Z01. itnlllm. f Llrtljflil, f ponntollik, I septembra 1817. L. Iefo, .Slovenski Narod' velfa po po*tl: za Avstro-Ogrsko: za NemČijo: ttk) leto skupaj naprej . K 30- I ćelo lcto naprej . . . . K 34*— pol leta „ n • • ■ 15"— I . »t * • ^_ j x » Strt !eta ; i? - . I 750 I M Ameriko tn vse druge dežele: na mesec „ . . . 250 | ćelo !eto naprej . . . . K 40.— Vprašanjetn glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vprflrni&tvo (spotiaj, dvoriSče levos'at\'2 mr.o5-»!tie se ne ozira. „Narodna tisssr^a" telaloa £t 85. Upravništvu naj se nošiljajo niročnfne, rekla nacije, inserati L t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" veVp. v LJabl'anl dostavljen na dom ali če se hod? ponj : ćelo Teto naprej . . . . K 2S-— I četrt leta „ . ♦ i I , 7*— pot leta ,.....» 14*— I na mesec „ . . . . m 2*30 Pasa n szna Steviika velja 12 vinariev. Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Uredništvo: Snaflova ulica št. 5 (v prittičju levo , telefon št. 34. Druga Seidlerjeva vlada g Dunaj, 31. avg. Težak porod dnige vlade dr. Scidlerjeve se je končno izvršil da-nes, v petek — za slab začetek?! Da-nes rri teira poroda nihče pričakoval; vsaj v parlamentarnih in po'itiških krogih ne. Ko so se sinoči parlamentarni r>oročevalci razšli iz parlamenta, ni se nihče sluril, da jim bo čez par ur v noći doposlano toliko gradiva. Še včeraj popoldne je razpcsla-la krščansko-socijalna koresponden-ca »Austria« vest. da se državni zbor zopet snide 18. t. m. in da bo nova vlada najbrže — v soboto imenovana. Voditelji te stranke so bili namreč včeraj pri dr. Seidlerju, s katerim so obravnavali razna pereca vprašanja, izvedeii so torej le datum prve prihod nje seje poštanske zbornice, — dan rojstva nove vlade pa jim je ostal prikrit. Parlamentarni poročevalci so danes nekako »piki-rani«, ker so jih nekaj časa takore-koc vodili za nos, naposled pa jih pustili docela na cedilu. — Čemu je služilo to prikrivanje, ni lahko razu-meti. Danes je torej tišti »veliki dan«, ko ja dobila Avstrija ono novo vlado, l:i naj pripravlja državo na bodoči mir in ustvarja pogoie za ono težko ži\ijenje takoj po končani vojni. Poleg znanih fmen ministrov in voditeijev, ki so zdaj povišani v prave ministre, imamo četvorico novih mož v tem ministrstvti. Gosposka zbornica je dala tri ministre: grof Silva - Tarouca je poljedelski mfnister, baron \\ieser trgovinski minister (dr. Mataja se je urrakrn! in prevzame novo im'nistrstvo za socijalno skrbstvo). vseučiliški profesor dr. Horbacze\vski prevzame novo ministrstvo za ljudsko zdravstvo in končno Slovenec dr. Ivan vitez pl. Žolger, dcslej oddelki predstojnik v ministrskem predsedstvu, pa novo ministrstvo z jako obsežnim in zamotanim delokrogom, ki £a je danes še težko povsem točno določiti. Cehi nfmajo prav za nrav nobe-nega ministra. Grof Silva-Taro-uca je konzervativni aristokrat, kl ima s Ćehi le toliko dotike, da ima svoja ogromna posestva med češkim narodom in zato pač ne kaže, da bi bil temu ljudstvu sovražen. V po-slanskf zbornici je stal v vrstah kpn-sen'ativnejra plemstva, v gosposki zbornici na je član desnice, v kateri so tuđi Čehi. — To ie vse njegovo vCeštvo«. Dr. Ivan Horbacze\vski se more smatrati za Ukrajinca ali za Ceha... Ukrajince je v tolike, da je bil leta 18o4.»rojen v Tarnopolu in da tega še ni pozabil. Od leta 1883. pa Je profesor medicinske kemije na i češkem vseučilišču v Pragi, kjer je še danes načelnik medicinsko-kernič-nega zavoda. Ponovno je bil dekan medicinske fakultete in leta 1902/3 ćelo Rektor macrnificus. Svoja učena dela je pisal češki in nemski. — Vkljub temu se pa čehi ne bodo pre-več zavzemali za to, da bi ga prište-vali med svoje ljudi. — Kaj mislijo Ukrajinci, ne vem, ker danes ni ni-kogar iz U. P. Z. tukai. Poljaki imaio dva ministra \n si-, cer dr. Cwi k 1 i n s k i za uk in bogo-častje in dr. ni. Twardowski minister rojak za Galieijo. Prvič pa imamo rudi Jttgoslova-rji ministra — dr. Ivana viteza p!em. Žolgerja. ki je bil doslej eden iz-med treh oddelnih predstojnikov y ministrskem predsednistvu. — Zani-mivo je napof oficijozno utemeljeva-nje o njegovem imenovanju. Poleg njegove upora bi.fivosti, jiravijo, je bil dr. Zolger imenovan tuđi z ozirom na željo (odkor ta že-l?a — ni povedano). povedati vsem narodom te države, da lahko sodelu-jejo pri vodstvu države, ako se kak njihov rojak priporoča po svoji sposobnosti, po svoji prcteklosti in na-darjenosti. — To je za novresa:a ministra dr. Zolgerja sicer jako laskavo priznanje, ali obenom krepka zauš-nica jugoslovanskemu narodu, ki doslej še ni rodil takega moža. Dr. 2ol-ger naj bi bil torej prvi, ki se priporoča za ministra po v?eh ten svojstvih. O uradnem delokrogu novega ministra dr. Žclgerja pravi »Ar-beiter Zt£.« povsem opravičeno, da je to nekak — r e b u s, ki ga je danes še težko razvozljati. Ali zdi se mi, da je takoj potem pravo zadela, ko ga je imenovala nekakega — kon-ceptnega praktikanta v olajšavo raznim ministrstvom. Samo da bo to eden tistih, ki svojim sefom oprav-Ijajo vrse umstveno in težaško delo, gospodje šef i pristavljalo le sv*»j dra-goceni pod ris in se IcDšatiio s tulim perjem — Zares, narodi bi gledali, da bi se taka iz redna slovenska moč izrabila in obrabila v takern labirintu. — Njegova naloga naf bi bila ta, da se bo od slučaja do slučaja in na željo ministrskesra sveta bavil s ta-kimi upravnimi zadevami. ki bi sicer s]>adale v delokrog raznih ministr-stev, pa se dotikajo vojne, in ta vpra-Šanja sporazumno z vserrti prizadeti-mi ministrstvi pripraviti in omogo-čiti za sklepani* v miri frsl:em svetu. — Nič kaj za viđanja vredna naloga! Aled posamičnimi ministrstvi je rebroj^adev, o katerih odklanjajo kompetenco. nobeno jih ne mara sprejeti na svoje rame, potiskajo uh od vrat do vrat. nakrat neki3 obtiče, da se izgubi k?x sled za niimi, — a ti: pridi novi minister, ki bo stal sredi tega kaosa in poganfa! take zaJe-ve skozi vrata, često skero neinogo-če »einvernehrnlici^e Austragiiiig< na mizo ministrskega sveta, kjer se bo moral še petiti in porabid vso svojo zgovornost, da bi... omogoč:! m olajšal sklepanje o njih (fiir die Be-schlussfassung im Ministerrat zu er-leichtem)! Da bi bil potreben tak poganjač med ministrstvi. to smo vsi Ž3 davno čutili. Koliko najholjših predn^gov je nekie cbtičalo, ker se jih nihče ni upal prav vzeti v roko ter je vsakdo odklanjal kompetenco, da se je Ie re-Šil dela in odgovornosti. — no, zdaj so našli način, kako naj se to uredi, in — sposobnoga m^ža za tako, često Sisifovo delo. Tak delokrog so odmerili prvemu jugoslovanskcmu ministru, kateremu se od vseh strani priznava izredna sposobnost, glo-hoko znanje in neumorna delavnost! Odtod tista »Verwendbarke'U — uporabnost. ki jo vidijo v dr. Zolger-ju in ki ga je rriporočala za sođe-jovanje Jugoslovanov pri vodstvu države. Dr. Zolger je torej prvi Jueoslo-van, ki js p^strl minister in ki bo s svojim znsmem koristi! — avstriiski državi. Ali bo rnogel srlnli kaj koristiti svojemu narod?', je danes povsem odprto vpr.i sanje. Ako pa pomislimo, da... »kurs ostane dosedanji«, kakor naravnost izjavljajo, potem si lahko mislin:o, da bi bil tuđi njegov glas le — upijočr^a v piTščavi. Čndežev tuđi od dr. 2ol-gerja ne pričaknjemo. V programu čitamo sicer o .. .