TOŽILSTVO 'AN! leto LXIII., št. 250 V Ljubljani, ponedeljek s. novembra I930 Cena Din 1.- izhaja vsak dan popune, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Ertn 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inse ratni davek posebej. — ^Slovenski Narod< Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg- št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. POSREDOVANJE V RIMU Posredovanje ameriškega poslanika v Rimu in Parizu za rešitev spora o pomorski razorožitvi — Demanti italijanskih listov — Pred sestankom pripravljalne razorožitvene konference Rim, 3. novembra. Vest o posredovanju ameriškega poslanika v Bruslju Gibsona za dosego italijanskofranco-skega sporazuma je izzvala v fašističnih glasilih odločen demanti. Listi naglašajo, da ne gre za nobeno ameriško intervencijo v italijansko-francoskem sporu in da je zadnji Mus-solinijev govor dovolj razčistil politični položaj v Evropi ter pokazal, da igra Italija z odprtimi kartami in da nikakor ni voljna, pustiti si vezati roke v svoji zunanji politiki. Kljub pisanju italijanskih listov pa je jasno, da imajo sedanji razgovori med Grandijem, Mussolinijem in Gibsonom velik pomen za razvoj političnega položaja v Evropi, ki je postal zadnje čase zelo napet in nevaren za svetovni mir. Dne 6. novembra se sestane pripravljalna razorožitvena konferenca v Ženevi. Sedanji spor med Italijo in Francijo bi to konferenco ogražal v najvišji meri. Zato je postalo potrebno, da pride do sporazuma med Francijo in Italijo, ako se hoče doseči v vprašanju razorožitve vsaj skromen uspeh. Vse to je dalo ameriškim državnikom povod, da se zainteresirajo za sedanji politični položaj v Evropi in stopijo iz dosedanje politične rezerve v evropskih zadevah, zlasti, ker je zadnji Mus-solinijev govor izzval v Zedinjenih državah zelo neprijeten odmev. Ameriški politični krogi smatrajo, da bi se revizija mirovnih pogodb ne mogla izvesti brez vojne, ki bi popolnoma uničila Evropo in vzela Zedinjenim državam zadnje upanje, da dobe nazaj denar, ki so ga med vojno posodile Evropi. Ni dvoma, da bo imela ameriška intervencija velik upliv na francosko-ita-lijanska pogajanja o uveljavljenju londonske pomorske pogodbe, ki se je zdela pokopana za vedno. Zaradi ameriške intervencije se bodo italijansko-francoska pogajanja nadaljevala s polno paro. Ameriški bruseljski poslanik Gibson je v stalni brzojavni zvezi z ameriškim državnim tajnikom Stimso-nom. ki z naivečjim zanimanjem zasleduje Gib^onove razgovore v Rimu z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem in Mussolinijem. London, 3. novembra. Vest o ameriški intervenciji v Rimu je napravila v vseh angleških političnih krogih najboljši vtis. Dopisniki angleških časopisov obširno noročaio o iziavah Gibsona za- stopnikom ameriškega in angleškega časopisja v Rimu. Gibson je novinarjem izjavil, da se bodo francosko-itali-janska pogajanja nadaljevala in da je kot član razorožitvene komisije Društva narodov prišel v Rim, da ponudi svoje posredovanje za dosego končnega sporazuma med Italijo in Francijo. Končno je izrazil Gibson upanje, da bo sedanje zasedanje pripravljalne razorožitvene komisije v Ženevi zadnje. Kakor poroča »Times«, so Zedinje-ne države, Anglija in Japonska izrazile po svojih poslanikih Franciji in Italiji željo, naj se čimprej sporazumeta. List izraža končno upanje, da bodo franco-s'o-it ' anska pogaiania. ki se obnove najb-ž v Ženevi, uspela. Ženeva, 3. novembra. Sovjetska vlada je oficijelno sporočila general* nemu tajništvu Društva narodov, da bo sodelovala na zasedanju priprav* Ijalne konference za razorožitev, ki se otvori 6. novembra v Ženevi. Ker so* vjetska vlada ne vzdržuje diplomat* skih zvez s švicarsko, je zaprosila taj* ništvo Društva narodov, naj izdela vize za njene delegate. Na čelu sovjet* ske delegacije v Ženevi bo ljudski ko* misar za zunanje zadeve Litvinov. Briining o nemški politiki Smernice nemške politike v prihodnjih mesecih — Možnost odkritosrčnega sporazuma med zavezniškimi državami in Nemčijo Pariz, 3. novembra. »Petit Parisien« objavlja senzacijonalen razgovor svo* jega berlinskega poročevalca z nem* škim državnim kancelarjem dr. Brli* ningom, iz katerega se vidi, kakor pravi poročevalec, smer nemške poli* tike v prihodnjih mesecih. Dr. Brii* ning je označil kot najvišji cilj, da se zopet pridobi nacijonalna svoboda in enake moralicne in materijelne pravi* ce, za katere se bo kakor doslej delalo po mirnem potu. Izpraznitev Porenja je važna etapa na potu osvobodilne politike, vendar pa je prišla prepozno, da bi bila napravila močan vtis na nemški narod. O izidu nemških volitev je izjavil dr. Briining, da ne more smatrati kot vojna grožnja, temveč kot izraz do skrajnosti deprimiranega, toda kljub temu močnega naroda, ki se bori za svojo bodočnost. O vprašanju dolgov je izjavil, da ne more nobena nemška vlada pokazati svojemu narodu mili* jardne dolgove kot znos^jive, če je država prisiljena zaradi težke finanč= ne in gospodarske krize nalagati pre» bivalstvu vedno večje nove davke. List pristavlja k tej izjavi pripom* bo, da je nemška politika revizijoni* stična, dočim je politika Francije in večine signatarnih držav antirevizijo* nistična, kar bo tudi ostala. Vendar pa je med tema nasrrotstvoma še vedno prostor za mirno sodelovanje in od* kritosrčen sporazum, ako se bodo dr. Briining in njegovi nasledniki zavedali pravih interesov Nemčije in ako Nemčija ne bo poslušala apela norcev, ki jo hočejo pahniti v pustolovščine. Nova vohunska afera v Rumuniji Aretacija ruske vohunke, ki je imela zlasti med oficirji mnogo obože- vateljev Bukarešta, 3. novembra. Tu je bila aretirana neka nevarna vohunka sov* jetske vlade, ki je pod imenom miss Greig vodila široko razpredeno vo» hunsko organizacijo. Imela je zveze z nemšk^ii, italijanskimi, francoskimi in angleškimi krogi in je bila znana v najvišjih rumunskih krogih po svoji lepoti. Greig je obtožena, da je vodi* la sijajno izvedeno vohunsko organi* zacijo v rumunski armadi, kjer je ime* la v krogih rumunskih častnikov pol* no oboževalcev. Poznala je temeljito kemijo. Bila je vedno lepo oblečena in je nosila lepe dragocenosti. Areta* cija je zbudila v vseh krogih veliko senzacijo. Nazadovanje angleške delavske stranke Izid angleških občinskih volitev — Porast mandatov konzervativne stranke v škodo delavske London, 3- novembra. AA. V Angliji in v Walesu so bile v soboto volitve v samo* upravna zastopstva. Volilna borba ni bila povsod strankarska in so prevladovali lo* kalni interesi. Na več mestih so konserva* tivci napredovali na škodo delavskih kan* didatov. Tudi liberalna stranka je nekoli* ko pridobila. Lrmdon, 3. novembra. Pri občinskih vo* ritvafT so pridobili konservativci 69 man* datov, dočim so jih izgubili delavci 69. Li* beralna stranka je izgubila 9 mandatov. Pri prejšnjih volitvah je pridobila delav* ska stranka nad 100 mandatov. Delavska stranka je posebno veliko izgubila v de* lavskih središčih. Po zadnjih poročilih so se vršile občinske volitve v 329 občinah. Volilni izid kaže, da je socialistična poli* tika izgubila mnogo pristašev. Delavska stranka je postavila 829 kandidatov. London, 3. novembra. Pri občinskih volitvah v Angini i« delavska stranka prvič po 8 letih utrpela velike izgube. Dočim Je v zadnjih letih število delavskih poslancev v občinah stalno naraščalo, se je to pot znižalo za 64 mandatov. Izgube delavske stranke so bile izključno v korist konzer-vativcev, ki so dobili 360 mandatov napram 236 delavske stranke. Liberalci izgubili 8 mandatov, neodvisni delavci pa so dobili 4 mandate. V političnih krogih se ti rezultati zelo komentirajo, ker se meni, da se morejo iz njih najti zaključki za prihodnje parlamentarne volitve. Redukcija turškega vojnega proračuna Angora, 3. novembra. Turška vlada je sklenila, da bo črtala iz vojnega proračuna 14 milijonov funtov sterlingov. Od teh je bilo 12 milijonov določenih za vojno mornarico. Pangalos o zaroti proti Venizelosu Atene, 3. novembra. Zaradi udeležbe pn zadnji zaroti proti Venizelosovi vladi aretirani general Pangalos je izjavil zastopnikom tiska, ko so ga obiskali v ječi, da nima nobene zveze z zaroto. Po njegovem zatrdilu gre le za spontan upor oficirjev proti nacijonalni politiki Venizelosove vlade. Za-rotniški pokret ni izšel iz vrst oseb, ki so bile aretirane, temveč od vplivnih osebnosti in višjih oficirjev, ki si jih vlada ne upa aretirati. Svečanosti v Sofiji Sofija, S. novembra. AA. Narodne svečanosti so se pričele včeraj dopoldne pred kraljevsko dvojico so zavzele veličasten ! obseg. Pred kraljevskim parom je defiliralo več desettisoč oseb. Kralj in Kraljica sta sprejemala izraze vdanosti in spoštovanja med brezkončnimi ovacijami. Včeraj popoldne je bila velika ljudska veselica kmetov in kmetic iz vseh krajev Bolgarije v narodnih nošah. Vse dosedanje slovesnosti so potekle v popolnem redu ln brez incidentov. Sofija, 3. novembra. V sprevodu na čast bolgarski kraljevi dvojici je bilo nad 200.000 ljudi. Kraljeva dvojica je sprejemala 7 ur neštevilne deputacije, ki so prišle, da se ji poklonijo. Nova bolgarska politika Sofija, 3. novembra. Socialistični »Narod« poroča, da se bo v kratkem vrnil v Bolgarijo iz Rima tamošnji bolgarski poslanik Volkov, za katerega želita kralj In predsednik vlade Ljapčev, ^da bi postal vojni minister. Sofija, 3. novembra. List »Kambana« zahteva, naj se Bolgariji dovoli oborožitev, ki ji je nujno potrebna. Nastop novega brazilskega predsednika Rio de Janeiro, 2. novembra. Od revolucionarjev imenovani predsednik nove braziljske vlade dr. Vargas je napovedal, da bo prevzel oficijelno svoje dolžnosti danes ob 3. popoldne pod naslovom začes-nega šefa vlade. Trdi se, da bo prvo dejanje dr. Vargasa razpust kongresa. Država Peru je priznala novo braziljsko vlado. Izgredi v Kairu Kairo, 3. novembra. Dijaki so hoteli zažgati umetniško in obrtno šolo. Policija je dijake pregnala. Sindki paša je imel daljši razgovor s policijskim predsednikom n vzdrževanju miru. Kairo, 3. novembra. Pri včerajšnjih nemirih v Kairu so bili v spopadu med policijo in dijaki ranjeni 3 policisti in 5 dijakov. Vlada je do 11. novembra zaprla vse šole, katerih dijaki so se udeležili nemirov. Posledice potresa v Italiji Silno opustošenje v Anconi in Senigalliji — Italijanska vlada prikriva obseg katastrofe Rim, 3. novembra. V soboto so oblasti objavile imenik oseb, ki so bile ubite pri zadnjem potresu v Anconi in Senigalliji. Imenik izkazuje samo 16 mrtvih. Po poročilih tukajšnjih listov pa je število smrtnih žrtev mnogo večje. V Senigalliji in Anconi je umrlo več težje ranjenih in se je samo