Sfer. 86. ▼ k***«* Ljubljana, dne 18. septembra 1935. Leto XVII. K M € TJ" K Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št 32-59 Kaeun pri poštni hranilnici št. 14.194 'Resnica, ostane : žležifev yc samo v 'hmetstva Zmeraj je veljala in še danes velja resnica, da velikih vprašanj ni mogoče rešiti z majhnimi, polovičarskimi potezami in ukrepi. Zdi se, kakor da so pri nas nekateri ljudje za to resnico gluhi in slepi. Svetovna gospodarska in duhovna kriza je tudi našo državo zajela s tako silo, da jo bridko občuti tudi njen -temelj: kmet. Ako sedaj res hočemo to krizo premagati in ozdraviti, so vsa sredstva, ki smo jih uporabljali doslej, nezadostna in celo škodljiva. Nismo črnogledi in nočemo nikomur očitati, da ne bi imel dobre volje. Toda dobra volja še ni vse. V naših razmerah ne pomaga skoraj nič. Kaj nam koristi, če v visokih besedah oznanjamo zveneča gesla, pa pri tem ostane vse, kakor je bilo?! Kaj koristi nam kmetom govorjenje o vseh najlepših narodnih in državljanskih zakonih, če pa nas zraven ekse-kutor drži za vrat, če ne moremo vnovčiti pridelkov, če nam propadajo domačije?! Teh »če« je toliko, da nas je groza. Kaj nam to dokazuje? To nam kričeče potrjuje, da pot, po kateri se giblje naše javno življenje, ni prava. Treba bo, če bomo hoteli rešiti svoj dom, kreniti v drugo, bolj zdravo in bolj potrebam in razmeram ustrezajočo smer. Ko motrimo javno življenje, ne smemo nikoli pozabiti, da je posebno pri nas v Jugoslaviji in prav za prav na vsem Balkanu temelj družabne stavbe kmet. Ali ni tedaj protinaravno, če iščemo vseh mogočih zdravil zanj — brez njega? . Zdravnik, ki hoče zdraviti bolnika, ga obišče, natančno pregleda in se z njim posvetuje. Pri nas pa bi radi ljudje zdravili, pa si bolnika niti ne ogledajo niti ga ne vprašajo, kako se počuti. Tako zdravljenje pa ne more biti in tudi nikoli ni niti pravo niti uspešno. Ako torej res hočemo pomagati, je treba urediti delo tako, da bo tisti, ki je pomoči najbolj potreben, to je naš kmet, prišel do besede. Dati mu je treba prilike, da bo sam povedal, kaj ga najbolj teži in kako si upa pomoči. To se pa nikakor ne sme goditi po naročilu s katerekoli strani. Dokler ne bo imel kmet te možnosti, bo ostalo vse delo na papirju ali pa se bo gubilo v praznih besedah. Mi kmetje pa smo siti besedi in želimo dejanj. Želimo in zahtevamo, da pridi kmetstvo v javnem življenju v taki meri do veljave, ki bo v soglasju z njegovo številčno in gospodarsko pomembnostjo. Šele kdor bo to izvedel, bo res koristil državi, narodu in človeštvu, vsi drugi pa ostanejo za nas — slamnati apostoli. ftekuj misli ali 251iačiln& posledlicre -političnih dogodMov Odkar je bila odobrena nova politična stranka »Jugoslov. radikalne zajednice«, ali skrajšano JRZ, ki jo sestavljajo bivša radikalna, muslimanska in SLS, se je pričelo oživljati politično življenje po vsej državi. Vodstvo radikalne zajednice je izdalo proglas, s katerim naj se organizacijsko delo prične povsod naenkrat. Moč izviva iz Is meta Tako razpoloženje vlada na deželi. In upravičeno. Razočarane množice gledajo okrog sebe in iščejo tistega, ki jim bo pomagal. Begajo sem .•n tja, dokler ne spoznajo, da so sami sebi najbližji in da je rešitev v njih samih. Vsa moč in foblast izvira iz njih. Treba je iz tega spoznanja (preiti k delu in se polastiti javnega življenja. Organiziran kmetski pokret je tista sila in tista moč, kjer leži ključ za rešitev vseh političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj naše države. Vsedržavni kmetski pokret bo prav hitro rešil tudi hrvatsko vprašanje, o katerem danes vsi .govore in pišejo, a nihče ne pove, kako naj se reši. Kmetski klici z Prišel je čas, da se vse kmetsko ljudstvo strne v bojne vrste in začne korakati naprej do zmage. Kmetski klici se že čiijejo z našega juga, iz šumadije in Bosne. Hrvatska je vsa objeta v seljačkem pokretu, čeprav jo teži hrvatsko vprašanje, vsled-česar ne more pokazati svojega pravega kmetskega obraza. In tudi slovenski kmet utrjuje svoje vrste, da stopi skupno v kmetsko kolo. V Srbiji in po ostalih južnih delih države se najbolj gibljejo izvenparlamentarne grupe bivših Davidovičevih demokratov in zemljoradnikov. Med njimi prireja največ sestankov dr. Dragoljub Jovanovič, ki vneto razširja misel vsedržavnega kmetskega pokreta. Široke kmetske množice pa sprejemajo navdušeno to misel in ji slede. Davidovič in vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič z akcijo Dragoljuba Jovanoviča nista posebno zadovoljna in sta že parkrat svoje nezadovoljstvo očitno pokazala. Dragoljubova akcija še jima zdi preveč ostra in prelevi carsko usmerjena..— Dragoljub Jovanovič se sklicuje pri svojem delu na dr. Mačka, češ da dela v njegovem duhu in njegovem smislu. Kljub temu pa priznava tudi Dragoljub za voditelja zemljoradnikov Jooo Jovanoviča. Skupna Ehcvovanja Po Bosni in Hrvatski prirejajo skupna zborovanja seljačko demokratska koalicija in zem-Ijoradntiki. Do večjega zbližanja med grupami izvenparlamentarne opozicije, to je onih skupin, ki so šle na petomajske volitve na listi dr. Mačka, do sedaj ni prišlo. Napovedujejo pa ožjo združitev med njimi na podlagi skupnega programa. Iz teh opozicionalnih grup se je izdvojil edino dr. Spaho s svojimi muslimani, ki je pristopil v JRZ. Skorajšnja bodočnost bo položaj docela razčistila in tudi slovensko kmetsko ljudstvo bo našlo svoje pravo mesto. jes^s — laasfegfči tienči Grenak je kmetski kruh, od ranega jutra do pozne noči mora trdo delati, da si pridela kruha