Ameriška Domovi ima
NO. 242
fe ft'4e;60« LaJ^’
iro<ikll r’u<J e
yri, N v	in
^'r-
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 16, 1970
S63aw!!*6 NCWSPA#^
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Arabci združili svoje vojske proti Izraelu
Vodnik Sirije gen. Hafez al Asad je objavil, da so Sirija, Egipt, Libija in Sudan podpisali vojaško zvezo, ki stavlja vse njihove sile pod skupno poveljstvo.
BEIRUT, Lib. — V svojec boju proti Izraelu so še arabske države v preteklosti ponovne povezale, pa se zopet ločil Najstarejša zveza je Arabska liga, ki pa je bila in je še vedno ohlapna, da bi mogla biti učinkovita. Sedaj je prišlo do nove vojaške zveze, ki jo je objavil “močni mož” Sirije gen. Asad.
Gen. Hafez al Asad je bil do pred enim mesecem vojni minister Sirije. Ko je stranka Baath hotela pod vodstvom njegovega glavnega tekmeca Asada odstaviti s tega položaja in mu vzeti tudi vse druge javne službe, je mož s svojimi prijatelji in zavezniki v oboroženih silah staro vlado’ odstavil in postavil lastno. Svoj položaj je hotel okrepiti doma s tem, da je izboljšal zveze z arabskimi državami, posebno z Egiptom, ki pod njegovimi predniki niso bile dobre.
Asad je predložil, da se Sirija pridruži pripravljajoči se federaciji Egipt, Libija, Sudan. Federacija je šele v pripravah in nihče ne ve, če bodo načrti sploh kdaj izvedeni, kajti koristi treh držav, ki naj bi se povezale v zvezno državo, so zelo različni. Sirija, ki je prijavila svojo namero kot zadnja, ima s federacijo z Egiptom slabo skušnjo. Jo je že c*.ikrat sklenila, pa jo nato tudi končala. A-sad je za enkrat rajše sklenil z ostalimi tremi državami vojaško zvezo, ki naj bi pod skupnim vrhovnim poveljstvom vodila boj proti Izraelu, če pogajanja ne bodo uspela in bo prišlo do nove vojne.
V Kairu, v Amanu in Damasku, pa tudi v Jeruzalemu, so za enkrat odločeni iskati mirno ureditev sporov, ne verjamejo pa vanjo ne dosti.
Iz slov. naselbin Sovjeti že začeli z
uradne propagando za prihodnji kongres
NEW YORK, N.Y. — Mednarodni kulturni center na 120 E. 14 St. vabi Slovence 27. decembra ob treh popoldne na božiče-vanje, kjer bo poleg slovenskega “družabno-kulturnega programa” tudi zabava in bodo na razpolago okrepčila. Vstopnina znaša $1. Direktor Centra je rev. A. Sterle.
Po poti opravljajo vohunske posle
WASHINGTON, D. C. — V Pentagonu skrbno opazujejo polete sovjetskih bombnikov in velikih prevoznih letal preko Atlantika na Kubo. Ta letala so opremljena z najnovejšimi napravami za odkrivanje podmornic.
Ko lete proti Kubi, se približajo sovjetska letala obali ZDA v taki meri, da lete skoraj nad glavnimi podmorniškimi oporišči ZDA ob obali Atlantika.
Vedno več plačanih sporedov televizije
WASHINGTON, D.C. — Pred 5 leti je bilo v vseh ZDA ko-^aj 1.3 milijona naročnikov na Plačane TV sporede. Sedaj jin je že 4.5 milijona in predno šinilo 5 let, trdijo, da jih bc bilijonov.
ri-
bo
12
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, pršenje dežja, milejše. Naj višja temperatura okoli 40.
Iksem za samostojno jordanijske Palestine
NEW YORK, N.Y. — Jorda-nij ski kralj se še zmeraj drži v naši deželi. Te dni je oovabil' časnikarje na razgovor in jim med drugim rekel, da nima ničesar proti temu, da ostane tisti del Jordanije, ki leži na zahodni strani reke Jordan, samostojna država, ako prebivalci to želijo.
Dodal je, da je o tem obvestil .udi vse druge arabske državne poglavarje in predlagal, naj bo :a predmet na dnevnem redu pri prihodnjem sestanku na vrhovih. Poudaril je ponovno, ia naj o tem odloča prebivalstvo samo.
Kralj se zaveda, da to ne bo do gladko. Proti tej ideji so namreč arabski gverilci. Husein se s tem stališčem ni odpovedal arabskemu delu Jeruza-,ema, ta naj ostane še naprej pod jordanijsko oblastjo, kot bi naj bila arabska Palestina sestavni del njegovega kraljestva.
Nixonove svetovalce pritožbe ne motijo?
WASHINGTON, D.C. — Pritožbe novinarjev vseh vrst zaradi preredkih tiskovnih konferenc predsednika Nixona Bele riše, posebno svetovalcev predsednika ne motijo. Pravijo, da mdar ima predsednik ZDA de-:eli kaj povedati, lahko to pove brez posredovanja časnikarjev!
To je res, toda časnikarji so, ri ustvarjajo javno mnenje. To je za predsednika lahko ugod-io, lahko pa tudi neugodno. To je čutil posebno bivši predsed-lik L. B. Johnson. Ko je sku-;al svoje odnose do poročeval--•ev izboljšati, je bilo že prepoz-10.
Kongres Komunistične partije ZSSR bi moral biti že lotos, pa so ga sedaj objavili za prihodnji marec.
MOSKVA, ZSSR. — Vodilni komunisti so se v začetku decembra zbrali v Kremlju naj-prvo na seje glavnega partijskega odbora, potem pa na zasedanje Vrhovnega sovjeta. Politično važne so bile seje glavnega odbora. Kar je namreč glavni odbor odobril, je pozneje formalno odglasoval Vrhovni sovjet.
Vse se je vršilo s precejšnjo hitrico, zato niti javnost ni bila o poteku obeh zasedanj vsaj toliko obveščena kolikor prejšnja ieta. Delo “agitpropa”, ki je jedro sovjetskega propagandnega sistema, je bilo torej prikrajšano. Agitprop hoče sedaj to popraviti, kar se še da. Po tej poti je prišel na vrsto za objavo tudi govor tovariša Brežnjeva na zasedanju Vrhovnega sovjeta.
Ker bi bilo prenerodno, da bi šele sedaj objavili govor, so ga oblekli v dolg uvodnik v partijskem glasilu “Pravda”, ki je bil objavljen ta teden. V uvodniku navajajo avtorji glavne dele govora Brežnjeva; izvlečki navajajo seveda samo lepe stvari in še lepše obljube.
Tako tudi mora biti, kajti vse skupaj je samo začetek propagande za prihodnji partijski kongres, ki bo koncem biarca. Uvodnik ne prinaša nobenih novih idej, ki bi bile vredne o-membe. Seveda je cilj dosežen: j sovjetska javnost se mora na- > vaditi, da bo zmeraj bolj pod pritiskom propagande za čast in slavo prihodnjega kongresa.
rtfSSSf BRITANSKI PARLAMENT JE
VČERAJ NAČELNO SPREJEL NAČRT DELOVNIH ODNOSOV
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Ugrabitelji letal brez izjeme pred sodišče!
HAAG, Hol. — Na konferenci, ki se jo je udeležilo 76 držav, je bila po 14 dneh razgovorov sprejeta resolucija, ki zahteva, da pride ugrabitelj letala “brez izjeme” pred sodišče in da je za ugrabitev strogo kaznovan.
Za resolucijo so glasovale vse zastopane države, le, Čile in Alžirija sta se glasovanja vzdržala.
WASHINGTON, D.C. — Smo v tednih, ko v Washingtonu ne mislijo senatorji in kongresniki toliko na volivce kot na same sebe. Hrepenijo, da bi prišli v tiste odbore, ki kaj pomenijo, na primer v Millsov odbor v predstavniškem domu, v Ful-brightov senatni odbor za zunanjo politiko, v gospodarske odbore in komisije itd. S temi vprašanji se pečata naravno tudi o’oa ohajska republikanska senatorja Saxbe in Taft.
Ker vlada v teh zadevah na mestu načelo starešinstva, ima Saxbe prednost pred Taftom.
Saxbe je namreč že dve leti v senatu in je po vrsti na 38. mestu med republikanskimi senatorji, za njim je še 7 mest. Taft je pa novinec, toda z mogočnim imenom in velikim številom prijateljev med republikanci.
Poleg tega kaže Taft tudi veliko več ambicije, da bi čim preje postal “nekaj” v republikanski politiki.
Ko je bil v Domu za kongresnika, je na primer že bil v Do-movem odboru za zunanjo politiko. Saxbe ima, če smemo tako reči, še drugo pego na svoji “karakteristiki”. Velja za liberalnega republikanca, ki se ne drži zmeraj discipline, zato kon- | servativni republikanci ne dajo veliko nanj. Tudi to bo razlog, da se marsikateri republikanski politik ne bo vlekel za Saxbeje-ve želje.	. .
Tekma med obema republikanskima senatorjema se vrši'	“*“J“ J- “ “ " ^
.	.	_	(odredila omejitev aela, njegovo
naravna za kuhsam,. Ramltat avlačevanje in 0(lkllmj Vvsa-
tekme borna pa zaneslj.vo 2ve-jUh nadur. To je	te.
del, «•* l“uarJa'	zave v vseh elektrarnah in toka
je naglo začelo primanjkovati. Preteklo soboto je morala vlada oklicati izredno stanje in omejiti rabo toka. Vsa svetlobna reklama je ugasnila, tako tudi del cestnih luči.
To je razburilo javno mnenje, ki se je naglo začelo obračati proti Uniji električnega delavstva. Ta je spoznala nevaren položaj, v katerega je zašla, ko ni upoštevala splošne javne koristi in je sprejela predlog, naj položaj preišče posebna sodna komisija, ko je še dva dni preje isti predlog odločno zavrnila. Še predno je bila komisija sestavljena, je Unija pozvala svoje članstvo, naj svoje zavi-
Konservativna stranka je včeraj dosegla lepo zmago, ko je parlament načelno odobril predlog zakona o delavskih odnosih. Javno mnenje je močno podprlo vladno stališče zaradi omejevanja električarjev v preteklem tednu, ki je povzročilo pomanjkanje elektrike po vsej Veliki Britaniji.