^ča5U primerni oreosnovi ustave« in o »narodni avtonomiji, o^govarja-foči enakopravnosti narodov«, ali za-npanja v take prisiljene izbave nima-mo. Mah pe^ka v oči je pač tuđi treba, si mHf razna visoka gospoda. Aled tukajsnjimi polittki je bilo dane«; prečki povprasevanja, kaksno stališče zavzame Jugoslovanski klub rasproti taki vladi, v kateri imamo prvič svojta mmistra. Posebno so bili rđdovedni, ali bodo naši postanci glasovali za — proračun. Strasno se jiin mudi! Jutri bodo v listih že razne kombinacije v tem ozini. . Da je vse to, kar bodo pisali, le bolj —■ pobožna želja, o tem sem povsem prepričan. Naših poslancev sicer ni tukaj, ali oni so svoje stališče že v naprej določili in pri tem ostanejo. Ako ostane — kurs stari, ostanejo — stari tuđi zastopniki jugo>lo-vanskega naroda! Odmor na šaški frent?. — Manji, „-u^anski šunki zavrajeni, uspešni prour:apadi naših čet — Trst zopel bombardiran. NASE URADNO POROCI! O. Dunai, 1. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZiiODNO EOJIŠCE. Severoziipadno od Focsanlja so ižtrgale naše CeCe sovrafT*11 " -znova ž*!avo brar.^r.o vs?m?tiO r "*^ Pri K»s^tfnu in Tarnopolu smo zavrn!!! rusfee lovsfie kotp^nđe. OALIJANSKO BOjlSCE. Vč-\r"*" T 'j<1hs njcrlšlo cb Soči do n-1: ..... :a veCje?a boja. Fo-po?diie ?e med Tclniinoni in Vi??avo bilfva na svevHrji-i fockah iznova vz-plarntela. Sevcrrto oil Ka'a, pri M?--donih in n1*? Pritofa smo zzvtti'U močne ita' a* B^r.ide. Kakor preisnj^ đn *i gc;a Sv. Ga- bri.iela zapet p ce ljute borbe. Od severa ?:i zapada sem so prod*-r«ll po števHi! zela r*rer:o^n: -/.z^?.i^.U c! proti n^ši t*rr;brl po-cćkl. Težiice boja Je lemala na feve-^CTn de^u šore. Nsša nad vso poliralo vzvišsna P&-l\3ia le vzdržala vs« n2vs!e ter fo prcš'n Ea?n2 opeto> sno v pro^Inarad. Pri Gorici in v Vipavs^i dolini Je sovra/tiik po moćnih artilj£rij«fdii na*r?dih večk»*a* iz\:s? rresamne sisnke, kl 5nio \ih vse ftlaiTro zavmili. Vzhodno od Gorice so naša čete v «i?n"nu 72v^e!e ?os ita,f?->n5frefT3 jarka te- vte!e 6 Hr1" ~* ^ časir*Vov in 140 irož in „ * stresne puške. Trst je bi? zopet rzzaćzlni cilj ftalijan«^^ v J^r ?v. Škcfilska palača je biia r >vaiis. Sef generalne^a štaba. Dunai, 2. septembra. 'Kor. ur.) Uradno se raz?rlašn: VZ!iODMO BOJ1ŠCE. Sovražnik .cc ;e znmm\ tri!c!r1 ral'im zavc--" i •■ severozapadno od F«-ii-an!ja d .:*: usperie z moč-nlirA napad* Izirzail ITALIJANSKO BOJIŠĆE. Odprto mesta Tr?t so včeraj zopet opetovano ob's^all ita!i'.-inska !e-ialci. kj so v$s?ga skuppj vrHi n<\ me-sto 70 bor:?b. Ob S^čl so včeraj izosual vsčji • c'J. iL&lfcnslii ćelnl naracli na b&ijr i^>] visoki i'Asir*Qi*, ^"l Gjriol In Ji;n> liab so se ponesreč;?* ter so n::se na-rrdalne četa v iirocž-JIa oodvzc Uh <;đ£G\ar?afe. V ob?rr.C-.tn gore Sv. Ga- briie!a sa zadržr'* naši '----n-' -o- vražne mase. V nc-5i na 1. r Je ostalo iu 10 ča^rpkov in .?15 mož iz šestih itii-Uans^iti pol kov kot vjet-niki v rokah lirabrJh bra*i:ief?ev. Šef gencraltie^a štaba. NEMŠKO V^CERNO POROCILO. B€*rclin? 1. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča; Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna fronta prer:tolo-naslcdnika Ruprehta Bavarskega, Na Flandrskem je trajaj moćni oinjeni fcoj t sip!i7?h in na obeh stra-neh Ypre?s. Razeri b^sov v predpolju nobenega infanterifskega delovanla. V Artcisu ja zvečer po mirnem dnevu ogenj od kanala La Bassee do jitžnega brega Scsrpe oživeL ArmrJna fronta nemškega prestolonaslednika. Pri pristavi Hiirtebise ob Che-n:fn des Dpv^esu so Francozi po sil-r!crr r.rt'"- " ' " :i učinkovaalu z iKCčrilmi i _____r-dli. Prvotno rri- dcfcitev ta! s strr.ni sovražnlka smo s prr-'SLfnkr>!n zavzeli nazaj. Več \lciVA Je o*t?.!D v naših rokah. So-vre?:ni sunK! cb Froldmontu in južno od Ccr^en^ia so se z izgubam! pone-sreč!!L Pred Verdiraom i® bo! čez dan počiva!. V večernih rrah se ie stop-r,?eva?o delovairte ardljerlj v neknte-rij cdrelrlh zopet prečej. Armadna frontfi general- f e 1 č m a r š a 1 a voi. A 1 b r e li t a \V u r t e m b e š k e g a. Pcđvzeije bavarsliih čet v sun-If!! ch UzriZ*i\ Ren - Mame je Imelo pc*?3*2r! crpeh. Palefj krvavih iz^ub sa utrpell Francczi vjete. VZKOĐNO BOJIŠCE.' Armadna fronta general- f e 1 d m i! r š. princa Leopolda Bavarskega. Oh Dv2n?f pred vsem pri Ilukstri, riti Smorront! m Baranovičih je M'o vče aj to.no ćefovanjs klfiib neugod-nc*n!i vremena žh~ *^e, kakor si-C2r. Severro od „ „ *co Kovel-I-iic!: so konstatirali naši izvidniki ćo^ro uČ't"' " *!je naših meta! min In i!r.f.e srt; ■ ' - *r ^ovražnih jarijh, iz V?tc~ih so vjete. Pri Tar- noro'ii !n tfii^iat'-ri! smo v bližinskem boj'! pregnsli rn^ke ftrafimske od-de'ke. Armadna fronta genera!- feld maršala von Macken- s en a. V sorovjti severoz2?sdr!o od Focrnnija so vrgie nemške čete Ro-irn^e i?, žifavo branfene visinske po-zicMe. Pr! Maf-s!nen!Ju ob do!et!?em S so vdrli nemški in bolgarski r; ... ni oddelki v • ruske poz«c?.ie» robili !>osadko ter se vrnili z velikim štev!!om vjetih.^ V r: v»t Čme ie naostfei ftp'ijlafiskl brtp-;r--i pri p-*-!"v«. Neniške čete so vr7?e 5;cvr i r.azrj ter mu c*-vzele v;e*?. Ob Dobrefn poljr se je rr" ^rc^'i vc5 frbskffi naradov, za-r r - -^ Y2TđZT'rgonu in Ba-ranovičih se je stopnievalo streljanje. J-sgovzhodno od Rige, pri Pridrih-stata in pri Ilukstti so Smela nekatera podvzetfa uspeh. Zapadno od Lučka nam je prinese! smiek napadalnlh ko-lon vfete in pfen. Armadna fronta general-obersta nadvoi. Jožefa. Med Prutom in Sučavo motečl o^en] in praske v predpoliu. Armadna fronta general-feldmaršala von Macken- sena, V gorah severozapadno od Focssnija so skuša!! Romuni in Rusi iztrgatl našim četam zavzeta tla. Ljuti pretfnapadi sorražnika so se ponesrecill z velikimi izgubarai pred našimi črtaini. MAKEDONSKO BO.IlSCE. Pri Bitolju so Francozi % moč-nimi sflpmi napadli. Ob cesti v Pri^ lep je bfl sovražnik vdri, mi pa smo ga pobifi aH pa vjeli napad na stran od pota pa so bolsrarske Čete povsod* zavrnlle. Ob Dobrem polfu so se zlo-mili- novi naoadi Srbov. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. NEMŠKO VECERNO POROCILO. Bsrolin, 2. septembra. (Kor. n.) Wolffov urad poroca: Veliki glavni stan, 2. septembra zvečer: Na zapadu nobenih več-jih bojev. Nemski zbori so prekoračili jiigovzhodno od Ri-ge Dvino. P o d n f i h p r i tiskom so pričeli Rusi v nagi i ci zapuščati svoje mo-stišče zapadno od reke. Ali na dalje vanje alf konec ofenzive? Mnenja so različna. V tem trenotku čitamo v .kakem razniotrivanju o položaju na bojišču, da bitka še ni dcspela do svojega viška, da je pričakovati veli-kega borenja še na banjski planoti ia pri Gorici, ogromnega pa pri Crrmadi, kajti Italijani to pot nišo pripravljeni odnehati prej, nego dosežejo svoj cih* — ali pa popolnoma podležejo. Oni govore seveda samo o dosegi svojega cilja, pojma poraza ne poznajo. Nato čitamo v vojnaporočevalskem razmotrivanju, da so znamenja tu, ki kažejo poiemanje »talijanske napadal-ne sile in da Se soska bitka bliža svojemu koncu, Vojaski sotrudnik »Mieii-we Canranta« sodi ćelo, da je enafj-sto soško bitko žc smatrati za izja-lovljeno za Italijane. Boji za ix?sest banjske visoke planote imajo samo še ta namen, da bi Itali.faiii obšli ob-rambno crto na Krasu, ker so se vsi prejšnji napadi na to pozicijo izjalovili, ne da bi se Italija le koUčkaj pri-Mižala svojemu cilju. Ttalijanski Jisti pa poroeajo, da Cadorna pritegme vse razpoložljive rezerve na fronto In razvidno je, da kliče v boj tuđi še nezadostno izvežbano moštvo, samcu Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, one 3. septembra 1917. 