225. številka. Ljubljana, v soboto 1. oktobra 1898. XXXI. leto. liha)« vsak dan i»f#er, isimii nedelj« in praznike, ter velja po pot t i prcjeman za |v ttro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden enasec 1 gld. 40 kr. — Zs L ju bij ano brez poliljanja na dem za vee leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.t za jeden mesec 1 p! terlm Je poselila koaecaa oneoeees naročal um, prosimo, da Jo «1» pravem Čaan ponove, da po-Alljaaje »o preneha In da doke vae Številke. „SLOVENSKI NAROD" volja na IJablJeaake aaroealzze aren pesllja- aja na dout i Vsa leto. . . gld. It— I Četrt leta. . . gld. ISO Pol leta. . • (V 6*00 I Jedea saeaee. M J-io Ba pošiljanje na dom se račaaa 10 kur. na mesec, SO kr. aa četrt leta. H pe*ll|anjem po potil velja i Vso leto . . • gld. 15-— I četrt leta . . . gld. 4*— Pel leta ... „ J leden sneaee . se 1'40 fJJSjjT"* Naročaje se lahko ■ vsaklan dnevom, n h Jkrata se mora poslati tadl naročnina, draajnee ae ae oziramo na detleae naročilo. fjsf"" l^lat se notavlja 1Q. daa po potešili saroč-Hal aren ealra rafceaa» kdor se vpotlje late ob prsvess časen. _Upramiitfo ^Slovenskega Naroda". Obstrukcija — opuščena. česar ni nihče pričakoval, česar ni n ihče smatral, da je sploh možno, to te je zgodilo včeraj. Velika večina nemških poslancev je obstrnkcijo de-janjski opustila in se izrekla sa to, da se nagodbene predloge parlamentarno obravnavajo in rešijo. Položaj v parlamenta se je s tem bistveno ■spremenil in postal je nakrat takten, da je vrednost slovenskih in hrvatskih glasov za vlado postala tako s namen i t a. kakor že dolgo ni bila. Poslanska zbornica je volila kvotno deputacijo in s soglasjem nemških oposicijonalnih strank se ssčne v ponedeljek razprava o nagodbsnih predlogah, katere so prve vladne predloge, ki pridejo po preteka dveh let na razpravo. Nemškoliberalni veleposestniki in drugi nemški poslanci, kateri so včeraj glasovali za predlog balona Schvvegla, naj se nagodbenim predlogam prizna prijoriteta pred vsemi dragimi, niso sentimentalni ljudje. Bržčas jih pri njihovem sklepa, opustiti ob etrnkcijo proti nagodbi, ni vodila samo želja, prikupiti se kroni in Madjarom, ne samo želja, preprečiti izvenparlamcntarno aveljavijenje nagodbenih predlog, ampak tudi upanje, da spravijo vlado v največjo etisko ali pa jo celo strmoglavijo. Obče mnenje je, da so nemški poslanci z opustitvijo tbetrukcije hoteli najprej doseči, da bi grof Than do dogovorjenega termina, to je od 8. oziroma do 15. oktebra ne mogel ogerski vladi sporočiti, boli mogoče dognati nagodbo parlamentarnim potom ali ne, od katerega naznanila je odvisno na-daloje postopanje obeh vlad. Obče Be sodi, da so Ntmci obstrnkcijo le navidezno opustili, da pa jo hočejo v dragi obliki, namreč v obliki stvarne opozicije, nadaljevati, in da hočejo razprave, zlasti pri specijalni debati, zavleči tako, da se jim bo morala vlada odati, ako hoče nagodbo rešiti. Piiznati se mora, da je načrt nemških strank premeten in tako dobro zasnovan, da bolje ne more biti, a priznati se mora tudi, da je vladi skrajno nevaren. Vladi bi bilo gotovo ljubše, da so Nemci nadaljevali obstrnkcijo in jo s tem prisilili, uveljaviti nagodbo izvenparlamentarnim potom. Tisti nemški nacijonalci, kateri se niso pridružili večini nemških poslancev in hočejo obstrnkcijo nadaljevati, opravičujejo svoje stališče s tem, da bo vlada sedaj, ko je razprava zagotovljena, na vsak način zmagala, in da bo že našla sredstva, uveljaviti nagedbo izvenparlamentarnim potom, ako to ne bo mežno s parlamentom. Za nemške stranke bi po mnenju teh nacijonalcev bilo veliko bolje, ako bi si vlada pomagala izvenparlamentarnim načinom, češ, to bi bilo neustavno in bi provzročilo najnevarnejše konflikte. Vladi grozi vsekako nevarnost samo od strani tistih poslancev, kateri so opustili obstrnkcijo in jo hočejo nadomestiti z opozicijo. Parlamentarno obravnavanje nagodbe se začne v ponedeljek in ž njim se začne za vlado Čas najtežavnejših bojev. Vlada more nemško opozicijo premagati in more LISTEK. Osmanbegovič. (Spisal Robert M i c h s I.) (Konto*) Dolanski je vedel, da zapoveduje Tnrkom njih prerok in Bog, da puste pri kosila fes na glavi, a ravno radi tega vpraša z zapovedojočim glasom: .Zakaj sede* nekateri pokriti?" Vojaki ga začudeno pogledajo, in Četovodja vstane ter hoče nekaj pripomniti. A Đolanski v veliki zadregi zbije, kakor ▼ šali, z malo palčico OsmanbegoviČn fes z glave. OsmenbegoviČ ga pobere in ae molče znova pokrije. Ko se je pripognil k tlom, mu je stopila kri v glavo, in njegov obraz je bil rodeč. Neki turški novinec, ki bi postal rad desetnik, snel si je počasi svoj fes, a Osmanbegovič ga je zapazil, Sel k njemu ter z zapovedujoče zamah-njeno roko mirno rekel: „Hadžinahovič, pokrij sel* Dolanski ae je začel na ves glas prisiljeno smijati, ko pa je Cul, da je nekdo zaprl vrata za •eboj, ustavil se mu je takoj smeh. V avoje stanovanje dospevši, tepe! je z vsemi štirimi okolu sebe in zvrnil rudeče črnilo po pisalni mizi. V sprednji sobi je nekdo vrata odprl in zaprl, bil je Osmanbegovič. Dolanski si pripne sabljo in aačne že mej prati kričati nad njim: .Zakaj si mi zvrnil rudeče črnilo? Ti......." ter ga sunil s pestjo v obraz. Popoludne se ni vrnil v svoje stanovanje in ostal je tudi zvečer dolgo v mestu; šele proti polu noči je prišel domov. Počasi, brez hrupa, je odprl s ključem vrata. Osmanbegovič ga ni Čakal več, pri malem svitu raz okna je razločil, da leži sluga na postelji, pokrit z edejo črez glavo. Pazljivo je zaprl vrata svoje sobe ter se v legel v posteljo. A ni mogel zaspati. Premišljeval bi rad, kako naj reče stotniku, naj mu da druzega služabnika, pa niti za trenotek ni mogel mirno misliti. Nerazumljiv strah se ga je polotil vsak hip in zravnal se je pokoncu, ter gledal v peč, ali je res peč, in opazoval vsak kot. Znova je legel, a vendar ni mogel zaspati. Vesel je bil, ako je čul drdranje voza po cesti in razločil je natanko, ali je iz dalje bližajoči ee voz jedno- ali dvovprežen, so li kolesa z gumijem ali z jeklom obdana. To jedino je zamogel misliti. Potem pa ni slišal nobenega voza več in nakrat je zaropotala kljuka in vrata so se polagoma sama odprla. Dolanski je hotel vstati in vrata zapreti, a se ni mogel premakniti; ležal je na hrbtu in z odprtimi očmi gledal temno odprtino mej vrati. Dolgo je ležal tako, dokler ni dobil zopet svoje moči nazaj. Počasi je porinil odejo razse in zlezel s po- rešiti nagodbo samo, če jo desnica z vso odločnostjo podpira, če stoji vs* desnica kakor jeden mož na njeni strani. Ako se to ne zgodi, je vlada izgubljena in nagodba pokopana. V tem položaju mora vlada ime!i na svoji strani tudi slovenske in hrvatske poslance in zato je sedaj pravi čas za energično postopanje. Brez slovenskih in hrvatskih poslancev se vlada ne more ganiti in bi morala takoj kapitulirati. Zdaj potrebuje slovenskih glasov tako nujno, kakor jih še nikdar ni potrebovala in zato bo rada ugodila marsikateri slovenski zahtevi, kateri bi v drugih razmerah gotovo ne ustregla. Izkoriščanje političnih in parlamentarnih kon-etelacij je bistvo tisi.e umetnosti, k-tera se imenuje politika. Ako bi bili slovenski poslanci prešli v opozicijo, bi sedaj bila politična konstelacija precej drugačna in bi slovenski in hrvatski poslanci gotovo ne imeli prilike, diktirati vladi svoje pogoje. Sedaj imajo to priliko in sedaj pričakujemo, da store svojo dolžnost in da ne zamude ugodnega trenotka.-- Žalostno! Od nemško-Klovenske meje, 30. aeptembia. Slovenci ob periferiji Slovenije pazljivo opazujemo, kako se vedejo naši slovenski zastopniki v državnem zboru. V mielih pa imamo vse zastopnike brez ozira na dežele, v katerih so voljeni. Videli in vedeli smo, da jih je malo, kateri bi uživali ugled ter bi imeli vsled tega tudi veljavo iu npliv. Zatoraj smo tudi vedno proti temu glasno ugovarjali, da bi delal vsak poslanec politiko na svojo pest, da bi pn svoji volji izostajal od sej, da bi se na svojo pest oglašal k besedi ter bi govoril o predmetih, kateri nas ne brigajo v prvi vrsti, da bi vsak sam posredoval pri ministerstvih in na drugih važnih mestih o stvareh, važnih za ves narod. Za taka posredovanja poklicana je cela slovenska delegacija, ker le tako je mogoče varovati edinost, pokazati na zunaj, kaj želi iu tirja narod in ne pojedini zastopnik. stelje, ter počepnil poleg nočne omarice. V temnih vratib pa se je pokazala bela os ba, ter se približala postelji. Sobna tla zaškri pijejo, in oseba ohsran". Dolanski je zamogel razločiti, da je Osmanbegovič, kateri je tiščal v desni roki bodalce. Obe roki je imel stegnjeni. In Dolanski je trepetal v strahu, da bi ga zapazil Osmanbegovič poleg omarice. Osmanbegovič je stopil zopet korak bližje, obstal, pa predno je zamogel stopiti znova, je planil bliskoma Dolanski nanj, ter ga prijel za obe roki. Oba sta bila močna. A DoLnski, čuteč strah pred smrtjo, je porinil Osmanbegoviča z razpetimi rokami k zidu. Hotel je na pomoč klicati, a strah mu je zaprl grlo. Osmanbegovič