poštnina plačana »gotovini LETO LX V7 Ljubljani, v soboto 2. juli ja 1932 štev. 148 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 20*50. — nočna 2996, 2994 in 2050 ^^ flMMmMH^^ ^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub* ^^^r ^^^ r 'jana ^^m ■ ^^^^ m ^^m JBU ™ 10.349 za ^^m m a ^^^^^^ £Um ^^m m M^^^^m ^^m B^m M M j^^L^^r iflfflii. m glfl Uprava: Kopitar- ^^^^^ jeva 6, telefon 2992 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« tU*1 ,,Evropska obnova" Nemčija bo plačala 4 milijarde mark za evropski Sond Za pravice narodnih manjšin V času, ko neusmiljeno razsaja po vsem svetu gospodarska kriza, ko se tresejo gospodarski temelji celih narodov in stojijo nekatere države pred bankrotom, v Času, ko se narodi zavedajo, da edino pot mednarodnega sodelovanja lahko dovede do ublažitve gospodarske stiske — saj nas tudi sistem sodobnega gospodarsiva in napredek v tehniki mednarodnega občevanja, železnice, letalstvo in radio), k temu navajajo — divja bolj kakor kedaj prav šovinistični nacionalizem, ki narode razdvaja v trenutku, ko bi bilo sodelovanje med njimi najbolj potrebno. Čeprav prihajajo narodi pod udarci te elementarne katastrofe, ako lahko tako označimo gospodarsko stisko, do spoznanja, da je edino v medsebojnem sodelovanju rešitev, vendar se, brezdvomno po krivdi njihovih voditeljev, ne morejo odločiti zanje. Radi indolentnosti in premajhnega odpora zdravih sil v narodu se z lahkoto rinejo v ospredje skupine drenih ljudi, na vse pripravljenih, ki prinašajo ljudstvom oboževanje sile kot blagovest in edino zdravilo za izhod iz sedanjega zamotanega položaja. S silo se uveljavljajo najprej doma in s silo rešujejo mednarodne probleme. V to duhovno praznoto je padel svarilni klic z 8. manjšinskega kongresa na Dunaju. Radi danega mednarodnega položaja, radi vprašanj, ki so bila na dnevnem redu in radi osebnosti, ki so se ga udeležile, je bil dunajski kongres gotovo najvažnejši do danes. Preslavniki 40 milijonov ljudi, ki morajo živeti izven svoje naravne domovine, so' še enkrat opozorili vso Evropo na nevarnost, ki ji preti radi narodne nestrpnosti in radi sile, ki se dela nekaterim manjšinam. Narodne manjšine, ki bi morale biti most med državo, h kateri pripadajo in narodom, h kateremu se prištevajo po jeziku in po 6voji kulturi sploh, tvorijo danes radi zgrešene manjšinske politike večinskega naroda predmet spotike in miru nevarnih 6porov med narodi. To je sistem nasilja, je vzkliknil na kongresu prof. Bovet, ki ga je treba vendar zlomiti! Po njegovem mnenju ne smemo pričakovati bistvenega zboljšanja položaja narodnih manjšin, dokler ne bodo države nehale vprav oboževati svoje suverenosti iu naivno pretiravati svoj pomen ter ne bo človeštvo gledalo na manjšinski problem kot na duhovni problem. Vsaka narodna manjšina, vsak narodni odlomek ima pravico, da se spoštuje njegov jezik, njegovi običaji, skratka njegovo narodno svoj-6tvo; ta njegova pravica izvira iz naravnega prava, ki ga mora priznati vsaka država, ne glede na njene morebitne obveze v tem pogledu. V zvezi s tezo, da imajo manjšine prav po naravnem pravu pravico do svojega obstoja in ne morda po milosti večinskega naroda, je treba pozdraviti pobudo organizatorjev letošnjega kongresa, da je namreč postavil na dnevni red vprašanje »narodne manjšine in cerkve«. Po referatih katoliških, protestantskih in pravoslavnih strokovnjakov v cerkvenih zadevah je bila sprejeta na kongresu važna resolucija. Ta ugotavlja, da je stremljenje narodnih manjšin za ohranitev in razvoj svoje narodne bitnosti, in to po načelih, ki jih predlaga kongres, v skladu z nauki in načeli cerkva. Kongres ugotavlja z zadoščenjem, da so cerkve uporabo lastnega materinskega jezika v dušnem pastirstvu vsakega naroda smatrale za njegovo svto pravico. Zborovalci nadalje ugotavljajo, da je v nasprotju s tem naukom in s to tradicijo v nekaterih evropskih državah v teku poskus, da bi večinski narodi izrabili cerkev v raznarodo-valne namene. Kongres je pri tem mislil v prvi vrsti Italijo (prip. ur.). Resolucija izraža mnenje, da bi bilo popuščanje cerkve v tem pogledu v kvar njihovega ugleda v svetu, in to posebno v času, ko napadalni nacionalizem že itak ogroža svetovni mir; zato obsoja kongres poskuse držav, da bi spravili cerkve v svojo službo, kar najodločneje. Končno se obrača kongres na vse cerkve s pozivom, da podpirajo in krepko pospešujejo naravne pravice manjšin tako v svojem delovnem področju kakor tudi tam, kjer lahko to storijo. Osrednji problem neposredno političnega značaja, okoli katerega se je sukala razprava na dunajskem kongresu, je bilo vprašanje posplošenja obveznosti napram narodnim manjšinam; vse države, v katerih bivajo narodne manjšine, naj bi se pred Zvezo narodov formalno obvezale, da bodo spoštovale njihove pravice. Žalibog se prav Italija nahaja med tistimi državami, ki niso ne v Ver-saillesu ne pozneje v Ženevi hotele sprejeti te obveznosti, in ni po nikaki mednarodni pogodbi dolžna priznati Jugoslovanom in Nemcem pravic, ki jim gredo po božjih zakonih in tudi po pojmovanju splošnih človeških pravic, kakršnega ima civiliziran svet. Italiji se je zdelo preponiževalno, da bi vzela nase v posebni pogodbi tako samo ob sebi umljive obveznosti do spoštovanja najbolj elementarnih človeških pravic, češ, da njena tradicionalna svobodoljubnost daje že dovoljno jamstvo, da bo Italija lepo postopala s svojimi manjšinami. Dobro so znane še bolj konkretne obljube najvišjih predstavnikov italijanskega naroda v parlamentu in senatu. Znano je tudi poročilo senatorja Tittonija na seji Sveta Zveze narodov 22. oktobra 1920. »Samo ob sebi umevno je,< je takrat dejal Tittoni, »da so določbe o narodnih manjšinah nedotakljive! Zveza narodov se mora prepričati, da se določbe o zaščiti narodnih manjšin tudi izpolnjujejo l< Obljub z italijanske strani ni manjkalo. V resnici ni Italija priznavala narodnim manjšinam v praksi niti tistih pravic, ki so zapopadene v drugih mednarodnih pogodbah in ki jih splošno smatrajo za minimum, ki ga morajo države podpisnice teh pogodb izvršiti, temveč je v toku zad- Lomloii, 1. jul. Dočim se je 29. t. m. zdelo, da ^e bo lozanska konferenca razšla brez vsakega rezultata, je danes zopet zavladal optimizem v taki meri, kakor nikoli poprej. MacDonaldu se je posrečilo, da sta se nemška in francoska delegacija zopet zbližali v skupnem naporu, da se vprašanje reparacij spravi s sveta. Ako bi se to res zgodilo, potem se sme z vso pravico reči, da je Nemčija zmagala Zakaj na podlagi sporazuma, kojega konture se sedaj v Lozani obrisujejo, se ho Francija vojni odškodnini enkrat za vselej odpovedala in bi na tem dejstvu dejansko ničesar ne spremenila okol-nost, ako bi se ona vsota, katero je sedaj Nemčija pripravljena žrtvovati v tako zvani fond za gospodarsko obnovo Evrope, od strani Francozov imenovala odškodnina. Nemci na vsak način tako kvalifikacijo svojega plačila odklanjajo. Nemško stališče pa je zmagalo tudi v tem ozira, da se vprašanje anuliranja reparacij ne bo vezalo z vprašanjem, ali ho Amerika zapadnim velesilam vojni dolg odpustila oziroma reducirala ali ne; v tem oziru podpirala Nemčijo odločno Anglija in Italija, ki pravita, da se mora reparacijsko vprašanje v Lozani rešiti enkrat za vselej definitivno brez ozira na ostala vprašanja, ki bodo tvorila predmet diskusiji šele na tako zvani svetovni gospodarski konferenci, ki se bo vršila meseca septembra v Londonu. Uspeh Francije Nasprotno pa se zdi, da je zmagalo francosko stališče v toliko, da je von Papen moral na posredovanje Anglije in Italije odstopiti od zahteve, ki jo je formuliral po svojem prihodu iz Berlina, da bo namreč Nemčija doprinesla svoj delež k gospodarski obnovitvi Evrope le v tem slučaju, če sc versailleska mirovna pogodba revidira v točki, ki Nemčijo postavlja v drugo vrsto držav, kar se tiče višine njene armade. O tej točki Nemci sedaj v Lozani nič več ne govore, pa tudi MncDonald je odločno proti temu, da bi se reparacijsko vprašanje spravilo v zvezo z vprašanjem razorožitve. Zato pa tudi Herriot ne vztraja več ali vsaj ne govori o svetosti in nedotakljivosti slovesno podpisanih pogodb, ampak je francoskim žurnalistom izjavil, da njemu v Lozani sploh ne gre za kakšno mešelarjenje, ampak za to, da se doseže sporazum med evropskimi državami, ki bo okrepil njihovo stališče, napram Združeuim državam Amerike. Kako bo sporazum izgledal Nemčija bi bila pripravljena žrtvovati za gospodarsko obnovo Evrope 4 milijarde zlatih mark. Francozi in Angleži mislijo, da naj bi se od te vsote odstopile Ameriki 2 milijardi mark. Ostali 2 milijardi bi se porabili za rekonstrukcijo Evrope Francoze, ki so za vojno na dolgu ne samo Ameriki, nego tudi Angliji, seveda skrbi, ali se bo Amerika zadovoljila s tem. da smatra ogromne vsote, ki so ji jih dolžne zapadne velesile, z 2 milijardama mark za odplačane. Kaj bi se zgodilo, če bi Amerika n. pr. odgovorila, da se zadovolji samo z 10 ali recimo 5 milijardami? Kdo bo plačal sedaj diferenco: ali Nemčija ali države zmagovalke? Nemčija pravi že danes, da jo vojni dolgovi zapadnih velesil nič ne brigajo. Zdi se pa, da se bo dal z Washingtonom doseči kolikor toliko ugoden arangement. Odkod odjentjivosi ? Da so vse stranke tako nenadoma odnehale, temu je vzrok v kritičnem gospodarskem položaju sveta. — Vse širokoustenje hitlerjevcev ne more spraviti s sveta dejstva, da je nemška valuta pri koncu. Na drugi strani se končuje budžetno leto Združenih držav severne Amerike z ogromnim deficitom 3 milijard dolarjev. To je največji deficit, ki ga je imela sploh kakšna država tekoin zgodovine. Na eni strani so se dohodki države zmanjšali za 33%, dočim so se stroški za neobhodne potrebe države zvišali za 20%. Deficit lanskega leta je znašal 900 milijonov dolarjev, dočim se je finančno leto 1929/30 končalo s prebitkom 183 milijonov dolarjev, s čimer se je končalo eno desetletje nezaslišane gospodarske prosperitete Amerike. Kar se tiče Francije, je minister za proračun Palmade v finančnem odboru zbornice, izjavil, da je finančni položaj države, med tem ko v kleteh ! narodne banke leže ogromne skladovnice zlata, vse kaj drugega nego rožnat Tekoče proračunsko leto se bo končalo it deficitom 5 milijard frankov. Kar se tiče dohodkov, so davki dali že dozdaj 432 milijonov frankov manj nego prejšnje leto. Formulacija sporazuma Lausanne, 1. julija, tg. Vaš dopisnik doznava, da je finančni odbor Zveze narodov formuliral sledeče predloge, ki naj se stavijo Nemčiji: Nemčija naj plača skupno 4 milijarde mark po večletni pav-zi v evropski fond. Ta vsota se ho v kratkem izdala v obligacijah, dočim o vsebini besedila šc ni popolnega soglasja. Domneva se, da hočejo za obligacije vzeti kot podlago dohodke nemških industrijskih podjetij, n. pr. državnih železnic itd., da bodo obligacije tekle 10 do 20 let in s« deponirale pri mednarodni reparacijski banki, katera jih hn dala naprej. Obrcstovanje se ho začelo po petletnem moratoriju. Skupna vsota bo služila za poplačilo vseh zahtev, tudi Amerike. Nemčija pa slej ko prej odklanja junktim s plačili za Ameriko, toda da hi redukcijc ali črtanje ameriškega dolga vsekakor prišla v dobro evropskim upnikom, nadaljnji obstoj ameriških zahtev pa bi se Nemčije ne tikal. Po izključitvi rcparacij bi bil naslov teh plačil: evropska obnova. Nemški finančni minister, grof Schvvorin-Krosigk je baje v načelu že pristal na ta modus. Nemški odgovor bo padel danes v nadaljevanju odborove razprave ter je upanje, da se ho celo vprašanje lahko rešilo na plenarni seji v torek. Zahteve matih držav Lausanne, 1. jul. tg. Srednje in vzhodne evropske države, ki se do sedaj lausannske konference praktično šc prav nič niso udeležile, se sedaj energično prijavljajo k besedi. Poljski zunanji minister Zalcski je poslal danes predsedniku konference Mac, Dcmaldn spomenic« o položaju v centralni in vzhodni Evropi. V spremnem pisnm izjavlja Zalcski, da si je izbral to pot, ker države srednje in vzhodne Evrope, ki so zastopane na konferenci, od 17. junija še niso imele nobene prilike, da bi uveljavile svoj glas na konferenci. Poljska spomenica opisuje težki pr/.ložaj v srednji in vzhodni Evropi in predlaga predsedniku konferen cc sledeče svoje zaključke: 1. Zboljšanje v tem delu Evrope se more doseči samo z razčiščenjem financ in trgovinskih težkoč. Obenem jo treba najti tudi sredstva za povečanje izmenjave blaga iu kapitala. 2. Naloge obnove daleč presegajo možnost teh držav in zahtevajo splošno rešitev. Način kreditnih operacij, ki se nameravajo za te države, mora biti tak, da se odgovornost narodnih bank ne bo angažirala preveč in da njihov prestiž nc bo trpel v lastni težavi. 3. Poljska vlada smatra, da je neobhodno potrebno, da se uredijo meddržavni dolgovi, kar jc pričakovati v zvezi z lausannsko konfcrenco, razen tega pa je mnenja, da se je treba resno potruditi za to, da sc pospeši izmenjava blaga tudi med temi državami. Potem sledi v poljski spomenici opazka, ki v glavnem sicer ni naperjena proti Nemčiji, pač pa naslovljena nanjo. Poljska delegacija izjavlja namreč, da je mnenja, da je vsekakor treba odpraviti gotove rarinske odredbe, ki še danes obstojajo med raznimi državami. Poljska delegacija jo pooblaščena izjaviti, da hi bila poljska vlada, želeč zboljšanje gospodarskih odnošajev, pripravljena pod pogojeni vzajemnosti skleniti pogodbe, ki bi omogočile odpravo takih odredb. Herriot o sporazumu Pariz, 1. jul. tg. Francoski ministrski predsednik Herriot, ki se je danes zopet vrnil v Pariz, je po koničanem ministrskem svetu v Elizeju izjavil zastopnikom listov: Po zadnjih uradnih brzojavkah iz Lausannea je položaj sledeči: Dosegli smo popolno soglasje z angleško delegacijo, in siccr glede dveh najvažnejših vprašanj: I. <■ zvezi in o«' visnosti rcparacij od medzavezniških dolgov, 2. o potrebi, da Nemčija plača odpravnino na račun reparacij. Treba je urediti samo še par detajlov. Upamo, da bomo kmalu prišli do sporazuma tudi z ostalimi upniškimi državami. Ostane samo še vprašanje, ali bo potem tudi nemška delegacija ratificirala tak sporazum. Tu hočem biti samo zo lo kratek in zelo previden. Ponavljam, da jc usoda konference v rokah nemško delegacije. Ko bo končana latisannskn konferenca, so bom odpeljal t Ženevo, da se udeležim razprav razorožitvouu konference. Madžarska pozvana v Lausanno Budimpešta. 1. julija. A A. Britanski poslanik je danes predal inadjarskemu zunanjemu ministru v imenu MacDonalda kot predsednika lausannske reparacijsko konference vabilo madjarski vladi, naj pošlje čim prej svoje zastopnike v Lausanne. Optimizem v Londonu London, 1. jul. ž. »Times< pišejo, da so prepričani o uspešnem zaključku lausannske konference, ker sta so stališči Francije in Nemčije tolik« približali, da se ne more skoraj nič več pričakovati, da bi se konferenca razšla brez vsakega uspeha. »Financial Nevvsc poroča iz Lausanne, da je Francija zahtevala 7 milijard zlatih mark, kar pa je nemogoče in neumno. Zasluga britanske delegacije je, da je Francija popustila od svojih zahtev tudi o varnostnih klavzulah. Pogodbe, v katerih bi se nahajale kakršnekoli varnostne klavzule, ne bi pomenile končne rešitve reparacijskega vprašanja, niti se ne bi z njimi doseglo ono, po čemur stremi lausannska konferenca, in to je vpostavitev zaupanja v svetu. Razen tega bi spravile take klavzule v slabo voljo Amerikance ter jo treba računati tudi s tem. London, 1. jul. ž. Finančni minister NeviiX Chamberlain se je vrnil snoči iz Lausanne v Lov. don ter izjavil časnikarjem, da je trdno prepričan da se bo lausannska konferenca uspešno končala. London, 1. jul. ž. Danes se je pričela konferenca bančnikov, na kateri bo rešeno vprašanje podaljšanja kratkoročnih kreditov Nemčiji. Na tej konferenci so zastopani bančniki dvanajst raznih držav. Britanske banke, so interesirane pri kratkoročnih posojilih Nemčiji s 55 milijoni funtov. Predvidevajo, da bo konferenca sklenila, da sc kratkoročna posojila podaljšajo Nemčiji še za leto dni. Lausanne, 1. jul. AA. Mac Donald je snoči izjavil, da se bo lausannska reparacijska konferenca najbrž končala že prihodnji torek. J\a vidiku tudi sporazum med Francijo in Kalijo? Rim, 1. julija, ž. Fašistični listi pripisujejo velik pomen sestanku med Grandijem in francoskim državnim podtajnikom Paganonom. Pogajanja, ki jih je pričel Herriot z Grandijem, se bodo nadaljevala, in zatrjujejo, da je Paganon dobil točna navodila od Herriota za nadaljevanje pogajanj. Grandi je že izročil načrt, po katerem bi se moralo regulirati vsa vprašanja, ki se tičejo italijansko-francoskih odnošajev. Nov i rane. podonavski načrt Pariz, 1. julija, tg >Journak poroča, da predlaga Francija nov podonavski načrt, v katerem predlaga prednostne tarife za donavsko pšenico po natančno določenih kontingentih odjemanja za velo-sile. Podonavske države pa naj bi se obvezale za preference za industrijske predmete kot proti-dajatev. Nemčija je že pristala na to, Italija si izgovarja pridržke, pa tudi Anglija se boji protestov svojih dominijonov, če bi se dovolile preference za pšenico. Pomožno posojilo za Avstrijo pa še vedno ni urejeno, ker se Nemčija noče odreči politiki Ansc.hlussa. Dr. IVillan nevarno obolel Dunaj, 1. julija, tg. Na današnji seji manjšinskega kongresa sc je okoli druge ure popoldne predsednik kongresa 54-1 etni dr. Josip Wilfan nenadoma onesvestil radi krvavitve v možganih. Reševalno društvo ga jc takoj prepeljalo v sanatorij Low. 82 miljard zlata Pariz, t. julija. Ig. Sedaj se jo odposlal zadnji del zlata v vrednosti 2 in pol milijonov dolarjev v Francijo, s čimer je končana >repat.riacija< dolarskega imetja francosko narodno banke. Zlata zaloga znaša sedaj več kot 82 milijard in presega obtok bankovcev že za poldrugo milijardo. Smrtne obsodbe v Rovnu Varšava, 1. julija, tg. V Rovnu sta bila obsojena zopet dva Ukrajinca na smrt radi vohunstva za Sovjete. Z njima je doseglo število smrtnih obsodb radi vohunstva že nad 50 primerov. Madžarski državni dohodki zarubljeni Bndimpšta. 1. julija, tg. Mandatarji madjarske-ga državnega posojila iz 1. 1924 so zarubili v varnost posojila zastavljeno madjarsko državne dohodke, ker jo madjarska vlada radi pomanjkanja deviz enostransko razširila transferni moratorij tudi na obrestno službo posojil Zveze narodov. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno, podnevi lahko oblačno, stalno in vroča ti jih 10 let uničila« vse kulturne in gospodarske pridobitve Jugoslovanov in Nemcev ter bi v zadnjem času rada tudi cerkev vklenila v svojo raz-narodovalno politiko. Prav italijanski zgled je pokazal, da je za narodne manjšine nujno potrebno, da se vse države s posebnimi pogodbami obvežejo, da bodo spoštovale pravice narodnih manjšin in da polagajo pred Zvezo narodov račune o svoji manjšinski politiki. Med tem, ko so se v zadnjih letih vršile v Ženevi strastne razprave radi pritožb, ki jih je prejela Zveza narodov od narodnih manjšin in so tako njihove krivice prišle vsaj jired svetovni forum, se jugoslovanska in nemška manjšina v Italiji nista mogli pritožiti v Ženevi prav radi tega, ker ta lahko posreduje edino v sporih med narodnimi manjšinami in tistimi državami, ki so v mednarodnih pogodbah priznale manjšinske pravice. Na kongresu so se čule tudi na račun Zveze narodov pikre besede, češ, da je sedanji pravilnik o postopanju s pritožbami narodnih manjšin v ško do manjšinam in da Zveza narodov zavlačuje rešitev niibovih pritožb. Pritožbe narodnih maujšin . postanejo pred Zvezo narodov samo predmet zakulisne politične borbe med državami, ki imajo v Zvezi narodov premoč, mesto da bi jih Zveza proučila res objektivno. Poleg tega nimajo narodne . manjšine pri Zvezi nikakega predstavnika, ki bi ' njihovo pritožbo zagovarjal, med tem ko obtožena 1 država lahko neposredno zagovarja svoje interese po svojem odposlancu. Zato zahteva kongres, da se v bodoče spori med narodnimi manjšinami in državami po možnosti obravnavajo pred haaškim razsodiščem, da bo tako tudi narodnim manjšinam dana priložnost, da se zagovarjajo; kadar pa se bo spor obravnaval samo v Ženevi, potem naj Zveza narodov dovoli, da bo poseben predstavnik narodnih manjšin ščitil njihove interese. Pomen manjšinskih kongresov od leta do leta raste, kakor odgovorni državniki čedalje bolj prihajajo do spoznanja, da ne bo mogoče več ignorirati manjšinskega problema. Letošnji kongres pomeni v tem pogledu brezdvomno velik korak naprej. Naj še ugotovimo, da gre za to zasluga v veliki nieri agilnim predstavnikom naše narodne manjšine v ItalijL Propadanje svetovne trgovine in mi Reparaoijski problemi, ki so po dosedanjih pogajanjih v Lozani vsekakor stopili v novo razvojno dobo, s toni seveda še dolgo niso in tudi ne bodo rešeni in končani. Ne glede na politične posledice iif ozadje je bil angleški predlog, da se črtajo vsi dolgovi, ki izvirajo iz vojne, najpametnejši in je tudi gotovo, da bomo prej ali slej doživeli vsaj delno črtanje reparacij in v tej zvezi tudi vojnih dolgov. Kajti le tako bo mogoče onemoglo gospodarstvo vsega sveta obnoviti in oživiti. Prišel bo čas. ko tudi politična strašila kakor garancije varnosti in slično ne bo več imelo elekta. Že danes vidimo, da je francosko svarilo Angležem, češ, da bi nemška trgovina, osvobojena vseh vezi in omejitev, ki so v zvezi z reparacijami, postala za trgovino vsega sveta, posebno pa za angleško trgovino nevarna, popolnoma neučinkovito. Anglija, ki je prešla od svobodne trgovine danes na carinsko zaščito svoje države, nima glede svobodne nemške trgovine tolikega strahu, da bi radi te morebitne koristi se odpovedala koristim, ki bi nastale vsled intenzivnejše trgovine. Skupno z angleškimi krogi so tudi skoro vsi trgovski izvedenci mnenja, da bi bil eden izmed glavnih faktorjev obnove gospodarskega življenja svoboden promet med državami, kolikor mogoče malo oviran od carinskih in denarnih zadržkov. Poglejmo samo, kam je dovedel sedanji gospodarski sistem in mednarodni gospodarski položaj našo državo! Po uradnih podatkih se je zmanjšal jugoslovanski izvoz v maju t. I. za 42?« napram istemu mesecu preteklega leta, ali, v številkah od 337 na 220 milj. dinarjev. Sicer se smemo tolažiti, da položaj v drugih državah tudi ni ugodUejši. Vendar pa ne more takih gospodarskih sprememb prenašati nobena država preko daljše dobe, in tako tudi ni i ne. Predvojni razvoj gospodarstva je bil izrazito usmerjen navzgor. Množilo se je prebivalstvo in blagostanje, kljub temu pa je bilo dela dosti za vse in poraba industrijskih izdelkov je stalno naraščala, enako izraba naravnih sil in iakladov. Mednarodni trgovski odnošaji so bili vedno tesnejši in svoboda gibanja poedinca v raznih tujih državah glede izvrševanja poslov in poklica je bila praktično neomejena. Te razmere je prekinila svetovna vojna. Stare vezi, ki so prej spajale poedine države, so bile deloma razrahljane, deloma pretrgane. Države, ki prej niso imele lastne industrije, so si med vojno tako ustvarile ali pa pričele s tem po vojni. Na podoben način pa so zopet prej izrazito industrijske države pričele pospeševati in podpirati poljedelstvo. Spremenila se je gospodarska slika sveta, kljub temu pa se je polagoma zopet pričelo medsebojno trgovsko življenje, ki je leta 1929 doseglo višek povojne dobe. Od tedaj naprej pa moremo opazovati stalno nazadovanje gospodarstva, ki se kaže v razpadanju trgovine in finančne moči raznih držav. Poizkusi poživljenja onemogle trgovine s pomočjo kompenzacijskih pogodb, ki naj bi v kolikor mogoče velikem obsegu omogočile direktno izmenjavo blaga brez denarja, kakor je predlagana izmenjava braziljske kave za nemške stroje in so stavljeni slični predlogi za izmenjavo žita z državami Podonavja. Za ta način trgovskega poslovanja so se pričeli zanimati celo Angleži, dasi pomeni povratek k najenostavnejšemu načinu trgovskih običajev, to pa radi tega, ker bi se dali na ta način pridobiti nazaj oni angl. funti, ki jih dolguje inozemstvo Angležem. Ustanovitev klirinškega prometa med raznimi državami, kakor ga imamo n. pr. z Avstrijo, Švico, Češkoslovaško in Nemčijo nikakor ne. more v polni meri nadomestiti svobodnega denarnega prometa Ter je le nek nadomestek, ki naj vsaj deloma omogoči in olajša denarni promet. Še pred primeroma kratkim časom je vladala pri nas neka gospodarska megalomanija, če smemo oni pojav tako imenovati, ki se je polastila sicer treznih in pametnih ljudi. Ne samo na političnih shodih, temveč celo na resnih strokovnih predavanjih smo čuti, da moremo popolnoma neodvisno od inozemstva urejevati naše gospodurstvo, da smo tudi dejansko neodvisni, ker se moremo brez tuje pomoči prehranjevati. Nasprotno pa, da so drugi od nas odvisni, ker tega ne morejo. Žalibog pa ni ostalo samo pri takem govorjenju. V mnogih^ slučajih smo urejevali trgovske stike s tujimi državami po teh načelih. Uspeh oziroma neuspeh tega postopanja ni izostal. Naš najbližji industrijski sosed, Avstrija, krije že skoro 80% agrarnih potrebščin iz lastnih virov. Če pa je pametno, da se dopusti propadanje industrije na korist poljedelstva pa je drugo vprašanje, ki tu ne pride v poštev. Naravno moramo tudi to odobravali, ako smo svoje-časno odobravali načelo lastne prehrane kot glavno in zahtevali, da se temu vse drugo podrejuje. Kakor v Avstriji, tako imajo tudi v češkoslovaški agrarni krogi mogočen vpliv. Res je sicer, da smo v prvih 4 mesecih t. 1. izvozili v to državo žita v vrednosti 62 milj. Kč. Upoštevati pa moramo, da sta Češkoslovaška in Madjarska še vedno v medsebojni carinski vojni, ki pa tudi ne more večno trajati. Pred nedavnim pa je omenil češkoslovaški ministrski predsednik, ki je agraree, ureditev uvoza poljedelskih produktov. V tem slučaju moramo biti pripravljeni, da se bodo za uvozne olajšave našega žita zahtevale protiusluge glede uvoza češkoslovaških industrijskih proizvodov. Produkcija raznih rud, ki je vedno tvorila v naši bilanci zanesljivo aktivno postavko, je deloma padla celo preko ."0 odst. Podobno je na drugih tržiščih za izvozno blago. Nas Slovence je posebno hudo prizadelo nazadovanje izvoza lesa, kar pa more bili za našo bodočnost vendarle tudi koristno, ker se je izsekavanje tekom zadnjih let vršilo popolnoma nesistematično in pogozdovalo le v nezadostni meri. Les je snov, ki se bo vedno rabila (stavbe, papir, umetna svila) in bo vsled tega gotovo pridobila na vrednosti, dasi cene ne bodo morda dosegle one fantastične višine, kakor pred nekoliko leti. Tako zvani žitni režim je bil neuspeh, to vemo vsi. S tem je bil podan nov dokaz, da je vsaka intervencija države, ako hoče poseči v normalno poslovanje gospodarstva in trgovsko življenje brezuspešna. V nobeni državi ni uprava tako elastična, da bi se mogla s tako naglico prilagoditi izpre-membi razmer, kakor store to trgovski krogi. Treba je zato, da se država omeji na svoj delokrog, kot sklepanje dobrih trgovskih pogodb in sličuih dogovorov, da izvaja nadzorstvo nad poslovanjem trgovskih institucij. Predvsem pa se moramo zavedati tega, da smo glede našega gospodarskega ozdravljenja navezani skoro samo na lastno moč. Nikakor nečemo s tem zanikati korist in potrebo tuje pomoči. Vendar je tuja pomoč vedno združena z neljubimi posledicami, ker tudi najboljši prijatelj skuša s tem, da drugemu pomaga, tudi sam sebi pomagati. Celokupni narod se mora zavedati tega, da so primerne današnjim težkim časom tudi težke žrtve, ki morajo bili sorazmerno razdeljene na več in manj premožne sloje, na visoke in nizke. Le tako. da se vsak zaveda, da nosi vsakdo del skupnega bremena, je mogoče ustvariti ono zadovoljstvo in notranjo silo, ki jo rabita narod in država za izvrševanje težkih in odgovornih nalog. Rabimo močnega kmeta, ki ga ne tlači skrb in denarna stiska, rabimo pa v isti meri tudi industrijo, ki naj krije domačo porabo enostavnih industrijskih izdelkov, ker za druge stvari za enkrat še ni toliko potrebe, da bi bilo osnovanje take industrije gospodarsko upravičeno. Rabimo mi in vsa Evropa svobodne meje, za blago in ljudi, da more vsak v svobodnem tekmovanju izrabiti svoje sile na onem polju, na katerem ima največje zmožnosti. Povečanje brezposelnosti na vsem svetu Po statistiki, ki jo je izdal Mednarodni urad dela za drugo četrtletje letošnjega leta, se v splošnem more opaziti precejšnjo povečanje brezposelnosti. Edino na Finskem in v Poljski je brezposelnost malenkostno padla in sicer za 1 oziroma 3%. Jasno je, da vodijo države različne statistike in da je zato točna primera med razmerami v državah nemogoča, vendar pa se s primerjavo razmer letos in lani v istih državah prav lahko opazi, da je brezposelnost močno narastla. Navajamo številke za letošnje leto, v oklepaju pa za lansko leto in sicer prav tako za drugo četrtletje. Nemčija 5,675.000 (4,211.000), Anglija z Irsko 2,822.000 (2,578.000), Švica 103.000 (61.000), Francija 316.000 (51.000), Italija 1,033.000 (700.000) in Češkoslovaška -182.000 (93.000). Glede na to, da je tudi v industrijskih deželah vedno dana spomladi možnost, da se zaposli večje število brezposelnih z raznimi sezonskimi deli, kar se je običajno tudi vsako leto zgodilo, letos temu ni tako. Če primerjamo število brezposelnih v mesecu aprilu, maju in juniju s števili v januarju, februarju in marcu, vidimo, da je ostalo število brezposelnih enako valiko, ali pa, da je celo naraslo. Le v malokaterih državah je padlo število brezposelnih za spoznanje. To vsekakor dokazuje, da se je splošni položaj zelo močno poslabšal, zlasti še zato, ker so zadnje čase skušale nekatere države z zakonodajo preprečiti naraščanje števila brezposelnih in ga po možnosti celo zmanjšati. Če primerjamo številke iz prvega četrtletja z drugim četrtletjem letošnjega leta, potem vidimo, da je narastla brezposelnost od 11.3% na 13.3% v Češkoslovaški, od 22% na '22.1% v Britaniji, od 6.7% na 6.8 na Japonskem, od 14% do 15.3% na Poljskem in od 23.1% na 31% v Združenih državah. Pač pa je padla brezposelnost v Belgiji od ■43.2% na 42.7%, v Nemčiji od 33% na 30.4% in v Švici od 25% na 23%. Pričetek volilne borbe v Nemčiji Berlin. 1. julija, ž. V nedeljo bodo prirejene po vsej Nemčiji volivna zborovanja. Komunisti so napovedali veliko zborovanje v Lustgartnu. Cen-trum bo šel v volivno borbo s parolo: Briining naj pride nazaj v zunanjo politiko, red in mir v no-Iranjo. Narodni socialisti so napovedali več zborovanj in pohodov. V teku noči so komunisti izvršili nekoliko napadov na narodne socialiste, na katere so streljali s strojnicami. Napadalci so nato pobegnili z avtomobilom. Ena oseba je bila ubita, neka deklica pa : za pet dni. Obenem je stvar predložila v odločitev državnemu sodišču. V Zagreba je kruh cenejši Zagreb, 1. jul. ž. V Zagrebu je bila ponovno znižana cena kruhu, ki stane sedaj za 1 kg črnega kruha 2 Din, domačega 3 Din, belega pa 3.50 Din za 1 kg. Znižanje cen kruhu je slonilo v veljavo v ponedeljek, znižala pa jih je skupina pekov. Revizija obsodbe oficirjev mariborske garnizije Belgrad, 1. jul. I. Snoči ob tO je padla končno-veljavna sodna odločitev višjega vojaškega sodišča v zadevi mariborskih zarotnikov. Višje sodišče je tekom celega včerajšnjega dne študirajo akte, ki se nanašajo na mariborske zarotnike, kateri so bili obsojeni od vojaškega sodišča 1. stopnje. Višje vojaško sodišče je potrdilo obsodbo vojnega sodišča, po kateri je bil podporočnik Dragoljub Atanacko-vič obsojen na smrl. Pehotni poročnik Miroslav Altarer, ki je bil od vojaškega sodišča I. stopnje obsojen na smrt, je bil s sklepom višjega vojaškega sodišča obsojen na 12 let robije. Sodni ko-' legij je bil namreč mnenja, da Altarer ni prekršil ločke 2 čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ali z drugimi besedami, sodni kolegij višjega vojaškega sodišča jo smatral, da Altarer ni bil Član . ; , „ - pač pa je bil obsojen na 12 let robije radi iega, ker je izpustil iz zapora aretiranega Milojkoviča, pobegnil z njim iz garnizije in da si je poleg tega še prilastil 2000 Din iz garnizijske'blagajne, ko je bežal proti meji. Tudi za ostale obsojene častnike je višje vojaško sodišče spremenilo kazni, na katere so bili obsojeni od vojaškega sodišča I. stopnje, ker je sodni kolegij smatral, da obstojajo olajševalne okolnosti, ki se lahko aplicirajo v njihovem slučaju. 15 letna kazen, ki je bila prvotno prisojena majorju Vojislavu Djokiču, je potrjena s sklepom višjega vojaškega sodišča, toda spremenjena je kvalifikacija njegove krivde s sedanjim sklepom. Vsem ostalim častnikom so bile kazni znižane. Peholni poročnik Momčilo Milutinovič, kt je bil preje obsojen na 10 let robije, je dobil sedaj samo 8 let; podporočniku Hožidaru Paunkoviču, ki je bil prvotno obsojen na 10 let, je znižana kazen na 3 leta; istotako je znižana Dragoljubu To-doroviču kazen od 10 na 5 let; topnIČarskemu pod-naredniku Živoradu Uiču je znižana kazen od 10 na 3 leta robije; pehotni poročnik Marko Marko-vič, ki je bil od voj. sodišča I. stopnje obsojen na 10 let robije, je bil sedaj oproščen, ker se je višje voj. sodišče prepričalo, da ni ničesar zagrešil, ampak da je samo slišal nekaj o obsloju . x od svojega predpostavljenega starešine, majorja Vojislava Djokiča, ki je bil poveljnik vojašnice; pehotni poročnik Mihajlo Ristič, ki je bil prvotno oproščen, je sedaj obsojen na 2 leti robije radi tega, ker je 16. aprial zvedel od pod-ročnika Atanackoviča, da se pripravlja . pa ni o pripra.vah nikogar obvestil; glede podporočnika Dušana Šurdiloviča in pehotnih podnaredni-kov Čedomira Petroviča in Lazarja Grujina je višje voj. sodišče potrdilo sodbo voj. sodišča T. slcj-njo. Sodba višjega voj. sodišča je izvršljiva takoj-Kolegij višjega vojaškega sodišča je bi! sestavljen iz diviz. generala Vojislava Nikolajeviča kot predsednika, člana sta bila pehotni brigadni general Peter Radivojevič in pehotni brigadni general Ko-, sta Vujičič. Kot stalni sodnik jo fungiral sodni brigadni general Dimitrije sadnijac. Drugi stalni sodnik kolegija pa je bil sodni podpolkovnik Milan Antič. Krvav spopad med kmeti in orožniki Dve osebi ubili Belgrad, 1. jul. Agencija A vala poroča: Davi nekako ob 9 med sejmom na Ubu se je pojavil bivši narodni poslanec Vojislav Lažič s skupino svojih pristašev in skušal prirediti na sejmu shod, čeprav tega ni bil prijavil po zakenu. Pozvan od zastopnikov oblastev, naj se odstrani, Lažič ni bolel poslušati naredbe oblasti, marveč jo pozval prisotne k odporu, nakar so njegovi spremljevalci začeli metati na organe oblasti ka- menje. Pri tem so zadeli štiri orožnike in dva po« licijska uradnika. Tedaj je neki napadalec streljal z revolverjem in hudo ranil nekega orožnika. Orožniki so zato rabili orožje in pri tisli priliki sta bili ubiti dve osebi, ena teli je prej streljala z revolverjem in ranila orožnika. Več drugih oseb je bilo tudi ranjenih. V splošni zmedi je nato Lažič pobegnil. Preiskava je v teku in krivci bodo po zakona najstrožje kaznovani. Avstrijski fašisti na delu Surov napad sredi Dunaja Zaključni račun za 1930-31 Te dni je bil v finančnem ministrstvu izdelan definitivni zaključni račun za prorač. leto 1930-31, katerega je že odobrila Glavnu kontrola in ki bo sedaj predložen skupščini. Iz uvoda k poročilu finančnega ministra posnemamo, da je bilo v letu 1929—1930 pri dohodkih 9018.3 milj. izdatkov 7386.0 milj., torej presežka 1632.3 milj., kasneje 1930-1931 pa so dohodki padli na 8476.4 milj., izdatki pa so narasli na 8.041 milj. in je znaša! torej presežek 435.5 milj. Din. Pri leni je treba upoštevati, da so dohodki leta 1929-1930 bili znatno višji kot proračun, dočim so 1930^193! bili manjši. Proračun izdatkov je bil prekoračen samo pri državnih dolgovih za 80 milj. Din, dočim so ostala ministrstva izkazovala manjše izdatke kot so bili proračunani. Saldo obratnega kapitala je znašal v začetku leta 635 milj., suficit 1930-1931 je znašal 435.5 milj., po odbitju izdatkov od dohodkov se je obratni kapital zmanjšal na 128.8 milj. Din. Nadalje so se v teku leta povečali vsi fondi od 680 na 802.2 ml j, Din. Nadalje so znašala dne 31. marca vea d rv^el.-^ «« CTiT C — :1: n. ■ . , ------- r_„..u mii). um, taKo da predstavlja presežek obratni kapital. Duaiij, 1. jul. ž. Snoči je bila v tukajšnjem Counlry klubu v Lenzu prirejena skupna večerja zastopnikom industrije, katere so se udeležili tudi inozemski diplomati in avstrijska visoka družba. Prisotnih je bilo kakih 80 do 90 inozemskih predstavnikov industrije, bank ild. Naenkrat je klubske prostore obkolilo kakih 60 do 70 Hakenkreuz-lerjev v uniformah, ki so vdrli v prostore z vzkliki: Živio Hitler! Dol z Židi! Hakenkreuzlerji so pričeli goste pretepati z bikovkami, ki so jih prinesli s seboj. Najbolj pošteno so premikastili romunskega poslanika Bradiceanua, ki so ga nato še vrgli po stopnicah, za njim pa stol in mizo, kjer je sedel. Ko je rekel, da je Romun, so napadalci zavpili: Mi ne rabimo Romunov!