201. Mev. cfa bi vzdrža! premoć, in kažejo na nevamost. češf da sovražnik na mnogih frontnih delih prehaja k proti-napadu. Veliki italijanski listi že dvo-inijo. da bi bilo rnogoče zasesti Trst v enajsti soški bitki in »Corriere del-la sera« izvaja, da enajsta soška bitka najbrže ne prinese tako popularne pridobitve, kakoršna je bila pridobi-tev Gorice v avgustu 1910. Bojevanje traja že pol meseca, kruto je, divje in žrtve ogromne, tako da bi bilo vse-kakor pri cako vati odmora in konca ofenzive, toda An^leži in Frar.cozl pripisujejo sedaj italijanskemu bojišču največjo važnost in prigovarjajo Cardoni, naj vztraja, nadaljuje in konca vojno proti Avstro-O^rski. Napadalna armadna skupina vojvode *df Aosta obse&a približno dve 'retji-ni skupne italijanske armađe, to ie okoli 59 divizij. Na severnem krilu se bojuje druga armada, med Gorico in rnorjem tretja. Sovražnik je dose-gel sicer z vso svojo cgroii.no silo nekaj uspeliov, ali ni mu uspelo, da !)! razbil trdno taktična spojitev naše obrambne crte in bi 'aktični vpal izpopolnil v stategični vpad. S pridobivanjem prostora korakoma se v poziciiskem boju ne doseže nič, kakor uci izkušnja, in krajevni tisperii stanejo napadalca navadno in tu se posebno tako drago, da mu poide moč in sapa prav takrat, kadar bi ju najbelj potreboval. Naiverjetnejše pač je to, da sovražnik še ne bo od-nehah marveč da preponi po nadalj-nih brezuspešnih navalili na hanj?ki planoti in pri Gorici slavno bojno to-rišče zopet pred Grmado. In ko boda boji tamkaj ugodno za nas izvojevani, je pričakovati konca enajste so-ške bitke. Trajati utesne še cei rne-sec septernber ali še dalje. Italijanski kralj je od*rovorii na čestitke an-gleškega kralja k italijanskim uspe-nom. da angleškrMtaliiansko oro^no bratstvo se utr ju je v skupnem naporu in skupnih žrtvah proti sovražni-ku. katerega se mora premagati. Italijanski kralj torej še vedno ura na zmago in Angleži mu dajcjo poguma, pač znamenje, da klania ob Soči ne bo še kmalu konec. Ministrski pred-sednik Boselli pa ie odslovil cdpo-slanstvo socijalističnih poslancev, ki hočejo, da se skliče takoj parlament da je še časa za sklicanjc cn mesec ali še več, vojno pa bo Italija nadaljevala sporazumno z zavez-nikL da doseže mir. kakor hitro bo mir mogoč po naciionalni pravici in »vojnih ciljih. Ako italijanska armada tuđi znova opeša. bo brezdvomno pripravljena čez čas na zopetno ofenzivo. Da se naše armadno vodstvo pripravlja in opremlja primer-no po sovražnikovih nrizadevanjih, je gotovo in vzbuja brezdvomno Ća-dorni velike skrbi. Negotova je bo-dočnost ob Soči. Bojni dan 1. septembra. Iz vojnoporcčcvalskesfa stana 2. septembra: Včeraišnji dan na soški fronti je potekel. izvzcmši boje na prostoru hriba Sv. Gabrijela, brez bist-veniii dogodkov. Proti severnemu krilu je držala sovražna artiljerija zmeren rnotilni open:. ki je bil živah-nejši samo proti Mrzlemu vrhu. Naša artiljerija je razkropila ponovno sovražna nabirarna na banjski visoki planoti in preprečila utrjevalna dela It?1ijanov. Jako pridno so delo-vale naše patrulje, ki so večkrat one-mogočile sovrežniku. da bi se vsta-fil, in sO mu prizadjale znatno škodo. Pri Zagorju smo vjeli 25 moz, pri 'drugih nodjet.fih vplenili rekaj strojnih pušk. Proti hribu Sv. Gabrijela je pritegoval Italiian nepretrgoma nova ojačenja. Naši artiljeriji pa je uspelo, da je zadržavala s svojim nad vse učinkovitim ojrrjem na severnem pobočju hriba zbrnne sovražne mase ves dan tako, da se ni mogel razviti rrikak napn.d. Ves bojni prostor je sicer od včeraj zvečer zopet pod te-žkim ognjem artiljerije in min. Naše napadalne čete pa se nišo dale moliti vsled tega in so prizadjale sovražni-ku kolikor mogoče veliko škode. Tako so vjele v bojih ponoći 1. in 2. septembra samo tu 10 oficirjev in 315 mož. ki so pripadali raznim italijanskim polkom. V Vipavski dolini je poskušal Italijan že večkrat ponesre-čeni manever. Dvakrat je naskočil naše pozicije severno Vipave, plačal pa Je ta podjetja obakrat z velikimi izgubami. Tuđi dva poskušena šunka sovražne infanterije pri Jamljah sta bila izjalovljena in sta stala Itall-jane znatne izgube. Crta pri Panovcu pomak n j e n a n a p r e j. Vojnoporo čevalski stan poroča 1.1. m.: Naspro-ti Gorici je sovražnik po bobnajočem ognju zopet napadel in tekom dneva se nam je posrećilo, da smo lastno crto pri Panovcu pomaknili naprej. Šest oficirjev in 140 mož smo vjeli, vplenili štiri strojne puške. General Cadorna še vedno upa na zmago. Italijanski listi poročajo: Generali Cadorna, Haig, Foche in Petain so si brzojavno čestitali med seboj k uspehu na bojišču. Cadorna ie v svoji brzojavki poudarfal bodoče boje in zmage. Italijanske izgube. »Ber-linei Tagblatt« poroča: Tuđi drug! italijanski generalni naval ie ostal brez odločiinega us peha. Pri tem prekaša število cet v enajsti soški bitki vse, kar je Cadorna doslej po-slal na bojišče. Tri četrti milijona vo-jakov je bilo pognanih v boj in skupne izgube Italijanov se cenijo na \vd tisoc mož; k tem treba prišteti še 10.0CK) vjetnikov. D' Annunzioranjen. Poroča se, da je bil Gabriele d' Annunzio ranjen pri zadnjih zračnih napadih na Pulj in sicer na nogi Rana je lahka. Pred meseci je bil ranjen baje na jednem očesu. D' Annunzio deluje kut opazovalec na nekem Caprioniju. NaGrmadi. Iz nekega pisma: Sicer slišimo malo ali ćutimo zato toliko već. Potresi v našem zavetju spreletavajo ćelo moje telo, vse živ-čevje, na koncu prstov, v zobeh in laseh vzročajo trepet ti strašni udarci. Neka puška se je sprožila sama od sebe. ure v žepih zastanejo, skle-dica je padla sama z »mize-s to je s starega zaboja za pomaranče, iz skalne stene se ločujejo plasti, jedna naših petrolejk je padla. Cas menaže: konserve in kameniti prepečenac in vsebina steklenic iz aluminija. Roka, ki nese gr'žljej k ustam, trepeče v peklenskem tempu savražnega bob-najočega oc^nja. Pv^poldne ugasneta dve luči. Goriva je še, ali zraka ni. Nekega moža, ko je vstal, primejo slabosti vsled plina ,ki je vdrl do nas. \entilatorji nam prinašajo Ie še prah in dim v kaverno, zato jih zapremo. Zrak je vedno slabši. Vročina narasla, vsi se potimo. \ rgli so bluze s sebe, z nagim gorenjim telesom se naslanjalo kakor kurjaci na ladji. Oči jim migljajo. suhe ustnice govore ne-razločne besede. Samo ven naj nas puste! To je želja njih, ki so v ka-vernskih Ijuknjah, posutih z ekrazitom. Med tem si je priboriia sovražna infanterija pot do sem. Videl sem italijanske vojake, ki so vrlo prodirali skezi ovire in razvaline naših po-zTcij. ko pa se je pred niimi pojavil obraz branitelja, došlega iz kavern, sa hoteli kar pobegniti strahu in groze... Delovanje železničar-jev tekom e na i ste soške bitke. Armadno vrhovno Doveljst-vo je peslalo prizadetim železniškim upravam nastopno brzoiavko: Osob-je nekaterih državnih in južnoželez-niških postaj, dalje na teh postajah in pripadajočih prosrah na vlakih zaposleno moštvo in organi prožnega vzdrževanja je omagocilo s pogum-nim vstrajanjem in najzvestejšim izpolnievanjem svojih dolžnosti v najtežjem sovražnem ognju, da je bilo mogeče četam, nahaiaiočim se v trdih bojih, dovažati nujne potreb-sčine. Izrekam za to temu osobiu pohvalno priznanje armadnega vrhov-nega poveljstva. Večerno poročilo. Iz voj-noporočevalskega stana 2. septembra zvečer: Po poročilih do 2. po-poidne je bilo tuđi danes boino delovanje ob Soči razmeroma neznatno. ITALIJANSKO UPADNO POROČILO. 