v An* coni povišalo število smrtnih žrtev na 6. Vsi ranjenci iz bolnice v Senigalliji so bil prepeljani v bolnice v mesto Jesi. »Tribuna« trdi, da so v Senigalliji skoraj vse hiše poškodovane od potre* sa in da so večinoma porušena vsa višja nadstropja. V Anconi je poško* dovanih 50r.c vseh poslopij. V Lorcttu je potres poškodoval tudi veliko bazi* liko. Končno število mrtvih in ranjenih še ni ugotovljeno. Zdi se, da fašistične oblasti tudi sedaj kakor ob zadnjem katastrofalnem potresu v južni Italiji nočejo izdati v javnost točnih podat* kov o številu mrtvih in ranjenih ter o obsegu škode, da bi ne izzvale še večjega razburjenja med prebival* stvom. Dva dneva težkih nesreč in pobojev Ljubljana, 3. novembra. Praznik vseh svetih in včerajšnja nedelja sta zopet potekla v 'znamenju številnih nesreč, v bolnico so pa morali tudi prepeljati več žrtev junakov noža. Več ponesrečencev oziroma žrtev teh divjakov se bori s smrtjo. Težka avtomobilska nesreča v Krašnji. že snoči se je po Ljubljani raznesla vest o težki avtomobilski nesreči, ki se je pripetila v Krašnji in ki jo je zakrivil neki ljubljanski avtotaksi. V soboto dopoldne se je peljal 281etni gostilničar Janez Markst iz Krašnje na kolesu proti domu. V Sp. Loki mu je pripeljal nasproti avtotaksi 2-46 iz Ljubljane, ki se je z vso silo zaletel v kolesarja. Sunek je bil tako silovit, da je Markst odletel s kolesa in priletel na avtomobil, kjer je z glavo prebil šipo, v naslednjem hipu je pa padel pod avto, ki ga šofer ni mogel takoj ustaviti, in ga je voz vlekel še kakih 20 metrov za seboj. Nesreča se je pripetila blizu hiše Makrsto-vega očeta, ki je dogodek opazoval z okna. Makrst sam je zadobil strahovite poškodbe. Obležal je na cesti nezavesten z razbito glavo, od drobcev šip razmesarjenim obrazom in težkimi notranjimi poškodbami. Popolnoma mu je avtomobil tudi zmečkal koleno desne noge. Težko ranjenega Makrsta so prepeljali v bolnico. Kakor nam poročajo, je njegovo stanje zelo resno in s° je bati, da bo poškodbam podlegel. Kdo je kriv nesreče, še ni ugotovljeno. Kakor zatrjujejo očividci, je Makrst vozil pravilno po desni strani, dočim je avtomobil vozil po levi. Vsekakor je čudno, da se je avtomobilist zaletel v kolesarja, kajti cesta je na kraju nesreče popolnoma ravna in odprta. Orožniki v Krašnji so uvedli preiskavo. Tragična smrt 4letnega dečka. Poročali smo o težki nesreči, ki se je pripetila v četrtek dopoldne na Sv. Petra cesti. Na dvorišče hiše je privozil neki voznik z deskami naložen voz. Okrog voza so se začeli sukati domači otroci, med njimi tudi 41etni Ignac Velikonja. sinček uradnika banske uprave g. Narte Velikonja. Nesreča je hotela, da je bil otrok pod vozom baš v hipu, ko sta konja potegnila naprej. Voz je šel otroku čez nogo in deloma Čez glavo. Težko poškodovanega fantka so prepeljali v bolnico, kjer so se zdravniki na vso moč trudili, da mu rešijo življenje, pa je bilo vse zaman. Včeraj opoldne je fantek poškodbam podlegel. Težko prizadeti rodbini naše sožalje! Motociklist povozi! deklico. Huda nesreča se je pripetila tudi na vse svete v št. Vidu nad Ljubljano. Tam je neznan motociklist, ki je z blazno hitrostjo drvel skozi vas, povozil Tončko Ker-šič, hčerkico ključavničarja državne železnice, in jo težko poškodoval. Otroka so prepeljali v bolnico, za neznanim motoci-klistom pa poizvedujejo orožniki. Stanje male Tončke je zelo kritično. Dve žrtvi noža. Surov in divjaški napad je bil snoči izvršen na Gaštanjskem klancu pri Kranju na 191etnega delavca Vinka Jamnika iz Primskovega. Snoči se je vračal domov, nenadoma pa so ga obkolili trije ponočnjaki in še predno se je zavedel, ga je nekdo z nožem sunil v trebuh. Divjaška trojica je pustila smrtno nevarno ranjenega Jamnika ležati sredi ceste in pobegnila. Jamnika so našli pasanti v mlaki krvi in obvestili kranjsko rešilno postajo, nakar je težko poškodovanega fanta rešilni avto iz Kranja prepeljal v ljubljansko bolnico. Jamnik se je davi sicer že zavedel, toda njegovo stanje je še vedno zelo resno. Kakor je izpovedal, so ga napadli brez vzroka In se mu zdi, da so se najbrž zmotili v osebi. Druga žrtev junakov noža je bil 24-letnI mestni delavec Josip Verbič, ki so je v soboto zvečer v neki gostilni seznanil z neznanim moškim, s katerim se je pozneje spri. Med prepirom je ta Verbiča sunil z nožem v glavo. Delavca so morali prepeljati v bolnico. Druge nesreče. Težka nesreča se je pripetila tudi v Kompolju pri Kočevju, kjer je v petek konj na paši brcnil v glavo Tletnega posestniko-vega sina Josipa Musterja. Otrokova poškodba je zelo težka. — Marija Dubre, 69-Ietna posestnica iz Kovorja pri Kranju, je včeraj doma pred hišo tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. — Jernej Zore, 681etni hlapec pri Galletu, je na Tržaški cesti snoči padel in si je precej nevarno poškodoval desno oko. Žrtev neprevidnosti. V petek zvečer je Franc Mazovec 201et-ni mizarski pomočnik iz Ljubljane, na svojem stanovanju z bencinom snaži] obleko. Fant je bil najbrž tako nepreviden, da je med snaženjem kadil cigareto. Tleč ogorek mu je padel v skodelico bencina, ki se je vnel. Mazovec je dobil nevarne opekline *»o obrazu in rokah in so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico. — Druga žrtev neprevidnosti je bil 121etni delavčev sin Feliks Tratnik, ki ga je v šali njegov 121etai tovariš Jože J. ustrelil s flobertko v glavo. Tudi Tratnika so prepeljali v bolnico Fanta so operirali in je upati, da bo okreval. Nočna 512 yihta nad Ljubljano Ljubljana, 3. novembra. Včeraj v presledkih ves dan deževalo, zvečer je pa začel pihati močan jug in kopičiti temne, nič dobrega obetajoče oblake nad mestom. Skoro vso noč je tulil veter ir: besnel vihar, lilo je pa tudi do jutra kakor iz škafa. Vihar ni povzročil posebne škode, zaradi obilice dežja so pa zopet nekoliko narasle reke in potoki. Nemški protest proti justifikacijam v Rusiji Berlin, 3. novembra. Proti usmrtitvi -tS sovjetsko-ruskih učenjakov, ki je bila izvršena pred kakim mesecem, je objavila nemška liga za človeške pravice oster protest. Boji z lovci glav na Formozi London, 3. novembra. Po zadnjih vesteh Tajkoka na otoku Formozi, je prišlo do boja med japonskimi četami in divjaki, takozvanimi lovci glav, do boja, v katerem je padlo 40 Japoncev in en domačin. Ekspedicija japonske vlade, ki je bila odposlana, da vzpostavi red, poroča, da žene izvršujejo vstašev v velikem številu samomore samo zato, da bi ne prišle v ujetništvo Japoncev. V kraju Mahebo samem so r.ašli 108 žensk mrtvih. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74, Berlin 13.455, Bruselj 7.S7I9, Budimpešta 9.886, Curib 1094.4—1097.4 (10O5.9), Dunaj 704.46—797.46 (795.96), London '347.30, Newyork 56.25— 56.45 (56.35), Pariz 221.60, Prapa 166.95 —167.75 (167.35), Trst 294.35—296.35 (295.35). INOZEMSKE BORZE. C uri h: Beograd 9.1280, Pariz 20.22, London 25.03, Newyork 515.20, Bruselj 71.82, Milan 26.97, Madrid 57.35, Amsterdam 207.45, Berlin 122.75, Dunaj 72.63, Sofija 3.73 Praga 15.27, Varšava 57.75, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.06. Stran 2 >8LOVEN8Kl N A R O Dc dne 3. novembra 1930 Stev. 250 Njim, ki jih ni več med nami V soboto hi včeraj so romale množice rta pokopališča, da počaste spomin dragih pokojnikov Iz seje magistralnega gremija V petek zvečer je imel magistratni gremij sejo, na kateri je sklepal o tekočih zadevah Ljubljana, 3. novembra. V petek smo objavili opis zapuščenosti pokopališča pri Sv. Krištofu. Ker smo pa imeli preveč gradiva, smo natisnili le polovico tega članka, drugi del grobov je pa ostal neomenjen. Ker je že del članka deloval tako blagodejno, da so bili očejeni skoraj vsi grobovi naših znamenitih mož, objavljamo danes še drugi del opisa, da ljudje lahko vidijo, kdo se je spomnil zaslužnih rajnih in kdo se Še vedno ni zganil. Grobovi naših prvakov Mnogo bolje čitljiv tudi ni več Prešernov napis na grobu Matije Copa: Jezike vse Evrope je učene Govoril, ki v tem tihem grobu spi . . .« i. t. d. _ izza gostega grma španskega bez ga se pa še semintje posveti iskrica zlata s spomenika Antona Linharta, ki so ga >Merenti moerentes posuerunt amici< 1795. in so ga >popravili perjatli 1. 1S40% ko je Prešeren vrezal v kamen: >Steze popustil nemškiga Parnasa. Je pisal zgodbe kranjske star'ga časa-s i. t. d. Vsi ti Prešernovi stihi in spomeniki vse> imenovanih mož so v najbližji soseščini vzidani v isti zid. ki se podira ter preti, da jih v kratkem zasuje. Večina nagrobnikov je skritih za divjo trto in srebotom ter do polovice pokritih z razno šaro, ki jo ljudje pred Vsemi sveti zmečejo na zapuščene grobove. Sinionettijevih 1 . ...... Prešernovimi vrsticami je skoro do vrha zadelan z deskami in zaboji, ki so bili pokriti z njimi bogve čegavi nagrobniki, tik iega nagrobnika je pa med trnjem divjih rož in v jesenskem ognju plamtečega kap-čevja pod visoko belo brezo skrit plemenu klasicističen relijef rodbine Czemy, da brez sekire nikJo ne more do njega. Xa Rakovniku so si postavili salezijanci ogromno palačo in še večjo cerkev, tu pa leži na tleh iz železa vlit z bršljanom ovit steber, ki ga je čas vrgel s podstavka z vlitim imenom >Gromadzkic, nekdanjega lastnika Rakovnika, ki je Langus tako naivno bider-majer?ko portretiral njegove otroke. Sicer salezijanci nimajo nobenih dolžnosti do bivših lastnikov svojega posestva, a pijeteta je vendarle pieteta, ki so pa nanjo pozabile tudi rahločutne uršulinke. kakor priča na drugi strani pokopališča pod divjo trto skrita plošča. Na njej je vklesano, da so tu pokopane do 1. 1907. umrle uršulinke in že v tem kratkem času ni več niti sledu grobov. Pol stoletja bo že po smrti Josipa Jurčiča in čeprav je umrla tudi že večno mu zvesta Helena Bavdkova, vendar je njegov grob še v jako dobrem stanju, ker skrbi za njegovo ureditev naša tiskarna, ki je letos dala prepleskati tudi ograjo okrog groba. Tudi Kopitarjev in Resslov grob sta v najlepšem redu, ker skrbi zanju mestna občina, a ginljivo lepo urejena in vsa z rožami in bršljanom posajena sta pa groba pesnikov Frana in Josipa Cimpermanna, ki ju do smrti ne zapusti predobra gospodična Tončka Kadivčeva. Koga naj pohvalim, ker je opiel in iz krizantem napravil križ na grob Matevža Langusa? Naj se spomni tudi Prešernovega prijateljskega šefa Crobatha, ki počiva pod trnjem in robidovjem, in pa drugega njegovega znanca Mihe Stroja, slavnega kavalirja in nedosegljivega slikarja lepih rok. Se stoji bel, mramornat, z vencem iz kamnitih cvetk okrašen križ in čez njegov zapuščeni grob se globoko sklanja vitka temna cipresa, kakor v črn pajčolan zavita dama. ena tistih krasotic, ki je ove-kovečil njih lepoto. Menda je pozabljen še en umetnik tam doli blizu kota, kjer na neblagoslovijenl zemlji ob belem spomeniku mučenici odcve-tajo zadnje rdeče rože, tam na desno ]e med bodečimi robidami v visoki suhi travi majhen spomenik z napisom: Franc Zaje, akad. kipar — še dalje proti arkadam bo pa morda zanimalo naše mornarje ime Giovanni Cosulicha, Rečana, ki so ga tu pokopali 1. 