sestava vodilnih organov Kmečke zveze in njeno delo.
Kljub vsemu so kmetje, ki sestavljajo naše vodstvo prepričani, da je »v skladu z demokratičnimi načeli«, da se garantira predstavništvo manjšine. Zato smo pred-
Lista št. 1	Lista št.
	CONSIGLIERI
	UPRAVNIKI
V*	1.	GUŠTIN Alfonso 2.	DEBELIŠ Luigi 3.	KODRIČ Spiridione 4.	BERNETIČ Mario 5.	CALZI Eugenio 6.	PERČIČ Giuseppe 7.	RADETIČ Leopoldo 8.	STARC Carlo
	
❖	
	9. TULL Remigio 10. 11
G	SIN DAČO EFFETTIVO EFEKTIVNI NADZCRLIK 1. CREVATIN Pietro
	SINDACO SUPPLENTE NAMESTNIK NADZORNIKA
	
	1. SANCIN Giuseppe
Na koncu sestanka je naša dele-	® J*1™. 9. kandidati, da
gacija predlagala, da bi izdala za tisk skupno poročilo o razgovorih, čemur se je Vaš začasni direktor protivil, ker da ni bil dosežen še noben sporazum ali dogovor.
5. Zaradi tega se nam zdi še toliko bolj čudna vsebina brzojavke, ki smo jo prejeli 23. t. m. s (tiskanim) podpisom Vašega predsednika, ki se zgraža nad razbitjem sporazumov, češ da je naš tajnik »ponovno polemično napadel v Primorskem dnevniku 22. t. m. Coldiretti«. Šli smo pogledat in smo ugotovili, da je časopis prinašal kroniko s seje glavnega sveta Slovenske kultumo-gospodarske zveze, ki je bila 19. t. m. — to je 2 dni pred na žalost (ne po naši krivdi) ne doseženimi sporazumi — in pri tem na kratko poročal tudi o nastopu našega tajnika, ki je obnovil prizadevanja Kmečke zveze za odpravo komisarske uprave in poudaril velik pomen teh volitev podvsem za naše kmete, toda tudi za uveljavitev slovenske narodne manjšine in (piše časnikar) : «Polemično se je dotaknil bonomijanske organizacije cColdi-
ko bodo hoteli volivci potrditi podporo listi, ki so jo izbrali iia sestankih, ki jih je Kmečka zveza priredila v ta namen po vaseh, prepustimo tudi Vaši listi predstavništvo. Prepričani smo, da prav prisotnost in sodelovanje na skupnih problemih zbližuje in ustvarja enotnost.
Zaradi tega, kljub neuspehu naših naporov za dogovor ob teh volitvah bomo kot v preteklosti tudi v prihodnosti vedno iskali in ponujali sodelovanje med kmeti in njihovimi organizacijami, ker ostanemo globoko prepričani, da je le v enotnosti in samostojnosti možnost, da ta naša tako preveč zapostavljena kategorija doseže tisto spoštovanje, priznanje svoje vloge v razvoju družbe in uspehe, ki jih tako potrebuje in zasluži.
Računajoč na Vašo enako pripravljenost in na večji uspeh v bodočnosti Vam ponavljamo naše iskrene izraze globokega spoštovanja	,
Predsednik: Alfonz Guštin Podpredsednik: Dušan Kodrič Podpredsednik: Alojz Debeliš
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
17-krat žrtev razlaščevanja toda Coldiretti je molčala
Razgovor z znanim slovenskim vrtnarjem Dušanom Kodričem
• • •
Obiskali smo drugega kandidata vrtnarjev s Kolonkovca, Dušana Kodriča, ki nas je sprejel na širokem dvorišču hiše na Stari Istrski cesti.
Kljub zatrjevanju, da tržaška bonomijaiuka Coldiretti z vključitvijo nekaterih Slovencev v njeno vod-Zt*0 rt več tteta, kot je biia doslej, se očitno pri njej, kar se upoštevanja slovenščine tiče, ni mrego Napis na njenem sedežu v Ul. Roma, kakor tudi napisi njej pridruženih organizacij, so še vedno samo v italijanščini
sredi kupa lesenih zabojeh za zelenjavo, ki jo vsak dan vozi na trg.
»Zemljo obdelujem od tedaj, ko sem kot študent trgal klopi v klasičnem liceju. Ni lahko življenje: saj ne poznaš ne petka ne Svetka, vrtovi in tople grede terjajo veliko napora in ljubezni. ..»
Tako sva začela pogovor, ki je takoj stekel na aktualno temo volitev v kmečko blagajno. Kodrič je bil videti jezen. Zakaj?
«Si bral, kaj pišejo o nas, o kandidatih Kmečke zveze? Kaj naj porečejo vrtnarji pri Sv. Ani na pisanje organizacije iz Ul. Roma 20, da smo, pomisli, za nacionalizacijo zemlje. Da hočemo odvzeti zemljo kmetom, Ali veš, kolikokrat so nam jo vzeli, to našo slovensko zemljo, v predmestju in na Krasu? Kakšen kolektivizem neki: pri nas se nacionalizacija, za katero naj bi bili mi pri Kmečki zvezi, imenuje razlaščanje naše grude, s podporo vladajočih krogov.«
Imaš tudi osebne izkušnje?
»Kodričevi dobro poznamo šibo "nacionalizacije” kar 17-krat. Razlaščeni smo bili oče, strici, brat, bratranci, jaz. Plurirazlaščenci smo. Enkrat za Ente porto industriale, drugič za stanovanjske hiše, tretjič za šolo in tako naprej. Pa nismo sami. Koliko jih je, ki so morali oditi v tovarno, ker so jim vzeli vse! Koliko jih sploh nima več volilne pravice, zaradi tega.«
Kaj pa na Krasu?
»Čpkaj, trenutek. Veš kaj me
nju naše zemlje, uničevanju slovenskega kmetijstva na Tržaškem. Nasprotno, prav častni predsednik Coldiretti v Trstu, poslanec Bologna, je bil v prvi vrsti, ko je šlo za ustvarjanje umetnih ezulskih naselij na Krasu, pri Proseku, v Križu... Da o Nabrežini sploh ne spregovorim. Mi, ki na zemlji živimo, poznamo, kako sovražna je bila ta politika. Ob strani pa smo imeli vedno samo Kmečko zvezo..«
Dušan, kaj pa bolniška blagajna?
»Nekaj moram povedati, o čemer se malo govori. Pri nas v Trstu so bolniško oskrbo raztegnili tudi na kmete s petletno zamudo, šele 1959. Veš, kako so gledali Sloven-oe. Prepričan sem, da je bilo to namenoma, ker so upali, da bo tudi bolnišnica požrla marsikomu zemljo. In teh primerov je bilo zelo veliko. V tistem petletju je bila bolezen prava šiba božja. Če je moral kmet poslati ženo, otroka ali sam šel v bolnišnico, je moral plačati slane račune za zdravila in drugo oskrbo. Prodajal Je svoje njive, travnike in polja. Tako je šel marsikateri slovenski kmet na boben.«
Strinjala sva se, da so to stvari, o katerih ne smemo molčati.
»Kmetje vse to vedo. Naj o tem razmislijo, saj jim je jasno, da ni to politična propaganda, temveč krvava rana, ki se še ni zacelila. Sedaj imamo priliko, da uretržemo s preteklostjo, s starimi komisarskimi in bonomijanskimi mononoli nad našim zdravjem in oskrbo. Sami
KAKO PRAVILNO VOLIŠ
VOLILNO
POTRDILO
Na volišču mora volivec izročiti volilno potrdilo, ki ga je prejel od svoje bolniške blagajne in izpričati svojo istovetnost. Če ga nihče na volišču ne pozna, mora poka zati osebno izkaznico ali po doben dokument.
KAKO SE VOLI?
Ko velivec prejme od predsednika volilnega odbora gla sovnico in svinčnik, gre v ka bino, kjer naj voli tako, da prečrta pravokotnik, v katerem je št. 2, če hoče voliti za listo, ki jo je predstavila Kmečka zveza.
PAZITE NA NAPAKE
Ne prečrtaj drugih znakov in ne pomaži glasovnice, ker bi vsako brisanje ali drugačen znak lahko privedla do razveljavljenja glasu. Če volivec opazi, da je pomazal glasovnico, lahko zahteva od predsednika volilnega odbora drugo glasovnico.
CASSA MUTUA PROVINCIALE COLTTVATOR1 DIRETTI Dl TRIESTE POKRAJINSKA BOLNIŠKA BLAGAJNA ZA NEPOSREDNE OBDELOVALCE V TRSTU
Elezioni del 29 giugno 1972 per la costituzione degli organi amministrativi e di controllo Volitve dne 29. j‘unija za ustanovitev upravnih in nadzornih organov
SCHEDA Dl VOTAZIO NE GLASOVNICA
VOLI PONOSNO KMETE, KI Sl JIH SAM IZBRAL!
KMETJE NISO OTROCI, DA BI POTREBOVALI «PREDSTAVNIKOV»!
................................................................i...
LEPA PRIZNANJA VINOGRADNIKOM IZ ZGONIŠKE OBČINE
Podelili so nagrade in darila za 8. občinsko vinsko razstavo
Prvo nagrado za črno vino prejel Stanislav Milic; za belo Josip Doljak, darilo Kmečke zveze pa Miroslav Žigon
ki so s svojim delom pripomogli k uspehu letošnje razstave Opozori je na nekatere pereče problerne kraškega kmetijstva in poudaril, d® bi morala deželna uprava bolj skr beti za rešitev specifičnih probl^ mov kmetijstva na Krasu. Onned" je velik uspeh letošnje občinsk razstave domačih vin v Zgoniku J” pripomnil, da so take razstave P" stale že tradicionalni ter pravi lJu° ski praznik.
Lucijan Volk je prinesel pozdrav^ predsednika Kmečke zveze Al'0!?, za Guština, ki se ni mogel udeleži svečanosti za-adi nujnega dela senom. Izrekel je posebno priznanj in pohvalo vinogradnikom, fPeC1 vinskih razstav pa je dejal, da * znatno prispevale k zboljšanju » kovosti vinskega pridelka in stični valorizaciji podeželskih obere Za spodbudo vinogradnikom in ® večjo valorizacijo našega domaeeg vina je pokrajinsk. oprava sklen* prirediti pokrajinsko razstavo 0 mačih vin, za katero naj vinogra niki prih-anijo določeno količino v na.
V imenu pokrajinske uprave j® prinesel pozdrave podpieJsed. P1®' Foschi, med zakusko pa se je f8 vil pogovor o zadevah, ki najbou zanimajo kmete
DANES V KRIŽU.
Stanislav Milič (desno) prejema prvo nagrado za belo vino na razstavi domačih vin zgoniške občine
V ponedeljek je bilo v društveni gostilni v Gabrovcu razdeljevanje nagrad vinogradnikom, ki so s svojim vinskim pridelkom sodelovali na 8. občinski razstavi domačih vin v Zgoniku. Prvo nagrado za črno vino (trofeja zgoniške občine, zlata kolajna dežele m 5000 lir od Tr-
rroti? Da nam to očitajo bonomi- j znamo upravljati v svojo korist, jarci, ki v dvajsetih letih niso en- i brez pokroviteljev.	Zato kmetje
krat dvignili glaau proti razlašča-1 vedo. kaj je njihova dolžnost.«
Prvo nagrado za črno vino na razstavi vin zgoniške občine je prejel Josip Doljak
žaške kreditne banke) je prejel Stanislav Milič Zgonik 34, prvo nagrado za belo vino (trofeja zgoniške občine, zlata kolajna dežele in 5000 lir od Tržaške kreditne banke) Josip Doljak - Samatorca 12, drugo nagrado za črno vino (zlata kolajna pokrajinske uprave in 5000 lir od Tržaške kreditne banke) Marija Doljak - Zgonik 18, za belo pa Just Škerl - Salež 44 (zlata kolajna pokrajinske turistične ustanove in 5000 lir od zgoniške občine, tretjo nagrado za črno vino (srebrna ko lajna zgoniške občin • in 5000 lir od Kmetijske zadruge) Josip Terčič -Salež 43, za belo pa Marcel Doljak - Samatorca 22 (srebrna kolajna pokrajinske uprave in 5000 lir od Kmetijske zadruge)
Precizni aparat za merjenje alkohola, ki ga je poklonila Kmečka zveza, je na žrebanju dobil Miroslav Žigon - Zgonik 36, ovitek kmečkega orodja, ki ga je poklonila organizacija Coldiretti, pa Ivan Grilanc - Salež 2. Vsi razstavljavci so prejeli tudi klešče omenjene orga nizacije. Pozdravno brzojavko je poslal deželni odbornik za kmetijstvo Comelli, pokrajino je zastopal podpredsednik prof. Foschi, repen-tabrsko občino župan Mihael Guštin, Kmečko zvezo tajnih. Lucijan Volk, fitopatološki zavod direktor dr. Ambrosi, Kmetijsko nadzorništvo pa dr. Vremec.
V imenu zgoniške občinske uprave je imel kratek nagovor in je nato izročil nagrad« podžupan dr, Jan Godnič, ki je izrekel priznanje
in pohvalo vinogradnikom in vsem,
Otvorilev razstave domačih vin
Danes ob 18.30 bodo v odprli 6. raz-tavo domačih V?J1-jo v okvi-u praznika vina	v
organizira konzi rrj prideloval vin. Na letošnji vinski razstavi Križu soj uie 28 domačih vin°g nikov z 18 vzorci belega vina 10 vzorci črnega vina.	.
