plačana ▼ gotovini.
Leto LXXmM št. 278
Ljubljana, sreda 4. decembra I940
ENSKI
Izhaja maX dan popoldne izvzemSi nedelje lo praznike, — InseratJ do 80 pet It vrst k Din 2, do 100 vrst A Din 2.60. od 100 do 300 vrst 4 Din 3, večji InseratJ petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVN18TVO LJUBLJANA. Knafljeva alica št. 5
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26
Cena Din i.—
Podružnic«: MARIBOR, Grajski trg fit. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 65; podružnica uprave: K ocen ova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg o, — Postna hranilnica ▼ Ljubljani it. 10.351*
Odnesi med Bolgari'o in Jugoslavijo so preveč važni, da bi jih mogle skaliti slučajnosti
Važne izjave bolgarskega zunanjega ministra Ivana Popova
Za vrnitev Južne Dobrudže sta dala pobudo Berlin in Rim, Moskva pa se Je zavzela za njeno uresničenje — Prijateljske vezi z Nemčijo in It alijo, srečen razvoj odnošaje v z Rusijo — Bolgarija je za mir, toda ne more jamčiti
za dogodke, ki niso odvisni od nje
Sofija, 4~ dec. AA. Za včerajšnjo sejo naiouiic^a Bobionja je vlauato vetuco zanimanje tako v poli učnih in novmarsKin krogin, kakor tuui v \i>ej bolgarski jav-nosu, ker je bno prej sporočeno, da Do na zaseuanju govoril tuui preu&ounLK bolgarske vlaue t iiov ter zunanji ninuster r'o^ov.
Galerije, ki so namenjene za občinstvo ter oipiomauiKe lože so bile polne. V cli-plomauSKi lo^i sta bila tuui nemški pooblaščeni minister v. Kihthoien in itaiijan-ski pooblaščeni minister Ma.g isti ati. Poleni ko so narouni poslane zavzeli svoja mesta, so prišli v dvorano vsi ministri razen predsjednika vlade, prolesorja Bogdana Fi-lova Ler vojnega rn.inisi.ra geaieiaia Daska-lova. Poslanci so pozdravili nunistre ob njihovem prihodu, nakar je preusednik narodnega sobranja Nikola Logofetov otvo-ril zasedanje ia prebral nekaj zakonskih osnutkov, ki so jih posamezni ministri poslali narodnemu sobranju v odobritev. Obrnil se je k narodnim poslancem in dejal: Ker je predsednik vlade prof. dr. Bogdan Filov obolel, dajem besedo zunanjemu ministru.
Minister za zunanje zadeve Ivan Popov je stopil na govorniški oder, pri čemer ga je večina poslancev pozdravila z živahnim ploskanjem. Potem pa je v dvorani zavladala hitro popolna tišina. Zunanji minister je v svojem govoru pretehtal vsako besedo in je med drugim izvajal:
Ohzzdka jfumanovščine
(j-^f/v^je narodni peiuiiiicil z»iu>Ac»-n_rv<*.l sem govore vseh govornikov in s priznanjem ugotavljam skrb, s katero so razpravljali o vprašanju nase zunanje politike. Zahvčljujem se vam za to, istočasno pa obžalujem, da je bil resen in miren ton, ki je bil vedno neogibno potreben in ki ga zahtevajo zlasti današnji dogodki okoli nas, skaljen z nekaterimi izjavami, ki ne morejo korbditi politiki, kakršno naSa vlada izvaja. To je tista politika, ki vas danes zanima, Ln vi po pravici pričakujeta z vso nestrpnostjo, da bi s'isali vladina naziranja. Predvsem vam želim odgovoriti na vprašanje, ali smo izpolnili obljube, ki smo vam jih dali pri prejšnjem zasedanju narodnega sobranja meseca marca 1.1. Tedaj sem v imenu vlade opredelil cilje, ki jih želi naša zunanja politika doseči, ln ti cilji so: obvarovati Bolgarijo pred vojno in zagotoviti mir bolgarskemu narodu, ohraniti varnost in neodvisnost države in ne opustiti nobene prihožnosti, da zavarujemo njene pravice in življenjske interese.
Med tem časom se je vojna nadaljevala ln se nam je približala, Hitrost, s katero se dogodki razvijajo, in komplikacije, ki jih vsak dan lahko prinese, kakor tudi važnost vprašanj, ki se nam zastavljajo, nenavadno težki in delikatni pogoji za delo, zahtevajo posebno previdnost ne samo pri vlad t, pač pa tudi od vseh državljanov nage države, katerih udejstvovanje na ta aH oni način zadeva ob vprašanje zunanje pomike,
V teh teških časih se vlada drži nnč>l ki so vam znana, in ni zamudila niti za trenutek interesov države. Istočasno na tudi ni porabila računati s stvarnimi možnostmi. Pogosto trdiio. da je mesto, ki ga B^'^arHa z/ivrema na Brukanu, zelo važno. CV je to tofrto. nam nalarm §e večii čut (^"ovornostl. več i o no^ornoetf- in večio r»re-vi^nost na vsnkem k«i*«icu. ki bi nas utegni TMvteemiti v zapletljaje.
Vrnitev Južne Dobrudže
Vladini p\_»z^i nosLi uuiiuaj ni ušla uuuviia stvar in bi težko mogel kdo trditi, da vlada ni izpolnila obljub, ki jih je dala pri zadnjem rednem zasedanju narodnega sobranja. Sicer pa so uspehi te politike oči-vidni. Južna Dobrudža se je spet vrnila k bolgarski skupnosti (ploskanje). Rad bi se zadržal pri tem vprašanju, ker imam vtis. da gredo nekateri preko njega, spet dru"i pa ponovno išče o brezpomembnih povodov, s katerimi skušajo zmanjšati vrednost vsega dela. Ali se še spominjate, kaj je bila Dobrudža za nas po letu 1913 in zlasti po letu 1918 in s kolikšno bolestjo smo občutili njeno odcepitev in kako je to ooslnbšalo naše odncšaie s severno sosedo? Poleg materialne plati ima to vprržTnip ttt^I velik moralni pomen za bol-gar*-k1 narod.
Ko ie zdaj Jw2na Dobrtrdžs snet vrnila k Bp!r*Sri ! Ctltl h-1 —r-k1 nnr~d v^Vko hvaležni ^ *r*rv r^sf ki st* dal« pobudo za to vntftev. T*!r**»& te* Iskreni* čuv-stev ste biil tudi vi «rg. poslanci, ko ste poudarili da ta v^lki dogodek utrjuje prijateljske vezi Bolgarije z državama osi.
Ta veliki dogodek pa tudi dokazuje, kako se lahko urede sporna mednarodna vprašanja in kakšen bi mogel biti novi red v Evropi, ki ga isti dve velesili nameravata uvesti in tako ustvariti skupnost, v kateri bi spori med posameznimi narodi našli pravično rešitev ob skupnem sodelovanju m v medsebojnem soglasju. S takšno politiko, ki Ima za cilj uvedbo takšnega novega reda in ki nam ie dala zgled z rešitvijo vprašanja Dobrudže, Bolgari ne morejo drugače kot simpatizirati, ker sta bila mir in pravičnost vedno njihov cilj, njihov vzor.
Zunanji minister Ivan Popov je potem pojasnjeval, kako stoji z vprašanjem izseljevanja Bolgarov iz Severne v Južno Dobrudžo, pri čemer je odgovoril na pripombe nekaterih govornikov glede pogojev, pod katerimi je bila sklenjena pogodba v Crajovi, nato pa je nadaljeval:
Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, vidimo v vrnitvi Dobrudže Bolgariji ne samo srečno vzpostavitev neokrnjenih pravic bolgarskega naroda, pač pa tudi možnost za novo dobo v naših odnošajih z Rumunijo. Senca, ki je zatemnevala stoletne odnošaje med Bolgarijo in Rumunijo, je izginila v Crajovi. Lahko verujemo, da bodo naše bodoče odnošaje z Rumunijo navdajali spomini na staro dobro preteklost. Naše praviee do Južne Dobrudže je priznala tudi Sovjetska zveza, ki se je zavzela za njihovo uresničenje. To je pripomoglo srečnemu razvoju naših odnošajev tudi s Sov.fctsko zvezo, s katero so se povečale tudi trgovske zveze. Nadejamo se, da se bodo ti odnošaji Se nadalje razvijali v istem duhu, v korist obeh držav, (ploskanje)
Odnosa;! z na£o državo
Glede Jugoslavije smo storili od naše strani vse, da bi se odnošaji z njo mogli nadaljevati in se razvijati v ok\*ru in v duhu pogodbe o večnem prijateljstvu, ki nas veže. Vprašanje naših odnošajev je preveč važno, da bi mogli dovoliti, da bi te odnošaje skalile slučajnosti.
Istočasno lahko z zadovoljstvom poudarim, da smo že prišli v ono razdobje, ko smo dosegli stvari, ki so v skladu s točko 2. uradnega poročila, objavljenega v Beogradu 16. julija 1939. Dokazi za to, so: Sklenitev postne konvencije ter delo tu in v Jugoslaviji ustanovljenih trgovinskih zbornic in drugih ustanov, ki so povečale zanimanje gospodarskih krogov za medsebojno zamenjavo blaga. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo uspehe, ki so se pokazali v tem, da je v 10 mesecih t. 1. naša Izmenjava blaga z Jugoslavijo že nekajkrat presegla zamenjavo, iz vsega preteklega leta. Leta 1938 je znašala 55 milijonov, leta 1939 že 139 milijonov, v prvih 10 mesecih tekočega leta pa je dosegla že 180
milijonov levov. Ti n«pehl so zlasti važni raradi sedanjih težav, pri mednarodni trgovini.
Na drugi strani pa to dokazuje, da ne stojimo na mestu, pač pa da gremo naprej v mejah današnjih možnosti, nadeja loč se da se bodo te medsebojne vezi v bodoče še bolj okrepile. Prepričan sem. da bodo poleg drugih naporov tudi te med«:obojne vezi od svoje strani prispevale k zbT!>,>ni'i med obema bratskima narodoma (ploskanje).
Razmerje do Turčije in drugih držav
Z našo sosedo Turčijo vzdržujemo odnošaje in se ti odnošaji razvijajo v duhu obstoječe pogodbe o prijateljstvu in o nevtralnosti ter o medsebojnih posvetih. Res so se pojavili v turškem časopisju, kakor so tu poudarili nekateri govorniki, članki, ki bi lahko vrgli senco na naše dobre so-sedstvene odnošaje. Toda veruiem. da bom izrazil ne samo mnenje boćarske vlade, če rečem, da odnošaji med Bolgari'o In Turčijo temelje na medsebojnem pnošto-vanju In prijateljstvu. Glede voi~ških Priprav v turški Traklii, nam je turška vlada nekajkrat zagotovila, da imalo te vojaške priprave samo obrambni značaj. Podobno zgotovilo smo dobili ponovno v zadrnem času. in smo prepričani, da se bodo dobri sop^dtveni OiliN>gwH t«**«* r.«mi in Turč!jo
se *>^-~>~**^ nrfro^ovn   ^n ui 0^^.„t,0 no~-
— to Qe mrrtme — mr>~r&** r»r-» današnji^ pn^Mm. Id niso odvisni od nas.
Gofmodje poslanci' Pod*»1 «em vam osnov no črto nase zunanje politike In sem pre-
pričan, da je ta zunanja politika v skladu z življenjskimi koristmi Bolgarije. Njeni rezultati so pred vami. Vlada bo nadaljevala s svojimi neutrudljivimi prizadevanji, da obvaruje Bolgarijo pred vojno preskuš-njo in da bi bili zaščiteni in priznani interesi in pravice bolgar-skega naroda, da bi mogel zavzeti mesto, ki mu pripada v mednarodni skupnosti. Ne vznemirjajmo se zaradi tega, če nas kdo gleda postrani, aH če dvomi v Iskrenost te naše politike. Vi veste zelo dobro, da smo tudi v preteklosti neprestano naletavali na koga, ki je dvomil in nas gledal postrani, toda ti dvomi so v luči dejstev izginili.
Prijateljstvo z Nemčijo
6e en dogoueK je, ki je zbuun posebne komentarje pri nas m v tujini. To je bilo potovanje Nj. Vel. kralja ter njegov sestanek z voditeljem nemškega rajha. To potovanje je bilo izvršeno v skromnem zunanjem obeležju, ki odgovarja značaju našega modrega državnega poglavarja in časov, ki jih preživljamo. Sestanek potrjuje položaj parije in njenega vrhovnega voditelja, s čemer ne moremo biti nezadovoljni. V resnici ta sestanek ponovno potrjuje prijateljske odnošaje, ki nas vežejo z Nemčijo, kakor tudi simpatije njenega voditelja do naše države.
Sredstva bolgarske zunanje politike so sredstva miru. Rršitev vprašanja Dobrudžo ln naše države le najboljši dokaz temu. S pravico so nekateri govorniki poudarjali zf sluge Bolgarije za mir v tem delu Evrope.
Pripravljenost za vsako nevarnost
Kadar poudarjamo miroljubnost bolgarske zunanje politike, ne smemo pozabiti, da se vojna nadaljuje in da topovi grme na vseh straneh ter prinašajo občutek negotovosti in nemira. To nas sili, da moramo biti modri in previdni, istočasno pa, da smo budni in da sprejmemo razvoj dogodkov. Ne sme nas prevzeti misel, da se mi lahko pri izvajanju politike, ki popolnoma odgovarja našim željam po miru, izognemo vsa kemu tveganju. Mi lahko jamčimo zase in za bolgarsko politiko, toda dogodki ne zavise samo od nas.
Zaradi tega kljub trdnemu sklepu, da ohranimo mir in da se Izogibamo vsega, kar bi ga moglo privesti v nevarnost, ne smemo pozabiti, da je najboljše sredstvo za vsak narod pri varstvu tega miru bila in bo njegova pripravljenost na vsako nevarnost, ki bi grozila njegovi domovini. Verujem v bodočnost Bolgarije ker vem, da so vsi njeni sinovi pripravljeni žrtvovati se zanjo.
Večina narodnih poslancev je ob koncu ministrovega govora navdušeno ploskala. Za zunanjim ministrom Popovim sta govorila trgovinski minister Slavčo Zagorov in minister Peter Gahrovski, nakar je narodno sobranje pri prvem in drugem branju sprejelo predlog odgovora na prestolno besedo.
Tns&iia priznava samo
svoje lastne sklepe
T ur šlii narodni coslanci o prijateljih in sovražnikih
Turčije
CARIGRAD. 4. dec. AA   (DNB). Med
turškimi polit;čn:m. krogi so veliko pozor-! nost zbudili članki v dveh vodilnih turških listih, in ki so jih nap sali turški na-j rodni poslanci. V člankih so podrobno razložili stališče Turčije do vseh sodobnih vprašanj.
Narodni poslanec Atai piše v polurad-nem »Ulu"u«, da so b le pred kratkem izdane izredne odredbe zato. da se ohrani neodvisnost Turč^e Vse te odredbe bodo v bodočnosti razš:rjene do skrajnih meja potrebe, da bi se popolnoma zavarovala narodna obramba in njena priprava. Člank-^r pravi, da slavna preteklost Turčije izključuje v^-iko željo po kakšnih pustolovščinah. TurČMa spošUije vse Ure pravice, zah eva pa spoš'ovanie lastn'h pravic. Pr'znava samo svoie la^fne oklepe. Tnrč'ia h*Tcoj—rr rte '-'""i O^i «p ne vmo-šava v 'v'o zadeve, prav tako pa ne dn-vo'fcre *uj:m. da bi ee vmešavali v n'ene zadeve.
Narodni r>^ i--^"^ ;» o^t^vil čla-
nek  v  »Axr.mu«   in  poudaril,  da  je naj-
večja sreča za slebemi narod, če lahko popolnoma svobodno odreja politično smer v skladu z lastnimi koristmi. Ed;ni cilj turške zunanje politike je, da brani in utrjuje neodvisnost svoiega naroda. Turčija ima zveze in obveze, toda nima so-VTaž^'kov in prikritih namenov. Sovražnik Turč'ie ie samo tisti, ki ima sovražne namene proti turški domovini, zaključile narodni poslanec Sadak. Članek iz »Utusa« ie bil natisnjen tudi v carigraj--kem »Tanu«.
Nar al Sanje cen v Turčiji
CARIGRAD. 4. dec AA. (DNB). Po po-ia+kh Zavoda za konjunkturo pri mini-'tr^+vu za trgovino je indeks cen za živ-lie^v^-e po-t*eb^č'ne v Turčiji v oktobru t ]  -rr, s;,] nomeni. da so cene v
T'tč'M n^ra^e za 4? 8 odst.. Če se za te-meli v7W'"n v« 100 za leto 1933 V letu 1939 ie novorečna višina stroškov za 'r'^-r-o '!vl;eri'e z^-^ala 120 in od tedaj naprej stalno naračia.
bžmfe&zsiii protest na liimve mmmla Antonesca
Cvzi Tel3ln o govorih v Albi Juliji — Vprašanje narod* nih manjšin in Židov — Omejitve v prehrani
BUDIMPEŠTA 4. dec. AA OVITI): Včeraj je predsednik madžarske vlade erof Teleki odgovaral na in ?rnelaciio narodnega poslanca Re niseha. Poslanec je vložil interpelacijo zaradi govorov, ki sta jih v Albi Juliji imela general Antonescu in Horia Sima.
Grof TeVki ie v svojem odgovoru po-ud-ril. da M>ižar°ka coii priiatelj^tvo do I dr^av o«;i. k' so p©f*e***i1e novo me^o. prav t^ko pa tud* cpoSMre *e"ko pp.Iopo ki lo vodico d^ž^ve o^1*. ^a^i pa «e mnra upo-feVKll H-ria be-pd^ in vse to s+a^no sfU ^.Tp^^ar^iro An pe ore po poti. na kafero je krepila Rumunija in da ne uporablja način govora, kakor ga uporablja Rumunija.
Grof Teleki je izjavil: Jasno moramo dvigniti svoj glas zaradi tega, kar je rekel Antone~cu in moramo protestirati proti temu. Položaj, ki ga zavzemam, mi prepoveduje, da bi podajal slične izjave, kakor so bile one v Albi Juliji.
BUDIMPEŠTA, 4- dec. AA. (MTT). Predsednik madžarske vlade je govoril v okviru proračunske razprave v parlamentu. V svojem govoru je grof Teleki poudaril, da se mora M^dzar^ka prilagod'ti pr^zvod-nii in go^od^r^kemu življenju v Evropi Na*o ie p^e^el na vpraš^pia o manjšinah in je rekel, da se mora pri tem paiti taka ureditev, ki bo zagotovila sodelovanje vseh skupin na temelju, ki mora trajati stoletja,
Ugoden odmev v Losia^nu
London, 4. dec. s. u^euteij. Včerajšnjo izjave bolgarskega zunanjega ministra lopova o smenilcan bolgarske zunanje po-utike so bile v merouajnin angleškm Krogih ugodno sprejete, Angie&ki krogi izjavljajo, da priznavajo iskrenost Zelje sedanje bolgarske vlade, da ne bi ponovda nekdanjih napak bolgarske politike, ter da cenijo to prizadevanje. Angleško stališče do Bolgarije je bilo uefinitivno že v Izjavi podtajnika za zunanje zadeve Butlerja, ki jo je podal pred parlamentom 26. novembra. Takrat Je Butler poudaril, da si bo Anglija prizadevala varovati bolgarske interese na mironi konferenci za primer, da se Bolgarija ne pridruži sovražnikom Anglije ter da ne napade angleških zaveznikov.
Iz govora Popova podčrtavajo v angleških krogih zlasti izjavo, da namerava Bolgarija ohraniti nevtralnost ln mir ter skrbeti za svojo varnost ln neodvisnost. Nadalje omenjajo željo Popova, da bi se odnošaji z Jugoslavijo in Turčijo razvijali v skladu z obstoječimi pogodbami. Pri omembi južne Dobrudže je važno, da je Popov poudaril »srečen razvoj bolgarsko ruskih odnošajev« ter da je omenil pomoč, ki jo je pri vrnitvi Južne Dobrudže Rusija nudila Bolgariji. Opaženo je tudi, da Popov v svojem ekspozeju Grčije sploh ni omenil.
Grof Teleki je govoril tudi o zunanji politiki in je med drugim rekel: Madžarska zunanja politika je jasna, to je. Madžarska se v konkretni obliki preurejuje z novo Evropo. Pristop Madžarske k osi je bila naravna posledica popolnega zaupanja do naših velikih prijateljev.
Grof Teleki je nato govoril o židovskem vprašanju in je izjavil, da bo to vprašanje kmnki ureieno. Madžarska vlada želi, da se 800 000 Židov, ki žive na Madžarskem, izloči iz vplivanja v življenje madžarskega naroda.
O ustavnih reformah je grof Teleki poudaril, da ne gre za načelno spremembo vlog ali pa za spremembo narodnega predstavništva, ker ta reforma ne bo obsegala nobenih radikalnih sklepov.
Govoreč o gospodarstvu je prof Teleki izjavil, da se bo morala Madžarska privaditi na omejitve. Madžarski zavezniki so v vojni in zato ne bi bilo dostojno, če bi Madžarska živela v izobilju, medtem pa se narodi v državah osi strogo omejujejo, pri uporablianiu razn:h potrebščin. To je vpr^nie časti. M^ka za kruh bo pomešana s koruzno moko in z moko iz krom-piria. peka te^enin bo omejena, ženVHe in <dično pecivo bo ukinieno. Pravovernim Z*dom bodo odvzeli karfe za mast. Govoreč o agrarni refr,T-mi ie grof TeTeki izia-vil, da se bo omeu*ev izvajala izven okvira poIi+"č. dema^oPTire. Oosnod. pro;^od-pia bo racior»aTz?raria. Ob koncu le T^eki izdavil, da vlada se^ai stori vse. kar *e V knr;st narodu in kar naj poveča njegovo blagostanje.
Mor51*" *~^e fnstlfl sirani
BUKAREŠTA, 4. dec. AA. (Havas). Uradni krogi izjavljajo, da so zaprli mnogo oseb, ki so obdolženi, da so organizirali zadnje prelivanje krvi. Morilci profesorja Jorge in Madgearua so že bili usmrčenL Med njimi je tudi načelnik policije v Plo-estiju.
Druga petletka v Rusiji
MOSKVA, 4. dec- AA. (Tass). Prebivalstvo v Sovjetsku uniji pripravlja obsežne proslave za obletnico ustave, ki bo dne 5. decembra. V zvezi s tem objavljajo listi številne članke, v katerih razlagajo Stalinovo ustavo v praksi. Istočasno piše sov-ietski tisk tudi o drugi petletki. Listi ugotavljajo, da je bilo š*evilo zaposlen'h delavcev pri izvajanju prve petletke zelo veliko, sedaj pa se je prav gotovo potro-iilo. Med sedanjo petletko se je število delavstva tako dvignilo, da se je povečal za pet milijonov.
Vojna v Albaniji
Po poročilih iz Aten in iz Amerike so Grki dosegli
nekaj novih uspehov
Atene, 4
Bu
dec. 3. i Aittior.u tcA. <*a>. yr-
Uj<=   »>0- ^w .
V pctou^M **i i vA^iaucu so nase cele
PO ObcL'1 L/v/i 0i UucuiC uuv..j Uovu, b^iiiUii
XI i K»>y,    fcfc ifcAlK   tuui ca >        ■ ^.. n - j <r ^ -1
04^*.^^,   iui.uin;   ili   Uaj« u^yuvL
i^ck UiUfjiii M-iu^iji.. uvj^icu *»e nadaljujejo   Uvji   t«l' *K/ 4i«*^>\;   U:uc  uu\u»iru  utt^i c-
bombniki so boiubardiraii sovražne vuju^ivc Koioae in ai04umc4 v uucuja.
iMUpaui i*J DU1 .^vo.u lil £K> Uui pOV^avA^Ui V&tuu pCflžO I "i.. UionU .o . jjvu lt!kku«x au acsuU-
liia o.ve sovia^m ieuui. il.uo fc.o.^o se m vmuo v svoje opor tace.
Atene, 4. dec. aa. i*teuier). Atenski raciio oujavija poročilo, KI pravi, aa so giaobe čete 2 Riu ouualjene ou £>ante i^ua-rante, ki je najjužnejše sovražno pomor-sko oporišče v ^.loaniji. V pokrajini okoli Ar^uoKastra so grsKe čete zavzele vazm vi.suu, ki gospodarita nad celo poKiajino.
Borba na nož
Atene, •k. u«c. ur. ,_0...   O položaju
na fronti so prispele snoči vesti, ki javljajo nove uspehe grških čet.
Ob reki Ao so grške čete dosegle važne uspehe. Italijanske ćete so se utrdile na 21 oO m visoki planini Poilsaudcs, koder so imeli Itaiiojin tudi moćno topništvo poleg velikih oddelkov pe^adije. Po temeiuli topniški pripravi je izvršila grška pešala juriš in je to postojajiko zavzela v borbi na nož.
Tudi v okolici Prernetija so grške ćete zavzele vse važnejše višine ter se polastile strateško   važnih   postojank   vzhodno od Gradiče.
Ameriška poročila
Atene, 4. dec. s. kfregaj. urrđkl ra-
dio je snoči javil, da so grške ćete zlasti v južnozapadnem delu bojišča ob morski obali dosegle nove velike uspehe. Tako poročajo Grki. da stoji grška vojska sedaj samo dva kilometra pred Santo Quaranto. Cesta iz i e Quarante v Argirokastron je popoinoi..a pod ^ršKo kontrolo in jo je grško topništvo včeraj ves dan obstreljevalo. Sploh obvladajo Grki ves južnozapad-ni del Albanije južno od črte Santa Qua-ra. .a — Argirokastron. V močvirnatem ozemlju v ravnini pred Santo Quaranto je prišlo do ostrih boiev na nož med grškimi ln italijanskimi četami.
Pri Argirokastru so Grki zasedli dva važ-
na gorska vrhova vzhodno od mesta. Kakor pravijo grška poročila, obvladujeta ta dva vrhova mesto. Italijani so Imeli tudi na tem delu bojišča velike izgube.
V srednjem delu bojišča so izvedli Italijani protinapade med naselbinama Ceri ln Feštana. Napadi so bih odbiti ter so Grki zaplenili več strojnic, pušk topov, protitankovskih topov in havbic.
Sevemozapadno od Moskoplja so grške čete dalje napredovale v sovražno ozemlje. Prav tako so prod i Grki nekoliko dalle od Pod gradca proti severozapadu. Tu ao se vršile ostre borbe sredi snežnih žametov. Pri vasi Mam u liste je prišlo do hudega boja med grškimi četami in oddelki italijanskih alplnov
Letalski napadi na grška mesta
Atene, 4. dec. s. (Reuter). Grško notranje ministrstvo javlja, da so Italijanska letala izvedla včeral zopet več napadov na
grška mesta ln vasi v notranjosti države.
Žrtve letalskih napadov
Atene, 4. dec. s. (Reuter). Posebni vojni poročevalec angleške radijske družbe v Grčiji javlja, da znašajo žrtve Italijanskih letalskih napadov med civilnim prebivalstvom v Grčiji skupno doslej približno 1600 oseb na ubitih ln težje ranjenih. Poročevalec pravi, da grško prebivalstvo prenaša letalske napade zelo hrabro.
Poročila angleškega poveljstva na Bližnjem vzhodu
KAIRO, 4. dec. s. (Reuter). Sinoćnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem  vzhodu  javlja  med drugim:
V noči na sredo so angleški b sbniki za dolge polete izvedli napad na Napoli. — Bombardirano je bilo glavno želzeniško križišče ter bencinske rafinerije. Povzročeni so bili požari, ki so se videli 20 m;lj daleč.
Iste noči so ang'eSki bombniki napadli letabšči v Oataniji in v Avgusti na Siciliji. Povzročeni so bili požari in eksplozije V Cataniji ie bilo naimani eno sovražno letalo mVčeno. Vsa anv'eška letala so se vm*la z vseh teh poletov.
KATRO. 4. de<~. A A fReu*er> Pomrlo vrhovnesra poveljstva britanske vojrke v Afriki pr=»v:: Ni Področju vzhodno od Gi-labata se te b^anska artn*eriia sr-et ude's*vovala. N-* ostalih bojiščih ni bilo nobene spremembe.
•a 2f> milijonov f&larjev
za ameriško vgjš
v novih oporiščih — Ustanovitev £vdi novih elitnih
divizij
ashlngton, 4. dec. s. (Ass. Press). Predsednik Roosevclt je odobril za ameriško vojsko kredit 26 milijonov dolarjev, ki bodo porabljeni za nastanitev ameriške kopne vojske v osmih novih oporiščih, katera so dobi'e Zedlnjcne driove od Anglije Iz tega mrska bodo za ameriško vojaštvo zgrajene vojašnice in še druge potrebne naprave. Ti krediti so dovoljeni Izven kredita 50 milijona dolarjev, ki ga je za lz> gl In jo teh oporišč dobila vojna mornarica.
AmeriSka vojska bo naprei poslnna v Novi Pundl-uid in na Bermudsko otočje Pripravljalna drla za prihod ameriške vojsk" so že v teku.
Cleveland, 4. dec. A A. (DNB1. Ameriški iprv"—»t-1*'? minister Krox le v erovoru, ki ga je imel v Clevelandu, med drugim po-
udaril, da po za USA posesti, ki jih je Anglija odstopila za 50 ameriških rušilcev. kot napadalno in obrambno sredstvo mnogo več vredne, kot pa ladje, ki so jih USA odstopile. V nadaljnjih izvajanjih ie K:iox dejal, da predstavljajo neprestani bombni napadi na sred'ščn britanske industrije od strani nemškega letalstva zelo temne, stran sedrinjih bojev.