« Težko je bil ranjen tudi argentinski poslanik Bordegaren in italijanski vojni ataše, major Fabri. Nadalje so napadli tudi atašeja jugoslovanskega poslaništva Babič-Gjalskega. Batine je dobilo tudi več avstrijskih industrijcev, med njimi ugledna baronica Silva Tripkovich, baron Guttmanu, baron AVolfgang Guttmann in drugi. To so bili povečini ljudje, ki so z velikimi zneski podpirali narodnosocialistični pokret. Materijalnu škoda v klubu je zelo velka, ker so napadalci razbili okna, slole in opravo. Neki natakar je pričel streljati v zrak ter so se napadalci šele tedaj umaknili in izginili. Že ponoči je deželni glavar nižjs-avstrijski izdal naredbo, da se izvrši stroga pre-skava radi tega napada, ki bo imel tudi svoje posledice v mednarodnih odnošajih zaradi napadov na inozemske predstavnike. m Berlin, 1. jul.,AA. Na berlinski univerzi jp prišlo v četrtek spet do velikih tumullov med nacijo-nalnimi socijalisti in levičarskimi študenti. Rektor je bil prisiljen univerzo začasno zapreti. Pri pogajanjih med rektorjem in zastopniki študentov za ohranitev miru in varnosti so zahtevali nacijonalui socijalisti odstranitev židovskih študentov z univerze ali pa vsaj prepoved zbiranja židovskih študentov v avli in na hodnikih univerze. Rektor je to zahtevo odklonil in predložil stvar univerzitetnemu senatu. Pismo iz So Nje BREZPOSELNOST V BOLGARIJI — ZADRUŽNI DOMOVI Sofija, 30. junija. V vsej Bolgariji je registriranih okoli 30.000 ljudi, po drugih vesteh pa se nahaja sedaj v Bolgariji okoli 68.000 brezposelnih. Brezposelni spadajo v prvi vrsti k industrijskemu delavstvu, ker so bile razne tovarne in podjetja primorana reducirati svoje obrate ali jih docela Ustaviti. V splošnem se pa lahko trdi, da je brezposelnost v sorazmerju veliko manjša, kakor se slika in da bi velik del brezposelnih delavcev lahko dobil zaposienje pri drugem delu. V slučaju gospodarske krize, kakor je dandanes na vsem svetu, mora pač vsakdo gledati, kako si pomagati ter zagrabiti za delo in zaslužek tam, kjer se mu nudi. In tako vidimo, da prihajajo dnevno v Sofijo innogobrojni mladi kmečki fantje, ki dobijo delo pri zgradbah, med tem, ko mladi industrijski delavci rajši polegajo na solncu in zgubljajo svoj čas po tisočerih kavarnah Sofije in so v breme svojim staršem. Na deželi pa povsod primanjkuje mladih delavcev, ker vsak stremi za tem, da živi v mestu, kjer se nahajajo kina, žogobrci jn druge enake zabave. Obhodil sem pred kratkim nekaj vasi v srednji Bolgariji, pa sem srečal le tu in tam kakega mladega delavca. Naletel sem na vpognjenega starčka 78 let, nekega deda Stojmena iz Kare Ivance, okraj Drenovo, veterana iz ruskobolgarske osvobodilne vojne, na drevesu, ko je obiral češnje, da jih proda prekupčevalcem po 2 leva za kilogram (okoli 80 par). Poleg maloštevilnih mož opravljajo dela le žene ... Sofija sama je letos zaposlila izredno visoko število delavcev pri zgradbi tako zvanih kooperativnih domov. Kooperativne (zadružne) hiše uživajo razne privilegije, plačajo manj davka ter so nekaj let oproščene od raznilji dajatev. Zbere se nekaj ljudi, ki se domenijo ter plačajo opredeljeno vsoto za bodoče svoje stanovanje, ki postane njegova last, kateri del hiše more v sporazumu z za-drugarji dalje prodati. Ali pa sezida lak dom podjetnik ter prodaja posamezna stanovanja na interesente, na katerih ime se potem knjiži dotični del doma. V.gradb. stroki vlada letos taka -živahnost v Sofiji, da so zlasti hišni posestniki v strahu, da bodo prisiljeni jeseni znižati najemnino, ker bodo sicer ostali brez stanovalcev. Po njihovi iniciativi so že izšli članki, ki poživljajo vlado, da napravi potrebne korake, ker s povečanjem gradbenega dela znajo utrpeli kooperacije milijardne zgube. Nehote se bo kdo vprašal, kako je mogoča v teh težkih časih velika gradbena živahnost. Odgovor je slednji: kdor ima denar, je v strahu, da bi utegnil pasti v vrednosti. Zato je boljše, da ga spravi na varno v nepremičnine. To je vzrok, za-i kaj se to telo toliko gradi v Sofiji, Gradbena podjetnost je značilno omilila brez-l poseino ucuu ier zaposlila iisoce delavcev. ' Tudi sofijska občina bo zaposlila še nadalje veliko delavcev pri dovršitvi vodovoda (daljnovoda) iz gorovja Rila. Da si zasigura potrebna sredstva, bo najela notranje posojilo, ki bo oproščeno vseh davkov in dajatev za dobo 20 let v obliki loterije in v iznosu 300 milijonov levov. Z družbo »Izida« pa je sklenjen dogovor za zgradnjo prepotrebne kanalizacije na krajnih delih Sofije, katero delo se ima izvršiti v petih letih. Tudi to podjetje bo zaposlilo veliko število brezposelnega delavstva. Kadar se bodo sklenile trgovske vezi z Rusijo, bo pa tudi industrijsko delavstvo dobilo posla, zlasti v tekstilnih tovarnah. Ali in kdaj se bo to zgodilo, je pa odvisno od raznih vplivov zunanje politike. Km. Drobne ves/l Split, 1. julija, ž. Davi so spremili k zadnjemu počitku kiparja Ivana Rendiča. Pogreb je bil krasen in se ga je udeležilo skoraj vse splitsko meščanstvo. V imenu mestne občine se je poslovil od pokojnika književnik dr. Marin Bego, v imenu ban-ske galerije slik pa dr. Tončič. Pariz, 1. julija. AA. Na povratku iz Dublina z. evharističnega kongresa so včeraj prispeli semkaj belgrajski nadškof Rodič in še trije jugoslovanski katoliški škofje. Gradec, 1. julija. A A. Včeraj se je tu ustrelil iz revolverja 34 letni posestnik grof Adolf Janko-vič iz Zagreba. Zadala poročila Dr. Vilfanu je boljše Dunaj, 1. julija, tg. Kakor doznava vaš dopisnik v pozni večerni uri, se je stanje dr. Wilfana zelo zboljšalo. Onesvestil se je radi preobilega dela v zadnjem času. Angleške represalije proti Irski London, I. julija. Ig. Poobhustitni zakon, ki ga bo kolonialni minister predložil v ponedeljek angleški poslanski zbornici, predvideva proliodredbe proti Ircem, ki so odpravili prisego angleškemu kralju in nočejo plačevati zakupnin. Zakon predvideva 100% povišanje carin za irsko blago, obenem pa vsebuje ludi odredbe, s katerimi se bo onemogočil uvoz irskega blaga čez druge države v Anglijo. Delavska stranka v angleški poslanski zbornici bo glasovala proti temu načrtu. Škofje proti brezposelnosti Pari«, 1. julija, tg. Po vzoru pariškega nadškofa je sedaj tudi |yonski nadškof odredil, da se v evrho ublažitve brezposelnosti prenovijo cerkve v j Lyonu in st. Elienneu. Stroške bodo pokrili s u>-' sojilom 0 milijonov frankov. Ob stoletnici rojstva književnika Josipa Marna Prvo stoletnico rojstva smo Slovenci kot narod praznovali 1. 1858: to je bila 100-letnica rojstva našega prvega pesnika Valentina Vodnika. Takrat smo se menda prvič kot narod zavedali, da kot narod dolgujemo hvaležnost našim zaslužnim 19»* " ■MM možem. (Takrat so naši predniki izdali Vodnikov album s prispevki 90 sotrudnikov, med njimi je bil tudi že Levstik. Mam je bil tedaj prvo leto vero-učitelj na Ijublj. gimnaziji.) L. 1863 smo že z drugimi Slovani vred obhajali tisočletnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda: Slovenci smo tisto leto izdali znamenito knjigo »Zlati vek«, ki jo je še uredil Josip Mar n. L. 1876 je v »Slovencu« isti Mam pozival Slovence, naj bi slavili 100-letnico rojstva tržaškega škofa in pisatelja slovenskega Matevža Ravnikarja (roj. na Vačah 20. sept. 1776) vsaj v Trstu in na Vačah, mladini v spodbudo. Marnov poziv pa je bil — se zdi— glas vpijočega v puščavi. L. 1880 je zopet isti Mam sprožil misel, da treba v Repnjah proslaviti 100-letnico rojstva Jerneja Kopitarja. Proslava se je res sijajno izvršila; Marn je za tisto priliko uredil še danes važno »Kopitar-jevo spomenico«. V uvodu te knjige navaja Marn besede Slovaka Jana Kolnrja: Narod, ki svojih slavnih mož ne časti, da se mu rodijo, vreden ni: Narod, ki časti in spoštuje kreposti in dejanja svojih slavnih rojakov, časti in spoštuje s tem tudi sam sebe.« V svojem »Jezičniku« je Josip Marn simi postavil književne spomenike več ko 200 pisateljem našim, približno 160 od teh duhovskega stanu. Maršiknteri bi bil danes pozabljen, da ga ni neutrudni spomeniški klesar Marn pozabe otei. Ali ni torej prav in primerno, da se letos hvaležno spominjamo tudi Marnove rojstvene stoletnice? Lani smo slavili rojstveno stoletnico Frana Levstika. Z Marnom sta bila sodobnika in si v marsičem slična: oba kmetska sinova, oba Dolenjca, oba v gimnazijskih letih ob istem času alojznika, oba sta dovršila deloma predmarčno, deloma po 1. 1849 že preustrojeno gimnazijo, vso z nemškim učnim jezikom, oba sta vse svoje sile posvetila slovenski književnosti, in vendar — po sto letih — knko različen je njiju spomin! Levstika so lani slavil vse šole, osnovne in srednje, pozna ga iz svoje čitanke že vsak osnovnošolski otrok, kaj šele srednješolec! Marn pa je pisal vsaj toliko kakor Levstik, rajši še več, in gotovo za našo književnost mnogo dragocenega, ali življenjepisi »Jezičnikovi« 7,bog svoje lapidarnost niso za čitanke, ostali spisi Marnovi, po »Slovencu•■-, »Zg Danici«, »Glasilu kat. družbe« i. dr. raztreseni, pa še niso — na žalost! — zbrani, in tako je Marn sedanjemu našemu rodu skoroda . .. neznan. Josip Mam - katehet Josip Marn je bil 35 let (1857—1892) učitelj verouka in slovenščine na ljubljanski veliki gimnaziji, slovstveno pa je deloval celih 43 let od leta 1849. pa do jeseni 1892, ko ga je bolezen položila na bolniško posteljo in mu je smrt (27 jan. 1893.) šiloma iztrgala pero iz rok. V dveh vzporednih smereh se je razvijalo vsa tista leta Marnovo narodno delo: kot pobožen, učen in goreč duhovnik je deloval za vero v šoli, v cerkvi, v društvih in v tisku, kot iskren Slovenec in Slovan pa za materinščino istotako v šoli in v knjigi, prav po Slomškovem geslu, katero je tako rad učencem v spomin klical: sv. vera je luč, materina beseda pa ključ do prave omike. Sploh mu je bil Slomšek vzor v vsem delovanju. Kot veroučitelj je poučeval Marn verouk večinoma samo v nižji gim-naciji. V vseh stanovih živi še nekaj njegovih učencev, ki se visokorastlega, vitkega, značilno ?dečfličnega gospoda gotovo še z veseljem spominjajo. (Imeli smo ga za vzor zdravja, a zdaj vemo, da je od dijaških let trpel za srčno hibo, ki ji je končno v silnih bolečinah podlegel.) S kakšnim veseljem smo se pri njem učili n. pr. Lesarjevih Zgo-deb sv. pisma! Dodajal je sam mnogo temeljite razlage, pa jo potem tudi zahteval. Kako radi smo ga imeli, sklepam iz tega, da se n. pr. na njegov god razredi s cestikami kar niso mogli v njegovem stanovanju (Pred škofijo št. 9) zvrstiti. Najbolj vzvišen se nam je zdel o procesiji sv. Rešnjega Telesa, ko je stopal ob naših vrstah: imel je sam knjigo v roki (brevir?), pa tudi vsak nižjCgimna. zijec je imel mohtvemk brez izjeme. Kakšen red je imel! In vse to je dosegel z ljubeznijo. Zdaj se spominjam, da nam je v višji gimnaziji pri sloven- — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. »Franz-Josef« gren-čica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. ščini, ko smo čitali liriko, rad dejal: »Beseda, ki pride iz srca, tudi gre do srca.« Marn ni bil lirik, sploh prav nič pesnika (menim, da ni nikdar zagrešil nobene pesmice, saj mu jo je še za na grob materi moral prijatelj Jeran zložiti), a vsaka njegova beseda — tudi, če je bila svareča — je prihajala iz ljubečega srca. Zdaj vem: tako nas dijakov ni nihče ljubil, kakor katehet Marn. Ni čuda, če se je s solzami v očeh jeseni 1. 1892. (4. oktobra) poslovil od ljubljene mladine in če se je glasilo njegovo poslednje naročilo profesorjem tovarišem: »Ljubite šolsko mladino!« (V spomin na 4. okt. 1892, ponatis iz »Slovenca«, št. 19). Za vero pa je Marn deloval tudi izven šole — s peresom. Kaj smo tedaj študentki vedeli, da je naš katehet tudi spreten žurnalist, ki piše članke verske vsebine v »Slovnca«! Zdaj vem, da je bil profesor Marn najboljši sotrudnik pri prvih letnikih »Slovenca«, pišoč kot »Istinič« ali »Resnicki« zelo bojevite članke za svobodo Cerkve, o pogubnosti protiverskega šolstva, o koristi katoliškega časopisja, zlasti pa pogosto — spet po zgledu Slomškovem — budeč vero in zaupanje v slovanska sv. brata Cirila in Metoda. (Lep spomenik je postavil Marnu kot katehetu tudi Janko Mlakar v letošnjem Mentorju, t. j. v galeriji profesorskih likov, str. 174. nsl.) Marn - profesor slovenščine Od 1. 1860. dalje je Marn, naredivši pri Miklošiču na Dunaju izpit, učil tudi slovenščino in sicer v nižji in višji gimnaziji. Profesor, ki ljubi svoj predmet in se v njem vedno izpopolnjuje, mora imeti uspeh, mora vneti tudi učence za tisto svojo ljubezen. Kakšna tišina je vladala v razredu, ko nam je po Šafariku in Šemberi govoril o starih Slovanih! Nam — imeli smo ga v letih 1880—1886 — se Marn ni zdel čisto nič duhomoren, tudi ob razlagi Koseskega, svojega ljubljenca, ne. Mi, tedanji dijaki, nismo niti slutili, kakšne težke čase je bil moral duhovnik Marn 15 ali 10 let prej pretrpeti, ko so mu bivši učenci (Leveč, Jurčič, Kersnik i. dr.) v »Slov. Narodu« očitali, da je njegov pouk slovenščine suhoparen in duhomoren, da Prešerna sploh ne ume ali se sramuje, ga čitati z učenci, in mu je Stritar 1. 1873 »posvetil« svoj XIV. dunajski sonet: »Oj učenik slovenskega jezika, kakor ti lepa je naloga dana! Mladina za vse lepo, blago vžgana, očeta naj te ljubi in vodnika. A če nikogar tvoj poduk ne mika, če učenost je tvoja vsa neslana, mladini pusta, neprebavna hrana: tedaj ti nisi vzor nam učenika ... Vsega tega mi nismo nič več vedeli, nič več niti slutili ali čutili pri njegovem pouku. Zdaj vemo, da so se nasprotja sčasoma obojestransko ublažila: nekoliko se je približal Prešernu Marn, nekoliko so uvideli svoje pretiravanje »mladoslo-venci«, in tako se je zgodilo, da so že 1. 1882. mlado- in staroslovenci« Marna soglasno postavili na čelo prvemu našemu književnemu zavodu, Slovenski Matici, kar je ostal — predsednik — prav do smrti, in da je ob grobu (1893) isti Fran Lever. izrekel prekrasne besede: »Boljšega moža pač v zadnjih letih ni imela Ljubljana, in okoli tega moža smo se radi zbirali zastopniki raznih stanov in raznovrstnega prepričanja ... Previdno, modro in uspešno je po valovitem morju krmaril ladjo naše »Slovenske Matice«, dokler mu ni na veliko žalost vse slovenske zemlje krmilo padlo iz rok — žal, veliko prerano!« Marnov spomin ne bo zlepa pozabljen. V šolskih čitankah res ni njegovih spisov; ali pojdite v našo študijsko knjižnico: tam boste zvedeli, da Vam skoro vsako knjigo radi posodijo za nekaj tednov na dom, Marnovega »Jezičnika« pa niti za en dan ne, ker ga naši znanstveniki dan za dnevom hodijo vpraševat za svet in — se učit iz njega. Jutrišnja proslava Jutri, v nedeljo, 3. julija, bomo torej s hvaležnostjo proslavljali, kolikor pač krajevni odbor zmore v ta namen, v S t a n g i nad Litijo stoletnico rojstva (rodil se je dne 13. marca 1832) našega zaslužnega književnika in mladinoljuba, častnega kanonika, profesorja Josipa Marna. Ob 10 dopoldne bo v župni cerkvi štangarski sv. maša, nato pa pred cerkvijo slavnostni govor. Iz Ljubljane sc odpeljemo ob 7.18 do Jevnice ali pa do Litije, kakor komu drago, od obeh točk je do Štange nekako dve uri. Proslava se vrši ob vsakem vremenu. Divjanje nevihte in strele Dve poslopji v plamenih — Voda in nevihta povzročili ogromno škodo Slovenska Bistrica, 1. julija. Včeraj popoldne se je razdivjalo nebo nad Slovensko Bistrico in celini pobočjem južnega Pohorja. Nevihta, ki jo je spremljalo silovito treska-nje, naliv in vihar, je povzročila ogromno škodo. Po lepem dopoldnevu so se privalili temni oblaki od juga ter zakrili nebo, ki se je v hipu strnilo. Rezek grom je pretresel zrak, kateremu so sledili zaporedoma novi treski, da so se vsi prebivalci v strahu stisnili v zavetje. Nekaj minut nato pa je že pričela tuliti z vso silo sirena parne žage v Slovenski Bistrici ter klicati gasilce na pomoč. Prišla je vest iz bližnje okolice, da gori v Šentovcu gospodarsko poslopje posestnika Antona Šifta. Strela je zadela ravno v sredo strehe ter v hipu pognala celo poslopje v plamene. Sosedje in domači ter kmalu nato tudi še slovenjebistriški gasilci so prihiteli na pomoč. Kljub silnemu nalivu so se plameni tako razvneli, da ni bilo mogoče misliti na gašenje. S težavo so rešili živino iz gorečega hleva. Na enega vola se je zrušila goreča streha in so ga morali takoj zaklati. Velika nevarnost je pretila vsej vasi, ker je večina streh krita s slamo. Toda na veliko srečo je potegnil veter od vasi in tudi dež je močno namočil strehe, tako da je bila nevarnost za ostala poslopja odstranjena. Imenovani posestnik je hudo prizadet. Pogorelo mu je vse seno in gospodarsko orodje ter trpi najmanj 80.000 Din škode, dočim je bil zavarovan samo za 20.000. Do 8 zvečer so gasilci z napornim delom odstranili nevarnost. Istočasno kot v Šentovcu se je razžarelo nebo nad vasjo Ritoznoj in je tudi tam udarila med nevihto strela v viničarijo posestnika Leskovarja. Nekaj trenutkov po tresku je že bilo vse v ognju in uboga viničarska družina je rešila le borno življenje, dočim je malenkostno imetje zgorelo v plamenih. Škoda znaša okrog 30.000 Din. Od požara je ostala obarovana edino klet, ki leži pod viničar-jevim stanovanjem. Klet in v njej shranjeno blago so rešili pred ognjem dbeli zidni oboki. Še več škode kakor strela pa je napravil naliv s hudo točo. ki je mestoma zapadla za nekaj prstov na debelo. Velikansko škodo je napravila po vrtovih, na polju in zlasti po vinogradih. Naliv je bil tako močan, da je voda drla v velikih potokih čez njive ter odnašaal prst. Posebno so divjali hudourniki na pohorskih pobočjih. Pri Sv. Martinu na Pohorju je hudo prizadet počitniški dom mariborske počitniške mladine. Voda je zalila komaj do-gotovljeni kopalni bazen ter je raztrgala betonske stene. Njive je zasula voda s prodom, ali pa je odnesla prst, ki jo je odložila na travnikih. Zelo so trpeli sadni vrtovi, ki so letos tako bogato obloženi s sadjem. Neurje je trajalo le kratek čas. Okrog 4 popoldne se je nebo zjasnilo, ob 5 pa je zopet posijalo zlato solnce ter obsevalo žalostno razdejanje, ki so ga povzročile divje naravne sile. Izpred deželnega sodišča Ljubljana, 1. julija. Pred senatom treh sodnikov deželnega sodišča v Ljubljani se je danes dopldne vršila razprava proti akademiku Casarju Francu, ki ga je državno tožilstvo v Ljubljani obtožilo zločina za začeto a ne dovršeno naklepno kaznivo dejanje po § 31, § 128 kazenskega zak. (poškodba telesa ter grdo ravnanje z državnim uslužbencem pri izvrševanju službe). Senatu je predsedoval s. o. s. g. Kralj, obtožbo je zastopal višji državni tožilec dr. Ogorcutz, obtoženca Casarja pa je branil odvetnik dr. Marko Natlačon. V dvorani je bilo zbranih precej akademikov, tovarišev obtoženca. Po otvoritvi razprave je državni tožilec prečital sledečo obtožnico: Casar Franc, rojen leta 1910 v Bogojini v Prekmurju in tja pristojen, slušatelj prava v Ljubljani, še nekaznovan, je obtožen, da je 8. maja 1932 v Ljubljani v nameri, da ovre s silo državnega službenca pri vršitvi službenega posla udaril s palico po glavi policijskega stražnika Škrka Gracijana, in mu prizadejal na zaglavju 2 cm dolgo, do kosti segajočo rano, tedaj mu prizadejal pri dejanju iz § 127 k. z. poškodbo telesa ter grdo ravnal z njim, s tem pa izvršitev naklepnega kaznivega dejanja začel, a ga ni dovršil. Zakrivil je zločinstvo po §§ 31, 128 k. z. in naj se kaznuje po § 128 k. z. V razlogih navaja obtožnica sledeče: 8. maja 1932, ko je policijski stražnik Škrk Gracijan z drugimi stražniki po službenem nalogu razganjal množico, ki je demonstrirala ob priliki proslave 60 letnice dr. Antona Korošca, je osumljenec nenadoma izza hrbta udaril stražnika s palico po glavi in mu prizadejal gori opisano poškodbo. Osumljenec prizna svoj udarec, trdi pa, da ga je stražnik prvi brez vzroka udaril s pendrekom po glavi, nakar, da so ga še drugi stražniki ob aretaciji neusmiljeno pretepli, obreali in opsovali. Ta zagovor pa je ovržen po stražnikih škrku Graci-janu in Pueiharju Jožefu. Po prečitanju obtožnice se je začelo zasliševanje obtoženega Casarja. Casar, visok in vitek prekmurski fant, govori mirno in točno, a odločno. Pripoveduje takole: »Dne 8. maja t. 1. sem prisostvoval proslavi dr. Koroščeve 60 letnice v veliki dvorani hotela Union. Ko sem prišel iz Uniona, sem opazil, da so policijski stražniki raz-ganjali množico, ki je prihajala iz hotela na cesto. Ene so gonili v smeri proti kolodvoru, druge pa proti frančiškanski c,erkvi. Med maso, ki jo je policija potiskala proti Frančiškanski cerkvi in naprej na Marijin trg, je bilo mnogo akademikov in med njimi sem bil tudi jaz. Od Marijinega trga sem krenil v smeri proti Wolfovi ulici. Tam sem opazil, knko je policijski stražnik škrk Gracijan pretepal nekega kmetskega fanta. Dogodek sem opazoval popolnoma mirno. Naenkrat se je dotični kmetski fant stražniku Škrku iztrgal iz rok, a takoj nato se je stražnik Škrk obrnil proti meni. Ne da bi me sploh kaj opomnil in ne da bi zahteval od mene, naj se legitimiram, me je udaril s pendrekom po glavi. Dejal sem mu samo: »Ne bodite grobi!