Ob otvoritvi razstave bo	,g
mlada vaška godba na pihala-pa bo ob 21. uri nastopil P®"”" zbor p.d. Vesna. Je* i bodo raza in pokušnjo vin odprli ob 9.
ob 18. uri bo tekma naraščajo! ^
Vesna A — Vesna B. ob 19- ‘fjre.g veteranov Dinamo - raprezenta Triestine. ob 21. koncert be. V petek bodo razstavo o*e ob 18.30. prav tako v soboto, »o ^ bo ob 21. uri začel ples (*ZraJ ansambel The Lords)	jj
Ves čas vinske razstave bodo c ribe in pekli čevapčiče.


j
f
• IB

| Šolske razstave in prireditve 1
Mladi škedenjski
glasbeniki so se ponovno izkazali
<rPRERIJSKI POLITIK» McGOVERN SI UTIRA POT
MED PRVIMI, KI SO BILI PROTI «UMAZANI» VOJNI
Pred dnevi je nastopilo 15 gojencev glasbene šole pod. Ivan Grbec
Kot smo na kratko že poročali pretekli teden, je bila v petek, 23. t.m. zvečer v šdedenjskem prosvetnem društvu «7van Grbec* zaključna prireditev gojencev glasbene šole, ki že drugo leto deluje v okviru društva. Letos je glasbeni odsek štel kar petnajst gojencev, ki so seveda vsi nastopali na petkovi produkciji. Redno so delovali trije tečaji: za klavir, ki ga je vodila prof. Ivanka Lipoglav-šek in ki e deloval že lani: za harmoniko, ki oa je vodila Nadja Kriščak in ki ga je lani obiskovala ena sama gojenka; za kitaro, ki ga je vodil Igor Simonič in ki je predstavljal letošnjo novost 0-meniti moramo, še. da so škedenjski otroci dan vred produkcijo, v četrtek popoldne, snemali oddajo, ki spada v serijo «Radio za šole* na koprskem radiu. Bil 'e to njihov prvi stik z mikrofonom in hkrati spopad s tremo, ki se človeka loti tudi če ni občinstva, saj zapustijo tudi magnetofoni, mikrofoni in tehniki močan vtis.
Četrtkovo snemanje pa je služilo kot izredno učinkovita generalka za petkov nastop, ko so mali glasbeniki kar pogumno stopili pred občinstvo, ki so aa sestavljali v glatmem starši, sorodniki in prijatelji nastopajočih. Otroci so pokazali, kaj so se med letom naučili: Prvi je nastopil sedemletni pianist Peter Volk. ki je zaigral kar pet skladb in ki se e že med snemanjem izkazal za najbolj pogumnega. Sledila mu je harmoni-karka Antonella Rutar. Navzoči, ki se spominjajo njenega lanskega nastopa, so lahko opazili pri mali deklici, ki se je lani spopr jela s prvimi težavami, kar precejšnji napredek. Spet e bila nato vrsta pri klavirju h kateremu je sedla mala Tanja Furlani. Prvega kitarista. ki se je obc nstvu predstavil z znanim motivom «Jezdeci neba*, je spremljal Simonič, ker skladba terja dve kitari.
Pianistu Brunu Furlanu in harmonikarju Igorju Černiču, ki sta zaigrala vsak po dve skladbi, je sledil duo kitar: Barbara Korošec in Elizabeta Uršič sta zaigrali narodno cVečerni zvon*. Vrsta je bila spet pri harmoniki: Marina Kalc, ki je začela obiskovati glasbeni tečaj šele februarja, je zaigrala «Valček» in Mojstra Jako*, kar štiri skladbice pa je nato zaigrala pianistka Sonja Marži. Brata Bruno in Renato Furlan, ki sta prej nastopila ob klavirju, sta se spoprijela s kitaro in ugotovili smo lahko, da sta dečka res nadarjena za glasbo.
Pianistu 1lencu Valliju. harmonikarju Denisu Merlaku in pianistki Ani Rutarjevi — vsi so se dobro odrezali, čeprav je trema spravila
malo Ani nekoliko v zadrego — je sledil kitarist Sandro Pauli, ki je tokrat brez Simoničeve spremljave zaigral rusko «Poljuško polje*. Spored je zaključila Melita Valli, ki je pri klavirju zaigrala štiri zahtevnejše skladbe.
Občinstvo e vse nastopajoče nagradilo s toplim ploskanjem V i-menu odbora se je prof. Lipoglav-škovi. Kriščakovi in Simoniču zahvalila Marta Volk. ki je tudi napovedovala posamezne točke. Vodstvo prosvetnega društva in nekateri starši so požrtvovalnim učiteljem. ki so se med letom trudili,
Svoj program je močno izpopolnil in obogatil
Ko se je pred dobrim letom McGovem prijavil za kandidata za predsedniške volitve, ki bodo 7. novembra, je naletel na skepso. Trdili so, da demokrat iz ene najbolj republikanskih držav ZDA in vrh tega nekakšen «prerijski politik» zares nima nobenega izgreda za uspeh. V resnici pa se je izkazalo, da mož ni tako okoren, kot so nekateri sodili, kajti znal si je pridobiti tudi zahtevnejše, celo najpomembnejše pristaše: mlade ljudi, srednje sloje predmestij, veliko žensk; nadalje je pritegnil soglasje raznolikih narodnostnih skupnosti, med drugim, Jude, Črnce, Portoričane
da bi pomagali malim glasbenikom itd. Kdo je ta McGovem, ki mu premagati začetne težave poklonili gj.e daje žito v klasje?
cvetje, nakar so se vsi navzoči zadržali v prijetnem razgovoru medtem ko so nastopajoči posedli okrog mize in se osvežili z oranža-do.
Dodali bi še samo nekaj: upajmo, da bomo tudi prihodnje leto in še v bodoče lahko prisluhnili takim in podobnim nastopom, ki nas pomlad o in včasih tudi spomnijo na mlada leta. ko smo se sami mučili ob klavirju, harmoniki ali kakem drugem glasbilu
— j —m
Miklos Jancsd:
«La tecnica e il rito»
ItaVjanska televizija je predvajala premiero filma «La tecnica e il rito*. ki .ga je napravil v Italiji veliki madžarski režiser Mi-klos Jancsd.
«La tecnica e il r to* obravnava na prvi pogled zgodbo Atilove mladosti in začetka njegove 'Masti. Zgodovinski element je vendar povsem nepomemben, še bolj kot v pr e šnjih Janscdvih filmih. To. kar zanima režiserja, je razmišljan e o oblasti, ki zatira človeka. Analogija s t.i. stalinizmom je večkrat še preveč očitna.
Jonesov slog. s svojim mrzlim in abstraktnim tonom, le redkokdaj zasledi v osebah spontanost, ki bi lahko ušla zatiralnemu sistemu. Zanimivo je. da je Jancsd prešel iz mladostnih «borbenih» filmov k popolnemu abstrahiranju in posploše vanju človekove alienacije
V tem delu igrajo Jozsef Mada-ras. Marco GugVelmi. Marzio Mar-gine, Corrado Solari, Anna Zin-nemann itd. Opomniti je še treba, da smo film videli v čmobelem, medtem ko e bil izvirnik sneman v barvah.
S. G.
MED TURISTIČNO SEZONO V PIRANU
Dva zares prijetna umetnostna kotička
0 piranski «nadvki» Greti Pečnik ki je s svojimi umetninami stopila tudi preko slovenskih in jugoslovanskih meja, je tisk že precej pisal, nedolgo od tega smo pisali tudi mi in sicer v zvezi z njeno razstavo v Piranu Toda Greta Pečnik neprestano ustvarja in si sproti izmišlja kaj novega. Pred dnevi je odprla v Piranu svojo galerijo. V pritličju svoje hiše v Piranu je uredila miniaturen prostor, v katerem razstavlja Svoja dela.
Galerija, ki sd jo je uredila Greta Pečnik, je nastala tako rekoč čez noč. In sicer v skromnem prostoru pritličja stare hiše v Verdijevi ulici, nekako med dvemi cvelbb, med dvemi oboki, ki jih je v tej ulici veliko. V novi galeriji je razporedila nekaj slik, ki so se pravkar vrnile z razstave, ter nekaj slik. ki jih .je naslikala prav zadnje čase in jih pripravila za neko drugo razstavo
Na tak način je Greta Pečnik obogatila Piran s prijetnim kotičkom. v katerem ima človek takojšen in neposreden stik z umetniškim delom na eni strani ter z njegovim ustvarjalcem na drugi strani, to se pravi, da pride v neposreden stik hkrati z umetnostjo in umetnikom, kar se v drugih galerijah le redkokdaj dogaja. Vrh tega so tu Gretine slike več ali manj v svojem okolju, praktično tam kjer so nastale. Greta Pečnik tako rekoč sproti doživlja svojo umetnost in ustvarja iz dneva v dan v trenutkih, ko ji vsakdanji opravki dopuščajo, kajti Greta Pečnik je hkrati žena in mati, gospodinja in umetnica. In tisti njeni trenutki, ko se lahko sprosti. so polni ustvarjalnosti., ko se Greta Pečnik razživi, daje duška svoji ustvarjalni sili. Zato je obisk v njeni galeriji prijeten in zanimiv, ker se ljubitelj umetnosti, kot smo že rekli, znajde neposredno pred umetnostjo in umetnikom.
Ko že govorimo o enem piranskih umetniških kotičkov, se ustavimo še pri drugem; gre za «Boutique Itily» na vogalu Ribiške in Bonifacijeve ulice. V tem delu starega Pirana med zatohlimi pritličji starih hiš bd obiskovalec zares ne pričakoval kaj lepega in sodobnega. In vendar je tu okusno <ire ena prodajalna umetniških del i iz keramike Mlada Lily Blume-
nau — Blehveiss, ki je po rodu iz Beograda, hkrati pa na pol Slovenka, je ob pomoči staršev u-redila svojo «boutique». majhno galerijo in trgovinico keramičnih izdelkov, ki nosi ime po njej.
Lily Blumenau - Bleiweiss je končala v Beogradu akademijo uporavne umetnosti in se ukvarja edinole z umetniškim ustvarjanjem. Kot izrazno sredstvo je izbrala glino. Njeni izdelki so zares na višini in vedno lep okras za sleherno okolje, pa naj gre za prostor v zasebnem stanovanju, ali za gostinsko okolje. V zim skih mesecih Lily Blumenau -Bleiweiss ustvarja in dela, čez poletje, v času turistične sezone pa vse do pozne jeseni prodaja svoje izdelke v svoji «boutique», ki ni le njen zaseben atelier, pač pa tudi posrečeno shajališče, v katerem se sestajajo znanci in prijatelji, tako da je ta boutique tudi ena izmed zanimivosti starega Pirana
V Piranu pravzaprav živi več umetnikov, pisateljev in likovnikov. Toda dve ženski sta se najbolj opogumili in sicer slikarka Pečnikova in kiparka BJumenau-BIeiweissova.	T. F,
George Stanley McGovem se je rodil pred 49 leti v majhnem mestecu v Južni Dakoti. Njegov oče je bil metodistični pastor. Ob njem je mladi George pridobil govorniških sposobnosti. Med vojno je kot zelo mlad pilot 35-krat letel s težkim bombnikom nad nacistične položaje in med enim teh poletov bil prisiljen pristati na nekem jugoslovanskem otoku. Ko se je vrnil domov, se je vpisal na uruverzo, študiral zgodovino in nameraval postati metodistični pastor, vendar je to misel opustil, končal šolanje, šest let poučeval, na kar se je lotil politike.
Njegova prva politična poteza je bila skoraj brez upa. Postal je edini profesionalni politični delavec demokratske stranke v vsej Južni Dakoti, kjer je v deželni vladi njegova stranka imela le dva seaeža od 110. Z vztrajnim in načrtnim delom pa je postavil na noge strankino organizacijo in ta ko j so si siedili rezultati: 1957 in 1961 je bil izvoljen v zbornico, 1962 tudi v senaf
Danes se McGovem ponaša s tem, da je bil pred desetimi leti eden prvih v skromni jati «go-lobovž, ki so že tedaj nasprotovali «umazani* vojni. Podprl je Johna Kennedyja. In tudi to mu je prineslo nekaj političnih «točk».
Leta 1968 je prišel k njemu na obisk Allard Lovvenstein iz demokratske stranke, ki ga je po nasvetu Roberta Kennedyja izbral za nekakšnega simboličnega predsedniškega kandidata, ki naj bi bil protiutež Lyndonu Johnsonu. McGovernovi pristaši niso verjeli lastnim ušesom in tudi on sam je bil zelo neodločen. Končno pa se je le odločil, da si bo raje skušal ohraniti skromnejši sedež v senatu in je zato lasKavo ponudbo odklonil. Lowen-stein se je tedaj obrnil na Evgena McCarthyja. In ko je Kennedy padel pod streli v Kaliforniji, se je McGovem vendarle, pa čeprav zadnji hip, prikazal na torišču: računal je, da bi mogel zbrati glasove t stih, ki bi sicer volili za Kenneuyja ne pa za McCarthy-ja. Nastopil pa je le dva tedna pred konvencijo stranke in zbral le 146 delegatov.
Ta poraz pa je McGovem nadoknadil z aktivnostjo v senatu. Svoje ime je povezal skoraj izključno z aktivnostjo proti vietnamski vojni in v perspektivi predsedniških volitev bi to bilo lahko celo škodljiva omejitev, vendar se je mož znašel. Že ob prvih zmagah v posameznih zveznih državah je svoj program o-bogatil: razvil in poglobil je svoje predloge glede davčne reforme, glede obrambnih stroškov in raznih drugih ključnih vprašanj nadaljnjega ameriškega razvoja.
Pri tem so mu pomagali nekateri izvedenci kot na primer tudi Joisn Kenneth Galbraith s har-vvardske univerze. In uspeh je bil tu, njegov program je nudil več jamstev, da bo globlje posegel v državni ustroj in kakor se zdi, si Američani to želijo.