je skušal odtrgati se, prevrnil stekleno podobo Marije raz omare. Dolanski ga je še močneje pritisnil k zidu. Razbite Črepinje so ranile njune gole noge in kri je curljala po tleh ter se mešala, omrzela in se strdila. Dolanski se je uprl z vso svojo težo proti OsmanbegoviČn. Dolgo časa sta tako stala. Prsa Osmanbegoviča vzdigojejose jednakomerno in pri vsakem vzdihu odrinejo Dolanskega, a vsikdar se ga oklene oni z čedalje večjo močjo. Moč Dolanskega pa je začela popuščati in mrzel pot je tekel po celem telesu. Niti par trenotkov ne bi mogel več zdržati. In z zadnjo silo je potegnil Osmana po zidu h po- Da uživajo slovenski poslanci v državnem zboru bore malo ugleda, kaže to, da ministerski predsednik še vedel ni, kdo je načelnik naše delegacije, da g Povšeta radi tega ni poklical na konferenco. To je gotovo tak slučaj, da je pomilovanja vreden g. Povše, a da je lahko žalosten tudi ves slovenski narcd! Za notarja v Ljutomeru posredovali so prav za prav trije meščani v Ljutomeru; slovenska delegacija kot taka ni smatrala za potrebno, da bi bila le jeden sam korak storila! Nemška d legacija briga bp, če treba, tudi za nočnega čuvaja! Pa pri tem ima to pridnost, da o svojih korakih molči, čeravno vselej doseže svoj namen, dočim tisti nabili delegatov, ki tu pa tam tam prodaja svojo nerodnost ri kaki ek^celenci, to obeta na veliki zvon, dasi ju ospeb posredovanja bil jednak ničli. V Gradci delajo na to, da spravijo uradnike slovenske narcdnosti iz dežele, na njih mesto pa postavijo trde Nemce, ali pa kranjske neruškutarje. Oglejte si iineuovanja iz v-»eh branž zadnja leta sem ! V Mar boru, v Celji, v Ptuji, Ljutomeru, Ro gatcu, Smarji, Slovenjem Clradci itd. imate za slo« venska ljudstvo justičae in finaučne uradnike, kateri ljudstva ne razumejo, ljudstvo pa njih ne! Postavljeni nadzorniki sicer obiskujejo razuo urc.de, imajo priliko prepričati se tudi o tem nedostatku, a dosledno molčijo, ker to ca zgoraj ugaja. Ked.*r se gre za Slovenca, so izgovarjajo, da mladih ur.tdnikov ne morejo dajati na važna mesta, kakor so Maribor, Celje, Ptuj, ali ob in^ji Maren berg, Zgornja Ridgona itd ; čo pa imajo Nemca ali Demšarja, pa ga kot avskulranta ali adjunkta brez pomisleka dajo na taka nvsta. Slovenski poslanci, poglejte si jedenkrat te m Uide gospodke, in sicer le v Mar boru, v Celji in Piuju! Če tudi niso tako korajžui, kakor neki Czer-muk, c kr. avskultant v Gradci, ki je prid neka-teiimi dnevi mej telovadci proslavljal javno Bia marcka, da. ga je celo „Grazer Tagblatt" hvalil, predsednik grof Gleispach pa tudi moral slišati o njeir>, so vendar vsi „straoime Gegner" nas Slovencev. Morebiti bodete sprevideli potrebo energičnega, toda skupnega postopanja! V LJublJttia*, 1. oktobra. Zakaj je minister dr. Baernreither odstopil? „Neu» Freie Presse" poroča „z avtentične strani" o pravem vzroku Bderiireitherjevega odst )pa sledeče: Demisija trgovinskega ministra ni bila prouzročena n posredno po kamera dogodku najpoaled-nejših dni], nego je le posledica vedno bolj nara-ičajoče napetosti mej vlado in mej levico. Ta seje pokazala mej vlado in levico zlasti v divergenci #itde vprašanja, kako naj se razpravlja nagodba, la divergi nca je piiveila napetost do viška ter je onemogočila uaialjno vztrajanje trgovinskega umi steiji in z jednim sunkom ga Bajonet je zaropotal na tla. Osmanbe govič in Dolanaki s svojo roke so odrevsnele Osmanbegoviča. Oamanbegovič hotel pobrati padlo svojo glavo — jutranji vrgel črez posteljo. je ležal z hrbtom na postelji težo na njegovih prsih. Njegove in komaj jih je oprostil pfstij je začrl ječati; Dolanski je bodalce in vzdignil je počasi svit začel se je plaziti j.o oknih. Oamaubegovič je zaprl očesa, koze na licu so oh!ed-le in upadle. Dolanski je znova segel po bajonetu, a je moral privzdigniti truplo, da se je mora! skloniti. Osmanbegovič pa je ležal nevedno z zaprtimi t črni ter hropel. Opazujoč O.smanbego« viča se je plazil Dolanski počasi k vraom ter dospel v predsobo, a se ni upal vrat zapreti. Tipajoč ckelu sebe je našel slednjič posteljo in se onemogel zvrnil na trdo blazino. Kakor se je vlegel, tako je obstal ca postelji, le njegove oči zrle so na odprta vrata. Hropenje v sobi pa je bilo čedalje globokejše, in počasneje, dokler ni z dolgim hripavim v&klikom potihnilo. Dolanski je zaprl trepalnice, spanec ga ] je začel premagovati. Is daljave pa se začuje prav tihotno glas ju-trajne straže; najprej iz prvega dvora, potem močneje iz druzega in ko je trobentač v tretje zatrobil pod oknom stanovanja, ni ga čul Dolanski nič več. Spal je. („D;e Zeit") etra. Thunovo ministarstvo je smatralo stališče levice glede nagodbe za taktiko, ki je obrnjena naravnost proti nagodbeoim dogovorom in proti vladi. Levica pa je smatrala za svojo prvo nalogo to, da odstrani Thunovo minister* s t v o ter doseže tem potom, da postane parlament zopet delaven. — Žrtva te intrige je bil torej dr. Baernreither, ki je moral iti, dočim je Thun še vedno ministerski predsednik. — Glede naslednika dr. Biernreitherja se imenujeta dve kandidaturi: poslanec M i 1 e w s k i in sekcijski šef baron W e i • g e 1 s p e r g. Hrvati in Thunova vlada. „Hrvatska Do movina" piše glede na odgovor grofa Thuaa radi slovensko hrvatskih zahtev sledeče: „Mi sa odgovo rom grofa Thuna nismo zadovoljni: mi tražimo naše pravice. Ako njemu nije sgodan čas, da nam i h dade, nije niti nama da na njih čekamo. Spas našega naroda nama je bliži, nego Thunova na godba Koliko je grofu Thunu do naših tužba, toliko je nama do njegove prešnosti sa nagodbom. Mi smo vtć jednom rekli i našim zastupnicima poručili, a to i sada opetujemo: Dok nam se ne dade barem ouo što se administrativnim putem diuh> učiniti, dotle neka ne stavljaju niti maloga prsta na kola grefa Thuna, a kamoli da se dadu u preći. Ne će li grof Thun da na to privoli (ili da barem točno označi kada i kako nam kani nepravde sanirati), onda neka svi zajednu izadju iz večine i neka se odluče za politku slobodne ruke. Mi zahtjevamo od našega hrvatsko slovenskoga kluba neka traži: a) od vlade mjesto obećinja, nekoja djela već u sadašnjosti i jakih garancija za nekoja obećanja, koja se imaju u budućnosti izpu-niti; b) od većine zahtjevamo, da nas u radu na-zuačenem sub a) energično podupiru. E;o ovdje je prilika, da na3 vtćina obveže na recipročnost. — Mi smo Mladočesiroa kroz deset godina, a ostaloj desnici kroz tri godine dovoljno dokazivali kohko oni mogu na nas računati; sada je evo jedanput doiaO odlučni čas, da se pokaže koliko se mi na njih možemo osloniti. — Ograniči li se vlada i večina i opet samo na rieći, tada neka ostavi naš klub i već.nu i vladu, neka se čim tiesnija sdruži sa Rusinima, sto je već davno imao učiniti; isto tako neka gleda, da se sa Stojalovskovom strankom što bolje sporazumi i neka si ruke od svakih obveza rieii. Razoroženje ? Švedski oficijozni list ,Nija Dagiigt Ailehanda" piše, da Švedija resno dvomi o odkritosrčnosti ruskega mirovnega in raz-orožev;«.luega predloga, kajti Rusija hoče koncentrirati na Švedski meji veliko vojsko, kar bi bilo zelo nevarno Skandinaviji. Svedija bode le ta« krat verjela, da ima Rusiji poštene namene, ako omenjeno zbiranje vojske opusti ter respektira ustavne pravice Finske. — lz Rima pa se javlja, da je isjavil italijanski mornari "ui minister Palumbo, da rabi za novo bojno mornarico 510 milijonov, ki bi se razdelili na deset let po 54 milijonov. — Tudi Zjedinjene države h.čejo povečati svoje bojno ladijevje in sicer s 3G manjšimi in večjimi ladijami. Ali je to razoroženje ? Zadnje dejanje špansko - američke tragedije, v kateri je poginilo toliko zvest h in junaških sinov obeh narodov radi blazne trmoglavosti in ob nepravem ča u kazanega ponosa nekaterih španskih državnikov, se je začelo vršiti danes. V Parizu so se sešli k mirovnim konferencam zastopniki obeh strank. Ameriko zastopajo: državni tajnik Day, bivši pu:danik Whitelaw Reid, predsednik senatnega odeeka senator Daviš, veliki financier Gray in poslanec Feye Predsednik španske mirovne deputacije je milijonar Montero Rios. Glavna naloga konferec bo določiti usodo Filip in. Da lagune* Spanci Portoriko in Kubo, je že sedaj gotovo. Sedaj pomnožujejo Amerikanci na Filipinih svoje čete in tudi ladijevje Deweya se pomnoži še za dve bojni ladiji. Dopisi. Is Kran|a, 30. septembra. Redkokdaj dobite iz našega mesta kak dopis. Naše mnenje je pač to, da je neumestno poročati o malenkostnih dogodkih, ki bi zanimali le malokoga izmed „Narodovih" bralcev. Letos spomladi, za časa občinskih volitev, srbeli so nas pač večkrat prst je, da bi prijeli za pero in pošegetali malo naše ljubeznive nasprotnike, a bolezen in smrt nepozabnega našega Globočnika odvzeli ste nam veselje, trgati se z ljudmi, ki niso imeli niti toliko takta, da bi mirovali vsaj takrat, ko se je vili mož boril že s smrtjo. Iz oseb* nega sovraštva so gs hoteli vreči iz občinskega sestopa — bržkone, ker je bil najdelavnejii člen odborov —, e ti poštenjaki so obračali, naše