RAVE! | GRADIVO 11-12 TREATISES AND DOCUMENTS INŠTITUT ZA NARODNOSTNA RAZPRAVE IN GRADIVO VPRAŠANJA V LJUBLJANI € LJUBLJANA € DECEMBER 1980 | PRE AME | GRADIVO TREATISES AND DOCUMENTS ti-12 INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA LJUBLJANA — DECEMBER 1980 RAZPRAVE IN GRADIVO — TREATISES YU ISSN 0034 — 0251 AND : Uredniški odbor — DOCUMENTS UDK — UDC 323.15 (100) (058) Editorial Board Drago Druškovič, dr. Janko Jeri (glavni in odgovorni urednik — Chief-editor), dr. Gorazd Kušej, Albina Lik, Janez Stergar (tehnični urednik — Technical Editor), dr. Tone Zorn Prevodi Lidija Berden (angleščina, nemščina English), Janez Stergar (angleščina — — — Translations English, German), English) Zunanja oprema — Marjeta Čelovič (angleščina — Layout Neta Zwitter Redakcija tega zvezka je bila zaključena 30. junija so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč navedbo vira. — The redaction of this volume has authors are responsible for the scientific contents be reproduced only with the permission from the Založil in izdal — Inštitut za narodnostna YU-61000 Ljubljana, Published 1980. Za znanstveno vsebino prispevkov samo z dovoljenjem uredništva in z been terminated on 30 June 1980. The of their contributions. The articles may publisher and guoting the source. and edited by vprašanja — lnstitute for Ethnic Problems Cankarjeva 5, tel.: (061) 25 204, 21 631 Predstavnik — Representative Mag. Silvo Devetak Revijo sofinancira — Raziskovalna skupnost Slovenije — Naklada — 1.200 Research Council Circulation izvodov Tisk — Co-financed by The — copies Printed by Tiskarna Slovenija, Ljubljana, april 1981 of Slovenia RAZPRAVE IN GRADIVO — TREATISES AND DECEMBER KAZALO Silvo Devetak: Ob novem zvezku DOCUMENTS, LJUBLJANA, 1980, ŠT. 11—12 — CONTENTS inštitutske revije (At the Issue of the New Volume of the Institute's Magazine) Ernest Petrič: Predlogi manjšin Priloge Jugoslavije za mednarodno pravno varstvo 7—23 (Annexes) Summary: 23—25 Yugoslav Initiatives of Minorities for International Protection 25—26 Jan Šolta: Lužiški Srbi — republiki narodna manjšina v Nemški 27—31 Zusammenfassung: Die Lausitzer Sorben — eine in der Deutschen Demokratischen Republik Summary: The Lusatian Democratic Republic Matjaž Klemenčič: Razvoj do leta 1945 Zusammenfassung: demokratični Serbs — a National nationale Minderheit 32 Minority in the German 32 južnotirolskega vprašanja od leta 1915 33—48 Entwicklung der Siudtirolfrage im Zeitabschnitt von 48—49 1915—1945 Summary: Development the Period 1915—1945 Vera Klopčič: of the Southtyrolese Problem During 49—50 Pravni položaj narodnosti v SAP Vojvodini Summary: The Legal Status of Nationalities in SAP Pavel Stranj: Slovenci na Tržaškem in na Goriškem med šolskimi in demografskimi podatki 51—57 Vojvodina v luči primerjave Priloge (Annexes) Riassunto: Gli Sloveni in Italia nel confronto tra i dati scolastici e demografici Summary: The Slovenes in the Provinces of Trieste and Gorizia, Comparing the School and Demographic Data Dragi Stefanija: Makedonske Summary: šole v Albaniji 59—64 64—71 72 72 75—11 The Macedonian Schools in Albania Biografije in bibliografije sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani za obdobje 1958—1978. (Biographies and bibliographies of collaborators of the Institute for Ethnic Ouestions in Ljubljana in the years 1958—1978) 79—151 Brenk 81 Lavo Čermelj 81—82 Drago B2—87 Andrej Druškovič Julij Felaher 88—89 Hilarij Frančeškin 90—91 Ančka Jager Janko Jeri 91 92—100 Ivo Juvančič 101—105 Vera 101—106 Klopčič Miran Komac Sonja Lokar Albina Lik Branko Mara Marušič 106 106—107 107—109 109—114 Mervič 114 Dušan Nečak 114—118 Breda Ernest Janko Tatjana Peer Petrič Pleterski Poberaj-Miklavčič 119 119—121 122—126 126—127 Albert Rejec 127—128 Janez Stergar 128—134 Karel Šiškovič 134—137 Štefan Šoš Franc Štaudeker 138 138—139 Breda Turk-Vilhar 139—141 Lojze Ude 141—143 Lojzka Virtič Andrej Vovko Tone Zorn Gradivo (Documents) Operacijski koledar obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev (Operational calendar ob both central organisations of the Carinthian 143 144—145 145—151 153—(167 Slovenes) 153—154 Norme speciali di tutela del gruppo linguistico sloveno (Zakonski predlog Socialistične stranke Italije »Posebne norme za zaščito slovenske jezikovne skupine«) 154—158 Norme per la difesa delle minoranze etnico — linguistiche, friulana, slovena e tedesca, della regione autonoma Friuli — Venezia Giulia (Predlog ustavnega zakona kiste za Trst »Norme za zaščito furlanske, slovenske in nemške etnično-jezikovne manjšine avtonomne dežele FurlanijeJulijske Krajine«) 158—165 Norme per la tutela delle minoranze linguistiche (Zakonski predlog Socialistične stranke Italije »Norme za zaščito jezikovnih manjšin«) 165—167 Življenjepisi avtorjev — Biographies of the Authors Izvlečki razprav in člankov — Synopses of the Treatises and Articles 169—171 173—176 Razprave in gradivo, Ljubljana, december OB NOVEM 1900, št. 11—12 s ZVEZKU INŠTITUTSKE REVIJE Rojstvo vsake številke revije »Razprave in gradivo« je za sodelavce Inštituta za narodnostna vprašanja dokaz, da so še enkrat uspeli premagati številne ovire, ki se pojavijo pred vsako številko: izbor piscev, priprava gradiva za objavo, zagotovitev finančnih sredstev, tiskarska opravila itd. Za mali kolektiv Inštituta je to, poleg vseh drugih številnih dolžnosti, sicer prijetna, a vendar velika obremenitev. Na Inštitutu razpravljamo o tem, kako bi z rednejšim, polletnim izhajanjem revije, ki bi obravnavala različne vidike narodnega vprašanja v Jugoslaviji in po svetu, zapolnili vrzel, ki še vedno obstaja v tem pogledu v slovenskem, jugoslovanskem in v širšem mednarodnem prostoru. To je odgovorna naloga, ki bo zahtevala mnogo truda, predvsem pa bo treba pritegniti k sodelovanju sodelavce iz širšega prostora Jugoslavije (pa tudi iz tujine) ter si zagotoviti stalni vir finančnih sredstev. Ta se sedaj dodeljujejo na podlagi vsakoletnih prošenj Raziskovalni skupnosti Slovenije, pri čemer pa nikoli ni jasno, kdaj in kakšna sredstva bodo v ta namen dodeljena. »Razprave in gradivo« v novi preobleki in z dopolnjenim uredniškim konceptom bodo poskušale odpirati teoretične dileme in seznanjati bralce s praktičnimi vprašanji, ki zadevajo narodno in predvsem manjšinsko problematiko doma in v svetu, s pravicami človeka, z rasno diskriminacijo, z apartheidom in z drugimi sorodnimi vprašanji. Na Inštitutu je v grobem že pripravljeno gradivo za novo številko revije, ki bo v celoti posvečena problematiki izboljšanja mednarodnega varstva manjšin v luči osnutka deklaracije OZN o pravicah narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin, ki ga je Jugoslavija pred tremi leti predložila v razpravo komisiji OZN za pravice človeka. To gradivo je bilo zbrano za strokovno posvetovanje, ki ga je decembra lani priredil naš Inštitut v sodelovanju z Zavodom za migracije i narodnosti iz Zagreba, z Inštitutom za medunarodnu politiku i privredu v Beogradu ter z Uredom za dokumentacija na Izvršniot sovet na Sobranieto na SRM iz Skopja. Pričujoča številka revije je zelo pestra. V uvodnem članku dr. Ernest Petrič raz- pravlja o različnih predlogih Jugoslavije za mednarodnopravno varstvo manjšin. Od časa, ko je bil članek napisan, je jugoslovanski predlog deklaracije OZN o pravicah manjšin doživel razvoj, ki ga razprava ni mogla več zajeti. Jugoslavija je namreč pripravila nov, dopolnjen predlog teksta deklaracije, v katerem je upoštevala številne sugestije in pripombe, ki so bile izražene bodi v dosedanji razpravi v komisiji za človekove pravice in v njeni podkomisiji za manjšine, bodi v pismenih komentarjih držav članic OZN. Na 37. zasedanju komisije OZN za človekove pravice februarja in marca letos v Ženevi, so države članice komisije dosegle v »prvem čitanju« soglasje o tekstu skoraj vseh preambularnih odstavkov predloga deklaracije, čeprav je treba ob tem poudariti, da so ostali pogledi posameznih držav na nekatera vprašanja načelne prirode še vedno različni (predvsem o dveh vprašanjih: prvo — ali iz deklaracije izpustiti »narodne manjšine«, ki v nekaterih jezikih povzročajo terminološko zmedo, ker se izraz nanaša na državljanstvo oziroma državno pripadnost pripadnikov manjšin, in drugo — kdo naj bo subjekt pravic mednarodnopravne zaščite, posameznik ali skupina). Članek dr. Petriča je pomemben prispevek k proučevanju mednarodnih prizadevanj Jugoslavije za zboljšanje mednarodnopravnega varstva manjšin, kar je tradicionalno sestavni del jugoslovanske mednarodne politike, nerazdvojno povezane z notranjim razvojem jugoslovanske samoupravne socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. O razvojnih dosežkih te skupnosti, vsaj kar zadeva Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 6 pravne vidike položaja narodnosti v SAP Vojvodini, govori članek sodelavke Inštituta Vere Klopčič. Bratstvo in edinost med seboj povsem enakopravnih narodov in narodnosti je temeljni kamen jugoslovanske samoupravne socialistične skupnosti. Doslej prehojena pot nam odpira vedno nova obzorja. V tem je dialektika razvoja naše večnacionalne skupnosti. Iz tega pa Izvira tudi odgovornost vseh narodov in narodnosti skupaj in vsakega posebej, da odločno zavrnejo vsak poskus posameznikov ali skupin, da bi s pozicij hegemonizma, šovinizma ali iredentizma ogrožali temeljne vrednote jugoslovanske družbene in politične skupnosti. Dva članka obravnavata problematiko šolstva za manjšine narodov Jugoslavije v dveh različnih geografskih področjih v našem sosedstvu — v Italiji in v Albaniji. Zanimiva pa sta tudi informativna prispevka o Lužiških Srbih in o razvoju južnotirolskega vprašanja od leta 1915 do leta 1945. Že po tradiciji v tokratnem zvezku objavljamo tudi dokumentarno in bibliografsko gradivo. Slednjega je tokrat v reviji poudarjeno veliko, saj izpolnjujemo sklep o predstavitvi biobibliografij inštitutskih sodelavcev v drugem in tretjem desetletju njegovega samostojnega delovanja. Upamo, da bo tudi ta številka revije zbudila zanimanje bralca za različne vidike narodne problematike, ki ne more nikoli biti toliko teoretično odmaknjena, da ne bi razkrivala tudi vsakodnevnih problemov in dilem, s katerimi se srečuje človeštvo v današnjem svetu. Silvo April 1981 Devetak Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12, Ernest s, 7—26 Petrič PREDLOGI JUGOSLAVIJE ZA MEDNARODNO 1. V svetu, vsakokrat, gresu še posebej 7 pa v Evropi, PRAVNO VARSTVO MANJŠIN je bila manjšinska ko se je preurejal sistem mednarodnih 1648 je bilo prisotno vprašanje verskih problematika odnosov. manjšin, prisotna Na Westfalskem Dunajski kongres kon- leta 1815 se je ubadal z vprašanjem garancij za Poljake v Avstriji, Prusiji in Rusiji, na Berlinskem kongresu 1878 je bila pomembna tema garancije pripadnikov verskih — dejansko pa tudi narodnostnih — manjšin v balkanskih državah in v Turčiji. To so le najpomembnejši pretekli mejniki pri obravnavanju manjšinske problematike, ki potrjujejo, da je bilo manjšinsko vprašanje prisotno vsakokrat pri vzpostavljanju in urejanju evropskih mednarodnih odnosov. Društvo narodov je po prvi svetovni moriji, soočeno z razsežno? narodno manjšinsko problematiko, razsežno že zlasti zato, končana z imperialističnim mirom, vzpostavilo namenjenih pripadnikom narodnih in verskih sistem varstva melju posebne pridruženimi skega manjšin (10.9.1919). kongresa Črna gora. obstoja društva pogodbe med Že mednarodno Lahko narodov zavezoval Kraljevino pred tem pravno SHS sta ker je bila imperialistična vojna prvi sistem mednarodnih manjšin. Med državami, je bila tudi in Glavnimi bili z določili zavezani bilo manjšinsko vprašanje ne le pereča Jugoslavija silami na te- združenimi in sklepnega v odnosu bi zato rekli, da je za jugoslovansko do državo garancij ki jih je akta manjšin od začetka notranjepolitična berlin- Srbija in njenega problematika, temveč tudi izrazit mednarodno politični in pravni problem. Z ca. 18,8 % manjšinskega prebivalstva (Albanci, Madžari, Nemci itd.) in številnimi lastnimi manjšinami v sosednjih državah, katerih položaj je bil tudi mednarodno pravno reguliran (z izjemo Italije) je bila že stara Jugoslavija manjšinska država par exelance. Omeniti velja, da je v prizadevanjih za vzpostavitev jugoslovanske vse skozi prisotno poudarjanje narodnostnega načela (npr. krfska države bilo in ženevska deklaracija, sporazum Trumbič-Torre itd.). Moč je bilo zato pričakovati, da bo nova država upoštevala svojo večnarodnostno strukturo in narodom in narodnim manjšinam zagotovila enakopravnost. Vendar so se kaj kmalu taka pričakovanja pokazala za zgrešena. Z asimilacijsko politiko — ki sicer ni bil enako brezobzirna do vseh njenih narodnih manjšin — se je stara Kraljevina Jugoslavija uvrstila v krog držav z neurejenim narodnim vprašanjem in med tiste države, ki so se »odlikovale« z asimilacijskim odnosom do narodnih manjšin. Tako seveda ne le, da stara tovitev Jugoslavija pravic svojih ni bila zmožna manjšin razviti v sosednjih resne mednarodne državah pobude ali za mednarodno manjšin na sploh, temveč je bila pogosto predmet obsodb prav zaradi narodnostnega nasilja in asimilacijske politike. v mednarodni za zago- varstvo javnosti 2. Obdobje, ko se je rojevala nova, federativna socialistična Jugoslavija, manjšinski problematiki še zdaleč ni bilo tako naklonjeno, kot je to bilo v času Wilsonovih proklamacij in pod vtisom prve socialistične revolucije. Neuspeh ' Podrobneje o postopnem uveljavljanju varstva manjšin na mednarodni ravni glej: E. Petrič, Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin, Maribor 1978, str. 24 i.d. ? Razsežnost manjšinske problematike ponazarja dejstvo, da je samo v srednji in vzhodni Evropi po grobih ocenah število pripadnikov narodnih manjšin bilo med 25 jn 30 mijoni glej: T. Moden, The Internatlonal Protection of National Minorities in Europa, Abo, 1969, str. 49. 4 E. Petrič: Predlogi Jugoslavije za mednarodno pravno varstvo manjšin mednarodnega sistema za varstvo manjšin pa tragične izkušnje zlasti z nemškimi pod okriljem društva narodov, manjšinami še bolj in njihovo petokolonaško vlogo, so bili temeljni razlog, da v okviru sistema OZN, sprva niso bile dane nobene splošne mednarodne garancije manjšinami n njihovim pripadnikom. Narobe, z čl. XIII. Potsdamskega protokola in ob njem, je bilo sankcionirano drastično sredstvo za urejanje manjšinske problematike v povojni Evropi — preselitev, transfer manjšinskega prebivalstva. Strah pred možno bodočo revašistično vlogo manjšin je v veliki meri botroval dejstvu, da v Ust. listini OZN in kasneje v Splošni deklaraciji OZN o človekovih pravicah manjšine in njihove pravice niso omejene. Res je da Ust. listina OZN postavlja kot enega od temeljnih principov mednarodnih odnosov spoštovanje človekovih pravic in preprečevanje diskriminacije, vendar zgolj to še ne zagotavlja manjšinskim skupnostim in njihovim pripadnikom tudi vseh tistih pravic, ki so potrebne prav zato, da se manjšinskim skupnostim in njihovim pripadnikom šele zagotovi enakopravnost? Narodnim manjšinam v bistvu nenaklonjen odnos se je v mednarodnem življenju uveljavil tudi ob sklepanju povojnih mirovnih aranžmajev z nekaj izjemami le tam, kjer manjšinskega vprašanja v odnosih med dvema državama ni bilo moč obiti. Sem sodijo Statut STO (nikoli uresničen), Sporazum De GasperiGruber, Avstrijska državna pogodba, Posebni statut kot priloga Il. Londonskemu memorandumu iz leta 1954. Morda je značilno, da je pri večini teh mednarodnih aranžmajev po vojni, kjer je manjšinska problematika našla svoje mesto, bila partner Jugoslavija. Sicer pa je povojna Evropa — in svet — ostala do narodnomanjšinske problematike zadržana. To zadržanost izražajo ne le odsotnost določil o pravicah manjšin v Splošni deklaraciji OZN o človekovih pravicah iz leta 1948 in v Evropski konvenciji o človekovih pravicah iz leta 1951, temveč tudi odnos do manjšinske problematike v komisiji OZN za človekove pravice. Ta je samo precej pripomogla k temu, da so prizadevanja podkomisije OZN za preprečevanje diskriminacije in varstva manjšin — kolikor je šlo za varstvo manjšin — marsikdaj ostala na slepem tiru. 3. Nova, socialistična Jugoslavija je v skladu z načelnim marksističnim odnosom do narodnega vprašanja in do narodnih manjšin, kakršno je že v predvojnih in vojnih letih oblikovala KPJ, ubrala pot zavestnih prizadevanj za zagotovitev dejanske enakopravnosti narodnih manjšin. Značilno je, da je ne le pritegovala. pripadnike manjšin v oborožen boj proti okupatorju? — v izjemno zaostrenih mednacionalnih odnosih — temveč je tudi s prvimi temeljnimi normativnimi akti nove države bila poudarjena pripravljenost revolucionarne oblasti zagotoviti ena- kopravnost manjšin. Kot eno temeljnih načel na katerih se je gradila nova JugoSlavija, je bilo že na Il. zasedanju AVNOJ leta 1943 v točki 4. Sklepa o izgraditvi Jugoslavije na federativnem načelu poudarjeno tudi: »Narodnim manjšinam v Jugoslaviji se bodo zagotovile vse narodne pravice«. To izhodišče je našlo kasneje svoje potrdilo in konkretizacijo v ustavni ureditvi SFRJ in v političnem procesu, ki poteka še danes s ciljem zagotavljati narodnostim v Jugoslaviji enakopraven položaj v vseh sferah družbenega življenja. Poudariti velja, da so se načelna stališča KPJ o narodnem vprašanju in še posebej o odnosu do narodnih manjšin uveljavila prav v vojnem in prvem povojnem času, ko so Evropo pre? O odnosu splošnih človekovih pravic in posebnih manjšinskih pravic, ki v pogojih bivanja manjšine šele zagotavljajo njej in njenim pripadnikom dejansko enakopravnost, glej: E. Petrič, op. cit. str. 104—117 in še zlasti stališča stalnega mednarodnega sodišča pravice v Haagu o problemu enakopravnosti manjšin ob obravnavi problema manjšinskih šol v Albaniji, PCIJ, Series A/B, No. 64, str. 17—19. " Z edino izjemo nemške narodne manjšine, ki je do konca ostala slepo orodje v rokah nacistične politike. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 s tresali nacionalistični izbruhi, ko se je manjšinsko vprašanje v veliki meri reševalo z izgoni in ko je v OZN vladal narodnim manjšinam nenaklonjen odnos. Značilno je, da je že v tem obdobju nova Jugoslavija ne le izgrajevala enakopraven položaj narodov in narodnosti v svojih mejah, temveč izražala tudi pripravljenost za urejanje manjšinskega vprašanja na mednarodni ravni." Pri vseh mednarodnih reguliranjih povojnih odnosov, kjer je bila Jugoslavija prisotna, zlasti pri sklepanju Pariških mirovnih pogodb, Avstrijski državni pogodbi, urejanju tržaškega vprašanja z Londonskim memorandumom in kasneje pri Osimski pogodbi, je za Jugoslavijo bil manjšinsko vprašanje eden od bistvenih elementov bodočih meddržavnih odnosov. 4. Prizadevanje Jugoslavije za zagotovitev pravic narodnih manjšin v okviru mednarodnih deklaracij in konvencij pa ni seglo le do tja, do kjer je segala potreba po zagotovitvi enakopravnega položaja naših manjšin v zamejstvu. Izhaja-" joč iz načelne politične orientacije v svoji notranji politiki do manjšin, je Jugoslavija ob vseh ustreznih priložnostih v mednarodnem življenju bila odločen zagovornik pravic narodnih manjšin. Že ob snovanju temeljnega mednarodnega akta, ki naj bi po vseh nasiljih fašizma in nacizma zoper človeka in njegove pravice in svoboščine začrtal nova izhodišča o odnosu do človekovih pravic in svoboščin — Splošne deklaracije OZN o pravicah človeka iz leta 1948 — je bila Jugoslavija med tistimi redkimi državami, ki so si prizadevale za uveljavitev v to deklaracijo tudi določila o pravicah pripadnikov narodnih manjšin. Poleg podobnih, čeprav po vsebini bistveno skromnejših, predlogov nekaterih drugih držav" je Jugoslavija predlagala obsežen člen, ki naj bi v okviru Splošne deklaracije o človekovih pravicah zagotavljal tudi posebne manjšinske pravice: »A. Vsaka oseba naj ima pravico do priznanja in varstva svoje narodnosti in pravico, da svobodno razvija narodnost, ki ji pripada. Narodnostne skupnosti, ki so v državni skupnosti z drugimi državljanskih pravic. narodi, so B. Vsaka vico, da razvije svojo etnično enakopravne narodna glede manjšina narodnostnih, ima kulturo in da svobodno kot etnična uporablja je dolžna, da zaščiti te pravice. C. Pravice, proklamirane tudi vsaki osebi, ki pripada samoupravnem teritoriju.«? prebivalstvu ozemlja pod političnih skupnost in pra- svoj jezik. Država v tej deklaraciji, gredo skrbništvom ali na ne- Jugoslovanski predlog je bil zelo dalekosežen v marsikaterem oziru. Izhajal je iz pravice vsake osebe, da svobodno izraža in razvija — torej ne le ohranja — svojo narodnost in ta pravica mora biti zavarovana. Očitna je torej protiasimilacijska ost jugoslovanskega predloga. V predlogu je govora o narodnostnih skupno- stih in o njihovi enakopravnosti, govora je o pravicah vsake narodne manjšine, da ohranja svojo kulturo in uporablja svoj jezik. Tu je več kot očitno izraženo izhodišče, da pri manjšinskih pravicah ne gre le za pravice posameznika, temveč je potrebno zavarovati tudi manjšinsko skupnost kot tako, kot subjekt pravic je torej potrebno obravnavati tudi manjšinsko skupnost. Prav tako je predlog jasen, ko govori o »narodnostnih skupnostih« in »narodnih manjšinah«, in ne o jezikovnih, etničnih, kulturnih skupinah ipd. — skratka tistih poimenovanjih manjšin, ki so navadno že v imenu hotela omejiti zahteve in pravice manjšin le na jezikovno in kulturno področje. Nadvse značilen je tudi stavek, ki izrecno poudarja, da je država dolžna zaščititi pravice manjšin. S tem je segel jugoslovanski predlog daleč preko še danes marsikje prisotnih in hranjenih pogledov da je potrebno manjšini le dopuščati in tolerirati, da ohranja svoj jezik, kulturo ipd. Jugoslovanski predlog je že v letu 1948 jasen in kategoričen: država, torej večina, je " Npr. intervju J. Smodlake " Danske v New York Times, 11. 4. 1944. in SZ, glej E./CN.4/Sub. 2/85, str. 24. ? Angleški tekst glej E./CN.4/Sub. 2/85, str. 24. 10 E. Petrič: Predlogi Jugoslavlje za mednarodno pravno varstvo manjšin dolžna zagotoviti narodnim manjšinam in njihovim pripadnikom, da morejo nemoteno uživati svoje pravice in se razvijati kot posebne narodnostne skupnosti. Tak dalekosežen, lahko bi rekli revolucionaren predlog manjšinskih določb za Splošno deklaracijo OZN o človekovih pravicah, je mogel dozoreti le v revolucionarnem vzdušju nove socialistične federativne Jugoslavije, ki je v revolucionarnem procesu med narodnoosvobodilnem bojem na marksistično-leninističnih izhodiščih dosledno in brezkompromisno razreševala narodnostno — in kot njegov del tudi narodno manjšinsko — vprašanje v državi. Države kapitalističnega sveta, v kolikor so sploh bile pripravljene prisluhniti zahtevam za varstvo manjšin, niso mogle preseči starih meščanskih izhodišč, ki so videla smisel varstva manjšin prvenstveno v ustvarjanju pogojev za »mirno asimilacijo«. Vsako meščansko rezoniranje o pravicah manjšin je bilo vkljenjeno v okvirih in postulatih, kot so: manjšinske pravice so le pravice posameznih pripadnikov manjšin, dolžnost države je le tolerirati obstoj in življenje manjšine brez vsakršnih aktivnih obveznosti za državo; manjšinske pravice obsegajo le jezikovne, kulturne ipd. pravice. Tak je bil npr. že omenjeni danski predlog za manjšinsko določilo v Splošni deklaraciji OZN o pravicah človeka.? Tudi SZ, obremenjena z velikodržavnimi interesi in zaskrbljena, da bi narodnomanjšinsko vprašanje in sploh človekove pravice mogle biti vzvod za vmešavanje v njene notranje zadeve, predvsem pa obremenjena s stalinističnimi deformacijami v mednacionalnih odnosih, ni bila kaj posebej vehementen zagovornik manjšinskih pravic. Vsebinsko je bil njen predlog mnogo skromnejši od jugoslovanskega. Omejen meznika, na jezikovno in kulturno sfero, skratka vice? Jasno je, da je jugoslovanski predlog zadel je bil na varstvo pravic posale na klasične manjšinske prana močan odpor in ni mogel uspeti. Uspeli niso tudi drugi, mnogo skromnejši predlogi. Splošno vzdušje OZN, ki je bilo le odraz takratnega odnosa večine držav do narodno manjšinske problematike, je bilo takim predlogom izrazito nenaklonjeno. Vendar, ti predlogi, med njimi prav jugoslovanski, po svoji dalekosežnosti, so vendarle bili pomemben korak k spreminjanju prevladujočih pogledov. Pomenili so vzpodbudo za resnejši angažma podkomisije OZN za preprečevanje diskriminacije in varstvo manjšin pri manjšinski problematiki, in povzročili so sprejem posebne resolucije Generalne skupščine OZN o usodi manjšin (The Fate of Minorities).!? Generalna skupščina OZN s to resolucijo izjavlja, da OZN ne more biti ravnodušna do usode manjšin. S tem je bila nesporno odprta pot manjšinski problematiki v OZN. Poslej ni moglo biti več dvomov o upravičenosti in umestnosti, da se posamezni organi OZN ukvarjajo tudi s problematiko narodnih in drugih manjšin. Po drugi strani pa je stališče izraženo v tej resoluciji Generalne skupščine, da ni moč v OZN sprejeti enotne rešitve za manjšinsko vprašanje, že vnaprej postavljalo v dvom kasnejša prizadevanja za vključitev splošnih določil o pravicah manjšin in njihovih pripadnikov v mednarodne akte. To je bilo kaj dobrodošlo tistim, ki niso želeli, da bi se v OZN posvetila večja pozornost manjšinski problematiki in da bi se v različne mednarodne konvencije vključila določila o pravicah manjšin in njihovih pripadnikov. % j Za Jugoslavijo je njen predlog bil po eni strani ena prvih afirmacij v mednarodnem življenju kot borca za pravice narodnih manjšin, kar je seveda bil le zunanjepolitični izraz njene lastne notranjepolitične prakse. Po drugi strani pa je usoda njenega in drugih predlogov bila jasno opozorilo, kako dolgotrajen in mukatrpen bo boj za zagotovitev manjšinskih pravic v mednarodnem pravu. Bilo ? Glej tekst CN.4/Sub. 2/85, str. 24 " Glej tekst E/CN.4/Sub. 2/85, str. 24 $ Res. G.S.217 C (Ill) Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 11 je to opozorilo, da bodo potrebni kompromisi in kompromisni predlogi, s katerimi bi se postopoma preseglo v mednarodni skupnosti manjšinam nenaklonjeno gledanje. 5. Ko se je oblikoval predlog konvencije OZN o človekovih pravicah, ki je kasneje privedel do dveh konvencij — Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah in Konvencije OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah — je Jugoslavija znova — ponudila predlog o manjšinskem določilu. Takrat je bil položaj vendarle nekoliko različen od stanja pri sprejemanju Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah. Za manjšinsko določilo v konvenciji OZN o človekovih pravicah se je na svoji tretji seji leta 1950 namreč ogrela tudi podkomisija OZN za preprečevanje diskriminacije in varstvo manjšin.!! Podkomisija je predlagala Komisiji OZN za človekove pravice, naj bi se v konvenciji o člove- kovih pravicah vključilo določilo o pravici manjšin glede uporabe jezika. Na 4. seji podkomisije je bil izoblikovan predlog skromnega manjšinskega določila in posredovan komisiji za človekove pravice.'? Po svoji dikciji in vsebini je bil ta predlog že močno podoben kasneje sprejetemu členu 27. Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah. Po oceni Jugoslavije je predlog podkomisije bil preskromen po vsebini, zato je v komisiji OZN za človekove pravice na njenem devetem zasedanju leta 1953! predložila svoj predlog manjšinskega določila za Konvencijo OZN o državljanskih in političnih pravicah: »Vsaka oseba naj ima pravico, da svobodno izraža svojo pripadnost etnični ali jezikovni skupini, da uporablja brez težav ime svoje skupine, se uči jezika skupine in ga uporablja v javnem in privatnem življenju, da se izobražuje v tem jeziku, kakor tudi da ima pravico do kulturnega razvoja skupaj z drugimi člani skupine, ne da bi bila zaradi tega kakorkoli izpostavljena diskriminaciji, še zlasti taki diskriminaciji, ki bi ji mogla preprečevati, da bi uživala vse tiste pravice kot drugi državljani iste države.« Za razliko od predloga Jugoslavije za manjšinsko določilo v Splošni deklaraciji OZN o človekovih pravicah leta 1948 bi ta jugoslovanski predlog mogli že označiti kot pravicah, države, kompromisen. ni več govora da zagotovi Ni več izrazitih o narodnih manjšinske poudarkov manjšinah, pravice, na ni izrazito ni govora skupinskih, kolektivnih poudarjena o pravici do dolžnost narodnostnega razvoja, pač pa je predlog usmerjen prvenstveno na zagotavljanje pravice do uporabe jezika, izobraževanja v materinščini, pravice do kulturnega razvoja. Vendar, tudi ta »kompromisni« predlog je bil mnogo dalekosežnejši od tega, kar je predlagala podkomisija in kar je v bistvu bilo kasneje sprejeto ter postalo čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah. Glavne razlike so bile: jugoslovanski predlog je izrecno vključeval pravico izražanja pripadnosti etnični ali jezikovni skupini; poudarjal je pravico do rabe jezika v javnem življenju, iz česar implicite očitno izhaja, da je država to uporabo dolžna z lastnimi ukrepi omogočiti; dajal je eksplicitno poudarek izobraževanja v materinščini; zagotavljal je pravico do kulturnega razvoja; vseboval je jasno garancijo zoper diskriminacijo zaradi pripadnosti manjšinski skupnosti. Slednje je bilo posebej pomembno, saj takrat, leta 1953 še ni bilo Konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, niti se še ni o njej razmišljalo. Predlog podkomisije pa vseh teh pomembnih poudarkov ni vključeval. Vendar se je kaj hitro pokazalo, da " Glej Report ot the Subcommission on Prevention of Discrimination and Protection of Minorities, E/CN.4/Sub. 3/119, par. 39.—48. % Glej E/CN.4/Sub. 2/L. 564, par. 20. » Glej Official Records of the ECOSOC, Sixteenth Session, Supl. No.8, E/2447, par. 51—56. OZN za 4 Svoj predlog manjšinskega določila za konvencijo je na isti seji komisije človekove prawice podala tudi ZSSR, tekst glej E/CN.4/SR. 368—371. 12 E. Petrič: Predlogi Jugoslavlje za mednarodno pravno varstvo manjšin jugoslovanski predlog nima izgledov na uspeh. Zato ga je predstavnik SFRJ v komisiji umaknil in predlagal amandma k tistemu predlogu manjšinskega člena, ki ga je predlagala podkomisija. Amandma je dejansko bil dodatek h koncu člena, kot ga je predlagala podkomisija. Po vsebini pa se je omejeval le na protidiskriminacijsko klavzulo zaradi pripadnosti manjšini." Amandma Jugoslavije ni bil sprejet. Narobe, sprejet je bil amandma predstavnika Čile, ki je že tako skromni obseg manjšinskega določila za Konvencijo OZN o državljanskih in političnih pravicah še dodatno okrnil. Rodilo se je torej tisto skromno določilo, ki ga danes najdemo kot či. 27 Konvencije o državljanskih in političnih pravicah: »V državah, v katerih živijo etnične, verske ali jezikovne manjšine, ne smejo biti njihovim pripadnikom vzete pravice, da imajo skupno z drugimi člani svoje skupine posebno kulturno življenje, da izvajajo in izpovedujejo svojo vero ali da uporabljajo svoj lastni jezik.«!% Še več, celo ob tem skromnem določilu je bila v organih OZN nekajkrat izražena skrb, naj bi se ne sprejelo ničesar, kar bi moglo ovirati prostovoljno, mirno, nebolečo asimilacijo. 6. Očitno so si manjšinske pravice le počasi, v skromnem obsegu in le ob vztrajnem naporu progresivnih sil mogle utreti pot v mednarodne dokumente. Ne velja tudi pozabiti, da je šele 1966 leta" bil izoblikovan in v Generalni skupščini sprejet tekst obeh letje za tem, samo konvencij ko ju je ratificiralo mimogrede omenimo, OZN o človekovih zadostno da je SFRJ svojo ne ustrezata našim pojmovanjem in, da sta šele deset- stopili v veljavo." Naj privrženost zaščiti človekovih in pravic manjšin izkazala tudi s tem, da je — v celoti pravicah število držav pravic neglede na to, da konvenciji OZN o človekovih pravicah — podpisala in ratificirala med prvimi.? Po sprejemu besedila člena o pravicah pripadnikov manjšin za 27. člen konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah na 9. seji komisije za človekove pravice se je delo organov OZN, zlasti podkomisije za preprečevanje diskriminacije in varstvo manjšin, preusmerilo prvenstveno k diskriminacijski problematiki. Varstvo manjšin je v letih 1955—1971 stopilo v ozadje. Vendar, svojo privrženost mednarodnemu varstvu manjšin je SFRJ mogla znova potrditi s sprejemom in uresničitvijo pobude OZN leta 1956 o pripravi in organizaciji seminarja v Ljubljani o mednacionalnih odnosih in manjšinski problematiki.?! Gotovo ni bila slučajna pripravljenost Jugoslavije, da prvi seminar OZN o manjšinski problematiki sprejme in izvede, kot tudi ne to, da je OZN prav Jugoslaviji ta seminar zaupala. Še več, slabo desetletje kasneje je spet Jugoslavija, takrat v Ohridu bila organizator in gostitelj drugega seminarja OZN o manjšinski problematiki.?? Oba omenjena seminarja OZN sta bila izjemno pomembna za obravnavanje in uveljavljanje manjšinske problematike v OZN. Na njih so se uveljavila nova spoznanja in pogledi na manjšinsko problematiko, Na obeh je bila v dobri meri tudi po zaslugi predloženih jugoslovanskih prispevkov in nastopov močno poudar% Tekst amandmaja glej E/CN.4/Sub. 2/L.564, par. 24 " Podrobneje o vseblni in pomenu tega člena glej: varstvo manjšin, Maribor 1977, str. 182—167; in zlasti študijo E. Petrič, Mednarodno posebnega F. Capotortija o vsebini tega člena, E/CN. 4/Sub. 2/384 and Add. 1—7. šča (le 16. 12. 1966 sta bili konvenciji sprejeti v Generalni skupščini (XXI). " Konvencija OZN o državljanskih in političnih pravicah 23.3.1976 o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 3. 1. 1976. " Podpisala je obe 8.8.1967 in ratificirala 2. 6. 1971. » Glej npr. Capotorti, Study on the Rights of Persons Belonging to and Linguistic Minorities, E/CN.4/Sub. 2/284/Add. 2, str. 49. ? Seminar on the Multinational Society, Ljubljana 8—21. 6. 1965, Report 2 Seminar on the Promotion and Protection of the Human Rights of and other Minorities, Ohrid 25. 6.—8. 7. 1974, Report, ST/TAO/HR/49. pravno poročevalca kot prilogi Konvencija Ethnic, OZN res. OZN Religious ST/TAO/HR/23. National, Ethnic Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 93 jena ekonomsko-socialna komponenta manjšinske problematike, na obeh je bilo uveljavljano načelo, da je treba obravnavati manjšinsko skupnost, ne le posameznike, kot subjekt pravic iz manjšinskega varstva. Stališča obeh seminarjev — pa tudi jugoslovanska praksa urejanja mednacionalnih odnosov, ki so jo udeleženci mogli spoznati — so imeli vpliv na bodoče delo organov OZN, zlasti podkomisije za preprečevanje diskriminacije in varstvo manjšin, pa tudi komisije za človekove pravice in kasneje Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije. V teoriji o manjšinski problematiki so dokumenti obeh seminarjev imeli pomembno vlogo? in se nanje opirajo številni pisci, med drugim tudi posebni poročevalec OZN o manjšinski problematiki F. Capotorti. To, da sta bila oba seminarja OZN o problematiki narodnih manjšin v SFRJ ne potrjuje le visoke mednarodne vred- nosti izkušenj SFRJ pri reševanju narodnostnega vprašanja, temveč izraža tudi priznanje in velik interes za našo prakso in njena teoretična izhodišča. Obenem pa potrjuje stalno zavzetost naše države za to, da bi se razvila mednarodna dejavnost in sprejeli mednarodni akti za zagotovitev pravic narodnih manjšin. 7. V obdobju po pripravi teksta člena 27 za konvencijo OZN o državljanskih in političnih pravicah pa tja do 70-tih let, ko je pozornost ustreznih organov OZN bila prvenstveno posvečena diskriminacijski problematiki, je Jugoslavija v razpravah o formuliranju mednarodnih aktov zoper rasno diskriminacijo, dosledno in tudi uspešno uveljavljala zahtevo naj se vključi v pojem rasne diskriminacije tudi diskriminacija glede na narodnostno, etnično ali jezikovno pripadnost. Ko se je s pripravami Helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi sprožil proces oblikovanja vseevropskih načel in norm mednarodnega sodelova- nja je spet bila Jugoslavija tista, ki je — zavedajoč se pomena ske problematike v preteklosti in sedanjosti v Evropi — narodno manjšin- oblikovala pobuda za vključitev v delokrog konference tudi odnos evropskih držav do narodnih manjšin in njihovih pravic.? a) Že v fazi večstranskih pripravljalnih pogovorov za konferenco, ki so potekali v štirih kolih od 22. 11. 1972—8. 6. 1973 Helsinkih se je jugoslovanska delegacija zavzemala za vključitev narodnomanjšinske problematike v delokrog konierence. Sprva je predlagala, da se naj obravnava vprašanje narodnih manjšin na kulturnem in izobraževalnem področju, na področju informiranja in medčloveških stikov. Prav na iniciativo jugoslovanske delegacije je bilo sprejeto, da se bo pri . dnevnem redu konference vodilo računa o vlogi in pravicah narodnih manjšin na področju kulturnega in prosvetnega sodelovanja. Brez čvrste.in vztrajne jugoslovanske iniciative, ki jo je podprlo le še par držav, bi ob odločnem odporu vrste pomembnih delegacij npr. francoske, italijanske, španske) narodnomanjšinska problematika že v tej preliminarni fazi izpadla iz okvira konference. Na sestanku ministrov za zunanje zadeve (3.—7. 7. 1973) v Helsinkih je bila sprejeta t. j. »modra knjiga«, ki je usmerjala nadaljno delo konference in ji določala splošni delovni okvir. V njenih par.50 in 52, ki govorita o kulturi in izobraževanju je, kot rezultat 8 Zanimivo je omeniti, da se je še 10 let po ljubljanskem seminarju smatralo za vredno gradivo s tega seminarja objaviti v ZDA, glej: The Multinational Society, uredil W. F, Mackey, Rowley (Mass) 1975. % Obravnavanje prizadevanja Jugoslavije v tej razpravi za vključitev manjšinske problematike v okvir Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi temelji na arhivskem gradivu članice delegacije SFRJ Marije Vilfan in ki ga je obdelala v diplomski nalogi B. Beovič, Helsinki in narodne manjšine, Univerze v Ljubljani, 1978; o manjšinskem vprašanju na helsinški konferenci glej tudi: E. Petrič, The Helsinki Conference and the national Minorities, v: Jugoslovenska revija za medunarodno pravo, št. 102/1977, st. 146—160; B. Vukas, Etnične manjine i medunarodni odnosi, Zagreb 1978, str. 213—226; Lj. Ačimovič, Problemi bezbednosti i saradnje u Evropi, Beograd 1978, str. 282—293. 14 E. Petrič: Predlog! Jugoslavlje za mednarodno pravno varstvo manjšin predhodne iniciative in vztrajanja prav Jugoslavija uveljavljena tudi narodnomanjšinska problematika v okvir konference. S tem je bila že dana prva osnova za omembo narodnih manjšin v sklepnem dokumentu konference. Ob tej priložnosti je SFRJ predložila tudi svoj predlog o vključitvi »manjšinske določbe« v okvir načela o spoštovanju človekovih pravic. Ta jugoslovanski predlog je bil osnova tistega določila o narodnih manjšinah, ki je bilo končno vključeno v Sklepno listo in sicer kot 4. odstavek VI. načela Deklaracije o principih po katerih se države udeleženke ravnajo v svojih medsebojnih odnosih.? Predlog izraža jugoslovanski načelni pristop do narodno-manjšinske problematike: postavlja v ospredje narodno manjšino kot skupnost ter njeno pravico do razvoja in obenem narodno manjšino postavlja kot pozitiven element mednarodnega sodelovanja. Ni treba poudarjati, da so se v kasnejšem poteku konference nekatere delegacije potrudile, da so jugoslovanske predloge oklestile prav na teh točkah. b) Druga faza konference (sept. 1973 — julij 1975) je po tem, ko je »plava knjiga« v par. 50 in 52 vendarle zagotovila upoštevanje tudi narodnomanjšinske problematike, pomenila trd boj za to, kje in kaj bo o narodnih manjšinah in nji- hovih pravicah rečeno v sklepnem dokumentu. Jugoslavija je 29. 11. 1973 — torej točno in simbolično 40 let po tem, ko je ob svojem rojstvu proglasila načelo spoštovanja pravic narodnih manjšin kot enega od temeljev njene ureditve — predložila v 1. komiteju predlog? posebnega dokumenta, ki naj bi ga sprejela konferenca in s katerim naj bi se države pravice narodnih manjšin skozi domačo mednarodne instrumente, udeleženke zavezale: varovati zakonodajo, kot tudi z ukrepi, s katerimi in razvijati ki naj bi uresničila ustrezne naj bi se zagotavljalo iden- titeto narodnih manjšin ter njihov polni in vsestranski razvoj; zagotovile naj bi pripadnikom narodnih manjšin enakopravnost in pravico do uporabe materinščine v javnem življenju; omogočile naj bi narodnim manjšinam ohranjevati kulturno dediščino; pripadnikom narodnih manjšin pa izobrazbo in informiranje v materinščini; odrekle naj bi se vsem ukrepom, ki povzročajo asimilacijo. Vse to zato, kot je poudarjala preambula jugoslovanskega predloga, da bi narodne manjšine v Evropi postale faktor razumevanja, sodelovanja in prijateljskih bile potencialni vzrok napetosti v mednarodnih odnosih. c) Izboljšan, dopolnjen in preoblikovan 15. 2. 1974 predložila v 1. podkomiteju posebne resolucije o pospeševanju predlog je jugoslovanska 1. komiteja drugim delegacijam spoštovanja pravic narodnih lucija, upoštevaje, da prebivalstvo manjšine in ker je, če naj narodne odnosov ne delegacija kot osnutek manjšin.? Reso- mnogih držav udeleženk vključuje narodne manjšine bodo faktor razumevanja, sodelova- nja in prijateljskih odnosov potrebno spoštovati in učinkovito pospeševati pravice in, ker bi ukrepi pa v to smer bili pomemben del širših naporov njihove za večjo varnost in sodelovanje v Evropi, določa: države udeleženke se zavezujejo razvijati medsebojno sodelovanje, v skladu z Ust. listino OZN in pospeševati spoštovanje pravic narodnih manjšin; % Tekst jugoslovanskega trudile, da bodo zagotovile varovati in pospeševati predloga: stalno »Države spoštovanje pravice narodnih udeleženke se bodo in razvoj človekovih manjšin z za- posamično in skupaj pravic in temeljnih svoboščin in bodo sodelovale pri odpravljanju rasne, narodnostne in druge diskriminacije, kjerkoli se ta pojavlja. Spoštovale bodo interese narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin in njihovo pravico do svobodnega razvoja, tako, da bodo mogie le-te prispevati k razvijanju prijateljstva in sodelovanja med državami in narodi«, % Proposal Submited by the Delegation of Yugoslavija, CSCE/Il C.1/7, Geneva, 29. 11. 1973, glej prilogo 1. " Draft Resolution of the Promotion of Respect for the Rights of National Minorities, CSCE/Il/C.1/11, Geneva 15. 2. 1974, glej prilogo 2. Razprave in gradivo, konodajo, Ljubljana, s katero december bodo 1980, št. 11—12 uresničile 15 mednarodne instrumente nanašajoče se na manjšinske pravice kot tudi z drugimi ukrepi, ki imajo za cilj ohraniti identiteto narodnih manjšin in zagotoviti polni kulturni, ekonomski in socialni razvoj; zago- tovile bodo spoštovanje enakopravnosti narodnih manjšin in njihovo pravico uporabljati materinski jezik v javnem občevanju; omogočile bodo narodnim manjšinam ohranjevanje kulturne dediščine in zagotovile njihovim pripadnikom izobraževanje in informiranje v lastnem jeziku; odrekajo s vsakršnim ukrepom prisilne asimilacije; zavezujejo se preprečiti vsakršno dejavnost, ki bi povzročala narodno ali rasno sovraštvo ali diskriminacijo. Skratka, jugoslovanski predlog resolucije z dne 15. 2. 1974 pomeni dopolnjen in izčiščen predlog z dne 29. 11. 1973 in kaže na vztrajno kontinuiteto jugoslovanskih prizadevanj za vključitev narodnomanjšinske problematike v okvir KEVS. Ta jugoslovanski predlog je nedvomno bil maksimalističen in kot tak v vzdušju, ki še vedno v Evropi — in ne le v Evropi — vlada v odnosu do narodnih manjšin, ni mogel uspeti. Primerjajmo ga s skromni čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih pravicah, ki se je komajda uspel uveljaviti, upoštevajmo dejstvo, da Evropska konvencija o človekovih pravicah narodnih in sploh manjšin ne omenja, upoštevajmo dejstvo, da le manjši del evropskih držav — niti ne vse socialistične — v svojih ustavah zagotavlja pravice manjšin — pa nam bo jasno, da tako dalekosežen, načelen in iz jugoslovanske prakse izahjajoč predlog ni mogel uspeti. Gotovo pa je prispeval k temu, da so se na treh mestih v sklepni listini vključila sicer skromna določila o narodnih manjšinah. d) Jeseni besedilu 1974 je potekala v prvem o narodnih manjšinah v okviru podkomiteju VII. načela prvega komiteja razprava o Deklaracije o načelih po ka- terih se ravnajo države udeleženke v medsebojnih odnosih. Stavku o narodnih manjšinah je bilo posvečenih 15 sej. V teh mukatrpnih prizadevanjih je Jugoslavija dala več predlogov teksta. Odpor je bil velik. Že v zvezi z Jugoslovanskim predlogom z dne 29.11. 1973 so nekatere delegacije sploh oporekale temu, da bi se omenjale narodne manjšine v Vil. načelu. Oporekale so poimenovanju »narodna manjšina«. Zlasti p aso bile proti temu, da bi narodne manjšine bile priznane kot kolektivni subjekt manjšinskih pravic, kar so vključevali vsi jugoslovanski predlogi. Predloženi so bili številni protipredlogi — vsi bistveno skromnejši od jugoslovanskih — z namenom, da bi se izpodbil ali okrnil naš predlog, kakršen je bil trenutno v obravnavi. Ne da bi se spuščali v oceno in analizo stališč posameznih držav, ki so nasprotovale iugoslovanskim prizadevanjem, velja omeniti najbolj pogosto uporabljene argumente: ni jasne definicije pojma manjšina in ni enotne terminologije; ni jasno, kdo je nosilec manjšinskih pravic; manjšinska problematika ni splošna in ni enako prisotna v vseh državah zato naj se ureja bilateralno; očitalo se je Jugoslaviji, da izhaja iz svoje specifične situacije in jo drugim vsiljuje. Seveda so v ozadju bili realni politični razlogi, zlasti strah pred manjšinsko problematiko v centraliziranih državah (npr. Francija, Španija, Grčija). Lahko bi ugotovili, da je tisti minimum, manjšinskih pravic, ki ga ni osporavala nobena delegacija bil le — priznavanje enakopravnosti pripadnikom narodnih manjšin pred zakonom. e) Izjemno trd je bil odpor številnih držav proti jugoslovanskim predlogom o izobraževanju pripadnikov narodnih manjšin v materinščini. Po svoje je to razumljivo, čeprav, lahko bi rekli, je prav izobrazba v materinščini tisti minimum manjšinskih pravic, ki naj bi ga manjšinam države priznavale in zagotavljale. To je tudi tisti minimum, ki ga običajno najprej manjšinam zagotavljajo bilateralni mednarodni aranžmaji. Vendar, prav pravica do izobraževanja v materinščini je zelo konkretna zahteva, ki jo manjšina po navadi najprej postavlja in jo dejansko 16 E. Petrič: Predlogi Jugoslavije za mednarodno pravno varstvo manjšin skoraj vse manjšine v Evropi tudi postavljajo, povsod tam, kjer jim to še ni zagotovljeno. Prav izrecna zagotovitev te pravice v tekstu Sklepne listine bi mogla povzročati resne težave tistim državam, ki se odlikujejo z asimilacijsko politiko in manjšinam ne priznavajo, kaj šele zagotavljajo, izobrazbo v materinščini. Prvi jugoslovanski predlog o pravici do izobraževanja v materinščini so bili dalekosežni in konkretni. Že 16. 10. 1973 npr. je predlagala jugoslovanska delegacija tekst, ki naj bi zagotavljal pripadnikom narodnih manjšin izobrazbo v lastnem jeziku v posebnih inštitucijah, bilingvističnih šolah, posebnih razredih ali na druge načine. Jugoslovanski predlog o pravicah manjšin z dne 29. 11. 1973 in osnutek z dne 15.2. 1974 nalagata državam obvezo zagotoviti pripadnikom narodnih manjšin izobrazbo v materinščini. Vrsta kasnejših jugoslovanskih predlogov, opirajočih se na določilo v »modri knjigi« konkretno v materinščini na vseh ravneh šolanja. vanskih predlogih v enajstem skuša Sledeč podkomiteju zagotoviti razpravi tretjega pravico do izobrazbe o teh številnih komiteja in na vrsti jugosload hoc sestankov in srečanj, ni mogoče ne ugotoviti izjemne upornosti naše delegacije in trdega odpora številnih drugih. Odpor je bil predvsem temu, da bi tekst o izobraževanju pripadnikov manjšin vseboval karkoli operativnega, oziroma, da bi se narodne manjšine in njihove nju sploh omenjale. Mukatrpno Sklepne pravice v okviru iskanje kompromisa — ki listine sprejel s konsenzom — je teksta Sklepne listine o izobraževa- je seveda bil nujen, saj se naj bi tekst trajalo do julija 1975, ko se je oblikoval skromen tekst, kot ga končno vsebuje Sklepna listina." Postopno je odpadlo karkoli operativnega o obvezi držav zagotoviti izobraževanje v materinščini, prvotno močnejše izraze so zamenjali šibkejši kot npr. »priznavajo« (namesto »podpirajo«), »morejo dati« (namesto »dajejo«), »olajšujejo« (namesto »podpirajo«). Uvedena je bila tudi tokrat v tekst priljubljena klavzula vseh tistih držav, ki v lastnih mejah nočejo priznati obstoja narodnih manjšin, t. j. »kadar take manjšine in kulture obstoje na njihovem ozemlju«. Operativni del teksta se strne le na splošno obvezo držav, da bojo upoštevale zakonite interese pripadnikov manjšin. f) Predlog o pravicah manjšin na kulturnem področju — to je bilo v domeni desetega podkomiteja tretjega komiteja — je Jugoslavija tudi predložila že 9. oktobra 1973. Njegovo bistvo je bilo v poudarku, da so države dolžne podvzemati ukrepe, katerih namen je omogočiti narodnim manjšinam, da ohranjajo svojo narodno identiteto in kulturno dediščino. Države naj ustvarijo pogoje za realizacijo pravice do avtonomnega kulturnega razvoja vključno konkretno pravico ustanavljati lastno društvo v ta namen. Naš predlog o pravicah manjšin z dne 29. 11. 1973 in osnutek resolucije z dne 15.2.1974 pravtako poudarjata obvezo držav, omo- gočiti narodnim manjšinam, da ohranjajo svojo kulturno dediščino. Položaj je bil na prvi pogled pri uveljavljanju tega predloga lažji. Oporišče zanj je bilo dano v »modri knjigi«, priznavanje pravice pripadnikov manjšin do negovanja in ohranjanja lastne kulture je v evropskih državah dokaj splošno in končno pravico do uživanja lastne kulture zagotavlja tudi člen 27. Konvencije OZN o državljanskih in političnih predlogov pravicah. Pa vendar so omenjeni in vrsta kasnejših, kompromisnih Jugoslavije zadeli na trd odpor. In sicer na odpor čemerkoli, kar bi dejansko, operativno zavezovalo države udeleženke k temu, da z dejanskimi ukrepi podpro obstoj in razvoj kultur narodnih manjšin. Tudi razprave o tem delu teksta Sklepne listine so se zavlekle v sredo leta 1975 in se končale s tekstom, " »Narodne manjšine in regionalne kulture. Države udeleženke, priznavajoč prispevek, ki ga narodne manjšine in regionalne kulture morejo dati njihovemu sodelovanju na raznih področjih izobraževanja nameravajo, če na njihovem ozemlju obstoje take manjšine ali kulture, tem olajšati, da bi dale tak prispevek, upoštevajoč pri tem zakonite interese njihovih pripadnikov.« Razpravo in gradivo, Ljubljana, ki je identičen tekstu nedoločen, december 1380, št. 11—12 sklepne neoperativen — 17 listine o izobraževanju?" — skratka za potrebe torej enako in zanteve narodnih splošen, manjšin v Evropi preskromen. g) Jugoslavija obvezo je pravtako že oktobra držav udeleženk, da zagotove 1973 podala pripadnikom predlog, ki je vseboval narodnih manjšin informiranost v lastnem jeziku in pristop do sredstev množičnega obveščanja. Podobno zahtevo vključujeta tudi jugoslovanski predlog o pravicah manjšin z dne 29. 11. 1973 in osnutek resolucije z dne 15.11.1974. Stališče pretežnega dela držav udeleženk do tega predloga je bilo odklonilno, kar seveda ni čudno, saj je bilo kot smo videli odklonilno njihovo stališče tudi do bolj »standardnih« predlogov o pravnih narodnih manjšin na področju izobraževanja in kulture. Tako je tudi v zvezi z obravnavo tega predloga Jugoslavije poskušala z vrsto kompromisnih predlogov. Omenimo naj le predlog z dne 8. 10. 