31. avgusta. Včeraj smo se bo-icwjh na banjski planoti in na Krasu, da smo konsolidirali p-.»sest nek^eri!r viiin in pop-aviii na?c 'rte. N:t se -crnih po-ber *?h hriba Sv. Oabrijela in pri i^re-M^vici trno dosegli mnofc?. prednosti. 7l-ip!."?i smo ljuti oćpor sov.i'nika in priptjiali 635 vjetnikov, me i niirr.i 12 cfici.-jev in 5 strojnih pusk. Naši letalci, katerib ni mo2:el zadr/ati iako ln:d so-vra?,T!i odbiialni ojrenj, so bonibarJirali 7 i;*peh-jm železniške naoro.\e v ok'^Iibu To.r.'Tna in zaledno sovr.i/niKovo ^rto na Krasu. 1. s ept embra. Na banjski vi so-Vi planoti razmeroma mirno. Na sever-nih pobočiih hriba Sv. Oabrijela in \7hodno Gorice jako Sivahen boj. N.i slednjem kraju je posku?5?-! so\Tažnik včeraj s ponovnim? li'itiini protinnr>adi osvojiti zopet izdubljeno poziciio: bil je vsakokrat zavrtijen s krvavimi iza::!bi-mi. Na Krasu v brestovski dolini smo zavojevali znova nekai odsek^v jarkov. Včeraj «;mo vieli 3? oHct^cv in (^5 mož. Skupno število od začetka bitke e p*otrcc vprasRnjc, če ie na Krfu sK'leniena pc-Rod' i.ploh v interesu Srbije. Ustanovitjv s' \«:nsUo - hrvatsko - srbske države M sp vila Srhe v novi državi v manjširM. Osi; lirni fcibski narod bi bi! sploh nezmož irj.cti kak vpliv na sicer sorodno inu, a i 20i. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 3. septembra 1917. Stran 3. zgodovirii, političnem razvoju, v*H in socf-jdlnecn stališču jako različno večino v novi državi. Moč bi vsekako preSU " roke većine, to je fanatično - katoliških in far.ttičao Italijanom sovrainih Hrvatov in Slovencev. S tem bi ententa. namesto da r.-hhj Av-stro - Ogrsko In jo za vedno izključi x Balkana, ustanovila dru tro Avstrljo ns Ra! kanu. Fdmi, ki bi imeli dobiček od pogojre, bi bili Hrvatje in Slovenci, ki drže Mrdaj si:er trdno z Avstrijo, v slučaju iienesa poraza pa bi imeli v novi državi ugodno po-zavarovanje, čigar stroške bi morala pia-Čatl Srbija. V Sevemem morju. Berolin, 2. septembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Dne 1. septembra zjutraj je zadela sevemo od Hornsriffa neka naša var-stvena patrulja ob angleške križarke in torpedovke. Po kratkem boju se je ?o-vrainik, ki ga je neko naše letalo obložilo z bombami odtesmi! spopadu s pri-hajajočimi močnejšimi silarni. Mi smo poškodovali 4 ribiške parnike, ki smo jih v danskih vodah spravili na plitvino. 7A\ se, da se je večji dc! posadk iz-krcaL Sef admiral, štaba mornarice. ODGOVOR ZEDINJENIH DRŽAV NA PAPE2EVO MIROVNO POSREDOVANJE. Ameriška vlada je na papeževo mirovno noto dala obširen odgovor. V njeni je rečeno med drugim: Vsako srce mora Raniti papežev poziv in nujno je želeti, da krenemo na pot miru, na kateri kaže s tako prepričevalnostio. A neumno bi bilo, če bi nanj kreni!i. če nas ne pripelje res do miru. Naš odgovor se mora naslanjati na trdna dejstva in na nič drugega. Ni želeti samo. da se ustavi boj, marveč potreben je zanesljiv in tralen mir. Tak boj na življenje in na smrt se ne srne več vneti. Njega svetost predlaga v bistvu, naj se obnovi stanje pred vojno, naj se na pod-lagi razsodišča z.^odi splošno odpu-ščenje, razoroženje in sporazumlje-nje med narodi, naj se ravnotako doseže svoboda na morju, teritorijalne zahteve Francije in Italije, zmećeni balkanski problem in obnovitev Poljske pa prepuste mirni poravnavi, pri čemer bi se dalo prirnerno upoštevati prizadevanja prebivalstva, njih politične usode in plemensko sorodstvo. Očitno je. da ?e ne more izpeljari roben dei tega problema, čz mu ni podiaga obnovitev stanja pred vojno. Cilj te vojne i e osvo-bođitiprcsie narode sveta od o ±r r o / a n j nasilne vo-jaške moči. ki jo vodi neodgovorna v ? a d a, k i sanja tajno g svetovnem gospodstvu, r:i se ja IofIIa i/vrsiue tega načrra hriz ozira na svute po-godbtne uoižnosri ter na stara in ve-lecenjena naćola mednarodnega đe-lovanja in časti, ki si je sama izvolila čas vojne, ki je svoj nacrt izvedla groze vito \n h\n u>. se ni ozirala na cneje postave, ne na ranico, preplavila velik :witin>;cnt s krv.o ne le voiakov, ne'Zo < krvjo nekrivih žena ir otrok 'm brjzmočnih sirornakov in kl je danes km razočaran, a ne premazan sovražnik štirih petin sveta. Ta moč ni nemški narod, nego ne-usmiljena zapovednira nem Agence Havas«. — Ta je po-samezna neprijetna mesta izpustila. Dostavila je ćele stavke, zlasti stavek, da se ie Wilson posvetoval o podlagi mirovnega projekta in je odločen, izsiliti njega uresni-čenje do konca- Kar se tiče demokratizira-nja Nemčije, soelašata obe verziji, vendar napravlja oficijelni tekst milejši vtis. STOCKHOLMSKA KONFERENCA. Dunaj. 1. septembra. (Kor. ur.) Kakor poroča socijalno - demokratična korespondenca, se je vršil zadnje dni sestanek avstrij. delegatov za stock-holmsko konferenco. katerega so se udeležili zastopniki Gorske, Bosne, nadalje Ebert in Scheidemann za nemško socijalno demokracijo in Zankov in Iidrov za bolgarsko demokracijo. Zbo-rovanje je sklenilo, urgirati, da se dolo-či čas za stockholmsko konferenco ter je tozadevno poslalo pismo nizozemsko - skandinavskemu komiteju v Stockholm, v katerem hvali njega srno-trenost in žilavost. Zborovanje je tuđi konstatiralo, da razmotrivanje vpraša-nja krivde ne bi pospešilo razprav stockholmske konference, zlasti ker materija! še ni popolen. Končno se je sklenilo, pozvati a\stro - ogrsko vlado, da se naj se nadalje trudi 2a mir in da naj zastavi tozadevno svoj vpliv pri za-vezniških vladah. Korea proti Japonski. Stockholm. 31. avgrusta. (Kor. ur.) ^Svenska Te!eg:r. Bvran« poroča: Korejski socijalisti so poslali mednarodni socijalistični konferenci v Stockholm brzojavko, v kateri izjavljajo: Kakor so provzročila balkanska vprasanja seda-nio vojno, bo korejsko v^rašanje v bo-doče provzrocilo voino, če ostane Koreja suženj Japonske. Zato pozivljajo konferenco, da naj pretresa ta - le vpra-Šanja: Politično enakost vseh narodov, ustano\itev mednarodnih sodišč, obno-\itev potlačenih narodov, neodvisno in-temacijonslizirana Korea. Židovska republika. Ženeva. 31. avgusta. »Le Pay* poroča, da se vr^i dne 2. avjjusta v VVashinjjrtonu veliko zborovanje Zionistov z ozirom na skcraj.šrne uresničenje židovske republike. Krakovska konferenca. Dne 1. septembra so se sešli v Krakovu poljski deželni in državni poslane!, da določ:jo za prihodnii čas notranjo in zunanjo politiko. PreDir se je vnel zaradi raivišjejara narodne-sra odbora, ki je bil ustanovljen av-jTUSta 1914. Ta odbor se je bil letos do prevzetju poljskih lecrij po var-šavskem drža\rT?em svetu razsel. Se-dai je bil Pilsudskf. ki je kot vodja poljskih prostovoljcev prvi prekora-čil mejo. po nemških oblastvih areto-van. državni svet v Var^avi fe od-stopH. poljska Iej?iia poide kot avstro-o^rski pomo7ni zbor na mejo. Zato je mnogo Poliakov, pod vodstvom Paszvnskega. proti ohranitvi naj-vfšie^a narodne^a odbora, češ, da nima nikakega pomena vcč. Prva seja postancev !. septembra ie prinesla presenećen je: Socijalni demokratje pod vodstvom Paszvnskepra so iz-stopilf iz tes:a odbora, odbor sam pa je sklenil. da se ne raziđe, nepro da ho nad^lievat svoje delo. S tem je nastal med Po-liakf razpor, ^periielno med kor^ervativci ?n med sociićilni-mf demokrati. Socijalni demokrptje protestirajo proti svoievoljnemu režimu konservatlvcev. ki prezirajo kmete in delavce fn Droti svojevoljni vnorabi javnecra dekana. — O ministru ŽoIcerJu sodi »Marburprer Ztsr.