zavedno meščanstvo je p« obrnilo to kliko pred mestno hišo, tako da sedaj niti jeden izmej njih ne sedi v občinskem zastopa. De ps odkritosrčno primarno, prav žal nam je, da amo jim takrat prizanašali. Ne le, ker je rea potrebno, tako zdivjanost in surovost ožigosati, ampak tudi radi tega, ker ti ljudje še aedaj ne mirujejo. Začetkom, po izgubljeni bitki, so bolj na tihem kuhali svojo jezico. Shajali so se skrivnostno in pred vsem topili svojo blamaži v rujnem vinca. A mogočni glas njihovega vidnega poglavarja (nevidnih imajo več) vzdramil jih je iz letargije. Udiril je general mogočno ob mizo (za kar ima posebno vspo-sobljenost) in zaklical je bojevito: ,čez tri leta bo pa drugače!" Zbegane ovčice, ki so se držale skesano, kakor da jih je kdo polil že iz projekto-vanega vodovoda poglavarjevega, so se otresle, prešinila jih je generalova elektrika, ovčice postale so zopet volkovi in brusiti so začeli hrabri junaki skrhane pipce — za tri leta naprej I A kako škodovati nasprotniku? Z zabavljanjem po gostilnah se sicer mnogo doseže, posebno pri ljudeh, ki radi zastonj pijejo. Živa beseda res veliko pomore, a Črno na belem bolj itnp.muje pri prostemu človeka I Dobro vedoč, da občin DriU zagazi 1 v smešni položaj, da je moral pod mizo zlesti in kakor bojazljiv zajec trepetajo odpuščanja presiti, etno mu z lastnim ponižanjem olajšali neprijetni položaj, ter ga iz blata izvlekli. V zalivalo prejeli smo sedaj od pobožnega orglarja kopico zabavljic, koje bi prej kot ne takoj zopet preklical, če bi se dobil kak „janičar" ali „slo venski Moltke", ki bi hotel tožiti t°ga koroškega zabavljača. Pa Grafeaauer in njegova pišoal nam ne bodeta kratita spanja, in bojazljivo srce naj se mu takoj umiri: tudi tožili ga ne bomo I Obžalu jemo Grafenauerjev izbrnh samo zategadelj, ker urno se do sedaj ravnali strogo po načelu, da se nikdar ne vtikamo v koroške razmere, in da vedno odobrimo vse, kar sklene vodstvo slovenske stranke na Koroškem. V prihodnje pa bo težko ostajati pri tem, ako si bodo Korošci vzeli za vzgled Grafenanerja! In ravno tista ljubljanska inteligencija, kojo Šent-Mohorski orgljar sedaj pro kl inja, je vselej rade volje priskočila Korošcem na pomoč, če se je na njo apelovalo. Upamo, da ne bodo dobili na Koroškem pametni možje, ki hodo Grafenauerju oči odprli, ter mu dokazali, da nima niti najmanjšega povoda vtikati se v ljubljanske razrcere, posebno tudi zategadelj ne; ker mu primanjkuje duševnih zmožnosti in potrebne razsodnosti. Korošci ste sicer naši Roleslavi, da bi pa smeli nam v lice pljuvati, tako daleč, gosood Grafenauer, pa Še nismo! Sicer pa si hočemo besede, da Korošci rajši poginete, nego da bi živeli s pomočjo ljubljanske inteligence, na steno pribiti. Čez devet let vse prav pride! — (Repertoir slovenskega gledališča .) Tudi v torek, 4. oktobra, se bode ponovila velika Verdijeva opera „Aida". V četrtek pa se uprizori — mej štirimi dramskimi deli — že tretja noviteta: Rlument.hal-K.»delbnrgova izvrstna burka „Martin Smola ali Kinematograf", katero je prevel in priredil Aleksij Nikolajev. Naslovno vlogo bo igral g. Jurij Prejac. Nadalje se pripravlja prva klasična igra G. E. Le s s in go va, žaloijjra „Emilija Galotti". V opernem repertoiru se pripravlja noviteta .Stara p ose m" našega dičnega Vikt. Parme. Vlogo pa-žeta ho pela novoangaževana koloraturna pevka, g. Mu tenka Sta sto a iz Prage. — (PreSirnov spomenik.) Pri nas je že tako ! Slovenci smo sangviničen narod. Vsake nove ideje poprimemo se z vsem ognjem navdušenega srca, a čez noč, ko prespimo tisto navdušenje, loti se naših src neka apatičnost in brezbrižnost, ki je svojina jedino le našega naroda In kakor se kaže ta hlad -uost v mnogih slučajih, javlja se posebno sed»j na jasen način, ko se gre za nabiranje za Preširnov spomenik. Navdušenje za nabiranje radovoljnih pri spevkov je hipoma prenehalo, kakor da je izginilo to važno podjetje kar čez noč z dnevnega reda. Vzdramimo se torej iz brezdelnega mrtvila in začnimo po tolicih brezbrižnih dneh 8 podvojeno silo z nabiranjem za Bpomenik našemu Otfeju, ki je toli ljubil Slovenstvo, da so mu „solze iz domovinske ljubezni lile" in ki je nosil v dneh našega narodnega snanja v srci plamenečo željo, „da zbudil bi Slovenščino celo"! Na delo tedaj 1 — (Za učiteljice.) Deželna vi ada za Kranjsko je potr lila pravila „Jubil. podpornega in hranilnega društva učiteljic za Kranjsko, Primoriko, južni Stajer in Koroško" — Vabijo se torej učiteljice slovenskih pokrajin, da vstopi.o v društvo, ki jim ne bode prinašalo le mat-njalne koristi, temveč ima tudi namen povzd-gniti ugled njih — do sedaj še mnogokrat premalo čislanega stanu. Z združenimi močmi! — J. — (Razstava Germo vin slik v Rudolfi numu) ne je v*led prijaznega dovoljenja deželnega odbora še za nekai časa podaljšala. Sedaj imajo priliko, da si jo ogledajo tudi tisti, ki so neki to nameravali, pa so predolgo odlašali. Zednji dan se bode naznanil po časopisih — (Nadzorovanje kmetijsko - kemičnega preskusaliuča.) V torek 27. septembra pregledal je dvorni svetnik v c kr. ministerstvu kmetijstva, profesor dr. Kuierib M e i a >; 1 , natanko kemično pre-skušaliHČe ter se je o uredbi tega znanstvenega zavoda jako pohvalno isrekeL Kemično preskušališče stoji kot državno sukvencijoniran zavod pod nad zorstvom C. kr. ministerstva kmetijstva. — (Mestna hranilnica ljubljanska ) Meseca septembra leta. L898 uložilo j^ v u>ntno hranilnico ljubljansko 698 strank 219.686 gld. 50 kr., 564 strank pa vzd g ;lo 188.1G2 gld. 69 kr. V 3. Četrtletju dovolilo se je 151 prosilcem posojil na zemljišča v znesku 304 800 gld. — (Nenavadne razmere) Knez Auersperg ima v kočevskem okr ju nad 30 000 oralov sveta. V občinah Draga in Tr.-.va ima velike komplekse, in zato je v Dragi, ki šteje 1300 duš, nastavil evojega gozdirju. Ta se zove Eiselt. Za povzdigo gospodarstva ni Eiselt še ničesar storil, pač pa dela zdražbo, kjer more, in dosegel je, da je nastala večja napetost mej Dražan\ kakor je bila kdaj poprej. Etselt ima prvo besedo pri občinskih in drugih volitvah, in kdor ne trobi v^njegov nemški rog, tisti ne sme v obširnih gozdovih zaslužiti nobenega krajcarja, ne z dlanjo, ne z živino. Ob ina Draga ima 1300 prebivalcev, a dasi je samo p* t družin nemških in so vse druge slovenske, bi E-.selt rad vso občino ponemčil. Zadnja občinska volitev, pri ; kateri so v obeh razredih zmagali Slovenci, je ovržena in kmalu se prično nove volitve, lvsrlt se ■ trudi ž» zdaj noč in dan za svoj kandidate; kamor pride, povsod prou^ročuje neiu.re. Pripetilo se je, da je mirne svate razgnal, a znano je tudi, kako ulogo je igrala puška kneza Anersperga pri nekem trgovcu, ki se ni udal Eiseltovemn političnemu prepričanju. Nekateri ofioijalni gospodje podpirajo Eiselta na tihem Za sedaj opozarjamo na E seltovo počenjanju kneza Anersperga zastopnika, g. Scha-diflgtrja, v Kočevju iu ga prosimo, naj Eiselta drugam postavi. Pričakujemo od lojalnosti g. Scha-dingerja, da to stori, ker sicer postane boj ne samo proti Eiselta, ampak tudi proti njegovim pokroviteljem neizogiben. — (Na Primskovem pri Kranju) bo novo šolsko poslopje blagoslovljeno v četrtek, dne 6.oktobra. Začetek ob osmi uri. — (Visjesodni predsednik grof Gleispach.) V dunajskih političnih krogih se govori, da pride predsednik graškega višjega sodišč , grof Gle spach , na Dunaj in sicer kot predsednik ondotnega višjega sodišča namesto viteza Kralla, kateri gre v pokoj. — (Po gališkem vzoru.) Cebsko politično društvo „Naprej" je sklicalo na dan 25. septembra javen shod na Pako v Slovenjegraškem okraju. Slovenjrgraškega glavarstva voditelj ZolV je ta shod prepovedal „ker bi bil pri sedanji razburjenosti in negotovosti v okrajih Šoštanj in Slovenjigradec shod za javno varnost in javni blagor nevaren". Klasična motivacija ! Ta ZotV bi pač zaslužil, da se mu posveti posebna interpelacija v drž. zboru. — (Občinski odbor na Bistrici pri Pli-berkn) je sklenil izjavo za slovensko vseučilišče in za nadnedišče v Ljubljani. — (Nove limanioe za koroške kmete) pripravljajo celovški nemškutarji. Ustanavljajo namreč novo „kmetsko stranko", ki naj služi namenom nemškutarjev. Kumovali so ji Rokitanskv. Oraš, Kiršner in več taeih kmetskih „prijateljev" ki so s svojimi slavnimi deli že pokazali, kaj ima kmet od njih pričakovati. — (Osebna vest) Gozdni inspekcijski pristav v Tolmina, g. Urh Vos y k a, je imeuovan gozdnim inšpekcijskem komisarjem. — (Kako delajo s Slovenci v Gorici.) Poroča se: Lovišček Janez iz Kanala, stanujoč v ulici Or-zoni, je čital „Sočo" ter ga je nekaj ljudij poslušalo. Mož, zvest Slovenec, veren Avstrijarj, mirna duša, je odobraval, kar je pisala „Soča". Neka laska cestna baraba je slišala moža, ko je čital slov. list ter je hitela na redarstvo. Res, kaj se zgodi?! Modre glavice na redarstva so pokazale vs i svojo „kunšr", češ, tam v ulici Orzoni imamo prav nevarnega člo veka, ki bi s svojo osebo lahko n*pravil strašanske izgrede, ker ga vse pozna, kar je Slovencev; on bi jih malo pndšuntal, pa bi