« Policijski stražnik Škrk pa me je nato udaril še enkrat z gumijevko. Udarec, ki je bil zopet namenjen glavi, sem prestregel z desnim ramenom. — Naravno, da ini je bilo to preveč, ker sem se dobro zavedal, da sam nisem dal za tako postopanje nikakega povoda. Da se ubranim nadaljnjim udarcem, sem takoj v tistem trenutku, ko sem dobil drugi udarec s pendrekom, zamahnil proti Škrku s palico in ga udaril. Nato sem stekel proti Marijinemu trgu. Škrk me je pri »Belem volku« dohitel in me zopet udaril s pendrekom po hrbtu. Naenkrat se je znašlo okrog mene še nekaj drugih stražnikov, ki so me pobili po tleh in me na tleh pretepali in brcali, nakar so me zavlekli v vežo pri »Belem volku«. Nato je bil zaslišan policijski stražnik Škrk Gracijan, ki je prišel na razpravo v civilu. Ta pripoveduje, ! da je bil 8. maja dodeljen stražniški patrulji, ki ! je imela nalogo razganjali demonstrante v Wolfo-i vi ulici. S tovarišem Breznikom sta aretirala nekega pasanta in ga spravila v neko vežo v Wol-fovi ulici. Nato je on odšel sam ven. Ko je bil nekaj časa zunaj, pravi, da je nenadoma dobil od zadaj udarec po glavi. Obrnil se je in videl obtoženega Casarja, kako beži proti Marijinemu trgu. Nato je stekel za njim. Predsednik ga opozori na izjavo obtoženca, da je najpreje on udaril obtoženca, in sicer dvakrat z gumijevko. Škrk pa zanika, da bi bil on prvi udaril obtoženca in vztraja pri svoji trditvi, da je prejel udarec povsem nenadoma. Zaslišan je bil nato stražnik Pucihar Jožef, ki pa ni vedel povedati nič bistvenega. Priča Dermastija Marjan, akademik iz Ljubljane, izpove povsem islo kakor obtoženec Cesar. Da je popolnoma razločno videl, kako je Škrk dvakrat udaril Casarja z gumijevko in sicer prvič po glavi, drugi udarec pa je Cesar prestregel 7. ramenom. Dr. Natlačen predlaga, naj se zaslišijo še nekatere priče, tako akademika Vimik Maks in Ku kovič Kazimir ter Goršič Zalka, blagajničarka pri brivcu Navinšku. Sodišče je pristalo na to, da se zasliši Kukovič Kazimir, ki je bil prisoten. Izpovedal je v bistvu isto kakor Dermastija. Po govoru drž. tožilca dr. Ogoreutza, ki je vztrajal pri svoji obtožnici, je sledil zagovor dr. Natlačena, iz katerega povzemamo sledeče: Ob priznanju obtoženega je dokazano, da je on res udaril stražnika. Dokazano je pa tudi, da je stražnik brez povoda in protipravno rabil orožje proti Ca- crk/iani LaAe zai/ucute isi, nhjAujč, poječi u3Lpculan^erri LaA sarju. Obtoženec je mirno stal v Wolfovi ulici, se ni vmešaval v postopanje stražnika, ni grajal in mu sploh ni dal niti najmanjšega povoda, da se spravi nanj. Stražnik se je meni nič, tebi nič obrnil proti njemu in ga udaril. Casar je na to reagiral samo z besedami: »Ne bodite grobi!« Za odgovor je dobil drugi udarec, ne da bi dal zanj kak povod. Nato je reagiral s protiudarcem. Ni udaril, da bi oviral stražnika pri izvrševanju njegovega |>osla, nego je bil smoter njegovega udarca ta, da napravi konec balinanju. Zagovornik je poudarjal, da je stražnik v tem slučaju daleko prekoračil svojo službeno pravico, ker pretepavanje ne spada v izvrševanje njegove službe. Njegovo postopanje v tem slučaju je smatrati za izrazito protizakonito in protipravno. Predlaga radi tega, da se obtoženec oprosti. Poleg tega pa tudi predlaga, da se priče Škrka Gracijana ne zapriseže, ker je po izjavah tako obtoženca kakor prič Dermastje in Kukoviča dokazano, da je bil takrat silno nervozen in ni mogel objektivno presojati dogodkov, ki so se okrog njega godili. Temu predlogu je sodišče ugodilo, Nato je bila razglašena obsodba: Obtoženi akademik Casar Franc je kriv, da je dne 8. maja 1932 po lastnem priznanju udaril stražnika Škrka Gracijana s palico po glavi in mu prizadejal 2 cm dolgo rano, segajočo do kosti. V smislu § 131 k. z. pa se oprosti vsake kazni. Obsodi se samo na povračilo sodnih stroškov, ki pa se proglašajo za ne-iztirljive. Kot razloge za oprostilno razsodbo navaja sodišče to, da je obtoženec s svojim dejanjem samo reagiral na protizakonito in neupravičeno postopanje stražnika Škrka. Blagoslovitev gasilskega doma v Kresnicah V Kresnicah so si gasilci zgradili lep Gasilski dom. V domu, ki je 15 111 dol in ga krasi 14 111 visok stolp za sušenje cevi, je tudi kra ju primerna dvorana /. odrom za prirejanje iger. olovesna blagoslovitev in otvoritev dom« bo to nedeljo 3. julija ob pol 3 popoldne. Ker bo s to slovesnostjo združen tudi zlet Litijske gasilske župe v Kresnice, ki bo še posebno povzdignil to za ta kraj izredno slarvnot, pričakujejo mnogo gostov, zlasti gasilcev, ki jim bodo prirediili ob tej priliki prijetno vrtno veselico s sodelovanjem litijske gasilske godbe. Obilna udeležba prijateljev gasilstva bo domačim gasilcem najlepše priznanje za njihov trud in žrtve. Gostom bo za povTatek proti Zidanemu mostu na razpolago tudi nočni turistov-ski vlak, ki bo imel to nedeljo izjemoma postanek tudi v Kresnicah (ob 22.44). Izjava misijonarja J. Godine o prekmurskih legijonarjih Ob priliki proslave legijonarjev v Dol. Lendavi (letos spomladi) je neki slov. dnevnik prinesel o proslavi in prekmurskih legijonarjih obširno poročilo. Prekmurski akademiki v Ljubljani so naprosili g. misijonarja J. Godino, ki je osebno in vodilno sodeloval pri vseh poskusih zasedbe Prekmurja v 1. 1918 in 1ffl9, naj se izjavi, kako je s prekmurskimi legijo- narji. G. misijonar _ bivši legijonar — jo dal sledečo izjavo: Prekmurski legijonarji so vsi tisti Prekmurci, ki so v letih 1918-19 prijeli prostovoljno za orožje ter bili pripravljeni dati tudi življenje za osvoboditev Prekuiurja od Madjarske in njegovo priklo-pitev k Jugoslaviji. Imeli smo v glavnem tri skupine takih legijonarjev in sicer: 1. Legijonarji, ki sem jih zbral jaz ob priliki, ko sem dne 24. decembra 1918 prepeljal čez Muro prve jugoslov. čete in ki so pomagali pri zasedbi občin okoli Črensovec ter stopili v boj pri napadu Madjarov dne 27. decembra. 2. Legijonarji, ki smo jih organizirali nadpo-ročnik Voroš, Jerič, M. Kuhar in jaz v Ljutomeru — na iniciativo g. generala Maistra (malo pred koroško ofenzivo) spomladi 1919. Ti legijonarji so — ker je g. general Maister bil prezaposlen s koroško fronto — nameravali sami zasesti Prekmurje; namero so opustili na intervencijo antantne komisije, ki je prišla v ta namen v Ljutomer. 3. Legijonarji v štrigovi. To so bili pretežno legijonarji iz Ljutomera in nekaj novodošlih. Bili so dodeljeni tamkajšnji (večinoma dalmatinski) sokolski legiji. Pri teh jo bil ves čas g. Miha Kuhar. Ko sem sredi junija 1919 prišel v Štrigovo še jaz, smo organizirali tu s temi legijonarji posebno prekmursko organizacijo. Ti so sodelovali pri končni zasedbi Prekmurja meseca avgusta 1919. Nekoliko obširneje sem o tem pisal v »Slovencu« 1919. Pri proslavah legijonarjev v Dolnji Lendavi jaz nisem sodeloval. Kolikor mi jo znano, tudi nobeden od ostalih voditeljev ne; zato ne morem o njej nič reči. J. Godina. Fotoamaterji! Pnuppnup Va*ih nP*ativov Va™ ■ " - - iepo in poceni napravi lotooddelek Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik! Ljubljana Delavci pri Ljubljanici v divji stavki Zahtevajo samo 4 Din na uro — Težko delo pa malo mezde vzrok slavite — Stavkajoči nimajo organizacije Ljubljana, 1. julija Mnoga javna dela v Ljubljani, ki so letos odpadla, čeprav so bila nameravana, so povzročila precejšnje število brezposelnih stavbinskih delavcev. Nekatera gradbena podjetju, ki izvršujejo letos še preostala javna dela, plačujejo zaposlene delavce po neprimernih mezdah. Ze lani te bilo med delavci Dukičevega podjetja veliko nezadovoljstvo. Podjetje ' Slograd . ki i;od cukrarno letos nadaljuje regulacijska dela, pa plačuje svoje delavce povsem nezadostno. Kdor je kdaj v prejšnjih letih opazoval delavce pri takih težkih delih, je mogel opaziti vsaj to. da so približno dobro hranjeni. Kdor pa je letos opazoval delavce pri regulaciji Ljubljanice, je mogel skoraj pri vsakem delavcu opaziti, da ti reveži niti ne zaslužijo toliko, da bi se mogli kljub svojemu težkemu delu zadostno prelira-liili in pošteno prespnti. Skrajno nizka mezda in naporno delo sta končno tuNič, se nismo zmenili, kar sami od sebe smo zapustili delo. Nekaj mož je res snoči stopilo sku-paj in se domenilo, da je mezda 3 Din na uro premajhna. Davi ob ti pa smo vsi pustili delo, mi hočemo 4 Din na uro!« »Pa imate kakšno organizacijo, kdo vas vodi, kdo podpira?« . ... •Nič nimamo, med nami ni nobenega, ki bi on odgovoren. Vsi smo odgovorni. Do sedaj je red, zeto lcer še nobeneaa ni bilo. ki bi se prodal za i) Din na uro. Vidite, okoli 500 nas je in mhee noče prijeti za delo. če bi vi videli, kaj smo trpeli, bi nas razumeli!« »Kakšne pogoje pa ste imeli?« . Zjutraj smo morali pričeti na vse zgodaj, dokler nismo odpravili svojega šihta. Delati smo morali neprestano, brez odmora, brez minute počitka, dokler ni minil prvi šiht, to je devet ur. In veste kje? Poglejte! (Delavec pokaže na globoko kalužo v Ljubljanici.) Ni veliko, kar zahtevamo, samo osemurnilc zahtevamo in pa 4 Din na uro. Ali veste, da niti za košlo nimamo. Tu smo od povsod. Dosti nas je Slovencev iz Prekmurja, iz štajerskega, pa tudi iz okolice Ljubljane nas je dosti, smo pa tudi iz Bosne in Dalmacije, iz Hrvatskega Zagorja. Vsi pa držimo skupaj! Vsi smo zu osemurnik in za 4 Din na uro. Ste se že kaj pogajali s podjetjem?« Izkaže se, da ti delavci poznajo prav za prav samo polirja in glavnega inženjerja, njunih imen niti ne vedo in komaj si med seboj dopovedo, da so uslužbeni pri »Slograd . Poslali smo štiri može k glavnemu inzenjerju. Glavni inženjer pa je dejal (primorski begunec delavec pojasni, da so bili pri kapotu ), da_ podjetje nikakor ne more plačati več kakor 3.25 Din iia uro in še bo samo težko shajalo. Mi delavci tega lie verjamemo. Mi zahtevamo 4 Din na uro.« »Pa boste vzdržali?« »Bomo! : To ste sami samci, kajne?« Več kot polovica nas je oženjenih. Imamo družine. Ne maramo, da bi podjetje za nas nabavilo barake. Zvečer bi radi šli k svojim družinam. Morda bi se samci zadovoljili z barakami, ki jih še nimajo. Pa še ti najbrže ne bi bili zadovoljni. io°/„ Zaradi preselitve trgovine iz Sv. Petra ceste št. 3 v lastno hišo na Sv. Petra cesto št. 11 se prodaja vse modno blago 100/o ceneje. — Se priporoča tvrdka IGN. ŽAR6I Podjetje nam naj naše delo pošteno plača, za hrano in stanovanje bomo že sami poskrbeli. Veste, gospod, da niti pitne vode nimamo. Iz gneče delavcev okoli poročevalca se prerije mlad, bled fant. Z zagrizenostjo vpraša: Ali jo res mestna občina pri našem podjetju? Poročevalec je lojalno pojasnil: -Kolikor jaz vem, ne!« Delavci -.Slograda sedaj ležijo na bregovih Ljubljanice, lačni so, vodovod je zaprt, in če je kdo od njih žejen, mora daleč k prebivalcem Most in Kodeljevega iti beračit vode. Fehtanja smo navajeni. Devet ur smo trdo delali vsak dan, pa smo še morali tehtat za hrano. Nas ni sram hodit tehtat za vodo!« Ta suhi pogovor, ki ga je imel naš poročevalec z delavci, ki so danes stopili v divjo stavko, razodeva žalostno sliko. Vsaj pri javnih gradnjah sme javnost zahtevati, da je delo |>ošteno plačano. Pojav divje sta\ke v Ljubljani je slab omen! Dejstvo je, da sedi v upravnem odboru »Slograda g. mestni župan dr. Dinko Puc, čigar zmož-nosli in lastnosti ceni vsa Ljubljana. Nedvomno bo naša javnost z zaupanjem pričakovala od g. župana, ki je bil nedvomno delno koinpetenten pri oddaji del in pri prevzemu, da se bo zavzel za upravičene, socialno in moralično utemeljene zahteve ubogih delavcev ter da bo tako pri telmič-ne m vodstvu za regulacijo Ljubljanice kakor pri podjetju Slograd . zlasti pa še pri mestni občini, izposloval, da bo ustreženo res skromni želji teh ubogih delavcev po povišanju mezde od 3 na 4 dinarje na uro in po uvedbi osenuirnega delavnika. Pripomniti je treba, da je naša država podpisala \vashingtonsiio konvencijo o osemurneni delavniku in da po naših zakonih ter naših mednarodnih socialnih pogodbah velja deveta ura dela za naduro! KAVA dnevno sveža pri LCtiAr, riihiošiceva c ta špecerija, delikatesa,zajutrkov. © Danes vsi na kolodvor! Danes prispejo v Ljubljano z vlakom ob 8.50 dragi ameriški izletniki. Na kolodvoru jim priredijo nacionalna društva svečan sprejem. Pozdravi jih tudi godba Sloge . Prihitite v velikem številu na kolodvor k temu sprejemu! 0 Šentpetersko prosvetno društvo priredi to nedeljo izlet v štango in na Janče ter vabi člane, da se tega izleta v obilnem številu udeleže. 0 Poceni ščuke na ljubljanskem ribjem trgu. Včeraj je zopet dospelo iz Čtukovca 475 kilogramov podonavskih ščuk, katerim je bila cena 12 Din za kg. Vse ribe so bile prodane, ker jim je bila cena zelo nizka. Posledice so se pokazale že tudi pri cenah drugih sladkovodnih in morskih rib, ki so se. prodajale od 14 do "i2 Din. Rodi ribjega dumpingu je vladalo veliko razburjenje med domačimi prodajalci rib in slišalo se je, da se hočejo radi tega pritožili pri mestnem načelniku in gosp. banu. Mest. tržnemu nadzorstvu si; more. tozadevno le izreči priznanje, da skuša s cenenim in dobrim blagom preskrbeti prebivalstvo. kajti v teh tcžkjli časih more veljati le pravilo, da so vsa- komur dovoli prodaja, samo, da je blago zdravo in poceni. Tudi revni in najrevnejši sloji imajo pravico do teoiie in cenene hrane, dolžnost i" pravica oblastev pa je, da to omogoči. Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) O Tatavina na ribjem trgu. Kakor prejšnji petek tako je tudi včeraj vladala na ribjem trgu velika gneča. Okoli rib se je gnetlo vse polno gospodinj. To je izrabil prebrisan lat, ki je eni izmed kupovalk ukradel iz torbice znesek 600 Din. Okra-denka je revna branjevka in se je bridko razjokala, ko je odkrila tatvino. Seveda ni moglo takojšnje zasledovanje za tatom doseči ničesar, ker je lat že medtem izginil neznano kam. 0 Racija na izgubljene ženske. Širjenje tajne prostitucije je v Ljubljani zavzelo strahoten obseg. Vse polno je brezposelnih žensk, ki se udaja-jo temu sramotnemu poslu. Policija se Irudi, da bi ta val nemorale kolikor mogoče zajezila. Tako je včeraj in predvčerajšnjim aretirala okoli 25 žensk. Med temi je bilo tudi več novink. Policija je dekleta resno posvarila, tiste, ki so bile prvič na policiji, so biie takoj izpuščene, čeprav s strogim ukorom, ostale, ki pa so nepoboljšljive, so pa morale ponovno romati znano pot — ali na sodišče ali v bolnišnico. 0 Poskusen samomor. Predsnočnjim so pripeljali z Rakeka 20 letnega Konrada Kiuija, stanu-jočega na Rudniku in doma od Sv. Antona v Slov. goricah. Kuri si je na Rakeku iz samokresa pognal krogljo v desno stran prsi. Vzrok poskušenega samomora je baje nesrečna ljubezen do nekega rakovskega dekleta. K sreči Kurijevo stanje ni nevarno. O Vsi jutri na Rožnik na žegnanske krofe! 0 Absolventinja dvorazredne trgovske šolo prosi pri solidnem krščanskem podjetju za trimesečno pisarniško prakso brezplačno. Ponudbe na upravo Slovenca pod : Poštena . 