«: Zdi se skoraj. da je minister 2ol£er neke vrste zaun-nik Korošča in tovarišev: to bi se dalo sklepati že iz načina, kako podpi-suje svoje kr?.tno ime (Ivan). — Nemšk! uradni iorik. Lani so bila javna oblastva na CeSkem posebno opominiana. da se morajo strogo držan notraniega nemškega urad-nega jezika. Podoben ukaz je izdalo 16. januarja 1916. tuđi namestništvo v Trstu, ki je z njim uradnim predstojnikom naložilo osebno odgovornost, da bodo ta £ermani£acijski ukaz točno izpolnjevali. Pri tern je uva-žcvati. da nemŠčina na Primorskem sploh ni deželnouradni jezik. — Župan Ornij? m okrajnf glavar pl. Netoiiczka. Iz P. t u j a nam pi-šeio: Polafcoma prihaja na dan, kako tesna prijateljska zveza obstoja med okrajnim j^lavariem pl. Metoliczkom in neinškutarskim županom Orni-Kom. To prijateljsko razmerje datira že izza mirnih Časov in se je jasno pokazalo UkoJ v začetku vojne. — Kako sporazumno sta oba ptjjska mogoćnika nastot^ala proti Slovencem, naj poia^ni sledeči slučaj. Pri-občimo ga v dopolnilo porocilu »Slo-venskega Naroda« v št. 175 z dne 2. avgusta. Tam smo čitali, kako »po-ročilo o glasu < je takratni vodja okrajnega glavarstva pl. Netoliczka u r a d n o poslal vojaškemu sodišču, da bi se iznebil neljubega mu sloven-skega župana Oraharja. Imenoval ga je sovražnika Nemcev in dasiravno je bil Grahar župan že 11 let, ne da bi imelo okrajno glavarstvo najmanj-ši povod zaradi kake nerednosti proti njemu postopati, ga je odstavil od predstojništva in ga uradno ozna-čil kot najhujšega \eleizdajalca. Se-veda je bil Netoliczka potein blamiran, ker se je izkazalo, da je Oraliar popolnorna nedolžen. — Slično blamažo je doživel takrat tuđi prujski župan pek Ornig. Ko je poulična so-drga napadala mirne Slovence in je nemoteno demolirala hišo uglednega slovenskega gostilničarja M., župan Ornig kot odgovorni šef mestne policije, ni dal zasledovati storilcev, ampak je dal aretirati M. in v?a je iz-ročil vojaškemu sodišču radi veleizdaje. Vojaško sodišč€ se je tuđi v tem slučaju obrnilo na mestni urad v Ptuju kat politično oblast prve instance (kateremu načeluje župan Ornig) s prošnjo za poročilo o glasu, ki se je glasilo takole: »Franz M. er-freut sich eines sehr schlecliten Leu-mundes. Er ist ein unbezalimbarer Feind aller Deutschen und steht der grossserbischen Propaganda iius-serst freundlich j?eg:enijber. Er steht aucli in Verdacht, sclbst Propaganda fiir Serbien betrieben za haben. Etc.^ Datum: 9. septembra 1914. Občuduj-te klasično ptujsko nemšČino in pri-merjaite to poročilo s poroČilam ptuj-skepa okrajnega glavarja z dne 4. septembra 1914 in nehote se vani vsiljuje vprašanje: Ali sta oba delala sporazumno? Ali sta morda imela isti vzorec? Konec je bil, da so se vse obdolžitve proti Mahoriču, tuđi uradno poročilo, za katerega je odgovoren Ornig, izkazale za neres-nične in se je postopanje proti M. ustavilo. Ornig pa je lahko podal roko Netoliczki. — Tesni stiki med ptujskim mestnim uradom in okraj-niin glavarstvom še do sedaj nišo pretrgani, kar se kaže v gospodar-skem zatiranju deželnih občin na korist nemčurskim gnezdom Ptuju, Or-možu in Rogatcu. O tem pa o priliki natančneje. Pl. Netoliczka čuti, da je v svojem okraju izs^ibil že vse za-upanje. — saj se mu še do sedaj ni zdelo vredno. da bi se naučil jezika, katerega govori nad 95^ prebivalstva njegovega okraja. — zato ga ho-če grof C!ary spraviti v Celje ali Ljutomer. Ali ga bodo tam z veseljem spreieli? — Proti režimu štajerskega na-mestnika ^rrofa Clarya se oglašajo vedno osrrejši slovenski protesti. Že opetovano smo poročali tuđi mi o raznih nemško - naciionalnih avantu-rah tega moža, ki se očividno naha-ja še povsem v razpoložcnju znanih avgustovih dni. Sedaj navaja mariborska »Straža« razne karakteristične slučaje izdelovania nekaterfh pri namestniii v Gradcu obstoječih gospodarskih uradih. ki se napram slo-venskemu prebivalstvu kratkomalo postavlja na stališče, da ie program nemških volksratov, posebno pa nje-erova staatssprache na Staierskem že uveliavljena. »Straža« sklepa, da je pričel erof Clarv uveliivijati nov knrz proti pravicam sloven.^keea jezika. To je mogoče. sai spada štajerski namestnik med tište visoke dr-žnvne upravitelje, katerih edina kvalifikacija je visoki rod in pa izvrstne koneksiie. Ako bi imel grof Clary kaj resničnih in pametnih prijateljev, bi vsai ti morda povedali, naj ne dela politike, katere efekt je kenečno pour la deelaratfon vougoslave, fn naj ne dokazuje neprestano, kako upraviče-ne so težnje jngosJovanskega ljudstva, ki hoče za vedno proč od takih gospodar je v. — Cenzura. V zadnji številki »Hrvatske Kmne< je bil zaplenjcn doslovni tekst papeževe mirovne note. Vsi dnevniki v monarhiji so priob-čili noto. no 15 dneh pa je bila zaple-m'ena v Dalmaciji haje po nalogu z Dunaja. Kdor more to razumeti, pa naj razume! = Vesti o predstojećem odstopii bosanskeua poglavarfa barona Sar-koiića dementira osieška »Drau«. tr-deč. da Sarkotić nidar ni ponudil svoje demisije in da je njegov položaj povsem trden; tuđi ni res, da bi med ministrom Burianom in Sarko-tićem obstojale kakoršn^koli difercn-ce — A!: te moral Sark >Hč ros ili ali ne. ne vemo. znano pa nam je, da je dal pod vtjsom avdijence pri cesarju sredi avgusta svoje mesto ministru Burianu na razpolago. = Bosna. Proti separatnemu stališču. ki sta je zavzela voditelja bosanskih Mohamedancev, Šerif Ar-nautović fn dr. Safvet beg Bagašić, so se v >Hrv. Dnevniku« oglasili narodni Mohamedanci in obsodili stali-Sče imenovanih đveh roditeljev proti programu Jugoslovanskega kluba. Trditvi Arnautovića in Baga-Šića, da imajo bosanski Mohamedanci specijalne interese, ki so v di-jamentralnem nasprotiu z interesi Hrvatov in Srbov, ugovarjajo narodni Mohamedanci, da morejo to biti Ie osebni interesi nekaterih fevdalcev, drugih pa da ni. Agrarno vprašanje je tako zrelo in vroče, da se mora čim prej resiti. Čas je rešil že mnogo težkih in zamotanih vprašanj in resi tuđi to. Tu ne pomaga ne avtonomi-ja, ne odrekanje slovanstva. Naj ve vsa javnost, da mi narodno zavedni iMohamedanci nimamo niti najmanj volje, da se udeležimo tega, kar sta nam na svojo roko pripravila na Du-naju in v Budimpešti g. Arnautović in gospod Bagašič. Dnevne vesti. — Iz Trbovelj poročajo: Na Sta-jerskem so povsodi pozdravili imenovanje slovenskoga rojaka viteza 2 o 1 g e r j a za ministra z odkritim zadoščenjem. Sin preproste slovenske krnečke hiše, mož, ki ni nikdar zatajeval svojega narodnega prepri-čanja, eden najodličneiših in najspo-sobnejših jugoslovanskih roiakov je postal svetovalec krone. To vzbuja v ljudstvu prirođen ponos in tolmaČ tega razpolcženja je bila tuđi trbo-veljska občina, ki je poslala prvemu slovenskemu ministru sledeči pozdravni telegram: »Ekscelenca minister Ivan vitez Žolger. Dunaj. Naj-večja slovenska štajerska občina Tr-bovlje, ponosna, da je poklican odli-čen rojak med svetovalce presvitle-ga cesarja in uverjena, da bodo pravična stremljenja našesra naroda našla v Vaši ekscelenci vnetega zagovornika, vdano pozdravlja VaŠo Pre-vzvišenost ter izreka najiskrenejše čestitke. Župan: ces. svetnik Gustav V o.d u š e k.