McGovem trdi, da 40 odst. a-meriških družb ne plačuje dovolj davkov in med svoje prve cilje si postavlja 17 milijard do-
larjev več letnih dohodkov v državno blagajno. Toliko pa dolgujejo prav te družbe. Tudi kar zadeva zasebnika, ima v načrtu strožje davčne ukrepe. Za dohodke, ki presegajo 30 milijonov lir v naši valuti na leto, predlaga obdavčitev presežka celo na 75 odstotkov. In pri tem ne namerava upoštevati nikakršnih privilegijev. Dediščine, ki bi presegale vrednost 300 milijonov lir, bi bile obdavčene v višini 77 odst. S takimi ukrepi, računa, bo preusmeril kakih 43 milijard dolarjev «od bogatejših slojev k revnejšim*.
Poleg običajnih obetov, da bo odpravil brezposelnost, McGovem obljublja tudi preureditev t. i. obrambnih stroškov. V treh letih
misli zmanjšati vojaški proračun za 12 milijard dolarjev, odpustiti namerava tretjino nameščencev Pentagona in zmanjšati a-meriško vojsko v Evropi za več kot 50 odst. Sedanjih sto milijard dolarjev, kolikor jih porabi na leto vojska, ima bolj negativne kot pozitivne posledice za ameriško gospodarstvo.
McGovemov program obravnava še razna druga vprašanja: vzgojo, zdravstvo itd., vendar kaže, da mu največ simpatij prinaša prav njegovo nasprotovanje sedanji ameriški «obrambni» politiki, kajti dve tretjini anketiranih volivcev postavlja vojno kot prvo skrb, kot prvo nalogo, ki jo je treba rešiti.
P. S.
luiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiia
iiniiunitiiiii
GIORNALE CRITICO DELLA FILO-SOFIA ITALIANA. Quarta serie, volume Ul. Anno LI (UTI). G. C. Šansoni, Firenze LIBRI E RIVISTE D1TALIA. Ras-segna bibliografica mensile n. 264. Ed. Presidenza del consiglio dei ministri. Rama.
•luiiiiiiimmuiiiiuuiiuiiiiiiiiiii
iimiiiiiimiiiiviiiiiiuiiiiiiimiimmHmHHimHmunHnimiiiim
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ohrabrujoč uspeh mladih, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Prepričajte tudi druge o tem. o čemer ste prepričani sami.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pogoji za dosego nekega priznanja še niso zreli. Znašli se boste v duševni stiski.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Obveščeni boste o napredovanju, ki ga boste dosegli. Moralno si nimate kaj očitati.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Končno
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Preveč se opirate na vse, razen nase. Tu pa lam le pomislite, tudi na druge Ubdi.
ŠKORPIJON (od 21.10. do 21.11.) Jeza in nepremišljenost sta dve lastnosti, ki se ju morate otresti. V čustvenih zadevah bodite bolj skromni.
STRELEC (od 22 11. do 20,12.) Lotili se boste naloge, ki bo presenetila vse. Potrebni ste počitka in razvedrila.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S spretno potezo vam bo uspelo zbli-
boste našli osebo, ki se ne bo obo- žati se z neko vplivno osebo. Pri-tavljala posoditi vam potrebno vso-1 voščite si malo razvedrila.
to. Otresite se osamljenosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nadomesti- j rnaknite nemudoma svojo ponudbo, li boste obolelega sodelavca. Od-1 Razočarali se boste nad osebo, ki ločno zavrnite nekega izzivača. Vam je bila za zgled DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Le | RIBI (od 20.2. do 20.3.) Po-na eno osebo se danes lahko za- stavili boste ♦•melje novega iskre nesite. Uveljavi1' a? boste v družb'	<s;>ž?tj 'rago osebo. Prejel
novih prijatelje«.	i boste pismo.
SREDA, 28. JUNIJA 1972
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 2015, Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Koncert; 18.50 Swing; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.25 Simf. koncert; 21.15 Nove knjige; 22.10 Zabavna glasba
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Tretja stran; 16.20 Kulturni dogodki v deželi;
19.30	Deželne vesti.
KOPER
7.30, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 16.00, 18.00, 20.15 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Glasbeni spored; 9.30 Glasba in reklama; 10.10 in 10.40 Pisana glasba; 10.45 Plošče; 11.30 Orkester Casadei;
lil PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Paganinijev Koncert štev. 5; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klasična glasba; 13.00 Vivaldi, Bach in Britten, 14.30 Strnjena drama; 16.15 Auden - Roli: «La valle del-le tenebre*; 17.20 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Mazzini ob stoletnici smrti; 22.30 Knjižne novosti.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.45 Baročna glasba; 10.10 Monteverdi -jeve skladbe; 12.20 Villa Lobos: dva preludija; 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.25 Popevke in zvoki; 11.20 Pri
11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Glasba	.	. 19 ^	.
po željah; 13.30 Ansambli iz Ro	T^fmrfnap?t'
maonB- 14 05 Pošta- 14.30 in 15.06	13'10 Jtig-_ operne literatu-
magne; 14.05 Pošta; 14.30 in 15.06 Glasba ob počitku; 15.30 Regionalni program; 16.00 Prenos RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Iz priljubljenih oper; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Današnji gostje; 19.00 Glasba Ljubice Marič; 19.30 Plošče; 20.30 Prenos RL; 23.15 Pop glasba; 23.35 Komorna glasba.
NflCKjitLNi PROGRAM
re; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vtisi do vasi; 14.30 Priporočajo vam....; 15.10 Zbor «Lira» iz Kamnika; 15.30 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.40 Basist Dragiša Ognjanovič; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Orkester Manning; 18.10 Glasbeno popotovanje; 19.00 Aktualnost; 19.15 Igramo za vas; 19.45 Naš
gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- 2015 Glasbene razglednice; 21.00 ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Simf. orkester; 22.20 Lepe melodi-Popevke; 9.15 Glasbeno govorni Je« 23.15 Jazz; 00.05 Sodobna ame-spored; 10.00 Dogodki in odmevi; riška lirika; 00T5_Jug. pevci.
12.10 Plošče; 13.15 Italijanske popevke; 14.00 Program za popoldne ; 16.00 Spored za najmlajše;
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Poljudna znanost: Olimpijske igre; 13 00 O tržnih razme-
1G.20 Pop in folk glasba; 18.20 rah; 13.30 Dnevnik; 14.00 O vzgo-
Zakaj in kako?; 18 55 Kronike z Juga; 19.10 Vivaldijeve skladbe: Koncert štev. 2; 19.30 Slavne pesmi in slavni motivj 20.20 Operni koncert, sodeluje tenorist Pietro Bottazzo; 21.20 Moscardellijeva e-
ji; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.35 Portret avtorja; 19.15 Znanstvena oddaja: Faulkner; 19.45 Športni dnevnik. 20.30 Dnevnik; 21.00 Človek in morje
nodejanka: La felicita; 21.50 Or- I. nadaljevanje; 22.00 športna sre-kestri; 22.10 Mina.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30,	13.30,	19.30,
24.00 Poročila; 7.40 Pino Donag-gio in I Camaleonti; 8.14 Glasbeni spored; 8.40 Operna glasba;
9.35 Orkestri; 9.U Radijska pri-
da; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik. 21 15 Film: Le mura di Malapaga.
JUG lEcEVIZIJA 18.50 Sebastijan in Mary Morga — film: 19.15 Obzornik; 19.30 Tai.i
redba: Merimee: tColomba*; 10.05 na ekranu; 20.00 Mozaik; 20.05 Na Plošča za poletje; 10.35 Telefon- sedmi stezi; 20.30 Naš ekran; 21.00 ski pozivi 31-31; 13.50 Zakaj in TV dnevnik; 21.30 I. Sekulič: Kro-kako?; 14.00 Pisana glasba; 15.05 nika vaškega pokopališča. 22..5 Plošče; 16.00 Glasbeno - govorni Mi med seboj: Med briškimi kme spored; 18.00 Dogodki in odmevi; ti; 23.15 Poročila.
18.15 Izbrane plošče; 20.10 Spored z Mino; 20.50 Sestanek petih; 21.40 Nogomet od minute do
KOPRSKA BARVNA TV
21.00 Kotiček za otroke: Mr. Pi per; 21.15 Poročila; 21.30 Civiliza
minute; 22.50 Filippo Sacchi: «La cija — dokumentarna oddaja; 22.20 primadonna* (radijska priredba); Pomlad na istrski obali — zabav 23.10 Glasbeno - govorni spored, no glasbena oddaja.
Kakor poročamo obširneje ob strani, so se gojenci Glasbene šole PD «Ivan Grbec® v Skednju lepo odrezali in s tem dokazali, da so med šolskim letom veliko pridobili
Pogled na del zelo bog-*e ra/st e robnih del otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v Žavljah
Zelo bogata razstava ročnih del otrok slovenske osnovne šole v Mačkovljah
Gornja slika nam prikazuje razstavo ročnih del, ki so jih med letom pripravili otroci slovenske osnovne šole na Pesku
Tudi v Ricmanjih so imeli zelo uspelo zaključno šolsko prireditev
od danes boš še bolj cenil svoj denar!
drop
za kupce zlato jajce ■
Naslovi: Trst
Korzo Italia, 7 — Ul. Dante, 12 ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v vsej Italiji.
Horoskop
FILMI NA ITALIJANSKI TV
Prejeli smo
j
PO DOLGOTRAJNIH IN TEŽKIH POGAJANJIH
Francoski socialisti in komunisti podpisali skupni vladni program
Golistična stranka v protinapadu: «Borili se bomo z vsemi silami za ohranitev institucij 5. republiko ■ Dalekosežen sporazum
PARIZ, 27. — Po dolgotrajni razpravi so se voditelji francoske socialistične stranke in KPF sporazumeli glede «vladnega programa*. Dokument o sporazumu šteje okoli 150 strani ter bo v kratkem objavljen.
Prihodnje volitve bodo v Franciji spomladi prihodnjega leta Socialisti in komunisti trdijo, da v primeru njihovega sporazuma ne gre za volilni dogovor, temveč za dolgoroče* sporazum, ki naj bi pripravil politično podlago za drugačno vladno politiko, oziroma za alternativo vladi sedanje večine golistične UDR (Union democrati-que republicaine).
Zato ni čudno, če je na sklep socialistov in komunistov prva reagirala prav omenjena golistična UDR s komentarjem, ki skuša prikazati socialistični in komunistični sporazum kot volilno potezo, katere namen je le pridobivanje glasov iz vrst večinske stranke.
Če vzamemo v poštev sedanjo sestave francoske narodne skupščine, bi se človek res skoraj ne mogel otresti vtisa, da se socialisti in komunisti zavzemajo res le za pridobivanje glasov, saj v Parlamentu. ki šteje 4R7 ooslaneev lahko računajo v tem trenutku samo na 77 predstavnikov (43 socialistov in 34 komunistov) proti 380 golistom in njihovim privržencem iz vrst drugih političnih strank. Pri vsem tem pa je treba upoštevati sedanji volilni zakon, ki je omogočil znižanje številčne moči in vpliva manjšine v korist večine. Zato ni čudno, če je golistična UDR izjavila, da se bo borila z vsemi svojimi močmi za ohranitev institucij pete republike, ki so oo ničnem mnenju »edino jamstvo za dobro upravljanje države*.
Pogajanja med francoskimi socialisti in komunisti so bila dolgotrajna, zapletena in tudi burna. V kolikor je znano, sprejeti dokument o soglasju obeh strank obravnava vse plati gospodarskega in družbenega življenja v Franciji, razna vprašanja ustavnega značaja, mednarodne in vojaške zadeve. Zdi se, da so komunisti popustili glede razvoja Evropske gospodar ske skupnosti (čeprav še vedno nasprotujejo pravilu soglasja v zve zi s sklepi sveta ministrov EGS). Baje je KPF sprejela pod določenimi pogoji tudi načelo da bi Fran ija lahko sklenila obrambne pogodbe v evropskem okviru in niti se ni potegovala za enostransko umrknitev Francije iz Atlantske zveze
Glede ustavnih zadev sta se obe stranki sporazumeli, da ie treba odvzeti predsedniku republike del pooblastil, ki mu jih daie ustava iz leta 1968. vendar pa bi bilo treba obdržati sistem direktne izvolitve poglavarja države
Najtežji problem je zadeval nacionalizacijo raznih gospodarskih in drugih dejavnosti. Po dolgih pogajanjih so sestavili spisek ukrepov o nacionalizaciji raznih dejavnosti. Na vsak način bosta stranki ohranili svojo lastno politično individualnost, čeprav to ne bo vplivalo na njuno sodelovanje.
Za sporazum med obema strankama se je zelo potegoval generalni tajnik francoskih sociabstov Francois Mitterand, ki pa je že prei pojasnil, da je sporazum odprt za vse politične stranke. Pri tem je ša posebej mislil na francoske radikalce, katerim sta obe stranki ponudili sodelovanje
V zvezi z obtožbo, da sta se socialistična in komunistična stranka sporazumeli v zvezi s prihodnjimi volitvami, je Mitterand izjavil že pred dnevi: »Požvižgam se na datum volitev. Mi srno pripravljeni. Toda v tem prineru bomo predložili javnemu mnenju sporazum med obenrta strankama v obliki volilnega programa Gre za program, ki ga bomo takoj uresničili, če bomo zmagali*.
Po mnenju nekaterih francoskih političnih krogov je sedanji sporazum med socialisti in komunisti dalekosežnejši. kot je bil celo program Ljudske fronte 1. 1936.