0 Teletiuo od 8—10 Din kg nudi stojnica Zaje Anton. © Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34. © Glačevi čevlji so najfinejši in najtrpežnejši. Oglejte si izložbo v Gosposki ulici 4. Jutri gremo na Menino! Kamnik, 1. julija. Ljubljanski nedeljski izletniki imajo jutri lepo priliko, da si privoščijo majhno spremembo in obiščejo še naši širši javnosti malo znano Menino planino, kjer bo jutri velik planinski praznik, združen z otvoritvijo in blagoslovitvijo novega planinskega doma. Po jutranjem turistovskem vlaku bodo vozili iz Kamnika proti Menini posebni avtobusi. Vožnja 18 km stane 10 Din. Do vrha planine je samo 2 uri zložne poti. Ob tO bo na planini sveta maša, po maši pa bo zastopnik banske uprave bivši veliki župan gosp. dr. Lukan otvoril novo gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Po govorih zastopnikov gospodarskih, turistovskili in športnih društev se bo vršila velika planinska veselica. Okrajni kmetijski odbor ie poskrbel, da ne bo zmanjkalo ničesar. Poskrbljeno je tudi za zabavo. Avtobusi bodo vozili zopet nazaj do večernega turistovskega vlaka. Ljubljanski gostje imajo torej jutri priliko za enodnevni izlet na Menino, kar jim je drugače zaradi neugodnih avtobusnih zvez nemogoče. Zagrebški Slovenci na Mahničevem grobu Na Petrovo smo bili zmgrcb. Slovenci zopet mi Mahničevem grobu pri sv. Ksaveru. Zbralo se nas je okrog 400. Med nami je bilo tudi precej Hrvatov, celo šesti.nčanov. V cerkvi je p. Gabrijel govoril o pomenu pohodu Slovencev na grob slovensko-hrvatskega buditclja za katoliška načela. Slovenske litanije so peli svetnik Kalan. p. Gabrijel, minorit, in p. Ivan Koželj. jezuit. Pevski zbor sv. Iloka je krasno prepeval. Po litanijali je pred cerkvijo zbral vse g. svetnik Kalau in v gabrov i senci je podal poročilo o verskem, prosvetnem, socialnem 111 gospodarskem delovanju zagrebških katoliških Slovencev. Vse se dela po intencijali velikega Muh niča. zato smo obvezani vsako leto vsaj enkrui obiskati njegov grob in se na njem navdušiti za daljno plemenito delo Slovencev med Hrvati. Nazadnje je sporočil pozdrave naših krvnih bratov, ki so raztreseni po širni Srbiji, ki so vensko popolnoma zapuščeni, dalje pozdrave goriških in tržaških Slovencev, ki s svojimi duhovniki bijejo boj za svoj jezik in svoje ime... pa se poslovil, odšel na kolodvor in se odpeljal v Črno goro na Cotinje, kjer se vrši (a leden kongres abstinentov. Pevci so zapeli šc eno slovensko pesem in celo društvo se je po fotografiranju razšlo z željo: Na svidenje čez eno leto na Mahničevem grobu! Št. Jernej Tekma koscev se je vršila v nedeljo v Beli cerkvi. Udeležilo se je je več krepkih kmečkih fantov. Zmagovalci so prejeli v dar koso, oslo in nagrade v zneskih 30, 20 in 10 Din. Za najboljšega kosca se .je izkazal Jože Zelnik z Razdrlega, ki je tudi prejel prvo nagrado. S koso se je usekal v roko Recljev Lojze iz Šmalčje vasi. Nesel je koso na rami, pa mu je zdrknila navzdol' in mu zadala hudo rano. Zdravi se v domači oskrbi. — Letošnja košnja je prav mukepolna, ker vreme zelo nagaja in dežuje kar naprej. Tudi v vinogradih bo slab pridelek, če moča pravočasno ne pojenja. »Furmani so iurali« — Sodčke in sode vozijo. Vinska kupčija se je odprla, naše vino slovi daleč naokoli kot naravno in zdravo vino. Samo marsikdo toži; vino sem hvala Bogu prodal, denarja pa žalibog še nisem dobil. Šolski nadzornik A, Schechel f Slovonjgradec, 29. junija. Kakor smo že v torek na kratko poročali, je v nedeljo proti večeru, previden s isv. zakramenti, po dolgi in mučni bolezni v 66 letu starosti umrl g. Alojzij Schechel, okr. šol.ki nadzornik v pok. v Slovenjgradeu. 'Pokojni je bil rojen I. decembru 1806 v Gornjem gradu. Po dovršeni ljudski šoli v Gornjem gradu je obiskoval dr/, gimnazijo v Celju, kjer je liu-vršil 6 razredov, nato pa se je podal na moško učiteljišče v Ljubljani, katerega je dovršil leta 1889. Kot učitelj je služboval v Gornjem gradu, Rogatcu, Marembergu, in v št. 11 j 11 pod Turjakom. Letu 1901 pa je bil premeščen v Slovenjgradec, kjer je [>o enoletnem sltižbpv anju bil imenovan za okr. šol. nadzornika. Služba okr. šol. nadzorniku je opravljal celili iS let do leta 1920, nakar je bil imenovan za višjega šol. nadzornika v Ljubljano. S tem imenovanjem pa pok. Schechel ni bil zadovoljen, zato je to mesto odiktonil in šel nazaj za šol. upravitelja na osn. šolo v Slovenjgrudcu, kjer jo ostal do leta 1926, ko je bil v kljub temu, da bi še rad vršil službo upokojen. Kot šolnik ie bil strog, a strogo pravičen in nepristranski ter zelo vnet vzgojitelj mladine. Bil je zelo dober zgodovinar in zvezdoznanee, ki je pozna! imenu vseli zvezd, zelo dobro mu je bila pa znana zgodovina Slovenjgradca in njegove okolice. Ako je kdo rabil kakšne podatke o zgodovini, jih je dobil pri pok. g. Sclieclilu, drugje nikjer. Ljubil je delo in vse, kur je bilo lepega in koristnega. Duši je bil upokojen, ni miroval nikdar, vedno je bil na delu. Saj je bil poročevalec za razne nemške liste, ter dalje časa tudi »Slovenca«. Razen tega je bil tajnik raznih ustunov in zadrug. Tako je bil dolgoletni tajnik mislinjske podružn. SPI), tujsko - prometnega in olepšev alnega društva, gostilničarske in skupne rokodelske zadruge ter 8 let blagajnik nabavne zudruge državnih nameščencev. Kako je bil pokojni ispoštovuu in priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ki si; je vršil v torek popoldne. Razen zastopnikov vseli tuk. državnih in zasebnih uradov, številnega občinstva, ga je spremila na njegovi zadnji poti vsa šolska mladina z učiteljstvojii ter številni njegovi stanovski tovariši sovrstniki. Eno uro pred pogrebom je pokojniku v slovo zapel nemški pevski zbor iz Celovca, pred hišo žalosti pa je zapelo domače pevsko društvo «Vigred se povrne«, na grobu pa »Blagor um-.. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnika mestni župnik g. Al. Čižek, v imenu okrajnega učiteljskega društva, domačega učiteljstva in osn. šole ter njegovih stanovskih tovarišev jo pa spregovoril šol. upravitelj g. I.eop. Kopač. Zgrnil se je črni grob, pokrit s številnimi venci in šopki, v kaferegu je legel k počitku mož dela in poštenja, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu. TrbovMe Pri Sv. Katarini ho prihodnjo nedeljo ob 10 cerkveno opravilo, potem pa zborovanje Krekove mladine iz Hrastnika. Udeležijo se ga tudi Trbo-veljčani. Igro »Pri kapelici« uprizorijo naši' dramati-čarji v nedeljo zvečer ob pol osmih v Društvenem domu. Pritožbe proti sedanji občinski upravi so podali odposlancu banske uprave v četrtek brezposelni in delavci, poslednji tudi pismeno v ob-iširni spomenici po predsedniku druge rudarske skupine Pliberšku. Popoldne so se zglasili na občini tudi mesarji s svojimi pritožbami. Pri zasliševanjih sta bila navzoča ves čas tudi župan in podžupan. O uspehu preiskave bo javnost gotovo obveščena in vlada veliko zanimanje za potek krize na občini. Zveza bojevnikov Trbovlje ima v nedeljo, dne 3. julija ob 9 dopoldne v gostilni Volkar članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o dosedanjem in bodočem delu, o taboru na Brezjah in o ustanovitvi strelskega kluba v Trbovljah, Vsi člani in nečlani, ki se za ta pokret zanimajo, naj se tega sestanka udeleže. VELIKO TOMBOLO~ priredi v nedeljo 3. julija ob 2 popoldne na travniku za Sokolskim domom podružnica S. P. D. v Trbovljah. Za bore 3 Din lahko dobiš, če ti bo sreča mila, lepo pohištvo oziroma 3000 Din, šivalni stroj, kolo, otomano, zlato uro itd. Naš planinski dom na Mrzlici je še obremenjen — pomagajte pokriti to lepo stavbo, ki gostoljubno sprejema pod streho vse planince črnih dolin. Josip Jagodic: Popotni spomini iz Bosne (Konec.) Zapeljali smo v meslo. Travnik je eno izmed najimenitnejših bosanskih mest. Leži na bregovih reke Lašve in je sezidano deloma v dolini, deloma na obronkih Grahovine in Vlašič-planine. Od 16.000 prebivalcev je največ muslimanov. Katoličani imajo v mestu svojo župnijsko cerkev, vendar prebiva večina vernikov po okolici mesta. Tudi privoslavni imajo v mestu svojo cerkev. V mestu je srednjeveški grad, ki ga je sezidal bosanski kralj Tvrlko II. Pravijo, da je stala na mestu današnjega Travnika rimska naselbina »Leusaba *. Pripoveduje se. da je stalo na levem bregu Lašve med današnjim Travnikom in vasjo Puta-čevo mesto Lašva in da so se takrat na prostoru današnjega Travnika razprostirali zeleni logi, vrtovi in travniki. Od tod da je ime današnjega mesta. Travnik so pozidali Turki, ko so v drugi polovici 15. stoletja zapustili Lašvo. Kmalu po zgradbi Travnika se je preselil sedež bosanskih velikih vezirjev (sultanovih namestnikov) iz Sarajeva v Travnik. Gotovo iz vzroka, da so bili veliki vezirji bliže ogrski deželi, s katero so se skoro vedno vojskovali. Leta 18SO je Husein Berbirli aga naščuval bosanske pleme-nitaše k vstaji. Travnik jo padel in veliki vezir se je moral ostro pokoriti. Ko je potem leta 1RoO Omer paša preložil vezirski sedež v Sarajevo, je Travnik izgubil svoj prejšnji pomen. Pred tridesetimi leti je skoro celo mesto pogorelo. Ogenj je uničil okrog pet sto poslopij. Zato ima mesto kaj različno lice. Leta 1894 je mesto dobilo železnico. V kraju je turško semenišče z' mošejo, nov »konak' (okrajno uradno poslopje), nova vojašnica, več džamij. Največje in najlepše poslopje Travnika pa je nadškofijski konvikt z malim semeniščem in s popolno gimnazijo. Zavod in gimnazijo oskrbujejo 00. jezuitje. Zgradba sicer daleč ne doseza našega zavoda v Sf. Vidu. a ie vendar obširna in mogočna. Človek se mora čuditi, kako je mogel nadškof Stadler v svojih ubornih razmerah sezidati tako palačo. Zavozili smo pred zavod. Dva ljuba znanca sta nam prihitela naproti. Pater minister in generalni prefekt. Oba Slovenca: prvi doma tam iz poljanske doline, drugi pristna ljubljanska srajca iz Krakovega. Pozdrav je bil nad vse prisrčen. Drugih ni bilo k sprejemu. Bil je ravno zadnji dan pred sklepom šolskega leta, zato so bili gojenci in patri zaposleni in niso mogli priti. Brž so nas porazdelili po sobah, da smo se otresli prahu, nato pa hajd v obednico. Postregli so nam zopet po bosansko: najprej rakijo! Zadišalo pa jo tudi po Ljubljani. Dali so nam namreč poleg drugega — tisti dan smo morali dvakrat obedovati — pristno krakovsko solato. Po obedu smo morali takoj v dvorano. Tam so bili zbrani vsi dijaki zavoda s profesorskim in prefektovsklm zborom. Pripravili so akademijo na čast Jegliču in njegovim spremljevalcem. Dobrodošlico, kakor so zapisali na program. Sledile so si pesmi, deklamacije, orkestralne točke. Zdelo se mi je, kakor da sedimo v šentvidskem zavodu. Maturant je govoril pozdravni govor. Slavil je Jegliča in njegove zasluge za Bosno. Jeglič se je nemirno presedal na naslonjaču. Otiral si je oči in se zaziral v tla. Vnovič so šli spomini po njegovem duhu. Videlo se je. Ko so dokončali, se je dvignil. Da bi bili videli, kako so dečki rinili predenj! Kakor okrog najljubšega znanca, ali najboljšega očela so se zbrali. Iz oči se jim je bralo, da bi radi slišali slavnega Jegliča. Toliko so slišali o njem, sedaj ga imajo v svoji sredi. Naj jim kaj pove! 0, Jegliča ni bilo treba prositi! Mladino ima tako rad! Mladini tako rad govori! Med mladino se ves poživi, ves pomladil In jim jo izpregovoril. NavduSeuo, kakor le on znn. Vsaka njegova kretnja kaže ogenj, ki gori v njem. Zna hrvatsko, dobro mu teče beseda. Fantiči ga razumejo. Kako se jim iskre oči, kako poslušajo z odprtimi usti! Tu in tam se zasmejejo. kar Jegliča Se bolj podžge. Vesel je .da ga razumejo. Pripoveduje jim svoje spomine. Ne samo iz Bosne, tudi iz svojih mladih let. Venomer vpleta v stavke besedici: Zar ne? Kako se 11111 poda! Zopet ie pravi Bošnjak, kakor je bil pred davnimi leti. ! V navdušenju ne opazi, kako vedno bolj rine v j krog. Kmalu je čisto v sredi med njimi. Takega I bi moral fotografirati, si mislim. A ura je pozna, temačno je. Ta slika bo živela le v duši. A bo lepa, nepozabna! — H koncu jim podeli nadpa-stirski blagoslov. Nemo se skloni ves zbor. Tako živahen ni bil Jeglič ves čas, kar smo potovali po Bosni. Po akademiji smo se šetali po vrtu. Kako vam je govoril! Nebroj spominov je vrelo iz njegovih ust. Dobri patri so se kar spogledovali. Mislili so, da bodo videli starčka, pa ga imajo pred seboj kakor mladeniča. Drugo jutro je deževalo. Nameravali smo napraviti izlet na Gučo goro, kjer jo velik frančiškanski samostan, a nam je dež prekrižal načrt. Zato smo ostali doma. V kapeli je bila zahvalna služba božja za sklep šolskega leta. Nato pa smo si ogledali mesto. šli smo tudi v obisk v jezuitski dijaški konvikt. Zavod ima krasno lego nad mestom. Tudi tu so nas presenetili z akademijo. Bila je čisto slovenska. Dijaki so zapeli nekaj slovenskih pesmi, eden je deklamiral Gregorčičevo: Soči. Jeglič je bil zopet ves v ognju. Zopet se je ponovil prizor prejšnjega dne. Kur objemal in gladil je drobne fantiče, ki so z velikim spoštovanjem zrli vanj. Slovenski značaj akademije mu je budil spomine iz otroških let na Gorenjskem. Pravil je dijakom, kako ga je mati še čisto majhnega naučila dveh kratkih molitvic, ki ju še danes moli. Pripovedoval, kako je bilo, ko je prišel kot dijak iz Ljubljane domov 1111 počitnice. Oče ga je vprašal: »Fant, ali si izdelal?« Mati pa je rekla: »Tonček, ali si kuj lačen? 0 materi je pripovedoval, knko so jo olroci vozili v polje. Vse življenje, vsaj kar se 011 spominja, je hodila po bergljah . Zato so jo morali v polje voziti na .vozičku. Svet iz Begunj proti Lescam visi. Zato je voziček tekel kar sam. Ker pa so tudi oni tekli, .so mater prevrnili zu cesto. »Kako so bili mali hudi! je. končni. Povedal je tudi, kako je včasih sanjal o konjih. Hekel je materi, ko je bil še majhen, du bo imel, ko bo velik, dva lepa mlada žrebca in se bo ponosno vozil okoli. No, lo so 11111 ie izoolnilo. Kol ljubljanski škof je imel vedno lepe konje. Veliko je držal na to. — V spominih je. ves oživel. Nikdar jih doslej ni povedal toliko naenkrat. Pri obedu še je Jeglič zahvalil za prisrčen sprejem in gostoljubnost. Malo hudomušno se jo ves čas oziral na desnico, kjer je sedel njegov nečak. Potem si ga je pa prav poredno privoščil. Podrobno je popisal patrom kako je — tega-le Toneta — pripeljal pred davnimi leti kot dečka v Travnik. Od doma je šel rad, vso dolgo pot po Bosni je bil vesel, pred Travnikom se je pa hotel naenkrat skujati. A ni nič pomagalo! Potisnil ga je v zavod, sam pa se je odpeljal. Veliko let je prešlo, danes sta zopet skupno tukaj. Takrat sem ga jaz pripeljal sem _ je rekel — včeraj pa je pripeljal mene — 011. Nečaku je odleglo. Torej je obveljala njegova. Nečak je pripeljal strica! Tako se je tudi ta zadeva uravnala. Prišel je čas odhoda. Jeglič je postajal nestrpen. Že sicer je vedno nekako mrzMČen, kadar mora kam potovati — čudno, ko je mož v življenju toliko potoval! —, a danes, ko so poslavlja od Bosne, je nestrpen še bolj. Vem, da mu je hudo, zato razumem, škof Rožnuin sra miri. Ali se je pomiril? Kdo ve? In tako smo se odpeljali proti Lašvi. Naša četvorica se krči. Nečaka smo pustili v Travniku. V Lašvi pustimo škofa Rožmana. Mora nazaj v Sarajevo, da odpotuje jutri v Belgntd. Tako sva samo še dva. Doklej? Do Zagreba, kjer se posloviva tudi midva. Tak je načrt. Do podrobnosti izdelan naprej, do podrobnosti natančno se izpeljuje sedaj. To je Jeglič! Sedela sva v vlaku, ki naju je peljal proti Rrodu. Obujala sva spomine na lepe dni po Bosni. Jeglič ni truden. Živahno pripoveduje, izprašuje. Od daleč ga pozdravlja domovina, zato je z duhom zopet ves v njej. Pripoveduje, poizveduje in naroča stvari, ki so kakor testament. Ne, ne, še ne! Stopim na hodnik in si prižgem cigareto. Žalostne misli mi vstajajo v duši. Dolgo stojim tam. Ko se vrnem, Jeglič mirno spi. Ali pa z zaprtimi očmi premišljuje. O čem sanja, kaj misli? Nisem ga hotel motiti. Dolgo, dolgo sem ga motril... V Zagrebu sva se ločila. Dnevna kronika Nenavaden leloviščar na Jezerskem Strah in smola jezerskih lovcev I Maribor Kokra, 28. junija. Mislim, da ga ni med nami, ki se ne bi po-£elel zdaj za vroče poletne dni odriniti v kako letovišče. In da je Jezersko primeren in tudi upoštevan kraj kot letovišče, koder si človek oddahne od današnje stiske, pozabi na skrbi ter se nasrka vonjavega zraka, ki ga nudijo jezerske ravani in planine, je izven vsakega dvoma. Tako se je zazdelo pametno in koristno tudi medvedu kosmatincu, ko se je letos prebudil iz trduega zimskega spanja, da se je odločil za Jezersko, kamor je že prej kaka 4 leta zahajal. Močno mu je bilo namreč tam všeč. Mogoče bo kdo mislil, da se je celo pripeljal s Paarovim avtobusom, kakor letoviščarji Hrvatje in Srbi. Pa to ni res. Medved je kot iz-boreu turist prišel čez Savinjsko sedlo in se pojavil na Golem vrhu, kjer je sedaj Virnikova planina. — Tam se je srečal z družino dobro re-jeuih Virnikovih ovac, katere je malo za res, malo pa za špas podil po planini semintje in kake 4 je celo za vrat zagrabil. Ovc vseh skupaj je bilo blizu poldrugsto. Ko se je tako naigral z njimi in «e dovolj nasmukal ob njihovem mehkem kožuhu, se je pa spustil nižje doli v dolino. Baje je prišel Marijini otroci pri Mariji Nad 600 otrok v Lurdu pri St. Jerneju Št. Peter pri Novem mestu 27. junija 1932. Veliko je Marijinih božjepotnih cerkva v Sloveniji in menda na Dolenjskem še največ. Skoro vsi naši hribi in liolmi so kakor i*o.se-jani s cerkvami, cerkvicami in kapelicami. Po največ seveda z Marijinimi. Znamenje, da je slovensko ljudstvo Marijino ljudstvo. Iu tako hoče tudi ostati, in bo ostalo dokler bo mladina Marijina. Da je mladina Marijina, smo videli v nedeljo, dne 26. junija. Ta dan so se otroci Marijinih vrtcev zbrali v idiličnem Lurdu pri št. Jerneju, znani Marijini božji poti. Toliko otro-č-adi v Lurdu še ni bilo. Nad 600 jih je bilo. S svojimi kateheti so prišli iz Šmihela, št. Petru, Škocjana, Kostanjevice in št. Jerneja. 1/ Novega mesta pa je p. Ladislav prišel s štirimi uniformiranimi križarji, ki so vzbujali splošni) pozornost. Polivale vredno je, da je prišlo tudi precej krščansko mislečega učiteljstva. Kmalu po 15, potem ko so se otroci nekoliko odpočili in med seboj pokramljali, je nastopil p. Ladislav, vse navzoče pozdravil, izrazil svoje veselje nad toliko udeležbo in pozval otroke, naj zapojo: »V Marijinem vrtcu cvetoč, nakar je v svojem govoru orisal čednosti, ki morajo dičiti Marijine otroke. Po končanem govoru so bile pete lituiiije Matere božje, pri Katerih so odmevali odpevi iz več ijto otroških grl. lil še in še so peli. S himno: »Povsod Boga« se je lepa slovesnost zaključila, nakar so se otroci vsi veseli, prepevajoč še po poti Marijine pesmi, vrnili na svoje domove. Veselega razpoloženja ni motilo niti slabo vreme. Dež se je parkrat usiljcval, tako, da je bilo treba ved rit i. Deževno vreme zadnjih dni je zadržalo tudi udeležbo iz drugih fara. Ko bi bilo vreme količkaj bolj ugodno, bi bilo prišlo — lahko z gotovostjo trdimo — v Lurd nad 1000 otrok. Soglasna sodba je Jiila: lepo je bilo in sklep: drugo leto se zopet zberemo še v večjem številu kot letos, pa morda kje drugje. Koledar Sobota, 2. julija: Obisk Marije Device. Martini-jan, škof. Novi grobovi + V Ljubljani so včeraj popoldne pokopali gospo Cecilijo Reisner, soprogo trgovca in krojaškega mojstra. Umrla je po kratki in mučni lx>Iczni na praznik sv. Petra. Rajnika je bila dobra in skrbna žena, ki se je posebno udej-stvovala v trgovini. Svetila ji večna luč! Žalujočemu soprogu in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! Cerkveni vestnih Za duhovnike bodo tridnevne duhovne vaje v Domu od 11. do 15. julija. Petdnevne pa od 15. od 21. julija. — Vodstvo Doma, Zrinjskega cesta 9, Ljubljana. Križanska moška in mladeniška kongregacija ima v nedeljo 3 .julija redni mesečni shod. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno sv. obhajilo, pri večernem shodu darovanje za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Moste pri Ljubljani. Drevi ob 8 bo v kapelici Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem pridiga za može, nato litanije in blagoslov. Možje, pridite vsi in točno I Osebne vesti = Upokojitve v srednješolski službi. Upokojeni so: na drz. gimnaziji v čelju ravnatelj Zup an in prof. Levičnik Vinko, na gimnaiziji v Novem mestu ravnatelj Maselj in prof. Germ in dr. Mencej, na 11. gimnaziji v Ljubljani še ]>rof. Bučar; na gimnaziji v Ptuju profeisorju Kolaric 111 Uercele; na gimnaziji v Kranju ravnatelj Kočnik in prof. Ambrožič F rame; odpuščen je iz drž. službe prof. dr. Ambrožič Ivan. —Vojaška imenovanja. Zu vršilca dolžnosti referenta veterinarstva pri poveljstvu vurdar-ske divizijske oblasti in za upruvitelju vardar-ske konjske bolnišnice je imenovan veterinarski major De/.ider Herman in za uradnika v Vr. položajlii skupini kat. duhovnik v Baru Andrej Nartnik. — Izpit so napravili za Čin akt. peli. majorja kap. I. razr. Josip Šole; za akt. topniškega majorja kap. 1. razr. RoiiWn Domanik; za čin akt. konjeniškega majorja^kap. 1. razr, Miroslav Nežmah; za čin akt. inžeaijerskega majorja kaip. I. razr. Dragotin Gaberščik; z« čin akt. peli. kap. II. razr. poročnik Ivo Fregel in Franjo šunko; zu akt. san. pomočnika IV. razr. narednik Frnest Pipan: voj. pisarja IV. razr. neb. narednik-vodnik II- ra/r. Vekoslav Mlakar in Martin Hlebec ter narednik vodnik III. razr. Melhijor Geršinu; /a čin rez. podporočnika topniško tehnične stroke kaplari-dijaki Robert Mrazck. Pavel TroSt. Mirko Vir J. Lav <$čerdin in Stanko Seliškar; za čin retz. sanit. podporočnika kuplaru-dijaka dr. Dragotin Ci- prav v bližino »Kazine«, ko se je zaokrenil v drugo smer. Za »Kazino« se kar ni mogel odločiti in rajši se je podal v zgornji konec vasi in se potikal blizu Štularja in po stari cesti, ki vodi na vrh. Tod okoli je strašil dalj časa, dokler jo ni pobral v Korte. Prav dobro vidni so bili sledovi njegove poti. Ali mislite, da ga je na poti kdo ustavil in vprašal za potni list? Kaj šel Sicer je imel za vsak slučaj seboj triptik, toda nihče ga ni zahteval od njega. To medvedovo počenjanje pa je dvignilo lovce v jezerski dolini. — Kakih 40 jih je najmanj. Da bi tako lepo priliko pustili iz rok, to vendar ne gre. Dogovorili in domenili so se, kajti čas imajo, ko je deževno vreme, in pretekli teden so se zbrali na terenu severno od Štularja kot kralj Matjaževa vojska, do zob oboroženi in z levjim pogumom v srcih ter zasledovali medveda. Pregledali so vse kotičke, pretaknili vse grmiče, budno pazili na vsak migljaj, toda medveda ni bilo nikjer. Odtegnil se je vrlim jezerskim lovcem, odnesel je pete, in tudi budno oko finančne straže ga ni opazilo, ko je hlačal čez mejo na avstrijsko stran. Jezerski lovci pa sedaj nimajo miru pred sitnimi radovedneži, ki hočejo vedeti, kako so lovili medveda. ška in dr. Ivam Burjan; za čin res., lekarniškega podporočnika kaplari - dijaki Vladimir Smokvina, Jakob Šmidt, Nikolaj Koščec in Ivan Fidler ter za rez. nižjega voj. tehničnega urad. IV. razr. topniško-tehnične stroke kaplar-dijak Voj teh Tratenšek. Ostale vesti — Pri deželnem in okrnjnem sodišču v Ljubljani so od 1. julija do 31. avgusta t. 1. določene uradne ure od 7.30 do 13.30, ob ne-deljah iu praznikih pa od 9 do II. V tem času bo vložišče odprto v&ak delavni dan od 8 do 13, ob nedeljah iu praznikih pa od 9 do_ll. — Na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg št. -t. I. se vrši vpisovanje gojenk in hospitantk dne 1., 2. in 3. septembra 1932 od 8 do 12 dopoldne. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, file, biserna dela. konfekcijoni-ranje, gobelin in tkanje. — Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. DAJ slado DAM led. — Otroci zažgali hišo. Iz š-t. Jerneja poročajo: Posestnik Furar z Bana je bil sam doma iu je, nekaj bolan, ležal na postelji. Naenkrat se mii je zazdelo, da se zunaj nekaj sveti, kadi in da vonja dušljivi dim ognja. Sko&il je iz jioistelje in pohitel ven. O, groza! Del hiše je bil že v plamenih in zadnji čas /unj, da je zbe/al veu in si tako rešil življenje. Toda, kje so otroci? — Po dolgem iskanju so jih končno našli v kleti, kjer so se, tresoč od strahu, stiskali v kot in jokali. Bilo je jasno takoj, zakaj jokajo in trepetajo. Igrali so se z vžigalicami, zunaj v prizidku hiše, zažgali suho listje in tako povzročili požar, k je v kraitkem času vpeipelil hišo — rojstni dom. — Posetstnik Furar trpi veliko škodo in bo v današnjih, težkih časih le s težavo zopet zgradil zavetišče in dom sebi in svoji številni družini. — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josel« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. —• »Franz-Josel« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. — S češnje je padla. Iz št. Jerneja poročajo: Letos so zelo obilno obrodile češnje in nudijo kmetom, poleg gob, vsaj najnujnejši vir dohodkov. Prodajajo jih doma po 2 do 3 Din kilogram. Za kupčijo jih je šla nabirat tudi Ana Kuhar, posestnikova žena v Vrbovcili. V veliki drznosti, da jih oibere tudi koncem vej, pa se ji je dogodila nesreča. Zlomila se je pod njo šibka veja, da je žena padla, z viška na tla iti si zlomila desno nogo, levo pa izvinila; poleg tega pa ima zelo tpoSkodovan tudi prsni koš. — Prepeljali so jo v bolnišnico v Novo mesto. — »Franz-Josef« grenčica točno poživi oslabelo prebavo. Novo mesto Poset Zagrebčanov in Ljubljančanov. V nedeljo ob pol osmih zjutraj bo doživelo Novo mesto bratski obisk iz dveh smeri naenkrat: iz Zagreba in iz Ljubljane. Dve avtobusni koloni bosta zavo-zili na prostorni trg Kraljeviča Petra: sto hrvatskih in sto slovenskih fotoamaterjev s filmskimi kamerami, potujočim radijem, z zastopniki tujsko-prometnih central in s številnimi novinarji. Pozdravil jih bo v imenu Novega mesta mestni župan dr. Josip Režek in v imenu snujoče se »Dolenjske tujsko - prometne zveze« in lokalnega Olepševalnega društva učitelj Viktor Pirnat. Sodelovala bo mestna godba. Gostom na čast bodo postavljeni mlaji. Meščanstvo se naproša, da izobesi zastave ter se v največjem številu udeleži sprejema, ker od njega prav močno zavisi bodočnost »Doline gradov« v tujsko-prometnem oziru. Po ogledu in slikanju mesta se bodo odpeljali dragi gostje v dveh skupinah ter v dveh smereh. Zagrebški fotoama-terji, ki se jim priključijo novomeški, pojdejo ob desnem, ljubljanski pa ob levem bregu Krke. Slikali in filmali bodo vso bližnjo in daljno okolico No vega mesta. Zvečer spet bratski in prijateljski sestanek v gostoljubni dolenjski metropoli. Vabljeni vsi, ki jim je napredek Dolenjske pri srcu. — Pripravljalni odbor. Nagrade fotoamaterjem, ki se udeleže nedeljskega izleta ljubljanske fotoamaterske Šole Grego-rič in zagrebškega fotokluba Corso, so razstavljene v izložbenem oknu drogerije »Krke« v Novem mestu in Gregoričeve drogerije v Ljubljani. Ob priliki nenadne smrti Planinšek Helene iz Kandije, ki je, kakor smo že poročali, umrla naravne snirti in sicer vsled otrpnjenja srca, napram g. Planinšku Jakobu v našem listu po pomoli iznr-šene klevete, žalivke in očitanja na tem mestu obžalujemo. Kopališče »Sanitas« naznanja, da je znižalo cene kopeliui. Sprejemajo so aboiieuli. O Gospodinjska šola pri šolskih sestrah. Dekleta se sprejemajo v omenjeno šolo, ki se želijo izvežbati v gospodinjstvu. Pouk je teoretičen in praktičen. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Na željo staršev se učenke lahko uče tujih jezikov. Vsa navodila daje zavod šolskih sester v Mariboru. □ Praznik trgovske mladine. Šolski zaključek na enoletnem trgovskem tečaju se je vršil 28. junija na slovesen način. Ob številni udeležbi odličnih predstavnikov tukajšnjega trgovstva se je razvila svečana šolska proslava. Otvoril jo je vodja tečaja prof. Al. Struna ter dal beseda dr. Rutarju, ki je temeljito predaval o sodobni gospodarski krizi in njenem razvoju. Predavanju je sledilo obdarovanje najmarljivejših učepk. Kot najboljša je bila nagrajena s prvo nagrado učenka Šetinc, kot odličnjakinji še šonc in Klemenčič. Prvo nagrado iz strojepisja je dobila Kani Simonič, kot najboljša stenografinja pa je bila nagrajena Marija Brus. Vse nagrade so poklonili člani Slov. trgov, društva gg. Pinter, Lenart, Mejovšek, Preac, Majer, Jančič, Brišnikova, Paš, Kovačič in Rozina. Proslavo je zaključil s primernim nagovorom g. Pinter, zagotavljajoč mladini moralno iu gnioluo podporo s strani našega trgovstva. □ Sklep, ki ga bo občinstvo pozdravilo. V zadnjem času so se muožile pritožbe iz občinstva zaradi siluega prahu iu opasnosti, katera je nastala zaradi velikega avtomobilskega prometa na Vrbauovi cesti od mesta proti Kamnici, ki spada brez dvoma med najlepša izprehajališča bližnje okolice. Pritožbe so imele uspeh; prizadete občine: mariborska, krčevinska in kamniška so sklicale posebno komisijo, ki si je včeraj pod predsedstvom zastopnika mariborske občine gradbenega nadsvetuika inž. Černeta ogledala razmere na cesti ter bo predlagala splošno prepoved prometa z avtomobili. V smeri proti Kamnici bo avtomobilistom na razpolago samo Koroška cesta. Sklep komisije bodo številni izletniki in prijatelji lepega šetališča z zadoščenjem pozdravili. □ Umrla je na Pobrežju v Cankarjevi ulici 14 gospa Terezija Zeleznik, vdova uradnika državnih železnic, stara 69 let. Pogreb blage pokojuice, za katero bodo žalovali številni sosedje in znanci, se vrši jutri v nedeljo ob 3 popoldne iz hiše žalosti na magdalensko pokopališče. Naj počiva v miru, svojcem naše iskreno sožalje. □ 15 letnica II. dekliške meščanske šole. Druga dekliška meščanska šola v Mariboru slavi letos 15 letnico svojega obstoja. Ta jubilej je šola primerno proslavila z akademijo in razstavo ročnih del in risb zavodovih učenk. Akademijo je mariborsko občinstvo poselilo v obilem številu ter toplo pozdravljalo petje šolskega zbora, deklamacije in nagovor ravnateljice gospe Sel. eligove. Tudi za razstavo je bilo mnogo zanimanja ter je tudi zaslužila po mnogovrstnosti in izbranosti vso pozornost. □ Vojaki-dijaki odhajajo. Pretekle dni so bili zaključeni izpiti na rezervni častniški inženjerski šoli v Mariboru. Včeraj so se mladi inženjerji po oč-služenju svojega kadrovskega roka in uspešno položenih izpitih poslovili od Maribora. □ Zaenkrat ne bo zvišanju. V železniški koloniji v niagdaleuskem predmestju so s strahom pričakovali stanovalci za prvega napovedano povišanje stanarine. Vendar pa je zaenkrat ostalo še pri starem ter je železniška uprava zaračunala dosedanjo najemnino. □ Plin v gospodinjstvu. Mestna plinarna je priredila pretečeui teden dvoje dobro obiskanih predavanj o kuhi in peki s plinom in so imele tokrat mariborske gospodinje zopet lepo priliko prepričati se o prednostih plinske kuhe in peke. Kot posebnost je predvajala predavateljica tudi vkulia-vanje sadja in sočivja v plinskem pečnjaku. Zanimivo je tudi dejstvo, da postaja plin tako v kuhinjah in tudi vobče čimdalje bolj priljubljeno kurilno siedstvo ter je v Mariboru že precejšnje število hiš, kjer se kuha izključno na plin. Tako na primer ima nova palača banovinske hranilnice urejene vse štedilnike samo na plin in tudi v avtomatskem bifeju je uveden izključno plin za vse svrhe kot kurilno sredstvo. □ Ne gre naprej. Na Kralja Petra trgu zida tvrdka Šlajnier-Jeleno uovo stanovanjsko hišo zobozdravnika dr. Stamola. Poslopje ne pride nikamor naprej, ker mora delati tvrdka samo z omejenim številom delavstva. Sredstev za izplačila delavstva ni nikjer za dobiti in tako se je morala stavbna tvrdka omejiti le na število, za katerega dobi denar sproti iz banke. Ob normalnem delu bi bilo poslop je sedaj že skoraj pod streho, tako pa je pogledalo komaj nekaj metrov iznad tenieljev. Tudi druge še nedovršene stavbe se zavlačujejo zaradi pomanjkanja sredstev. □ Mezdni spor tekstilnih dclavccv poravnan. V mariborskih tekstilnih obratih so nastali mezdni spori zaradi novih delovnih metod in mezdne redukcije. Posebno se je zaostril ta spor v tekstilni tovarni Braun, kjer je stopilo delavstvo celo v enodnevno protestno stavko. 0 sporu smo takrat poročali. Na posredovanje mariborske ekspoziture Delavske zbornice so se vršila med tvrdko Braun in delavstvom dolgotrajna pogajanja, ki so se zaključila v četrtek zvečer z neke vrste provizoričnim sporazumom, ki bo trajal dva meseca. Tvrdka Braun je vztrajala pri svojem sklepu, da bodo zanaprej posamezni delavci delali v akordu na dveh strojih, dočiin so dosedaj delali samo na enem. Odstopila pa je tvrdka zaenkrat od znižanja mezde ter garantira delavstvu zaslužek najmanj 4 Din na uro. Tudi redukcije preostalega delavstva, katerega je nameravala tvrdka prvotno znižati na polovico dosedanjega stanja, odpadejo, ker bo tovarna zaradi velikih naročil povečala svoj obrat ter postavila nove stroje. Izgovorila pa si je tovarna po preteku dveh mesecev znižanje mezde za 5%; tvrdka se opira v svoji zahtevi na domnevo, da bodo delavci po preteku dveh mesecev dobili toliko prakse, da bodo v akordu kljub znižani mezdi prišli na dosedanjo višino zaslužka. Delavstvo je seveda proti znižanju mezde, ker bo delo na dveh strojih pač mnogo napornejše ter bo zahtevalo tudi večjo pažnjo iu večjo odgovornost delavca, kar bi opravičilo tudi večji zaslužek. Pričakovali je, da se bo po preteku dogovorjenega roka iznova položaj v obratu poostril. □ SSK Maraton. Izletniki no Pecol Odhod z vlakom ob 1.18 ob vsakem vremenu. Zamudniki gredo lahko z večernim vlakom. Zaradi ureditve polovične vožnje naj bodo prizadeli 'JO minut pred odhodom vlaka na kolodvoru. □ V nedeljo priredi pevsko društvo »Jadran« vrtni koncert pri Renčelju na Pobrežju. Začetek ob 10. uri. □ Člani avloklulm na potu skozi Maribor. Na !I0 avtomobilih so dospeli v četrtek popoldne člani jugoslovanskega avtokluba, na svojem izletu v češkoslovaško. Po večini so udeleženci izleta iz Bel-grada, Sarajeva in vojvodinskih mest. V Mariboru so prenočili in včeraj nadaljevali potovanje. O Pivovarna Union uvaža pivo. Svoječasno smo poročali, da namerava pivovarniška družba Union v Ljubljani postopoma demontirali svoj obrat v Mariboru ter urediti dosedanje pivovarniške prostore le še za skladišča piva, katerega bo uvažala iz Ljubljane. To naše svoječasno poročilo potrjuje sedaj dejstvo. Te dni je pivovarna že uvozila dva vagona piva iz Ljubljane, pričakuje pa baje še več pošiljk. Na ta način bo v Mariboru kmalu prenehala obratovati starodavna nekdanja U6tzova pivovarna, kar bo pomenilo za naše mesto zopet ponovno in občutno gospodarsko izgubo. Poleg tega pa bo zopet liarastlo število brezposelnih, čo bo pivovarna odpustila večino svojih nastavljencev. □ Ribji blagor na trgu. V petek je bila ribja trtica zopet obilo založena z morskimi ribami: 30 kg skombrov po '20 Din, "0 kg plavic. po 10 Din, 15 kg orad po 36 Din in 15 kg braucinov po 36 Diu za kilogram. □ Nesrečna sinrt. Včeraj zjutraj so našli na podstrešju upravnega poslopja tovarne Kovine« dolgoletnega služitelja omenjene tvrdke Ivana Krajnca obešenega. V prostovoljno smrt je šel okrog 0. ure zjutraj, med tem ko je njegova žena pospravljala pisarne. Pokojni je bil star 03 let ter je živel v urejenih razmerah. Zadnje dni je postal nenavadno otožen ter je izvršil dejanje v očividni duševni zmedenosti. Poklicani zdravnik dr. Zirn-gast ga ni mogel več obuditi v življenje ter so nato truplo prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. □ Nočno lekarniško službo ima od 3. do 0. t. m. Savostova lekarna Pri Magdaleni na Kralja Petra trgu. Celje & Odpuščena iz državne službe sta na tukajšnji realni gimnaziji suplent dr. Kajetan Gantar iu tajnik gimnazije Mavricij Bergant & Avtobusne vožnje v Rogaško Slatino. V nedeljo 3. t. ni. vozi mestni avtobus ob 12.50 iz Celja v Rogaško Slatino in se bo vrnil iz Rogaške Slatine ob 19.40. Po tem voznem redu bo vozil v Hogaško Slatino avtobus vso sezijo, in sicer samo ob nedeljah in praznikih. & Cvetlični dan Rdečega križa. V soboto, dne 2. julija priredi tukajšnja podružnica Rdečega križa cvetlični dan po meslu. 0 Tujci meseca junija. V Celju je bilo v preteklem mesecu vsega skupaj 828 tujcev. Od teli je bilo po državljanstvu Jugoslovanov 008, Avstrijcev 76, Čehoslovakov 25, Italijanov 21, Nemcev 17, Ma-djarov 7, Grka 2, Poljaka 2, Romuna 2, Švicarji 3, Rusa 2, Turek 1, Severne Amerike 1, Kitajec 1. Po poklicu je bilo med njimi: Trgovcev in trgovskih potnikov 293, uradnikov 110, obrtnikov 83, in-ženjerjev 26, odvetnikov 24, dijakov 21, delavcev 15, industrijcev 12, učiteljev 11, duhovnikov 10, zdravnikov 10, oficirjev 9, novinarjev 7, lekarnarjev 5, profesorjev 4 in raznih drugih poklicev 1H8. JSr Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 2. t. m. do vštetega petka 8. t. ni. lekarna >Pri križu« v palači Ljudske posojilnico na Kralja Petra cesti. £f Vlomi v mestu. Ponoči 26. junija in v noči '28. junija sla bila izvršena v Celju zopet dva nočna vloma na Ipavčevi ulici in pa Na Glaziji. Vlomilci so v obeh primerih odnesli precej obleke in drugega blaga. Policija je storilcem deloma na sledu, deloma jih je pa že več aretirala, tako da obstoja upanje, da bo v kratkem času v zaporih vlomilska tolpa, ki je izvršila po vsej deželi veliko vlomov. Policija je z vso vnemo na delu, da spravi to nevarno tolpo končno že enkrat pod ključ. Ptu? Cerkvena slovesnost v minoritski cerkvi. Ob priliki praznika sv. Petra in Pavla farnega patrona tuk. minoritske farne cerkve je bila pontifikalna sveta maša, ki jo jo ob asistenci očetov minoritov daroval g. prošt dr. Žagar. Slavnostno pridigo je imel g. Franc Hrastelj, podravnatelj Cirilove tiskarno v Mariboru. Smrtna kosa. Umrla je po dolgi mučni bolezni Hedvika Iglic, žena veletrgovca na Bregu pri Ptuju v 37. letu starosti. V Ptuju je umrla Marija Svoboda, šivilja, stara 65 let. V vurberškem sanatori-ju je nenadoma umrla hčerka veletrgovca Antoua Korošca v Gornji Radgoni gdč. Ana Korošec v cvetu mladosti, 23 let stara. Pokopali jo bodo na radgonskem pokopališču. Rajnkim blag spomin, žalujočim naše globoko sožalje. Strahovalci Dravskega polja? Orožniki so aretirali štiri nevarneže, ki so osumljeni, da so v zadnjem času ogrožali prebivalstvo Dravskega polja, (kidali so jih v zapore okr. sodišča. Vseh šest napadalcev na pokojnega krošnjarja Sičenico so prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Nočno lekarniško službo ima od 2. do 9. t. m. lekarna pri »Zamorcu«. Slovenj gradeč Duhovniška vest. Župnija Sv. Vid nad Val dekom je dodeljena g. F. Podhrašlčemu, dosedaj župniku v Trbonjah pri Dravogradu. Slovesna inštalacija bo v nedeljo, dne 3. julija. Šahovska tekma Slovenjgradec : Črna. Naš agilni šahovski klub je napravil dne 26. t. m. s\o-je gostovanje v Črno pri Prevaljah. Rezultat nv-d-klubske tekme je bil 12 : 8 v prid Slovenjegradča-nom. Našemu klubu k lepi zmagi