Poštnina plačana v gotovi»i.
Posamezna številka 1-25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Maribora, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zaaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	MailtVi oglasov, ki služijo v posredovanj« in socijalne namena delavsitva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem d.elu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 75.	Sobota 14. septembra 1929.	Leto IV.
Kot trombe glas . . .
Haaška konferenca, Društvo narodov, liga žena v Pragi, posamezne države vplivne politične in gospodarske moči, vsi so za popolno odpravo vojne. V Ženevi so prišli že tako daleč, da govore o tem1, da bi obvezno podpisali Kelloggov mirovni pakt in dogovor o mednarodnem! razsodišču za dobo petnajst let.
To bi bilo nekaj in v petnajstih' letih se pa tudi gospodarske in politične razmere utegnejo izpremeniti tako, da bo v mednarodnih ustanovah nekaj več resnega smisla za mir kakor ga je danes.
Gospod Briand Aristid že več let ponavlja izjavo, da je najprej potrebna varnost, potem šele razorožitev. Te besede kažejo, da Briand ne zaupa miru, kar tudi priznava, češ. da imajo države različne interese ter da se ustvarjajo po svetu razne ali-jance držav, ki imajo specijalne svoje zahteve. Vse to je resnica, toda svetovni parlament si mora priboriti prvič avtoriteto, drugič pa izključiti vsakršen kapitalistični vpliv na potek ukrepov mednarodnega parlamenta ter imeti v vidu samo splošne interese.
Že zadnjič smo poročali, da je amerikanska vojna industrija poslala najete agente v Evropo, da preprečijo sklepanje o razorožitvi. In te dni čitamo v časopisju, da je predsednik Zedinjenih držav, Hoover, sam moral zaradi moralnega prestiža, naročiti državnemu pravdniku, da uvede proti trem najbogatejšim delniškim družbam, ki grade vojne ladje, ka-
zensko preiskavo zaradi korupcije. To je en sam dokaz, kdo dela vojno politiko.
Alarm za mir je danes potreben tudi kapitalistom, ker bi v nemirnih časih nedvomno ne mogli izterjati svojih dolgov; ni jim pa všeč, če bi se vojna sploh preprečila in odpravila, zato spletkarijo pri državah in državnikih, dokler bodo ti od njih dejansko odvisni ali pa tudi le moralno.
Verno, da se večni mir ne da zapovedati, vemo pa, da krvave vojne niso potrebne in da so bolj in bolj nevarne ter groze, da človeštvo in njega kulturo uničijo.
V vsej tej mirovni propagandi pa pač vidimo* ogromno vzgojno delo, ki mora imeti, če se v tem' tempu nadaljuje, silno velik vpliv na mentaliteto človeštva.
Vemo, da še ni minila doba imperialistične1 pohotnosti, vemo, da obstojajo razlike v naravi narodov in v interesih držav, ki hočejo braniti te svoje interese ne le s sporazumom ali s koncesijami, ampak z diktatom, z absolutno sigurnostjo, ki končno vodi k vojni. Toda duh miru. z duhom miru prepojeni in načelno vzgojeni narodi bodo tudi ob takih prilikah znali poiskati drugačno pot. ne krvavo, vse uničujočo vojno.
Človeštvo mora postati pravo človeštvo in služiti splošnim interesom, mora postati svetovna rodbina, ki pozna samo bodočnost celote.
Dolga je ta pot, a človeštvo jo je nastopilo s propagando miru.
pisom »Otvoritev avtomatične centrale v Mariboru« na 3. strani v 3. stolpcu od 3. odstavka, ki pričenja: »Kakor običajno, tako so bili tudi« do konca: »brez pojedine ,ta velikih’ bi si pa prihranili lepe tisočake«, pregrešek po čl. 3 in 5 zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Službene Nov. št. 6 in z dne 1. marca 1929, Služ. Nov. št. 54/XXIII.
Zabrana sestoji iz tega, da se zaplenijo tiskani izvodi (člen 24 zak. o tisku).
Obenem se odrejuje po čl. 24 zak. o tisku, da se zapečati tiskarski stavek, plošče in kamenorezi.
Zabrano izvrši kr. policijski ko-misarijat v Mariboru.
Razlogi:
Po čl. 19 t. 7 zak. o tisku je za-braniti razširjanje in prodajanje no-vin, če je storjeno s tiskanim spisom kaznivo dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Članka v 74. številki »Delavske Politike« z dne 11. septembra 1929 na 1. strani v 1. in 2. stolpcu od spodaj in v 3. in 4. stolpcu od zgoraj z napisom: »Boj za ustavo v Avstriji«
Hendersonova izjava glede razsodiSia in
razorožitve.
Na zborovanju Društva narodov dne 6. t. m. je finski zunanji minister Pr okope utemeljeval novi predlog helsingforške vlade, da naj se za vse meddržavne spore prizna mednarodno sodišče v Haagu kot najvišja instanca, ki končno odloča o vseh sporih, ki so se obravnavali v podobnih ustanovah (razsodiščih).
K predlogu je potem govoril Henderson in naglašal, da je predvsem potrebna lojalnost med uradništvom. državami v Društvu narodov na-prami vsem mednarodnim ustanovam1.
Dalje jo povdaril, da smatra angleška vlada priznanje obveznega sodstva le kot prvi korak na poti k obveznemu reševanju in urejevanju vseh sporov mirnim potom. Angleška vlada ve, da more Društvo narodov doseči svoj namen le tedaj, če tx> uvedlo sodstvo in razsodišče. Cilj se pa mora doseči, ker bi nova vojna bila tako grda, da bi človeštvo z njo izgubilo pravico do obstanka.
Glede na izjave francoskih delegatov, da je najprej potrebna varnost in potem šele razorožitev, je rekel Henderson, da je razorožitev najboljše sredstvo za vpostavitev varnosti. Nahajamo se danes v položaju, da se v razorožitvenenii vpra-
šanju dajo in morajo doseči praktični uspehi. Če Društvo narodovi ne pride tukaj do nikakršnega ugodnega uspeha, se bodo zahodne države nahajale vedno v nevarnosti novih katastrof. Pohvalil pa je Henderson nemške predloge v obrambo vojne, ki so bili svoj čas predloženi dotič-nemu komiteju.
Henderson se strinja s predlogom belgijskega zunanjega ministra, da naj se ustanovi konvencija finančne pomoči za tiste, ki so napadeni. Dalje predlaga, da naj se lani sprejeti načrt za pogodbo o svetovnem razsodišču vrne komisiji, ker bi ga Anglija v sedanji obliki ne mogla sprejeti.
Končno opozarja Henderson na Kelloggov mirovni pakt in njegovo razmerje do DrlištVa rfarodov. Po določbah točke 12 in 15 dogovora v Društvu narodov se podpisniki ne odrekajo popolnoma pravici do vojne, čeprav je ta pravica omejena. Kelloggov mirovni pakt je pa obvezen za vse, ki so mu pristopili. Zato je potrebno, da se spravi to nesoglasje v red! z današnjim mirovnim naziranjem, ki se je v desetih letih že jako izobličilo.
Zadnja Številka »Delavske politike' zaplenjena.
Odločba.