V Ulstru še ena žrtev po sklenitvi premirja
LONDON, 2(7. — Včeraj opolnoči je začelo veljati sporazumno premirje med angleškimi vojaškimi silami in gverilci skupine »Pro-visionals*. ki deluje v okviru orga nizacije IRA.
Začetek premirja je sicer potekel brez napadov in streljanja, toda
v jutranjih urah je padla še ena civilna žrtev. V neki katoliški četrti je prišlo do streljanja, katere žrtev je bil neki 38-letni šofer, oče petih otrok.
Da bj utegnilo priti do posameznih spopadov je dopustil tudi David 0'Connelly, ki je baje novi poglavar skupine «Provisionals» in ki je govoril po televiziji. 0’Connelly je potrdil pripravljenost svoje skupine, toda ni izključil izpadov posameznikov.
Ponedeljek je bil za severne Irce v glavnem zelo miren dan, saj so se končali stalni napadi na
postojanke angleških vojaških in policijskih enot. Prav tako ni bilo več sledu o bombnih atentatih na javne zgradbe in podobno.
Vendar povsem drugačno je bilo politično ozračje na dan pred uveljavitvijo premirja. Vse sile skupine »Provisionals* so napele vse svoje moči ter so izvedle številne atentate. Opazovalci domnevajo, da so to storile zato. da bi dokazale svojo moč na morebitnih pogajanjih. Ulstrski protestanti pa nočejo popustiti ter zahtevajo brezpogojno vdajo svojih političnih nasprotnikov.
PRETRESLJIV DOGODEK V LICATI
Mladenič in starejši mož umorila 7-Ietnega otroka
Karabinjerji so že aretirali domnevna morilca Kaže, da sta oba že priznala umor
LICATA (Agrigento), 27. — Skupina otrok, ki se je igrala na travniku je včeraj odkrila truplo 7-letnega dečka Calogera Olivierija. Preiskovalni organi so takoj uvedli preiskavo, da bi našli otrokovega morilca, saj so na vratu malega trupelca odkrili znake, ki so jasno dokazovali, da je bil mali Calogero zadavljen.
Kmalu nato so preiskovani organi priprli in nato aretirali 15-letnega Angela Milingija, ki je priznal, da je ubil malega prijatelja. Danes zjutraj pa so karabinjerji aretirali 58-letnega Vincenza Stibon-
...... ■!, m IM 1,1,1 m III ■■■ m, lini n ..■iiiiiiiii.........im.um
STORTIJEVO POROČILO GENERALNEMU SVETU CISL
hotnost sindikalnega gibanja najuiinkovitejše orožje delavcev
Generalni tajnik je dalje poročal o pogovorih med tremi sindikalnimi organizacijami za ustanovitev federacije - Vsedržavni kongres FILEA o enotnosti sindikalnih organizacij - Stavka pilotov civilnega letalstva
RIM, 27. — Generalni svet sindikalne organizacije CISL se je danes sestal, da bi razpravljal o poročilu generalnega tajnika Stortija o procesu združevanja treh sindikalnih organizacij in o predlogu federativne pogodbe med tremi delavskimi organizacijami.
V svojem včerajšnjem govoru je Storti najprej obnovil zaključke zadnjega generalnega sveta CISL in dokument centralnega komiteja UIL, nato pa je poročal o sestankih med tajništvi treh organizacij za federativno pogodbo. Generalni tajnik CISL je poudaril, da vsebuje osnutek dokumenta za ustanovitev federacije med tremi združenji trditev, «da je združitev treh delavskih organizacij cilj, ki se mu sindikati ne morejo odreči, ker predstavlja sindikalna enotnost najboljšo obrambo delavskih pravic in poleg tega zagotavlja večjo stopnjo demokratičnosti.* Storti je tudi dodal, da je federacija treh organizacij le prehoden moment na poti združevanja.
Generalni tajnik CISL je nato o-posamezne točke dogovora, ki zadeva dolžnosti in strukturo federacije. vodilne organe in odnose z delavsko bazo. Ustavil se je tudi pri nekaterih dvomih predstavnikov UIL o avtonomiji posameznih organizacij v sklopu federacije. Dodal je, da se bosta generalna sveta CGIL in UIL sestala v prvih dneh prihodnjega meseca ter se bosta morala izraziti za federacijo ali proti nji. Takoj po odločitvi, če se bosta ostali dve delavski organizaciji izrekli za federacijo, bodo trije sindikati storili ta prvi korak na poti združevania.
Ob koncu svojega govora je Storti poudaril pomembnost ustanovitve federacije treh sindikatov, ki edina lahko zagotovi, nadaljevanje združevalnega procesa.
Danes se je v Assisiju zaključil vsedržavni kongres sindikata delavcev tekstilne' industrije, ki so vključeni v CISL. V zaključnem dokumentu, za katerega je glasovalo 91 odstotkov prisotnih, poudarjajo nujnost pospeševanja združevalnega procesa treh sindikatov in izražajo pripravljenost razpustiti organizacijo FTLTA za ustanovitev enotnega sindikata delavcev tekstilne industrije. Kongres je tudi poudaril pomen dosedanjih rezultatov na poti združevanja.
Vsedržavna zveza oilotov civilnega in trgovskega letalstva ANPAC je danes proglasila 60-umo stavko, »ker letalske družbe nočejo začeti konkretnih pogajanj za obnovitev delavske pogodbe*. Piloti so izjavili, da bodo še bolj zaostrili svoj sindikalni boj, če ne bodo letalske skupine popustile in se bodo začele resno pogajati.
Protestne manifestacije se ne udeležujejo letalci, ki so vključeni v italijanski sindikat pilotov civilnega letalstva (SIPAC), ki združuje pilote vključene v CISL, CGIL in UIL.
Tajnik treh sindikalnih organizacij CISL, CGIL in UIL so danes poslali predsedništvu vlade telegram, v katerem zahtevajo takojšen sestanek, da bi s predstavnikom vlade razpravljali o problemu, ki ga postavlja uvedba neposredne zdravstvene pomoči tudi za kategorijo državnih uslužbencev. V svojem poročilu tajniki sindikatov trdijo.
da zveza italijanskih zdravnikov o- j proti francoskemu atomskemu po-
vira uvedbo neposrednega socialnega zavarovanja s svojimi prevelikimi finančnimi zahtevami. Tajniki tudi opozarjajo predsedništvo vlade, da bodo delavci omenjenih kategorij stavkali, če se vlada ne bo takoj zavzela za rešitev vseh teh problemov.
Stavkovno gibanje časnikarjev ,
V ponedeljek se je sestala sindikalna konzulta časnikarskega združenja Furlanije - Julijske krajine, ki je z zadovoljstvom vzela na znanje množično udeležbo časnikarjev v deželi v stavki, ki jo je proglasila vsedržavna časnikarska zveza v znak protesta proti založnikom, ki so ukinili ponedeljkovo številko dnevnikov. Konzulta je o-stro obsodila izzivalno početje založnikov, ki so postavili v dopolnilno blagajno tiskarske delavce pri dnevnikih, ki so doslej izhajali tudi v ponedeljkih, zaradi časnikarske stavke.
Sindikalna konzulta je nato povabila vse časnikarje naj se udeležijo pobud časnikarske zveze in je določila za petek, 30. junija in ponedeljek, 3. julija stavko časnikarjev v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki so zaposleni pri dnevnikih, ki so izhajali tudi v ponedeljkih.
Izvršni odbor deželnega časnikarskega združenja je objavil včeraj sporočilo, v katerem z zadovoljstvom ugotavlja, da so se vsi časnikarji v naši deželi udeležili stavke proti ukinitvi ponedeljkove številke dnevnikov. Izvršni odbor je hkrati izrazil zadovoljstvo za včerajšnjo popolno stavko radiotelevizijskih časnikarjev v naši deželi in obsodil, da sta radio in televizija izdala nekaj vsedržavnih poročil, kar predstavlja razbitje enotnosti sindikalne fronte časnikarjev. Izvršni odbor je pozval časnikarsko zvezo, da odločno posreduje proti temu početju.
Socialno zavarovanje za bikoborce
MADRID, 27. — španski diktator Franco je danes podpisal zakon, ki zagotavlja tudi bikoborcem in njihovim pomočnikom socialno zavarovanje. Po novem zakonu bo vsak »matador*, ki ima več kot 55 let dobil pokojnino, predvidena pa je tudi zdravniška oskrba, ko se bikoborec ponesreči »na delu*.
skusu stalno stopnjeval in trije pripadniki pacifističnega gibanja celo pristali s svojo jahto na atolu, da bi preprečili nadaljevanje priprav. Vse kaže pa, da Francija ne bo odnehala.
RIM, 27. — Kasacijsko sodišče je zavrnilo danes priziv, ki sta ga vložila Borghesejeva odvetnika Ungaro in Appella. Ta dva sta zahtevala od vrhovnega sodišča, naj razveljavi zaporni nalog, ki ga je rimski preiskovalni sodnik dr. De Lillo izdal proti »črnemu princu*.
Francija ne bo prekinila jedrskih poskusov
PARIZ, 27. — Francoski predsednik Pompidou je danes v pismu svojemu avstralskemu kolegu Mc-Mahonu sporočil, da ni več mogoče prekiniti francoskih jedrskih poskusov na otoku Mururoa na Tihem oceanu. Zagotovil pa je, da so znanstveniki ukrenili vse kar je potrebno, da bi zagotovili kar največjo varnost.
V zadnjih dneh se je protest

TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
Vat vabi,
da na obisku v Sloveniji obiščete tudi
naše moderne blagovnice s samoizbiro blaga široke potrošnje _ v LJUBLJANI:	- VELEBLAGOVNICA PRI POSTI, Tomšičeva 2
— KONFEKCIJA ELITA, Čopova 7 _ BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Wolfova 1
In BLAGOVNICE V KOČEVJU, ŠKOFJI LOKI ter v VELENJU.
V vseh blagovnicah je na voljo menjalnica za tujo valuto. Pri nakupu t konvertibilnimi valutami dobravamo 10% popusta.
da, ki je, kot vse kaže, tudi sodeloval pri umoru malega Calogera.
Po zasliševanju obeh osumljenih morilcev so preiskovalni organi deloma obnovili tragično dečkovo smrt. Calogero se je kot po navadi igral s svojimi prijatelji na travniku. Nenadoma sta se mu približala Angelo in Stibondi, ki sta ga povabila s seboj. Po priznanju obeh osumljencev, kaže da sta oba posilila malega dečka, nato pa sta ga umorila, da bi kaj ne povedal staršem. Truplo malega Calogera so odkrili, kot smo že omenili, nje govi prijatelji, medtem ko so se potepali po gmajnah okoli vasi.
Calogero Olivieri in Angelo Mi-lingi sta oba sina dveh pometačev. Kljub temu, da je bil Angelo precej starejši, sta se dečka vedno igrala skupaj in večkrat sta skupaj nabirala sadje. Zato ni čudno, da je mali Calogero brez oklevanja sledil prijatelju nič hudega sluteč.
O drugem domnevnem morilcu vaščani pravijo, da je bil vedno čudak. Ne zna ne pisati ne brati in doslej se je vedno preživljal z beračenjem. Ni še znano, če je on prvi pripravil načrt za umor malega Calogera, ali pa je sledil prijateljema in izrabil priložnost.
ŠIBENIK, 27. — Organi javne varnosti v Šibeniku so prijavili okrožnemu sodišču italijanskega državljana Domenica Špana iz Barija, katerega dolžijo, da je povzročil gozdni požar na Martinski pri Šibeniku. Spano je namreč v soboto ob odprtju 12. jugoslovanskega festivala otrok v Šibeniku na Martinski priredil velik ognjemet. Izstreljanja raket so povzročila požar, ki je zaradi burje zajel o-krog 6 hektarjev borovega gozda in grmičevja. Na 4 hektarih je požar popolnoma uničil drevje, škodo cenijo na okrog 78 tisoč novih dinarjev. Organi so Španu odvzeli potni list, dokler se preiskava ne konča.
PREKOOCEANSKA REGATA PLOVCEV SAMOTARJEV
Kje je Francis Chichester?
Znani britanski plovec samotar že 10 dni ne odgovarja na radijske pozive
LONDON, 27. — Med prireditelji I ma ukazalo svojim pilotom, naj divjala na severu huda nevihta I" ' ™	■■	1—----- 1	njegovo šibko telo ne bi zmoglo Več-
dnevnega boja z viharjem.
prekooceanske regate od Plymoutha preletijo ocean in naj iščejo 70-do Nevvporta vlada določena za- letnega plovca samotarja. Zdravje
skrbljenost za usodo nekaterih plovcev samotarjev, ki že deset dni niso dali o sebi nobene vesti. Britanske oblasti so predvsem v skrbeh za usodo enega izmed najbolj znanih, če že ne najbolj znanega plovca samotarja, in sicer sira Francisa Chichesterja, ki je pred nekaj leti sam preplul vseh pet oceanov z majhno petnajstmetrsko jadrnico.
Nekateri so sicer mnenja, da britanski mornar, kot stari »maček*, molči da bi vzbujal določeno zaskrbljenost med rojaki in da ne bi dal nobene informacije o poti, ki jo je izbral. Zmaga na taki prekooceanski regati je v veliki meri odvisna od smeri, ki jo mornar izbere. Ugodne vetrove in morske tokove iščejo tudi poveljniki velikih prekooceanskih ladij, kaj bi jih ne samotni plovec z majhno jadrnico.
Marsikdo meni tudi, da se je Chi-chesterjev radio pokvaril in da zato ne more odgovoriti na pozive časnika «Sunday Times*, s katerim se je domenil, da bo sproti poročal o poteku prekooceanske regate.