za sebe in za svojo družino. Ko pa pride nedelja, pozabi ves trud delovnih dni in se ves posveti notranjemu življenju in počitku. Lepa je nedelja na kmetih, nekaj svečanega je v njej, tako da se človek telesno in duševno popolnoma odpočije. Zadnja leta gospodarska nesreča vedno bolj bije našega kmeta, težke skrbi ga vedno bolj ubijajo in mu jemljejo povrhu vsega še nedelje. Kdor gre ob nedeljah na kmete, povsod samo pritoževanje nad krizo, ki pa se na koncu pretvori v zabavljanje čez vse. Kako je bilo lepo, ko smo kot otroci brali, da so se naši dedje zbirali pod vaško lipo in so si pripovedovali o starih ter sanjali o bodočih časih. Nič več ali zelo malo je tega po kmetih v današnjih časih. Vsak se potegne nazaj in živi bolj zase. Enotnost vasi je morda za vselej uničena. Pravijo, da se v skupni nesreči živali, ki so sicer med seboj na sovražnih nogah, kot pes in mačka, vol in koza itd., dobro razumejo in si ne naredijo ničesar hudega. Ali naj bomo v tem oziru slabši kot živali. Ko našega kmeta tarejo vse mogoče nesreče, gospodarska kriza, slaba letina in druge skrbi, tedaj se najdejo brezvestni ljudje, ki uživajo brezskrbno sadove kmetskih rok in mesto da bi mu bili zato hvaležni, ubijajo z brezvestno časopisno gonjo in z vzbujanjem starih političnih strasti enotnost naše vaši. Kmet je našuntan proti kmetu, žena proti možu, otroci proti staršem. Ali smo res slabši od živali, da se še v nesreči ne moremo znajti skupaj? Od učenjakov zapadnih narodov Nemcev in Angležev, je izšel, nauk, da povsod v naravi močnejši zmaga slabši pa podleže. In res, narodi, ki so dali te učenjake, so podjarmili slabotnejše parade, oni imajo kolonije, kjer izrabljajo n« najbrezvestnejši način tamošnje domačine. Pri teh narodib se je razvil kapitalizem, ki izrablja in uničuje slabejšega. Mi Slovani pa moramo proti temu postaviti drug nauk, ne v medsebojnem uničevanju, ampak ▼ medsebojnem sporazumu moremo napredovati. Tega se moremo posebno držati mi slovenski kmetje. Kmet je pripravljen z vsakim delati, če le pošteno misli in dela. Nikoli ne more nobeden vse ljudi spraviti pod en klobuk, da bi Spremembe, ki naslajajo na vseh poljih javnega življenja, povzročajo vedno večje potrebe in pogosto razpad v družabnem sestavu. Take spremembe so bile ludi v preteklosti vzrok hudih gospodarskih kriz. Voditelji in narodno-go-spodareki delavci, ki nam jih je ustvarila kaka doba pod vplivom najrazličnejših činiteljev, so pri takih spremembah glavni vzrok, da se življenje ne more razvijati po zahtevah novega časa in načelih nove kulture. S svojim naravnim razvojem želi ta izločiti vso staro miselnost in zastarela načela v gospodarstvu iu javnem udej-stvovanju. Kadar bodo prenehale te spremembe, neha tudi napredek kulture. Ves razvoj človeštva obstane. Ta boj med staro in novo miselnostjo pa je toliko težji, ker nov razvoj iz spoštovanja do starine, iz pijetete do zaslug delavcev preteklega časa, noče in mnogokrat tudi ne more na starih razvalinah ustvariti času primernega gospodarskega, socijalnega in kulturnega udejstvo-vanja. Danes razmere brezpogojno zahtevajo ne glede na pijeteto in spoštovanje, da se za uspešen razvoj vsega javnega življenja staro popolnoma izključi in da vse udejstvovanje prevzame v roke nova miselnost, ki je dozorela v novi dobi in zahtevah sedanjega časa. Potrebno je to zlasti v gospodarskem udejstvovanju, o katerem hočem govoriti. Zavedati Se moramo, da še nikdar dosedaj niso narodi v Svetovni zgodovini tekmovali tako borbeno, na življenje in smrt, za prvenstvo v napredku, za plasiranje in odprodajo svojih produktov na svetovnih tržiščih. Produkti ene drža- poveod, fajer bo bile najbolj ogrožene: na narodnostni meji proti Lahom, Nemcem in Madžarom. Družba je ustanavljala otroške vrtce ki šole po Koroškem, Goriškem in v Trstu, pa tudi po Spodnjem Štajerskem in Kranjskem. Vojna je njeno lepo delo prekinila. Po vojni eo nekateri mislili, da je narodno-obrambnega dela konec, razmere pa so polagoma dokazal« vprav nasprotno. Na vseh koncih iu bili vsi ljudje enih misli, toda s tem pa še ni izključeno sodelovanje. Pet let že mori našega kmeta gospodarska kriza, koliko gorja je povzročila v naši vasi. Vsako gorje se mora obrniti v dobro in tudi gorje gospodarske krize mora naš kmet obrniti v to, da poglobi vaško slogo in kmetsko zavest. Kdorkoli bi hodil med vas in bi šuntal kmeta, vedite, ta vam ne želi dobro, ker ruši slogo, zakaj sloga jači — nesloga tlači in ti ljudje vas hočejo še naprej tlačiti. ve izrinjajo druge. Naprednejši narodi, ki so pravočasno spoznali spremembo vsega kulturnega razvoja, »o se tudi pravočasno prilagodili zahtevam nove trgovine in spravljajo na trg takšne proizvode, kakršne današnji konsument zahteva. Razume se, da pri tem pridelki zaostalih držav vidno izginjajo s tržišča, dokler vsled zaostalosti in nerazumevanja modernega ča6a popolnoma ne izostanejo. Kakšna gospodarska škoda je to za dotione države, o tem ni treba razpravljati. Nekako med temi državami in narodi smo tudi mi. Saj klub krizi še danes vidimo tisto zastarelo travništvo. ki ne more biti podlaga •dobre živinoreje; saj obdelujemo polje kot so ga obdelovali naši očetje in dedi. Vso zimo polovica kmetovalcev krmi živino s slamo; naša gorica je zasajena z direktorji, v naših sadovnjakih vidimo sadne sortimente, ne pa sadovnjakov za pridobivanje. Sadje prodajamo nasuto v vagone kot blaten krompir, kar je popolnoma pro-tivno današnji trgovini. Drevja sploh ne očistimo, da o škropljenju niti ne