Državno tožilstvo v Mariboru za-branjuje v zmislu čl. 19 t. 7 zak. o tisku v zvezi z zakonom o izprernem-
in pod tem člankom natisnjeni članek: »Proč z razrednim bojem!« na 1. strani v 3. in 4. stolpcu tvorita dejanski stan pregreška po čl. 3 zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Služb. Nov. št. 54/XXlII in dejanski stan pregreška po čl. 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Služb. Nov. št. 6, članek na 3. strani v 3. stolpcu v sredini pod napisom: »Otvoritev avtomatične telefonske centrale v Mariboru« od 3. odstavka naprej, ki pričenja: »Kakor običajno, tako so bili tudi... do konca, ki se glasi: »Brez pojedine ,ta velikih’, bi si prihranili lepe tisočake« pa tvori dejanski stan pregreška po čl. 5 zak. o izpremembi in dopolnitvi zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Služb. Nov. št. 54/XXlII.
Zabrana razširjenja in prodajanja uvodoma navedenih novin je zato v zmislu t. 7 čl. 19 zak. o tisku in zak. o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku utemeljena.
V Mariboru, 10. septembra 1929.
Dr. Jančič 1. r.
Zadružni dnevi v Ljubljani.
Te dni zborujejo v Ljubljani zastopniki v Glavni zadružni zvezi včlanjenih zadružnih organizacij.
Uvod v slavnostne dneve je bila otvoritev lepo uspele in nazorno razporejene zadružne razstave na ljubljanskem velesejmu, o kateri bomo izčrpno poročali v prihodnjih številkah.
V nedeljo 1. septembra je bil otvorjen v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti občni zbor Glavne zadružne zveze. Občnega zbora se je udeležilo, preko 600 delegatov raznih zadružnih organizacij iz vseh delov države. Med delegati smo opazili zlasti mnogo zastopnikov' delavskih zadrug in pa gostov iz vseh krajev Slovenije. Samo iz Hrastnika je prispelo na kongres nad 100 gostov-članov našega Konzumnega društva rudarjev.
Kongresu je predsedoval z. Anton Kristan, poleg njega pa sta bila v predsedstvu gg. Bogomil Remec iz Ljubljane in Rudolf Gajler iz Zagreba. Po pozdravu vsem navzočim je z. Kristan podčrtal, da je minilo ravno deset let od ustanovitve Glavne zadružne zveze in zasluge, ki si jih' je steklo zadružno gibanje za široke ljudske plasti. Potem, ko je še prečital pozdravne brzojavke Mednarodne zadružne zveze v Londonu in drugih velikih zadružnih organiza-
cij v inozemstvu, so pozdravili kongres predstavniki raznih oblasti, korporacij in društev, na kar so se vrstili razni referati »O desetletnem obstoju Glavne zadružne zveze« (Ing. Ivan Varga), o »Zadrugi in zadružni zakonodaji« (Dr. Jože Basaj), o »Zadružništvu kot novem ekonomskem sistemu« (Ing. Vojislav Djordjevič), o »Zadružnem šolstvu ter merah in sredstvih za njegov napredek« (inšpektor Miloš Štibler) ter o »Zivljenskih problemih našega agrarnega zadružništva« (Martin Glavina). Po referatih so bile soglasno sprejete dotične resolucije, na kar je bil občnd zbor zaključen.
Ob 15. uri so si udeleženci in delegati Glavne zadružne zveze ogledali Zadružno razstavo na velesejmu, ter se o njej izražali izredno pohvalno. Zlasti je bil predmet občudovanja oddelek Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji, kjer so razstavile. v slikah in izdelkih delavske produktivne, konzumne, stavbne in propagandne zadruge uspehe svojega napredka.
V pondeljek so se odpeljali z avtobusi zunanji delegatj na Gorenjsko in si na licu mesta ogledali pomembnejše zadruge in zadružne naprave tako v Tržiču, Kranju, Škofji Loki, na Jesenicah, v Kropi itd.
K reševanju evropskih sporov je
ve dotičnega prebivalstva. To je ho-
'govoril v Društvu narodov v Ženevi madžarski minister Paul pl. Hevesi. Zagovarjal je ljudsko glasovanje zlasti v povojni nastalih novih državah in navajal zglede iz zgovodine, češ, da ije plebiscit moralno sredstvo, ki se naj porablja pri določevanju državnih mej, kar se pri sklepanju mirovne pogodbe ni zgodilo, ker se je sklepala naglo in površno. Citiral je izrek Erazma Rotterdamskega, ki je že pred šitirusto leti rekel, da se vbodoče narodi ne bodo več razdeljevali in zamenjavali kiaikor živina. Prenehati mora možnost izpremem-be ivsake suverenitete brez pritrdit-
tel tudi WiLson. Govoril je dalje o manjšinskem vprašanju in o Društvu narodov. O Društvu marodov je rekel, da se v nijem ne more ustvariti najboljših odnošajev, dokler bo en del držav do zob oborožen, drugi del pa brez orožja. Društvo narodov, ki obstoji iz raznih zvez (alians), ne more postati to, kaii zahtevajo narodi od njegta. Madžarski 'gospod minister ije torej razmeroma jako lepo govoril, doma pa vodijo Madžari imperialistično politiko in niti niso še uvedli splošno enako in tajno volilno pravico.
Pokojninski zavod za name&ence.
bah in dopolnitvah zakona o tisku, razširjanje in prodajanje novin »Delavska Politika« štev. 74 z dne 11. septembra 1929, ki izhaja v Mariboru, ker obsegajo članki z napisom »Boj za ustavo v Avstriji« na 1. strani v 1. in 2. stolpcu od spodaj in v 3. in 4. stolpcu od zgoraj, dalje z napisom1 »Proč z razrednim bojem!« na 1. strani v 3. in 4. stolpcu in z na-
V nedeljo je imel Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani svoj osmi občni zbor in je ob tej priliki proslavil desetletnico svojega obstoja in dvajsetletnico obstoja zakona o pokojninskem zavarovanju.
Pokojninski zavodi za zasebne nameščence je obstojal v Avstriji ze od leta 1909. Po svetovni vojni sta se priključili Slovenija in Dalmacija
Jugoslaviji ter še za časa pokrajinskih vlad oživotvorili v Sloveniji in Dalmaciji že ukoreninjeno zavarovanje zasebnih nameščencev tako, da sedanji zavod slavi desetletnico svojega prerojenja.
Iz obsežnih poročil na slavnostnem' občnem zboru posnemamo, da ima zavod 127,970.000 Din imetja, ki je deloma naloženo v posojilih, hra-
nilnih vlogah, v stavbah ter v državnih papirjih. Kljub visoki glavnici je vendar beležiti 30,209.351.23 Din primanjkljaja v premijskih rezervah, ki ga izkazuje računski ključ, po katerem bi se morale rezerve ravnati, da je podana popolna sigurnost, da se rente ne bodo znižale, pač pa lahko zvišale.
Posebno razveseljivo je poročilo, da vlada namerava raztegniti zavarovanje nameščencev na vso državo ter da se tudi bavi z uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost za delavce.
Ne zdi se nam pa umestna trditev, da je Pokojninski zavod za nameščence tako samorasel in značaj nameščencev tak, da bi se ne moglo izvesti splošnega zavarovanja. Mi stojimo na stališču unifikacije soci-jalnega zavarovanja, to je na tem. da enoten zakon lahko specificira krog zavarovancev, lahko se deljeno upravlja, toda vse socijalno zavarovanje mora vendarle postati ena
enota, ena zgradba s primerno praktično porazdelitvijo uprave.