čestitamo. Avtomobilski promet. Avlobup, ki odhaja ob pol 17 iz Dravograda v šoštanj ima zvezo z brzo-vlakom, ki odhaja iz Maribora proti Prevaljam ob pol 16. S tem je ustreženo mnogim turistom in potnikom iz Maribora. Slovenske gorice št. IIj. Jutri imamo slovesno blagoslovitev Gasilskega doma. Svečanost bo ob treh popoldne. Za-' nimanje je med ljudmi za to prireditev veliko. Nogova. »Slovenca* v nnši fari radi čitamo. Koliko zanimivega prinaša v vsaki številki iz vseli delov sveta. Številka samo dva dinarja. — Dobra sadna letina se nam obeta. Da bi lepo obrodilo brez vremenskih neprilik in da bi naši ubogi kmetje mogli vnovčiti. Šoštanj šaleški zvon« — novo pevsko društvo. Usta navija se. Pripravljalni odbor jo že sestavil društvena pravila in jih poslal oblasti v odobren je. Ko bodo odobrena in ustanovitev društva dovoljena, so bo takoj vršil ustanovni občni zbor in šaleški zvon* bo začel z rednim delovanjem in življenjem. Ustanovitev »šaleškega zvona< moramo iskreno pozdraviti. Saj v šoštanju pravega, samostojnega zbora ni. Pevski odseki pri nekaterih šoštanjskih društvih se sovo no morejo preritl na višino, ki bi jo šoštanj kot mesto zaslužil. Poroka. V ponedeljek 27. t, m. se je poročil posestnik g. Ivan Abšteter z gdč. Terezijo Stoi.ar-jevo. Uglednemu paru obilo sreče! »Slovrnra« in >Slov. gospodarja« lahko dobite v dnevni in ledenski prodaji v trafiki gc. Valdlove. Ameriški brezposelni - iščejo zlato Strašna stiska je prignala v Ameriki brezposelne do lega, da so se lotili novega uprav pustolovskega življenja, kakršnega je Amerika spoznala v letih, ko so začeli odkrivati v Ameriki najdišča zlate rude. Zadnje čase so se že tisoči in tisoči ameriških brezposelnih delavcev naselili ob mnogih zapuščenih zlaitih rudnikih, katere so lastniki opustili, ker se niso več izplačali. V teh zapuščenih predelih žive brezposelni delavci v največjih stiskah in kopljejo ter iščejo, kje bodo morda našli kako zlato zrno. Zadnje čase se je začelo pravcato preseljevanje breizposelnih k zapuščenim zlatim rudnikom. Sicer vedo, da ne bodo našli tam ležati kar zlate milijone na tleh, vedar upajo, da bodo imeli vsaj toliko sreče, da se bodo mogli preživeti. To upanje se je doslej že izpolnilo marsikakemu brezposelnemu zlatokopu. Povj>rečni zaslužek pridnih brezposelnih v zapuščenih zlatih rudnikih znaša okrog 80—300 Din na dan. To je toliko, da je vsaj življenje omogočeno, zakaj ameriške cene so vse drugačne, kakor naše. Tudi ameriška vlada je spoznala, da je ta nova zaposlitev brezposelnih morda edina možnost, ki more nuditi ubogim brezposelnim najpotrebnejšo za življenje. Zato ministrstvo in drugi uradi za rudarstvo podpirajo to gibanje in dajejo na razpolago listini, ki se odločijo za ta novi poklic iz starih arhivov točne zemljevide o zapuščenih najdiščih zlata, hkrati pa jim postrežejo z nasveti, kako tiaj se opremijo in kakšni so različni načini pridobivanja zlata. Hkrati je vlada izdala nalog, da morajo uradne nakupovalnice zlata sprejemati tudi manjše zneske zlata kakor doslej, zato, da je omogočeno življenje tudi tistim, ki so pri iskanju imeli manj sreče. Doslej je po statistiki znano, da se je lansko leto bavilo z iskanjem zlata samo v severni Kaliforniji nad 10 tisoč brezposelnih mož in žena, ki so nabrali za nekaj sto milijonov dinarjev zlata. Povprečno delajo taki iskalci zlata tri mesece na leto, pri čemer povprečno zaslužijo na dan okrog sto dinarjev. Pa ne samo v Kaliforniji, tudi v drugih pokrajinah tako v Kanadi, Kansasu in Arizoni so se na zapuščenih najdiščih pojavili desettisoči brezposelnih, ki so se lotili iskanja zlata. Zanimivo je, da je edina industrijska panoga v Ameriki, ki je ni zadela kriza, pridobivanje zlata. Dočim so leta 1929. pridobili za 46 milijonov dolarjev zlata, so ga lansko leto nakopali celo za 49 milijonov. Ladja za prevoz olja v plamenih. Angleška ladja »Cimbeline«, ki je prevažala olje, je bila v kanadskem pristanišču Montreal v popravilu, ko je iz neznanega vzroka eksplodiral na njej velikanski kotel olja. Gorečo olje se je v hipu razlilo po ladji, tako da je v njej zgorelo 23 mornarjev, katerih gasilci niso mogli rešiti. Pok eksplozije pa je bil tako silen, da so ga slišali uro daleč. Ameriška miljardna podjetja Kriza se pozna v Ameriki le revnim delavskim in srednjim slojem. Velika podjetja je ne poznajo, zakaj taka podjetja že znajo prevaliti bremena krize na najskromnejše in najrevnejše delavstvo. Bilance z 1. 1931 kažejo, da je v Ameriki kljub krizi še vedno 23 silno bogatih podjetij, ki imajo vsaka čez 1 milijardo dolarjev premoženja. Teh podjetij je prav toliko, kakor 1. 1930. Eno podjetje iz te bogate družbe izstopi, mesto njega pa je vstopilo drugo. Skupno premoženje teh 23 milijardnih podjetij znaša 42 in pol milijarde dolarjev, dočim cenijo vse ameriško narodno premoženje na 340 milijard dolarjev, tako da znaša premoženje teh podjetij z raznimi popravki približno 12% vsega ameriškega narodnega premoženja. Med temi 23 podjetji je sedem železniških družb, 4 industrijska podjetja in 11 zavarovalnic, bank in takozvanih »Public Utilities« podjetij, (t. j. javno koristnih podjetij, ki imajo to lepo ime zato, ker prodajajo elektriko, plin in vodo. Najbogatejša družba je amerikanska telefonska in telegrafska kompanija, ki ima 5 milijard in 24 milijonov dolarjev premoženja in katera je hkrati najbogatejša družba vsega sveta. Druga je zavarovalna družba »Metropolitan Life Insorance« z 3 milijardami 590 milij. dolarjev premoženja. Zanimvo je, da so industr. podjetja večinoma napredovala, prav tako nekatere zavarovalnice, pač pa je kriza zmanjšala premoženje nekaterim bankam. Zanimivo je, da so rastle po svetovni vojni družbe kakor gob" po dežju. L. 1919 je bilo le 7 milijardnih podjetij, danes jih je že trikrat toliko. Kdor je Bogu blizu, je blizu tudi življenju; zakaj Bog je življenje. Chaplinova sinova sta šla k filmu. Sinova znanega filmskega komika Charlie Chaplina sta na pobudo svoje matere, ki je ločena od svojega moža, šla k filmu. Neka amerikanska filmska družba je sklenila 7. materjo kontrakt, da bosta otroka nastopila v treh letih v celih filmih. Stolp za vrtanje za petrolejem. Prvi železen stolp te vrste so postavili na Turinškem v Nemčiji. Postavili pa jih bodo še več. V tem okrožju je namreč mnogo petroleja Tajni kinematografi v Sofiji Navadno je že tako, da je bogatim marsikaj dovoljeno, kar revnim ni in da se zlasti bogati krogi lahko vedno skrijejo, kar se tiče poštenja in morale, pred revnimi sloji. Tak slučaj se je zgodil v Sofiji na Bolgarskem, kjer so uradniki minstr-stva narodne prosvete zvedeli, da igrajo po nekaterih bogataških hišah prepovedani umazani filmi, ki si jih pokvarjeni bogataši pu • ijo predvajati v lastno zabavo in v zabavo svojih bogatih prijateljev. Mesto, da bi policija vzela zadevo v roke in brez vsakega obvestila pri hišnih preiskavah pri osumljencih ugotovila te stvari, se je zgodilo, da je ta skrivnost prišla v časopise, ki sedaj pišejo, da se bo gotovo posrečilo policiji odkriti to skrivnostno igranje filmov in kaznovati dotične. V resnici pa je tu vest prišla namenoma v Časopise zato, da so visoki in bogati gospodje bili opozorjeni na nevarnost, ki jim preti in tako še imeli čas, da so skrili filme in predvajalne aparate. S tem se je seveda policija izognila »velike neprijetnosti«, da bi morala poseči v višje kroge. Pošteno prebivalstvo je to spregledalo in se jezi. češ: bogatim in odličnim je vse dovoljeno, nas pa prijemi jejo za vsako malenkost. Jasno je. da kake bodoče policijske preiskave ne bodo privedle do ničesar. Mož s 4500 sorodniki Na univerzi v Cincinati študira mlad Arabec, ki ima gotovo največ sorodnikov na svetu. Vsi prebivalci male vasice Ramallah v Palestini, kjer se je rodil pred 18 leti, so namreč njegovi sorodniki in teh je danes že toliko raztresenih in poročenih po bližnjih krajih, da znaša skupno število njegovih sorodnikov nič manj kakor 1500. Planici za svobodo in enakopravnost. Ko so zborovali v Antwerpenu flamski bojevniki iz svetovno vojne, ki so odločno zahtevali za svoj narod enakopravnost, so jih napadli Valonci. Policija pa je hitro napravila konec spopadu s tem, da je z golimi sabljami razgnala napadene Planice. Stara pesem pravi: volk ovco krivi. Strupeni vojni plini -kitajski izum Znano je, da so bili Kitajci tisti, ki so iznašli smodnik. Manj znano pa je, da so bili tudi prvi, ki so uporabljali strupene pline za to, da so uničili svoje sovražnike. Sicer so tudi Japonci v davnih časih uporabljali v bojih s Kitajci prav drobno zmlet poper, ki so ga sipali v bližini stoječim nasprotnikom v oči. Toda Kitajci so že v davnih časih uporabljali takozvane smrdeče lonce, ki so se izkazali kot najbolj strašno bojno sredstvo zlasti na morju. Ti lonci so bili napolnjeni z neko čudno tekočino. iz katere se je razvijal strupen plin, ki je če ne že usmrtil, pa vsaj lahko omamil precejšnje število sovražnikov. Teh loncev so se Kitajci posluževali zlasti takrat, ko so bili njihovi morski roparji na višku. Hitro so namreč spoznali, da je škoda ladje, katero so mislili izropati, uničiti z ognjem ali s streli iz topov in so zato raje iz precejšnje bližine iz svojih urnih in okretnih roparskih ladij zmetali na napadeno ladjo nekaj takih loncev, ki so razvili toliko strupenega plina, da je moštvo napadene ladje bilo takoj razoroženo. 12 milijard dinarjev « 11 V V I dedtsctne Pred 50 leti je umrl v Bombayu armenski trgovec Eli Amirhanian. Zapustil je ogromno premoženje in čudovit testament, v katerem je odločil, naj se v6a dediščina izplača šele po 50 letih njegovim dedičem. Med tem časom pa naj bi upravljala veliko premoženje posebna komisija, sestavljena iz angleških in indijskih notarjev. Ta komisija, ki je vršila po oporoki določene naloge, je naložila njegov denar v posestva. V 50 letih so ta posestva tako pridobila na vrednosti, da znaša vsa dediščina okrog 12 milijard dinarjev. Ko so iskali dediče, dolgo časa niso našli nobenega. Končno pa so našli v Aleksandriji 80 let staro nečakinjo Marijo Djanikian, ki je živela v hudem uboštvu. Ko je zvedela za pravljično dediščino, je vsa vesela vzkliknila: hvala Bogu, da imam dva sinova. Samo mladina pozna svetobolje, ker ne ve, da je sad končni namen cvetja. Za smeh Če intervju vajo boksarja. Reporter: «Ali poznate Shakespeareja? — Ne? Pa Bethovena? — Kaj tudi ne? — Ali veste kdo je Einstein? — Kaj, tudi tega ne veste?? — Križ božji, ali znate sploh šteti do tri?« Boksar (ogorčeno); »Ne. — Do deset! Gospodu Vrtačniku delj časa nagaja želodec. Mnogo zdravnikov je že obiskal, seveda zaman. Končno gre k znamenitemu specialistu, ki mu pove, da je takoj potrebna nujna operacija. Gospod Vr-tačnik se ustraši, pa pravi: >Joj, taka operacija pa mnogo stane, jaz pa nimam denarja ...« »Tudi v banki ne?< vpraša zdravnik. — Vrtač-nik odkima. Zdravnik: »Pa ste menda vsaj za življenje zavarovani?« Vrtačnik: »Tisto pač, ampak zavarovalnino izplačajo šele po moji smrti.« Zdravnik prav prijazno: »No, dobro, je ie vse v redu. Bomo pa kar operirali.« Vratar: »Kakšen pa greste na cesto?« Igralec, preoblečen v psa: »Ukradli so ml obleko!« Spopadi v Nemčiji. V Nemčiji so poulični pretepi med socialnimi demokrati in narodnimi socialisti kar na dnevnem redu. Stražniki vprav aretirajo narodne socialiste, ki hočejo po pretepu s socialnimi demokrati zbežati na kolesih. Največje angleško vojno letalo. Ni dolgo tega, ko so Nemci izročili v pro met mogočno letalo, ki so ga izdelale Junkersove Ivornice. To letalo je dobilo znak »D 2500« in ima proslora za 31 potnikov in 7 mož spremstva. Sedaj so se pa postavili Angleži Z novim orjaškim ptičem, ki je deloma podobno nemškemu vodnemu letalu »Do X■■. To novo letalo je kljub brezkončnim razorožitvenim konferencam seveda vojno letalo in tehta 33.000 kg. Razpe-tina kril lega letala pa meri 10 m. Nadalje ima lo letalo, ki so ga Angleži gradili prav skrilo, še vse polno dru gib novosti. Ena je na pr. ta. da letalo lahko odleti s suhega ali pa z morja Prav lako lahko pristane na kopnem ali na vodi. Ogromen trup je, izdelan lako, da plava lahko kot velika ladja, na krilih pa so še posebni plavači, ki dfže letalu na vodi ravnotežje. Kolesa, na katerih leti letalo po suhem, stranpoteh mogli umakniti Oljski gori. Planšarstvo v kamniškem okraju K nedeljski otvoritvi doma na Meftini. Kamnik, 30. junija. Gornji planinski del kamniškega okraja je v krnel, proizvodnji globoko pasiven. Zlasti pa velja lo zu Tuhinjsko dolino, ki je imela že od nekdaj edino dohodke s prodajo lesa in x živinorejo. l'o propadu lesne trgovine J>' Ostala le še živinoreja, Ui pa jo danes (udi tako nu slabem, da no donašn skoro nobenih dohodkov. Tuhinjski kmet jo v veliki stiski in s strahom gleda v bodočnost. Veliko Dado nu izboljšanje živinorejskih prilik ima sedaj v naglem razvoju plniišarstva. Kamniški okrajni kmetijski odbor, kateremu načeluje agilni neveljski Župan. g. Ferdo Novak, so že več let prizadeva, da povzdigne planšarstvo kol važno panogo narodnega gospodarstva na tako visoko stopnjo, da bo dona-salo za našo razmere kar največ dohodkov. Pred očmi ima kot vzgled vzorito urejeno in dobička-siosno planšurstvo v Švici in na Tirolskem. Tudi pri nas imamo za to najlepše prilike in ponekod še ugodnejše pogoje. Za Tuhinjsko dolino pride predvsem v postov Meniha planina s svojimi širokimi poljanami in bujno alpsko vegetacijo, ki nudi uujsočuejšo pašo. Okrajna blagajna je že 1. 1929. kupila na Menini 111 ha velik prostor posekanega gozda, da na njem uredi vzorno planinsko gospodarstvo. Po likvidaciji okrajne blagajne jo prevzela planino banska uprava, ki jo započeto delo z veliko vnemo nadaljevala. Izdelala je načrt za melioracijo prejšnjega Trboveljska premogohopna družba Kriza na premogovnem trgu se je poznala tudi v višini lanske produkcije Trboveljske premogo-kopne družbe, ki je znašala laino 1.245.315 ton, 1930 1,414.890 ton in 1929 1,957.640 ton. Odduja je lani dosegla 1,228.104 tone (1930 1,369.301 in 1929 1,993.204 tone). Poročilo družbe pravi, da se je družba manjšemu obsegu poslov prilagodila s koncentracijo obratov in s primernimi varčevalnimi ukrepi. Pri investicijskih delih v svrho racionalizacije se je družba omejila na dovršitev onih naprav, katerih graditev se je pričela že prej. Cementarna družbe je lani povečala svojo produkcijo od 3926 na 6350 vagonov. Primerno se je povečala tudi oddaja cementa, kar je razvidno iz zmanjšanja zalog. Produkcija apna je padla od 1553 na 1382 vagonov. Iz bilance je razvidno zmerno nazadovanje upnikov in dolžnikov zaradi manjših poslov: upniki ■o se zmanjšali od 79.75 na 70 milj., dolžniki pa od 159.8 na 153.5 milj. Investicije so bile vnesene z manjšimi zneski zaradi odpisov, ki so znašali 18.8 (18.25) milj., povečala pa se je postavka strojnih naprav od 25.7 na 28.8 milj. Din. Zaloge obratnega materiala so se znižale, nasprotno pa so se povečale zaloge proizvodov. Brutodonos se je zmanjšal s prenosom vred od 98.6 na 79,4 milj. Din, nadalje so se zmanjšali izdatki za plačo in stroški, posebno pa davki, zvišali so se odpisi in izdatki za socialno skrb zaradi povečanja prispevkov nekaterih bratovskih skladnic. Čisti dobiček znaša 20.2 (32.2) milj. Din in znaša dividenda 15 (25) Din na delnico. V naslednjem navajamo pregled čistega dobička-i« produkcije v zadnjih letih ter dividende: Leta produkcija čisti dobiček dividenda Raptd igra! 1927 1928 1929 1930 1931 (tis. ton) 1629 1574 1958 1415 1245 milj. Din 38.1 44.1 45.5 32.2 20.2 Din 30— 35— 35— 25— 15— Novi tovorni listi za rečni in kanalski promet so izšli te dni ter veljajo s 1. julijem. Na njih je kolek za 5 in 2 Din. Hranilnica donavske banovine. Ban donavske banovine je odredil spojitev oblastnih hranilnic v Somboru in Smederevu v Hranilnico donavske banovine, ki bo imela svoj sedež v Novem Sadu. Definitivne obveznice stabilizacijskega posojila iz leta 1931 je prejela Državna hipotekama banka iz Pariza od finančnega agenta naše države in jih bo začenši s 4, julijem začela zamenjavati za začasne certifikate. Posle vrši tudi ljubljanska podružnica. Povišanje uvoznih carin za škriljevec. V Službenih novinah je objavljeno povečanje carinskih postavk pod št. 477 car. tar. Škriljevec 1 v tablah neobdelan a) sedaj 15, ozir, min. 10 (prej 2.50, ozir. 2), b) 2.50, 2 (prej 2.50, 2), poliran 35, 25 (prej 6.50, 5). Pripomniti je, da velja povišanje samo za škriljevec, dočim za druge predmete te postavke ne velja. Nadalje velja povišanje za pisalne tablice iz škrilja, kjer znaša sedaj carina 36, 30, namesto prejšnjih 12, 10, isto velja tudi za ostale izdelke, kjer je bila zvišana uvozna carina od sedanjih 12, 10 na 36, 30. V postavki 664 točka 3 (elektrode) se zviša carina za svinčene akumulatorje 25.20 na 200.150, dočim je carina za ostale akumulatorje ostala neizpremenjena: 25. Nova je tudi pripomba: Za svinčene elektrode, dokler se ne bodo začele v državi izdelovati v zadostnih količinah, se odreja uvozna carina v stari višini: 25, 20. Trgov, dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani, reg. pom. blagajna ima občni zbor 4. julija ob 8 zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma. Občni zbor bo sklepal o računskem zaključku 1931 in o proračunu za 1932 ter določil letnino za 1932. Borza Dne 1, julija. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Luriha in Londona nespremenjeni, učvrstil se je Trst, dočim so devize Amsterdam, Berlin, Bruselj, London, Pariz jn praga popustile. Promet je bil danes nekoliko večji, ker je Narodna banka zvišala neznatno vsoto dodeljenih deviz. Ljubljana. Amsterdam 2273.72—2285.08, Berlin 1336.72—1347.52, Bruselj 782.95—786.89, London 201.94—203.54, Curih 1097,35—1102.85, Newyork 5612.88-5641.14, Pariz 221,33—222.45, Praga 166.56 do 167.42, Trst 286.47—288.87. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji. Zagreb je notiral še Newyork kabel 5634.88—5663.14. — Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 78.000 D. Curih. Pariz 20.1750, London 18.45, Newyork 513.50, Bruselj 71,35, Milan 26.16, Madrid 42 3750, Amsterdam 207.25, Berlin 122.05, Stockholm 95 2o' Oslo 909.75, Kopenhagen 101, Sofija 3.72, Praga 15.16, Varšava 57.55, Atene 3.30, Carigrad 2 475 Bukarešta 3.06, Helsingfors 8.30. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Danes jc bila tenuein.a za državne papirje neenotna. Dolarski papirji so bili nekoliko slabejši, dočim ie bila vojna škoda čvrstejša, kasneje pa je gozdnega teren«, nu katerem bi po popolni ureditvi planino imelo dovolj prostora 145 glav živine. 