govorimo. Postranska je stvar, kakšen je plemenjak pri živini, samo da se dotična žival obreji. Povsod, kamor-koli se obrnemo, smo zastareli in delamo po navodilih pradeda. Novi čas pa neusmiljeno gre preko nas in bomo žrtev njegovega kopita, če ga ne bomo razumeli, še je ča6! Smo zdrav rod, sposoben, če hoče kaj napraviti, zato pozabimo na staro in se opri mi mo novega pridobivanja v vseh panogah gospodarstva in kmetijstva. Kako? — o tem sem že pisal, podrobnejše pa bom o tem še razpravljal. nost je povzročila pri družbi spremembo pravil. Danes družba ni več le šolska, ampak spJošna narodno-obrambna ustanova. Kajti naroden, ponosen in samozavesten je Človek lahko samo tedaj, če je gospodarsko neodvisen. Zadnjo nedeljo je CMD proslavila 501etnico s slavnostno skupščino v Trgovskem domu v Ljubljani. Iz poročil odbora posnemamo, d« se družba zaveda svojih novih gospodarskih in socialnih nalog, ki jih v današnjih razmerah stavi narodno-obrambno delo. Manjka pa ji potrebnih sredstev. Zato poziva CMD ves narod, naj njeno delo podpira in pomaga narodno jn gospodarsko okrepiti ki utrdki naše meje. Pri tako majhnem in revnem narodu, kakor smo mi, je škoda vsakega Monsignor Tomo Zupan dolgoletni prvomestnik CMD poedinca, ki se izgubi v tujcih, pa tudi vsak« pedii zemlje, ki nam jo iztrga tujec. Pomisliti j« treba, da je naša meja življenjsko vprašanje na« vseh. če se nam bratje na meji potajčijo in *a-padejo v tujo gospodarsko sužnost, pride vrsta na nas! Zato dela »ase, kdor dela za okrepitev našega življa ob meji. Družbi predseduje idrijski rojak inženjer Mačkovšek. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. CMD Šteje oikrog 8000 članov, kar je z ozirom na njen pomen vsekakor premalo. t Župnik Ivan Vrhovnik idejni ustanovitelj CMD Ob otvoritvi skupščine se je predsednik v lepih besedah spomnil pokojnega kralja Aleksandra I. Zediioitelja, nato pa vseh članov družbe, ki jih je v zadnjem poslovnem letu pokosila smrt. Maršalatu dvora je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru., kar je skupščina sprejela z navdušenim odobravanjem. Glavne skupščine so se udeležili zastopniki Številnih kulturnih, znanstvenih in drugih društev in ustanov, zastopniki oblasti in občin, ki so vsi čestitali CMD za njeno dosedanje delo m želeli, da bi bito njeno delovanje v novem pol-stoletju še bolj plodonosno. Tej želji se toplo pridružujemo tudi mL fo polih novega časa Veldesellelmca CMD Družba sv. Cirila in Metoda je bila ustanov- I krajih je treba še buditi narodno zavest in zlasti ljena leta 1885. kot šolska družba, ki naj bi I na meji proti Nemcem slovenskemu življu tudi varovala narodnostne pravice slovenskega jezika | gospodarsko in socialno pomagati. Prav ta okol- Sami mladi idealisti, tvorci nase bodočnosti ▼ tečaju Ciril-Metodove družbe, na katerem so predavali naši najzaslužnejši narodno-obrambni delavci Novoimenovani ban dr. Marko Natlačen znan. Po rodu je iz Vipavske doline na Primorskem. Opozicijske stranke ,se gibljejo in družijo v več smereh ter razvijajo živahno delavnost. M^cV««"1' '»*<>' «' ' », v južnem delu države pa prireja številne stiode zlasti Hodžerova narodna stranka. Ta zahteva: znižanje dolgov vseh pridobitni-kov (kmetov, obrtnikov in trgovcev) na temelju kmetskih pridelkov. Obrestna mera za hipoteka rue dolgove ne sme znašati nad 4°/o. Odločno je proti federaciji in pravi, da bi bila škodljiva za državo. V Sloveniji je vodja te stranke dr. Ivo Potokar iz Kamnika. Dr. Dragoljub Jovanovič je zastopnik levega krila združene opozicije in pravi, da so Hrvatje bili vedno za Jugoslavijo in žele sodelovati s Srbi. Sodelovati pa so pripravljeni samo s poštenim srbskim kmetom. Teden domače politike Tedenski zun. politični pvegled se pridno organizira. Baje bodo vstopili v JRZ tudi Nemci. V Dravski banovini je najbolj viden znak tega dela sprememba v vodstvu. Mesto dosedanjega bana dr. D. Puca smo dobili novega bana v osebi dr. Marka Natlačena. Novi ban je izšel iz vodilnih vrst bivše SLS in je naši javnosti Češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš je bil izvoljen te dni za predsednika Društva narodov Ozračje pojmov, ki je morilo ženevsko diplomatsko javnost, se je s tem znatno razčistilo. Italijo pa je seveda angleški nastop precej razočaral. To razočaranje je sicer skušal nekoliko ublažiti francoski min. predsednik Laval, poudarjajoč potrebo svetovnega miru in prijateljstvo do Italije. Kakor je mednarodni svet z zadoščenjem sprejel nastop Anglije, tako je bil v tem večji meri razočaran nad nastopom Francije, ki je tudi tokrat zelo nejasno skušala posredovati za mirno rešitev abesinsko-italijanskega spora. Italija pa očividno tudi s tem poslednjim zasedanjem DN ni dobila zadostnega zadoščenja, zato je popolnoma jasno odgovorila, da je odločena samostojno braniti svoje interese do konca. V znatni meri je svoje priprave v Afriki povečala in poživila in zadnje dni se celo govori, da bo izstopila iz Društva narodov. Čim stori Italija ta korak, je jasno, da bo imela proste roke v Afriki ter je potem udar v abesinskem sporu neizbežen. Tega se dobro zaveda Abesinija, ki se na ta korak mrzlično pripravlja. Kakšno stališče bodo v tem slučaju zavzele druge velesile, je težko reči; jasno pa je, da bodo vse branile svoje kolonijalne interese v Afriki. A tudi Nemčija bo v tem slučaju posegla vmes, ker že dolgo čaka ugodnega trenutka, da postavi svoje zahteve po kolonijah v Afriki. Nemčija že ves pretekli teden slavi v Nurnbergu zmago narodnega socializma. Na ta kongres