LONDON, Vel. Brit. — Spodnji dom parlamenta je včeraj o-dobril načelno zakonski predlog o delavskih odnosih s 324:280 glasovom, s 14 glasovi več, kot ima konservativna stranka večine v domu. To pomeni za vlado odlično zmago, ker so unije in delavska stranka predlogu odločno nasprotovale. Predlog je prodrl lažje, ker je javnost pod svežim vtisom nastopa unije električnega delavstva v preteklih dveh tednih, ko je zaradi njega primanjkovalo po vsej deželi električnega toka in je morala vlada njegovo rabo o-mejiti. Ljudje so bili v tistih dneh tako nejevoljni na Unijo električarjev, da je prilšo ponekod do dejanskih napadov na njene člane in vodnike.
Unija električnega delavstva je zahtevala povišanje plač za svoje članstvo od 25-30X kar pa je vodstvo elektrarn, ki so v državni lasti, odklonilo. Ponudilo je poviška 10X četudi je vlada izjavila, da je že to infla-torično ter za narodno gospodarstvo škodljivo. Unija je nato
ralno delo prekine in gleda, da bodo elektrarne v rednem obratu.
Za konservativno vlado, ki zahtevam unije ni marala kloniti, ampak je branila javno korist, je bila to odlična zmaga. Uporabila jo je nato še za naglo uzakonitev delavskih odnosov. Velika Britanija nima nobenega zakona o delavskih odnosih, kot ga imajo ZDA v Wagnerjevem in Taft-Hurtlevjevem zakonu. Konservativna stranka je v vo-livnem boju obljubljala, da bo tak zakon deželi dala in z njegovo pomočjo ustavila nezakonite štrajke, ki so postali prava mora za britansko gospodarstvo. Včerajšnji načelni sprejem takega zakona pomeni velik korak k temu cilju.
Za dolgolasce v Savdiji aretacija, frizer, ječa
JIDDA, Savd. — Vlada Savdske Arabije je posvarila dolgolasce, domače in tuje, da tvegajo s svojim prihodom v Meko, naj večje sveto mesto islamskega sveta, aretacijo, ostri-ženje las in ječo.
Odredba pravi, da so dolgi lasje in zalisci v nasprotju z “vero in izročilom” Savdske A-rabije. "Taki ljudje, veliki ali majhni, tajci ali domačini, bodo prijeti, kakor hitro jih bodo opazili, ostriženi in nato vrženi v ječo,” svari uredba.
“Ssdmorica” v Seattlu n zapor radi upirala
TAKOMA, Wash. — Zvezni sodnik George H. Boldt je obsodil “sednjorico”, ki je bila obtožena, da je za demonstracije 17. februarja kovala zaroto za poškodovanje zveznega poslopja v Seattlu, zaradi upiranja sodišču v ječo. Petorica je bila kaznovana s po dvakrat 6 meseci, preostala dva pa le s 6 meseci. Razpravo samo je sodnik preje razveljavil in napovedal novo.
Obloženim, ki so sodnika na vse načine motili in bili sodišču nepokorni tekom razprave, je sodnik dejal, da jim bo zapor nudil dovolj priložnosti za premišljevanje o njihovem vedenju in o tem, kaj jim je to prineslo.
“Prepričan sem, da je Božja | previdnost dala temu sodišču in drugim vodilo za učinkovito rešitev nasilnih motenj sodnih razprav,” je dejal sodnik, ko je izrekel obsodbo.
Iz Clevelanda in okolice
Priporočilo—
Naročnikom in naročnicam, bralcem in bralkam Ameriške Domovine v tem predbožičnem Času toplo priporočamo, da se pri nakupovanjih daril, živil in vseh drugih potrebščin obračajo na trgovce in podjetja, ki oglašujejo v našem listu.
Iz bolnišnice—
Mrs. Josephine Terček, 1140 E. 176 St., se je vrnila iz Mt. Sinai bolnišnice, kjer je bila na operaciji. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetje in pozdrave.
Letna seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima jutri zvečer ob 7. Slovenskem domu na Holmes Avenue letno sejo. Vse članstvo vabljeno!
Tiskarja iščemo—
Tiskarna Ameriške Domovine sprejme takoj izučenega tiskarja (pressmana) ali sposobnega, zanesljivega vajenca. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni ne-obhodno potrebno. Oglasite se osebno v uradu Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Avenue, po 9. uri dopoldne.
Bodimo pri vsaki vožnji pre-/idni in zmanjšujmo število rrtev!
CLEVELAND, O. — Mnogo pišemo o draginji, saj ta predmet ljudi najbolj zanima. Vsi bi radi vedeli, odkod prihaja in kaj je njen vzrok. Razlag ne manjka, pri tem pa igrajo tudi številke in odstotki svojo vlogo. Tu se vse opisovanje zatakne. Številke in odstotki se namreč nanašajo le na povprečja, ne pa dejanske cene v trgovinah, gostilnah, prevoznih sredstvih, pri obrtnikih itd., kjer ima vsak predmet svojo lastno ceno, ki se navadno močno razlikuje od povprečja. Zmeraj je vse odvisno, kje in kako kupujemo. Naj navedemo le par slučajev!
Kdor kupuje blago za kuhinjo v t r g o v i n a h ali na trgih, zanj se je življenje podražilo — kar se tiče hrane! — za 4%. Kdor je v gostilnah ali v hotelih, njemu se je življenje podražilo za 7%. Povprečje 4.5% ne pomeni torej ničesar. Najemnine za stanovanjske prostore so se
Kje se skriva draginja v naši deželi?
podražile za 4.2%, vzdrževanje hiš pa za nad 10%. Prevoz se je uradno podražil za 6.2%. Kdor je navezan na avtobuse in tramvaje v mestih, pa ve, da mora sedaj plačevati nad 15% več kot lani.
Razlike ne obstojajo le v malem prometu. V New Yor-ku znašajo na primer stroški za življenje 7.5% več kot lani, v Houstonu pa le 3.9%. Seveda se da izračunati povprečje, toda to velja le za redka mesta, večina mest ima višja ali nižja povprečja od narodnega povprečja.
Kako goljufiva so povprečja, kažejo podražitve nekaterih vrst prehrane, ki jo imamo redno na mizah. Letošnja povišanja v cenah znašajo na primer za zelje 41.1%, za čebulo 28.1%, zeleno 26.1%, kavo 21.1%, kuretnino 17.9%, krompir 14.7%, premije za avtomobilsko z a v a r ovanj e 14.6%, stroški za parkiranje 12.7%, ravno toliko stroški za
bolnice. Seveda se ti odstotki menjajo od mesta do mesta, od države do države, od sezone do sezone.
So pa na drugi strani tuoi predmeti, ki so postali cenejši (če se cene niso med tem spremenile), nogavice za 12%, jabolka za 10%, pomarančni sok za 8%, meso za o-kroglo 4%.
Pri številkah in odstotkih moramo opozoriti, da prodajalci le neradi znižujejo cene, zato jih ja hitro povišujejo. Morebitna znižanja trajajo praviloma le kratek čas, do-čim postajajo višje cene hitro nekaj stalnega. To ima prav neroden vpliv na povprečja. Lahko se pripeti, da je isto blago v nekaterih mestih cenejše, v večini drugih mest pa dražje. V tem slučaju ne daje povprečje prave slike, daje le podobo povprečne ravni, ki se od dejanskih dnevnih cen močno razlikuje.
Zato se v praksi smatrajo
povprečne cene in odstotki kot manjše zlo, po načelu, bolje nekaj kot nič. Pravilno draginjo bi si pravzaprav moral izračunati vsakdo sam zase. Tako postopajo le izjeme in še te se najdejo le med reveži.
Živijenski stroški, naraču-nani v številkah in odstotkih, so torej uporabni le za določene primerjave, za vpogled v dejansko stanje cen na trgu pa niso. še celo borzni indeksi niso zanesljivi, ker kažejo velikokrat zelo velike razpone, ki gredo tudi do enega odstotka in še več. To se dogaja posebno na blagovnih borzah za blago, ki njegova proizvodnja odvjsi od nepredvidljivih vplivov, na primer od vremena.
Vse to omenjamo radi tega, ker bo verjetno ob novem letu vprašanje življenjskih stroškov zopet predmet dnevnih debat. Debatiramo lahko, toda prisegati na številke in odstotke pa ne kaže.
V ZDA izdelujejo strelivo za sovjetske puške AK47
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je razkrilo, da je sklenilo dogovor z Remington Arms Corporation za izdelavo streliva za sovjetske puške AK47. Velike množine teh pušk so namreč zaplenili in zasegli v rdečih skladiščih ob meji Kambodže letošnjo pomlad, pa jih nato izročili, ko je vlada v Phnom Penhu zaprosila za pomoč v orožju, kambodžan-skim oboroženim silam. Strelivo, ki so ga s puškami vred za-segL, je začelo pohajati in treba je bilo novega. Tako so se ZDA odločile, da bodo poskrbele zanj.
Produkcija streliva za AK47 se je začela v preteklem septembru in sedaj so že njene pošiljke na poti v Kambodžo. O-brambni tajnik Laird je pred senatnim odborom, ko je utemeljeval pomoč Kambodži, dejal, da bo ta v glavnem v strelivu in lalrkem pehotnem orožju.
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
Zadnje vesti
BERLIN, Nem. — Radijske in druge vesti govorijo o obsežnih in budili nemirih in izgredih v treh mestih Poljski: ob obali Baltskega morja. Najhujši so v Gdansku in Gdinji, kjer naj bi prišlo do spopadov med demonstranti ter milico. Ta naj bi bila uporabila strelno orožje in je bila nekaj mrtvih in več ranjenih. Ljudje protestirajo proti povišanju cen hrane in stanovanj, ki je bilo objavljeno preteklo nedeljo.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je odobril predlog konference Senata in Doma za 210 milijonov za nadzvočno potniško jet letalo. Senat bi moral o tem glasovati včeraj, pa je vprašanje, če bo prišel predlog na vrsto danes. Nasprotniki predloga v Senatu so napovedali, da bodo z neprestanim govorjenjem preprečili glasovanje o predlogu. Prav tako je zastal predlog za povišanje pokojnin Social Security, na katerega so obesili med drugim predlog za uvedbo omejitve uvoza tekstila in obutve.