WashingtOO, 4. dec. s. (Ass Pres.s'i Vojno ministrstvo javlja, da bosta ustanovljeni dve noi*i elitni ■!! flzfti an eriške kopne vojske rt. ^^re.mbo obale Diviziji bosta Stoli po 11000 m^ ter bosta sestavljeni iz treh polkov pehote, eneo/a oddelka p^l1-Bkfli topov. odrVUca tankov. 120 letal. 4°0 r-ip i^ippi' t>>—^M^a^kovsk^^n !n nrotHetal-sfcega oddelka ter izvidnišklh edtnic.
i I
Preteklo noč je zlasti trpelo neko mesto v srednp Angliji, pa tudi LonConu ni bilo priženeš ero
LONDON, 4. dec s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju:
Sovražni letalski napadi preteklo noč so bih luineijeni v glavnem na London in srednjo Anglijo. Bombe so bile vržene tudi na več točk med tema predeloma in obalo. Napadi niso imeli velikega oblega in so se že zgodaj končali. Število oseb, ki so bile pri napadu ubite in ranjene, ni veliko. V srednji Angliji je bilo povzročenih nekaj požarov, ki pa so bili vsi hitro spravljeni pod kontrolo. V Londonu ni nastal noben požar večjega obsega. Važnejše zgradbe v Londonu niso bile zadete.
LONDON. 4. dec. s. (Reuter). Glavni napad sovražnih letal preteklo noč je bil izvršen na neko mesto v zapadnem delu srednje Anglije. Isto mesto je bilo že ponovno napadeno, toda napad preteklo noč je sledil po enotedenskem presledku. Napad se je sinoči začel že zgodaj. Kakor ob čajno so vrgla nemška letala najprej več zažigalnih bomb, nato pa so sledile eskadrile drugih letal, ki so metale eksplozivne bombe. Napad na mesto ni trajal do^o, bil pa je primeroma zelo močan.
Poleg tega napada je bil najhujši preteklo noč napad na London, ki pa v celoti ni imel večiega obsega. Napad na prestolnico se ie pričel že zgodaj zvečer in protiletalsko topništvo je že v prvih večernih urah dajalo močan zaporni ogenj.
Angleški bombniki nad Porenjem
LONDON, 4. dec. s (Reuter). Letalsko ministrrtvo javlja: Preteklo noč so manjše formacije angleških bombnikov izvedle napade na železniške zveze in naprave v Poreniu.
Ameriški letalci strokovnjak o napadih na Anglijo
NEW YORK. 4 dec. s. (Ass. Press). Vodilni častnik ameriškega vojnega letalstva general Chaney, ki se je poldrugi mesec
mudil v studijske svrhe v Angliji in se je sedaj vrnil v Ameriko, pravi, da na podlagi vsega, kar je v Angliji videl, optimistično ocenjuje izglede Angl je v vojni Ves angleški otok je ena sama trdnjava. Letalske bitke nad Angl-.jo. zlasti one v avgustu in septembru se bodo izkazale v sedanji vojni kot odločilm dogodki Ameriški general pravi, da so v avgustu in septembru izgubili Nemci v bitkah nad Anglijo šestkrat več letal nego Angleži.
Kako lete ameriški bombniki v Anglijo
Baltimore, 3. dec. AA (Reuter I O pošiljanju ameriških bombnikov Veliki Bri-
taniji je eden ameriških pilotov, ki sodelujejo pri tem, povedal naslednje:
Ameriški bombniki lete pr^ivo severnega Atlantika, ne da bi se med potjo kje spu-stlii na tla. Letala odhajajo redno na letališča v severni Angliji. Amerika dobavlja letala že delj časa. Z vsakim letalom leti pilot, njegov pomočnik in radiotele-grafist. Ta posel opravlja okoli 60 letalcev in 30 radlotelegraflstov, ki so Američani Kanadci in Angleži. Najhitrejši bombniki tipa Lokhead Hudson so bili naročeni že takoj po prvih poletih letal te vrste. Doslej so vsa na ta način dobavljena letala prispela na britanska letališča.
Francija ne želi • nemške pomoči
VTCHY, 4. dec s. (Ass Press). Maršal Petain je dovolil dopisniku neke oariške revije r-^povor, v katerem je med drugim deial. da Francija ne želi, da bi Nemčija pomagala pri obrambi francoskih kolonij v Afriki.
Maršal je izjavil, da bi Nemčija s^"*T lahko  sodelovala   pri   zaščiti   teh k proti napadom s strani  Ansliie in < rala de Gaullea  kar pa bi pomenilo no z Anelijo  Ce bi se zapletli v volno z Angino,  ie deial  m^ršil.  bi  bil   P^riz in vsa  Franeiia   iznoetavliena  bombnim na-D^^m anple^kih le*al.
Pevila navaia dat^e izlavo maršala Pe-ta'na. da bo n^^rpd'e'l«'!? franr^^Ve vlade Laval v kr^V^m notoval v Berlin na
n^^ovor z nemSk4** nnanftm m'nictrom F;bben*ropnm d~ " "tovori e^e^p o?ie-ga so^^^vonin  • ->či1o fn Francijo
Petain \ rseilleu
VTCHY. 4. dec s. (Ass. Press). Sef francoske države maršal Petain ie včeraj obiskal Marseille M^rš^l le posetil rame javne naprave in urade Prebivalstvo ie maršala slovesno sprejelo. Mesto ie b?lo okrašeno z zastavami *n dan m^r^Mo^eea pr:boda te b;l proslavi teti kot pravnik V trgov;nph so bHa izločena okna okrašena s pp+ninovinv ^bkami.
Pred ostavko francoskega poslanika v Ameriki
Washington, 4 dr>c. s. Kakor izve Reu-terjev dopisnik v VVashingtonu, namerava francoski veleposlanik pri ameriški vladi Henry Have v kratkem podati ostavko na svoj položaj.
Kitajski vcjnl uspshl
CUNGKING, 4. dec. s. (Tass). V srednji Kitajski se boji nadalju;eio ter so na obeh straneh v akciji vel'ke množine vojaštva. Glavno področje bojev je provinca Hupej. Krajci so na več točkah izvedli protinapade na japonske postojanke. Drugod pa so zopet Japonci izvedli nove napade. Kitajci nudijo povsod močan odpor.
29 novembra so Jn^onci v se^er^om delu boršča izvedb nap^d s 3000 voi^ki ter s poHporo množic tankov in okl^n^h avtomobnov. Istočasno ie b'l izveden večji nanad še na dn^e dele *ron4e. Oba neradi so Kitajci zaustavili. Na tre+ii točki so Japonci nar»~>rHi z ve'"io množino tor-brov in letal pa so bili prav tako od-b?H.
V severni jKItaiskl so v teVu boii v r»^o-vi^^i Sansi. 29 novembra co izvedli Kita"'' ' *'^x*' naiT>ad na f^Tv^^ke r»octo^->"ke.
KitarsA;a f<*** 5e tiovo posc|!lo
CjT+^VTVfn   4. dec. A \   fDNBl Ponb-
I^^ČVnl kitajski ''rn,T' v r^v"v:n,n.i nravi-^o da bo n^*«m '-o a^"*""1"1 T^^"'0'til?i fTJfai^Vi IrT-o-1'*«   ver'ri>T' »m -v>n-
»•o^rv»-«r» "o pplr^  Jrti^a --<->"'--.
<e1'-Vn    n*T^ —n    Od   brHa t--r t/-:_
tr- 7:; Tvirobnosli o tem Se ni dovoljeno ob^^v:4-!*.
Velllca žcl22:fštia nssrsča v špana]!
MADRID. 4. dec. AA. (DNB). Izvedele so se podrobnosti o htidi železniSkl nesreči pri rr.c *u Velilla de Ebro, ki le/.: 51 km južnovzhođno od Saragose. Ker loči železniško postajo od Velilie reka Ebro, so bila de'a za reševanje v začetku relo 'o'avna. Prvo nomoč s^ pone recencem nudili trije železničarji Mn-->go ranjencev je na stanovanju teh treh železničarjev in sn v ze:0 težkem položaju. V pokrajini vla 7a cVien mraz in sicer 10 do lfi stopinj pod ničlo Številni težki ranjenci so že umrli Prvi s^r>^ef^ki vagoni so labT:o nr:51i še'e čez nekaj ur Me 1 žrtvami ie mnoge vojakov, ki so odhajali na dopust. V e mrve so že inden t j ficirali.
Do trčenja vlakov e pr Slo zjutraj ob A 30 ko ;e eksprecn^ vlak iz Ma "r"da pred nostaio dr'l rnnk za nadaljevanje svoje poti. Ta ek presni vlak -e nn *e:- nos^ji n' testavljal Dasi je strojevodia skušal ustaviti lokomotivo -e je vlak iz nasprotne smeri iz p^rr-p'nne 7 v«n h'*ro<t'o z^k^dil v ek-nrezn' vlnk V^k ie vozil s nn^*e-čano h;tros1io  da bi df-^r'^C'ei poinr-^o
7 rn n H o c'ni1n; V07 ce ie pri 1T-r«nin H\-'fT-n!l r>~>'^ dTu^1 vr7 vci r>c?*ii'' vnfnni na qo «e prevmfli no n^*^n<o T/>Vomotivi ^ta p? z^je^li Hrimq v dni<?o. Med po*ri:1-; 'g bM tndi neki du*"V~:k ki je umrajoč:m delil poslednjo odvezo.
Sovražnosti mm mzzr.mzi
in Indokina
Novi boii na severovzhodu siamsko kitajske meje — Ostri francoski obmejni ukrepi
BANGKOK, 4. dec s. (Ass. Press). Vrhovno poveljstvo siamske vojske objavlja novo vojno poročilo, v katerem pravi, da so francoske kopne in pomorske sile včeraj napadle južnovzhođno obmejno ozemlje Si ama, da pa so bile odbite.
Kakor javlja komunike dalje, je neka francoska vojna ladja izkrcala oddelek francoske vojske nekoliko kilometrov od meje Indokine na siamskem ozemlju. Francoski oddelek je nato pričel prodirati dalje v notranjost Siamau francoska vojna ladja pa ga je spremljala ob obali ter skušala kriti operaciie na konnem Si-amskl vojaški in policijski oddelki so francoski oddelek odbili, istočasno so si-amska letala z bombami napadla francosko vojno ladjo. Tri bombe so ladjo za-
dele, nakar se je morala umakniti. Poročilo javlja dalje, da so v severnovzhod-nem delu siamsko indokitajske meje v teku novi boj L
Siamska letala so uspešno bombardirala glavni stan francoske vojske v Indokini v mestu Takhekh. Bombe so direktno zadele cilj.
' HANOI, 4. dec. s. (Ass. Press). Francoske oblasti so snoči javile, da so bili na meji proti Siamu podvzeti zelo ostri vojaški protiukrepi, ki se raztezajo preko vse meie ob reki Mekone v Kambodži. Francoske oblasti so odredile tudi zaporo meie s Siamom.
Sa^m^ke oblasti so po francoskih poročilih izgnale francoske redovnike in redovnice iz Si ama.
Nujna p3treba po kolesarskih cestah
NaSi Lrženjsrji so se začeli zavzemati za ureditev važnega prometnega vprašanja — Preda-vanje ing. Janeza Gričarja
Ljubi ana   4. decembra. Lani se je prvi izmed nfSh irž njerjev
zavzet za rešitev enega najnujnejših prometnih vprašani pri nas. ln* S Lapajne določitev posebnh ko'e^ir^-lb ces* odnosno kolesarskih vozišč na slepih cestnh Inž. Lapaine je prvi pri nas začel znanstveno tako imenovano ko'esar^ko vprašanje, o k3ter?m so dotlej vs: govorili omatovažu oče saj so g'eial na koVsarja le kot na nekaka nad'o^ro. ne pa tudi na prometnega činitelja Inž L^pajnetovo predavanje je lani vzbudilo veliko nazornost. Zdaj nas mora se posebno vea^Mti. da inženier'1 še prouču ejo to >rasan^e in da je bi'o sno?i prirejeno v ljubljanskem in-zenjerskem društvu predavan e ki je p"av za prav nadal;'evanie prodav-ni i"ž njra Lapa*neta. a v n;em je zbrana izredno bogato in dragoceno gradivo ki bo s'užilo tudi društvenemu odseku za norm^l z-c'jo kakor je ugotovil po predavanju predsednik ini. L. Bevc Predaval je ini Janez Grl čar.
V uvodu je naglasll. da je ena izmed prvih nalog sodobnih graditev cest v mestih pravKna in pravilna razdelitev širin*1 ulice za vse n->ene uporabnike Posebne važno je da poznamo pomen število hitrost itd uporabnkov ceste ko se določa regulacijska širina ceste Dandanes po večini upoštevaje le pešce cestno žel^^nco vprežna in motorna vozila, med'pm ko ko lesarje omalovazuieio in podren ire;o čeprav kolesarski promet pokaže pri štetju kolesarjev absolutni maksimum proti vsem ostal'm vozlom Mn"<?o hitrejši porast Ste vila ko^es proti motornim vozlom nas vedno bolj opozarja, kako nujno je. da se tudi za kolesarie določiio ločena vozišča. Kolesar pomeni v costn^m prometu dvojno nevarnost Predvsem <e S''m v mi-večif nevarnosti, ker je slabo*nejše vo^il^ in dobi zaradi tecra pri karambolu na^večie poškodbe. Drug;č pa kolesar zmanjša propustno moč vozišča, ker zavzema več dragocene površine, kakor mu je pnpad-« glede na razporeditev vseh vozil po nj hovl pomembnosti Normalna širina *'Oz:š*a ki io potrebuje kolesar na kol^sar^k* ce^ti. znsša okrog 80 cm medtem pa zavzame izvežban klesar na skupnem vozišču, kier vo^iio tudi ostala vozila p^s naimanj v širini 1 20 m, ker se kolesa riev zarad' manj stabilne vežn^e koVsa dr^sra voTil0 ori preh'tevan'u Izogibajo v večjem loku širina pasu 1.20 m se pa na vozišču Se poveča pri pojasni vožnji, odnosno pri vnž-nii neizvežbanega kolesarja, ki vozi v viju-g°sfi smeri.
Vse te pomaniklivosti bi odnravili s kolesarskimi cestami, da b: povsm lodli koVsarje od o?t°rh npTahni,fov rest Ko-lesar se na svoHh cestah postiti bal j var-nrtga in tudi n'k^^ar ne og~a*a Graditev ^olesar-p^jh cest <e tudi v f:ran^n^m p^-gleđu pocobno v prametn'h uVch priporočljiva, k^r u^tr^za kotecnr em lažji in eenej^a utrditev cestne novršine **"e nj za k^Vs^r^e določeno p^s^bno vozš^e. m^ra b:ti skupno vozišče -^n^tno šrš^ in zato je tud* mnogo draž^ sai mora biti c^l^no c^st'šče mno^o bolj u*r'eno, odnosno tlakovano za težj' promet.
Kakor v mno^'h drugih strokah, tako nam tud' p*i ureditvi prometa ln cest po-Ta statistika. V statist'ka lahko šfe^ mo tud? promefno št^tie ki n^m omogoča, da Izračunamo kako bo porasel n^omet v boioč^^s*! in kako ho treba ut"d"ti c^sti-5če. do^o^ifi n-'Vn'-* Sfr'no Itd. Prav t^ko ^e va*en clnlteTi st^tist'ka o p**o "p^nih nn-qvočih :-r» pres^OD'klh k! n"s opo^ar^lo r»a prometne ureditve križišč smeri, šrrin^ ulic kakšni r.-j 1 rio prometni znaki ;'d
V T.i'-M:ani ir zdai v prometu okrog ?r> noo vozil. Med --''mi e 2.^ °79 ko'es ali 0-o r< ^ei, vozil, 66*1 motocklov (2.63#/o, 7oq potniških avtomobPov (2.3%>, 200 tovor-ih avtomobilov f0.82 ff.) to 107 kočij (o 43 <^ y Vidimo torej, da imajo v Ljubljani 8>bsolutno premoč kolesarji, pa jih vendar zaocs*avTj mo :n podcenil jemo Za primer naj na... sluzi Hamburg, ki ima
63 f, koles med drugimi vozili ln Mann-heim 73.4 <55- V d avskl banovini je 4500 potniških avtomobrov 1500 tovornih avto-mobi'ov, POO0 motociklov in okrog 20a.oao ko^es Kole3 -e torei v Sloveniji skoraj 95 od^otkov vs«h vozil.
Preg'ed prometnih nesreč v Lubl^anl, ki so bile prijav1 jene upravi poličke v prv;h trimeseč ih letos, nam nudi naslednjo sl:ko. Prinetila se je skupai 201 nesreča Mani 261). V 103 primerih ali 53 7 % vseh nesreč je hli pri knramb^lu ud^'^ž^n kolesar in ver efno je zakrivi! n^se^o v 57 primerih V 199 primerih to ie 6Q % vseh nesreč so bila pri kTambo'ib udeležena motoma vozila (avtomobi aH mo*o-ckel) Pri teh nesrečah ie ne«re*o z-k-i-vll verjetno v 69 primerita avtomobil st ali motociklist V 40 primerih (okrog 20% vseh nesreči je bil pri nesreči udele*en pešec in v 28 primerih je verjetno zakrivil nesrečo on Tramvaj in vprežna vozMa so bili udeleženi prt nesrečah vsak v 28 primerih Seveda je pa bilo se mnogo več prometnih nesreč, ker vse niso nr javljene poiciji zlasti ne tiste, pri katerih ni udeleženo motorno vozilo
Pri nesrečah pri katerih je bil udel^žfm kolesar, je bilo 44 karambolov med ko-'esom in avtomobtlom, 21 med samimi kolesi. 19 med kolesi in pešci. 14 med kolesi in motocikl L 6 med kolesi in tramvajem in 4 med kolesi in vpre*nlml vozili.
Od skupno 201 nesreče se jih e pripetilo na križiščih 86 Največ nesreč se je pripetilo, in sicer 5 na knž'šču BTeiwetsove in Celovške ceste Štiri nesreče so se pripetile na križišču Dolenjske ceste z dolenjsko železnico po tri na vogalu Karlovske ceste in Ceste za Gradom, na križ'*čn Ko-menske<ra ulice m Vidovdanske ceste Res-Ijeve ceste in Slomškove u'ice Dalmatinove ulice in Miklošičeve ceste ter Aleksandrove m BIeiweisove ceste. Na cestah izven križišč se je pripetilo največ nesreč na Celovški cesti, in sicer 23. na Tvrševi 9, na Tržaški in Masarykovi po 7, na Zaloški 6 in na Smartinski, Poljanski ln Bleiwei-sovi po 4.
V vseh državah, kjer so terenske razmere kol'kor toliko ugodne, je š*evilo koles kljub močno razviti motorizac ji večie od števila motornih vozil. Tako je Imela Nemčija predlanskim šestkrat več koles kakor motornih vozil. Toda vse nanredne države so pravočasno uvidele pomen ko'e-aarstva in izločile kolesa iz os*alrga prometa. Na Nizozemskem, ker ie kole^a-stvo najbolj razvito, odpade na 3 2a prebivalca en kolesar, v Jugoslaviji odpad? okro^ 30 piebivalcev na eno kolo in en avtomobil na 1100 prebi' a'cev. V Ljubljani odpade eno kolo na 3.75 prebivalca, medtem ko ie razmerje v Nemč ji m Pe'friji 1:5 v Franciji 1:6 in v Angliji 1:7. Toda v Nemčiji so imeli že predlanskm 5706 km kolesarskih cest, povsem lečemh od skupnih vozišč in 1016 km kolesarskih roba h pasov na skun-nih cestiščih. Občine v Nemčiji ki so po velikosti prlb'f no enake ljubljanski, fo za klesarske reste poiab!le povprečno v le*u 1935 110 000 dn, v letu 1936 pa 200 030 dinarjev.
Po podatkih Iz Hamburga so bili kolesarji udeleženi pri prometnih nesreč h ko še ni bilo po'esarskih cest. s 50 rfr (v LJubljani so zdaj z 53.7 %). Fo so na ko-lrsarj' dob:li svoje ceste, so bil! ud«>"^ni pri prometnih nesrečah (v vsej Nemč 4) s 16.3 %. Na Nizozemskem so kola^arji udj1e*eni pri prometn:h nesrečah 'lo "»0
Od vseh teh naveden h Številk so najvažnejše, d3 ie v Liubliani 93.3 % 'zmed vs h voz'1 koles in da so pri ok-og 54 % vseh nes eč ude'e::enl kolesarji To dovoli govori za uvedbo kolesarskh cest. k^jti nesreče eo se zmanjšale pribl'žno za dve tr t-ini. Predavat^li je nadalje še temelj to orisal rar.ne tioe kolesarskih cest ln vozišč na skupa:h cestah, napos'ed pa pr^d-^a^al norme za kolesarske c?ste pri n-»s. Na n^Vjgovo predavanje se povrnemo ob priliki.
Vafenec cbsfrslll dva tovcrlSa
S reil na ullzl srcai Kclevja — Razne druge
nesreče
Ljubljana, 4 decembra
V Kočevju ie na ulici prišl    sooči do 11 a   a  :    ve i a ?e šcv k-!kš io o adie ima do ■ lek   V mraku so S: zb ali m nekem vo a j  lTIetru   pekovski vajanec j i j SurL 16'etni m s r-ki vaienec Ivan. ter 17'etn-. ma ar^ki va en c An-
ini 2
a ar Stali so zuna  nr?coi č sa na • ' ra1 do so se or:č:li ra'2oviriati g as-% K;d ra*o i? 2iaj?ar notegnil samokres iti  že Sta  o^č:la dva  ^trela   Prva kro^a ie noa da Šurla v lrvo no o  B 'ti ^o Da ie 7arle'a kroffla v desno strsn prsi Zasa^ ^e na'o Izginil   oba  ranieor-a oa so na vpitje pr^n-sli lriidv v hi o in iu že no-ri o^e'To'iali v liub ian?ko bolnišnico Obi ranjenca uravlta  da ce »^e zavedata, k ko ie nrl^'o da ?t'elian*a in tndi ne v sta a^i ie bfa nesreča ali Da ie Za^ar nalašč treljal. Uvedena ie bila seveda nreiskava.
V 7abor§tu je snoči neznan motociklist podrl 16*.etne«a kova5kesa vajene* Cirila Vasleta. ki je obležal na cesti s poškodbami na Slavi in no životu Prenesli so ga v bližnio hišo. nato pa so w z vozom t>re-pe'jali v bolnijnico.
Na Jezici na ko'odvoru 1e snoč;. t"«ko nesrečno nad a pre^iva'ka Antoai a Stu-parjeva da si ie zlmila desno no *o — Kliučavnirarski pomočnik Ivan Kovač ix Grosupljega, ki ie za nosi en v tovarni »Motvoz«, ie imel včarai ODravka Dri stroiu. ki pa ie poTabil za desno reko i o mu zmečkal tri prste. — V Men^Su ie kriesar podrl 84'etno zasebnico Barbaro Kurent, ki ima pošk-dbe tx> vsem životu in na obraru — V bolnišnico se ie snoč: zat^'el tudi 301etni Dlosk^rsM pom°č^ik F ic Pi-beršek. iz Podmilščak^ve uM^e. Doma je r>ad°l no stoonicah in se Dobil do Rlavi ter po životu.
Nesramna kleveta
Vče-aišnji »Slovenski dom« piše o razbojniku Hacetu in pravi med drugim:
»Snlošno pravijo da je sedaj Hace v samotni celici .etnlš-rice okrožnega sodišča popolnoma miren, da je vdan v svolo usodo toda mno^o modruje o svoji s'avi in raznih nauk'h. ki se jih je nasrebal po .Narodu' Prav ta list ga je svoječasno vze" v obrambo in je o njem pisaril do'go-vezne č'anke. ki naj bi jih pi«al njegov brat. toda vsakdo ?e na prvi pogled spoznal, da so bila ta pisma skovana v kovač-nici Knafljeve ulice.c
Na prvi pogled spozna tudi vsakdo, da SO gorenje trd'tve »Slovenskega doma« nesramne klevete proti »Slovenskemu Narodu«, kaiti ta listič hoče svojim naivnim bralcem dopovedati, da smo mi »vzeli v obrambo« razbojnika ln mor lca Haceta. kakor d« bi bili z nilm delili rarb^in'ški plen. V resnici smo samo nekoč po^oč-V v Hacetovih z^oč'nskih 7ač"tk'h. ko le bi1 v službi v gostilni na Rožniku, nakar nam je Ha^etov brat Matevž poslal v bratovo obrambo pisma in zahteval, da jih objavi-
mo, kar smo storili, kar smo bili po zakonu o tisku primorani storiti. O pr stnosti Matevževih pisem, ki so bila objavljena in tudi od pisca podpisana, se lahko vsakdo v našem uredništvu prepriča, odgovorni urednik »Slovenskega doma« pa se bo moral o njih pristnosti prepričati dele na sodišču.
SPORT
30. redni letni občni zbor sp°rtnega kluba Ilirije bo 17. decembra ob 20.30 v dvorani delavske zbornice na Mikloačevl cesti z običajnim dnevnim redom. Samostojne predloge morajo izročiti člani odboru a podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom Občni zbor je sklepčen, ako je prisotna tretjina do glasovanja upravičenih članov. Ob neskepčnosti bo pol ure po prvotno določenem čaru nov občni zbor. ki bo skleočen ne gle.e na število prisotnih. Na občnem zboru imajo aktivno in pasivno volilno pravico le oni redni in ustanovni člani, ki so poravnali članarino za leto 1940.
Štet. 2J8
»SLOVENSKI   NAROD«,   »reda, 4. decembra 1910.
S rang
PREMIERA FRANCOSKE GLASBENE KOMEDIJE
Predstave ob 16.. 19. ln 21. url ! KINO UNION* — TELEFON 22-21 V glavnih vlogah: Albert Prejean in DoIly Molllnger
PLACE DE LA CONCORDE
ZA MIKLAVŽA otrokom in odraslim v razvedrilo predvajamo bajno Walt Oisnevevo umetnino
SNEGULJČICA
Po popularni Grlmmovl pravljici! Triumfalen uspeh triletnega dela 800 risarjev, muzikov ln umetnikov, film, za katerega je bilo napravljenih 360 000 slik in risb! KINO MATICA, tel. 22-41 Predstave ob 16., 19. in 21. uri
l
B5S
Na  splošno  željo občinstva JEANETTE  Mc DONALD ln EDDY NELSON-om KINO SLOGA, tel. 27-30
predvajamo ponovno najlepši  glasbeni   film z
CVETJE V MAJU JOR <^x>
SAMO DVA DNI! Ob 16., 19. in 21. uri
I
„Iz Frešemovifi dni"
Dobrodelna prireditev Kola Js na proslavo
I40letraice Prešernovega rojstva
V Ljubljani. 3. decembra Na predvečer današnjega spominskem dne.   ko  se   ie  pred  140  leti  v slovenski kmetiški   hiši   rodil    nas   veliki France Prešeren,   je   priredilo   ljubljansko Kolo jugoslovanskih sester v opernem poslopju prav lep in pe.r*er spored dramatikih noskih,  deklamacijsklh in telovadno-plesnih točk. Vse so bile v z-*ez; z d < srčnim življenjem našega najbolj spoštovanem in v nai"^ j 1 nid vse ljubljenega poeta klns'.ka.
Opera je bila nabito polna, razpoloženje obč nstva odlično, vse točke so bile spreie-te z globokim razumevanjem in tonlim zadovoljstvom ter je celotna prireditev ostavila vzlic kvalitetni raznovrstnosti pro-gTamsklh točk na^prijetnejši vtis.
Kolo Je ugledna človekoljubna in podporna organizacija slovenske-ra žers'va. in gospa pisateljica lika VaStetova je čisto v duhu tega altruističnega nacionannga društva poudarjala v svoji topli uvodni besedi značilno Prešernovo človekoliubje in plemenito dobrotnost. V krvi sta b:ll Pie-šernu te dve lastnosti, njegova roditelja sta samo dajala dajala in dajala, njegov blagi stric ;e bil širokosrčen dobrotnik. In samo naravno je. da je bil tudi Prešeren neskončno blag mož ki ie često razdalal, da — po pripovedovanju n~ee;ove sestre Alenke — včasih naposled sam ni n'česar več imel. Prešernova ljubezen se je Žrtvovala od prve mladosti do zadnjih dni slovenskemu narodu ki mu je ustvaril pesniški ^erik. umetnške oblike poeziie. ga učil prave, čiste estetike in najvigiega kriticizma ter mu je s svoimi Pesnrmi podaril knjigo, ki kakor večni ogeni plamti in bo plamtela skozi stoletja z vedno večjo toploto ln lepoto ter ogrevala slovenska srca. Z jezikom, umetnostjo in svojo knjigo ie postal in ostal Prešeren največji dobrotnik slovenskem naroda. L/ubil pa. je zavedno goreče vse Slovanstvo in vse dobre ljudi, vse plemenite narode ter nam bil in ostal \-zornlk moža na "širšega dubovneera obzorja. S citati iz Prešernovih pesnitev ln dokazanih de ani je Vaštetova dokazala, da je bil npš klasik plemenit dobrotnik naroda in človečanstva.
Nato je s'edila prva uprizoritev prologa iz drame Tke Vaštetove pod naslovom »Mali človekoljub-. Izvrstno, živahno, stilno skrbno in točno je prolog zrožiral ^Tiran Petrovč*č in so ga v vsakem pog'e-du zelo ustrezliivo igrali člani Šentjakobskega gledabške^a odra. Tu so bMi vsi kostumi zgodovinsko pravilni, poh'štvo vzeto iz pesnikove dobe, maske po vel'ki večini posnete po slikah nj^srovih sodobnikov in ce7o originalni voziček barona Zoisa je bil polee: drugih rekvizitov iz Č~sa ZoisA, V. Vodnika in dvanajstletnega Prešerna.
Dečka Franceta privede Vodnik k Zoisu, da rnu zadek'amira >Illri^o oživ^eno«. Zois ga hoče nagraditi s s^ščieami toda France prosi, da sme z niimi nasi*lti lačno siroto, svojega zanemarjenega nesrečnega priiatelička Paconka.