Svojci priletnega plovca samotarja sicer niso zaskrbljeni za njegovo usodo, ker menijo, da je sir Chichester dovolj krepak in izkušen, da se bo izmazal iz vsake težave. Njegov 25-letni sin Giles je danes izjavil, da ga očetova usoda ne skrbi in je dodal: «Ne bi bil presenečen, če bi oče ne sporočil ničesar do prihoda v Newport.
Vem, da ni več mlad, vendar je dovolj izkušen, da bo lahko kos vsaki težavi. Menim, da ne odgovarja, ker se mu je pokvaril radijski oddajnik, poleg tega pa je zelo težko najti čas za odgovarjanje na radijske pozive, če mora človek 24 ur vsak dan paziti na jadra in krmilo, ko je sredi Atlantskega oceana.*
V Veliki Britaniji pa niso vsi tako mirni kot Giles Chichester.
Poveljstvo britanskega vojaškega I pot za Newport. To je verjetno sto-letalstva je že tretji dan zaporedo- ril zato, ker je v prvih dneh plovbe
starega «morskega volka* ni več železno in mesec dni pred začetkom regate je hudo zbolel. Zdravniki so mu odsvetovali tekmovanje, a trmasti samotni plovec jih ni ubogal in je vseeno startal s svojim kutrom iz Plymoutha.
Še vedno se ne oglaša tudi radio drugega favorita za končno zmago prekooceanske regate, in sicer Francoza Terlaina. Njegova usoda pa ne skrbi nikogar, ker je ta samotni plovec zelo izkušen, poleg tega pa je veliko mlajši od sira Chichesterja. Gradnjo njegove jadrnice so poleg tega finansirale filmske družbe in zato je zelo verjetno, da Terlain umetno ustvarja «suspance*, da bi ljudje z večjim zanimanjem sledili regati.
Vremenske razmere na Atlantskem oceanu so danes veliko boljše kot v prejšnjih dneh, kar je verjetno zelo olajšalo delo plovcev samotarjev. Od 52 tekmovalcev, sta do sedaj odstopila le dva, ostali nadaljujejo plovbo proti ameriškemu pristanišču. Radijske zveze s temi tekmovalci so zelo dobre in redno poročajo o svojem položaju, o vetru in o hitrosti s katero plovejo.
Po vesteh z Atlantika je do sedaj v vodstvu britanski »keetch* «Steel», ki je do sedaj preplul približno 800 morskih milj (med Ply-mouthom in Nevvportom je približno 2.900 morskih milj v zračni črti). Tudi Nizozemec Djikistra, Britanec Minter Kemp in Francoz Co-las so v dobrem položaju, medtem ko kaže, da so štirje italijanski tekmovalci nekoliko zaostali.
Sir Francis Chichester je živ in zdrav. Poveljnik britanske tovorne ladje »Barrieste* je danes sporočil organizatorjem prekooceanske regate, da je videl jadrnico plovca samotarja, ki je bila namenjena proti Azorskim otokom. Kot vse kaže, je Chichester izbral najdaljšo in najlažjo
Velika zmaga v portoroški igralnici
KOPER, 27. — Neki iranski državljan je v prejšnih dneh imel veliko srečo v portoroški igralnici, saj je v nekaj urah «prislužil» nad trideset milijonov lir. S tem je postavil nov rekord zmag v tej igralnici. Dosedanji rekord je imel Nemec Jarecki, ki je lani dobil deset milijonov. Jarecki pa je profesionalni igralec, ki se poslužuje nekega matematičnega sistema, vse kaže pa, da je imel Iranec le veliko srečo in dobro mero drznosti, saj je vsakikrat stavil več kot milijon lir.
Jugoslovanski finančni krogi o nihanju funta
BEOGRAD, 27. — Jugoslovanski finančni krogi s pozornostjo spremljajo monetarno krizo, ki jo je povzročil odlok britanske vlade o uvedbi nihajočega tečaja funta. Morebitni tečaj funta na borzi bi pomenil praktično razvrednotenje funta, ki bi po sedanjih ocenah znašalo okrog 8 odst. Razvrednotenje funta bi po mišljenju jugoslovanskih finančnih krogov imelo negativne posledice za svetovno trgovino, ker bi nekatere druge države lahko uvedle omejevalne ukrepe, ki bi imele širše posledice v svetu.
Morski pes
v Kvarnerskem zalivu
REKA, 27. — V Kvarnerskem zalivu so v zadnjih dneh opazili velikega morskega psa. Reško luško poveljstvo je zato pozvalo vse kopalce, naj se ne preveč oddaljijo od brega.
Assicurazioni Generali S.p.A.
BILANCA 1971 - 140. POSLOVNO LETO
Predsednik Merzagora je obrazložil probleme ter prikazal rezultate poslovanja družbe: izpopolnjene strukture grupe, okrepljena mreža agencij, racionalizirana upravna služba — Premije skupne bilance grupe Generali za leto 1971 se ocenjujejo na približno 635 milijard lir — Matična uružba je inkasirala premij za skoraj 310 milijard (+20,4%); obseg nezgod pa se močno veča, posebno na področjih avtomobilskih nezgod, kraje in požarov — Obvezno avtomobilsko zavarovanje prinaša družbi pomembne dodatne obremenitve (’i% premij), neprestano dviganje stroškov pa ne najde ustrezne protivrednosti v tarifah. Jamstveni skladi se s 591 dvignejo na 682 milijard — Dividenda ostane nespremenjena: 450 lir za delnico — Senator Merzagora ponovno potrjen za predsednika, vitez dela dr. Faina ter pooblaščena upravitelja dr. Mannozzi in dr. Padoa ponovno izvoljena za podpredsednika.
Poročilo upravnega sveta se začenja s povzetkom trenutnih glavnih gospodarskih in monetarnih problemov, nato pa obravnava glavne aspekte zavarovalne dejavnosti v letu 1971 in sicer na svetovni, na evropski in na italijanski ravni.
Na mednarodnem področju se morajo zavarovalna podjetja povsod spoprijemati s številnimi problemi: s prilagajanjem organizacijskih struktur, z zaviranjem upadanja vrednosti valut, z absorbiranjem naglega naraščanja upravnih stroškov. Da bi bili kos vedno večjim tehničnim bremenom, ki se opažajo na področju zavarovanja proti škodi, se kot najboljši inštrumenti za zagotovitev boljših odnosov med zavarovalnimi premijami in nezgodami — med drugim — kažejo tudi ustrezni preventivni ukrepi ter večji razpon tarif, ki bi bile primerne za ublažitev negativnega pojava nekakšnih cenenih zavarovanj.
Na evropskem področju se bodo perspektive nastanka tEvrope zavarovanj» lažje in bolj naglo uresničile, če bo Skupnosti uspelo na eni strani povsem sprostiti zavarovalno službo, hkrati upoštevati tudi temeljna pravila konkurenčnosti med družbami, konkurenčnosti, ki jo bo zagotavljala ena sama kontrolna struktura za vse ozemlje skupnosti.
Leto 1971. je bilo za Italijo leto obveznega zavarovanja avtomobila. Zavarovalne družbe so storile vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi bile kos ogromni upravni dejavnosti, ki je bila s tem povezana, ter tudi svojim obveznostim finančnega značaja, vendar pa so morale utrpeti poslabšanje razmer zaradi pogostnejših nezgod, medtem ko je veljavna zavarovalna tarifa dokazala, da ne zjy došča tistim stalno naraščajočim stroškom, ki so v drugih evropskih deželah privedli do ponovnih in občutnih povišanj zavarovalnih tarif že v tem poslovnem letu. Prav tako je bilo zelo veliko nezgod tudi na področju kraje in požarov.
V poslovnem letu 1971 je družba Generali še bolj izpopolnila strukturo Grupe in pri tem povečala mrežo agencij, racionalizirala upravno službo (v ta okvir spada odprtje novega tCentro Ela-borazione Dati» v Mestrah) in odprla svoja predstavništva v Panami in Rodeziji ter — v sodelovanju z družbo tAetna Life &■ Casualitg — ustanovila v Bruslju «Generali European Marketing Office».
Skupna bilanca Grupe Generali bo — po utemeljenih ocenah — v letu 1971. prekoračila vsoto 635 milijard lir, kar je za skoraj sto milijard več.
Zavarovalne premije, ki so jih Generali inka-sirale v lastnem imenu so v poslovnem letu 1971 v Italiji ter v tujini, znašale skupaj 309 milijard 785 milijonov lir. kar je za 52 milijard 443 milijonov oziroma za 20,4 odst. več kot v prejšnjem poslovnem letu.
Neposredno in posredno življenjsko zavarovanje je prineslo skupaj 109 milijard 468 milijonov lir, kar je za 14,2 odst. več. Zavarovani kapitali so skupno z podeseterjenimi rentami dosegli skupno vsoto 4.001 milijarde, torej za 653 milijard 197 milijonov več. Življenjskim zavarovancem je bilo. kot po navadi, zagotovljeno primerno sodelovanje pri čistem dobičku.
Zavarovanja proti škodi (neposredne in posredne pogodbe) je prispevalo k skupnemu inkasu z vsoto 200 milijard 317 milijonov (+24% v primerjavi s poslovnim letom 1970). Pomembnemu povečanju zavarovalnih premij — ki je doseglo poseben obseg na področju civilne odgovornosti prt zavarovanju avtomobilov in plovil — odgovarja močno negativen tehnični razvoj na področju tkraje in požara» kot tudi pri avtomobilskem zavarovanju zaradi občutljivega neravnovesja, ki se je pokazalo med premijami ter nezgodami in občutnimi obremenitvami (približno 7% zbranih premij) v zvezi z obveznostmi, ki jih predvideva zakon o obveznem zavarovanju glede civilne odgovornosti pri avtomobilskem zavarovanju.
Donosne naložbe družbe so ob koncu poslovnega leta bile takole razdeljene: nepremičnine 31,7%, naložbe v vrednostne papirje 44,2%, depoziti, povezani z dejavnostjo pozavarovanja 18,2%, bančne vloge 4,4%, posojila na police za življenjsko zavarovanje ter hipoteke 1,5%.
Nepremičnine so vpisane v bilanci v vrednosti 215 milijard 393 milijonov. Leta 1971 se je zaključil načrt investicij na gradbenem področju za skupno sto milijard lir. V poslovnem letu, o katerem je govor, so naložbe v nepremičnine prekoračile vrednost 32 milijard lir in to z vrsto ustreznih operacij v Milanu, Bologni, Rimu in v drugih italijanskih mestih, kot tudi v Bruslju. Parizu, Strasbourgu, Barceloni, Madridu in na Dunaju. Na področju kmečkih podjetij so bili dosežki zadovoljivi. Celotna vrednost proizvodnje se je povečala za 17%, čisti dobiček pa za nad 35%.
Na področju naložb v razne vrednostne papirje, je bila posvečena posebna pozornost vrednostnim papirjem s stalnim dohodkom in sicer upoštevajoč na eni strani visok dohodek, na drugi pa stalne zahteve po kritju rezerv: portfelj vrednostnih papirjev se je povečal za skoraj 36 milijard in je v bilanci zabeležen z vrednostjo 300 milijard 218 milijonov.
Dohodki rednih naložb znašajo 42 milijard 779 milijonov, kar je, v primerjam s prejšnjim poslovnim letom, za 4 milijarde 721 milijonov odnosno za 12,4% več.
Največjo postavko pasive predstavljajo tehnične rezerve, ki so dosegle skupno vsoto 640 milijard 62 milijonov, kar je za skoraj 92 milijard več kot leta 1970.
Znatno povečanje (22,15%) so zabeležili upravni stroški, nadalje zunanja organizacija ter akvizicija poslov v Italiji in v tujini: ti so znašali skupno 86 milijard 373 milijonov. Poročilo v tem primeru poudarja, da so na zavarovalnem področju upravni stroški danes najvišji med vsemi deželami Skupnega evropskega tržišča in pripominja, da bi to stanje — v kolikor bi ne prišlo do ustreznih popravkov — moglo spraviti italijansko zavarovalno industrijo v zaskrbljujoče stanje inferiornosti.
Vredno je na koncu omeniti, da so »jamstveni skladi* — ki obsegajo tehnične in druge rezerve, ki jih določa zakon, ali ki so bile kakor koli drugače ustanovljene, ter družbeni kapitali — dosegli v letu 1971 vrednost 632 milijard 244 milijonov, kar je raprezentativen odraz premoženjskih osnov podjetja.
Iz obračuna med dobički in izgubami izhaja poslovni dobiček v znesku lir 3.432.932.396. ki — dopolnjen z dvigom lir 3o4.5Vj 948 iz razpoložljivih rezerv — dopušča ohraniti rentabilnost družbenega kapitala na ravni iz leta 1970. Zato dividenda za poslovno leto 1971 znaša lir 450 za delnico. In se bo po določenih odbitkih v smislu zakonskih predpisov, izplačevala od 6. julija tekočega leta dalje pri blagajnah centralne direkcije v Trstu, pri blagajnah direkcij v Benetkah in Milanu, pri poverjeništvu v Rimu, kot tudi pri pooblaščenih zavodih.
Poročilo sveta se zaključuje z obrazložitvijo novega statuta družbe, ki je bil bolj prilagojen sedanjim zakonskim predpisom in je bolj v skladu z moderno znanostjo in modernim pravosodstvom, z obrazložitvijo vsebine Pravilnika za občni zbor, ki odreja pravice članov na občnem zboru, kot tudi za spojitev, na podlagi priključitve z družbo tlmmo-biliare Eleonora Romana» s. r. J.