MOSKVA, ZSSR. — Vesoljsko vozilo Venus 7 je včeraj doseglo Venero in 35 minut poročalo o svojih ugotovitvah. Nato je utihnilo in sodijo, da je bilo uničeno, še predno je moglo pasti na površino Venere. Ta ima po dosedanjih ugotovitvah precej gosto iu
zelo vroče “ozračje”.
NEW DELHI, Ind. — Vrhovno sodišče je odločilo, da je vladni odlok o ukinjenju naslovov in plač maharadž in drugih nekdanjih oblastnikov Indije nezakonit in zato neveljaven.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je dosegel skupni narodni dohodek ZDA trilijon dolarjev, to je tisoč bilijonov. Dejanskega porasta v zadnjem četrtletju ni bilo, saj je industrijska produkcija v preteklem mesecu padla celo za 0.67c!
Ameriška Domoviima
OOOZZSECESSDnQQESSESSSSI^SSJf
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1^0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
za konferenco in pogodbo o varnosti Srednje Evrope. Na tej pogodbi je zainteresiran ves svet, tudi Amerika. Saj bo taka pogodba omogočila rekonstrukcijo NATO in odpoklic naših čet iz Nemčije. Vsaj to je predsednik Nixon javno namigni! v svoji zadnji izjavi o stikih med Ameriko in Evropo.
Boj za dosego tega cilja še ni končan. Mnogo bo odvisno od tega, ali se bodo nekdanje štiri zavezniške sile sporazumele o koncesijah, ki jih je treba napraviti bonn-ski vladi. Kremelj bo hotel dati le toliko, kolikor bo izpulil iz Ulbrichta, zahodni zavezniki pa s tem ne bodo čisto zadovoljni. Ako bi tudi bili, je odprto še zmeraj vprašanje, kaj bo končno odgovoril kancler Brandt. Od njegovega odgovora je odvisno, ali se bo novo obdobje v evropski politiki res začelo ali ne.
Morda bomo o tem imeli o Božiču že stvarnejšo sodbo.
BESEDA IZ NARODA
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 242 Weds., Dec. 16, 1970
Hen^k, gobavi vitez
Pred zatonom Ulbrichtovega vpliva?
CLEVELAND, O. — Božični, čas je čas posebnih občutij, posebnih razpoloženj in notranjih doživetij. Čas, ko se tudi v
Vodite,j vzhodnonemških komunistov Ulbricht ,e pri- “^jeraTkia Zl, "Tu šel do veljave 1. 1948, ko je Moskva na hitro roko ustano- ^ ljuibezni vila vzhodnonemško narodno demokratsko republiko. Nje-	dramatsko društvo Lili-
gova veljava je stalno rastla in prišla 1. 1956 do grebena. in 18^	n^n
kjer je ostala. Od takrat je Ulbrieht zmeraj dosti pomenil J ovati SVC)j božif Nameni. v Moskvi, ne morda toliko po svoji nadarjenosti kot po £ se ^	•	bo.&. m._
svoji partijski disciplini in privrženosti komunizmu, kar je ,	-	„ašoga'priijub.
posebno očitno pokazal 1 1956 v dnevih nemirov na Polj- Jga £isatelja Ksa8verrja Meškem in v revoluciji na Madžarskem.	, s to ^ bnzi£.n0
Ulbricht je svoj vpliv tudj znal izrabiti Iztisnil je ,z ,zgodbo je pjsatelj MePško poka.
skov"kiasatdm nisTmogli mkoiilobm. Glavni prfviiegij zal, da ,e tudi pesnik. Zakaj vaje °bi, neke vrste ve,o p,Ivica pri obravnavan,u vseh iriccb
narodnih vprašan,, k, se tičeio vzhodnega dela nemškega , etj križarskimi \0jsltamig in
narodnega ozemlja.	pLprave za igro zahtevajo iz-
S čemur se on ni strinjal, so v Kremlju odlašan na redno dosti tmda Kader moč. boljše čase. Dragocen je bil tudi privilegij, da bo Moskva nih igralceV; ki naj obli,kujejo zmeraj vztrajala na mednarodnem priznanju njegove re- d ankosti Meškove osebej publike, posebno v Zahodni Nemčiji in pr. nekdanjih sov- e bolj ibližajo gledaicem jetskih zaveznikih. Tretji privilegij je dal Ulbnchtu oejan-inaetrov jezik sko suverenost v Vzhodni Nemčiji, priznano v pogodbi i Posebne , alske razgiban0. med njim in Kremljem To se pravi: na ozemlju pod me- dinamike ta i	ne
govo kontrolo lahko dela, kar hoče. Moskva mu tega izreč ; d l2redn0 mo6 , rjene no ni priznala, ker ,e hotela ohraniti svojo udeležbo v za- L	dovršenost podajanja,
vezniškem svetu štirih nekdan„h zaveznikov (Amerike, odljk sp	. vsebinj
Anglije, Francije m Sovjetske zveze). Zahodni zavezniki a Henr^ ki1'odha)a v so za vse to vedel, ,n vse to tud, tolenrah Tako je jnogel'svele kra re.evat Krls.usovo Ulbricht delat, v Vzhodn, Nemčij, kar ,e hotel. Z Moskvo domovino d raobamedancl in se je po potrebi tud, sprl, zahodnih zaveznikov pa uradno se [am na]eze mora osvo ni poznal, kot niso oni njega. Na zuna, se^e to poznalo po-1 ,e tako ,rdoe ; p
osvo-Prav tako
sebno na regulaciji odnosov Zahodnega Berlina z Zahod-1 liubezen nippovp matpr. no Nemčijo Zavezniki so lahko sklenili, kar so hoteli, Ul-^ hricht je pa vse skupaj tolmačil po svoje. To je pogosto 10- ter Blankipa |sta
dilo neznosno stanje med vzhodnim in zahodnim delom	deJ	e se Uj. na
nemškega narodnega ozem ja m to je Zahodne Nemce na,- vet. vc.er in ima ^ ,e
bolj bolelo, pa S, niso mogli pomagati.	seben čar, prinese še posebna
Sedaj se je kanclerju Brandtu ponudila prilika, da to'občut;ja
stanje prelomi. Kremelj je pokazal iz strahu pred Kitajsko veliko zanimanje za načrt pomiritve med Moskvo in Bonnom. Brandt se je spustil v pogajanja s Kremljem in u-
Prav zaradi besednega bogastva, čudovitih odtenkov božič-
Lefna seja Khha Ljubljana
stvarii vsaj formalni mir med Zahodno Nemčijo in Soyet- "ko'fn Tudi	vojski ta ig°ra
tudi ^lovica'^duidn^NemSife	tem sporazumom m
dovoljna. Brandt jo skusa potolažiti na ta način, da noče .er
dobiti za 2.5 milijona Nemcev, ki živijo v Zahodnem Ber-I p	. ,	siovenii; ni
linu boljše zveze z Zahodno Nemčijo Zato noče dati pu-'J,0 ™^a ^ viln a“i godbe s Kremljem ratificirati dokler komunisti ne olajša-j a]a novim darjem jo potovanja med Zahodnim Berlinom m Zahodno Nemči- Sam	MežkJ nam je to
'°	na '° Brandt0V0 Stallšče pnStal1- uprl se ,e potožil, ko je pred približlio IZ
pa ric .	,	.	leti odgovoril na naše pismo,
hpor med Ulbrichtom m Kremljem je moral biti zelo ki sm0 mu isali ko im0
hud, kajti n, 1 komunistični vin ne morejo tega popolno-; 2adnjii j ^ .Henrika, d ma zatajiti. Ulbricht se je namreč moral boriti za svoj po- bra 1957	M j k
litičen obstoj. Poleg tega je do svojega stališča pravno in ;	’	’ a opic
moralno upravičen, saj od Kremlja ne zahteva ničesar, kar j	"
mu Sovjetska zveza ni že davno preje obljubila. Hudo gaj je moralo prizadeti, da je zgubljeno upanje, da bo Kremelj izsilil priznanje Vzhodne Nemčije kot suverene države.1 Kadar v Kremlju gledajo le na stvarnost, se za take for-J
maine občutljivosti ne menijo dosti. Najhujše ga bodo za-' EUCLID, O. — Na zadnji me-Uele koncesije na račun njegove politične kontrole v sečni seji 24. novembra je bilo Vzhodni Nemčiji.	J sklenjeno, da bo glavna letna
Ako ne bo več mogel po svoji volji odrejati, kdaj najiseja 20- decembra, v nedeljo bo cestni promet med obema Nemčijama odprt in kdaj ne. !P°Poldne ob dveh. To sejo smo bo v javnosti njegova avtoriteta zgubila ves sedanji blesk. !Premestili Pred več leti, da bi Tudi odnosi do drugih moskovskih satelitov bodo drugač- imeli več časa za razvedrilo. Na ni. Ulbricht ne bo več prvi med enakimi, bo enak med enakimi. Tega se bosta najbolj veselila Gomulka in Kadar,
Ceausescu se bo pa na tihem smejal, saj bo bolj neodvisen od Moskve kot Ulbricht.
Prva velika bitka med Ulbrichtom in Kremljem je bila seja rdeče vrhuške prvi teden v decembru v Berlinu. Vse kaže, da je tam podlegel Ulbricht. Bil je sam. Vsi sateliti so potegnili z Moskvo. Upajo namreč na tihem, da bodo
oa padca Ulbrichtovega vpliva imeli tudi sami saj koristi _________________________-___
Največ si obetajo od možnosti, da bodo sedaj nekaj manj obložene z dobrotami, ki jih bc-pod moskovsko kontrolo, ko se bodo pogajali z Zahodno sta pripravili naši izvrstni ku-Nemčijo.	harici Mary Dolšak in Gagle
Računajo še na drugo korist, večjo od prve. Upajo Sajevic. namreč, da bodo koncesije, ki jih bo dobil kancler Brandt! Na seji je bilo zadnjič skie-^c!ans, na * 'IbPchtov račun, tako velike, da bo Bonn ra-!njeno, da vsak član lahko pri-tificiictl pogodbo med Moskvo in Bonnom. S tem bo tudi pelje s seboj na letno sejo svo-odpita pot da srednja Evropa sklene z Bonnom podobne jega prijatelja ali prijateljico, pogodbe, i oljska je to ž<e storila, Madžarska bi rada sle- četudi ta ni član kluba. Naš tula, Romunija pa ne no hotela zaostajati. Ko bodo vse te klub je vesela družba in nobena pogodbe pod stieho, bo pa prišel čas — tako upa svet — stvar ne mine pri nas brez pet-
ja. Ta klub mora biti vsem znan, da je zasadil lepo drevo, da nam dela kras v Euclidu. Vabimo tudi naše direktorje, da se pridejo z nami veselit. Ne smemo pozabiti na našo godbo, ker naš John Grabnar nas razveseli vsako sejo skozi vse leto. Upamo, da nas bo naredil vesele tudi ta dan s svojim pomočnikom.