« — Odlikovanja. Red železne kro-ne 2. razreda z vojno dekoracijo je dobi! major pri 37. st. p. Franc GI o-bočnik. Signum laudis z meci je dobi I poročnik 22. havb. p. Gvidon Lo^ar. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je dobil kadet 152. črn. bataljona Andrej Č u r 1 i n. — Iz ruskega rjetništva se je oglasil Josip L a g o j. Nahaja se v mestif Čembov, gubemija Penza. Piše, da je zdrav. — Iz gozdarske DolitiČne službe. Z vojnim križem III. razreda za civilne zasluge sta bila odlikovana inž. Andrej O d 1 a s e k. c. kr. gozdni nadzorni komisar J. razreda v Postojni, in inž. Anton Š i v i c. c. kr. gozdni nadzorni komisar I. razreda v Ljubljani. — Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O zadnji izredni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v petek dne 24. avgusta 1917, smo prejeli nastopno poročilo: Pred-sednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Odobri se zapisnik zadnje redne seje, ki se je vršila v petek dne 17. avgusta 1917. Za nanovo razpisa-na učna mesta na mestni slovenski in pa na mestni dekliški osemrazred-nici v Ljubljani se ustavi jo ternopred-logi. Provizorični učiteljici Mariji Ramovševi se pripozna II. provizorna petletnica. Poročili o nad-zorovanju šišenske deske in šišenske dekliške osemrazrednice v Ljubljani v šolskem letu 1916/17 se vzameta na znanje in se imata predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Občinskj svet je tuđi letos naprositi za kredit 4000 K v pokritje izdatkov za nabavo obutvi revni šolski mladini. Potem, ko se odredi še nekaj internih zadev in pojasni nekaj slučajnih vprašanj, zaključi predsednik sejo. — Vojne draginjske doklade ffranjskemu učiteljstvu. Piše se nam: Na opetovano dreganje c. kr. vlade se je visoki kranjski deželni odbor vendarie odločil, dovoliti ljudsko-soiskemu učitelistvu voino draginjsko doklado s 1. julijem t. 1.. ki se mu bode pa, mimogrede povedano. izpla-čala sele s 1. oktobrom, dočim se bo katehetom pripoznala že s 1. januar-jem 1917 pa kar za 100rc povišana. Zopet dvojno merilo! Kakor vselej poprej. kadar se je vrslo učitelistvu kako mrvico priboljška. tako tuđi sedaj ne morejo prikriti svojo nezadovoljstvo, da se nam malce zboljša materijalni položaj. — Ze samo na-znanilo o vojnih dokladah je bilo v neko tajinstveno mrežico zavito. Najbolj informirani ljudje nišo o tem nič gotovega vedeli, Le ugibalo se je sem in tja. — Čemu tako skrivanje? Dobra stvar naj priđe precej na soln-ce. Gotovo so imeli vzroke, da so se tako zaklepali. — »Slovenec« je pred nekaj dnevi namigaval glede te doklade na om ožene učiteljice in sino-ve-vojake. Pozor, tovariši, ki imate žene učiteljice! Vaše žene po tej odredbi ne bodo deležne vojnih d r a g i n j s k i h d o k 1 a d! Pač pa prejme vojno doklado učiteljica, ki je omožena s kakim uradni-kom. magari doktorjem, posestnikom ali drutfm. Tuđi po§tarica srne biti učiteljeva žena, pa dobiš vseeno dra1* ginjsko doklado. Bog ne daj pa, da bi učiteljski par prejemal te doklade! — Dalje se ne štejejo učiteljevi sino-vi-vojaki pod 20. letom k nepreskrb-jjenim otrokom. — Seveda, ker uži-vajo pri vojakih vse dobrote, dal lahko razkošno živijo tam brez pod-pore staršev. Toliko za sedaj o tej Iepi odredbi. Govorili bomo pa še o njej, pa tako, kakor se sedaj v teli resnih časih govori. Ne damo si vze-ti pravic, Ci so narn postavno zajamčene. — H konfiskacihki PraksL Dch volite, da dodam tuđi jaz par opazk k: Vaši torkovi notici »Kruto«, v kateri ste popisali, kako je orožništvo drve-? nia gospodičnama konfisciralo dve košarici z jajci, in ste stavili raznai vprašanja glede konfiskacijskega po-stopanja: Pred letom dni ie zaplenila orožništvo znani mi osebi približna dvesto jaje vkljub temu. da je imela: od ljubljanske mestne aprovizacijfl dovoljenje za uvoz. Orožništvo je za-devo ovadilo sodniji in glavarstvu. Dočim je bila pri sodniji oproščena, caka vsa zadeva pri glavarstvu §e vedno rešitve. Jajca so se vkljub nritožbi razprodala še pred po-. nekom 24 urv kraju dotične orož-« niske postaje: denar je menda depo^ niran pri dotičnem županst\ni! Tu ima Vaš torkov dopisnik odgovor na vprašanje, kam bodo prišla jajca, in stavim za svojo glavo, da so tuđi V nedeljo konfiscirana jajca šla istaf pot. Vprašanje je pa, je-Ii ta pot, ne glede na opravičenost konfiskacije, pravilna in zakonita, in na to opo-( zarjamo mestno aprovizacifo in de-? želno vlado. Jajca iz litijskega, kr-škega in novomeškega okraja so ođ deželne vlade določena za aproviza-* cijo Ijubljanskega mesta in bi se mo^ rala, ker se zaradi nje konfiscirajo, iz r oca ti edinole opravi čeni aproviza-čiji. Zapadle zaloge se morajo sploh porabiti za preskrbljevanje prebivalstva in ne nekatemikov, kl vedo, kedaj se vrše dotične dražbe. Sploh pa nimajo take dražbe sedaj nikake«-. ga zmisla, ker se vendar ne smejd prekoračiti maksimalne cene. Z draž« bami pridejo v posest blaga osebe, kf ki pravtako nišo opravičenedo njega, kakor ne osebe, ki iim ie bilo korv. fiscirano, le s to razliko. da se nisoi nič trudile zanj, temveč le čakale na konfiskacijo. Konfiscirano bla^o fc torej oddajati oDravičenim aprovizar cijam, ki ga imajo vporabliati v prid celokupnosti. žpecijelno $o pa| oddajati, kakor, že rečeno, vsa konfiscirana jajca iz srori navedenih okrajev mestni aprovizaciji ljubljanski In mora biti skrb mestne aprovk zacije, da se to res izvrši in da tud! deželna vlada to zaukaže svoflini podrejenim organom, če že nočq ustreči znanemu predlogu ljubljan-f skega aprovizacijskega odseka, nal se ne konfiscirajo male množine ži-# vil, ki jih v lastno uporabo prinaša. mestno prebivalstvo od svojih sorođ-i nikov in znancev z dežele. Enako re^ solucijo je sprejel tuđi dunajski ob-činski svet v svoji petkovi seji glede! preskrbe s krompirjem, ker se s ta-> kimi uvozi aprovizaciji le olajša pre^ skrba ostalih. — Ce pa deželna vla-i da odkianja take od pravilne presoje splošnega preživljanja, od potrebe in skrbi za splošni blagor, da, tuđi iz ekonomičnih ozirov diktirane predlon ge, pada vsa odgovornost za posle* diče na - nio in uverjena naj bo* da bo letos v Ljubljani vse[ drugače izbruhnilo pomanjkanje negd lani, ko se je većina prebivalstvaj lahko še sama preskrbela s krom* pirjem in ko je lahko segala po teh fni drugih zalogali takrat, ko jt mestnas aprovizacija vsled slabega funkcijo^ niranja raznih central opetovano ni mogla, večkrat pa jele nezadostnor honorirala krušne karte in tu-di ni moffla deliti normirane množine! krom pirja, ker sa sama ni dobila. Letos imamo dokai več živilskih kartj nego lani, preživljanje bo neprimernd težavnejše, fn deželna vlada naj bol pripravljena, da se bo letos vršila) dosti strožja kritika o aprovizacbH skih pomanjkljivostih. če ne v časo-i pisju. pa v državni zbornici, osobitd če bodo njeni organi z