hitlerjan-ske stranke se je zbralo na stotisoč zvestih strankinih pristašev in delavcev nove Nemčije. Ves čas je bil navzoč tudi sam Hitler, ki je v večih govorih razpravljal o najrazličnejših vprašanjih. Vsa mednarodna javnost je ta kongres v Nurnbergu spremljala z velikim zanimanjem. V Švici je bilo ljudsko glasovanje o izpremembi ustave, kar si želijo zlasti švicarski klerikalci. Pri glasovanju pa so prav »čednoc pogoreli. Velika večina švicarskega ljudstva se je izjavila za demokratično ustavo, ki je sedaj v veljavi, odklonila pa klerikalno zahtevo po stanovski ureditvi države^ lena /e večna mali napodeva Na kongresu Darodno-socialistične stranke vi Nurnbergu je kancelar Hitler govoril tudi strankinemu ženstvu. Pri tem je izrazil nekaj zdravih misli, ki so veljavne tudi za nas. Med drugim je izvajal: V ženi vidimo večno mater svojega naroda in življenjsko, delovno in bojno družico moževo. Za ženo nikakor ne pomeni ponižanje, ako postane mati, ampak nasprotno: V tem je njeno največje povišanje. Za ženo ni večje plemenitosti nego je ta, da je narodovim sinovom in hčeram — mati. Kakor Nemci, tako posvečajo vso pažnjo ženi in ženskemu vprašanju Rusi, Francozi, Italijani in vsi kulturni narodi. V vsem tem delu je kljub različnim hotenjem opažati isto skupno težnjo: Osvoboditi in dvigniti ženo v vsakem pogledu na tako višino, da ho popolnoma dorasla svoji najvišji naravni nalogi; materinstvu. Človeštvo se je pričelo zavedati, da je brez dobrih, požrtvovalnih in idealnih mater vsako delo jalovo. Mati je namreč tista sila, ki oblikuje temeljne poteze človekovega značaja. Kdor je iz materinega naročja izšel čvrst, zdrav in duševno svež, ta bo lahko narodu koristil. Vsi drugi brez lastne krivde ostanejo suhe veje. Mogoče sle tudi Vi med tistimi ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali »Kmetski list« brez presledka skozi pol leta v trdni veri in prepričanju, da se boste sami zavedali svoje dolžnosti in pravočasno poravnali zapadlo naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste storili. Vpoštevamo, da Vam dela naročnina kljub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosimo, da Vas ne bo treba radi teh par dinarjev še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini) še tekom tega meseca. Dosedanji ban dr. Dinko Puc Politična napetost v mednarodnem svetu se v preteklem tednu ni prav nič zmanjšala. Prej je mogoče trditi, da se je še poostrila, zlasti po zasedanju DN v Ženevi, na katerem je silno ostro nastopil angleški odposlanec Hoare, ki je v svojem govoru obsojal način, kako se rešujejo zamotani spori. Njegov nastop je vzbudil v vsej svetovni javnosti največji odmev, zlasti med malimi narodi, o katerih je predstavnik Anglije dejal, da so tudi ti upravičeni braniti svojo samostojnost in neodvisnost. Samuel Hoare, angleški zunanji minister, kateremu prištevajo največ zaslug za ublažitev spora med Italijo in Abesinijo Na Poljskem so bile volitve v parlament, o čemer smo poročali že v zadnji številki. Končni volivni rezultat pa je bil šele pozno znan, pač zato, ker vlada ni z njim prav nič zadovoljna. Ljudstvo se v veliki večini volitev ni udeležilo, kajti ni imelo svobodne izbere kandidatov, temveč so bili ti že v naprej določeni. vre naprej v notranji politiki. Boj za monarhijo in proti njej se bije v nezmanjšanem obsegu. Zadnji teden je nastal spet večji upor med generali, ki zlasti živo posegajo v notranje politična, razmere. V dvig naše vasi Slovenska kmetska mladina gradi temelje novi kulturi V nedeljo 15. t. m. je enajstič zborovala slovenska kmetska mladina, organizirana v Društvih kmetskih fantov in deklet, ko je pregledovala delo Zveze kmetskih fantov in deklet, dajala na njenem rednem letnem občnem zboru smernice za bodoče delo in ugotovila dobre in slabe strani svojega delovanja v preteklem poslovnem letu. Občni zbor se je vršil, potekal in se zaključil v najlepšem redu, soglasju, slogi in tovarištvu. V današnjih dneh, ko je vse utemeljeno v materializmu, je edino kmet, posebno pa še kmetska nepokvarjena mladina tista, ki v brez-primerni ljubezni do svoje grude sledi samo njenemu klicu, ki se ne zmeni ne za visoke fraze ne za obljube, temveč, ki tako realno misli, da natanko vč: le kakor si bo sama, brez vsakršnega drugega upanja, izoblikovala trdne temelje, le taka bo slovenska kmetska bodočnost. Krepke besede dejani Dvorano Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na Miklošičevi eesti so do zadnjega kotička zasedli številni delegati iz vse Slovenije. Mlade kmetske pokretaŠe je v izbranih besedah pozdravil neumorni in požrtvovalni pred- - - :. Ivan Kronovšek, predsednik Zveze kmetskih lantov in deklet in voditelj kmetsko-mladinskega kulturnega gibanja sednik Zveze, tovariš Ivan Kronovšek, ki Je uvodoma pozval vse navzoče, da so z enominut-nim molkom počastili spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I., nato pa predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., ki je bila z gromkim odobravanjem sprejeta. Brzojavka se glasi: »Slovenska kmetska mladina v se na svojem letnem zboru z izrazi vdanosti po-i klanja svojemu kralju. — Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani.« Zatem je tovariš predsednik podal svoje poročilo o delu Zveze v pretekli poslovni dobi. Iz izčrpnega poročila povzemamo: »Odjek lanskoletnega »Tabora kmetske mladine« je podkrepil naše organizacije in mnogoštevilne kmetske fante in dekleta, ki so se pridružili našemu gibanju in ustanovili nova Društva kmetskih fantov in deklet ter tako pomnožili našo kmetsko-mladinsko organizatorično družino. V preteklem letu lahko zabeležimo nov porast naših društev, od katerih je velika večina •uspešno delovala. Vsi uspehi so odvisni od posameznih funkcionarjev in tam, kjer so bili i slednji na mestu, organizacija napreduje in ugled raste, kjer pa nimajo močne volje in korajže, tam se tudi pojavlja od časa do časa zastoj. Iz tega se vidi, da se še nismo otresli stare vzgoje, ki je ustvarila v našem kmetskem človeku pre-I pričanje manjvrednosti, nesposobnosti in prevelike odvisnosti. Povsod tam, kjer so tovariši in tovarišice na mestu, so uspehi najlepši. Ugled organizacije raste in splošni položaj se boljša v korist skupnosti. Kdor pazno ne zasleduje vsega dela, ta tudi ne vidi velikega pomena, ki ga naše gibanje izpričuje vedno glasneje. Ako pa se zamislimo, smo v preteklem letu z našimi manifestacijami, zborovanji, raznimi tekmami, tečaji, predavanji, igrami, izleti in vsem drugim podrobnim delom dokazali, da smo ena najvažnejših organizacij v Sloveniji. To delo hočejo naši nasprotniki omalovaževati in nam po drugi strani izpodkopavati ugled z različnimi podtikanji, računajoč, da so kmetski ljudje še vedno tako lahkoverni in ne bodo spoznali, da smo organizacija, katere vodstvo je popolnoma v naših rokah. S tega stališča enkrat za vselej odklanjamo razna sumničenja, ki imajo samo zle namene, in odločno izjavljamo, da delamo in da bomo delali tudi v bodoče izključno na našem programu, ki gre za tem, da prosvetno in kulturno dvignemo kmetske ljudi in našo vas. Kmetsko misel, ki nas vse veže v to veliko družino, negujemo in jo oblikujemo. Kmetska misel je osnovna misel. Vsi gledamo približno enako na vse pojave okoli nas. V potankostih se sicer posamezniki lahko razlikujejo, v osnovnih vprašanjih pa med nami kmetskimi ljudmi ne more biti razlik, ker imamo iste potrebe, isto življenje in iste težave. Radi tega z lahkoto premagujemo včasih se pojavljajoče razlike v podrobnostih kmetske misli, ker osnovna kmetska misel, ki nas druži, predvsem terja od nas vseh, ki ji pripadamo, da smo složni in da malenkosti vedno podredimo stvarem splošne koristi. Delo za duševne ne cd" ' visnest Radi tega so popolnoma zgrešeni prozorni očitki o nepravilni usmerjenosti »mlade zelene garde«. Da, usmerjeni smo, toda njene vezi vse vodijo k duševni neodvisnosti, k izobrazbi in k samousposabljanju za umevanje in bodoče pravičnejše soodločevanje v vseh stvareh, ki se tičejo naše vasi. Jasno je, da preveva našo organizacijo samo kmetska misel in še bolj jasno je, da zato kmetska misel zmaguje, ker se vsi zavedamo moči in sile organizacije, ki more doseči edina za našo teptano vas to, česar posamezniki ne morejo. — Ravno radi tega spoznanja se kmetski fantje in dekleta oklepamo svojih pravih kmetskih organizacij s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo, da to razumljivo tega ali onega bode v oči, ko vidi, da se kmetska mladina osamosvaja v mišljenju. Pri vsem našem delu naj nas vodi vedno zavest, da smo popolnoma in v vsakem oziru navezani na lastne moči, lastno sposobnost in močno voljo. Od nikoder ne pričakujmo pomoči, temveč se zanesimo samo na same sebe!« Tajnikeve perečile Iz poročila tajnika tovariša Staneta Škrabar-ja je razvidno obširno pisarniško delovanje zve-zine pisarne, ki ne more vsega dela opravljati kot bi trebalo, ker je premalo delavcev na razpolago, vendar pa je razvidno, da so bili vsestranski stiki centrale z včlanjenimi društvi zelo tesni. Pisarniški sistem se je v preteklem poslovnem letu izboljšal, čaka pa še mnogo stvari izpolnitve, ko bo za to dovolj sredstev. V zadnji poslovni dobi je bilo ustanovljenih 28 novih društev, tako da je 152 Društev kmetskih fantov in deklet. Članstvo pa je poraslo od 11.816 na 18.173, med tem 34 odstotkov deklet. Delovanje vseh društev je bilo zelo zadovoljivo. Poročilo kmetsko-strokovnega odseka, ki ga je podal načelnik odseka tov. inž. Ivo Jelačin, navaja, da se je posvečala vsa skrb zlasti strokovni izobrazbi. V tem oziru so bili zlasti uspeš- ni različni poskusni krožki, kjer se je mladi«« » kmetijsko-strohovnem pogledu samostojno vzgajala. Tako je bilo ustanovljenih več krožkov za vzrejo prašičev, perutnine, zelenjave, krompirja itd. Za tovrstno strokovno izobrazbo kaž« mladina veliko zanimanje in navdušenje. "Poročila odsekov Za kulturno-prosvetni odsek je poročal načelnik tov. dr. Srečko Goljar. V pretekli poslovni dobi je v tem pogledu delo organizirane mladine nenavadno poraslo ter se pomnožilo. Vsa društva so priredila 328 predavanj, 42 filmskih' predavanj, 439 izobraževalnih sestankov, 24 fantovskih tečajev, 28 dekliških tečajev, 2 dramat-ska tečaja, 2 koncerta, 195 gledaliških iger, 4 akademije, 163 poučnih izletov, 27 mladinskih' zborovanj. Sama Zveza je priredila 1 fantovski in 1 dekliški prosvetno-organizatorični desetdnevni tečaj v širšem obsegu. Tovariš dr. Viktor Maček je kot načelnik poročal za kmetsko-sportni odsek. Letne mladinske prireditve in tekme je treba zreti predvsem kot manifestacije skupnosti in enotnosti vasi, kmetskega ponosa in poguma. Vse društvene edinice so v tej panogi svojega udejstvovanja priredile 71 tekem koscev, 43 tekem žanjic, 19 smučarskih tekem, 86 izletov, 25 kolesarskih dirk, 18 tekem tesačev, 3 konjske dirke, 4 pravalne tekme in 1 tekmo mlatičev. Za ženski odsek je navajala načelnica tova-rišica Ivanka Bergant-Zorko, da so posamezni društveni in pododborovi dekliški odseki posvečali pozornost predvsem