Hanžič je bil odličen Zois, Eypper po
Ganglovem k pu Izvrstno posnet in zelo dobro kosumiran Vodnik tx>mbar prav iober prof Hladnik Plevelj tzvtrno zajet dr Jaka Zupan. Lavrič strasten moralist prof Mat Ravnihar tn Kos simpatičen prof. Kersnik: same prav inteligentno zajete kreacije in v vsom poteku d^ianja pravilen zagon ob občutju čim večje verjetnosti in živlen skoeti.
Uvod Krsta pri Sivlci je recitiral J. Bor-kov govorilni zbor ter se je z vr?o vokali-zacllo in jasno, toplo deklamacijo odlikoval Kovic.
Ksenija Kušeieva je ob bistrem sprem-ljevanju Silve Hrašoveeve prav lepo z~pela Vllharjeve Ukaze tn Michelovo Nezakonsko mater.
Da je dobil resni program tudi nekaj barve Prešernovega humorja, smo gledali deklamacijo »Zarjavele devičice« kot prizor, ki so ga izvajali Tanja Golubova in štirje gospodje ter deklamacijo »Dohtar* kot dialog Pie Dep2ulis ln Blanča, oboje v sti'ski slikovitosti.
Telovadni ples »Pod oknom«, kakor ga je zložil dr. V. Murnik, je izvajalo devet članov Ljubljanskega Soko^.
Po premoru smo gledali * Visoko pesem«, dejanje v dveh slikah iz drame Tlke Vaštetove. Godi se leta 1834 v kazinski dvorani tn ga je izvajala Jos. Borkova skupina. Prešeren izroči Juliji rokopis svoiega Sonetnega venca; ko opazi Julija akrosti-hon. vrže rokopis in Prešernov Sooek z ogorčenjem po tleh. mladi Jožef Seheu-rh^nstuel pa izkuša Prešerna Žaljivo izzvati. Prešeren spozna svojo ljubezensko katastrofo, a odide ponosno v zavesti svoje cene. Dolgo vrsto zgodovinah osebnosti so izkušsli večinoma premladi igralci v približno stilsko pravilnih kostumih po vseh možnostih predstavljati. Ka;pak sta posebno zanimala Blanč kot Prešeren in Remčeva kot Julija. Zelo nas bo zammala celotna uprizoritev drame po izvežbanih in sposobnih igralcih Šentjakobskega odra in si pridržujemo oceno dotlej Mladim odrskim amaterjem pa gre za njih trud in ambicijo naša zahvala.
Po prav dobri Kovičevi deklamacri soneta »O Vrba« in učinkovitem petju baritona Romana Petrovčiča, ki ima lep. zdrav, topel orsran in višjo veščino podajanja (ob klavirju Silva Hrašovec), smo pos^išali še govorilni zbor »Pevcu« z Blančem kot poetom ter »Zdravico«, zopet z Blančmi kot poetom ln zla-«ti srečnim nasto-v-jm Kovica kot starca. Zlasti zaključna ■»ZIra-vica« je z mogočnim zborom deklet ln fantov v narodnih nošah in z razde^enmi ulogi učJnkovala prijetno učnkovto. O govorilnih zborih bi se bilo treba nač razpisati, kakor tudi o telovadnem plesu na zgolj lirsko in čustveno pesem. Ali zadoščaj izrek: kolikor glav, toliko misli in okusov!
Vse v vsem: ze*o posrečena pr:redba ki Je popolnoma dosegi svoj vzvišeno lepi smoter. Tako lahko Kolu, Vaš'etovi. Pe-trovčiču in vsem sodelujočim iz^kamo hvalo in priznanje. F. G.
Slovenka št« Fratnikova v Monakovu
Izredni uspehi slovenske umetnice jeklene volje in stremljivosti za najvišjim ciljem
Slovenska operna pevka Štefanija Frat-nikova je bila še pred tremi leti poleg tenorista Antona Drmote gojenka operne Sole ge. Rado Danicli na Dunaju. Učiteljica je bila nanju najbolj ponosna ln obetala Jima je najlepšo pevsko kariero Ni se zmotila: Drmcte je že nekaj sezon priljubljen in ugleden član dunajske državne (prej dvorne) opere, Fratnikova pa je te dni podpisala pego "bo za tri leta z državno opero v Monakovu.
fttef. Fratnikova Je po dovrši t vi ljubljanskega konaervatorija še par let ostala na zasebni dunajski operni soli ln je bila že kot odlična gojenka izjemnih glasovnih in pevskih sposobnosti začasno angažirana za sodelovanje pri arvečanostnih opernih predstavah dunajske državne opere v Salzbur-ga. že takrat je žela lepe uspehe in, le državni prevrat v Avstriji je pretrgal vezi,
ki bi jo pritegnile k dunaj. dri operi.
Po kratkem gostovanju v partiji Gouno-dove Marjetice na odru ljubljanske opere se je po nasvetu strokovnjakov odločila za kariero na nemških odrih. Da si pridobi dovolj odrske rutine in repertoarja je prevzela angažma na preesnovanem gledališču v Celovcu, kjer je pela z najboljšim: uspehi eno sezono. Nato je oešla na večji ugledni operni oder v Aussigu. kjer sodeluje kot mladodramatska pevka zdaj že drugo sezono
Izmed ocen. ki jih je dobila v Aussigu. naj navedemo le par:
»Aussager Tagblatt« je 14. okt. 1939 pisal ob uprizoritvi Mozartove »Figarove svatbe«:
»štef. Fratnikova se je predstavila kot Cherubino in opozorila nase s fin'm metalom, lepim timbrom ln izredno kulturo svojega glasu Takega Cherubina smo videli in slišali redkokdaj.«
Ob Mascagnijevi »Cavalleriji« pa:
»Prav posebno je navdušila St. Fratnikova z bleskom svojih glasovnih ln z očarljivo skrbnostjo svojih igTalskih sredstev.« (27  novembra 39.)
Isti list je pisal 28. oktobra t- 1. ob Rih. Strauasovi »ElektrU:
»Po ljubezni in otrokih hrepeneče vsako maščevalnost odklanjajočo Chrvsothemis je
6tef. Fratnikova poosebjala idealno Z ganljivo poglobljenostjo je izpolnila svojo na-" logo s prijetno toplino v igri kakor tudi s čudovitim petjem, ki je s svojo lepoto zgrabil srce ln dufio. 6tef. Fratnikova je pevka po božji milosti!«
»Die Zeit« pa istega dne:
»stef. f. kot C^u-vaothemifi se je znala
uveljaviti s svojim Čudovito lepim organom. Taanost tonov v vseh legah, čudovito mehko oblikovanje glasu, oblikovno dovršena tehnika tega prožnega in prilagod-nega soprana so bili na radost poslušalcev.«
»Aussig Tagblatt« pa je 25. jan. 40 pisal ob Bizetovi »Carmen«:
>Kot Micaela je imela priliko, da je . jvojim p.emenito zvenečim, v dinamičnen n tonskem obsegu uprav neizčipn.m so prano m bistveno pripomogla k visini celo xupne uprizoritve.«
Razumljivo je. da so pcstala po ta_k.ii ultikah pozorna na Fratnikovo najvecj. nemška operna gledališča. Naša umetnice nam piše sama:
>Nisem tiste sorte, da če en ton dobro za pojem, to takej poročam. Čakala sem na to. za kar e-em z vso gotovostjo vedela, da p. ide. Pred par dnevi me je slišal Clemens Krauss (bivši generanl operni direktor na Dunaju in zdaj v Monakovu. Opomb, pe-rooev.) ln bil od mojega glasu in mojega visokega c in cis tako zelo nav-usen. da me je angažiral na tri leta za drž. opero ; Monakovu. Sam me je spremljal na kia vir ju. No. rmsllm. o tem pa že velja poročat; Vam tn vsem mojim Slovencem. Pri premieri »Elektre« je bil tudi neki režiser iz Berlina O meni se je izrazil: *D\e Fratnik gehort in die berliner Staatsoper uno nlcht nach Aussig!« Vse to je vendar lepo in zadoščenje za moj trud. Saj sem — brez stmchvale. prosim! — kakor čebelica in vadim, vadim kakor obse. ena. kajti jaz h°c*em mnogo do^či.«
Da v teh besedah: »jaz hočem mnogo doseči« je izražen značaj Fratnikove njene jeklene volje in stremljivosti za najvišjim ciljem Njena pet vodi vedno više, in mi se radujemo uspeha naše rojakinje ter ji čestitamo! Navajamo pa vse to tudi v — zg-ed drugim, mlajšim po geslu vrle gospe Rado:  »Ju£oslOveni zmerom prvi!«
Iz Trbf»vef!
Proslava zedinjcn.:a N.^e industrijsko središče že dol20 ni Droslavilo oraznik zed:njenja v tako trdnem ji!2os ov-nskem rapoloženiu kakor letos 2e na 01 edvečer so z vseh hiš 7aDlaoolale državne trobo ke. SokoLko akndemiio is ob skilo neobičajno mnogo občinstva iz vseh sloiev Ob tei priliki ie sta.eira br Jesih Dre ; o:- i i pomen  orazno\ a-iia   roist*-»^sa   dne naše
dr*žave. ki nas zaradi dogodkov k'oa ra-ših mei mora bodriti k čuj čn sti st.n e-nosti narodnih vrst in irsč^niu i u ^o loven ske obrambne m;či Sledil ie p??ter in bo^at telovadni spored ki so ga z tzbra-urni vaiami vzorno izvajali čani. naraščal in deca Po?ebno oozornost so zbudile vrhunske vaje članov k: so dok ale visoko gimnastično uspo.srblienost in neumorno telovadno delo na^ib SokVov Vaie ie spremiiala ?okolsVa eodba Proslavo ie zakliu€Qa državna himna in s\e-čana zaobljuba sokoske^a č ans va! Spomenik kralia AVks^nd^a ie bil sv^'ano osvetlien in okrašen ^ svežim cveti^m — Na pravnik sam ie bi^a v župni cerkvi slovesna božia služba, kateri so prisostvovali predsednik ob'ine 2 Kliri vš k z obč:n~kim odborom ravnateli rudnika inž 2. Kolka z nadinšpekt ri~m in^. e. Ros^m sresk- načeln:k 2 Bizjak s soškim nadzornikom 2. Va^cem. rez oficirji. Soko'. 2a=dlci in za^t^niki ter odposlanstva vseh tukaišnvh dru.54ev in or^a^^zacii z zas'a-vami. Trboveli^ki Pavček ie pel staro-sloven^ko ma^o Šolska deca se ie no maši udeležba proslav v posameznih šolah kje-ie rč;te!istvo s nrmem:mi na to ori tolmačilo Don^n l. dernnb-a — Trbov°li-sko poveri en* št vo udmžpn'a iu^osl re^ pod^a^^nikov ie oolo'ilo len ve-»ec pred spomenikoma kraMa Aleksandra in padlih borcev v svetovni voini. — V znak'i 7e-denienia ie bil tudi ustanovn' os;!,ni ""b r trboveMske^a druStva J R P in trb^-veii^kemu or-pmu deePtnbrn ie dal svečaneiše obeležje sla nost^i koncert ->Trboveli?'1re2a slavčka« na kat rem ie bil ml"d;m ne'T°m s'ovesno izr.čen red Ju^oslovc-ske krone!
Sliklavž bo tvdi letos dei;l svo1° darove v Sok^lskem domu m°d pid^o d^»eo ObdTrovanie za siromašno de^o b^» iutri ob 18. za o^alo deco pa ob 19 Darila nai se pravočasno prinesei^ nrir^di^v^n^-mu odboru v Sokol^k^m dom'1 pro*i plačilu pric,p?vVa 2 din Zvečer b^ miv a-'-ževanie z zabavo 7a odrT^l3* Sfarši cbda-n' if 0 de^o v S^^°lskem d ^ m u'
pT^o7^r;ir> Vexkrnt ce do^^i?  da S"1 bo]-ki i'm ie potrebno «ra**aforT?*ik'o zd-^v-Ijepie v boln'ei n'^meno zavedejo, da b"d"> st'-o'k0 7Vi zd-av'ienio v re'ot   nI-ča""i 'Ja-rn'   fcs»koi  no+o nn  pre^l^V  m■'^!st-t:,vm nro5n;0 7?) bre^njlaJ^no zdraT,1iQnie na stro-držav«   O^o^a^^a se ov,Jt,i'"st'-"' s^ t?Vi boin;k' on vstonu v ta a-^i"^- k~t n'i^'ioc' ne bodo r^o"1; tr*\'*a*l*»o opro-r)1n";"i t* breme đr'ave
Ccir*a raT^vf^^^ v Tr^ovlf^h *p za-r^^i kv^ra v f-^^cf^-ro"'o*"i • ~h t-o'""°i-15tč>i r<dry»ve^ala Ve."? tt*rr i° 7^ na- r*n\ v fem4  r> -iv^n un-a,,ri T»**r'»*»»«» ^'pktrnrn0 nai poškodbo črm prei po-ravi!
— V-e naročn'ke. ki v »oHc+n ^0 novembra niso prejeli na"crta lista obvc'ćiimo. da ni bila m^. niti krivda razna'aica. če lim Hst ni h:l dostavljen V b'^oćt b^mo poskrbeli, da se namerno izcubljanje na-§cga Hsta ne bo mo>c»lo ponov-ti.
— Za b;tr>ljske žrtve so zbra 1 na slavnostnem zboru »oko"<:tvp na pra^n V ze<Ii-nienia 729 d'n Sdco^slso dru^t\o se vsem darm-fl'cc.n iskreno zahvaliuie in sporoča da ie bil znesek g^reni^ke Sf>koI«-ke župe odpo^'an na priBtofno mesto
— Ponovitev akademije N1« splošno željo bo sokf,!s&o dru'tvo v nedeljo S t m ob 18. p^novi'o nad \-se usne1^ akademiio. ki ie bila pripravljena v p^'avo ze<l:nie-nia. Vse. ki akademije še n;so videli, opozarjamo na ugodno nn''knj. da vidijr. izredno izurjenost naš'h tel<»va<icev
— Afraz |g pritisnil V zadnjem ča^u nas je zima obdarila s suhim ;n lepim vremenom in zaradi or»*1ne^a prahvi mora škropilni avto v decembru 'kropiti po ulicah, ko mu letos rrti v p^etrvh meseem »karo ni bilo potrebno. Včeraj ie pnd'a tcrr.neratura pod ničlo tn obeta se nam hud
mraz.
"if tsrf fn ostani čtavi Vodnikove družbe!
i
Libbl.iani  4 decembra Čeprav smo vedeli, dn je dr Tone Jamar tudo bo'an  nas je vendai v>c presenetila
est da je po mućen.ški boro*, ki je tra-:ala leta in leta snc.č- izdihnil svojo b'.-a-40 plemenito in juna:ko dušo še pred tedni smo ga videli na ul'Ci na njegovem vsakdanjem sprthcsdu po mestu m v bližnjem Tivoluu, oprtega or ro«co svoje hčerke ali svoje zdrav ni kt pomočnice Spo't-ljivo  so  ga   pozdrav'J5!i   znane1 prijatelji
n pacienti, ki jih ie bi'O ne> > Sk(;raj •»lepi dr Tone Jamar je ozdravijai s prijaznim nasmehom Ni videl, kdo ga je po zdra vil. samo še občuti' je pr fjlasu da ga pozdravljajo ljudje ki so mu do dna srca hvaležni za svoje zdravje, za svoje življenje, saj so ga p<>zdraviiah stoteri, ki ,ih je med vojno rešil smrti v jarkih in mnogi, kt jih je po vojni kot zdravnik iztrgal »2 koščenih rok smrti.
Dr  Tone Jamar se je rodil na starega
It ta dan 1882 v ^kofji Loki  Bil je sin posestnika   n gostilničarja »Pri Ccnctu«. L rud sko solo je obiskoval v Skofji Loki. j;m riazMo pa v Kranju  Maturira] je v rl?'ja ku   Medtem mu je umrl oče, Tone Ja.nar se je moral vrniti in pomagati doma sv*»ji iTiateri v gospodarstvu  Leto dni je vztrajal v Sknfji Loki, potem pa je sledil notraivs mu glasu,  ki  mu  je veleval, posvetiti se zdravništvu. Odšel je na Dunaj skoraj bre^ sredstev in se vpisal za medicino. Na Da-na,u se je oženil in si ustvaril prijeten 1 >i.i ki je bil gostoljubno zatočišče tudi za \se njteo\e  slovenske  tovariše  in  roj-tke Za a(kt(.t»a vsega    zdraviistva  je nromovuji l   lc'll. Nje£K>VO prvo službeno mesto b-lc v Liri, odkmier se je preselil v Tr^^v Ije
Izbuihnila je svetovna vojna. Dr T ne Jamar je bil vpoklican med prvimi. L. 1914 se ie začo!a njegova osebnega trpljenj* polna pot, a Ziičcio se je tudi junaku poglav-
je njegovega plemenitega življenja. V Galiciji je bil na fronti z Janezi in si nakopal bolezen na pljučih Leto dni je kot frontni zdravnik nudil zdravni-ico pomoč slovenskim fantom. Po porazu avstrijske vojske v okolici Lvova je z nadclove kinu napori in ob tveganju lastnega življenja pomaga! tisočtm Slovencev, da sc prifili v bc^ince in v zaledje. Zaradi svoje bo'ezn s« ca nato postali s fronte v razne sanatotije. kjer jo dr. Tone Jamar b;' obe:-.em bo'-vk m zdravnik in je reševal življpnja nešteth ranjencev. Naposled je prišel v Juderlvirg. k'er je ostat do prevrata r.mr je O. Ione Jamar storil dobrega za slovenske vojake in za vojake drutih narodms^ v letih strahote, se ne d.* precen*m n ne pop'ačati. In kljub temu 11 nihče nikofi sliss1 samohva'e iz ust tega skromnega, p'-cskron^nrgn slovenskega zdravnika* Zadostcvt»'a mu je zavest da so mu vsi k> prr i-, kakorkoli pomagal, s spoštovanje.n hvaltžn. .z vsega svojega srca
Po prevratu se je d- Tone Jamar naselil v Liubljam m odpr' z1ravr.'-ko ord;nac;io v Prešernov1 ulici Uži a1 it breznieint. zaupanje ne samo svoj'* pac ci \ temveč tudi ljudstva, kar se u pokaza.r v pr m povojnih letih ob njec^vt Kar< <ta'ur-, na čelu Zveze deicrvnega liudst\a. Bil ie *z-voljen pri prvih občinsk;h vol'tvah v Liubljam po prevratu in na prvi seji novega ljubijanskesa občinskega sveta je bil izvoljen za ljubi lanskega župana, pa ie izvolitev v svop skromnost' odkloni!, nakar je bil za župana izvojen dr Peric. Poslej se je dr Tone Jamar ves posvetili zdravništvu.
Ogromno zanimanje v strokovnih krogih in v kro-gih bolnikov je zbudilo dr. Ja-marjevo odkritje seruma proti tuberkulozi 2e prva leta po svetovni voini se je dr. Jamar specializiral na zdravljenje j etični h bolnikov. Po devetih letih raziskovanja -n uspelih poizkusov je svetu spon čil, da se mu je posrečilo o-dkriti serum, s katerim r»e s pomočjo injekcij dovede bolnemu o_ija-nizmu že izdeane protistrupe. ki povzročijo tako zvano pasivno imuniteto pri zdravljenju pro»ti tej bolezni S'eviln: specialisti so potrdili uspehe dr Jamarjcvega seruma. Lastna skromnost, lastna bolezen in razmere so dr. Jamaija ovirali, da ni uresničil vse svoje velike načrte v zvezi s tem odkritjem.
Dr. Jamar je reševal bo'nikom življenje, obenem pa se je mora! sam boriti proti svoji bolezni, ki si jo je nakopal med vojno. Ozdravil si je pljuča toda zavratna bolezen se mu je pojavila na oćeh. S'avni dr Botteri iz Zagreba mu jl mnogo po> maga! s smolo operacijo. Kakor je bil junak, kadar ie bilo treba pomagati drug m, tako je dr. Jamar jun^ ko prtna'al svoje trpljenje do zadnjega trenutka, ko ga je smrt rešila vsega trpljen'a.
Truplo pokojnega dr Toneta Jamarja bodo prepeljali v Škof jo Loko, kjer bo pogreb jutri ob 16.
Veči.a slava dr. Tonetu Jamarju, brtnf?e-mu, plemenitemu in junakemu dobro'ni-ku, ki je vse svoje življenje žrtvoval nacionalnemu idealu m v-sokenu z ■'-•■>- n"ke> mu poslanstvu!
Šte22u G^fznlkar p?i hbt&hzmu
V srcu Ljubljane praznuje danes Štefan Gcjznikar, jeklena savinjska koienina, svoj petdeseti rojstni daoi. Vse svoje življenje je posvečal glr.sbi, slavo pa mu po jo po širokem Eivetu haiški kanarčki, ki so na tisoče ob: skovali njegovo pevsko Solo. Kot glasrenik se jc udejstvoval pivotno pri graski in pozneje pri ljubljanski operi. Ker so ga ket pozavn ^ta ovirala vsled vojne zrahljana pljuča, je moral dati pozavni in gle.ališču slovo, vendar pa se pesmi in glasbi ni mogel odreči. Svoje umetniško odejatvovanje je prenesel na ljubljene ptice. Vzgojil je kader harških kanačkov, katerih pesem je šla preko meja naše ožje domovine. Dvakrat so njegovi mali pevci tekmovali v Ncm'iji in obakrat odnesli drugo nagrado. Diplome in kolajne, ki jih hrani dana/Jiji jubilant, niso v ponos samo njemu, pač pa vsemu slovenskemu narodu.
Kakor mnogim, tako je tudi njemu za-pustla zadnja svetovna vojna vidno sled, pokvarila mu je desno nogo. Rad pripovedke o grozotah, ki jih je moral preživeti v daljnih Karpatih veniar pa se kmalu vrnejo njegove misli in skibi k ljubljenim kr-narčkom.
Našemu prijateMu ln zavednemu narodni ku Štefanu žalimo še mnogo let uspeš-noo-s drla; prepričani smo. da bo njegov jrlas m er'rs n^efrovih kanarčkov razvedril še marsikatero žalostno dušo.
nedorasMh otrok. naimlaISi pa ie osta' če doma. Cd pok. biata Kla .nika s_» je v imenu Sokolskega društva poslovil v občutenih besedah starosta br. T,n: Knez, Za nepreskrbljene otroke in ž^no b šs naprej zbiralo prispevke Scko ki d.u-Štvo in prosimo vse. ki imajo čut do svojega bližnjega, da to upo.t^vaio.
Miklavievanje za naše malčke bo Podredilo tukašnje Sokolsko društvo v čet:-tek ob pol 17. v dvorani Nar dne čitalnice. Zavita darila ie treba o dati uro prej v mali garderobi Narodn2 čitalnice proti odškodnini 2 din za komad.
Največje otroško veselje:
Sneguljčica
Kakšno pot je napravila prel; rasna pravljica o SnejruUčici? — Pred deSetlej ia morda stoletji so jo babice pripovedovale svojim vnučkom, ki so zamaknjeni, tihi in pridni kakor nikdar, p >1; š.ili in si v svoji preprosti otroški dom "Slji.fi predstavljali bajno, očarljivo dcMico. g^do mačeho - Čarovnico In krasnega, sin ga viteza, ki reši SneguUcico in Jo d b, sa ženo.
Iz K^mmka
PraT-^k ređfnJeiiJb ie t^di let~s pto"^-
vil kamniš'-i S ksl naivse svexanv V sobrto zvečer ie bila savnotna akademija, i. decembra pa so se Sokoli v k-oiih ln s praoo-om udeležili s'ovesne slu'be b^žie v žunn: cerkvi na Sutni Po maši je bila v dvorani Narodne čitalni'e s'av-no^na s°ia z za^bliubo n ve<*a članstva. Tako akndemii5 ka':or rudi slavnostni S2Ji po prisostvovali za^too^ki voia'kih in cl-vilnib oblasti, uradov dnj^tev in organizacij. Pri akadrmili ie bl'a dvorana nabito polna prav 'e^n udeležba pa ie bi7a t^di nri slavnostni sej: po kater" ie starosta br Tone Knez rozval vs° navzoče nai se korporativno in s nr^porom na Peln u^e'e'e od1-ko*nn:a 18 oroz^:l'ov j.-irrjn/'š'-rvcfa fen^a^inerH^feBa voda. ki ie b?1o v dvorani kina T"d: ??večano*t od-
i:knvanir> -»e n^*",',c''i na^^^Ča^^i0 cb liki ndplefbl ofačthstva in rdličnlkov kar •jp 7*»t?in«"> Sbindaf 1 i»#ft**k#^i vo^^f?s rv>-ruČ^:ki p*^nka Čerupa Od1?knva^im trg o.t-o^^^v-ot^ nišo nans>krorei"e Cesttfkol Br AtoJb.fi fT1-'ie umrl 1 Herembra ob 2 zhjnVal  Solfolrffo črt&tvo k; le -^anl
^ov,?^oir) uf Tsnevke v ca ni Kol^^i mu ^e o-k^voio Ter) nrt^eh na tvofo ^tro^Ve Br.
t^rH^^  Ip  h1*1   d O'""a  l"ta   t^lo'-or'0'' t,,-i ~~ * -^i c-^i-^ia ;n neVai r^^a t d: n^d-
tr)jf*>^   •' V     7r>f n   cr»   -io   tt i H i    T\ ~v rT'-^V>      n rl
^lo l«^r>o Hevtlo 8hh>«tva v k^o*;b ;n o~a-nor^m q4 tndl V HVfltl f T^nkorn P gr^1-'» bil v po^eHoM^k n^r>oi^-e b^1 \i* d~ kraino«f+i o^t-esl^v sai le ob odnrtern grobu stalo polee slvrušene žene še osem
Pred dobrimi dvajsetimi leti je Sneguli-čica prišla na oder! — Živa. govcrcči. v prelestnih oblikah kot angel — aH s< spominjate starejši, kako onemeli ste gledali, kako zamaknjeni ste zrli na oder? ...
Pred kratkim ie prišla večna, pretresljiva pravljica vseh da?ov v film! Ni mogoče z besedami izraziti oSp h ki K je doživela — ni bilo treba reklam^, ni b lo treba slavnih, lepih igralcev — kdo >o je i populariziral? — mladina, otroc5. nedolžni ljubki otročički — z njihovimi fcir ciml očki s0 uživali njihovi starši — koliko s^rbi. in mržnje je bilo poz 1 1 < n ■ n^i tej bajni, kot balzam delu oči umetnini...
Naj^nbtilnejše. najljubše in najprimernejše za otroke: Sncgul cicam v kina Matici!
U Me*l*^e
~ MiKia vic van je, Bokclako društvo v Metliki priredi v četrtek on 17. miklav-ževanje za deco. ob 20. pa za naraščaj in članstvo. Zvečer bo miklavževonje pri pogrnjenih mizah! želeti je. da se vse članstvo ta večer zbf?re in zd.t:žl k bratskomu pc«nenku pri čajanki, pri kateri bo sode-lov-al tudi sokolski orkester Darile naj ga oddajo v sokolskein domu hišnici!
DNEVNE VESTI
— Is »Službenega Usta«. >SJužbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 97. s dne 4. U m. objavlja uredbo o prometu s koruzo v 1. 1940-41. uredbo o spremembah ta dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, urecbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksus, ocarinjenje umetne lesne volne (Zellwolle) ln izdelkov is nje po fczvc*-u iz Nemčije, navodila, kako se dobivajo odpremna dovolila za prevoz drv, o obvezni prijavi zaloge drv in razne objave iz »Službenih no vin«.
— Hnat.sk,. Organizacije proti pOvečS>-nju prispevkov za socialno zavarovanje. V Splitu je bil sestanek zastopnikov delavskih in nameScenskih organizacij. Sprejeli so resolucijo in v nji protestirajo proti uvedbi novih mezdnih razreoov delavskega »varovanja. Odločno protestirajo proti uve_bi te reforme tudi na pouročju banovine hrvatske, češ da je ministrstvo prekršilo svojo pristojnost.
— Z°pet so začeli izvažati pitane prašiče. Znano je, da je direkcija za zunanjo trgovino izdala, odlok, da se ustavi izvoz pitanih prašičev za mesec dni, to je od konca oktobra do začetka decembra. S tem sklepom ravnateljstva za zunanjo trgovino so soglašali tudi vsi naši inozemski kupci. Zdaj je ravnateljstvo sklenilo, da se ustavitev izvoza razveljavi in tako bodo zopet začeli izvažati pitane prašiče.
— Glavna zastopstva puropiovnih dmAb ustav jajo svoje poslovanje. Z nastopom vojne se je začela za pare plovne družbe, ki imajo svoja zastopstva tudi v naših večjih mestih, velika kriza. Zaradi povečania nevarnosti potovanja po morju je bil pio-met na mnogih p. ogah ustavljen in potniki iz mnegih evropskih pristanišč niso mogli več potovati čez ocean. V samem Zagrebu je nad 10 raznih zastopstev prekooceanskih linij. Zdaj napovedujejo, da bodo ta zastopstva ob koncu tega meseca oepustila svoje uslužbence, ker nimajo več oela. Pač pa bodo poslovala Že vnaprej zastopstva italijanskih in nemških paroplovnlh linij, čeprav bodo tudi ne kol. k>> reducirala svoje osebje.
— Modema   radiopostaja   na Jadranu.
Na otoku Visu bodo postavili m demo radio postaj a za ultrakratke valove B n-ska uprava, oddelek v Splitu, ie že ra. pisala ofertalno licitaciio. Proračunska vsota znaša 311.000 din. No\a pos aia bo služila za redno zve:u> Visa s celino.
— Taksa za montiranje telefonskih bla-gajnic. Poštno ministrstvo je izdalo odlok, ki predpisuje takso za mcn'iranje malih telefonskih blagajn, ki služijo za p'ačeva-nje telefonskih pogovorov. Taksa za montiranje in demontiranje zniža 60 din Kdor si pa b'aga;no sam montira, mora plačati 30 din letne takse.