njeno ved-* nostjo tako kruto nastopali proti ob-činstvu. ki se hoče obvarovati pre-tečega stradanja z mailinimi nakup! in z raznimi živili, ki mu iih podarija sorodniki na deželi. Vsekakor pa ne spadajo konfiscirana živila na dražbe, ampak se morajo v korist celo-i kupnosti oddajati posameznim pre-hranjevalnim zavodom, odnosno mestni aprovizacfji! — Toliko v pra-vočasno opozorilo deželne vlade in interesiranih faktorjev, — Plemenske telice čiste mon-tafonske pasme do enega leta stare se oddajajo. Kupci naj se oglasijo pismeno na Deželno mesto na vnov-čevanje živine v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. — Poroka. Poročil se je g"pspof Alojzij Demsar, posestnik in ii njar v Zeleznikih, z gosplco Frani K o š m e 1 j, posestriika hčerki tai Veliko sr^čef y-Tr*r- ^^^. Stran 4, .SLOVENSKI NAROD-, dne 3. septembra 1917, 201. štev. Poročfl se fe g. Franjo Oolob, ufcitelj v Dol. Pirošioi, z gospico Minko Weinbergerievo iz Zagorja ob Savi. Bilo srečno! Smrtna nezgoda. Pri litijski postaji Je vlak zagrabil 721etnega de-lavca Andreja Zupančiča in ga tako zadei da je revež v par minutuh na to tunrL Gimnazija v Kranju. Izvestje za Tninufo šolsko leto izkazuje, da je na gimnaziji vKranju podučevalo 1S ući-teljev, učencev pa da je bilo 239. Kla-srfikacija izkazuje. da je bilo 43 odlič-»jakov. slab uspeh je imelo 32 ucen-cev, ponavljalni izpit bo delalo 14 pčencev,.drugi pa so z dobrim uspe-feom končali leto. Na prlvatnem učnem zavodu Legat v Mariboru na Dravi se pri-čno i 2. okt. t. 1. novi tečaji za ste-iiografijo, strojepisje, pravopisje, na-stavek, računstvo in lepopisje. Tra;a-|o 6 mesecev. Prospekti zastonj, Pojasnila od 11—12 dop. Maribor Vik-tringhofova ul. 17 I. nadstropje. 45.000 kron ukrade!. Trgovcu Zottlu v Korrjicah je bilo pred kratkim iz njegove trgovine ukradenih 45.000 kron. Zdaj so v Celovcu zaprii trgovskega potnika Konjefica, na ka-terega leti sum, da je ukradel ta denar. Iz orraoškega ofcraja. Odkar nas okrajni zastop ne deluie, tuđi naše gospodarsko življenje nazaduje, ker smo na milost in nemilost izroceni samovoiinosti kornisarja koncipista pl. Schreva. Ta mladi crospod nima o težnjah v okraju nobenega pojma in tuđi potrebnih znanosti ne. Zato Je sedaj vse narobe. Komisar je na ra-tteh ormoškega okraja podni sal pač znatne vsote za vojno pesojilo (pol milijona za 5. vojno posojilo in 1 mi-Kjon za šesto), sicer pa se njegovo gospodarstvo ne more imenovati razumno in bla^ronosno. Srednjo škatf Jo z obleko ie pustila v torek 2S. avgiista popoldne ob 5. uri na kolodvoru v Metiiki gospa Mirni Bartl, stariuioča v QIedalisl;i ulici št. 7 v Ljubljani. Kdor je škatljo vzelf naj Jo posije na gori navedeni naslov proti povrnitvi troškov in nagradi. Pozabfta jte v petek neka ženska fia magistratu ročno torbico, za ka-tero naj se zerlasi pri predseđstve-ttem slugi. Neka drasra ženska iz Spođnje Šiške je pa pozabila ns klopi v drugem nadstropju v bivši G:ule-tovi hiši tuđi svojo ročno torbico, za fcatero naj se istotako zglasi v dotični p i sami. UHudno se prosi gospa, ki je prejšnji teden pomagala skladati za-vitke z đolenjskega vlaka £dč. Penci t. malo pttnčko. in rozabila na dežnik. da ga odda pri Zalazniku. ^tari trg. 4- Ubožna akciia mestne apro-vizacije. Mestna anrovizacija ljub-janska je sprejela do sedaj v svojo ubožno akcijo 30.000 oseb. Storila je v sedaniih razmerah največ, kar je sploh napraviti. Vsled splosneera pomanjkanja živil in se težje dobave, je z včerajšnjim dnem svoje nadaljne sprejemanje strank v ubožno akcijo dernitivno zaključila. Nove stranke se torej več ne sprejema^o. ■+- Paradižmki na rdeče izkazni-cez Aln brez A. Stranke z rdečiini izfcaznicami z A in brez A preimejo paradižnike v torek, dne 4. septembra dopoldne od 8. do 11. ure v cer-ivi sv. Jožefa. Prinesti ie treba s sc-fc>oj lonce. Kilogram stane Ao vin. Miarj pri glarvnih vratih, -+- Sad Je na rumene, izkaznice B. Stranke, ki imajo rumene izkaznice. za^jtomovarie s črko R. dobe češplfe rv torek, dne 4. septembra v Kranjče-\i hiši na Poljansk-i cesti št. 15. Dolo-čen je tale dnevni red: Dopoldne od B. do 9. ure štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, od 11. do 12. štev. 601 do ,800; pooldne od 2. do 3. štev. 801 do 1000, od 3. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do 5. štev. 1201 do 1400. od 5. /ćo 6. Štev. 1401 đo konca. Vsaka o?e-t)a prejme pol kilograma. Kilogram stane 60 vin. *+ Maksimalna cena za repo. '.Maksimalna cena za repo je 18 vin. za kilogram in ne 48 vin., kakor je %Ho zadniič pomotoma obiavljeno. f Hišne pole. Kdor se ni oddal bišne pole, naj jo nemudoma odda v mestni poevetovalnici, t Nakanio moke trgovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka v sredo, dne 5. septembra. ~~ Razne stimu * V alpskih deželah ^niiejo od vetra odlomljene veje, odpadki lesa itdM ki so po računih nemških listov skupaj vredni dve milijardi kron. * Onjegin Poporlć. Poročali smo o strašni usodi, ki je zadela Dalmatinca Onjegin Popovića. Ta je bil ob-sojen na smrt in ustreljen, cej, da je nekaj kazniv. g o v o r i 1. Rd &IDBOU v Kninu se je potem iz- kazalo, da Popović dotičnih besed sploh ni i z g o v o r i 1, da je bil krivično o b s o j e n in krivično ustreljen,. Znano je zdaj ž e več slučajev, da so bili civilni Ijud-je za par nepremišljenih.recimo graje n rednih besed obsojeni in u s t r e 1 j e n i. * Zapienjena živila. Minoli petek je vejaška komisija zaplenila v hiši Alojzija Hasslerja, ki je bil prej pro-dajalec, sedaj je pa menažni narednik, velikansko zalogo :"ivil. Komisija je dobila v hiši mnogo vreč najboljše moke, na stotine steklenic kondenzi-ranecra mleka, ćele zaboje sladkorja. na tisoče škatelj konzerv, vse polno klobas, ćele kadi gosje masti, suro-vesa masla, šunle in sviniske masti. Hassler, ki je bogat človek in posest-nik vec hiš. je vse to blago pokradel v bolnišnici. Vojaki so stradali, njim namenjeno hrano pa ie menažni narednik posiljal k sobi na dom. Sosed-je so mnogo mesecev videli, kako so Hassler in razni vojaki nosili v Hasslerpvo ohiso cele košare in zaboje živi!, pa nobeden ni odprl ust. Jele ko je Hassler začcl z nakradeni-mi zalo^ami kupčevati, je policija prišla stvari na sled. Zdaj pa vse vprašuje: kako pa je sploh bilo mo-Kočef da je mogel Hassler odnesti tako ogromno množino blaea? Kaka Je bila kontrola, če je mogrel Hassler cele mesece krasti? Kai ni nihče zapazi!, koliko zaloge je iz bolnišnice iz-£inilo. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: L. Kova-čič, nadpoštar v Radovljici (za dr. c. kr. poštar, in post. odprav.) 10 K, mesto venca na krsto umrle kole^inje c. kr. poštarice pore Klobovs v Gorenji vaši, in rodbina Petrov-čiC:eva v Ljubljani, 10 K, mesto cvetia na zrob brata, svaka in strica V. Trtnika. — Sivupaj 20 kron. Za zavod za v vofnl oslepele vojake: L. Kovačić, nadpoštar v Radovljici. 10 kron (pod gornjim posvetikim) in rodbina Pe-trovčičeva v Ljubliani (posvetilo glej zgo-raj) 10 K. — Skupaj 20 kron. Srčna hvala! Umrli so v L^iblani:. V deželni bolnišnici: Dne 26. avpusta: Valerija Jereb, mon- r^neTa hči, 8 let. — Stanka Medved, so- darjev sin. 13 let. Dne 27. avgjusta: Marija Melihar, žena vodie boletne^a urada, 40 let. Dne 2*. avsu^ia: Marija Zalaznik, žena posestnika, 51 let Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lashfina In flsk »Narodne tiskame« FAfiitAfliitiA k žucr.iksj in posest.na Dolern-((nVlinflinin skem,»el«ee. Pojasnila daj« UUJ||UU11IJU Posredova4n?ca za 9o-riike beg unce v Liubijani, Dunajska cesta St. 38 I. nadstr. 