1851. Firma tega imena ima v Ljubljani podružnico. Zarjavel in pozabljen je spomenik Žige Zoisa. Njegova livarna ga je vlila in gotovo tudi večino drugih vlitih železnih nagrobnikov, ki so obenem spomeniki naše umetne obrti in industrije, zato naj bi jih vsaj spravili v muzej in skušali konzervirati ali naj jih pa vsaj fotografirajo. Zavrženi so in zdrobljeni in čas je izpil pomen imen in napisov, ali vendar so vredni spoštovanja in usmiljenja. Več pažnje bi zaslužil tudi grob tiskarja Jožefa Blasnika, ki ostane v zgodovini, dokler se bodo čitale Prešernove poezije in imenovale Novice. Pisateljska grobnica s trupli Levstika, Antona in Božidara Raiča, Zeleznikarja, Gestrina, AndrejČkovega Jožeta, Rutarja, Resmana in Aškerca je v redu. Lepa mlada gospa je prišla s hčerkico v rdečem plašču in položile sta šopek krizantem na kamen, ki je pokril toliko upanja in še več reslg-nacije. Pogled izpred te grobnice je pa obupen. Ali je džungla ali hosta ali gmajna, ne veš, le njivi miru ni podobna ta s topinambur-jem, žalujkami, cipresami, divjim kostanjem in s hmeljem in srebotom prepletenim grmovjem divje zaraščena goščava ,da si ljudje s sekirami morajo delati poti k grobovom. Tu se je sesul velik spomenik pod po-lomjene ciprese, da je kamenje stlačilo pod seboj železno ograjo in laterne v zveriženo grobi jo, tam na mrtvašnici pa v vetru butajo in škripljejo polomljene polknice in ponoči straše plašne sosede, da jih stresa groza ob krikih in vzdihih ubogih duš, ki ne morejo najti miru. So izjeme tudi v tej divjini in najbolj se oa okolice razlikuje grobnica, ki v njej leži tudi truplo mecena dr. Ivana Oražna* Zrah- ljana je gomila in z krizantemami posajena. Hvala ti, hvaležna mladina! In Sv. Krištof se mi ne vidi več tako žalosten in ne več tako zapuščena ta dolina. Že vleče Plečnik po njej svoj blagoslovljeni prst. Spomeniki se postavljajo v vrste, imena se zopet vnemajo v zlatu v temni senci cipres, španski bezeg duhti in rože zopet Oj Doberdob', nakar je godba zaključila lepo pije-tetno svečanost. Ljudje so si ogledovali zlasti mavzolej dr. Ivana Šusteršiča, monumentalni nagrobnik Borštniku in VerovŠku ter druge nove spomenike in se v velikih množicah zbirali okrog groba dr. Žerjava, ki je bil okraSen tudi s prekrasnim vencem odbora za njegov spomenik. Z očitki, kako skromno skrbimo mi za svoje žrtve, so obiskovalci ogledovali pokopališče italijanskih vojakov, kjer je italijanski konzulat položil velik venec z italijansko trikoloro, ki so jo množice z vso spošt-ljivostjo smatrale le za izraz pijetete. Lepo okrašena so bila tudi okoliška pokopališča, posebno pa pokopališče v štepa-nji vasi, kjer je pelo ljubljansko pevsko društvo >Sava«, in pa pakopališče na Jezici in Viču, kjer so domači pevci zapeli več ža-lostink. Pri vhodu k Sv. Krištofu se je marsikatera ženica zgražala, da pobirajo prispevke za pravoslavno cerkev sv. Cirila in Metoda, in verskega ogorčenja ni bilo mogoče potolažiti, ker se niso dale prepričati, da so ob Dunajski cesti sklenili odstaviti mogočnega sv. Krištofa. Na poti k Sv. Križu in nazaj je pa v nedeljo vse zabavljalo, da so lastniki računali vožnjo po 5 Din, čeprav so prej v listih naznanili, da bodo vozili po 3 Din. Šoferji so se izgovarjali na Maloželez-niško družbo, češ, da je ta prva izkoristila konjunkturo in jela pobiratf po 5 Din. Naj bo že kakorkoli, izkoriščanje pijetete je pa vendarle umazanost. Večer pri Sv. Krištofu je bil tudi tih In samoten. Tu in tam so brlele lučke in par ljudi je strmelo v njihov sij. Poezija smrti je vela skozi mrak. Na neslišne strune so zaigrali sni večnega pokoja. V mestu so pa šumele kavarne in gostilne. Tudi tako živeti je sladko in tudi mo5t je baje sladek. Ljudje na vse načine pozabljajo resnico in — jo iščejo ... Odkritje spomenika Borštniku in Verovšku Na dan Vseh svetih ob 11. je bil na po* kopališču pri Sv. Križu na svečan način odkrit nagrobni spomenik Ignacu Borštni* ku in Antonu Verovšku. Krasen spomenik, za katerega je zbralo prispevke in denar Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani in ki je bil napravljen po načrtih arhitekta Rohrmana iz brušenega podpeškega apnen* ca, je najprej blagoslovil župnik Finžgar, nato se je pa višji režiser Narodnega gle* dališča Osip Šest v vznesenem govoru spo* minjal obeh velikih pokojnikov, katerih manom so se navzoči poklonili s tem. da so vzkliknili »Slava!« K odkritju spomeni* ka je prišel tudi odličen naš dramski pr= vak iz Zagreba, višji režiser Hinko Nučič. Po kratkem odmoru za Šestovim govorom se je Nučič spominjal obeh velikih umet* nikov Ignaca Borštnika in Antona Verov* Ška, najprej v imenu organizacije zagreb* ških gledaliških igralcev, povdarjajoč, da je Verovšek bil oni umetnik, ki je utrl pot novemu načinu glume. Zagreb mu je bil vedno hvaležen, ljubil ga je in cenil, koli* kor je le možno ceniti velikega umetnika. V imenu Zagrebčanov je čestital ljubljan* skim tovarišem k postavitvi tega sporne* nika. Nato je Nučič spregovoril tudi v imenu zagrebškega gledališča, ki se s pije* teto spominja svojega dolgoletnega člana in prvaka Borštnika. Zagrebško gledališče ga bo ohranilo v dragem spominu. Slava Borštniku! Slava Verovšku! Nučič je nato govoril tudi kot osebni prijatelj in učenec obeh velikih pokojnikov. Po njegovem go= voru so zastopniki igralskih organizacij in raznih društev položili vence in cvetje na grob: Organizacija gledaliških igralcev v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru, Osrednji odbor v Beogradu, uprave ljubljanskega, zagrebškega in mariborsekga gledališča in Savez muzičara in društvo Soča. Svečanemu odkritju so prisostvovali za« stopniki raznih oblasti, društev in korpo* racij, polnoštevilno so bili tudi zastopani stanovski tovariši in tovarišice. Krasni venci pred univerzo Nekaj posebnega smo videli letos na praznik vseh mrtvih pred ljubljansko univerzo. Naši akademiki so pokazali, kako globoko spoštujejo spomin narodnih žrtev in kako znajo ceniti za veliko idejo dopri-nešene najtežje žrtve. Pred univerzo so bili položeni krasni venci in šopki, med katerimi so gorele številne sveče. Molče so prihajali akademiki in polagali rože na ta nemi simbol naše bolesti. Sokolska komemoracija na Taboru V soboto ob pol 14. se je vršila na Ta* boru žalna komemoracija v spomin vseh pokojnih bratov. Okoli s črnimi draperija* mi okrašenega odra v glavni dvorani se je zbralo lepo število članstva, naraščaja in dece z društvenim starostom br. inž. Bev* cem na čelu. Uvod v žalno proslavo je bila žalostinka fanfar oddelka društvenega godbenega zbora, ki so tiho in turobno zadonele z balkona. Pevski zbor Sokola 1 je nato zapel večno lepo »Vigred se povr* ne«, nato je pa stopil na oder društveni starosta inž. Ladislav Bevc, ki se je spo* minjal vseh v preteklem letu preminulih bratov in sester, zlasti pa tragično premi* nulega brata, sokolskega prvaka Antona Maleja. Po zaključku njegovega govora so člani odprli vrata male sokolske telovad* niče, ki bo poslej nosila Malejevo ime. Dvorana je bila vsa v črnem, na sredi Ma* le jeva slika, okoli nje pa so bile razvršče* ne njegove diplome, ki si jih je priboril na raznih mednarodnih tekmovanjih, zlasti v Luksemburgu, na okrog so pa bili tudi raz* vrščeni venci, ki so jih poklonile medna* rodne telovadne zveze pokojnemu Male j u m> krsto. S parminutnim molkom so So* koli in navzoče občinstvo počastili spomin pokojnega Maleja. Pevci so zapeli še žalo* stinko »Spomladi vse se veseli« in še en* krat so se oglasile fanfare, katerih akordi so mogočno odmevali po dvorani. Kome* moracija je bila s tem zaključena. Žalna maša Davi ob 9. sta priredila Zveza bivših vojakov v Ljubljani in Udruženje vojnih invalidov žalno mašo v cerkvi Marijinega Oznanenja." Zad 'šni<*e so se udeležili člani obeh organizacij. Ponedeljek, 3. novembra. 17.30 Otroška ura, Manica Romanova. — 18.00 Ob lOletnici društva slepih. — 19.00 Dr. Morko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Valter Bohinc: Splošna geologija zemlje. — 20.00 Pero Horn: Vzgoja otroka. — 20.30: Orgeljski koncert. Torek, 4. novembra. 12.15: Plošče (pevski duet — harmonika). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 čas, plošče, borza. — 18.30 Prof. Fr. Pengov: Padanje in dviganje cen na svet. trgu. — 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 19.30 Ciril Hočevar: Vzgoja naraščaja. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. — 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Repertoarfi DRAMA Začetek ob 20. 3. novembra, ponedeljek: Zaprto 4. novembra, torek: Kraljičina Haris. Red B. 5. novembra, sreda: Gospa Ministrica. Red E. 6. nov., četrtek: Razbojniki. Red D. 7. novembra, petek: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. 3. novembra, ponedeljek: Zaprto. 4. nov., torek: Vesela vojna. Red A. 5. novembra, sreda: Zaprto. 6. novembra, četrtek: Moč usode. Red B. 7. novembra, petek: Simfonični koncert v Unionski dvorani. Ljubljana, 3. novembra. Na zadnji seji je magistratni gremij pod predsedstvom župana dr. Puca obravnaval, razpravljal in sklepal o tekočih občinskih zadevah. Maloželezniški družbi se dovoli, da sme nove tramvajske vozove prepleskati z belo in zeleno barvo in jih opremiti z mestnim grbom. Podele se tri koncesije za prodajo mleka, kave in čaja in sicer Heleni Lapajne v lokalu na vogalu Bleiweisove in Rimske ceste, Miri Ferenz za prodajalno na Dunajski cesti v bivši Tomažičevi hiši in Nadi Primšek za lokal aa Sv. Petra cesti. Ivanu čarmanu se dovoli koncesija za prevažanje potnikov z avtobusom na progi Šiška - Sv. Križ Posebna komisija je ugotovila stojišča avtoizvoščkov ter določila, da bo stalo pred glavnim kolodvorom od 6. do 24. ure redno 6 avtoizvoščkov, od 24. do 6. ure zjutraj pa zaradi manjše potrebe le trije; pred »Unionom« bo stalo od 6. do 24. ure tudi šest izvoščkov, od 24. ure pa do 6. zjutraj pa nobeden. Viktorju Rohrmanu se dovoli naprava vrat v stanovanju na Poljanski cesti 15. Prošnji Franje Pele, naj se zapre pot skozi Hribarjev gaj, ker se vršijo na tej poti razne zlorabe in nevšečnosti, se je ugodilo. Mariji Volk je bila znižana najemnina za kopališče na Jegličevi cesti 10 za 1. 