Graaiti a!i rse graditi, to je zdaj vpraanje
Stara cerkev stara pesem
Zgodba o gradnii soseske Stara cerkev (uradno S-4/1) v Slild ie ni konana, e-prav se je zaela e pred dobrimi desetimi letl In smo o tem, da je za gradnjo prigana zelena lu, tudi e vekrat pisali. Bloki tod e ne stoje, res pa je, da je mo videti obrise posameznih stavb. Pa to e vedno ni dovolj za sklep, da bo soseska Stara cerkev v re-srtici zrasla tja do konca tega srednjero-nega obdobja. Kajti gradnja te soseske se e naprej zapleta, nazadnje pa se je zata-knilo pri vpraanju: odkod denar za nada-Ijevanje gradnje.
Ljubljanska banka, Stanovanjsko-komu-nalna banka Ljubljana je namre, e zadevo kolikor se da poenostavimo, investitorju SOZD Giposs, ki najema kredite za izvajalke gradnje: SGP Pionir, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, SGP Slovenija ceste Tehnika, TOZD Grad-nja in GIP Obnova, TOZD splone gradnje Ljubljana, e nekajkrat odobrila kredite. Pri odobritvi zadnjega kredita pa je menila, da na-daljnje kreditiranje gradnje soseske Stara cer-kev ne bo mono, e ne bodo razistili vseh vpraanj okrog finansiranja te gradnje. Vsote so namre dokaj visoke, garancije, da jih bodo pokrile kupnine za stanovanja, pa ni od nikjer. Bo pa o nadaljnjem kreditiranju gradnje stanovanjskega dela soseske Stara cerkev izvrilni odbor Ljubljanske banke, Stanovanj-sko-komunalne banke Ljubljana vnovi raz-pravljal (kdo ve e kateri), ko bodo banni strokovnjaki dobili od investitorja nov investi-cijski program za to gradnjo z vsemi potreb-nimi podatki. Brez tega nadaljnje odloanje o kreditiranju te gradnje skorajda ni mogoe. Kot ni mogoe, da bi odloitev o tem, ali bomo s to gradnjo v Ljubljani nadaljevali ali ne, obvisela zgolj na banki.
. Graditi ali ne graditi je vpraanje, ki e dolgo visi v zraku, zadnje ase pa je sliati vse ve glasov, tako v izvrnem svetu skupine ob-ine ika in mesta, da naj bi gradnjo soseske Stara cerkev le pripeljali do konca. Vanjo je namre vloen e eden kupek denarjaob koncu oktobra 1982 je znaala vrednost opravljenih del e 193.677.000 dinarjev. Razen tega pa bi ustavitev te gradnje terjala zavarovanje gradbene jame, za kar bi bilo treba odteti e dodatnih 153.510.000 dinarjev (popredraunih). Topapomeni, dabi oblealo neizkorienih in takoreko zapravljenih okrog 340 milijonov dinarjev drubenih sredstev.
LANA DILEMA
Zato menijo mnogi, da vpraanja: graditi ali ne graditi, sploh ne sme biti. Namesto tega bi morali raje vpraati: kako zagotoviti sredstva za dokonanje te gradnje, kje najti kupce za stanovanja v tej soseski, kako izpeljati finansi-ranje postovnega dela soseske itd. Obgradnji Stare cerkeve je namre e precej odprtih vpraanj, s katerimi se ubada poslovni odbor za izgradnjo te soseske, premleva pa jih tudi izvriini odbor Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana. Na diani je namre, da tako
velike gradnje, v kateri je priblino 45 odstot-kov vseh povrin poslovnih, investitor ne zmqre finansirati sam. e v toliko veji zagati pa se je znael le-ta, ko se na razpise o prodaji stanovanj v soseski Stara cerkev ni javilo do-volj kupcev.