1974, ki omenja, da naj države udeleženke zagotove potrebne pogoje, da bodo pripadniki narodnih manjšin stalno in popolno obveščeni v njihovem jeziku, vključno pristop k sredstvom množičnega obveščanja. Za uveljavitev take ali podobne določbe o pravici do obveščenosti v la- stnem jeziku naporom v sklepno Jugoslavije listino tudi ni bilo oporišče v »modri knjigi«. Vztrajnim navkljub je ni bilo moč vključiti v sklepno listino. h) Predlogi Jugoslavije, dalekosežni in načelni kot so bili, resda niso uspeli. Vendar je po drugi strani res, da je prvenstveno zasluga prav upornih prizadevanj Jugoslavije, da sklepna listina vendarle na treh mestih — v načelu VII v prvi košari, v poglavju o sodelovanju področju izobraževanja, oboje na področju kulture in poglavju o sodelovanju na v tretji košari — govori o pravicah in vlogi narod- nih analizi manjšin. ugotovili, Ob podrobnejši da vendarle pomenijo vsebine korak naprej teh določil sklepne tudi v primerjavi listine? smo s čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah. Poleg splošne enakopravnosti pri uživanju človeških pravic in temeljnih svoboščin in prepovedi diskriminacije, se evropske države pravico pripadnikov narodnih manjšin do enakosti pred zakoni in jim nuditi vsestransko vendarle posebej zavezujejo?! možnost de- jansko uživati človekove pravice in temeljne njihove zakonite interese. Obenem iz dikcije spoštovati svoboščine ter na ta način varovati določil o vlogi narodnih manjšin pri mednarodnem sodelovanju na področju kulture in izobraževanja izhaja obveza držav »omogočati«, ne le tolerirati razvoj kulture in izobraževanja manjšin ter s tem omogočati pozitivni prispevek narodnih manjšin evropski varnosti in sode- lovanju. Res je, posebne pravice manjšin v sferi kulture, izobraževanja, uporabe jezika, obveščanje — da o drugih pomembnih in življenjsko potrebnih pravicah manjšin ne govorimo — niso opredeljene v sklepni listini. Res je, narodne manjšine niso priznane kot kolektivni subjekt posebnega varstva. Ni izrecno priznana njihova pravica do ohranjanja in razvijanja svoje narodnostne samobitnosti. In res je, da se je tudi tokrat uveljavila klavzula »v državah na katerih ozemlju žive narodne manjšine«, ki so jo usilile prav države, ki zanikajo obstoj narodnih manjšin v lastnih mejah. Vendar rezultat, ki ga je rodilo vztrajno jugoslovansko pri" »Narodne manjšine in regionalne kulture. Države udeleženke, priznavajoč prispevek, ki ga narodne manjšine in regionalne kulture morejo dati njihovemu sodelovanju na raznih področjih kulture nameravajo, če na njihovem ozemlju obstoje take manjšine ali kulture, tem olajšati, da bi dale tak prispevek, upoštevajoč pri tem zakonite interese njihovih pripadnikov.« > Glej E. Petrič, The Helsinki Conference and the National Minorities, v: Jugoslovenska revija za medunarodno pravo št. 102/1977, str. 146—160. " Ne želimo posegati v razpravo v doktrini o pravni naravi sklepne listine; zanesljivo imajo določila le-te o narodnih manjšinah enako obvezujočo naravo, kot katerokoli drugo določilo sklepne listine; glej: BD. Ninčič, The Nature and Significance of the Final Act ol the Conference on Security and Cooperation in Europe, Jugoslovenska revlja za medunarodno pravo, 1—2/1977, str. 5—20. 18 E. Petrič: Predlogi Jugoslavije za mednarodno pravno varstvo manjšin zadevanje, ni majhen. Iz dikcije določil sklepne listine načeloma izhaja, da so evropske države dolžne spoštovati pravice pripadnikov narodnih manjšin, njihove zakonite interese, še zlasti seveda vse tiste pravice, ki so konkretno že opredeljene z drugimi mednarodnopravnimi akti. Države so torej dolžne zagotoviti, da pripadniki manjšin morejo dejansko uživati pravice, ki jim gredo na temelju mednarodnega in notranjega prava. S sklepno prispevek narodnih manjšin mednarodnemu listino je izrecno priznan pozitiven sodelovanju v Evropi. Narodne manj- šine so opredeljene kot pozitiven element mednarodnih odnosov, evropskega sodelovanja in varnosti. Morda je prav slednje najpomembnejši korak naprej od pogledov in mednarodne prakse, ki je v narodnih manjšinah videla v najboljšem primeru nujno zlo, v glavnem pa destruktiven element mednarodnih odnosov. Morda bo prav tako opredeljena pozitivna vloga narodnih manjšin sprožila in pospešila proces emancipacije narodnih manjšin v Evropi, proces, ki že poteka, ki je neizbežen, kot je bila neizbežna emancipacija narodov. Danes, po proučitvi poteka razprav o narodnomanjšinski problematiki v vseh fazah konference o varnosti in sodelovanju v Evropi moramo pisati, da brez pobude in uporne vztrajnosti Jugoslavije po z zanesljivostjo zavsem sodeč narodne manjšine sklepna listina sploh ne bi omenjala. Seveda v Helsinkih doseženo prav Jugoslavijo var- tudi obvezuje, da v procesu kontinuitete konference o evropski nosti in sodelovanju ohrani problematiko narodnih manjšin živo.?? 8. Po dobrih tridesetih letih obstoja in delovanja OZN je po sodbi mnogih danes pred nami obdobje, ko so dozorele razmere kot tudi potreba, da se univerzalna mednarodna organizacija loti oblikovanja mednarodnega dokumenta, ki bo na temelju dosedanjih dosežkov pri oblikovanju konvencij zoper diskriminacijo in za varstvo in spoštovanje pravic človeka zagotovil tudi pravice narodnih, etničnih, jezikovnih in drugih manjšin kot samobitnih konvencij o človekovih pravicah ter konvencij okvirno v mednarodnem pravu že zagotovljeno vic tudi pripadnikom narodnih in drugih manjšin. ki bi manjšinske pravice opredeljeval izčrpneje, menta, ki bi zagotovil narodnim, etničnim in skupnosti." Z uveljavitvijo zoper diskriminacijo, je danes varstvo splošnih človekovih praNi pa še ustreznega dokumenta, in zlasti ni mednarodnega doku- jezikovnim ter drugim manjšinam tudi njihove kolektivne pravice. Dejstvo pa je, da ni moč, kadar gre za pripadnike manjšin, zagotoviti dejansko enakopravnega položaja posameznika, pripadnika manjšine, le z garancijo njegovih individualnih pravic, saj je številne človekove pravice — zlasti tiste, ki so posebej pomembne za pripadnike manjšin, moč uživati le v skupnosti, kot pravice torej, ki gredo skupnosti." Mislimo prvenstveno na pravico narodnih in drugih manjšin, ohranjevati in razvijati svoje narodnostne in druge posebnosti in samobitnost. Tak mednarodni akt bi ne le bil avtoritativna obsodba vsakovrstnih asimilacijskih pobud in pritiskov, temveč bi nedvomno prispeval k temu, da bi zlasti narodne manjšine, bolj kot doslej, postale dejavnik mednarodnega sodelovanja in bile vse manj izvor sporov in zapletov med drža- v |. delovnem telesu vami. % Na beograjskem sestanku KEVS je 31. 10. 1977 predstavnik SFRJ govoril o narodnomanjšinski problematiki v kontekstu evropskih odnosov, 8.11.1977 pa je SFRJ predlagala konferenci poseben delovni papir o uresničevanju določil sklepne listine, nanašajočih se na vprašanje narodnih manjšin, s ciljem pospešiti njihove pravice in položaj (CSCE/BM/47), kar pa ni rodilo plodu. % Tako je tudi F. Capotorti ob zaključku svojega poročila predlagal naj bi se prioravila deklaracija OZN o pravicah pripadnikov manjšin, E/CN.4/Sub. 2/384 Add. 5, str. 30—32. % Tako tudi del nemške in avstrijske doktrine pri čemer velja zlasti opozoriti na delo System eines Internationalen Volksgrupenrechts, beazbeitet und herausgegeben von T. Veiter, — na v Vokerrechtliche najnovejše 78. delo Abhandlungen, F. Ermacore, Bd.3/I—lil Teil, Nationalitatenkonflikt und Wien—Stutgart 1970, Volksgruppenrech, 1972 in Munchen Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 / 19 Pobudo za mednarodni dokument v okviru OZN o pravicah manjšin so predstavniki SFRJ omenjali v zadnjih letih nekajkrat, tudi na seminarju OZN v Ohridu. Formalno je bila taka pobuda vsebovana v govoru zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča na 31. rednem zasedanju generalne skupščine OZN, ko je poudaril: more temu nosti »Zaradi pogostih pojavov nespoštovanja pravic manjšin, kar ne biti brez vpliva na odnose med državami in narodi, sodimo, da mora OZN problemu posvetiti ustrezno pozornost ter preiti k podrobni določitvi obvezdržav, da bi potem sprejeli mednarodno listino, posvečeno varstvu pravic, manjšin in izboljšanju njihovega položaja«.?5 Ta pobuda je le korak v stalnih prizadevanjih narodno pravo slovanskih pravicah uveljavila določila prizadevanjih, do sklepne Razlogi, ki o pravicah ki segajo od listine helsinške utemeljujejo tako splošne konference pobudo, SFRJ narodnih so za to, da bi se v med- manjšin; deklaracije in bodo številni. je korak OZN prisotna v jugo- o človekovih tudi v bodoče. Narodnomanjšinsko vpra- šanje je danes poudarjen in živ problem tako rekoč povsod v svetu. Trditi moramo celo, da se tudi v nekaterih »trdnjavah« z asimilacijskimi metodami, v nekaterih tistih državah, ki so tako rekoč do včeraj odklanjale vsakršno misel na priznavanje posebnih manjšinskih spreminjajo. Naj omenimo februarja npr. 1977, pouk v da bodo pravic skupinam znotraj svojih npr. izjavo Giscarda d'Estainga zagotovljene materinščini; nekaj nekatere torej, kar meja, stvari kaj hitro ob obisku v Bretaniji manjšinske si je pred nekaj pravice Bretoncem, leti v centralistični Franciji bilo še nemogoče zamisliti. Ali nedavno ustavno spremembo v Španiji, ki ureja avtonomije Katalonije, Baskije in Galicije, referendum v Škotski in Walesu o avtonomiji februarja 1979 itd. Še posebej velja opozoriti tudi na dejstvo, da je o manjšinski problematiki v zvezi z problematiko človekovih pravic bilo govora tudi na sestanku so manjšine prvič zunanjih ministrov omenjene tako visoki ravni.3% Dosedanje obravnavanje neuvrščenih v sklepnem manjšinskih držav julija 1978 v Beogradu dokumentu pravic — konference čeprav neuvrščenih le obrobno in na ali po- sredno — v vrsti mednarodnih aktov, zlasti tistih o zagotavljanju enakopravnosti pri uživanju človekovih pravic in preprečevanju diskriminacije," ne izraža samo potrebe po mednarodnem reguliranju manjšinske problematike. Prav to »po- sredno« šinske reguliranje je že ustvarilo vrsto utrjenih izhodišč za obravnavanje problematike. Obenem pa se prepletajo posamezna določila o manj- pravicah manjšin v raznih mednarodnih aktih. To omogoča in obenem zahteva pripravo temeljnega mednarodnega dokumenta, ki bi obsegal vsa glavna vprašanja o odnosu držav do manjšinskih pravic. Nedvomno so bili prvenstveno politični razlogi tisti, ki so doslej vsakič že v kali zatrli idejo o takem posebnem dokumentu OZN o pravicah in zaščiti narodnih manjšin in preprečevali, da bi bila v dokumentih OZN pa tudi v regionalnih med- narodnih aktih o varstvu človekovih pravic vsebovana obsežnejša, jasnejša in deljenosežnejša določila o pravicah manjšin in njihovih pripadnikov. V ozadju teh razlogov je bil strah, da bi manjšine ogrožale enotnost držav. Tisti strah, ki je tipičen za vse poglede, ki vidijo v centralistični državi, v njeni enovitosti in unifor% Cit. po: Delo, 30. 9. 1976, % Glej Deklaracija konference ministrov zunanjih zadev neuvrščenih dežel, objavljena v: Medunarodna politika št. 680-1. " Manjšinska problematika je bila prisotna npr. tudi na Svetovni konferenci za borbo proti rasizmu in rasni diskriminaciji, Ženeva, 14.—25. 8. 1978 in je bil v veliki meri prav na vztrajno pobudo Jugoslavije sprejet tudi skromen tekst o manjšinah v Deklaracijo konference, v okviru Programa akcij pa je konferenca priporočila komisiji OZN za človekove pravice, da nadaljuje prizadevanja za pripravo mednarodnega instrumenta o pravicah oseb, ki pripadajo manjšinam. 20 E. Petrič: Predlogi Jugoslavije za dnarodno p varstvo manjšin miranosti zagotovilo varnosti in napredka. Strah, ki je tipičen zlasti za meščanski pogled na državo in družbo, pogled, katerega ideal je bila in je še enovita nacionalna država. Strah, ki se poraja iz nerazumevanja dejstva, da je najčvrstejša osnova resnične enotnosti države, večnarodnostne družbe — to pa je pretežni del sodobnih družb, organiziranih v države — prav zagotovitev možnosti enakopravnega svobodnega obstoja in razvoja vseh narodnih skupin v državi. Poenovitvena, asimilacijska prizadevanja, vsakršna narodnostna neenakopravnost in pretirana skrb za enotnost države rojevajo le konflikte, ki morejo zlahka privesti do kriz in celo postaviti pod vprašaj obstoj kake državne tvorbe. Mednarodni dokument.o pravicah manjšin naj bi bil predvsem načelne narave. Poizkus v podrobnostih regulirati npr. uporabo jezika manjšine kot urad- nega jezika in podobna »podrobna določila« bi dejansko utegnila trčiti ob različnost manjšinskih in jezikovnih situacij v svetu, povzročiti resne ali celo nepremostljive težave pri sprejemu mednarodnega dokumenta. Načelna narava dokumenta naj bi določala tudi njegovo obliko. Zlasti za prvi korak bi bila najprimernejša deklaracija OZN o pravicah narodnih, rasnih etničnih in jezikovnih manjšin. bi kasneje mogel privesti To je končno v OZN tudi dokaj ustaljen postopek, ki — na temelju najprej v deklaraciji sprejetih načel — do osnutka konvencije. Mednarodna osveščenost o položaju manjšin je po vsem sodeč le dosegla stopnjo, ko priprave in sprejem take deklaracije v generalni skupščini OZN ne bi mogla več biti le neuresničljivo pričakovanje, pot do nje pa mnogo lažja in krajša kot pot do konvencije. Učinek pa celo večji, še zlasti, če bi konvencija dolga leta ostala le neratificiran osnutek. 9. Dani načelni pobudi na 31. rednem zasedanju generalne skupščine je sledil konkreten predlog SFRJ 2. 3. 1978 na 34. seji komisije OZN za človekove pravice.? Ta predlog je sedaj v obravnavi v organih OZN in ima možnost da — seveda po izpremembah in dopolnitvah in dolgotrajni proceduri — le pride kot predlog posebne »Deklaracija o pravicah narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin« pred generalno skupščino. Predlog vsebuje preambulo in pet operativ- nih členov. V preambuli je poudarjeno, da je eden temeljnih ciljev OZN pospešiti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin brez diskriminacije; da je bila sklenjena vrsta mednarodnih instrumentov, ki se nanašajo na človekove pravice, vključno pravice narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin; da prijateljski odnosi in sodelovanje med državami v duhu Deklaracije OZN o načelih mednarodnega prava nanašajočih se na prijateljske odnose in sodelovanje med državami v skladu z Ustanovno listino OZN prispevajo k uresničevanju in napredku pravic narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin in da tudi uresničevanje teh pravic povratno prispeva prijateljstvu in sodelovanju med narodi in državami; da je potrebno zagotoviti še bolj učinkovito implementacijo že obstoječih mednarodnih instrumentov o pravicah manjšin in pri tem upoštevati že opravljeno delo v OZN. Prvi člen deklaracije zagotavlja narodnim, etničnim, jezikovnim in verskim manjšinam pravico do obstoja ter do spoštovanja in razvijanja njihovih narodnostnih, kulturnih, jezikovnih in drugih značilnosti ter polno enakopravnost z ostalim prebivalstvom člena — ne glede % Tak podroben ga na njihovo število. Velja poudariti, da je vsebina tega pravica do narodnostnega obstoja in enakopravnosti — že pokrita z ob- pripravila o okviru in zelo dalekosežen Miinchenškega je predlog Mednarodnega konvencije o pravicah inštituta za prava manjšin, narodnosti ki sta in re- gionalizem (linternationales Institut fiir Nationalitatenrecht und Regionalismus) in ga je leta 1979 kot dodatni predlog k jugoslovanskemu predlogu deklaracije v Komisiji OZN za človekove pravice predložila nevladna organizacija Minority Rights Group. " E/CN.4/L. 136 Rev. 1, glej prilogo 3. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 21 stoječim mednarodnim pravom, in sicer z načelom mednarodnega prava o pravici narodov do samoodločbe, ki vključuje pravico do narodnostnega obstoja? in mednarodnopravno prepovedjo diskriminacije. Novo pa je to, da je kot subjekt pravice do obstoja in enakopravnosti izrecno opredeljena manjšinska skupnost in ne le njeni posamezni pripadniki, kar je pomembno. In seveda je pomemben, čeprav nekoliko nerodno formuliran poudarek, da pravice manjšin ne morejo načeloma biti odvisne od številčnosti manjšine. Drugi člen najprej zagotavlja pripadnikom manjšin polno uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na narodnostno, etnično ali rasno poreklo, jezik ali vero. Tudi to obstoječe mednarodno pravo nedvomno že pokriva s pre- povedjo vsakršne diskriminacije, temelječo na Ust. listini OZN in drugih splošnih instrumentih. Posebej je prepovedana na temelju Ust. listine in Splošne deklaracije OZN o pravicah človeka diskriminacijska propaganda ali dejavnost zoper manjšine, ali dejavnost, ki bi ogrožala njihovo pravico do enakopravnega izražanja in razvijanja njihovih narodnostnih in drugih posebnosti. Tudi to že vključuje mednarodno pravna giranje diskriminacije prepoved tudi čl.4 diskriminacije, konvencije konkretno OZN npr. o odpravi prepoveduje vseh oblik propa- rasne di- skriminacije. Člen 3. jugoslovanskega predloga deklaracije okvirno opredeljuje posebne manjšinske pravice." Zato, da bi se uresničila enakopravnost manjšinskih skupnosti kot tudi njihovih posameznih pripadnikov naj bi države podvzemale posebne ukrepe, ki naj bi omogočali razvijati kulturo, izobraževanje, jezik, tradicije in običaje in sodelovati z manjšinam na enakopraven način v kulturnem, socialnem, ekonomskem in političnem življenju dežele, kjer manjšine žive. Skratka, nekoliko zavita in ohlapna formulacija — sicer še sprejemljiva za deklaracijo, katere dikcija ni nujno tako koncizna, kot naj bi bil tekst konvencije — pač zato, ker se je po izkušnjah na helsinški konferenci moglo predvideti, da bi kakršen koli jasen, operativen tekst, konkretno naštevajoč posebne manjšinske pravice, ki so jih države dolžne manjšinam zagotoviti, zanesljivo ne uspel. Člen 4. predloga deklaracije ne zagotavlja kakih pravic narodnim ali njihovim se hoče nevarnost pripadnikom, pač pa je to v bistvu pomiriti tiste, ki v prizadevanjih za teritorialno integriteto in protisecesijska za mednarodno neodvisnost ter varstvo stalno manjšinam klavzula s katero manjšin možnost za vidijo vme- šavanje v notranje zadeve. Obenem člen 4. predloga deklaracije poziva države, da v dobri veri izpolnjujejo mednarodne obveze, ki jih zavezujejo v odnosu do manjšin. Pomemben je poudarek na »dobri veri« (good faith). Sicer je samo po sebi razumljivo, da so države vse obveznosti po mednarodnem pravu dolžne izpolnjevati v dobri veri. Vendar, mednarodne obveznosti prav do manjšin se tako pogosto kršijo, izigravajo, skratka, ne izpolnjujejo v dobri veri, da je ta poudarek v deklaraciji vendarle razumljiv. Seveda pri mednarodnih instrumentih o varstvu manjšin »dobra vera« pomeni tako izpolnjevanje teh obveznosti, da je to v prid manjšini, da le-to zavaruje in krepi njen dejanski položaj in ne narobe." 9 Podrobneje glej E. Petrič, Samoodločba in narodne manjšine, v: Teorija in praksa, št. 7/1977, str. 187 —204. " O posebnih manjšinskih pravicah podrobneje glej: E. Petrič, Načelo poštovanja posebnih prava pripadnikov narodnosti kao elemenat klasnog pristupa nacionalnom pitanju, v: Klasno i nacionalno u složenim zajednicama, Marksističke sveske, št. 104/1975, Sarajevo, štr. 61—71. 0 neizpolnjevanju oz. izigravanju, skratka o »mala fide« odnosu do mednarodnopravnih obveznosti do manjšine, glej npr. publikacijo Actual Ouestions of the Slovene and Croat Minorities in Austria, Ljubljana 1976, in E. Petrič, Cilj je jasen — asimilacija, v Teorija in praksa, št. 708/1976, Ljubljana, str. 547—553. 22 E. Petrič: Zadnji, Predlogi peti člen jugoslovanskega Jugoslavlje predloga za mednarodno deklaracije pravno varstvo manjšin poziva države K so- delovanju in izmenjavi informacij in izkušen pri urejanju manjšinske problematike, saj to ustvarja pogoje za napredek in uresničevanje manjšinskih pravic. In pa — kar je pomembnejše — vabi države, da upoštevajo potrebe manjšin pri svojem sodelovanju z drugimi državami, še posebej na področju kulture in izobraževanja. Manjšine so torej postavljene v kontekst mednarodnih odnosov. Predlog deklaracije gre pri tem še korak dlje od helsinške sklepne listine. V slednji, kot smo videli, države »priznavajo« prispevek narodnih manjšin mednarodnemu sodelovanju na področju kulture in izobraževanja ter izražajo namero to vlogo manjšin »olajševati«, V jugoslovanskem predlogu deklaracije OZN pa so države pozvane, da v svojem mednarodnem sodelovanju, zlasti na področju kulture in izobraže- vanja, upoštevajo potrebe manjšin. 10. Seveda je prekmalu, da bi ocenjevali razpravo v organih OZN o jugoslo- vanskem predlogu deklaracije o pravicah manjšin, saj se je šele pričela." Zanesljivo bo iz teh razprav izšla vrsta jasnejših opredelitev posameznih določil in celovitejša dikcija. To bo deklaraciji le v korist, saj bi vsakdo, ki bi izčrpno analiziral tekst jugoslovanskega predloga mogel! najti nekaj ohlapnih formulacij in nepotrebnih nejasnosti. Gotovo so le-te posledica naporov, da bi se oblikovalo okviren, načelen, za deklaracijo OZN primeren tekst — ki pa naj bi bil do te mere ohlapen, konpromisen, da bi mogel v OZN biti deležen širšega konsenza. Po drugi strani pa je res, da je pravzaprav pretežni del predlagane vsebine deklaracije le ponovitev na enem mestu, v posebnem dokumentu OZN tistega, kar izhaja že iz drugih instrumentov OZN in je že pokrito z mednarodnim pravom de lege lata. Zato bi bilo pričakovati, da tekst deklaracije v vsebinskem pogledu med razpravo v organih OZN ne bo še bolj okrnjen. Če bi se to pretilo zgoditi, bi taka, vsebinsko prazna deklaracija OZN mogla postati prej bumerang kot pa opora prizadevanjem za mednarodnopravno varstvo manjšin. Nanjo — votlo po vsebini — bi se namreč mirno lahko sklicevali tudi vsi tisti, ki dejansko nič ne store zoper asimilacijo manjšin ali jo celo podpirajo in vzpodbujajo. Temeljne kvalitete, ki so eksplicitno ali implicitno vsebovane v jugoslovanskem predlogu deklaracije — to, da se kot subjekt zaščite in pravic postavi manjšinska skupnost; da stence da so je izhodišče in razvoja potrebne odnosa kot do posebnih posebne pravice manjšinskih skupnosti, ne le na skupnosti torej njihova pravica antiasimilacijska kulturnem, jezikovnem do eksi- usmerjenost; etc. področju, temveč tudi na socialnem, ekonomskem in političnem, če naj se dejansko zagotovi enakopravnost manjšin in njihovih pripadnikov; da se tudi v poimenovanju ohranijo »narodne« manjšine, kar implicira njihov obstoj in razvoj, kot delov narodov, ki jim pripadajo — bi veljalo za vsako ceno ohraniti. Seveda ni to odvisno le od predlagatelja, noven preizkus Jugoslavije, zrelosti temveč in zavzetosti bo odnos demokratičnih, do predloga naprednih deklaracije po- sil v mednarodni skupnosti do narodnega vprašanja, enakopravnosti narodov, jezikov, kultur, ljudi. 11. Predlogi Jugoslavije za mednarodno priznanje in varstvo pravic narodnih manjšin — od splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah leta 1948 do pred- loga posebne deklaracije o pravicah narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin leta 1977 — opredeljujejo prav našo državo kot gotovo najpomembnejšega in najzavzetejšega borca za pravice manjšin v mednarodni skupnosti. Lahko " Potem, ko je leta 1978 jugoslovanski osnutek predloga deklaracije bil poslan v mnenje članicam OZN in, čeprav v trenutku pisanja tega teksta še ni končan potek razprav v komisiji OZN za človekove pravice moremo na temelju odgovorov relativno majhnega števila držav, (glej E/CN.4/298) ki so prispeli komisiji sklepati, da je jugoslovanska pobuda načeloma sprejemljiva za širok krog držav, da pa bo predlog deklaracije verjetno dan v obravnavo, ki utegne biti zapletena in dolgotrajna, podkomisiji OZN za preprečevanje diskriminacije in varstvo manjšin. Razpravo in gradivo, Ljubljana, docember 1980, št. 11—12 pal bi rekli, da je ta jugoslovanska zavzetost le logičen zunanjepolitični izraz naše notranjepolitične stvarnosti, saj smo zanesljivo v svetovnih razsežnostih država, skupnost narodov cialistična in narodnosti, Jugoslavija v dobrih z vzorno treh urejenimi desetletjih mednacionalnimi svojega obstoja odnosi. So- ni le negovala stalno pobudo v prid zagotavljanja pravic manjšin, temveč je vseskozi v svojih predlogih postavljala v ospredje načelna, marksistična izhodišča: manjšinska skupnost naj bo subjekt varstva in pravic; pravice manjšin načeloma ne morejo biti odvisne od njihove številčnosti, poleg splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin je treba zagotoviti tudi posebne manjšinske pravice, če naj se dejansko uresniči enakopravnost; manjšinsko vprašanje ni le jezikovno in kulturno vprašanje, temveč je kot del narodnega vprašanja tudi, če ne celo prvenstveno politično, ekonomsko, socialno vprašanje; manjšine morajo in morejo biti pozitiven element mednarodnih odnosov. Jugoslavija je s svojo pobudo za mednarodno zaščito pravic manjšin, torej pravic tistih skupin ljudi, ki so najpogosteje predmet diskriminacije — podobno kot s svojo aktivno vlogo pri sprejemanju mednarodnih aktov zoper genocid, diskriminacijo, apharteid — pokazala svojo zavzetost katerih so človekove pravice najbolj množično nedavno sprejete resolucije GS" o človekovih da nov je z večjim OZN od angažmajem klasičnega, navezanih meščanskega dežel, za odpravo tistih situacij pri in najbolj grobo kršene. Vsebina pravicah, izgleda da napoveduje, le možen pojmovanja premik pozornosti pri obravnavanju orga- človekovih pravic k vsem tistim situacijam, kjer so človekove pravice najbolj ogrožene. Ogrožene zaradi bede celih narodov, zatiranja in poniževanju zaradi barve kože, narodnostne pripadnosti, jezika in podobno. Če je ta premik res na vidiku in upati je, da je — potem bo prav Jugoslavija s svojo dosedanjo domačo in mednarod- no izkušnjo mogla in morala odigrati vlogo pobudnika in katalizatorja demokra- tičnih naprednih sil v mednarodnih odnosih, še posebej sil nevezanih nov odnos mednarodne skupnosti tudi do narodnih in drugih manjšin. Priloga za 1 CONFERENCE ON SECURITY CO-OPERATION IN EUROPE COMMITTEE | PROPOSAL AND CSCE/I/C. 1/7 Geneva, 29th November Original: english SUBMITTED BY THE National Due dežel, to the complex interplay DELEGATION 1973 OF YUGOSLAVIA Minorities of historical, demographic and ethnic factors the popu- lation of many of the States represented at the Conference on Security and Co-operation in Europe includes national minorities, These minorities have long become a significant element in relations among the participating States and thus also of the general problem of security and co-operation in Europe. In order to make it possible for the national minoritites to constitute a genuine factor of understanding, co-operation and friendly relations instead of being a potential source of tension among the participating States, it is essential that their rights be fully recognized, adeguately protected and effectively promoted, in accordance with the Charter of the United Mations and other international documents relating to human rights. Measures designed towards this end would thus form an important part of the broader efforts towards greater security and co-operation in Europe and The First Committee should — in accordance with paragraphs 19 and 21 oi the Final Recommendations of the Helsinki Consultations — examine the guestion of national minorities, especially as it touches upon the general problem of security in Europe and submit a document for adoption by the Conference whereby the participating States would undertake to: a) protect and promote the rights of national minorities through domestic legislation designed to implement the commitments deriving from the relevant international instru"" Res. G. S. A/32/130 z dne 16. 12. 1977. 24 E. Petrič: Predlogi Jugoslavije za mednarodno ments, whether bilateral or multilateral, as well as through measures their identity and ensuring their full development in all spheres; b) ensure to the members of national minorities the right to pravno varstvo almed eguatity manjšin at preserving before the law as well as the right to use their mother tongue in official intercourse (in local and national assemblies and in courts o flaw; in contacts with authorities and in oflicial and other legal documents, publications and information, etc.); c) enable members are national minorities to preserve their cultural heritage and ensure that their provided with schooling and adeguate media of information in their own language; d( desist from any measures liable to result in the minority with the majority of the population of a country. assimilation or integration of the Priloga 2 CONFERENCE ON SECURITY CO-OPERATION IN EUROPE COMMITTEE | PROPOSAL AND SUBMITTED CSCE/1/C. 1/11 Geneva, 15th February 1974 Original: english BY THE DELEGATION Drajt Resolution on tho Promotion of Respect The participating States, Bearing in mind that the population of many tional minorities, OF YUGOSLAVIA for the Rights of National of the participating Minorities States includes na- Considering that it is essential, if the national minorities are to constitute a factor of mutual understanding, co-operation and friendly relations, that their rights be fully respected and effectively promoted, Convinced that measures towards this end would form an important part of the broader efforts towards greater security and increasing co-operation in Europe, Undertake to: a) further develop of the United Nations, their co-operation, in acordance with the purposes and principles in promoting respect for the rights of national minorities; b) protect and promote the rights of national designed to implement the commitments deriving ments, both bilateral and multilateral; as well as serving C) their ensure identity and respect of ensuring their the of right of their right to use their language authorities and in their d) enable national members are provided their own language; e) desist from any wilh the majority of the () prevent Priloga minorities through domestic legislation from the relevant international instruthrouht other measures aimed at pre- full cultural, national economic minorities in communicating to and social eguality with the administrative public activities; minorities to preserve their cultural heritage and with schooling as well as with adeguate media measure liable to result population of a contry; any activities aimed at inciting in the national development; before forcible and law and judicial ensure that their of information in assimilation or racial hatred the of the minority or discrimination. 3 UNITED NATIONS ECONOMIC AND SOCIAL COUNCIL COMMISION ON HUMAN Thirty-fourth session Item 21 of the agenda E/CH. 4/L. 1367/Rev.1 2 March 1978 Original: english/french RIGHTS RIGHTS OF PERSONS BELONGING TO NATIONAL, ETHNIC, RELIGIOUS AND LINGUISTIC MINORITIES Draft Declaration Proposed by Yugoslavia The General Assembly, Recognizing that one of the basic aims of the United Nations 'is to promote and enhance the respect for human rights and fundamental freedoms for all, without distinction as to race, sex, language or religion, Bearing in mind the international instruments relating to human rights, including the rights of national, ethnic, linguistic and religions minorities, such as the International Covenant on Civil and Political Rights, the International Convention on the Elimination of All Forms of Racial Discrimination, the Convention of Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 the United tion in Education Nations Educational, and the Scientific Convention p.] and of the Cultural Organization International Labour against Discrimina- Organisation concerning Discrimination in Respect of Employment and Occupation, as well as the instruments ihat have been adopted at the regional level and those concluded between individual states members of ihe United Nations, Considering that friendly relatons had co-operation among states in the spirit of the Declaration on Principles of International Law concernig Friendly Relations and Co-operation among states in ascordance with the Charter of the United Nations contribute to international peace and stability and to the creation of more favourable conditions forthe realization and promotion of the rights of national, ethnic, linguistic and religious minorities, and that the realization and promotion of the rights of minorities in turn Recognizing instruments of contribute the need to friendshi to ensure international law pand even relating to co-operation more the among effective peoples and implementation rights of national, the United States, of the ethnic, existing linguistic or re- ligious minorities, Bearing in mind the work done so far within Nations system, in particular by the Commission on Human Rights and the Sub-Commission on Prevention of Discrimination and Protection of Minorities, on securing and promoting the rights of minorities, and the need for further efforts aimed at ensuring andpromoting the rights of national, ethnic, linguistic and religious Proclaims this Declaration Minorities: minorities, on the Rights of National, Ethnic, Linguistic, and Religious Article 1 National, ethnic, linguistic or religious minorities (hereinafter referred to as minori- ties) have the right to existence, to respect for and promotion of their own national, cultural, linguistic and other characteristics and to enjoyment of full eguality in relation to the rest of the population, regardless of their number. Article 2 1. Members. of minorities shall! enjoy all the human rights and fundamental freedoms without any diseriminations as to national, ethnic, or racial origin, language or religion. 2. Any propaganda or activity aimed at discriminating against minorities or threatening their right to egual expression and development of their own characteristics is incompatible with the fundamental principles of the Charter of the United Nations and the Universa! Declaration of Human Rights, Article 3 For the purpose of realizing conditions of full eguality and complete development of minorities as collectivitijes and of their individual members, it is essential to take measures which will enable them freely to express their characteristics, to develop their cultur education, language, traditions and customs and to participate on an eguitable basis in the cultural, social, economic and political life of the country in which they live. Article 4 1. In ensuring and promoting the rights of minorities, strict respect for the sovereignty, territorial integrity and political independence and non-interference in the internal atfairs of those countries in which minorities live should be observed. | 2. Respect for the aforementioned principles shall not prevent the fulfilment of the international commitments of states members of the United Nations in relation to minorities. Member states should fulfil in good faith the commitments they have assumed under the Charter of the United Nations and international instruments and under other treaties or agreements to which they are parties. Ariicle 5 1. The development of contacts and co-operation among States and the exchange of international and experience on the achievement of minorities in cultural, educational and other fields create favourable conditions for th epromotion of the rights of minorities and for their general progress. 2. States members of the United Nations are invited to take the needs into account in developing their co-operation with other states, especially of culture, education and related areas of particular importance of minorities in the fields for minorities. Summary YUGOSLAV INITIATIVES FOR INTERNATIONAL Since Yugoslavia has been established in 1919 a burning issue, but also a problem of international population represented by minorities and having abroad in neighbouring countries, Yugoslavia was in and still is —a minority state »par excellence«, PROTECTION OF MINORITIES her minority problem has always been character. Having close to 20 % of its also numerous minorities of her own the period of the League of Nations — 26 E. Petrič: Predlog Jugoslavije za mednarodno pravno varstvo manjšin The international athmosphere during the period in which the new Yugoslavia was created (1941—45) was not in favour of minorities. Nevertheless the new, socialist, federative Yugoslavia has, according to the marxist principles relating to the national problem, taken the way of conscious endeavours for the protection of national minorities and their rights, So, as one of the basic principles proclaimed in 1943, at the meeting of AVNOJ in Jajce, one of the corner stones of new Yugoslavia has been: »To the national minorities in Yugoslavia should be ensured all national rights.« Itis characteristic that in this period while generally not in favour with the international protection of minorities Yugoslavia has expressed her readiness in ensuring protection of minorities at the international level. Already during the conceptualisation and formulation of the basic international document concerning human rights — The Universal Declaration of Human Rights-Yugoslavia has made endeavours to incorporate in this declaration an article ensuring the rights of minorities, When later the UN Convenants on Human Rights were elaborated again Yugoslavia proposed a minority article to be included. During this period (1950—75) Yugoslav readiness to introduce an international approach towards minorities is also being proved by the fact that Yugoslavia has hosted both UN Seminars on minority problems (Ljubljana 1965, Ohrid 1974), whose importance for the international protection of minorities is significant. When the preparatory meetings for the Helsinki Conference on European Security and Cooperation started again Yugoslavia was the state aware of the important role of minorities in European relations in past and at present — which has produced the iniciative to include within the scope of the conference also the minority problem. As the result of the Yugoslav iniciative it was agreed at the beginning of the preparations for the preparations for the conference that a minority clause should be incorporated into the text of the conference Yugoslavia has produced several proposals. The most important were those of he 29th of Nov., 1973 and of the 15th of Feb., 1974. Duding the Helsinki conference these Yugoslav proposals were opposed and reduced to a large extent. Nevertheless they brought to the point 4 of the Vil.th principle of the Helsinki declaration and to the texts concerning the minority rights which were incorporated in the third basket, dealing with the minority rights in the sphere of cultural and educational cooperation. After more than 30 years of UN activity, the international circumstances have matured to the extent where an international act guaranteing the rights of minorities seems to be unavoidable and acceptable to the majority of the international community. This document should, taking into account the experiences gained through the international protection of human rights and prevention of discrimination, fill the gap which still exists particularly in protecting the rights of minorities and their members. First of all the rights of minorities as groups should be fixed and protected, whereby it became clear that several rights of minorities are, in their essence, collective rights, i.e. rights whose subjects are minorities as groups and not their individual members. Yugoslavia made the initiative for such - an UN document at the XXXI. General's Assembly meeting. Later, at the 34th meeting of the UN Commission on Human Rights (2nd of March, 1978) Yugoslavia proposed the draft of a special UN Declaration on Rights of Persons Belonging to National, Ethnic, Religious and Linguistic Minorities. This draft in now still being discussed within the UN Commission on Human Rights and within other UN organs. It is composed of a preambula and five articles. Art. |. ensures to minorities the right to exist and develop their national, cultural, linguistic and other characteristics regardless of their numerical size. Art. 2. of the draft, in fact, is a general guarantee of the right of members of minorities to enjoy on engual footing all human rights. It also prohibits any discriminatory propaganda or any other activity aimed against minorities and their right to express and develop their national and other characteristics. Art. 3. defines in a general way the rights of minorities and introduces the obligation of states to adopt measures to enable minorities to develop their culture, education, language, traditions, etc. Art. 4. is in fact an antiseccessionist clause, which is aimed at apeacing those, who see in any endeavour to establish international guaranties for the rights of minorities a danger to the integrity of states. Art. 5. of the draft calls for the exchange of information and experiences among states in dealing with problems of minorities, and invites states to pay due consideration in their international cooperation to the needs of minorities particularly in the field of culture and education. It is too soon to evaluate and predict the results of this Yugoslavia initiative. Of course, the existing draft should be elaborated and improved. Nevertheless it represents a serious step towards a general international act concerning the rights of minorities and their members. |t also represents a clear expression at the international level of the Yugoslav inner policy towards national minorities, a policy whose final goal is not to assimilate but to protect and develop diversities and particularities of national minorities (nationalities), which share the common fate with the nations united in the Socialist Federative Republic of Yugoslavia. Razprave in gradivo, Ljubljana, d ber 1980, št. 11—12, Jan LUŽIŠKI SRBI — NARODNA Nekaj pripomb s. 27—32 27 Šofta MANJŠINA V NEMŠKI k uresničevanju njihove DEMOKRATIČNI REPUBLIKI enakopravnosti Zgodovino in sedanjost Lužiških Srbov poznajo slovenski bralci že iz dela Toneta Glavana.' Pričujoči prispevek bo obravnaval eno stran njihovega razvoja po letu 1945 — uresničevanje enakopravnosti lužiškosrbske narodne manjšine in njen sedanji položaj. Zaradi značaja in omejenega okvira prispevka se je avtor omejil le na nekaj bistvenih značilnosti. V življenju Lužiških Srbov je prišlo do temeljitega preobrata leta 1945 z zmago nad Hitlerjevim fašizmom. Pri tem je bilo odločilno, da je v vzhodni Nemčiji socialistična Svojetska zveza kot zasedbena sila prevzela odgovornost, da bo zagotovila uveljavitev sklepov Potsdamskega sporazuma iz leta 1945 in podpirala krepitev demokratičnih sil nemškega naroda. Pod vodstvom delavskega razreda in njegove stranke je prišlo do protifašistično-demokratičnega preobrata, leta 1949 je bila ustanovljena Nemška demokratična republika, nemški narod je stopil na pot k socializmu. Politični, družbeno-ekonomski in ideološki temelji za enakopravnost lužiškosrbske narodne manjšine so bili postavljeni že v protifašistično-demokratični etapi.? V okviru tega razvoja je nastal »Zakon za zaščito pravic lužiškosrbskega prebivalstva«, ki ga je 23. marca 1948 sprejel saški deželni zbor." Sledeč tradiciji marksistično-leninistične narodnostne politike komunistične partije Nemčije", je SED prevzela pobudo za ta zakon, ki ga je pripravila skupaj z Domowino, Zvezo Lužiških Srbov. Leta 1950 je ministrski svet dežele Brandenburg, ki ji je pripadala tudi Dolnja Lužica (Niederlausitz), sprejel ustrezno odredbo o »podpori lužiškosrbskega prebivalstva«.5 Enakopravni razvoj lužiškosrbske narodne manjšine, ki je v odpravi družbenih neenakosti in neenakosti med narodom, je dobil ustavnopravno zagotovitev v 11. členu ustave NDR leta 1949. Tudi nova ustava iz leta 1968 in njeno dopolnjeno in spremenjeno besedilo iz leta 1974 vsebuje načelo enakopravnosti Lužiških Srbov. ' T. Glavan, Lužiški Srbi, Ljubljana 1966 ? K. J. Schiller, Die Sorben in der antifaschistish-demokratischen Umwialzung (1945— —1949), Bautzen 1976 > J. Šotta, Abriss der sorbischen Geschicte, Bautzen 1976. str. 212—213. Zakon je objavljen v: Gesetz- und Verordnungsblatt Sachsen, 1948, str. 191. Glej tudi: B. Cyž, Die DDR und die Sorben. Eine Dokumentation zur Nationalitčtenpolitik in der DDR, Bautzen 1969, str. 367—368 " M. Kasper, Stawizny Serbow. Zwjazk 3: Wot 1917 do 1945, Budyšin 1976, str. 75—77 " Gesetz- und Verordnungsblatt Brandenburg, 1950, str. 417. Glej tudi v: B. Cyž, Die DDR und die Sorben..., a.a.O., str. 387—388 " Ustava iz leta 1949 določa: Člen 11 — »Nenemško govoreče dele naroda republike je treba podpirati pri njihovem svobodnem narodnem razvoju preko zakonodaje in uprave. Zlasti se jih ne sme ovirati pri rabi njihovega materinega jezika pri pouku, notranji upravi in pravosodju.« Ustava iz leta 1968 določa: s Člen 20, odst. 1 — »Vsak državljan Nemške demokratične republike ima ne glede na narodnost, raso, svetovni nazor ali veroizpoved, socialni izvor in položaj enake pravice in dolžnosti. Svoboda vesti in vere je zagotovljena. Vsi državljani so pred zakonom enaki.« Člen 40 — s»Državljani Nemške demokratične republike lužiškosrbske narodnosti imajo prevton do negovanja njihovega materinega jezika in kulture. Izvajanje te pravice podpira ržava.« V zakonu k dopolnitvi in spreminjanju ustave iz leta 1974 sta člena 20 in 40 ustave iz leta 1968 ohranjena v nespremenjenem besedilu. J. Šofta: Lužiški Srbi — narodna manjšina v NDR 28 Člen 11 ustave iz leta 1949, kot tudi člena 20 in 40 ustave iz leta 1968 (1974) odražajo tako nadaljnji razvoj družbenih pogojev kot tudi kontinuiteto narodnostne politike. Med predpostavkami narodnostne politike socialistične nemške države do lužiškosrbske narodne manjšine sta dve načeli: Prvič, nikoli ne bo (in tudi nikoli ni bilo) postavljeno vprašanje števila Lužiških Srbov kot pogoja za pridobitev pravic in njihovo uresničevanje" Nasprotno, pravno in dejansko izenačitev se smatra kot načelna naloga. In drugič: zakonsko urejanje enakopravnosti je povezano z ustavnopravno za- gotovitvijo državne podpore. V tem je bistvena razlika v primerjavi s formalnopravnimi določili takoimenovane Weimarske ustave? iz leta 1919. V poluradnem komentarju ustave iz leta 1968, ki ga je objavila »Državna založba NDR« (Staatsverlag der DDR), je bilo izrecno poudarjeno načelo posebne podpore? Neovirana gojitev in razvoj lužiškosrbskega jezika in kulture s strani Lužiških Srbov je del celotnega procesa razvoja socialistične osebnosti.? Zgovoren dokaz enakopravnega položaja Lužiških Srbov je njihovo sodelovanje pri vodenju države in družbe. Okoli 2000 lužiškosrbskih poslancev v narodni zbornici NDR in krajevnih ljudskih predstavništvih v okrajih Chosebuz/Cottbus in Drježdzany/Dresden' predstavlja svoj narod. Poleg tega sodelujejo Lužiški Srbi tudi v stalnih komisijah teh parlamentov. Lužiškosrbski poslanci v narodni zbornici so: Kurt Krjenc, ki je bil od 1951 do 1973 predsednik Domowine, Juro Pščka, direktor Lužiškosrbske razširjene višje šole »Marjana Domaškojc« v Chošebuzu/Cottbusu, Ema Hofmannowa, delavka v okrožju Budyšinu/Bautznu, in Jurij Handrik, sekretar zveznega predsedstva Domowine v Budyšinu/Bautznu. Tako široka udeležba luži? Na splošno se izhaja iz števila 100 000, kolikor naj bi bilo Lužiških Srbov. Število se opira le na ocene, ker NDR ne izvaja uradnega štetja pripadnikov lužiškosrbske manjšine. " V Weimarski ustavi je v negativni formulaciji rečeno, da se narodne manjšine ne sme omejevati »pri njenem svobodnem narodnem razvoju« (člen 113). " »Ker enakost pravic in dolžnosti v socializmu pomeni zagotovitev enakih možnosti za razvoj osebnosti, načelo enakosti upošteva, da je treba povsod tam, kjer je še čutiti posledice zaradi izkoriščevalske družbe ali iz drugih vzrokov, sprejeti posebne pospeševalne ukrepe. S podporo žene, upoštevanjem socialne strukture pri sprejemu na višje izobraževalne inštitucije ali podporo lužiškosrbske narodne manjšine pri negovanju njihovega materinega jezika in kulture ne bodo ustvarjeni nikakršni privilegiji, saj gre za zagotovitev pogojev, v katerih bodo vsi državljani z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi živeli v socialistični družbi.« V: Verfassung der Deutschen Demokratischen Republik. Dokumente — Kommentar, Band 2, hrsg. K. Sorgenicht, W. Weichelt, T. Riemann, H.J. Semler, Staatsverlag der DDR, Berlin 1969, str. 29—30. Recenzijo napisal J. Šofta, v: Rozhlad. Časopis za serbsku kulturu (Budyšin), XIX (1969), 9, str. 351—352 " »S pravico do negovanja materinega jezika in kulture državljanov lužiškosrbske narodnosti, ki jo zagotavlja člen 40, se neovirano negovanje in razvoj narodnih posebnosti Lužiških Srbov trdno vklaplja v sistem državljanjskih pravic. Te pravice se ne sme ločevati od vseh drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo tako pripadniki lužiškosrbske narodne manjšine kot tudi vsi državljani Nemške demokratične republike. Na ta način bo negovanje in razvoj lužiškosrbskega jezika in kulture del in rezultat celotnega procesa razvoja socialistične osebnosti vsakega posameznega državljana lužiškosrbske narodnosti. Z obogatitvijo življenja ljudi v procesu socialističnega razvoja, v katerem aktivno sodelujejo tudi državljani lužiškosrbske narodnosti, nastajajo vedno večje možnosti za razvoj tudi kulturnega življenja lužiškosrbske manjšine, zagotovljen je razcvet socialistične lužiškosrbske kulture kot sestavnega dela socialistične nacionalne kulture naroda Nemške demokratične republike.« Prav tam, str. 176—177 " Reforma uprave leta 1952 v NDR je spremenila teritorialno-administrativno razčlembo Lužice/Lausitz. Njen večji del — celotna Dolnja Lužica/Niederlausitz in severna območja zgodovinske Gornje Lužice/Oberlausitz — od takrat spada v okrožje Chosebuz/Cottbus, medtem ko je bil južni del — okraji Kamjefic/Kamenz, Budyšin/Bautzen, Niesky in drugi — vključen v okrožje Drježdžany/Dresden. Prim. K. J. Schiller, Die Lausitz in den territorial-administrativen Einheiten der Deutschen tzen), Reihe B, 14/1, str. 58—62 Demokratischen Republik seit 1945, v: Lštopis (Bau- Razprave in gradivo, Ljubljana, d ber 1980, št. 14—12 29 škosrbskih poslancev priča o priznavanju enakih pravic kot tudi enakih dolžnosti in enake odgovornosti za družbeni razvoj na vseh področjih. Domowina — Zveza lužiških Srbov (1912. leta ustanovljena v Woyerecyju/ Hoyerswerdi z namenom, da bi branila pravice lužiškosrbske narodne manjšine pred zatiranjem imperialistične Nemčije, leta 1937 prepovedana, 10. maja 1945 pa ponovno ustanovljena), je po sklepih njenega VII. kongresa zveze leta 1969 socialistična narodna organizacija lužiškosrbskih delovnih ljudi v NDR.'"