1931 na 1200 Din. SK : Slovan« jo zaprosil za odpis najemnine za travnik ob Linhartovi ulici; enako želi tudi SK »Jadran«, da se mu črta najemnina za uporabo mestnega sveta v Koleziji. Gremij je prosilcema deloma ustregel ter odpisal vsakemu polovico dolga. Viktorju Rohrmanu je potekla v septembru petletna pogodba, po kateri ima v zakupu pobiranje divjega kostanja na mestnem svetu; pogodba se mu podalj-i za nadaljnjih pet let proti dosedanji zakupnini (300 Din letno). Anton Kajfež in družabniki so prosili, naj se jim zniža kavcijska hipoteka. Gremij je sklenil, da se jim ponudi odkup hipoteke z enkratnim plačilom 3000.— Din. Svoj čas je mestna občina posodila dravski diviziji instrumente bivše mestne godbe. Dravska divizija je te instrumente deloma vrnila, deloma pa jih še uporablja. Sedaj je v imenu muzike dravske divizije zaprosil višji kapelnik dr. čerin, naj mestna občina podari ostale instrumente vojaški godbi. Gremij je sklenil, da tej prošnji ugodi pod pogojem, da muzika dravske divizije v bodoče prireja od 1. marca do 1. novembra vsako nedeljo promenadne koncerte v Zvezdi. Gradbeni urad je predlagal, naj se odda dobava parnih kotlov za toplovodno napravo v mestnem rastlinjaku pod gotovimi pogoji tvrdki Stegu & drug kot najnižji ponudnici; ako tvrdka na pogoje ne bi pristala, se odda deio prihodnjemu najnižjemu ponudniku. Gremij je razpravljal tudi o preureditvi glavnega drevoreda v Tivolskem parku in vzel na znanje poročilo, da je prof. Plečnik na zelo posrečen način rešil to vprašanje. Sprejet je bil tudi soglasno predlog, da se g. prof. Plečniku za njegovo neumorno dek) in skrb pri urejevanju Ljubljane izreče najtoplejša zahvala. Velike zaloge premoga Trbovlje, 3. novembra. Položaj v pokojninskem zavarovanju rudarjev in o pokojninskem skladu dela rudarjem čedalje večje skrbi. Pokojninska blagajna bratovske sklad* niče je imela L 1914. okoli 10 milijonov kron v zlati valuti premoženja. Po vojni se je ta zlata vrednost razvrednotila, in si* cer prvič 1 : 4, drugič 1 : 10. Če bi se ta* kratna zlata vrednost valorizirala v takrat* ni vrednosti, bi ^mela pokojninska blagaj* na danes 120—150 milijonov Din premože* nja in bi z lahkoto zmagovala dajatve no* vou pokoj encem. Ker je to katastrofo povzročila svetov* na vojna, je pokrajinska vlada za Slovenijo 1. 1927. ustanovila pokojninski sklad za rudarje. Zbira se ta sklad od gotovih od* stotkov od produciranega premoga. Iz te* ga sklada dobivajo starovpokojenci goto* ve doklade, da se morejo preživljati. Sa» ma njihova pokojnina znaša namreč komaj par dinarjev na mesec. Pokojninska blagajna je imela L 1925. okoli 4 milijone Din premoženja. Istega leta je stopil v veljavo novi pravilnik, po katerem so bile pokojnine rudarjev znatno zvišane. Žal, ni bilo poskrbljeno za fi* nančno podlago. Tako se je zgodilo, da je meseca decembra 1. 1927 znašal primanjk* ljaj napram prispevkom 200.000 Din Da se osigura zavarovanje, se je zvišal prispe* vek od 5 na 7 . obenem pa se je zvišala službena doba od 30 na 40 let ter predpi* salo spričevalo o onemoglosti. Če bi glavni upravni odbor ne storil tega, bi morebiti že letos zmanjkalo rezerve v blagajni Položaj pa je kljub temu kritičen. Redukcije delavstva so zmanjšale njegovo število za okoli 1000, kar pomeni, da so se dohodki v pokojninsko blagajno znatno zmanjšali, na drugi strani pa je bilo radi premogovne krize zopet mno^n rudarjev upokojenih, ki bi sicer še ne bili. Tako iz* datki daleč presegajo dohodke, kakor ka» žejo naslednji podatki: Januarja letos je bilo 15.593 aktivnih članov, 1116 staroupokojencev. 1185 vdov. 404 sirote. 11S6 novoupokojencev. 278 vdov. 379 sirot, 1 sorodnik. 894.004 Din prispev* kov, 756.288 Din izdatkov. Junija letos pa je bilo 13.449 aktivnih članov. 1092 staroupokojencev. 1060 vdov, 371 sirot, 1280 novoupokoencev, 289 vdov, Nadalje je podelil gremij celo vrsto stavbnih dovoljenj in sicer: Tomšič Irmi za adaptacijo kletnih oken v njeni hiši na ulici Rimske legije, Ivanu Dežmanu za hišno kanalizacijo v Zarnikovl ulici, Vinku Janežiču v Devinski ulici in Ogorelcu Vladimirju na Vrtači št. 14; Kerševanu Leandru za enonadstropno hišo v Einspi-lerjevi ulici, Gomilšek Mariji za stavbo v Groharjevi ulici, Puhu Josipu za provizo-rično ograjo v Kolezijski ulici, Kocijanu Antonu za pritlično hišo na Ižanski cesti, škrabi Ivanu za enako poslopje na Ižanski cesti, Kuretu Francu za gospodarsko poslopje v Jelovškovi ulici in Kocjanu Francu za pritlično hišo na Ižanski cesti. Juriju Verovšku n i dovolil zgraditev lesene lope v Dalmatinovi ulici. Buh Mateju jo odobril hišno kanalizacijo v Jenkovi ulici. Sklep zadnje gremijalne seje, s katerim je bil Severju Maksu podaljšan rok za odstranitev hleva na Gosposvetski cesti »e prekliče ter se gradbenemu uradu naroči, da takoj odstrani dotični hlov. Glede na dovoljenje, ki ga je gremij izdal Fili Zupančič za gradnjo pritličnega trgovskega poslopja na Bleivveisovi cesti, se je sklenilo, da ostane v veljavi prvotni sklep. Nadalje je gremij dovolil Josipu Rožancu na njegovo prošnjo znižanje obrokov za plačevanje kavcije za trotoar; obroki se znižajo na 50 Din, stranka pa izgubi pravico do obrokov, ako je enkrat s plačilom v za-stanku. Pavlinu Francu je bila odobrena adaptacija trgovskih lokalov v Gradišču, Francu Klemcncu gradnja visoko pritlične hiše v Staretovi ulici, istotam gradnja enake hiše Rudolfu Klemencu. Hotelu >Soči« je bila provizorično dovoljena gradnja betonske terase na Sv. Petra cesti in Josipu Martincu gradnja visokopritlične hiše v Staretovi ulici. Končno je gremij podelil uporabno dovoljenje za sledeče stavbe: Francu Zalokar-ju za hišo na Ahacljevi cesti, Miki Ivanu za hišo v Cimpermanovi ulici, Josipu Novaku za stavbo v Triglavski ulici, dr. Jemen Edvardu na Tržaški cesti, inž. Hrovatu Alojziju na Murnikovi cesti, Remžsariu Maksu v Dravski ulici, inž. Lojzu Majcetu na Domobranski cesti. Krečiču Pavlu za adaptacijo trgovskega lokala na Vidovdan-ski cesti (obenem se mu zniža kavcijska hipoteka na 10.000 Din), Brodnik Antoniji za adaptacijo in nazidek prvega nadstropja na Sv. Petra nasipu, Mahkoti Martinu za hišo na Celovški cesti, Vinku Janežiču za hišo v Devinski ulici, Tratniku Josipu in šerbec Frideriku za hišo v Praprotni-kovi ulici. Tvrdki »Triumph-avto* se uporabno dovoljenje n e podeli, ker ni napravila ograje poleg enonadstropno avtodelav-nice na Celovški cesti in v žibertovi ulici. Nadalje so dobili uporabno dovoljenje Vovk Ivan za hišo v Gerbičevi ulici. Prek Mihael v Karadžičevi ulici. inž. Josip Močnik za stavbo na Domobranski cesti. Medved Josip za balkon in sobo na Vrtači, Kreditni zavod za tretje nadstropje in podstrešje v Prešernovi ulici 50, Dachs Maks za hišo na Prulah, Cvar Andrej za stavbo ob Vodovodni cesti, Govekar Franc za hišo v Staničevi ulici in Lotrič Ludmila za hišo v Bolgarski ulici. 400 sirot, 2 sorodnika, 816.446 prispevkov, 885.969 Din izdatkov, tako da znaša deficit 69.523 Din. Radi premogovne krize preti velika ne* varnost tudi staroupokojencem. Redni pri* spevek od premoga ne krije izdatkov do* klad dokladancev pokojninskega sklada z? rudarje. Dolžnost odločilnih einiteljev je, da bi čimprej izvedli sanacijo pokojninskega za* varovanja. Mogoča bi bila še najprej z dr* žavno subvencijo. Delavci ne morejo nič pomagati, ker so že itak vse dali. V ostalem se v revirjih še vedno dela po 4 šihte tedensko. Zaloge premoga nad separacijo so polne. Delavstvo in družba vidi rešitev v hudi zimi. Če vpoštevamo, da je izgubilo letos ra» di krize okoli 6300 rudarjev najmanj dvo* mesečni zaslužek v znesku okoli 2700 Din, potem znaša izguba nad 17 milijonov Din. Upravičena je zato spomenica delavstva, naslovljena na TPD, v kateri jo prosi, da izplača enkratni nabavni prispevek v viši» ni lanskega. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 3. novembra 10301, katoličani: Verne duše, pravoslavni: 21. oktobra, Ilarijon. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vesela srca. Kino ideal: Zasužnjene duše. Kino Ljubljanski dvor: Rdečekožec. Koncert Mirka Puplja ob 20 v Filharmoniji. DEŽURNE LEKARNE. Dane*: Ficcoli, Dunajska cesta, Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. Ljubljanska drama ponovi jutri Le-skovčevo dramo Kraljična Haris« v pre-mijerski zasedbi in v režiji g. Franca Li-paha. Predstava se vrši za abonente reda B. Kraljična Haris je izvirna drama, ki jo je napisal eden najbolj talentiranih slovenskih dramatikov, pokojni Anton Leskovec. Prva repriza Nušićeve komedije »Gospa ministrica« bo v sredo dne o. t. m. Komedija, ki drastično opisuje naše družabne razmere v pravkar pretekli dobi. je pri premijeri sijajno uspela Komični prizori spravljajo občinstvo v smeh. ki ne neha do svršetka dejanja. Predstava se vrsi za abonma reda B. Stev 2^0 >SLOVENSKI NAROD« dne 3. novembra 1030 Stran 3 Dnevne vesti — Admiral Koch in pisatelj Bartulović V Pragi. V četrtek zvečer sta prispela v Prago vpokojeni viceadmira! Metod Koch in generalni tajnik »Jadranske Straže« v Jugoslaviji pisatelj Niko Bartulović. Na kolodvoru so ju sprejeli mnogi člani praške »Jadranske Straže«, organizacije bivših češkoslovaških mornarjev in češkoslo-vaške-jugosiovenske Lige. Od meje ju je spremljal podpredsednik »Jadranske Straže« v Pragi J. Urban. V čakalnici I. razreda ju je pozdravi! najprej v imenu pri-matorja dr. Baxe višji magistratni svetnik Fleissig, v imenu Narodnega sveta podpredsednik Hejret, v imenu >Jadranske Straže« Fran Lukšič, v imenu češkoslovaško-jugo-slovenske Lige pa dr. Klima. V prisrčnih besedah sta se oba zahvalila za pozdrave, naglašujoč, da prihajata v imenu jugoslo-venskega Jadrana zahvalit se češkoslovaški javnosti za veliko ljubezen in zanimanje za usodo slovanskega morja na jugu. S kolodvora sta se odpeljala gosta k prima-torju dr. Baxi na dom, kjer bosta stano vala ves čas svojega bivanja v Pragi. V soboto dopoMne sta položula v imenu »Jadranske Straže« na grob neznanega vojaka venec. — Izpremembe v naši vojski in mornarici. Imenovani so: za vršilca dolžnosti upravnika stalne mornariške bolnice v Sa-vini dosedanji sanitetni referent 3. pomorske obalske komande sanitetni podpolkovnik dr. Ivan Fras, za vršilca dolžnosti šefa kirurgičnega oddelka dravske stalne vojne bolnice dosedanji vršilec dolžnosti šefa kirurgičnega oddelka zetske stalne vojne bolnice sanitetni poročnik dr. Miroslav Zo-tovič, za veterinarskega poročnika diplomirani veterinar in vojno-državni gojenec Ignac Baš in za orožniškega podporočnika narednik Ivan čauš; dosedanjih dolžnosti so razrešeni in dodeljeni vojnemu ministrstvu pehotni podpolkovnik Ivan Krpan, intendantski major Josip Udir, višji uradnik rv. klase ekonomske stroke Josip Sušnik in veterinarski kapitan I. klase Franjo Brauner; v pehoto je preveden rezervni zrakoplovni podpolkovnik Maks Sternberg. — Promocija. Dne 31. oktobra je prcmo-viral v Zagrebu doktorjem vsega zdravilstva g_ Anton Sonc, svak našega rojaka profesorja dermatovenerologije na isti univerzi dr. Frana Kogoja. Čestitamo! — Razpisane zdravniške službe. Banovinska bolnica v Vinkovcih razpisuje mesto sekundarnega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. — Higijenski zavod v Novem Sadu razpisuje mesto šef-zdravni-ka in zobozdravnika pri šolski polikliniki v Starem Bečeju ter zobozdravnika pri šolski polikliniki v Novem Sadu. Prošnje je treba vložiti do 1. novembra.. — Can-tralni Higijenski zavod v Beogradu razpisuje mesto šefa bakterijoJoško - epidemi-loškega oddelka, administratorja s polno univerzitetno izobrazbo in veterinarja. — Banovinska bolnica v Tuzli pa razpisuje mesto sekundarnega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. — Razpisani uradniški službi. OUZD v Zagrebu razpisuje natečaj za referenta inženjerske troke in uradnika tehnične stroke. Prošnje je treba vložiti do 15. tm. — Natečaj za aktivne sodne poročnike. Vojno ministrstvo sprejme iz civibiega prebivalstva 15 kandidatov za aktivne po-rGČnike. Prijaviti se je treba do 15. decembra. P-drobnosti natečaja so razvidni iz *Siiižben:h Novn št. 251. z dne 1. t m. — Ljudska univerza in francoski krožek rriredita v petek. 