— Sestanek »talnega jugo»I°ven*ko-ita-lijamkega g°i»p°carskrga odbora. Na zadnjem zasedanju tega odbora julija v Rimu je bilo sklenjeno, da se bo odbor zopet sestal v jeseni v Beogia.u. Jesensko zasedanje so pa stalno odlagali, ker so bile delegacije zaposlene pri drugem delu. Sedaj poročajo, da se cd bor sploh ne bo sestal letos. Sestanek je določen šele v začetku januarja. Po vsej priliki bo v Beogradu.
— Na* plačilni promet s P°ljsko. Dosežen je bil sporazum s pristojnimi nemškimi ustanovami v plačilnem prometu med našo državo in poljskim guvernemen-tom. Po tom sporazumu je treba razlikovati blagovni promet do 30. septembra letos in premet od 1. novembra. Za plačevanje starih trgovskih poslov je potrebno poeebno odobrenje devizne direkcije Narodne banke in plačevati bo treba v poljskih zlotih in sdcer v relaciji 8.3 din za z*ct- Za nove trgovske zaključke bo treba plačevati v nemških markah po tečaju 17.82 čin.
— Maksimiranje cen volne. Trgovinski minister je sklenil na predlog urada za kontrolo cen, da urad določi maksimalne eeee za volno, ki bodo veljavne za vso državo razen banovine Hrvatske-
— Kaj je z ladjo Durmi to1" ? Trgovska ladja >Durmitor<, last družbe Dubrovniške plovbe, je bila na poti iz Španije na Japonsko in se je med potjo izgubila. 2e dva meseca ne vedo, kakšna je bila njena usoda. Parni k, ki je imel 9.400 ton, je naložil v Španiji sol. da bi jo odpeljal na Japonsko. Ob koncu septembra je odplul iz Lo-renco Marquesa na Japonsko kakor normalno. Potovanje bi moralo trajati 4 tedne. Ker je ladjam mnogih držav prepovedano javljati radiotelegrafako, če so bile zadržane v kakem pristanišču pod nadzorstvom vojujočih se držav, ni izključeno, da je >Durmitor« zadržan v kakem pristanišču. Ni verjetno, da bi bila ladja potopljena, ker bi se vsaj nekdo rešil izmed posadke ln država, katere podmornica ali letalo hi ladjo potopilo, bi to nedvomno javila.
— prašiči *o se znatno pocenili. Pričakovati je treba, da se bo pocenilo svinjsko meso in mast, ker so se zadnje čase prašiči precej pocenili- Cene se še vedno znižujejo. V Osijeku so se prašiči pocenili do 2 din pri kg žive teže.
— Pravilnik o dem občinskih ustanov za preakrbovanje. Direkcija za prehrano pri kmetijskem ministrstvu je izdelala, formu-lar pravilnika o ustanovitvi in delu občinskih aprovizacij8kih uradov. Formular bodo takoj prejele vse mestne občine, da bodo lahko v najkrajšem času začele delati na podlagi predpisov.
— Carinski režim pri nvozu tekHilij ■ primesjo lesne celuloze. Finančno ministrstvo je predpisalo naslednii režim pri uvozu tega bi asa. Za uvoz tekstili i iz same umetne volne ie treba plačevati carino, enako kakor za bombažno blago iz pogodbenih držav z dodatkom 25*V Na tkanine iz čiste umetne volne ki tehtaio kvadratni meter nad 180 gramov, le določena carina kot za volnene tkanine iz pogodbenih držav z dodatkom na car no 25*/». Prav tako ie uvedena carina na tek -rtiliie. izdelane s primesio umetne volne gled na u stre za i oče stopnic Ta carinski režim bo uvel ia vi len za blaeo iz umetne lesne volne in drugega materijala 1. aprila 1940. a za čisto umetno volno velja že 1. t. m
_ Zagrebški zavod za sodno medicino
odkril krvav zločin. Zavod za sodno medicino v Zagrebu je odkril senzacionalen zločin. V stanovanju Marije We*as so našli mrtvo stanovalko in prvotno so ugotovili, da je izvršila samomor, pozneje pa je ravnatelj Zavoda za sodno medicino prof. dr. Mlloslavlć s svojim as'stentom ugotovil, da je b la Marija We!ss zadušena z motvozom in da se ni obesila
— 100.000 din so ukradli. V Zagrebu so vlomilci odnrtli bogat plen. Vlomili so v
blagajno draguljarja Nikola Porubiča. V blagajni so našli za 100.000 din bankovcev. Pohcija je ugotovila, da so bili na delu »speciahsti« in je malo upanja, da jih bodo tako kmalu ujeli.
— Da ne bo krivice. Preteklo nedeljo smo objavili poročilo o vlom-h na deželi, zlasti v kamniškem okraju, v katerem smo navedli, da je sodeloval pri vlomu v gostimo Antona Ježka v Podgoricl tudi Janez Ježek, ki popravlja po deželi ure. Na podlagi naknadnih informacij smo se prepričali, da je bila Janezu Ježku stor ena krivica, ker se je v Času. ko je bilo vioml;eno v Ježkovo gostilno, nahajal na Gorenjskem v Skofji Loki in torej ni mogel biti udeležen pri vlomu. Kot vlomilca v Ježkovo gostilno zasledujejo nekega Antona Kočerja. ki je znan vlomilec in je bil zaradi vlomov že lOkrat v zaporu.
— Verne. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno in mrzlo vreme z jutranjo meglo. Včeraj je bila najvišja temperatura v Kumbcru 14, v Dubrovniku 11. v Splitu 10. na Rabu 7, Visu 6, v Zagrebu 3. v Beogradu 2, v Sarajevu 1, v Ljubljani 0.4. v Mariboru —5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.0. temperatura je znašala —7.4. na aerodromu —9.5 C v MariLoru —11. C
—lj Trbuveijski »lavčki praznujejo v letošnjem letu lOletnico svojega obstoja. Njihovo delovanje je velikega pomena za razvoj naše mladinske glasbene literature in našega koncertnega udejstvovanja- Kadarkoli in kjerkeli so nastopili Trboveljski slavčki, so uveljavili našo glasbeno nadarjenost predvsem pa uveljavili tudi dela naših skladateljev. Desetletnico praznujejo z resnimi umetniškimi koncerti in njihov po-nedeljski koncert v Ljubljani bo pod pokroviteljstvom Trboveljske premogokopne družbe, ki jo zastopa njen generalni ravnatelj g. Rihard Skubic. O koncertnem sporedu in drugih podrobnostih bomo še poi očali. Danes opozarjamo, da so vstopnice v predpro aji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 522—n
—lj Prirodoslovno društvo in ljudska univerza v Ljubljani. Za danes napovedano predavanje univ. prof. g. dr. M. Rebeka je žara i zasedene predavalnice kemičnega instituta preloženo. 511—n
—lj »Dom meščanov« začno v kratkem zidati na Prulah na nekdanjem letnem te-lovadišču Sokola II. Ta dom bo obsegal dvoje velkih poslopij, in sicer manjše dvonadstropno upravno poslopje ter večje tri-nadatropno glavno poslopje za prav udobna stanovanja meščanov in tudi raznih tako imenovanih rentnikov, ki hočejo preživeti udobno starost. Zidarska dela. ki so že razpisana, bodo veljala okrog miUjona dinarjev, a popolnoma opremljeni dom z vrtom pa najmanj 2.5 milijona dinarjev brez zeml išča. S tem zavodom je starodavna Meščanska imovina osamljenim Ljubi ančanom izpolnila že staro željo, da naposled tudi meščani in rentniki dobe primeren dom z vsemi potrebnmi pritik-linami, z velikimi družabnimi prostori in vrtom, seveda pa bodo v domu imeli tudi vso preskrbo.
—lj Zdru/enje gledaliških igralcev v Ljubljani ln L'ubUanska filharm°nja priredita v petek 10. januarja 1941 v operi veliko akademijo za zimsko pomoč ljubljanskim revežem.
—lj Plesni večer Marte Paulinove bo v ponedeljek 9. decembra v opernem gledališču. Plesalko bo spremljal pianist prof. Marijan Llpovšek. Na sporedu: Greč^ni-nov, ciklus Otrokov dan (6 p'esov); fiker-janc, Mafenka: Norec (brez spremljave); givic. Nespametna devica in Skerjanc, Nocturne.
—lj Beda brivskih p°močn!kov. Iz vrst
brivsko-frizerskih pomočnikov smo prejeli: Precej je primerov, ko je brivski mojster povišal prejšnjo plačo 100 din na teden za 30—40 din, češ da več ne more dati. Pomočnik, v skrbi za kruh, je sprejel ta po-višek s tiho resignacijo in ponižno hvaležnostjo, namestu. da bi se po svoji strokovni organizaciji poshižil delavcih pravic in ne trdil celo svojim tovarišem, da ga sedaj mojster plača po 4 din na uro. Nekateri mojstri so rešili vprašanje plač s samovoljnim skrajšanjem delovnega časa za 2—3 ure na dan. kar zmanjša tedensko plačo delavcu za cca 48—72 din. Ali ima od tega delavec koristi, dvomimo, lahko pa proste ure porabi tudi za šušmarstvo in
po uredbi plačati ne more. Pomočnika je zaskrbelo, kaj bo čez zimo brez dela, mojster pa je ponudil, da bi se vprašanje rešilo na podlagi dopustov. Da si ohrani službo in kruh, se je oprijel pomočnik rešilne bilke. Pomočnik je v službi 3—4 dni na teden, mojstru pa ni treba odšteti 232 din na teden in tako je izigrana tudi uredba sama! In vendar so bili novi brivski ceniki seta vi jeni po natačni kalkulaciji, ki daje možnost za boljše plače delavstvu Brivsko-frizerski pomočniki ln pomočnice! D rev i bo v ve ran dni dvorani restavracije »pri šestici* Članski sestanek saveza brivsko-f rizerske pomočniške   organizacije v
Ljubljani. Udeležite se ga zanesljivo, ker gre za skupne ukrepe v obrambo svojih življenjskih pravic.
—lj D^TOjte  praktično* Najlepše darilo Za   vsako   roko,   je   »Jugopatentc nalivno pero. Dobavlja tudi na obroke Jugopatent Ljubljana. Dvorakova 8. 2738
—lj R«vna g°*pa okradena. Včeraj zjutraj je odšla revna gospa z denarjem v mesto, da kupi malenkost v trgovini Bate. Vzela je s sebe j tudi tisočak svoje hčere, da bi ga mimogrede izmenjala. Ko je čakala pred trgovino, da bi jo odprli, je odprla žensko torbico, da je vzela iz nje robec, ter jo pustila odprto. V trgovini je opazila da ji je iz torbice izginila denarnica s 1.250 din Ker je gospa zelo revna, prosi, naj bi ji najditelj izročil denar če je pa bil denar ukraden, prosi, naj bi se je tat usmilil ter ji vrnil vsaj 1 000 din. njen denar pa naj bi si obdržal. Najditelj naj izročil denar v naši upravi; lahko ga tudi pošlje po pošti.
— 13 V Stritarjevi ulici it. 0 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik In orar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3 1
—lj Drsališče na Iliriji odprto, istotako je tudi odprto v Planici in bo oskrbovano vso sezono.
—tj NA VSAKO MIZO LAftKO ptvo —lj Jutri v četrtek ob 20. v veliki dvorani Kazine »Miklavževa ple-sna vaja« Jenkove plesne ft^e za vse obiskovalce tečajev ln ljubitelje družabnega plesa. v petek 6. t. m. začetniško-nadaljevalni tečaj s poukom četvorke in swinga. Studenti-nje popust. 520—n
—lj ZIMSKO PERILO Karničnlk Nebotičnik
—lj Tatvine In vlomi. Tz novo dograjene hiše Društva banovinskih uslužbencev na Vrtači ie nekdo ukradel 10 kg bele oljnate barve. 5 kg ema.ilnega laka, nekaj posode in orodja in s tem oškodoval pleskarskega mojstra Ivana Vrbinca za okr^g 1000 dua. — V izložbeno okno Olupove trgovine na Starem trgu je bilo že pred časom dvakrat po vrsti vlomljeno, sedaš pa ie tat še tretiič poskusil svojo srečo. To pot je utrl veliko izložbeno šipo v veži in odnesel moško sukneno obleko, otroški plašč in zelenkast površnik. Trgovina je oškodovana za okrog 1500 din. — Neznan zlikovec se je ponoči vtihotapil tudi v znano Kavč;če-vo gostilno, p. d. Pri Svedraču. na Celovški cesti. Tat je odnesel lepo število namiznih prtov, iz kuhln ,e mnogo jedilnega pribora, več kPogremov sladkorja. n"kaj klobas in drugih jestvln; natakarici pa ie ukradel plašč in čevlje. Škode je nad 2300 dinarjev.
—I j K°lo*»r» krade lo. Tzpred neke gostilne na Podutiški cesti je bilo ukradeno M h^elu Kušarju črno pleskano kolo neznane znamke, vredno 1000 din. — Ivanka Peršinova je prijavila, da ji je tat odpeljal 1200 din vredno, črno pleskano ko1© znamke >Hum-ber« izpred neke hiše v Franc"škanski ulici. — Francu Tomazlču je bilo ukradeno moško kolo znamke >Viktorija« izpred neke trgovine v Linhartovi ulici. Tomaži-čevo kolo je svetlomodro pleskano in je vredno 1200 din. — Iz veže neke gostilne v Florijanski ulici pa ie bilo ukradeno 800 din vredno, sivo pleskano kolo znamke »International« Jožetu Knaflju.
_lj Telefonske Številke finančne direkcije. Finančna direkcija v Ljubljani ima odslej naslednje telefonske številke: 4241 finančni direktor, 4242 obči odsek, 3701 odsek za računovodstvo (pokojnine, invalidnine), 3702 odsek za finančno kontrolo. 3703 odsek za neposrecne davke in pomočnik fin. direktorja, 3704 odsek za trošarine in takse in odsek za kataster, 4245 krajevna kentrola,
—lj Elektroinstalacijska dela v poslopju poŠte Ljubljana I. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje elektroinstalaci ska dela v poslopju poŠte Ljubljana I. Načrti se lahko kupijo za 150 din v pisarni direkc'je (Sv. Jakoba trg 2 1. soba št. 41). Ponudbe, kol-
treba predložiti do
terih je imei pose t m k Seat voz krme. voz slame in vse poljsko orodje. Ognjeni zublji so zajeli še dva poleg stoječa objekta posestnika Fr. Mehaka, ki je Imel v njih spravljene pet voz detelje, dva voza, plug, brano in vse ostalo poljsko orodje. Vsi trije objekti so pogoreli do tal, ogenj pa bi se razširil še dalje, če ne bi takoj prihiteli metliški gasilci, ki so preprečili, da se ni razširil po vsej Pristavi, na kateri stoje v neposrecni bližini se druga gospodarska poslopja. Samo pose t ru k Broda rič ima okoli 50.000 din škode, ki pa je krita komaj z 10.000 din zavarovalnine, občutno škodo
trpi pa tudi posestnik Mehak, ki je bil zavarovan le za 2000 din.   Vzrok  požara Še
ni znan. verjetno je, da so ogenj zanetili neprevidneži, najbrže kaki gonjači živine, ki so gonili živino iz Karlovca ali na sejem v Gradec, pa si je kdo mimogrede izposodil neopaženo nekaj krme za živino in pri tem pa morda neprevidno ravnal s cigareto. Gasilci so gasili vse dop-ldne in še v nedeljo, ko je močan veter znova oživil ogenj.
f\c( etnica
KOLEDAR
Danes: Sreua, 4. decembra: Barbara DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino  Matica: Snegulčica Kino Sloga:  Cvetje v maju Kino Union: Place de la Concorde Društvo Pravnik: predavanje dr. Vladl-mirja Kukrnana »Domovinstvo  — potrebna pravna ustanova?« ob  18.  v dvorani št. 79
Razstava slika Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18.
D E Ž T R N E LEKARNE Danes:  Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31.
kovane  z  10 din, je
kdo naj bi bil potem kriv? Drugi mojstri 13. decembra ob 11. dopoldne v ekonom-so na reakcijo pomožnega osebla kratko I skem odseku direkcije (Sv. Jakoba trg 2/1, malo odpovedali službo pomočniku, čeg da '  soba št. 42.)
...za sokolskim oraoorom
Br« Fran Boltežar froletnik
Vič 4 decembra Vsi dobro vemo da br Francu Bol te žar-ju ne bo všeč. če se ga javno spomnimo ob njegovem oOlcnem živiienjskem jubileju, ker je preveč skiomen toda na;a sokolska dolžnost nam veleva da napišemo vrlemu Sokolu m narodniaku 00 njegovem jubileju nekaj vrst c. Jubilant je iz vrst tistih zavednih viških m<^ž ki so pred 31 leti postavljali temeljni kamen vitkemu Sokolu. Dne 1. maja 1909 jt bil naš jubilant med brati ustanovitelji, ki so ga takoj zaradi njegovih odličnih sposobnosti izvoliti v prvi odbor. Bil je reden telovadec, vaditelj in vzgojitelj. Kake spoštovan in priljubljen j€ bil bi Bodtežir. dokazuje najbolj, da je bil kmalu izvoben za društvenega pod s ta ros* l» m ic tc važno funkcijo opravljal več let tudi po vojni Ko se je ustanovilo društvo /* zgradbo sokolske-ga doma na V»ču je bil med prvimi ki so
brala svojega življenjskega druga V slovo smo ji priredji snoči v dvora-v SoKokkega doma intimen pos.ovtini večer kt s'a se ga udeležila v iepem številu naraščaj m telo-vadeče članstvo. Vrli in zavedni Sokolići s. Darinki Firmovi žebmo na novem mestu mnogo sreče in uspehov.
*
Sokolski dom na T»boru priredi v četrtek 5. decembra ob 17. v veliki dvorani Soko'skega doma na Taboru miklavževanje za ceco. Vstopnina: sedeži 5. stojišča 2 din, otroci v spremstvu staršev 1 din. Darila se sprejemajo čanes do 18. in jutri od 9. do 16. v ženski garderobi na Taboru — (vhod nasproti vojašnice).
Sokolsko društvo Ljubljana HI priredi Miklavžev večer za mladino v četrtek ob 6. zvečer. Darila ae sprejemajo v četrtek od 10. do 12. in od 14. čo 18. popoldne,
Miklavž v Siškl. Sckol v Šiški bo priredil v četrtek 5. t. m- ob 18. v dvorani So-kolskega doma miklavževanje za deco. Pe-
fbi^i prispevke. Viški Sc*d H šteje med    -~ ^-^f^^^LJE^
svoje najboljše brate Kakor je bil v Sokolu delaven, tako je bil svoječasno rudi delaven član viške gasilske čete, ki ima v njem še danes zvestega podpornika. Kot mož odločno naprednega in j u goslov enakega mišljenja jt s svojo zvesto življenjsko družico vzgojil sina inž Rada in hčerko Danico, slušateljico na univerzi Ko praznuje naš. br Franc BHtežar &vc* življenjski iubiiej, mu vsi, ki t»a poz- *mo iskreno čestitamo in želimo, naj bi mi usoda naklonila še mnogo srečr'h in zdravih let. Vrlemu sokolu iskren *oko'sJc: zdravo!
*
Slovo vrte Sokoliće. Višiegs Sokola je zapustila včeraj marljiva in požrtvovalna sestra načelnica Darinka Firm ova ki se je za stalno preselita v Zemun, kjer si je iz*
rila se sprejemajo od 14. dalje v Sokolskem domu. 519—n
Sokol Jezica priredi v četrtek 5. decembra ob poi 19. za svojo in ostalo mladino Miklavžev večer. Za odrasle bo miklavževanje v soboto 7. decembra ob 20. Darovi se obakrat sprejemajo do 15- naprej v Sokolskem domu.
Velik požar
Metlika, 2. decembra
Na metliški Pristavi pri Sv. Roku je v soboto zjutraj okon 6. nastal požar, ki je docela uničil tri objekte. Najprej Je pričelo goreti gospodarsko poslopje pos etnika Ivana Brodarica iz Metlike. Ogenj Je zajel 15
metrov dolgi pod s dvema »enicam*, t kar
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Sreda, 4. decembra: Lepa Vida. Red sreda Četrtek, 5. decembra: ob 15. uri: Snegulj-čica. Mladinska predstava, zdi ni ena z obiskom sv. Miklavža. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Skrivalnice. Red četrtek Petek, 6. decembra: Cigani. Red B Sobota, 7. decembra: Krog s kredo. Izven Nedelja, 8. decembra, ob 15. uri: Princeska  in  pastirček.  Mladinska predstava, združena   z  obiskom  sv. Miklavža. Ob 20. uri: Lepa Vida. Izven.
★
Dogodek za nase malčke bo prihod sv.
Miklavža v dramo. K očarljivi pravljici »Sneguljčica«, ki je mladini najbolj pri srcu, bo prišel jutri popoldne sv. Miklavž • številnim, prekrasnim spremstvom. Obdaroval bo otroke z darili, ki bodo prispela najkasneje dopoldne k vratarju drame, opremljena s točnim naslovom obdarovan ca.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Sreda, 4. decembra: Friderika. Premiera. Red premierski. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča
Četrtek, 5. decembra: Jenufa. Red A. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in tenorista Josipa Gostiča
Petek. 6. decembra: zaprto
Sobota, 7. decembra: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve
D revi bo premiera Leharjeve spevoigre »Friderika« v režiji in Inscenaciji Emila Freliha ter pod muzikalnim vodstvom dirigenta D. Zebreta ln s Sonjo Ivančičevo v naslovni partiji ter gostom Josipom Go* stičem v partiji mladega Goetheja.
Koga je draginja najbolj prizadela
Po podatkih revije „Indeks" so se najbolj pove« čali življenjski stroški nekvalificiranega delavstva
Ljubjana. 3 de embra Socialno-statistična revna Indeks (A. Benko Grado) v Zaarebu obravna\a pri nas najboli temeljito in redno eibanie življenjskih stroškov in vprrša.iie realne mezde. V zadnjem letu objav jaio listi in revije nepre3tano članke o draginji, a večina njih je napisanih subiektivno. zlasti v časopisju. To so navadno le več ali mani tožbe posameznikov, ki piše i o o draginji tako. kakor io čutijo na lastni koži. Te osebne izjave so sicer značilne in pomembne kot nekakžen dokument časa niso pa navadno uporabljive za splošna stvarno presojo drasinie in njenih posledic. Prav zato opozarjamo na razprave »Indeksa«.
V št. 4 te revije, ki ie pravkar :zšla. piše urednik in izdajatelj A. Benko Grado o treh tipih eksistenčnega minima V tabelarnem delu so namreč navedeni življenjski stroški nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev ter zasebnih uradnikov, da lahko primerjamo na podlaei pod-ob-nih statstičnih podatkov koga ie draginja naiboli prizadela Pisec razprave utemeljuje ter razlaga svojo metodo računanja življenjskih stroškov in kakšne razlike ie treba uooštevati med živi j en i sk i mi stroški nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev ter zasebnih uradnikov.
Skupni življenjski stroški štiričlan-ke družine nekvalificiranega delavca so znašali lani avgusta, pred začetkom sedanje vojne. 1775.31 din. letos septembra pa 2524.47 din. 2ivljenjski stroški družine kvalificiranega delavca so znašali lan: avgusta 2376.02 din in letos septembra din 3171.61. Vsota življenskih stroškov družine zasebnega uradnika ie znašala lani avgusta 3194.25 in leto^ septembra din 4066.5. Med tem ko so se izdatki za hrano družine nekvalificirane :a delava povečali v prvem letu vojne za 51.07°/©. so se za družino kvalificiranega delav a za 38.93°/« in družino uradnika za 39 81 * o. Kako so nastale te razlike? Upoštevati ia treba, da so jedilniki različni: nekvaiif -cirani delavec n. pr. ne kupuie. vsa: n-2 tako pogosto, mesa kakor zasebni uradnik, prav tako ne to'iko fine penične m ke, masla itd. 2ivi:a ki iih kupuje nekvalificirani delavec, so se torei oodrnžila bolj kakor živila, ki jih kupujeta kvrdificirani delavec in uradnik. Navadni delavec, red-nik štiričlanske dru/ine. ie izdal za hrano avgusta lani 778 din. septembra letos pa že 1175 din.
Nekoliko manj kakor v družini kvalificiranega delavca in zasebnega uradnika so se povečali v družini navadnega delavca stroški za obleko in obutev in sicer za 650/o v radniem letu. med tem ko so se pri kvalificiranem delavcu za 68 09 °/o in pri uradniku za 68.07°/i» Stroški za kurivo in razsvetljavo so se pov?čali pri nekvalificiranem delavcu za 16.81°V nri kvalificiranem za 15.5°/» in pri uradnku za tl.83°/».
Skupni življenjski stroški samskega navadnega delavca so se povečali za 39.01V«, samskega kvalificiranega delavca za 24.23°/o in samskega uradnika za 19.01 odstotka 2ivljenjski stroški družine navadnega delavca so večji za 42.12°/». kvalificiranega delavca za 33.48°/o in uradnika za 27.21°/«.
Draginja se najbolje izraža v višini realne mezde, odnosno mod nominalno mezdo in življenjskimi stroški; če nomina'na mezda pokriva natančno življenjske stroške, je realna mezda izražena z indek no številko 100. kar pomeni, da znaša 100V« eksistenčnega minima. V teh časih ie izračunavanje realne mezde posebno težavno, ker se mezde in cene naglo spreminjajo. Vendar navaja Indeks tudi nominalne in realne mezde v prvih letošmih četrtlejih. Podatki so zbrani na področju banovine Hrvatske, a so v glavnem uporabljivi tudi za naše razmere.
Po podatkih v Indeksu mezde v sol osnem še niso prilagođene zvišanim življenjskim stroškom. Za osnovo reahvih mezd je vzeto 1. 1914. (indeksna Številka 100). Indeks realne mezde samskega delavca je znašal: decembra 1. 1938. 30.47 (torej 80.47°/o višine mezde L 1914.). septembra lani 84.12. decembra 79.32. marca letos 67.55 in junija 76.36. Vidimo, da se je torej realna mezda zmanjševala post00-no z naraščanjem draginje kar pom?ni, da se niso sorazmerno z naraščanjem cen povečevale nominalne mezde. Pri delavski družini se je realna mezda zmanjševala tako od lanskega septembra, ko je znašala 87.96: decembra 81.97. letos maroa 68.71 in junija 78.21. V primeru z realnimi mezdami 1. 1930. je bila realna mezda nižja za toliko •/•: lani septembra 3.37, decembra 9 95. marca 24.51 in junija 14 08. V primeri z višino septembra lani ie bila realna mezda nižia •/•: decembra 6.46. letos marca 21.88 in junija 11 08. Od marca do junija se ie torei realna mezda zopet povečala (za 13.82°/o). a je bila še vedno za nad 10°/o nižja kakor pred začetkom vojne, kar pomeni, da so se življenjske potrebščine podražile bolj kakor zvišale mezde.
Ti podatki nam služijo lahko najbolje za presojo sedanje draginje in potrebni so zlasti vsem tistim, ki se morajo pečati z vprašanjem cen in mezd. Pri številnih mezdnih gibanjih so se pa doslej sklicevali na indeks cen. izračunan v študijskem oddelku Narodne banke Ta indeks ne more nikakor pokazati, za koliko so se povečali življenjski stroški, ki niso istovetni s cenami blaga; višino življenjskih stroškov lahko izračunamo le. če upoštevamo tudi količino m pravo vrsto blaga, ne pa. če se oziramo le na cene raznih vrst bla<*a ne gled<* na njihov pomen kot življenjske potrebščine.
Društva in letošnje božićnice
Tisti, ki skrivaj trpe, so podpore najbolj potrebni
Prejeli smo:
V časopisju zadnjih dni beremo, da hoče Združenje trgovcev s svojim sklepom prisiliti ljubljanske trgovce, da prispevajo za zimsko pomoč edino le mestni občini in da o: klanjajo vsakemu drugemu društvu svojo podporo ter s tem onemogočijo druge božićnice- Po objavljenih poročilih je lani priredilo poleg akcije mestne občine se 15 društev in organizacij božićnice za reveže svojih okrajev. Člani ter društev najbolje poznajo, kje sta res beda in pomanjkanje in kje je potrebna diskretna pomoč v obliki božićnice.
V Ljubljani imamo dve vrsti revežev, namreč one, ki ob vsaki priliki prosijo javne ustanove in akcije za pomoč, in one, ki se sramujejo svoje bede in brezposelnosti m rajši molče trpijo največje pomanjkanje kakor pa da bi stopili pred mestne uradnike in jim razkrili svojo nezasluženo revščino. Le-te bednike obiskujejo naše požrtvovalne žene, da se na mestu prepričajo o potrebi pomoči. V stanovanja teta revežev ne stopi nihče izmed gospodov z magistrata in tudi ne od Združenja trgovcev. Le članice in člani raznih društev vemo, kje je taka beda. Z vsakoletno bcžičnico smo jim diskretno nudili pomoč, vsako društvo v svojem ožjem okraju.
In tega naj bo zdaj konec po hvalevrednem in velikodušnem sklepu Združenja trgovcev. Prošnje za prispevke k našim bo žičnicam pri ljubljanskih trgovcih bodo po tem takem neumestne, kajti v njihovih očeh bodo poslej podpore potrebni samo oni, ki se javno pri mestni občini priznajo za reveže.
Tudi ml iz revnih slojev smo po svojih zmožnostih kupovali po trgovinah leta m leta zase in za svoje družine potrebščine in smo jih tudi pošteno plačali. Upravičeno smemo upati, da bodo tudi trgovci po svojih zmožnostih prispevali k božičnicam kakor doslej in s tem omilili vsaj za božič bedo najpotrebnejših. Razumemo, da je vsak posameznik, tudi trgovec, po izrednih prilikah prizadet, vendar pa je pomoč prav v teh časih najrevnejšim bolj na mestu kakor kdaj prej. Nikar tudi ne prezrite, da morajo tudi nabiralci za božićnice doprinesti mnogo dela, potov in neprilik, ko se žrtvujejo za dobrodelno akcijo. Da je mestna občina po krenila akcijo za zimsko pomoč, je vsekakor hvalevredno, da pa se s tem drugim društvom odvzame vsaka možnost dobrodelnosti, nI umestno, kajti ponavljamo, prav društveni člani najbolj poznajo v svojem ožjem okraju, kdo in v ks>-kl meri je podpore potreben.