praktični gospodinjski vzgoji kmetskega dekleta; v tem pogledu so odseki izvršili ogromno delo. — Za dijaški in zunanji odsek sta poročala tov. Stane Tomšič in France Hočevar. — Po poročilih funkcijonarjev izvršilnega odbora in načelnikov odsekov so poročali predsedniki zvezinih pododborov, tako za celjski pododbor tov. Tone Merslavič, za ljubljanski tov. Alojz Avsec, za novomeški tov. Lado Šurla, za krški tov. Tine Horvatič, za ptujski tov. Joško Tomažič, za notranjski tov. Ivan Korošec in za konjiški tov. Martin Grum. Ta poročila predsednikov pododborov, ki so opravili največje delo kulturno-prosvetnega delovanja organizirane kmetske mladine, so najjasneje prikazala vso pomembnost mladega kmetskega pokreta, pa tudi brezprimerno ljubezen in požrtvovalnost, ki jo zdrava slovenska kmetska mladina pokretu posveča. V imenu nadzornega odbora je poročal tov. Fran Trček, ki je dosedanjemu odboru predlagal razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. V obsežni debati o poročilih, v katero so posegali zlasti tovariši Jože Blaž, Jože Dolenc, Vlado Kreft, Martin Grum, načelnice ženskih odsekov in predsedniki pododborov, je zlasti govor tovariša Ivana Nemca, ki je izrekel vse priznanje dosedanjemu odboru in zlasti njegovemu neumornemu predsedniku Ivanu Kronovšku, ki je hodil od vasi do vasi in nosil besedo kmetske kulture, za kar se mu morajo tovariši in tovarišice zahvaliti tako, kot se more samo kmetska duša. Viharne ovacije požrtvovalnemu in nikoli omagujočemu predsedniku so pričale, kako kmetska mladina ceni nesebično delo za skupnost. Sprememba pravil, volitve novib odborov in delovni načrt Po opoldanskem odmoru, v katerem so si eni ogledali velesejem, drugi pa sodelovali pri izdelavi delovnih načrtov posameznih odsekov, so po daljši debati bila sprejeta nova pravila, ki upoštevajo že obstoječo funkcijo zvezinih pododborov in okrožnih odborov in ki prenašajo usmerjevanje važnejšega dela na same kmetske fante in dekleta, na predsednike pododborov, ker pač oni najbolje poznajo potrebe in želje podeželja. Tako je sedaj poleg izvršilnega odbora ustanovljen še glavni odbor, sestoječ iz predsednikov pododborov. Po samo eni predloženi listi je bil soglasno , izvoljen takle odbori . Predsednik Glavnega in izvršilnega odbora: Ivan Kroaovšek is Orle mi. Glavni odbor tvorijo tovariši: Joško Tomažič iz Vitana pri Ptuju, Ladi šurla, jz Straže pri Novem mestu, Tine Horvati«, iz Krške vasi, Tone Merelavič, iz Sv. Primoža pri Št. Jurju ob j. žel., Ivan Korošec, iz Nove vasi na Blokah, Martin Grum, iz Loč pri Polj-čanah in Alojz Avsee, iz Beričevega. Izvršilni odbor: podpredsedniki tovariši Tine Janhar iz Žej pri Medvodah, Tine Horvatič | in Joško Tomažič, za tajnika Stane Škrabar in 'namestnika France Hočevar, za blagajnika Ja-■ kob Škrabar ter člani odbora: Viktor Hrovatin, ■Pavle Marc, Viktor Rozman, dr. Srečko Goljar, dr. Viktor Maček, inž. Ivo Jelačin, Lojzka Jarno-vič, Jože Blaž, Dolfe šaucr in France Gerželj. Nadzorni odbor: Franjo Pavlica, ing. Janez Zaplotnik in Stane Tomšič. Končno so načelniki vseh odsekov prečitali delovne načrte za bodoče leto, ki predvidevajo (razširjenje in izpopolnitev dosedanjega dela. (Tudi drugi sklepi, sprejeti pri slučajnostih, morejo organizaciji in njeni neodvisnosti ter usmeritvi k podvojenemu prosvetnemu delu samo koristiti, k čemur moramo vsi prispevati. * Prekopa pri Vranskem Skoro v vsaki vasi po vsej širni Sloveniji že obstoji Društvo kmečkih fantov in deklet. Vse do zadnjega časa je pri nas viladalo v tem pogledu mrtvilo. Letošnje poletje je pa predramil klic po kmečki organizaciji tudi naše lante in dekleta. Osnovali so pripravljalni odbor, kateremu predseduje gdč. Fani Karničnikova. Imeli so več sestankov, pripravili pravila ter že pričeli z delom. Uspeh tega dela se je pokazal v nedeljo dne 8. septembra 1.1. Uprizorili so v domu tukajšnjega gasilnega društva — katero je dalo pripravljalnemu odboru v svojem domu na razpolago tudi prostore za sestanke in jih vsestransko hvalevredno pod-ipira ter jim gre v vsakem pogledu na roko — veseloigro »Poslednji mož«. Vai igralci eo nad vsako pričakovanje odlično rešili vloge in želi ipri občinstvu simpatije, katere je izkazovalo s •ponovnimi aplavzi. Uprizoritev je uspela v vsakem pogledu zelo dobro. . ; ' r Čim bodo potrjena pravila, se bo vršil ustanovni občni zbor. Skušalo se bo zamujeno nadoknaditi. Krepka volja in delo ustvarita človeka, brezdelje pa zločinca! Orla vas. V torek 10. septembra smo pokopali na braslovškem pokopališču ob lepi udeležbi g. Franca Kajtnerja, tukajšnjega posestnika, ki je umrl po dolgotrajni in težki bolezni v 67. letu svoje starosti. Pokojni je bil [priden in skrben oče in gospodar in splošno priljubljen. Za brezplačno streho, ki jo nudi tukajšnjemu Društvu kmetskih fantov in deklet, mu je isto oddolžilo s krasnim vencem, kot svojemu dobrotniku. Zelo težko ga bodo pogrešali domači in sosedje. Naj v miru počiva. Preostalim pa naše iskreno sožalje! L. George, bivši angleški min. predsednik Minister brez Ustnice dr. Miha Kreb brani zelene kravate To nedeljo je imel v Križevcih pri Ljutomeru mladi minister brez listnice dr. Miha Krek shod JRZ. Na tem shodu je g. minister v svojem govoru med drugim govoril tudi o zeleni barvi in zelenih kravatah ter dejal: >Vidim, da imate nekateri zelene kravate, zdi se mi, da pomeni to upanje, da je minil čas, ko so vas zaradi zelenih kravat preganjali. Takrat smo hoteli vsem samo povedati, da smo skupaj, vas pa so proglasili za protidržavne. Preganjali so vas tisti, ki imajo zelene zastave kmetske internacijonale na prsih in ki hodijo med vas z zeleno zastavo kmetske inter-nacionale ter vas razdvajajo. Ko boste delali na temelju našega strankinega programa, bodo zopet prihajali med vas s to zeleno zastavo, rečem pa vam, ne govorite z njimi, povejte jim samo: Ko smo bili v zelenih kravatah, nas niste poznali. Sedaj vas mi, ki imamo zelene kravate, nočemo poznati.