7. novembra v Apolo-k:nu v Mariboru večer francoske pesmi. Koncertni pevec M'rko Pugelj iz Ljubljane bo zapel celo vrsto skladb najboljših francoskih skladateljev ter nas uvedel v bogastvo francoske glasbene literature. Pred-proda:? vstopnic na ob;čajnih mestih. — Otvoritev brzojava in telefona v Turnišču. Od 25. oktobra sta pri pošti Turnišče otvorjeni brzojavna postaja in telefonska centrala. — \ in- Ui sciem priredi vinarska zadruga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih dne 10. decembra. Otvoritev bode ob 8. uri. Letošnji mošti se prav lepo razvijajo in bodo do takrat že gotovo tako daleč, da se bode dala kvaliteta popolnoma presoditi. Pridelek je letos dvakratni od lani. Cene so pa izredno nizke. Pripuščena bodo le vina iz Ljutomersko - Ormoškega vinarskega okoliša. Ta sejmska prireditev je 6. tukaj ter je pri producentih, kakor kupcih zelo priljubljen. Vrši se v restavracijski dvorani tik kolodvora, torej vreme ne more prav nič motiti. Kaka eventualna pojasnila daje rade volje uvodoma omenjena zadruga. — Rezervni oficirji se obveščajo, da je izdalo ministrstvo saobraćaja odlok, po katerem bodo od 1. januarja 1931 dalje izdajale legitimacije za trikratni popust na železnicah in ladjah le komande vojnih okrugov, kamor je dotični rezervni oficir pristojen in kakor to predvideva člen 11. pravilnika o voznih olajšavah. — Tozadevne formularje ima v zalogi Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani (Kongresni trg 1). Formular stane 2 Din. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca oktobra 1930 sledeče prispevke: I. Podružnice: Laško 400.— Din; Litija 1400.— Din; Brežice 258.— Din; Krško m. 391.— Din; Metlika 144.— Din; Slovenji gradeč 650.— Din; Celje ž. 2.210,— Din: Trbovlje 100.— Din; G. Radgona 743.60 Din; Kočevje 450.— Din; Gornji grad 440.— Dinj Sv. Lenart 778— Din. Mota 210.— Din; Sv. Barbara 60.— Din* Železniki 452.— Din; Ljubljana, šentjakob-ska-trn. m. 100.— Din; Ljubljana, šentja-kobska-trn. ž 586.— Din. Skupaj 9.371.60.— Din II. Nabiralniki: Dr J. Hrašovec, Celje 20.— Din; podr. Sv. Ana 100.— Din; podr. G. Radgona 159.50 Din. Skupaj 279.50 Din. TTT Obrambni sklad: Fr. Oset, Maribor 100.— Din; Jo=. Blumauer, Ljubljana 100,— Din. ^kupai 200.— Din. IV. Razni prispevki: Amalija Maedič-Milivojevič 1000,— Din; Fr. Oset. Maribor 100.— Din; I. Rozman, Ljubljana 50.— Din; upr. Jutro 150.— Din; upr. Slov. Narod 150.— Din; A. Verbič. Ljubljana 50.— Din; A. Kopriva, Lukovica 10.— Din; M. Potočnik, Ljubljana 10,— Din. Sfcupaj 1570,— Din. Vsota vseh prispevkoT 10.421.10 Din. 565-n — »Ženski list«. Prejeli smo 11. številko »Ženskega lista«, mesečnika za modo, zabavo in gospodinjstvo. V novemberski Številki prinaša »Ženski list« več modelov in zimskih otroških oblek ter moškega perila in pižam. V rubriki »Ročnodelo« je šest krasnih narodnih vezenin v barvah, in obširen opis dela samega. Ker se bližajo božični prazniki, je mislilo uredništvo tudi na praktična darila. V rubriki »Zabava in pouk« prinaša »Ženski list« roman Gjure Viloviča »Triumf ljubezni«, kj je vzbudil med čitatelji splošno zanimanje, dalje novelo in humoresko, članke o vzgoji otrok itd. Omenimo naj še zanimiv članek »Naša narodna domača obrt in njen pomen«. Članek je posnet po predavanju ge. Branke Frangeš na ženskem kongresu v Zagrebu. »Ženski list« izhaja mesečno in stane četrtletno 45 Din. Naroča se pri upravi v Zagrebu, Samostanska 2.-1. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Tudi včeraj je bilo po večini krajev naše države deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 22, v Sarajevu 21, v Skoplju 18, v Mariboru 16.6. V Ljubljani 14.6, v Zagrebu 14 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 746.7 mm, temperatura je znašala 12. 4. — Zagonetna smrt šoferja v garaži. v tekstilni tvornici v Kosovski ulici v Novem Sadu so našli včeraj poleg avtomobila mrtvega tovarnarjevega šoferja, v avtomobilu pa je spala med tem Časom neka natakarica. Ko so jo prebudili, ni vedela ničesar pojasniti, češ, da se ničesar ne spominja, le to ve, da sta s šoferjem naredila daljši izlet z avtomobilom. Razni znaki kažejo, da Je bil Šofer zastrupljen. Dekle, ki so spečo našli v avtomobilu, so zaprli, vendar pa ne morejo izvedeti od nje ničesar bistvenega. — Smrt pod kolesi ekspresa. V soboto zjutraj je hotel v Zagrebu pri ženski kaznilnici prekoračiti železniško progo tiskarski strojnik Franjo Talan. Ta čas pridrvel mimo ekspresni vlak, ki je nesrečnemu Talanu s silovitim sunkom zdrobil glavo. Talan je bil takoj mrtev. Domneva se. da je izvršil samomor, bolj verjetno pa je, da je vzrok njegove smrti pijanost. Talan je bil šele 20 let star. — Strašno odkritje matere na pokopališču. Včeraj je neka mati krasila grob svojega otroka na Mirogoju. Zelo se je začudila, da je grob sveže prekopan, pa je mislila, da so ga očistili pokopališki uslužbenci. Ko je pa skopala plitvo jamo, da vsadi v gredico krizanteme, se je silno prestrašila. Našla je namreč novorojenč-kcvo glavo. O strašni najdbi je obvestila pokopališko upravo, ki je pozvala policijo. Vpričo policijiske komisije so odkopali novorojenčka, ki je bil zakopan le 8—10 cm globoko. Na truplu ni bilo opaziti nobenih sledov nasilja, dete je bilo popolnoma normalno razvito in je ležalo 3—4 dni v zemlji. Obdukcija trupelca bo ugotovila, ali je bilo dete rojeno mrtvo ali živo. —' Pletemne. trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice, najceneje pri Osvald Dobeic. ' '-»Mana Pred Škofijo 15 73-T Iz Ljubljane —lj Romanje k Sv Križu te dni, zlasti včeraj, je bilo za pešce pravi križev pot. blato po šmartinski cesti in Linhartovi ulici je kar teklo povrh tega pa so še švrkali / njim po ljudeh številni avtobusi in avtomo bili tako, da je moral vsak postati žalosten že zaradi tega. Čudno je, da so smeli zlasti avtobusi voziti s takšno brzino po ozki Linhartovi ulici (približno 40 do 50 km na uro), ko je hodilo po njej toliko pešcev. Pešec je vendar tudi človek, četudi nima denarja za avtobus. Razumemo, da čim bolj so šoferji hiteli z vožnjo, tem več so zaslužili, oni bi pa morali tudi vedeti, da je ljudska varnost prva, potem šele profit če pa ne vedo. čemu jim tega ne objasni redarstvo? —lj Na naši promenadi je vedno dovoli zabave, tudi te žalostne dni se je marsikaj videlo, da 6e niso ljudje popolnoma skisali N. pr.: včeraj je bila neka izložba nenavadno aranžirana: neki trgovski lokal renovira jo, v izložbo istega je delavec rastavil svoje delavske čevlje in obleko. To ni seveda nič posebnega, izprehajalci pa so imeli vseeno izredno zabavo. Smo pač z malim zadovoljni. —lj Simfonični koncert. Ravnatelj opere Mirko Polič bo dirigiral v petek dne 7. t. m. prvi simfonični koncert letošnje sezone. Vsa tri dela, kj so na programu tega koncerta, so za Ljubljano novost in se prvič javno izvajajo. Prva točka sporeda je Glazunov koncert, katerega igra violinist Karel Rupel z velikim orkestrom, ki ga tvorita naš operni orkester in pa orkestralno društvo Glasbene Matice. Nato sledi pet Malerjevih žalnih pesmi mrtvi deci, katere nam zapoje s svojim prekrasnim glasom ga. Thierv - Kavčnikova. Sklepno t^čko programa pa tvori Cajkovskega simfonija TV. To je eno najlepših del slavnega ruskega komponista. Orkester je v svoji polni sestavi, kolikor jo pač premorejo naše razmere. Zastopani so prav vsi instrumenti in to v polnem številu. Ravnatelj Polič nam s svojo umetniško osebnostjo garantira za v resnici umetniško izvedbo. Oba sodelovalca ga. Thierv - Kavčnikova in Karel Rupel pa bosta samo še povzdignila umetniški nivo celega izvajanja. Ker je to prvi simfonični koncert letošnje sezone, smo prepričani, da bo poset odg3v^ar-jal našemu pričakovanju. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah se dobivajo v Matični knjigarni. —1) Ljubljanske obrtniške mojstre opozarja Zveza obrtnih zadrug v Ljvbtfani, da se vrši danes ob po! 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu (vhod iz StreHške uli^e) prvo poučno predavanje za obrtniške vajence. Predavanje bo o »Jugoslaviji« in združeno s skioptičnimi slikami ter zelo poučno in za-n-mivo. Vstop je prost. K pre'^\anju so uljudno vabljeni tudi n cistri, katere prosimo, da naj svoje vajence o tem pravočasno obvesti. —lj Opozarjamo na nocojšnji koncert v filharmonični dvorani. Koncertira barito-nist Mirko PUGELJ, absolvent slovite glasbene šole ravnatelja D* Indvja Schola Can-torum v Parizu. Zapel nam bo celo vrsto samospevov iz novejše francoske literature v originalnem jeziku. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo, da si nabavi program s tiskanim besedilom petih pesmi, ki se dobi pri blagajni in pri biljeterjih. Uvodno besedilo k temu koncertu pa bo govoril lektor tukajšnje univerze g. Marc Vey. Začetek koncerta točno ob 20. uri. Predprodaja vstopnic čez dan v Matični knjigarni, od pol 8. ure dalje v veži Filharmoničnega poslopja. —lj Francoski inštitut opozarja še enkrat na današnji koncert baritonista M. Puglja. Vstopnice se rezervirajo samo do ponedeljka do 18. —lj »Škodljivci na sadnem drevju« je naslov predavanja, ki ga priredi podružnica >Sad. in vrt. društva« v Ljubljani, v sredo. 