Živilske cene v Ljubljani
po 14-i.ntvnem izkazu mestnega tržnega urada
_ Ljubljana. ^ decembra
Zdi se. da je D« dolgem  Cas_. vendar na-tou.ia  v^, začasno u^t-liUv &vil*iLin cen. u.avna ^vud       ne noa^a^ . icio več taito ue^a^rzno AuJci so Sc di_i zaiadj neuie^etun  ter  ne«4uiMdjftv h  ra^mei na trzi^cia  ukreo* Dro^ Ui.a<.m. vseKak.j* ntitwiirLO ^a*ega. predvcem nacLof^ivo naj cenami in uičuvsmmanjc cen ^vill vr^t živu — me^a. mast*, kiuiia nukc oiia itd S poaob.iKiu ukrepi ua sevtJua m mo^ć; prepreci*:   po^ra^eva.iie  ba^  zaia^i sezonskih   vplivov   a.i   krem-Ueiia dovo.a Tako so Da na^ se vedno te^a.e s &r m-pirjem, ker ga zaanjc čase izmetu skoraj nič ne aovazajo na trs .n ua mo.ajo die  ki ea kuDuieio na drobno SDrou ku-povau le na me^ni stoim i  ».eD.dv n-so vsi zadovoljni s tem blagom
V soboto se je v Zagico^ Docen.lo .'veže in suho svinjsko me^o do 2 din dh ka. Z večj.h tržišč z živino v dr a^. d-iha-jajo vesti, da so se pitani praš.či zadnje čase pocenili   To ie razumljivo  kajti seda i lmaio živinorejci dovoii krme za živali in na Hrvatskem  v Slavoniji m drugih pokrajinah, kier kupuj mo največ Dia-šičev. imaio seda i zlasti crecei k ruze 7* p.tanie tako zvanih špehaijev. ki jih me sarji kupujejo   predvsem  zaradi   s anine uporabljajo   Drcdvsem   koruzo    Eden izmed vzrokov podražitve D;ašičev ooleti je bil. da ie bila lanska letina keruze zeli slaba in da so kmetje rajši prodajali drago koruzo   kakor na pitali z njo pr § če Cenitve kažejo   da ie bilo leto> or delane precej koruze  Maksimirana cena koruze je sicer sorazmerno vis ka   vendar Dri* delovalci ne morejo računati da bodo lahko vso razprodali, zato bodo pitali z nio prašiče. Pričakovati smemo da bo prihodnje tedne  nanrodai še več  pitanih prašičev kakor seda i ter da bedo cene nižje Zao bi smeli upati da se bo tudi pri nas svinjina nekoliko pocenila.    Zlasti s ljudje žele pocen;tev slanine in   masti    Zabe a vseh vrst ie tako d^aea da moraj hudie že sedaj  varčevati  kakor   med svetovno vojno.  Vedeti  namreč  moramo,  da nisti dra?a le slanina in mat. t?mveč tudi lje in zlasti še maso. Slanina s kožo ie din 23 ke v Ljubljani brez kože oo 25 din mast  no  28   surovo   ma^lo  oo   36—44 in kuhpno ce'o do 48—50 d n   Zabeli se ie mnoso težie odpovedati kak^r mesu. a sedai ie ?~ celo najboljše meso ren^iS-1 o~i
zabele: svinjina le oo 18—24 di- k«? Teletina le še nekoliko cenejša, oo 18—20 din I. in do 14—16 d;n II vrsle G ve-Hnq I vrste ie v Ljubljani do 16—18 in II ry> 13—15 din kg Le gniat In drug"> d e' a-je-^o meso ie nekoliko dražje, do 26—30 <£n k?.
Per^tnln^ le b;la vedno nekoliko dra^ii kaVo" ^vi^^ina Mfes" H *čnnlp iy> 3"» do 36 din kg. kokoši pa do 27—30 din.
Perutnina are  etos nek^.iko b~li v d na ^arad. uvedbe brezmesnih dni  ni Da ve ii konzum   nb    kakor   bi   kdo   on akoval Konzum rib ic 1-tos še cel   n.kol ko ma.i -5i. kar si nekateri ra laeau> s d draž tviio >lja
Po zadnji veču o. dVažitv. mlečnih izdelkov so se cene usta ile a eosDodinie se ud avičeno boie dj b do z nakupom masia Dred bež čem Je večie težake Ce bi se ma?lo še podrnž lo bi ea ne m g i več prištevati med prodaine d edine e. saj ca že sedai mnosi ne mo e o već ku-oovati ker velja že 10 dk^ k ha^ee mi-sla 5 din. surove a Da 3.5—4 5 din m id tem ko ie gospodinia d b:'a orxi letom za 6 din čet'-t ki'cfra'^a mar,a Prav tako so se silno podražila jajca k so o j 175 do 2 din kos
Naprodai ie zonet b^i kr. h a ce^a le določena na 8 din 96 d'cg. zato ie razumljivo, da ljudje vzd huj i dj č sin ko ie bil kruh do 4 din ke Znatno ceneiši ie kruh iz b?le pšenične in koruzna moke do 5 din ke
Primer sezonske podražitv? nudijo jabolka V zadnih 14 dneh so se zorjet jo-dražila za 2 din Dri kg. seda' orcdiaic lena zimska ^abo'ka ki so ocenje-a ko^ bla?o l vrste čeorav niso v«ele; naileDŠa do 10—12 din kq jabolka II vrste so d3 Do 8 din Nai^abša inbo'ka Doeo-to na-gnita so do 6 din Hruške so že orava redkost In I vrste težko dobite Prod iaio iih do 20 din ke tore' t»ko kakor kakšn eksot;čno sadie Nanrodai so tudi Drva oranže ki bi jih nai te dm izbira Miklavž do 1 do 2 din kos Suho sadie ie letos silno drago Tako s't sed"^ suhe slive ki so bile lani no 8 din celo d^ 16 do 24 d n do 300% dražje Suh? hrušk s^ nekolike ceneiše oo 14 do 16 din Razumljivo ie da ie letos dražje tud- i' žno sadje, smokve so n Dr do 14 do 20 din ka rozine oa do 26—33 din P mislile lani so bile do 10 do 14 din! Toda n č m ni e niso podražili orehi' orehova ied-ra so draga kakor da jih uvažamo iz Avstralije — do 40 do 46 d n k«' D-asa so bil' sicer že Dred 14 dn^vi vendar so se v zidnim tednih še DodrazTa 7a 4 din nri ke Celi or_h: po do 14 d^ ip dm kg med t^m ko so bili lani do 6 d;n   R~do -ed ■» sm^
ali boio mehčani tudi letos o božiču ntkli orehove potice.
Cene m?evsTcih izdelkov s^ nesnrem-nlene ori vr^t^h k^e»- 90 or^nis^"^^ ?a'r se ie oa rx>drar^lq a^^v-s mok^ Ce^p te make niso maVsjmi-rne A^d^a m^kra ie I vr^te ro 9 do 10 din It oa do i dT 9 d:n   Podražitev z«a?a T  din Dri kg
Nera^v^s^iivo le da se **» ob n&~$kv rime DodržM tu^i o^e^o^ Pn»l 14 rm~v: ie bu no "oo rio 425 din tona. sedaj je pa po 436 do 457 din.
Važne akcije za delavstvo
Nova ureditev mezd v gostinski in mizarski stroki — Sklad za podpiranje reduciranega delavstva
On1 Delavske zbormtce smo prejeli:
V drugi po'ovici novembra je sklicala kr. ban-.ka uprava več anket na katerih je bilo doseženo pop</no s*"M!'asje med dc'oda-ja'ci in delojemalci prizadete stroke za rešitev po nag'em in s*ta'nem nara'čanju dra-ginic povzročenih vpra'anj
Za kvalificirano- m nekva'ificirano pomožno osebje v gostinski stroki je bil doisežen sp-frrazum glede novih minima'nih mezd, ki so določene: za nekvalificirane pomožne mo2i od 3.75 do 4 din na uro, za kvalificirane od 4 do b dm na uro. Za delo nad 10 ur na dan se te minimalne mezde zvišajo za 50°/o. Zadevna uie-dba bo te dni objavljena v Službenem Pstu.
Za mizarske pomočnike je brfo enako doseženo popolno soglasje glede predpisa tarifne lestvice, ki bc veljala od 1 januarja 1941 za ozemlje dravske oanovine in bo obvezna za vsa industrijska in rokodelska podjetja.
Za nekvalificirane pomc&ne delavce bo zna ala mezda na deželi 4.50 din, v Ljubljani. Mariboru in Celju 4.75 din na uro.
Za nekvalificirane delavce zaposlene pretežno pri strojnih delih bo p'ača v III razredu (podeželje) 5 din, v drugem razredu (mesta m okolice Ljubljane. Maribora in Celja) 5 50 din. v Mariboru. Ljubljani in Celju 6 din na uro.
Za mizarske pomočnike bo mezda od 430 din na deželi, odnosno 4.75 din v Ljubljani. Mariboru in Celiu do 6.25 din po triletni zaposlitvi v mizarski stroki.
Tarifna lestvica bo še v decembru objavljena v Službenem listu ter bo tz nje točno razvidna razdelitev krajev v mezdne razrede in višina ptače. ki se bo morala v vsakem mezdnem razredu najmanj izplačevati.
Tudi anketa o ustanovitvi posebnega samostojnega sklada za podpiranje od izrednih redukcij prizadetega delavstva se je končala v popolnem sog asju. Ustanovljen bo popolnoma samostojen sklad z Ustno samoupravo v katerega bo plačevala industrija \<7c izplačanih mezd. delavstvo pa pol odsto-ka Uprava bo paritetna in **e btxlo iz sredste\ sklada izplačevale podpore ob kratkotrajn h redukcijah ah skraj^e--vanju delovnega časa Poleg ti ga se bodo iz sk ada izplačevale brezposelne podpore za gorovo dobo tudi v primerih, ko bo delavec že izčrpal brezposelno podporo pri borzi dela  a še ne k dobil zaposlitve
Sk.ad bo obsegal zatnkrar tekstilno zimsko kovmsko kemično industrijo ne bc pa vefial za industrije ki so podvržene se conskim vplivom (gozd no-žagarska, grad bena itd ) Za topilni ko in rudarsko industrijo bo rečeno to vprašanje v okviru glavne oratuvske >k adnice
Pravilnik 00 uveljavljen še pred novim letom in »cer ie «.bijubila kr banska uprava pr:spe\ek milijon d^n iz bedmistnega skada bo ,anko ta sklfd že v naikraj-em času začel lapat- bedo v de'avsk h družinah   pr.zadet h «k!   zredn.h redukcij
K.mčno ie b »o na anket-  Ine 27  nov le -to* d-*eženu »ud' načeln«        asjt de!(*ia javcev .fPdeloiema'cei n:df»r-kt -t topita "Ške    n.lusrr \*   /n    i"""     ^re^ oerečr^a vpra ^   -l- -   ■   •  -       '  •    t-,r h r-
^n<-v^h   m *< n hce\   k   i»rn 1    krar)n« o'z kib pokniml  boHo trpe poJ udarci stalno naraščajoče draginje
Iz CeFia
—c Večer v no"a«?t trtv mm^iiIiicjji. snknl-skepa de'avca, Scko sko dru t • C 1, -matica priredi drevi ob 20 v n aii dvoran Narodnega d>ma družabni več »r v d ča-stitev 701etnice šol keia unravite1;a v d brata Jožeta Pečnlka a^ln^an d ■■•Stve-ne?a blagajnika in mar"iive?a ž o^e^ matrikarja Prpndniki Soko'a na* s? udeležijo večera  v Čim  večiem §t vilu
—c Nakaznice ta petro!e.i se bodo d -bile v oetek 6 t m in sberto 7 t m od 9 do 12 v socialno Dolitčnem uradu mes*-ne?a poglavarstva v so^i ste*- 30 Ref k-tanti nai prinesejo s sebo* de avske od nosno družinske knjižice zaradi podatkov 3 številu druži nsk h člane v
—c Žrtev steklega p^a V mesec j septembru Je na Fečovju or. T ha ju drmači pes ugriznil 251etno delavčevo ženo Alojzijo Slvkovo v roko Sivkova p šk db ni posvetila posebne pozorro ti ker tudi n; slutila da je oes sUkel Pred k ! t.:im x»a so se DOiavil] na njej znaki stekline Siv-kovo so prepeljali v celjsko boln co kier ie v soboto 00 hi:dem troVieniu i d bnila
—c Umrl ie v torek na Dunaju v starosti 76 let celjski zdravnik sanitetni svetnik e dr Gregor Jesenko Poko'n* ie bil odličen k:rurp in internist Mnr>-o le* Drei vojno in tudi 5? ne'-ai č^sa po prevrat fe bi] šef-pr^mar 1 iavne bo niče v C 1 u "•ak^- »p <?too;i v poko' n se p sveti] o i v-at"1 ra'-si Poko em11 V-od h ni r b'an  "p-^mn   svolcem noxe so'al e'
—r V nek'* coM"kf v 1 trgu« lal ^c. k' k *i smo že poročali, odkrili p.ed dnevi ve ike
Za zvišan te vsen polcojnfa star'ri upokojencev pod 300 din na mesec na 300 din. za priznanje dokladc za ženo v visini 130 din in do-Vade zf nedJetnc otroke po 50 din ter nžjih od 200 na 200 d;n, kak r tudi za draginjsko df»k'ado naibolj prizade- j tim novim upokojencem bo potreben znesek 7 milijonov din na leto. K temu bo pr;sneva7a g'avnp b**at"v5ka sk'adn'ca milijon dmarjev Za star<.Tin^jkoience nai n-ri-sneva bnn^ka uprava a bedn-stneda sk'a-da tudi miMjon d:n osta'a po*rr.bna sredstva pa nai prispevajo v enakih deMh delodajalci, dc'oicma'ci m bansfca uprav«.
Ker je po-'o/^j rudarskih in tooi'ni'k'h upokojencev in njihovih vdov m ravnost obupen, pričakujemo, da bo ta predlog od<^-brila tudi banaka uprava in prspevn'a na njo odpadajoči de! z^asirj Se zato. da prejema leto za letom težke m;'''one za b?d nostn^ sk'ad prav iz rudarskih in topilni šk'h revirjev.
S>j'asje je bi'o do<tezcnn tn-d? 7 Z ^mze
njem dimnikarjev za dravsko banovino zn sklen:tev enotne k^Vktivne pogodbe za d-mn:karskc pomočn:ke v Ljubljani, Ce'j'i in Mar:boru ter jc nerešeno le vprn'anie pomočnikov na pc*deže:ju k: se še obra v nava.
Tudi za pok!t:cne vozače ("ofcriM je b'! narejen  prvi  ko~ak  za  urcditc\   dc f n h pogojev na anketi, ki jo je sklica1« banska uprava  in  na ka'cri   ie  bio  sk'enieno dr« bodo de"!aja'ci proučili postav'icn^ pred lo^e v roku meseca dni. nnV^r bo n*. no vem letu ponovna anketa  na kateri «ie b'1 s^uša'o doseči »c^ asje gede  aredrtve d*; lovnega časa in b^lji^e zaščite pok!icn;h vo za če v.
tatvine špecerijskega blaaa Policna ie v teku preiskave a.e ira.a 19Ltne:a trgovskega pom čnJta Fianca P. -61ctni-ja trgovskega s.u_:o i\~ana K in 29.ctn b.j trgovskega slugo Jakoba H ter 29 etne a -rgovca Rudo fa G. s Prista. e ki ie od orvih treh kupova! ukradene blag^> in ga »rodaja! dal le
—c NepojacnJena tatvina. V soboto zvečer ie nekdo izmaknil Dise t liku J slpu K v gneč: na celsk^m kol dvoru iz notranjega ženi suknie dnarnico s 70' da Posestnik ie takoi osumi nekega d kupčeva ca z živnno ki ie st pil v s^vin^sk1 vlak  s katerim se ie odoel al t"di do e?t-
nik Prekučevalec je v Pe rovčah izst p:l Posestnik mu ie s'edil in obvesti1 železniške uslužbence, ki so prekupčevalci legitimirali nafo so ra oa izpustili, ne da bi ea bili prei-kali kar b b;' v tikem Drlmeru oa^ vsakdo pričakoval.
—c V celjski bolnici i** umrl v pne-deljek 611etoi M hae1 Zdo!š-k iz P'.et^va-rii pri Drami'ah
—c Dve resreri. Ko ie bil 47'e*ni pre-užitkar Anton Kores od Sv   Donatj pri
Rogatcu zaDOslen v gozdu, se ie zvrnil nuni sklad drv in ga o škr-d val do v em telesu V nedeljo ie paue» 38 etni kocor Gregor Tep.-ž z Babne gor^ pr: Šmarju na cesti s kolesa in si zlomi, levo rolto v zapastju Pone.rečenca sj zdravita v celjski boinicL
Iz Krškega
Proslava 1. decembra. Državni praznik zedinienja je na/e mesece cost: no proslavilo 2e na dan pre 1 oraznikrm -e ie okrasilo z državnimi znstavami. zveč r oa je bila svečana ak?dem:1a v Si l^kem domu Občinstvo ie do a^o nao Urilo do zadnie^a kot'čka Na kerten so vsi ^D-'li him-^o »Hej Slovani« ob .-or m' ;evnnju društvenega ork^^^a Ve^ ve^er ie nndil sliko tesnega scd^l^^ania vseo oddelkov in dlsclolin^ranega de'a za nrsevit 0^0'-stva Na sam Dra^nik 1e bil^ w> sv"ČTni službi boži: v sofc^lskem d mn slavnostna se4a In zanri-ca članstva Tudi tu ie bi a udeležba članstva oolnoštevilna
Sokol na Blsdu fe &zs23$~io r rasla vil praznik ze3infen]a
Bled 2 decembra Kakor naročen nas ie razveselil na praz nik 1 decembra prelep dan Bied *e je m>-6e! zopet pokazati v vsei svoj' lepo^ti v7e^ venec obkrožuiocih e< ra ie že pobeljen n se čudovito sk'ada s temno barvo bfižnrt)
g«.zdičev Rahel vetr-i<f ic vzvalo-v-il jeztrm dn « je v soncu še bolj lesketalo Da ni navaden dan. so oznanialt zastave m mno goste v Mas sokolska deca. ki ni vzdrža'a večera, ampak si je nade'a kroje že p~cko dneva  in dviga'a  slavnostni, razpo'oženic
Zvečer se je zbra!o v Snka'skem i(.mu nad 200 sodelujočih in nad 40(1 obtsk>vni< cev med njimi mno^o zastopnikov dru-tev r»i ves oficirski zbor p'anmcev iz Boh Rele Okusna dekoracija v kateri je prevla dovala iu2<fs1<*vencka trob^jnica m Km-iev dece nara "čaja in članstva, ki se r.iso mogli vsi razvrstiti na velikem odru ampak "*« se kakor živa troboimca stekal' tudi v dvorano — to ie bila shka k' ie m>raia ob začetku akademije ogreti  vsako *rcs
Vsi sole!ujf?či so ob spremljavi društvene ga orkestra zapeli za to pri';kr prircene ScJcolslce koračnice »\Ta"a s/"ara prava« »Le naprej « in »V novo življenje« S'cdi'1 ie govor br starešine himna razdelitev di p'om 25 tekmova'cem za uspehe na tekmah v letu 1040 in petje koračnice »M'adim So koMcam«. Ob zvokih sr-»koT«dce koračnice ie bil uvod otvorjen in zaključen.
SVdPo je 10 tc'ovadn'h točk m 10 r, čk petia   in   godbe   Zaradi  poman ikania primernih te'ovadn:h točk so tudi naši -rwi n'ki 6 s-k'adb sami se^avili oz prred'b Ob'ircn pr^s^m je potekel brez naimanj-šeca za^tanka in  je bil končan v dobrh 2 urah. Pričele so č'anice in sk'adno iz--e-i'e z'etne proste vaje. s'edila je m'aj'a ženika deca z venčki. mo'ki naraščaj pa ie -t\ar no prikaza1 svadbe »Poleti sivj SokoJ'«. Pr,-s^ben uspeh so v prvem de'u d<^e^ii mali
S-~vk<Viči. ki so ob spremMa^ g'-^be sVc^.<it 1: čez mno^jo v^šjo kozo. Žen<stci nara:čni je izvajal dovoVi težke vaie na dvovisi'i--ki bradlji, med č^ani pa je znhteva'a »^eJfort« ct« mnoijo čuta za ravnotežje Ritmično skladbo na valčkovo pe^-em so č'an;ce .*»d-pie«a'e občuteno in z razumevanjem ;n ie kdt novost jako navdu?i'a. CeVto zas<^ sta tvorb na^'ednji točki mo ke in ženske dece. Z:vimo sredi naj'cnše prirode, <- nas ob vsaki svoji snremembi prc':nja z novimi občudovanji. M v ka deca smučarji so pr.-kaza'i vese'je ob pnem sne^u in avajal \-se pripravlja'ne gibe za smuk in skoke ženska deca pa nas je z «modrim svetom* povcdla še naprej, ko bodo ponehale zad-
nje mrzle sape in bo zavladalo pomladan s.ko  vesel ie
Vsaka prireditev Soko'a na B'edu je pri kazala tudi na«e silovansko čustvovanje in
tudi to akademijo smo zaključili na godbo iz večno lepe »Prodane neveste« Plesalci so dosegli prepričevalen uspeh Spored sta izpc4>o!nila m'adinski ztx r in orkester, ki sta izvajala več sk'adb. deloma skupno, deloma ločeno Akademijo ie zaključila himna »Hej Slovani*
Soko! na Bledu se veseli svojega uspeha. Navdu'eni so bili vsi g'edalci in sodelujoči V gledalcih se je utrdilo zaupanje v so-ko'sko delo, izvaja'ci pa so se veselnM svojega dela. ki ga je bilo mnogo, in Se delajo nove načrte.
Z Jesenic
— Poroka. V soboto popoldne se je ▼ *upni cerkvi na Jesen cah poročil g\ Viktor Brun z gdč. Ivanko Kraljevo z Jesenic.
/Za J^jtvro^ram
Četrtek, 5. decembra
Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7 05: Napovedi pore čila. — 7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: NaSa pesem iplošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: "c oveoi. — 13.02: Slovanska narodna, ~lasba (radijski orkester). — 14: Poročila — 17.30: Miklavževanje za ctroke. — 19- Napovedi, poročila. — 19 25: Nac. ura-— 19 40 Glasbeni utrinki (plošče). — 20: Miklavžev semenj. — 22: Napovedi, poročila. — 22:.15: Harmonika, igra g. Milan Stante.
UHO ČE UGLEDATI
2ENE50 LET LAHKO IZGLEDAJO. KAKOR DA JIM JE 55
Nov dreg<H-en ekatrnkl kožnih celic — prav kć«kor vitrin; elementi v <<>ii z.iravege m\a degt* dekleta l/.n^ei ga ie ierm tolog sve tuviictia SiOve.-a D t';va »e iz skrbno od oranih malh Hvali Tu »k.-trnkl imenoval • B otel«, je vsebovan 'daj v ro?nati hran Kožo Tokfai^n L porabljajte jo vsako noč Medtem k'> sp^te  Ve**    'fa sleherne sekund«
' \-   ■ .    ie    i'!'..'n(    c ■ n,„oT,fj     Vsjtki' 'utr'
ko se piebud'te, je V ;:a koia jasnejša fciaj-Md. bolj sv-.7a — mlaJsa. Cei dan upurat jajte vremo T oka Ion (beie barve, ne tnastno). S to -nostavno negu lahko  vsaka  2ena dneeie, da
e videti 10 let m'ai&e Imejte tudi Vi divno <ožo In polt. kHkr^m^ M se lahko pon^ls-lo v.sako mlado dekle S hranami z« kolo > okalon so  uspešni   rezoitatt  v  vpak«MT» pri
•^f»r«i   ft, lAry,*ckn1    «'.r&r   «e   Vam   vrr\m i^nar
ALI OGLAS
m
Bereda 50 par  daveH posenej ^rekiici izjave oeseaa 3id i.—
davek ^'<».^er»ej
'a  pismene  odgovore  gieOt-  tnani    )giaso%   je   .ipor priložit enainKo        b*opuStOi *a nia;e o^iiuh   u priznamo
CONTINIMTAL
,  ,- 1 -r *V    ■   .V    . •,
■    * Lil' ^
na ujjf^dne MCOCČK obroke
lv~** Legal
Ljubljana.
Preftornova ulica 44 Maribor, Vetrinjska 30
n "1,1 S\ MIKLAVŽ bu tzbiaj najbolje m najcciicjt v trgovini
Prešernova 48
POZOR!
Čevlj'arski mojstri, imam na nalogi odpadke zgornjega usnja v vseh barvah. Prodam vsako količino KL.AV2ER, Ljubljana, Vošnjakova 4. 2754
•HM
vozom
Veli!:a zaloga polja in puha! Zamenjam za staro ob eke in čevlje KLAVZEEL, L.,ijl)ljar.a. Bošnjakova 4.. 2i03
i ail 1 ms i \o
taDjan    igtiakh   rJJ    10 ^an
apr r * ■*>n*» ie
dli popravi ^tarc naj 2«34
malih oglasov
Ilov i strada«
Ki <*o
n
i ♦ !
ajbcll&a in naireneiša ootaciui s'   nabavite pri
V''
i j
P H h > K L K
Sv    P#»rra re«fa
14
»O  I' -kt> t.MI.A.N-lt
:i j 111 mi e   vezenit   /.aveb pe •!a   mtmt)i» t Hinov   Jiii:inr.n -likn salona per}?, p<  < Itn
fnHInna^ Cr^osvr'skfl c 12 □ Frančiškanska ui. ii.      4. L
^-fvoi-oi' DnkleT ie prilika zalomite se & celimi
OREHI IN MEOOM
Dobite -ih v
11 e d a r n i
» - • « t ui 6
SUPEK-TEHTNICO
novo, dvigne 20 kg, prodam. M. Langus, Cešnjica, Srednja vas   Bohinj. 2743
BUKOVA DRVA
žagana 170 Um m3, cepljena 185 din m3 dostavljena na VaS dom, ter prvovrstni trboveljski premog pri PUTRICH. Dolenjska cesta 6. tel  48-55 2756
3ese*ta ^O par   Dnvek posebej Najmanjši snese* H din
IIISA
10 ^*-irisob iih stanovanj z vsem komfortom in 2 stanovanji brez \omforta, BOlncna stran, pogled na splitsko luko, usrodno nanrodai. Informacije: J Missia,
SpUt. Tartaglina 19 1. 2742
	13	I	PIM
Nalmnntfti *ne*ek 8.— din			
Za Miklavža
kupujte darila pri
B. RAKGUS
kr. dvorni dobavitelj KRANJ
PLANINO ali kratek klavir kupimo ali vzamemo na posodo. Ponudbe takoj na:  Dolenjska cesta 6, gostilna. . 2755
■ inr tr -»i—inr
rjt npr n -n—«■ v v irir-V~~nr»nnrTT■^TTTr~TTf~'Or
MIKLAVŽEV VEČER
v četrtek 5. decembra od 19. — 24. ure
v gostilni MPri lovcu44
TELEFON 46-95 RIMSKA-BLEIWEISOVA
Darila se sprejemajo v razdelitev brezplačno. Obilo zabave in smeha!
....   A JI ■ ii—
it il   .1 Ji >i
OTROŠKI AVTO
bicikl   trtcikl tn sanke 1obro ohranjeno, ugodno pro^r> Me-i talia«, Gosposvetska 16. 2751
NARODNA
ŠKARNA
UUBUANA
<CNAfLJEVA 5
IZVR&UJh VSE VRSTE TISKOVIN PhhHROSl h  /A NAJFINEJŠE
4^^^/$%$1^/%/$/$/+%$/$1 O^^^/%/$-
R4$/$%$/+%^/+$+%$^^%%/+%$%$%% X^^
Pomen časovnih razlik
Srednjeevropski čas je bil uveden pred M leti
Zelo znamenit dan za d. omet in moderno življvnie snion ie bu. ko so se na skupnem posvetovanju ravnatelj tva nemških in avstro-cgrsk. h žo ezn.c L 1880 sporazumeli, da uvedejo t-Jto zvani pa^. v ii čas. Ta Dosovni čas je bil uvede.: naiD ei v notranjem, a kmalu tudi v iavnem oro-metu obeh držav tod iine.iom saednje-evropslii čas.
Kaj ie to Domenilo? Ali ie bi'o v resnici tako nujno m važno? Prav ie. da ob tei priliki njkoli.-co ra m siimo. ka. ie prav za prav čas, da b- razumel vsj z^oJovin© in ^krbi nek^a.ijih žele n sk a uradnikov. Cas ie n .prstan j odbijanje dogodkov, pojem, ki ga skušamo de. i ti na tečno določene enaka de.e Pri tem se oziramo oredvsem na solnce. ki navidezno kroži okroe zermie V trenutku k d .stoli solnce najvišje, v zenitu, ali v poldnevniku, ie tojno ob dvanajstih Za'o ie razumljivo, da ie čas. merjen do solncu. na raznih krajih na zemlji raz ičsn Kdor se giblje le v ma cm kioau svoieza kraja, mu časovni pr.blemi ne delajo benih težav. Kdor si Da doma uravna uro to.no po solncu in se poda na daljno p^tavanje ali celo na potovanje okrog sveta, ne bo prišel da'eč. ako se bo ravnal samo po času. ki ga kaže nie-zova ura
Z naraščanjem premeta in s socooln t-vijo promelnih sredstev je rasla tudi potreba do temeljiti reformi časovne delitve. Vlaki so vozili vedno hitreje in tako ie zemlja postajala manjša, časovne raz ike so pa pov;^rcč:le v orometu vedno ve5ie težave. Razumni ljudje so zaradi tega zahtevali, nai bi se narod; sp razumeli o enotnem čt.>u. med tem ko so si nazaJ-njaki želeli, nai bi imel vsak krai kakor d Hej svoi krajevni čas. Končno so zmaga1! moderni nazori in Evropa j 3 b'.la razdeljena v tri enotne časovne Dasove: zapadnoevropski srednjeevr pski in vzhodnoevropski. Dandanes si niti ne mor 'mi več m s.iti. kakšne težave je irrel petlik pred 40 leti ko si ie moral sk rai na vsaki posta i i ura vna vati uro. ker bi re sicer ne stkd nai v voznem redu saj ie v vsa?:em krai u ura kazala drugič?.