Moram omeniti, da smo letos izgubili tri dobre in zveste člane, Mary Medvešek, Antona Bokala, Edyja Deklevo, dobrega basista Slovana. Ohranimo jih v lepem spominu!
Udeležite se glavne letne seje v nedeljo, 20. decembra, ob dveh popoldne in pripeljite s seboj svoje prijatelje in prijateljice. Vsi skupaj bomo zapeli:
Jesen prihaja, rumeni, vsaka tička žvrgoli.
Vsaka poje žalostno za mojo rajžico.
Vsem članom in članicam Kluba Ljubljana voščim, da se vidimo še drugo leto zdravi ih veseli.
Vaš stric
Frank Rupert
tej seji je treba ukreniti vse potrebne stvari za bodoče leto, treba je izvoliti tudi odbor za novo leto.
Upam, da bo seja potekala lepo in v splošno zadovoljstvo, se končala dobro za naš klub in njegovo bodoče delo. Potem bomo zasedli naše okrašene mize,
Nekdanjim bojevnikom za osvobojenje Koroške
CLEVELAND, O. — Od g. Jožeta Hribarja, preds. Mestnega odbora v Ljubljani, sem kot nekdanji bojevnik za osvoboditev Slovenske Koroške, dobil pismo, da bi pomagal pri zbiranju nekdanjih bojevnikov, ki so se v 1. 1918-1919 borili za slovensko Koroško. Pri tem mi pošilja tudi vprašalne pole, katere naj bi vsak od teh bojevni-nikov izpolnil in poslal na njegov naslov: Hribar Jože, Ljubljana, Moša Pijadejeva 28, Jugoslavija.
Namen tega je zbrati čim več teh nekdanjih bojevnikov, kjer bi se poleg tega, da se jim prizna pravico kot bojevnikom za Koroško, da tudi primerno nagrado. v denarju in raznih u-godnostih na J u g o s lovanskih železnicah in drugod. Vsak od teh bojevnikov naj bi na vprašalni poli navedel svoje ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva, rojstni kraj, stalno bivališče in točen naslov. Potem: Kdaj je vstopil vi slovensko vojsko, dan, mesec in leto. Kraj, kjer je služil, priimek in čin njegovega poveljnika; kdaj je iz vojaške e-note stopil itd.
To zbiranje nekdanjih bojevnikov za Koroško je dokaj .težko, ker so raztreseni po raznih krajih Amerike. Tisti; ki so v Clevelandu in okolici, se lahko zglasijo pri meni, kjer bodo dobili pojasnila ter izpolnili te vprašalne pole, potem pa jih lahko sami pošljejo na označeni naslov, ali pa jih, če želijo, poš-Ijem jaz. Glavno je, da se priglasijo in to čim preje. Naj dobijo vsaj malo priznanja in tudi honorarja v eni ali drugi obliki. Saj so ga zaslužili, ko so v onih dneh, ko se je šlo za slovensko Koroško, vzeli na ramo puš‘ko ter odločno, moško stopili v o-brambo zibelke Slovenije lepe Koroške, za katero smo se borili ramo ob rami za slovensko zemljo. Ce je potem pri plebi-
scitu bil lep del tega, kar smo tedaj vzeli in zasedli z orožjem, izgubljen, ni naša krivda. Mi smo storili svojo dolžnost na-pram slovenskemu narodu in državi Jugoslaviji. Zato bojevniki za Koroško, le priglasite se! Pozdrav.
Jože Grdina,
1129 Addison Rd. Cleveland, Ohio 44103
Kansaške drobtmice
KANSAS CITY, Kans. — Se nekaj o naši dragi m. Tereziji. Bila je v postelji nekaj tednov. Iz Slovenije sta prišli k nji: S. M. Izabela Gosak in njena nečakinja s. Vitoslava Han-zelič, da bi pomagali streči bolnici. Glavna njena strežnica, ki je hotela sama vršiti nočno službo, je bila pa s. Anizija Hrustelj, ki je bila ves čas z njo v Rimu. Sedaj, ko je m. Terezija pri Bogu, je pa dobra bolničarka vesela, da je vztrajala do konca.
Sv. obhajilo je m. Terezija prejela vsako jutro. 20. oktobra nekaj pred 7. uro zjutraj je začela umirati, ko ji je ravno duhovnik prinesel Jezusa, ki ga pa ni mogla več prejeti. Gospod je postavil Jezusa na mizo ob postelji. Tam je ostal, dokler ni bolnica izdihnila. Le pomislimo, kako izredna milost: Umirati z evharističnim Gospodom v bližini! Duhovnik je glasno molil molitve za umirajoče in z njim vred sestre, dokler je ni Gospod odvedel s seboj v večna bivališča. M. Terezija je umrla, kot je živela. Vemo, da je bila njena smrt dragocena “pred obličjem Gospodovim”.
Njeno truplo so položili v krsto šele na dan pogreba. Sv. maša zadušnica je bila naj prvo v domači kapeli. Somaševali so štirje slovenski duhovniki. Nato so krsto odpeljali v kapelo materine hiše na Della Farnesina 140. Tam so zopet somaševan štirje duhovniki — najbrž slovenski in hrvatski. Mrtvaški sprevod se je vil po rimskih ulicah na novo 14 km oddaljeno pokopališče. Krsto so nesle do grobnice mlade sestre. Vseh o-sem si je štelo v posebno čast, da so smele storiti to zadnjo u slugo blagi m. Tereziji. Sestre so ji zapele v slovo več slovenskih pesmi. Ena se je poslovila od nje z lepim slovenskim govorom in ena v italijanščini. M. Terezija je prva prišla v Rim in ga tudi prva zamenjala z nebesi. R. L P.
o
14. novembra zvečer nas je Klub sv. Družine povabil na “pokrivanje številk”. Ne smem imenovati imena te igre, da ne prekršim kakega poštnega zakona. Mr. Resovich je klical številke; kar smilil se nam je. Najbrž si je v kratkih odmorih kaj omočil suho grlo. Naša dvorana je velika, a je bila ta večer nabito polna. Dobri farani so pripeljali s seboj prijatelje iz drugih župnij. Kar lepo nam je bilo med njimi — a sreča nam sestram ni bila mila. Ko sem že mislila, zdaj pa gotovo jaz dobim, se je že nekdo oglasil: “B....!” Razočaranje: Ker smo tako pridno pomagale in nič “vinale”, smo bile poplača-z velikim puranom. Puran je bil tudi glavni dobitek.
*
Da ne boste mislili, kaki materialisti smo pri Sv. Družini, moram povedati, da smo se na Zahvalni dan spomnili najprej Boga in se mu zahvalili za vse prejete dobrote, ki jih ni malo. Veliko župljanov se'je udeležilo sv. maše, ki je najboljša, najlepša zahvala Delivcu dobrot. Za nas se je zahvaljeval Kristus sam. Združena z daritvijo Kristusovo je bila gotovo naša zahvala všeč Bogu — tako verujemo in upamo. Ko bi le bilo več takih dni v letu — da bi ne bilo v cerkvi toliko klopi praznih ...
•	i
Orhidejo uredniku Ameriške
Domovine, ker je na prvi strani j Slike lahko farani Sv. Druži-priobčil molitev George-a Wa- ne naročijo pri meni. Slovenci, shingtona. Berem, berem... j odprite vrata svojih hiš Slom-“Kdo neki tako lepo moli?” Po- šku! In podprite s tem zadevo gledam podpis ... “Glej ga, protestanta!” sem se zveselila.
“Sam papež bi ne mogel sestaviti lepše molitve.” Upamo, da je tudi Nixon vsaj približno tako molil kot njegov predhodnik.
Naslednje pismo v koloni Arin Landers se mi je takp dopadlo, da ga želim pokloniti kot ‘drobtinico’ našim očetom.
“Draga Ann Landersl”
Velik mož je danes umrl. Ki bil nikak voditelj narodov, kak slaven zdravnik ali kak junak, ki bi se bil poslovil v boju. Bil pa je velik mož — moj oče.
V časopisih ni bilo nikoli nje-
njegove beatifikacije!
*
V hribih je bil manever. Vojaki so zasedli nekaj hiš. Ko so bile vaje končane, je prišel h kmetu major. Hotel je vedeti, kako so se vojaki obnašali. Hribovec jih ni mogel prehvaliti.
“Kaj neki napravite z njimi, da se tako lepo obnašajo?” je hotel vedeti.
“Veste, očka, čokolade jim damo,” je pojasnil major. Kmet še ni nikoli slišal te besede; niti videl ali okusil čokolade, zato je hotel več izvedeti o nji.
“Kaj pa je to, čokolada?”
“Kar po domače vam povem: Pretepemo jih. In fantje pravijo temu zdravilu — čokolada,”
gove slike ali kakega članka °;pojasni majoi, njem. Bil je'oseba, ki ni hrepe- Kmalu	zboli kmetova
nela po priznanju m časti. Sa- ^ Poklicani zdravnik d_
mo navadne stvari je opravijai:	*
„	. v	v • piše čokolado... Kmet se pre -
Svoje račune je pravočasno plačeval; ob nedeljah je hodil v cerkev; bil je v uradu organizacije P.T.O. (Organizacija staršev in učiteljev). Pomagal je svojim otrokom reševati domače naloge. Svojo ženo je vozil ob četrtkih v trgovino z živih.
Iz srca se je veselil, da je lahko vozil svoje mladostnike in njihove prijatelje k nogometu in “baseball’'-u. Rad se je udeleževal družinskih izletov; bil je ljubitelj glasbe; travo na naši trati pred hišo je sam kosil; če je imel kaj časa, se je često zabaval s psom.
Nocoj je prva noč mojega življenja — brez očeta. Ne vem, kaj početi,.. Žal mi je, da mu nisem vedno izkazovala spoštovanja, ki mu je šlo. A sem ob enem hlavežna Bogu za mnogo dobrot. Hvalim Boga, da sem smela živeti z očetom 15 let.