Občni zbor članov je na svojem rednem zasedanju — po odobritvi poročila sveta in bilance ter po določitvi dividende za leto 1971 — ponovno potrdil za člane upravnega sveta dosedanje upravnike družbe, ki so vitez dela dr. Carlo Faina. dr. Stanislao Fusco, inž. Giusto Muratti, dr. Emanuele Romanin Jacur, ter za člane nadzornega odbora dosedanje člane nadzornega odbora, ki so dr. Silvio Pesle (predsednik), dr. Paolo Baldin ter rag. Pietro Caresano. Njihova namestnika pa sta dr. Luciano Davanzo in dr. Mario Sarpellon.
Na izrednem zasedanju, je občni zbor odobril novo besedilo statuta ter pravilnika za občne zbore, kot tudi vključitev družbe tlmmobiliare Eleonora Romana> s. r. I.
Upravni svet družbe, ki se je sestal po zaključenem občnem zboru, je potrdil za predsednika dosmrtnega senatorja Cesara Merzagoro. ter za podpredsednika viteza dela dr. Carla Faino, dr. Franca Mannozzija (pooblaščenega upravitelja) in dr. Fabia Padoaa (pooblaščenega upravitelja).
primorski dnevnik
I
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
28. junija 1972
mi&m
ter------
POKAL DILENA
I
Breg in Libertas S. Marco bosta nastopila v finalu
Olimpija je (nezasluženo) položila orožje šele po streljanju enajstmetrovk - Tabor razočaral
Breg — Tabor 2:0 (1:0)
BREG: Favenio, Possega, Samec, Petaros, Vatta, Race, Mikuš, Ga-IPerutti, Rodella, Vižintin, Grahorja.
STRELCA: p. p. 39. min. Vižin-fri; d. p. 24. min. Gasperutti.
Z enim golom v vsakem polčasu ** si «plavi» priborili vstop v fi-rrle tega turnirja. Od Sežančanov, ^ so bili pred začetkom neopore--ri favorit, smo seveda pričakovali "etiko več. Nasprotno pa so Brežani "krat zaigrali kot redkokdaj. Ustva-frli so si nič koliko priložnosti za id in uspelo jim je dvakrat potrebi nasprotno mrežo. Prvi zadetek le podpisal Vižintin, ki se je na :°ou kazenskega prostora znebil nasprotnika in poslal neubranljivo žogo Mino vratnice v mrežo. Drugega le dal Gasperutti, ki je z akrobat-kim skokom poslal z glavo usnje " mrežo, po lepi akciji Samca in 'frkhonje. Igralci Tabora so na oba Sfetka prešibko odgovorili, ven-'frr Pa je bil Favento prisiljen opra-‘iti nekaj - resnih posegov. «Plavi» "o vodili igro v daljšem obdobju °freh polčasov. Pokazali so, da so Vidnejši od gostov predvsem v ktpni igri, bili pa so tudi bolj ^Počiti. Zmaga Brega je torej zaslu-Vsi igralci so zato vredni jjdivale, posebno pa sta zadovoljila °ace in mladj Samec.
IST
Libertas S. Marco — Olimpija 2:2 (1:1)
(4:2 po enajstmetrovkah)
. Olimipija: Perossa. (Furlan). Što-‘a, Husu, Perisutti, Starc, Daneu, ”kec, Metelko, Čemjava, Ukmar, ^■-mente, 13. Trampuš.
LIBERTAS S. MARCO: Penso, ‘eat, Albieri (Ravenna), Bibalo,
bertasa, nato pa v 30. min. tega dela igre popolnoma neupravičeno še Čemjavo. To pa še ni vse: Olimpiji je razveljavil gol, potem ko je žoga povsem pravilno že prešla belo črto. Olimpija je tedaj že vodila z 2:1 in ta gol bi ji verjetno dokončno zagotovil zmago.
Čeprav je ekipa iz Gabrovca nastopila brez petih svojih standardnih nogometašev, je pokazala res lepo igro. Pohvaliti moramo zato vse igralce. Imela pa je smolo, da je naletela na tako slabega sodnika, saj ji sicer zmaga res ne bi mogla, ne smela uiti.	D. U.
OBVESTILO
Avto - moto društvo Gorica (Nova Gorica), prireja dne 2. julija 1972 prvenstvo Jugoslavije v kar-tingu (go-kart). Tekmovanje se bo začelo ob 13. uri v Novi Gorici na Magistrali. Nastopili bodo najboljši vozači iz AMD Jugoslavije.
Ta prireditev (prvenstvo Jugoslavije) je že petič zaporedoma v Novi Gorici.
Ljubitelji športa vljudno vabljeni!
V 2. ZVEZNI ODBOJKARSKI LIGI
ODLIČNO TRETJE MESTO SALONITA
To je doslej najboljša moštvena uvrstitev primorskih ekip
V	nedeljo se je končalo tekmovanje tudi v 2. zvezni odbojkarski ligi (zahod), kjer tekmuje OK Salonit iz Kanala. Dogodki v zadnjem kolu pa so se tako zasukali da niti največji optimisti niso pričakovali takega izrednega uspeha Salonita, z osvojitvijo več kot odličnega tretjega mesta.
V	nedeljo, v zadnjem zaostalem kolu, so gostili doma v Kanalu moštvo Spačve iz Vinkovcev in ga gladko premagali s 3:0 ter se tako dokončno usidrali na izredno tretje mesto, z 18 točkami.
V	Kanalu so po tej, prvi zvezni sezoni, lahko vec kot zadovoljni, saj je to obenem tudi največji u-speh primorskega
NA NOGOMETNEM »TURNIRJU PRIJATELJSTVA V SOVODNJflH
Ekipi obeh zamejskih enajsteric nepričakovano premagali goste
Med naraščajniki tesna zmaga Juventine nad Sovodnjami
V okviru poletnih prireditev, ki jih organizira športno - prosvetno društvo Sovodnje, smo zabeležili tudi hvale vredno zamisel «Turmrja prijateljstva*, ki je ena glavnih točk praznovanj v Sovodnjah. Ta ideja "je nekako nadaljevanje kulturno - športnih srečanj med Goričani 'z obeh strani meje. Turnirja se udeležuje nogometna ekipa Vozil iz Nove Gorice, Adria iz Mirna, Juventina iz Štandreža in domače Sovodnje. Pokale so darovali: občina Sovodnje, Slovenska prosvetna zveza. Primorski dnevnik in ŠD So-
C' r/Ten Tr"ai' tD1UcT' vodnje. Pred uradno tekmo, veljav->zz°Ii, Benvenuti, Benvenuto, Suz- ^ ^ tumir> je gledalce prijetno
Butkovič, Monti, Devetak R., Deve- lin je Uršič naredil napako nad Šu-
Medelin, Tostava, Mozzon.
STRELCI: Černjava (O.), Clemen-« (O.) in Medelin 2 (L.).
Libertas je popolnoma nezasluženo osvojil to tekmo Olimpija je namreč ves čas boljša ekipa ^ igrišču in zmago ji je preprečil < svojimi odločitvami le sodnik. Ta * že v 2. min. prvega polčasa izključil Husuja in nekega igralca Li-
presenetilo srečanje med ekipama naraščajnikov iz Štandreža in Sovodenj.
NARAŠČAJNIKI
Sovodnje — Juventina 0:1
SOVODNJE: Tomasini, Bemardis, Cotič B., Marušič R,. Marušič L.,
'rtno uredništvo Radia Trst A je zaključilo že drugo nagradno 'Umovanje za najboljšega športnika (drugega) trimesečja. Rezultate 'Umovanja je objavila v nedeljo oddaja «Šport in glasba*. Končni 'eiultat je bil tak: Edi Tabaj 142 glasov, Loredana Kralj 135 glasov "> Igor Čuk 121 glasov. Edi Tabaj, ki je osvojil prvo mesto, je kape-,an štandreške Juventine. Rodil se je leta 1938, nogomet pa igra 22 let. V preteklosti je nostopal v polprofesionalni ligi za Pro ®°rizio, po poklicu pa je šofer. Na sliki: Tabaj prevzema nagrado v športnem uredništvo postaje Radio Trst A
tak A., Cotič J., Marson.
JUVENTINA:	Marušič, Marchi,
Pesenti, Mučič, Tabaj, Mozetič, Ož-bot, Nanut D., Nanut L., Zanin, Pisk.
STRELEC: Mučič v 20. min. d. p.
SODNIK: Marijan Tomšič iz Sovodenj.
Lepo je bilo videti male nogometaše na lepem, zelenem športnem igrišču, na katerem so morda zadnjič igrali, preden ga bo napredek zbrisal, ker bo kmalu po njem tekla trasa nove avtoceste. Celih štirideset minut, kolikor trajajo taka srečanja, so naraščajniki obeh ekip igrali prizadevno, izvajali so lepe podaje in dokazali, da že poznajo prve osnove tehnike nogometa. Naključje je hotelo, da je nekoliko boljša igra štandrešcev prinesla gol le v zadnji minuti igre. Tedaj je Tabaj streljal enajstmetrovko, ki jo je sodnik prisodil Juventini. Sovodenjski vratar je odbil žogo, ki jo je prestregel Mučič in realiziral ter-prinesel zmago Ju-veatini. „V: prvem ..polčasu., pa so Sovodenjci z Montijem zadeli prečko.
Adria — Sovodnje 1:3 (1:1)
ADRIA: Leban, Marvin, Devetak, Čargo, Ivčev, Jerončič, Fornazarič, Cotič, Rebec, Frančeškin, Uršič, Fratnik, Valentinčič, Rosič.
SOVODNJE: Gergolet. Florenin, Ferfolja, Batistič, Kovic, Petejan, Marson K., Marson B., Tomšič, Šuligoj A., Šuligoj B.. Florenin B., Zavadlav.
STRELCI: p. p.: v 29. min. Cotič (A), v 39. min. (enajstmetrovka) Florenin Silvan (S), d. p. v 6. min. Zavadlav Boris (S), v 36. min Florenin P. (S).
SODNIK: Spangher Elio iz Tržiča.
KOTI: 6:4 za Sovodnje.
Hitri napadi in protinapadi mim-ske ekipe so označevali celotno tekmo: gostje so igrali odprto, a grobo. Pri Sovodenjcih pa je doprinos svežih sil bratov Šuligoj razgibal celotno ekipo in ji dal hiter tempio. Ko je mimska ekip>a s Cotičem prišla do prvega gola, se je zdelo, da bo premoč gostov trajala še dalje in domači ne bodo znali reagirati. Proti pričakovanju pa ni minila minuta, ko so Sovodenjci s Tomšičem imeli priliko izenačiti, a dobri vratar Adrie je gol preprečil. Že deset minut pozneje so domačini prišli do zadetka, ko se je mimska obramba nekoliko zrahljala
ligojem, kar je prineslo Sovodenj-cem enajstmetrovko, ki jo je realiziral Florenin. Obe ekipi sta v drugem polčasu menjali igralce, kar ie prineslo Sovodnjam še večjo premoč, sai sta oba sveža igralca, Zavadlav in P. Florenin realizirala in izenačenje spremenila v 3:1 za domače. V finalno srečanje, ki bo v četrtek, 29. junija, so se torej uvrstile Sovodnje.
da o uspehu odbojke na Goriškem niti ne govorimo.
Kje so pravzaprav vzroka tako uspešnega starta odbojkarjev Salonita? Teh je nedvomno več predvsem pa so se igralci že z lansko osvojitvijo naslova v slovenski konkurenci točno zavedali, kakšni napori jih čakajo v zvezni ligi in vse, od priprav, discipline in denarja, so prilagodili načrtu, da bi iz lige ne izpadli. To se jim je več kot posrečilo. Njihov načrt je bil po-stavljen izredno natančno in prizadevno, vse svoje cilje so prilagodili tekmovanju v 2. zvezni hgi in so s tem storili še korak več k temu da je odbojka v Kanalu postala še moštva doslej, j bolj priljubljena in popularna.
I Če hočemo vsaj bežno pohvaliti poedince, ne moremo mirno trenerja Čarga, ki je zmeraj znal pripraviti moštvo za vsakega nasprotnika posebej. Dalje, ne smemo pozabiti tudi sekretarja Hvalice, ki je skrbel za vse kar spada v delo drugoligaša. In če naštejemo še igralce, ki so pokazali to kar znajo na najboljši način, piotem smo povedali dovolj:	Berdon, Kolenc,
Murovec, Žnidarčič, Perše, Jerončič, Paravan, Tušar, Bukovec, so brez dvoma igralci ki bi jih rad imel marsikateri prvoligaš in zato so pri Salonitu trdno prepričani da lahko še veliko dajo tako klubu, kot celotni slovenski odbojki. Na koncu pa nikakor ne smemo pozabiti tovarne Salonit iz Anhovega, «lastni-ka» kluba, ki je v veliki meri razumela potrebo zveznega ligaša in mu pomagala, da je dosegel to kar je.
V prihodnji sezoni, bo ligaš iz Kanala nastopil v isti družbi z že določenimi izkušnjami in vsi so prepričani, da bodo fantje v naslednji sezoni še boljši.
Poglejmo končno lestvico 2. zvezne lige - zahod:
KOTALKARSKA REVIJA NA ZAKLJUČNI ŠPORTNI PRIREDITVI POLETA
MLADI OPENCI SO SE IZKAZALI
Poročali smo že o velikem uspehu mladih openskih kotalkarjev, ki so ga dosegli v okviru Poletove zaključne športne prireditve v soboto.
Nič manjši uspeh niso zabeležili v nedeljo, ko si je nastop prikupnih mladih športnikov ogledalo prav tako veliko število občinstva. Nova kotalkarska ploščad je letos omogočila še boljše izvajanje posameznih točk, tako da lahko rečemo, da je ta revija (ob zelo dobri in tekoči organizaciji) dosegla še večji uspeh kot lani. Pri tem tudi ne moremo mimo ugotovitve, da je mlade Opence za ta nastop pripravljal trener Brleč in njegove strokovne prijeme je bilo mogoče ugotoviti pri vsakem liku, ki so ga prikazali nastopajoči navdušenim gledalcem. Danes priobčujemo posnetke nekaterih prizorov, ki so gledalce v soboto 'm nedeljo res navdušili.