5. novembra t. L, točno ob 19.45. uri v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. Josip Štrekelj. Kdor hoče imeti zdrava drevesa in boljši sadni pridelek, naj pride na predavanje, ki je brez vstopnine. —lj Neverjetno! Prijatelj našega lista nam poroča: V soboto popol-dne smo odnesli na svežo gomilo 5 let starega sinčka Bojana k Sv. Križu lep, z mokrim mahom podložen in z Iovorjevimi listi obšit venec, na katerem je bil šop nageljnov, aspara-gus in bronzirani komadi kamenokreča z veliko pentljo debele vijoličaste vrvice. Na grobu je bil že rožnat križ s šopkom nageljnov in asparagom. Oboje smo v soboto zvečer pustila na grobu pri vencih in rožah, ki so bile ostale še od pogreba. Sinček je imel zel-o rad cvetje, s katerim smo hoteli počastiti zdaj njegov spomin. Ko smo se pa v nedeljo popoldne vrnili na grob, ni bilo venca ne križa nikjer, rože so bile pa razmetane. Iskali smo po pokopališču venec in križ, pa ga nismo mogli najti. Morda je bilo oboje na pokopališču, morda je pa brezvestnež odnesel oboje s pokopališča, in prodal. Ljudje so res Eujši od zveri. —lj Zasačen vlomilec, čuvaj po upokojenih orožnikih ustanovljenega zavoda za nočno straženje je zasačil ob eni ponoči Ludvika F., ki je hotel vlomiti v barako pri Kolizeju. Odnesel pa ni nič, ker ni imel časa, poškodoval je samo streho in okno na vratih, čuvaj ga je potegnil s strehe in ga odvedel pred Figovca, kjer ga je sprejel v svoje varstvo stražnik. —Ij Bukova drva, trboveljski premog in koks pri tt. »KURIVO«, Dunajska c. 33 telefon 3434 Cna Balkanu) PONOS VSAKE GOSPODINJE je kuhiniska posoda iz aluminija aH emajl* raznih barv in kvalitet. Oglej si bogato zalogo, katero ti nudi najugodneje tvrdka z železnino Stanko Florjančič Ljubljana Sv. Petra cesta 35. Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko- sečnosti izboljšuje naravna »Franz Jose-fova« grenčica 1 'ovanje želodca in črevesa in trajno po "»eši prebavo. Raziskovalci na poiiu zdravniške vede o pr°snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Iz Celja —c Zahvala javnosti. Zbirka za spomenik koroškemu junaku in pesniku SreČku Puncerju je vrgla 13.241 Din in so s tem kriti stroški za spomenik, ki je bil odkrit na svečan način ob veliki udeležbi ljudstva 19. oktobra v Braslovčah. Za prispevke se podpisani odbor iskreno zahvaljuje zavodom, korporacijam. društvom in posamezni kom, ki so v velikem umevanju omogočili uspeh akcije. Zahvala tudi vsem, ki so s svojo udeležbo pri odkritju dali svečanosti sijaj in pomen. Odbor za postavitev spomenika: Fran Roš, predsednik, dr. Ervin Mejak, tajnik, Martin Novak, blagajnik. —c Občinska trošarina za vinski mošt. Celjsko mestno načelstvo sporoča, da je dravska banska uprava dovolila celjski mestni občini za kritje občinskih potrebščin v 1. 1930. pobirati po vsem občinskem ozemlju občinsko trošarino na vinski mošt in sicer v odmeri po 25 Din od hektolitra. —c Dežurno lekarniško službo v Celjn vrši tekoči teden do vključno petka 7. novembra lekarna >Pri križu« na Kralja Petra cesti. —c Dve aretaciji. Zaradi prepovedanega povratka je bil predsnočnjim aretiran v mestu 39 letni Jakob Filej z Donačke gore. Istega dne je bila aretirana zaradi pote-puštva 27 letna brezposelna natakarica Ana Glatova iz Fare pri Kočevju. —c Razne najdbe. Teharski pismonoša je našel 30. oktobra zjutraj na stopnicah neke hiše v Zavodni par moških in par ženskih čevljev. — Trgovec Josip Šitanc z Ljubljanske ceste je našel v veži svoje trgovine večji zaboj, v katerem so se nahajali kuhinjski predmeti. Zaboj je shranil v svojem skladišču. Pretekli petek pa se je zgla-sil pri njem neznan moški, ki je reklamiral zaboj s vsebino zase. Trgovec mu ga ni hotel izročiti in je zahteval od neznanca legitimacijo. Ta pa trgovčevi zahtevi ni mogel ustreči in je kmalu izginil. Doslej se po robo še ni povrnil. Lastnik naj se zglasi na celjski mestni policiji. —c Se danes in jntri traja rok za obnovo srečk državne razredne loterije V. razreda 20. kola. Lastniki naj srečke takoj obnove v celjski podružnici >Jutra< v Koce-novi ulici 2. Mariborsko gledališče Lanskoletna proslava gledališke lOlet* niče je zanesla zmedo v štetje gledaliških sezon, kajti nekateri so mislili. da se s proslavo lOletnice deseta sezona šele pri« čenja. medtem ko je bilo takrat deset se* zon že uspešno zaključenih. Začetkom te* kočega oktobra je bila otvorjena torej 12. sezona in ne, kakor smo čitali v nekih li» stih, šele 11. Za otvoritev je gledališče določilo Shakespearjevo komedijo »Sen kresne no* či«, ki ni bila za Maribor sicer popolnoma nova. pač pa je bila na novo zasedena in naštudirana ter docela znova opremljena. Zanimivo je. da ste obe slovenski gledali* šči izbrali nezavisno drugo od drugega za otvoritev isto delo, kar sicer vzpodbuja k tekmovanju in nekakemu merjenju sil. nI pa posebno ugodno radi specifičnih raz» mer, ki vladajo med Ljubljano in Maribo* rom. Tudi občinstvo otvoritvene predsta* ve ni sprejelo z zasluženim navdušenjem; res je, da se nam to delo nekako odmika in da Maribor ni tako vnet za Shakes* pearja kakor na primer Ljubljana. Zgodila pa se je tudi ta režiserska pomota, da je deklamacij, ni njegova krivda. Na to bi bila morala gledati režija, ki je bila v ro» kah poklicnega režiserja. Navzlic temu so bili nekateri diletantje naravnost sijajni. Fr. P. Str. Velika kronika Krepka primera — dala bi z. njo cekin... Pa recimo, da stopiš na razbeljeno železo, ti grešna krščanska duša, kdoi in oo. koder si že, in da si opere- -topala s petami in kurjimi očesi vred. To je huda reč in te bo skelelo m boš kričal na vse pretege. \ kaj če ti pride potvorjena in najeta korifeja s Pa masa in ti poreče, da so tvoja opečena stepala kakor angleški rostbeaf, garniran s kulturnim dlakocepstvom? — To je krvavo norčevanje iz mojih stopal, mu poreivš. in sploh če izvzamem vsak krščanski čut, moram energično protestirati proti tako nekulturnemu in nesocialnemu činu. Vsak ud zasluži svoje ime in je znak kulturne zaostalosti. če zamenja kdo možgane s sračiim gnezdom. — — »In oče je prasec, in mati je zver, zakoljeta dete, prodasta hčer, a fant tolova- je ima za pajdaše * ... \ j ii O, kje ste, vi očetje in matere, ve hčere godba sla za oder proizvajat Mendelsoh* . . *. , * . *^ „^„.„^^s., n fe , . .. . r ,. , , . , m sinovi, da ca kamenjate, nesramnega, ki vas tako strašno psuje in blati? nove kompozicije, kar bi nekako podčrtalo intimnost prireditve; publika pa je kviti* rala to z neumevanjem in nepazljivostjo. V komediji je nastopila plesalka gdč. Erna Kovačeva, ki bi nam naj ustvarila tekom časa tudi v Mariboru balet. Predstavil pa se je tudi na novo angažirani stari Ijublje* j nec mariborske publike, g. Tomašič. Novi član g Diuka Trbuhovič. stalni gost zagrebškega gledališča, je režiral obe dosedanji opereti. in sicer Szirmaievo Aleksandro in Leharjev škrjančkov gaj. Pri Aleksandri smo opazili, da je imela uprava letos srečnejšo roko, ko je prido* | fodj dimnikarski mariborski oder novo subretko ... »Pa če bila bi hotna kakor opice in koze. poltna kot volki v poji, in brezglava Kot vinjeno bedaštvo . . O, zakaj ne potegneš meča, hrabri Othel-lo, zakaj ne odsekaš jezika, ki primerja tvojo Desdemono z opico, kozo, volkuljo ▼ poji in vinjenim bedaštvom? Othello ne. pač pa dimnikarii v Kopitarjevi ulici, mojstri, pomočniki in vajenci, b» potegnili kakor en mož junaška omela, za- \ mahnili so in bila za mariborski oder novo gdč. Bar ičevo. kakor pa pri prejšnjih po* izkusih. Njen nastop je siguren, izraz to* čen, glas fin in ples docela dovršen kakor pri kaki davno rutinirani subreti: nedvom* no še bo dosegla na mariborskem odru dokaj odličnih uspehov. Gospod Trbuhovič je enako zadivil vso publiko s sigurnim nastopom, lepo pojavo in mehkim svojim glasom. Ostali igralci so pa že znani dosedanji člani mariborskega odra, le da so od prejšnje sezone zelo na* predovali, kar velja predvsem za g. Iveljo; kar naenkrat so izginile hibe v njegovem petju in postal je zelo simpatičen ne samo kot oseba temveč tudi kot pevec. Enako silno je napredovala tudi gdč. Fratnikova, ki jo še čaka velik uspeh, za kar jamči njeno briljantno uveljavljenje v Škrjanč* kovem gaju. Tudi gdč. Pavla Udovičeva je v svojih letošnjih nastopih prekosila svoje prejšnje, čeravno so tudi ti želi vse priznanje. Stvarno bi pa k obema operetama prt* pomnili sledeče: najprej bi ponovili svojo staro tožbo, da se ravna mariborska ope* reta vse preveč po galeriji; kako hoče siliti publiko, naj se zamisli v kake visoke in svete probleme, če jo navajata na krohot, ko se pijani oficirji valjajo pod posteljo? In kako se naj za to vlogo na tak poniže* valen načir žrtvuje igralec, ki pravilno ra* zumeva poslanstvo igralske umetnosti? Mislim, da s ahteva kaj prevelika žr* tev, pa če se naj tudi publika nasmeje, ko je publika plačala. Enkrat bo treba toza* devne jasne odločitv do kam sega umet* nost in umetnikova dolžnost: Sunt certl denique fines! Druga opereta je bila Le* hariev Škrjančko\ gaj. Sam Bog ve kdo je žl pred leti -"ict^ešil ta, tako neumen pre= vod naslova. Nemški se imenuje opereta: Wo die Lerche singt; tja torej, kjer poje škrjanček tja vieče te dobre ljudi na« zaj . . . Od kedaj pa poje škrjanček po ga* jih? In v gaj naj vleče te ljudi? Vendar nel Poleg tega pa še lapsus, da prenašajo škrjančka, to »pojočo raketo« v tičniku po odru! Sicer je pa opereta sama po sebi dovolj ljubka. Zgolj za zabavo naj bi skrbela Nušiče* va burka Gospa Ministrovka, v kateri je igrala naslovno vlogo s silnim uspehom ga. Dragutinovičeva. Publika se je narežala in s tem je burka dosegla svoj namen, če* ravno ni za sedanje politične čase, ker smo za te stvari sedaj nekako bolj občut* ljivi kakor smo bili pred leti. Res predstava, ki je zagrabila, nam je podala pretresljivo zgodbo angleškega pi* satelja Maughama z naslovom Sveti pla* men. To je bil večer, ki ostane v sporni« nu in v srcu. Delo najbrže v knjigi ne do* sega onega uspeha kakor na odru, ker je pač teatrsko sestavljeno, zbira efekte ter razreši problem in uganko, kdo je umoril neozdravljivega invalida, še le za konec ko stoji mati kot morilka in mučenica s svojimi vsevidnimi očmi m svet poznajo* čim srcem pred nami. To mater nam je podala z vsem resničnim doživetjem ga. Šturmova, bivša članica in sedaj gost ma* riborskega odra Radi bi jo videli večkrat v podobnih vlogah. G Tomašič izgine kot umorjeni invalid sicer že v prvem dejanju, vendar je pokazal takoj vso svojo silo. Vlogo njegovega brata je dobro podal g. Grom; usmiljenka gdč. Starčeva pa ni našla tople note in ni ogrela, čeravno mislim, da bi mogla biti tudi ta usmiljen« ka