Hvaležna sem mu, da sem smela očetu velikokrat povedati, da ga ljubim. To je bila tudi moja zadnja beseda, ko je ležal v zadnjih zdihljajih. Umrl je s smehljajem na ustnicah. Zavedal se je, da je bilo njegovo življenje, sijajen uspeh. Vest mu ni mogla ničesar očitati, ker je bil dober mož, skrben oče, dober sin in prijatelj. Sem radovedna, koliko milijonarjev bi moglo to reči o sebi.
Njegova hčerka.”
“Draga hčerka!
Z veseljem bom natisnila Vaše pismo na Zahvalni dan. Hvala za lepe plemenite misli, ki so tako primerne za ta dah.”
Še to. Č. g. Varga v Clevelandu je vicejpostulator za Slomškovo beatifikacijo. Poroča, da je dobil iz Rima nekaj Slomškovih slik. Vsaka stane $1. V sedanjih razmerah to res m veliko. So približno tako velike, kot je naslovna stran Ave Marije. Original je naslikal znani slovenski umetnik Stanko Kregar. Te stenske Slomškove hike bodo v okras vsaki slovenski hiši. Namesto slik psov, mačk in kakih žensk v modernem kroju, naj visi v “parlerju” Slomškova slika. V neki slovenski hiši, ki sem si jo nekoč ogledala od kleti do drugega nadstropja, sem zaman iskala križa in svetih podob. Pa je bila družina katoliška! Deček je bil moj učenec. Dom je res bil krasen, a ni dihal vere. Tudi ateist bi mu ne bil oporekal. Zato se nisem preveč začudila, ko so mi čez nekaj let sestre povedale: “Dom družine N. N. je v razvalinah. Razporoka ...” Ko izženejo Kristusa in Marijo iz hiše in ju nadomestijo s slikami, ki so všeč le materialistu, izginejo iz hiše blagoslov, mir, ljubezen in sreča. Mislim, da imajo naši kansaški Slovenci glede tega mirno vest. Kolikor domov sem pred leti obiskala, v vsakem je kraljeval Križani — v “parlcr-ju”, ne samo skrit v spalnici. Naročite si še sedaj Slomška, da vas bo dnevno pozdravljala njegova podoba s stene, a duh tega velikega vzgojitelja bo čul nad vašo hišo in mladino.
straši.
“Ali se niso gospod dohtar kaj zmotili? Čokolado ubogi bolni ženi?”
“Seveda — čokolado! V tej bolezni to najbolj pomaga.”
“Moja ljuba žena, saj veš, da Te ljubim. Zdravnik je rekel, naj te pretepem, češ, to edino pomaga v Tvoji bolezni.”
Koliko gorkih ji je naložil, nc vem, ker se je po tem “zdravi lu” silno potila in ji je res gg -leglo. In je okrevala.
Upam, da ne bo noben naš fv-ran tako zdravil svoje žene. Kje sem pobrala to drobtinico? V “Doma”, listu slovenskih usmiljenk ... Samo malo po svoje sem jo prikrojila.
s. M. Lavoslava
Rojak se spominja konca prve svetovne vojne
H U N T I N G T ON, Conn. --Včasih mi kateri od faranov cerkve sv. Križa v Bridgeport-tu reče, da naj kaj napišem za AD. Namenil sem se, da to storim.
Dan 1. novembra je bil letos zelo lep in topel. Po pol enajsti 3v. maši se je precej ljudi ustavilo pred cerkvijo, da se kaj pomenijo. Ker je bilo toplo, se ni nikomur mudilo domov.
Vsako leto za Vse svete obujam spomine daleč tja pred 52 leti. Takrat sem se nahajal kot vojak v vojaški bolnici v Udi-nah. Na pohodu v zadnjo ofenzivo sem na potu obolel, ko smo bili že blizu reke Piave. Z vlakom Rdečega križa smo bili pripeljani v madžarsko bolnico št. 405 v Udine. Nahajala se je v zavodu usmiljenih sester v ulici Via Francesco Tomadini.
Mislim, da se je ofenziva začela 15. junija 1918 zgodaj zjutraj. Vsa bolnica se je tresla, tako je grmelo. Šipe v oknih so žvenketale. Drugi dan so že ranjenci prihajali v bolnico in dopovedovali, kaki srditi boji se vršijo na Piavi. Jaz nisem nikoli zvedel, kaka usoda je zadela 4. četo 2. Honved regimenta, pri kateri sem bil jaz.
Kmalu sem se pozdravil. Ker sem bil vešč italijanskega jezika, me je stotnik obdržal v bolnici. Moje delo je bilo, da se vsak dan vozim z vozom in ko-čijažem na nakupovanje živil za oficirsko kuhinjo. Vsako jutro sva se s kočijažem že ob 5. uri peljala v bližnje vasi Udin. po mleko. Kmetje so morali mleko prinesti ali pripeljati k županu že zavreto, ker je bil letni čas, da se ne bi pokvarilo.
V vsai vasi sem zabeležil količino prinešenega mleka, ob koncu meseca sva se z oficirjem peljala mleko plačat. Okoli 10. ure sva se vrnila. Jaz sem mleko izročil v kuhinji, ki jo je vodila že priletna učiteljica iz Ljubljane. Meni je rekla, ker že kupujete za nas, boste tudi vi imeli pri nas hrano in stanovanje. Za to ni bilo težav, ker so ob ofenzivi cele ulice Italijanov' (Dalje na 3. strani)
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Zamorjeni cvet
ranjka moja sestra. Seznanil sem se tudi z Marijino materjo in od zdaj sem bil več pri njih, kakor doma. To so bile pač zlate ure življenja mojega, le prekmalu so minule! To poletje mi je zbežalo kakor lep pomladan-“Kakor veš, imam še jednega mlajšega brata. Ko je tudi on tri leta za menoj dokončal ljubljanske šole, prišel je po očetovi želji še on za menoj v Nemški Gradec. V ravno tisti hiši dobil večje stanovanje, prostorno za oba, in prav težko sem ga pričakoval, ker ga že tri leta nisem videl. Bil je deževen jesenski večer. Marija je sedela pri klavirji in je igrala ginljivo skladbo, ki se je je naučila od mene. Berač, ki je pogostoma zahajal v naš grad, ko sem bil še doma pri očeti, godel jo je najrajši in od njega sem se je naučil tudi jaz. Bil je jako velik, siva brada mu je sezala do :pasa in udrte oči so se mu neznano svetile izpod gostih obrvi j. Dvajset let je sedel v Gradišči, ker je v jezi zabodel svojo hčer; pndu je imel dovolj časa za premišljevanje in v ječi si je izmislil ta napev. Ravno mi je bil v mislih stari berač, kar nekdo potrka, vrata se odpro in brat moj stoji pred menoj, lep kakor solnce božje. Ustrašil sem se njegove mladeniške lepote, molče mu podam roko, on pogleda Marijo, ki je zdaj vstala od klavirja, ujameta se z očmi, in kakor živa žrjavica mi je padel ta pogled na srce, ta nesrečni trenutek mi je vzel srečo in mir srca. Takrat bi bil rajši videl, da bi se mi ne bil nikoli brat porodil. Marija je sicer ostala vsaj n^ videz meni ravno tako dobra, kakor mi je bila poprej, ali vender sem predobro čutil, da je odklenkalo najini ljubezni.”
“Na videz smo prav srečno skupaj živeli, ali mislim, da je bilo vsem trem tesno pri srci, in jaz sem bil prepričan, da tako ne more dolgo ostali. Marija se sicer v svojem vedenji proti meni ni izpremenila, ali ljubosumno moje srce je kmalu zapazilo, da ta njena prijaznost ni resnična, da je prisiljena. Med menoj in med Rihardom je pa od dne do dne ginila bratovska zloga in ljubezen, ki sicer ni nikoli posebno lepo cvela. Mislil sem semtertja, kako bi se rešil te mučne negotovosti. Kar dobim pismo od doma. Pismo je bilo od gospoda župnika, očetovega prijatelja. Iz pisma sem zvedel, da so oče oboleli, da so nevarno oboleli in da bi naju radi še jedenkrat videli. Ko sem dobil pismo, brata ni bilo doma. Mariji sem povedal žalostno novico, potem sem hitel po mestu, da bi našel brata in zajedno tudi preskrbel, kar je bilo treba za pot. Brata nisem našel, ali ko pridem domov, najdem ga v postelji; toži mi, da je bolan. Molče mu podam pismo, on je prebere in mi je da nazaj, rekoč: “Menda ne bo tako zelo nevarno; bržkone jih je napadla pluč-nica, kakor lani in predlanskim. Kakor rad bi jim izpolnil željo, vender mi zdaj ni moči popotovati, moral boš torej iti sam.” Jaz sem mu verjel, ker si nisem mogel misliti, da si izmišljuje bolezen, ko oče leže morebiti na smrtni postelji. Tedaj sem se odpeljal sam. Očeta sem našel še živega, ali zelo oslabelega in še predno sem jih videl, zvedel sem, da zdravniki nimajo upanja, da bi jih še kdaj spravili na noge. Ko sem stopil prednje, bilo je njih prvo vprašanje: “Kje je Rihard?” Izgovarjal sem ga, da je ravno zdaj neka] betežen in da bo čez nekaj dnij prišel za menoj. Ali oče ga niso pričakali in bi ga tudi pričakali ne bili, da so tudi še delj živeli.
(Dalje sledi)
Burja je peljal prijatelja svojega v toplo zgornjico in tu vprašanj ni bilo ni konca ni kraja; vsak bi bil najprvi rad zvedel, kako se je drugemu godilo ta leta, kar se nista videla. Kmalu prideta tudi dečka s svečama in za njima zala še mlada žena z manjšim otrokom v naročaji.
“Ljuba žena,” se obrne Burja proti njej, “dobili smo dragega in ljubega gosta, prijatelja mojega Valentina, katerega smo imeli tolikokrat v mislih.”
Zena prijazno pozdravi moževega prijatelja ter mu poda roko.	i
“Dragi mi Valentin,” nadaljuje Burja, “to je moja žena in to so otroci moji; dva dečka, je-den ima osem, drugi sedem let, in mala na materinih rokah bode o svečnici izpolnila tretje leto.”