? Pripada Narodni fronti NDR (Die Nationale Front der DDR), v kateri Lužiški Srbi aktivno sodelujejo. Predsedstvo ministrskega sveta NDR je 29. junija 1961 sprejelo sklep, s katerim je uredilo odgovornost centralnih in krajevnih državnih organov pri narodnostni politiki do lužiško-srbske narodne manjšine. Za dajanje navodil in nadzorstvo so bila zadolžena ministrstva za notranje zadeve, prosveto in kulturo. V ta namen so odprla oddelke oz. sektorje za vprašanja Lužiških Srbov. Osrednjo funkcijo koordiniranja opravlja ustrezni oddelek ministrstva za notranje zadeve, ki ima svoj sedež v Budyšinu/Bautznu. V svatih okrožij Drježdžany/Dresden in Cho$ebuz/Cottbus so bile oblikovane delovne skupine za vprašanja Lužiških Srbov, na ravni okrajev, pa tudi v nekaterih večjih mestih v Lužici/Lausitzu, pa lužiškosrbski aktivi s častno funkcijo. Državljani NDR gledajo na dvojezičnost v narodnomešanem območju Lužice/ Lausitza kot nekaj samo po sebi razumljivega, čeprav danes vsi Lužiški Srbi razumejo in govorijo tudi nemški jezik. Tako imajo pred sodiščem pravico, da proces poteka v lužiškosrbskem jeziku. Včasih to pravico zahtevajo, bodisi zato, ker tisti, ki se pravda, bolje obvlada materin jezik, bodisi iz načelnih razlogov. Če je izražena želja po potekanju procesa v lužiški srbščini, morajo pravosodni organi poskrbeti za vse potrebno. Brez izjeme so dvojezični javni napisi, pri čemer so bili pristojni organi pri določanju meja lužiškosrbskega jezikovnega območja velikodušni in niso dopustili niti najmanjšega spora. Dvanajst okrajev Gornje in Dolnje Lužice/Ober- und Niederlausitz v okrožjih Drježdžany/Dresden in Chosebuz/Cottbus uradno veljajo kot narodnostno mešana in dvojezična. Na tem območju so krajevne table!" in cestni sme- rokazi dvojezični. To velja tudi za napise pri državnih službah, na zgradbah strank in organizacij, poslovalnicah državne in zadružne prodaje na drobno. Dvojezične so oznake cest v mestih in večjih občinah, npr. v Budyšinu/Bautznu, Wojerecyju/Hoyerswerda in drugje. Nekatere ceste se imenujejo po znamenitih lužiškosrbskih patriotih in antifašistih. Tudi nekaj šol nosi imena Lužiških Srbov. Nemška pošta NDR (Die Deutsche Post DDR) odpošilja tudi pošiljke z lužiškosrbskim napisom — npr. če je napisano Budyšin namesto Bautzen, Befa Woda namesto Weisswasser itd. Na mešanem območju uporablja dvojezične poštne žige. Pošilja tudi telegrame v lužiški srbščini. V določenih časovnih razmakih izdaja posebne vrednostne znamke, — tako npr. častijo vidne ki se nanašajo lužiškosrbske na zgodovino in kulturo Lužiških Srbov osebnosti. " Prim. Protokoll des VII. Bundeskongresses der Domowina (14. — 16. Marz Bautzen 1969; Protokol Vili, zwjazkoweho kongresa Domowiny (23. — 24. mčrca Budyšin 1973 1969), 1973), 5 KJ. Schiller, Die staatlichen Organe und Institutionen zur Forderung und Entwicklung der sorbischen Sprache und Kultur in der Deutschen Demokratischen Republik, v: Lštopis (Bautzen), Reihe B, 20/2 (1973), str. 131—132 " V prvih povojnih letih so bila bodisi s sklepom saškega deželnega zbora bodisi s sklepi na krajevni ravni preklicana ponemčena oziroma samovoljno izbrana nemška imena krajev, s katerimi so hotele oblasti v letih Hitlerjevega fašizma izbrisati zgodovinska krajevna imena lužiškosrbskega izvora, ter ponovno vpeljana prvotna krajevna imena lužiškosrbskega izvora. Prim. K. J. Schiller, Die Lausitz..., a. a.0., str. 56—57 39 J. Šofta: Lužiški Srbi — narodna manjšina v NDR Nemška državna železnica (Die Deutsche Reichsbahn der DDR) v regionalnih voznih redih, pa tudi v centralnem voznem redu, postaje na mešanem območju označuje dvojezično, npr. Cottbus/Chošebuz, Liibbenau/Lubnjow, Kamenz/Kamjefc. Napisi na železniških postajah so v nemščini in lužiški srbščini. Poteg priznavanja lužiškosrbskega jezika je omembe vredno tudi priznavanje lužiško-srbskih barv (modra-rdeča-bela) v javnosti. Vse službe ob uradnih priložnostih poleg državne zastave in zastave revolucionarnega delavskega gibanja izobesijo tudi modro-rdečo-belo zastavo. Uresničevanje dvojezičnosti ima velik vzgojni pomen. Prispevalo je k temu, da sedanje družbene odnose med Nemci in Lužiškimi Srbi označujeta obojestransko zaupanje in prijateljsko sodelovanje. Zelo pomembne so odločitve narodnostne politike na področju prosvete, ki jih lahko v tem prispevku le na kratko omenjamo, ne da bi se spuščali v podrobnosti. Zakonska podlaga je 4. izvedbena določba k zakonu o enotnem socialističnem izobraževalnem sistemu v NDR (zakon sprejet 25. 2. 1965, 4. izvedbena določba 20. 12. 1968). Določba obravnava specifična vprašanja izobraževanja in vzgoje na dvojezičnem območju okrožij Cho$ebuz/Cottbus in Drježdžany/Dresden.!" Na tej zakonski podlagi obstajajo višje šole!%, na katerih je lužiška srbščina učni predmet, pa tudi nekaj lužiškosrbskih srbščina tako učni Budyšin/Bautzen višjih predmet šol oz. lužiškosrbskih kot tudi in Cho$ebuz/Cottbus učni imata razredov, jezik pri drugih po eno v katerih predmetih razširjeno je lužiška (ne vseh). lužiškosrbsko višjo šolo. O udeležbi otrok pri lužiškosrbskem pouku oz. v izobraževanju na lužiškosrbski višji šoli odločajo starši. Šolska vodstva in krajevne skupine Domowine se zavzemajo za strokovno seznanjanje staršev z vprašanji šolske organizacije in narodnostne politike. Bodoči učitelji na šolah na mešanem območju (nižjestopenjski učitelji) in vzgojiteljice se izobražujejo na Lužiškosrbskem inštitutu za izobraževanje učiteljev (Sorbisches Institut fiir Lehrerbildung) v Budyšinu/Bautznu. Izobraževanje strokovnih učiteljev za predmet lužiška srbščina na višji stopnji poteka na univerzi Karla Marxa % »Vierte Durchfiihrungsbestimmung zum Gesetz uber das einheitliche sozialistische Bildungssystem — Bildung und Erziehung im zweisprachigen Gebiet der Bezirke Cottbus und Dresden — vom 20. Dezember 1968, v: Gesetzblatt der DDR 1969, Teil Il, Nr. 3, Januar 1969. V paragrafu 1 — Splošna načela je rečeno: »(1) Vsem otrokom in mladini na dvojezičnem območju so zagotovljene možnosti izobrazbe in vzgoje, ki jih določata ustava Nemške demokratične republike in zakon o enotnem socialističnem izobraževalnem sistemu. (2) V državnih učnih načrtih, izobraževalnih in vzgojnih načrtih določena načela, cilji, naloge in vsebina, kot tudi struktura enotnega socialističnega izobraževalnega sistema veljajo tudi za vse izobraževalne in vzgojne ustanove na dvojezičnem območju. (3) Enotni socialistični izobraževalni sistem vsem otrokom in mladini zagotavlja pravico in možnost, da se v ustreznih izobraževalnih in vzgojnih ustanovah na' dvojezičnem območju naučijo in uporabljajo lužiško srbščino. (4) Izhajajoč iz načela povezovanja izobraževanja in vzgoje z življenjem je treba v celotnem izobraževalnem in vzgojnem delu na dvojezičnem območju pri socialistični vzgoji otrok in mladine upoštevati in izkoristiti posebnosti in možnosti, ki se porajajo iz skupnega življenja Lužiških Srbov in Nemcev v socialistični družbi. Pri tem je treba podpirati in krepiti socialistične odnose med lužiškosrbskimi in nemškimi otroki in mladino. (5) Izhajajoč iz načela enotnosti izobraževanja in vzgoje je treba otrokom in mladini na dvojezičnem območju posredovati znanje o politiki delavske in kmečke države do zaščite pravic lužiškosrbskega prebivalstva in o aktivni in ustvarjalni udeležbi lužiškosrbskega prebivalstva pri oblikovanju socializma v Nemški demokratični republiki, kot tudi znanje o zg9- dovini in kulturi Lužiških Srbov.« Besedilo izvedbene določbe je natisnjeno v: B. Cyž, Die DDR und die Sorben..., a.a.0., str. 493—502 " Na podlagi splošne desetletne višješolske obveznosti v NDR obstajajo a) desetrazredne višje šole in b) dvanajstrazredne razširjene višje šole, ki šolarja pripeljejo do visokošolske zrelosti . Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 31 v Lipsku/Leipzig. Akademija za pedagoške vede NDR (Die Akademie der Padagogischen Wissenschaften der DDR), najvišje pedagoško raziskovalno mesto v republiki, vzdržuje v Budyšinu/Bautzen posebno delovno mesto za šole na dvojezičnem območju. Tudi druge državne institucije posvečajo pozornost specifičnim nalogam v okviru narodnostne politike. Na Univerzi Karla Marxa v Lipsku/Leipzig obstaja Inštitut za sorabistiko na oddelku za teoretično in uporabno jezikoslovje. Ukvarja se z raziskovalnimi nalogami, predvsem pa z izobraževanjem lužiškosrbskih strokovnih moči za družbeno prakso, med drugim tudi strokovnih učiteljev za predmet lužiška srbščina. Osrednja inštitucija na področju znanstvenega raziskovanja je v Budyšinu/ Bautzen — lnštitut za lužiškosrbsko narodoslovje (Institut fur sorbische Volksforschung) pri osrednjem inštitutu za zgodovino akademije znanosti NDR. Inštitutu pripadajo tudi Lužiškosrbska osrednja knjižnica (Sorbische Zentralbibliothek) in Lužiškosrbski kulturni arhiv (Sorbisches Kulturarchiv). Od številnih publikacij inštituta naj omenimo vrsto njegovih spisov v sedaj približno 50 zvezkih in letno publikacijo Lčtopis. Lštopis izhaja po tematiki: A — Jezik in književnost (1976 letnik 23), B — Zgodovina (1976 letnik 23) in C — Narodoslovje (1976 letnik 19). Državne institucije za gojitev lužiškosrbske kulture so neposredno podrejene ministrstvu za kulturo NDR. To so podržavljena založba Domowina-Verlag, Državni ansambel za lužiškosrbsko ljudsko kulturo (Staatliches Ensemble fiir sorbische Volkskultur) in Hiša za lužiškosrbsko ljudsko umetnost (Haus fur sorbische Volkskunst). Vse imajo sedež v Budyšinu/Bautzen. Založba Domowina-Verlag med drugim izdaja tudi devet lužiškosrbskih časnikov in časopisov, od tega po enega za katoliško in evangelijsko lužiškosrbsko prebivalstvo. V Choš$ebuzu/Cottbus je lužiškosrbsko uredništvo radia oddajnika Chošebuz/ /Cottbus, ki tedensko emitira 290 minut programa. Nemško-lužiškosrbsko narodno gledališče (Deutsch-Sorbisches Volkstheater) v Budyšinu/Bautzen ima dva umetniška ansambla — glasbeno gledališče in dramo. le-ta pa ima spet dva oddelka, nemškega in lužiškosrbskega. Leta 1975 je gledališče dobilo novo moderno zgradbo. V Budyšinu/Bautzen sta tudi muzej za lužiškosrbsko pismenstvo in muzej za lužiškosrbsko zgodovino in kulturo." Nekatere kulturne ustanove so v prenovljeni »Hiši Lužiških Srbov« (»Haus der Sorben«) v Budyšinu/Bautzen, ki jo je leta 1956 zveznemu predsedstvu Domowine izročila vlada NDR. Gradnja in vzdrževanje omenjenih ustanov ter razvijanje strokovnih moči zanje (za kar so bila porabljena pomembna sredstva, ki so jih Lužiški Srbi deležni še naprej) pričajo o tem, da so bili ustavno načelo o posebni podpori in zakonske določbe uresničeni tudi v praksi. Narodnostno politiko do Lužiških Srbov torej označujeta spoštovanje in zagotavljanje pravic narodne manjšine. Narodnostna politika seveda ni abstraktna zadeva, saj ima globoko socialno vsebino. Je del političnega celotnega koncepta izgradnje popolnega razvoja socialistične družbe v NDR. Že omenjeni komentar k ustavi zato poudarja: »Cilj narodnostne politike stranke delavskega razreda, socialistične enotne stranke Nemčije (Sozialistisehe Einheitspartei Deutschlands), in socialistične države, je bil in je, da pripadniki lužiškosrbske narodne manjšine kot enakopravni in spoštovani državljani aktivno in zavestno sodelujejo pri izgradnji socializma v Nemški demokratični republiki na vseh področjih družbenega življenja.«! > Strnjen pregled lužiškosrbskih kulturnih inštitucij glej pri K. J. Schiller, Die staatlichen Organe...., a.a.0., str. 129—139 " Ustava...,a.a.O., str. 175 J. Šolta: Lužiški R DIE LAUSITZER SORBEN Zusammenfassung — EINE NATIONALE MINDERHEIT DEMOKRATISCHEN Srbi — narodna IN DER v NDR manjšina DEUTSCHEN REPUBLIK Der Autor gibt einen Bericht iiber die Verwirklichung der Gleichberechtigung der sorbischen nationalen Minderheit. Der grundlegende Wandel im Leben der Sorben begann 1945 mit der Zerschlagung des Hitlerfaschismus in Deutschland durch die Sowjetunion und ihre Verbiindeten in der Anti-Hitler-Koalition. Die politisehen, sozialokonomischen und ideolo- gischen Grundlagen der Gleichberechtigung wurden in der Etappe der antifaschistisch-de- mokratischen Umwalzung im Osten Deutschlands in den ersten Nachkriegsjahren, die unter der Fuhrung der Arbeiterklasse und ihrer Partei vollzogen wurde, geschaffen. Die gesetzlichen Bestimmungen iiber die Gleichberechtigung, deren Inhalt in der Oberwindung der sozialen und nationalen Ungleichheiten bestand, erhielten eine verfassungsrechtliche Untermauerung durch besondere Artikel in den Verfassungen der DDR von 1949 und 1968 (1974). Zu den Prčimissen der Nationalitatenpolitik des sozialistischen deutschen Staates gehoren folgende Grundsiatze: Erstens wurde nicht die Frage der Zahl der Sorben als Vorbedingung fur ihre Rechte gestellt, sondern die rechtliche und tatsaehliche Gleichstellung wurde stets als eine prinzipielle Aufgabe angesehen. Zweitens wurde die gesetzliche Gleichberechtigung mit der verfassungsrechtlichen Zusicherung der staatlichen Forderung verbunden. Der Autor weist am Beispiel der konseguenten Durchfiihrung der Zweisprachigkeit in der Offentlichkeit, der Nationalitatenpolitik im Schulwesen sowie der Kulturpolitik — fur diese Fragenkomplexe werden zahlreiche Tatsachen angefiuhrt — nach, dass die Grundsiatze der Verfassung und die gesetzlichen Bestimmungen im Leben verwirklicht werden. Dass gleiche Rechte und gleiche Verpflichtungen untrennbar zusammengehdren, zeigt die sehr beachtliche Zahl sorbischer Abgeordneter. Gegenwiirtig gibt es vier sorbische Mitglieder der Volkskammer der DDR und etwa 2000 Vertreter der sorbischen Minderheit in den ubrigen Parlamenten in den Bezirken Cottbus und Dresden. Abschliessend wird festgestellt, dass die Nationalitatenpolitik der DDR keine abstrakte Angelegenheit ist, sondern einen tiefen sozialen Inhalt hat. Sie ist Teil des politischen Gesamtkonzepts des Aufbaus und der vollen Entwicklung der sozialistischen Gesellschaft in NE a, an der die Sorben als gleichberechtigte und geachtete Staatsbiurger. aktiv mitwirken. Summary THE LUSATIAN SERBS — A NATIONAL MINORITY REPUBLIC IN THE GERMAN DEMOCRATIC The author makes the reader acguainted with the implementation of the eguality of rights of the Lusatian-Serbian national minority. It came to fundamental turning-point in life of the Lusatian Serbs in the year 1945, when the Soviet Union and its allies, united in the so called Anti-Hitler-Coalition, gained a victory over the Hitler's fascism. The political, socio-economic as well as ideological foundations of their eguality were laid during the period of the antifascistdemocratic revolution in the eastern part of Germany in the first years after the War. It was carried out under the leadership of the working class and its party. The law stipulations concerning the eguality (which exists in the overcoming of the social and national inegualities) got their constitutionally-judicial confirmation with special articles in the Constitutions of GDR of 1949 and 1968 (1974). Among the premises of the minority policy of the socialistic Germany are the following principles: First, there. has never been posed the guestion of the numerical strenght of the Lusatian Serbs as condition for gaining their rights. On the contrary, the judicial as well as the actual eguality have always been looked upon as a task of principle. And second. the judicial eguality has been always bound up with the constitutionally-judical assurance of the governmental support. The author preves the implementation of the constitutional principles and law stipulations in everyday life by means of adduction of numerous facts concerning the conseguent carrying out of billingua!ism in the public life, of the minority politics in the field of educational system as well as of culture. The considerable number of their delegates resp. representatives (at present there are four delegates in the National Chambre of GDR and about 2000 representatives of the Lusatian Serbs in the parlaments of the districts Chosebuz/Cottbus and Drježdzany/Dresden) proves that the egual rights go together inseparably with the egual obligations. Finally the author states that the minority politics of the GDR is not an abstract matter. On the contrary, its characteristic is profound social concern. The minority policy is part of the entire political conception concerning the building and the overall development of the socialist society in the GDR, whereby the Lusatian Serbs, as respected citizens, having the egual rights, cooperate actively. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. Matjaž 11—12, s, 33—50 33 Klemenčič RAZVOJ JUŽNOTIROLSKEGA VPRAŠANJA OD LETA 1915 DO LETA 1945 Uvod V tem delu bom sledil razvoju južnotirolskega vprašanja od podpisa Londonskega sporazuma pa do konca druge svetovne vojne. V prvem poglavju bom obravnaval okoliščine, v katerih je prišlo do Londonskega sporazuma, ki je kot znano za vstop Italije v prvo svetovno vojno na strani antante, obljubljal Italiji velike predele etničnih ozemelj Hrvatov in Slovencev ter južno Tirolsko, ki je bila del nemškega etničnega ozemlja. V drugem poglavju bom obravnaval vprašanje italijanizacije južne Tirolske med obema vojnama, pri čemer bom obrazložil proces italijanizacije tega področja z gospodarskimi in političnimi momenti kot tudi z izvajanjem načrta Ettora Tolomeia o »reitailanizaciji« južne Tirolske, ki ga je objavil v svojem listu Archivio per Alto Adige. V tretjem poglavju nemške narodnostne bom skupine obravnaval na južnem vprašanje političnega Tirolskem v Italiji in odnosa razvoja znotraj različnih skupin v okviru nemške narodnostne skupine v Italiji do nemškega nacizma kot tudi do italijanskega fašizma ter vprašanje odnosa nacizma do nemške narodnostne skupine v V četrtem Italiji. poglavju bom obravnaval vprašanje načrtov za izselitev južnih Ti- rolcev na področje lil. nemškega rajha in vprašanje gospodarskih posledic, ki bi jih južni Tirolski prinesla izselitev Nemcev na področje rajha. Za razlago posledic, ki bi jih prineslo takšno dejanje za gospodarsko življenje dežele, bom uporabil podatke o gospodarski strukturi tistih, ki jih je pustil oditi italijanski fašizem. V tem okviru bom obravnaval tudi vprašanje optiranja in kasnejše izselitve dela prebivalstva iz Kanalske doline na Koroško. To vprašanje je za nas še posebej zanimivo, ker je šlo pri tem tudi za izselitev slovenskega prebivalstva. V zadnjem, petem poglavju, bom obravnaval tudi v dosedanji nemški litera- turi malo obravnavano vprašanje položaja južne Tirolske v obdobju od kapitulacije Italije leta 1943 do zloma nacistične Nemčije leta 1945 in Hitlerjevih načrtov, ki jih je imel z južno Tirolsko po morebitni zmagi v li. svetovni vojni. Vse to bom obravnaval na podlagi nemške literature o razvoju južnotirolskega vprašanja. Literatura je nastajala v treh obdobjih. Prvo obdobje zajema čas boja za avstrijsko mejo na Salurnu v letih 1915—1919, drugo zajema čas šestdesetih let tega stoletja, tretje obdobje pa čas najnovejšega obdobja. V literaturi prvega obdobja se jasno kaže zahteva po tem, da bi meja med Italijo in Avstrijo potekala na etnični podlagi po Salurnskem grebenu.' Upravičenost Avstrije do takšne meje dokazujejo z etničnimi, gospodarskimi in kulturnohistoričnimi momenti. Ponekod se v tej literaturi pojavlja celo tendenca po ohranitvi celotne dežele Tirolske skupno z italijanskim Tridentom v Avstriji, kar podkrepljujejo z navezanostjo tudi italijanskega dela prebivalstva Tridenta na ' R. Krebs, Die Osterreichiseh — Ptaundler, Die Anspriiche Italiens auf Recht, Wien 1919. F. Wieser, Die Innsbruck 1918. Montanus, Die Sidgrenze nationale von Italienische Grenzgebiet, Berlin 1918. Richard von Deutschsiidtirol, Flugblatter fir Deutschosterreichs Deutschtirol, Entwicklung Tirols Richtlinien in den fur letzten Friedensverhandlungen, Jahrzehnten, Wien 1919. M. Klemenčič: Razvoj južnotirolskega vprašanja 1915—1945 x Avstrijo, na avstrijske tradicije in z deželno (tirolsko) zavestjo tega prebivalstva. Ta literatura, ki je dokazovala upravičenost upravičenih zahtev Avstrijcev po južni Tirolski do meje na Salurnskem grebenu, je izhajala v okviru istih serij, ki so zahtevale in dokazovale upravičenost avstrijskih zahtev? po slovenski Koroški in slovenski Štajerski, kar priča o dvojnih merilih, ki so jih imeli Avstrijci že tedaj, ko je šlo za spoštovanje etničnega principa pri južnotirolskih Nemcih na eni in pri koroških in štajerskih Slovencih na drugi strani. Literatura o razvoju južnotirolskega vprašanja je vse do konca šestdesetih let tega stoletja pisana izključno z nacionalističnega vidika. Gre celo tako daleč, da smatra nacistično naravnanost prebivalstva južne Tirolske za izraz njegove demokratičnosti, češ da so južnotirolski Nemci že s samim bojem za nacionalni obstoj prispevali, ne glede na njihovo družbenopolitično usmerjenost, k boju za demokratizacijo Evrope. Šele v zadnjem času se je v okviru demokratičnih krogov mladih avstrijskih zgodovinarjev pojavilo drugačno stališče do teh vprašanj. Mladi tudi odnosov na razvoj stne skupine političnih kot tudi k razvoju avstrijski zgodovinarji v okviru političnih same so svojo pozornost usmerili južnotirolske-nemške nazorov v okviru narodno- le-teh v obravnavanem obdobju. Etnične razmere na južnem Tirolskem pred prvo svetovno vojno Za razumevanje nadaljnjega teksta moram pojasniti nekaj geografsko-historičnih terminov, ki jih uporabljam v celotnem tekstu. Zgodovinska dežela Tirolska je tvorila današnje predele avstrijskih dežel Tirolske in vzhodne Tirolske v sestavi današnje avstrijske republike, južne Tirolske (Alto Adige) in Trentina v okviru republike Italije. V obdobju pred prvo svetovno vojno so kot geografski pojem razlikovali na Tirolskem predvsem tako imenovano nemško Tirolsko ter tako ime- novano Welschtirol, ki se teritorialno skoraj popolnoma ujema z današnjim Trentinom.? Poleg teh področij, ki so nam dokaj razumljiva, pa moramo pri našem pregledu jezikovnega stanja po podatkih avstrijskega uradnega ljudskega štetja leta 1910 upoštevati tudi področje Tirolske, južno od meje, kakršno je zahtevala Italija od Avstrijske na pogajanjih, ki so bila pred podpisom Londonskega sporazuma. To je področje med tirolsko deželno mejo in mejo kraljevine Italije, kakršno je postavil Napoleon leta 1811." Kljub temu, da v celoti ne verjamem v verodostojnost podatkov uradnih avstrijskih ljudskih štetij po občevalnem jeziku v letih 1880—1910,"% moram upoštevati te podatke za podkrepitev upravičenosti avstrijskih zahtev do južne Tirolske. Upošteval bom samo podatke ljudskega štetja leta 1910. Pri tem bom upošteval tudi problem Ladincev, posebne jezikovne in narodnostne skupine, ki je bila leta 1910 prišteta k Italijanom. Na področju celotne zgodovinske dežele Tirolske je leta 1910 prebivalo 57 % prebivalcev z nemškim, 42% prebivalcev z italijanskim oziroma ladinskim občevalnim jezikom ter 1 %o prebivalcev z drugimi občevalnimi jeziki. Če bi potekala meja med nemško Avstrijo in Italijo po etnični meji, bi ostalo na avstrijskem področju Tirolske 508.458 (94,8 /c) prebivalcev z ? Primerjaj Matjaž Klemenčič, Jezikovna struktura na z avtohtonim slovenskim prebivalstvom poseljenem območiu Avstrijske Štajerske od srede 19. stoletja do leta 1971, Časopis za zgodovino B. Grafenauer, in narodopisje, Maribor, 1978, št. 1, str. 124—148. Štajerska in Koroška v diplomatski igri, Koroški Plebiscit, Razprave in članke uredili Janko Pleterski, Lojze Ude, Tone Zorn, Ljubljana 1970, str. 295—374. ? L. Waber, Die zahlenmassige Entwicklung der Volker Usterreichs, Statistische Monatschrift, Brinn 1915., str. 593—721. 4 Hugo Hantsch, Der Eintritt Italiens in den Ersten Weltkrieg, Siidtirol, Eine Frage des europdischen Gewissens, Munchen 19865, str. 280. "a Primerjaj v op.2 citirano delo. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 35 nemškim, 8.438 prebivalcev (1,6%) z italijanskim občevalnim jezikom in po Pfaundlerju" 19.578 (3,6 %) Ladincev, medtem ko bi ostalo na področju italijanske Tirolske 5.321 (1,5 %0) prebivalcev z nemškim ter 355.504 (98,5 %0) prebivalcev z italijanskim občevalnim jezikom. Na področju, ki so ga zahtevali Italijani zase pred sklenitvijo Londonskega sporazuma pa je bilo leta 1910 84.447 (18,6 %0) pre- bivalcev z nemškim in 370.963 (81,4 %0) prebivalcev z italijanskim občevalnim jezikom." To ozemlje je poleg področij z italijansko večino obsegalo tudi področja, ki so se stikala s potencialno avstrijsko mejo in ki so imela nemško sto Bozen — Bolzano 94% Nemcev, sodni okraji Bozen Bolzano Kaltern Caldaro 95 %o Nemcev, Neumarkt — Egna 85 % Nemcev in ne Vols-Fils 99 % Nemcev, Gargazon — Gargazzone 84 %, Nemcev les 94% Nemcev. Na področju, ki ga je leta 1919 dobila Italija, večino (me- 98 %s Nemcev, politične občiin Nals — Napa je bilo leta 1910 poleg področja Trentina, kjer so Italijani tvorili veliko večino prebivalstva, še področje današnje južne Tirolske, severno od Trentina (mesto Bozen Bolzano, 94 % Nemcev, politični okraji Brixen — Bressanone 97 %o Nemcev, Bozen Bolza- no 90% Nemcev, Bruneck — Brunico 84% Nemcev, Meran — Merano 96 %o Nemcev in Schlanders — Silandro 100 %o Nemcev). Že na podlagi tega pregleda jezikovnega stanja na južnem Tirolskem leta 1910 lahko sklepamo o upravičenosti avstrijskih zahtev po južni Tirolski, čeprav je bil manjši del prebivalstva, ki ga je prištela avstrijska statistika k nemškemu kar priznavajo tudi Nemci občevalnemu jeziku italijanskega izvora, sami." Gre za kakih 10 %o nenemškega prebivalstva. Na področju leta 1910 naštela med etnično in današnjo državno mejo je avstrijska statistika po Pfaundlerju 215649 prebivalcev z nemškim, 6950 prebivalcev z italijanskim in 9350 z ladinskim občevalnim na tem področju precejšnjo večino, ne more jezikom. O tem, da so imeli Nemci biti nobenega dvoma. To je potrdilo tudi italijansko ljudsko štetje leta 1921, ki je naštelo 202.400 Nemcev, lijanov in 9.900 Ladincev. 20.300 ita- Pogajanja med Avstrijo in Italijo o priključitvi Trentina k Italiji, nastanek Londonskega sporazuma ter vstop Italije v prvo svetovno vojno na strani antantnih sil? Italija je bila ob izbruhu l. svetovne vojne leta 1914 v trozvezi z Avstroogrsko in Nemčijo. Pogodbeni teksti trozveze so vsebovali posebne dodatke (na primer člen 7, četrte pogodbe med tremi članicami trozveze iz leta 1912), ki so zahtevali od Avstroogrske, da priskrbi Italiji določene kompenzacije v primeru kakršnihkoli sprememb na Balkanskem polotoku, ki bi Avstroogrski prinesle nove ozemeljske ali gospodarske koristi. Trozveza je obvezovala pogodbene članice samo v primeru, če bi bile napadene, ne pa tudi v primeru, da same igrajo vlogo napadalca. Ob izbruhu prve svetovne vojne je Italija sklenila, da ostane nevtralna. Italijani so smatrali, da so upravičeni do kompenzacij tudi v primeru, če bi Avstroogrska začasno zasedla ozemlja Srbije. Avstrijski zunanji minister grof Berchtold je jasno izjavil, da gre ob zasedbi dela srbskega ozemlja le za začasno zasedbo. Avstroogrska je izrazila tudi svojo pripravljenost zadovoljiti italijanske zahteve po kompenzacijah s tem, da bi zagotovile Italiji ozemlja v Albaniji, na italijansko-francoski meji, ali pa s Tunisom v Afriki. Vendar je italijanski zunanji minister San Giuliano > Richard von Pfaundler, o. c., str.3 % Montanus, o. c., str. 68. 7 Wilchelm Winkler, Statistisehes Handbuch der europšischen Nationalitaten, Wien 1931, str. 128. " Richard Pfaundler, o. c., str. 7 " Hugo Hantsch, Der Entritt Italiens in den Ersten Weltkrieg, Sidtirol, Eine Frage des europčischen Gewissens, Munchen 1965, str. 271—292. M. 38 Klemenčič: Razvoj južnotirolskega vprašanja 1915—1945 izjavil, da »usmerja Italija svoja upanja samo in le na Trentino in Istro.« Avstro- ogrski ministerski svet je 8. avgusta leta 1914 ugotovil, da Italija ne bo nikoli sodelovala z Avstroogrsko in da se jim zato ne izplača prepustiti Trentina Italiji, S čemer kar von dežel bi le prispevali k italijanski morebitni nevtralnosti. Avstroogrska se je dobro zavedala italijanskih namer po razširitvi ozemlja, nam dokazuje pismo grofa Berchtolda avstroogrskemu poslaniku v Berlinu Szogeny-ju: dosegli »Ne moremo biti mnenja, italijansko aktivnost da bi z žrtvovanjem na naši strani. Veliko bolj smo staroavstrijskih prepričani, da želi italijanska vlada prodati svojo nevtralnost. Če bi sklenili to kupčijo, bi Italija lahko še vedno spremenila svoje stališče, odvisno pač od razmer na bojnem polju.« Kako pravilno je bilo avstroogrsko mnenje o italijanskih namerah, nam dokazuje dejstvo, da je italijanski zunanji minister San Giuliani že 11. avgusta leta 1914 dal svojemu veleposlaniku v Londonu Imperiali-ju navodilo, da naj začne pri angleški vladi v Londonu tajno namigovati, da bi bila Italija pripravljena vstopiti v vojno na strani antantnih sil, če bi ji te zagotovile ozemlja Trentina do Brennerja. Tako je že 14. avgusta leta 1914 veleposlanik Imperiali smatral, da v Londonu pove: »Zaradi okoliščin lahko smatramo trozvezo za mrtvo« (La triplice alleanza per forza delle cinostanze si pud considerare come morte e sepolta«). Imperiali je dobil o pogojih, pod navodilo italijanske vlade za tajna pogajanja z angleško katerimi bi se bila Italija pripravljena priključiti K antanti. vlado 19. avgu- sta leta 1914 je grof Berchtold izjavil v svojem govoru pred kronskim svetom: »Po mnenju vseh odločilnih dejavnikov ne more biti govora o odcepitvi avstroogrskih področij, ki naj bi jih dobila Italija...« .23. septembra leta 1914 je Italija podpisala z Romunijo pogodbo o tem, da se bosta obe medsebojno posvetovali in obveščali o morebitnem vstopu v vojno. 16. avgusta leta 1914 je umrl zunanji minister San Giuliano, novi italijanski zunanji minister pa je postal Giorgio Sonnino, za katerega so Nemci mislili, da je prijateljsko razpoložen do trozveze. Koncem novembra leta 1914 je postal nem- ški veleposlanik v Rimu knez Billow, ki je imel dobre zveze v italijanskih aristokratskih krogih. Imel je nalogo delovati za nevtralnost Italije. Nemci pa so istočasno pritiskali na Avstroogrsko, naj se odpove Trentinu, ki bi ga po zmagoviti vojni lahko tako ali tako ponovno dobila v svoje roke. 3. decembra leta 1914 se je sestal italijanski parlament, kjer je ministrski predsednik Salandra govoril o upravičenih aspiracijah Italije nasproti avstroogrskemu ozemlju.« Do konca februarja leta 1915 so bila najrazličnejša pogajanja. Halijani so sredi februarja izjavili, da bodo imeli proste roke v primeru, če avstroogrska vlada ob vojaškem napredovanju v Srbiji ne bo pripravljena na takojšnjo priključitev Trentina k Italiji. 4. marca leta 1915 je Sonnino izročil avstrijskemu veleposlaniku vojvodi Avar- nu noto, v kateri so bili navedeni italijanski pogoji za nevtralnost: »Noben predlog ne more pripeljati k rešitvi vprašanja kompenzacij, če ne zajema odcepitve avstroogrskih ozemelj. Avstroogrska ne sme podvzeti nobene vojne akcije na Balkanskem polotoku, ne da bi poprej sklenila z Italijo pogodbo o kompenzacijah. Pogodba ne sme biti trajna in njena vsebina se mora takoj izvajati. Istočasno pa je italijanski veleposlanik v Londonu nadaljeval pogajanja in zahteval vojaško in mornariško konvencijo, Južno Tirolsko do Brennerja, grofijo Goriško in Gradiško, celotno Istro do Kvarnera z otoki in Dalmacijo do Neretve z izjemo Dubrovnika in Kotorja, priznanje italijanske zasedbe Valone z otokom Saseno in od italije že v tripolski vojni začasno zasedene otoke na Dodekanezu. Italija je zahtevala še določen del Turčije, v kolikor bi prišlo do delitve turškega ozemlja ter sodelovanje pri delitvi nemških kolonialnih ozemelj. Z določenimi popravki, ki Italiji po tej pogodbi niso zagotovile Splita in dela Dalmacije, je bila ta pogodba sklenjena med obema vladama. 25. aprila leta 1915 je Imperiali predal angleškemu - Razpravo in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 siru Edwardu z državnemu sekretarju v Londonu antantnimi spomenico, ki je tvorila osnovo za pogodbo, ki je bila podpisana med silami in Italijo 26. aprila leta 1915. Po tej pogodbi, Londonskemu Grey-u in veleposlanikom Francije in Rusije sporazumu,"? je bilo sklenjeno, da bo po zmagi antantnih sil dobila Italija kot članica antante ozemlja Južne Tirolske do Brennerja, mesto Trst s takratno Tržaško pokrajino, Goriško in Gradiško grofijo, celotno Istro s Kvarnerjem in otoki in deželo Dalmacijo z otoki, do polotoka Planke, Valono in otok Saseno za vojaško obrambo dovolj velikim ozemljem; Albanija bo ostala samostojna država, vendar zmanjšana za ozemlja, ki jih bodo zahtevali Srbi, Grki in Črnogorci. Pri morebitni delitvi Turčije bi naj Italija dobila področje Adalije. Italija se je zavezala, da bo v času enega meseca stopila v vojno na strani antantnih sil. ". V času pogajanj za dosego Londonskega sporazuma so Italijani navidezno nadaljevali tudi s pogajanji z Avstroogrsko in 10. aprila 1915 zahtevali od nje naslednja ozemlja: Južno Tirolsko v mejah, ki so bile določene s Pariškim sporazumom iz leta 1811, ki poleg Trentina obsega še ozemlja Bozena, do Gargazona, Sarntheima in Waidbrucka z ladinskimi dolinami Fassa, Buchenstein in Ampezzo, korekcijo italijanske vzhodne meje, po kateri naj bi dobila Italija Ka- nalsko dolino, zahodne predele doline Soče in področje Primorske zahodno od linije Čepovanska dolina — Nabrežina. Mesto Trst in Tržaška pokrajina ter sodna okraja Koper in Piran pa naj bi postali neodvisna demilitarizirana svobodna država in svobodna pristanišča. Ta področja naj bi Italijani takoj zasedli, Trst pa naj bi Avstroogrska takoj zapustila, odpustile naj bi tudi vojaščino, ki je doma na tamkajšnjih ozemljih. Avstroogrska se mora takoj odreči vsakim težnjam po Albaniji. Za vse to bi se Italija obvezala ostati nevtralna v času celotne vojne. Obvezuje na se tudi, da ne bo več zahtevala pogodba avstroogrsko ogrske o trozvezi. državno državne Poleg tega premoženje dolgove, na ki izhajajo nobene bi plačala tem ozemlju kompenzacije 200.000.000 in iz avstroogrskih kot 7. čle- odškodnine odškodnino investicij Procesi italijanizacije Tirolske med obema na osnovi Lit za na tem za avstro- področju. vojnama Leta 1919 je Italija dobila na novo priključenih področij pod svojo državno oblast po podatkih ljudskega štetja leta 1910 269.022 Nemcev, 323.549 Slovencev, 147.459 Hrvatov, 19.578 Ladincev in 4.824 prebivalcev ostalih narodnosti. Z novim ozemljem je Italija dobila tudi nalogo reševanja problematike neitalijanskih narodnosti. V letih demokratične Italije, 1919—1922, je Italija kazala voljo do pravičnega reševanja manjšinskih vprašanj narodnosti. Tako je senator Tittoni, predstavnik Italije na mirovni konferenci v Parizu leta 1919, izjavil v italijanskem senatu 27.10.1919: »Ljudstva tuje narodnosti, ki so prišla pod našo oblast, naj vedo, da so nam misli o zatiranju in denacionalizaciji popolnoma tuje, njihov jezik in njihove kulturne institucije bodo spoštovane, uživali bodo vse pravice, ki izhajajo iz naših svobodnjaških in demokratičnih zakonov.«!" Italijanski kralj je potrdil te liberalne temelje v svojem govoru dne 1.12. 1919: »Novo anektirana ozemlja pomenijo za nas nove probleme. Naše svobodnjaške tradicije nas bodo vodile v takšni smeri, da bomo reševali problematiko neitalijanskih narodnosti z največjim spoštovanjem, tako njihove tradicije, lokalne institucije in lokalno samoupravo«.'? $ Sporazum je bil prvič objavljen v sovjetskih Izvestjih, 28. 2. 1917, 22.2. 1918 pa je izšel v Die Neue Freie Presse. " Bernhard Schloch, Italiens Politik in Sudtirol 1919—1945, Sidtirol, Eine Frage des europšischen Gewissens, Munchen 1965, str. 298. " Bernhard Schloch, o. c., str. 298 M. Klemenčič: 39 Razvoj južnotirolskega 1915—1945 vprašanja V letu 1921 so bile v Italiji prve splošne volitve po aneksiji južne Tirolske 10. 10. 1920. Obe najpomembnejši južnotirolski buržoazni politični stranki, katoliška ljudska in nemška nemško zvezo, medtem liberalna stranka, sta se združili že v jeseni leta 1919 v ko so nemški južnotirolski socialni demokrati glasovali skupaj z italijanskimi. Italijanski socialni demokrati so bili namreč edina stranka, ki je leta 1919 glasovala zoper aneksije južne Tirolske k Italiji. Na volitvah je dobila nemška zveza štiri poslance, ki so bili v obdobju demokratične Italije priznani kot formalni predstavniki nemške južnotirolske narodnostne skupine v Italiji. Že v tem obdobju se je začela tudi italijanizacija južne Tirolske. Najprej je bila zavrnjena zahteva južnotirolskih poslancev po tem, da naj bi bili južni Tirolci oproščeni služenja vojaškega roka. Pripadniki nemške narodnostne skupine so morali služiti vojni rok na področju kraljevine Italije na ozemljih izven južne Tirolske. Že v tem času se je tudi začel boj okrog južnotirolskega nemškega šolstva. Z zakonom »lex Corbino« je bilo določeno, da se morajo šolati italijanski otroci na italijanskih šolah. V bozenski italijanskih šol. Vsi otroci, ki so imeli italijansko okolici so kmalu ustanovili več zveneče priimke, so se morali šolati v teh šolah. V občinske uprave pa so poslali italijanske komisarje, ki so prevzeli v svoje roke upravo občin." Nemška zveza je z navdušenjem pozdravila zmago fašizma v Italiji, češ da bo s tem prišlo do uvedbe reda in miru. Po zmagi fašizma je prišlo v februarju 1923 v Bozenu do sporazuma med nemško zvezo in krajevnimi fašisti glede prihodnjega reševanja južnotirolskega vprašanja. Sklenili so: 1. da ne bo prišlo do nobenega italijanskega programa za denacionalizacijo južnih Tirolcev; 2. da se južni Tirolci 'strinjajo s tem, da bodo južno Tirolsko obravnavali kot izključno italijansko vprašanje, ljani. Zato pa so priznali in da Italijani bodo nemško južni Tirolci manjšino lojalni italijanski kot posebno držav- narodnostno skupino; 3. da bodo dali v uradih prednost italijanskemu kot uradnemu jeziku, vendar bo imela nemška manjšina na južnem Tirolskem možnost rabe nemškega jezika v uradih in javnih službah; 4. da bodo uvedli italijanski jezik kot učni predmet tudi v nemških šolah; 5. da bodo ustanovili nemške privatne šole na področjih, kjer so uvedli italijanske šole, nega 6. da ne bodo odpustili nobenega južnotirolskega uradnika obvladanja italijanščine; 7. da bodo upoštevali pravico do združevanj in zborovanj; zaradi nepopol- 8. da bo sodni okraj Neumarkt priključen Boznu." Ta sporazum ni doživel nikoli potrditve velikega italijanskega fašističnega sveta in ni bil nikoli realiziran. Sporazum je tudi izraz želja fašističnih oblastnikov, da naj ne bi prišlo do nemirov v prehodnem obdobju, ko se fašizem še ni povsem utrdil na oblasti. Že štiri mesece po tem sporazumu je Tolomeo na zborovanju v mestnem gledališču v Bozenu predložil naslednji program italianizacije južne Tirolske: 1. združitev Trentina in južne Tirolske v eno provinco; 2. imenovanje italijanskih občinskih sekretarjev; 3. revizija državljanstev; 4. otežitev potovanj in ustvarjanje komplikacij pri izdaji dovoljenj za bivanje nemških tujcev (turistov, opis M. K.) na ozemlju južne Tirolske; » Bernhard Schloch, o. c., str. 301 " Leopold Steurer, Sidtiro! 1919—1939, zen 1977, str. 5 Tagung fir Zeitgeschichte 27. Mai 1977, Bo- Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št, 11—12 9 5. preprečitev doseljevanja Nemcev na ozemlje južne Tirolske; 6. revizija ljudskega štetja; 7, uvedba izključno italijanskega uradnega jezika; 8. odpustitev nemških uradnikov ali njihova premestitev v ostale italijanske province; 9. ukinitev nemške zveze; 10. ukinitev »Alpenvereina«; 11. 12. 13. ukinitev dnevnika »Der Tiroler«; italijanizacija nemških krajevnih imen; italijanizacija napisov na javnih ustanovah; 14. italijanizacija cestnih oznak; 15. italijanizacija »ponemčenih« družinskih priimkov; 16. odstranitev javnega spomenika Waither-ju von Bozna; 17. der Vogelweide-ju iz okrepitev orožniških enot; 18. olajšave priseljenim Italijanom pri pridobitvi zemljišč na ozemlju Tirolske; 19. podpiranje nezainteresiranosti tujine do južne Tirolske; 20. ukinitev nemških bank, ustanovitev italijanske zemljiško-kreditne južne banke; 21. ustanovitev mejnih carinarnic v Sterzingu in Toblachu; 22. 23. 24. 25. velikodušno podpiranje italijanskega jezika in kulture; . ustanovitev italijanskih otroških vrtcev in osnovnih šol; ustanovitev italijanskih srednjih šol; strog nadzor nad visokošolskimi diplomami, pridobljenimi 26. ustanovitev 27. 28. 29. italijanskega študijskega v tujini; inštituta za južno Tirolsko; sprememba obsega brixenske škofije; uvedba italijanščine kot sodnega jezika; nadzor nad trgovsko zbornico in kmetijskimi ustanovami; 30. železniški projekti: Milano—Mals, Veltlin—Brenner, Agordo—Brixen; 31. povečanje števila vojaštva na ozemlju južne Tirolske.! Program Ettora Telomeia o izvajanju italijanizacije na južnem Tirolskem so kajpak v celoti uresničili. Tako so že leta 1927 vzpostavili enotno provinco iz obeh delov Tirolske, ki sta bili po letu 1919 priključeni Italiji. Namestili so tudi pokrajinske prefekte in občinske podestate, ki so opravljali vlogo nadzornikov samoupravnih oblasti s strani države. Pomladi leta 1923 so namestili topografske napise ter napise na javnih, upravnih, sodnih in drugih ustanovah samo v italijanščini. Jeseni 1923 je italijanščina na podlagi prefektovega dekreta postala uradni jezik. Posledica tega je bila, da so odpustili uradnike neitalijanske narodnosti, ki niso bili vešči italijanščine, na njihova mesta pa so namestili priseljene italijanske uradnike. Jeseni leta 1925 je postala italijanščina tudi sodni jezik. Leta 1923 so italijanske oblasti uradno prepovedale imenovanje pokrajine »Siudtirol« in ga nadomestili s Tolemeievim imenovanjem »Alto Adige.« Z zakonom »Gentile« so Italijani na južnem Tirolskem postopno izrinili nem- ščino iz šol... Rezultati izvajanja tega programa pa niso bili pretirano vzpodbudni. Ugotoviti moramo, da je italijanskemu fašizmu sicer uspelo italijanizirati ozemlje južne Tirolske, še zlasti okrog urbanih središč, ne pa nemškega prebivalstva. " Bernhard Schloch, o. c., str. 303 " Bernhard Schloch, o. c., str. 308 40 M. Klemenčič: Razvoj južnotirolskega vprašanja 1915—1945 Nemštvo se je na južnem Tirolskem lahko ubranilo pritisku italijanizacije predvsem zaradi ugodnih posestnih razmer in ugodnega gospodarskega položaja velikega dela južnotirolskega meščanstva. Ugotovimo lahko, da je prevladovala na južnem Tirolskem v tem obdobju srednje velika posest s prevladujočo pašniško živinorejo. Italijani pa se v hribovitem svetu gospodarsko niso mogli zasidrati." Kljub tem za ohranitev nemštva ugodnim gospodarskim razmeram so Italijani vendarle izkoristili svetovno gospodarsko krizo v tridesetih letih tega sto- letja z manevriranjem okrog hipotečnih zadolžnic in s sistemom izrabe poroštev. Tako so bili mnogi nemški kmetje ob kmetije. V tej situaciji je italijanski družbi za napredek agrarnega gospodarstva »Ente Nazionale per le tre Venezie« uspelo predati italijanskim doseljencem okrog 2680 ha zemlje in 74 kmetij. Druga, še važnejša in še uspešnejša oblika italijanizacije južne Tirolske pa je potekala na podlagi ustanavljanja novih industrijskih podjetij. Do leta 1934 so se ustanavljanja italijanske industrije omejila le na eno veliko podjetje, na kemično industrijo Montecatini AG, južno od Merana. Italijanska fašistična vlada je imela v načrtu izgradnjo industrijskih con, s pomočjo katerih naj bi pripomogli k povečanju in s tem k italijanizaciji južnotirolskih mest. To so izvajali načrtno. 20. marca 1935 so sklicali v Bozen (Bolzano) predstavnike italijanskega gospodarstva." Na tem sestanku je Mussolini seznanil predstavnike gospodarstva s plani vlade o ustanovitvi bozenske industrijske cone. Velike industrije Lombardije in Piemonta so dobile nalogo ustanavljanja podružnic v bozenski industrijski coni. Posledice ustanovitve industrijske cone so bile vidne v porastu Bozna, pri tem pa je zani- mivo, da Nemci z Ladinci v Bozenu niso predstavljali niti 3%o vsega na novo v industriji zaposlenega prebivalstva. Posledice gradnje industrijskih con so se kmalu kazale tudi v italijanizaciji ozemlja južne Tirolske. Tako je v osemnajstih letih, od 1921—1939, poraslo število Italijanov za štirikrat, število Nemcev pa le za 10%." . To dejstvo pa ni tako hudo za južno Tirolsko, če pomislimo, da se je na področju takratne Venezie Giulie povečal delež prebivalstva z italijanskim občevalnim jezikom samo v času od leta 1910 366.385 na 531.824 ob istočasnem upadu do 1921 od 36,9% na 59,9 %6, torej od števila slovenskega in hrvatskega pre- bivalstva od 471.098 na 351.744." ma Neenakopravno možnost pridobivanja služb na južnem Tirolskem med obesvetovnima vojnama, nam pokaže sledeča poklicna sestava prebivalstva, ki Poklicna sestava prebivalstva Južne Tirolske leta 1939 po narodnosti v %o Nemci Kmetijstvo Industrija in obrt Trgovina Promet Bančništvo Gostinstvo Svobodni poklici Javna uprava Ostali poklici in Ladinci Italijani 60.5 6,0 14,6 11,6 23,8 21,6 1,5 9,7 0,3 7,0 1,3 3,5 2,2 8,1 0,5 1,8 V Adolf Leidimair, Bevčikerung und Wirtschaft 1919—1945, europdischen Gewissens, Munchen 1965, str. 362—381. " Bernhard Schloch, o. c., str. 311 " Adolf Leidlmair, o. c., str. 363 " Wilhelm Winkler, o. c., str. 128 5 Sidtirol, 1741 8,9 Eine Frage des Razprave in gradivo, Ljubljana, december so jo sestavili statistiki, leta 1939, Ti procenti spodarske vse in Delovne primerjava in politične povedo. 1980, št. 11—12 Nemec skupnosti zaposlenosti upravne oziroma 41 panoge Ladinec optantov na podlagi prebivalstva in glede se v javni z ozirom na narodnost upravi ljudskega dejansko na štetja vodilne zaposlenih sploh go- nam ni mogel zaposliti. O Italijanih kot priseljenem prebivalstvu nam jasno govori podatek, da so njihovi kmetje tvorili le 6 %o italijanskega prebivalstva. Več kot 60% italijanskega prebivalstva pa je bilo zaposlenega v industriji in obrti, trgovini, prometu, javni upravi in ostalih poklicih. V teh poklicih je bilo zaposlenih le malo več kot 30 %o Nemcev južne Tirolske. Razmerje med Gospodarske Italijani in Nemci na južnem Tirolskem panoge NEMCI Kmetijstvo Industrija in obrt po panogah zaposlenosti (%) leta 1939 ITALIJANI (%) 96,7 64,0 3,3 36.0 Trgovina 61,0 39,0 Promet 31,0 69,0 Bančništvo 40,0 60.0 Gostinstvo 85,4 14,0 44,0 56,0 Svobodni poklici Javna uprava 8.0 92,0 Ostali poklici 37,0 63,0 Tabela?! nam lepo prikazuje, katere panoge gospodarskih in upravno-poli- tičnih dejavnosti so Italijani držali v svojih rokah. V statistiki je prikazana industrija skupaj z obrtjo. Ob tem ni razvidno dejansko stanje zaposlenosti nemškega prebivalstva, drobni obrti. ker je bil zelo visok odstotek le-tega takrat zaposlen v samostojni Razumljivo je, da so v tem razdobju izvajali Italijani prav takšen italijanizacijski pritisk kot na južnem Tirolskem tudi na področju Kanalske doline.?? Tukaj je živelo po podatkih ljudskega štetja leta 1910 6.397 Nemcev, 1.682 Slovencev in 10 Italijanov. Naseljevali so italijanske uradnike, železničarje in gozdarje, orožnike in financarje. Italijanščina je že leta 1925 postala uradni jezik. Zaradi velikega- števila prebivalcev, ki niso bili vešči italijanščine, so uvedli tolmače za nemščino in slovenščino. Z izvajanjem zakona »Gentile« so postopno odpravili nemščino in slovenščino iz šol. Nastavljali so le italijanske učitelje. Topografski in drugi javni napisi na ustanovah, lokalih itd. so bili samo v italijanščini. Posledice teh ukrepov so se pokazale v porastu števila italijanskega prebivalstva, ki je v letih 1921—1934 poraslo prebivalstvo v istem času poraslo od 1.185. Slovenščina se je v tem obdobju od 1.207 4.158 na na 4.240, medtem ko je nemško 5.464, slovensko pa od 1.109 na ohranila le v cerkvi. Cerkveno-upravno je Kanalska dolina spadala najprej pod goriško škofijo, nato pa pod videmsko. Do začetka druge svetovne vojne je obstajal pri ordinariatu videmske škofije poseben oddelek za Slovence pod vodstvom magr. Ivana Trinka. Tako ni bilo do % Adolf Leidlmair, o. c., str. 368 ? Tabelo sem sestavil na podlagi prejšnje tabele o poklicni sestavi prebivalstva Južne rolka po narodnosti in absolutnih številk o narodostni sestavi prebivalstva Južne Tirolske leta 1939. % Pritiske italijanizacije so Italijani izvajali tudi nad drugimi slovenskimi etničnimi ozemlji, ki so po prvi svetovni vojni pripadla k Italiji. O tem več v M. Kacin Wohinz: Slovenci v Italiji, Slovenci v zamejstvu, Pregled zgodovine 1918—1945, Ljubljana, 1976, stran 7—118. e M. Klemenčič: Razvo] južnotirolskega vprašanja 1915—1945 leta 1959 v Kanalski dolini nobenega italijanskega duhovnika. Za italijanske uradnike, orožnike, financarje in slično pa je vodil cerkvene obrede italijanski vojaški duhovnik v Trbižu. Odnosi med italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom na eni ter južnotirolskimi Nemci na drugi strani Južnotirolsko vprašanje je bilo v tem obdobju tudi predmet precej zanimivih razprav v okviru Weimarske Nemčije kot tudi nacistične stranke Nemčije Weimarska Nemčija je po priključitvi južne Tirolske k Italiji z vsemi magala južnotirolskim Nemcem v njihovem boju za narodnostni dr. Tinzl, južni Tirolec, ravno s podporo Weimarske republike interparlamentarno unijo večkrat skušal internacionalizirati močmi po- obstoj. Tako je pred evropsko južnotirolsko vpra- šanje. Južnotirolski Nemci so med obema vojnama navezovali stike predvsem z Nemčijo, ne pa toliko z Avstrijo. Predvsem v Nemčiji so videli možnost za rešitev svojega nacionalnega vprašanja, ne pa v šibki Avstriji, kakršna je bila po prvi svetovni vojni. V obdobju med obema vojnama so pisali o južnotirolskem vprašanju predvsem Nemci, Nizozemci in Francozi, ne pa toliko Avstrijci. Tako so na primer temeljna dela za južnotirolsko vprašanje, ki so izšla med obema vojnama, napisala Henneradorf F. K., »Siudtirol unter italienischer Herrschaft. Eine Schilderung mit urkundlichen Belegen, 1926 in Herre Paul, Die Siudtiroler Frage. Entstehung und Entwicklung eines europdischen Problemes der Kriegs — und Nachkriegszeit 1927. Weimarska republika je podpirala tudi težnjo južnih Tirolcev po samoodločbi. Nemška nacistična stranka je še preden je prišla na oblast, poudarjala svojo nezainteresiranost do južnotirolskega vprašanja. Hitler je že v »Mein Kampfu« kot tudi v svoji brošuri »Die Sidtirolfrage und das deutsche Bindnisproblem«, ki je postala del »Mein Kampfa« ugotovil, da ne bi nemška vlada, če bi bila pod vodstvom nacistov, nikoli postavila zahtevo po reviziji meje na Brennerju zaradi potrebe po prijateljskem sodelovanju s fašistično Italijo. To se je izkazalo še: leta 1931, ko je bila zahteva po reviziji te meje črtana iz uradnega programa nacistične stranke." Kot je to glede zunanje politike običajno ob menjavi vlad se ni spremenil kurs nemške zunanje politike glede reševanja južnotirolskega vprašanja tudi po Hitlerjevem prihodu na oblast leta 1933. Tako je južnotirolska nemška narodnostna skupina še naprej dobivala finančno podporo s strani nemške vlade, tako za potrebe gospodarstva, šolstva kot tudi za potrebe financiranja nemške podtalne politične dejavnosti na južnem Tirolskem. Takšno smer je zastopala nemška politika vse do priključitve (Anschluss) Avstrije k nemškemu rajhu. Priključitev Avstrije k nacistični Nemčiji je vzbudila med južnotirolskimi Nemci nova upanja. Razpoloženje južnotirolskih Nemcev ob tem dogodku kot tudi njihovo nacistično naravnanost nam najbolje prikazuje razglas Petra Hoferja, takratnega deželnega vodje Volkskampfringa južne Tirolske, dva dni po priključitvi Avstrije k Nemčiji: »Vsem okrožnim voditeljem: Volkskampfringa južne Tirolske! Kar nismo pričakovali, je postalo dejstvo: vodja (Fiihrer) z veličino in močjo združenega nemškega ljudstva stoji na Brenerju in tako povečuje misli in obveznosti za boj za najjužnejšo mejo, nikoli dokončno. Doživeli smo dogodek velikega evropskega pomena, posebno še za naš nemški narod. Ne obstaja več ena Nemčija in ena Avstrija, ampak en, enoten, velik nemški rajh od Alp do Baltiškega morja. Ta veliki rajh bo kmalu zaviadal nad celotno Srednjo Evropo. Da % Za položaj Slovencev v Kanalski dolini med obema vojnama primerjaj: Theodor Veiter, Die volkspolitische Lage im Kanaltal, Rechtsprobleme der Kanaltaler, Ost- deutsche Wissenschaft, Jahrbuch des Ostdeutschen Kulturrates, Munchen 1960, Band 8, str. 443—468, prim. oceno F. Zorna v Zgodovinskem časopisu 1962, str. 275—277. 4 Leopold Steurer, o.c., str. B Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 43 je bil Hitler ob priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu prisiljen dati Mussoliniju zagotovilo o trdnosti meje na Brennerju, zato da bi preprečil poseg vseh evropskih velesil, je majhnega pomena. Čeprav je to dejstvo za nas boleče, nam ne more vzeti veselja ob velikem dogodku nemške enotnosti. To zagotovilo ne bo prav nič spremenilo naše usode. Dan naše osvoboditve bo lahko in bo prišel šele takrat, ko bo prišlo v Italiji do prevrata, najsi bo s pomočjo vojne ali s pomočjo notranjega prevrata ali s kakšnimi drugimi nepredvidenimi dogodki, kot se je to zgo- dilo sedaj v Avstriji. Naša naloga je in ostaja, vzdržati in boriti naša domovina ostala nemška, kot je že več kot 1000 let. Na to kajti velika ura bo prišla tudi za nas. Tako leži na nas, južnih odločitev o tem, da bomo ostali del velikega nemškega ljudstva. iste. Tovariši! 75.000.000 Nemcev gleda s skrbjo na še izven se dalje, da bo smo pripravljeni, Tirolcih, končna Naloge ostajajo nemškega rajha ostale pripadnike nemškega naroda, ki imajo nalogo narediti zadnji uresničitve velike Nemčije. Nemci izven nemškega rajha, navdahnjeni na svoje ljudstvo, bodo to izbojevali. Naj živi voditelj vseh Nemcev, Naj živi naša nemška južna Tirolska! Naj živi boj!