« Demeljubcve uganke »Domoljub« jo pa pogrunta! Pravi, da hinavsko zavijamo oči, ker zahtevamo, da odločaj o kmetu — kmet. Zraven nam očita advokate in mesarje, pa imajo »Domoljubovi« ljudje sami vendar advokata za ministra in tudi jedo meso, ki je kupljeno — pri mesarjih. Zastran advokatov in mesarjev bi bilo torej še nekam lahko govoriti z »Domoljubom«, le beseda kmet ga bode v oči. Čudno je le, zakaj se potem vprav »Domoljub« imenuje tako rad — kmetskega prijatelja? Uganko bodo znali najbolje rešiti pač le — naši kmetje. „Kder je zapisan v krstni knjigi" Naša mirna in stvarna izvajanja o plesu so »Domoljubu« zaprla sapo. Ker ni vedel nanje odgovoriti nič stvarnega in pametnega, se je zatekel k tejle trditvi: »Mnenje Cerkve in odredbe škofov glede plesa so gospodom okrog »Kmetskega lista« znane. Te odredbe veljajo za vse, ki so zapisani v katoliški krstni knjigi.« Sicer se nam močno »rošta«, ko nas je »Domoljub« tukaj počastil z »gospodi«, čeprav nas je malo prej hrulil z mesarji, vendar kljub temu poklonu ne moremo molčati in treba povedati gospodu »Domoljubu«, da ga je s pripombo o katoliški krstni knjigi — strahovito polomil! Zakaj? Zato, ker potem vsi tisti, ki kot katoliki plešejo v kat. Unionu v Ljubljani — menda niso zapisani v tej krstni knjigi! — Kaj, če bi si mi privoščili porednost in takole za predpust objavili imena vseh onih strogo katoliških glav, ki jih zapelje plesna muzika? Kar se tiče zaplotniške pripombe o prizorih, ki da jih je ne vemo kdo lahko opazoval na prireditvah kmetskih fantov in deklet, pravimo samo: Povejte kraj, ime in zlo dejanje. Sumničiti kar »na čez« je vselej in povsod podlo. — Nikakor nočemo trditi, da smo kmetje sami svetniki, seveda pa tudi ni med nami nikogar, ki bi bil tako »nobel«, da bi se smel za svoje debele grehe »pokoriti« v znamenitem zdravilišču. Mislimo, gospoda, da smo povedali dovolj jasno, zato pa — pika. 'Dopisi * Ormož. V nedeljo dne 15. septembra t. 1. se je vršil redni občni zbor Vinarske posredovalne zadruge, ki šteje nad 100 članov vino-giadnikov iz ormoško-ljutomerskih goric. Predvsem se je ugotovilo, da obeta letošnja vinska Celo življenje KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU trgatev prav dobro kapljico, ki utegne biti V primeru še nadaljnjega lepega vremena boljša od lanske. Tudi kvantiteta bo prav obilna, ker spomladanski mraz vinski trti ni mnogo škodoval. Dosti skrbi povzroča vinogradnikom vprašanje cene za vinski mošt. Slišijo se že vesti, da neki vinski trgovci obljubljajo za vinski mošt x do 2 dinarja od preše. Tako izrabljanje vino-gračnika je vse obsod>» vredno. Izboren pridelek, pa taka sramotna cena! Vinogradniki se nahajajo v hudi denarni stiski, W so v mnogih primeri-, pač primorani prod voj vinski pridelek po vsaKo bi ljudje ne bUi tako samoljubni,« je CIKORI7A Naš pravi domači izdelek! bore proti požrešnim zverem in zahtevajo, da jim oblast dovoli nošenje in uporabo orožja. Japonke in kratki lasje. Odkar živi Japonska v vedno živahnejših stikih z Evropo, se je tam marsikaj izpremenilo. Mladi rod se polagoma iz-neverja starim domačim šegain in se oprijemlje evropskih običajev. Japonci gledajo to z nejevoljo in zamerijo zlasti ženskam, da so si začele po vzoru evropskih družic striči lase. Ker jih niso mogli ukrotiti drugače, je bil po sortah pred koncem šolskega leta izdan ukaz, da si ne sme o počitnicah nobena učenka pristriči las. Tako so se dekleta s počitnic vrnila z dolgimi lasmi, ki so jih rada ali nerada česala in spletala po stari domači šegi. V Ameriki bodo v teh dneh uvedli obvezno zavarovanje proti brezposelnosti. Na splošno je treba reči, da sprejema ameriško ljudstvo zelo povoljno socialne reforme prezi-denta Roosevelta, ki skuša tudi v pogledu socialne politike ustvariti v državi pravične in znosne razmere. vzdihnil Peter. »Saj zemlja nudi vsem dovolj kruha in prostora — toda...« Neznanec je zaničljivo zamahnil z roko, kakor Češ: »Saj ni vredno govoriti o teiii!« Obrisal si je znoj s čela in ponudil: »Kadiš?« »Kadim,« je pritrdil Peter, »vendar imam še sam nekaj cigaret.« Spet sta oba obmolknila, kakor da ne vesta, kako in s čim bi začela. Čez čas se je šele razburil tujec: »Ljudje, praviš? Kakšni ljudje?l To je golazen!« Jezno je zaškripal z zobmi. »Kadar pomislim na vse skupaj, me kar mraz lomi po kosteh, tako sem divji —« Vrgel je cigareto proč in se strmo zagledal v nebo. Bel oblak je tedaj zastrl sonce in ko jo odplul mimo, mu je neznanec dolgo sledil z očmi. »Na katero stran te pelje pot?« se je nato ozrl proti Petru. »Prav za prav niti sam ne vem, kam bi se obrnil,« je Peter skomignil z rameni. »Dva meseca že tavam tako okrog, da sproti ne vem ne kod ne kam. Končno bom bos in nag in ne bom niti več smel med ljudi —« Oni se je zasmejal: >Tudi jaz sem že dolgo tukaj in poznam vse te kraje tako natanko, da sem jih že sit.« >Ali si odtod doma?« »Doma in ne doma,« se je skrivnostno nasmehnil tujec. »Saj nas je tukaj pet —« >Kje —?