1'laniuo jo Že pred 2 leti izročila v oskrbovanje okrajnemu kmetijskemu odboru. Po nekakem jezercu Bibi — široki kraški vrtači, v kateri se celo poletje drži vodu — je dobilo planinsko gospodarstvo n« Menini ime II i b a. Banska uprava je sezidala na Hibi velik planinski stan s 4 velikimi hlevi, ki so zgrajeni po vzgledu najboljših švicarskih planšarsldh hlevov. Namenjen je predvsem za mlado plemensko živino pinegavske pasme, staro (i do 14 mesecev, da se pod skrbnim nadzorstvom in v najboljših higijen-skih razmerah navadi na visoko planinsko klimo. To bo mnogo pripomoglo k izboljšanju pasme. — Zgradba planinskega poslopja je bil« zelo olajšana, ker so ves stavbni materijal lahko pripeljali na planino z žično vzpetljučo in so bili s tem prevozni stroški malenkostni. Nedeljska otvoritev planinskega doma na Menini, o čemer smo pisali že v naši torkovi številki, je torej velikega pomen« z« gospodarstvo našega okraja, zlusti pa Tuhinjske doline, obenem pa tudi važen korak k razvoju plaušarstva v tem delu Kamniških planin. Saj je na Menini še več tisoč hektarov dobre rodovitne zemlje, ki so bo dala na isti način izboljšati v vzorne planinske pašnike. Uspehi, ki bodo doseženi ua Bibi, bodo merilo in vzpodbuda zu nuduljnje delo. tudi nekoliko popustila. Promet je bil na belgrajski borzi slab, še slabši pa na zagrebški borzi, kjer je bilo zaključenih samo 100 komadov vojne škode za julijski termin. Ljubljana. 8% Bler. pos. 41 bi., Bler. pos. 38 bi,, Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Priv. agr. banka 200—206, 1% invest. pos. 47—48.50, agrarji 22—23, vojna škoda 175 do 178, 7. 174—177 (172), 6% begi. obv. 31—32, 8"i Bler. pos. 40 bi., 7°,; Bler. pos. 34—36. Belgrad. Narodna banka 3850 bl„ Priv. agr. banka 200—203 (200), 7% inv. pos. 50 den., agrarji 22.50—24, vojna škoda 175.176 (179, 175), b% begi. obv. 32.50—32.75 (32.75), 8",', Bler. pos. 43 den., T'!, Bler. pos. 35.50—36, 7?« pos. Drž. hip. banke 39—39.50 (38.50). Dunaj. Don. sav. jadr. 54.30, Aussiger Chemi-sche 104.75, Alpine 8.65, Trboveljska 19.15. Žitni trg Tendenca za pšenico je nadalje slaba, dočim jc za koruzo čvrsta. Zabeležene so bile naslednje cene: pšenica ban. 112, bč. 115, koruza navadna 104—107.50, okroglo 110—112.50, činkvantin 135 in oves 150, Cene pšenice in koruze se vedno bolj približujejo. Poročali smo že, da kaže letina dobro. Lepo vreme zadnjih dni je povzročilo tudi, da imamo računati na izredno dobro kakovost, ki bo le malo zaostajala za lansko. Zato je tudi računati, da večjih izprememb v cenah novi pšenici ne bo, ker bosta zaradi skoraj enake kakovosti ceni letošnje in stare pšenice izenačeni. Ljubljana. Notacije so ostale neizpremenjene. Novi Sad. Koruza: bč. gar. kval. 102—104, ban. gar. kval. 101—102. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 52 vagonov. Sombor. Pšenica: bč. okol, Sombor 78, 79 kg 110—112, gbč. 79—80 kg 110—112, bč. potiska 80 kg 114—116, ban. Potisjc 79 kg 110—112, ban. 79 kg 106—108. Oves: bč., srem., slav. 140—145. Ječmen in fižol ne notirata. Koruza: bč. prompt 102 do 104, bč. okol. Sombor 102—104, julij bč. 102 do 104, avgust bč. 104—106. Moka: bč. bn. Og, Ogg 190—200, št. 2 185—190, št. 5 175—180, št. 6 170 do 175, št. 7 140—148, št. 8 92.50—997.50. Otrobi: bč. pšen. 85.90. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 61!-» vagona. Chicago (začetek). Pšenica: julij 50.875, september 50.375, december 53.625. Koruza: julij 25, september 30.875, december 31.875. Oves: julij 19.125, september 19.50, december 21.75. Rž: julij 27.50, september 31, december 34.50. Živina Mariborski svinjski sejem 1. julija. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 257 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 60—90 Din, 7—9 tednov stari 150—200 Din, 3—4 mesece stari 250—200 Din, 5—7 mesecev 360 do 400 Din, 8—10 mesecev 450—500 Din, 1 leto stari 600—650 Din. Kilogram žive teže 6—6.50 Din, kilogram mrtve teže 9—10.50 Din. Prodanih je bilo 146 komadov. Hmelj SAVINJSKA DOLINA IIT. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Sav. dolini, 30. junija 1932. Od našega zadnjega poročila smo imeli nekaj dni prav toplo vreme, kojemu je pa dne 21. t. m. sledilo precejšnje ohlajenje s padavinami. Koncem junija je nastalo zopet ugodno vreme. Stanje hmeljskih nasadov se je sicer izboljšalo, vendar še ne izravnalo. V mnogih nasadih je trta zrastla že do vrha drogov in nastavlja mnogo panog. V nekaterih nasadih, posebno v nizkih legah, se pojavlja aphis muha in njeni neljubi potomci. Pred kratkim je bilo prodano nekaj partij lanskega hmelja. Ugodno vreme je nujno potrebno. — Drušlveni odbor. KAKO KAŽE HMELJ DRUGOD Srednjeevropski hmeljsk urad v Žatcu je izdal prvo poročilo o stanju hmelja v srednjeevropskih državah. Za Češkoslovaško pravi, da kaže hmelj srednje do srednje dobro v žateškem okraju, v ostalih krajih pa je položaj neenoten. Za Nemčijo pravi poročilo, da dobre letine ni pričakovati tudi pri najboljšem vremenu, V Franciji je s hmeljem kultivirana površina zelo padla in znaša le okoli 2000 ha. Splošno stanje je slabo. Na Poljskem je reduciranih 25% hmeljnikov in se rastlina razvija kljub slabemu vremenu normalno. Za Jugoslavijo pravi nadalje poročilo, da se je sicer stanje rastline izboljšalo v splošnem, vendar še ni izenačeno. Pri marsikaterih hmeljarjih je dosegla rastlina drogove in ima mnogo stranskih poganjkov. Senzacij željnim Ljubljančanom bodo enkrat ustregli tnefi športniki. Najslavnejše nogometno moštvo Srednjo Kvrope bo igralo danes in jutri v Ljubljani. Že sum nastop Rupitl« jo senzacij«, ker se p« prva tekma / Dunnjčani vrši ponoči, na /. elektriko ru/.svetljc.lieni igrišču. |)o gotovo tudi lirbreiu« ustreženo. Kako neki IhkIo ponoči limiti!1 Pri/nali moramo, da tako ;tekme s čisto športnega stališču niso dosti vredne. Toda zanimive so! To je pa glavno. Danes zvečer ob 8.^0 se predstavi našemu občinstvu n« igriščil Pri,mol ju llnpid, klub. čigar ime izgovarjajo prijatelji nogomet« |«i vso j Evropi /. velikim spoštovanjem. Soj so si igralci toga klubu priborili 10. avstrijsko pr\čustvo. Ne suiiio to: Uapid je pijonir nogomet« v Srednji Evropi! Ur idil. kutluiu, Rrundstiidtor, Roii-ner, Nictscli itd., ti s«, ustvarili »lav no dunajsko nogometno šolo, katero skušajo prav povsod posnemati. V sedanjem Rnpitlu teh slavnih igralcev ni več. Ost«! je pa njihov sistcui igre. Kil i ni Rapiil združuje lepo kombinaeijsko igro / borbenostjo. Tu temelje tudi uspeli i Uaipidu. Ni ravno slučaj, da pride ravno sedaj to moštvo v Ljubljano. V času, ko rabijo nuši fantje nujno pouku v nogometni igli. 2e večkrat smo konstntirnli, da nazadujemo v nogometu, kor ni tekem, pri katerih bi si nnši fantje kaj prida naučili. V tem kritičnem času. ko nazadujemo. pa prihaja Uapid. da pokn/e lepo igro in tudi kako se mora boriti. Ka j radi naši fantje pozabijo v odločilnih trenutkih, du jo nogomet borbena igra. Nuše prijatelje gotovo zanima, kako igr« Uapid. Gotovo ne bomo napravili Rapidu sramote ako povemo, da je to moštvo v Srednji Evropi nuj preje uveljavilo nov način igre« o katerem se je lani toliko pisalo. Nov način igro temelji v močni, energični obrambi in v napadalnih akcijah |M>tom prodorov. Tako je pričel Uapid igrati, ko jc i/ločil sijajne tehnike in taktiko, kot so bili Rrundstiitcr. Tridil, Kutluiu itd. Mlajši igralci niso znali osvajati teren / raznimi trikj prežeto kombinaeijsko igro. Posluževali so se enostavne igre. V tej dobi je moštvo pridobilo na borbenosti. Kajti le tako se je bilo mogoče uveljaviti. Uapid u jo pa ostal Bonner, slavni Udi! Ta je kot trener počasi /opet uveljavil staro Uupidovo igro. Zopet jo Uapid tisto moštvo, ki lepo kombinira in ostro strelja. Žoga gre z noge na nogo, vsaka n a p .i Iv a n a 8f> r o t n i k a i e a i g u r c n gol! To dokazujejo rezultati, ki so jili ti igralci dosegli letos. No in končno, kako bodn naši uspeli? Nismo optimisti ako povemo, da no bo tako hudo. Besede vnetih kibicev 10:0« it i. nimajo podlage. Saj jo /utino, da so ravno naši lant.je proti klubom, ki ros nokiij /nujo. dosegli vodno lepe rezultate. Skoro vm dunajski klubi so že igrali z Ilirijo in vedno s težavo /.ninguli ali pa tudi odšli premagani. Prav čudno iiAlučjo jo. da naši luntje vidike nictlmi rodile tekmo igrajo /. uspehom, v prvenstvenih |wi < Ipove.lo. /ato smo p« tudi prepričani. . \ prcdlokiiH nastopi Celje proti rezervi Ilirije. Za svojo tekmo je Ilirija določila za v - , pnice v iircdprn t.iji znižano vstopnino. Stojišč i po t.' Din -o dobe samo v predproduji pri blagajni kavarne I v-ropa«, liro/ vstopnice ne bo dovoljen nikomur vstop na igrišče. Kor Iki naval k tekmi velik. priporočamo v i!........ du si vstopnico kui>i že v predprodaji. S tem bistveno olij-a delo blag«jen in tudi nepotrebiuja prerivanja in čakanja ne bo. Zanimiva bo pa tudi ha/on-1, i tekmi. ki n v rši /t- dopoldne n« Iliriji. Mnrljivu hu'cusku družina prosvetnima odseka v Kranju /.veda« pride k pokalni tekmi, ki jo igra / Ilirijo. I'pumo. da bodo prijatelji ha/ene prišli gledat to tekmo In s toni spodbudili marljivo igralke k intenzivnejšemu delu. Ickniu bo v».iJ»ukor zelo zanimiva. • No in končno šo naši tnotoi iklisti! \.( Ljubelju, na tr idicioitalni gorski progi, l;> jutri dopoldne start tla elita naših iu avstrijskih dirkačev. Ljubeljska gorska dirka jc postala tako popularna, da pride vsako leto večje šie\ilo prvovrstnih dirkačev, /o sedaj jo prijavljenih 40 najboljših dirkačev i/ tu in Mio/enisha. Na I jlllicljII bodo |m startali tudi koledarji. I ako, ortiic panogo jutrišnji dan zelo pamcinhen. Vrhnika Mladinski pevski ilior Osnovne šole v Revkah je priredil pod vodstvom šolskega upravitelja gospoda Josipa Terpina dne 20. junija ob 3 popoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki pevski koncert. S|>ored je obsegal 3 slovenskih in 3 srbske narodne ter 11 deloma ponarodelih slovenskih od C. Preglja, E. Adamiča, Z. Prelovca. (ierbiča in Aljaža. Tri ločke so odpadle, ker ni bilo možno dobiti klavirja za spremIjevatije. Iz 30 mladih grlov (dečkov in deklic) jo privrela navdušeno lepa naša pesem tako, d« so si mladi Revčanje že s prvo »Pesmijo raz-j nih stanov« osvojili srca poslušalcev, ki niso šle-I dili z zasluženim priznanjem. Velik plus zazna-I linijo ta šolski zborček, ki nastopa kar triglasno, v pogledu dinamike in se lahko stavi za vzgled odra-| slini pevcem. Kar nič se niso bali naših, tujih jim obrazov. In kako slede gibu in kretnjam vodeče jih roke! Iiitonacija čista, vstopi sigurni, glasovi v pravem razmerju. V minus pa jim je šteti vokali-zacijo: >A< zveni v celoti kot •>(>, vE; pa kot široki >fi . To |>a je tudi edina hiba, ki ima svoj vzrok v dialektu, ki nagiba na ižansko narečje. Neverjetno, d« je šolska deca iz oddaljenih Bevk s lem koncertom daleko nadkrilila našo vrhniško, skoro 600 glav broječo šolsko mladino, ki se do danes ni vzpela nad monotoni uuisono in ki bog-zna iz kakega razloga niti ne poizkusi postavili se pred svetom s svojim jievskim znanjem. Vsiljuje se nam zalo upravično vprašanje: Ali mar bodoči vrhniški rod ne bo znal več. peti? Mislimo, da nismo krivični, če omenimo, da bi bili vrhniški šolski otroet vsekakor dolžni posetiti to vzorno prireditev in napolniti dvorano do zadnjega prostorčka. Saj je bila vstopnina smešno nizka: 1 Din za šo-tarčke! Res, da se jo Istočasno vršila razstava šolskih ročnih de], vendar lo ni nikako opravičilo za bojkot tako važne pevske prireditve, ki je vzgojnega pomena prav posebno Se za vrhniško mladino. Radi popolne odsotnosti naše šolske mladine je bila seveda tudi dvorana — dasl itak majhna — skoroda prazna. Nekaj glasbo ljubečih dam in gospodov pa je le bilo navzočih — čast jim! šolskemu upravitelju g. Terpinu bodi za njegov izredni trud in ljubezen do naše pesmi, ki jo je znal tako dovršeno vcepiti svojim malčkom in še posebej za glasbeni užitek, ki nam ga je nudil, izrečena na tem mestu prav zaslužena pohvala in zalivala! Konjice Zagorje Rogoskrunstvo so zakrivili trije fantje. V pijanosti so se spravili nad križ, ki je stal nasproti nekdanjim rudniškim apnencam pri Kamnolomu in so podobo križaneg« strgali s križa ter vrgli v inimo tekoči potok Medijo. Vsi trije so prijavljeni sodišču. Kriza se je pojavila v veliki meri ludi v apnen-ščarskih podjetjih. Vsled vedno manjšega naročila so romali nekateri lastniki upnenc obrat omejiti, podjetje g. Birolla in MihelSica je pn obrat sploh ustavilo. S lem je zopet zelo prizadetih precej delavcev. Tudi rudnik omejuje vedno bolj svoj obral. Brinjeva gora še menda nikoli ni bila deležna lako veličastnega slavja, kakor je bilo to na praznik apostolov sv. Petra in Pavla. Vsako leto je prihitelo ta dan k Materi Božji veliko romarjev, toda v tako velikem številu še nikoli. Mirno lahko rečemo, da je obiskalo Brinjevo goro do 8000 ljudi. Največja j je bila udeležba iz Konjic. Sicer so pa župnije kar tekmovale med seboj in so bile vse iz vsega okraja zastopane. Veliko jih je prihitelo celo iz Dobrne, Dobja, s Planine in od drugod. Ob 10 se je razvila krasna procesija, ki se je je udeležilo nad '2000 ljudi. Procesijo je vodil g. arhidiakon Franc Tovornik, ki je imel tudi slovesno pridigo. V pridigi je na krasen način razvijal pomenljive besede: f- -> - ' VT* * Tudi naše ljudstvo je prihitelo v velikem številu k Materi božji, da bi prosilo za rešitev iz raznih slisk, ki ga tlačijo. Po pridigi je sledjla slovesna sv. maša, ki jo je služil g. profesor Peter Kovači« it Celja ob asistenci gg. župnikov Jožefa Bezjaka iz Zreč iu Jožefa Skvarča iz Skomarja. Po sv. maši pa se je izvršila slovesna blagoslovitev nove cerkvene hiše, i ! r; S, N — S . S - S S !=> C N — M 5 's ■ | « J I o ' O« 1'aJ.Sc^ a — ŽS n t fj > ai e N « S S » .5 « B > .D> a — a N N -f co • - o _ „ .2 C m lO Si i— i m « S a J3 OS S -a S 'SCj . e w > _ - a )h?5 IJN co a «-1 ca I iS d ■2 T . — ■>■ (M (f -J. n r, > ® 32 " B« ° I K I Leseni križi Še šest mož leži v tej grobnici, ki so jo bili Švabi izpremenili v obvezovališče. Če se sklonim nad njihovo umazano ležišče, dahne vame strašna sapa njihove vročice, in proseče tožbe njihovega zmedenega hropenja. Eden leži tu že teden dni, njegov polk ga je prepustil samemu sebi. Ne govori več. Sama kost in koža, ogromne votle oči, s ščetinami poraslo lice in koščene roke; nohtovi se zagrebajo v kamen. Ne gane se, da ne bi znova prebudil bolečine v razmesarjenem stegnu, toda muči ga strašna žeja, da neprestano ječi. Ponoči mu prinašamo vode, pa tudi kave, če jo dobimo. A od poldne naprej so vse čutare prazne. Potem v mrzličnih mukah stega suhi vrat in pohlepno liže grobniško steno, skozi katero mezi nekaj kapelj vode. V drugem kotu leži majhen človek, ki si strže beli jezik z nožem. Drugi živi samo še po komaj vidnem dihu svojih prsi; oči ima zaprte, zobe stisnjene, vse sile zbira v bran proti smrti, da bi rešil boro iskrico tlečega življenja, ki drhti in ugaša. Pa vendar še upa, vsi upajo še, tudi umirajoči. Vsi hočejo živeti, in mali vedno znova ponavlja: Nocoj pridejo sanitejci čisto gotovo, včeraj ho nam obljubili...« Življenje se brani do zadnje zone, do zadnjega hropenja. In če ne bi se zanašali na bolničarje, če bi jih bolniška postelja v lazaretu ne vabila v vročičnih sanjah kakor blesteča sreča, potem bi vzlic svojim zlomljenim udom ali zijajočemu trebuhu zlezli ven, se z nohtovi in zobmi vlekli po razvalinah. | Treba je moči, da ubiješ človeka, treba je trpljenja, i da zmaga človeka... j In vendar se zgodi. Upanje zbeži, vdanost črno in težko leže na dušo. Tedaj se človek odpove, potegne odejo čez glavo, ne zine ničesar več, in kakor , oni-le tamkaj, ki umira v kotu groba, okrene samo j se vročično glavo in liže kamen, ki joče. * * * Dejal bi, da v teh razvalinah, pod žarečim in žgočim solncem, ne more biti nobene žive stvari. Po-noči smo v jami drgetali od mraza, sedaj se dušimo od vročine. Najmanjše sapice ni. Stisnjen ob pred-prsje iz peščenih vreč, stoji negibno vojak na straži; videti je kakor oni, ki leži pred kapelo s prekriža-nimi rokami in zevajočo rano v zatilku; njegova lo-banja je skoraj premajhna za toliko rano. i T Jrlranate padajo še zmerom, a ne slišiva jih več. Vročična in topa sva obiskala Sulpharta v njegovem ! grobu. Spoznati ga je mogoče po napisu: Marthieu, bivši župan.« Od jutra do noči kvarta z Lemoine-om; če izgubi, | psuje onega in ga dolži, da slepari. Lemoine pa ostane miren: »Nikar se tako ne deri.c mu de samo, »saj boš šc župana prebudil.« Stlačeni sedimo v ozki grobnici in sopihamo. Šele i tri je, vse čutare so že davno prazne, in juharji, ki j odrinejo v mraku, ne morejo biti pred polnočjo nazaj, j Ne govorim več, da bi bil manj žejen. Prah zdrobljenega kamenja in smodnikov puh nam žgeta grlo; ustnice so izsušene, v sencih vre. Tako sedimo in mislimo samo na lo, tla bi pili, pili kakor žival, z glavo v čebru. Plačal boš za vedro vina, kaj, Gilberl? je po-1 navijal Sulphart... Polegli bomo okrog vedra in pili, dokler ne počimo.« Odkar je bil to rekel, nas ta misel ni več zapu-stila. Skoraj blazneli smo ob tej predstavi: piti, srkati, s celim obrazom, z brado, z lici, piti jz polnih korcev... Od časa do časa je Gilbert zabesnel. »Dajte mi piti,« je zavpil, »piti hočem!« Nihče nima niti kapljice več. Včeraj sem plačal za kvartin kave štirideset sous-ov, a danes je tovariš raje vse zase ohranil. Pa vendar je zadaj v vasi vodnjak: približno petnajst mož leži okrog njega po tleh. Švabski ostrostrelci preže z nekega zida; čakajo, da se približa vodnjaku požrtvovalen tovariš s par čutarami čez ramo, potem pa ga zvrnejo z dobro merjenim strelom kakor zverjad. Sedaj stoji ob izhodu iz črevesa podporočnik m ne pušča nikogar več skozi. Sedaj hodimo samo še ponoči po vodo. »Pravim ti, da pojdem ponjo,« je kričal Sulphart. »Raje se takoj stegnem, kakor pa da tako počasi črkam. Ves omotičen sem že.« »Ne hodi tje, ker greš v gotovo smrt,« je rekel Lemoine. Tedaj se je Sulphart razpasel nad njim: »Kajpak, ti, tebi je seve to drek in kaka, kravjek kravji, ti n'si žejen. Pri dolu na polju kmetje ne pijo veliko; vajen si se sušiti za plužno ritjo, ti Parižan v cokl jah, ti prašičji pitavec ...« »Če bi bil res lako žejen,« je zelo modro odvrnil Lemoine, potem se ne bi tolikanj drl ...« Sedli smo zopet, s hrbti obrnjeni proti zidu, in čakali. Vojna ni drugega ko to: čakali. Čakati na zameno, ''.tkati na pisma, čakati na jed, čakati dneva, čakati na smrt... In vse to pride ob svojem času: samo čakati je treba ... Za Jugoslovansko tiskarna m Ljubljani: Karel Cefc, Izdaiatel): Ivan Kakovec. U'/dnik: Franc Rremžar,