«?5 korak do z mislijo Adolf Hitler! Južnotirolsko vprašanje je bilo le ano od mnogih vprašanj v okviru nemškoitalijanskih odnosov pred izbruhom druge svetovne vojne. To vprašanje je bilo tudi najbolj občutljiva točka nemško-italijanskih odnosov v tem času. Tako bi lahko na primer zaostritev južnotirolskega vprašanja precej otežila razvoj zavezniških odnosov med Nemčijo in Italijo. Tega sta se zavedali tudi Francija in Velika Britanija, ki sta skušali izrabiti južnotirolsko vprašanje za poslabšanje dobrih zunanjepolitičnih odnosov med Berlinom v tej smeri so se leta 1936 še okrepila so jeseni dosegla leta 1938, v času in po tako Rimom. Prizadevanja ustanovitvi imenovane obeh velesil osi Rim—Berlin. sudetske krize. Vrh pa Istočasno, ko je Hitler v septembru leta 1938 v svojih govorih v Reichstagu in v berlinski športni palači zahteval pravico do samoodločbe sudetskih Nemcev, so delovali na južnem Tirolskem agenti velikobritanske obveščevalne službe, ki so stopili v stik z vodstvom Volkskampfringa južne Tirolske in Deutscher Verbanda ter hujskali Južnotirolce k terorističnim akcijam proti fašistični zatiralski politiki. Agenti so. jim tudi povedali, da bi bil London pripravljen v tem primeru po drugi svetovni vojni podpirati njihovo zahtevo po samoodločbi pri Društvu narodov, kar so voditelji obeh nemških južnotirolskih organizacij odklonili. Kot ugotavlja Leopold Steurer, bi bila to edina in najboljša možnost južnotirolskih Nemcev, da bi sami sodelovali v boju za rešitev svojega narodnostnega vprašanja. Preden bom pričel z opisovanjem vprašanja južnotirolskih Nemcev v Il. svetovni vojni, moram slediti še političnemu razvoju v okviru nemške južnotirolske narodnostne skupine med obema vojnama. Nemški južnotirolski buržoazni stranki (liberalna in ljudska) sta se združili v demokratičnem Obdobju italijanske republike, 1919 do 1922, v politično organizacijo Deutscher Verband, medtem ko so vodili južnotirolski socialni demokrati v sodelovanju z italijanskimi socialisti samostojno politiko. Deutscher Verband je bil priznan kot zakonit zastopnik nemške narodnostne skupine v Italiji in je vodil pogajanja za dosego avtonomije z italijansko vlado v Rimu. Steurer tudi ugotavlja, da predstavniki omenjene nemške organizacije niso bili sposobni spoznati povezave med razvojem demokracije na po- dročju celotne Italije na eni in demokratičnim ravnanjem z manjšinami v Italiji na drugi strani. Do sodelovanja s socialisti in drugimi strankami italijanske levice in sredine, ki bi bile pripravljene pomagati južnotirolskim Nemcem kot tudi drugim manjšinam v Italiji, v njihovem boju za dosego nacionalnih pravic, ni prišlo zaradi ideoloških in razredno-političnih interesov voditeljev Deutscher Verband-a. % Leopold Steurer, o. c., str. 22 M. Klemenčič: Razvoj južnotirolskega vprašanja 1915—1%5 u Kakšna je bila razredna in ideološka naravnanost voditeljev nemških južnotirolskih strank se je najbolje pokazalo ob fašističnem prevzemu oblasti v Italiji. Tedaj so voditelji nemških južnotirolskih Nemcev, konkretno poslanec Deutscher Verbanda, Willi von Walther, izjavili, da morajo biti zadovoljni tudi na južnem Tirolskem s tem, da je slednjič bil presežen politični kaos zadnjih let v deželi in da Italija ponovno razpolaga z močno vlado, kar bo lahko pomenilo tudi za južno Tirolsko začetek epohe zdravega razvoja. Tudi avstrijski Nemci iz Innsbrucka, ki so podpirali južnotirolske Nemce v njihovem boju za nacionalne in socialne pravice, so izjavili, da je fašizem gotovo italijanskim razmeram prilagojena ' življenjska oblika in da ravno zato lahko priznavajo gospostvo fašizma samo nad italijanskim ozemljem. Izjavili so dobesedno, bojujemo se za južno Tirolsko, ne zato, ker je Italija fašistična, ampak zato, ker je južna Tirolska nemška. S politiko južnotirolskega Deutscher Verbanda pa niso bili zadovoljni široki krogi južnotirolskih Nemcev. Voditelji te stranke so bili namreč izključno iz vrst velike buržoazije. Marsikdaj so bolj gledali na svoje gospodarske koristi kot na koristi preprostih nemških množic. Pri takšni politiki buržoaznih voditeljev so se kmalu po prepovedi vseh političnih strank in torej tudi Deutscher Verbanda dvignili nemški študentje, dijaki, mali obrtniki in preprosti ljudje ter prevzeli podtalno dejavnost iz rok Deutscher Verbanda v svoje roke. Že leta 1926 so ustanovili Gau-Jugend-Ring Siidtirol, politično organizacijo, ki je do leta 1933 prerasla v Volkskampfring Sudtirol. Razlike med to organizacijo in Deutscher Verbandom so se kazale v treh stališčih: političnoideološkem (skupine mladih pripadnikov organizacije so bile povsem orientirane k nacionalnem socializmu), v pogledu organizacije (neomejeno spoštovanje principa vodje), in v strukturno socialnem pogledu (člani te organizacije so izhajali iz vrst preprostega ljudstva).? Vprašanje opcij in izselitve Vprašanje dokončne rešitve južnotirolskega vprašanja z izselitvijo južnotirolskih Nemcev? so postavili Italijani že davno v ospredje pred pričetkom italijansko-nemških pogajanj za dosego Berlinskega soglasja o izselitvi južnotirolskih Nemcev na področje rajha. Prvi predlogi o preselitvi so se pojavili še pred sklenitvijo Londonskega sporazuma. Tako je že leta 1914 kasnejši sodelavec Tolome-jevega italijanskega inštituta v Bozenu, Adriano Goiloci Vespucci, v poletju leta 1914, predlagal izselitev južnotirolskih Nemcev kot edino možno dokončno rešitev bodočega nemškega manjšinskega vprašanja v Italiji, Seveda je ta njegov predlog takoj podprl Ettore Tolomci v svojem listu »Arhivio per H'Alto Adige.« FEttore Tolomci je leta 1936 po italijanski zasedbi Abesinije ponovno sprožil zahtevo po izselitvi južnotirolskih Nemcev. Po njegovem naj bi južnotirolske Nemce preselili v Etiopijo. Kako resni so bili nameni italijanske vlade glede preselitve južnotirolskih Nemcev (Ettore Tolomci je bil član velikega fašističnega sveta), nam kaže predlog zakonskega dekreta, z dne 7.1. 1937, št. 82, ki govori o tem, da naj bi prišli na proste kmetije izseljenih južnotirolskih Nemcev italijanski kmetje. Zaradi protesta 14.000 lastnikov zemlje na južnem Tirolskem kot tudi zaradi intervencije brixenskega knezoškofa kakor tudi intervencij rajhovske Nemčije, je bil predlog umaknjen. Marca leta 1938 je prišlo do priključitve Avstrije k nacistični Nemčiji. Italija tedaj ni reagirala. Hitler je svojo hvaležnost izrazil z besedami: »Duce, tega vam 7 Leopold Steurer, o. c., str. 1—20 " Karl Stuhlpfarrer, Sudtirol und 27. Mai 1977, Bozen 1977. Winfried Schnitz 1939, Sidtirol, Eine — Esser, Die der Genesis Frage des europalschen Zweite des Weltkrieg, Hitler Gewissens, — Tagung Mussolini Miinchen fur — Zeitgeschichte Abkommens 1965, str. 321—337. von . Razpravo in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 45 ne bom nikoli pozabil!« (»Duce, das vergesse ich Ihnen nie«). Italijanski fašisti so seveda želeli izrabiti nemško hvaležnost in tako so se že 14.3. 1938 začeli italijansko-nemški pogovori o izselitvi južnotirolskih Nemcev v rajh. Z italijanske strani jih je vodil grof Magistratti, svetnik italijanskega veleposlaništva in svak grofa Ciana, z nemške pa baron von Weizsacker, sodeloval pa je tudi Goring. Ta pogajanja so trajala vse do sklenitve Berlinskega soglasja 23.6. 1939. Potek teh pogajanj je zelo dobro opisal Winfried Schmitz Esser v delu »Geneza dogo- vora o preselitvi južnotirolskih Nemcev«, ki temelji na »Aktih k nemški zunanji politiki« (Akten zur deutschen Auswirtigen Politik). Ni moj namen, da bi sledil poteku teh pogajanj. Omeniti pa moram, da so Italijani sprva imeli namen preseliti celotno neitalijansko prebivalstvo južne Tirolske, dokler jih ni opozoril prefekt južne Tirolske, Mastromattei, na gospodarske posledice, ki bi jih prinesla izselitev vsega neitalijanskega, Menil je, da italijanskih kmetov zlasti še kmečkega nikakor ne bi mogli prebivalstva južne Tirolske. naseliti na gorskih kmetijah. Tako se je Mastromattei zavzemal za to, da bi se izselilo predvsem tisto nemško prebivalstvo, ki je živelo v mestih in v dolinah ter se ukvarjalo s sadjarstvom in vinogradništvom. Ostale južnotirolske Nemce pa naj bi prepustili procesu italijanizacije. Rajhovski voditelji so se zavzemali za popolno preselitev južnotirolskih Nemcev, ki so jih nameravali v prihodnosti naseliti na zavojevanih področjih Vzhodne Evrope. Ob tem je prevladalo nemško rajhovsko stališče. Po določilih Berlinskega soglasja so se morali italijanski državljani neitalijanske narodnosti na določenem območju Italije odločiti, ali bodo ostali italijanski državljani ali pa bodo optirali za nemško državljanstvo. Tisti, ki bodo ostali italijanski državljani, naj bi se zavedali, da bodo izpostavljeni procesu italijanizacije. Optanti za nemško državljanstvo pa naj bi se po dokaj kompliciranem postopku okrog reševanja imovinskih vprašanj (prodaje) preselili v rajh. Področje opcij je zavzemalo celotno današnje področje provinc Bozen, področje Ampezza in Buchensteina v Bellunski provinci ter področje Kanalske doline. To področje je zajemalo poleg nemškega etničnega še etnično ozemlje Ladincev in Slovencev v Kanalski dolini. Da bi se optantje v čim večji meri odločali za nemško državljanstvo, je Mastromattei zagrozil, da bo preselil kakih 30.000 oseb iz vrst Italiji ne- naklonjenih elementov na področje južno od reke Pad. Izid opcij je bil takšen, da je na celotnem področju sprejelo nemško državljanstvo kar 86 %0 prebivalstva, prepuščenega k opcijam, od tega na nemškem jezikovnem področju 88%, na ladinskem pa 55 %o. Na področju Kanalske doline pa je od 5603 prebivalcev, ki so imeli pravico do optiranja, optiralo za nemško državljanstvo kar 4.576, za Italijo 337, 620 pre- bivalcev pa ni podpisalo nobene izjave in so tako obdržali italijansko državljanstvo. Po Theodorju Veiterju je optiralo iz Kanalske doline za nemško državljanstvo 90% prebivalcev nemške in 85 % prebivalcev slovenske narodnosti.? Ko so v Jugoslaviji izvedeli, da je Hitler razširil področje optiranja tudi na Kanalsko dolino, je takratni jugoslovanski ministrski predsednik Stojadinovič predlagal italijanski vladi, naj bi preselila slovensko prebivalstvo iz Kanalske doline v Jugoslavijo. Preseljevanje Slovencev iz Kanalske doline v Jugoslavijo je preprečila Zveza jugoslovanskih emigrantskih društev, ki se je zavedala, da bi lahko po takem principu sledila tudi izselitev vseh primorskih Slovencev v Jugo- slavijo.) : Izvedba preseljevanja optantov v nemški rajh je bila povezana z določenimi težavami, okrog prodaje nepremičnin. Italijansko-nemška komisija za ugotavljanje " Theodor Veiter, o. c., str. 448 % Lavo Čermelj, Po optiranju v Gornjem Poadižju in Kanalski Kulturna in socialna revija, Ljubljana, januar 1940, str. 21. dolini, Misel in delo, Klemenčič: M. 46 Razvoj južnotirolskega vprašanja 1915—1945 vrednosti premoženja optantov je ugotavljala vrednosti premoženj. Za prodano nepremičnino je prejel optant vrednostne listine, ki jih je lahko vnovčil le v nemškem rajhu. Sam preseljenec pa je bil prepeljan z družino na italijanske stroške do Brenerja, naprej pa na stroške nemškega rajha do Innsbrucka, kjer si je s pomočjo posebne komisije poiskal službo, ustrezno njegovi kvalifikaciji. Jasno je, da je bil ta postopek združen z določenimi težavami, ki so se jim Italijani skušali izogniti na ta način, da so v prvi fazi preseljevanja skoraj izključno ljudi, ki niso imeli nepremičnin." To je razvidno tudi iz socialne sestave izseljencev. Tako se je izselilo 67 % južnotirolskih Nemcev, ki so bili prej zaposleni v industriji in obrti in 74 % zaposlenih v prometu ter v javnih službah, medtem ko se je lahko izselilo le 9 %o kmetov.?? Zelo zanimivi so podatki o tem, kam bi se naj preselili južnotirolski Nemci. Hitler je po Berlinskem soglasju najprej predlagal kot njihovo izselitveno področje Poljsko, nato Burgundijo v Franciji. Burgundijo so predlagali južnotirolski Nemci. sami oziroma njihov predstavnik Peter Hofer. Področje naselitve južnotirolskih Nemcev naj bi bilo med Montbeliardom in znanim vinorodnim področjem Cote d'Or z mesti Besancon, Chalons in Sadni, Dole, Pontarlier in Auxonne, ki naj bi prevzela nemška imena: Bozen, Meran, Brixen, Bruneck in Sterzing. Tam prebivajoče francosko prebivalstvo pa bi moralo po hitrem postopku zapustiti svojo pokrajino. Tudi ta varianta preseljevanja ni bila izvedena. Poleg te variante je obstajala še varianta preselitve južnotirolskih Nemcev na področje Alzacije—Lorene. Tik pred kapitulacijo Italije pa se je kot zadnja varianta pokazala možnost preselitve južnotirolskih Nemcev na Krim. Dejansko se je po Leidlmair-ju preselilo iz južne Tirolske od leta 1939 do kapitulacije Italije na ozemlje takratnega rajha 74.500 južnotirolskih Nemcev. Od teh se je preselilo: na ozemlje nemške severne Tirolske 38.500 (51,5 %0), na ozemlje Vorariberga 5.700 (7,6%0), na območje Salzburga 3.900 (5,2%), na ozemlje Gornje Avstrije 4.500 (5,3 %0) Štajerske, Koroške in vzhodne Tirolske 5.600 (7,5 %/) — del teh je bil preseljen v domove slovenskih pregnancev na Slovenskem Štajerskem, na območje Dunaja, Spodnje Avstrije in Gradiščanske 1.800 (2,4 %/%), v Nemčijo (v mejah do leta 1937) 10.800 (14,5 %) in v druga področja 3.700 (5,0 %o)." Okrog 15.000 južnotirolskih Nemcev, ki niso zajeti v teh številkah, pa je bilo vpoklicanih v nemško vojsko. Prebivalstvo, ki je bilo izseljeno iz Kanalske doline (Slovenci in Nemci), pa so naselili na Koroškem. Po Tonetu Zornu so na Koroškem naselili 3.336 prebivalcev iz Kanalske doline in 2.364 južnotirolskih Nemcev." Naselili so jih zlasti na področju severno od slovensko-nemške etnične meje: v Beljak (2.700), Šentvid na Glini, v Trg (Feldkirchen) in Breže (Friesach) skupaj 500, v Knittelfeld na Štajerskem 500 ter v druge kraje Koroške in Štajerske 500 preseljencev.?% Vzrok za tako visok odstotek optirancev za nemško državljanstvo, Nemcev in Slovencev iz Kanalske doline, je potrebno iskati zlasti v socialni strukturi pre- bivalstva Kanalske doline, kjer so bili zelo redki lastniki večjih in srednjevelikih kmetij. Zaradi tega se je prebivalstvo lahko odločalo za optiranje za nemško državljanstvo, pa tudi za hitro izselitev iz Kanalske doline. Izselitev je bila do- " Karl Stuhlpfarrer, o. c., str. 11 % Franz Huter, Option und Umsiedlung, Siudtirol, Eine Frage des europšischen Gewissens, Miinchen 1965, str. 338—361. % Karl Stuhlpfarrer, o.c., str.6 % Franz Huter, o.c., str. 357 . Tone Zorn, Problematika izselitve koroških Slovencev in aspekti tega vprašanja po drugi svetovni vojni, raziskovalna naloga Inštituta za narodnostna vprašanja, Ljubljana 1965. % Theodor Veiter, o. c., str. 449 Razprave in gradivo, končno Ljubljana, december izvedena do 1980, št. 11—12 31.6.1942. Po 4 prvotnih izselitvenih načrtih Kanalska dolina ni bila predvidena za območje optiranja. Prvič so jo določili za področje optiranja šele v »Direktivah za preselitev nemških državljanov iz Alto Adiga« z dne 21. oktobra 1939.7 Po kapitulaciji Južnotirolsko vprašanje po kapitulaciji Italije Italije se je južnotirolsko vprašanje ponovno nacisti niso več čutili potrebe po obzirnosti do Musolinija. odprlo. Formalno Nemški je meja sicer še vedno ostala na Brenerju, saj je južna Tirolska še vedno ostala del Mussolinijeve italijanske socialne republike. Vendar pa Nemci niso bili pripravljeni izpustiti iz rok direktne kontrole nad strateško tako pomembnimi predeli. Province Bozen, Belluno in Trient nju, v kakršnem (Trentino) so bile del cone se je znašla ni bilo v interesu nacistične »Alpenvorland«. Kljub bednemu sta- italijanska socialna republika po kapitulaciji Italije, Nemčije, da bi povsem uničila Mussolinijev prestiž. Zato tudi tedaj ni prišlo do aneksije južne Tirolske k rajhu. Franz Hofer, Gauleiter in Reichsstatthalter na Tirolskem in Vorlaribergu, ki je bil imenovan od vodstva operacijske cone Alpenvorland za visokega komisarja, je bil direktno podrejen Hitlerju. Tako Gauleiter Hofer kot Hitler sta imela v načrtu, da bosta po zmagi v drugi svetovni vojni priključila ozemlje južne Tirolske k nemškemu rajhu. Dejansko pa je prišla po kapitulaciji nemške armade v Italiji uprava področja južne Tirolske direktno iz nacističnih rok v roke italijanskega nacionalnega nega komiteja. Nova italijanska oblast je prevzela to ozemlje oblasti šele 1. 1. 1946." osvobodil- od anglo-ameriške Ladinsko vprašanje Za lažje razumevanje vprašanja Ladincev?, ki jih večkrat omenjam v tekstu, naj povem, da tvorijo najstarejše danes še živeče prebivalstvo Italije. Skoncentrirano žive na tromeji med provincami Belluno, južno Tirolsko in Trentinom, v Badski, Merebski, Cortinski, Faški (Fassa), Moenski, Gardenski dolini in v dolini Sv. Lucije. So keltskega izvora, njihovo številčno moč v času avstroogrske monarhije so ocenili na okoli 19.500. Problem ugotavljanja njihove številčnosti je v tem, ker jih je avstrijska statistika po občevalnem jeziku priključevala od leta 1880—1910 k italijansko-ladinskemu občevalnemu jeziku, čeprav jih je baron von Czornig v svoji Etnografiji"? smatral za posebno ljudstvo. Ladincem so pomagali reševati njihovo nacionalno in socialno vprašanje južnotirolski Nemci. Navezanost Ladincev na južnotirolske Nemce se kaže tudi v tem, da so leta 1919 hoteli pod ostati Avstrijo, kar so dokazali s posebnim razglasom." Njihova pove- zanost usode z južnotirolskimi Nemci se je kazala tudi v tem, da je bil del ladinskega etničnega ozemlja leta 1939 pritegnjen v okvir optiranja in da je na tem področju optirala za nemško državljanstvo več kot polovica Ladincev. Danes živi v Italiji predvsem na področju njihovega etničnega ozemlja po podatkih ljudskega štetja 1971 še 15.456 Ladincev."? Večinoma se in so se tudi v preteklosti ukvarjali ? Theodor Veiter, o. c., str. 449 Karl Stuhipfarrer, o. c., str. 11—14 ? Guido lori Rocia, Protest der Ladinischen Bevoikerung der Dolomiten, Dokumenten des Kolonialismus von Trident. Herausgegeben von »Il Postiglione delle Dolomiti, Trentino, 197. Franz Huter, Die Ladinerirage, Studtiro!, Eine Frage des europšischen Munchen 1965, str. 55—67. " Czčarnig Karl, Etnographie der Osterreichischen Moarchie, Wien 1855. " Autruf der ladinischen Gemeinden an die Deutschtiroler Ende Oktober zeto po Guido lori Rocia Gewissens, 1918 (pov- oc. str. 8) % Dati per comune sulle caratteristiche strutturali della popolazione e delle abitazioni, Provincia di Bolzano, Volume Il, Fascicolo 17, Istituto centrale di statistica, Roma 1973. M. 48 s turizmom, Cortine manj d'Ampezzo pa s kmetijstvom. je klasično Klemenčič: Področje evropsko Razvoj njihove turistično vprašanja južnotirolskega etnične področje, naselitve kjer se 1915—1945 okrog je turizem uveljavil že sredi prejšnjega stoletja. Zusammenfassung ENTWICKLUNG DER SUDTIROLFRAGE IM ZEITABSCHNITT VON 1915—1945 Die Abhandlung befasst sich mit der Entwicklung der Sidtirolfrage (die Frage der politischen Kčimpfe fir die Grenzen Italiens wžhrend des Ersten Weltkrieges, sowie die Frage der deutschen Minderheit in Siidtirol) vom Anfang der Verhandlungen hinsichtlich des Eintritts Italiens in den Ersten Weltkrieg auf der Seite von Entente bis zum Ende des Zweiten Weltkrieges. Im Einleitungskapitel behandelt der Autor die ethnischen Verhaltnisse im Territorium des heutigen Sddtirols mit Hinsicht auf den Zustand nach den Angaben der Volkszčahlung im Jahre 1910 und beschreibt den ethnischen Zustand nach der Zahlung mit Hinsicht auf verschiedene Grenzvorschlage vor der Unterzeichnung des Londoner Memorandums, sowie auch mit Hinsicht-auf die heutige Grenze am Brenner. Im folgenden Kapitel befasst sich der Autor mit den Umstčnden, unter welchen es zur Unterzeichnung des Londoner Memorandums gekommen ist und welches |talien grosse Teile der ethnischen gebiete von Slowenen und Kroaten, sowie auch Siidtirol, das Teil des deutschen ethnischen Territoriums war, versprach, falls Italien in den Ersten Weltkrieg eintrete — auf der Seite der Entente, Das zweite Kapitel behandelt die Frage der Lage der deutschen Minderheit in der Provinz Alto Adige. Die Angehdrigen dieser Minderheit sind durch die Grenzfestsetzung am Brenner nach dem Ende des Ersten Welkriegs aus Angehdrigen der in der Habsburgermonarchie herrschenden Nation zu Angehdrigen der national unterdriickten Minderheit in Italien zwischen den beiden Weltkriegen geworden. Es wird die Frage der Italianisierung Sidtirols zwischen den beiden Weltkriegen behandelt. Der Autor weist sie mittels wirtschaftlicher und politischer Momente, sowie auch mit der Verwirklichung des Plans von Ettoro Tolomeo hinsichtlich der »Wiederitalianisierung« Sidtirols, den er in der Zeitung »Arhivio per VAlto Adige« veroffentlichte. Der Autor des Beitrages stellt fest, dass es im Falle Siidtirols um die Italianisierung mittels der Immigration der italienischen Bevolkerung geht, und dass es sich hier nicht um die Italianisierung der autochtonen deutschen Bevolkerung Siidtirols handelt wie im Falle der Slowenen im Kiistenland. Das dritte Kapitel spricht iiber die Frage der politischen Entwicklung und der politischen Differenzierung innerhalb der deutschen Volksgruppe im Siidtirol. In diesem Kapitel befasst sich der Autor auch mit der Frage des Verhaltnisses von verschiedenen Gruppen innerhalb der deutschen Volksgruppe zum deutschen Nazismus, sowie auch mit der Frage des Verhaltnisses Deutschlands zur Siudtirolfrage bevor der Nazismus an die Macht kam und danach. Das vierte Kapitel behandelt die Frage der Plane hinsichtlich der Emigratlon der Siidtiroler Deutschen auf den Gebiet des Dritten Reiches, sowie die Frage der wirtschaftlichen Folgen im Sidtirol, die dadurch hervorgerufen wirden. Die in diesem Falle moglichen Konseguenzen veranschaulicht der Autor mittels der Angaben uber die wirtschaftliche Struktur derjenigen, die der italienische Faschismus auswandern liess. Es geht vor allem fir die Sidtiroler Deutschen, die in der Industrie oder mit Gewerbe beschaftigt waren und durch die italienischen Arbeiter ersetzt werden konnten. Keine Auswanderungserlaubnis erhielten doch die Siidtiroler Bauern im Hochgebirge, da man sie nicht durch die italienische Bevčlkerung ersetzen konnte. In diesem Rahmen befast sich der Autor auch mit der Frage der Optierung und der spiteren Auswanderung eines Teils der Bevolkerung aus dem Kanaltal nach Karnten. Diese Frage ist fiir die Slowenen von besonderer Bedeutung, da es dabei auch um die Emigration der slowenischen Bevolkerung ging. Es ist interessant, dass sogar 85 % der slowenischen Bevolkerung fiir die deutsche Biirgerschaft optierte und damit natiirlich fiir die Auswanderung nach dem Dritten Reich. Als in Jugoslawien bekannt wurde, dass Hitler die Optierungsmoglichkeit auch auf den Kanaltal ausgedehnt hatte, sehlug der damalige jugoslawische Ministerpriasident Stojadinovič der italienischen Regierung vor, die slowenische Bevolkerung aus dem Kanaltal nach Jugoslawien umzusiedeln. Diese Ubersiedlung wurde durch jden Verband der jugoslawischen Emigrantenvereine verhindert, da sie sich bewusst waren, dass nach diesem Prinzip auch die Auswanderung aller Slowenen aus dem Kiustenland nach Jugoslawien erfolgen konnte. Im fiinften Kapitel behandelte der Autor auch die in der modernen Literatur wenig erorterten Fragen der Lage Sidtirols in der Zeitabschnitt von der Kapitulation Italiens im Jahre 1943 bis zum Zusammenbruch des nazistischen Deutschlands im Jahre 1945, sowie die Frage iiber Hitlers Absichten mit Siidtirol im Falle seines Sieges im Zweiten Weltkrieg. Nach der Kapitulation Italiens blieb Sidtirol noch immer Bestandteil Mussolinis Italienischen Sozialrepublik. Doch die Deutschen waren nicht bereit, die unmittelbare Aufsicht iiber Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 49 die strategiseh sehr wichtigen Gebiete aus den Fingern zu lassen. Die Provinzen Bozen, Belluno und Trident (Trentino) waren Teil der Zone »Alpenvorland«. Der Hochrangkommissar in diesem Gebiet war der Gauleiter Hofer. Er war unmittelbar Hitler untergeordnet. Die beiden, sowohl Hofer als auch Hitler hatten den Plan, nach dem Sieg Hitlers im Zweiten Weltkrieg, Siudtirol an das Dritte Reich anzuschliessen. Doch nach der Kapitulation der deutschen Armee in Italien ist die Verwaltung im Sudtirol unmittelbar aus den nazistischen Handen in die des Italienisehen nationalen Befreiungskomitče iubergegangen. Die neuen italienischen Behdorden ibernahmen dieses Gebiet erst im Januar 1, 1946 von den anglo-amerikanischen Behorden. Im letzten Kapitel macht uns der Autor noch mit den Ladinern bekannt, die die šlteste bis heute bewahrte Volksgruppe im Siidtirol herstellen. Summary DEVELOPMENT OF THE SOUTHTYROLESE PROBLEM DURING THE PERIOD 1915—1945 The contribution deals with the development of the Southtyrolese problem (the guestion of the political conflicts concerning the Italian boundaries during the First World War as well as the guestion of the German minority in South Tyrol) from the beginning of negotiations about Italy entering the First World War on the side of Entente untill the end of the Second World War. In the introductory chapter the author presents the ethnical relations on the territory of today's South Tyrol with reference to the situation, evident from the datas of the census in 1910. The author establishes the ethnical situation after the census, considering the various suggestions as regards the boundaries before signing the London Memorandum, as well as with regard to the present boundary on Brenner. In the next chapter the author deals with the circumstances which brought forth the London Memorandum. It namely promised to Italy, in case of her entering the First World War on the side of Entente, large parts of the ethnic territories of the Croats and Slovenes, as well as the South Tyrol, which was part of the German ethnic territory. The second chapter deals with the guestion of the position of the German minority in the region Alto Adige. Its adherents were before the First World War members of the ruling German nation in the Habsburg-Monarchy, but with the setting up of the boundary on Brenner they turned into the nationally oppressed minority in Italy between the Wars. The author discusses the problem of Italianization of South Tyrol between the Wars. He explains the problem by economic and political reasons as well as by the implementation of the plan for »reitaljanization« of South Tyrol, elaborated by Ettoro Tolomeo and published in the newspaper Arhivio per W'Alto Adige. The author states that South Tyrol was italianized by means of immigration of the Italian population and that in this case one cannot speak of italianization of the autochtonous German population in South Tyrol as it is true of the Slovenes in Primorska, a part of Friuli Julian March region. The third chapter discusses the guestion of the political development within the German nationality group in South Tyrol as well as political differentiation between the adherents of the minority. The author deals also with the guestion of relationship of various groups within the German ethnic group towards German nazism, as well as with the guestion of the relationship of Germany towards the Southtyrolese problem before nazism in Germany came into power, and afterwards. The fourth chapter discusses the guestion of plans for emigration of the Southtyrolese Germans to the territory of the Third Reich as well as the problem of economic conseguences for South Tyrol which would bring about the fullfilment of this plan. To illustrate the conseguences for the economic life of the region the author made use of the datas on the economic structure of those Souhtyrolese Germans whom the Italian fascism permitted to leave for the Third Reich. They were mostly working in industry and home manufacture and were easily substituted by the Italian workčrs. But the population occupied with the highland agriculture was not allowed to emigrate as they could not be replaced by the Italian population. In this context the author discussed also the guestion of option and the subseguent emigration of a part of the population from the Canal Valley. This problem is for special interest for the Slovenes, for it was the emigration of the Slovene population that was in guestion. It is interesting that 85 % of the Slovene population optioned for German citizenship and thus for the emigration in the German Reich, As Yugoslavia learned that Hitler extended the territory where the population was able to option also over the Canal Valley, the then Yugoslav Prime Minister Stojadinovič made a proposal to the Italian government to emigrate the Slovene population from the Canal-Valley into Yugoslavia. The emigration was thwarted by the League of the Yugoslav Emigrant M. Klemenčič: Razvoj južnotirolskega vprašanja sa 1915—19%45 Associations, which was aware of the fact that on that principle could also follow the emigration of all the Slovenes from Primorska into Yugoslavia. In the fifth chapter the author deals with two guestions which are paid little attention also in the modern German literature: the position of South Tyrol in the period from capitulation of Italy in 1943 until the break-down of the nazi Germany as well as the guestion of Hitler's intensions on annexation of South Tyrol into the Reich. After the capitulation of Italy South Tyrol formally still remained part of the Mussolini's Italian Social Republic. Yet the Germans were not willing to lose direct control over strategically so important regions. The provinces Bozen, Belluno and Trident (Trentino) were part of the zone »Alpenvorland«. A high commisary in charge of this region was Gauleiter Hofer, who was directly subordinated to Hitler. Both Gauleiter Hofer and Hitler made plans concerning the annexation of South Tyrol to the German Reich. After the capitulation of the German army in Italy, however, administration of South Tyrol came directly in hands of the Italian National Liberation Committee. The new Italian government took over this territory from the Anglo-American authorities only on Januar 1, 1946. The last chapter makes the reader acguainted with the guestion of the Ladins, the oldest ethnic group in South Tyrol who retained its characteristics till nowadays, o BRONA Slovenski znanstveni inštitut — Slowenisches wissenschaftliches Institut A-9020 Celovec/Klagenfurt, Bahnhofstrasse 38/11, tel. (4222) 85 243 je v svoji seriji »Disertacije in razprave — Dissertationen und Abhandlungen« doslej izdal naslednja dela: . Vida Obid: Die slowenische Literatur in Karnten seit 1945, — 1979 . Fran Zwitter: Die Karntner Frage. — 1979 . Avguštin Malle: Die slowenische Presse in Kdrnten 1848—1900, — 1979 Mirko Messner: . Janko 1920 in . Rudolf nahme Prežihov Voranc und die Bauern, — 1980 Pleterski: Elemente und Charakter der plebiszitiren Entscheidung Kirnten, — 1980 Vovk: Popis koroških utrakvističnih šol do leta 1918 — Bestandsaufder Karntner utraguistischen Schulen bis 1918,— 1980 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12, Vera PRAVNI POLOŽAJ s. 51—58 51 Klopčič NARODNOSTI V SAP VOJVODINI UVOD Prispevek obravnava razvoj zakonodaje, ki ureja pravice narodnosti v SAP Vojvodini v obdobju po sprejetju Ustave SAPV. Predpisi so obravnavani tematsko po posameznih področjih. Največ predpisov se nanaša na uresničevanje pravic narodnosti na dveh področjih — na področju uresničevanja enakopravnosti jezikov in pisav ter na področju vzgoje in izobraževanja v jezikih narodov in narodnosti. USTAVA SAP VOJVODINE (Uradni list SAPV, št. 4/1974) Poleg zagotovila pripadniku narodnosti kot občanu-posamezniku, da je upravičen do uživanja vseh človekovih pravic, ki jih priznava naš pravni red, brez diskriminacije, kar pomeni danes temeljno načelo vsake demokratične družbe, vsebuje Ustava SAP Vojvodine tudi zagotovilo varstva pravic narodnosti kot celote. Tako »dvojno jamstvo« izhaja iz Ustave SFRJ, ki celoten kompleks narodnostnega vprašanja rešuje prav na teh temeljih. Vsakemu pripadniku naroda ali narodnosti so v Ustavi SFRJ zagotovljene vse individualne pravice (klasične politične in državljanske, ekonomsko-socialne in kulturne pravice ter pravica do svobodnega izražanja pripadnosti narodu in narodnosti), poleg tega pa so narodnostim kot skupinam-celotam, v čl. 245—248 ustave SFRJ zagotovljene kolektivne pravice, ki naj jim omogočijo enakopraven razvoj in ohranitev identitete. Tako npr. čl. 194 Ustave SAP Vojvodine (čl. 170 Ustave SFRJ) priznava pravico posameznika, da svobodno izraža nacionalno kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo, 4. člen Ustave SAPV (čl. 247 Ustave SFRJ) pa zagotavlja pravico do svobodne rabe jezika in pisave ter do razvoja kulture narodnostim kot skupnostim. Ustava Vojvodine obravnava v ločenih odstavkih pravico izražanja pripadnosti narodu oz. narodnosti (1. odst. 194. čl.) in pravico izražanja pripadnosti etnični skupini (3. odst. 194. čl.), medtem ko Ustava SFRJ ne omenja pravice izražanja pripadnosti etnični skupini.' Vendar pa se občan ni dolžan izjavljati, kateremu narodu oz. narodnosti pripada, niti se opredeljevati za pripadnost kateremu od narodov oz. narodnosti. Protiustavno in kaznivo je vsako propagiranje in izvajanje narodnostne neenakosti, izvajanje pritiska na občane glede njihove narodnostne opredelitve, kakor tudi vsako izzivanje narodnostne, rasne ali verske nestrpnosti (194. člen ustave SAP Vojvodine). To je ena temeljnih pravic pripadnikov narodov in narodnosti in je v celoti povzeta iz Ustave SFRJ. Zbujanje narodnostne, rasne ali verske nestrp- nosti je tudi kazensko sankcionirano (čl. 134 KZ SFRJ). Številčno največ določb, ki se neposredno nanašajo na položaj narodnosti, ureja vprašanje enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti. To je razumljivo, saj je jezik eden od načinov izražanja identitete naroda ali narodnosti. S stališča posameznika-pripadnika narodnosti pa je možnost uporabe materinega jezika elementarnega pomena za uveljavljanje njegovih interesov v vsakdanjem življenju. ! Ustava Slovenije nični skupini v čl. 214. ureja svobodno izražanje pripadnosti narodu oz. narodnosti in et- Pravni V. Klopčič: sz Vojvodini v SAP narodnosti položaj V Vojvodini živijo po podatkih popisa iz leta 1971 pripadniki dvanajstih narodov in narodnosti. Z Ustavo SAPV so določeni kot enakopravni naslednji jeziki: srbohrvaški oz. hrvaškosrbski, madžarski, slovaški, romunski in rusinski jezik (čl. 5). V teh jezikih se objavljajo avtentična besedila pravnih aktov, ki jih sprejema Pokrajina (čl. 233 Ustave SAPV). Statuti občin določajo, kdaj so v uradni rabi tudi jeziki drugih narodov in narodnosti (čl. 276 Ustave SAPV). Tako kot ure- ditev v vsej državi, določitev uradnih jezikov tudi tukaj sloni na teritorialnem načelu. V členih 308 in 233 Ustave SAPV je določeno, da se s statuti občin in organizacij združenega dela zagotavlja enakopravna raba jezikov drugih narodov in narodnosti (razen omenjenih petih, ki jih že Ustava SAPV določa kot uradne v celotni Pokrajini) na področju, kjer živijo pripadniki narodov oz. narodnosti, ki te jezike uporabljajo. V pokrajinskih upravnih organih se zagotavlja vodenje upravnega postopka in priprava gradiva za seje ter izdaja publikacij v naštetih petih jezikih (čl. 392 Ustave SAPV). V kolikor pa statuti občin določajo tudi druge jezike kot uradne, teče postopek tudi v teh jezikih (3. odstavek 237. člena Ustave SAPV). Delo na področju javnega obveščanja v celotni Pokrajini poteka v petih jezikih, v kolikor pa statuti občin, kjer živijo pripadniki drugih narodov ali narodnosti, tako določajo, pa tudi v drugih jezikih. Zaradi boljšega obveščanja javnosti v Pokrajini ustanavljajo in razvijajo sredstva javnega obveščanja v jezikih narodov in narodnosti (čl. 192 Ustave SAPV). Iz navedenih členov lahko povzamemo, da ima glavno nalogo pri uresničevanju načela enakopravnosti jezikov narodov in narodnosti občina, kot temeljna družbe- nopolitična skupnost, ki v statutu določi, kateri jeziki so uradni na njenem območju. To nalogo občine, ki jo določa že Ustava SFRJ, povzema Ustava SAPV v členu 275. Vendar pa je zagotovitev pogojev za uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti tudi naloga celotne Pokrajine (čl. 292 Ustave SAPV). Ta vprašanja obravnavata na ravni Pokrajine Družbenopolitični zbor skupščine (čl. 322 Ustave SAPV) ter Predsedstvo SAPV (čl. 350 Ustave SAPV). Področje vzgoje in izobraževanja je v razmerju do Zvezne ustave podrobneje urejeno. S pokrajinsko ustavo je zagotovljeno predšolsko in osnovno izobraževanje v materinem jeziku. Šolanje na višjih stopnjah se zagotavlja v jezikih narodov in narodnosti v skladu z zakonom. Na področjih, kjer živijo pripadniki različnih narodov in narodnosti, se lahko ustanovijo dvojezične šole (čl. 189 Ustave SAPV). Ustava SAPV ureja tudi vprašanje enakopravnosti jezikov in pisav v enotah, štabih in drugih organih teritorialne zaščite, v katerih se zagotavlja čim sorazmernejša zastopanost pripadnikov narodov in narodnosti. Pri poveljevanju in usposabljanju se zagotavlja uporaba jezikov in pisav narodov in narodnosti v skladu z zakonom (čl. 271 Predpogoj Ustave SAPV). za uresničevanje pravic narodov in narodnosti, ki sem jih v tem kratkem prikazu Ustave SAPV navedla, pa je uresničevanje ekonomske osnove enakopravnosti narodov in narodnosti (Osnovna načela Ustave SAPV, Ill. del). ZAKONSKI IN DRUGI PREDPISI, KI URESNIČUJEJO Takoj po sprejetju Ustave, je Skupščina za potpunije ostvarivanje ravnopravne SAPV DOLOČILA USTAVE SAPV sprejela »Zaključak o merama upotrebe jezika i pisama naroda pred pokrajinskim organima i organizacijama« (Uradni list SAPV temi ukrepi, ki so v bistvu napotki za delo, so najpomembnejši: i narodnosti št. 8/1974). Med — Usposabljanje in šolanje kadrov za opravljanje nalog, s katerimi se uresničuje enakopravna raba jezikov in pisav narodov in narodnosti, predvsem s smotrnim štipendiranjem učencev in študentov, na podlagi v naprej sprejetih načrtov. — Organi in organizacije morajo določiti delovna mesta, na katerih je nujno obvladovanje jezikov narodov in narodnosti. V razpisih za taka delovna mesta je Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 53 treba navesti, da je znanje teh jezikov pogoj zarsprejem. — V Skupščini SAPV je treba zagotoviti pogoje za simultano prevajanje na sejah Skupščine in skupščinskih teles. Prav tako je treba zagotoviti pogoje za predložitev gradiva — predvsem zakonov in drugih splošnih aktov — v jezikih narodov in narodnosti ter objavljati Uradni list SAPV istočasno v jezikih vseh narodov in narodnosti. ,. — Za obsežne naloge na področju prevajanja je treba izdelati terminološke slovarje za slovaški, romunski in rusinski jezik. Ostali ukrepi se nanašajo na zagotovitev enakopravnosti jezikov pri delu sodišč, na pripravo obrazcev v jezikih narodov in narodnosti ter na ustavno dolžnost pokrajine in občine, da seznanjajo občane tudi v jezikih narodnosti z zveznimi in republiškimi zakoni, ki urejajo njihove pravice in dolžnosti. Pokrajinski organi morajo pomagati občinskim organom pri izdelavi statutov, predvsem pri sestavi določil o uresničevanju pravic narodov in narodnosti. Ta sklep je pomemben zaradi tega, ker se ravno preko statutov občin konkretizirajo ustavna določila o enakopravnosti narodov in narodnosti. Z zagotovitvijo strokovne pomoči pokrajinskih organov pa se odpravljajo nesorazmerja med pravnim varstvom pravic narodnosti v različnih občinah pokrajine, saj imajo običajno nerazvita področja težave tudi s strokovnimi kadri v občinskih organih. Po štirih letih je Skupščina SAPV sprejela »Preporuku o daljim aktivnostima na unapredivanju ravnopravnosti jezika i pisama naroda i narodnosti u SAPV« (Uradni list SAPV št. 16/1978). Priporočilo ugotavlja, da je kljub temu, da je vprašanje enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti v SAPV normativno v glavnem urejeno, nujno potrebno urediti način uresničevanja enakopravnosti jezikov in pisav v vseh občinah ter odpraviti določene pomanjkljivosti v statutih občin in v drugih samoupravnih aktih, pri tem pa upoštevati tudi demografske spremembe v občinah. Enako kot že citirani Sklep, tudi Priporočilo poudarja, da je treba v aktih o si- stematizaciji določiti delovna mesta, za katera je potrebno znanje jezikov narodnosti, ter v razpisih navesti, da je znanje teh jezikov pogoj za sprejem. Predlagano je tudi stimulativno nagrajevanje delavcev, ki naloge opravljajo v dveh ali več jezikih. Pomemben delež k uresničevanju narodnostne enakopravnosti lahko prispeva učenje jezika družbenega okolja ter vključevanje RTV in drugih sredstev javnega obveščanja v ta proces. Priporoča se tudi hitrejše in učinkovitejše ustvarjanje pogo- jev za enakopravno uporabo jezikov narodov in narodnosti v ustanovah, s katerimi se občan srečuje v vsakdanjem življenju: v zdravstvu, na PTT, v železniškem in drugem prometu, v bankah itd. Enakopravnost jezikov narodov in narodnosti v upravnem postopku urejata »Zakon o načinu obezbedivanja ravnopravne upotrebe jezika i pisama naroda i narodnosti pred državnim organima i organizacijama koje vrše javna ovlaštenja« (Uradni list SAPV, št. 6/73) in pozneje sprejeti »Zakon o izmenama i dopunama zakona o načinu obezbedivanja ravnopravne upotrebe jezika i pisama naroda i narod- nosti pred državnim organima i organizacijama koje vrše javna ovlaštenja« (Uradni list SAPV, št. 5/1977). Po tem Zakonu se s statutom organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije ali skupnosti ter s statutom občine določijo uradni jeziki ter način uresničevanja enakopravnosti. Zakon loči med organi in organizacijami, ki delujejo na področju cele Pokrajine in so dolžni zagotoviti enakopravnost petih jezikov, ki jih Ustava SAPV določa kot uradne, ter med organi in organizacijami, ki poleg le-teh delujejo na področju občine (»lokalni«) in so dolžni zagotoviti enakopravnost jezikov, ki so s statutom občine določeni kot uradni jeziki (torej tudi jeziki drugih narodov in narodnosti).? Poleg tega so naloge organov, ki delujejo le na ? Darinka Nedeljkovič npr. v članku »Ravnopravnost naroda i narodnosti u postupku pred pravosudnim organima«, Obeležja 1/1980, str. 47 navaja, da je v statutu občine Pančevo določen tudi makedonski jezik kot uradni. u | V. Klopčič: Pravni položaj narodnosti v SAP Vojvodini področju ene ali več občin, v različnih fazah postopka obsežnejše kot pa naloge organov in organizacij, ki delujejo na področju celotne Pokrajine. »zokalni« organi morajo vanju zagotoviti enakopravnost s strankami, pri objavi v delu administracije, za v vodenju predpisov katero so postopka, in drugih občani zainteresirani, za seje občinske skupščine in njenih teles. Organi, ki delujejo na področju cele Pokrajine pravnost petih uradnih jezikov v v ustnem aktov, ustnem in pri in pa morajo pismenem in pismenem izdajanju pri pripravi gradiva uresničevati občevanju s obče- publikacij, enako- strankami, v vodenju postopka o pravicah in dolžnostih občana, pri pripravi gradiva za seje Skupščine SAPV in njenih organov in pri izdajanju publikacij. Način uresničevanja enakopravnosti pri delu Skupščine SAPV, Izvršnega sveta in njegovih organov je podrobneje urejen z njihovimi poslovniki. Zakon vsebuje podrobne določbe o tem, kako se določi jezik oz. jeziki, v katerem oz. v katerih se vodi postopek. Osnovno načelo je, da se postopek vodi v jeziku ali jezikih, za katere se odločijo stranke, uradna oseba pa jih mora poučiti, katerij jeziki so uradni. Način določanja jezika postopka in določeni jezik se uvede v zapisnik. Načela o enakopravnosti jezika v upravnem postopku so za področje SFRJ enotno urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (poglavje Uporaba jezika, čl. 15), ki določa, da se upravni postopek vodi v jeziku narodov in narodnosti Jugoslavije v skladu z Ustavo SFRJ, ustavami republik in ustavama avtonomnih pokrajin, z zakoni in s statuti občin ter samoupravnih organizagij in skupnosti. Po tem zakonu je onemogočanje uporabe jezika tudi razlog za obnovo postopka (čl. 249). Način Skupščine št. uresničevanja enakopravnosti jezikov narodov in njenih organov je urejen v Poslovniku 14/1975). Uradni jeziki so srbohrvaški oz. in Skupščine hrvaškosrbski, narodnosti SAPV pri delu (Uradni list, madžarski, slovaški, romunski in rusinski. Po določbah posebnega poglavja o uporabi jezika in pisav se govor delegata, ki uporablja enega od petih uradnih jezikov, prevaja v ostale uradne jezike. Za primer, ko delegat izkoristi pravico uporabljati jezik svojega naroda ali narodnosti, ki pa je različen od uradnih jezikov, predvideva Poslovnik, da naj se govor prevaja »ustrezno pogojem in možnostim«. Še naprej ostaja odprto vprašanje ali bo delegat, ki uporablja jezik katerega drugega naroda ali narodnosti izkoristil svojo pravico in govoril v svojem jeziku ter obenem tvegal, da govor ne bo preveden in bo ostal brez primernega učinka, ali pa se bo raje odločil za katerega od uradnih jezikov. Tudi gradivo, ki se obravnava pri delu Skupščine in njenih teles se pripravlja v petih uradnih jezikih, prav tako avtentična besedila pokrajinskih zakonov, predpisov in drugih pravnih aktov. Zato ima Skupščina posebno komisijo za ugotavljanje avtentičnosti pokrajinskih predpisov v jezikih narodov in narodnosti, ki jo sestavljajo predsednik in deset članov. Komisija ima posebne podkomisije za vsakega od uradnih jezikov. Med izvršilnimi predpisi, ki prispevajo k uresničevanju enakopravnosti pri delu Skupščine, velja omeniti »Odluku o načinu i organizaciji informisanja delegacija osnovnih samoupravnih organizacija i zajednica i društveno-političkih organizacija o pitanjima iz nadležnosti Skupštine SAPV« (Uradni list št. 14/1975). V tem odloku je določeno, da se Delegatski vesnik izdaja v petih uradnih jezikih vsaka dva tedna kot posebna priloga časopisov: Dnevnik, Magyar Sz0, Hlas ludu, Libertatea ter Ruske slovo. Sredstva za pripravo in izdajo Vesnika zagotavlja SAP Vojvodina. V poslovniku Izvršnega sveta Skupščine SAPV (Uradni list 18/1975) je v členu 182 določeno, da lahko člani sveta ali druge osebe, ki so povabljene na sejo, uporabljajo enega od uradnih jezikov (določb o udeležencih, ki uporabljajo jezik katerega drugega naroda ali narodnosti ni). Med poslovniki skupščinskih teles je potrebno opozoriti na »Poslovnik veča opština Skupštine SAPV« (Uradni list SAPV št. 22/1975), ki določa, da je treba pri izboru članov stalnih delovnih organov med Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 Eši drugim obvezno upoštevati sorazmerno regionalno zastopanost ter načelo uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti. Določilo je pomembno, ker daje vsebinsko osnovo za uveljavljanje interesov narodov in narodnosti. Enakopravnost jezikov in pisav narodov in narodnosti v praksi urejajo tudi številni konkretni pravni predpisi, ki izvršujejo ustavna in zakonska določila (razni pravilniki, odloki ,itd.). Tako npr. »Pravilnik o sadržini i načinu polaganja stručnog ispita lica koja obavljaju bibliotečku delatnost« (Uradni list SAPV št. 12/1975) določa, da kandidat v prijavi svoje pismene naloge obvesti komisijo, v katerem jeziku narodov in narodnosti SAPV želi polagati strokovni izpit. Pravilnik ne vsebuje določb, kaj se zgodi, če komisija nima ustrezno izobraženega kadra v vseh jezikih narodov in narodnosti SAPV, oz. kdaj in iz katerih razlogov se lahko predlog kandidata zavrne. Kršitev enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti je inkriminirana kot kaznivo dejanje s Kazenskim zakonikom SAPV (Uradni list SAPV, št. 17/1977)", kar kaže na pomen tega načela, saj se pravni redi odločajo za kazensko sankcioniranje le tistih dejanj, ki ogrožajo družbeno najpomembnejše vrednote. Izrednega družbenega pomena je določilo v »Zakonu o privremenim merama za društveno zaštitu samoupravnih prava i društvene svojine« (Uradni list SAPV, št. 18/1977), po katerem se smatra, da je delovna organizacija oškodovala družbene interese, če ni zagotovila z zakonom in statutom občine določene obveznosti uresničevanja enakopravnosti jezikov in pisav. V takem primeru posreduje pristojna skup- ščina občine oz. Skupščina SAPV, ki določi ukrepe, ki bodo najučinkoviteje odpravili tako stanje. Med predpisi, ki urejajo osebni status državljanov, je za posameznika-pripadnika narodnosti gotovo najpomembnejše določilo »Zakona o ličnom imenu« (Uradni list SAPV, št. 2/1980), ki narekuje pristojnim upravnim organom, da vpisujejo osebna imena v matično knjigo tudi v jeziku naroda ali narodnosti, če se za to izjasni polnoletni državljan. Na področju vzgoje in izobraževanja so bili po letu 1974 sprejeti številni pravni akti, ki odražajo nov način samoupravnega urejanja razmerij na tem področju. Ustanovljene so bile samoupravne interesne skupnosti za posamezna področja izobraževanja, ki pri svojem delu skrbijo tudi za uresničevanje narodnostne enakopravnosti. Tako »Zakon o samoupravnim interesnim zajednicama obrazovanja« (Uradni list št. 21/1974) med nalogami Skupnosti za predšolsko in osnovno izobraževanje ter Skupnosti za usmerjeno izobraževanje navaja, da v njih delovni ljudje »ugotavljajo osebne in skupne interese na področju predšolskega in osnovnega (oz. usmerjene- ga) izobraževanja v jezikih narodov in narodnosti«. Delovni ljudje v Skupnosti za predšolsko in osnovno izobraževanje zagotavljajo enakomeren razvoj tega izobraževanja v vsej Pokrajini ter ustvarjajo pogoje za uresničevanje enakopravnosti na- rodov in narodnosti na področju predšolskega in osnovnega izobraževanja v Pokrajini. Določila tega zakona so podlaga tudi samoupravnim sporazumom interesnih skupnosti za posamezna področja izobraževanja Na podlagi zakona o SIS-u za usmerjeno izobraževanje je bil že decembra 1974 sprejet Statut SIS-a za usmerjeno izobraževanje Vojvodine (Uradni list SAPV št. 22/1975). V smislu določb, ki urejajo položaj narodnosti so pomembne določbe o posebni komisiji za pouk v jezikih narodov in narodnosti ter določbe o financiranju enakomernega razvoja in uresničevanja enakopravnosti v obsegu, ki ga določa program skupnosti iz sredstev SIS-a za usmerjeno izobraževanje. SIS zagotavlja sredstva za uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti v usmerjenem izobraže1 Za kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti jezikov in pisav je predvidena kazen zapora do enega leta. V. Klopčič: Pravni položaj narodnosti v SAP Vojvodini 56 vanju ostalim SIS-om za usmerjeno izobraževanje v Pokrajini in sicer po kriterijih, določenih v splošnem aktu SIS-a, ki se imenuje »Pravilnik o dopunskom finansiranju usmerenog obrazovanja na jezicima naroda i narodnosti«. Splošni akti se objavljajo v petih uradnih jezikih", v katerih je izpisan tudi tekst pečata. Med nalogami SIS-a za predšolsko in osnovno izobraževanje, ki so določene v statutu SIS-a (Uradni list SAPV, št. 22/75) in so vse pomembne za položaj narodnosti so najrelevantnejše — zagotavljanje sorazmernega razvoja predšolskega in osnovnega izobraževanja v Pokrajini, ustvarjanje pogojev za uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti na področju osnovnega in predšolskega izobraževanja, sprejemanje programa enakomernega razvoja predšolskega in osnovnega izobraževanja ter usklajevanje z družbenim planom Pokrajine in dopolnilno financiranje v nezadostno razvitih občinah. Obravnavanje teh vprašanj je v pristojnosti osrednjega organa — Skupščine SIS-a, oziroma njenega Izvršnega odbora, ki spremlja in analizira položaj in probleme pri uresničevanju teh nalog, ter predlaga Skupščini ustrezne ukrepe. Pri Skupščini deluje tudi posebna komisija za pouk v jezikih narodov in narodnosti. Izvajanje naštetih nalog se financira iz sredstev SIS-a, dopolnilno financiranje v jezikih narodov in narodnosti pa ureja poseben Pravilnik. Delo na področju vzgoje in izobraževanja ureja »Zakon o vaspitanju i obrazova- nju« (št. 14/1977) s sprejetimi dopolnitvami in spremembami (Uradni list SAPV št. 1/79). Pri organizaciji vzgojno izobraževalnega dela in pouka v jezikih narodov in narodnosti loči Zakon naslednje stopnje: — Predšolsko, osnovno in skupno srednje izobraževanje in vzgoja se zagotavlja v jezikih narodov in narodnosti (brez omejitvenih pogojev)", — v poklicno usmerjenem izobraževanju in vzgoji na srednji stopnji, če se za to odloči najmanj 15 učencev iz istega letnika, enake usmeritve v isti ustanovi, — v poklicno usmerjeni vzgoji in izobraževanju na višji in visoki stopnji, če se za to odloči najmanj 30 študentov iz istega letnika, enake smeri v isti ustanovi, — strokovno usposabljanje in izpolnjevanje, če se za to odloči najmanj 15 oseb, ki se strokovno usposabljajo ali izpopolnjujejo po istem programu. V posameznih primerih se lahko organizira pouk v jezikih narodov in narodnosti tudi, če niso izpolnjeni omenjeni pogoji glede števila učencev oz. študentov, če obstoji upravičen družbeni interes, ki ga določi SIS za izobraževanje v okviru katere deluje vzgojno-izobraževalna ustanova. Na področju splošne in poklicno usmerjene vzgoje in izobraževanja se lahko uvede dvojezični pouk za pripadnike narodov oz. narodnosti, torej uvedba dvojezičnega pouka ni obveznost, temveč je dana kot eden od možnih načinov uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Učenci in študentje poklicno-usmerjenega izobraževanja, oziroma starši in skrbniki otrok v predšolskih ustanovah, v osnovnih šolah in v ustanovah za skupno izobraževanje na srednji stopnji se na začetku vsake stopnje šolanja odločijo za jezik oziroma jezike, v katerih naj se otrok, učenec ali študent izobražuje. V samem zakonu je določena kazenska sankcija — denarna kazen za ustanovo, ki ne omogoči kandidatu opravljanje sprejemnega izpita v jeziku naroda ali narodnosti, v katerem se je do tedaj izobraževal. Jeziki oz. jezik, v katerem poteka vzgojno-izobraževalno delo, morajo biti določeni že v sklepu o organiziranju temeljne vzgojno-izobraževalne organizacije in v aktu o ustanovitvi vzgojno izobraževalne organizacije kot delovne organizacije. Z V jeziku oziroma v jezikih, v katerih se izvaja pouk, se objavljajo tudi samoupravni splošni akti ustanove, dajejo obvestila staršem in skrbnikom ter vodi evidenca. Opustitev se kaznuje z denarno kaznijo. Javne listine (diploma, spričevalo, " Enaka določila vsebujejo statuti ostalih SIS-ov. " Prvotno »Splošna vzgoja in izobraževanje« v zakonu iz leta 1977. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1900, št. 11—12 s? izkaz in vpisnica) se tiskajo v srbohrvaškem oz. hrvaškosrbskem jeziku. Če poteka vzgojno izobraževalno delo v jeziku narodnosti, ali če se za to izjasnijo učenec ali njegovi starši, se naštete javne listine tiskajo dvojezično v srbohrvaškem oziroma hrvaško-srbskem jeziku ter madžarskem, slovaškem, romunskem oziroma rusinskem jeziku. Enako velja za tekst pečata ustanove. Zakon postavlja pogoje glede strokovne usposobljenosti kadrov, ki izvajajo pouk v jezikih narodnosti. Poučujejo lahko učitelji in sodelavci, ki so si pridobili izobrazbo v tem jeziku, oziroma katerih znanje je preverjeno v strokovnem lektoratu ali v vzgojno izobraževalni ustanovi visoke stopnje, v kateri poteka vzgojno izobra- ževalno delo v tem jeziku. Zakon določa, da so učbeniki in priročniki tudi glede cene enako dostopni v vseh jezikih. V kolikor pa je naklada učbenikov v jezikih narodnosti manjša od naklade učbenika v srbohrvaškem oziroma hrvaško-srbskem jeziku, se krije razlika med proizvodno in prodajno ceno iz sredstev ustreznega SIS-a za izobraževanje? Zavod lahko izdaja učbenike v jezikih narodov ali narodnosti le, če ima redno zaposlene strokovno najvišje izobražene kadre, ki izpolnjujejo pogoje za naziv strokovnega sodelavca. Nadzor nad izvajanjem pouka v jezikih narodov in narodnosti izvajajo pedagoški zavodi. Pedagoški zavod Vojvodine organizira strokovno usposabljanje učiteljev in sodelavcev, ki izvajajo vzgojnoizobraževalno delo v jezikih narodov in narodnosti ter pospešuje dvojezično vzgojno izobraževalno delo. ZAKLJUČEK Ko analiziramo zakonske in druge predpise v SAP Vojvodini, ki urejajo področje enakopravnosti narodov in narodnosti v obdobju 1974—1980, stopata v ospredje dve značilnosti: Prvič — v prvih treh letih (do leta 1977) je bila zakonodajna dejavnosti na tem področju mnogo intenzivnejša. Normativno so bila kompleksno urejena družbeno najpomembnejša področja uresničevanja enakopravnosti jezikov in pisav, vzgoje in izobraževanja itd. Iz kronološkega zaporedja je razvidno tudi katerim področjem je dal zakonodajalec največji družbeni pomen. Drugič — pozneje sprejeti akti obravnavajo v glavnem le posamezna področja (npr. »Zakon o ličnom imenu«) ali pa pomenijo dopolnitve oziroma spremembe že sprejetih predpisov, ne da bi posegali v bistvene vsebinske spremembe (npr. spremembe in dopolnitve »Zakona o obrazovanju i vaspitanju«). Nekatere ponavljajoče se ugotovitve, zahteve in opozarjanja na nepravilnosti (npr.v Zaključci o merama za potpunije ostvarivanje ravnopravne upotrebe jezika i pisama naroda i narodnosti pred pokrajinskim organima i organizacijama« ter V »Preporuka o daljim aktivnostima za unapredivanje ravnopravnosti jezika i pisama naroda i narodnosti u SAPV«) pa kažejo na to, da so v praksi ravno pri vprašanju kadrov, ki naj izvajajo sprejeta določila, nastale težave. To potrjuje dejstvo, da za dosledno uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti ni dovolj le zgledno normativno urejanje. " Izjema so učitelji, ki opravljajo delo v jeziku naroda ali narodnosti več kot deset let; zanje ni obvezno preverjanje znanja, čeprav si niso pridobili izobrazbe v tem jeziku. ? Prvotno — iz sredstev proračuna pokrajine. " Po tem zakonu mora imeti vsaj 4-letne delovne izkušnje v vzgojno izobraževalnem delu ' v jeziku naroda ali narodnosti. 58 V. Klopčič: Pravni položaj narodnosti v SAP Vojvodini Summary THE LEGAL STATUS OF NATIONALITIES IN SAP VOJVODINA When analyzing the legal and other regulations in the SAP of Vojvodina which regulate the domaln of the eguality of nations and nationalities in the period of 1974 till 1980, two characteristics become evident: First — in the first three years (up to the year 1977) the leyal activity in this domain was much more intensive. Socially the most important domains of realization of the eguality of languages and writing, education and instruction, etc., have been regulated with norms, From the chronological order it is also evident which domain the legislator gave the greatest social meaning to. Second — the later accepted acts take into consideration only the single domains (e.g. »The Law of Personal Name«) or they are meant as amendments or changes of the accepted regulations without interfering with the essential changes of the contents (e.g. changes and amendments of »The Law of Instruction and Education«). Some repeating conclusions, demands and warnings on the irregularities (e.g. in »Conclusions of the measures for the more complete realization of the egual use of the language and writing of the nations and nationalities in contact with the organs and organizations of the province« and in »Recommendation of further activities to promote the eguality of languages and writings of the nations and nationalities in SAP of Vojvodina«) point out that in practice the problem of the staff who is to realize the accepted regulations, is causing difficulties. This is asserting the fact, that only a model normative regulating is not enough for a real eguality of nations and nationalities. Razprave in gradivo, Ljubljana, d ber 1980, št, 11—12, Pavel SLOVENCI s. 59—72 sa Stranj NA TRŽAŠKEM IN NA GORIŠKEM V LUČI PRIMERJAVE MED ŠOLSKIMI IN DEMOGRAFSKIMI PODATKI I. UVOD Dežela Furlanija Julijska krajina je ena izmed tistih italijanskih dežel, v katerih je že nekaj let v teku izrazito upadanje prebivalstva. Na severu države so pravzaprav redke dežele, kjer je število rojstev v letu 1979 preseglo število smrti (to so bile le dežela Lombardija, Veneto in Poadižje). Demografska stagnacija se je začela po višku rodnosti, ki se je ujemal z viškom tako imenovanega »italijanskega ekonomskega čudeža«, leta 1964. Takrat je znašala mera naravnega prirastka v Italiji 10,6 %, let 1979, pa le še 2,4%, ko je rodnost dosegla zgodovinski minimum 11,8 %'. V deželi Furlaniji Julijski krajini pada število rojstev v vseh štirih pokrajinah. Med leti 1972 in 1977 se je število rojstev v pokrajinah Videm in Pordenone skrčilo za četrtino, v tržaški in goriški pokrajini, pa se je v istem obdobju skrčilo za tretjino.? Demografska dinamika je pomembna za državo, še bolj pa za manjšinske narodne skupnosti, ki živijo v manjši številčni dimenziji, saj v goriški pokrajini pomeni, na primer, en otrok v prvem razredu slovenskih osnovnih šol, približno en od- stotek pokrajinske šolske generacije. Manjšina ne razpolaga s sredstvi družbene analize, ki jih ima na razpolago uprava državnega aparata; še marsikaj drugega manjka, da bi lahko že pri rojstvu sploh govorili o naraščanju ali upadanju števila pripadnikov narodnostni skupnosti. Ena možnost ocenjevanja tega števila sloni na upoštevanju vpisa v manjšinske šole. Nekateri avtorji ocenjujejo delež manjšine iz primerjave med številom vpisanih v sklopu vseh osnovnih šol manjšine in večine. V tej analizi bo uporabljena metoda, ki bo upoštevala vpise v prve razrede osnovnih šol in število rojstev med rezidenčnim prebivalstvom posameznih obravnavanih upravnih enot. Za ta »izvid« je treba počakati šest let, do vpisa posamezne generacije v prve razrede slovenskih ali italijanskih osnovnih šol, tam kjer slovenske šole obstajajo, kjer teh ni, pa je vsako ocenjevanje še težje ali nemogoče. 2. DOSEDANJE OCENITVE Število Slovencev na Tržaškem je bilo v zadnjih desetletjih večkrat ocenjeno na podlagi indirektnih metod, zlasti volilnih izidov in vpisa v slovenske šole. V tabeli št. 1 je prikazan pregled glavnih ocenitev. Nekatere od teh ocenitev vsebujejo precejšnje netočnosti. Tako na primer G. Valussi, v svoji knjigi Gli Sloveni in Italia (ki vsebuje gradivo iz IV. srečanja slovenskih in italijanskih geografov, ki se je vršilo v Pordenonu 28. in 19. oktobra 1973) navaja za leto 1953 ocenitev, da je na Tržaškem 39.145 ' La popolazione dell'Italia. Tendenze, conseguenze soclali ed economiche ed implicazioni per |'azione pubblica. Censis, guindicinale di note e commenti, No. 339, 1 luglio 1980, anno XV]|. str. 713—736. ? Iz poročila deželnega odbornika za šolstvo o »Pravici do študija v deželi Furlaniji Ju- lijski krajini« v Vidmu, dne 5. maja 1979. so p. Stranj: Tabela Število Slovencev Tržaška občina % abs. št. 1910 1910 56.916 83.000 24.8 1921 45.000 26.457 111 1945 46.469 177 1949 50.000 18.3 1953 27525 18.8 101 1958 1961 1971 15.819 15.564 5.8 5.7 % 70.632 86.000 32.403 po nekaterih po- Mir Ponovitev avstrijskega popisa? Rogličeva ocena na podlagi popisa" 12.3 54.000 20.6 50.000 18.5 63.000 21.0 30.000 10.0 25.582 24.706 8.6 8.2 39145 in na Goriškem št. 1 Tržaška pokrajina abs. št. 1946/47 na Tržaškem v sedanji tržaški pokrajini in posebej v tržaški občini pisih in ocenitvah, od 1910 do 1971 teto 1921 Slovenci 132 Prvi italijanski povojni popis" Schiffrerjev popravek popisa" ee amo step ih X. 1945' Pahor, Zaliv št. 5" ZVU na podlagi volilnih izidov" C. Schifrer: D jtallanav, a a ti di Vit H Italijanska vlada " Državni popis prebivalstva"? Državni popis prebivalstva" Slovencev in jo pripisuje Zavezniški vojaški upravi, ki naj bi jo izpeljala iz volilnih izidov. Vir, ki ga Valussi citira (»L'Italia e il TLT«, članek v vladni publikaciji »Documenti di Vita Italiana« iz 28. marca 1954, str. 2157), pa navaja ZVU samo za globalno številko prebivalstva; navedeno število Slovencev, pa ne razlaga z nobenim postopkom. Izvor te številke, 39.145, dobimo čisto nekje drugje, in sicer v razpravi Carla Schiffrerja v Biltenu italijanskega geografskega društva, za september in oktober leta 1955. V tej razpravi lahko ugotovimo, da je ocena o številu Slovencev, ki jo Valussi pripisuje volilnim razlagam Zavezniške vojaške uprave, dejansko prišla iz razlage vpisov v slovenske šole, ki jo je izvedel italijanski ekspert. Podobnih netočnosti je več. V isti Valussijevi knjigi, stran prej (str. 50) isti avtor pripisuje Samu Pahorju oceno o številčnosti Slovencev za leto 1946/47. Če pazljivo preberemo Pahorjevo razpravo (Ustroj slovenske manjšine na Tržaškem po > Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Linder, Volkszahlung von 31 Dezember 1910; VIl. Oesterreichisch-Illyrisehes Kustenland, Dunaj 1918. ' Roglič J., Le recensement 1910: ses methodes et son application dans la Marche Julienne. Sušak, Jadranski Inštitut, 1946, str. 70. > Ministero dell'economia nazionale — Direzione statistica; Censimento della popolazione del Regno d'italia al 1 dicembre 1921. lll. Venezia Giulia, Rim, 1926. % Schiffrer C., Sguardo storico ai rapporti fra Italiana e Slavi nella Venezla Giulia; a cura dell'Istituto di Storia dell'Universita di Trieste, 1946, str. 37. ? Tipkopisno gradivo z naslovom »Ljudsko štetje 1. X. 1945«, ki ga hrani Odsek za Zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. " Pahor S. Ustroj slovenske manjšine na Tržaškem po podatkih splošnega popisa pre- bivalstva 15. oktobra 1961; Zaliv št. 5; Trst, 1967; str. 6. s " AMG — Trieste Handbook 1950. Inforation and public relation division of AMG Trieste, 1950. » Schiffrer C. Bollettino della Socleta Geografica Italiana, Roma, 1955 Serie Vill., Vol. VIIL., Fasc. 9—10, Settembre—ottobre 1955. Podatki so bili sicer prej objavljeni v publika- ciji: »L'Italia e il TLT, Documenti di Vita italiana. Centro di documentazione della presidenza del Consiglio del Ministri. IV. 1954; 28. Ill. 1954, p. 2157. " Trieste nella Sua realta; a cura del servizio Informazioni della Presidenza del Consiglio del Ministri, Roma, 1958, pag. 15. % JSTAT, 10" censimento generale della popolazlone (15. Ottobre 1961), Vol. Ill. Dati sommari per comune, fasc. 32, Provincia di Trieste ,Roma 1965. % JSTAT, 10" censimento generale, della popolazione (24. Ottobre 1971), Vol. Il. Dati per Comune sulle caratteristiche strutturali della popolazione, Fasc. 29, Provincia di Trieste, Roma, 1973. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1960, št. 11—12 s podatkih splošnega popisa prebivalstva 15. oktobra 1961; Zaliv, Trst, 1967), pa ugotovimo, da je Pahor izvedel dve izračunavi, za leti 1946/47 in 1951, le zato da opozori na neprepričljivost številčnih Schiffrerjeva metoda izračunal je razmerje med merje je nato prenesel na števila Slovencev. Če ta sedanje popise, dobimo izidov popisa iz leta 1961). ocenjevanja, na podlagi šolskih podatkov je preprosta: slovensko in italijansko osnovnošolsko populacijo, to razštevilo prebivalstva, ki ga je dal popis in dobil tako oceno postopek nekoliko izostrimo'% in izvedemo za vse tri donaslednje vrednosti: (tabela št. 2) Tabela št. 2 Ocenitev odstotka slovenskega prebivalstva na podlagi primerjave med rezultati posameznih povojnih popisov prebivalstva in vpisovanja v prve razrede slovenskih osnovnih šol v Italiji LETO POPISA DOLENJE KRMIN ŠTEVERJAN GORICA SOVODNJE DOBERDOB RONKE TRŽIČ DEVI-NABREŽINA ZGONIK REPENTABOR TRST DOLINA MILJE 1951 1961 1971 16.21 2.06 35.64 9.55 122.17 97.29 1.07 0.37 52.71 64.82 91.08 9.89 91.54 5.45 6.56 0.96 85.17 6.21 80.82 92.21 — — 35.96 103.49 68.91 4.69 66.84 2.06 9.99 0.68 93.89 9.88 92.11 95.62 — — 39.22 82.50 77.35 5.24 59.46 2.24 Kot je razvidno, vsebuje tabela nekaj absurdov; v Sovodnjah leta 1951 in v Zgoniku leta 1961 naj bi bilo več kot 100 % Slovencev, medtem ko naj bi v Števerjanu; v desetletju 1951—1961 slovensko prebivalstvo »poskočilo« od 36 % na 85 %. Ti številčni preskoki kažejo, da obstajajo še drugi »moteči faktorji«, poleg tistih, ki jih navajata Schiffrer in Valussi (ti naj bi bili: po njunem mnenju »slovanofilska zaljubljenost« prvih povojnih let, kontrola PNOO nad šolami,...). " Postopek navedene izračunave je bil naslednji: Za vsako občino se je za posamezne popise vzelo v poštev število vseh otrok, ki so v trenutku popisa (to je vedno v mesecu oktobru) bili stari od 0 do 6 let. Ti otroci so se v naslednjih šestih letih vpisali v prve razrede osnovnih šol v občini, če prezremo preseljevanje prebivalstva. To množico imenujemo »A«, Množica »B« naj bo število otrok, ki so se v šestih letih po popisu vpisali v prve razrede slovenskih osnovnih šol v posameznih občinah. Celotno število rezidenčnega prebivalstva ob trenutku popisa, pa naj bo množica »C«. Iz razmerja med količinama Ain B, dobimo v sorazmerju s C količino »D«, ki predstavlja ocenitev števila slovenskega prebivalstva na podlagi vpisa v slovensko šolo. To vrednost D izrazimo kot odstotek prej omenjenega celotnega rezidenčnega prebivalstva. Zaradi večje homogenosti, ki je potrebna pri obdelavi tako majhnih števil, kot jih nudi v tem računanju večina obravnavanih občin, so bili navedeni odstotki izračunani na podlagi poprečji za vsako šetletje, ki je sledilo popisu. V absolutnih številkah, bi po tej metodi dobili za tržaško pokrajino, za leto 1951 skupno 36.141 zvona, oziroma 12,6 % celotnega prebivalstva namesto Schiffrerjevih 39.145, oziroma 13,8 %. P. Stranj: Slovenci na Tržaškem in na Goriškem Italijanski avtorji ne priznavajo kompleksnejše dinamike v problemu narodne zavesti. Schiffrer piše v navedeni razpravi dobesedno (in podobne izjave je večkrat ponovil v nepodpisanih člankih na italijanskem dnevnem časopisju iz istega obdobja): »Vpis otrok v italijanske ali v slovenske šole predstavlja nekak permanentni in spontani plebiscit za eno ali za drugo narodnost. Ni dvomov, da italijanske družine vpisujejo svoje otroke v italijanske šole in slovenske družine v slovenske. Redke mešane družine — kjer je oče Italijan in mati Slovenka ali obratno — imajo svobodo izbire: ampak tiste ,ki vpišejo otroke v italijanske šole morajo biti smatrane kot italijanske družine (podčrtal P. S.) in obratno, kajti iz današnje šolske populacije bodo izšli jutrišnji državljani, v katere bo šola fiksirala slovensko ali italijansko kulturo in narodno zavest.« Nekoliko bolj naprej, na isti strani (459) ocenjuje število mešanih zakonov: »negotovi sektor mešanih zakonov, ki šteje približno 15—20 tisoč oseb, ki so dejansko že asimilirane s strani italijanske večine«. Na podlagi teh premis in navedenih metod je avtor zapisal, da »lahko sklepa s precejšnjo zanesljivostjo (»buona approssimazione«), da k slovenskemu prebivalstvu spada po jeziku, po običajih, po zavesti in po namenu, da tako ostane« skoraj 40 tisoč prebivalcev. Po tej logiki se število pripadnikov neke manjšine lahko le krči, kajti neizbežni mešani zakoni ,nujno' spremenijo slovenskega zakonca v člana italijanske družine. Analiza števila otrok, ki so bili vpisani v ravnokar začetem šolskem letu 80/81, v prve razrede slovenskih osnovnih šol v Italiji nam nudi drugačne rezultate. 3. DANAŠNJE STANJE Kot omenjeno je demografska kriza v Deželi Julijski krajini najbolj občutna v pokrajinah Trst in Gorica. V desetletju med leti 1964 in 1974 je rodnost občutno padla tako na Tržaškem, kot na Goriškem, po letu 1975, pa je upadanje postalo še bolj izrazito: Tabela št. 3 Rodnost (število rojstev na 1000 prebivalcev) isi Pokrajina a 1964 1974 1975 1976 1977 1978 1979 Trst Gorica 12,5 9,7 8.8 8,2 7,5 7,2 5.9 16,1 12,8 11,2 10,2 8,9 8,9 7,6 V istem obdobju je vpis v prve razrede slovenskih osnovnih šol le nekajkrat zanihal in celo narastel iz vrednosti 270 na 273 v tržaški pokrajini, od 94 na 135 pa v goriški pokrajini. Ta porast, izražen v absolutnih številkah postane še bolj izrazit, če ga primerjamo s številom rojenih v občinah, kjer obstajajo slovenske šole. Točneje, sledeči računi bodo izvedeni ob upoštevanju desetih občin in sicer: Milje, Dolina, Trst, Repentabor, Zgonik in Devin — Nabrežina na Tržaškem ter Doberdob, Sovodnje, Gorica in Števerjan na Goriškem, ob čem bo izpuščena občina Krmin, % Tržaška mestna knjižnica hrani tipkoplsni seznam vseh Schiffrerjevih spisov v kate- rem so zajeti tudi številni nepodpisani članki, ki jih je avtor objavil v tržaškem dnevnem tisku. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 190, št, 11-12 — kjer je bil letos vpisan v slovensko šolo (v prvi razred osnovne) le en učene c, obči na pa šteje 7821 prebivalcev (1. 1. 1980)!4; ta občina bi s svoj o narodnostno in demografsko sliko bolj zakomplicirala analizo, , kot pa KO jo zaokrožala, Če primerjamo, v odstotkih, število otrok rojenih leta 1964 na opisanem območju, s številom otrok, ki so se šest let pozneje v šolskem letu 1970/71 vpisali v slovenske osnovne šole (v prve razrede), dobimo za šest tržaških občin ma 7,9 %, deset let pozneje pa 11,5 %. Na Goriškem je isti i narastel od 11,9 % na 23 %. " RAREEAI], za isto pbeobje Popis prebivalstva za leto 1971 je ocenil odstotek slovenskega prebiv alstva na Tržaškem na 8,2 %, kar se je precej skladalo s tedanjimi tudi v popisu, ki bi se moral vršiti v letu 1981 šolskimi podatki. Če bo 'upoštevan« enak pokazatelj, bi nas morali našteti, na Tržaškem, vsaj 8.800 več kot leta 1971, približno 33.500. Na Goriškem, bi nas po isti logiki moralo biti vsaj 10.700 »torej 1.600 več, kot nas je ocenil Valussi v svoji omenjeni publikaciji »Gli Sloveni in Italia«. (Podrobnejši opis dinamike zadnjega desetletja je prikazan v dodatku.) 4. ZAKLJUČKI Prva ugotovitev, ki izhaja iz teh izračunav je, da narodnostna dinamika, oziroma številčni razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji, ni tako enosmeren in nepo- vračljiv ,kot so ga opisovale dosedanje ocenitve in metode, na katerih so te ocenitve slonele. Rezultati teh metod so bili odvisni od cele vrste nepojasnjenih demografskih predpostavk, katerih se italijanski avtorji ocenitev niso dotaknili (številčnost slovenskih družin v povezavi in v odvisnosti od njihove socialne strukture; rodnost slovenskega prebivalstva obravnavana v isti luči, starostna struktura slovenskega prebivalstva ob koncu vojne in prav gotovo je igrala veliko vlogo pri spremembah v številčni in starostni strukturi slovenskega prebivalstva v deželi tudi drugačna dinamika gibanja prebivalstva, zlasti v obdobju intenzivne emigracije, med leti 1950 in 1960). Poleg in nad to izrazito demograsko platjo kritike omenjenih metod obstaja še splošnejša, narodnostna kritika: izbira šole ni tako enostavna in diskriminantna kot jo je opisoval Schiffrer; ni res, da se čisto preprosto vsi otroci slovenskih staršev vpisujejo v slovenske šole in tudi to ni res, da je treba mešane zakone šteti nujno med italijansko prebivalstvo. Vpis v slovenske šole je v precejšnji meri pogojen s strani političnih in socialnih razmer, ki vladajo na območju slovenskih šol. Še danes določeno število slovenskih staršev vpisuje svoje otroke v italijanske osnovne šole in nekateri od teh ohranijo kljub vsemu znanje slovenskega jezika in določeno mero slovenske zavesti in kulture. Najbolj zapleteno je vprašanje mešanih zakonov; po podatkih Slovenskega raziskovalnega inštituta, približno 20 % otrok vpisanih — v slovenske osnovne šole izhaja iz zakonov, kjer je eden od staršev italijanske narodnosti. Zelo verjetno je treba tudi relativno naraščajoči vpis v slovenske osnovne šole pripisati ravno otrokom iz tega »sivega« pasu, ki se v določenih družbenoekonomskih in narodno-političnih razmerah bolj približajo slovenski sferi, medtem, ko so v burnih povojnih letih to težje izbrali. Še danes, pa večina otrok mešanih zakonov obiskuje italijanske šole. Prikazani podatki niso bili navedeni zato, da bi dokazovali večjo ali manjšo veljavnost enega postopka ocenjevanja števila Slovencev nad drugim, ampak predvsem da, pokažejo, kako so poenostavljene metode nezanesljive in subjektivne. Pripadnost slovenski ali kateri koli narodni skupnosti ni navaden fizikalen pojav, ki se ga lahko izmeri z enim samim pokazateljem in kjer sta možna le dva rezultata: belo ali črno. % Vira vseh demografkih podatkov sta tržaška in goriška trgovinska zbornica. P. Stranj: Slovenci na Tržaškem in na Goriškem Same številke, brez dodatnih razlag in brez upoštevanja kompleksnosti realnosti nujno potvarjajo dejstva. Ocene o številčnosti slovenskega prebivalstva, na podlagi šolskih vpisov, celotne osnovnošolske populacije ali samih vpisov v prve razrede osnovne šole, lahko upoštevamo kvečjemu, kot spodnjo hipotetično mejo števila Slovencev. Samo po sebi je umevno, da ta ocena velja le za občine, v katerih delujejo slovenske šole. Sedanja težnja k naraščanju odstotka otrok, ki se vpišejo v slovenske šole potrjuje subjektivnost nekdanjih analiz, razlag in njih uporabe. V stališču »plebiscitarne izbire« ene ali druge narodnostne šole in v nepovratnosti, v nespremenljivosti kulturnega in narodnostnega pečata, ki naj bi ga dala šola, pa lahko vidimo tudi pojmovanje stika dveh narodnosti v luči nerešljivega konflikta, ki ima izhod le v zmagi »močnejšega«, pri čemer igra šola vlogo filtra, ki zaostruje nepropustno črto ločnico med obema skupnostima. Verjetno so bile Schiffrerjeve besede napisane v času, ko je bilo težko verjeti v sožitje in v medsebojno bogatenje dveh sosednjih kultur. Rahli, a opazni premiki v miselnosti vedno širših krogov italijanskega obmejnega prebivalstva, zlasti mladih, pa navajajo k optimizmu. Vpis v prve razrede slovenskih osnovnih šol kot odstotek vseh otrok rojenih šest let prej v desetih občinah dežele Furlanije Julijske krajine, kjer je prisotnost Slovencev signifikantna (Milje, Dolina, Trst, Repentabor, Zgonik, Devin — Nabrežina, Doberdob, Sovodnje, Gorica, Števerjan) na o Ro hi z Razprava In gradivo, Ljub ljana, december 1980, st, 11—12 Število vpisanih v 1. razred slov enskih osnovnih šol, kot odstotek rojenih 6 let prej 22% 4 4 20 4 % 18 ze ZON N se iš X ič -—14 ze 4 ; ie TN 4. 41 N 4 v ae pokrajina GORICA ka z 4 V2 10 8 gv LIŽE — LI LA Absolutno število vpisanih ..—m pokrajina TRST v 1. razred slovenskih osnovnih 300- Rh pokrajina E TRST 200- a; 100- PODRL Z 10Ti zan - ze PETR na S a pokrajina GORICA T TY Y T 74 78 T y Y T v. — ai , šol P. Stranj: Primerjava med številom rojstev Slovenci in številom na Tržaškem vpisanih in v prve razrede slovenskih osnovnih šol v Tržaški pokrajini Leto rojstva Vsota rojstev Šolsko leto vpisa SNE setih , ovnih šol % vpisanih 3809 70/71 270 TA 65 3857 71/72 286 7,4 66 3683 72/73 262 74 67 3432 73/74 255 ZA 68 3372 74/75 242 72 69 3355 75/76 277 8,3 70 3332 76/77 289 8,7 8,4 64 TA 3221 71/78 269 72 3250 78/79 282 8,7 73 3056 79/80 277 9,1 74 2956 80/81 273 9.2 75 2672 76 2470 T7 2089 T8 2028 79 1720 Primerjava med številom rojstev in številom vpisanih v prve razrede slovenskih osnovnih šol v štirih občinah Goriške pokra- jine (Števerjan, Gorica, Sovodnje in Doberdob) Leto rojstva Vsota Šolsko leto rojstev vpisa ne osnovnih. šol en % vpisanih 64 789 70/11 94 119 65 728 71/72 106 14,6 66 665 72/73 101 15,2 67 666 73/74 107 16,1 68 630 74/75 112 178 69 618 75/76 122 19,7 70 623 76/77 401 16.2 71 585 717/18 104 17.8 712 603 78/79 120 19,9 73 631 79/80 114 18,1 TA 588 80/81 135 23,0 75 523 76 442 77 420 78 415 79 336 "o na Goriškem Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 Število vpisanih v prve razrede slovenskih osnovnih šol kot odstotek vseh rojenih šest let prej — za vse občine Tržaške pokrajine; za štiri občine Goriške pokrajine (Števerjan, Gorica, Doberdob in Sovodnje) Solsko leto 45/44 soji Leto rojstva: 33 sa ss/sa " 60/61 65/54 "om zs/n som sa sa u "» za rs/n nm Isti pokazatelj za dve večji občini m- Soisko. ima: 43/46 Leto rojana: ZB sis da ss/u "a soju za ts/sa da am m nu P. Stranj: Primerjava med razrede Leto rojstva Vsota rojstev številom rojstev in slovenskih osnovnih Šolsko leto vpisa Slovenci na Tržaškem številom vpisanih šol v občini Trst v in na Goriškem prve Štev kep benih ostiovnih šol o % vpisanih 25,1 1939 3647 45/46 915 1940 3783 46/47 609 16.1 1941 3630 47/48 451 12,4 1942 3146 48/49 348 114 1943 3195 49/50 287 9,0 1944 3000 50/51 267 8,9 1945 2134 51/52 189 8.8 1946 3334 52/53 316 9,5 1947 3222 53/54 322 10,2 1948 3174 54/55 263 8.3 1949 2945 55/56 227 717 1950 3002 56/57 165 5,5 1951 2706 57/58 135 49 1952 2774 58/59 143 5,1 1953 2676 59/60 105 39 1954 2546 60/61 103 4,0 1955 2710 61/62 126 4,6 1956 2748 62/63 126 4,6 1957 2700 63/64 110 4,1 1958 2774 64/65 111 4,0 1959 2737 65/66 112 4,1 1960 2740 66/67 121 4,4 1961 2717 67/68 126 4,6 1962 2873 68/69 125 43 1963 3104 69/70 124 39 1964 3442 70/71 164 4,8 1965 3479 71/72 148 4.2 1966 3300 72/73 143 43 1967 3098 73/74 157 5,1 1968 3030 74/75 139 4,6 1969 2979 75/76 154 5.2 1970 2950 76/77 173 5,9 1971 2892 77/78 155 5,3 1972 2905 78/79 157 5,4 1973 2726 79/80 150 5,5 1974 2561 80/81 153 6,0 1975 2330 1976 2137 1977 1812 1978 1786 fazpravo in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 Primerjava med številom rojstev in številom vpisanih razrede slovenskih osnovnih šol v občini Gorica Leto v prve Vsota Šolsko leto ev vpisih % rojstev vpisa osnovnih šol vpisanih 1939 920 45/46 1940 880 46/47 1941 867 47/48 162 18,6 1942 734 48/49 102 13,8 rojstva 1943 766 49/50 99 12,9 1944 603 50/51 60 9,9 1945 472 51/52 42 8.8 1946. 679 52/53 72 10,6 1947 669 53/54 66 9,8 1948 511 54/55 52 10,1 10,06 1949 487 55/56 49 1950 484 56/57 35 72 1951 401 57/58 33 7,1 1952 443 58/59 33' 74 1953 522 59/60 25 4,7 1954 526 60/61 33 6,2 1955 518 61/62 31 5,9 1956 488 62/63 25 51 1957 531 63/64 31 58 1958 548 64/65 22 4,01 1959 553 65/66 1960 586 66/67 45 7,6 1961 607 67/68 38 6.2 1962 594 68/69 26 43 1963 651 69/70 39 5,9 1964 736 o 70/74 40 54 1965 647 71/72 40 6.1 1966 605 712/73 48 7,9 1967 625 73/74 58 9,2 1968 570 74/75 S1 10,7 1969 555 75/76 61 11,0 1970 1971 1972 553 522 536 76/77 77/18 78/79 44 55 .60 8,9 10,5 112 1973 578 79/80 54 9.3 1974 511 80/81 67 13,1 1975 472 1976 397 1977 375 1978 375 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1960, št. 11—12 » Demografski razvoj Tržaške pokrajine po letu 1964 4.600- migrac. saldo vpis v 1, razred slovenskih šol vpis v 1. razred italijanskih šol O pono Leto rojstev: 64 Šolsko leto: Z , 65 sm Op a zalo en čem veno om oa eo o V [.! T HA v v 70 m O NM V Y m o a V č T T 75 T X sli .(—2.106), ji V z (—2.560), 1 Te yu (—2.481) | M 1 v podatkov za Tržaško pokrajino 1. Delež Slovencev na celotno prebivalstvo, po nekaterih ocenitvah J in zadnjih dveh popisih prebivalstva — v odstotkih. v ' 2. Rodnost na Tržaškem — v promilah. 3. Delež tržaških otrok, od vseh rojenih šest let prej, ki se je v navedenem šolskem letu vpisal v prve razrede slovenskih osnovnih V šol; uradni podatki popravljeni z ocenitvami — v odstotkih. ZI—I s "IE '006L zoguesop 'euejjgnj] 'OAJPRIG uj onesdrutj Primerjava šolskih in demografskih Rojstna leta: Y x—— 45/46 "50/51 55/56 '44 49 O V————O— 65/66 60/61 '54 's9 —— TT T0/Ni "64 ITI 75/76 "69" ———— 80/81 "TA Y Y T 85/86 "79 IL Šolska leta vpisa v |. razred T2 P. Stranj: Slovenci na | DATI SCOLASTICI Tržaškem in na Goriškem Riassunto GLI SLOVENI IN ITALIA NEL CONFRONTO TRA E DEMOGRAFICI Ancora spesso vengono riportate stime sulla consistenza numerica degli Sloveni in Italia, basate sul numero degli alunni nelle scuole con lingua d'insegnamento slovena. Al-. cune di gueste valutazioni venero riprese anche da parte del governo italiano come stime ufficiali, senza che ne fosse spiegato il procedimento di calcolo. E' noto il caso di valu tazioni, il cui procedimento (sebbene altrove descritto dallo stesso autore) rimase ignorato o anche erroneamente aggiudicato ad altre fonti e metodi. Tali stime sono molto importanti per una minoranza che non dispone di molti indicatori circa la propria dinamica demografica o il proprio sviluppo numerico piu generale. L'analisi del metodo piu caratteristico usato dagli esperti italiani rileva che le stime furono ampiamente approssimative in guanto non prendevano in considerazione due pre- messe metodologiche essenziali: la specificita demografica di una minoranza e la dinamica dell' esplicazione culturale e politico-sociale della coscienza nazionale in determinate situazioni. Le stime fino ad oggi elaborate poggiano percid su delle basi non verificate e una conclusione implicita, alla guale conduce la logica di gueste premesse, č che la consistenza numerica di un gruppo nazionale guale č guello sloveno, non pud che scemare. | dati sulle iscrizioni nelle prime classi delle scuole elementari slovene della provincia di Trieste e Gorizia non awvallano tali conclusioni, dato che i valori aumentano sia in valore assoluto sia, e in misura ancora maggiore, in valori relativi. A tale andamento contirubuisce la crisi demografica della zona in guestione. La conclusione a cui si giunge č che gualsiasi stima ottenuta in base ai dati della popolazione scolastica elementare puo fornire tutt'al piu la dimensione numerica ipotetica minimale del gruppo nazionale in guestione. THE SLOVENES Summary IN THE PROVINCES OF TRIESTE AND GORIZIA COMPARING AND DEMOGRAPHIC DATA THE SCHOOL The estimations of the numerical extent of the Slovenes in Italy, which are based upon the enrollment to the Slovene scholls, are still often being guoted. Some of these evaluations had also been summed up by the Italian government as an official estimation but without having them proved or explained in details, There were also the cases when the method of estimation which the author later described himself, remained unknown or even incorrectly ascribed to a different method or source. Similar estimations are very important for the minority because it does not dispose of the numerous points which could show it the dynamics of its demographic and numerical development. ; The analysis of the most characteristic method that had been used by the experts of the majority nation points out that the estimations have been by far too simplifying because they did not deepen two of the most essential methodological starting-points: the demographic specific of the minority and the expression of the cultural or sociopolitical dynamic of the national consciousness in the given circumstances. The estimations up to now, therefore, are based upon a series of unchegued premises and the unexpressed conclusion their logic was leading them to was that the number of the members of such a minority as the Slovene minority in Italy can only be decreasing. The data about the enrollment in the first classes of elementary schools in the provinces of Trieste and Gorizia deny such conclusions as the number of enrollments is increasing in the absolute value and even more in the relative one because of a long, and more and more acute demographic crisis in the area that is being discussed. We can conclude that any evaluation based on the number of the elementary school children can only give a smallest hypothetic extent of the minority dealt with. Razpravo in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12, Dragi s, 73—73 "a Stefanija MAKEDONSKE ŠOLE V ALBANIJI Po končanem balkanskem imperialističnem konfliktu (Balkanske vojne 1912/13), so si Makedonijo razdelile njene sosede — Grčija, Srbija in Bolgarija. Deli z makedonskim prebivalstvom so ostali tudi v turškem delu Trakije, a s formiranjem Albanije kot samostojne države, je makedonsko prebivalstvo, ki je živelo jugo-zapadno od današnje jugoslovansko-albanske in grško-albanske meje, ostalo v sestavi novoustanovljene države. Zaradi silnega terorja, ki so ga izvajali grški in srbski šovinisti po prvi svetovni vojni, je mnogo Makedoncev pobegnilo v Albanijo in našlo zatočišče pri tamkajšnjih siromašnih prebivalcih makedonske in albanske narodnosti. Čeprav je bil etični teritorij, ki je bil naseljen z Makedonci in ga je dobila Albanija, desetkrat manjši od teritorija Pirinske Makedonije, ki ga je dobila Bolgarija, se smatra, da živi danes okoli 60.000 Makedoncev (kristjanov in muslimanov) na področju današnje Albanije.? Hristo Andonovski primerja nekaj statističnih podatkov iz prejšnjega stoletja in začetka našega stoletja in podatke izpred druge svetovne vojne, ko je živelo strnjeno makedonsko prebivalstvo v pokrajinah Bilišta, Korča, Gorni Debar in Prespa in ugotavlja, kako se je nacionalna sestava prebivalstva menjavala odvisno od raznih pritiskov (ekonomskih in političnih). Eno od os- novnih sredstev za pregon makedonskega prebivalstva iz rodne dežele Grčije. stare Jugoslavije, Bolgarije in Albanije, je bilo izseljevanje v prekomorske dežele. Prebivalci celih vasi so se izseljevali v Ameriko. Do druge svetovne vojne, kakor tudi po njej, je Albanija zaradi znanih razlogov ostala zaprta, predvsem za svoje sosede. Tudi danes imamo malo stikov z Albanijo, zato malo vemo o naših sonarodnjakih, ki žive tam. Večina se jih je preselila v albanska primorska mesta. »V Tirani je bila cela četrt Makedoncev.«? No, kakor že je, dejstvo je, da ti ljudje obstajajo in govorijo tako, da jih lahko razume vsak Makedonec (na to kažejo redki obiski govorijo Makedoncev makedonsko; tisti, ki so stari z albanskim vizo za obisk nad 60 let. Drugo, državljanstvom sorodnikov kar kaže v Makedoniji v Jugoslaviji na obstoj pa Makedoncev — ti ljudje dobijo samo v Albaniji, so tudi učbeniki za makedonske šole in učitelji, ki so bili po nekaj let med makedonskim prebivalstvom v Albaniji). Ti ljudje pripovedujejo, da njihovi otroci doma govorijo makedonsko. Ta jezik pa se uporablja tudi zunaj in to takrat, kadar želijo povedati nekaj, kar ni treba, da drugi razumejo. Po vaseh se še danes učijo makedonsko do 4. razreda (od četrtega razreda naprej se uče albansko), a po mestih samo albansko. Že v času NOB, posebej pa še od leta 1945 po zmagi nad fašizmom, so se razvijali dobrososedski odnosi z Albanijo. Tako je bil podpisan sporazum med Jugoslavijo in Albanijo o ustanavljanju makedonskih šol v Albaniji, učitelji pa bi prišli iz Makedonije. Takšen sporazum je bil podpisan tudi z Bolgarijo in tako je odšlo veliko število makedonskih učiteljev predavat na makedonske šole v Albanijo in Bolgarijo. Po resoluciji Informbiroja leta 1948 pa so bili naši učitelji izgnani nazaj v Makedonijo. Zaradi zaprtosti albanske države danes ne vemo natančno, kakšna je usoda teh šol. No, dejstvo je, da so se v Albaniji, kjer živi vsekakor manjši del makedonske manjšine v primerjavi v sosednjo Grčijo ali Bolgarijo, izdajali vse do leta 1969 (čeprav na ciklostiu) učbeniki v makedonskem jeziku. TA D. Stefanija: Makedonske šolo v Albaniji Čeprav jezik v teh učbenikih ni makedonski knjižni jezik, temveč kombinacija knjižnega s prespanskim dialektom in nemakedonskim pravopisom in s posebno pisavo, je dejstvo, da Albanci, čeprav molče, priznavajo obstoj makedonske etnične skupine tudi na svojem ozemlju. Napravili bomo pregled spominov treh makedonskih učiteljev, ki so bili nekaj let kot narodni prosvetljitelji na makedonskih šolah v Albaniji. V Ohridu, Bitoli, Skopju in drugih mestih v Makedoniji in Albaniji živi večje število učiteljev, ki so bili pred tridesetimi leti poslani, da predavajo na osnovnih šolah v makedonskih naseljih ob Prespanskem jezeru (velikem) v vaseh: Tuminec (albansko Bezmište), Golema Gorica, Mala Gorica, Šulin, Pustec, Zrnovci (na karti Makedonskega znanstvenega inštituta v Sofiji je vas zabeležena kot Zrnovsko), potem med dvema Prespanskima jezeroma, na Suv; Gori, neposredno ob albansko-grški meji, v vasi Cerje. in proti jugu v vasi Vrbnik (v omenjeni karti je Vrnik, a ljudje teh krajev izgovarjajo — Vrdnik), zahodno od vasi V'mbel (Egej- ska Makedonija). Po končanem tečaju v Bitoli je grupa učiteljev, ki so jo sestavljali Virdžinija Kičeec-Bojkova (Džina) iz Ohrida, Dordi Maleski iz vasi Velgošti (Ohridsko), Pero Poposki iz vasi Velmaj (Ohridsko), Tode Jovanoski iz Ohrida, Nikola (Kole) Markoski iz Bitole, Nikola Beroski iz Bitole in Boris Maleski, Makedonec iz vasi Zrnovci v Albaniji, odšla v omenjene vasi, da bi učila otroke v makedonskem ziku. (Imena in spomini so zapisani po pripovedovanju prvih treh učiteljev). Kaj Ohridu: pripoveduje Džina Kičeec-Bojkova, danes učiteljica na osnovni šoli je- v »Jeseni, zdi se mi prvega septembra leta 1946, sem bila s šestimi kolegi poslana, da postanem učiteljica v vasi Vrbnik (Korčansko, v občini Bilište, 32 kHometrov vzhodno od Korče). Vas je popolnoma makedonska. Zamenjala sem učiteljico Mico (ne morem se spomniti priimka) iz Bitole, ki je delala na tej šoli že od jeseni leta 1945, Tu sem ostala do 1. avgusta leta 1948, mesec po resoluciji Informbiroja. Cel mesec smo ostali v Korči. V Albanijo sem odšla čez mejni prehod Sveti Naum, najprej v Pogrec (Podgradec), kjer so me pričakali ljudje iz družine Jajčarovci. Od tu sem šla v Korčo in s kamionom do Vrbnika. Vas je visoko v planini, ima 30—35 hiš, imela sem 30—35 učencev v štirih kombiniranih razredih. Šola je bila sredi vasi. Imela je 1 učilnico in pisarno. Plačo smo dobivali od albanskih oblasti in to v lekih (1 lek je 1 dinar). Imeli smo večjo plačo kot albanski učitelji. Vas je imela tudi cerkev sredi vasi, Hiše so bile visoke, dvonadstropne. Mnoge od njih so bile prazne, ker so vaščani odšli na delo v Ameriko. Delala sem dopoldne in popoldne, dnevno po 6 ur: 2 uri s prwima dvema razredoma, drugi 2 z vsemi štirimi razredi, a poslednji 2 uri s 3.in 4. razredom. Predavala sem samo v makedonščini. Učenci bi morali imeti 2 uri na teden albanskega pouka, ker pa ni prišel učitelj albanščine, se vse do konca mojega učiteljevanja v tej vasi, učenci niso učili albansko. Starejši ljudje, ki so odhajali na trg v Korčo in Bilište, so govorili tudi albansko. Ženske in manjši otroci pa so govorili samo makedonsko. Učbenikov, lahko rečemo, da niso imeli. Uporabljali smo pionirski vestnik (v makedonščini) in »Novo Makedonijo«. Tudi geografske karte so bile iz Jugoslavije. Berila za 1. razred in druge učbenike, slovnice in podobno, smo dobili pozneje. Učenci so se učili makedonsko do 4. razreda, a v drugih razredih osemletke so se učili albansko, vendar ne v tej vasi. Učenci so najpogosteje ostajali doma in pomagali pri domačih opravilih. Vsako leto pa smo imeli kontrolo albanskega inšpektorja, ki je znal makedonsko in je prišel iz Bilišta. Stanovala sem v šoli, a tudi pri vaščanih, pri stričku Spiri (ne spominjam se priimka) 'in pri teti Danici. Ljudje so me imeli zelo radi. Prav tako kolege v drugih vaseh. Imeli smo organizirano kulturno umetniško skuplno, ki so jo sestavljali učenci, Prireditve smo imeli v Bilištu in po Prespi (albanska). Formirane smo imeli tudi bralne skupine. Čitali smo politične brošure iz Jugoslavije, Sovjetske Zveze, Albanije in dela makedonskih Razprave in gradivo, Ljubljana, docember 1980, št. 11—12 75 pisateljev Blažeta Koneskega, Aca 'Šopova in dr. Službeno sem odšla v Bilište in Korčo, kjer je bil formiran jugoslovanski klub, ki so ga sestavljali naši strokovnjaki in delavci, ki so tu gradili nekaj objektov. V klubu smo gledali tudi nekaj filmov. v S sem spoznala nekaj Ohridčanov iz družine Šaovcev in Zlatarevcev, ki so tu živeli. Vaščani vasi Vrbnik so bili resnično zelo dobri. Ker je bil tudi tu, kot tudi pri nas, sistem kart, so mi često prinašali gibanico, svinjino, bel kruh. Če nisem koga obiskala, mi je rekel: Nija daskalice ti sme najadeni (Mi smo jezni učiteljica). Ženili so se samo z našimi ljudmi, v glavnem s pravoslavnimi, iz bližnjih in daljnih vasi, do vasi Starova. Živeli so kot v mestih. Hlevi so bili ločeni od hiš. Niso živeli na zemlji, imeli so pod iz lesa. Pomagali so partizanom iz Grčije, ki so v času državljan- ske vojne pobegnili na to stran. Nosili so jim hrano, jih zdravili in jim nudili zavetje v svojih domovih. Jaz sem nekaj Markosovim partizanom (Makedoncem) pletla rokavice. Z menoj je v Albanijo prišel za učitelja tudi Dordi Maleski. Odšel je v vas Radožda ob Ohridskem jezeru) in ker so vaščani, ki so govorili makedonsko (bili so Makedonci) izrazili Cerje; Nikola Markosi mišta); Nikola željo, da imajo pouk v albanščini, je bil premeščen v vas (Crnlot) — (ta je ostal v Albaniji) je bil v vasi Tuminec Beroski je šel v vas Gorica, a Boris Maleski je Zrnovci, kot učitelj makedonščine. V tem času so bili tudi pri kjer je živelo albansko prebivalstvo (ob meji), albanski učitelji.« Učitelj Pero Poposki je učiteljeval v vasi Šulin je štiri kombinirane razrede. O tem pripoveduje: ob ostal nas Prespanskem v vasi v Makedoniji, jezeru. »Vas Šulin je od Korče oddaljena 35—36 kilometrov, ni visoko nad Poleg pouka sem imel tudi analfabetske tečaje, da bi se ljudje naučili brati. Z našimi učenci smo prirejali nastope sem prišel septembra leta 1946. Odločbo, da (Bez- rodni Imel jezerom. pisati in po makedonskih vaseh. V vas Šulin odpotujem, sem dobil od Ministrstva ali Poverenstva (ne vem, kako se je imenovalo) za prosveto. Dokumenti so ostali tam. Na njih je bil podpisan Dimče Mire. Bili smo boljše plačani od naših učiteljev, ki so delali v Makedoniji. Poleg šole je vas imela tudi cerkev, Prebivalci so bili vsi Makedonci in pravoslavni. V vsaki vasi so imeli v šoli tudi knjižnico. Poleg učencev so si knjige izposojali tudi vaščani, ki pa so tudi sami kupovali naše knjige. Tudi starejši so čitali in se veselili naše pisave. Velikokrat so nas vabili po hišah in ko smo odhajali, smo peli makedonske pesmi in plesali makedonska ora. Je pa normalno, da se v govoru in pesmih teh krajev ob Prespi vidi albanski vpliv tipa: »gream par na Korčo« (grem v Korčo). Noša je iz okolice Resna. Stanoval sem v šoli, v posebni sobi. V šoli sta bili še dve drugi učilnici. Pre- življali so me starši otrok, ki sem jih učil. Vsak je prinesel hrano za učitelja, Spominjam.se neke posebne jedi, ki se imenuje — makalo, oziroma kaša, ki jo sestavljajo: trdi sir, mast in jajca. Albanci so se do nas obnašali prijateljsko. Spominjam se tudi nekaj imen mojih učencev, na primer Sofije Janevske, Bosilke Boneske, Nestorja Doneskega, Klimeta Pečijareskega, Menke Petreske, Argila Janeskega, Sterja Petkoskega in drugih. Prvi učbenik je bil »Pionir«, potem pa nas je naše prosvetno ministrstvo oskrbovalo s potrebnimi učbeniki.« . Tretji človek, s katerim sem se pogovarjal in je najdlje ostal v Albaniji, je Dordi Maleski, danes učitelj v vasi Velgošti, Ohridsko, ki je rojstni kraj makedon- skega pisatelja Živka Činga. V Albanijo je prišel leta 1946 in ker se je tam oženil, je ostal vse do leta 1957. Človek je miren, zadržan v govoru, toda v bistvu odkrit: »Bil sem v vasl Pustec, Gorni Gorici, Zrnovskem, Šulinu in Leski. Na tem delu Prespe so majhne vasi. Nekatere vasi Štejejo tudi po 5—6 hiš. Izgleda, da so vojne in politika napravile na tem delu Balkana svoje. Tukaj morebiti živi 3.500 naših ljudi. Po planinah so Makedonci v glavnem pastirji koz in ovac; naselja imajo malo zemlje in še ta je suha, Na nekaj mestih pridobivajo oglje. Vasi ob Prespanskem jezeru na albanski strani so lepe, s čudovitimi plažami. Ljudje se ukvarjajo z ribolovom in s pletenjem trsja. Ribe lovijo kot na Dojranu — s pticami. Makedonsko sem predaval do leta 1953. Potem pa sem predaval v vasi Poleni (Poljani) v albanščini do leta 1957. (Vas se nahaja zahodno od Baboštice in Drenovjane. Maleski nam je dal zanimiv podatek v zvezi z izgovorjavo v dveh vaseh kot: Baboš(t)nica in Drenovo. Slično sta registrirani v že prej omenjeni karti.) V teh D. Stefanlja: Makedonske vaseh je bil poleg mene tudi P. Poposki. Stari ljudje govorijo še šole v Albaniji makedonsko, med- tem ko mlajši razumejo in govorijo makedonsko samo še malo. Vem, da se je do leta 1957 v makedonskih vaseh na albanski strani Prespe, predavalo v makedonščini, Predavali so učitelji, ki so bili doma iz tamkajšnjih vasi. Do leta 1948 smo dobivali časopise in učbenike od našega veleposlaništva v Tirani, potem pa so se začeli prevajati v makedonščino albanski učbeniki. Prevajala sva z Borisom Male- skim v jezik, ki se v teh krajih govori. V njem se ne uporablja več: K, f, 6, H (k, d, lj, nj) se pa dodaja io,a,» toliko se spominjam. To so bili učbeniki do četrtega razreda. Ustava NR Albanije je zagotavljala vsem narodom, da uporabljajo svoj jezik. V vaseh, kjer sem predaval makedonski jezik, so se vsi smatrali V Korči živi in dela albanski pisatelj albanščini. Cerkev je bila ločena od države makedonskega hovnik leta v Šulinu je bil nepismen. Od in privatna 1948 porekla stvar vsakega duhovnik za Sterjo ni Makedonce. Spase. Piše posameznika. čital v cerkvi ne v Duma- kedonsko, ne albansko, niti grško, ampak staroslovansko, kolikor je pač znal. Za naše delo smo bili dobro plačani. V Šulinu in Pustecu sem imel v najemu hišo. Stanarine nisem plačeval. V Zrnovskem in Gorni Gorici sem stanoval v šoli. Albanci imenujejo tukajšnje ljudi šule — kar pomeni nag, razcapanec, siromašen. če to izhaja iz dejstva, da se ti ljudje ukvarjajo z živinorejo, oglarstvom, ali... Tega si ne znam razložiti. Spominjam se nekaj imen učencev, na Ne vem, ribolovom primer Tome Pečoski, Pando Agoski...« UUTAHKA JA 1 ODNENEHME RAVEN. — oe za SHSJESIUIVIJIKE(VASOVIPEKKETTIIVAŠS vo t ill kaki li haklaka dil ll hi REI ( adl pa dka ali Pla pb baba SHTEPA BOTVESE E UBRIT SHKONLOR TIRANE, 969 Sb Naslovna stran in notranjost makedonske zo čitanke Kave iz Albanije v tke Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 7" " To navajanje makedonskih učiteljev v Albaniji bi lahko še trajalo. Sreča pa bi bila, če bi se javili še ostali učitelji, da zapišemo njihova imena in s tem ugotovimo, kakšno je bilo njihovo delo med Makedonci v Albaniji. Čeprav je velika skupina naših učiteljev v avgustu 1948 zapustila misijonarsko delo v makedonskih šolah v Albaniji, pa nam izjava Dordija Malevskega, ki pravi, da je predaval v makedonščini do leta 1953, tamkajšnji učitelji so predavali po Prespi tudi do leta 1957, pa tudi obstoj makedonskih učbenikov iz leta 1965, 1969 (v Tirani so izšli Berilo za |. razred N. Berovskega, Čitanka za l. in Čitanka za Il. razred leta 1969, Računica za IV. razred leta 1965, ki so jih izdale šolske založbe)", dokazuje, da tudi danes obstaja pouk (v makedonščini, čeprav samo do IV. razreda). V člankih Hrista Andonovskega se vidi, da sta jezik in pisava v učbenikih podobna jeziku, ki ga je uporabljala Zveza političnih beguncev (Egejski Makedonci) Grčije v vzhodnoevropskih državah po re- soluciji IB. Pisava je cirilica, vendar ne makedonska. Namesto 31 črk ima 29 črk". Poleg omenjenih so uvedene še nove črke 4, a, 6, namesto vokalnega R se uporablja — bP: Mbps3wr (sovražiti), nbpBo (prvo) in so izločene karakteristične črke za makedonsko cirilico: K, f, Hb, rb, 4, s. Rokopisne črke kot tudi tri predhodne, so vzete iz bolgarske čirilice: namesto A se uporablja /; namesto 4 se uporablja Bb. Dokler pisava s pravopisom ni izenačena s sodobnim makedonskim pravopisom, jezik predstavlja kombinacijo sodobnega makedonskega knjižnega jezika s prespanskim dialektom na albanski strani. Tako se uporabljajo na primer v berilih za |. razred in čitankah takšne glagolske oblike: cakam (želim), rpyaaM (delam), HanonHkaM (napolnim), caka (želiš), nee (poje), Buka (imenuje), ce cmee (smeje se), Hajne (najde), pa6orume (delamo), pa36upare (razumete), ce urpaa (igrali so se), npouuraure (berite); iterativne forme kot: 360pyBa (govori), ce panyBa (veseli se), ce sanosonyga (zadovoljuje se), ki so identične z oblikami v makedonskem knjižnem jeziku. Na drugi strani pa so tudi nekatere dialektne oblike, na primer iz Prespe: na npaeu (da delaš), npaer (dela), npaere (delate), 360pou4 (besede), pa6orame (delamo), yuur (uči), umar (ima). Pri samostalnikih se uporablja samo ena oblika člena: — Ot,-ta,-to: pakara (ta roka), ronkara (ta žoga), sagauure (te naloge), WuwpuHara (ta širina), 6e6ero (ta otrok). Zaimki so različno uporabljeni — nekateri kot .V makedonskem knjižnem jeziku: AC (jaz) — čeprav ni pravilno napisano, TOJ (on), MOJOT (moj), MOM (moji), UJTO (kaj); proti dialektnim TO knjižno TOA (ono), Herou (njegovi). Za označevanje vokalnosti R se uporablja sestav — »p: mbpawr (sovraži), nepewor (prvi), 6»bp3o (hitro), aaBtpuiu (konča), kar tudi ni knjižna norma. Prav tako se ne spoštuje princip asimilacije: rerpaakara (zvezek), kar je v nasprotju s knjižno normo. Na drugi strani pa lahko rečemo, da je leksika v celoti makedonska: kocryM (obleka), 6acryH (palica), TaTko (oče), HanaMer (na pamet), co6a (soba), BO TeKOT Ha AeHOT (v teku dneva) itd." Poleg vseh pomanjkljivosti jezika za makedonske šole v Albaniji, je treba kot pozitivno šteti dejstvo, da v tej sosednji, toda zaprti deželi eksistira za Makedonce šolstvo v narodnem jeziku. ' MAKELDOHLUMTE BO ANIBAHMJA, Xpucro AHgoHoBcku, "KynrypeH »xu8gor'" Ckonje, 1977, ropa. XXII, 6p. 3—4, crp. 8. 