biln kar hitro vse na no gah G. Contin je hitro zapovedal straži, naj brž gre po tega tako nevarnpga moža. Dobili so ga na olici zraven Koma ter odpeljali na redarstvo. Prišel je komisar in mož ga je vprašal, zakaj g« tje kličejo, ali komisar ni slišal na nobeno uho. Čez dolgo časa potem, pkoro za tri četrti ure, pride zopet ko miHar z inšpektorjem ter ukaže straži, da ga naj odpelje v zapor Mož je bil v zaporu od sobote 17. t. m. (dan pogreba cesario) od 101/« dopoludne do torka do 10. ure dopoludne nič preshšan; zahteval je odgovor, zakaj je bil aretovan, ali odgovora ni dobil! — Reja iz Kozaue, ki trži s sadjem, mlad mož, je na trgu nekemu Italijanu brcnil čebulo pod prostorom, kjer je pn dajal ter rekel proti Italijanu iz kraljestva baje, da Gorica ni laška zemlja; storil ali rekel pa ni sploh prav čisto nič hudega. Kaj se zgodi? Drugo jutro pride Reja na trg; tržnemu nadzorniku, zagrizenemu lahonu, je oni Lih vso reč kdo ve v kakih barvah naslikal. S kratka, tržni nadzornik le udaril moža po roki, da mu je ves drobiž, okoli 6 gld., kar je imel v roki, padel na tla ter ga je na to zapodil s trga. Reja se je šel pritožit na redarstvo, a našel ni nobenega, pač pa je tržni nadzornik tam našel, kmalu na to, redarja, ki je Rejo aretoval Vtaknili so ga v luknjo, preslikavah ga niso kdo ve kaj, in so ga izpustili sele v nedeljo popoludoe iz zapora na intervencijo odvetnika, katerega je v to svrho najel prijatelj Reje, če prav mož ni storil nič takega, da bi bil zaslužil zapor. Nič ne rečemo, ampak samo prosimo gg. čitatelje, naj premišljajo o teh dejstvih, kam plovemo v Primorju ?! — (Aretovan anarhist) V Gorici je policija aretovala 27letnega čevljarja z imenom Giulio Daroneo, ki je rodom iz Tre visa in prijatelj ter somišljenik morilca Luccb>nija. * (Atentat na rnmunskega kralja in kraljico Prudvčerajnjim je zabranila bndimp-š- I tan.^ka poboja atentat na rnmunskega vladarja in vladarico; zvedela je namreč od oršovšk^ga orož ništva, da kanijo inozemski anarhisti kraI|»vo dvojico umoriti ter da so poslali najspretnejšega svojih ijudij na — „delo*. V obrambo vladarske dvojice so brzo.iavili na različne strani ; in res je vstopil 27. sept. v parni k, ki je vozil iz Zemuna v Oriovo mlad, visok mož kateri se je kapitanu Štefanu Peregnniju sumljiv zdel. V Oršovi je orožništvo moža, ki se je imenoval Milan, prijelo ter našlo pri njem potni list na ime Miloša Demetroviča. Kazim tega ni imel druzega seboj, kot škatljo, v kateri so našli stekleničico strupa, dva meča. samokres, dva noža in nekaj zarjavelih žrebljev. Ujetnik ni hotel povedati Temu je te stvari nosil seboj. * (.Umrla danska kraljica Lujiza) js bila baje v svoji mladosti jako lepa ter du^no in srčno vrlo naobražena žena. Znana je nje dobrotljivost, j nje duhovitost in dovtipnost ter priprosta ljubezni- j vost njenega vedenja Najrajša se je bavda kraljica | z literaturo, h slikarstvom in z glasbo. 7. sept. je | praznovala kraljica Lujiza, dušno in telesno še jako čila, osprndenetletn co svojega življenja Pokojni car Aleksander 111., njen zet, se je jako rad in pogosto mudil pri svoji tašči. Dnevi, katere je pre živel pri njej, so bih njegove jediae počitnice, katere je užival brez strahu za svoje življenje * (Spomenik carja Aleksandra II v Moskvi) so delali 7 let. Stoji nasproti čudovskemu samostanu ob Kremlskem vrtu : na desni mu je carski grad, na levi Nikolajeva palača, srednja zgradba spomenika nosi kupolo, ped katero stoji kip carja Aleksandra II. v nadnaravni veličini in v imperatorjem ornatu; cb straneh so galerije. Kupolo nosi IG stebrov. Poduožje spomeniku je iz jedrrga ogromnega kosa granita. Galerije imajo 33 medaljonov ! s podobami riihkih vladarjev od Vladimira Svetega | do Nikolaja I Te podobe z mozajiki so izgotovili v Benetkah. Spomenik je veljal 1,877.067 rubljev. * Ganljiv prizor v sodni dvorani) Ne davno je s*al pred sodiščem v Oseku na Hrvatskem kmet, Štefan Bosa ne, radi umorstva. Kot priča zaslišana žena morilčeva je povedala, da je mati treh nedoraslih otrok. Tedaj je skočil obtoženi mož po koncu in vskliknil: „Lažeš, to ni res, šestero otrok imaš " ^na pa je povedala, da je umrlo v tem času, ko je mož v zaporu, že troje otrok na da vici. Ko jo slišal mož to nepričakovano vest, se je nezavesten zgrudil na tla. Predsednik je na to preložil nadaljevanje razprave. * (Gospa s psjoolanom.) V brzovlak, ki je minoli teden odšel z Dunaja v Varšavo, je stopila v kn i' II. razreda, fajer sta sedeli dve dunajski dami in posestnik Rumšicky, izredno elegantno oblečena dama z briljantnimi uhani. Govorila je s sopotniki dovršeno nemški in francoski. Dama je bila jako živahna in zgovorna, a pajčolana ni od ložila niti ponoči. Končno so vsi zaspali ter se nekako čez 3 ure zopet zbudili; —no, elegantne dume ni bilo več v kupeju, z njo pa so izginile vsem trem potnikom novčarke in vse dragocenosti, katere so imeli seboj. Posestnik Rumšicky je imel seboj 30.000 rubljev, katere si je zašil v žep. Ko : se je zbudil, mu je bil žep izrezan. Nemudoma so ! brzojavili okradenci na vse strani, in v Nikolevu ! na Ruskem so našli tatico, bila je — mo&, načel-i nik imenitne tatinske družbe, imenom Vaziljev Mi j leman. Pri njem so našli 65.000 rubljev. i * (Koliko se je pokadilo meseca julija?) Statistika javlja, da sa je pokadilo v juliju okoli: 3,587.000 regalitas cigar, 9,445 400 trabuk, 15,452 20O britanik, 38,391.068 portonk, 2.608.200 operas 54 695.^00 kuba portorik. 10,388.500 vir žink in 118,737.780 „kratkih". Cigaret se je po pokadilo : 23,731 !»O0 sultanic, 134,559.500 damskih, 36,133.750 hercegovink, 20,904 600 sportk, 56,328.500 dramskih, 103,754.200 ogerskih cigaret i t d. Vrednost v juliju pokajenega tobaka znaša okoli 26,052. '54 gld. * (Velika nesreča na železnici.) 300 vrst od Moskve blizu Nasarovke sta se zadela dva vlaka. Nadsprevodnik in 6 drugih oseb železniškega osebja so bili tako razmrcvarjeni, da jih ni bilo možno spoznati. 26 vagonov je bilo povsem razbitih. * (Dež — ukral.) V irkutski gubrniji je vladala vse poletje strašna suša. Vse maše in molitve ter celo polivanje stare žene z vodo ni nič pomagalo. Dolgo niso liudje vedeli kaj je vzrok tej suš', sledjič pa so obdolžili prebivalci bogate vasi Tulun trgovca Mjatleva, da jim je dež — utiral. Uvedel je namreč v svoji hiši električno razsvetljavo ter hi postavil strelovod; in Tu I unci so tolmačili, da te novotarije odganjajo dež. Zato so se sestali vaški odborniki ter so sestavili Mjatlemu pritožbo s zahtevo, da strelovod in električne žice takaj uniči, sicer ga čaka strašna kazen. K sreči pa je baš takrat začelo deževati in „novotarije* Mjatleva so bile rešene. Davila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo av. Cirila in Metoda: Gospod Janko Karba blagajnik podružnice v Ljutomeru 5 kron iz nabiralnika pri gosp. Sršenu. — Gg. gostje v gostilni „M i ram ar" v L ubijani 2 kroni 5 6 vin. za ^izgubljenega juda-. — G. Jež 40 v. „ker je ta kratkega vlekel — Skupaj 7 kron 9 6 vin — Živeli vrl' darovalci in njih nasledniki ! Za Prešernov spomenik v Ljubjani: Gosp. dr. J Vilfan v FUdovljici 29 kron 24 vin, nabrane pri obhajanju godovnice g. Egidija Hirš-mana v njegovi gostilni „Pred trgom* pri Radovljici. — Gdčua Mimica Ravnikar v Radečah 10 kron iz nabiralnika.—Gispa Marija Grudnova na Vrhniki 8 k r o n, nabrane na godovanju gospoda Mihaela Tomšiča. — V restavraciji „Vintgar" v Gorjah v veseli družbi goriških ^kliče^ in gorenjskih fantičev nabrane 4 krone. — Gg. uradniki banke „Slavije* v Ljubljani 3 krone. — Skupaj 54 kron 24 vinarjev. — Živeli rodoljubni da rovalci in vsi njihovi posnemovalci! Knjlžovnost — „Ljubljanski Zvon4. 10 zvezek je izšel danes in ima to le vsebino: 1 Volanov; Patra Fe likna zdravilo. 2. Josip Kostanjevec: Zakaj nisi bil mož? 4 Ivan Sreklasa: Gregor AieksandroviČ Po-temkin 4. Feodor Sokol: Sanje. 5 F*-o ior Sokol: Ženske. 6. Feodor Sokol: Pa zakaj? 7. Premec: Kotanjska elita. 8. Feodor Sokol: Nje podoba. 9. Fr. Ilešič: Pravilnost našega književnega jezika in „stara slovenščina". 10. Milena: Ne joči se mi, dekle ti. 11. Vojiinov: Ciganka. 12. Kvgen Šte-fanič: Fata morgana. 13 Vejaoov: Skrb. 14. A. Aškerc: Ž vedski pesnik — po rodu Slovenec. 