Pokojninski • ■ zavcd. za nameščence se vobče lepo razvija. Na občnem zboru so tudi predlagali, da naj se da nameščencem enomesečna mezda kot nagrada za marljivost pri uradnem poslovanju in vsem rentnikom v pokoj e nce m po eno mesečno rento kot priboljšek k razmeroma nizkim pokojninam. Občni zbor je oba predloga sprejel.
Rente vpokojencev, zavarovanih pri zavodu, znašajo že danes okoli štiri in pol milijona na leto.
Slavnostno zborovanje so pozdravili načelnik ministrstva socijalne politike, zastopnik vlade, oblastni komisar, zastopnik trgovske zbornice, predsednik Delavske zbornice, predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in zastopnik ljubljanske občine.
Želimo zavodu najlepše uspehe, da bo potrebne rentnike mogel zadostno podpreti.
Dnevne novice.
Iz molčeče Ljubljane. Danes, v nedeljo, dne 8. t. m. so imeli narodni železničarji svoj kongres. Tega ne bi bili sicer vedeli, ali ves dan so muzicirali po mestu, tako da je moral postati pozoren tudi najbolj zaspani Ljubljančan. Ljubljančanom je v zadnjem letu menda društvo hišnih posestnikov, kakor je pravil njega predsednik Frelih, pomagalo do jako mnogih cenih stanovanj. Za 200 Din na mesec dobiš v Ljubljani stanovanje s sobo in kuhinjo, ampak predelati moraš na svoje stroške tla, (parket, vrata, okna, poslikati stanovanje, zamenjati štedilnik itd., kar te bo veljalo blizu 4000 Din. Gospodar noče s teboj napraviti niti najemniške pogodbe, zato, da te čez eno leto lahko vrže iz stanovanja. To je samo en primer, kakršnih pa je mnogo. Toda ljubljanska gospoda lepo molči in je uvedeno stanovanjsko akcijo zaigrala deloma s tem, <da je sploh nehala graditi stanovanjske hiše, deloma s tem, da ni zidala majhnih delavskih stanovanj. Delajo pač teko, kakršno pamet in interes imajo sami. — Na ljubljanski občini se nekaj kuha. Presenetljiv molk je nastal. Samo to smo zvedeli iz časopisja, da odslej župan sam nakazuje stanovanje. To obvestilo pa utegne imeti svoje ozad-dje, to namreč, da župan ne vpošteva dovolj želj in volje svojih občinskih svetnikov, ki se pričenjajo kujati. Svetovali bi gospodu županu, čeprav nimamo te pravice, da upošteva občinski svet, 'ker je po zakonu opravičen soodločevati, če ne, se bo preveč zameril ljudem, ki si laste pravico do besede v občini po svej pravici.
Kulturni in gospodarski boji nove vrste, Samo registrirati hočemo dva
dogodka, iki pričata, da slabotnega človeškega rodu ni mogoče po duhu modelirati v okorenele kipe. — V Novem Sadu je imela nedavno Srp-ska Matica svoje zborovanje, na katerem so se pojavili strujarji starinov (Vrhovac) in mladini (Kosič). Oboji so nacijonalci, toda drug na drugega so tako ljubosumni ali pa imajo različne nazore, 'da so se končno med seboj nekoliko premikastili, a ne kot kulturni ljudje z uma svitlim mečem, ampak kar s pestmi, da je vsaj tudi individualno nekaj zaleglo. Sličen dogodek smo doživeli v tem mirnem času tudi v Ljubljani na občnem zboru stare Kmetijske družbe. Tudi na tem zboru sta se pojavili dve struji, in sicer v eni bivši demokrati, v eni pa bivši klerikalci. Tudi tukaj ni šlo za to, da naj se gnoji s kajnitom, Tho-maževo žlindro ali pa hlevskim gnojem; tudi ni šlo za to, kam naj se seje detelja, ali kdaj naj se obrezuje trta, sadno drevje ali kako naj se preganja nevihta, 'ampak zgolj za to, kdo bo gospodaril v Kmetijski družbi. V ognju za sveto stvar in v boju za čista načela so menda tudi tukaj rabili pe-| sti. In kakor pravi ustno poročilo,
: da so razbili celo nekaj šip v dvorani Mestnega doma. To zbuja sum, da v boju niso rabili samo pesti, marveč še drugo orodje. To je življenje — sam neprestani boj!
Vsedržavni gospodarski kongres so imeli v nedeljo ob prisotnosti treh ministrov (Uzunovič, Demetrovič in Radoljevič), trgovske in obrtne zbornice. Razpravljali so o trgovini, zlasti o izvozu žita.
Narodni železničarji so imeli v 1 nedeljo v Ljubljani svoje zborovanje. Na shodu je govoril tudi že iz Trsta
znani škrjanec, ki je ustanovil svojo organizacijo proti obstoječi organizaciji. V teku let je imel mnogo sporov z drugimi železničarji, ker njegova organizacija ni hotela biti solidarna z železničarji.
Neva železnica med Kragujevcem in Kraljevom v Srbiji bo ta mesec izročena prometu. Proga je dolga 56 kilometrov in tvori del projektirane jadranske železnice, ki bo vezala Beograd z morjem.
Razstava znamk (filatelija) je otvorjena te dni v Ljubljani v Jaro-pičevem paviljonu.
Francoski ministrski predsednik Briand je govoril v Društvu narodov dne 5. t. m. V svojem govoru je pov-daril, da mora Društvo narodov resno delati, da si ohrani težko pridobljeno zaupanje narodov. Rekel je, da je po tej ustanovi mogoče vojno popolnoma izločiti. Vojna postaja danes zločin, čeprav je bila še nedavno zakoniti ali vsaj dovoljeni pomoček v politiki. Samo Društvo narodov lahko obvaruje narode pred vojno. Dalje je govoril Briand o haaški kon-ferfenci za razorožitev, za gospodarsko razorožitev ter za obvezno svetovno razšodišče v mednarodnih sporih. Svoj govor je končal z apelom, da naj se narodi, zlasti mladina vzgaja v duhu miru.
Pooblastilo direktorjem tovarniških obratov. Sovjetska vlada je z ozirom nia to, da industrija slabo pro-speva, pooblastila ravnatelje obratov, da sami brez obratnih svetov presojajo delo ter sprejemajo in odpuščajo delavce. Delavcem se pridržuje pravica pritožbe.
Dunajska občina in stanovanjska akcija. Dunajska občina bo od 1. januarja 1924 do konca leta 1929 zazidala v stanovanjske hiše okroglo 543 milijonov šilingov (to je 4350 milijonov dinarjev). V proračunu za leto 1930 bo določenih zopet 90 milijonov šilingov za 'stanovanjsko akcijo. Letos je zgradila občina do 1. sep-j tembra 2411 stanovanj, gradi se jih j pa še 8526. Poročevalec Breitner je I rekel, da je samoobsebi umljivo, da mora občina vztrajati na dosedanjih metodah komunalne politike, ker imajo od te metode dobiček prebivalci, ki stanujejo v teh hišah in drugi, ker se s tem znatno omiljuje so-cijalni položaj prebivalstva. Ogromne vsote, ki jih občina potrebuje v socijalne svrhe, si bo pač pribavila s svojim lastnim dobrim gospodarstvom.