2 |e. crp. 8. 3 |e. 4 Ib. Na ta način se odkriva tudi identiteta Nikole Beroskega (Berovskega). 5 MAKELOHCKOTO HAUMOHANIHO HUJA, Xpucro AHNOHOBCKK, 6p. 1, crp. 59, 60 u 61. T[nacHwk — MANUMHCTBO BO TPUMJA, MHCTMTKT 3a HauuoHanHa BYTAPUMJA M ABA- ucropuja, CK. r. XVII, 1974, S "Kynrypen »xkuBor'"' 77/3—4, crp. 10. . ? UyraHka sa | onnenenwe, 4uraHrka 3a Il onnenenwe, crp. 25 u 29, TIRANE, 1969. Ta Razpravo in gradivo, Ljubljana, docomber 1980, št. 11—12 Summary THE MACEDONIAN SCHOOLS IN ALBANIA Atter the Balkan wars a Macedonian ethnic territoryhad been divided among three neighbouring states: Greece, Serbia and Bulgaria. But a part of the Macedonian territory and of the inhabitants had been left in the Turkish part of Thrace and in the newly founded Albania. in the part of Macedonia that had been won by the Serbs in the imperialistic wars a free Macedonian state was founded as a part of Yugoslavia after the Second World War. [n the neighbouring regions where the Macedonians were living they had some national rights during some period but which were cancelled later. In Greece a Macedonlan primer had been issued in 1926 and was in use for a short time; in the Pyrean Macedonia, in Bulgaria there were even schools in Macedonian language from 1945 till 1948. Then they were cancelled and have never since been reopened. The schools for the Macedonian minority in Albania were established in 1945 and were functioning with the help of the Macedonian teachers from the SR of Macedonia till the summer of 1948, when the teachers were chased back to Macedonia after the resolution of Informbiro. The article deals with the memories of these Macedonian teachers who had worked among the Macedonians in Albania, in the area of the Prespan and Ohrid Lake, in a bigger Albanian town Korča and in Gornji Debar. The memories are told by Macedonian teachers from those times: Džina Kičeec-Bojkova, who had been a teacher in the village of Vrbnik, near Korča, Pero Poposki, who had been in the village of Šulin near the Lake of Prespan and the teacher Dordi Maleski, who lived in Albania (where he had married) till 1957. He remembers that the lessons in the elementary school (to the 4th class) were held in Macedonian language in the settlements inhabited mostly by the Macedonians till then. That the Macedonian schools exist even nowadays, proves the fact that there were primers and arithmetic books edited (in cyclostyle) also in 1969 for the ist to the 4th class of elementary schools. The books were written in cyrillic alphabet, but not in Macedonian one, as it has 29 letters while the cyrillic alphabet of the contemporary Macedonian has 31 letters. The language is a mixture of Macedonian litterary language combined with the dialects spoken in southern Prespa which has been divided between Albania and Greece. Inštitut za narodnostna tel. 061/21 631 želi skih omogočiti publikacij razprodane Razprave vprašanja v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5, in 25 204, raziskovalcem (primerjaj knjige. narodnostne seznam Zato sprejema in gradivo, št.2, na problematike strani 168!) prednaročila Ljubljana 1960, 264 nabavo in v doglednem za ponatis kompleta inštitut- času ponatisniti naslednjih dveh publikacij: strani. Prispevki: J. Pleterski: Manjšinska zakonodaja na V. Klemenčič: Kritični pretres avstrijskega popisa Koroškem po drugi svetovni vojni. 1951 z ozirom na jezikovno struk- turo na Koroškem. J. Umek: Zakon za slovensko šolstvo v italiji — borba slovenske etnične skupine zanj in poskusi vlade in političnih strank Halije, da se to vprašanje uredi. Obširno gradivo. Drago Druškovič: Ljubljana, Ouelgues guestions Inštitut za narodnostna des Slovčnes vprašanja de Carinthie. 1972. (Etude et documents), 44 pages. Razprave in gradivo, Ljubljana, december BIOGRAFIJE ZA NARODNOSTNA 1980, št. 11—12, str. 79—151 nm IN BIBLIOGRAFIJE SODELAVCEV INŠTITUTA VPRAŠANJA V LJUBLJANI ZA OBDOBJE 1958—1978 UVODNO POJASNILO V letu 1978 smo se na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) brez posebnega slavnostnega obeleževanja spominjali tridesetletnice delovanja inštituta kot samostojne znanstveno-raziskovalne ustanove. 7. 2. 1948 je namreč vlada LRS izdala uredbo o ustanovitvi Inštituta za narodnostna vprašanja pri Univerzi v Ljubljani, 1. 7. 1948 pa je INV začel z delom. Znano je sicer, da je inštitut nasledil bogato tradicijo predvojnega Manjšinskega inštituta in partizanskega Znanstvenega inštituta ter da je oddelek za mejna vprašanja Znanstvenega inštituta kontinuirano deloval ne glede na preimenovanje v Inštitut narodne osvoboditve in ne glede na organizacijske spremembe v prvih povojnih letih. Z omenjeno uredbo pa so bile tudi formalno razrešene dileme glede sedeža, delovnega področja, fondov in sodelavcev ustanove. Leta 1956 je bil INV izločen iz sestava ljubljanske univerze, uredba izvršnega sveta LRS pa je 13. 11. 1957 dopolnila področje znanstvenih raziskav in dokumentacijskega spremljanja. Drugo desetletje svojega samostojnega razvoja je inštitut pričel tudi v znatno spremenjeni kadrovski sestavi. Življenjepisi in bibliografije sodelavcev INV za čas prvih desetih let so izšle v publikaciji Univerza v Ljubljani, Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, Ljubljana 1957. Podobnega pomagala, ki bi omogočilo ali vsaj olajšalo pregled nad dejavnostjo in razvojem INV ter njegovih sodelavcev v drugem in tretjem desetletju obstoja inštituta, doslej nismo imeli. Zato smo se leta 1978 odločili za objavo biobibliografij inštitutskih strokovnih, raziskovalnih in znanstvenih delavcev za obdobje od leta 1958 do leta 1978. Na strokovnem kolegiju in v uredniškem odboru »Razprave in gradiva« smo se dogovorili o obsežnosti izbora, o bibliografskih in biografskih elementih ter o načinu publiciranja. Jeseni 1978 smo tako skoraj tridesetim nekdanjim in sedanjim so- delavcem INV razposlali prošnje, naj v sodelovanju z kumentacijsko službo ter v skladu z enotnimi navodili primeri pripravijo svoje biobibliografije. Za nekatere inštitutske sodelavce sta izdelavo oziroma prireditev inštitutsko biblioteko in doin posredovanimi vzorčnimi starejše oziroma že pokojne že obstoječih biobibliografij prevzeli in obe inštitutski bibliotekarki, Mara Mervič Marjeta Čelovič. Skupaj s tehničnim urednikom revije, Janezom Stergarjem, sta opravili tudi redakcijo vseh prispevkov, ki so jih pripravili avtorji sami ali pa nekateri drugi inštitutski delavci. Žal odziv na prošnje za oddajo rokopisov z življenjepisi in bibliografijami ni bil v vseh primerih ne hiter ne povsem v skladu s posredovanimi navodili. Zato tudi od tod izvirajo nekatere razlike glede vsebine, izčrpnosti in obsežnosti po: sameznih prispevkov ter glede upoštevanja najnovejših podatkov. Ne glede na nekatere nakazane pomanjkljivosti in ne glede na nekoliko predolg čas, ki so ga zahtevali zbiranje, urejanje in tiskanje pričujočih biobibliografij, upamo, da bo njihova objava dosegla svoj namen. Ta slejkoprej ostaja: seznaniti najširši krog zainteresiranih strokovnjakov in drugih bralcev naše revije z obsegom strokovnega, raziskovalnega in znanstvenega dela na INV v drugem in tretjem desetletju njegovega samostojnega razvoja. Za sodbo glede tehtnosti, znanstvene in družbene relevantnosti tega dela, pa bo seveda potrebno poleg naslovov pogledati še objave in elaborate same. Z bibliografijami je pot do njih znatno olajšana. Bibllografije sodelavcev INV 1958—1978 Za objave in elaborate zadnjih dveh let, prav tako tudi za dela, ki jih avtorji ali uredništvo niso uvrstili v pričujočo bibliografijo, bo slejkoprej še vedno treba prooai v inštitutsko kartoteko oziroma v tekočo bibliografijo v inštitutskem enu. Ker prispevkov nismo podpisovali, je prav, da vsaj tu navedemo, kdo so avtorji posameznih življenjepisov in bibliografij v primerih, ko zanje niso poskrbeli sami obravnavani sodelavci. Marjeta Čelovič je pripravila prispevke o Lavu Čermelju, Juliju Felaherju, Ančki Jager, Albertu Rejcu, Karlu Šiškoviču, Francu Štaudekerju (bibliografijo), Lojzetu Udetu in o Lojzki Virtič (bibliografijo); Marinka Lazič bibliografije Vere Klopčič, Sonje Lokar, Albine Lik in Štefana Šoša; Mara Mervič prispevka o Dragu Druškoviču in Ivu Juvančiču; Ljuba Osrajnik o Mari Mervič; Breda Peer o Hilariju Frančeškinu in Janku Jeriju; Janez Stergar o Andreju Brenku, Tatjani Poberaj-Miklavčič, Francu Štaudekerju Vilhar. (biografijo) in o Bredi Turk- UREDITEV PRISPEVKOV Biografije in bibliografije posameznih znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih sodelavcev INV so urejene po abecednem redu, Bibliografija zajema vsa dela sodelavcev INV v letih 1958—1978, oziroma v času, ko so delovali na inštitutu. Pri sodelavcih, ki so v tem obdobju odšli z inštituta ali pa so nanj prišli sredi navedenega obdobja, navaja pomembnejše objave s področja narodnostne problematike tudi za čas, ko še niso ali niso več delovali na INV, saj smo tako lahko bolj popolno prikazali njihov opus. Bibliografije so urejene kronološko po letih nastanka del, v okviru let pa takole: najprej objavljena dela, in sicer na prvem mestu knjige, nato razprave, članki, ocene, sledijo neobjavljene raziskovalne naloge in pomembnejši elaborati, ki so dostopni na INV. Dela iste zvrsti si sledijo kronološko po datumu izida ali nastanka. Dela brez točnega datuma izida oziroma nastanka so po abecednem redu naslovov uvrščena za deli, ki so urejena kronološko. V polkrepkem tisku so navedeni naslovi tistih objav in elaboratov, ki po mnenju avtorja ali uredništva izstopajo po svojem pomenu. Vsaka bibliografska enota ima naslednje podatke. Pri knjigah so navedeni: naslov, podnaslov, kraj, založba, letnica, obseg v straneh, priloge in zbirka. Pri prispevkih v časopisu ali zborniku: naslov, podnaslov, naslov časopisa ali zbornika, kraj, letnik, letnica, pri časopisu številka in strani. Pri prispevkih v časniku: naslov, podnaslov, naslov časnika, kraj v oklepaju, datum, strani (če je bil članek objavljen v nadaljevanjih, strani niso navedene). Soavtorji (največ do dva) so navedeni na koncu bibliografskega opisa v oklepaju, prav tako psevdonimi, ali če je delo izšlo anonimno. V oklepaju dalje navajamo strani lastnega teksta v skupinskih delih in obseg opomb oziroma razprav k zbranim delom. Drugi podatki, kot so pojasnilo k naslovu, podatki o vsebini, prevodu, ponatisu itd., sledijo opisu bibliografske enote v drobnem tisku. Ponatisi v istem letu so navedeni v opombi pri isti bibliografski enoti, pona- tisi v kasnejših letih pa kot posebna bibliografska enota. Prevodi pomembnejših del, še posebej pa prirejeni prevodi in prevodi, ki niso izšli v istem letu kot izvirnik, so navedeni kot posebne enote. Razprave in gradivo, Ljublj december 1980, št. 11—12 — 81 ANDREJ BRENK Rodil se je 3. marca 1947 v Ljubljani, Diplomiral je leta 1971 na Filozofski fakulteti v Ljubljani (A predmet: primerjalna književnost in literarna teorija, B predmet: sociologija). Na INV je bil zaposlen od februarja 1973 do januarja 1975 kot asistent na oddelku, ki proučuje teoretična vprašanja in položaj narodnosti v SFRJ. Od leta 1975 je zaposlen kot urednik na oddelku Enciklopedija Slovenije pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. 1973 Elaborat: Analiza položaja madžarske Izhodišče predstavlja vprašalnik o narodnostne skupnosti v SR Sloveniji. — jezikovnih manjšinah v Evropi inštituta MENS EN 1973, 23. str. RIUMTE iz Bruslja 1975 Pravni položaj narodnih rovlje), str. 39—44 Legal manjšin v SFR Jugoslaviji. — Koroški Status of Nationalities — National Minorities in the Yugoslavia. — Info (Ljubljana) 1975, 7, str. 11—16 koledar Socialist 1975 (Celovec —Bo- Federal Republic of LAVO ČERMELJ Rojen je bil 10. oktobra 1889: v Trstu, umrl pa je 27. februarja 1980. Bil je med ustanovitelji Manjšinskega inštituta v Ljubljani; v njem je deloval v letih 1933—1941, Leta 1947 je postal načelnik oddelka za zahodne meje v INV in tu delal do upokojitve leta 1959. Dr. Čermelj je o svojem izredno plodnem življenju sam napisal več avtobiografskih del. Ob njegovih življenjskih jubilejih in ob drugih prilikah so bili o njegovem delu objavljeni številni članki, Tu naj opozorimo le na nekatere preglede: Univerza v Ljubljani, Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, Ljubljana 1957, str. 417—418; Albert Rejec, čermeljevo delo in vloga v novejši zgodovini zahodnih Slovencev, Ob 85-letnici dr. Lava Čermelja, Jadranski koledar 1974, Trst (1973), str. 142—153; Albert Rejec in Marijan Brecelj, Čermelj Lavo, Primorski slovenski biografski leksikon, 3, snopič, Gorica 1976, str. 225—229; Rado Bordon, Jubilej življenjske in delovne energije. Ob 90-letnici prof. dr. Lava Čermelja, Naši razgledi (Ljubljana) 26. 10. 1979, 20 (667), str. 576—578; (Juvančič Ivo in Janez Stergar) Dr, Lavo Čermelj — devetdesetletnik, Razprave in gradivo (Ljubljana) 1979, 9—10, str. 161—162. Pričujoča bibliografija zajema vse objave v letih 1958 in 1959 (do upokojitve), od 1959 dalje pa po avtorjevem izboru. 1958 Tržaško ozemlje ter goriška in videmska pokrajina. Po ljudskem štetju 4. novembra 1951, (S slovenskimi in italijanskimi krajevnimi imeni.) V Ljubljani, Inštitut za narodnostna vprašanja 1958. 84 str. 2, 4 zvd. Kulturne ustanove v sodobnem Trstu. — Naša sodobnost (Ljubljana) 6, 1958, 10, str. 953—960 Mednarodna zaščita manjšin. — Jadranski koledar 1958 (Trst), str. 48—51 O ljudskem štetju str. 7—51 v Trstu leta 1910. — Anali Jadranskog instituta (Zagreb) 2, 1958, Genocid na papirju. (Tržaški Slovenci v italijanski uradni publikaciji.) — Primorski dnevnik (Trst) 19. 10. 1958 O knjigi: Trieste nella sua realta (Trst v svoji realnosti) 82 Bibliografije sodelavcev INV 1958—1978 1959 Kmetijstvo na Tržaškem ozemlju. — Gospodarski Slavjanska čitalnica v Trstu v letih 1865—1876. koledar — 1959 Jadranski (Ljubljana), koledar str. 59—61 1959 (Trst), str. 97— —102 II fantasma di Trieste. — Naša sodobnost (Ljubljana) 7, 1959, 3, str. 281—285 Leksikon narodnosti. — Naši razgledi (Ljubljana) 30..5. 1959, str. 238—239. (Podpis L. Č.) 1960 Dokumenti borbe za narodnostne (Trst), str. 13—18 pravice Slovencev pod Italijo. — Jadranski koledar 1960 1961 Noč po smrtni obsodbi. — Jadranski koledar 1961 (Trst), str. 67—69 1962 Ob tržaškem procesu 1941. Spomini in beležke. Ljubljana, Mladinska knjiga 1962. 128 str. 1965 Slovenci in Hrvatje pod 355 str. t 1 zvd. Italijo med Popravljena in dopolnjena in Italy. Ljubljana 1936 izdaja knjige obema Life vojnama. and Death V Ljubljani, Struggle of a Slovenska National matica Minority, The 1965. Jugoslavs 1967 Po petindvajsetih letih zopet v Portolongu. — Jadranski koledar 1967 (Trst), str. 167—171 1969 Spomini na moja tržaška leta. Ljubljana, Slovenska čanja. matica 1969. 168 str. (Spomini in sre- 4) Ob 40-letnici razpusta Zadružne zveze v Trstu. — Jadranski koledar 1969 (Trst), str. 107—109 1970 Ob 50-letnici požiga Narodnega doma v Trstu. — Kronika (Ljubljana) 18, 1970, 2, str. 97—104 1971 Dve pismi Franceta Bevka. (Iz arhiva Lava Čermelja.) — Jadranski koledar 1971 (Trst), str. 49—52 Komentirani pismi 1972 Med prvim in drugim 4 2 ilustr. tržaškim procesom. V Ljubljani, Slovenska matica 1972. 241 str. 1974. 16, 1974 Sloveni e Croati in Italia tra le due guerre. Trieste, 343, (1) str. (Gli Sloveni in Italia) Prevod knjige Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema Editoriale vojnama. Stampa Prevedel Karel triestina Šiškovič Poberki s pariške konference. — Jadranski koledar 1976 (Trst), str. 42—43 DRAGO DRUŠKOVIČ Rodil se je 30. 9. 1920 v Slovenj Gradcu, gimnazijo z maturo je opravil v Ljubljani. Po vojni je končal študij slovenistike, zgodovine in teorije svetovne književnosti na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1951—1956). V narodnoosvobodilnem boju od 1941 do 1945, nato sodeloval pri narodnostnih kulturnih prizadevanjih koroških Slovencev v Avstriji (1945—1948). V letih od 1948 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 83 V do 1951 je delal v kulturnih ustanovah stavništvu v Celovcu in na (radio, film) ter na jugoslovanskem pred- Dunaju. V obdobju 1956—1974 je bil (nazadnje kot raziskovalni svetnik) ravnatelj INV in predstojnik raziskovalne skupine za proučevanje splošnih teoretičnih vprašanj o narodu in mednacionalnih odnosih ter za vprašanja uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti v SFRJ; odtlej dela kot svetovalec za narodnostno-manjšinska vprašanja pri izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. Od 1959 je urednik štirinajstdnevnika »Naši razgledi« in od leta 1960 dalje urednik znanstveno kritične edicije zbranih del Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca (v letih 1962—1972 devet zvezkov Zbranih del). Ob raziskovalnem delu in spremljanju manjšinskih vprašanj je pod psevdonimom Rok Arih izdal naslednje knjige kratkega leposlovja: zbirko črtic Zibelka, Slovenska prosvetna zveza, Celovec 1953; zbirko novel Zato, Cankarjeva založba, Ljubljana 1957; zbirko črtic in krokijev Krokiji, Obzorja, Maribor 1964; zbirko novel in črtic Pomnjenje, Mladinska knjiga, Ljubljana 1970; zbirka črtic in krokijev Telemahova iskanja in drugi krokiji, Obzorja, Maribor 1979. 1958 Razmišljanje o knjigi »Duhovno življenje Koroške«. — Naša Sodobnost (Ljubljana) 6, 1958, 2, str. 182—188; 4, str. 374—381; 5, str. 470—474; 6, str. 557—559. (Podpis Rok Arih) O literarno zgodovinski monografiji Ericha Nussbaumerja, Geistiges Karnten 1960 Josip Friedrich Perkonig (1890—1959). — Josip Friedrich Perkonig: na 1960, str. 137—148. (Podpis Rok Arih) Spremni esej o pisatelju in prevod dela Ugrabljena strd. Ljublja- Honigraub Josef Friedrich Perkonig. Dichter der Verstžindigung unter den Volkern. — nik (Celovec) 3. 6.—15. 7. 1960. (Podpis Rok Arih) Nemški prevod spremnega eseja o pisatelju J. F. Perkonigu, ki je izšel v knjigi Ugrabljena Slovenski vest- strd 1961 Koroški Slovenci v Avstriji. — Vprašanja naših dni (Ljubljana) 2, 1961, 2, str. 59—65 Minoranze nazionali. — Politica e cultura (Udine) 2, 1961, 5, str. 8—9 Pogled na nekaj prvin slovenske proze po tridesetih letih. Zapis po predavanju v okviru Študijske knjižnice v Trstu 30. 5. 1961. — Naši razgledi (Ljubljana) 10. 6. 1961, str. 263—264 1962 . Opombe. — Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Zbrano delo. |. Povesti. Nezbrane novele in črtice. (1900—1927). Dodatek. Ljubljana 1962, str. 441—556. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.) Koroški Slovenci v Avstriji. — Slovenski vestnik (Celovec) 2. 3.—27. 4. 1962 Idiom. — Naši razgledi (Ljubljana) 8. 2. 1962, str. 455 O potrebi političnega slovarja Zapisek na rob pogovorov v dveh revijah. — Naši razgledi (Ljubljana) 10. 3. 1962, str. 81 Polemika Ob dveh Čosič — romanih. — Enzo Bettiza, Tržaška Pirjevec Naši prikazen; o narodnostnem vprašanju razgledi (Ljubljana) Friedrich Durrenmatt, Društvena uloga nacija. Zapis na marginama 24. 3. 1962, str. 114—115 (Podpis Rok Arih) Danas (Beograd) Obljuba razgovora u dva časopisa. — 28. 3. 1962, str. 7 in 22 1963 Po poti sprememb. Ob 114. obletnici Prešernove smrti. — Naši razgledi (Ljubljana) 9. 2. 1963, str. 41 —42 1964 Opombe. — Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Zbrano delo. VII. Jamnica. 1. in 2. del. Dodatek. Ljubljana 1964, str. 379—499. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.) 84 Bibilografije Narodnosti Mali v Jugoslaviji obmejni promet. — Slovenski Slovenija izseljenski odprta koledar republika. — 1964 Naši sodelavcev (Ljubljana), razgledi INV 1958—1978 str. 41—44 (Ljubljana) 8. 2. 1964, str. 48 Dva prevoda. — Naši razgledi (Ljubljana) 8. 2. 1964, str. 53 O knjigeh: Prežihov Voranc, Wildwichslinge (Samorastniki); Genosse Sokrates, Serbische Satiren 1965 Opombe. — Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Zbrano delo. VIII. Jamnica. 3. del. Kmečka drama. Skrivna bralnica. Dodatek. Ljubljana 1965, str. 281—351. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.) Dokument. — Naši razgledi (Ljubljana) 20. 2. 1965, str. 69 Ob objavi dokumenta 24. januarja 1965 Italijanske unije za |stro in Reko in SKGZ o položaju obeh narodnih manjšin, Trst Naši raz- Dr. Franc Petek — osemdesetletnik. — Delo (Ljubljana) 3. 3. 1965, str. 2 Pogledi na mednacionalne odnose. Prispevek gledi (Ljubljana) 27. 3. 1965, str. 110—111 iz razprave Nacionalnost je živa činjenica. — Odjek (Sarajevo) Iz razprave na V, kongresu na V. kongresu ZKS. — 1. 5. 1965 ZKS Med Peco in Pohorjem. — Naši razgledi (Ljubljana) 23. 10. 1965, str. 420 Zapis ob izidu zbornika ob 20-letnici Ravenske gimnazije Narodna in politična zavest na Koroškem. Razmišljanje ob knjigi J. Pleterskega o politični orientaciji prebivalstva Koroške od 1848 do 1914 v založbi Slovenske matice. — Naši razgledi (Ljubljana) 27. 11. 1965, str. 452—453 1965 Opombe. — Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Zbrano delo. VI. Požganica. 415—514. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.) Les relations inter-nationales str. 43—59 Referat Guy na seminarju OZN o en R.S. F. Y. — pravicah človeka v Razprave in gradivo večnarodnostnih skupnostih, Ljubljana 1966, str. (Ljubljana) Ljubljana 1966, 8,—22. 4—5. junija 1965 Heraud; L'Europe des Ethnies, (preface d'Alexandre Marc), »Realites du present«, cahier N" 3, Paris, Presses d'Europe 1963. — Razprave in gradivo (Ljubljana) 1966, 4—5, str. 259—280 Kritična analiza Zapiski o vprašanjih narodnosti. — Sodobnost (Ljubljana) 14, 1966, 4, str. 400—411, 5. str. 526—536 Ljubljanski seminar OZN o večnarodnostnih družbah. — Jadranski koledar 1966 (Trst), str. 42—47 Večinski narod mora pospeševati manjšino. — Slovenski vestnik (Celovec) Elaborat. Belgijski primer. — 17. 6. 1966, str. 4 1966, 5 str., tipkopis 1967 Srečanja. Ob posebni (Podpis Rok Arih) številki Dialogov. — Naši razgledi Natančno in neprivzdignjeno. Na rob razpravljanjem razgledi (Ljubljana) 25. 3. 1967, str. 118—119 Alois Hergouth: Ob prevodu o narodnostnih 11. 2. 1967, vprašanjih. str. 59. — Naši Sladka gora. — Naši razgledi (Ljubljana) 29. 7. 1967, str. 385 pesniške zbirke Alolsa Hergoutha Glosa ob dveh pesmih in drugem. — Naši O pesmih (Ljubljana) Andreja Brvarja »Der Siisse Berg« razgledi (Ljubljana) 21. 10. 1967, str. 576 v Problemih Elaborat. Osnutek za »Pojasnilo o vprašanjih narodnosti-narodnostnih manjšin Slovenije«. 1967, 18 str., tipkopis. (Soavtorja dr. J. Jeri in dr. J. Pleterski) iz izhodišč 1968 Opombe. — Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Zbrano delo. IV. Doberdob, vojni roman slovenskega naroda. 1. del (Črna vojska) in 2. del (Doberdob). Dodatek. Ljubljana 1968, str. 325—372. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.) Razprave in gradivo, Mae ete Ljubljena, dileme. d Ob ber 1980, plenumu št. 11—12 CK ZK 85 Srbije. — Naši razgledi (Ljubljana) 8. 6. 1968, str. Srečanje s Prežihom. — Delo (Ljubljana) 8. 12. 1968, str. 10 Objavlja tudi: Večer (Maribor) 14, 12. 1978, str, 17 1969 Opombe. — Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Zbrano delo. V. Doberdob, vojni roman slovenskega naroda. 3. del (Lebring) in 4. del (Judenburg). Dodatek. Ljubljana 1969, str. 243— —296. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.) Izvirnik in natis. — Odsevi (Slovenj Gradec) O urejanju Prežihovih 1969, 5—6, str. 90—108 spisov Dvojezična vzgoja in izobraževanje. — Teorija in praksa (Ljrubljana) 6, 1969, 10, str. 1462— —1478 Tegobe, ki niso (samo) žirovske. — Naši razgledi (Ljubljana) 19. 4. 1969, str. 231 Razmišljanja o etničnem principu Druge alternative ni! Polemika o dvojezičnem šolstvu v Prekmurju. — Dnevnik (Ljubljana) 25. 5. 1969, str. 10—11 Dežele, pokrajine, regije. Zapiski ob posvetovanju Združenja inštitutov za proučevanje evropskih vprašanj (A.I.E.E.) v Ženevi 17. in 18. maja letos. — Naši razgledi (Ljubljana) 20. 6. 1969, str. 356 1970 Različnost dveh pisateljskih sporočil. — Koroški plebiscit. Ljubljana 1970, str. 437—503 Izjava o narodnosti posameznika. — Naši razgledi (Ljubljana) 28. 8. 1970, str. 476 Pred poplsom prebivalstva 1971 Narodnosti. Jučerašnja rubrika razno. — NIN (Beograd) 12. 7. 1970, str. B Delni prevod teksta Izjava o narodnosti posameznika, Naši razgledi 28. 8. 1970 Ketnyelvii neveles 6s oktatas. — Hid (Novi Sad) 1970, 3, str. 300—317 K oe zobraževanje objavlja: Teorija In praksa 1969, 10, str. 1462—1478, pod naslovom Dvojezična vzgoja in Pogled na zamejstvo. — Slovenski izseljenski koledar 1970 (Ljubljana), str. 86—87 Ob dvajsetletnici Prežihove smrti. — Naši razgledi (Ljubljana) 6. 3. 1970, str. 145 »Južnotirolski paket« in Slovenci. — Dialogi (Maribor) 1970, 4, str. 236—238 Odgovor na anketo Nacije in mednacionalni odnosi. Ob razpravi dr. Stipa Šuvarja. — Naši razgledi (Ljubljana) 25. 9. 1970, str. 535—536 Petdeset let po plebiscitu. — Naši razgledi (Ljubljana) 9. 10. 1970, str. 580 -- 571 Elaborat. Politično idejni pogled na vprašanje dvojezičnega šolstva. — Gradivo za pogled na motivacijo dvojezičnega šolstva. INV 1970, str. 1—39, tipkopis. (Soavtorja Albina Lik in Tone Zorn) 1971 Opombe. — Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Zbrano delo. lll. Nezbrane novele in črtice (1945— — 1948). Solzice. Dodatek. Ljubljana 1971, str. 529—612. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.) Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. — Koroška in Koroški Slovenci. Maribor 1971, str. 337—345 informacija o naučnom savetovanju u Krapinskim Toplicama (19., 20. i 21. mart 1970) na temu »Klasno i nacionalno u savremenom socijalizmu«. — Stručno-naučne analize odabranih tekstova o medunacionalnim odnosima, Beograd 1971, 15 str., ciklosti! (interno razmnoženo) Taj6koztato a Krapinska Toplican (1970, marcius 19-21-6n) megtartott tudomanyos tandcskozasrol Az osztaly — 6s nemzeti jelleg a mal szocializmusban c. temar6l. — Letink (Novi Sad), 1, 1971, 1, str, 125—135 Označitev |n analiza referatov in gradiva | nacionalno u suvremenom socljalizmu, obravnavanega 1970 na Krapinskem posvetovanju, publiciranega v Klasno 86 Bibliografije a 1971, INV 1958—1978 z rojaki v zamejstvu. — Slovensko javno mnenje 70/71. Ljubljana 1971, str. 65— —14 Slovenci sodolavcev v SR Sloveniji 4, str. in koroški Slovenci. — Vestnik koroških partizanov Štirje odgovori o Slovencih za mejo. Iz slovenskega razgledi (Ljubljana) 13. 8. 1971, str. 456—457 »Vprašanje naroda na Slovenskem.« Anketa. — javnega mnenja Naši razgledi 1970—1971, 4, v soseščini. Ob avstrijskih parlamentarnih — Naši (Ljubljana) 29. 1. 1971, str. 42 Slovenci v prostoru med Alpami in Jadranom. Predavanje na koroških lovec 1970. — Naši razgledi (Ljubljana) 12. 2. 1971, str. 71—72 Dogodek (Ljubljana) 11—17 volitvah. — kulturnih dnevih, Ce- Naši razgledi (Ljubljana) 22. 10. 1971, str. 599—600 Spremna beseda. — Gusti Stridsberg. Mojih pet življenj. Maribor 1971, str. 453—459 Prevod dela: Menschen, Machte und Ich 1972 Ouelgues guestions des Slovenes de Carinthie. (Traduit par Viktor Jesenik, Sonja Lokar, Albina Lik.) Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja 1972. 44 str. (Etudes et Docu- ments) Nekaj vprašanj koroških Slovencev. Aktualen pogled po merilih, kakršna kacija podkomisije OZN. — Naši razgledi (Ljubljana) 10. 3,.—24. 3. 1972 Besedilo državne pogodbe ne postavlja (Celovec) 24. 3. 1972, str. 2 in 7 Skrajšani tekst iz Naših razgledov 10. 3,—24. pogoja o številu 3. 1972, pod manjšine. naslovom Nekaj — vprašanj narekuje klasifi- Slovenski vestnik koroških Slovencev Posredniška vloga narodnostnih skupin. — Naši razgledi (Ljubljana) 7. 7. 1972, str. 382—383 O posredničkoj funkciji narodnosti. — Prevod teksta Posredniška Kultura (Beograd) vloga narodnostnih skupin, Naši 1972, 18, str. 60—65 razgledi 7. 7, 1972 Novo obdobje v prizadevanjih za stvarno enakopravnost. — 2, str. Odgovor Sodobnost (Ljubljana) 20, 1972, 121—122 na anketo O položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Okleščeni »gozd slovensko-nemških izveskov«. Ob avstrijskem zakonu o dvojezičnih napisih na Koroškem. — Naši razgledi (Ljubljana) 21. 7. 1972, str. 407—408 Dedno sovraštvo. O zbirki esejev Avstrijsko Clausa delo o nacionalizmu. Gattererja: Die Erbfeindschaft. — Delo (Ljubljana) Italicn-Osterreich, Bližnja zgodovina vendarle opominja. Ob dogodkih na) 27. 10. 1972, str. 549 Wlen na Koroškem. 19. 8. 1972, str. 18 1972 — Naši razgledi (Ljublja- 1973 Carinthian Slovenes: some aspects of their situation. 18 years after the signing of the Austrian State Treaty. 2nd compl. edition.) (Translated by Gerda Fras, Jaka Štular, editor Albina Lik. Maps for the years 1939, 1951, 1961 prepared by Hilarij Frančeškin.) Ljubljana, Institute for Ethnic Problems 1973. 98 str., zemljevidi, corr. (Studies and Documents) Prva izdaja izšla v fr ščini pod l Ouelg a i des Slovenes de Carinthie v letu 1972 Opombe k IX. in X. knjigi. — Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Zbrano delo. IX. Od Kotelj do Belih vod. Borba na tujih tleh. Nezbrane reportaže in spominski zapisi. Dodatek, Ljubljana 1973, str. 607—608. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.) Pragmatična upotreba brojenja narodnosti. O pitanjima koja se tiču koruških Slovenaca. — Encyclopaedia moderna (Zagreb) 8, 1973, 23, str. 137—140 Karantančev nordijski obisk. Ob osemdesetletnici rojstva (10. avgusta 1893) Lovra KuharjaPrežihovega Voranca. — Naši razgledi (Ljubljana) 10. 8. 1973, str. 388—389. (Podpis Rok Arih) Spremna beseda. — Kristina Brenkova. Kruh upanja. (Prežihovemu Vorancu ob osemdesetletnici 1893—1950 — 1973.) Ljubljana 1973, str. 57—61 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 87 1974 Nekaj vprašanj V angleščini situatlon. koroških Slovencev. izšlo kot samostojna Ljubljana — Razprave publikacija pod in gradivo naslovom: (Ljubljana) Carinthian Slovenes, 1974, 6, str. 7—54 some aspects of their 1973 1975 Nationality Relations in Yugoslavia. — The Multinational Society. Papers of the Ljubljana Seminar. Rowley 1975, str. 87—103 Referat; v francoščini objavljen v: Razprave in gradivo (Ljubljana) 1966, 4—5, str. 43—59 Pričevanje. — Bitka kakor življenje dolga. Pričevanje o revolucionarnem dilnem boju Slovencev. Ljubljana 1975, str. 728—731 O dogodkih na Koroškem in narodnoosvobo- v letih 1945—1948 Beseda o Prežihu — ljudsko prosvetnem delavcu. Govor ob 25. obletnici smrti Prežihovega Voranca in podelitvi odličij Svobod. Kulturni poročevalec (Ljubljana) 6, 1975, 26, str. 9—13 Ocene. Branje na temo narodnostnih vprašanj. — Naši razgledi (Ljubljana) 7. 2. 1975, str. 74 K. Prušnik-Gašper: Gamsi na plazu, Ljubljana 1974; G. Heraud: L'Europe des Ethnies, 2. izd. Paris-Nice 1974; L. Vavpetič: Svoboščine in pravno varstvo pripadnikov tujih narodov, ki žive v Jugoslaviji, Ljubljana 1974: A. Marchal: Les Mots et les regles. Revue de droit penal et criminologie, Bruxelles 1973/47, oktober; Vladimir-Djuro Degan: Zaštita manjina na Bzlkanu putem medunarodnih ugovora in Atif Purivatra: O nacionalnom fenomenu bosanskohercegovačkih Muslimana. Pregled, Sarajevo 1974, oktober; Minderheiten. Berlin 1974; Les Regions d'Europe, Paris-Nice 1973 Ocene. Branje str. na temo narodnostnih vprašanj. — Naši razgledi (Ljubljana) 26. 9. 1975, 478 L. Čermelj: Sloveni e Croati in Italla tra le due guerre, Trst A ses oppresseurs, Oulmper 1975; Walter B. Maass: Jahre der bewegung 1938—1945, Wlen 1975 1974; J, Gwegen: La Langue bretonne, face Finsternis, die Osterreichische Widerstands- 1976 O upoštevanju manjšine kot subjekta lastne usode. — Razprave in gradivo (Ljubljana) 1976, 7—8, str. 83—100 Le cas des Slovenčs de: Carinthie. — Le livre slovane (Ljubljana) 14, 1976, 1—2, str. 4—10 Lužiškosrbski primer. Ali se ob industrializaciji in urbanizaciji ohranjata in podaljšujeta materialna in duhovna kultura kot nekaj živega, kot sestavini življenja? — Naši razgledi (Ljubljana) 16. 7. 1976, str. 368—369 Spremna beseda. Nekaj opozoril na raziskovanja, ki so sledila tukaj ponatisnjenim spevkom. — Lojze Ude, Koroško vprašanje. Ljubljana 1976, str. 359—363 pri- Pogovori. — Sodobnost (Ljubljana) 24, 1976, 10, str. 812—816. (Podpis Rok Arih) Na temo: Koroška — slovensko narodno vprašanje Poizvedovanje. Ob preštevanju na Koroškem 1976, Ocene. 7. str. Branje 5. 1976, W. Brandt, in der in po njem. — Naši razgledi (Ljubljana) 26. 11. 581 in prelistavanje str. knjig o političnih vprašanjih. — Naši razgledi (Ljubljana) 235—237 B. Kreisky, sich wandelnden O. Palme: Beat Welt, zv. und 1, Wien Gesprache, 1974: Spremna Literatur Ošterreichs Sodobnost seit 1945. Geschichte Menschenrechte FreiheitsSpandauer Tage- zeitgenossische Klelne F. Ermacora: Osterreichischen O knjigi, Dle str, 204—215 Stourz: 1975; des 1977 Knjiga o novejšem avstrijskem parnasu. — Gerald Frankturt-Koln Staatsvertrages, Graz-Wlen 1975; E, ale Die Steine reden. Gedenkstštten des Poni kčmpfes; Mahnmale fiir Opfer des Faschismus, ein Dokumentatlon, Wien 1975; A, Speer: bicher, Frankfurt/Maln 1975 (Ljubljana) 25, 1977, 6, str. 636—648 Objavlja tudi: Koroški koledar 1978 (Celovec), beseda o avtorju. — Peter Handke, Žalost onkraj sanj. Ljubljana 1977, str. 99—117 Ocena. Francis L. Carsten, Faschismus gledi (Ljubljana) 9. 12. 1977, str. 618 in Osterreich. Munchen 1977, 373 str. — Naši raz- 1978 Ocene. Knjige o narodnostnih vprašanjih. — Naši razgledi (Ljubljana) 7. 7. 1978, str. 389 L. Ude, Boj za severno slovensko rakih Slovencev v letih 1921—1928; nar manjšin mejo 1918—1919; M, Kacin- Nona, 1. in 2. knjiga; T. Ferenc, TIGR; E, Narodnoobrambno gibanje Petrič, Mednarodnopravno primorvarstvo 88 Bibliografije sodel INV 1958—197u JULIJ FELAHER Rojen je bil 3. januarja 1895 v Melvičah v Ziljski dolini. Od junija 1945 do februarja 1948 je bil referent Znanstvenega inštituta pri Predsedstvu SNOS v Ljubljani, nato znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja pri Univerzi v Ljublja- ni. Upokojen je bil leta 1959, na Inštitutu pa je deloval do smrti v maju 1969. Podrobnejši biografski in bibliografski podatki o dr. Felaherju za obdobje do leta 1956 so navedeni v knjigi »Univerza v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev«, Ljubljana 1957, str. 418—420. Ob smrti objavljajo nekrologe: Naš tednik (Celovec) 5. 6. 1959; Slovenski vestnik (Celovec) 6. 6. 1969; Naši razgledi (Ljubljana) 1. 8. 1969. Felaherjevo zapuščino hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani. 1956 Šola in šolniki v Melvičah v dobi od leta 1789—1877. (Prispevek Koledar Slovenske Koroške 1956 (Celovec), str. 99—109 h krajevni 1957 Strukturne spremembe prebivalstva Slovenske Koroške v pogledu obrti. — Gospodarski koledar 1957 (Ljubljana), str. 45—57 Ob 60-letnici narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu. — zgodovini.) — kmetijstva, industrije Koledar Slovenske Koroške in 1957 (Celovec), str. 117—125 Koroški ljudski pevci in vižarji. — Koledar Slovenske Koroške 1957 (Celovec), str. 76—82 1958 Gospodarski problemi ljana), str. 25—28 Slovenske Koroške v letu 1957. — Gospodarski koledar 1958 (Ljub- Slovenci v Avstriji. — Gospodarski koledar 1958 (Ljubljana), str. 299—40 Srednješolski problem str. B3—92 koroških Slovencev. — Koledar Slovenske Koroške 1958 (Celovec), Koroški Slovenci v letu 1957. — Jadranski koledar 1958, str. 52—68 1959 Razvoj i položaj slovenskog školstva u Koruškoj pod Austrijom. — 1959, 1—2, str. 81—86 Gospodarstvo Koroške in drugo v letu 1958 s posebnim Gospodarski koledar 1958 (Ljubljana), str. 62—72 ozirom Prosveta na Brdu in v Melvičah. — Koledar Slovenske Koroške Pedagoški rad (Zagreb) na Slovensko Koroško. — 1959 (Celovec), str. 112—128 Eden tistih, ki se borijo za pravice koroških Slovencev. Rudolf Mencin — osemdesetletnik. — Prosvetni delavec (Ljubljana) 11. 5. 1959 (Podpis Felaer Julij) Rudolf Mencin, starosta koroških slovenskih vestnik (Celovec) 24. 4. 1959 (Podpis J. F.) učiteljev 1960 »Deutscher Schulverein — Siidmark« in njegovi Slovenski vestnik (Celovec) 5. 2.2—25. 3. 1960 — nasledniki osemdesetletnik. — Slovenski v drugi avstrijski republiki. — Zgodovina koroških podružnic Slovenskega planinskega društva. (S slikami.) — venske Koroške 1960 (Celovec), str. 58—75 (soavtor J. Šašel) Koledar Slo- Vprašanje povračila imovine in povrnitve škode koroškim Slovencem, ki so bili v drugi svetovni vojni prisilno izseljeni, z vidika avstrijskega prava. — Gospodarski koledar 1960 (Ljubljana), str. 57 —62 Randl Matija, Ražun Matej, Saksida Rudolf, Schaubach Franc. — Slovenski biografski leksikon, zv. 9. Ljubljana 1960, str. 25, 56, 187—188, 213—214 Poslanec France Grafenauer. Ob 100-letnici njegovega rojstva in 25-letnici njegove smrti. (S slikami.) — Koledar Slovenske Koroške 1960 (Celovec), str. 130—134 (Podpis J. F.) Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 89 1961 Predhodniki koroškega »Slovenskega vestnika«, — Primorski dnevnik (Trst) 14, 7. 1961 1962 V spomin dr. Josipu Šašlu. — Koledar Slovenske Koroške 1962 (Celovec), str. 82—83 1963 Spomini doktorja Josipa Šašla. — Koroški koledar 1963 (Celovec), str. 42—43 1964 Franc Aichholzer. — Naši razgledi (Ljubljana) 22. 2. 1964, str. 66 Ob 80-letnici 1965 Gregor Somer slovenski lovec), str. 73—76 šolnik in narodnoprosvetni Sašel Josip: Spomini. (Pripravil 1965 (Celovec), str. 87—97 in z opombami delavec. — opremil Koroški Julij Felaher.) koledar — 1965 (Ce- Koroški koledar Nadaljuje v letu 1966 Profesorja Antona Kovačiča — ni več. — Koroški koledar 1965 (Celovec), str. 98—101 1966 Ob obletnici smrti Iva Pertota. — Primorski dnevnik (Trst) 28. 5. 1966 Dr. Janko Kotnik — osemdesetletnik. — Koroški koledar 1966 (Celovec), str. 113—114 Šašel Josip: Spomini. Uredil in z opombami (Celovec), str. 106—113 Nadaljevanje opremil Julij Felaher. — Koroški koledar 1966 iz leta 1965 1967 — $%: Somer (Sumer) Gregor, Sorgo Maks, Srienc Kristo, Starc Janez. — Slovenski leksikon, zv. 10. Ljubljana 1967, str. 405—406, 409—410, 432—433, 446—447 Šašel Josip: Spomini. Pripravil 1967 (Celovec), str. 59—69 Nadaljevanje in z opombami opremil Julij Felaher. — biografski Koroški koledar iz leta 1966 Pravni položaj verskih skupnosti v Jugoslaviji ledar 1967 (Celovec), str. 49—52 in njihova materialna podlaga. — Koroški kv- V spomin dr. Matka Potočnika. — Prosvetni delavec (Ljubljana) 6. 11. 1967 1968 Slovenska zahodna Ziljska dolina v prevratnih dneh v letih 1918—1919. Zgodovinska resnica o 24. novembru 1918 v Št. Štefanu. — Kronika (Ljubljana) 16, 1968, 2, str. 114—120 1970 Slovenska zahodna Ziljska dolina v prevratnih dneh 1918—1919. Zgodovinska resnica o 24. novembru 1918 v Št. Štefanu. — Koroški plebiscit. Ljubljana 1970, str. 271 —283 Povzeto po članku v Kroniki Prispevek k zgodovini str. 90—92 (Ljubljana) pesmi 1968, 2 »Pojdamo v Škuf'če«. — Koroški koledar 1970 (Celovec); 1971 »Deutscher Schulverein — Sidmark« in njegovi nasledniki v drugi avstrijski Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 4, 1971, 1—2, str. 40—55 . Ponatis iz Slovenskega vestnika (Celovec), 5. 2,.—25, 3. 1960 Šašel Josip. — Slovenski biografski leksikon, zv. 11. Ljubljana 1971, str. 585—586 1972 Še konec leta 1944 so se selili. — Koroški koledar 1972 (Celovec), str. 49—51 republiki. — EJ Bibllografije HILARIJ sodelavcev INV 1958—1978 FRANČEŠKIN Rodil se je 28. avgusta 1920 v Biljah pri Novi Gorici v zavedni slovenski primorski družini, ki je bila izpostavljena preganjanju fašističnega režima. Obiskoval je osnovno šolo v Črnomlju in klasično gimnazijo v Mariboru ter se leta 1938 zaposlil v Črnomlju. Leta 1941 je bil zaradi podpiranja NOB zaprt in interniran v Italijo. Po padcu fašizma se je septembra 1943 pridružil primorskim partizanom. Med drugim je bil tajnik srednje partijske šole pri PK KPS za Gorenjsko in Primorsko. Leta 1946 je bil demobiliziran in je nato več let opravljal različne odgovorne naloge v gradbeni operativi. V letih 1951—1953 je sodeloval pri pripravah za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Trstu, nato pa je strokovno spremljal položaj in problematiko slovenske narodne skupnosti v Italiji pri glavnem odboru SZDL in na CK ZKS. Leta 1957 se je kot strokovni sodelavec in urednik zaposlil na Inštitutu za na- rodnostna vprašanja; leta 1974 je postal višji strokovni sodelavec. Tudi po upokojitvi leta 1975 je še spremljal problematiko manjšin v Italiji in dogajanja med italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji in na Hrvaškem; množice njegovih krajših prispevkov naša bibliografija ne more zaobseči. Frančeškin se je širše uveljavil tudi kot književni opremljevalec. Za svoje protifašistično delovanje in za strokovno ter družbenopolitično delo po osvoboditvi je prejel več vojaških in državnih odlikovanj. 1965 Elaborat. 4 str. Elaborat Odnos tednika Dvojezičnost L'Arena di Pola in Univerza do poživljata slovenske manjšine provincialni svet. — in Jugoslavije BD 1965, 1965, 3 str., z bibliogra- ijo 1966 Elaborat. Zadnje bibliografijo Elaborat. koncesije, Iz življenja ki jih italijanske je vlada manjšine ponudila po časopisju Južnotirolcem. »La voce — del 1966, Popolo« 3 str., z v mesecu oktobru. — 1966, 5 str. 1967 Elaborat. Pregled važnejših člankov o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji. — 1967, 4 str. Elaborat. Rekvijem za jaguarjem. — Odhod Vittoria Vidalija 1967, 3 str. iz parlamentarnega življenja 1968 Raziskovalna naloga. Prerez javno publiciranih stališč KP STO in KPI do Memoranduma o soglasju in položaja slovenske manjšine na Tržaškem (1954—1964). — Deset let Memoranduma o soglasju (Sporazuma o Tržaškem vprašanju 5. oktobra 1954). — 1968, str. 398—443, tipkopis 1972 Elaborat. Vprašanje cone B, odnosi z Jugoslavijo kampanji. — 1972, 3 str., z bibliografijo 1973 Elaborat, Problematika italijanske manjšine in s slovensko v Jugoslaviji. — 1973, manjšino v predvolilni 4 str., z bibliografijo Razprave in gradivo, Ljubljana, di ber 1980, št. 11—12 Hi 1974 Elaborat. Označitev položaja italijanske narodnostne skupnosti v SR o pravicah pripadnikov verskih, etničnih in jezikovnih manjšin. — nomic and Social Council, E/CN.4Sub, Z/L 582, — 1974, tipkopis Sloveniji. — Študija Vprašalnik UN, Eco- 1975 Elaborat. O industrijski prosti coni, — 1975, 3 str. 1976 Elaborat. 9 str. Kronologija razprav o ratifikaciji Osimskih sporazumov do 21. 9. 1976. — 1976, 1977 Elaborat. Etnična skupina 4 str., z bibliografijo in nacionalna kultura v Istri in na reškem področju. — 1977, ANČKA JAGER-HOČEVAR Rojena je bila 10. junija 1920 v Velikih Laščah. Pred vojno je končala gimnazijo v Ljubljani. Vključila se je v NOB v Velikih Laščah in je nosilka Partizanske spomenice 1941. Po vojni je delala v zveznih vladnih ustanovah in v zvezni ljudski skupščini. Diplomirala je iz romanistike na beograjski univerzi. Na Inštitutu za narodnostna vprašanja je v letih 1960—1969 proučevala problematiko Slovencev v Italiji. Nato je nekaj let delala kot strokovnopolitični delavec na CK ZKS. Od leta 1975 pa do upokojitve 31. 1. 1977 je ponovno delala kot strokovni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja. 1961 Antonio Gramsci, ustanovitelj Komunistične partije Italije. Ales (Cagliari), 23. 1. 1891 — Rim, 27. 4. 1937. (S sliko.) — Naši razgledi (Ljubljana) 27. 5. 1961, str. 233—234 1962 Avtonomna dežela Furlanija — Julijska krajina. — Naši razgledi (Ljubljana) 28. 7. 1962, str. 262—263 1963 O statutu Furlanije-Julijske krajine. — Naši razgledi (Ljubljana) 27. 7. 1963, str. 270 1964 Raziskovalna naloga. Regionalna priloge -- 1 zvd., tipkopis avtonomija Furlanije-Julijske krajine, — 1964, 287 str. 4 1966 Regionalna avtonomija Furlanije-Julijske krajine. Geneza gradivo (Ljubljana) 1966, 4—5, str. 217—258 in nekateri vidiki. — Razprave in 1968 Raziskovalna naloga. Položaj šol s slovenskim učnim jezikom. (Geneza zakona št. 1012, 19. julija 1961.) — Deset let Memoranduma o soglasju (Sporazuma o tržaškem vprašanju 5. oktobra 1954), 1968, str. 238—383, tipkopis 1975 Slovensko šolstvo v Italiji. — Trst 1975, str. 215 —243 Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Ljubljana, Koper, Slovenska šola v Italiji. Zapisek o posvetu, ki je opozarjal na usodna dejstva. — Naši razgledi (Ljubljana) 21. 11. 1975, str. 576—577 sa Bibllografije JANKO sodel INV 1958—1978 JERI Rodil se je 24. junija 1927 na Vrhniki. Klasično gimnazijo v Mariboru je obiskoval do leta 1941, ko so ga nemški okupatorji deportirali na Hrvaško. S šestnajstimi leti je odšel v partizane. Že med NOB in nato po končani vojni se je ukvarjal s časnikarstvom; bil je urednik in zunanjepolitični komentator pri radio Ljubljana in pri Ljudski pravici. Vmes je leta 1950 diplomiral in leta 1958 opravil doktorat znanosti na Pravni fakulteti v Ljubljani. Habilitiral se je s knjigo »Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni« (1961), za katero je prejel nagrado Ivana Cankarja in prvo nagrado ob 20-letnici revolucije. Leta 1958 je bil izvoljen za znanstvenega sodelavca na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, leta 1965 za višjega znanstvenega sodelavca, leta 1972 za razi- skovalnega svetnika in leta 1977 za znanstvenega svetnika. V letih 1975 do 1979 je bil ravnatelj INV. Vse od leta 1959 dalje je predstojnik zahodne raziskovalne skupine Inštituta. Dr. Jeri je avtor številnih razprav in esejev o problematiki slovenske manjšine v Italiji in Avstriji ter o odnosih z Italijo. Njegove razprave so bile prevedene v več tujih jezikov. Z referati in poročili je sodeloval na domačih in na mednarodnih kongresih in simpozijih. Sodeloval je v uredništvih revij ter pri redakciji publikacij. Obsežnejšo bibliografijo ima objavljeno v zborniku »Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni«, Ljubljana, Koper, Trst 1975, str. 649—652. 1958 Ob bonnskem sklepu. Zahodna Nemčija. — (Podpis. j.) Naši razgledi (Ljubljana) 5. 4. 1958, str. 154—155. Pred parlamentarnimi volitvami. — Naši razgledi (Ljubljana) 26. 4. 1958, str. 180—181 Politični Rezultati str. položaj v Italiji in razpotja. leta 1958 Italija po splošnih volitvah. — Naši razgledi (Ljubljana) 7. 6. 1958, 259—260 Desnica na krmilu. Po parlamentarnih volitvah v Franciji. — Naši razgledi (Ljubljana) 1958, str. 533—544. (Podpis j. 13. 12. j.) 1959 Tri faze Delno reševanja objavlja tudi: tržaškega Naša vprašanja. Sodobnost Doktorska (Ljubljana) 7, 1959, disertacija, 3, str. 246—255; Ljubljana 4, str. 6. str. 549—563 XXXII. kongres italijanskih socialistov. Nekatera stališča in vidiki. — na) 31. 1. 1959, str. 27—28. (Podpis j.j.) 1958, 347—357; str. 304—305. (Podpis Naši razgledi (Ljubljana) str. Naši razgledi (Ljublja- Anahronistični epilog. Pred razsodbo na protipartizanskem procesu v Firencah, — gledi (Ljubljana) 11. 4. 1959, str. 152—153 Po volitvah na Siciliji. — 302 S, str. 443—452; 27. 6. 1959, str, 279—280; Naši raz- 11. 7. 1959; j.j.) Epilog z amnestijo — Naši razgledi (Ljubljana) 25. 7. 1959, str. 325—326. (Podpis j. j.) Proces v Firencah Širša obzorja. — Naši razgledi (Ljubljana) 12. 9. 1959, str. 395 Jugoslovanski -italljanski stiki In položaj slovenske (Trst) 17. 9. 1959, str. 5 1960 Tržaško str. Razpotje šanja manjšine v italiji; objavlja tudi: Primorski dnevnik vprašanje od aprila 1948 do maja 1952. — Razprave in gradivo (Ljubljana) 1960, 1, 39—87 v notranjem razvoju Italije. Nekateri vidiki sedanje poltične krize v Italiji. — Vpranaših dni (Ljubljana) 1, 1960, 2, str, 50—63 rska depresija Trsta, vprašanje avtonomne dežele in položaj slovenske manjšine v Italiji. — Nova proizvodnja (Ljubljana) 11, 1960, 1—2, str. 64—71 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 3 Konec politične krize? Ob sestavi nove vlade A. Fanfanija. — Vprašanja naših dni (Ljubljana) 1, 1960, 7, str. 214—216 Za stvarno enakopravnost. — Naši razgledi (Ljubljana) 27. 8. 1960, str. 362—363 Položaj slovenske narodne manjšine v |tallji Nadaljevanje procesa. Po upravnih volitvah v Italiji. — Naši razgledi (Ljubljana) 26. 11. 1960, str. 506. (Podpis j.j.) Levi center? —- Vprašanja naših dni (Ljubljana) 1, 1960, 14—15, str. 443—445 (Podpis j.j.) Napredek in disonance. — Naši razgledi (Ljubljana) 24. 12. 1960, str. 563 O slovenski manjšini v Italiji 1961 Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni. Tri faze diplomatskega boja. Ljubljana, Cankarjeva založba 1961. 379 str. -- 2 str. slik -- 6 zvd. Tržaško vprašanje od sklenitve mirovne pogodbe z Italijo do sklenitve londonskega randuma o soglasju. — Jadranski koledar 1961 (Trst) str. 46—56 Ustvarjalna koeksistenca in manjšine. Položaj slovenske Vprašanja naših dni (Ljubljana) 2, 1961, 1 str. 22—27 Objavlja tudi: Primorski dnevnik (Trst) 3.—8, 2. 1961; Matajur narodnostne skupnosti (Videm) memo- v Italiji. — 16. 2. 1961 Sto godina ujedinjenja Italije. — Naša stvarnost (Beograd) 15, 1961, 6, str. 676—682 Pred popisom narodnosti na Tržaškem. — Naši razgledi (Ljubljana) 7. 10. 1961, str. 449—450 Objavlja tudi: Primorski dnevnik (Trst) 10. 10. 1961; Borba (Beograd) 9. 10. 1971; Delo (Ljubljana) 10. 10. 1961 Vrnitev škvadrizma? — Vprašanja naših dni (Ljubljana) 2, 1961, 3, str. 95 O šovinističnih Izpadih v Trstu Ob stoletnici združene Italije. — Naši razgledi (Ljubljana) 8. 4. 1961, str. 153 1962 Slednjič »levi center«? — Vprašanja naših dni (Ljubljana) 3, 1962, 1—2, str. 50—52 Pred novo fazo v Italiji. — Naši razgledi (Ljubljana) 24. 2. 1962, str. 62—64 Levi centar u Italiji, — Naša stvarnost (Beograd) 16, 1962, 3, str. 334—346 Aldo Moro. — Vprašanja naših dni (Ljubljana) 3, 1962, 3, str. 96 Jugoslavija (Podpis. med j.) zahodom in vzhodom. — Naši razgledi (Ljubljana) 7. 4. 1962, str. 124. Uresničenje ustave. Deželna ureditev v Italiji. — Delo (Ljubljana) 15. 4. 1962, str. 5 Procesi in protislovja v italijanskem notranjem 3, 1962, 10, str. 300—306 z zvd. in grafikoni razvoju. — Vprašanja Vsebina: Trije meseci levega centra; Togllattijevi vidiki o nekaterih o slogi socialistov; Kaj je neokapitalizem; Kritična točka liberalnega KPI o nacionalizaciji električne industrije naših dni (Ljubljana) perečih političnih vprašanjih; gospodarstva v Itallji; Jug in Nenni sever: Antonio Segni. — Vprašanja naših dni (Ljubljana) 3, 1962, 10, str. 320 Ob izvolitvi za predsednika Fašizem in antifašizem O predavanju republike v Julijski krajini. — Naši razgledi (Ljubljana) 9. 6. 1962, str. 203 prof. Carla Schiffrerja v Trstu Levi center v italiji... — Naši razgledi (Ljubljana) 25. 8. 1962, str. 302 (Podpis j.j.) Razčiščenja in problemi. Beležke z X. kongresa Komunistične partije Italije. — Naši razgledi (Ljubljana) 22. 12. 1962, str. 467 —468 Trst danas. Dilemi i horizonti. — Danas O položaju slovenske narodne skupnosti (Beograd) 18. 7. 1962, str. 5 v Italiji 1963 XXXV. kongres talijanskih socialista. — Naša stvarnost (Beograd) 17, 1963, Italiji. — Delo (Ljubljana) 11—12, str. 508—514 Zgodovina str. 5 in politika. Vtisi in razmišljanja o sodobni Na temo levega centra. — Naši razgledi (Ljubljana) 11. 5. 1963, str. 169—170 O volitvah v Italiji 18. 1. 1963, s Bibliografije sodelavcev INV (1958—1978 Funkcija povezovanja. — Naši razgledi (Ljubljana) 6. 4. 1963, str. 132 Ob vitvi dežele s posebnim Furlanlje-Julijske krajine Razpotja med socialisti. Vtisi in razmišljanja o sodobni Italiji. — Delo (Ljubljana) 19. 7. 1963, str. 7 Italicae res. — Naši razgledi (Ljubljana) 10. 8. 