15. f Ceearica Elizabeta. Iti. Listek: Pnrodopis rast lmstva. — K novi izdaji Prešernovih poezij. — Razstava Gernoovih slik. — Slovansko gledališče. — Na platnicah: Fr. Goestl: Znastvena predavanja za narod. — ,f)er Siiden*. — Naša cesarica Elizabeta — S štirimi podobami. — Sestavil Fran Nedeljko. — V Ljub Ijani 1808. Izdal in založil Ivan II on ač. Tisk „Narodne Tiskarne". — Tako je naslov 28 str. ob-sezajoči knjižici, ki je izšla včeraj. To je že tretja slovenska b.o-šurica o umorjeni cesarici, ki pa se odlikuje a posebno natančnostjo podatkov ter s 4 sl.kami. Na čelu knjižice je velika, prav lepa slika pokojne cesarica v ornatu ; na str. 9- je naslikano morilno orodje, pila, koncem teks'a pa sta pride-jani dve izborni slikani prilogi: Umor avstrijske cesarice v Genevi dne 10- sept. t. I. ter pogreb cesarice Elizabete na Dunaju. Te slike so posebno velike vrednosti, ker so bile napravljene na licu mesta. Gosp. Nedeljko je v živih barvah naslikal najprej strašni Luchenijevi zločin pred hotelom Beaurivage, nadalje je podal nekaj podatkov o značaju in o družbi morilca ter o njegovem vedenju v preiskovalnem zaporu. Dalje slede prizori na du najskem dvoru, ko je došla strašna vest, popis žalnih prireditev na Dunaju in drugod in cesaričin pogreb. Potem je očrtal pisatelj cesaričino življenje, njen značaj ter opisal njene najimenitnejše doživljaje. Končno je podal g. Nedeljko nekaj zanimivih epizod ter prav primerno zaključil svoje delce s cesarjevo zahvalo svojim narodom. Knjižica je torej vsega priporočila vredna in to še tolikanj bolj, ker jo je založil naroden trgovec, g. Iv. Bonačl Narodno-gospodarske stvari. Dunaj 1. oktobra. Na desnici vlada veliko ogorčenje proti tistim nevestnim poslancem, kateri so krivi, da je pri včerajšnjem glasovanju o Schvveglovem predlogu, naj vlada pove, kaj se je dogovorila z ogersko vlado za slučaj, da se nagodba ne reši parlamentarno, dobil Schvveglov predlog večino. Oddanih je h lo namreč za predlog 172 glasov, pro«i predlogu pa 162. Ogorčenost je toliko večja, ker so klubovi načtlniki dotične poslance ro tili, naj s posebnim ozirom na položaj ostanejo do konca seje v zbornici. Mej odsot >imi poslanci je bilo 17 Čeških. Nekateri tih poslan cev so bili koj po prejetju dijet odpotoval' domov. Desnica je naprosila dra. Ferjančiča, naj odredi, da se bodo dijete izplačevale šele zvečer vsacega zadnjega dne v mescu, kakor je bila navada tedaj, ko je bil grof Clam-Martinic podpredsednik. Slovenski poslanci so bili razen bolnega grofa Coroninija vai navzoč ni in so glasovah vsi z desnico. Dunaj 1. oktobra Izid včerajšnjega glasovanja o Schweglovem predlogu nima samo moralnega pomena. S tem, da je predlog dobil večino, še ni sprejet, ker za sprejetje treba dvetretjinske večine. Nemška dokazovanja, da vlada nima trdne večine, so brc/, praktičnega pomena. Z opozicijo so glasovali tudi italijanski poslanci. Dunaj 1. oktobra. Iz Heba došla poro čila javljajo, da so nemški nacijonalci včeraj uprizorili hrupne demonstracije za Schonererja in WoIfa ter proti nemškim veleposestnikom in nemškim libtralcem. Pred vilo poslanca Schu-ckerja so bili taki izgredi, da je mvega mašmista Antona Predan zonija, ktteri je v noči od četrtka na petek svojo ženo iz tretjega nadstropja ulice Malcmton vrgel na ctsto. Žena, ki je smrtno nevarno pobita, je sama naztunila, kaj se je zgodilo. Šopronj 1. oktobra Kakor v srtdo je bil tudi Uiinolo noč tu iu v sosednih vaseh jako močan potres. Ljudje so bivali iz h š. Mnogoitranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego ,,M«ll-ovo francosko žganje in mil", ki je takisto bolesti ute.fiujnAe, ako hb namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na rnifiirv in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopolim. Steklenica 00 kr, Po postnem Eovzctji poAilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in r. dvomi založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati jo izrecno MOLli-ov m-oparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati. 6 (5—13) VaZ&O oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala izkušena sredstva: Dr. Ros« balzam sa ielodeo in Praska domača mast. Dobiva se v vseh tukajšnjih lekarnah. Iz uradnega Usta. IsvrJtllui* »II ekM«*kntIvii«>> dražbe t Tomaža Zaiarja zemljišče v Lesnjakih, cenjeno lt»9l) gld. in i.r>9 gld. ipritiklina), in Avgusta Gasparija zemlji&ca na Rakeku, cenjena 10.2,0 gld. 630 gld. 1200 gld. in 180 gld., oba dne 3. oktobra v Cirkiiici. Jožefa in Jožefe Lampetar posestvo vlož. Ste?. 25 kat. obC. Keinthal, cenjeno 962 gld 14 kr., in Ivana in Antonije M a 11 n er posestvo v Planini, cenjeno 1017 gld. SO kr. oba dne 5. oktobra v Koćevji. Prilaga „SUveiskfn NarosV St 225, dnć 1. oktobra 1898. Umrli mn ▼ IJnhlJani: V deželni bolnici: Dne 2!V septembra: Pavle Skele, kajžar, .r>9 let, srčna hiba. — Uršula Sebcnik, gostija, 79 let, črevesni katar. Dne 27. septemhra: Jera Stiene, perica, 44 let, jetika. — Ivan Sitar, gosta«, 74 let, vnetje trebuSne mrene. — Ivan Gostič, kajžar, 59 let, srčna hiba. v hiralnici Dn« 27. septembra: Terezija Hamperl, ur0 I 6 80 «■40 1 2170 [— 10 — 12 — 9 U 81 !— 70 '—68 Špeh, povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kgr Telečjo „ „ Svinjsko n _ Ko&trunovo „ t PiSmec......... Golob.......... Seno, 100 kilo . . . . Slama, „ , . . . . Drva trda, 4 [^metr. mehka, 4 [j . '|H. kr. — 70 — M 1 — 8 — 8 — 01 — ^6 — 3»; ir, i; 1 ttO 1 30 ! 6 00 6 f>0 Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. I 30. 1./10, Čaa opazovanja Stanje jb V baro- ! S t> metra ; g g v mm.i <£ S Vetrovi Nebo 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 729 8 731 8 732« 132 i al. jug dež 124 s) szab. ; oblačno 19 7 hI. ssvzhod pol obl. 84 Srednja včerajšnja temperatura 13 2°, aormalom. ■a 0 3' nad JD-onaJeka borza dne 1. oktobra 1898 Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . , Avstrijska alata renta...... Avstrijska kronska renta 4°'„ . . . . Ogerska tinta renta 4°,...... Ogerska kronska renta 4°/..... Avatro-ogerske bančne delnice . . . Kreditne delnice ......... 353 London v ista........... Namski dri. bankovci aa 100 mark . , , 80 mark............ 80 frankov........... Italijanski bankovci.....i . . C kr. oekini........... Dne* 80 septembra 1898 §•/, državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke is 1. 1864 po 100 gld. Donava reg. arečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obe. avstr. 4'/*% z Isti saat. listi Akcije anglo-avstr. bank« po 200 gld. . . Ljubljanska srečke......... Rudolfov« srečke po 10 gld...... Kreditne srećke po 100 gld...... rramwsy-dru8t. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.......... 101 gld — ki. ioo • 80 B 120 ■ 50 v 101 15 ff> 119 9 95 | 98 t 05 t »02 | f 353 ■ 75 120 II 15 f 58 85 y 11 77 | 9 m M*/ s 44 15 6 u 68 • 164 gld. 50 kr- 195 m — • 131 n — • 98 n 20 154 tt 50 ■ 22 m 50 ■ 199 ■ 30 ■ t 608 ■ — ■ 1 ■ 27»/ I s Je S .*s "s m V 4 £ * g «.g trn •ajiittljt tužna KISELINE poznate kit najbolje okrepljujuće piče, 1 kae likelaa llek proti trajno« kailju plućevlni I ioladoa bolesti grkljana I proti siehuralm katara. DINKE MATT0NIJA (1—5) GieBBhiibl Slatina. V. V Ljubljani se dobiva po vaeh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Slavnemu občinstva ljubljanskemu ae usojam naznanjati, da sem se preselil 8 svojo brusarnico a Kongresnega trga na Stari ***flf m«. Xi. Prosim, da ae na moje ime ne izroča dela kakemu tujemu brusaču ter se priporočam za daljno naklonjenost. S spoštovanjem (1521)_AloJxlj Vanino. J. Florenz c. in kr. dvorna tovarna tehtnic Dunaj, I/l, Franz Josefs-Oual Nr. 3. Preprodajalcem velik rabat. Kutuloirl i ii ixi . , ... breiplacno in poštnino Id vn Miroliki petriMtlno. e (2) prosto. (ioi»> V laščini an tudi v francoščini poučuj« po znani in lahki metodi dr. F. Ahn-.i Alojzij Hčflcr (mh4-2) Kolodvorske ulica štev. 28, pritlično. Učne ure so samo zvečer od «. do 9. ure. Gostilna v najem. Oil I. laiiiiiarJM 1*99 se d:i v najem g< stilna v prav lepem kraju na lloleu jnU«mh. prav blizo farne cerkve in kolodvorske postaje. Prilika je posebno za take, ki bi se pečali z mimIo ineMarl |«», ker se v tej gostilni ob nedeljah in čez teden proda obilo jedil. Zt gostilno so '.i sobe, 1 velika kuhinja, jedilna shramba in klet. (1531-2) V«č o tem se izve pri l:1""«-. Ztt.rO*U v I r< inijtiu Pekarija in slaščičarna Sukob Malaznik na Starem trg-u št. 21 priporoča s'avnemu občinstvu najfinejši krub, in sicer: JTIftNiViij krilil« najfinejši po 'Z i kr. kilo 14mli II. vrste ... „ 1* .. i »J Hi". «. . . . „ 11 .