« j(S« nadaljuj«) Podružnici: KAMNBK - MARIBOR 35,000.000"— Rezerve: Oin 1,300.000 Žkmerišhi predsed~ mik mladini O velikih naporih ameriškega predsednika Roosevelta za popolno prerojenje gospodarskega in socialnega življenja smo v našem listu že večkrat poročali. Oni teden se je predsednik obrnil do mladine ter ji med dirugim sporočil: »Priznati moramo, da mnogo tradicionalnih (zastarelih) načel, na katerih je temeljilo ameriško javno življenje, ne ustreza več dejanskemu položaju. Med drugim velja to zlasti za načelo popolna svoboda gospodarskega udejstvo-vanja in nevmešavanja državne skupnosti v gospodarsko življenje. Pod težo hude stiske smo morali priznati, da sistem izključnega gospodarskega individualiziral ne more biti kos viharju gospodarske krize, vsaj ne brez podpore in sodelovanja državne skupnosti. Prejšnji rod ni znal o pravem času računati z razmerami in okoliščinami, ki jih je nujnost prirodnih zakonov morala roditi v gospodarskem razvoju vsega sveta. Morali smo odločno pristopiti k izmenjavi starega in preživelega pojmovanja, če smo hoteli rešiti ameriško gospodarstvo zmede in poloma. Svoje delo moramo prilagoditi dejanskemu stanju neizprosne sedanjosti.« O novi dobi in novih časih tudi pri nas že dolgo govorimo in pišemo. Tudi kmetje to vemo in zahtevamo. Toda vse ostane vedno pri sta-em, kajti komur se dobro godi, ta nima interesa, da bi se kaj izpremenilo in ustvarilo. Rmeije v drugih državah odločajo v svojih stanovskih vprašanjih vse sami, pri nas pa samo o malenkostih. Zato nam je življensko potrebna stanovska or-aanizacija. jErebanje Tobačne srečke Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 14. septembra t. 1., so bile amortizirane sledeče serije: 2, 27, 311, 630, 659, 869, 965, 1034, 1064, 1133, 1197, 1249, 1434, 1466, 1518, 1971, 2136, 2304, 2361, 2510, 2595, 2791, 2965, 2996, 3105, 3108, 3301, 3657, 3841, 4022, 4218, 4220, 4281, 4576, 5157, 5189, 5190, 5395, 5461, 5516, 5587, 5643, 5898, 5958, 5980, 6071, 6297, 6355, 6395, 6501, 6708, 7071, 7230, 7367, 7460, 7493, 7529, 7547, 8040, 8161, 8249, 8745, 8838, 9002, 9375, 9386, 9403, 9555, 9718, 9772. Večje dobitke so zadele naslednje serije: ser. 5813, št. 31 Din 75.000'—; ser. 2135, št. 27 Din 2000-—, ser. 6341, št. 70 Din 500'—; ser. 8703, št. 35 Din 500'—; po Din 100'— so zadele naslednje serije: ser. 814, št. 81; ser. 1873, št. 17; ser. 5488, št. 49; ser. 6118, št. 75; ser. 6511, št. 64; ser. 6978, št. 86; ser. 7246, št. 68; ser. 7319, št. 76; ser. 7614, št. 14; ser. 8127, št. 50; po Din 50'— so zadele naslednje serije: ser. 837, št. 70; ser. 1205, št. 56; ser. 1487, št. 15; ser. 1509, št. 56; ser. 3044, št. 11; ser. 4292, št. 52; ser. 4390, št. 23; ser. 4410, št. 86; ser. 4826, št. 69; ser. 558, št. 94; ser. 5944, št. 11; ser. 5972, št. 4; ser. 6081, št. 90; ser. 6385, št. 53; ser. 7094, št. 22; ser. 7628, št. 79; ser. 8407, št. 38; ser. 8926, št. 14; ser. 9253, št. 81; ser. 9345, št. 71. od 22.-29. septembra 1935 Nedelja, 22. sept.: 7.30: Pridobivanje čistega in zdravega mleka (Fr. Pavlica) — 10.00: Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 16.15: Za našo gospodinjo: O sadju (gdč. Travnova). Torek, 24. sept.: 18.40: Kitajske nravi (Franc Terseglav). Sreda, 25. sept.: 18.40: V spomin Franju Šuk-ljetu (dr. Lončar). Petek, 27. sept.: 18.00: Ženska ura: Paradižniki (ga. Vika Kraigherjeva) — 18.40: Delavska ura: Naše delavsko vprašanje (Smersu Rudolf). Sobota, 28. sept.: 18.40: Zunanji politični pregled (dr. Anton Kuhar). (Sejmi 23. septembra: V Bučki, Dovjem, Novi vasi na Blokah, Završeh, Lescah. 24. septembra: v Slovenski Bistrici, Dolnji Len- davi, Cankovi. 26. septembra: Turnišču. 27. septembra: v Koprivniku, na Krki, Travi, Sv. Urbanu pri Ptuju. 28. septembra: v Ptuju, Muti. Vrednostni papirji 2K°/o Vojna škoda 7°/o investicijsko posojilo 7°/o Drž. hipotek, banka 6°/o begluške 4°/o agrarne 7% Blair posojilo 8% Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 368—369 Din 80— 82 Din 75- 76 Din 64— 65 Din 45— 46 Din 71— 72 Din 80- 81 Din 230—233 Vrednost denarja 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 43'40 Din 17'60 Din 14'24 Din 217— Din 9'— Din 2'88 Din 1-81 Din 3'56 Na sodni dražbi v Višnji gori se bo prodalo dne 3. okt. 1.1. posestvo z mlinom in elektrarno na Krki. Kupci vabljeni! Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, iešprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. supertosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „Ilovaca, Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. Urednik: Janko Vičič. — Izdaja za konzorcij. Ivan Pipan, — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O, Mihalek). Ljubljana. OEN£R naložite fftaj&©9Je in najvarneje pri domačem zavodu v LJUBLJANI« Tavčarjeva (Sodna) ulica itev. 1 jjj Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjižice in tekoči rašun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje ij| stalne vloge po dogovoru. ' JAMSTVO ZA VSE VL0SE presega večkratno vrednost vlog. // HJ Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice dru- ^^ gih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog denarnih zavodov. BLASAiftiSKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred §g| prazniki od 8 —12 7* ure. v U'Mm\ uSica 7 (v lastni hiši) LNI IN POSOJILNI DON I reg. zadr. z neomejeno zavezo 0200000202010102024848230000024800020201000201010002020100000153020000000201000002010002020200000201010002010000020201000201000202010001010201010200020100020100020101000202000102010002010202010000000100020102000202530053020000010000020002010000015300230100020200000200