Dandanes ie seveda v t m po^le^u Povsem dru crnče. Vsa zemlia je razd-* jena na 24 urmh pasov. Vsak pas sepa od severnem tečaja k ii^žnerru in ie Hrok 15 dolžinskih slepenj.   To se  pravi. 330° je
la^dcijenih s 24, kcur zn~sa lo ^oln.e torej napravi pol 15 st-pen. na an^no v eni uri. a pol en<r st^pnj^ v SL.r.u minu a.*. Vse ai-žave aandane. računajo ča o^ do -dneviui^a 0. k. voa^ >ko... z ezd_rno v Oreenwichu V vsakem pas., so oa ča^ uravnava po poldne, niku. k drži -k^zi njegovo sred-šče Srt_d .ieevr t>.sn.i ča se ravna po 15 po.dnevu-Ku vzn d.kj dožiae. Prebivalci krajev na tem poldnev.i.k... si torei lahko uiavnavaio uro oo solncu. in I ko ie v teh krajih p - dne do s Lncu ka žejo tudi ure dvanai t. m sled \ Nemciu Skand.naviji. Madžarski. Italid in Jugoslaviji.
Iz tega je razvidno, da prav za nrav naše ure kaže i o slabo ker ie oo.ldne v vseh krajih srednjeevropskega časovnega pasu hkrati toda to nam pri. aša velike koristi. Povsod ure kaž-jj isti čas in s tem sta dosežena enotnosi ter red v prometu Cim pa na potovanju zapustimo naš časovni pas ter stopimo v sosednega. ?.na-ša časovna razlika celo uro Ce potujemo v zapadno-evropski časovni nas. pr živimo eno in isto uro dvakrat. Ce trid^mo namreč na meio našega časovnega oasu ob 4. oo našem času in vst Dimo v zape d no evropski pas kr.žeio tam ura šele tri. pri potovaniu proti vzhodu, torei nasproti solncu  oa izgubimo eno uro.
Kai bi se zgodilo če b oatovai vMno hitreje na zapad? V tem Drimeru b dan mali del našega živi jen a izgubil -5voj pomen. Sedai ic dole 24 ur. z vedno hitrejšo vožnio proti zaradu bi posial da j-si. Nazorni primer nam nudi Dolc?t hitrega prometnega letala Ce odpotujemo iz Evrope v Ameriko ob 6 pomeni to da ie v Ameriki še'e Dolnoč. Med oberra kraema znaša torei časovna raz'ika šest ur.
Letalo leti s tako hitrostjo da rre'.eti pot v Ameriko v 72 u ah Ce odleti n pr v četrtek zjutraj ob 6.. a 72 ur je natančno 3 dni (24 X 3 ie 72). v Ameriki re ' pristane v nedeljo zjutraj ab 6. temv č že i v soboto opolnoči Letelo ie sicer polnih j 72 ur. toda potrebovalo ie za svoi a dM j samo dva in tri četrt dneva Na podagi tega si lahko izračunamo, da 1e ooto alni dan trajal v tem primeru nad 26 ur Pri ootovanju na vzhod Drd e^avim: o^goii. bi bil dan krajši kakor 21 ur Letalo bi sicer pri enak' dolžmi p^i let°lo zo^et 72 ur. toda oreračunan^ na dneve, bi to dalo ' 6 ur več kakor tri dni.
K_ko je z uspehi bajaničarjev
Znanstveni poizkusi so dokazali, da je bajanica povsem nezanesljiva
čarodejna šiba ali bajanica, ki jo Nemci imenujejo Vvunschelrute, je bila znana že v starem veku. Uporabljali so jo za razne napovedi in celo za iskanje zločincev. V 16. stoletju je popisal znameniti metalurg zdravnik AgTicola, kako so nekateri rudarji iskali z bajanico rudo. Sam pa v ba-janico ni veroval in je naglasil, da pravi rudar ne išče rude s čarodejno šibo, temveč jo išče po znakih, ki jih opaža v naravi, v značaju tal po rastlinstvu, vodi itd. V poznejših stoletjih, ko so začeli ljudje uporabljati premog- za kurivo, so številni bajaničarji iskali premog. Dandanes Iščejo po večini le vodo, vendar razen tega še vse mogoče kovine, kamen, petrolej, podzemoliske jame in nekateri baje celo lahko z bajanico najdejo obolelo mesto v telesu. Pri tem nekateri uporabljajo vej-nato šibo iz tega ali onega lesa, zopet drugi ravno palico, med tem ko imajo nekateri nihalo s kovinskim utežem. Vsi seveda trde, da dosegajo lepše uspehe kakor drugI.
Bajaničarstvo se je zlasti razmahnilo po svetovni vojni, ko se je začel v nekaterih deželah širiti misticizem. Bajaničarje za iskanje vode so začeli uporabljati celo resni ljudje in vabijo jih rudarske družbe, uprave kopališč pa celo državni uradi. Bajaničarji so v resnici pogosto našli vodo, a njihov sloves se je razširil predvsem po zaslugi časopisja. Časopisje vselej rado razbobna takšne uspehe, med tem ko o neuspehih molči. Univerzitetni profesor in geolog dr. von Biilow trdi, da je iskanje vode z bajanico nezanesljivo In brez pomena. Zato je tudi zdaj v Nemčiji na področju gospodarskega ministrstva prepovedano.
Geologi in bajamčarii so si seveda vedno naihujši nasprotniki Ce bi si geolog poiskal bajaničarja za sodelavca, bi to bilo podobno, kakor če bi «*e bolnik hkrati obrnil na mazača in zdravnika. Von BGlow navaja, da sc v Nemčiji velika ozemlja, kjer je povsod talna voda. Uspehi, ki jih bajaničarji dosegajo v takih krajih, prav
za prav niso nobeni uspehi, ker bi tam vodo našel  vsak   brez  bajanice. Drugače
je z Iskanjem vode v krajih, kjer so le tako zvane vodne žile, toda tudi tam je lahko po naključju naleteti na vodo. Ce so vodo našli brez bajanice v 50% primerov, bi lahko govorili o uspehih bajaničarjev le, če bi nažli z bajanico vodo v vseh primerih ali vsaj v 80^ primerov. Toda po ugotovitvah geologov uspehi bajaničarjev ne dosegajo niti 60%. Neuspešnih Iskanj z bajanico, je mnogo več kakor uspešnih, a to se navadno ne zve, saj bajaničarji ne govore o svojih neuspehih. Cim pa ta ali oni bajaničar najde vodo, se zdi to javnosti velikanska senzacija in časopisje poroča o nji v dolgih člankih.
Kar se tiče iskanja rud s pomočjo bajanice, ni znano niti za en primer, da bi bila ruda odkrita s kakršnokoli čarodpino šibo ali pripravo v rokah bajaničarja. Tako. kakor bajaničarji iščejo vodo z bajanico, jo znajo najti izkušeni studenčarji brez vsake bajanice. Treba je le poznati značaj tal in ni nobena umetnost najti vodo Ce se dandanes do<raja. da studenčar hodi okrog, kier hoče najti vodo. z balanJco, si je to treba razlagati s tem, da njegovi delrviaialci bolj znur»?io v bajanico, kakor v izkušenost studenčarjev.
Dr. von Btllow tudi pojasnjuje, zakaj se baianica v rokah bajaničarjev na razn'b krpiib premika. To ni nobena skrivnost, kaitl čarodema šiba se premakne, Čim popusti pritisk balf^ič^rievib nr^tov. ali napetih mlA1c v roki ob sami mfSII. da tam mora biti voda. Na bajaničarja lahkn učinkuje tu^t s^ i p" p st i ta n'fegrovTfi pT^r^r^i-^v"1-cev.   vrollv&jo   n**   tud*   l*»r»Vo B,*l"e'**w**'^e
električnega tw>Ha, ra<*'**?*1{ f t vno *«»«e^fn tal. toda offtNHInfl 1e vnr1m 8*»Tfa TO*t s* kdo vodo želi.  tam mu  to halsmtca r»o-
\rr>?,r*-   \^."f * -"^ c- r-V^ r>l fl itn ^'n^^r^V-r-tif-r*    T t->
«rtv<*T»f rK^f^kitfd 7. bafarHoo <3^>' po1"1 ""^f^n i(* Ytn1nr\1a r>ovcf»rn nr^inrcNIvo T**->'-~-»'**,"\ nH  tem  fC   dq Ttrl vezirom *inurT-rini Vio-«.
rtMifil   Hn^lp   ^f^fi-lf)   \"rx^r   v   e-^^^i ^"^"'^
nu noM^odnem vremenu, ne d^lžp pa nlčarja.
fnserirajte v ,SL N&roCu^ l
čudaštva in neznanje
.i.uatjU'i   j c    uC.i,   Uh   <jUU1   atk.ftit.io   T-t' -Tff
žival, če jo ugrizne stekel pes, samo človek ne. Učil je tu^i. da je leva stran človeškega telesa hladnejša od desne. Take in podobne zmote giškcga modrijana so veljale dolgo za čisto resnico. Se bolj se pa mora človek čuditi, ko bere v učbenikih iz prve polovice preteklega stoletja trditev da Imajo muhe samo štiri noge. Tudi to pomoto je zagrešil Aristoteles. Nad 2000 let se naravoslovci niti toliko niso potrudili, da bi prešteli noge muhe, na katero naleti človek povsod.
Slavni italijanski slikar Leonardo da Vin-ci je po svojem znanju, umetnosti tehničnih načrtih eden največjih mož. kar jih pozna zgodovina. Toda tudi najskromneiši učitelj naše ljudske šole bi mu dal nezadostno iz zoologije. Kaj vse je da Vinci natvezil materi naravi' V kratki razpravi *Bestiarius« razlaga, da muren s svojim črikanjem zagluši kukavico, da v olju takoj pogine, v kisu pa zopet oživi, da se lahko jerebica kadarkoli izpremeni v samca, da živi v srednji Aziji ptica Lumerpa, ki sveti tako močno, da ubije tudi svojo lastno senco. O želvi pripoveduje, da se baje hrani s prstjo in da je zato tako suha ker se nikoli do sitega ne naje. Ta uboga žival se baje neprestano boji. da ji bo nekoč zmanjkalo zemlje, ker bo vso požrla. Gnu, ki ga lahko vidimo v vsakem večjem živalskem vrtu, ima baje glavo tako težko, da je le nerad nosi in da jo sploh ne more dvigniti od tal, kar je velika sreča, kajti, če mu človek pogleda le enkrat v oči takoj umre Kant ie pa verjel, da se rodi stenica samo na svetlem, zato ni trpel v svoji spalnici dnevne svetlobe r'tl nočne razsvetljave.
3089 m debel led
Predstojnik oddelka za meteorologijo na fizika'nem zavrnu gra3ke un'verze prof. dr. KuTt \Vegcner namerava takoj po končani vojni odnotovat' » severne pokrajine, da bi preučeval debelin«, ledu. k' tam pokriva zemHo Nada!jeva* bo delo svojega slavnega brata dr Adolf* NVegenerja žrtve raz^kovan ia severnih pokra itn. Tedaj je ugotovil, da je ledena skorja debela 1700 m. S rem pa njegovo raziskovanje «e ni bilo končano, ker ni inul dovolj po po'n'h aparatov Njegoš brat domneva, da je ledena skorja v severnih pokrajinah na nekaterih krajih celo WH) m debela S po-no'nimi aparati namerava dokončati znanstveno delo svojega brata.
Vitaminski bonboni
Od 1. marca do 1. aprila so letos v Nemčiji dajali otrokom na ukaz ministrstva za vzgojo posebne bombone, ki so otrokom zeio teknili. Za poskus so izdelali bonbone, ki so vsebovali vitamin C, ki je človeškemu organizmu potreben, zlasti spomladi, ko primanjkuje zelenjave in sočivja. Otroci so bili še posebno potrebni tega nadomestila za svežo hrano po izredno dolgi in hudi zimi. RazdeMli so 60.000.000 škatlic bonbonov 1.6 milijonem šolskim otrokom-
Po poročilu nadzorne zdravstvene oblasti so se ti bonboni obnesli nad vse pričakovanje. Huda zima ni zapustila nobenih škodljivih posledic med mladino. Otroci so ostali po večini zdravi. Opazovali so zlasti mnogo manj infekcij med mladino, zlasti pri otrocih, ki so nagnjeni k nalezljivim boleznim. Otroci so ti.i mn-go bolj sveži in živehneiši ter manj utrujeni, kakor so običajno spomladi. Imeli so tudi mnogo boljši tek, tako da so pridobili precej na teži.
Mesto, ki vsako leto spremeni ime
Nedavno je bila objavljena v listih brazilskega glavnega mesta Rio de Janelra objava, v kateri prosi zemljepisno društvo urade, naj bi nekaj ukrenili, da bi se imena brazilskih mest ne spreminjala tako pogosto. Postala je namreč že moda, da imenujejo brazilska mesta po več ali manj slavnih možeh skoraj vsako leto drugače Rekord v tem pogledu je doseglo do 1.1938 mesfo Fidetto v državi Amazonas. Ta kraj je od 1. 1924 menjal vsako leto svoje ime po imenu župana, ki je bil izvoljen za 12 mesecev.
I^iafslta sEka
Znmi portretist Frank Savatis iz Chi-cr-n ie nednvno nb^^oval v tihi, a vendar k->i-ši restavrociii Ko je študiral jedilni Ust. -»e privihraj v restavracijo ropar in oropal bi-^jno. pa tud1 Bllkarja je povsem fibral Slikar pa si je lopova dobro orledal ln taltoi P° n-^Tov^m odhod*u je nnr*sal - ■ •'-'>"- portret t> JejruTnJ list Ko ie ^rtret ,-: - i fetekti u. te t-1 f'-i-oi vTklOcnil: g■ \ to je v—'1-*- Tonv r-,-"~T^*~ Ro-parja to ir"0,i Tf' :'*Bga dne na podlo-: nje-ETOVCSra  r*1".; trcfa.
žsiclce m pHtmh znemk:h
Prve znsm^e s slikami slovitih ie Izdane v Amerilii
^3 k'lz
Razen simb • jn b s. k m kronamh e'a\ so prišle slike žen s rnzm-ni. po/n na poštne znamke šele v začetku *ega poletja Prve so izda'e Z.-j njene države poštno znamko s siko ženske n sicer L lv03 S''ka je predora a Mart-> W'ao-h!nfr ton. ženo prvega preaideata USA Po štirih letih so v Ameriki zopet »zdaTi znamko s sMka žene Na tei /mmlc ie b;1a s.' k a In-diianke Pocahoataš Tudi fretja znamka s sliko ženske je bj^n zdana v Zedtnien;h državah in sicer 1. 10?8 S':ka je nrikazo-vai1a pre^»n>sto državljanko MoVv Pits^her To )e slika junak nie ki ie v brki pr' M -n mouthu I 1778 potesni'a za seboj v napa du amerške odde'ke k /mar L so v Zed:nien;h državah izdal' ob priliki materinskega dne znamko s s-'iko matere slikarja Uhst^erja L 1Q^6 pa te b;la na znamkah o\ekovečena Susana B Anthonv. ustanoN-itelj^ca g'bania za žensko vf»li'no pravico amen'k-h žen Tudi droce rlržave so ovekovečile žene na znamkah Tako je n pr Mevico izda' znamko s slko boiev-mce za svobodo I.erne V'tario Ta junakinja se je odlikovala v boju proti spancem Ko'umbija je izdala ob lOOletniCi sveje sa-mc^toinosti jubilejno znamko ki je pnka-zova'a Policarpo Sn'avnreto znano p<xi popu'arnim imenom La Pola. ki se ie zavzemala za osvoboditev svojega zaprtega ženina in je bila v boju zi svobodo skupno z njim usmrćena — F-ancija ie počastila :e!e L \Q29 ženo z znamko in je prikazala na nj' narodno junakinjo Devico Orleansko.
Prva pesnica ki je bifla ovekovečena na znamkah, ie kubanska pesnica Gertmda Gomez de Avellaneda.  in sicer 1.  1914 o
pn'iki l(Xl'etn:ce njcn^ia rojstva. Z m:mi-vo je da označujejo Kubanci to pesnico kot največjo per-meo vseh dob. — Ita ija je t> pkoveči a 1 1930 na znamki žen-' Ga-riba .lija. — Španija je v svoji seriji »Bo-je\ n k za svobodo« izda a dva portre-a žen. Na eni je prikazana Con,epion Arenal. ki je I. 1864 kot gonora'na inspektorica kaznilnic reformira'a kazensko pravo in ustanovila časopis »Iberia«, na drugem portretu pa je bila prikazana M a na n na Pineda, ki je b:'a v starosti 27 let usmrćena, ker je Ši-va'a prapore za unomike — V Turčiji so za kongres žen v Carigradu izda'i ce'o vrsto poštnih znamk s sikami slavmh žen Med drugimi so bile slike: izumiteljice radija Mane Curie pisateljice Se1 me Lagerloff, Segnd  Undsot in Grazie Deledde.
Drastično sredstvo preti lenebi
V kaznilnici v Amsterdamu so uvedli drastično sredstvo proti lenim kamencem. Kaznence, ki jih ne morejo piisiliti z nobenim drusrim sredstvom k delu. posade v posebno celico ki je prav za prav neke vrste vodnjak. Zaprta je hermetično in na dnu je postavljena črpalka. V njo stalno priteka po več ceveh voda tako močno, da jo mora kaznrnec neprestano Črpati, če se noče utopiti. To sredstvo proti lenobi se Je Izkazalo zelo uspešno.
"ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Nemški prostovoljci v italijanski Vzhodni Afriki
Prcslava 2600 letnice japonskega cesarstva
Mikado na poti k svečanosti mornarice pred Jokohamo
Eclmund O' Hara:
Tajna
4/
R o m a o
Položil je desko nazaj in potisnil posteljo na njeno mesto. Zavil je orodje v cunjo in ga spravil v žep. Zdaj je bil pripravljen na pot. Se enkrat se je pogledal v zrcalo ... Ne, tako to ne gre. Bela srajca se mu je preveč videla izpod suknjiča. Če hoče delati v temi in ostati neviden, ne sme imeti na sebi nič belega.
Townsend ni mogel kupiti mnogo srajc, ena siva pa mora biti tu nekje ... In res je ležala v predalu.
Čez deset minut je stopil Townsend v sobo, kjer sta ga že nestrpno pričakovala Sam in Marion. Težko mu je bilo pri srcu, ko je dejal:
— Rad bi se še malo izprehodil. Razočarana obraza.
— Ostani tu, grof, — ga je prosila Marion, — saj je že pozno, jutri boš moral zgodaj vstati.
— To nič ne de, rad bi se še malo nadihal svežega zraka.
Townsend ni našel prepričevalne besede. — Pusti ga no, dekle, — je prigovarjal Sam svoji
hčerki. — Saj je še mlad. — In danes je res zaslužil, da se malo razvedri.
Marion je vzd:hnila, navzlic odlcčncmii očetovemu" nasprotovanju  je vrela  l.ljuč  z  mize  iii 3] Tovvnsonda do vrtnih vrat. .
— Ostani doma. grof. — ga je prosite še pn'r»l't. — Tako sem nemirna in prepričana, da ni dobro, da odhnjaš.
— Neumnost, — je delal Townsonl r. - »liko ostreje, nego je hotel. — Nikar mi ne kvari dobre volje.
— No. dobro, — je iejala Marion   kronano I. je iztegnila roko prtsdse. j      ? /ati. Ali bi ne vzel dežnika s Bel
Townsend se je nehote nasmehnil. — Vlomilec z dežnikom. To se gotovo le nikoli ni \ ri] i'.o.
Zelo dobre volje je Tovrosend slednjič krenil na pot. Marion je še doTgo slišala, . iko se smeje In ko je bil že zavil za vogal, ie še vedno prisluži ovala in mučila jo je zla slutnja.
XXVII.
pa
Ključ se je pečasi obrnil v kij. ".a. nki. Z hitro vitrine . ..
Fino orodje je za^krtalo. Townsendova roka je krepkeje prijela vitrine. Vs:ik ropot bi Otegnil iti nevaren, pa naj bi se še tako malo slišal. Ne:je, morda zelo blirui. so biti nočni čuvaji.
Pet minut je deteltiv mnrlji/o delal ... v por temi...   samo za trenutek si $e »*rsaJ po  retiti z lučjo. Čas, ko bo lahko delal pri     4      ni bil napo-
ru. Zaenkrat se je moral zadovoljiti samo S svojim
tipom.
Nekje v daljavi je lajal rcs- Z f'vorižča so se sli-■     glasovi in ti žl i koraki To\vnsend je mirno nnlaljeval svoje delo. To so bili zamolkli koraki mo":a, ki ni ničerar slutil, in teh korakov se Town-send ni bal.
Končno c0 po vrata omnre ne^li5no odprla . .. Treba je počakati... Zaenkrat §e ni bilo mogoče pri-žgati luči  I>judje na dvoričču so bili preblizu.
Zdaj! FJ ' ; ra s\č-t?'Vr. je posvetila v omaro. Me i druguni akti je ležal tam tudi sveženj modrih
Town end ;. . ;  mape   " n mipe mo-
lečcga papirja je ; . il njegovo p^zoi-nost. Kaj je bilb tO? Ah najbrž pog ►dfc k-r je bi! na robu oapirja Russellov podpis Ta ;e bil tudi en prstni odtis. . . To-ia ka^ ga adaj brigajo odtisi pistov? Nje-ga Čaka važne -I--lo Townr.end je že hv^tel odstranit* ta papir, ko se mu ie nacnkiat razdelo, da ta Rus ellov podpis ni tak. kakor so drugi. Koffllotoeat je že videl Russellov podpis! Toda zares, ta je bil nekam drugačen.
Nekaj sekinid je okleval, p-tem je pa zmagala v njem njtgova poklicna točnost. V skoraj povsem zapiti omari je ?A?arela m-gnezajeva luč. Čeprav je bilo nevei tno, da bo ta posnetek kaj koristil, čeprav je bi" n • erjetno. da bi se po vseh dosedanjih brezuspeSnih poskusih s Botog -"ir^n^em posre-'ilo
:P av to   Vow.....      J vendai ni mogel premagaU iz-
kušnjave.
glo je za sekundo. Kaj pa, če je kdo opazil, kako je zažarela luč?
Townsend je segel po svežnju modrih aktov.
Sklonil se je naprej in naenkrat mu je zadrhtelo vse telo. Njegove roke so brskale po svežnju in v naglici razmetavale papirje, potem je pa naenkrat obstal otrpel in nepremičen.
Nobenega dvoma ni bilo: v tem svežnju so bili samo nepopisani listL
Minilo je deset sekund, preden je Townsend prišel do sape. Toda njemu se je zdelo, da je stal tako in razmišljal celo večnost. In ko je zdaj počasi segel z roko v žep, je vedel čisto točno, da mu bo glas iz teme za njegovim hrbtom zapovedal, naj obstane, samo vedel ni, čigav bo ta glas. Vedel je namreč čisto dobro,da se je ujel v past.
— Ali ste kaj pozabili, gospod Townsend? — je vprašal nekdo tiho. In v naslednjem trenutku je zažarela v sobi električna luč.
Pred detektivom je stala Liana Russell. Škodoželjno se je smehljala in iz oči ji je odsevalo prikrito zmagoslavje. Prsti njene desnice so se brezbrižno poigravali z majhnim blestečim samokresom.
— Jaz ... jaz . . . sem iskal ... jaz sem res nekaj iskal, — je za jecljal Townsend zbegano.
— Kaj ste pa iskali, če smem vprašati? — se je informirala porogljivo.
— Koliko in kaj ji je znano? — je pomislil detektiv in ji pogledal v oči. Ali bo ustrelila, če se sploh ne bom oziral na njen samokres?
Urejuje Josip Zupančič H Za Narodno tiskarno Fran Jeian u  Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
»SLOVENSKI   NAROD c.    sreda. 4. decembra 1010.
PREMIERA FRANCOSKE GLASBENE KOMEDIJE
Predatave ob 16.. 19. In 21. uri ! KINO UNION — TELEFON 22-21
PLACE DE LA CONCORDE
V glavnih vlogah: Albert Prejean in Dolly Molllnger
ZA MIKLAVŽA otrokom in odraslim v razvedrilo predvajamo bajno WaJt DLsnevevo umetnino
SNEGULJČICA
Po popularni Grimmovi pravljici! Triumfalen uspeh triletnega dela 800 risarjev, muzikov tn umetnikov, film, za katerega je bilo napravljenih 360 000 slik in risb! KINO MATICA, tel. 22-41 _Predstave ob lg., 19. In 21. nrl
Na splošno željo  občinstva predvajamo ponovno najlepši  glasbeni  film z
JEANE3TTE  Mc  DONALD fVFT IV   V   M A IIT (BELI
in EDDY NELSON-om Wf ClUIi     V     J^A^CJ %J JORGOVAN)
KINO SLOGA, tel. 27-30 SAMO DVA DNI! _ Ob 18., 19. in 21. uri
i
„Iz Prešernovih đul"
Dobrodelna prireditev Kola \% na proslavo 140letnice Prešernovega rojstva
V Ljubljani. 3. decembra
Na predvečer današnjega spominskega dne. ko se je pred 140 leti v slovenski kmetiški hiši rodil naš veliki France Prešeren, ie priredilo llubljansko Kole jugoslovanskih sester v opernem poslopju prav lep in pester spored drima^ki'i dpv-skih. deklamacijskih in telovadno-plesnih točk. Vse so bile v zvez: z rl • srčnim življenjem našega najbolj spoštovanega in v nni ■ • ju nid vse ljubljenega poeta klasika.
Opera je bila nabito polna, razpoloženje obč nstva odlično, vse točke so bile sprejete z globokim razumevanjem in toplim zadovoljstvom ter je celotna prired'tev ostavila vzlic kvalitetni raznovrstnosti programskih točk naiprijetoejsi vtis.
Kolo je ugledna človekoljubna in podporna organizacija slovenskega zens'va. in erosna p'sateliica lika Vaštetova je čisto v duhu tega altrulstične^a naciona'n~ga društva poudarjala v svoji topli uvodni besedi značilno Prešernovo Človekol-ubje In plemenito dobrotnost. V krvi sta b:1i Prešernu te dve lastnosti, n'e«rova roditelja sta samo dajsla dajala in dajala, njegov blagi stric ;e bil Širokosrčen dobrotnik, tn samo naravno je. da je bil tudi Prešeren neskončno blag mož. ki je često razdaial. da — po pripovedovanju njegove sestre Alenke — včasih naposled sam ni n'česar več imel. Prešernova ljubezen se je žrtvovala od prve mladosti do zadmih dni slovenskemu narodu ki mu ie ustvaril pesniški -"erik. umetn'Ske oblike poeziie, ga učil prave, čiste estetike in naiviš-iega kriticizma ter mu Je s svoimi Pesmimi podaril knjigo, ki kakor večni ogeni plamti m bo plamtela skozi stoletja z vedno večjo toploto in lepoto ter ogrevala slovenska srca. Z jezikom, umetnostjo m svoio knjigo le postal in ostal Prešeren največji dobrotnik s^venskega naroda. L'"ubil pa je zavedno goreče vse Slovanstvo in vse dobre lmdi, vse plemenite narode ter nam bil ln ostal vzornik mo£a najširšega duhovnega obzorja. S citati iz Prešernovih pesnitev in dokazanih dejani je Vaštetova dokazala, da je bil naš klasik plemenit dobrotnik naroda in človečanstva.
Nato 1e sledila prva uprizoritev prologa iz drame Pke Vaštetove pod naslovom >Mal! človekoljube. Izvrstno, živahno, stilno skrbno in točno je prolog zrežiral Miran Petrovč'č ln so ga v vsakem pogodu zelo ustrezllivo igrali člani Šentjakobskega gledališkega odra. Tu so bili vsi kostumi zgodovinsko pravilni, poh'štvo vzeto iz pesnikove dobe. maske po veliki večini posnete po slikah njegovih sodobnikov m celo originalni voziček barona Zoisa je bil poleer drugih rekviz'tov iz č^sa Zoisa, V. Vodnika in dvanajstletnega Prešerna.
Dečka Franceta privede Vodnik k Zoisu, da mu zadek'amira -Tilriio oživljeno«. Zois ga hoče nagraditi s slaščicami, teda Fran-ce prosi, da sme z njimi nasititi lačno siroto, svoiega zanemarjenega nesrečnega prijateljčka Paconka.
Hanžič je bil odličen Zois, Eypper po
Ganglovem kipu izvrstno posnet in zelo dobro kos'umiran Vodnik Lombar prav dober prof Hladnik Plevelj izvirno zaiet dr Jaka Zupan Lavrič strasten moralist prof Mat Ravnihar In Kos simpatičen prof Kersnik: same prav Intfi gentno zajete kreacije in v vsom poteku dejanja pravilen zagon ob občutju čim večje verjetnosti in živi-en skosti.
Uvod Krsta pri Savici le recitira) J. Bor-kov govorilni zbor ter se je z vr!o voka'i-zaciio in jasno, toplo deklamacijo odlikoval Kovic.
Ksenija Kušeieva je ob bistrem sprem-Ijevanju Silve Hrašov<*eve prav lepo z pela Vllharjeve Ukaze in Micheiovo Nezakonsko mater.
Da je dobil resni program tudi nekaj barve Prešernovega humorja, smo gledali
deklamacijo »Zarjavele devičice« kot prizor, ki so ga izvaiaM Tanja Golubova in štirje gospodje ter deklamacijo *>Dohtar« kot dialog Pie Dep^ulis in Blanča. oboje v sti'ski slikovitosti.