« „ kakor tudi rž V11 in družili vrst kruh. Na zahtevo pošilja kruh na dom 3 krat na dan. V slasčičarnici Hk^- 8p dobivajo vsak dan sveži orehovi kifelcl (Nusski| i Im plnca in ratno drugo najfinejše pecivo za vino in čaj. (1447-3 Ces. kr. avstrijske gfc državne železnice Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1898 lota. Odhod Is JLJablJuu« jnž. kol. 1'roK« eer Trt- Ob 12. ari 5 m. po noči OBobm vlak v Trbiž, Bol jak Celovec Pranzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Soinograd; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ot 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce 1 >vec, FranzeriBtoste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Soinugrad. Čez Amstettei na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak 1 Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, belcthal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popolndne oBonni vlak v Trbiž Beljak Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lene - Gastein Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz , čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Pranoove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, Duna. via Amstetten. — Proga* v Novo ineato le v Ko • eevje. Mešani vlaki: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popolndne, ob 6. on 30 m. zvečer — 1'riborf v Lfnbljaao j. k. I»r«a« im Trblaa. Ob 5. uri 4t> m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijimb varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ansseea Ljubna,Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovib varov, Heba, Marijinih varo% Flznja, Bndejevic, Solnograda: Linca, Stevra, Pariza, Geneve Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popolodne osobni vlak t Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla — Proga ts Novega mesta in Ko*ev|a Mešani vlaki 1 Ob 8.uri 1» m.zjutraj, ob 2. uri 32 m popolndne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odlaod la LJubljane d. k. v Kam al k. Oi 7, ari 23 m. zjutraj, ob 2. on 5 m. popolndne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 85 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in pravnikih v oktobra. — Prihod v Izubijano d. k. Is laauanlB&a. Oi, b. uri 56 m. zju traj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob b. ar. 10 m. m ol 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in prasnikih v oktobru. (1044 — 72, lOONB!OOBsN««BSSl04BSVOOHa4BH»OBJBl>0| Znamka )K zvezda. I : 1 ■1 I _ jgalošej ■ (vrhne čevlje iz gume) | Z znani n.sO"fc>ciJši izdelek ■ ■ iz tovarne (1533—2) " I „Provodnik-Riga" | X priporoča po mijuf£Jili conah tvrdka Z |AntJCrisper, Ljubljana.j dobiva s« po najnižji ceni pri (299—32) Andreju ftlaucr-jii vZagorji ob Savi. Učenca (1537—1) 14 let r-tarega, krepkega, iz dobre hi«p, vzprejme v 8pecerJ8ko trgovino Fran Mkiiaek v TltlliUI. Proda se hiša v kateri te nabaja prodajalnica, gostilna in prodaja tob«ka, po ugodni ceni. Pogoje naznani posestnik J. €'. J>rm6ar v /«I«#iiIU lla. 1^36-1) T rio p t - p ©arilp za jesen in zimo ima za preprodajalce Albert Matzner na Dunaji, I., Kohimessergasse 8. Zavoje f Sircev, obsegajoče srajie. jnpice. hlače za gospode, daiue in otroke, v znesku IU 80 gld proti povzetja ali dunajskim referenoam. (1401—9) Trgovski pomočnik iz stroke mešanega blaga, prileten, nemškega in slovenskega jezika v govoru in pismu zmožen, iz-vežban v komptoarskem poslovanju, se vzprejme pod ugodnimi pogoji — Ponudbe nnj se pošiljajo upravmstvu „Slovenskoga Naroda". (1496— 3) Kandidata (tudi začetniku) aH v notarskih poslih izvežbanega -u.ra.đ.xiil£a, išče (1441—8] dr. Jurij Pučko, c. kr. notar v Krškem. do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo oBohe vsacega Btanu v vaseh krojili gotovo in pofiteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na : i.ml wIk OftterreUiber, VIII.. »entaeheicaaae H, Badapeat. (1816—6) Strugarska dela i333.a "V ZSLlOgrl (1445—3) Josip Oblak, Trabarjeve ulice št. 2. i Mlad učitelj aH v lepem kraju na Gorenjskem želi zbog ženitve tem potom seznaniti se s solidno, koiikor mogoče premožno gospico. — Prijazne ponudbe s fotografiji] ti jo se prosijo pod 6ifro .T. 13. njiravnifitvu „Slov. ^| Naroda4*. — Diskrecija čustna stvar. (1503 — 2) PiJivnokar je izšla knjiga: Elizabeta cesarica avstrijska, umorjena v Genevi. Knjiga ima 4 podobe, krasno podobo ceaarloo, dalje aapad ln umor, pogreb in morilno orotje. Krasna knjižica je mladim in odraslim v trajen spomin blage cesarice. (1523—2) Stane 12 kr., s posto 14 kr. 100 knjižic 10 gld. franko doposlanih. Gospodom trgovcem primeren rabat. — Naroča se pri Ivanu Bonaču v Ljubljani. i Slamorezni stroji •asu velo trpežni in lahko za goniti dobivajo se v veliki izberi iu najceneje pri (1516—1) prvi in najstarejši tvrdki kmetijskih in šivalnih stojev na Kranjskem Franjo Detter Ljubljana, Stari trg št. 1, (nasproti železnemu mostu) Tukaj se tndi dobivajo klin je za slamoroznice iz finega angleškega jekla. Ceniki in pojasnila zastonj in poštnine prosto. Pek artfa v Gorenji vasi pri Skofji Loki št. 5. Povpraša naj se istotara. (If>32— *J) kakor l u-li privatne osobe ki inia;.» /tianstva, m- tak.j v/.i.i ijiv j>i v. a p: cv it nnrotil im patentovane predmeta. Visoka provizija ali »talno pl*> čil.> '.rttrit.ii* li i \ - ronudln« \ ..»•-«• uiii 5r. I I;t inAt^fU. Presajaš 1184-11« (14««—S) 1 L.Luser-jev obiiž za turiste.] Priznano najboljša sredstvo proti kurjim očesom žuljem i. t d (OTtsvszn aeloajast (fi .'! ) L. Schvvenk-ova lekarna, Ounaj-Me'dling. Zahtevajte LU g ER-JCY ;;fJHSr! Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. M.irilttichlafler, J. Mayr, G. Piccoll. — V Kranju: K. Šavnlk. Vožnje karte in tovorni listi v Aii8. Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Aitverpia naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od vis, o. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje rad o volj no (812 — 15) koncesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo.) inematografLumiere v steklenem salonu kazine. Danes soboto oh 5., 6 , 7., in 8. url zvečer. M navadne predstave ► Jutri, nedeljo predstave ob 10., 11, in 12. url dop. In ob 4., 5., 6, 7 ln 8. ari zveoer. Poudeljek zadnji dan tega programa. Nov veporadi 1. Kivalki&a rimskih :n abesinskih voiaćakov. 2. Mačji zajutrak. 3. Pri hod gondole v Benetkah, i, Panorama Amberlaua I snežno vreme, povzeto lz železniškega vlaka. r> Dragoc3kl Staople-Ohaise 6. Dirka v zakljih (Rim1. 7. Dvoboj na pištole M. Ruski ples. (Na splofino za-htevanje ) 9. Italijanski karatolnijerji. 10, Glumac. 11. Zamorska kopelj v Kamerunu.. 12. Bitka s snežinkami. (Na splošno zahtevanje ) Vstopnina a o kr., otroci in vojaki do narednika 10 kr. (1473-6) (1123-6) pl. Kobbe-ja podganji kruh pripravljen sa porabo! -8M Prež nevarnosti za ljudi, domače živali in perutnino. Gotovo Bre.lstvo za uničevanje podgan in mili. V zavoiih po !"><) kr. in V<0 kr se dobiva v trgovini Kiissel In Končan v Novem mestu. NiklasaRudhokeria l^i«*4lt?tllili«: • urar in optični zavod Mestni trg št. 8 v Ljubljani. 4 gld. — kr. naprej. 50 50 Niklaste cili'>der remontoir ure od . Srebrne cilinder-remontoir ure od . Srebrne damske i-ilind>r-ietu mtoir- ure s siebrnim pokrovom od . . Srebrne remontoir-ure na s^dro od Srebrni' reuaoutoir-ure s 3. srebrnim pokrovom od............ 10 Zlatu damske reinontoir-ure od . . 14 Zlate remoutoir-ure za gospode od 28 Zlate reraontoir-uro za gospode z dvojnim pokrovom od..... Ure na u i halo v skrinjici svetli in temni Ure tu nihalo v skriujki svetli in temni z b tjem ur od...... Dre na nihalo z b.tjem četrtink od Bndilke od.............. ,,Schw*rzw;ilder" z bitjem pol ur od flUS" Za dobro blago ln sa dela se Jamči -*£Q Popravila so hitro, dobro in po ceni izvršujejo v Iaatni prodajaluici. Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča 7 10 88 13 27 2 3 z velespostovanjem (808-28) Franc Karol Rudholzer. Dobav itelj kontrolnih nr sa o. kr. avstro-og srsko vlado, za Bosno ln Hersegovlno. Želi se kupiti rabljena aa»-ai Ogersko-fcrvatsko delniško pomorsko (8i) parobrodno dmitvo ▼ Boki. (3*>) najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim S, komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parnikij Preko Reke V no<' i od sobote JSMjjjv- S na nedeljo hitri -^T parnik v Zader Spljet-Gruča, flravosa (Raga-■S -Castelnuovo-Kotor. V noči od nedeljo na ponedeljek pofitni parniki v Zadar-Spljet-Metković. V torek ob 10. nri 20 m. ^^'^^r dopoludne hitri parniki v Zader.Spljet r ^ Gravosa (Ragusa) in Kotor. V sredo b pol 10 nri zvečer poštni parnik v Zader, Šebenik, Traa, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Via, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora, petek ob pol 11. nri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa (Raguaa). V Četrtek ob 1. uri Popoludne postni parniki v Mali LoSinj, Selve, Zader, Sebenilc, Trau, Castelvecchio in Spljet. V petek ob 10. nri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. nri zjutraj izlet Reka-Opatija-LoSinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi *Der Ćonducteur Sr. 593 --608. v. železna, v dobrem stanu, za knjige (io denar) hraniti katera naj bode najmanj 48 cm široka, 37 cm globoka in 45 cm visoka Večja sme biti. manjša ne. Ponudbo e popisom in ceno vred naj se po« šljejo na okrajno bolniško blagajno v Novem mostu. •T Ir.vrMcn €>ewlal Izdelek. *"M Semilske tkanine 23 metrov, fine za gld 460, 23 metrov, močne sa p Id. :> - i> ailja frankn proti pov/.etji m« OD tkal-oovna Bratrl Hanaaoku v Oemlleoh (Češko) Vzorce brezplačno iu t ranko. (1438b) Konc. zasobni učni zavod sa risanje krojev in »K i izdelovanje oblek (po sistemu Schnak ns Danaji.) 