Žena je šla kmalu venkaj; da pripravi, česar je bilo treba za gosta, dečka sta se seznanila z Valentinovim velikim psom in moža sta se razgovarjala o mnogih rečeh tako dolgo, da je bila večerja pripravljena. Po večerji' so še nekaj časa skupaj sedeli v prijaznem razgovoru; ko se je pa dečkoma jelb zehati, vstaneta z materjo vred od mize, vsi trije žele očetu in Valentinu lahko noč in gredo k pokoju. Burja pa postavi polič dobrega vina na mizo, natoči kozarca in pije na staro prijateljstvo. Moža si napravita pipe, pomakneta se bliže tople peči in mednja je legel Valentinov pes.
“Deseto leto že teče,” izprego-vori potem nekoliko Burja, “kar sva se v Ljubljani poslovila. Kdo bi bil mislil, da za tako dolgo! Oba sva ta čas mnogo izkusila, ali ti gotovo več, ker si prehodil veliko sveta, videl veliko lepih mest in živel med tujimi ljudmi, jaz se pa skoro genii nisem z mesta, kjer sem se rodil. Ti imaš gotovo več zanimivega povedati, kakor jaz, torej začni.”
Valentin malo pomišlja in gleda, kako se sivi oblači dvigajo iz pipe kvišku, kjer se izgubljajo v nič, potlej pa prične:
“Ko sva končala osmo šolo, odšel sem, kakor ti je znano, v Nemški Gradec, da se učim pra-Voslovju, dasiravno nisem imel veliko veselja za to; šel sem, da sem izpolnil očetu voljo. Iz začetka mi novo življenje nikakor ni prijalo, pogrešal sem starih svojih prijateljev, novih pa nisem iskal, dasitudi so se mi ponujali; toliko pridneje sem se lotil pravoslovja. Celo na velike šolske praznike nisem šel domov, nekoliko zato, ker je bilo predaleč, nekoliko pa tudi, ker so oče rajši videli, da sem tam ostal, češ, da se doma preveč ne zmotim z drugimi rečmi in da ne zanemarim svojih dolžnosti j. Stanoval sem prav sam v mali bišici na nekem lepem vrtu. Pred vrtom na ulice je stala sicer lepa velika hiša, in veliko ljudij, ki so se pogostoma po vrtu izprehajali, stanovalo je v njej, ali jaz se nisem zanjo in oni se niso zame pečali in živel sem skoro kakor puščavnik. Tako sta minuli dve leti; ko so pa tretjo pomlad spet drevesa cvetela na vrtu in so jeli zeleneti bližnji holmci, obšla me je neka čudna tožnost. Za učenje mi ni bilo več mar, po vse dni sem pohajal po logih in tratah, nekaj mi je manjkalo, pa sam nisem vedel česa. Zdaj sem šele čutil, da sem sam; tožilo se mi je po nečem — srce moje si je želelo prijatelja. Komaj sem to Prav čutil, že sem ga našel—bila je prijateljica. Vsako jutro sem videl dekleta, izprehajajočega se Po vrtu, dobil sem tudi priliko, da sem govoril ž njo. Samo jedenkrat sva na vrtu govorila in že sem jo ljubil, kakor bi bila
ROJAK SE SPOMINJA KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE
(Nadaljevanje s 2. strani)
pobegnile in pustile vso nepremičnino. Vsi nameščenci smo imeli vsak svojo sobo. Po oddaji mleka v kuhinjo sem bil prost do Večera, nato sva se s kočija-žem peljala v vas Collugna k Italijanu Petru Gobo, ki je bolnici dobavljal zelenjavo in drugo povrtnino. To je prekupoval od kmetov. Zelenjavo je imel v šoli na cementnem hodniku.
Vse je plavalo v vodi, ko smo nalagali v vreče. Meni je rekel polkovnik poveljnik bolnice, da moram več kupiti, ker da denarja je dovolj na razpolago.
Tako se je dogajalo, da je bilo preveč zelenjave in se je pokvarila.
V jeseni sem se vozil po kostanj precej daleč v hribe blizu mesta Cividale. Kraj se je imenoval Sobonje. Ta vas je bila tako visoko, da so imeli kmetje vozove pod vasjo bolj na ravnem. Midva s kočij ažem sva noč prespala tam. Ko sem vprašal za prenočišče, sem rekel, da imamo kavo in jo jim dam za plačilo. Mož in žena sta bila tako zadovoljna, da sta nama hotela odstopiti lastne postelje, kar pa sva odklonila. Kadar sem' se peljal na daljšo pot, sem lahko dobil iz skladišča dosti hrane, saj je bilo vsega dovolj.
Vse to ugodno življenje je trajalo do konca oktobra, ko mi reče polkovnik, da bomo zapustili Udine 1. novembra in se š vozovi odpeljali v rezervo na1 Madžarsko.
Takoj sem ugotovil, da je to velika potegavščina. Kako naj se peljemo z vozovi na Madžarsko? Bil je že konec vojne, kar mi vojaki nismo vedeli. Polkovnik mi je dal naročilo, koliko hrane naj naložimo za potovanje na vozove, vse drugo, pravi, uredite, da se spelje na postajo in zloži v železniške vozove. V bolnici je bilo zaposlenih precej žensk v kuhinjah, pri bolnikih, v pisarni. Na 1. novembra so vse odpustili, v pisarni sem pomagal pisati odpust-	----------------
nice in tako so se odpeljale z bil° * 4 * * * 8- novembra 1918, drugi vlakom, mi pa proti večeru z
itd. Jaz to noč nisem pazil in nikdar več. Rekel sem Šibeniku in onemu drugemu vojaku, ako hočeta, tudi ona lahko pobegneta. V gostilni blizu cerkve sem dal vse odvisne stvari zastonj, vzel sem s seboj le nahrbtnik s hrano. Kmalu po polnoči smo odrinili iz Kobarida. Polkovniku in stotniku sem pustil na vozu pismo sledeče vsebine: “Avstrija je vojno izgubila in se ne smatram več dolžnega nadaljevati pot z vašo kolono. Zahvaljujem se vam za naklonjenost za ves čas, ko sem bil pri vas v službi. Želim, da se tudi vidva srečno vrneta v osvobojeno Poljsko, odnosno Češko.” Polkovnik je bil Poljak, stot nik Čeh. Občevalni jezik med nami je bil vedno nemški. V začetku, ker nismo bili popolnoma gotovi, če je konec vojne, smo hodili skrivaj za grmovjem poleg ceste. Kmalu smo opazili, da so tudi drugi vojaki že na poti in sicer od Piave, šli smo dalje po cesti preko Tolmina, Cerkna, do Sv. Lucije. Na postaji je bilo vojakov kot mravelj, vse na-vprek so vpili, pijani veselja, da je vojna končana, in od ruma na postaji, ki ga je bilo cele sode namenjenega za na fronto. Vlak je bil poln vojakov po stopnicah in še na strehi. Na tak način se ni bilo varno voziti, zato sva z onim drugim vojakom šla peš na Dobrovo. Kje in kako sva prenočevala, se več ne spominjam. Hodila sva štiri dni, še večji del v dežju. Nerodno je bilo, ker sem pozabil plašč na tleh, kjer sva počivala. Spomnil sem se nanj, ko sva bila že precej daleč. Med to rajo so bili tudi štirje Poljaki. Imeli so majhen voz, na njem pa strojnico za slučaj potrebe. V voz je bil vprežen osel, je kar lepo izglodalo, da mogočna avstrijska vojska končava z oslovsko vprego.
Žena vojaka je bila zelo vesfe-..a, da se je mož srečno vrnil
njin “comando presidio”. Italijani so nam več mesecev dajali makarone brezplačno, tudi vina ni manjkalo. Nastala je država v državi. Ko je pritisnil Mussolini in ustanovil fašizem, sa je marsikaj spremenilo. Kdor se ni mešal v politiko, mu niso nič storili. Nam je bilo težko, ko nismo imeli svobode, posebno ker so zahtevali, da moramo govoriti italijansko. Kljub temu smo vedno ostali zavedni Slovenci in povsod govorili naš slovenski jezik.
*
V	Katoliških misijonih za mesec oktober in september se je oglasilo več misijonarjev in misijonark iz Afrike z zanimivimi poročili o njih življenju in delovanju med pogani in nerazvitimi narodi. Veliko je njih žrtvovanje do ubogih in nevednih. Posebno zdravnik dr. Janež' na Formozi je velik dobrotnik tamkajšnjih bolnikov, saj je izvršil že na tisoče operacij brez plačila.
Misijonar Ivan Obala je leta 1966 zidal cerkev v Tanzaniji v Afriki, prosil je za pomoč, da bi kupil cement. Vreča je stala $2. Kot mi je pisal, so se nekateri znašli in mu poslali denar za nekaj vreč. Med njimi sem bil tu di jaz. Od takrat si vedno dopisujeva.
V	petkovi številki Ameriške Domovine misijonar Wolbang priobčuje že dalj časa misijonske članke, ki so zanimivi in ftiarsikaj izvemo iz njih. On sam se tudi dosti za misijone žrtvuje, vedno prosi zanje pomoči, ker brez pomoči iz zaledja bi težko shajali. Naša dolžnost je, da pomagamo, kolikor je v naših močeh, misijonarjem. Vsak najmanjši dar je hvaležno sprejet. Jaz vedno pravim: Boljše je dajati, kot prositi. Seveda, kdor more!
Lepo pozdravljam čitatelje A.D. in dopisovalce. Ne smemo
VOŠČITE PRAZNIKE
v božični številki Ameriške Domovine dne 18. decembra 1970!
Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance.
Kličite 431-0628 ali pridite v urad.
dom in me pogostil. V zadnjem pismu v avgustu mi je pisal, da ga sin vabi domov v Horjul, drugi pa, naj se preseli k njemu v okolico Clevelanda. Dejal je, da se bo odločil, ko bo prodal svojo hišo. Predno je to storil, se je preselil v večno domovino. Naj počiva v miru božjem. Ženi in otrokom moje sožalje.
Frank Žele
domov. Razen suhih hrušk nij pozabiti, koliko lepega so napi-nič imela, da bi nama postregla, šali gg. Jože Grdina, L. Ambro-Od tam sem se odpeljal s koči- žič, Tone s hriba ■ in vsi drugi, jo na postajo Verd. T5m je bili kateri prispevajo za obstoj na-vlak z begunci iz Avstrije. Šel šega časopisa, sem k njim v vagon in se peljal J Zelo posrečena je knjiga domov v št. Peter na Krasu. To “Klasje iz viharja” dr. L. Puša;
vozovi. Lahko bi imel dosti denarja, priliko sem imel, ali meni je bilo več do poštenja. Vse moje bogastvo je bilo 500 kron in še to okupacijski denar, katerega sem na srečo zamenjal s civilisti za avstrijske krone.