1963, str. 291 —292 O političnem položaju v Italiji Stvarnejši pogledi. Sveži tokovi v italijanskem zgodovinopisju. — Naši razgledi (Ljubljana) 5. 10. 1963, str. 374—375 Nova vrednotenja in dileme. Ob XXXV. (Ljubljana) 9. 11. 1963, str. 411 —412 kongresu italijanskih socialistov. U Italiji ponovo pomeranje u levo. — Naša stvarnost (Beograd) Italijanske alternative. — Vprašanja naših dni (Ljubljana) — Naši razgledi 17, 1963, 7—8, str. 116—125 4, 1963, 23, str. 551. (Anonimno) Tržaško vprašanje. — Kratek zgodovinski prerez. — Jezik in slovstvo (Ljubljana) 9. 1963—64, T—8, str. 220—225 1964 Ob ustanovitvi samoupravne dežele ljana) 1, 1964, 6 str. 828—843 Furlanije-Julijske krajine. Iskanje novih ravnovesij. Ob reprizi levega centra v Italiji. — — Teorija in Praksa (Ljub- Naši razgledi (Ljubljana) 8. 2. 1964, str. 44 Protislovja in izvirnosti. Ob reprizi levega centra v Italiji. — 1964, str. 64 Dialektika enotnosti. Nacionalna 21. 3. 1964, str. 104 konferenca Značilni dokumenti iz preteklosti. (Ljubljana) 4. 4. 1964, str. 128 Ob KPI v Naši razgledi (Ljubljana) 22. 2. Neaplju. sedemdesetletnici — Naši razgledi E. Besednjaka. — (Ljubljana) Naši razgledi Volitve v Furlaniji-Julijski Krajini. — Naši razgledi (Ljubljana) 23. 5. 1964, str. 183 Beležka o tretji varianti. Vnovič levi center v Italiji. — Naši razgledi str. 287—288 Zaton režima. — Naši razgledi (Ljubljana) 5. 9. 1964, str. 326—327 O knjigi: F. W. Deakin, The brutal friendship. Mussolini Odprt razgovor. Ob deseti obletnici londonske na) 7. 11. 1964, str. 407 Politični premiki v sodobni Italiji. — Glavni (Ljubljana) 8. 8. 1964, and the Fall of Itallan Fascism, spomenice odbor ZS o Trstu. — Slovenije. London 1962 Naši razgledi (Ciklostilno (Ljublja- predavanje) 1965 Odgovornost Cb večine seminarju OZN za manjšino. — Sodobnost (Ljubljana) o človekovih pravicah v večnarodnostnih skupnostih 13, 1965, od 8.—12. 8—9, str. 917—921 junija 1965 v Ljubljani Premik v pozitivni smeri. — Teorija in praksa (Ljubljana) 2, 1965, 10, str. 1621—1633 Pregled narodnostnega položaja Slovencev v Italiji Sovražnik nacizma. Ob smrti Winstona Churcilla. — Naši razgledi (Ljubljana) 6. 2. 1965, str. 46—47 in memoriam Zorko Jelinčič. — Naši razgledi (Ljubljana) 21. 8. 1965, str. 284 Zapis o nedavnih dogodkih 11. 9. 1965, str. 343 v Trstu. Pismo Našim razgledom. — Naši razgledi (Ljubljana) Objavlja tudi: Primorški dnevnik (Trst) 21. 9, 1965, str. 2 Obmejni levi center. — Naši razgledi (Ljubljana) 9. 10. 1965, str. 383 O položaju Novo slovenske obdobje? narodne Zapiski skupnosti s XXXVI. ljana) 27. 11. 1965, str. 448—449; v Italiji kongresa italijanskih socialistov. — Naši razgledi (Ljub- 11. 12. 1965, str. 468—469 1966 Ouelgues 6lements de la situation sur le territorie de nationalite mixtes a la frontičre occidentale de R. S. F. de Yougoslavie. — Raprave in gradivo (Ljubljana) 1966, 4—5, str. 61— —74 Vpliv sedanje mejne na p lnšai narodne skupnosti v Italiji Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 ss Ouelgues aspects de la constatatlon de |'appartenance lingulstigue au cours du recensement regulier de la population sur le territoire Trlestin en octobre 1961. — Razprave in gradivo (Ljubljana) 1966, 4—5, str. 133—163 Premiki v miselnosti. — Sodobnost (Ljubljana) 14, 1966, 8—9, str. 897—904; 1040; 11, str. 1139—1147; Primerjalno študijsko r 10, str. 1030— str. 1257—1264 išljanje o položaj šin v ožjem srednji psi prostoru izkrivljena resnica. (Ob ugotavljanju jezikovne pripadnosti med rednim popisom prebival. stva na tržaškem območju oktobra leta 1961). — Sodobnost (Ljubljana) 14, 1966, 6, str. 616—627; str. 745—753 Vtisi z XI. kongresa KP Italije od 25.—31. januarja 12. 22—12. 3. 1966 1966 v Rimu. — Naši razgledi (Ljubljana) Oblikovanje zunanje politike SFRJ je samoupravna pravica. Iz zanimive razprave v komisiji za mednarodne odnose na VI. kongresu SZDL Slovenije. — Primorski dnevnik (Trst) 9. 4 1966, str. 2 Lekcija iz antifašizma. Rimska univerza v obrambi idealov rezistence. — Naši razgledi (Lju- bljana) 28. 5. 1966, str. 195. (Podpis jj.) Več funkcij Trsta. Pismo Našim Koroška 1966. — razgledom. — Naši razgledi (Ljubljana) 24. 9. 1966, str. 364 Primorski dnevnik (Trst) 18. 10.—20. 10. 1966 Bivalentna stranka. Razmišljanje o združitvi italijanskih socialistov. — Naši razgledi (Ljublja- na) 26. 11. 1966, str. 450 Sodobni družbeno politični premiki v Italiji. — Teorija in praksa (Ljubljana) 3, 1966, 6—7, str. 1057—1065 1967 Odprto razglabljanje ob odprti meji. — Goriška srečanja (Nova Gorica) 2, 1967, 5, str. 1—4 Esejistični zapls o razpotjih v jugoslovansko-italijanskih odnosih Nove in stare teme. Odnosi z našo zahodno sosedo. — Naši razgledi (Ljubljana) 27. 5. 1967, str. 243—244 Trst in zaledje, — Sodobnost (Ljubljana) 15, 1967, 3, str. 312—318; 5, str. gorenj Analiza odnosov med Trstom in nj Jugi ledjem v novejšem obdobju ter še posebej po koncu druge svetovne vojne Prava in »manjšinska« Koroški Slovenci demokracija. — In sedanja stopnja Sodobnost njihove manjšinske (Ljubljana) 15, 1967, 7, str. 757—761 zavesti Odprtost z odkritostjo. — Sodobnost (Ljubljana) 15, 1967, 4, str. 337—343 Povojne krizne oscilacije 1967, str. tin 3 Vsebina avtonomije v jugoslovansko-italljanskih odnosih; objavlja tudi: in narodnosti. S simpozija v Novem Sadu procesi. 16, Naši razgledi (Ljubljana) 24. 6. 1967, str. 307 Primorski dnevnik (Trst) 9. 4. od 8. do 10. junija 1967. — a 1968 Dejstva, vzburjanja, str. 919—931 O splošnih razmerah slovenske — Sodobnost narodnostne (Ljubljana) skupnosti onstran 1968, zahodne 7—8, str. 788—798; 9, zaščite. — meje Jezikovno-kulturna avtonomija je premalo. Južnotirolska različica Naši razgledi (Ljubljana) 20.4. 1968, str. 221—222 manjšinske Ne deklarativnost, marveč resnična zaščita. Volitve v Furlaniji-Julijski krajini in Sovanol. — Naši razgledi (Ljubljana) 8. 6. 1968, str. 317—318 Italicae res anno 1968. Nadaljnji razvoj političnih tendenc gledi (Ljubljana) 6. 7. 1968, str. 380 Ocena parlamentarnih minulih desetih 5. oktobra Pregled el 1954), str. 1—16: posameznih kokaina položaja zasedanj slovenske vic, str, 160— Narodnostni ustroj. tržaškega 1961), str, 198—23' Naši raz- volitev v |taliji Raziskovalna naloga. Deset let memoranduma o soglasju (sporazuma nju 5. oktobra 1954). Vodja raziskave. —1968, ATI S str. Tipkopis Prispevki: Osrednji let. — godovinske Mešanega manjšine območja odbora ter politične (jezikosl g tržaškega sporazuma za izvajanje in druge k Posebnega akcije med za rednim statuta uveljavitev popil o tržaškem (Memorandum vprašao soglasju in sočasni njenih na prebivalstva Nekateri važnejši m olitični premiki in pojavi (revizija nacional ističnih koncepcij) in položaj sl rodnostne manjšine, str. 384—397. jši ih pra- 15. oktobra na 96 Bibliografije sodel INV 1954—1978 1969 Pereča vprašanja slovenske manjšine v italiji. — Komunist Nova istorijska faza u jugoslovensko-talijanskim grad) 20, 1969, 467, str. 6—7 Na pravi poti v jugoslovansko-italijanskih odnosima. odnosih. — (Ljubljana) — 25. 6. 1969, str. 17 Medunarodna Goriška srečanja politika (Nova (Beo- Gorica) 4, 1969, 19, str. 1—10 Jugoslovansko-italijanski odnosi. Nekaj zgodovinskih punktacij stva. — Naši razgledi (Ljubljana) 3. 10. 1969, str. 561 Stvarnejši pogovor. Ob sedanjem položaju Slovencev na temo v Italiji. — Naši jadranskega razgledi sosed- (Ljubljana) 25. 1. 1969, str. 38—40 Posluh za pravo resnico. — Delo (Ljubljana) 15. 2. 1969, str. 16 O italijanski manjšini v Jugoslaviji Obnovitev »tradicionalne« vloge? Ob perečih vozliščih nekaj zgodovinskih reminiscenc na temo Trst — zaledje. — Delo (Ljubljana) 5. 4. 1969, str. 15 Prispevek k iskrenejšemu medsebojnemu razumevanju. Ob knjigi »La Jugoslavia oggi«. Nekaj misli na temo jadranskega sosedstva. — Delo (Ljubljana) 17. 5. 1969, str. 16 Nekaj o zgodovinskih temeljih jugoslovansko-italijanskih razgledi (Ljubljana) 15. 10, 1969, str. 2 Objavlja tudi: Primorski dnevnik (Trst) 15. 10. 1969, odnosov in sode!ovanja. Vprašanje mna Sodobnost (Lju- anketo zahodne meje in položaj in ZKJ. Ljubljana 1969, (20 str.) Kronologija Naši str. 3 Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nekatera pereča vozlišča. — bljana) 17, 1969, 8—9, str. 817—837. (Lastni tekst str. 823—825) Odgovor — pomembnih narodne skupnosti v Italiji — Koledar zgodovine KPJ dogodkov 1970 Petnajst let sporazuma o tržaškem vprašanju. — Teorija in praksa (Ljubljana) 7, 1970, 1, str. 107—125 O jugosl iko-italljanskih odnosih Koroški kompleks in izkušnje. — in narodnostnih razmerah slovenske manjšine v Italiji Sodobnost (Ljubljana) 18, 1970, 11, str. 1114—1120; 12, str. 1235—1240 Ob 80-letnici dr. Lava Čermelja. — Naši razgledi (Ljubljana) 9. 1. 1970, str. 7 Nedoslednost ali nepoznanje? Ob nekem str. 67 —68 O zamejskih Borec krajevnih imenih na zemljevidu proti nasilju. V spomin zemljevidu. — Slovenije, dr. Jožetu Naši razgledi (Ljubljana) 6. 2. 1970, ki ga Je izdala Geodetska Deklevi. — Naši razgledi uprava SRS leta 1979 (Ljubljana) 20. 2. 1970, str. 101 »Skupina s posebnimi interesi«. Slovenci v Italiji. Nujnost uzakonitve specifične ne zaščite. — Delo (Ljubljana) 26. 9. 1970, str. 15 narodnost- »Južnotirolski paket« in Slovenci. — Dialogi (Maribor) 6, 1970. 4, str. 238—241 Odgovor na anketo Nujne so vsebinsko celovitejše rešitve. Premiki, odprta vprašanja, senčne strani slovenske narodne skupnosti v Italiji. — Delo (Ljubljana) 5. 12. 1970, str. 15 položaja Konkretne pobude. Nujna je normativna ureditev narodnostnega položaja Slovencev v Italiji. — Komunist (Ljubljana) 26. 12. 1970, str. 23 1971 Trst. Historija. — Enciklopedija Jugoslavije, 8. knj. Zagreb Položaj slovenačke nacionalne manjine u Italiji. — 506, str. 21 —23; 507, str. 24—28 1971, str. 376—379. Medunarodna (Podpis J.J.) politika (Beograd) 22, 1971, Objavlja tudi: Primorski dnevnik (Trst) 25. 6.—26. 6. 1971: Večer (Maribor) 2. 7. 1971, str. 16 italijanske punktacije. Beleška med drugim o integriteti in prijateljstvu. — Teorija in praksa (Ljubljana) 8, 1971, 2, str. 295—298 Vprašanje' cone B in vzporedna zaostritev v jugoslovansko-italijanskih odnosih Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 m Pred šestnajstimi leti rešeno vprašanje. — Sodobnost 3, str. 287—293; 4, str. 399—403; 5, str. 522—532 O povojnem Slovenska reševanju vprašanja zahodne nacionalna skupnost meje ob upoštevanju v Italiji. — Večer (Ljubljana) 19, 1971, 2, str. 188—192; novejših elementov (Maribor) 1. 7. 1971, str. 15—18 »Jezikovna pripadnost« na Tržaškem 71. Ob rednem popisu razgledi (Ljubljana) 26. 11. 1971, str, 661—662 z zvd. Drugič na temo — France odprtost z odkritostjo. — Onič. Ob sedemdesetletnici. Ugotavljanje jezikovne 1971, str. 661 — pripadnosti Naši Sodobnost razgledi na Tržaškem prebivalstva (Ljubljana) (Ljubljana) 1971. — Naši v Italiji. — 19, 1971, Naši 1, str. 3—13. 14. 5. 1971, str. 276 razgledi (Ljubljana) 26. 11. 1972 Vprašanje jugoslovansko-italijanske meje. Neformalno na rob članka nazionali«. — Naši razgledi (Ljubljana) 9. 6. 1972, str. 326—327 v >»Relazioni inter- Krščanska demokracija in Slovenci v Italiji. — Delo (Ljubljana) 21. 5.—2. 7. 1972 Naslovi nadaljevanj: Od nacionalizma do strpnosti, valni procesi, dlalog, 4. 7.; Odtujitve, postopnost, Slovenačkata 1972 Kratek nacionalnata zgodovinski A szlovčn nemzeti O položaju Pred zaednica pregled in nek vo i 21. 5.: Spopad z nadškofom, zaščita, 25, 6.; Enakovredna Italija. — el i narodi kisebbsečg Olaszorsegban. — slovenske narodne 25 leti se je zedinila 13. 10. 1972 Nova 28. 5.; startna Makedonija iš darsko Teorije, osnova. (Skopje) jal in 5. 8.—16. kulturne 8. strukture Letiink (Novi Sad) 2, 1972, 5, str. 23—31 manjšine v Italiji Primorska z matično deželo. — Komunist (Ljubljana) Naslovi nadaljevanj: Samoodločba in osvoboditev, 15. 9.; Štirje razmejitveni predlogi, zadnji trenutek, 29. 9,: Tržaško vprašanje 1947—1952, 6. 10.; Dokončna rešitev, 13. 10. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Nekateri elementi rija in praksa (Ljubljana) 9, 1972, 8—9 ,str. 1125—1136 zgodovinske 22. v Italiji. — Delo De Castra. — Diega narodnostni trenutek Slovencev v Italiji — »za Teo- Obnavljanje geneze tržaškega vprašanja. Ob predavanju Gorica — skupnosti (Ljubljana) 21. 4. 1972, str. 234—235. 9.; 15. 9,— geneze. Po 25 letih. Senčne in svetlejše strani položaja narodnostne (Ljubljana) 25. 3. 1972, str. 17; 1. 4. 1972, str. 18 Dozoreli problemi. Sedanji ljana) 2. 6. 1972, str. 12 raznarodo2. 7 Naši razgledi Komunist (Ljub- Novo obdobje v prizadevanjih za stvarno enakopravnost. — Sodobnost (Ljubljana) 20, 1972, 2, str. 123—126 Odgovor na ank O položaju sl! ke narodi ne sk t v Italiji. Karantanske (vendarle) pozitivnejše metaformoze? Nekaj dejstev, dogodkih. — Sodobnost (Ljubljana) 20, 1972, 5. str. 450—454 misli, mnenj ob zadnjih Po 50 letih torzna dvojezičnost. — Nekaj misli, zgodovinske geneze primerjav ob nedavnih dogodkih na Koroškem. — Komunist (Ljubljana) 14. 7. 1972, str. 16 Zgodovina se izteka v prihodnost. Ob srebrnem di (Ljubljana) 22. 9. 1972, str. 503 jubileju vrnitve Primorske. —, Naši razgle- Proti elementarni demokratičnosti in temeljnemu človeškemu dostojanstvu. Politična histerija ob dvojezičnih napisih na Koroškem. — Sodobnost (Ljubljana) 20, 1972, 11, str. 996—998 Bankrot miselnosti in morale. — Delo (Ljubljana) 25. 11. 1972, str. 3. (Podpis Davorin Jernejčič) O zgodovlni tržaškega nacionalizma Vsestransko dozorel problem. — Komunist (Ljubljana 9. 12. 1972, str. 27 o ja meje Tita Ballarina v reviji Relazioni internazionali 1972 št, 20 o vprašanju Jugoslovansko-itatljanske 1973 Vprašanje stvarne zaščite. Tretji deželni svet Furlanije-Julijske krajine in Slovenci. Naši razgledi (Ljubljana) 6. 7. 1973, str. 335—336. (Podpis Davorin Jernejčič) — se Bibliografije sodelavcev Tudi manjšinske svoboščine so nedeljive. (Ob sedanjem narodnostnem zamejstvu). — Sodobnost (Ljubljana) 21, 1973, 4, str. a de Pa in pravni vidiki nekaterih osrednjih el ke INV (1958—1578 trenutku v našem narodi (8 skup iv a Resnice, polresnice in statistike, (Ob sedanjem narodnostnem stvu). — Sodobnost (Ljubljana) 21, 1973, 5, str. 439—446 Komparativna metoda in kritična presoja preliminarnih podatkov trenutku jezikovnega v našem popisa na Tržaškem zamejoktobra leta 1971 Verita, mezze verita e statistica. — Accertemento dell'appartenenza linguistica' nel territorio di Trieste. — Bollettino d' informazioni degli Sloveni in Italia (Trst) 12, 1973, 8—9, str. 9—13 Slovenes in Italy and Austria. Their present national position and a brief (partial) historic retrospective of its genesis. — Le livre slovčne (Ljubljana) 11, 1973, 3—4, str. 90—103 Slovenska narodnostna skupnost v Italiji. (ll). Nekatere prvine njenega pravnega položaja, tudi v primerjavi s položajem nemške in francoske manjšine. — Teorija in praksa (Ljubljana) 10, 1973, 5—6, str. 476—504. (Soavtor dr. Gorazd Kušej) Nadaljevanje iz leta 1972, št. 8—9; objavlja tudi: Primorski dnevnik (Trst) 25. 9. do 17. 10, 1973 Vprašanje dejanske narodnostne enakopravnosti in »dobre volje«. Ob avstrijskem voru o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. — Komunist ljam) 26. 1. 1973, str. 19—20 dogo(Ljub- bjavlja tudi: Slovenski vestnik (Celovec) 9. 2. 1973, str. 7 Dve obletnici in Slovenci Ob petindvajsetietnici v Italiji — republikanske Komunist ustave in deseti (Ljubljana) obletnici 9. 2. 1973, Furlanlje-Julljske str. 36—37 krajine »Anonimna« narodnostna skupnost. Deseta obletnica samoupravne dežele Julijske krajine] in Slovenci. — Naši razgledi (Ljubljana) 23. 2. 1973, str. 83 »Postopnost« ne preprečuje asimilacije. Problemi slovenske volitvah v tretji deželni svet Furlanije-Julijske krajine. — 1973, str. 22 [Furlanije- narodnostne skupnosti, po Komunist (Ljubljana) 23. 7. Za Rodomt dialog. — Ljubljanski dnevnik (Ljubljana) 26. 10. 1973, str. 4 Recenzija zamisli o mednarodnem simpozlju o manjšinah v Trstu Scila in Karibda ugotavljanja. — Ljubljanski dnevnik (Ljubljana) 9. 11. 1973, str. 4 Še vedno Na aktualne zahteve glede ugotavljanja slovenske narodne temo postopnosti. (Ob sedanjem narodnostnem dobnost (Ljubljana) 21, 1973, 10, str. 851 —860 Deželne volitve v Furlaniji-Julljski položaja na Koroškem v našem zamejstvu). — So- trenutku v našem zamejstvu). — So- krajini Karantanija anno 1973. (Ob sedanjem narodnostnem dobnost (Ljubljana) 21, 1973, 11, str. 969—971 Razplet narodnostnega manjšine trenutku na Koroškem Priznanje (post festum). — Sodobnost (Ljubljana) 21, 1973, 11, str. 1031—1032 Komentar Slovenske P. Nennija glede informblrojevske in druge narodne Pripravljalna konferenca od 15. resolucije manjšine. — do 17. proti Jugoslaviji (1948) Ljubljanski dnevnik (Ljubljana) 23. 11. 1973, str.4 novembra 1973 v Nabrežini pri Neki pravni vidovi sadašnjeg položaja slovenačke manjine vija za medunarodno pravo (Beograd) 20, 1973—1974, Trstu glede simpozija o manjšinah u Italiji. — Jugoslovanska re1—3, str. 139—166. (Soavtor dr. Gorazd Kušej) Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu. — Sodobnost (Ljubljana) 21, 1973, 12, str. 1127—1128 1974 Prispevek (v glavnih) obrisih J. Jerija 16. novembra 1973 na pripravljalni konferenci manjšinah v Nabrežini pri Trstu. — Sodobnost (Ljubljana) 22, 1974, 1, str. 74—79 Poročilo o sestanku Struktura in avtorjev referat slovenske 11, 1974, 1—2, o narodnostne skupnosti v Italiji. (1li). — Teorija in praksa (Ljubljana) str. 24—25 Vsebinsko nadaljevanje pod naslovom Slovenska in sklep prispevkow, ki sta narodnostna skupnost v Italiji bila objavljena v št. 8—9 1972, in št, 5—f; 1973 United Nations Seminar on the Promotion and Protection of Human Rights of Natlonal, Ethnic and Other Minorities. Ohrid, Yugoslavia 25 June — 8 July 1974. Background paper prepared by Janko Jeri and collaborators. — United Nations, SO 216/3 (26) BP/B, 1974, 47 str. (Lastni tekst str. 652—658, 668—669) Objavljeno tudi v vseh uradnih jezikih OZN Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 9 Narodne manjšine danes. Svetovno in meddržavno sodelovanje za Izboljšanje zaščite narodnih, etničnih in drugih manjšina — Sodobnost (Ljubljana) 22, 1974, 7, str. 638—669. (Pripravil gradivo s sodelavci) Osnova The za dokument (Background paper/B) za seminar OZN, Ohrid 1974 special statute (annex to the London Memorandum of understanding and some elements of the legal situation of the Slovenian ethnic group in Italy and of the Italian in Yugoslavia. Ljubljana, Partizanska knjiga 1974, 35 str. (Soavtorja dr. Gorazd Kušej. dr. Svetozar Polič) Primorski Slovenci do leta 1954. (Nekateri mejniki zgodovinske geneze). Italiji včeraj in danes. Trst 1974, str. 36—50. (Slovenci v zamejstvu) The — Slovenci v Slovenes of the Littoral to the Year 1954. Some elements of the historical development. — The Slovenes in Italy Yesterday and Today. Trieste 1974, str. 40—55 La comunita nazionale slovena fino al 1954. Alcuni elementi di genesi e presente degli Sloveni in Italia. Trieste 1974, str. 36—50 storica. — Passato Pravni položaj slovenske narodne manjšine v Italiji. — Slovenci v Italiji včeraj Trst 1974, str. 51—86. (Slovenci v zamejstvu). (Soavtor dr. Gorazd Kušej) The in in danes. Slovene National Community in Italy: aspects of its legal position. — The Slovenes Italy Yesterday and Today. Trieste 1974, str. 56—96. (Soavtor Gorazd Kušej) Lo Stato giuridico della comunita slovena in Italia. — Passato in Italia. Trieste 1974, str. 52—88. (Soavtor Gorazd Kušej) e presente degli Sloveni Etnična, gospodarsko-socialna struktura in kulturno-prosvetna struktura slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. — |. slovenski demografski simpozij, Ljubljana 1974, Komunikacije. 30 str. [Hektografski natis] Resnice, polresnice in statistike. (Ugotavljanje »jezikovne« pripadnosti močju). — Slovenci v Italiji včeraj in danes. Trst 1974, str. 87—97 Komparativna leta metoda in kritična presoja preliminarnih podatkov jezikovnega na popisa na tržaškem Tržaškem ob- oktobra 1971 Truths, Half-truths and Statistics. Ascertaining of the »linguistic« appertaining in the Territory of Trieste. — The Slovenes in Italy Yesterday and Today. Trieste 1974, str. 97—108 Verita, mezze verita e statistica. Accertamento dell appartenenza »linguistica« nel territorio di Trieste. — Passato e presente degli Sloveni in Italia. Trieste 1974, str. 89—100 Slovenes in Italy. — Nah zaščite položaj Les Slovčnes Socialist thought and practice in zgodovinsko en Italie. — ozadje, šolstvo Ouestions in kultura, actuelles (Beograd) nasilna du 15, 1974, 8, str. 54—77 italianizacija, socialisme legalni (Beograd) aspekti 24, manjšinske 1974, 8, str. 57—80 Slowenen in Italien. — Slovency v ltalii. — Los Eslovenos en Sozialistische Theorie und Socialističeskaja Italia. — misl Cuestiones Praxis (Beograd) i praktika actuales (Beograd) del 1, 1974, 8, str. 58—83 12, socialismo 1974, 8, str. 58—84 (Beograd) 9, 1974, 8, str. 78—101 Prvine pravnega položaja slovenske narodne manjšine v Italiji. (Ljubljana), 1974, 6, str. 55—83. (Soavtor dr. Gorazd Kušej) Manjšinska konferenca v Trstu. — Razprave in gradivo (Ljubljana), Bilateralni sporazumi za zaščito narodnih manjšin v zahodni — Razprave in gradivo (Ljubljana) 1974, 6, str. 132—135 Objavlja tudi: Sodobnost (Ljubljana) 22, 1974, 8—9—10, — Razprave in gradivo 1974, 6, str. 120—129 Evropi po drugi svetovni vojni. str. 770—774 Ohrid in Trst. — Ljubljanski dnevnik (Ljubljana) 20. 7. 1974, str. 4 O zaščiti manjšin Še vedno različno obravnavanje. — Ljubljanski dnevnik (Ljubljana) 2, 8. 1974, str. 4 O mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu od 10,—14, jullja 1974 »Zadnja faza« tržaškega vprašanja. — Obala (Koper) 1974, 23, str. 1—4 Zgodovinske korenine tržaškega (Ljubljana) 5. 4. 1974, str. 17 Manjšinski posvet v Trstu. ljana) 22, 1974, 8—9—10, vprašanja. Na rob sedanji zaostritvi. (Nekaj dejstev in za zdaj ad hoc opomb.) str. 765—767 — — Naši razgledi Sodobnost (Ljub- 100 Bibliografije sodelavcev INV 1958—1978 1975 Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Glavni urednik. Ljubljana, Cankarjeva založba; Koper, Primorski tisk; Trst, Založništvo tržaškega tiska 1975. XV - 656 str., ilustr. Nekatere prvine narodnostnega položaja ob naši zahodni meji do tržaškega sporazuma 1954. — Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Ljubljana, Koper, Trst 1975, str. 2—44 Vprašanje naše zahodne meje 1945—1954. (Kratka geneza.) svetovni vojni. Ljubljana, Koper, Trst 1975, str. 45 —98 — Geneza etnične strukture na Tržaškem. (Popis leta 1961.) — tovni vojni. Ljubljana, Koper, Trst 1975, str. 178—200 Slovenci v Italiji po drugi sve- Ponatis iz Sodobnosti 1966/67 pod naslovom: študijsko Sodobnosti 1966, 8—9. razmišljanje o v Italiji po drugi Izkrivljena resnica. Premiki v miselnosti. Aktualni pripisi k znanim temam. tovni vojni. Ljubljana, Koper, Trst 1975, str. 244—252 Primerjalno Slovenci položaju manjšin v — ožjem Slovenci v Italiji po drugi srednjeevropskem prostoru; sve- ponatis iz 12 Odgovornost večine za manjšine. Ob seminarju OZN o človekovih nostnih skupnostih od 8.—12. junija 1965 v Ljubljani. — Slovenci tovni vojni. Ljubijana, Koper, Trst 1975, str. 253—258 pravicah v večnarodv Italiji po drugi sve- Ponatis Iz Sodobnosti 1965, 8—9 Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji. (Prva anketa Sodobnosti.) liji po drugi svetovni vojni. Ljubljana, Koper, Trst 1975, str. 266—269 Odgovor na anketo. Ponatis iz Sodobnosti — Slovenci v Ita- 1966, 8—9 Dejstva, vzburjanja, procesi. (Nekateri podatki o strukturi slovenske narodne manjšine v Italiji.) — Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Ljubljana, Koper, Trst 1975, str. 281—303 Ponatis iz Sodobnosti 1968, 7—8, 9 Na temo »postopnosti«. (Po volitvah v tretji deželni svet Furlanije-Julijske krajine in odprta vprašanja narodnostne zaščite slovenske manjšine v Italiji.) — Slovenci v Italiji po svetovni vojni. Ljubljana, Koper, Trst 1975, str. 391—401 Ponatis iz Sodobnosti 1973, 10 Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu. Pričevanje. svetovni vojni. Ljubljana, Koper, Trst 1975, str. 430—504 — Slovenci v Italiji po drugi Nekateri elementi diplomatske geneze vprašanja jugoslovansko-italijanske razmejitve po drugi svetovni vojni do leta 1954. — Časopis za suvremenu povijest (Zagreb) 7, 1975, 1, str. 187—240 Naši rojaki onstran naše zahodne meje. Nekatere zgodovinske značilnosti v Benečiji, na Tržaškem in Goriškem. — Slovenija paralele (Ljubljana) 5, 1975, 43, str. 125—129 Pričevanje. — Bitka kakor življenje dolga. Pričevanja o revolucionarnem boju Slovencev. — Ljubljana 1975, str. 712—721; str. 728 Diplomatska geneza vprašanja zahodne in severne meje v obdobju in osvobodilnem 1946—1950 Priznanje stvarnosti s pogledom, uprtim v prihodnost. (O jugoslovansko-italijanskem razumu.) — Komunist (Ljubljana) 13. 10. 1975, str. 17 Koroške spo- »skurnosti« anno 1974. — Sodobnost (Ljubljana) 23, 1975, 1 str. 1—5 Manjšine — vprašanje dejanske humanosti in demokratične Avstriji. — Komunist (Ljubljana) 3. 2. 1975, str. 20 zrelosti. Slovenci v Italiji in Ločnica in vizija. — Sodobnost (Ljubljana) 23, 1975, 11, str. 857—859 Ob jugoslovansko-italijanskem 1976 Primer Južne Tirolske. — sporazumu Komunist v Osimu (Ljubljana) 13. 12. in 27. 12, 1976; 3. 1.—24. Naslovi nadaljevanj: Zgodovinsko ozadje, Sporazum Gruber—DeGasperl, Položaj se zaostruje, lizacija in dinamitne akcije, Komisija »devetnajstih« in rešitev, Razvejana narodnostna zaščita 1. 1977 Internaclona- Teorija in praksa. Tehten prispevek k poznavanju »jezikovnih« manjšin. Ob knjigi A. Pizzorussa »Jezikovni pluralizem« med državo in deželnimi avtonomijami. — Delo (Ljubljana) 6. 11. 1976, str. 24. (Soavtor dr. Gorazd Kušej) Objavlja tudi: Primorski dnevnik (Trst) 24. 11. do 25. 1977 Slovenska narodna skupnost v Italiji. — 1. str. 62—67; 2, str. 52—60 Razpotja sodobne manjšinske zaščite. 11. 1976 Vestnik — koroških Komunist partizanov (Ljubljana) (Ljubljana) 11, 1977. 30. 5. 1977. str. 21 Razprave IVO in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 : 104 JUVANČIČ Rodil se je 6. decembra 1899 v Bovcu. Gimnazijo je obiskoval v Gorici in v Ljubljani. Študiral je na goriškem bogoslovju in na teoloških fakultetah v Rimu in v Innsbrucku, kjer je doktoriral leta 1927. Kot profesor na nadškofijski gimnaziji se je v letih najhujšega fašističnega preganjanja izkazal kot zavzet narodni delavec. Podprl je narodnoosvobodilni boj, po vojni pa kot ekspert na pariški mirovni konferenci tudi zahteve po pravični zahodni meji nove Jugoslavije. Po preselitvi v Ljubljano (konec 1946) je delal na Znanstvenem inštitutu vlade LRS, od leta 1948 v arhivu Muzeja narodne osvoboditve LRS, nato pa od leta 1957 naprej na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Najprej je bil vodja knjižnice in arhiva, nato znanstveni sodelavec na zahodnem oddelku, kjer po upokojitvi še vedno dela kot honorarni sodelavec. Ob osemdesetletnici dr. Iva Juvančiča je izšla v Goriškem letniku (Nova Gorica) 6, 1979, str. 11—27, popolna bibliografija njegovih del, ki jo je sestavil in objavil Marjan Brecelj. Podrobneje so o življenju dr. Juvančiča v zadnjem času pisali: Branko Marušič, Dr. Ivo Juvančič — raziskovalec zgodovine primorskih Slovencev, Primorski dnevnik (Trst) 22. 5. 1977; Branko Marušič, Osemdeset let dr. Iva Juvančiča, Jadranski koledar 1979 (Trst), str. 56—57; Branko Marušič, Juvančičev delež v preučevanju zgodovine je izjemen in svojstven na področju Primorske, Primorski dnevnik (Trst) 2. 12. 1979; Tone Zorn, Dr. Ivo Juvančič — osemdesetletnik, Razprave in gradivo, Ljubljana 1979, 9—10, str. 162—163; Boris Gombač, Ob osemdesetletnici dr. Iva Juvančiča, Zgodovinski časopis (Ljublj.) 33, 1979, 3, str. 465—466. Pričujoča bibliografija obsega dela, ki jih je dr. Ivo Juvančič napisal v letih 1958—1978. Na osnovi zbranih enot je izbor opravil avtor sam. 1958 Beneška Od Slovenija. italijanskega 665—672; — Vojna enciklopedija, nacionalizma 8—9, do fašizma. 1. zv. — Naša Beograd 1958, Sodobnost str. 596. (Ljubljana) (Podpis l. Jč.) 6, 1958, 7, str. str. B62—864 Talijanski Risorgimento i odnosi s Jugoslovenima. (Razmišljanja o talijanskim publikacijama: Wolf Giusti, »Cesare Balbo e i problemi del mondo slavo«, Istituto di filologia slava, No 4, Trieste 1957. Angelo Tamborra, »Cavour e i Balcani«, Torino 1958. Istituto per la storia del Risorgimento italiano — Comitato di Trieste e Gorizia, »Italia del Risorgimento e il mondo danubiano-balcanico, Udine 1958. (studije-predavanja na sastanku historičara u Trstu 28. do 30. travnja 1956). — Jadranski zbornik (Rijeka—Pula) 3, 1958, str. 445—451 Pred 25. leti je prišel Hitler na oblast. (Ob knjigi K. D. Bracher, Die Auflosung der Weimarer Republik 1957.) — Naši razgledi (Ljubljana) 5. 7. 1958, str. 313—314 1960 Pojav italijanskega iredentizma in vprašanje asimilacije. — Razprave in gradivo (Ljubljana) 1960, 1, str. 135—149 Drugi trščanski proces i njegova politička pozadina godine 1940—1941. Sa slovenskog preveo Antun Čekada. — Jadranski zbornik (Rijeka—Pula) 4, 1959—1960, str. 293—299 Zemlja na zahodu. — Naša sodobnost (Ljubljana) 8.8, 1 1960, 7, str. 647—651 Ob knjigi Stanka Vuka, Zemlja na zahodu, izšla v Kopru 1959 1961 Predavanja, intervjuji o antifašizmu in še kaj. (Italijanska problematika razgledi (Ljubljana) 22. 7.—5. 8. 1961 O knjigi Lezloni sull'antifascismo. Bar! 1918—1947.) — Naši 1960 1962 Italijanski okupator v Ljubljani 1941—1943. — (Ljubljana) 3, 1962, 1, str. 63—143 Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 102 Bibliografije sodelavcev Slovensko Primorje med NOB v italijanski publikaciji. — gibanja (Ljubljana) 3, 1962, 1, str. 229—304 O knjigi: Ello Apih, Dal Regime alla Resistenza. Venozla Glulla INV 1958—1978 Prispevki za zgodovino delavskega 1922—1943, Udine Ocena. Gorizia nel Risorgimento (4. suplement k reviji »Studi Zgodovinski časopis (Ljubljana) 16, 1962, str. 265—269 1960 goriziani«, Gorica 1961) — 1963 Trst po prvi svetovni vojni v italijanski publicistiki. (Ob publikacijah: Claudio Silvestri, Dalla redenzione al fascismo. Trieste 1918—1922, Udine 1959); Elio Apih, Avvento del fascismo a Trieste, (članek v »ltalia del Risorgimento e mondo danubiano-balcanico, Udine 1958). — Razprave in gradivo (Ljubljana) 1963, 3, str. 95—109 Trst pod nacistično okupacijo v Fogarjevem delu. ibanja (Ljubljana) 4, 1964, 1—2, str. 193—205 knjigi: Galliano Fogar: Sotto |'occupazlone — Prispevki nazista nelle province 1964 Raziskovalna naloga. Stališče KPI do slovenskega obema vojnama. — 1964, 205 str., tipkopis za zgodovino orlentali, narodnega Udine delavskega 1961 vprašanja v razdobju med 1965 Priprave drugega tržaškega procesa v luči njegovega političnega ozadja. — nik (Trst) 18. 5,.—19. 5. 1965, str. 3 Pred petindvajsetimi leti. Poskus fašistične Italije, da napade Primorski Jugoslavijo morski dnevnik (Trst) 7. 7,—9. 7. 1965 dnev- leta 1940. — Pri- Erwin Rommel ob oktobrskem prodoru 1917. leta na Tolminskem in v Beneški Sloveniji. — Primorski dnevnik (Trst) 16. 7.—17. 7. in 20. 7.—22. 7. 1965, str. 3 Tudi v gorah se je zgodovina prelamljala. (Ob 50-letnici vojne Italije proti Avstro-Ogrski.) — Primorski dnevnik (Trst) 17. 7.—22. 7. 1965, str. 6 Marko Redelonghi. — TV 15 (Ljubljana) 23. 3. 1965, str. 7 II Comunismo italiano nella seconda guerra mondiale. Dokumenti. Uvod napisal Giorgio Amendola. Rim 1963. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 5, 1965, 1—2, str. 289—291. (Podpis J.I.) Ocena. Ennio Maserati, »L'occupazione jugoslava di Trieste«, maj—junij 1945. Del Bianco, Udine 1963. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 5, 1965, 1—2, str. 291—293 Ocena. Zgodovina verstev. Donini, Oris zgodovine verstev, DZS bljana) 6. 11. 1965, str. 426. (Podpis |. J.L.) 1965. — Naši razgledi (Lju- 1966 Slovensko Primorje (Podpis |. Jč.) u NOR. — Vojna enciklopedija, Italijanska publicistika o Slovencih. (Nekaj pripomb Primorski dnevnik (Trst) 28. 5 —5. 6. 1966 V 8. zv. k obdobju Slovenskem Primorju 1941 ob napadu na Jugoslavijo. — Borec (Ljubljana) 17 [prav 18], 1966, 5, str. 448—453 Italijanska publicistika o Slovencih. (Nekaj pripomb Beograd Po k obdobju Borec (Ljubljana) 17 [prav 18], 1966, 10, str. 804—807; prve 1966, str. svetovne italijanskih 810—812. vojne). arhivskih — virih. prve svetovne vojne.) — 11, str. 898—906 Pred štiridesetimi leti... (Izredni fašistični zakoni, diktatura, obkroževanje Jugoslavije ...). — Primorski dnevnik (Trst) 14. 12.—20. 12. 1966 Obravnave. — Prispevki 141—143 Razprava na znanstvenem Wohinz, za zgodovino delavskega posvetovanju o Osvobodilni Protifašistično gibanje v Julijski gibanja (Ljubljana) fronti slovenskega naroda. Ob 6, 1966, 1—2, str. referatu Milice Kacin- krajini Boris Pahor. Zgodovinske silnice v njegovih romanih. — Primorski dnevnik (Trst) 18. 5— 28. 5. 1966 Ob knjigeh Mesto v zalivu in Parnik trobi nji V spomin Rihardu Orlu. — Naši razgledi (Ljubljana) 25. 5. 1966, str. 209 Razprave in gradivo, Ljubljana, december Giovani Padoan (Vanni), orientale. Del Bianco 1980, št. 11—12 109 Abbiamo lottato insleme. Partigiani italiani e sloveni al confine Editore, Udine 1965. — Goriška srečanja (Nova Gorica) 1, 1966, 2, str. 48—50 Kritika in polemika. Odgovor Glovannija Padovana glej v Dona srečanjih tudi: Borec (Ljubljana) 17 (prav 18), 6—7, str, 591—596. (Podpis1. J.) 1967, 5, str. 37—33. Objavlja 1967 Južnotirolski Nemci ob primorskih Slovencih v odnosu do Italije. (Poskus komparativnega zgodovinskega pogleda na trikot nacionalnih in državnih odnosov). — Problemi (Ljubljana) 5, 1967, 57, str. 1199—1222; 58, str. 1360—1377; 59/60, str. 1592—1621 Pred štiridesetimi leti. (Izredni fašistični zakoni, diktatura, Borec (Ljubljana) 18 [prav 19], 1967, 2, str. 157—164 Skrajšano besedilo (Dvanajsta] iz Primorskega dnevnika 14. 12.—20. 12. soška bitka. (Kobarid. 24, novembra 9. 11.—18. obkroževanje Jugoslavije). — 12. 1966 1917.) — Primorski dnevnik (Trst) 11. 1967 Objevlja tudi: TV 15 (Ljubljana) 14. 11.—26. 12, 1967 in 9. 1. 1968 Srečanja v preteklosti. — O naseljevanju Furlanije Goriška srečanja (Nova Gorica) 2, 1967, 7, str. 30—33 in Goriške Bosanci pod vodstvom Slovenca z Italijani proti Avstriji. Ob petdesetletnici tember 1917). — Primorski dnevnik (Trst) 20. 9.—27. 9. 1967, str. 3. Carzana (sep- Goriški in tržaški Slovenci v dobi fašizma in protifašizma. Elio Apih: Italia, fascismo e antifascismo nella Venezia Giulia 1918 do 1943, Bari 1966. — Naši razgledi (Ljubljana) 12. 8. 1967, str. 409 Elaborat. Italijansko 1898—1943, katoliško gibanje v Furlaniji in Julijski krajini. Zgodovinski pregled tipkopis Neprlobčen elaborat, že citiran v strokovni lljansko zasedbo, 1972, str. 405) literaturi (prim. Milica Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod ita- Kronika (Ljubljana) 16, 1968, 1968 Mussolinijev utrdbeni pas prek naših gora in planin. — 3, str. 168—174 Furlani naši mejaši na zahodu. — Goriška Vzpon in polom italijanskega fašizma. — Ob srečanja (Nova Borec (Ljubljana) tridesetletnici smrti Jozu Abramu-Trentarju v spomin. Planinski vestnik (Ljubljana) 68, 1968, 11, str. 511—515 Gorica) 3, 1968, str. 38—41 19 [prav 20], 6—7, str. 509—533 (Joža Abram 1875—1938). Raziskovalna naloga. Nekateri pravni pogledi na Londonski Memorandum o soglasju v italijanski pravni doktrini. — Deset let Memoranduma o soglasju (Sporazuma o škem vprašanju 5. oktobra 1954.), 1968, str. 17—36, tipkopis — trža- 1969 Odnos primorskih Slovencev do Italije in stare Jugoslavije. (Fragmentarna razmišljanja). — Srečanja (Nova Gorica) 4, 1969, 19, str. 40—50 Razpad avstro-ogrske monarhije. (Zapozneli nekrolog ob 50-letnici). — Prešernov koledar 1969 (Ljubljana), str. 45 —54 Furlani naši Predelani mejaši ponatis na zahodu. — teksta Iz Goriških Prešernov srečanj koledar 1969 (Ljubljana), str. 97—103 št. 12, 1968 Razmišljanja ob Apihovi knjigi o Julijski krajini v dobi fašizma in antifašizma. (Elio Apih, Italia, fascismo e antifascismo nella Venezia Giulia, 1918—1943, Laterza-Bari 1966.) — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana), 8—9, 1968—1969, 1—2, str. 294—310 Obrobne pripombe k spominom ozopovskega partizana. (Primo Cresta, Un partiglano dell' Osoppo al Confine orientale. Videm 1969.) — Primorski dnevnik (Trst) 15. 6. 1969, str. 3 Piero Pieri, L'Italia nella prima guerra mondiale (1915—1918). Teodoro Sala, La crisi finale nel Litorale adriatico 1944—1945. Udine 1962. Enzo Collotti — Teodoro Sala — Giorgio Vaccarino, L'Italia nell'Europa danublana durante la seconda spevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 8—9, guerra mondiale. — 1968—1969, Pri- 1—2, str. 332—336 104 Bibliografija sodel INV. 1958—1978 Slovenski narod danes. — Anthropos (Ljubljana) 1, 1969, 1—2, str. 119—121 Odgovor pri razgovoru na gornjo Elaborat. Južna Tirolska o na) enote temo (12. maja 1945—1969, Južnotirolski 1969) rokopis Nemci ob primorskih Slovencih v odnosu do Italije, v Problemih (Ljublja- 1 1970 Beneška Slovenija u NOR. — Vojna enciklopedija. 2. izd. 1. zv., Beograd Primorski narodni svet — Goriška sredina in OF-NOB. — Primorski dnevnik (Trst) 5. 8.—27. 8. 1970, str. 4 Primorska duhovščina pod Italijo. (Nekaj podatkov (Nekaj 1970, str. 553—554 o zgodovini iz kronike dogajanj.) — 1940—1943.) Srečanja (Nova Gorica) 5, 1970, 23—24, str. 33Z—36 Objavlja tudi: Gospodarstvo (Trst) 3. 7.—10. 7. 1970 Z ljudstvom za ljudstvo. (Nekaj o slovenskih duhovnikih vojnama.) — Matajur (Udine) 15. 10. 1970, str. 5 v Beneški V 15 Benečijo Popravki Ob in nazaj. Ob k spominom spominih Filipa Pajniča. Filipa Pajniča, V Benečljo in nazaj — TV Sloveniji (Ljubljana) med dvema 4. 2.—25. 2. 1970 (TV 15, 1969 in 1970) »Bazoviški brigadi«. — TV 15 (Ljubljana) 28. 8. 1970, str. 6 in 13 O knjigi: Franjo Bavec, Bazoviška brigada, Lj. 1970 1971 Avtonomistična 29—30 O knjigi: gibanja Claus Gatterer, in narodnostne Im Kampf gegen »Rojen sem na morju po katerem Rom, manjšine v l|talijii — Dan (Trst) 1, 1971, 4, str. 1968 jadram«. — Sodobnost (Ljubljana) 19, 1971, 5, str. 539— 542 O delovanju tržaškega škofa Antonia Santina Italijanska kolonizacija kmečke posesti v Julijski krajini in Ente Nazionale nezie ter NOB. — Srečanja (Nova Gorica) 6, 1971, 32, str. 216—217 Slovenski tisk na Primorskem kot integracijski dejavnik Slovencev. — per le tre Ve- Srečanja (Nova Gorica) 6, 1971, 29—30, str. 69—70 Četrto srečanje predstavnikov primorskih revij 8. maja 1917. Povzetek razprave 1972 Tudi v gorah se je prelamljala zgodovina... (Maršal Erwin Rommel ob oktobrskem predoru leta 1917 na Tolminskem in v Beneški Sloveniji.) — Planinski vestnik (Ljubljana) 72, 1972, 11, str. 502—508 Avtonomistična gibanja in narodnostne manjšine v Italiji — Dan (Trst) 2, 1972, 1, str. 27—28 Nadaljevanje iz leta 1971 Višarske zgodbe. — Planinski vestnik (Ljubljana) 72, 1972, 3, str. 109—113 O Slovencih v Kanalski dolini . Dopolnilo. — Andrej Pagon Ogarev: Pri Kobaridu leta 1917. Trst 1972, str. 42—46 Kaj piše Rommel sam... Odmev na A. P. — dnevnik (Trst) 28. 5. 1972, str. 6 Kako smo O knjigi: študirali K. Roberts. partizanstvo. — Rabble Dan Ogareva: Italije v vojno, 1917«, — Primorski (Trst) 2, 1973, 2/3, str. 43; 4/5, str. 37—3B in arme Pet desetletij in več od tedaj in vendar so dogodki 12. 12.—15. 12. 1972 Pred vstopom »Pri Kobaridu zima še živi... — Primorski dnevnik (Trst) 1914—1915 Ocene. Bernhard Wurzer, Die deutschen Sprachinseln in Oberitalien; Bozen 1969. Franz Tumler, Das Land Siidtirol; Miinchen 1971. Christoph Pan, Siidtirol als volkisches Problem; Stuttgart a Wien, 1971. — Kronika (Ljubljana) 20, 1972, str. 117—121 1973 Sidney Sonnino, Diario 1914—1916, Bari 1972. Antonio Salandra, ll retroscena di Versailles, Milano, Pan 1971. Vittorio Emanuele Orlando, Memoari 1915—1919. Milano 1960. Alberto Monticone, La Germania e la neutralita italiana 1914—1915, Bologna 1971. — Kronika (Ljubljana) 21, 1973, 2, str. 136—140 Analiza del in dobe Razprave in Politično Burja gradivo, ozadje čez Kras Ljubljana, december I. tržaškega in Sočo... 1980, št. procesa. — 1942—1943. i1—12 10s Kronika — (Ljubljana) Srečanja (Nova 21, 1973, Gorica) 8, 3, str. 1973, 180—184 41—42, str. 32—37 Lepo delo o Kosovelovi brigadi. — TV 15 (Ljubljana) 18. 10. 1973, str. 7 O knjigi: A. Isakovič: Kosovelova brigada 1974 Slovensko Primorje (Primorsko) u NOR naroda Jugoslavije. — 8. zv. Beograd 1974, str. 715—717. (Podpis |. Jč.) Dr. Frančišek B. Sedej Leto bazoviških žrtev šističnih virih.) — in fašizem. — 1930. Goriški (Neposredno Kronika letnik italijansko (Nova ozadje Vojna Gorica) enciklopedija, 2. izd., 1, 1974, in slovensko str. 98—112 zadržanje po fa- (Ljubljana) 22, 1974, 2, str. 112—121 1975 Fašistična ofenziva proti dr. A. Fogarju, škofu v Trstu. — Goriški letnik (Nova Gorica) 2, 1975, str. 101—116 Petersonova knjiga o ustanovitvi osi Rim—Berlin (Tibingen 1973) in dogodki v Julijski krajini leta 1934. — Kronika (Ljubljana) 23, 1975, 2, str. 125—127 O knjigi: Jean Petersen, Hitler —Mussolini. Entstehung der Achse Berlin—Rom 1933—1936 Pravljica o Gorjanih, Tolmincih in še kaj... (Zapis iz preteklih, bližnjih in daljnih let.) — Tolminski zbornik 2 (Tolmin) 1975, str. 189—195. Podpis |. J. — lvanc Lovrinov) 1976 Goriška duhovščina v spopadu 408—426; 6, str. 520—543 Goriški nadškof Carlo Margotti rica) 3, 1976, str. 152—181 s fašizmom. in [I.] — Il. — narodnoosvobodilni Znamenje boj. — (Celje) 6, 1976, 5, str. Goriški letnik (Nova Go- 1977 italijanska zunanja politika pred zlomom fronte pri Kobaridu 1917—1977. — Kronika (Ljubljana) 25, 1977, 3, str. 189—197 Ob knjigah: S. Sonnino, Dlario 1916—1922; S. Sonnino: Cartegglo in po njej. Ob 60-letnici 1916—1922 Beneškoslovenska duhovščina. — Znamenje (Celje) 7. 1977, 2, str. 138—151 1978 Goriški nadškof Carlo Margotti izvajalec linije sporazuma Goriški letnik (Nova Gorica) 4—5, 1978, str. 51—82 Pij XI — Nad sto let bojev o zahodni slovenski meji. Nekaj misli o sporazumu — Prešernov koledar 1978 (Ljubljana), str. 122—129 Mussolini (1929). — sklenjenem v Osimu. 1979 Burja široko čez Trst in Goriško [izšlo decembra 1978] VERA 1918. — Prešernov koledar 1979 (Ljubljana), str. 131—136 KLOPČIČ Rojena je bila 13. 1. 1950 v Beogradu. Osnovno šolo in tri razrede gimnazije je obiskovala v Beogradu, maturirala je na Šubičevi gimnaziji v Ljubljani leta 1968. Diplomirala je leta 1973 na Pravni fakulteti v Ljubljani z diplomo s področja mednarodnega prava. Od leta 1973 do leta 1976 je bila zaposlena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, kot sodnik pripravnik. Od leta 1976 je raziskovalni asistent v |. raziskovalni skupini na Inštitutu za narodnostna vprašanja. 106 Bibliografije sodelavcev INV 1958—1978 1976 Pravne norme, ki zagotavljajo jezikovno enakopravnost 10 str., tipkopis Referat na seminarju v Rimu »Jezik In demokracija« 30. 10.—5. Seminarska naloga. Prava manjina u radu seminara 1974. — 1976, 18 str., tipkopis Na podiplomskem študiju na Pravni fakulteti narodnosti v SR Sloveniji. — 1976, 11. 1976 OUN u Ljubljani 1965. god. i u Ohridu V Beogradu 1977 Kulturni vidiki enakopravnosti narodnih manjšin — Koroški koledar 1977 (Celovec) str. 71—77 na seminarjih OZN v letih 1965 in 1974. Kulturne pravice kot človekove pravice. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 11, 1977, 2, str. 48—51 Bibliografija teoretičnega gradiva o manjšinskem vprašanju. — Izbor iz gradiva, ki ga hrani knjižnica INV in dokumentacija 1977, [20] str. teoretske raziskovalne skupine 1979 Elementi za analizo različnosti pri opredeljevanju nekaterih pojmov v zvezi z narodnostnim vprašanjem v SFRJ (Ustavno-zakonodajna določila in mednarodnopravna teoretična misel v SFRJ). — 1979, 11 str. Posvetovanje »Sodobni teoretični pogledi na problematiko narodnih manjšin«, Zagreb 13.—14. 6, 1979 MIRAN KOMAC Rojen je bil 13. julija 1953 v Postojni; gimnazijo je obiskoval v Tolminu, kjer je leta 1972 maturiral. Diplomiral je leta 1977 na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani — smer politologija. Leta 1977 se je zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tu leta 1978 postal raziskovalni asistent. Hi 1978 Nosilci procesa socialne revolucije v deželah ljana) 15, 1978, 7—8, str. 846—858 »tretjega sveta«. — Teorija in praksa Nekaj misli o pomenu Osimskih sporazumov. Kako se razvijajo lijo in SFRJ. — Mladina (Ljubljana) 1978, 17/18, str. 28—30 sosedski odnosi Otok star pol tisočletja. Hrvaška (Ljubljana) 8. 7. 1978, str. 29 pokrajini Molise. — etnična skupnost v italijanski (Ljub- med ItaDelo Včerajšnji Trst na krmilu sodobnosti. Nekdanja stvarnost v popolnoma drugi luči. Kaj druži politične grupacije, 1978, str. 30 Objavlja Osimski tudi: Delo sporazumi kot so radikalci, Lista za Trst in fašisti? — Delo (Ljubljana) 4. 11. Mladina (Ljubljana) 1978, (Trst) 10. 11. 1978, str, S5—6 in globalna zaščita slovenske manjšine. — 46, str. 21 —22 SONJA LOKAR Rodila se je 16. marca 1948 v Zagrebu. V Ljubljani je končala osnovno šolo, gimnazijo za Bežigradom in Filozofsko fakulteto, kjer je leta 1971 diplomirala na oddelku za francoski jezik in sociologijo. Študij je nadaljevala leta 1975 na podiplomskem študiju Teorije marksizma in samoupravljanja. Po končani fakulteti je najprej delala v centralni redakciji »Dela«. Na Inštitutu za narodnostna vprašanja je kot dokumentalistka v splošnem oddelku delala od poletja 1971 do 31. 1. 1973, ko je bila izvoljena za predsednico komisije za idejnopolitično delo in kulturo v RK Zveze mladine Slovenije. Od novembra 1974 dalje je zaposlena v Marksističnem centru CK ZKS kot sekretarka sekcije za marksistično publicistiko. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 107 Strokovno-teoretično se ukvarja predvsem z vprašanji kulture in kulturne politike, zlasti na področju založništva. Javno je nastopala predvsem na teoretičnih razpravah o problemih kulture in kulturne politike v okviru ZKS in ZKJ. Družbenopolitično je delala predvsem v ZSMS, kasneje v ZKS in v krajevni samoupravi. Je predsednica odbora KSS za knjigo, članica uredniškega sveta lista Komunist, članica izdajateljskega sveta revije Naša žena, glavna urednica Teoretične priloge Komunista. 1972 Posredna demokracija ne zadostuje, — Komunist (Ljubljana) 7. 7. 1972, str. 10 1976 O poti do marksistične knjige. (Izkušnje in ugotovitve praksa (Ljubljana) 13, 1976, 3—4, str. 224—231 Vprašljiva ni vsebina, temveč za zadnje desetletje.) — kadri in denar. Otroški Teorija in in mladinski tisk na Slovenskem. — Komunist (Ljubljana) 9. 8. in 16. 8. 1976 1977 Ideje lahko uresničujemo nist (Ljubljana) le z revolucionarno 11. 4. 1977. (Soavtor akcijo. Javna tribuna »Komunista«, — Komu- Franc Šetinc) O knjigah ob Titovih jubilejih. — Knjiga (Ljubljana), 1977, 7/8, str. 305—308 ALBINA LUK Rojena je bila 30. avgusta 1940 v Mariboru. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Murski Soboti, kjer je v šolskem letu 1958/59 maturirala. Junija 1968 je diplomirala na oddelku za germanske in književnost na Filozofski fakulteti (b) francoski jezik in literatura. jezike in književnost v Ljubljani (a) angleški ter romanske jezik jezike in literatura, Od 1. maja 1965 dela na Inštitutu za narodnostna vprašanja, sprva kot dokumentalist v znanstveno raziskovalni skupini za proučevanje narodno manjšinske problematike ziv in splošno teoretičnih vprašanj, februarja asistenta, 1. oktobra 1974 pa naziv raziskovalnega 1972 ji je bil podeljen nasodelavca. Od 1. januarja 1975 je predstojnik raziskovalne skupine. Od novembra 1969 do aprila 1970 je bila ob finančni podpori Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Slovenije na izpopolnjevanje v Belgiji (Centre de Recherche et d'Information Sociopolitigues v Bruslju in Seminaire et Labora- toire de Pedagogie Psychologigue et Expgrimentale v Gentu). Program izpopolnjevanja je obsegal problematiko bilingvizma na družbeni in na individualni ravni. Aktivno je sodelovala na nekaterih mednarodnih seminarjih in konferencah, ki so obravnavale tematiko narodnih manjšin. Oktobra 1971 se je v Udevalli na Švedskem udeležila Severnoevropske konference o regionalizmu in interregionalnem sodelovanju. Za seminar Združenih narodov o pospeševanju in zaščiti človekovih pravic narodnih, etničnih in drugih manjšin v Ohridu (junij—julij 1974), je pripravila eno od poglavij osnovnega referata (Background Paper B). Na Mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu (julij 1974) je sodelovala z referatom o kulturno posredniški vlogi narodnih manjšin. Poleg tega je s prispevki sodelovala tudi na več domačih simpozijih in konferencah. Njena primarna raziskovalna usmeritev velja sociolingvističnim aspektom dvojezičnosti. 1968 Zapisek o makedonskem Elaborat. Zapisek vprašanju. — o dvojezičnem Naši poslovanju razgledi (Ljubljana) in šolstvu 10. 2. 1968, str. 96 v Prekmurju. — 1968, 15 str. 108 Bibliografije sodel INV 1958—1978 1969 Elaborat. Razčlenitev pripomb o tem vprašanju. — k dvojezičnem šolstvu ter ugotovitve s seminarja UNESCO-a 1969, 4 str. 1970 Elaborat. Bibliografija. — 1970, 44 str. Bibliografija novejših teoretskih del o billngvizmu v tujih jezikih Elaborat. Kratek pregled eksperimentalnega dvojezičnega pouka v Vojvodini. — Gradivo za pogled na družbeno-politično motivacijo dvojezičnega šolstva. — 1970, str. 63—74, z bibliografijo. (Soavtorja Drago Druškovič, Tone Zorn) Elaborat. Označitev dvojezičnega pouka v območju Bruxellesa in Luxemburga. — 1970. 11 str. 1972 Elaborat. Teorija o narodu. — 1972, 15 str. 1973 Nesprejemljivi nasveti. Ob razmišljanju J. Janžekoviča — Naši razgledi (Ljubljana) 8. 6. 1973, str. 282 o rezervatu za koroške Slovence. Elaborat. Urejanje narodnostnih vprašanj v sodobni Jugoslaviji. — 1973, 12 str. Elaborat. Manjšine v SR Sloveniji. — 1973, 11 str. 1974 United Nations Seminar on the Promotion and Protection of Human Rights of National, Ethnic and Other Minorities. Ohrid, Yugoslavia 25 June — 8 July 1974, Background Paper B, prepared by dr. Janko Jeri and collaborators. United Nations, SO 216/3 (26) BP/B. 1974, 47 str. (Lastni tekst str. 38—45) Objavljeno tudi v vseh uradnih jezikih OZN Narodne manjšine danes. Svetovno in meddržavno sodelovanje za izboljšanje zaščite narodnih, etničnih in drugih manjšin. — Sodobnost (Ljubljana) 22, 1974, 7, str. 638—669 (Lastni tekst str. 663—668) Pogledi na narodnostno vprašanje in položaj narodnih manjšin koroških partizanov (Ljubljana) 7/8, 1974, 4, str. 91—97 Kulturno posredniška vloga narodnih manjšin. — Vestnik v SR Sloveniji. koroških — partizanov Vestnik (Ljubljana) 7/8, 1974, 4, str. 75—81 Elaborat. Označitev položaja italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji. Odgovori na vprašalnik za študijo OZN o pravicah pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin. — 1974, 23 str. (Soavtor Hilarij Frančeškin) Elaborat. Kratek primerjalni pogled na in leta 1974 v Ohridu. — 1974, 6 str. določila seminarjev OZN iz leta 1975 Samoupravne interesne skupnosti pripadnikov narodnosti za ptosveto nik koroških partizanov (Ljubljana) 9, 1975, 1—2, str. 93—95 1965 v Ljubljani in kulturo. — Vest- Ocena. Vavpetič Lado: Svoboščine in pravno varstvo pripadnikov tujih narodov, ki žive v Jugoslaviji, SAZU, Razprave Vlil/1, Ljubljana 1974. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 9, 1975, 1/2, str. 89—92 1976 Pota do enakopravnosti 1976, 1, str. 68—72 narodnih Šolstvo na narodnostno mešanem manjšin. območju — Vestnik koroških v Prekmurju. — partizanov (Ljubljana) Slovenski vestnik 10, (Celovec) 12. 3. 1976, str. 10; 19. 3. 1976, str. 7—8. Referat na 7. koroških kulturnih dnevih Kontaktna madžarsko-slovenska sredini. Zbornik Konferenca radova in italijansko-slovenska »Jezik in družba«. — Teorija področja. — Sad Jezik u društvenoj 1976, str. 91—102 »Jezik i društvo«. Novi In praksa (Ljubljana) 13, 1976, 1—2, str. 163—166 sa konferencije Razprave »Resnica in gradivo, Ljubljana, o makedonskem d ber 1980, št. 11—12 narodu«. Avtor 109 Dragan Taškovski, DZS, 1976. — Naši razgledi (Ljubljana) 18, 6. 