1'uuk v dunajskem tehničnem risanju krojev v tečajih 3 do 6 mesecev (popolno izučenje). (Ldg~ Začetek tečajev dna 1. oktobra. ~2£J) Vpisovanja se vrfie vsak dan od 9. do Vi. ure zjutraj iu od 2. do 5. nre popoludne. Vse podrobnejše v prospektih fianko. v I>|t»l>l jiml, ŽUlovuke aslloo A t. 1. Prodaja krojev po meri. (1465—4) Št. 82.420. Razglas. (1530—1) Za 1. november letos, eventuvalno sa 1. iVbriivar 1899. letal je v 11. nadstropju novozgrajene meicauske bolnice v Ljubljani oddati stanovanje obstoječe iz 5 sob in postranskih prostorov, v najem. Pogoje izvedeti je pri podpisanem magistratu v navadnih uradnih urah Mestni magistrat v Ljubi j ml dne 24. septembra 1898. ^| Snaženje životnikov. Naročila na ženske 1 po meri (tudi po starih modercih) izvrftuje Is ■ea|fcol|Segaa salassa aaana tvrdka (12«—4) HenhkEendavLjuUjaaL Največja zaloga (innajskih in francoskih lifotniktr, raiiiimkib ii-Totnikor, kolcsankia iiiotiiikof, medriilceT itd. ta« f & i Popravljanje životnikov. E sezoni priporočam svojo bogato zalogo pnik najnovejših sistemov in najnovejie vrste, revolverjev itd , vseh pripadajočih rekvizitov m municije, posebno pa opozarjam na ps^r trocevne puške usa katete izdelujem samo jaz in katere se radi bvojc lahkote iu prirocnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker sem na Kranjskem jedini pu&kar, ki so peča samo z izdelovanjem orožin, se priporočam p. n. obfiiiittvu ru mnogobrojnu naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče narocbe in poprave točno, boliduo in naiceneje. Z velespostovanjem (1166—10) Fran Sevčik l^liailian* V J ^ jnl>l jjfciii. V Zidovnliih lllioflll. psjT* Zlnstrovsvn oenik se polije na teljo zastonj. Instalacija za elekir. razsvetilne in gonilne naprave. Elektrotehnični zavod najprve vrste namerava engažlrastl spretne instalaterje ali strokovno zmožne firme kot glavna zastopnike za posamne kronovine. — Ponudbe v nemikem jeziku z navedenimi referencami itd. naj se pošiljajo pod: „Voltamporo 3P. X. 6917" Haaseustein & Vogler, Dunaj, I. (1541) G. T ONSIES, lOTama za stroje i Ljiililjani. Izviren ,,Otto"-niotor za plin. in bencin priznano najboljši, najvarčnejfii In najcenejši motor. Bencin-motor in bencin-lokomobila najjednosUvnejfia in najvarnejša gonilna moč, bres nevarnosti ognja, brez ma&inista, vedno sa delo pri pravljena. (1140—11) Stroški k voljam irl novcl6a na uro za Jedno konjsko moč. wm 2146 Nina Pressl ]2ioiačica za dame stanujoča na Sv. Petra cesti št. 12, pri tleh se priporoča za izdelovanje najpreprostejših do nijelegantnejših jesenskih in zimskih toalet l»o Kitiorulli connli. (lf>42—2) Založba vina lastnega pridelka. "•"•V-c)<5--V Vino črno (Teran), Moskat (črni in beli), vino Vrtnica m Hefosko. Vzorce se pošilja brezplačno in cena je, kakor so pogodi kupce valeč. Antonio Ferlan di Giorgio Rovigno (Istria), (1402—5) Stfotandsho"ameriška črta. i Parniki voziju po Ikrat du 2k rat na te 'Ji' 'fj» jii i»y^^r^W"^-rfr^vg0 ■*>, (1374 4) Katalogi muzikalij ca KIji vi r barmonij Vljoll no cello <*i 1!•© komorno glasbo (1527-1) kitaro jj-*iiii homortatika duete iu tercete »tudi ji-iU«t. dela. itd. razpošilja gjjt?eEi/ti« ~*r- in franko OTO MAASS ZaL muzikalij in sorliuieni Dunaj VL/2, JbriahUfeniifJM M. Vzprejmpm takoj v svojo notarsko pisarno pod ugodnimi pogoji v vseh notarskih strokah popolnoma zmožnt-ga kandidata ali konceptnega uradnika. (1511-2) Niko Lenček c. kr. notar v '.'kolji Luki. Prostovoljna prodaja hiše s 5 sobami, pivnico, shrambo za jedila, hlevom, drvarnico, ledenico in štirih oralov vrta, leže';e na državni cesti, oddaljene od Zagreba 2 uri, od železniune postaja p času vinske trgatve grozdni slador (Trau-benzucker), nadalje veliko salo go špecerijskega in kolonij alneg-a blaga, kakor tudi špirita, finega pristnega slivovca, drožnika iu ruma n«j debelr in dr-"bnc. 11885—18) i Ernest Speil mehanik , Valvazorjev (Turja priporoča vsakovrstne ti] Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 i 1 v«cli kn<«kjeori.f po imjiilrjili cenah« Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno. 1* JJ Za mnogobrojna naročila se priporoča i šivalne stroje in bicikle iS* 7. velespostovanjern Ernest 3peli. ■i zahvala. Padpisanee se najprisrčueje zahvaljuje slavnemu občinstvu in prijateljem za dosedanji obisk v gostilni »pri stari pošti" |f ter se oprosča, da hb zaradi preobilega posla ni mogel osebno zabvaliti in posloviti. — Priporočuje se za nadalj.-n obisk v gostilni Jarolnega Doma" v Celji ostaja z velespostovanjem (1495—1) Ignacij IVTajcen gostilničar. m, *fii#>, rfftna. M**. «rtifc>.- * I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 41 d se priporoča za vsa v to stroko spada- k J (89) joča tlela. » * Postrežba toona. — Gene nizke, r .................. V V V V v V Ljubijima, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval laatnoga izdelka za dame, gonpode in otroke je veduo na izboro. VsakerAna naročila izvršujejo se točno in po iii'.ki coni. Voe m.t«« se shranjujejo tn zaznninenujojo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj bo vzorec vpoelati. Opozarja se nn sukneno in manufakturno zalogo tvrdko Hugo Ihl v Spitalskiti ulicah štev. 4. I xpzor Alojzij Erjavec/zor €j (42) čevljarski mojster v * Ljubljani, čevljarske ulioe št. 3 j! priporoča se prečast. duhovščini in slav. ^ občinstvu za obilno naruče vanje rnzno-7; vrstnih obuvulg katera izvršuje ceno, & pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od uajriiiejsp do naj pri proste jSe oblike. *5 Adere se shranjujejo. Vnanjiui uaročilom 5j naj se blagovoljno pndeiie vzorec. 1 Pekarija in slaščičarna [48) ti lavna trgati Stari trg št. 21 Jakob Zalaznik. Podružnica: Vegove ulice št. 12 iKivOderci Sizvrstne facone, najboljši izdelek t(45) taajooaaeje pri i alojziju persche i Pred škofijo 22, petag mestne hi&e. Tu se dobiva IK mi mh «!>»■■ sveže, iikuniu), zdravu ii> alantno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh ti« vi»«<», r*eu kruh in prejietenpo (Vanille-Zwiebak) V svojih HtttAf'ienrnieuli postre/.ain točno z mi| II ne j -ti ■•■ n*Mltk«liiiiti pecivom« Mltitlol o«loiu in s tiuliui prlMtnluil likerji ter I Weruiutb-vluoiu. £ Posebno opozariam na fiue IimII j MiiMke krolVin lavllkr n Miiirlsuu iut|Milneuc. F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. uuif blagajnice drž. železnic uradnikov ■V X-.j-u."'oljs.i^i, ŠelenTourgro^re -ulico fct. <3= se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepromooljtvlh havelokov po najnovejši fitconi iu najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. — Qg. uradnikom se priporoča za izdelavanje vaakovratnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meće, klobuke itd., gg. c. kr. justičiiim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baret ■ ^ ^ Ljubljana, Frauciškantik« ulice 4. t J Pleskarska mojstra c. kr. državne in f> c. kr. priv. južne železnice. P 31ikarja napisov, '> itavbtnika ln pohištvena pleskarja. 9 Tovarna za oljnate barv©, lak £ tn pokoat. (44) \ F Zaloga ••riisliitlueu«« knrt»olliie|n. J al HaMobe M konjska kopita in usnje, j« Največja izber najnovejšega svilnatega blaga erno iu harvaitto, za cele obleke in bluae* priporoča po nt»|iil*|lli oeimh (47) Alojzij Persche Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. EZSS5S r Avgust Eepič i j §odar j e i i..ui;A.n ii-iMiub« Hit«« ic 4 1 J Ljublj • (4H) ——- codar -— # ana, Kolczžjsko ulice št. 16, j -t- Trr-.CTrem * HENRIK KENDA r fin*. Ceneni Sepi klobuki za Vedno zadnje novosti. Poprntlja se urno in prav po ceni. Mulin krotil Enaki m inittij "Ljubljana. I I I 4 < I i 4 4 4 4 10 Fran Kaiser i prodajalec biciklov » Iz prvlH tovarn. | (49) Ljubljana £ Šelenburgove ulice 6. } Najboljše urejena delav- J niča se popravljanje blolklov v ln šivalnih atrojev. "^ki f Ign. Fasching-a vdove \ ključavničarstvo t58) Poljanski nasip št. 8 (Raiebova hih) priporoča svojo bogato zalogo žttedilnihL ognjižsa nn|priproHt«*jMilk, kakor tudi imj2l. n j-ili, z ioltO naedjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. ropraTlJnuja Lit •» iu p«» r**nI. Vnanja naroolba se hitro izvršb. J. S. BENEDIKT l«|iiblJaiiM, Ktmrl Irg priporoča nagrobne vence trakove z ali brez napisov po najnižji ceni J. J. NAGLAS Mehanik 52) Ivan Škerl Opekarska cesta št, 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najnižjih cenah Ljubljana, llunajska cesta si* Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. %»Jiil>Jr cene. Ljubljana <51) Turjaški trg štev. 7. mm Ilielkle in dru^a v to nt.roko spaila-joča popravila iz-vrSidobro iu orno. V nanj a m* i «> c i l.i «<»■ točno iavi'Hujcj... ravate in (55) perilo za gospode prodaja najoenoje Alojzij" Perschč Pred škofijo 22, poleg mestne hiše. i fiu mttt tšM fceei mM tek Hiek m Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v;Ljubljan',Duna ska ce3ta priporoča svo-,o največjo eelogo vseh vrat ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kak<-rtudi stenskih ur, budilk in saknskihur vse le dobre do najflnejie kvalitete po nizkih oenah Novoitl v žepnih, kakor tudi v aten aklh urah vedno v zaloajl. 