2G2, Modisfinja spretna v svoji stroki, se sprejme takoj u stalno proti dobri plači. — Pismene r>onud!~e pod ,.Takoj 2911" na uprav. »Siov. Naroda • 7oncl/n DaIa ^°^ro branjeno LcIIjKU K"!0 in zračno cev 'Luf:?-h'auch). se takof protfaita, Sv. Petra eeita 4t. 75, pritličje. Nlinarja Sprejmem. Plača po dogovoru. Hrana dobra. Ivan Dnic, mlinar, Zavrhek, ______p. Britol pri Divafcl, 2912 Violinčelo se proda. 2919 Poizve se v upravništvu »Slov. Naroda«. Blagajničarka se sprejne ▼ L]nbl]ani. Ponudbe na Poitnl pr«dal 29. 2916 Pouk v igranju na citre daje izredno izurjeni citrar-dijak s popolnira znanjem šol in njetod Ensleina, Paschingerja, Maverja, Kobelta in Koželjskega ter z dveletno prakso v poučevanju. Poučevat hodi na dom. — Honorar za uro znaša 1 K 20 h. Ponudbe je storiti pod „Zith«rmeUterM na uprav-ništvo .Slovenskega Naroda". 290S ve£ mizarskili pomsaiikov za pohištvo, p4«Ča od 8—12 K dnevno, sprefme Franfo Wagnerf stolar, Zagreb, Vlaaka ulica i fer. 59. Hisa v Rožni dolini na Koraikem z renoviranim! sobami, ku-hinio, hlevom, klctmi, svinjskim hlevom, velikim zelenjadnim vrtom ter pravico do paše, a* pr+4a. Prikladno za obrtnike tuđi v okolici možen dober zas!u2ek. S#Oe K. Vpcaša se na naslov: ieerp Mlka. Matriaa ■rl Mw» JtaketoVt Bedbui seUnau Bereaa^eb JldllUVdllJC za eno ali dve osebi, pripravni* za penzijcrrsta ali berfunca, se #dday za dobo devet mesecev, proti mali odškodnini Naslov pove uprava. »Slov. Naroda«. Kupim takol dva nova aH dobro ohranlena mlina za koruzo kakor tuđi 1a vsa draga lita« — Pripravna morata biti za parni pogon. Takojšnje ronudbe nnj se po^Ijejo na : Anton r^eđveđlć, Elana, Istra. Fran Marolt, Ljubljana, Slovenske io«5 vojie narodne peii za K 1*50 ali 1*80 ae deoe fte. Po poftti 20 v. već. Nijlepše darilo! Večja kmetsko posestvo «Q TOda, v ravnini, 5 minut od železniške postaje, okrog a^ oralov zemlje, velika lepa enonadstropna rrša, v hiši se nahsja d!e časa stari gostiina in po'eg hiše so tuđi vsa pripravna gospodarska poslopja. Cena je n'zka in prodaiatni pogoji ze!o ugodni. — Naslov pn upravniStvu »Slovenskega Naroda«. Znamka za odgovor. 28*0 Vreće za cement se kupija, tuđi raztrgane ali dru rte vre^e po nnjvisjih cenah. TrfOVSka agentura Treudl, ftradec, Kaaael-mnklgasse it. 22. 2913 S 5 septembrom 1917 priinem s poukom ¥ Krolnem risanju in vrezovanju. Izdelujem tuđi kroje po meri. Roza Meived, krojačica, Ljabliaaa, Mestal trg 24 m. Novo izšel! Novo izšel! Fou-rit-Album sa jesen in simo 1917 18. S>aoe K 140, s poštoino K 1 60, se debi, in tud! vsi kroji, ter vse favoritu« potrebi čine pri tvrdki M.RANTH, LiubSfana, Marijin trg 3. Glavno favoritno zastopstvo za Krajnsko. Pošilja se Ie proti predplačilu ali povzetjn. G. Flux om- Gosposka ulica 4f -m I nadstropje, levo 2556 Cradno dovolfena, ie 20 let ebsto-ječa najstareiia ljubljanska posredovalnlca stanofan) in slnžefe v udobnost cenj. občinstva zopet v sredlšču mesta. : Prlaoroća in nameića Ie bolffte n službe iskaiače vsake vrsto privatno traoTSko i* foattlnlAko osoaj« Ublra razlfćaili sl«i«b, slasti sa taaaka Vestna in koUkor motao hitra postraiaa sagetovllena. Pri rnaojlh vprašanjlh se prtsi za od^ofor znamki. Po vporabi Vašega crema VUNONE : prepričala sem se, da je nepotrebno ra- ; biti druge creme, ko je vendar .Vuno- ; me* preparat, ki Ima vse izborne last-nosti, kozmetične in higijenične. Pronica ! hitro kožo in ohrani jo pred škodljivimi vplivi vremena. Sdteka laldova članica mest. gled. na Kral. Vlnogradih. Izdeluje: Laboratorij Mmrm, Praga-VraoTloa, Balok. «1. 35, teL S441. Veliki lonček 3 K, srednji K 190, za poskušnjo (50 vin. — PoSilja se po pošti proti poslatvi zneska z dodatkom 60 vi- narjev i& porto. Zaloga v Llubljani: Lekaraa , V. PL Tnkeeif. 3084-vi moikoicOLO. Poizve se w Koameaskega uL 3S, pridić. dve ali tri dijakinje na hrano Im stanovanja. 2915 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. DZ t ^ |_ trg. akademijo i štiri-I J 9 K »««"o prakso, iiče • • ^" 9m mesto kot knjigo vod-ja ali korespondent w banki aH dru« gem lavedu. — Dopisi na J* VOLEKi Skril, p. Studenec-fig. Drožabniea in pomoč v gospodinjstvu, vešča kuhanja in malrea Rvanja, se spra (me tataoj pri mali obitelfi blize Maribora. Prednost imajo brgunke iz juga. — Ponudbe pod •Jhftiaaaiea 2§e§" na uprav. »Slov. Nare. Od 1. septembra naprej zopet poucujem klavir. Aneta Potočolk, Cigaictova ulica št. 4/ IL oadatropie, Vnal\aua. 2320 -------------- Sprelmcta se " na hrano in stanovanje. 2925 Kje, pove upravništvo »Siov. Naroda«. ===== liče se ===== Bol!!! filffpec za lionje. Vstop tako}. Deieino me3to xa vnovče-vanie živiae v LJublvni. 2893 Notarska urednica z večletno prakso, vešča sfro:episja. poizvedb v zemljiški knjigi in drug <; notarskih del, ieil premeniti mealo. F. .'mene ponudbe pod „E. S. 1332, 2S79" na upr. »SI. Nar« A dl IM*UlV Iil7a^%^^^a?^ iz hrastovine9 se ugodno proda. Pr^vzame se eventuelsrto tuđi poiasastle, 2^7 Josip Puch9 pokladalec parketov, Ljubljana, Orcdaška d. 22. Ijer, magistra ali Bigloii aiil se iSie za takojšen vstop v lekarno v St^^ieL Obsežne ponudbe na E. V. FELLER, Zagreb, Jurjevska UliCa 41. 2884 Franjo Golob učitelj Minka Golob roj. Weinberger poročena. 14 Dol Piroška 2. jep/. 1917. 2agorje ob Savi Alojzij Demšar Frančiška Demšar roj. Košinelj posestni^cva hči *-v**/z£ poročena. ^zoor^ Žeie^niJ^i, dne 3. s*pte*nbra ?$??- ' Brez vsakega drugega obvestila. 2923 U MflSohotno upojtanje. Na zahtevo nmogih svojih zunanjih raročnikov, ki dajejo meni pertlo snažiti, da bt plaĆOo za snaženje perila dvigal po poŠtnem poTzetju, dajem oa znaoie, cla bom tei želi i ustregel ia očišćeno perilo vračal od sedal napref Ie po pošinem povzetiu. ¥ Ljubljani, dne 31. avgusta 1917. Zavod za pranje in fino snaienfe perila KARL HAMANN. 2921 ^_^ St. 1556/m. S. sv. Razglas. Šolsko leto 1917/18 se prične na vaeh meainih ljudskih šol ah ljubljanskih dne 15. septembra 1917 s klicanjem sv. Duha in dne 17. septembra 1917 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v tetrtek, dne 13. in v petek, dne 14. septembra 1917 vselej od osmih do dvanajstih dopoldne, Ie na mestni nemški de-kliški osemrazrednici v omenjenih dneh od dveh do šestih popoldne in sicer: Za L, II., III. in IV. mestno deško ljudsko solo v šolskem poslopju I. mestne deške sole v Komenskega ulici štev. 19; za mestno nemško deško ljudsko lolo v iolskera poslopja c. kr. nemške državne gimnazije v Beethov-novi ulici; za mestno slovensko dekliško solo in pa za mestno nemško de-kliško solo v šolskem poslopju na Erjavčevi št. 21, za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40, za šišensko deško osem-razrednico in pa za šišensko dekliško osemrazrepnico v tamošnjem šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242. Otrod, kl ne stannjeje ▼ Ljubljani, se t mestne sole ne bodo sprefemaU. Vse podrobnosti pojasnujejo šolska vodstva ob vpisovanju. L kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 31. avgusta 1917.