Telovadni ples »Pod oknom*, kakor ga je zložil dr. V. Murnik. je izvajalo devet članov Ljubljanskega Soko^.
Po premoru smo gledali »Visoko pe?em«, dejanje v dveh slikah iz drame Tlke Vaštetove. Godi se leta 1834 v kazioski dvorani in ga je izvajala Jos. Borkova skupina. Prešeren izroči Juliji rokopis svoiega Sonetnega venca; ko opazi Julija nkrosti-hon. vrže rokopis in Prešernov ŠODek z ogorčenjem po tleh, mladi Jožef Scheu-ch°nstuel pa izkuša Prešerna žaljivo izzvati. Prešeren spozna svojo ljubezensko katastrofo a odide ponosno v zavesti svoje cene. Dolgo vrsto zgodo vfn*k'h osebnosti so izkušali večinoma premladi igralci v približno stilsko pravilnih kostumih po vseh možnostih predstavljati. Ka-pak sta posebno zanimala Blanč kot Prešeren in Remčeva kot Julija Zelo nas bo zan'mala celotna uprizoritev drame po izvežbanih in sposobnih igralcih Šentjakobskega odra in si pridržujemo oceno dotlej Mladim odrskim amaterjem pa gre za njih trud in ambicijo naša zahvala.
Po prav dobri Kovlčevi deklamaciji soneta »O Vrba« in učinkovitem petju baritona Romana Petrovčiča. ki ima lep, zdrav, topel organ in virjo veščino podajanja (ob klavirju Silva Hrašovec), smo Dos1ušali še govorilni zbor tPevcu« z BlanČem kot poetom ter »Zdravico«, zopet z Bl^nčmi kot poetom in zlasti srečnim nastopom Kovica kot starca. Zlasti zaključna >Z1ra-vica< je z mosroČnim zborom deklet in fantov v narodnih nošah in z razdeljeni "ni ulogi učinkovala prijetno učnkovto. O govorilnih zborih bi se bilo treba nač razpisati, kakor tudi o telovadnem plesu na zgolj lirsko in čustveno pesem. Ali zadoščaj izrek: kolikor glav, toliko misli in okusov!
Vse v vsem: ze^ posrečena pr"redba ki je popolnoma doseg'a svoj vzvišeno l^pi smoter. Tako lahko Kolu. Vaš^etovi, Pe-trovčiču in vsem sodelujočim izrekamo hvalo in priznanje. F. G.
Slovenka št. Fratnikcva v Monakovu
Izredni uspehi slovenske umetnice jeklene volje in stremljivosti za najvišjim ciljem
Slovenska operna pevka Štefanija Frat-nikova je bilr še pred tremi leti poleg tenorista Antona Drmote gojenka operne šole ge. Rado Danleli na Dunaju. Učiteljica je bila nanju najbolj ponosna in obetala jima je najlepšo pevsko kariero. Ni se zmotila: Dr m o ta je že nekaj sezon priljubljen in ugleden član dunajske državne (prej dvorne) opere, Fratnikova pa je te dni podpisala pego-bo za tri leta z državno opero v Monakovu.
fttef. Fratnikova je po dovrši t vi ljubljanskega konaervatorija še par let ostala na zaiebni dunajski operni šoli ln je bila že kot odlična gojenka izjemnih glasovnih in pevskih sposobnosti začasno angažirana za sodelovanje pr4 svečanostnih opernih predstavah dunajske državne opere v Salzbur-gru. 2e takrat je žela lepe uspehe in le državni prevrat v Avstriji je pretrgal vezi,
ki bi jo pritegnile k dunaj. 6rž operi.
Po kratkem gostovanju v partiji Gouno-dove Marjetice na odru ljubljanske opere se je po nasvetu strokovnjakov odločila za kariero na nemških odrih. Da si pridobi dovolj odrske rutine in repertoarja, je prevzela angažma na preesnovanem gledališču v Celovcu, kjer je pela z najboljšimi uspehi eno sezono. Nato je očšla na večji ugledni operni oder v Aussigu. kjer sodeluje kot mladodramatska pevka zdaj že drugo sezono.
Izmed ocen. ki jih je dobila v Aussigu. naj navedemo le par:
»Aussiger Tagblatt« je 14. okt. 1939 pisal ob uprizoritvi Mozartove >Figaxove svatbe«:
»Stef. Fratnikova se je predstavila kot Ch eru bino in opozorila nase s fin'm metalom, lepim timbrom ln izredno kulturo svojega glasu Takega Cherubina smo videli in slišali redkokdaj.«
Ob Maacagnijevi »Cavalleriji« pa:
»Prav posebno je navdušila fit. Fratnikova z bleskom svojih glasovnih in z očarljivo skrbnostjo svojih igralskih sredstev.« (27   novembra 39.)
Isti list je pisal 28. oktobra t. L ob Rib. Straussovi »Elektri«:
»Po ljubezni in otrokih hrepenečo, vsako > maščevalnost odklanjajočo Chrvsothemls je I etef. Fratnikova poosebjala idealno Z g'n- ' ljivo poglobljenostjo je izpolnila svojo nalogo s prijetno toplino v igri kakor tudi s čudovitim petjem, ki je s svojo lepoto zgrabil srce ln dušo. stef. Fratnikova je pevka po božji milosti!«
»Die Zeit« pa istega dne:
»Stef. F. kot ChryscthemJs se je znala uveljaviti a svojim čudovito iep"m organom. Tasnost tonov v vseh legah, čudovito mehko oblikovanje glasu, oblikovno dovršena tehnika tega prožnega in prilagod-nega soprana so bili na radost poslušalcev.«
»Aussig Tagblatt« pa je 25. jan. 40 pisal ob Bizetovi »Carmen«:
»Kot Micaela je imela priliko, da je * svojim plemenito zvenečim, v dinamičnen .n tonskem obsegu uprav neizčrpnem sopranom bistveno pripomogla k višini celo cupne up: izoiitve.«
Razumljivo je, da so pes tal a po takir. Kritikah pozorna na Fratnikovo največji, nemška operna gledališča. Naša umetnica nam piše sama:
»Nisem tiste sorte, da če en ton dobro za-pojem. to tak cj poročam. Čakala sem na to. za kar sem z vso gotovostjo vedela, da p* ide. Pred par dnevi me je slišal Clemens Krauss (bivši genera-ni operni direktor na Dunaju in zdaj v Monakovu. Opomb, po-ročev.) in bil od mojega glasu in mojega visokega c in cis tako zelo navučen, da me je angažiral na tri leta za drž. opero / Monakovu. Sam me ]e spremljal na kla virju. No. mislim, o tem pa že velja poročati Vam Ln vsem mojim Slovencem. Pri premieri »Elektrec je bil tudi neki režiser iz Berlina O meni se je izrazil: »Die Fratnik gehčrt in die berliner Staatsoper uno meht nach Aussig!« Vse to je vendar lepo in zadoščenje za moj trud. Saj sem — brez samchva'e. prosim! — kakor čebelica in vadim, vadim kakor obseiena, kajti jaz h°čem mnogo doseći.«
Da v teh besedah: »jaz hočem mnogo doseči« je izražen značaj Fratnikove njene jeklene volje in stremljivosti za najvišjim ciljem Njena prt vodi vedno više, in mi se radujemo uspeha naše rojakinje ter ji čestitamo! Navajamo pa vse to tudi v — zgled drug m mlajš:m po geslu vrle gospe Rado:  »Jugosloveni zmerom prvi!«
Iz T?b*veff
Proslava zedinjenja.   Nxše industrrsko
središče že doleo ni oroslavilo oraznik zednjenja v tako trdnem iugos ovenskem rapoloženiu kakor leto£ 2e na predvečer so z vseh hiš zaplapolale državne trobo ke. Sokol ko akademijo ie ob sk «!o neob.čaj-no mnoso obč;nstva iz vseh sljiev Ob tei priliki ie stae'ina br Jesih Dre'oči' pomen Drizno\ama roi?t~^?a dne naš" države, ki na? zaraii dogodkov rkro2 ra-š:h mei mora bodriti k čuj čn sti st n e-nosti narodnih vrst in iač *niu iu^o-loven-ske obrambne mrči Sledi! ie pester in bcfrat telovadni Fpored. ki so ea z izbra-ri'mi vajami vzorno iz^aia'i č ani. naraščaj in deca Posebno Dozorno«:t so zbud?1e vrhunske vaie čianov. ki so dok": ale visoko Cimna«:t'čno uspo-rblienos^ in neumorno telovadno delo naših Soko'ov Vaie ie soremli->lo sokolska "ed^a Pro-slavo ie zaklirčila dn'avna him-na in ?ve-čana za^bMrba soko'ske^a č ans'val Sr-o-menik kralia AVks°nd-a ie bil sv-"Tano os\'et!ien in okrašen s svežim cvet i ""m — Na rrraTTiik sam 7e bi'a v žuoni cerkvi slove-s^a božia služba, kateri so priso-stvcvali pred^rdnik ob'ine 2 Kl ^ vš k z obč'n^kim odborom ravnateli rudnika inž g. Kolka z nadinšpekt rirm inž. e. Rog^m sresk' načeln:k g Bizjak s šo'sk^m nadzornikom g. V ancem. rez oficirii. ?oko\ gasilci in zastopniki ter odposlanstva vseh tukaišnrh dmšfev in or^a^:zacii z zas'a-vami. Trboveljski ^iavč?k ie ne! staro-sloven<;ko ma5o Šolska deca se ie po maši udeležba proslav v posameznih šolah kje ie učitc'istvo s Drrnenvmi na?o ori toV mačilo pomen i. dee^mb"a — Trboveljsko poverjen'štvo i^d^užen^a ju^f^sl re^ pod^a9+nikov ie do1ov*"1o lerj ve^ec pred spomenikoma kra1ia Aleksandra in pa^Mh borcev v svetovni voini. — V znak'i ~e-de^jen^a ie bil tvd; ustanovrr o'^xni ''b r trbove\iske?a društva J R P in trb--ve'^kemu nr^'emu de^^mbru ie dal svočoneise obrežje sla nost*^i koncert ^Trbov^l^'-e^a s'avčko« na kot rem ie bil ml"d:m nercom s'ovesno izr.č^n red Ju^o^ove^ske krone!
Miklavž bo tudi Te*os de^'l svoj"1 darove v Sokolskem domu m°d p-id-^o d^co Obdorovanie za s'romaš'o de o b°> hitri ob 18.. za octalo d^c^ po ob 19 Darila naj, se DravcČa^n prioespj ■» nrir"di4von^-mu odboru v Sokol~k^m domt1 pro^ p'a-čilu pricpevka 2 din Zvečer bo miv a*'-ževanie z zabavo za o^r^^l^' S+arši obda-n'it«3 de°o v S^k^lskem dimu'
OnVr'"1« Verkrot ^e do^aia da s° bolniki, ki vm ie rvotr^bno sa^ator^ko zd-ov-ljenie v bolnici p?5:meno zavežejo, da b~d"> st'-o'k0 za zd-av1 jen je v re^ot" nI ^aM sa-rr\; t-^koi ti3<o oa prer^HHVi m:"ist'-<5*vi r-ro$n^o za branil acVio zdravilen le na stroška d^žav« O"o~a~io se oib^i^stvo. d° s° t"kj b^^'k" no vsto*-»u v z1 a-•;'i'S?i^ k^t n^^'^o^i   r>p bo'lo  r^o*T:   r,"v^o'''-'o 0p""o-
C^'^-a r?7CT ^tT;a,«"» v Trb^vli-h ;e za-r-"^; ^^ra v t-a^efo-m^ori < -b ro^ona-li"č' oHn^ve^ala Ve«; tr<^ i*> ž° r>a- r^nj v tem1 p-.v^i-no nn-av^t 7"r>T--"^^ elektrarne naj poškodbo čin orei popravi!
\n Naišla
— T7<?e na~očn:ke. ki v sobe*** ^0 nrvem bra niso prejeli na-ca !;«ta ob\ r čamo. da ni bi'a na"a. niti krivda razna^a ca. če jim rfSt ni bil dostavljen V b'»doče brrmo porVrbe!i. da se namerno izcublianje našega ';<tta ne bo mo^t^o pnovt:
— Z.a b'tnjf.ske žrtve so zbra i na sflav nostnem zboru soko'stva na nrazn V zedi-nienja 72° din Sf-kr^ko dru^t\o se vsem dartrvalcm iskreno zahvaljuje in sporoča, da ie bil znesek g'.renjs.ke s*>kobke župe odpo^'an na pristojno mesto
— Pono\itev akademije N*» sp'orno že ljo bo sokolsko dru'tvo v nedeljo S t. m ob 18 ponovilo nad vse usne1'- akademijo, ki je b'la prinravMena v prgavo z^dnie-nja. Vse. ki akademije še n:so v-deM. ooo-zarjamo na ugo-dno nrrliko.. da vidijo, izredno izurienost naših teV.vadcev
— Mraz je pritisnil V zadnjem 6ssa nas je zima 'obdorila s siih'm in lepim vremenom in zaradi občnega prahu mora škropilni avto v decembru rkrop'ti po u'i-cah. ko mu letos n:ti v po'etnih mesecih skoro ni bilo po-febno. VČemj je pai'a temperatura pod ničlo in obeta se nam hud mraz.
*0jrfmni Iti o«t<ifti član Vodnikove družba*.9
r. Teme Jaisnar
Ltvbliani 4 decembra Čeprav smo vedeli, da je dr Tone Jamar iudo bolan n&s ]e vendar v«* presenetila . est da je po mučemški borbi, ki je tra-iala leta in leta. sn(>č; izdhnil svojo b!a 40 plemenito in junaško du^o Se pred tedni smo ga videli na u''Ci. na njegovem vsakdanjem sprehodu po mestu <n v bliž njem Tivohiu, oprtega or- toko svoje hčerke sli svoje zdra\ni kt porročmce Spoštljivo so ga pozdravljali znanc; prijatelji :n pacienti, ki jih ie b''0 neii o. Skoraj slepi dr Tone Jamar je ozdravljal s prijaznim nasmehom N: videl, kdo ga je po zdravil, samo še občuti1 je pc glasu da ga pozdravljajo ljudje ki so mu do dna srca hvaležni za svoje zdravje, za svoje življenje, saj so ga pozdravi lah stoteri, ki ,ih je med vojno rešiti smrti v jarkih, in mnugi, ki jih je po vojni kot zdravnik iztrgal .z koščenih rok smrti.
Dr   Tone  Jamar se je rodil na starega It ta dan 1882 v Škofje Loki  Bil je sin posestnika in gostilnčarja »Pri Cen.tu«. I.jud •iko solo je obiskoval v ^kofji Loki. 4'm nazijo pa v Kranju. Maturiral je v 3?'jaku   Medtem mu je umrl oče. Tone Ja<nar se je mora! vrniti in pomagati doma w**ji materi v gospodarstvu Leto dni je vztrajal v Okolji Loki, potem pa je sledil notran'5-mu  glasu,  ki  mu  je  veleval, posvetiti se zdravni>tvu. Odšel je na Dunaj skoraj ^re: sredstev in se vpisal za medicino. Na Du-tia.u se je oženil m si ustvaril prijeten i >ui ki je bil gostoljubno zatočišče tu Ji za \se n^(.gu\e  slovenske tovariše in roj tke Zj cifk*t.i«a vsega    zdravilstva  je nromovuji l   191 1   Njegovo prvo službeno mesto b>--lc v Istri, odkoder se je preselil v Trojv lis
l/bruhnila je sveto\ma vojna Dr T ne Jamar je bil vpoklican med prvimi L. 1914 ve ie začela njegova osebnega trpi jen m polna pot, a začelo se je tudi junaku poglav-
je njegovega plemenitega življenja. V Galiciji je bil na fronti z Janezi in si nakopal bolezen na pljučih Leto dni je krut frontni zdravnik nudil zdravniško pomoč slovenskim fantom Po porazu avstrijrke vojake v okolici Lvova je z nadclove k.mi napori in ob tveganju lastnega življenja pomapal tisočem Slo-v'cncev, da sc prrfli v bo:n ce in v zaledje. Zaradi svoje bo'ezn s* ga nato poslali s fronte v -azt»e sanatorije, kjer jo dr. Tone Jamar b'1 cbfv.em bo»l'*:k *n zdravnik in je re:eval življenja uc>teth ranjencev. Naposled je prišel v Judcrborg. kier je ostal do prevrata t»ar je o. Ione Jamar storil dobrega za >loven*kt voj*ke in za vojake diutih narodnost* v letih strahote se ne precen-n n ne poplačati. In kljuh temu ti nihče nikob jlisa1 samohva'e iz ust tega skromnega, preskromnega alo-venskega zdra\mika' Zadostiva'a mu js zavest da so mu vsi k« lirr it kakorkoli pomagal, s spoštovan j e.n hvaležn; .z vsega svojega srca
Po prevrati se je d' Tone Jamar naselii v Ljubljani m odpr* zlravni>ko ord;nac'io v Prešernov" ulici Uži-al le brezmejno zaupanje ne samo svoji* paciei*« \ temveč tudi ljudstva, kar se ic pokazao v pr\ ih povojnih letih ob njegov* ka«*<*ida'uri na čelu Zveze detfrvnega ljudstva. Bil je izvoljen prt prvih občinskh volitvah v LJubljani po prevratu tn na prvi seji novega ljubljanskega občinskega sveta je bil izvoljen za ljub!lanskega župani, pa je izvolitev v svoji skromnosti odklonil, nakar je bi! za župana izvoljen d*- Peric. Poslej se je dr Tone Jamar ves posvetil« zdravni:tvu.
Ogromno zanimanje v strokovnih krogih in v krogih bolnikov je zbudlo d*\ Ja-marievc odkritje seruma proti tuberkulozi Zc prva leta po svetovni vojni j* je dr. Jamar specializiral na zdravljenje jetičnih bolnikov. Po devetih letih raziskovanja ;n uspelih poizkusov je svetu sporr-čil. da se mu je posrećilo odkriti serum, s k:\tenm se s pomočjo injekcij dovede bolnemu organizmu že izde ane protustrupe. ki povzročijo tako zvano pasivno imuniteto pri zdravljenju proti tej bolezni 5 eviln: spe-cia'isti so potrdili uspehe dr Jamarjc\e^a seruma. Lastna skromnost, lastna bolezen tn razmere so dr. Jamaija ovirali, da ni uresničil vse svoje velike načite v zvezi s tem odkritjem.
Dr. Jamar je reševali bolnikom življenje, obenem pa se je moral sam boriti proti svoji bolezni, ki si jo je nakopal med vojno. Ozdravil si je pljuva toda zavra*na bolezen se mu je pojavila na očeh. Savni dr Botten iz Zagreba mu jt mnogo pomagal s smeilo operacijo. Kakor jc bil junak, kadar ie bilo treba pomagati drugim, tako je dr. Jamar jun* ko prenašal svoje trpljenje do zadnjega trenutka, ko ga je smrt resila vseca trp!j?n-a. "
Truplo pokojnega dr Toneta Jamarja bodo prepeljali v Škof jo Loko, kjer bo pogreb jutri ob 16.
Veeua slava dr. Tonetu Jamarju, b1n?e-mu, plemenitemu ir. juna.kemu dobrotniku, ki je vse svoje življenje žrtvoval nacionalnemu idealu in v.sokem.i z1 n' ke-mu poslanstvu!
pri AbraJhamii
V srcu Ljubljane praznuje danes Štefan Gcjznikar, jeklena savtajska ko: en!na, svoj petdeseti rojstni dan. Vse svoje življenje je pesvecal gle.sbi, slavo pa mu pojo po Širokem svetu harški lcanarčki. ki so na tisoče obiskovali njegovo pevsko šolo. Kot glasrenik se jc udejstvoval pivotno pri garaški in pozneje pri ljubljanski operi. Ker so ga kot pozavnista ovirala vsled vojne zrahljana pljuča, je moral dati pozavni in gle'ališču slovo, vendar pa se pesmi in glasbi ni mogel odreči. Svoje umetniško udejstvovanje je prenesel na ljubljene ptice. Vzgojil je kader harških kanačkov, katerih pesem je šla preko meja naše ožje domovine. Dvakrat so njegovi mali pevci tekrr ovali v Nem* i ji in obakrat odnesli drugo nagrado. Diplome in kolajne, ki jih hrani danainji jubilant, niso v ponos samo njemu, pač pa vsemu slovenskemu narodu.
Kakor mnogim, tako je tudi njemu zapusti a za'lnja svetovna vojna vidno sled, pokvarila mu je desno nog"o. Rad pripoveduje o grozotah, ki jih je moral preživeti v daljn:h Karpatih vendar pa se kmalu vmelo n-e<?ove misli in skrbi k ljubljenim krjinrčkom.
Našemu prijnteMu in zavednemu narodnjaku Štefanu želimo še mnogo let uspešnega dela: prepričani smo. da bo njegov glas m er'ss njegovih kanarčkov razvedril še marsikatero žalostno dušo.
nedoraslih otrok nalmlalši pa ie osta" že doma. Od pek, b. ata Kla lnJka sj ie v imenu Sokobkega društva poslovil v občutenih besedah starosta br. T.n: Knez. Za nepreskrbljene otroke in ž^no b naprej zbiralo prispevke Scko k > društvo in prosimo vse. ki imajo čut do s.o-jega bližnjega, da to upo-t3vaio.
Miklavže van je za naše malčke bo priredilo tukašnje Sokolsko društvo v četrtek ob pol 17. v dvorani Nar dne čitalnice. Zavita darila ie treba o dati uro prej v mali garderobi Narodne č.ta niče p m ti odškodnini 2 din za komad.
Največje otroško veselje:
Sneguljčlca
Kakšno pot je napravila prekrasna pravljica o SnejruUčici? — Pred d&setle.ji in morda stoletji So jo babice pripovedovale svojim vnučkom, ki so zamaknjeni, tihi in pridni kakor nikd r. p M;.š Hi in M v svoji preprosti otroški dom š'.ii.ji predstavljali bajno, očarljivo deklico, grdo mačeho - čarovnico in krarnegra. s'ln ga viteza, ki reši Snegruljčico in Ja d,bi s» ženo.
Pra-"-.Jk red^^enTa ie tudi let-s pro=,?a-vii kamniški S k?l naivse svečano V soboto zvečer ^e bila s'avno-tna akademija. 1 decembra pa so se Sokoli v k-oiih in s pronosom ude1rižil; s'ovesne slu'b'? bož'e v žuoni cerkvi na Sutni Po maši ie b;la v dvorani Na^cdoe čitalnice s'av-nn<H-na s^ijg z zaobljubo n"voera članstva. Tako akademik kaVor tudi slavno-tni seji co nr^s^-tvo^ali za'-ton-'ki voia?kib in ci-rin:h 6b>tssti. uradov dnjltev in organizacij. Pri akad^miM ie bna dvorana nabito ooina pT*av 1e*~t^ udeležo-^ oa ie b^a tudi orl c^vnocf^i sej: 00 kater^ 1e starosta br Tone Knez rozva1 vs° navzoče ^ai se k^iTToor-n<-:Tmo in p r>r~>porom na ^plu n-'e'eže o^^'ko^an'a 18 OTOŽ*»"rov ksrnn!?1'^'*^ ž^^''aTnerf^ k«s"a voda. ki ie b;io v dvorani k^^a T"d: svečanost od-'•'kovan^a     DrteMa nalfveftHel« ob
Ifjjj ud"ležloi o^^joet^r?, in odl^čnikov kar
1£   7*»s?'!^7cro        n^gn" r>^ -  Iro-r^   »*r*J»*"i7"a PO—
n^č^'k^ P~mka Cetu?rxa Odi:kova-"im qwi*tn«vw «5?a na^iskr^rtei'e JestRIce! Br ^ioi'?? TrT-»**-MV jp umrl 1 decembra ob 2 zuiT-ai Sc^o^slco tlru^tvo k: le *a^^ narifra^O nr'^To^vV'p v čanj bolmn *e o-Vr^pio Tv^^-e-b na jvoi'4 «tro?'"e Pr. T^,q^T*v ie Ml do'^n l°t^ t<»lo"a'^'",' t"-Vo}*» i^~q c'ok^^'a ln n^-a; ča«a trdi pd-"^^li-'k 7ato co ip tudi po<yoh^ iHe1r»-''To 1°tk> 5te^;"n ^"•'"^t -a v kro:rb :n n a-
-vr~irr\   n>'   t"d*  v C'v'lll 7 T* ff^e*
p bil v none^oM^l^ - n^n^ld^e     B;t  !-> d . "krajno**? nrpt^esliiv   sai ie ob Vincem 4robu stalo oolee skrušene žene še osem
Pred dobrimi dvajsetim! leti je SnejruU-
čica prišla na oder! — Živa, govoreča. T prelestnih oblikah kot angel — ali se spominjate starejši, kako onemeli ste gledali* kak0 zamaknjeni ste zrli na oder?...
Pred kratkim ie prišla večna, pretresljiva pravljica v^eta ča^ov v film! Ni mogoče t besedami izraziti nSp h . ki $j je doživela — ni bilo treba reklam?, ni blo treba slavnih, lepih igralcev — kdo |n Je populariziral? — mladina, otroci, nedolžni ljubki otmč^ki — T n^hov mi žar čiml očki s0 uživali njihovi starši — koliko skrbi. In mržnje je bilo poz' blj~ne nri tej bajni, kot balzam delu oči umetnini...
NajsubtilneJše. najljubše ?n najprimernejše za otroke: Sncgul.č'c.1 !1! v kina M a t i c i 1
— !*flKiavževanje. Sokolsko društvo T Met" k: priredi v četrtek ob 17. miklav-ževanje za deco. ob 20. pa za naraščaj ln članstvo. Zvečer bo mlklavževanje pri pogrnjenih mizah! želeti je, da se vse članstvo ta večer zbere in zd uzi k bratskomu pcanonku pri čajanki, pri kateri bo sodeloval tudi sokolski o]kester. Drirla naj se odoajo v sokolskem domu hišnici!
štev. 27$
Prešernova 140 letnica v Mariboru
Prešernova ulica — Prešernova klet — Prešernova razstava v študijski knjižnici
Maribor, 3. decembra.
Čeprav nI mogel imeti nas obmejni Maribor nobenih osebnih in posebnih stkov m Prešernom, se vendarle z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo spominja slovenskega Goetheja ob 140letn-ci njegovega rojstva. Pred prevratom je moral zavedni kulturni Maribor skrivati ime ter sliko natega največ^ga pesnika. Nemalo je primerov oblastvene intervencije, ko so bile Izrečene pretnje v primeru toplih Izrazov ■poštovanja ter občudovanja našega največjega pesniškega genija Povsem drugačne pa 90 bile razmere, ko je prišel prevrat. Maribor Je dobil predvsem priliko, da se spomni na Prešerna, ko so izg'n'ala z naših ulic, cest ln trgov stara imena in ko amo pričeli mariborske ulice na novo prekrščevati.
Tudi Prešeren Je dobil v Mariboru svoio ulico. To je lepa. široka, sedaj moderno preurejena ulica, ki veže našo na'promet-nejšo žilo z najsevernejšim delom nase obdravske prestoln'ce. Prešernova tir ca pa Je tudi zgodovinsko znamenita po svoje-časnih razstavah, ki so imele v neposredni okoMci Prešernove ulice svoje torišče. Tukaj Je imel Maribor izredno čnst pozdraviti kralja Aleksandra Zedinltelia. ko Je prišel v Maribor, da si ogleda razstavo. Vhod odnosno prehod v ulici tvorita Aleksandrova cesta ln Sodna ul:ca na naj-živahneisem križišču naše mariborske avenije. Izhod ul'ce ie TomS'čev drevored V načrtu je tudi spojitev Prešernove ulice z Gregorčičevo ulico ki bi bila razširjena do prehoda v Prešernovo ulico. V tem primeru bo Prešernova ulica S'lno pridohi'a na važnosti in pomenu. Ob vogalu Prešernove ln Razlagove ulice naj bi v smislu načrta priJTo tudi novo gledališče, vprašanje pa je, če bi b!l ta prostor tudi zares na+primernejši. Gotovo je Prešernova ulica sedaj mnogo pridobila na svoji zunanjosti l gradnjo velikega Hutterjevega stanovanjskega kompleksa, ki bo vtisni! gornjemu delu Prešernove u'ice močan pečat.
Imamo pa v Mariboru Se drug spomin na Prešerna. Ta spomin je v najtesnejši
zvezi z neko značimo potezo v našem slovenskem značaju. Na najvažnejši točki > Gosposki ulici imamo namreč »Prešernovo klet«. Zgodovina tega naslova zasluži, da se ob tej priliki na kratko ugotovi. Svoj-čas je bil tu sloviti ^Erdapfel-Kasino«. Ko se bivgim lastnikom te »krompirjeve kazine« ni niti sanjalo o našem Prešernu, je tam na našem Krasu živel rodoljub Alojzij Bratož. velik Prešernov Čestlec V Gorici si je dal napraviti Prešernovo sliko v naravni velikosti. Ko je prišel prevrat, je bil tudi Bratcž med internrancl. Po dveh letih pa je Bratož prispel v Maribor. Tu se je odločil za to klet. Ker je dobil z gostilno tudi stanovanje, se je kmalu preselila v Maribor vsa družina, iz katere poteka znani odlični karikaturist, ki je priredil pred nedavnim tudi v Mariboru zanimivo razstavo svojih karikatur. Izmed najdražjih spominov ki jih ie Bratož vzel g sebol. 1e bila tudi omenjena Prešernova slika, in prav ta sl'ka 'e odloč'1* novi naslov popolnoma preurejene gostilne v »Prešernovo klet«. Ta nas'ov je ostal tudi se danes pod sedanjim najemnikom Karlom Trafenikom. Semkal so radi zahajali številni mariborski kulturni delavci, med drugimi naj omenim pokolnega Jožeta Kostanjevca.