56 Poprave ee Izvriajejo neJtoAneje. ■■—■IIIIM ■ llii11 ■IH I ■—■ — II Anton I^jf e«Sel«:er Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivifa. havelokov itd. Qt>i««K«* |><» in<^rl se po najnovejših uzorcih in po najnižjih conah solidno in najhitreje izgotovljajo. (57) Xj3-a"toljeLia.a., Stari trg: štev. 3_-Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu &e tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne Mlamo-resnice in mlatllnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti cenć. (58) Ceniki s&atonj ln poitnlne prosto. £ I f v največji izberi in po 2 m najnižjih cenah M "trakovekvencemi z ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoča Kari Recknagel J aa Mestnem trgu. ■ 1 Orožna tovarna Steyer Samozastopnik za vso Kranjsko: | Fran Kaiser LJubljana, Šelenburgove ulice 6. ^ 1 Nova vozna šola: larijo Tereiije cesta. 1 1 Dobra delavnica za poprave. 1 I Vsi pripadajoči predmeti. j ,Waffen*-kolesa. .Oper-kolesa. | Precizijski izdelki 1. vrste. «e> Uradno dovoljena •■•> I. oajitarejia posredovalnica stanovanj ii slažeH Os------- Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni pripore*« p. n. gospodi 30 let Btaro, spretno, čedno kubarlev a 71etnim spričevalom; h 1*1 no, urno v pospravljanji, finem likanji in šivanji, z večletnimi spričevali; Bimpattcno lin|lg«»vo«IUel|le«», zmožno navadnega ta dvojnega američantkega knjigovodstva, s pohvalnim spričevalom presk usnje, posebno pripravno za kako tovarno ali trgovsko blagajmčarico. — N« laber so stare.se in mlajše, brhke, spretne, kavcije imožne n»t«k»rlee itd. itd. itd. Več se izve istotam. (1544) S ¥1 U M l* il « s a 5 J ■ _ n 3 e s! W»JHeiiznoljoiieliic »J«*«* spopolnenjo plinove žarne luči plinov samovžigalec „Fiat lux" m, vnrtiOMliio /.iiUlo|»Uo 33a.-tera.ti.retu. "V -vseli, k-alt-amlh. đ.r±o,-ve,li. iiNipi»poliiejA«» In nM|r.<«n4'Ml)li4 )»«• nreilittvo im prU.i gMii|«> pllnn. prla«« plin avtomati* no, samo da M odpri- plluov petflln. varuje to»ej tkMploti <• in o(nttun|n po pllun. prižge glavni plMiut»ii prav polMKiinis, ae>l»ra»iijuje pri drugih običajih prižiganja običajni rkitpli»< al viti pob in lirsil vsled tega **»r ««• uireslee prnv ir.il*liio. B>lru-ftu|e prednosti jplluov* Starne in< i s priietnostmi «U l.irl< ne lini. Ne lnliUo brei spreiueiube e>lMafA|e#th usprav uvede uh tiskriu gorilu. fl4hy—3, Ve« lleoc ie v por n lil. Centb aparatu K gltl. Samoprodaja za Ljubljano v plinarni ljubljanski. Puškar Pran Zaiser v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 se usoja najbolje priporočati se (,1268—' lovsko »e^omo HSgr Zunanja naroČila se točno izvršujejo *~3p$f Ker se je pogostoma poprasevalo v moji Irk urni ».pri slnlciu orlu" Svobode naslednik) po ktru givulli prt*|iosiljaf rv naših guo-jevih vzorcev. (4*-8i) Ha vaa dotična vprašanja odgovarja rade volje vodja našega agriknrtnrno-kenilčnega oddelka. čeških Tomasovih fužin "^aclsvslci trg: št. 55. r\ flj Vj »L (1428-6) \ domača krojaška tvrdka M. KUNC I v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7 priporoča uljudno svojo veliko zalogo modnega domačega iu angleškega blaga v izdelovanje vsakovrstnih oblek po Jako reelnih cenah. Cele obleke m vrline suknje izdeljujejo se po meri ie od 20 gld. naprej. Izboren kroj se garantu .. Jesenski havelokl lastnega izdelka so v ealogi po 12—14 gld. : ® (1460—2) Vporabljajte vender ZDoerlngOTTO rrxilo © sovo čestita goBpica! Parfum tepa mila je fin, kitkovnst izborna, njega ugodni učinek na lepoto in nežnost kože obče znan. Toizbornodam8kotoalet.no milo morete z»i M kr. komad dobiti v Ljubljani pri: Avg-ust Aucr. Anton KLrlsper. in Vato Petričić. Generalno zastopstvo : A. Motsoh & Co„ Dunaj I., Lug-eck 8 escys:>a:yy^s:i»S.e*.escsiyarers: asua*-**-***- m E l x ••©®t>ee>®© [y^MyyHaHiii^jyđyyi^yyiiijyyayfi4 Zahvala in priporočilo. Čast mi je vsem dosedanjim velecenjenim naročnikom in slav. občinstvu uljudno nazmtniti, da sem kot bivši 25 letni sodrng umrlega gospoda A. Meracbol - a prevzel po smrti tega vsa aktiva in pasiva in da bodem izvrševal krojaško o To rt '{Jm\ na svoJ račun tudi se nadalje pod firmo H A. Merschol & Co. Mm Zahvaljujoč vse dosedanje naročnike kar najbolje za nama izkazano U zaupanje, se istim priporočam in prosim slavno občinstvo, da izkaže svoje #fl zaupanje tudi meni, ker bo bodem potrudil po svojih najboljših močeh vsem RM zahtevam čast it i h p. n. naročnikov po možnosti ustreči in tako njih zaupanje ^3 opravičiti. Z odličnim spoštovanjem H Anton Dermastia M firma A. Merschol & Co. Kongresni trg st> 7. w (1370—3) D8B Glasovirji (l »535—4?) tvrdke Bratje Stingl mi liiuuiji In v Biii1iiti|ieMti. Kratki klavirji in pianiao najboljše kakovosti z izborno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni oprnvi i:', oirenjene prve ln najvedje klavirske tovarne ■ paro Im It delovanj ena po solidnih oosah in z desetletnim Jamstvom. Stari klavirji sa jemljd v zameno. Ubiranja in popravljanja se izvršujejo naj točneje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v Ljubljani, t Prota! št. 27, poleg kopališča. Krepak učenec 14—15 let star, vzprejme se tako] za strugarsko obrt pri % Inrenoia Zlrnnteln-ii, Sv. Petra Cesta Št- 40. Vpraša se istotam. (1385—4) Notarskega kandidata « zirnma etencgrafa vzprejme takoj notar. 1'laca po dogovoru. Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upraveištvo .Slov. Naroda". (1543—1) » tww ■■■■ iiFf-nm«!"" ■...»«» *WJf* I f> slo ti o! ! Ker mi ni bilo možno povodom «vo-jega odhoda na Dunaj posloviti se osebno pri svojih prijateljih in znancih, starim to tem potom in klicem vsem skupaj osobito pa kolegom železničarjem in bratom tamburašem t-tmburaskega kluba „Zvezda* srčen 0ta %dar! (1574) Ivan Orel. ^^aaa—^aaag—T—■ . J . II ■M.ai II h '» Glavna^zaloga pravih ruskih ^^io angleških nlos pri (1520-1) J. S. Benediktu v Ljubljani. Praško domaće mazilo (885) lz lekarne a (12) I S. jFrn.g'iier-jfi- v Jr*ra,f£i je staro, najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero ohrani rane ciste in varuje vnetja in boh-čine manjša t. r hladi. — V pusicah pO 35 in 25 kr. Po pošti 6 kr. vaj Bazposilja se viak dan. Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano var.it.veuo znamko. Glavna zaloga: B. Fragnar. lekarna ,,pri črnem orlu", v Pragi, Mala stran, ogel Sporner-jeve ulice 203. V I.|nt»l|»iil se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, U. pl. Trnki'jczy, M. Mardetschlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. i i CT3 1P 2 spil5 Q3 i « S §1 Dobro ol^rstrajeno vinske sode (1510—2) od 30O—40O l proda po ulmkl ceisl tvrdka Alojzij Olifćič, Stari trg, Notranjsko. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo ln drobno. > ti rt M > cS U Pl o 4) m O m o o 03 O Hrajf« an gu«|»oit« bel tifoD, «!k(|ii pm, hres ■•vratnika, breg oianiet, 17 rrtl, 1 komad po gld Itn ,|(, im 6 knmad. „ , £'9A , Kraje« a« derh« v 4 Vftlikoatlh, kakor skoraj I komad po ald 1 —do 1 «0 t knmad „ . » 7» , 7-75 ftlH.fliij* Mare i|kui bi% Kljani ki s perilom oskrbuje mnogo o* ln kr. oaitnl-kov in o la kr. mornarloo. ZMW~ Cenike slovenske in nemške pofidja na zahtevo f brezplaćno. 'VB (531 — Iti; < Komptoirist (TToloxa.tsr) vzprpjmo se v lesno trgovino. Zahteva se znanj<> blovenskefsa in neoaHkfga jezika (1513—4) Naslov pove upravmfitvo BSlov. Naroda4*. C%f*et' Wl* pred svojim odhodom iz Kranja $ 43^1 w* Mw mogoče od vseh tamošnjih pri- J juteljev in znancev ourbno se po^ĆViHl C kličem jim vsem po tem potu presrdno: X 2 J$ogom! Pišece, dn4 30. septembra 1898. (1540) Jožef P/eteršn/k « ojicijal c. kr oficijul c. kr. avstr. državnih železnic, i »Glasbena Katica" v Ljubljani. Pevski zbor „Glasbene Matice" bo ircel redne pevske vaje od od 3. oktobra nadalje in sicer ženski ztor veak ponedeljek in vsako sredo od */.7. do 1 ,8. ure; moški zbor pa vsak ponedeljek: m vsako sredo od 8 do 9. ure. Nove pevke iu pevci se pri vsaki vaji sprejemajo. Uljudno vi'bi m gospe in gospodične bivđe pevke ter gospode bi vse pevce, naj se v polnem številu, zopet snidejo, nove pevke in pevce pa, u.-ij v o bil nun števila pristopajo. Ljubljana, dmi 27. septembra 1893. Matej Hubad. (15*2) konortni vodju „GI-*ihene MaticM*. ,,Zastonj^. Vsak, ki posije svojo natančno adreso, dobi proti malemu povračila in d' nesku za carinske stroške 1 gld. 80 ki?. 1 regulovano uro s verižico, za katero se jamci, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanina dragaIjeru; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; tli komadov finih angleških zavitkov; 1 etni ta smodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročili■ 1 j«jv s tem, da jim blago takorekofi na pol poklanjam. -Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura lla natanko in bode vsak priznal, da je to podarite?. • ledina v.fil<»i£*t 1» ru |><>mI I) ji u j «• proti postnemu povzetju, eventuvelno tudi f« se denar preje vposlje, pri (14H*i—2 VViener Utiren-Export Leon Blodek Wien, IV., W!edner IlaiiptAtrasse 22. ^^^^^^^^^^ M§ Regist ovara w/A kaSV Splošno kot CfcST nafMtoliki "Saj znetn s. a. izdelek v ovratnikih. a e dobiva v najbolj renoml. moškim modnim -k- manšetah in srajcah ranili prodajalnlcali ln trgovlnajb z ln platnenim blagom tu- ln I Na drobno I se ne prodaja inozemstva. Na drobno | 8e ne prodaja ■ (495—7) M. JOSS & LOVVENSTEIN. c kr dvoma založnika PRAGA, VII. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lants.ina in tisk .Narodne Tiskarne".