Stanovanja v tej soseski sc namre poveini izjemno velika, cena kvadratnega metra pa vi-soka. Najve je tod predvidenih tirlsobnih stanovanj s 100 do 106 kvadratnimi metri, ve-liko dvosobnih s tremi kabineti s 111 kvadrat-nimi metri, malo pa dvosobnih in le ena garso-njera. Septembra lani pa je znesla predvidena izhodina cena za stanovanja v soseski Stara cerkev e 44.248 dinarjev, konna pa naj bi se dvignila po tedanjih napovedih nekaj nad 55.000 dinarjev, kar pomeni, da bi bilo treba odteti za tirisobno stanovanje s 100 kva-dratnimi metri e 5,5 milijona dinarjev.
Da so stanovanja prevelika in da je med kupi stanovanj veje povpraevanje po manjih, se je investitor spomnil dokaj pozno. Na osnovi tega pa zae! razmiljati o prepro-jektiranju velikih stanovanj v manja. V infor-maciji poslovnega odbora za gradnjo te sose-ske, pripravljeni v zaetku letonjega leta, je zapisanc, da so bile preuene vse monosti preprojektiranja veiikih stanovanj. Ugotovljeno pajebilo: iz skupaj 145 stanovanj, insicer 109 tirisobnih in 36 dvosobnih, obstaja monost zgraditi brez zadrkov in sprememb v aktivno-stf gradnje in tehnologije 186 stanovanj. Po novem bi potem imela soseska Stara cerkev 68 velikih stanovanj in 118 malih, dvo in eno
Tako so nartovali pred 13 leti...
sobnih. Taken poseg ne bi vplival na potek gradnje, saj je mono spremembo projektov opraviti v asu, ko bo tekla gradnja kleti in prit-lija.
FINANNE ZAGATE
So pa v SOZD Giposs preuili tudi monost postopne izgradnjetesoseske. Izkazalo pa se je, tako so menili projektantje in lani poslov-nega odbora za izgradnjo te soseske, da fazna izgradnja ni mona, ker je v bliini zelo prp-metna cesta, ki terja svoje ukrepe. Zato je nujno potrebno zgraditi tudi poslovni del sose-ske vsaj do tretje faze. Nastopajo pa, kot ree-no, pri finansiranju poslovnega dela e po-sebno velike teave. Znano je, da repablika resolucija dopua le gradnjo prostorov za po-trebe osnovne preskrbe, ne patudi drugih po-slovnih prostorov v soseski (medtem ko zvezni ' zakon o gradnji objektov omogoa, da se v stanovanjskih hiah grade poslovni prostori za . potrebe osnovne preskrbe, za storitve in za samoupravne in druge organe v stanovanjski hii ali stanovanjskem naselju).
Kakorkoli e obrnemo, finanne zagate pri gradnji soseske Stara ccerkev ne bo lahko ra-zreiti. Brezodloitve o nadaljnjigradnji patudi ne gre.-as je namre pri gradnji nadvse dra-gocen. Intopritejsoseskiebodevoi Upo-tevati pa je treba tudi to, da je izdano uporabno dovoljenje, ki pogojuje izgradnjo soseske Stara cerkev do kote O najkasnejedo 15. ok-tobra letos. e ta dotlej ne bo zgrajena do ni-voja ceste, bo treba opraviti celotno konzerva-cijo sidri oziroma zavarovanje gradbene jame. To pa bi samo e podrailo e tako drago gradnjo. . .
Negrepaprezretituditega, daje cdloitevo . -tem, da gradimo sosesko Stara cerkev, e vekrat padla pri opredeljevanju stanovanj- ' ske gradnje v tem srednieronem obdobju, pri sestavljanju obinskih stanovanjskih planov, *" itd. Je pa mo najti sosesko Stara cerkev tudi v drugem aneksu plana stanovanjskega gospo-darstva za obdobje 1981 do 1385 in sicer med gradnjo v letu 1984, prav tako pa v planu sta-novanjskega gospodarstva Ljubljane za leto-nje leto.
Zato bi bil e skrajni as, da konamo nate-zanje okrog te gradnje in se dokono izreemo za njeno nadaljevanje to pa hkrati pomeni, opredelimo nadaljnje finansiranje.
Darinka Kladnik
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si