S kolono 10 voz smo se pripeljali v Kobarid. Tu sem zvedel, da je konec vojne in takoj sklenil pobegniti. Pri koloni sta bila še dva Slovenca, Anton Šibenik iz Postojne (že pokojni) in še neki vojak, ne spomnim se več imena, doma je bil iz Dobrave pri Ljubljani. Ravna na ta večer sem imel službo dežurnega, bilo je treba paziti na vozove
dan je prišel vlak italijanskih vojakov in namesto, da bi postal jugoslovanski državljan, smo vsi postali italijanski državljani.
Naše kraje so prekrstili v deželo “Venezia Giulia”. V hiši, kjer smo stanovali, je bila občinska pisarna. Vanjo je prišel italijanski oficir in ker tajnik ni znal italijansko, je mene poklical za tolmača. Rekel je:	“Mi
smo prišli le začasno. Ko se razmere uredijo, bomo odšli. Ljudje naj bodo mirni, nobenemu se ne bo nič hudega zgodilo.” Tako je tudi bilo. Kar nas je bilo biv-
je vredna branja in jo vsakemu priporočam!
V Svobodni Sloveniji sem bral članek “Apostoli slovenskega tiska”, v katerem je opisano delo pok. F. Lončarja v Clevelandu. Članek omenja tudi dr. J. Basaja, ki je delal pri Ligi in pošiljal pakete, nato p. Bernarda, ki se je toliko trudil za begunce.
S pokojnim F. Lončarjem sva bila skupaj v begunskem taborišču v Serviglianu v Italiji v 13. baraki. Jaz sem z ženo in hčerko odšel v Argentino, on pa v ZDA. Ko sem bil pred tremi leti v Clevelandu, sem ga obi
šib avstrijskih vojakov, smo se morali vsako nedeljo javiti na venski pisarni. Povabil me je na
Lepo božično darilo!
AM imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne do biva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino- Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
................................KUPO N _____________________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino ko> moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta
mesto in država ..............
Za to darilo pošiljam znesek S.
Moje ime je ..................
Moj naslov je ................
mesto in država ..............
Lockheed postal bolna točka narodne obrambe?
WASHINGTON, D.C. — Sedanja gospodarska kriza nas je zadela ravno takrat, kot bi naša vojna industrija že sama po sebi prišla vsaj v zadrego, ako že ne v kaj hujšega. Vojna industrija živi naravno le od naročil narodne obrambe. Ta naročila so šla zadnjih 10 let v težke bilijone. Obseg naročil je lani začel pojemati in bo zmeraj manjši, ker se bliža konec vietnamske vojne.
Vojnih naročil bo zmeraj manj, vojne tovarne bodo pa ostale brez dela. Iskati bodo morale nova področja udejstvovanja, kar pa ni lahko. Zato so
varnah. Tak razvoj bo rodil vprašanje: Koliko naj gre davčnega denarja za reševanje vojne industrije? Zakaj vojna in-’ dustrija ni skrbela za svoje “deževne dneve”, ko je lahko zaslužila, kar je hotela? Ali ne bi bilo bolje, da bi bila vojna industrija že od začetka v državnih rokah? Bojimo se, da bo naša administracija morala iti po “italijanski poti”. V Italiji je namreč država morala prevzeti postopoma celo vrsto ne le podjetij, ampak celih industrijskih panog, ki so stale pred konkurzom.
Turski generali nezadovoljni z vladno stranko
ANKARA, Tur. — Turški generali so v primeroma kratkem času izrazili predsedniku republike že dvakrat svojo zaskrbljenost nad lenobo in za-nikrnostjo vladne stranke (pravice). Povod za ta korak vojaških krogov so dali nemiri, ki jih povzročajo študenti in delavci. Vlada še ni napravila ko-_______________________ „„ raka, ki bi vrnil mir in zakonito težavno nalogo odkladale do tost v deželo, sedaj, kar je pa postalo za mar-
sikatero vojno tovarno že usodno.
Tako je prav zgodaj prišlo do tega, da so podjetja, ki so veljala za vzor pridobitne podjetnosti, prišla v nevarnost, da bodo šla v konkurz. Tak je na primer položaj znanega letalskega podjetja Lockheed, ki je dejansko zrelo za likvidacijo, morda celo za konkurz. Obrnilo se je na zvezno vlado, ki ga je podprla z zneskom $600 milijonov. Kdor pozna bilanco tega podjetja, dvomi, da bo ta znesek zadostoval za sanacijo. Zvezna vlada bo morala še dodajati “posojila ’, ako bo hotela podjetje držati nad vodo.
V Pentagonu pravijo, da je to v interesu naše narodne o-brambe, To trditev bo Pentagon lahko rabil, kadarkoli bo moral reševati še druga podjetja, ki obratujejo v vojnih to-
2ensk« dobijo dele
Slovenian	
Cleaning lady needed one day	
a week.	
361-5887	—(244)
Slovenian	
Cook needed for six day week. In exchange for free rent in	
separate four room	apartment
and salary.	361-5887
	—(244)
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana) ali sposobnega, zanesljivega vajenca. Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
(x)
Help Wanted Male & Female
Shaker Heights family wants married couple to live in; woman to cook & man to serve as houseman & driver. Small family. Exceptional pay to right couple. Private & comfortable living quarters. References necessary. Call 696-5565 between 9 & 6 weekdays.
(243)
MALI OGLASI
V	najem
Na 846 E. 141 St., blizu Eaton Yale in Fisher Body, 4 sobe in kopalnica zgoraj, prenovljeno. $75. Kličite 885-2636.
_______________________ —(244)
V	najem
Oddamo 3 sobe, kopalnico, iurnez, vse na novo dekorirano na 1193 E. 60 St. Vprašajte v trgovini od 9. do 5. ure ali kličite po 6. uri 442-2009.
(244)
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje s kopalnico in ogrevom oddajo. Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193.
(245)
V najem
5-sobno, prebarvano in modernizirano stanovanje, zgoraj, se odda najraje odraslim na 1097 E. 71 St. Kličite 361-6776.
—(242)
Pri E. 185 cesti
je naprodaj dobra hiša s 3 spalnicami, vse spodaj, klet, dvojna garaža.
GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300
(244)
Hiša naprodaj v Euclidu
Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot.
Blizu E. 260 - fara sv. Viljema
zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St. Williams fari.
Dohodninski bungalow
Pri E. 200 St.,
Hiša za dve družini, na novo dekorirana v spodnjih dvajsetih.
UPS0N
499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070
UMLS
(246)
Odda se
tri neopremljene sobe in kopalnica. spodaj na E. 71 St., blizu St. Clair Ave., odraslim. Kličite po 5. uri 361-0989.
(16,18,21,23,29 dec)
V najem
4 neopremljene, čiste sobe,
spodaj, plinski furnez, se oddajo
v fari sv. Vida. Kličite 361-0823.
Samo odraslim!
(244)
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
“O,” ga prekine jetničar, “njegovih vrat bi ne bilo niti treba zaklepati. Jamčim, da bi bil ostal tukaj petdeset let, ne da bi bil le enkrat poskusil ubežati.”
“Toda jaz menim,” nadaljuje guverner, “da se moramo kljub vašemu prepričanju — a ne mislite, da dvomim le nekoliko o resničnosti vaših besed — z ozirom na mojo odgovornost prepričati z nekaj poskusi, če je jetnik res mrtev.”
Zopet nastane molk, trajajoč nekaj minut, tekom katerega sliši Dantes, da zdravnik še enkrat preiskuje in otipava mrliča.
“Bodite brez skrbi,” pravi nato zdravnik; “jamčim vam, da je mrtev.”
“Znano vam je,” odvrne guverner, “da se pri tako nenavadni smrti ne smemo zadovoljiti z golim prepričanjem. Zato izvolite izvršiti kljub svojemu prepričanju poskuse, ki jih določa postava.”
“Torej razbelite železo,” pravi zdravnik; “toda ta poskus je resnično čisto nepotreben.”
Pri povelju, naj razbelijo železo, se Dantes zgrozi.
Začujejo se hitri, oddaljujoči koraki, vrata zavrazijo, čuje se hoja sem te rt j a, in čez nekaj minut vstopi sluga, rekoč:
“Tukaj je žrjavica in železo.” Zopet nastane hipen molk; nato začuje Dantes crenje mesa katerega se je dotaknil zdravnik z železom. In smrad prodre celo do Dantesovega nosu.
Pri tem vonju pečenega člo veškega mesa oblije Dantesa pot strahu, in mladi mož skoro omedli.
“Vidite, gospod,” pravi zdravnik, “da je le pregotovo mrtev. To žganje podplatov ne more varati. Ubožec je ozdravljen svoje blaznosti in oproščen svojega jetništva.”
“Ali se ni imenoval Faria?” vpraša jeden izmed častnikov, ki so prišli z guvernerjem.
“Da, gospod; in trdil je, da je to ime zelo staro. Sicer pa je bil v vsem, kar se ni tikalo njegovega zaklada, čisto pameten in zelo učen; toda v tem oziru ni bilo z njim pričeti ničesar, to, se mora priznati.”
“To je bila bolezen, ki se ime-
nuje monomanija,” pravi zdravnik.
“Torej niste imeli nikdar vzroka, da bi se pritoževali nad njim?” vpraša guverner jetni-čarja, ki je imel streči abbeju.
“Nikdar, gospod guverner,” odvrne jetničar, “prav nikdar. Baš nasprotno me je zabaval mnogokrat s tem, da mi je pripovedoval različne povesti; da, ko je bila nekoč bolna moja žena, mi je dal celo recept, ki jo je ozdravil.”
“O, o,” pravi zdravnik, “neznano mi je bilo, da imam opraviti s tovarišem. Upam, gospod guverner,” pristavi smehljaje, “da bodete izvajali iz tega posledice.”
Da, da, bodite brez skrbi,” odvrne guverner; “imel bode dostojen pogreb. Zavijemo ga v najnovejšo vrečo, katero imamo. Ali ste zadovoljni s tem?”