] Čudna vloga mednarodne organizacije Rdečega križa. Rdeči križ se bavi v zadnjem času zelo mnogo z vprašanjem, ki se tičejo njegove vloge v slučaju vojne. Ta 'organizacija miru računa kljub vsem mirovnim konferencam z vojno. Pravi prijatelji miru radi tega čim dalje bolj ostro
protestirajo proti takemu držanju in značaju Rdečega križu. Ko je le-ta izdal pred kratkim razglas, v katerem je prosil za pomoč, da bo lahko organiziral zaščito civilnega prebivalstva v plinski vojni, tedaj so mno-gobrojne švicarske protivojne organizacije protestirale proti taki inici-jativi. Te organizacije so pričakovale od Rdečega križa proteste proti vojni, mesto takšnega proglasa za denarno podporo v svrho zaščite prbivalstva v zaledju v slučaju plinske vojne. Saj je vendar smešno in komično in so morali celo tehniki in izvedenci Rdečega križa sami priznati in izjaviti, da so oni popolnoma brez vsakih obrambnih sredstev proti groznemu učinku plinskih nabojev, katere moramo za slučaj vojne pričakovati iz zraka.
Zopet boji ob kitajski meji. Iz Moskve poročajo, da so Kitajci pričeli zopet napadati Ruse, dasi stojijo tik pred pogajanji, če se že niso skesali.
Kelloggov mirovni pakt je predložil francoski ministrski predsednik Briand Društvu narodov, da ga registrira in objavi v zmislu člena 18 dogovora Zveze narodov. Kelloggov pakt je bil sprejet 27. avgusta 1928 in
4.	septembra 1929 je bil torej predložen v registracijo.
Zedinjene države ameriške pristopijo svetovnemu mirovnemu sodišču v Haagu.
Avstriji bodo črtali reparacijske dolgove? Za črtanje avstrijskih re-paracijskih dolgov, ki utegnejo znašati do 70 milijard dinarjev, se zavzema Čehoslovaška.. Temu tudi ne nasprotuje Francija, Anglija, Poljska in Jugoslavija. Avstrija potrebuje posojilo, ki pa ga pred odplačilom teh dolgov ne bi dobila. Z odpisom dolgov Madžarski bo pa šlo težje, ker zahteva čehoslovaška kot odškodnino za boljševiški vpad sama okoli sedem milijard dinarjev.
Rumunija zniža vojaško službeno obveznost, V Rumuniji imajo sedaj dveletno vojaško službeno obveznost. Vojno ministrstvo bo predlagalo, da se vojaška služba skrajša na eno leto, in sicer zato, da ne bo državni proračun preveč obremenjen z neproduktivnimi izdatki.
Nemški nacijonalni socijalisti in avstrijski »Heimwehr«, Voditelj nemških fašistov je znani Hitler, avstrij-i ski ipa znani major Pabst. Med obema j voditeljema je pa osebno nasprot-stvo, ker hoče biti Pabst vrhovni po-! veljnik. Drug drugega izigravata. Za-! to je tudi nezmiselno misliti na to, da .bi se dva tako ambicijozna pučista zedinila in drug drugega podpirala s svojimi četami.
Redek politični pojav na Madžarskem. Kalvinski škof Deziderij Bal-thazar je pričel akcijo, ki naj bi vsiaj leloma vplivala na politično izpre-membo v madžarskem vladnem re-
Bratko Krett:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih duS.
138
Ali ni prav najlepša krasota vidnih stvari? Ali ne ljubi Sonje, ker je lepa, živa, strastna? Ali se ne oklepa, krčevito tega življenja, četudi se skuša odpovedovati vsemu? Eno leto se je odpovedoval, eno leto je živel mirno v svoji veri — sedaj pa kakor da je ni več. Lovi se zanjo kot obešenec za vrv, katere zanjka ga že davi, duši ... V Trbovljah je tekla kri. Oko za oko, zob za zob je trčilo, da so krvavela, umirala človeška telesa. Ali je res njegova vera, njegov nauk o občečloveški dobroti in medsebojni ljubezni — utopija, produkt njegovih nedozorelih možganov? Tolstoj je skrahiral, pravi Petek, ker je s svojo pasivnostjo pravzaprav podpiral reakcijo . . . Ali res ni posameznik nič in množica vse? Ali je res vera opij za ljudstvo, kot mu je povedal Petek?
Vse to in še veliko več ga je preganjalo, ko se je pozno v noči vlegel v posteljo. Dolgo ni mogel zaspati, Spal je nekoliko čez uro, za katero sta se bila s Sonjo domenila. Spočit je naglo vstal od včerajšnje preutrujenosti, se naglo opravil ter šel budit jSonjo. Nič več ni mislil na nočne misli, s spancem in z jutranjim solncem jih je pregnal, da je stopil svež in zdrav pred Sonjo.
In sta romala dalje. Nebo se je zmeglilo. Dež je grozil. Že pol leta pred tem, ko sta delala načrt za svoj beg, je poleg drugih dvomov podvomila Sonja tudi o lepem 'vremenu. Zadnja leta je bilo že skoraj nekaj običajnega, da je za binkoštne
praznike deževalo. Leo je bil tako drzen, tako je zaupal v srečo in sugestijo, da je zagotavljal Sonji že vnaprej, da bo lepo vreme. Ni si znal drugače pomagati, Še vedno je bilo lepo na njunih izletih, pa bo gotovo na najlepšem .,. Malo je že pršilo, ko sta se napotila po cesti skozi prvo vas. Njun cilj je bil Vintgar.
»Ti nisi mož beseda! Deževalo bo. Že prši!« se mu je porogala. Pobegnila je iz svojega mrte-ga doma brez plašča in brez dežnika. Samo novo cbleko in nov klobuk je oblekla in prišla .. . Dež je res grezil. Leo, ki je vzel za vsak slučaj usnjeno suknjo s seboj, jo je oblekel sedaj Sonji in klobuk sta pokrila z robcem,
»Sedaj naj prši kakor hoče. Samo deževati ne sme.« Prijela sta se za roke in šla. Preko kameni-tega hriba, skozi šumo sta šla in izza ovinka sta po dolgi hoji zaslišala šumenje gorskega potoka. Pot ni bila kratka, toda njima je minila hitro, prehitro. Ko sta stopila v gorsko sotesko ob žuborečem potoku, je začelo deževati.
>tKakor da je samo čakalo na naju.« Sonja je bila vesela in se je smejala ves čas. Rada je podražila Leona, ki jo je vso pot skrbno držal za reko, da bi ne padla ali se spotaknila na sklizki poti. Temno je bilo v vintgarski soteski. Visoke skale so se ponekod skoraj stekale in megleno nebo ju je kot mračna streha zaprlo. Nikjer ni bilo žive duše, samo šum gorskega potoka, ki se je razlival po estrih kamenitih skalah, je izpolnjeval skrivnostno občutje soteske, skozi katero sta šla Leo in Sonja. Večkrat sta se ustavila pod kako skalo, naslonila sta se drug k drugemu in prisluškovala po-
toku in utripanju svojih src. Leo je zagledal v skalo zabito razpelo. Ustavila sta se pred njim in Leo se je zamislil v preprosto, iz lesa zrezano telo Jezusa Kristusa.
»Lepo je Kristu v tej soteski, lepše kot med ljudmi in v cerkvah. Tukaj je sam v svoji samoti in tukaj je lep. Med ljudmi ga že dolgo iveč ni in dobro delo je storil človek, ki ga je postavil sem.«
Od nasprotne strani so prihitela mlada dekleta. Njih živ krik je odmeval od skale do skale in prešerno so se nasmejale, ko so zagledale Leona in Sonjo, gredoča roko v roki tesno drug ob drugem.