prav simpatična oseba, saj služi svoje* mu oklici in svoji ljubezni; zadeva pa bi bila s tem še bolj zapletena in bi gle* dalci še težje pričakovali usodne razre* Šitve zamotanega problema. Za prihodnje dni se nam obetajo: Dne* vi našega življenja in na novo opereta Lutka. Kakor čujemo, so priprave silno velike tako da bodo predstave gotovo do* godek za mariborsko gledališko občinstvo. Registrirati >a moramo krstno pred* stavo, ki jo je priredil Ljudski oder v mariborskem gledališču z Dornikovo zgodo* vinsko zgodbo Juto. Za plebiscitno lOlet* nico je bila predstava, ki obravnava koro* tansko preteklost ob prelomu srednjega in novega veka, ko izgubljajo Slovenci kos za kosom od svojih pravic, kaj dobrodo* šlo. E>r. Dorniku je na njegovem uspelem prvencu le čestitati. Da je bilo vse preveč presekali na dvoje dlako ▼ mojster. NOGAVICE z ŽJ60M Najboljše, najtrafnefšc zato 13 najcenejše! Proces proti Marti Hanau Skoro dve leti so odlašali in zavla* če vali obravnavo proti Marti Hanau* o kateri ve tudi naša javnost marši* kaj. Šele v četrtek dopoldne se je pri* ■ čela v Parizu ta senzacijonalna obrav* i nava, ki bo trajala 4 do 6 tednov. Mar* ta Hanau je obtožena, da je osleparila mnoge lahkoverne upnike z nedovo* Ijenimi borznimi špekulacijami, usta* navijanjem fiktivnih delniških družb in širjenjem lažnih vesti o njih v raz* nih listih, ki jih je sama ustanovila in izdajala, v prvi vrsti v »Gazette du France«. Na zatožni klopi sede tudi njen bivši mož Lazar Bloch, ravnatelj lista »Gazette de France« Audibert Peipier, upravnik nekaterih njenih podjetij Bernard de Courville in njen pravni zastopnik Paul Hersant. Marta Hanau je Bila aretirana v za* četku decembra 1928. V preiskoval* nem zaporu je zahtevala, naj strokov* njaki ponovno pregledajo njeno pošlo* vanje. Ker ji pa niso hoteli ugoditi, je protestirala najprej po svojem prav* nem zastopniku, pozneje z gladovno stavko in končno *~ pobegom iz zapo* ra. Pred dobrim letom jo je sodišče začasno izpustilo in svoje upnike je znala pregovoriti, da so vse tožbe umaknili. Nedavno je ustanovila nov list »Forces« in več novih delniških družb. Vse obtožence zagovarjajo naj=> boljši pariški odvetniki. Marta Hanau je protestirala proti vsem obtožbam in zahtevala po svojem zagovorniku novo sodno postopanje, češ, da je bi* lo prvo zelo površno. K obravnavi je povabilo sodišče mnogo prič. Zanimiva obravnava V Berlinu se je pričeln te dni zanimiva obravnava. Neki mož je zahteval sodno ločitev, češ, da mu je ma nezvesta. Žena sicer ni mogla tajiti, da se je možu izneverila, zagovarjala se je pa, da duševno bolna in da se je udala drugemu moškemu v hipu duševne zmedenosti. Višje deželno sodišče je priznalo upravičenost tega vzro-roka in je moževo tožbo zavrnilo Mož pa s tem ni bil zadovoljen. Zahteval je ponovno ločitev, toda ne več zaradi ženinega zakonolomstva, temveč zaradi njene duševne bolezni. Višje sodišče je pa izjavilo, da duševna belezen žene še ni tako napredovala, da bi preprečila vsako duševno vez med zakoncema. Mož se je pritožil na vrhovno sodišče, toda tudi brez uspeha. Vrhovno sodišče je izjavilo, da je duševna bolezen sicer zadosten \ zrok za zakonsko nezvestobo, da pa r»e zadostuje za ločitev zakona. Na kolodvoru. Dama: Opozarjam vas ponovno, da ta prtljaga ni moja. Postrešček: Kar vzemite jo, gospa, in bodite veseli, da v taki gneči sploh dobite prtljago. Pri zdravniku. — Vi lahko dočakate s svojim srcem 70 let. — 70 let sem jih že star. — No, ali nisem imel prav? >SLO VENSKI NAROD« dne S. novembra 1930 Stev. 250 Vitez enega dne Roman Iz tega skrivališča je zrla za svojim jrnatesrjem Cardinalom, kako hiti proti pffi m kako preizkuša zvonce. Videla Je tndi, kako so se odprla vrata in kaso se je pojavil na pragu dr. Bunting. bi videla je, kako si je Peter skrbno a&naždl Čevlje in krenil za zdravnikom v vilo. Do tu je šlo vse tako, kakor je bilo pričakovati. Ko sta pa krenila zdravnik si Peter iz vile v garažo, se je začudila. Še bolj se je pa začudila, ko je zdravnik v naslednjem hipu planil iz garaže, zaloputnil vrata, jih zaklenil in hitel v vilo. Njena prva misel je bila, da si je irz-Bral dr. Bunting ta neugodni trenutek, da zblazni. Kmalu je pa zavrgla to misel, ker se ji ni zdela verjetna Ne. Nekaj se je moralo zgoditi v tem kratkem času, ko sta bila v garaži, kar je izpre-menilo zdravnika v nevarnega naspr i -nfka. Toda zaman je ugibala, kaj ' moglo to biti. Je tipično za Irce. da se nehote zavzamejo takoj za zatirane, namesto da bi začeli iskati vzrok zatiranja. In tudi Jeanne se je mnogo manj brigala za vprašanje, zakaj je zašel Peter v garažo, nego za to. kako bi ga najhitreje rešila iz kočljivega položaja, — Najprej pomagaj prijatelju v nesreči, potem pa razmišljaj o tem do noči. če hočeš, — je dejala sama pri sebi. Ko je pa že hotela zapustiti svojo skrivališče za drevesom, da bi prisilila dr. Buntinga izpustiti Petra ali vsaj pojasniti ji, zakaj ga je zaprl, je zaslišala bližajoče se korake in instinktivno je smuknila nazaj za drevo. Koraki so postajali vedno glasnejši in naenkrat se je pojavil na ovinku steze razcapan deček s čepico, ki mu je bila mnogo prevelika, in v volnenem jopiču, od katerega so bile ostale samo še rese. Deček jo je mahal naravnost proti zdravnikovi vili. Predno je pa prišel do vrat, je Jeanne opazila, da so se zopet odprla in da je stopil na prag dr. Bunting. Deček in zdravnik sta se nekaj časa pogovarjala, potem se je pa zdravnik obrnil in smuknil nazaj v vilo, iz katere se je takoj vrnil s črnim kovčegom v roki. Dejal je še nekaj dečku v ra -cefranem jopiču, potem je hitel na cesto. Zaprl je za seboj vratca v ograji, zavil na levo in izginil za ovinkom. Deček je pa privlekel od nekod kos kruha, sedel je na stopnice in začel jesti. Jeanne je za drevesom napeto razmišljala, kaj bi to pomenilo. Kovčeg v zdravnikovi roki je pričal, da je bil zdravnik klican nekam k bolniku in da se tako kmalu ne bo vrnil. To je bila voda na Jeannin mlin, kajti zdravnik je bil očividno sam v vili, sicer bi bil kdo drugi odprl vrata. Saj je splošno znano, da zdravniki zelo pazijo na svoje dostojanstvo in da nikoli sami ne odpirajo vrat, če lahko stori to za nje kdo drugi. Zdelo se je torej, da je to najugodnejši trenutek, da reši Petra iz garaže. In Jeanne je hotela to nemudoma poskusiti. Pogumno je krenila proti zdravnikovi vili. Deček je glodal svoj kruh. ne da bi se zmenil za njo. — Halo, — je zaklicala Jeanne ve-reto. — Kako ti je pa ime. fantek? — je vprašala Jeanne. Deček jo je nezaupljivo pogledal, kakor bi ne razumel, kaj jo to briga. — Kaj si pozabil, kako ti je ime? — se je zasmejala Jeanne. A Jeannin smehljaj je imel dobro lastnost, da je omehčaval srca psov, pridobiva! ljubezen otrok in povzročal, da so začeli odrasli pijančevati ali so pa odhajali v centralno Afriko. Deček na stopnicah mu je takoj podlegel. — TomvFishersem. — To je pa res lepo ime, — je dejala Jeanne. — Koga pa čakaš tu? — SemhgospejDatchettovikerjepadla sstopnicpasetakojvrnejo. Jeanne ni dobro razumela te kolo-bocije. — Kam je pa šel zdravnik? — SemhsospejDatchettovikeriepadla sstopnicinsizlomilanogo. — Aj, aj! — je vzkliknila Jeanne. — To je strašno! No, zdaj ti pa ni treba več čakati, Tomažek, ker ostanem iaz tu namesto tebe. — Glas ji je zvenel nekam zapovedujoče, kajti iz dečkovih odgovorov je bilo razvidno, da v vili ni nikogar in da je nujno potrebno čim prej osvoboditi Petra. — Semgospoddoktorjepadejalnajpo-čakamdokler . .. — Vem. vem, — je pritrdila Jeanne. toda zdaj sem tu jaz in zato ti ni treba čakati. Ka*- pojdi. Tomažek. Tomy Fisher si ni dal dvakrat reči. Bil je sicer po naravi ubogljiv otrok, toda misel, da bi moral čepeti na stopnicah kdove kako dolgo, mu ni bila preveč prijetna. Bil je pač tudi on razposajen in sedel ni nikoli rad. In če ie že moram nekoga ubogati, mu je bilo ljubše ubogati to prijazno gospodično, nego doktorja Buntinga. — Ndda, — je dejal in vstal. — Zbogom, Tomažek. — Zbogom. — je zapel Tomažek prijazno. Nasmehnil se je Jeanni in se odmajal proti vrateom. Jeanne je počakala, da je izginil za ograjo, potem je pa hitela h garaži, potrkala močno na vrata in vprašala: — Ste tu, Peter? Ce pomislimo, kako in kaj je bilo. moramo priznati, da to vprašanje ni bilo baš duhovito. Toda Peter je bil v položaju, ko je človek hvaležen za vsako besedico, pa naj bo še tako odveč. Njegov glas je tako zadonel skozi razpoko v vratih, da je Jeanne kar odskočila. — Ste vi, Jeanne? Odprite ta prokleta vrata, lepo vas prosim! — Ce so pa zaklenjena. — Pa jih razbijte. Poiščite sekiro ali kaj drugega. — Mislim, da tu sekir ne bo v izobilju, — je odgovorila Jeanne in se ozrla na vse strani. — Toda tamle stoje vile. Morda pa pojde z njimi. Vzela je vile. vtaknila en rogelj v ključavnico in se naslonila z vsem telesom na nje. Ključavnica je zaškripala v smrtni agoniji in popustila. Vrata so se na stežaj odprla in Peter Cardinal Ouentin je stopil iz garaže. Kdor je poznal Petra kot mirnega, solidnega mladeniča, bi ga bil zdaj težko spoznal. Obraz je imel spačen od jeze. spodnja čeljust mu je štrlela najmanj za tri centimetre naprej, oči je imel zalite s krvjo, roke pa stisnjene v pesti. Dihal je težko in komaj je spravil iz sebe vprašanje: — Kje je? — Doktor? Odšel je k nekomu, ki si je zlomil nogo. Toda, Peter, zakaj ... — Tako torej, — je zagodrnjal Peter, — bom Da počakal, da se vrne. Kratka zgodovina perzijskih prepro Zgodovina orientalskih preprog spada med skrivnosti pravljičnega orijenta Po pravici se lahko orijentalec poba-ha s svojimi umetniškimi preprogami. Orijentalske preproge so sicer neprecenljivi spomeniki starih kultur, vendar so si pa ohranile malo iz svoje pestre zgodovine. Izkopnine so spravile na dan mnogo dragocenih dokumentov, raziskovalci so temeljito proučili izvor in zgodovino preprog, toda rezultat ni bil zadovoljiv. Literatura sama je v tej stroki zelo pičla in zanesljivi podatki segajo v tem pogledu komaj do 15. stoletja. Zgodovina orijentalske preproge spada med skrivnosti pravljičnega orijenta. Bilo je v sedemdesetih letih preteklega stoletja, ko so se v Nemčiji naenkrat pojavili agenti s »staroperzijskimi« preprogami. Za umetnost navdušeni meščani so bili prvi, ki so odstranili iz svojih stanovanj enolični domači vzorec bruseljskih preprog, ki so bile takrat priljubljene, da ga nadomeste s pestrimi izdelki Daljnega vzhoda. To so bile male molilne preproge, katerim je bilo določeno častno mesto. Mize, tla, divani in blazinice so bile naenkrat polne krasnih orijentalskih izdelkov in vsak meščan je bil srečen, če je mogel okrasiti svoje stanovanje s »staroperzijskimic preprogami. Da je bil s tem opozorjen na novega gosta v umetnosti tudi učeni svet, je jasno. Tudi trgovina s starinskimi predmeti se je začela zanimati za izvor teh dragocenih izdelkov, obenem pa za nekakšen rodovnik poedinih preprog, ki so se pojavljale bolj poredko samo v Italiji, Španiji in Portugalski, dočim so jih prinašali popotniki iz samega orijenta, v prvi vrsti iz Turčije, samo kot redkost. Najbolj priljubljene so bile svilene preproge. Zanimivo je, da so bile baš najdragocenejše preproge redke zgodovinske vrednosti kupljene v južni Nemčiji, Španiji in Italiji razmeroma poceni. Ker so pa začeli agenti kmalu prodajati nove imitacije po horendnih cenah, kajti povpraševanje po zgodovinskih preprogah je bilo vedno večje, so trgovci s starinskimi znamenitostmi temeljito proučili vsako redko preprogo. Filološko studiranje napisov, primerjanje dekoracij z arhitekturo, blagom, miniaturami in deli v kovini, glini in drugimi predmeti orijentalske kulture je le malo pripomoglo k poznavanju zgodovine preprog. Povabljeni so bili tudi veletrgovci s preprogami iz orijenta in šele 1. 