“Ali moramo izvršiti to poslednjo ceremonijo v vaši prisotnosti?” vpraša jeden izmed jetničarjev.
“Gotovo, toda podvizajte se! Cel dan ne morem ostati v tej luknji!”
Začuje se novo odhajanje in prihajanje; in nato razločuje Dantes, kako dvignejo abbeja s I postelje, ga vtaknejo v vrečo in polože nazaj na njegovo posteljo.
“Torej drevi!” pravi guverner. “Ali se bode čitala zanj kaka maša? vpraša jeden izmed častnikov.
“To ni mogoče,” odvrne guverner. “Grajski kaplan me je prosil baš včeraj, naj mu dam osemdnevni dopust za majhno potovanje, Dovolil sem mu ga. Ubogi abbe naj bi ne bil s smrtjo tako hitel, pa bi bil imel najlepši “requiem.”
“Bah, bah!” pravi zdravnik z ravnodušnostjo, lastno večini ljudij njegovega poklica. “Saj je duhovnik, Bog se bode oziral na njegov poklic in ne bode hotel napraviti peklu veselja, da bi mu poslal svečenika.”
Splošen smeh odgovori temu slabemu dovtipu.
Med tem končajo zavijanje mrliča popolnoma.
“Torej drevi!” pravi guverner, ko je končano vse.
“Ob kateri uri?” vpraša jetničar.
“Proti desetim ali jednaj-stim.”
“Ali naj ostane kdo pri mrliču za stražo?”
“Čemu vendar? Zaklenite ječo, kakor da še živi, to zadostuje popolnoma.”
Nato se koraki oddaljijo, glasovi potihnejo, vrazenje vrat, glas zarujavele ključavnice in hreščanje zapaha zadoni v Dan-tesovih ušesih. In potem objame otrplo dušo mladega moža molk, strašnejši od molka samote, kajti bil je to molk smrti.
Dvignivši z glavo ploščo, se ozre pazno po sobi.
Bila je prazna; Dantes se dvigne iz rova.
Sam! Zopet sam! Zopet je bil'in trpeti tako mnogo zato, da bi
XX.
Pokopališče gradu Ifa.
Skozi okno je svetil v sobo oblačen dan, da Dantes komaj spozna obrise svojega tako spoštovanega prijatelja, katerega truplo je ležalo v surovi vreči na postelji. To je bil mrtvaški prt Farijev. Tako je bilo končano vse; Dantes in njegov stari prijatelj sta bila materijelno že ločena: več ni mogel gledati očij, ki so ostale odprte, kakor da hočejo videti še onstran groba, več ni mogel stisniti roke, ki mu je odstranila izpred očij v tako mnogem oziru zastor, kateri mu je zakrival resnico in jasnost. Faria, dobri in koristni tovariš, ki se ga je tako privadil in se ga oklenil z vso svojo dušo, je' živel le še v spominu. Sedel je na vzglavje te strašne postelje ter se udal temni, globoki žalosti.
obsojen k molku, zopet je imel okoli sebe praznoto in zidove!
Sam! Brez pogleda, brez glasu človeškega bitja, katero j edino mu je še delalo življenje ljubo in drago! Ali bi ne bilo boljše stopiti kakor Faria pred Boga ter ga vprašati po zagonetki življenja, in čeprav bi bilo iti po potu bolečin?
Misel na samomor, katero mu je pregnal njegov prijatelj, se mu je rodila ob Farijevem truplu vnovič kakor fantom.
“O, če bi mogel umreti,” pravi, “bi šel tja in ga gotovo našel.
Toda kako umreti? To je pač lahko,” pristavi smehljaje; “ostati hočem tukaj, prvega, ki pride, pobijem na tla, in obsodijo me k smrti.”
Toda ko se Dantesova duša nekoliko ohladi, se ga polasti strah pred takim činom in pred tako sramotno smrtjo. In iz obupa se mu porodi hrepenenje po življenju in prostosti.
“Umreti? O ne!” vsklikne. “Ne izplačalo bi se, živeti tako dolgo jvecev!
zdaj umrl. Umreti, to bi bilo primerno pred mnogimi leti, tedaj ko sem se odločil k temu, a hoteli to še zdaj, to bi se reklo, da se preveč uklanjam svoji bedni usodi. Ne, živeti hočem, bojevati se hočem, dokler ne dosežem cilja! Priboriti si hočem srečo, katere so me oropali! Pozabil sem, da se imam pred svojo smrtjo še maščevati nad svojimi krvniki. In — kdo ve?— morebiti poplačati še tudi nekatere prijatelje? Toda zdaj ostanem pozabljen tukaj in morebiti ne zapustim svoje ječe drugače kakor danes Faria.”
Pri teh besedah Dantes vstre-peta, ostane nato nekaj časa nepremičen, buli z očmi pred se, si drgne čelo, kakor da hoče pregnati neko slepoto, teka nekaj časa po sobi in obstane potem zopet pri postelji...
O, o,” vzdihne, “kdo mi je dal to misel? Ali si to ti, moj Bog? Ker morejo priti od tod samo mrtveci, zavzemimo mesto mrt-
Imenik raznih društev
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
Florida Opportunity BAKER
Experienced — BREAD — ROLLS — CAKES. Permanent position.
Contact Mr. Rainsberger (813) 862-3697
WQLFIES’S
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH!!
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80.
vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Kren. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd,
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av».
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik -Tosko Verkič; II. pod-predsed. Wm. J. Kennick, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Anton Meglič, podpredsednik Ivan Novak, tajnica Slavica Turjanski, 1266 E. 59 St. tel. 432-2572, blagajnik Ivan Goričan. Odborniki: Karl Gumzey, Karl Valenčak, John Kustec, August Pintarič, Branko Radej, Angela Radej, Frank Kotze, Maria Kotze, Kondrad Peklar, Malika Peklar, Rozika Jaklič, Angela Pintar, Rudi Kristavčnik, Jože Zelenik; gospodarja Tone Zgoznik, August Šepetave, kuharici Lojzka Feguš, Helen Kostajnšek, dopisovalec Marko Antloga.
cesti, marca, junija, septembra i decembra na Prince Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: EN 1-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar, Barbara Babnik. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO LETO’ 1971
želiva vsem prijateljem širom Amerike in Kanade
EMMA in DOMINIK
GflLLIEN
1008 E. 79 St. Cleveland, Ohio 44103
J-

ZADNJI KRIK MODE — Svilena obleka z vodoravnimi progami v novi dolžini so srede meč, dopolnjena z novimi modnimi čevlji in širokim slamnikom, narejenim iz slame in žime.
3200 Central Ave. St. Petersburg, Florida
(242)
BUSINESS OPPORTUNITY
WESTERN APPAREL AND TACK SHOP, on Wheels inventory and route for sale.	258-6450
(242)
BEAL ESTATE FOR SALE
BRICK House on top of Hill. 4 bdrms, 2 baths, Ige. livingrm., wood burning fireplc. Dr. in htd. gar. Many extras. Priced for immed. sale by owner. 11842 So. Longwood Dr.	HI 5-0294
(242)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM ŽELI
MODEL MEAT MARKET
610 East 200 St.	531-7447
IMA:
Vse vrste prekajenega mesa in zraven tega:
DOMAČE SUNKE RAZNIH VRST — te morate naročiti že vnaprej, da Vam jih pripravimo, kakor želite! — DOMAČE hrenovke / vinerce /, DOMAČE meso za narezek /Lunch meat/, DOMAČE kuhane salame, krvave in riževe klobase,
DOMAČO repo in zelje, kašo in ajdovo moko.
ZMLETE ROŽIČE za potice — Sveže meso odlične kvalitete!
NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joško Jerkič, Louis Dular, in L. Sajovec.—Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Platner, Frances Žagar. Josephine Porok. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DBO ŠTVO TOŽKA DOLINA
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 60th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ah pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J. Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi:	Jožiča Dolenc,
Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič, Bernada Mejač, Jože Leben in Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.


TO NI BETLEHEMSKA POLJANA — Ko prehajamo v božično dobo, nam je v mislih Betlehem in njegove poljane z ovčjimi tropi. Te-le ovce niso z betlehemskih poljan, ampak so na Leninovi kolektivni jarmi v Kirgiziji v Sovjetski zvezi. Poročilo trdi, da imajo na tej farmi preko 100,000 ovc.
MRS. KRISTINA URBAS,
23430 Chardon Rd.
se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obiske in cvetlice.
Radi slabega zdravja ne morem pisati zato voščim vsem mojim sorodnikom prijateljem in znancem tem potom vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Matt Novak, Podpredsednik: Metod Ilc, Tajnica: Urši Osredkar—15721 Saranac Rd. 761-9789, Blagajnik:	John Žnidaršič,
Odborniki:	Pepca Kamin, Tone
Škrlj, Edi Mejač, John J. Vidmar, Frank Leben, Preglednika:	Jurij
Švajger, Miro Odar.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, T. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont., Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Ano Stele, tajnica, 929 E. 78th St., Cleveland, O. 44103; Janez Arko, blagajnik, 1835 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois 60608; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St.. Ridgewood, N.Y. 11227; in Serge* Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Žalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 544-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. teL 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary F-anian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
RA CINCARSKI KLUB
Predsed. Tony Novak, 1. podpred-sed. Mark Vesel, 2. podpredsed. Frank Grk, taj. Joseph Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland, 10, Ohio 481-3794, blag. Joseph Ferra, zapis. Mary Božič, nadzor. L. Petrač, J. Habat in A. Božič, ref. L. Barbish, kuharice Johana Perko, Albina Mršnik in Rose Žavbe. poročevalca Mary Božič in, Joseph Ferra, vratar Duš, natakarice Rose Čebul in Rose Ribar. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek,
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Loj' ze Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavnlk; gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsed. Frank Beck, tel. IV 6-5170, podpredsed. John Truden, taj. Frank Zorman, zapis. Ed Pečnik, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Avenue.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Matija Hočevai-, podpredsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Stanley Hts. 17, tel. 261-0380, blag. Olga Zagorc, Matija Golobič in John Dejak.
iUPLE mmis POULTRY & GATERfflQ
17330 Broadway	Maple Heights
Naznaniamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina.	Se priporočam*,:
AN3Y HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
OBNOVA
Za solidno prenovitev vaših domov kličite 761-5117 po 6. uri zvečer. Delo zajamčeno.
DOMINIK JANEŽ 15625 School Ave.
društveni imenik
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
J