»Ta dva pa sta zaljubljena« — je vrgla ena izmed njih za njima, da so se ostale divje zakrohota-le, Leonu in Sonji pa je bilo v pozdrav. Počasi sta šla in ko sta se vračala, sta še večkrat postala, da bi jima ostal šum gorskega potoka živ v spominu, da bi odmeval v njiju še 'ves večer ... V utici pred vhodom sta se odpočila. Razglednice sta si kupila, podpisala sta se drug drugemu. Blejsko razglednico sta vsak svojo po sredini pretrgala in polovičke izmenjala. Za tih spomin na tiho, skrivno romanje mlade ljubezni...
Še ena postaja je bila v Leonovem razporedu: I Vrba, rojstna vas Prešernova. Po isti poti sta morala nazaj proti Bledu, tako so jima povedali. Opojno je legel Vintgar vanju, zakaj med potjo »ta v gozdu pozabila misliti na smer in sta se izgubila.
»Ti si mi vodnik!« se je norčevala Sonja iz Leona, ki je hodil po gozdu sem ter tje in iskal markacije, dokler je ni končno našel. V prvi vasi sta vprašala staro ženico za pot.
žimu. Skof ne mara Bethlenovega .padca, marveč samo zahteva, da bi se bolj oziralo na ideje liberalne o-pozicije, s čimer se strinja bivši poljedelski minister Štefan Szabo in 'tudi sedanji Mayer. V to svrho zahteva uvedbo tajne volilne pravice, 'ki pa se Ibo uvedla takrat, če se že prej izvrše izpremembe v vladi, ker je sedanja vlada nepristopna za take — novotarije.
Dunajski župan Karl Seitz je bil izvoljen na seji dne 6. t. m. častnim meščanom. Krščaski socijalci so glasovali proti imenovanju, velenemci pa so se glasovanja vzdržali.
Požar na jugoslovanskem dunajskem poslaništvu. Dne 5. it. m. je nastal v ostrešju jugoslovanskega poslaništva- ogenj, ki je oničil ostrešje. Pri gašenju je več gasilcev ponesrečilo. Škoda znaša okoli 1,600.000 dinarjev, ki je krita z zavarovalnino.
V Alžiru se je podrla neka velika stanovanjska hiša radi trohnelosti stebrov. Doslej so potegnili izpod razvalin 60 trupel.
Na diktatorja Čangkajška se je nameraval atentat, ki pa je bil odkrit. Njegova lastna telesna straža je bila zapletena v zaroto.
Spalna bolezen se je pojavila na Japonskem. Doslej je bilo javljenih 600 slučajev, -od katerih je 200 končalo s smrtjo.
Dunajski jesenski velesejem doživel silen fijasko. Narodni poslanec ter član trgovske zbornice Klimiber-ger, ki je zelo dobro informiran o razmerah dunajskega trgovstva, na-glaša v korespondenci »Herwei«, da so tokrat tujci skoraj popolnoma izostali, kar je gotovo pripisati alarmantnim vestem, ki so se pred otvoritvijo velesejma pojavile v celokupnem inozemskem časopisju, češ, da se pripravlja heimwehrovski puč z vkorakanjem na Dunaj. Na tisoče inozemcev je vsled tega izostalo. Rekli so, kot je bilo Klimbergerju o-sebno javljeno, da jim dunajsko blago vendar ni toliko vredno, da bi se na vožnji v Avstrijo izpostavljali nevarnostim. Torej so Heiimvehri vendar imeli že prvi »uspeh«!
Ogromna električna vodna centrala v Turah. V Zeli am See (na Salcburškem) se je vršila od 5. do 8. t. m. konferenca zveze električnih central z družbo A. E. G., na kateri je bilo sklenjeno, da se bo gradila v Turah največja vodna električna centrala na svetu. Preddela bodo to jesen končana in spomladi se začne z delom. Dosedanje avstrijske vodne centrale dajejo skupno 1.7 milijard kilovatnih ur letno. V delu pa se trenutno nahaja 20 central. Z zgradbo teh poslednjih bo imela Avstrija 3 milijarde kilovatnih ur. Največja dosedanja vodna centrala v Evropi je ona v Kadaunu na južnem Tirolskem, ki producira 300 milijonov kilovatnih ur letno. Nova centrala v Turah pa bo imela kapa-citetoi 6 milijard kilovatnih ur in bo torej dvajsetkrat večja. Z dograditvijo omenjene centrale bosta Avstrija in Nemčija popolnoma preskrbljeni z elektriko.
Moške obleke iz papirja. Seveda so zopet amerikanci tako kunštni; nekdo je iznašel poseben papir, ki iz-gleda kakor sukneno blago in se rav-notako lahko nosi. Krojača imajo sedaj v vročih poletnih dneh polne roke dela s takimi oblelkami; v pol uri je vrezana, zljelpljena in gotova. Baje se zelo prijetno nosi. Sbane pa cela 'obleka samo dva dolarja. Zato pa tudi že v dveh tednih razpade. Pri »aši draginji bi bilo komaj, da bi nosili papirnate obleke, samo malo dalj časa bi morale vzdržati.
Komunisti topot niso krivi. V Berlinu se je predi par d!nevi izvršil bombni atentat na parlament, ki pa ni Povzročil velike škode. Podobni atentati s podobnimi bombami so se 'zvršili tudi po drugih mestih Nemčije. Dokazalo se je, da so atentate pr^anizirali nacionalistični teroristi ln ne komunisti, kakor se jih je dolžilo.
V Detmoldu v Nemčiji je nek 24-
letni tehnik izvršil na neki 85-letn! starki seksuelen umor. Med posilstvom ji je s cunjami zamašil usta in Se je zadušila. Okusi in zaušnice so Tazlične.
Član „Cankarjeve dražbe“
bo vsak organizirani sodru. iti sodružica. Zaupniki, ki s:o do bili bloke, ali jih imate že izpolnjene? Pišite po druge. — Cankarjev spomenik postavimo velik — zato bodite vsi člani.
Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v
času od 1. januarja do 31. avgusta 1929 iskalo dela 4773 moških in 1062 žensk, skupaj 5835 'brezposelnih. Prostih mest je bilo 4549 mošlkih, 5% ženskih, skupaj 5145. Posredovanj se ije izvršilo 2623 moških, 433 žensk .skupaj 3056. Odpotovalo je 1016 moških, 47 žensk, skupaj 1063 brezposelnih,
Delo išče: Moški: 10 hlapcev, 1 drvar, 1 rudarski poslovodja, 1 pečar, 1 žebljar, 5 kovačev, 12 železostrugarjev, 3 kleparji, 1 brusač orodja, il graver, 1 strojni tehnik, 28 strojnih ključavničarjev, 5 elektr o monterjev, 5 elelktromehanikov, 1 lesostrugar, 1 parketar, 1 rezbar, 6 urarjev 9 mizarjev, 4 kolarji, 3 žagarji, 1 pletar, 3 sedlarji, 1 usmjar, 3 tapetmiki, 28 ikrojačev, 21 čevljarjev, 1 čevljarska prirezevalec, 1 klobučar, 10 brivcev, 6 knjigovezov, 1 kartcjn. delovadjia, 5 mlinarjev, 12 pekov, 13 mesarjev, 3 natakarji, 2 slikarja, 2 zidarja,2 gradbena tehnika, 1 črkostav-ec, 2,1 pisarn, slug, 45 pomožnih delavcev, 7 (kurjačev, 7 avtomehanikov, 44 trgov, .pomočnikov, 72 navadnih delavcev, 20 ikimjigovotdij, 35 zasebnih uradnikov, 2 lesna manipulanta, 1 ekonom, 17 stavb, ključavničarjev, 1 vodovodni linstalater, 7 vajencev. Ženske: 13 pisar, moči, 2 kontoristinji, 8 prodajalk, 4 natakarice, 4 šivilje, 1 šivilja perila, 1 modistinja, 1 črkoslikarrca, 31 tovarniških dela vik, 3 kuharice, 2 sobarici, 56 sluškinj, 5 postrež-nic, 2 vajenki.