Vozila — Juventina 1:2 (0:0)
VOZILA: Vuk. Trpin, Uršič, Mau-rič, Čebula, Furlan, Marušič, Bučan, Leban, Jurca, Korpar, Velišček, Klanjšček, Kogoj, Černigoj.
JUVENTINA:	Plesničar, Nanut,
Collini, Montico A., Rupil, Taboj E., Klaučič, Bizaj, Ferletič, Tabaj M., Montico G., Marvin D.
STRELCI: d. p. v 22. min. Miloš Tabaj (J), v 28. min. Klanjšček (V), v 38. min. Montico G. (J).
SODNIK: Violino iz Tržiča.
KČTI: 7:3 za Vozila.
V drugem srečanju turnirja je ekipa z onstran meje pokazala lepo igro, premoč v tehniki in količini igre, a slabost v realiziranju, ki jo ima na splošno večina jugoslovanskih moštev. Za to tekmo so se Vozila ojačila z Mavričem, ki igra pri Merkatorju v B ligi. Juventina je takoj v začetku opazila premočno igro nasprotnikov in uvidela, da bi bila zanjo odprta igra usodna. Zaprla se je ? obrambo in tvegala le nagle izpade. S tem načinom igre ji je uspelo ogrožati nasprotna vrata s Klaučičem in Marvinom, Rupil pa je celo zadel prečko že v prvem polčasu. Gian-ni Montico je v drugem polčasu zamenjal Klaučiča, Juventina ie igrala še hitreje in pri Vozilih je bilo opaziti pešanje. Lep gol Miloša je povedel Štandrežce v vodstvo, Vozila so se vrgla v protinapad in s svojo simetrično igro so s Klanjščkom dosegla izenačenje. Malo pred koncem je Montico zaključil prodorno akcijo Edi Tabaj - Marvin -Ferletič z golom. Juventina je v tem srečanju zmagala, kpr je znala izkoristiti priložnosti s preudarnimi akcijami, ki so večkrat imele svoj začetek pri Ediju Tabaju. Ta igralec, ki je pred kratkim bil nagrajen od Radija Trst kot najboljši igralec v drugem trimesečju v zamejstvu, je tudi v tej tekmi dokazal, da to priznanje popolnoma zasluži,
D. R.
1. Modriča	18	17	1	53:12	34
2. Fužinar	18	11	7	42:30	22
3. SALONIT	18	9	9	36:31	18
4. Maribor	18	9	9	33:35	18
5. Metalac (S)	18	8	10	35:34	16
6. Spačva	18	8	10	32:38	16
7. Jesenice	18	8	10	30:36	16
8. Metalac (Z)	18	8	10	31:38	16
9. Breza	18	8	10	31:40	16
10. Kaštela	18	4	14	21:50	8
Kolenc Rajmund
ATLETIKA
V NEDELJO 2. JULIJA
Mlade atletinje SFRJ in Italije v Novi Gorici
V soboto in nedeljo ,2. julija bo
Novi Gorici atletski dvoboj mladinskih državnih reprezentanc Jugoslavije in Italije, v katerem se bodo mladinke pomerile v celotnem atletskem programu. Zaupanje, ki ga je s tem pokazala atletska zveza Jugoslavije delovnemu atletskemu klubu iz Nove Gorice, seveda zasluži vse priznanje in podporo in že zato smo lahko prepričani da bo nedeljska prireditev dosegla svoj namen, tako v propagandnem kot tudi v kakovostnem smislu.
Dvoboj se bo začel v soboto, s tekmovanjem peterobojk, in se bo nadaljeval v nedeljo s pričetkom ob 9.30, ko bo istočasno tudi uradna otvoritev.
Na tem dvoboju bodo nastopile najboljše mladinke iz obeh sosednih držav in prepričani smo lahko, da bodo tekme zadovoljile tudi najbolj zahtevne ljubitelje atletike v Novi Gorici in njeni bližnji okolici.
Rajmund Kolenc
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
MLADOSTNI DNEVNIK *• SIMONA RUTARJA
Cez Koritnico, ki ravno mimo razvaline teče, derži prav kratek most, pod kterim v veliki globočini voda teče tako se jo iz mosta še zapaziti ne more. (Ljudska pripovest o **°ginu Turkov pred to terdnjavo!). 8)
Od soteske postane kraj jako pust. Velikanske gore mori o na obeh straneh ozke dolinice naravnost v nebo. Malo 6fej k0 v dveh urah se dospe v Log [=Log pod Mangrioml, ‘^dnjo duhovnijo goriške nadškofije. Prideluje se čompe, ka-tris. repo, fižol in take reči. Prebivalca so večidel lončarji, dihalo za vasjo se vzdiguje Bobji zob, 9) prek kterega pel j a ^sta skoz Stermec L = Strmec na Predelu! na Predel, kjer e bleja med Primorjem in med Koroško. Malo poprej se vidi ^a terdnjava, obstoječa iz dveh gradov, na vsakem kraji c®ste eden. V sredi je lep marmorjev spominek se sledečim opisom:
Zur Erinnerung an den Heldentod Des k. k. Ingenieur - Hauptmanns Johann Hermann von Hermannsdorf am XIX [=VIII.I Mad MDCCCIX und der mit ihm gefallenen Kampfgenossen Kaiser Ferdinand I.
V znožji spominka leži broneni lev, rimski fascis v kremp-
fth deržeč. 10)
Prekoračivši Predel odpre se nam divja dolinica z majhnim (rabeljskim) jezerom. Kmalo potem se dospe v nemški Rabelj (Raibl), kjer je svinčeni rudnik. Od Merzle vode l=Mr-?>e vodel derži pot na Višarje kake 3(?) ure skozi smrekov ^r>žd. Malo preden se pride do cerkve zapazi se «planina», kjer sir dela. 11) Cerkev, ki nd ravno velika, stoji na visokem
hribu. Razun nje je še par hiš, pa veliko prodajalskih hišic. Ljudi prihaja neizmerno veliko, zlasti od bližnjih krajev. Med vsemi se najbolj odlikujejo, po svoji noši, Zilarice. 12) Razgled na vse strani je veličasten, zlasti pa proti Beljaku. Prenočiti se mora ali na prostem, ali pa v prodajalniškdh hišicah, kjer se ljudi nabere, da se vse tare. 27. avgusta 1868 sem bil z K. Bohmom pred Dantejevo jamo. 13) Pri vhodu je tolika, da more človek po kand stati, ali kmalu se toliko zoži, da je mogoče le na kolenih naprej itd. Popoldne sva šla na tolminski Grad. Obraščen je ves prav gosto. Semtertje moli kaka smreka izmed nižjega drevja. Razvaline na verhu imajo eliptično podobo, daljša os od severoizhoda do jugozapada je kakih 120 (126) čevljev dolga, krajša pa okoli 60 (63). Razločijo se še dobro trije stolpi (bil je bržkone tudi četerti) in kapela (sv. Martina po ljudski govorid), kn je lOVV široka in 13’ dolga. Zid je po 4'/a’ debel. Eden stolp je od vnanje strani 25-30’ visok. V njem je tudi jama, kakih 8’ globoka, ki kaže, da so bile perve sobe veliko nižje, kot je sedanje poveršje razvalin, ki so na večih mestih že z drevjem obraščena. Vrata so bila na severni strani. 14)
B. DNEVNIK od 1. junija 1869 naprej.
4.	Nedzveršen tepež med dijaki in «škartod». 15) Ti so bili že preden petek (28. maja) dijakom boj napovedali ker se jim neso hoteli pri muzdM vmdkati. Ko napoči večer tega dne se začnejo oboji na Travniku s palicami, buticamd in celo z noži oboroženi zbirati, škartod so imeli tudi veliko pomagačev med potepuhi. Deveta ura odbije, stražar zavpije «her-raus» 16) — a muzika ne pride. Policija je bila menda zavohala kaj se kuha in z Izgovorom, da so vojaki trudni (prednji dan so imeli velike vaje) nd bilo godbe. Po kratkem osupnje-njl se vse razide, brez neredov. Veliko radovednežev je gledalo na Travniku.
5.	Od 6-7 [=od 18-19 ure! je pervič dr. Lavrič deklamato-riko razlagal v dvorani goriške čitalnice. Nazoče dijake pozdravi v imenu muze Polifeme. 17) Godba mesto prešnjega dne, a vdeležho se jo je le malo dijakov, vsled prošenj vodjevih 18) in žuganj pohc.tijskegal komisarja.
8)	Ljudska pripoved «o poginu Turkov* je bila zapisana v članku Antona Flandra, kaplana v Srpenici, ki so ga pod naslovom »Turki v Bovcu* objavile »Novice* (27. 8. 1862, str. 291-2). Na zmotno povezavo je Rutar kasneje še opozarjal na primer v članku »Zgodovinske črtice o Bovškem* (Soča, štev. 22, 23, 25, 27-32, 1879) in v knjigi »Zgodovina Tolminskega* (str. 81, 188).
9)	Ime Bobji ali Babji Zob danes v Logu pod Mangartom ni znano.
10)	Tudi ta napis Rutar ni povsem natančno prepisal ali pa ga hranil v spominu. Netočnosti so vnešene v oglatih oklepajih. Spomenik še danes stoji. Slovenski prevod se glasi: «V spomin na junaško smrt. c. k. inženirskega stotnika Johanna Hermanna von Hermannsdorf a 18. maja 1809 in skupaj z njim padlih bojnih tovarišev cesar Ferdinand I.» Val. Gašperšič piše v članku «Lušarska gora* (Zgodnja danica, 1874, str. 356) o spomeniku na Predelu: »Ta podoba leva je umotvor laškega umetnika Kanova-ta». Fascis (lat.) snop, butara.
11)	Višarska planina (1576 m).
12)	Prebivalka Ziljske doline na Koroškem.
13)	Verjetno je bil Rutarjev spremljevalec Karel Btthm iz Sežane. Bil je Rutarjev sošolec v I. B razredu goriške gimnazije v šolskem letu 1864-5. Leta 1868 jo bil Rutar v četrtem razredu gimna
zije, Bohm pa se ne navaja med dijaki gimnazije. Ime Dantejeva jama izvira iz nepreverjene zgodbe o Dantejevem bivanju r Tolminu leta 1319. Jama, ki je poznana tudi kot Zadlaška leči nad sotočjem Tolminke in Zadlaščice, v dolžino meri okoli kil omete*.
14)	Tolminski Grad ali Kozlov rob je vzpetina, ki se dviga 428 metrov nad morjem na severozapadni strani Tolmina. Grad je bil na vzpetin* sezidan v 12. stoletju, do sredi 17. stoletja pa je že propadel. Verjetno je prav Simon Rutar avtor nepodpisanega članka »Kozlov rob*, ki je izšel leta 1879 v »Soči* (štenf. 35-8). Leta 1964 je opravil na Kozlovem robu izkopavanja ZavqiJ za spomeniško varstvo Gorica. Takrat je bil odkrit stavbna tloris, izkopano pa je bilo več predmetov (Varstvo spomenike^, IX/1962-4, str. 225). Del izkopanega gradiva se nahaja v Tolminski muzejski zbirki v Tolminu. Na jugovzhodni strani Kozlovega roba je bilo leta 1965 odkrito prazgodovinsko grobišče katerega raziskava je sedaj končana. ČeveljC) je nekdanja dolžinska enota meri 31,6 centimetrov. Dvanajsti del čevlja je cola ali palec (”), ki ima približno 2,5 centimetrov (avstrijska cola meri 2,63 cm).
15)	številka na začetku stavka označuje dan v mesecu, v danem primeru se dogodki nanašajo na 4. junij leta 1869. Že podatki, ki jih pisec navaja v prvem stavku svojega dnevnika kažejo, da dnevnik ni pisal vselej sproti. Način časovnega nastajanja dnevnika pobuja več ugotovitev, ki pa niso povsem dokazljive. Ko je pričel s pisanjem dnevnika je bil Simon Rutar v osemnajstem letu starosti in je obiskoval 5. razred goriške gimnazije! dnevnik opisuje dogodke v Gorici.
16)	heraus (nem.)= ven
17)	Goriški odvetnik dr. Karel Lavrič je prostovoljno učil goriške slovenske dijake deklamatorike in govorništva. Goriška čitalnica je bila ustanovljena leta 1862; leta 1869 je imela svoje prostore v Scalettarijevi hiši v semeniški ulici. Kasneje je dr. Lavrič uči! dijake v prostorih gimnazije ter se je v gimnazijskih izveetjih navajal kot -mebenlehrer* (stranski učitelj). Pri imenu Polifema gre za pomoto, ker muze s tem imenom ni. Na koncu šol. leta 1868/9 je bila v goriški čitalnic* 28. avgusta «beseda* goričkih dijakov, ki je bila obenem nastop Lavričevih učencev (Domovina, 1869, str. 148). Rutar o »besedi* ne poroča.
18)	Vodja = ravnatelj goriške gimnazije Karl Holzinger.
/Nadaljevanje simH) ‘‘
Uredništvo	TRST Ul. Montecch! 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mal' oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr* oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P L
Stran 8
28. junija 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska Z1T * Trst
gPOR^>PO£^POI?T
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Mlajši mladinci Bora nepričakovano premagali ekipo ljubljanske Olimpije
To je bil prvi poraz, ki so ga Ljubljančani doživeli po 17 tekmah
Borovi mlajši mladinci so v ponedeljek dosegli nedvomno svojo najpomembnejšo zmago. Igrali so proti naraščajnikom Olimpije, ki so v Sloveniji najboljši, saj so do sedaj dosegli 17 zmag v 17 srečanjih. Bil je to zanje prvi poraz. V predtekmi so poletovci z visoko razliko odpravili Bor B.