1907., po veliki razstavi preprog na Dunaju, zasledimo tudi prvo Martinovo razpravo o orijentalskih preprogah. Strokovnjaki, ki so skušali pojasniti razne napise na preprogah, so se navadno zelo zmotili, datuma niso nikjer našli, pa tudi ne kraja in imena mogotca, kateremu je bila namenjena dragocena preproga, ki je zahtevala 20, 30 ali še več let dela. Druga težkoča je bila v tem, da orijentalci radi pisavo sti-lizirajo in maskirajo z rastlinskimi ali živalskimi okraski. In tako so razne sure korana in mohamedanske sentence ovirale proučevanje preprog. Tudi motiv ni nič pomagal. Mohamedan je konzervativen, mode ne menja, ornament ohrani cela stoletja isto obliko. Niti prese- ljevanje narodov ni vplivalo na linijo motivov. Toda modre glave so vendar prišle na rešilno idejo. Našle so vodič v slikah. Da so bile v srednjem veku orijentalske preproge silno priljubljene, priča njihov velik vpliv na kolorit upodabljajoče umetnosti, zlasti beneške in holand-ske šole. Kako so bili Benečani od križarskih vojn navdušeni za orijentalsko umetnost, nam pričajo stare slike slavnih mojstrov, ki so slikali mesto lagun v polorijentalski opremi. In tu naletimo skoro povsod na orijentalske preproge, ki pokrivajo tla palač in cerkva, krase mize in gondole, balustrade cerkva in oltarje. Slikarjevo oko ni moglo kljubovati pestrostf orijentalskih tekstilnih, usnjenih in kovinskih izdelkov. Zato vidimo na mnogih delih slavnih mojstrov tako pestre barve. Šele Giorgione in Ti-zian sta oprostila svojo umetnost odvisnosti od orijentalskega kolorita. Najbolj so pa bili navdušeni za perzijske preproge Holandci. Zgodovinsko dragocenih eksemplar-jev orijentalskih preprog na svetu ni mnogo. Največjo zbirko ima islamski oddelek berlinskega muzeja. Dragocene so tudi zbirke avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju, narodnega muzeja v Mtinchenu, muzejev v Parizu, Lyonu, Bostonu in Ne\vyorku. Posebno dragocene perzijske preproge imajo v Londonu. Poedine zanimive eksemplarje imajo v Milanu, Carigradu, Krakovu, Kolnu, Dresdenu, Leipzigu, Budimpešti, Clevelandu in San Franci-scu. Tudi nekateri zasebniki imajo dragocene izdelke pravljičnega orijenta. Med njimi je zlasti rodbina pariških in dunajskih Rotschildov, nadalje nekaj bogatih zasebnikov v Nemčiji in v Ameriki, zlasti pa bivše avstrijsko visoko plemstvo (Liechtenstein, Schwarzen-berg, Clam-Gallas itd.). Nekaj dragocenih perzijskih preprog imajo tudi italijanski samostani. Bogato založena skladišča trgovcev z orijentalskimi preprogami so bila hitro izpraznjena, v kolikor je šlo res za zgodovinske eksemplarje. Nekaj redkih eksemplarjev je še v Firenci, Carigradu in Miinchenu. Vse znane preproge zgodovinske vrednosti so iz 16. stoletja, samo nekateri eksem-plarji iz 15. stoletja. Toliko iz zgodovine orijentalskih preprog, teh nemih prič visoke kulture, redke vztrajnosti, čudovitega zmisla za lepoto in plemenitost oblik Allahovih sinov. Zanimivo je, da orijentalec nikoli ne obeša preproge na steno, niti ne pokrije z njo blazinic. Samo v mošejah se rabijo preproge za zavese, doma pa pogrne mohamedan s preprogami samo tla. V orijentalskih stanovanjih so preproge vedno sredi sobe, ob stenah pa stoje divani. Po pristnih perzijskih preprogah orijentalec nikoli ne hodi. V ta namen imajo v orijentu navadne volnene preproge. Način vezenja preprog je v vsem orijentu enak. Ali si že član Vodnikove družbe? 15. decembra se sestane v Moskvi komisija jezikoslovcev. da reformira ruski pravopis, zlasti pa tla priju-vi prehod od cirilice k Latinici. Sovjetski listi poročajo, da bo trajal ta prehod samo leto dni tako. da bi bila latinica v Rusiji uvedena žo < 1. januarjem 1932. Seveda je pa težko verjeti, da M šla tako temeljita in važna izpremem-ba tako gladko od rok. Najbrž bo tra jalo več let, prodno obvelja latinica v Rusiji splošno Toda nekaj let no igi \ tu nobene vloge, glavno je. da opušča nepraktično cirilico Rjosija, kar bo prej ali slej vplivalo odločilno tudi na cirilico pri Srbih in Bolgarih Z rusko cirilico izgine nekaj, kar ie veljalo doslej za specifično rusko ali bolje pravoslavno posebnost in kar je tvorilo visoko ograjo okrog ruskega idejnega sveta Učiti >e tujega jezika je navadno težko, t >da desetkrat težje je učiti se ruščine, kajti človek mora žrtvovati mnogo časa in truda, da se nauči cirilice. Pa tudi ruska inteligenca sama ima zaradi cirilice hude preclavi« e. ker se mora poleg nje učiti tudi latinice. Tudi druci narodi so že sprejeli latinico, ker je najbolj razširjena in že zato tudi najbolj praktična. V Nemčiji gre ta proces via fac-ti, Turčija ie segla po radikalni reformi, ki ji je odprla okno v svet, obenem pa svetu okno v T\irčijo. Za Jugoslavijo bi bil prehod srbskega dela naroda od cirilice k latinici tudi važnega kulturnopolitičnega pomena. Ce bi opustili ciirlico še v naši državi, bi morala storiti isto prav kmalu tudi Bolgarija. Raj moških Pravi raj moških je odkril ameriški pisatelj Robert Casev, ki se je vrnil nedavno s potovanja po Tihem ocea* nu. Ko se je izkrcal na južnomorskem otoku Rapa je spoznal, da ga je za* nesla usoda v edinstveni kotiček sve* ta, kjer imajo moški pravi raj na zem* lji. Na otoku je 198 žensk, moški pa sj?mo štirje. Te štiri srečneže spoštuj jejo in časte ženske kakor bogove in strežejo jim bolj kakor dojenčkom. Kvartet moških živi življenje, ka* kršnega niti turški paši niso nikoli poznali. Ženske jim prinašajo najbolj* ša jedila, katerih se pa sami nc dotak« nejo, kajti ženske jih morajo krmiti kakor otročičke. Zvečer, ko ležejo spat, odganjajo ženske od njih muhe in če je vroče, jim hlade obraze s pah* ljačami. Če je vročina posebno huda, jih odnašajo dan za dnem na obalo, kjer jih okopljejo. Sami so namreč preleni, da bi se šli kopat. Ti štirje moški so postali sploh tako leni, da niso za nobeno delo več. Na kmetih. — Tu je kopanje prepovedano! Plačajte globo! — Saj ste me videli, da se slačim. Zakaj mi pa niste tega prej povedali? — Ker slačenje ni prepovedano. Na večerji. — Poglej, mož, tu pod mizo leži srebrna žlica. — Najbrž ima najin sosed luknjo v žepu. Delu rast. — Kako se počuti vaš mož? — Izborno! Odkar mu je zdravnik dejal, da ne bo mogel nikoli več delati, je zdrav kot riba. Lovska floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F« K« KAISER puškar« Lfubliana. Kongresni tv& štev. 9 Prevaža vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema ŠPEDICIJA TUBE, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9. Telefon interurban 2157- 81/T NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in P namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK & MIKEŠ* LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. #t«f»e€cs meca oblikovno lepe, napete, očarljive dražesti razvija pri damah vsake starosti po zdravnikih priporočena »IDEAL« mikstura. Nerazvite, suhe grudi privede naglo do krasnega razvitja in trdnosti, de po 4 tednih uporabe se pohala — kot izpričujejo številne M^BjBJftp — očrv*đna napetost In zaokroženost. Mršave par-tge vsOtn -dobe Trm"*" osnefiB mfihko Hulje- Ven moleče kosti fc^in^JD- Soha bedra ae % >TCWttaT«c naglo okrepe. Jamstvo: denar rasag, če m ™"p*»*^ — Cona 12 Din, 3 steklenice 24 Din. Bemenp, KoBtoe B, poštni predal 12/B 26, ČSR. SAMO DO PETEGA dežne plašče, pelerine itd. po razprodajnih cenah. — Janči-gaj, Tavčarjeva ulica 1. 2735 s mM m dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljub'jana. Sv Petra cesta 6 Za stavbe vsakovrsten sub tesan m ža gan les. ladijska tla ceno od-1aja Fran Šuštar Dolenjska cesta, telefon 2424 60/T L Mikuš LJUBLJANA. Mes*n trg *5 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16, telefon 33-13. 95 T. P. n. Moje cenj. odjemalce oziroma naročnike vljudno opozarjam, da Kosti Novakovič-u za mene ne izročajo ničesar bodisi denar ali blago, ker ni zato pooblaščen. Vsako potrdilo oziroma pooblastilo se ima smatrati ktot za neveljavno. Ljubljana. 3. XI. 1930. Z odličnim spoštovanjem Optični zavod Josip Goldstein 2755 ki se neomejeno obdrže ob vlažnem vremenu in potenju, dosežejo dame in gospodje brez škarij-kodralk s Hela-esenco za kodranje las. Tudi najmič-nejšo glavico olepša Hela, tako da je vsaka ondulacija odveč. Velik prihranek na času in denarju in obenem pospešuje rast las. — Pogled v zrcalo Vas bo navdušil. Takoj po uporabi polnost onduliranih las, dražestne frizure. Mnogo zahvaJnic. Posebno umetnice-igralke so polne hvale. — Cena Din 12.—, 3 steklenice Din 25.—, 6 steklenic Din 40.—. Dr. Nic. Kemeny, Košice H, poštni predal 12 226, ČSR. sete vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje kiisatna 4* S! a- trboveljski, šlezij->. ski, angleški in I] k o k s dostavlja i 3 dom »ILIRIJA«, d. z o. z., Dunajska cesta št. 46, Miklošičeva cesta št. 6 Telefon 28—20, 25—95. 94/T. Zračno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam mirnemu gospodu s 1. nov. Naslov v oglasnem oddelku Slov. Naroda. 2750 Štefan Kosirnik sodarski mojster, Ljubljana 7, Vodnikova cesta 18, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. " 2747 Glej, glej, saj res! V prvi strokovni delavnici se ne popravljajo snežni čevlji samo v črni barvi, ampak tudi v rjavi. — Avgust škof, Borštnikov trg. — — Letos znatno znižane cene. 2728 iinmri^niiiin rjg AKO ŽELITE KUPITI NA OBROKE obrnite se na s3ef^?.£i2fi trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani treiuie Josip Znnanč.lft. — Za >Narodno tiskamo« Fran — Zs opravo te inserauu del Usta: Oton CnristoL — Val v LJuDijana.