Delo je na razpolako:	Moškim:	14
hlapcem, 1 kovaču, 14 mizarjem, 7 čevljarjem, 10 zidarjem, 16 tesarjem, 4 so,bo-slikarjem, 13 kleskarjem, 3 sodarjem, 1 kamnoselkb, 3 pečarskim pomočnikom, 4 kleparjem, 15 navadnim delavcem, 1 fotografu, 1 slaščičarskemu pomočniku, 1 mlinarskemu pomočniku, 1 vodovodnemu inštalaterju, 1 usnjarju, 1 prekladalcu parke-tov, 7 tesarjem, 2 stavb, ključavničarjem, 1 potniku, 16 vajencem. Ženskam: 10 šiviljam za damske konfekcije, 1 šivilji prirezevalki,
1 ipleitilki, 2 štoparicam, 2 dežnikaricam, 1 šivilja za krznartsvo, 1 služkinji, 2 kmečkim delklam, 2 vajenkam.
Kulturo.
»Novi život«, mesečnik za brezalkoholno kulturo, ki izhaja v Zagrebu, prinaša v svoji septemberski številki te-le aktualne članke:	Šola	in
treznost od pro£. Slobodana Popoviča, Isliam. in alkohol od derviša M. Korkuta iz Sarajeva; Vprašanja uporabljanja vina pri liturgiji od Ivana Marinčiča. V tem članku iznaša iau-tor zanimive ugtovovitve, da uporaba alkoholiziranega vina ni nikjer v evangeliju predpisana in da Kristus pri zadnji večerji ni govoril o vinu v dareašjem smislu, temveč samo o trtnem soku. Zato so se tudi Kristjani prvih stoletji posluževali pri službi božji soka, ki je bil iztisnjen neposredno iz grozdja. Šele pozneje so se začeli v to svrho posluževati vina in 'to predvsem iz higijeničnih ozirov. Amerikancem, ki so podvrženi prohibiciji, je zato papež dovolil, da se smejo pri mašnih daritvah posluževati neprevzetega groznega soka. V članku Protialkoholni pokret v Jugoslaviji je objavljena v listu resolucija Jugoslovanskega saveza treznosti na ministra financ, ki protestira proti nameravanim trošarinam na brezalkoholne pijače, V rubriki Brezalkoholna industrija se navajajo zanimivi podatki o tej industriji, ki proizvaja v naši državi nad 15 vrst različnih pijač. Ta revija stane polletno 10 Din in se naroča v Zagrebu, Opatička ulica 3, soba 8.
Amerikanski slovenski delavci za prosveto. »Prosveta« v Chicagu objavlja razpis natečaja Slovenske narodne podporne jednote za najboljše slovensko literarno delo, spisano v strogo svobodomiselnem in socijal-nem duhu. 1. nagrada 300 dolarjev za najboljši original, roman iz življenja slovenskih delavcev v Ameriki, obsegajoč 75.000 besed. 2, nagrada 200 dolarjev za najboljšo povest iz življenja slovenskih delavcev, deloma v Ameriki, delomia’ v starem kraju, obsegajoč najmanj 50.000 besed. ^ .Pv,?v nagradi po 100 dolarjev za najboljše socijalne novele iz življenja delavcev v Ameriki ali v starem kra-iu-4 šest nagrad po 50 dolarjev za najboljše krajše socijalne povesti z najmanj 10.000 besedami.
»Moskauer Rundschau«, tednik za politiko, gospodarstvo in kulturo sovjets^ke unije, je začel maja mese-
ca izhajati v Moskvi v nemškem jeziku. Dosedanjih osem številk vsebuje obilico zelo aktualnih člankov. Iz‘ politike: Boj za Kabul; Krizia repa-racijske politike; Kontrasti v sovjetski Centralni Aziji; Mala antanta; Borah in protisovjetske intervencije; Turkestanski obmejni spopadi; Sprememba v Angliji; Perzija in Irak; Napad nia Charbin; Kina in sovjetska unija; Varstvo pred manjšinami in drugo. Iz gospodarstva:	Geološke
ekspedicije iv sovjetski uniji; Ruska naifta na svetovnem trgu; Vprašanje lesnega eksporta; Inozemski strokovnjaki iv sovjetskem 'gospodarstvu; Petletni načrt sovjetske industrije; Boj zia mangan; Uralski petrolej; Gradba turkestansko-sibirske železnice; Koncesijska politika; Japonske koncesije; Angleška koncesija zlatih rudnikov ob Leni; Dvig avtoindustri-je; Petletni načrt v poljedelstvu; Razdelba ozemelj v sovjetski uniji; Ninicijativa mas in mnogo drugih. Iz kulture in umetnosti: Generalna linijia; novi Eisensteinov film; Nova pota umetnosti; Tujski prometv sovjetski uniji; Teater sedanjosti; Vagabund kot umetnik; Dan knjige; Šole tovarniških vajencev; Rusko-ameri-kanski polet; Lastninska pravica v sovjetski zakonodaji; Skrbstvo za matere in dojenčke; Mrtva umetnost; Nov način življenja — nov način stanovanja; Religija v novi državi; Sovjetska mladina in njeni problemi; Tretja muzikalna olimpijada v Leningradu; Ruska narodna glazba in stari muzikalni instrumenti itd.
Za smeh.