BOR — OLIMPIJA 56:50 (22:19)
BOR: Koren 12, Francia 16, Klobas 20, Košuta 2, Ražem, Žerjal, Kalc, Ota, Pečenko, Oblak, Vatovec 6.
OLIMPIJA LJUBLJANA: Prosen 3, Koželj 5, Šager 10, Sisinger 8, Lancner 5, Buzečam 17, Marinšek, Sešek, Berdajs, Petrovčič, Dvor-
Šcllt
SODNIKA: Tavčar in Rudes.
PROSTI METI: Bor 2:12, Olimpija 6:18.
Borovci so dokaj slabo začeli. Gostje so namreč takoj dosegli o-sem točk in vse je kazalo, da bodo naši košarkarji igrali podrejeno vlogo. Nato pa so le zaigrali bolje in so stanje najprej izenačili, proti sredini polčaisa pa so imeli prednost petih točk. Tekma je postajala zanimiva: borovci so bili dobri v obrambi, predvsem na odbitih žogah (Koren, Francia, Ražem in Klobas - srednja višina preko 190 cm), gostje pa so bili znatno boljši zaradi tehničnega znanja košarkarskih prvin. Srečanje je po-
stajalo vse bolj izenačeno.
Tudi v drugem delu igre se je ponovila slika iz prvega polčasa. Ljubljančani so vseskozi branili «mož moža», borovci pa v coni. Tokrat se je razigral Klobas, ki je dosegel vrsto lepih košev, Koren in Francia pa sta bila dobra pri prestrezanju odbitih žog. Gostje nikakor niso popustili vse do poslednje minute, ko so «plavi» dosegli prednost šestih točk in so tako presenetljivo zmagali.
POLET — BOR B 88:37 (37:18)
POLET: Tavčar 10, Marko Sosič 10, Kalin 6, Tavčar Rudi 6, Malalan, Škabar 11, Purič 13, Edi Sosič 32.
BOR: Vatovec, Kalc 2, Ota 4 Kravos, Siega 8, Cijan, Mikac, 0-blalk 10, Sancin 11, Pečenko 2.
SODNIK: Edi Košuta.
V predtekmi so iznajdljivejši poletovci z visoko razliko premagali naraščajnike druge Borove ekipe. Medtem ko so v vrstah Poleta vsi dobro igrali, še posebno Edi Sosič, pa so «plavi» bili poprečni, če izvzamemo Stojana Sancina, ki je dosegel nekaj lepih košev s prodori.
NA TURNIRJU TRŽAŠKE OBČINE
Našim košarkarjem ni uspelo uvrstiti se med dve najboljši ekipi v Trstu. Borovci in poletovci skupaj so v polfinalnem srečanju proti Sv. Jakobu slabo igrali in so tek-
mo zgubili z izidom 15:22.
Res škoda, da se je našim mladim predstavnikom zataknilo prav tedaj, ko bi morali igrati zelo sproščeno. Zgodilo pa se je, da je naša reprezentanca igrala povsem nepovezano in so popustili tudi tisti košarkarji, ki navadno igrajo zanesljivo. Zaman je bil trud po-letovca Valterja Sosiča, da bi uredil vrste svoje ekipe. In zaman je bil tudi trud požrtvovalnega Bruna Furlana, ki je bil, kot vedno, zelo učinkovit pri prestrezanju odbitih žog. Ostali pa so bili — žal — poprečni.
Po tem porazu se bodo morali naši igralci minibasketa zadovoljiti s tretjim ali četrtim mestom.
Trener Rudes bo imel na razpolago naslednje igralce: Daneu, Fer-luga, Škabar in Sosič (Polet), Race, Macuka, Mesesnel, Furlan in Trevisan (Bor).
Današnji spored bo naslednji:
17.00	otvoritev
17.15	za 5. in 6. mesto Greta in Barkovlje — Sv. Sergij
18.15	za 3. in 4. mesto Sv. Alojzij in Rocol — Sv. Ivan in Opčine
19.15	za 1. in 2. mesto Trst (center) — Sv. Jakob in Skedenj
Turnir je priredila tržaška občina s sodelovanjem tržaške košarkarske zveze.
b. 1. I
Končni obračun openske prireditve zadovoljil gledalce in nastopajoče
Spored zadnjega dne je obsegal košarko,„ odbojko in kotalkanje
V OKVIRU KRIŠKEGA PRAZNIKA VINA IN RIB
Srečanje veteranov Triestina-Dinamo
S kotalkarsko revijo, ki je doživela velik uspeh, se je v nedeljo zvečer zaključila pestra Poletova prireditev. K uspehu so pripomogli vsi: prireditelji, športniki, domači ljubitelji športa in seveda tudi občinstvo, ki je spremljalo dogodke na obeh igriščih. Poleg tega so bili deležni trenerji domačega društva, zasluženi delavci, tekmovalci in nastopajoče ekipe lepih nagrad, ki jih je razdelil požrtvovalni predsednik Poleta Egon Kraus. KOŠARKA
V	zadnjem dnevu so bile na sporedu kar štiri košarkarske tekme.
Naraščajniki
RICREATORI — POLET 41:28
RICREATORI: Klatowsky 7, Hell-er, M. Sussi 8, Ceschia, Ligotti 1, F. Sussi 2, Lusetich 1, Guerra 6, Toniati 10, Cattunar 6.
POLET: Marko Sosič 4, Kalin, Rudi Tavčar, Ivan Sosič, Malalan, Škabar 2, Loris Tavčar 4, Purič, Edi Sosič 18.
SODNIK: Lakovič.
Ekipa Ricreatori je predvsem z učinkovitimi protinapadi spravila v težave poletovce, ki so v prvem polčasu igrali nekoliko počasno. V drugem polčasu so domačini le našli pravi ritem in so zmanjšali razliko, predvsem po zaslugi Edija Sosiča.
V	tem turnirju je Bor osvojil prvo mesto. Lestvica: 1. Bor, 2. Ri-creaitori, 3. Polet.
Mlajši mladinci RICREATORI — DOMŽALE 67:52
RICREATORI:	Sommadossi 3,
Brunetti, Fuser 15, Spazzaii 10, Vi-gna, Zanon, Forza 13, Bon 4, Bub-nich 22.
DOMŽALE: Štrukelj 5, Lanut 2, Močnik 17, Ačkovič, Talar, Grilj 12, Kralj 1, Sever, C. Jarc, Marinček 7, T. Jarc 8.
SODNIKA: A. Sosič in Lakovič.
Ricreatori je kaj kmalu spravil na kolena Domžalčane, ki so v glavnem zadovoljili z dobro telesno pripravo. Tržačani pa so bili boljši tehnično in so zato tudi zasluženo zmagali.
S to zmago je Ricreatori osvojil prvo mesto turnirja.
POLET — DOMŽALE	52:37
POLET: Adrijam Sosič 19, Daneu 4, Guštin 15, Dolenc, Gantar 4, Kraus 6, Starc 4, Tavčar, Edi Sosič.
DOMŽALE: Orehek, štrukelj 15, Lanut, Močnik 6, Ačkovič 4, Talar 6, Grilj, Sever, C. Jarc 2, Marinček 4, T. Jarc, VidaAi.
SODNIKA: Friedrich in Lakovič.
Poletovci so prepričljivo premagali morda utrujene košarkarje Domžal. Openci so tokrat s hitro in učinkovito igro spravili na kolena goste, ki so le proti koncu enakovredno zaigrali s ppletovci. Med domačini so na splošno vsi igrali dobro, med gosti je bil najboljši Štrukelj.
Lestvica: 1. Ricreatori, 2. Polet,
3.	Domžale.
Mladinke
SABA - POLET	58:19
SABA: Leprini 34, Tulliach N. 4, Cepach 3, Tulliach I. 5, Verona 6, Paoletti, Rupolo 4, Bertolini, Piaz-za, Friedrich 2.
POLET: Baidassi 8, Taučer 5, Sosič, Malalan 4, Fučka 2, Vaclik.
SODNIK: Lakovič.
PROSTI METI: SABA 2:16, Po-
let 5:20.
Košarkarice SABA so brez težav premagale okrnjeno postavo Poleta. Pri domačinkah se je poznala odsotnost Krausove. Ta bi lahko edina delno zaustavila Leprinijevo, ki je imela tako pri lovljenju odbitih žog prosto pot.
ODBOJKA
Ženski turnir se je zaključil s predvideno zmago Brežank, ki so bile od vseh ekip najbolj izkušene. Dobro pa so igrale tudi predstavnice Sokola, ki so se trdoživo upirale v odločilnem srečanju Bregu. BREG — SOKOL	2:1
(11:15, 15:1, 15:13)
Brežanke so se morale res močno truditi, da so lahko premagale požrtvovalne Nabrežinke. Zelo izenačen je bil zadnji set, ki se je odločil le z dvema točkama razlike v korist Brega.
SOKOL — SLOGA 2:0 (15:12, 15:6)
V drugem srečanju so Nabrežinke brez težav odpravile okrnjeno postavo Sloge, ki je bila brez moči proti močnim napadom nasprotnic.
BREG — SLOGA 2:0 (15:0, 15:7)
Brežanke so brez težav premagale ekipo Sloge in so si s tem zagotovile končno prvo mesto.
Postave.
BREG: Sedmak, Kofol, Barut, Hmeljak, Foraus, Pavletič, Lovrečič, Sancin.
SOKOL:	Škrk, Pertot, Zidarič,
Petelin, Colja, Ban, Lukša, Rebula.
SLOGA: Padovan, Grgič, Sosič, Kralj, Busletta, Križmančič.
LESTVICA: 1. Breg, 2. Sokol, 3. Sloga.	I
V predtekmi se bodo pomerili med seboj tudi domači naraščajniki
V	okviru kriškega praznika vina in rib, ki je zaradi pristnega okolja, dobrega vina in prijetnega vzdušja vsako leto zvabil v to vas mnogo obiskovalcev, bosta letos med drugim na sporedu tudi dve nogometni tekmi.
Predvsem bo zanimiva druga tekma, ki bo na sporedu jutri ob 19. uri na domačem igrišču, ko se bosta sppprijeli ekipi veteranov Dinama iz Zagreba in izbrane reprezentance Triestine.
Srečanje bo seveda zelo zanimivo, saj bodo lahko ljubitelji nogometa občudovali več starih «zvezd-nikov», ki so pred nekaj leti nastopili celo na svetovnih prvenstvih in so bili znani v državnem merilu. Medtem ko bodo Tržačani po vsej verjetnosti nastopili s tisto postavo, ki je že navdušila tržaško občinstvo v tekmi veteranov proti Juventusu, pa bo Dinamo stopil na igrišče z naslednjo postavo: Iro-vič, Reiss, Jurič, Banožič, Popovič, Benco, čonč, Markovič, Jerkovič, Gašpert, Orsag (Kokotovič, Pašič in Lehner).
Kot vidimo, je več imen, ki so bila zelo važna v jugoslovanskem nogometu in prepričani smo, da bo tekma zvabila ob robove kriškega igrišča veliko število ljubiteljev nogometa.
V	predtekmi, in sicer ob 18. uri, se bosta na istem igrišču spoprijeli naraščajniški enajsterici Ves-
ne A in Vesne B.
Celotni spored, ki bo dokaj PC’ ster, pa se bo začel drevi, bo naslednji:
Drevi, 28. junija
18.30	otvoritev 6. razstave domačih vin z nastopom mlade domače godbe na pihala
21.00	nastop moškega pevskega zbora Vesna iz Križa
Jutri, 29. junija
09.00	otvoritev
18.00	nogometna tekma naraščajnikov: Vesna A — Vesna B
19.00	mednarodna tekma veteranov: Dinamo Zagreb — Triestina
21.00	koncert domače mlade godbe na pihala Vesna
Petek, 30. junija
18.30	otvoritev
Sobota, 1. julija
18.30	otvoritev
od 21.00 do 24.00 ples z ansamblom «The Lords»
b. L
Drevi bodo odigrali te tekme za italijanski nogometni pokal: Inter — Milan. Torino — Juventus, Bologna — Fiorentina in Lazio — Napoli.
OBVESTILO
Drevi ob 20. uri bo skupno srečanje odbornikov Bora z igralci košarke. Odbor vabi vse Borove košarkarje, da se zberejo na stadionu «1. maj», drevi ob 20. uri.
»■žili

>K:.-.WirAv.r-:ye>^.
f Ivi

I 1
Hiti

drop prodaja neposredno v svojih trgovinah za moškega, žensko in otroka:
kompleti, obleke, jopiči, kombinirane obleke, koordinirane obleke (bluze, majice, krila, hlače).
Bogata zaloga
izbranih modelov iz kakovostnih tkanin Pri drop ima tvoj denar veljavo!
začni spet ceniti svoj denar pri drop
stopi v trgovine
NI a s 1 • v i i	Padova	Trento	Trst	Benetke	Verona	Vleann	Videm	kt v ostalih
	Via S. Farmo, 2	Piazza Battisti, 1	Korzo Itaiia, 7	Čampo S. Bartolomeo, 5377	Via Cappatlo, 9	Piazza dal Itflnarl, N	Via Vlttads VdrtMft, 4	trgovinah dr g p |»o vsaj Italiji
	Padova	Treviio	Trst	Mestre	Verona	Vicenza	Videm	
	Via Manin, 1	Via Roma, 29/33	Ul. Dante, 12	Via Poerio, 58	Via Roma, 12/14	Piazza Castello, S	Via Mercato Vecchio, 2