V leposlovnem smislu pa se spominja te obletnice tudi naša mariborska Studijska knjižnica, ki se zaveda pravih nalog, ki ji pripadajo Na vse misleči kn*lžn'čni ravnate!, orof. Janko G 1 a s e r je organiziral zelo Hčno in okusno prirejeno Prešernovo razstavo ki je v nalašč za takšne in podobne svrhe namenjeni knjižnični predsobi. Razstava, ki si jo Mariborčani ogle-duie^o z ž'vshnim zanimaniem. zlasti nsSa šolska mladina, obsega poleg literature o Prešernu tudi njegove zbrane jn posebne pesmi, njegove prispevke za »čebelico«, > Novice* »rivrisches Blatt« itd. Med deli, ki so razstavljena, je tudi znani Prešernov rokoplg »Apel«, k1 mu svojčas cenzura ni dovolila natiska. Razstava vzbuja priznanje. Posamezne šole so organizirale skupen ogled. Razstava Je odprta do 7. t. m. ob knjižničnih uradnih urah.
Kakšen je bil letošnji november v Marlbsru
Najtoplejši je bil s* november, najmrzlejši pa 9« november
Maribor, 3. decembra »
V splošnem ni bik) bistvenih vremenskih sprememb v letošnjem in lanskem novembru. Glede toplote je bil pretekli mesec le malo toplejši, glede pa/lavinske ko'ičine pa ni bilo niti za cel milimeter razlike. V letošnjem novembru Je bil najtoplejši dan peti november, ko je bilo 18.7 C. najhladnejši pa deveti november, ko Je bilo —4.6. Poviprećna novembrska temperatura Je bila 6.7, povprečna maksimalna 10.7, povprečna minimalna pa 2 C. Z min'maJno temperaturo pod ničlo amo imeli v novembru že 10 dni.
V letošnjem novembru je 12 dre deževalo, dva dni pa je snežilo. Mesečna padavinska količina oziroma višina Je dosegla 55.9 mm. Na posamezen padavinski dan je padlo povprečno 4 mm ali približno 1.9 na vsak mesečni dan. Najobilnejši deževni dan je bil 7. november, ko je bilo padavin za 27.7 mm. Zanimivo bi bilo omeniti Se to. da Je ležal sneg na zemlji samo predpol-dan prvega in ves dan zadnjega novembra, sicer pa snega ves mesec ni bilo.
Barometer se Je gibaj med 752.2 in 723
mm. Barometrs^o kolebanje je bilo 29.2 mm, povprečni mesečni barometrski pritisk pa 736.5 mm. Največja zračna vlažnost je dosegla 100°/0 v začetku preteklega meseca, par dni pozneje pa je že dosegla svojo najnižjo tečko v mesecu s 46 odst., povprečna mesečna vlažnost Je bila 84.7«/». Povprečna mesečna oblačnost je bila 6.8 z oblaki zastrteg-a neba. E>evet dni je bilo popolnoma oblačnh, trije pa SO bili jasni. V dveh jutrih je bila gosta megla, v sedmih jOJtiih pa Je slana pobelila travnike ln vrtove.
V splošnem Je bila prva tretjina novembra najbolj nestanovitna in muhasta, ker Je tedaj dosegla toplota svoj mesečni višek tn par dni pozneje tudd svojo najnižjo točko in pa ker je v prvih 10 dnevih padlo več dežja kakor v vsem ostalem novembru. V drugI tretjini meseca Je prevladovalo najbolj oblačno vreme, v tretji pa suho ln stanovitno. Končno je še pripomniti, da je bilo v preteklem mesecu pet brez ve trn i h dni. Najmočnejši vetrovi so bili nekako v sredini novembra, najpogosteje je pihal južni, najmanj pa vzhodni veter.
Kako sta nezakonska dvojčka dobila pravdo proti svojemu cčeta
Konec triletne pravde, ki je vzbujala v mariborskih pravnih krogih veliko zanimanje
Maribor. 3. decembra I Revna mladenka izDod Ponoria se te spoznala s postavnim mladeničem, ki ga
je prvič videla v Mariboru zgodilo r>a se Je,  kar se v živlieniu nest stokrat do za i a
in kar prinaša mladim ženskam bridko razočaranje. Ko ie Dostala nosna, se 11 ie
mladenič začel izmikati, dokler niso bili med obema stiki Dooolnoma oretreani Luč sveta sta zagledala dvoiČka.  Uboga mati
ie bila v skrbeh za njuno usodo, za nj no življenje. V bednem siromaštvu ie prič ia
poizvedovati za očetom obeh dečkov toda sreča ji doltro ni b:la naklonjena. Odvetnik ji ie deial. da U ne more DormS'ati. dokler ni točno dognano nieeovo ime Ko Je nekoč mlada mati srečala t četa obeh dvojčkov na ulici, se ji je posrelilo zvedeti za njegovo ime Ml^dl moški, ki ii ie svoi čas obllublial ooroko. ie bil ooročen. Mlada mati ie vložila proti nezakonskem 1 očetu svojih dvojčkov tožbo za pačilo alimentacije.
Tri leta ie trajala oravda v katT1' sta oba dvojčka n^o-^a kot tož~?Va prot: svojemu očetu. Mladi moški se je silno
otresal očetovstva in ni hotel priznati ničesar, kar bi ga obremenieva o. toda sodišče je verjelo izpoved^am mlade matere. Na tei osnovi ie bil toženec tb^ojan
na plačilo m?seč e?a prispevka 100 lin za dvojčka. Nizka odmera ie bila u1em?-
liena z razlogom, ker Drerma tožene- nizko p"ačo in ie razen te-a poročen Obveznost olačevania na i bi se rac. nala od dneva, ko ie bila tožba vl"Ž3na. Proti tei razsodbi pa  sta se  dv ička
pritožila na prizivno sodišče. V s ojsm prizivu sta navaiala zaht vo do or živn;n:. ki nai bi iima bila priznana z? o i rojstva naprej Prizivno sodišča ie ir. dilo njunemu prizivu. K točno ie razpravViaio o tei zanimivi zadevi §e vrhevno sod *če v Liubjard. Jc! ie te dni sr>cr čilo mariborskemu sodišču, da ie razsodba p iz v-nesa sodišča v tei zadevi potrjena S tem ie zaklr'č<?na ve? ki tri l^t-i traia č^ pravda obeh dvojčkov s sv j!m ne aken-skim očetom za Drizr-anie oč t >vstv k: ie načelne važnosti ?a vse s ičn*» -^mere ki jih v sodobnem življenju ni malo
Mariborske in okoliške novica
— ROdtadJBRi večer Mlaka Kranjca in Antona Ingoliča v Ljudski univerzi. Pred dvorano, Id Jo Je mariborska mladina malone napolnila, sta brala iz svojih del oba Dajvldnejča zastopnika slovenskega povojnega romana, Ob pričetku Ju je pozdravil pre .sovin: k mariborskega Umetniškega kluba dr. Maks fenuderl, ki Je orisal njuno delo in med drugim pilmerjal delo trojice Prežihov Voranc — Kranjec — Ingolič z nastopom slovenske moderne. Oba pisatelja sta izbrala svoj spored take, da so stopile njune razlike jasno pred oči. Mlako Kranjec Je bral dva lirična, s fino ironijo prepletena odstavka iz >Povesti o dobrih ljudeh c, Ingolič pa Jc čital efekten, dramatično napet odstavek iz haloskega romana »Zejac in zaključno pog'avje iz Se ne objavljenega romana >Matevž Visočnlk«.
_ Nočno IeKamKko ®ložbo imata tekoči
teden Vidmarjeva dvorna ^karna pri Are- j hu na Glavnem treu. telcf 20—05  in Sa-voetova mas-da>nski lekarna na Kralja Petra trgu  tel  22 -70. |
,    Rdeči Krn v MerTboru poziva vse lz- 1 prasane   bolničarje  in  bolničarke,  da ae udeleže sestanka 8 poučnim predavan 1em, ki bo drevi ob pol 19. v prostorih delavske ■bornice v Sodni ulici st. 9-H. ___
_ Vzgojna   posvetovalnica  V prostorih
tak. dri. učiteljske sole je odprta vsako
nedeljo od 10. do 12. dopoldne, na kar se opozarjajo vsi starši in roditelji.
— Tekstilna Industrija uspeva. Na Hut-terjevem tvorničnern kompleksu so dozidali nova tvorniska objekta. <2uje se. da bo v obeh objektih urejen obrat za izde o-vanje svilnatih Izdelkov. Sedaj so v polnem teku notranja dela. — V Kosakih so povečali  obrat   tekstilne  tvornice »Atama*.
— Gradijo. Pri stavbi »Vzajemne zavarovalnic e< na Glavnem trgu se zmerom kopljejo temelje za novo palačo — Na nekaterih delih Hutterjevega kompleksa te urejujejo betonsko streho.
— Prva letošnja otroška predstava v gledališču bo v petek 6. t. m. ob 15. Uprizori se zabavna in sodobna Krtstnerjeva igra »Pikica ni Tonček«.
— Staral, ki so prijavili svoje otroke za evakuacijo v primeru vojne, se pozivajo, na1 takoj sporočijo pri mestnem socialno- j poitičnem  uradu na Rotovskem  trmi 9 eventualno spremembo svojega bivT-lsča.
— Za zimsko pomoč oziroma za božič-nleo prot!tuberkulozni ligi. Ciril Metodovi družbi, reševalni postaji, mestnemu magistratu (oddelek za mestne reveže) in Rdečemu križu v Mariboru so darovali po 100 din trgovci z motornimi vozili, kolesi, mineralnimi olji, električnimi ter radijskimi predmeti.
— V stuOenaJd Ljudski univerzi bo predaval Jutri ob 19. prof. Franjo Baš o temi: Prvi december 1918. Preo tem nastopijo pevci deske osnovne šole v Studencih.
— O tem In onem. Magistra tn emu uradniku Zmenku Aljančiču so odnesli iz njegove pralnice v Koseškega ulici košaro, polno perila, vrednega okoli 800 din. — Zaradi splošne onemoglosti ae je zgrudil na Trgu svobode ptujski trgovec France Ne**~»§. Prepeljali so ga v bolnico. — V ne . meljsld tvornici si Je poškodoval roko strugar Ferdo Stiper. Zdravi ae v bolnici.
— Prešernova razstava v Studijski knjižnici traja do vključno 7. t. m, — Ljubljanski balet bo v kratkem gostoval na mariborskem odru. — 29letni viničar Ivan Kosi iz Sv. Miklavža Je obupal nad življenjem ln ae je hotel obesiti. Domači so v zadnjem  hipu  preprečili  njegovo namero.
— Posestnik Maks Tovornik iz Sv. Barbare Je prišel na precej strmem klancu pod voz K sreči so ga sosedje rešili, tako da ni bilo usodnejših poslecic. — Ročna blagajna a 40.000 din je izginila iz skladišča A. Rađana v Slov. Bistrici. Orožniki so pričeli s temeljitimi poizvedbami, da se ugotovi, kdo Je krivec. Zadeva zbuja po vsej okolici precejšnje vznemirjenje. — Komaj 1888 tujcev in gostov Je bilo v letošnjem novembru v Mariboru. — Mehaniku državnih železnic Štefanu Stranku so odnesli lz neke tukajšnje kavarne 2000 din vreden zimski površnik. — Sokolski Miklavž bo obdaril deco 5. decembra ob 16. v Sokolakem domu. — Drevi ob 20. bo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 koncert septeta bratov 2ivko. — V Dravo Je skočil v blizini Ježkove tovarne mlajši moški Mimoidoči so ga rešili in oskrbeli prevoz mladega obupan ca v bolnico. — V soboto 7. t. m. je v Narodnem gledališču spominski večer ob 500letni d izuma premakljive črke.
— Požar. V Veliki Varnlci pri Sv. Andražu v Slov. goricah Je včeraj popoldne zgorela domačija posetnika Josipa Mer ca. Ogenj Je uničil tudi stiskalnico orodje in vso zalogo žita ter poljske pridelke. Škode je za 80.000 din.
— Na mariborskih osnovnih s°lah Je bilo ukinjenih več od: elkov, kar bo imelo silno kvarne posledice. Že sedaj je bilo po nekaterih razredih mnogo preveč učencev ln učenk, tako da najbolj neumorni učitelji niso mogli več zmagovati napornega pouka. Sedaj bodo deco iz ukinjenih razredov porazdelili v ostale razrede. Zaradd te^a bodo posamezni oddelki se bolj natrpani. Splošno znano je, da v Mariboru še vedno primanjkuje golsklh prostorov in da je premalo osnovnih šol. Zato je pričakovati, da bo:o ti ukrepi preklicani in tako omogočen reden pouk na osnovnih šolah. (Del. polit.)
— Trgovska vest. Znano Špecerijsko trgovino, združeno s trgovino rib v Gosposki ulici, katere lastnik Je bil dceđej gosp. Ferdo Grelner, je kupil trgovec g. Ivan Lah.
— Pobreške novice. Z vztrajno prizadevnostjo se pri nas nad aT ju je sirokopo-tezno zasnovana akcija za zimsko permoč revnim Šolarjem s Pob rez ja.. Tesna in Brezja. Dosedanja akcija je žela že precej lep uspeh, tako da je upati, da bodo siromašni učenci tn učenke navedenih treh šol lahko prejemali skozi tri zimske mesece od 1. januarja do vključno marca brezplačno kosilo. Tisti, ki imajo pouk dopoldne, bodo prejeli kosilo opoldne, tisti, ki ima to pouk popoldne, pa nekoliko pozneje. Po-b reška občina Je ca rovala v to svrho 10.000 din. prav toliko tvrdka Thoma na Pobrežju in tezenska industrija. Seveda bo treba nabrati še precej denarnih sredstev, da se bo lahko plemenita ter hvalevredna akcija uspešno zaključila Jutri se zbere na posebni seji zadevni odbor, ki bo sk7apal o nadaljnjih koristnih ukrepih. Odbor upa, da se mu bo posrečilo zbrati vnoto okoli 100.000 dinarjev. Ce se to posreči potem bo mogrče obdarovati revno deco tudi z obleko m obutvijo.
Tezenske novice
— Naše agilno tezensko Sckol»ko društvo je praznovalo praznik zedinjenja v soboto zvečer v osnovni šoli. Spored je bil izredno lep. Po čitanju poslanice in slavnostnem govoru so bile deklamacije ln recitacije naše vrle sokolske m'adine. Podane so bile z zanosom in gfobokim občutkom. S himno »Hej Slovani c Je bila zaključena prisrčna prvodecembrska slovesnost. — šolska mladina je proslavila praznik zeolnjenja z obzirnim sporedom, govori, deklainacljami in pevskimi točkami.
Mnogo odobravanja je bil deležem zlasti mali harmonikar, ki je zaigral precej narodnih pesmi. — Službo je nastopila na naš? so'i uttteliira Blanka spos. ki je bi'a semkaj premeščena iz Hoč. — Tezenske
ceste so vendarle pričeli posrpavati z gramozom. — Kakor čujemo. b:> za/o^a poslovati šolska kuhinja v januarju 1941. Odbor še zbira sredstva za prepotrebno akcijo.
*———**!£đaFsP
Sreda 4 dec.: znprto. Četrtek. 5. dec:  zap' o (Cm^rlka) Petek  6  d«.c  ob 15.: *i -k;ca in loiič.k-Picmieia.
■H lavzeva r^la v Nar°dnem gi< dali &ču. O p" *zii.r jo m o, da bo Miklavž etos za svoj goa zopet obiskai madbor. gledališče in 6a sprejema Miklavževa dari'r. gledali-ška blr_2:ajna. Pred nnsloprm Miklavža in njegovega spremstva se up:izo;i zelo zabavna otročka igra t Pikica in Tonček«, ki se bo priče.a že ob 15-
SOKOL
Predla-a zed njenja v Uuforieru S -kolsko društvo v Ljut meru se je 1 decembra v s!a\nostn,h krnjih ude ežilo službe božje nakar je biTa ob 11. v Sokv»lskem domu svečana seja. ki p je prisostvovalo članstvo in mnogo nanxlnef!a občinstva. Sejo ie vodil društveni starosta br dr Stanjko, ki je v zanosnih besedah označil pomen letošnjega 1. decembra. Posanico SKJ je prećitai okrožm prosve>ar br. Karbaš, nakar je bila zaobljuba novih čanov. Ob otvoritvi je zaigra'a godba Gasbenega dru tva državno himno ob koncu pa še h:mno »Hej Sobani« ki jo je pela vsa dvorana Pope dne je priredil Snfcoi še sveča no aVa.lcmjo, ki se je pretvori a ob uvod nih točkuh recitacije dramatik_*ga prizora »Slovan na dan« v splošno naci^na no manifestacijo ki je bila zaključena s pesmijo »Hej Slovani«. Akademijo jc otvori! društveni orkester z državno himno. Spored akademije jc poleg dramat. prizora »Slovan na dan«, ki ga je izvedla sokolska de-
ca v režiji a Apihove. na pravni najgloblji vtis na vse prisotne. Zelo primerna dnevni sn z interpretacijo podana je bila recitacija Tyr.su po br. Marinčiču. Ženska deca je pokazala vaje z vcnćki ob spremljavi klavirja. mc£ka deca ritmično vajo »Pastirčki«, ženski naraščaj telovadno skladbo »Na planinciih«, moki naraščaj simbolično vajo »Oj Doberdob«, član vaje na bradlji, dijaški narašča i telovadno skladbo »Humoreska«, članice plesno skiadbo »Kože jt na vrtu plcla« člani pa trionaun«. skladbo »Lc naprej« Vse telovadne točke so bile lepo podane Že dolgo narr ni bila dana prilika gledati tako lepih uspehov telovad niče. kar je velika zasluga vaditeljev in društvenega načelnika. Sokolska koračnica društvenega orkestra je zakijučiila lepo uspelo akademijo
Proslo\-a v Štrigovi. Sokolsko društvo V štrigovi se je za proslavo praznika zedin jenja nad vse d<rbro pripravjlo Sokolsko članstvo se je udeležilo svečane službe božje, nato pa se je zbralo v svojem domu. Dvorana je bila primemu okrašena na čelu sta bili sliki kralja Petra II. in viteškega kralja Aleksandra l (Manstvo, naraščaj, sokolska deca in jugoslovcnsko orientirano občinstvo so napo nili dvvrano do zadnjega kotička Proslavo ie otvi rti društveni starosta in nacionalni delavec bivši župan Tomislav Kovač. Svečan' de* proslave je obsegal pozdrav driavm zastavi, petje državne himne ter pesmi sokolskih egij. čitanje pos!an:ce SKJ. sokolske zaobijubo in petje himne »Hej Slovan«« ki »o jo zapeli vsi prisotni Drugi del proslave je obsegal akademijo, ki jo je pripravil s sokolsko deco društveni prosvetar br Belec Dečja akademija ie obsegala primertn nagovor, deklamacije in glasbene točkt, ki jih je sokolska deca s pravim veseljem podala v veliko zadovoljstva prisotnih. Akademijo je zakiučtla koračnica r»a$di tnalih harmonikarjev, po kateri je br  starosta Kovač
zaključili dobro uspelo proslavo državnega
in narodnega zedinjerja
V Verieju Tudi letos je veržejaki Sokol slovesno proslavil driavn: praznik zedin jenja. Proslavo je vodd društveni starosta br Kozar, ostali spored pa so tvorMe telovadne, pevske, dek'amacijske in glasbene točke. Proslavi je prisj»t vo>aio sofcolstvo in narodno občin-tvo
17 Lfutomera
Poroka. Preteklo soboto sta se v ljutomerski ž;ipni cerkvi poročila hčerka pokojnega Joska R-viha Kdč Katika Raih z Mr>te in c. Ivo Kovač, absolvent oharma-ci.ie. sin znaneaa nacionalnega župana g. Tomislava Kovača iz Strigove Kot niči sta bila brigadni general e. Mirko Rajh iz Osjeka in v. Derenčin. živin -^zdravnik iz Čakovca. Mlademu sokolskemu paru nase čestitke!
Iz štrikove
Smrt oglednega po«e*tni*». V čakovsld bolnišnici te umrl 30 novembra nose-tnik in indu?triiec e. Mirko Bulan z 2eleme ; Rore. ki si ie ie nad leto dni zdravi, rok i j na noei Bil ie dober gosoodar in ie imel I tudi svoi Dremo^okoD Rad 1e pomagal i svojim občanom in sosedom PriliuMien ie bil todi med lovskim! tovariši Pokol-nik ie bil navdušen nanredniak Pri rad-njih skupščinskih volitvah 1. 1938. ie kandidiral na Mačkovi 1 i rti v liutom^rs'em srezu kot kandidat K m etsk o- demokratske koalieiie ter 1e zbral v svoH d<rmač' in sr^ednii   oblini   leno   Število   g1 asov Na
njegovi zadnii poti v N^deliAču ori Čakovcu Pa ie SDremila ve^ka množica njegovih osebnib in političnih prija+eljev. Pokornemu Butanu, ki ie vedno visoko ^enil ideio iugoslovenrtva bodi obran;eo časten soomin. svoieem oa naše sožalie!
Koga je draginja najbolj prizadela
Po podatkih revije „Indeks" so se najbolj povečali življenjski stroški nekvalificiranega delavstva
Ljubljana. 3. de embra Socialno-statistična revija Indeks (A. Benko Grado) v Zagrebu obravnava pri nas najboli temeljito in redno gibanic življenjskih stroškov m vpr«. šaaie rea ne mezde. V zadnjem letu objav, j a io li-ti in revije neprestano članke o draginji, a večina njih ie napisanih subiektivno. zlasti v časopisju. To so navadno le več ali mani tožbe posameznikov, ki pišeio o draginji tako. kakor io čutilo na lastni koži. Te osebne izjave so sicer značilne in pomembne kot nekakšen dokument časa. niso Da navadno uporabljive za splošno stvarno preso io draeinie in nienih posledic. Prav zato opozarjamo na razprave »Indeksa«.
V št 4 te reviie. ki ie pravkar zšla, piše urednik in izdajateli A. Benko Grildo o treh tipih eksistenčnega minima V tabelarnem delu so namreč nav.d^ni življenjski stroški nekva ificiranih in kvalificiranih delavcev ter zasebnih uradnikov, da lahko primerjamo na podlagi podrobnih statističnih podatkov koga ie draginja naiboli prizadela Pisec razo* a-e utemeljuje ter razlaga svoio metodo računanja življenjskih stroškov in kakšne razlike ie t ba unostevati med živlie-niskimi stroški nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev *er zasebnih uradiikov.
Skupni zivli^niski stroški štiričlanske dni zine nekvalificiranega delavca so znašali lani avgusta, pred začetkom sedanie vojne. 1775.31 din. letos septembra pa 2524.47 din. Zivljeniski stroški družine kvalificiranega delavca so znašali lani avgusta 2376 02 din in letos s:ptembra din 3171.61. Vsota življ?nskih stroškov družine zasebnega uradnika je znaš la :a-ni avgusta 3194.25 in letos seotembr^ din 4066 5. Mod tem ko so se izdatki za hra io družine nekvalificirane a de'a- a povečali v prvem lefu voine za 5l.07*/o, so se za družino kvaificiranesa delav a za 38.93%. in družino uradnika za 39 81%. Kako so nastale te razl'ke? UpolKva'i je treba, da so iedilniki različni: nekv if -cirani delavec n. Dr. ne kupuie. vsd n-
tako PO^OStO. mesa kakor zasebni uradnik, prav  tako ne to':ko  fine  p'en'čne  m k'?.
masla itd. Živi a. ki iih kupuJ3 nek/aH-ficirani delavec, so se torej podražila bolj kakor živila, ki jih kupujeta kv nfic rani
delavec in uradnik. Navadni delavec, red-nik Štiričlanske? družine   ie izda   za hrano
avgusta lani 778 din septembra letos pa že 1175 din.
Nekoliko mani >aknr v družini kvalificiranega delavca in zasebnem ura iv'Va so se povečali v družini navadnega ielav-ca stroški za obleko in ob 'tev ln si.er za 65°'« v 7?dn^em letu. med tem k> so se pri kvalificiranem de'avcu za. 68 0") nU in pri uradniku za 68.07°V Stroški z^» kuri o in ra^svetliavo so se povči11 pr nekva-lificiranam delavcu za 16.81"/o. pri kvVi-f'c'rr^em za 15 5V» in pri uradn ku za 11 .S3°/».
Skupni življenjski stroški samskega na-i vadne^a delavca so se povečali za 39.01V«, samskega kvalificiranega delavca za 24.23° o in samskega ur dnika za 19.01 odstotka. 2ivljenjski strošk; družine navadnega delavca so večji za 42.12* kvalificiranega delavca za 33.48°/o in uradnika za 27.21%.
Draginja se na i bol i e izraža v višini realne mezde, odnosno mod nominalno mezdo in živlienjskimi stroški: če nomina na mezda p kriva natančno življenjske .stroške, ie realna mezda izražena z ind k no številko 100. kar pomeni, da znaša 100"'t eksistcnlmega minima, V teh časih je izračunavanje realne mezde posebno težavno, ker se mazde in cene naglo spemi-njajo. Vendar navaja Indeks tudi nominalne in realne mezde v orvih letošniih četrtlejih. Podatki so zbrani na področju banovine Hrvatske, a so v glavnem uporabljivi tudi za naše razmere.
Po podatkih v Indeksu mezde v ar>lo<S-nem še niso prilagođene zvišanim življenjskim stroškom. Za osn >vo realnih mezd ie vzeto L 1914. (indeksna Stoika 100). Indeks realne mezde samsk-ga delavca je znašal: decembra 1. 1938. 80 47 (torei 80.47°/o višine mezde 1. 1P14.). s p-tembra lani 84.12. decembra 79 32, marca letos 67.55 in junija 76.36. Vid m d. da se ie torei realna mezda zma ni sevala postopno z naraščaniem draginle kar pom ni, da se niso sorazmerno z naraščaniem cen povečevale nominalne mezde. Pri delavski družini se je realna mezda zmanjševala tako od lanskega septembra, ko je znašala 87.96: decembra 81.97. letos marca 68.71 in junija 78.21. V primeru z realnimi mezdami 1. 1930. ie bila realna mezda nižja za toliko •/•; lani septembra 3.37, decembra 9.95. marca 24.51 in junija 14 08. V primeri z višino septembra lani 1e bila realna mezda niža 9/o: decembra &46, letos marca 21.88 in junija 11 08. Od marca do juniia se le torei realna mezda zopet povećala (za 13.82° •). a ie bi:a še vedno za nad 10°/» nižja kakor pred začitkom VOJ-
ne. kar pomeni, da so se življenjske potrebščine   podražile   bolj   kakor zvišale
mezde.
Ti podatki nam služiio lahko naiboli* za presoio sedanie draginie in potrebni so zlasti vsem tistim, ki se mora i o pečari z i vprašanjem cen in mezd.   Pri 4tev:inih.
mezdnih gibanjih so se oa d_sl3j aklif-e-vali na indeks cen. izračunan v Studijskem oddelku Narodne banke. Ta indeKS ne more nikakor pokazati, za koliko so se
povečali življenjski stroški ki niso istovetni s cenami blaga; višino življenj kih stroškov lahko izračunamo le. če up ste> vamo tudi količino in pravo vrsto blaga, ne pa. če se oziramo le na cene raznih vrst bla^a ne gled^ na njihov pomen kot življenjske potrebščine.
Društva in letošnje božićnice
Tisti, ki skrivaj trpe, so podpore najbolj potrebni
Preje'! smo:
V časopisju zadnjih dni beremo, da noče Združenje trgovcev a svojim sklepom prisiliti ljubljanske trgovce, da prispevajo za zimsko pomoč edino le mestni občim in Ca o klanjajo vaakemu drugemu društvu s.ojo podporo ter a tem onemogočijo druge božićnice. Po objavljenih poročilih je leni priredilo poleg akcije mestne občine fie 15 društev in organizacij božićnice za reveže svojih okrajev, člani ter društev najbolje poznajo, kje sta res beda ln poman ikanje in kje je potrebna diskretna pomoč v obliki božićnice.
V LJubljani imamo dve vrsti revežev, namreč one. ki ob vsaki priliki prosijo javne ustanove in akcije za pomoč, in one, ki se sramujejo svoje bede in brezposelnosti ln rajši molče trpijo največje poman j kam je kakor pa da bi stopili pred mostn* uradnike in jim razkrili svojo nezasluženo revščino. Le-te bedtnlke obiskuješ naie požrtvovalne žene, da se na mestu prepričajo o pctrebi pomoči V stanovanja teh revežev ne stopi nihče izmed gospodov z magirtrata ln tudi ne od Kruženja trgovcev. Le članice in člani raznih društev vemo, kje je taka beda. Z vsakoletno božićnico smo jim diskretno nudili pomoč, vsako društvo v svojem ožjem okraju.
In tega naj bo zdaj konec po hvalevrednem in velikodušnem sklepu Združenja trgovcev. Prošnje za prispevke k na~ šim bozičnicam pri ljubljanskih trgovcih bodo po tem takem neumestne, kajti v njihovih očeh bodo poslej podpore potrebni samo oni, ki se javno pri mestni občini priznajo za reveže.
Tudi mi iz revnih slojev amo po »viojih zmožnostih kupovali po trgovinah leta ki leta zase in za svoje družine potrebščine in smo jih tuci pošteno plačali. Upravičeno smemo upati, da bodo tudi trgovci po svojih zmožnostih prispevali k bo žičnicam kakor doslej in a tem omilili vsaj za božič bedo najpotrebnejših. Razumemo, da je vsak posameznik, tudi trgovec, po izrednih prilikah prizadet, vendar pa je pomoč prav v teh časih najrevnejšim bolj na mestu kakor kdaj prej. Nikar tudi ne prezrite, da morajo tudi nabiralci za bo žičnice doprinesti mnogo dela, potov tn neprilik. ko se žrtvujejo za dobrodelno akcijo. Da je mestna občina pokrenila akcijo za zimsko pomoč, je vsekakor hvalevrecno, da pa se s tem drugim društvom odvzame vsaka možnost dcorodemostl, ni umestno, kajti ponavljamo, prav društveni člani najbolj poznajo v svojem ožjem okraju, kdo in v kaki meri je podpore potreben.