Pes se proda. Nek časopis je prinesel ta-le inserat: »Pes se proda. Žre vse od kraja. Zelo rad ima otroke.«
Krstna toaleta. Nek Amerikanec je prestopil v katoliško cerkev in vpraša svojega prijatelja, katoličana: »Kai pa naj oblečem ll krstu smoking ali frak?« Prijatelj odgovori: »Plenice!«
Maribor,
Avtomobili in prah. Avtomobilizem je lep napredek in kdorkoli bi bil nasproten razvoju avtomobilizma, bi bil reakcijonar, dasi to moderno prevozno sredstvo služi v pretežni meri, če ne izključno, kapitalistom. Toda čim večjo ugodnost nudijo avtomobili premožnim slojem, v tem večjo muko so revnemu prebivalstvu. Ne le, da vlada dandanes mnogo večja nevarnost na cestah, marveč oni neznosen prah, ki pasan-ta pobeli od pete do glave, da izgleda kot mlinar in kar je še hujše: ker mu gre prah v usta, kar gotovo ni zdravju v prid. Naš Maribor je danes med vsemi večjimi mesti menda1 najbolj zanemarjen. Ulice in ceste so se pri nas še vedno premalo škropile, dasi imamo moderne in zelo drage škropilnike, toda ti nočejo sami škropiti. Le redko kedaj se kateri prikaže. Letos nam je ljubi bog večkrat poslal 'dež, ki je nesnažne ter prašne ulice opral gratis, ker menda ve, kako je z našo občinsko 'kašo, oz. štedenjem pri vodi — če ravno teče Drava mimo nas. Delavski zastopniki so ponovno v občinskem svetu povdarjali, da je nujno 'potrebno, urediti škropljenje z rečno vodo. Toda tudi v tem oziru ni bil storjen še noben korak. Saj ni nikjer zapisano, da bi se ravno pitno vodo moralo rabiti za škropljenje. Zlasti bi to veljalo za naš industrijski del mesta — Melje, kjer se večno prekapa. Seveda so te besede glas vpijočega v puščavi. Morda bodo novi občinski svetniki kaj v tem oziru podvzeli, ker stari »niso bili za nič!«
Neumestna šala. V zadnji seji mariborskega občinskega sveta je bilo tudi na' dnevnem redu imenovanje nekaterih novih ulic. Pri tej priliki 'je napravil klerikalni občinski svetnik Senekovič sledeči medklic: »Eno ulico sedaj lahko imenujemo Bahu-novo, 'ko je ta že mrtev.« Senekovič je bil sicer od delavskih zastopnikov zavrnjen s pripombo, da še ni vseh dni konec in upamo, 'da se bodo po sili mrtvi zopet obudili k življenju. »Duhoviti« g. Senekovič bi prvič lahko ivedel, da ni ravno treba umreti, da dobi človek svojo ulico, ko imamo ravno v Mariboru ulice, ime-
novane po še živečih korifejah. Ali pa misli Senekovč, da to velja samo za delavske osebnosti, da zamorejo dobiti ulice še le po smrti? Sicer 'pa naj javnost sama sodi o inteligenci klerikalnih mandatarjev, kajti dovolj grdo je, če so se našli v občinskem svetu ljudje, ki so se poslužili izrednih razmer ter izrinili delavske zastopnike od sodelovanja, ki so gotovo več delali v prid mestne občine ter njenega prebivalstva, kot kak
S.	Mogoče pa je, da je omenjeni gospod nase mislil, kajti on je gotovo zaslužil, da mu dajo še živemu ulico, ko je tako duhovit predlog stavil, 'da je celo svoje tovariše spravil v ne majhno zadrego, ko je namreč predlagal, da naj mestna občina gradi hiše za kapitaliste, ki bodo svoja dosedanja stara stanovanja spraznili, da se bodo potem revnejši sloji vanje vselili. Ta predlog, ki ga župan ni hotel dati na glasovanje, je menda vse, kar je omenjeni občinski svetovalec do sedaj storil v občinskem svetu. Seveda je lažje »pametne vice« zbijati, kot pa v občinskem svetu delati.
Podzemskih stranišč imamo sedaj v Mariboru troje in je bil že skrajni čas, da so se nekdanji smrdljivi panji odstranili. Toda dočim sta stranišči na Aleksandrovi cesti in Kralja Petra trgu razmeroma sniažni, je ono na Glavnem trgu že po par tednih zelo zanemarjeno, zlasti v pisoarju, kjer se drži žlebov debela plast vsedline. Snažilki je 'treba dopovedati, da mora vsak dan večkrat čistiti in dnevno prevleči s katranom.
NARODNO GLEDALIŠČE.
Razpis gledališkega abonmana v Mariboru. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1929 — 30. abonma — obsegajoč 25 predstav: 15 drarnskli in 10 glasbenih (torej mesečno povprečno 'Po tri predstave). Abonma, ki znači velik popust napram večernim1 cenam in je letos skoraj na vseh mestih še cenejši kot lani, se plačuje v osmih mesečnih zaporednih obrokih: prvi obrok na dan podpisa v septembru, ostalih sedem obrokov, pa v prvih 5 dneh vsakega nadaljnega meseca, tako, da je ves abonma plačan 5. aprila 1930. Cene za vsak mesečni obrok (ves abonma stane torej 8 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži po 75, 62, 45, 33, 25 Din: par-temi sedeži po 60, 53, 42, 33 Din: balkonski po 60, 45, 30, 23 Din; galerijski po 25, 20, 14 Din. — Prigiase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta dnevno od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne).
Celje.
Podružnica »Svobode« je priredila v soboto, dne 31. avgusta 1929 sVOj prvi pevski koncert moškega zbora, kateri je izredno dobro uspel. Dvorana je bila polno zasedena. Pevske točke so se izvajale v popolno zadovoljnost navzočega delavstva, katero ni štedilo z aplavzem po vsaki točki ter so se nekatere točke morale ponavljati. Posebno ugajala je C. Preglja »Delavska pesem«. — Upamo, da bo sedanji zbor po tem uspelem koncertu nadaljeval svoje započeto delo ter da bo v najkrajšem času spet pokazal kako napredek v pevski umetnosti.
Studenc! nr! Mariboru.
Podružnica delavskega kolesarskega 'društva priredi dne 15. septembra 1929 medklubsko dirko na cesti Maribor—Hajdina—Maribor. Senijorji dvakrat, skupno 90 km. Junijorji enkrat, 45 km. Štart ob pol 9. uri pri Delavski pekami, cilj pri Škofu, prvič ob pol 10. uri, drugič okrog pol 12. ure. Popoldne se vrši veselica, pri kateri priliki se bodo razdelila padirla v gostilni g. Bau-manna in v telovadnici »Svobode«., Dirka in veselica se vrši ob vsakem vremenu. Pričetek veselice ob 15. uri. Vstopnina 3 Din.
Obini zbor.
'Zadruga Delavskega doma v Mostah sklicuje za dne 15. septembra t. 1. obcm zbor ob 9. uri id opoldne v gostilni Šibenik v Mostah pri kemični tovarni. Dnevni red:	Poročilo;
Predsednika, blagajnika, tajnika in kontrole; volitev novega odbora; razno. Ako ne bode v določeni uri zastopana zadostno število zadrugarjev se vrši občni zbor eno uro pozneje ob vsaki udeležbi. — Odbor.
Delavsko gibanje na AngleSkem.
[Kratek zgodovinski pregled.)
Priredil F. A.
(Dalje.)
Porast delavske stranke se je v pravcu te kompromisne politike z liberalci dobro rentama! in stranka je postajala od dneva do dneva večja. V tem, torej predvojnem času, se je labour party odločila voditi politiko, ki je bila usmerjena za ohrano brit-skega imperija. Zato so bile vse njene težnje usmerjene proti vedno bolj grozeči poplavi od strani nemškega in avtroogrskega imperializma. Stranka, ki je sicer imela popolnoma federativno podlago in strukturo, poleg independent labour party, socijal-no-demokratične federacije, socialistične lige, posebne polmarksistične grupe Fabian Society ter strokovnih odnosno tudi zadružnih delavskih organizacij, je v ogromnem številu strokovno organiziranih imela za to svojo politiko veliko podporo. To se je posebno dobro opazilo ob izbruhu svetovne vojne leta 1914, ko se je
velika ivečina labour party izrekla proti imperijalizimu centralnih velesil in je radi tega podpirala politiko liberalcev, ki so vodili Anglijo za časa svetovne vojne.
Toda posledice iprvih let krvave morije, ki so bile silno uničujoče tudi za Anglijo samo, so delno prisilile angleško delavstvo, da je pričelo o vojni misliti nekoliko drugače. Na čelu tega protivojnega gibanja se je prva postavila delavska stranka in začela protivojno akcijo že leta 1916, torej že dve leti pred koncem svetovne vojne. Da se je to gibanje v labour stranki pričelo, je pripisati žilavi agitaciji malih marksistično orientiranih delavskih združenj v stranki in to predvsem vplivom socijalno-demo-kratične federacije, socialistične lige ter vodstva bivše inedependent labour party in taikozvane »fabijske družbe«, katero sta organizirala Sid-
KrSianskosocijalno delavstvo v Avstriji proti He£mwehrom.
Da kršč. soc. delavstvo v Avstriji ne simpatizira s Heimwehrovci v tolikšni meri, kakor bi to radi njegovi voditelji in njim na čelu prelat Sei-'pel, dokazuje članek, ki je izšel v tirolskem krščanskosocialnem listu »Der Anbeiter«. Tu pišejo: »... Kam nas bo to privedlo, če voditelji Heim-wehra in njihovi žumalistični lakaji skušajo na javnost proti sedanji vladi vplivati? Noben državljan, ki mu je ležeče na ohranitvi redi in miru v državi, ne bo Heimwehrom odrekel simpatije, dokler ostanejo pri svojih prvotnih ciljih: zaščite domovini, državi in ljudstvu. Tenor gotovih heim wehrovskih govorov je pa žal nagi a-šen na stalne grožnje. $e v nedeljo je izjavil d. Steidle v Lienzu z velikim patosom: »Nasproti marksizmu ne poznamo niti kot demokrati nobene strpnosti. V tem velja za nas samo 'brezobziren boj do popolnega uničenja, brez kompromisov in brez >po-mirjenjia.« On se je vedno bolj zagrizel v bedasto, popolnoma nekrščan-
sko mnenje, da se zamore marksizem samo s silo iztrebiti. (Če bi bil tudi on en tak ubog hudič, kakor je na primer kak tekstilni delavec ali brezposeln, bi drugače govoril). V najnovejšem pozivu Heimwehrov — gotovi listi ga imenuje manifest — se izrecno zagotavlja, »da se voditelji Heimwehrov ne bodo nobenih sredstev samopomoči ustrašili, če bi državna oblast ne bila zmožna dati pravici zadoščenja.« No, seve, če se bo na tak način še dalje grozilo in izzivalo ik državljanski vojni, potem, žal, boji v St. Lorenzu niso bili zadnji. Potem bo pa tudi za cerkvene krogle kmalu čas, da se resno bavijo s vprašanjem če in v kolišni meri za-more dober katolik slediti temu organiziranemu oboroževanju, ki vodi k državljanski vojni in k samouničenju celega naroda.«
Širite naš list!
ney in Beatrice Weeb. Pacifistične ideje so pronikle v jedro stranke in še pred koncem vojne leta 1918 je labour stranka svojo taktiko popolnoma izpremenila in jo usmerila za mir med narodi. Toda te diference, ki so se ob izbruhu vojne in še potem pojavile med članstvom in posameznimi organizacijami, sestavljajočimi delavsko stranko, so imele predvsem notranji pomen. Stranka se zato ni razbila in solidarnost, ki je vela med članstvom je pripomogla, da je po vojni toliko bolj napredovala ideja delavske razredne zavesti.
V tem času se je med vodilnimi možmi pojavil Artur Henderson, sedanji zunanji minister Velike Britanije. On je bil namreč najodločnejši zastopnik pacifizma v stranki in se je odlikoval v tem, da je predlagial tedanjim razmeram primerno najboljšo ureditev v zunanje-političnem pomenu. Bil je tudi v Rusiji in ruske razmere ter gibanje ruskega proletariata sta mu pokazala delno direktive, v katerih se je kretiala ideja delavske zavesti in solidarnosti ruskih delavcev v boju proti buržuaziji.
Labour party je seveda stopila v opozicijo. S tem momentom pa je bil položen temelj poznejšemu gigantskemu razvoju stranke. Kajti povojna doba je tudi angleške delavce delno zrevolucijonirala, posebno pa vsadila v angleški proletarijat zahteve
po miru. Delavske množice so potre--bovale miru, da so mogle razviti svojo delavnost na političnem, kakor tudi na gospodarskem polju.
Kot smo že omenili, je stranka bazirala nai federativni podlagi. Po letu 1918 pa so delavsko stranko pre-osnovali, ker so se zato pokazale nujne potrebe. Preje so mogli biti člani stranke le oni delavci, ki so bili tudi člani strokovnih organizacij, ali pa člani onih organizacij, ki so bile kot sestaven del priključene labour party. To članstvo je torej bilo indirektno. V tedanjih razmerah se je pokazalo to kot delno škodljivo in zato se je pričela reforma z namenom, da se ta način združevanja članstva v labour party predrugači.
To se je seveda kmalu zgodilo in danes ima stranka v vseh krajih, kjer je imela v zadnji dobi beležiti uspehe ali vpliv na delavski razred, svoje
?osebne krajevne grupe in skupine, a razvoj se sicer popolnoma še ni zaključil, toda je predvidevati, da bo kmalu dosegel svoj višek.
Letna članarina za .Can karjevo družbo" znašu 20 Din. Za to dobiš je seni štiri lepe knjige. —
Nabirajte nove naročnike
in> in si
Kupujta samo pri tvrdkah, ki ogla* sujejo v »Delavski Politiki" I —
Elisportno hiša „LUNA"
Maribor, Aleksandrova cesta
Najboljša in najcenejša nakupovalnica vseh po trebščin. Otroške nogavice od Din 5’— naprej moške nogavice od Din 5 — naprej, ženske nogavice od Din 7-— naprej, ženske nogavice s svilenim robom od Din 12’— naprej, prima flor no--gavice od Din 17‘— naprej. Čipke in kleklani predmeti meter od Din 1-— naprej,
k začetku Šolskega leta
šolarski nahrbtniki od Din 18*— naprej, šolarske* torbice iz najboljšega povoščenega platna po Din 35-—, šolske mape iz dobrega usnja po Din 65-—, peresniki od Din 3'50 naprej, jopiči za šolarje iz-čiste volne od Din 48'— naprej, pletene oblekce lastnega izdelka od Din 100-— naprej.
Telovadni čevlji v vseh velikostih*
kakor tudi sandale, otroški čevlji in vseh vrst sobnih čevljev.
Aii ste 2e krili J
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
lanncincicicicinnncinncmcinnnncinncinnn
Ali ste že preizkusili
,PR0JA“ ječmenovo kavo?
St
Dobiva se ]o povsod. Dobiva se ]o povsod.
n
«r
n
c
a
3
Z
e
k-
E
a
a
r
e
E
E
r
MALA NAZNANILA.
1! gonilne lermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg it. 3. Popravila vseh' vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in> prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
ProdohtlVDa zadruga mizarskih mojstrov r. z« z o* z* Maribor, Vetrinjska ulica 18. MohllliA Lastna Izdelava vseh vrst pohištva “od navadne do najflnejSe izdelave, lz mehkega, trdega, kakor tudi Iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno ln dobro delo. Eno leto garancije. H um o pri Produktivni zadrugi mizarskih mojhtroT, Maribor, Vetrinjska ulica 18.	
	Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treli knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecimiscHes Lexnton, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. ln 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Tvornica štampiljk In prodaja v to stroko spadajočih potrebščin T. Soklič	
V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica St. 15 Narlbor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.	Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
I	
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MAB1B0B,	TRŽAŠKA	CESTA	STEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno Im hlglfensko urejena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delav-cem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pf.kame pri vseh prodajalcih peciva na xavarovaIno znamko D. P.
Tiska: Ljudska tiskala d. A v Mariboru, predstavitel] Josip Ošlak’ v Maribora - Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.