1976, str, 322—323 Razmišljanja ob knjigi in potvarjanju zgodovine makedonskega naroda Narodnost in šola. Mednarodni simpozij o narodnostni enakopravnosti ževalnem procesu. — Naši razgledi (Ljubljana) 22. 10. 1976, str. 531 Raziskovalna naloga. Problemi slovensko-madžarske dvojezičnosti v vzgojno v Prekmurju izobra- I. del. — 1976, 36 str. 1977 Jezik kao sredstvo diskriminacije nacionalnih manjina. — 7—8, str. 965—970 Ketnyelviisegi vizsgalatok a Murantulon. — Hungarologiai 1977, 30—31, str. 59—66 Pregled (Sarajevo) kozlemenyek 67, (Novi 1977, Sad) 9, Ocena. Muhamed Hadžijahič, Od tradicije do identiteta. Geneza nacionalnog pitanja bosanskih Muslimana, Svjetlost, Sarajevo 1974, 262 str. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 31, 1977, 3, str. 393—396 Raziskovalna naloga. Problemi slovensko-madžarske 1977, 41 str. £ priloga |., Il. dvojezičnosti v Prekmurju Il. del. — 1978 O dvojezičnosti v Jugoslaviji. — nija Mikeš, Ferenc Junger) Kultura (Beograd) Nyelvszociolč6giai kutatasok. — Hungaralogiai 19—57. (Soavtorja Melanija Mikeš, Ferenc Jezik kao sredstvo diskriminacije str. nacionalnih 1978, 40, str. 82—99. kozlemenyek Junger) manjina. — (Novi (Soavtorja Sad) 10, Jezik i rasizam 1978, Mela34, str. (Sarajevo) 1978, 41—48. Referat na mednarodnem semlnarju Raziskovalna naloga. Problemi »Jezik | rasizam«, Sarajevo, 12,—16. avgust 1976 slovensko-madžarske dvojezičnosti v Prekmurju 1977, 59 str. 4 priloga Nekaj spoznanj 1978] o dvojezičnosti. Ill. del. — 1. 1979 — Nehany ismeret a ketnyelviisegrol. — Sobota), str. 53—62 [izšlo 1978] Koroški koledar Naptar'79 1979 a szlovčniai (Celovec), magyarok str. 77—82 szemlčje [izšlo (Murska BRANKO MARUŠIČ Rodil se je 4. februarja 1938 v Gorici. Osnovno šolo je obiskoval v Solkanu, gimnazijo v Šempetru pri Gorici in v Novi Gorici v letih 1947—1955. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študiral na oddelku za zgodovino v letih 1957—1962. Med študijem je leta 1961 prejel študentovsko Prešernovo nagrado. Po odsluženju kadrovskega roka v JLA se je leta 1963 kot asistent zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Leta 1965 se je zaposlil kot kustos v Goriškem muzeju v Novi Gorici, od 27. 11. 1965 dalje pa je ravnatelj tega muzeja. V letu 1969 se je kot štipendist tri mesece izpopolnjeval na Dunaju. Leta 1973 si je pridobil naziv višjega kustosa. Z referati je sodeloval na raznih znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Objavljal je v domači in tuji strokovni periodiki ter v dnevnem časopisju. Tu objavljena bibliografija predstavlja obsežnejši izbor iz celotne bibliografije, ki šteje okoli 600 enot. Podrobna je bibliografija le za čas dela na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani (1963—1965), iz kasnejših let zlasti ne navaja razprav iz starejše zgodovine ter vrste priložnostnih prispevkov, ocen itd. Bibllogratije sodelavcev INV 1958—1978 110 1960 Doneski k biografiji 196—202 dr. Karla Lavriča. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 14, 1960. str. 1961 Pregled delovanja organizacije Rdečega Nova Gorica 1961, 109 str., ciklostil križa Slovenije v goriškem okraju (1944—1960). 1963 Ob stoletnici »Goriškega oglednika«. — Kronika str. 101—106 — Goriški knjižničar Doneski k bibliografiji o tolminskem puntu 1713. leta (Ob 250-letnici). — (Nova Gorica) 1, 1963, 3—4, str. 32—39. Goriški knjižničar Dosedanje in bodoče delo goriškega zgodovinarja (Nova Gorica) 1, 1963, 3—4, str. 19—31 Popravljeni Popravljeni ponatis: ponatis: Kronika Kronika (Ljubljana) (Ljubljana) 12, 1964, 3, str. i4, 1966, (Ljubljana) 11, 1963, in zgodovinopisja. 2, 145—151 1, str. 8—11 Sovjetska »Zgodovina Jugoslavije v dveh zvezkih« (Moskva Gorica) 1, 1963, 3—4, str. 41 —42 1963). — Goriški knjižničar (Nova Za zbližanje sosednih kultur. Brecljev članek o Gradniku — Primorske novice (Nova Gorica) 19. 10. 1963, str. 8 Dr. K. Lavrič, najprej deležen nemške vzgoje, je postal (S sliko.) — Primorski dnevnik (Trst) 17. 11. 1963 v goriški pozneje reviji »Studi slovenski Goriziani«. narodni buditelj. 1964 Adrej Gabršček. Ob stoletnici rojstva. Goriški knjižničar (Nova Gorica) 2, 1964, 1—2, str, (Nova Go- 5—14, 31—35 Divina commedia v slovenščini. Prevodi Frana Zakrajška. — Goriški knjižničar rica) 2, 1964, 3—4, str. 27—33 Ivan Marija Marušič (1641—1712). — Kronika (Ljubljana) 12, 1964, 2, str. 120—127 Dosedanje delo in bodoče naloge goriškega (Ljubljana) 12, 1964, 3, str. 145—151 Popravljeni ponatis iz: Goriški knjižničar (Nova Gorica) zgodovinarja 1, 1963, 3—4, in zgodovinopisja. — Kronika str. 19—31 Saggio di bibliografia slovena sul Goriziano. — Studi Goriziani (Gorizia) 35, 1964, str. 61—76 Rimska cesta v Vipavski dolini. — Jadranski koledar 1964 (Trst), str. 132—136 Na Montaž in Viš. — Planinski vestnik (Ljubljana) 20, 1964, 11, str. 497—503 Una bandiera 1883—1963. Club alpino italiano. Sezione di Gorizia, Gorizia 25 fotografij. — Planinski vestnik (Ljubljana) 20, 1964, 11, str. 521—523 Številčno stanje slovenske narodne manjšine v Italiji. — 7 dni (Maribor) 1964, str. 68, 17. 1. 19864, str. 2 Deset številk »Goriške straže« leta 1918 važen vir za tedanje dogodke na Goriškem. Drobec iz naše bližnje zgodovine. — str.3 Primorski dnevnik (Trst) 9. 2. 1964, str. 3: 11. 2. 1964, O »Goriški straži« leta 1918 Na Goriškem v drugi polovici |. 1918. — Še o znamenitih vipavskih možeh. Kako je pred 20 leti na Primorskem 9. 6.—12. 6. 1964 — Primorski dnevnik (Trst) 14.—15. 2., 17.—19. 2. 1964 Primorske novice (Nova Gorica) nastal Rdeči križ Slovenije. — 21. 2. 1964, str. 8 Primorski dnevnik (Trst) Kratke iz »Domovine«. — Primorski dnevnik (Trst) 18. 6.—20. 6. 1964 Izbor iz dnevnih vesti in poročil Še o petdesetletnici sarajevskega atentata. — Primorski dnevnik (Trst) 3. 7. 1964, Arheološka odkritja v dolnjem Posočju. — Delo (Ljubljana) 11. 8. 1964, str. 5 str. 3 Kako je pravzaprav? — Primorske novice (Nova Gorica) 11. 8. 1964, str. 7 Beneška Slovenija v besedi in podobi. — Naši razgledi (Ljubljana) 5. 9. 1964, str. 332 Vloga Goriškega muzeja. Odprli so na novo postavljeni oddelek. — Delo (Ljubljana) 22. 9. 1964, str. 5 Razprave Ob in gradivo, Ljubljana, izidu 3.—4. številke december 1980, »Goriškega št. 11—12 111 knjižničarja«. — Primorski dnevnik (Trst) 10. 10. 1964, str. 2 Plesne prireditve pred sto leti. — Primorske novice (Nova Gorica) 23. 10. 1964, str. 9 Potrebujemo revijo? Primorske novice (Nova Gorica) 13. 11. 1964, str. 13 Historiografska pota pri sosedih. Zapisek o letošnjih prizadevanjih na področju zgodovine v deželi Furlanija-Julijska Krajina. — Delo (Ljubljana) 23. 12. 1964, str. 5 Ocena. Ivan Trinko: Spisi. Publikacija Založništva tržaškega tiska. — Delo (Ljubljana) 9. 12. 1964, str. 9 Elaborat. Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem (1910—1961). — 1964, 49 str., tipkopis 1965 Dr. Anton Gregorčič-Andrej Gabršček. Nova Gorica 1965, 14 str., ciklostil Andrej Žnidaršič (1834—1913). — Jadranski koledar (Trst), str. 193—198 »Domovina« Prispevki (1867—1869). k zgodovini — Kronika (Ljubljana) idrijske realke. — 13, 1965, 2, str. 48—64; l|drijski razgledi (Idrija) str. 127—139 10, 1965, 7, str. 116—118 Svetniku Komavcu v spomin. — Primorski dnevnik (Trst) 7. 2. 1965, str. 9 Kako si je Andrej Gabršček prizadeval, da bi postal jugoslovanski senator. (Ob stoletnici rojstva.) — Primorski dnevnik (Trst) 14. 3., 16. 3.—18. 3. in 20. 3. 1965 nedavni Ocena. Gradnikova bibliografija. (Sestavil Marijan Brecelj.) — Primorski dnevnik (Trst) 11. 4. 1965, str. 3 »iniziativa isontina«, — Naši razgledi (Ljubljana) 9. 5. 1965, str. 180 Elaborat. Bibliografija o problemih pokrajin ob zahodni meji SFRJ 1951—1962. tipkopis 1965, 1966 Bibliografija o problemih pokrajin ob zahodni divo INV v Ljubljani, zv. 4—5, meji SFRJ 1966, 315—368, (1951—1962). — Razprave in gra- (1951—1955) Doneski k bibliografiji o tolminskem puntu 1713. leta. (Ob 250-letnici.) — Kronika (Ljubljana) 14, 1966, 1, str. 8—11 Popravljeni ponatis Iz: Goriški knjižničar (Nova Gorica) 1, 1963, 3—4, str. 19—31 Posočje in Goriška. — Goriška srečanja (Nova Gorica) 1966, 1, str. 12—16 Stoletnica plebiscita str. 30—38 v Beneški Sloveniji. — Goriška srečanja (Nova Gorica) 1, 19686, 4, 1967 Solkanski rojak dr. Marko Anton pl. Plenčič (1705—1786). Solkan—Nova Gorica 1967, 27. str. (Soavtor Ivan Marušič.) Dogodki na tržaški »Revoltelli« marca 1914. — Jugoslovanski narodi pred prvi svetski rat. Beograd 1967, str. 513—520 Solkanska čitalnica. — Gorica Stoletnica Slovenske čitalnice v Solkanu 1867—1967. Solkan—Nova 1967, str. 6—12 Iz zapiskov občnih zborov »Slovenske čitalnice v Solkanu« po prvi svetovni vojni. — Stoletnica slovenske čitalnice v Solkanu 1867—1967. Solkan—Nova Gorica 1967, str. 20—23 Kulturno prosvetno življenje v Solkanu po osvoboditvi. — Stoletnica Slovenske Solkanu 1867—1967. Solkan—Nova Gorica 1967, str. 28—32 Na Primorskem ob razpadu Avstro-Ogrske. — Nastop brezposelnih delavcev v Renčah 1967, 7, str. 48—49. (Podpis m.) Odmevi oktobrske str. 69—71 revolucije na Piavi. — leta Jadranski 1934. Goriška 1968 Sempaski tabor. — Tabor pri Šempasu 18. oktobra 1968, [13]str. (Publikacije goriških srečanj. 4.) — koledar Goriška srečanja čitalnice v 1967 (Trst), str. 155—159 srečanja (Nova Gorica) 1868. Anastatični (Nova Gorica) 2, 2, 1967, 9—10, ponatis. Nova Gorica ii2 Bibliografije Čitalniško gibanje na Primorskem letnici Rihemberške čitalnice. Branik 1968, str. 4—10 sodelavcev INV 1958—1978 in nastanek Narodne čitalnice v Rihemberku. — Ob stoOb stoletnici kulturnoprosvetnega delovanja v Braniku. Nastanek narodne čitalnice v Rihemberku. — Ob stoletnici Rihemberške čitalnice. Ob stoletnici kulturnoprosvetnega delovanja v Braniku. Branik 1968, str. 11—17. (Anonimno) Društveno življenje v Rihemberku pred prvo svetovno vojno. — Ob stoletnici Rihemberške čitalnice. Ob stoletnici kulturnoprosvetnega delovanja v Braniku. Branik 1968. str. 26—28. (Anonimno) Društveno življenje v Rihemberku po prvi svetovni vojni in med narodnoosvobodilnim bojem. — Ob stoletnici Rihemberške čitalnice. Ob stoletnici kulturnoprosvetnega delovanja v Braniku. Branik 1968, str. 29—32. (Anonimno) Goriški muzej. — Goriški zbornik 1968 (Ljubljana), str. 87—94 Dr. Karel Lavrič. — Jadranski koledar 1968 (Trst), str. 111—117 Iz ilegalnih protifašističnih listov 1918—1941. O malo poznanih in pozabljenih dogodkih — Zaliv (Trst) 1968, naše preteklosti. — 14—15, Goriška str. 63—68 srečanja (Nova Go- rica) 3, 1968, 12, str. 52—53 O letu 1918 na Goriškem Dokumenti iz »prevratnih 15—16č dni« na Goriškem. — Goriška srečanja (Nova Gorica) 3, 1968, str. 68—71 Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja. — dnevnik (Trst) 22 12. 1968 Primorski 1969 Briški tabor 25. aprila 1869, četrti slovenski tabor. — tabora. 1869—1969. Dobrovo v Brdih, str. 5—29 Ne vdajmo se! Ob stoletnici briškega ll Friuli Goriziano nelle opere di Stefan Kociančič. — Atti del Congresso linguistica e tradizioni popolari. Udine 1969, str. 171—179 Razvoj političnega življenja političnega razkola. str. 211—256 — goriških Slovencev Zgodovinski časopis od uvedbe ustavnega (Ljubljana) 23, 1969, internazionale življenja 1—2, str. do 1—30; di prvega 3—4, s Manjšinec in jaz. — Srečanja (Nova Gorica) 4, 1969, 17, str. 31—34 Sto let kmetijske šole in kmetijskega zavoda v Gorici. — Srečanja (Nova Gorica) 4, 1969, 20, str. 15—18 Dunajsko pismo. — Zaliv (Trst) 1969, 18—19, str. 131—132 Goriška Furlanija 22—23, v delih Štefana Kociančiča. — Zaliv (Trst) 1969, 20—21, str. 142—147; str. 147—153 1970 Sežanski tabor 29. maja 1870. leta. — Ob stoletnici sežanskega tabora, 1870—1970. Sežana 1970, str. 5—16 Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju sopis (Ljubljana) 25, 1971, 3—4, str. 213—241 Prispevek Goriško k biografiji Petra Podreke. — pevsko društvo »Slaveca. — Jadranski Jadranski koledar koledar 1870—1875. — Zgodovinski ča- 1970 (Trst), str. 196—201 1970 (Trst), str. 183—190 1971 Začetki slovenskega časnikarstva na Goriškem. Trst 1971, str. 5—38. Andrej Žnidaršič, buditelj Slovencev na Goriškem. — Srečanja (Nova Gorica) 6, 1971, 32, str. 210—213 Dr. Klement Jug in primorski antifašizem. — Planinski vestnik (Ljubljana) 71, 1971, 7, str. 305—310 1972 Simon Rutar: napisal. Dnevnik (1869—1874). Trst—Nova Gorica 1972. 188 str. Uredil in opombe Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 113 Planinstvo in antifašizem primorskih ljudi. — Slovensko planinsko društvo v Gorici 1971. Gorica 1911— 1971, str. 35—38 Simon Rutar in njegova »Zgodovina Tolminskega«. — Zgodovina Tolminskega. Ponatis. Nova Gorica 1972, str. V—XVI Beneška Slovenija v slovenskem periodičnem tisku do leta 1860. — Jadranski (Trst), str. 165—169 Peter Podreka — prvi narodni buditelj med beneškimi Slovenci. — koledar 1972 Primorski dnevnik (Trst) 13. 2. 1972, str. 5—7 1973 Vrsno. Ljubljana 1973, str. 3—4, 16—30. (Soavtor D. Komac) Bovško. Zemljepisno-zgodovinski Ljubljana 1973, str. 10—17 Iz korespondence Štefana pregled. Zbornik Široka. — Jadranski 18. kongresa koledar 1973 jugoslovanskih (Trst), str. folkloristov. 183—193 1974 Beseda o avtorju Nova Gorica Primorski Goriška in njegovi knjigi. — Od ilegalnega antifašizma do proletarske brigade. 1974, str. 89—92 tabori (1868—1871). slovenska politika — med Goriški leti 1875 letnik (Nova in 1880. — Gorica) 1, 1974, str. 51—67 Jadranski koledar (Trst) 1974, str. Trst 1975, str. 99—104 1975 Goriški periodični tisk o NOB zadnje mesece vojne. — Boj za svobodo. 133—141 Iz neobjavljene ostaline Simona Rutarja. — Goriški letnik (Nova Gorica) 2, 1975, str. 75—100 Goriški Slovenci v Taaffejevi dobi. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 29, 1975, 1—2, str. 127—138 Contributo ai contatti culturali fra i Friulani e gli Sloveni (Gorizia) 41/45, nel passato. — Studi Goriziani, 101—106 1976 Tolminska v delih Simona Graziadio Isaia Ascoli Rutarja. — in Slovenci. — Goriški letnik (Nova Zgodovinski časopis Gorica) 3, 1976, str. 36—41 (Ljubljana) 30, 1976, 3—4, str. 291—298 1977 Izsek iz kronologije dogajanj v novogoriški občini 1947—1977. — str. 533—71 Občina Nova Gorica 1977, O razmerju med slovenskim in italijanskim političnim gibanjem na Goriškem letih 1848—1849. — Goriški letnik (Nova Gorica) 4—5, 1977—78, str. 35—49 in v Trstu v Slovenska politika na Goriškem v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja. — časopis (Ljubljana) 31, 1977, 1—2, str. 35—48 Zgodovinski Iz zgodovine Trente. — Jadranski koledar 1977 (Trst). str. 185—195 Šentviška planota. — Jadranski koledar 1977 (Trst), str. 200—215 Spremna beseda. — V. Gradnik, Krvavo Posočje. Trst, Koper 1977, str. 289—294 1978 O gimnaziji v Gorici, nekdanjem »ognjišču omike« za Slovence — 30 let goriške gimnazije, Nova Gorica 1978, str. 7—18 na Goriškem. 1947—1977, Uvodna beseda. — J. Vilfan, Delo, spomini, srečanja. Koper 1978, str. 5—13 1979 Delavsko gibanje na Primorskem do konca prve svetovne vojne. Nova (Soavtor Drago Sedmak) Gorica 1979, 28 str. 114 Bibliografije Prispevek k poznavanju preporodovskega gibanja na Goriškem. — sodel Jadranski INV 1958—1978 koledar (Trst) 1979, str. 204—209 G. 1. Ascoli e gli Sloveni. — iniziativa isontina (Gorizia) 1979, 71, str. 9—11 Rapporti tra Italiani e Sloveni nel »Litorale Adriatico« negli anni Sessanta del secolo XIX. Archivio Storico Italiano (Firenze), disp. IV, 1979, str. 561—579 MARA MERVIČ Rodila se je 13. 2. 1924 v Gorici. Kot zavedna Slovenka je med NOB aktivno delovala v mladinski organizaciji in v OF v Gorici; med drugim je bila sekretarka SKOJ za Goriško. Tudi po vojni je do leta 1948 delala kot mladinski funkcionar v Gorici in v Ljubljani. Dokončala je gimnazijo in študirala na ljubljanski pravni fakulteti. V letih 1950—1952 je bila novinarka pri Radiu Slovenija, nato pa je delala strokovno kot knjižničarka in bibliotekar pri Ljudski prosveti, pri predsedstvu SZDL Slovenije, na Inštitutu za sociologijo in filozofijo. Od leta 1960 pa do upokojitve leta 1979 je delala v strokovni biblioteki Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot bibliotekar in dolgoletni vodja knjižnice (od 1974 kot višji strokovni sodelavec) je tov. Mervičeva pomagala številnim inštitutskim in zunanjim sodelavcem z nasveti in informacijami, ki so bistveno doprinesli k razvoju proučevanj narodnostne problematike. Za svoje požrtvovalno politično delo in za vestno strokovno delo je bila večkrat odlikovana. 1970 Nove knjige v Narodni in univerzitetni knjižnici, knjižnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, knjižnici oddelka za zgodovino filozofske fakultete in knjižnici Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 24, 1970, 1—2, str. 141—153 Bibliografski pregledi se nadaljujejo do leta 1979 1971 Novosti iz knjižnice INV. Objave sodelavcev INV. Nove publikacije v knjižnici INV. — Bilten Inštituta za narodnostna vprašanja, 1971 Trimesečni bibliografski pregledi se nadaljujejo do leta 1979 1974 Bibliografija novejših prevodov razprav sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. — Razprave in gradivo (Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani) (Ljubljana) 1974, 6, str. 145—146. (Brez naslova in anonimno. Soavtor Janez Stergar) DUŠAN NEČAK Rodil se je 21. 1. 1948 v Ljubljani. Leta 1966 je maturiral na Poljanski gimnaziji v Ljubljani in leta 1971 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine in umetnostne zgodovine. Od 1. junija 1971 do julija 1972 je bil zaposlen v zunanjepolitični redakciji »Dela«, od tedaj pa na Inštitutu za narodnostna vprašanja v oddelku, ki proučuje slovensko manjšino v Avstriji in na Madžarskem. Leta 1978 je bil promoviran za doktorja zgodovinskih znanosti z doktorsko disertacijo »Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni«. Sodeloval je na vrsti strokovnih zborovanj, jugoslovanskih kongresov zgodovinarjev in simpozijev z manjšinsko problematiko. 1971 Srednjeveško srbsko orožje. — Pionir (Ljubljana) 1971, 9, str. 15—16 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1972 1980, št. 11—12 fis . Položaj na Slovenskem Primorju v luči Pisarne za zasedeno ozemlje od novembra novembra 1920. — Kronika (Ljubljana) 20, 1972, 3, str. 158—162 Geneza zakona o postavitvi dvojezičnih topografskih napisov na južnem nik koroških partizanov (Ljubljana) 5, 1972, 4, str. 5—20 Najnovoto zakonodavstvo za narodnostite vo Avstrija. — Nova 1918 do Koroškem. — Vest- Makedonija (Skopje) 2. in Vestnik koro- 3. 8. 1972 Odmevi zakona o dvojezičnih topografskih napisih ških partizanov (Ljubljana) 5,'1972, 4, str. 1—4 na južnem Koroškem. Kronologija dogodkov na južnem Koroškem ob postavitvi dvojezičnih 25. nov. 1972). — Delo (Ljubljana) 2. 12. 1972, str. 16—25 — napisov. (21. sept.— Čisti računi. — Teorija in praksa (Ljubljana) 9, 1972, 4, str. 675—678 Ob obisku predsednika ZIS Bjediča na Dunaju Ali je molk potreben. — Ob zakonu o dvojezičnih Teorija in praksa topografskih (Ljubljana) 9, 1972, 8/9, str. 1294—1296 napisih Ocena. Koroški plebiscit, razprave in članki. — Slovenska matica, 1970, Ljubljana, uredili Janko Pleterski, Lojze Ude, Tone Zorn. — Kronika (Ljubljana) 22, 1972, str. 115—117. 1973 Spomini na utrakvistično šolo. — Koroški koledar 1973 (Celovec), str. 65—67 Utrakvistična šola v dunajskem parlamentu. — Koroški koledar 1973 (Celovec), str. 54—58 Močne korenine. — Naši razgledi (Ljubljana) 27. 7. 1973, str. 359 Ob 10-letnici slovenske gimnazije v Celovcu Nova občinska ureditev in preureditev sodnih okrajev partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 1, str. 102—106 na Koroškem. — Vestnik koroških Iz zasliševanja nacističnega gaulajterja dr. Friedricha Rainerja pred jugoslovanskimi oblastmi. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 2—3, str. 106—114 Koroške Slovenke v NOB. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 2—3, str. 89—95 Kronologija važnejših dogodkov na južnem Koroškem od septembra 1972 do avgusta 1973. — Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja 1973, 85 str. Prispevek k vprašanju primorskih beguncev v letih 1918—1920. — Kronika (Ljubljana) 21, 1973, 2, str. 120—125 Slovenski kmet na Koroškem v luči volitev v Kmetijsko zbornico. — Jugoslovanski časopis (Beograd) 1973, 1—2, str. 121—127 istorijski Koroški Slovenci v letu 1972. — Slovenski koledar 1973 (Ljubljana), str. 89—91 Kako je nastajala komisija. — Delo (Ljubljana) 11. 2. 1973, str. 7. (Podpis B. V.) 9 is, ki jo je za proučevanje vprašanj koroških Slovencev ustanovil avstrijski zvezni kancler Bruno rels Divjanje nemškega nacionalizma. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 86, 1973, 1, str. 11—16 Selected Chronology of Carinthian »War 5, str. 8—12. (Soavtor Janez Stergar) about sign-posters«, Pozitivni glasovi o koroškem vprašanju v delu avstrijskega tizanov (Ljubljana) 6, 1973, 1, str. 51—54 Solidarnostni komite za pravice ljana) 6, 1973, 4, str. 41 —44 Odkritje partizanskega koroških spomenika Slovencev. — na Robežu. — Vestnik — INFO (Ljubljana) tiska. — Vestnik Vestnik koroških koroških koroških partizanov partizanov 1973, par(Ljub- (Ljubljana) 6, 1973, 4, str. 30—34 O avstrijskem nasprotovanju našim zahtevam. — Komunist (Ljubljana) »Kontaktni komite«. Nastanek in namen odbora za stike med koroškimi sko zvezno vlado. — Naši razgledi (Ljubljana) 12. 10. 1973, str. 488 Zgodovina za danes. — VI. Kongres jugoslovanskih (Ljubljana) 23. 9. 1973, str. 566—567 30. 7. 1973, str. 21 Slovenci zgodovinarjev v Budvi. — in avstrij- Naši razgledi 116 Bibllogratije sodelavcev INV 1958—1978 Ocena. Tone Zorn, Med plebiscitom in napadom na Jugoslavijo. Poskus uničevanja koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. Vestnik koroških partizanov, letnik V., 2/1972. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 13, 1973, 1—2, str. 330—334 Ocena. Mirko Kumer, »Po sili vojak«. Izdala in založila Družba Sv. Mohorja v Celovcu, 310 str. — Kronika (Ljubljana) 21, 1973, 1, str. 34—36 1969, Ocena. Za globalno zaščito Slovencev v Italiji, uredil Stanislav Renko, ponatis iz Primorskega dnevnika in drugega tiska, Založništvo tržaškega tiska 1972, 124 strani. — Kronika (Ljubljana) 21, 1973, 1, str. 36 Ocena. Josip Smodlaka, »Partizanski dnevnik«, (Ljubljana) 21, 1973, 2, str. 144 Ocena. Koroški 198—199 kulturni dnevi |., Zbornik Nolit, Beograd, predavanj. — Elaborat. O publikaciji Sud-Ost inštituta v Miinchnu Elaborat. Izjave Kreiskega in Kirchschlagerja 1972, 299 strani, — Kronika (Ljubljana) Kronika 21, 1973, 3, str. — 1973, 2 str. o problematiki slovenske manjšine. — 1973, 4 str. Elaborat. Politična igra z »odvlečnimi« Korošci. — 1973, 5 str. 1974 Buditeljska dejavnost Matije Majarja koledar 1974 (Celovec), str. 62—66 — Ziljskega Volitve v kmetijske zbornice na Koroškem (Ljubljana) 28, 1974, 1—2, str. 95—116 v 40-tih letih XIX. po drugi svetovni vojni. — stoletja. — Koroški Zgodovinski časopis O vojni z Italijo (1914—1915). — Kronika (Ljubljana) 22, 1974, 2, str. 107—111 Kontinuiteta protislovenske propagande na Koroškem, — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 7—8, 1974, 1, str. 57—73 Zaščita manišin v Evropi med obema vojnama. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 7—8, 1974, 4, str. 61—67 Leta pomembna za desetletja. Posvetovanje o revolucionarnem gibanju dvajsetih letih. — Naši razgledi (Ljubljana) 5. 7. 1974, str. 344—345 na Slovenskem v Primež kaže, kje je pot. Dogovor avstrijskih parlamentarnih strank o ugotavljanju manjšine jasno kaže koroškim Slovencem, kam naj se obračajo. — Naši razgledi (Ljubljana), 27. 9. 1974, Nekaj podatkov ljana) 7—8, 18, str. 464 —465 o položaju Slovencev v zamejstvu. — Vestnik koroških partizanov (Ljub- 1974, 2/3, str. 18—31 Nekaj podatkov o položaju slovenske in hrvaške partizanov (Ljubljana) 7—8, 1974, 4, str. 55—60 manjšine v Avstriji. — Vestnik koroških Ocena. Karnten — ein Alarmzeichen, Informations — und Pressedienst der Osterreichischen Wiederstandsbewegung (0.W.I.P.) Nr. 1/1974, lastnik in založnik: Osterreichische Wiederstandsbewegung, (Wien). — Kronika (Ljubljana) 22, 1974, 2, str. 135—137 Ocena. Kje prebivamo in koliko nas je Slovencev v Italiji, sestavil 1971, 31 str. — Kronika (Ljubljana) 22, 1974, 2, str, 139—140 Stanislav Ocena. Milica Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo ložba Obzorja, (Maribor), ZTT, 1972, 468 strani. — Kronika (Ljubljana) 138—139 Renko, ZTT 1918—1921, Za22, 1974, 2, str. Ocena. Drago Druškovič: Carinthian Slovenes — Some Aspects of Their Situation, ljana 1973. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 7—8, 1974, 2/3, str. 124—128 Ljub- 1975 Nekateri vidiki asimilacije manjšine in položaj slovenske narodne Koroškem. — Koroški koledar 1975 (Celovec), str. 48—52 Koroško vprašanje v slovenski literaturi (Ljubljana) 9, 1975, 1—2, str. 54—65 in publicistiki. Parlamentarne volitve 5. oktobra 1975 v Avstriji tizanov (Ljubljana) 9, 1975, 3—4, str. 83—92 — manjšine Vestnik in na Koroškem. — na avstrijskem koroških Vestnik partizanov koroških par- Razprave in gradivo, Ljubljena, december 1980, št. 11—12 117 Odmevi trboveljskih dogodkov v slovenskem primorskem časopisju. — Revolucionarno delavsko gibanje v Sloveniji v letih 1921—1924. Ljubljana 1975, str. 182—195 Kdaj bo izpolnjen 7. člen? — Prizma, priloga revije Mladina (Ljubljana) 4, 1975, 5, str. 10—14 Nov uspeh naporov slovenske manjšine na Koroškem. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 9, 1975, 1—2, str. 80—82. (Podpis D.N.) Otvoritev doma Zveze Spomenica slovenskih koroških zadrug Slovencev. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 9, 1975, 3—4, str. 78—83 Sporočilo avstrijski javnosti. — Delo (Ljubljana) 2. 6. 1975, str. 4 Ob izidu lista »Zur Lage der Karntner Slowenen« »Vse o nas brez nas«. Komisija za probleme slovenske delo. — Naši razgledi (Ljubljana) 12. 9. 1975, str. 438 skupnosti na Koroškem Položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, — AZŽ. Informacije socialistične mladine Slovenije (Ljubljana) 3, 1975, 2, str. 8 končala o delovanju Zveze Ocena. »Die Slovenen in Karnten — Slovenci na Koroškem«, Gegenwartige Probleme der Karntner Slovenen — Sodobni problemi koroških Slovencev, (Celovec), 1974, 62 str. -17 kartic. — Kronika (Ljubljana) 23, 1975, 3, str. 198 Fašizem in neofašizem. dovinski Ocena. časopis »Kronika« znanstveni 29, 1975, 3—4, simpozij, Zagreb, 12.—13. 11. 1975. — Zgo- str. 312—313 letnik XXII. — Naši razgledi (Ljubljana) 21. 3. 1975, str. 158 Elaborat. Pripombe avtor Tone Mednarodni (Ljubljana) k »ugotavljanju« slovenske manjšine na Koroškem. — 1975, 4 str. (So- Zorn) Elaborat. Test o vprašanju — 1975, 3 tabele 25 % koroških Slovencev glede na štetje 1951. 1961 Elaborat. Kratka analiza dostopnih volilnih rezultatov za slovenski del Koroške z rezultati parlamentarnih volitev 1971—1975, 4 str. -- 4 tabele in 1971. v primerjavi 1976 Manjšinsko varstvo v Avstriji po točki 3 člena 7 avstrijske državne pogodbe. — gradivo (Ljubljana) 1976, 7—8, str. 135—146 Kratek pogled na predlog »Zakona o štetju posebne (Ljubljana) 10, 1976, 1, str. 11—16 Mednarodna konferenca (Celovec) str. 58—61 o manjšinah. (Trst od vrste«, — 10.—14. Vestnik 7. 1974). — Razprave in koroških partizanov Koroški koledar Posvetovanje o aktualnih vprašanjih slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. 28. 5. 1976. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 30, 1976, 3—4, str. 346—349 Ugotavljanje manjšine ne more biti predpogoj venski vestnik (Celovec) 19. 3. 1976, str. 3 za izpolnjevanje »Osvoboditev 1945«, Znanstveno posvetovanje (Ljubljana) 16. 1. 1976, str. 4—5 o osvoboditvi manjšinskih Slovenije. — Ljubljana, pravic. — Naši 1976 Slo- razgledi 7, koroški kulturni dnevi. — Naši razgledi (Ljubljana) 2. 2. 1976, str. 88 Novi paragrafi poteptali jasna določila 7. člena. — Delo (Ljubljana) 9. 7. 1976, str. 3 Laži, izmikanja, absurdi. — Delo (Ljubljana) 31. 7. 1976, str. 22 Objavlja tudi: Naš tednik (Celovec) 5. in 12, 9. 1976, str. 3; in 8; Primorski dnevnik (Trst) 31. 7. 1976. str. 3 Komentar k »zakonu o narodnostnih skupinah« v Avstriji Slovenski vestnik (Celovec) 13, 8. 1976, str.2 Zatišje pred viharjem. — Komunist (Ljubljana) 9. 8. 1976, str. 11 Zapis radijske oddaje o »zakonu o narodnostnih skupinah« »Koroški Slovenci v boju za svoje pravice«, — str. 10. (Anonimno) Besedilo k razstavi. (Soavtor Danilo v Avstriji Ljubljanski dnevnik (Ljubljana) 22. 10. 1976, Turk.) Ocena. Razprave in gradivo številka 6, Inštitut za narodnostna 1976, 152 str. — Kronika (Ljubljana) 24, 1976, 1, str. 61—62. vprašanja Ljubljana, dec. 118 Bibllogratlje sodolavcev INV 1958—1978 Ocena. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1945, Ljubljana, 1976, skupina avtorjev, izdajatelj Vojaški zgodovinski inštitut jugoslovanske ljudske armade in Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, 1157 strani. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 30, 1976, 3—4, str. 375—376 Elaborat. O stališčih koroških Slovencev do Avstriji (nekatere novosti) — 1976, 6 str. Elaborat. Pripombe na tretji predlog predloga zakona zakona o narodnostnih o narodnostnih skupnostih skupinah v 1976, 2 str. 1977 Kratek oris slovenske zgodovine od konca (Celovec), str. 139—149 Pogled na razvitak manjinskog — Časopis za suvremenu školskog prve svetovne vojne. — pitanja slovenske povijest (Zagreb) 1977, Koroški manjine koledar u austrijskoj 1977 Koruškoj. 1, str. 109—121 Problem manjina u jugoslovensko austrijskim odnosima. — sko austrijskim odnosima. (Beograd) 1977, str. 22—37 — Problem manjina Minority u jugosloven- The Minority Problem in Austro-Yugoslav Relations. Austrian Relations. Beograd 1977, str. 27—43 Problems in Yugoslav- Das Minderheitenproblem in den osterreichisch-jugoslawischen Beziehungen. — derheitenproblem in den jugoslawisch-osterreichischen Beziehungen. Beograd Das Min1977, str. 31—49 Le problčme des minorites dans les relations austro-yougoslaves. — Le probleme minoritečs dans les rapports yougoslavo-austrichiens. Beograd 1977, str. 31 —49 Problem manjšin v avstrijsko-jugoslovanskih odnosih, — avstrijskih odnosih. Beograd 1977, str. 27 —42 Problem O položaju koruških 20, 1977, avtor Tone Slovenaca. — Socijalizam (Beograd) des manjšin v jugoslovansko10, str. 1843—1852 (So- Zorn) Ocena. Josef Byczkowski, nienia, Instytut Slasky 1977, 4, str. 573—575 Mniejszosci narodowe w Europie 1945—1974. Wibrane zagadew Opolu, 1976, 190 str. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 31, 1978 Spremembe občinskih meja (Celovec), str. 181—185 na Koroškem v obdobju 1945—1971. — Koroški koledar 1978 -- 1 mapa avtogr.) (Ta- profesorja. — Naši Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni. Ljubljana 1978. VIII, 402 f. belarno statistično gradivo). Diss., Univerza (Ljubljana) 1978 (Strojep. Kanclerjeva »bela knjiga« 77. O znanstveni razgledi (Ljubljana) 20. 1. 1978, str. 38 »objektivnosti« salzburškega Težko je biti Slovenec v Avstriji. — Delo (Ljubljana) 14. 1. 1978, str. 28 Ob knjigi: Hanns Haas — Karl Stuhlpfarrer, Osterreich und seine Slowenen Ocena. Pričevanje udeleženca. Dr. Ernest Turk, Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski med prvo svetovno vojno 1914—1918, zal. Borec, 1978. — Naši razgledi (Ljubljana, 15, 9. 1978, str. 488 Ocena. Obveščanje in narodne manjšine. S posvetovanja »Politika sredstev — javnega ob- veščanja in narodne manjšine« v Železni Kapli. — Naši razgledi, (Ljubljana), 10. 11. 1978, str. 616 Elaborat. Pogled na možnosti skih volitvah 1980, 2 str. volilnega uspeha slovenske liste pri koroških deželnozbor- 1979 Avstrijsko-jugoslovanski odnosi šinsko vprašanje. — Koroški po drugi svetovni vojni — s posebnim ozirom na koledar 1979 (Celovec), str. 58—66. (Izšlo decembra manj1978) Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 119 BREDA PEER Rojena 6. januarja 1943 v Ljubljani se je s starši po koncu II. svetovne vojne preselila v Trst in se šolala na slovenskih šolah. Maturirala je na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani. Od leta 1965 do leta 1969 je študirala na Filozofski fakulteti,v Peruggii v Italiji. Leta 1970 se je zaposlila na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer ureja dokumentacijo o problematiki Slovencev in drugih etničnih in jezikovnih sku- o soglasju. 1974, pin v Italiji. 1974 Elaborat. Seminar o italijanski kulturi v Portorožu. 1974, 3 str. Elaborat. Italijanski tisk o dvajseti obletnici Londonskega Memoranduma 3 str. Elaborat. Občni zbor Slovenske skupnosti v Trstu. 1974, 2 str. Elaborat. Nekaj važnejših komentarjev italijanskih Elaborat. Pregled tiska o jugoslovansko-italijanski novinarjev o coni B. polemiki v zvezi z bivšo 1974, 3 str. »cono B«, 1974, 20 str. 1975 Elaborat. Konferenca KPI o Beneških Slovencih v Vidmu. 1975. 2 str. 1976 Elaborat, Posebna propaganda časopisa »I| Piccolo« za integralno cono tržaškega ozemlja. 1976, 9 str. 1977 Elaborat. Šolski okraji in položaj Slovencev v smislu predloga deželnega odbora. — 1977, 3 str. ERNEST PETRIČ Rojen je bil 18. 11. 1936 v Tržiču; maturiral je leta 1955 v Kranju, diplomiral pa na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1960. Kot asistent (1961—1963) in kot višji strokovni sodelavec (1964—1965) je bil zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Leta 1966 je doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in bil izvoljen za docenta na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. V letih 1967—1972 je bil član Skupščine in Izvršnega sveta SR Slovenije. V letih 1973—1976 je bil docent na FSPN in leta 1977 izvoljen za izrednega profesorja na isti fakulteti. V letih 1975—1976 je bil prodekan, od leta 1977 dalje pa je direktor raziskovalnega inštituta FSPN. V šolskem letu 1963/64 je študiral na Dunaju in se kasneje večkrat študijsko izpopolnjeval v inozemstvu (ZDA, Velika Britanija, Nizozemska). Sodeloval je kot referent na številnih mednarodnih znanstvenih srečanjih v tujini (Moskva, Aspen in Harward — ZDA, Pont aux Mousson, Solun, Rim, Istanbul, Kalkuta, Madras, Rabat, Dunaj itd.) in doma. Leta 1972 je krajši čas delal kot ekspert UNESCO v Bogoti (Kolumbija) in leta 1975 v Bagdadu (Irak). V letih 1971—1977 je bil stalni predstavnik SFRJ v komiteju OECD za znanstveno in tehnološko politiko. V letih 1969—71 je bil član mešane italijansko-jugoslovanske komisije za mednarodno znanstveno sodelovanje in po letu 1977 član grško-jugoslovanske mešane komisije za znanstveno sodelovanje. Opravljal je številne funkcije v Raziskovalni skupnosti Slovenije, npr. od leta 1973 dalje predsednik komisije za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje. V jugoslovanski in tuji periodiki je objavil okoli sto člankov in razprav. Za knjigo »Mednarodno pravno varstvo narodnih manjšin« je prejel nagrado sklada Borisa Kidriča za leto 1978. 120 Bibliografije sodel INV 1958—1978 1962 Ob zakonu o manjšinskem šolstvu. — Naši razgledi, 21. 4. 1962, str. 144 a Objavlja a praksa glede narodnostnih tudi: Slovenski vestnik (Celovec) manjšin. — 7. 9.—19. 10, Primorski dnevnik (Trst) 21.—25. 8. 1962 Ocena.-Veliko podatkov in nekaj napak. Koča Jončič: Nacionalne manjine u Jugoslaviji, Savremena administracija, Beograd 1962, 179 str. — Vprašanja naših dni (Ljubljana) 3, 1962, 14, str. 427 1963 Zabrinjavajuča nastojanja (prikaz grad) 18, 1963, 4, str. 447—455 revanšističkih Avstrijska protislovja. Pismo z Dunaja. — 552—553. (Podpis E. Petrič) folksdojčevskih Vprašanja naših teza). — Stvaranje dni (Ljubljana) (Tito- 4, 1963, 23, str. Ocena. Dragoceni podatki ob nezanesljivi presoji. Koča Jončič, Ustav SFRJ i medunacionalni odnosi, Savremena 1963, 16, str. 389 administracija, Beograd 1963. Ocena. Wschodnia ekspansja Niemec w Europie časopis (Ljubljana) 17, 1963, str. 287 —288 Raziskovalna naloga. Analiza del. — 1963, 180 str. položaja — Vprašanja srodkowej. madžarske naših Poznan in italijanske dni (Ljubljana) 1963. — narodne 4, Zgodovinski manjšine. Pravni 1964 Narodne manjšine v Sloveniji. — Koledar Mohorjeve družbe 1964 (Celje), str. 63—69 Ocena. Vertreibung, Zuflucht, Heimat, Expulsion, Refugee, Domicile. Theodor Veiter, Wissenschaftliche Ergebnisse des 11. Kongresses der Forschungsgesellschaften fur Flichtlingsfragen AER/AWR. Braumiller, (Wien) 19, 1964, 3, str. 82—83 Wien 1962. — Osterreichische Juristen-Zeitung 1965 (Tako imenovana) T. i. Das Recht auf die Heimat kot pojem mednarodnega prava (s posebnim ozirom na usodo nekdanje nemške manjšine v Jugoslaviji). — Ljubljana 1965, 448 f. (loč. pag.). tipkopis Doktorska disertacija Prava pripadnika nacionalnih manjina u statutima opština. — Naše teme (Zagreb) 9, 1965, B—9, str. 1333—1353 Kriza in perspektive. — Teorija in praksa (Ljubljana) 2, 1965, 9, str. 1375—1380 Prispevek Seminar k razpravi OZN Dileme v mednarodni o večnarodnostnih skupnosti družbah. — Teorija in praksa (Ljubljana) 2, 1965, 9, str. 1469—1476 1966 The Rights of National Minorities as Defined in the Statutes of Communes. gradivo (Ljubljana) 1966, 4—5, str. 75—103 Ocena. Lavo Čermelj, Slovenci in Hrvati pod Italijo. — — Razprave in Teorija in praksa (Ljubljana) 3, 1966, 3, str. 517—519 1967 problematika Narodnostna Politični sistem in mednacionalni in mednacionalni odnosi. — Teorija 1967, str. 19—30 (Ljubljana) 4, 1967, 10, str. Ljubljana, CK ZKS odnosi. — in praksa 1434—1445 1969 Posebnosti politike »malega« naroda. — Teorija in praksa (Ljubljana) 6, 1969, 5, str. 722— —7132 Socialistična demokracija 6—7, str. 1023—1028 Mednarodni in nacionalno vprašanje. — kolokvij Socializem In demokracija. Teorija in praksa Ljubljana, 26,—28. 2. 1969 (Ljubljana) 6, 1969, Razprave in gradivo, Ljubljana, december ogroženo slovenstvo? 1980, št. 11—12 121 1970 Ali res Del modernega — sveta ali njegovo Izbor socioloških obrobje? — razprav. Teorija Ljubljana in praksa 1970, str. (Ljubljana) 113—121 7, 1970, 5, str. 707—713 1971 Slovensko narodnostno vprašanje. — Teorija in praksa (Ljubljana) 8, 1971, 6—7, str. 883— —891 1972 El enfogue yugoeslavo con respecto a las minorias etnicas y linguisticas y a la ensenanza bilingue. — Documento final. Primera str, reunlon de trabajo sobre education bilingve en los grupos indigenas, Bogota, 28. 8.—1. 9, 1972, 120—142 1974 United Nations Seminar on the Promotion and Protection of Human Rights of National, Ethnic and Other Minorities. Ohrid, Yugoslavia 25 June — 8 July 1974. Background paper prepared by Janko Jeri and collaborators. — United Nations, SO 216/3 (26) BP/B, 1974, 47 str. (Sodeloval pr! izdelavi dokumenta, lastni tekst str. 2—8) Objavljeno v vseh uradnih jezikih OZN Narodne manjšine danes. Svetovno in meddržavno sodelovanje za izboljšanje zaščite rodnih, etničnih in drugih manjšin. — Sodobnost (Ljubljana) 22, 1974, str. 638—669 na- (Lastni tekst str, 638—643) Sence preteklosti — mednarodno pravni vidiki zapleta v italijansko-jugoslovanskih odnosih. — Teorija in praksa (Ljubljana) 11, 1974, 4, str. 360—373 Mednarodni 262—271; odnosi v novi ustavi (načela). — Teorija in praksa (Ljubljana) 1974, 3, str. 5—6, str. G28B—639 Načelo poštovanja posebnih prava pripadnika narodnosti kao elemenat nacionalnom pitanju. — Oslobodenje (Sarajevo) 26.—28. 12. 1974 klasnog pristupa 1975 Načelo poštovanja posebnih prava pripadnika narodnosti kao elemenat klasnog pristupa nacionalnom pitanju. — Klasno i nacionalno u složenim zajednicama. Marksističke sveske (Sarajevo) 1975, 1/4, str. 61—71 Pravice pripadnikov narodnosti. — Teorija in praksa (Ljubljana) 12, 1975, 1—2. str. 50—58 1976 The Principle of the Right of Peoples of Selfdetermination. — The law of the UN. Salonike, Institute of International Law 1976, str. 336—350 Helsinski in narodne manjšine. — Teorija in praksa (Ljubljana) Cilj je jasen — asimilacija. — Teorija in praksa (Ljubljana) Raziskovalna naloga. Mednarodno pravno varstvo manjšin. — 13, 1976, 5—6, str. 516—528 13, 1976, 7—8, str. 547—553 1976, 478 str. 1977 Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin. Maribor, Obzorja 1977. Str. 426 (Sociološka in politološka knjižnica 7) The Helsinki Conference and the National Minorities — Jugoslovenska revija za medunarodno pravo (Beograd) 24, 1977, 1—2, str. 146—160 Samoodločba in narodne manjšine. — Teorija in praksa (Ljubljana 14, 1977, 3, str. 187—204 Helsinki in manjšine. — Slovenski vestnik (Celovec) 10. 6: 1977, str. 2 in 5 1978 Terorizem. — Teorija in praksa (Ljubljana) Preosnova mednarodne skupnosti. — 15, 1978, 3, str. 2141—252 Teorija in praksa (Ljubljana) 15, 1978, 5—6, str. 551— —557 Nekateri mednarodnopravni vidiki določil o ema sa (Ljubljana) 15, 1978, 10, str. 1055—1067 v Osimski pogodbi. — Teorija in prak- 122 Bibliografije sodelavcev INV 1958—1978 JANKO PLETERSKI Rodil se je v Mariboru 1. februarja 1923. Maturiral je v Ljubljani leta 1941. Od avgusta 1941 do novembra 1943 je bil v italijanskih zaporih. Po osvoditvi je v Beogradu končal diplomatsko šolo in v letih od 1947 do 1951 delal v ministrstvu za zunanje zadeve. Do leta 1954 je delal na Radiu Ljubljana, nato pa do leta 1970 na Inštitutu za narodnostna vprašanja, kjer je vodil tretjo — severno raziskovalno skupino. Leta 1957 je diplomiral na oddelku za zgodovino filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, tu je leta 1963 dosegel tudi doktorat zgodovinskih znanosti. Leta 1970 je bil izvoljen za izrednega profesorja na oddelku za zgodovino filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, leta 1974 pa za rednega profesorja. Od leta 1979 je dekan te fakultete. Je avtor desetine knjig in dolge vrste razprav o novejši zgodovini jugoslovanskih narodov, še posebej Slovencev in o zgodovini ter sodobni problematiki koroških Slovencev. Z referati in diskusijami je nastopil na vrsti znanstvenih srečanj doma in v tujini. 1956 Politični profil koroškega časopisa 10—11, 1956/1957, str. 183—216 Lenin o nacionalizmu »Mir« (1882—1920). — Zgodovinski in internacionalizmu velikih in malih narodov. — časopis Naši (Ljubljana) razgledi (Ljub- ljana) 8. 9. 1956, str. 402—405 1957 Lenin in nacionalno vprašanje v Rusiji v času oktobrske revolucije zveze. — Naša sodobnost (Ljubljana) 5, 1957, 11, str. 970—979; Ocena. Ameriška dognanja 4, str. 372—376; O disertaciji: o koroškem vprašanju. — Naša in formiranja Sovjetske 12, str. 1080—1089 sodobnost (Ljubljana) 5, 1957, 5, str. 464—472 Richard R. Randall, sity, Worcester, Massachusetts. The Political Geography of the Klagenfurt Plebiscite Area, Clark Univer- 1958 Nekaj o »Miru«. — Koledar Slovenske Polemika po februarski o Stalinu Koroške revoluciji 1958, str. 51—56 (1917). — Naša sodobnost (Ljubljana) 6, 1958, 6, str. 538—542 Ob zadnjem koroškem zapletu. Nekaj kronologije in dokumentacije. — Naša sodobnost (Ljubljana) 6, 1958, 8, str. 793—801 1959 Materinščina otrok in pouk na koroških osnovnih šolah. — Zbornik Koroške. Ljubljana 1959, str. 113—120 Manjšinska zakonodaja za Koroško in človekove žene narode (Ljubljana) 1959, 1—2, str. 4—17 Vsebuje prevod pravice. — Vestnik Društva LRS za Zdru- v angleščino Pravica staršev v manjšinskem šolstvu in deklaracija otrokovih pravic. meru). — Naša sodobnost (Ljubljana) 7, 1959, 10, str. 918—926 (Ob koroškem Jugoslavija med Mussolinijem in čaršijo. Dokumenti. Iz diplomatske zgodovine vojnama. — Tedenska tribuna (Ljubljana) 18. 3.—2. 7. 1959, str. 2—3 Ocena. Ivan Regent, Poglavja iz boja (Ljubljana) 7, 1959, 3, str. 270—273 1960 Manjšinska zakonodaja na Koroškem ljana) 1960, 2, str. 7—99 za socializem. Ljubljana po drugi svetovni vojni. — 1958. — Razprave Naša med pri- obema sodobnost in gradivo (Ljub- 1961 Manjšinska zakonodaja na Koroškem po drugi vec) 28. 7. —29. 12. 1961 in 5. 1.—12. 1. 1962 Ponatis iz Razprave in gradivo, 1960, 2 svetovni vojni. — Slovenski vestnik (Celo- Razpravo in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 123 Revolucija in slovensko nacionalno vprašanje. (Poskus dobnost (Ljubljana) 10, 1962, 11, str. 387—403 prigodnega članka.) — Naša so- 1962 Nekaj potez izraelske etnogeneze. — 933; 12, str. 1022—1029 — Naša sodobnost (Ljubljana) ; 10, 1962, 11, str. 926— 1963 Gospodarski faktorji narodnega in političnega usmerjanja kmečkega prebivalstva na Slovenskem Koroškem v letih 1848—1914. — Razprave in gradivo (Ljubljana) 1963, 3, str. T—66 Koroška socialna demokracija in slovensko nacionalno vprašanje na Koroškem do leta 1941. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 16, 1963, 3, str. 212—218 Ocena. Nacionalni problemi v habsburški monarhiji. — Sodobnost (Ljubljana) 11, 1963, 6, str. 567—569 Ocenjuje: Fran Zwitter, Nacionalni Vase Bogdanova. Ljubljana 1962. problemi v habsburški monarhiji. S sodelovanjem Jaroslava Šldaka in 1964 Progresivne težnje med Slovenci na Koroškem. — Ivan Regent, Janko Pleterski, Ivan Kreft: Progresivna Slovenija, Trst in Koroška. Murska Sobota 1964, str. 81—134 Obletnica nove 270—274; veljave retoromanskega jezika. — Sodobnost (Ljubljana) 12, 1964, 3, str. 4, str. 365—367 1965 Narodna in politična zavest na Koroškem. Narodna zavest in politična orientacija prebival. stva Slovenske Koroške v letih 1848—1914. Ljubljana, Slovenska matica 1965. 478 str., 8 zvd. (Razprave in eseji. 7.) Delo dr. Frana Zwittra za rešitev mejnih vprašanj. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 19—20, 1965/1966, str. 23—29 Ocena. Dušan Kermavner, Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju Ljubljana 1963. — Sodobnost (Ljubljana) 13, 1965, 6, str. 625—629 1884—1894. 1966 Die Volkszčhlung 4—5, vom 31. Marz 1961 in Kirnten. — Razprave in gradivo (Ljubljana) 1966, str. 165—215 Osvobodilna fronta slovenskega naroda in program Zedinjene Slovenije. zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 6, 1966, str. 233—244 — Prispevki za Jubilej prve »Zgodovine slovenskega naroda«. Zgodovina slovenskega naroda, izdala Slovenska matica 1866, napisal Janez Trdina. 1850. — Naši razgledi (Ljubljana) 5. 11. 1966, str. 430—431 3 1967 Položaj Slovencev pred prvo svetovno vojno. — Beograd 1967, str. 767—788 Jugoslovenski narodi pred prvi svetski Nacionalno vprašanje v Jugoslaviji v teoriji in politiki KPJ-KPS. — delavskega gibanja (Ljubljana) 7, 1967, str. 277—316 in 457—462 rat. Prispevki za zgodovino časopis (Ljubljana) 22, 1968 Trializem pri Slovencih 1968, 3—4, Nacionalno in jugoslovansko zedinjenje. — vprašanje v Jugoslaviji 1968, 61, str. 49—68; Skrajšani Zgodovinski str. 169—184 v teoriji in politiki KPJ-KPS. — Problemi (Ljubljana) 6, str. 282—298 tekst iz Prispevkov za zgodovino delavskega gibanja 1967 Ocena. Ivo J. Lederer, Yugoslavia at the Paris Peace Conference. New — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 22, 1968, 1—2, str. 157—159 Haven-London 1962. 1969 Jugoslovanski problem pri Vseslovenski ljudski stranki do leta 1917. — Naučni skup u po- vodu 50-godišnjice raspada Austro-Ugarske Monarhije i stvaranja jugoslovenske države. Zagreb 1969. Str. 121—130 124 Bibliografije Nacionalno pitanje u Jugoslaviji u teoriji i politici KPJ-KPS. — sopis (Beograd) 1969, 1—2, str. 28—68 Prevod teksta iz Problemov sodelavcev Jugoslovenski INV 1958—1978 istorijski ča- 1968, 61—652 Komunistična partija Jugoslavije i nacionalno pitanje u prvoj jugoslovenskoj stava istorije (Zagreb) 1969/1970, 2, str. 10—19 Referat na Kongresu zgodovinarjev Jugoslavije pod naslovom: KPJ | nacionalo ne , v Ohridu, Objavlja mai tudi NIN državi. — (B VRNEM . 9.—12. a Na10. 1 1970 Sovoneka Koroška pred prvo svetovno vojno. — Koroški plebiscit. Ljubljana 1970, str. Koroški Slovenci med prvo svetovno vojno. — Koroški plebiscit. Ljubljana 1970, str. 73—130 o prvinah in o značaju plebiscitne odločitve. — Koroški plebiscit. Ljubljana 1970, str. 215— Slovenci v politiki dunajske vlade in dvora med prvo svetovno vojno. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 24, 1970, 3—4, str. 177—189 Stališča do mednarodnih dogodkov leta 1939. Članki Edvarda Kardelja iz dni 20. junija do 30. avgusta 1939. Predgovor in pogovor. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 10, 1970, 1—2, str. 123—124 in 141—145 O deležu in vlogi slovenskega zgodovinopisja v preučevanju slovenskega narodnega vprašanja. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 10, 1970, 1—2, str. 213— 218 Der Trialismus bei den Slowenen und die jugoslawische Einigung. — Die Auflosung des Habsburgerreiches. Zusammenbruch und Neuerientierung im Donauraum. Herausgegeben von Richard G. Plascka und Karlheinz Mack. Wien 1970, str. 195—202 Slovenci in plebiscit na Koroškem. — Ljubljana 1970, str. 1—9 Objavlia tudi: Večer (Maribor) 23. 9.—26. Vl. seminar slovenskega 9. 1970 pod naslovom jezika, literature in kulture. Plebiscit na Koroškem »Pojasnilo«, — Sodobnost (Ljubljana) 18, 1970. 6, 'str. 670—672 O poteku črte londonskega pakta iz |. 1915 na slovenskem About the guestion of maturity ljana) 1970, 1/4, str. 31—39 for Europe and ozemlju for Man. — Student's Ouarterly O koroškem vprašanju (Ljub. Ocena. Narodnost: Musliman. Ob knjigi Atifa Purivatre, »Nacionalni i politički razvitak Muslimana«. — Naši razgledi (Ljubljana) 8. 5. 1970, str. 260—261 Ocena. Zgodovina Avstrije za Avstrijce. — Prostor in čas (Ljubljana) 2, 1970, 7/8, str. 493— 495 Ocenjuje: E. J. Gorlich in Felix Romanik: Geschichte Osterreichs (1970) 1971 Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na domačih tleh med vojno 1914—1918. Ljubljana, Slovenska matica 1971. 324 str. Komunistična partija Jugoslavije i nacionalno pitanje 1919—1941. Beograd, Komunist 1971. 48 str. (Biblioteka aktualne teme) »Vprašanje naroda na Slovenskem«. Anketa. — Naši razgledi (Ljubljana) 15. 1. 1971, str. 11—12 Ocena. Knjiga o rojstvu Jugoslavije in njenih problemov. Šepiča. — Naši razgledi (Ljubljana) 28. 5. 1971, str. 301 O Šepičevi knjigi Italija, seveznici Ob izrednem | jugoslovensko pitanje 1914—1918. Zagreb delu dr. Dragovana 1970 Ocena. Pavla Horska-Vrbova, Kapitalisticka industrializace a stredoevropska společnost. Prispevek ke studiu formovani tzv. prumislove společnosti. Praha 1970. — zgodovin ski časopis (Ljubljana) 25, 1971. 1—2, str. 159—160 Ocena. Milada Paulova, Tajny vybor (Maffie) a spoluprace s Jihoslovany v letech 1916— . 1918. Praha 1968. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 25, 1971, 1—2, str. 160—163 1972 Vprašanje naroda v socializmu. — Naši razgledi (Ljubljana) 11. 2. 1972, str. 65—66 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 125 1973 Položaj slovenskega jezika na ava slovenskega jezika, literature in lokom Koroškem po drugi svetovni vojni. — IX. seminar kulture. Ljubljana 1973, str. 169—176 Vprašanje nacionalne in socialne revolucionarnosti v letih 1896—1918. — Elementi lucionarnosti v političnem življenju na Slovenskem. Ljubljana 1973, str. 39—46 revo- Slovenačke političke stranke u prvom svetskom ratu i jugoslovensko pitanje. — Politički ačij Jugoslavije 1914—1945. Beograd 1973, str. 129—147. (Treči program Radio Beogra Perspektiva federativne ureditve v novi Jugoslaviji kot dejavnik NOB. — Teorija in praksa (Ljubljana) 10, 1973, 11—12, str. 1054—1070 Sporočilo na simpozlju »Bosna i Hercegovina 1942 | AVNOJ« 22. in 23. oktobra 1973 v Sarajevu Aktualnost »stare pravde«, — Naši razgledi (Ljubljana) 26. 10. 1973, str. 509—510 Ocena. Dragoslav Jankovič, Srbija i jugoslovensko pitanje 1914—1915. 1973, — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 27, 1973, 3—4, str. 396—402 godine. Beograd 1974 Perspektiva federativnog ujedinjenja u novoj borbe. — AVNOJ i narodnoosvobodilačka Beograd 1974, str. 376—390 Jugoslaviji kao borba u Bosni faktor narodnooslobodilačke i Hercegovini (1942—1943). Sporočilo na simpoziju »Bosna i Hercegovina 1942 i AVNOJ« 22. in 23, oktobra 1973 v Sarajevu. Objavljeno tudi v Časopisu za suvremenu povljest 1973, 3; slovenski tekst v Teoriji in praksi Nekaj nepričakovanega odgovora 28, 1974, 3—4, str. 363—380 K člankom Jugoslavijo Dušana Kermavnerja Dušanu v Kermavnerju. Zgodovinskem Politika »novog kursa«. jadranski kompromis (Beograd) 1974, 3—4, str. 49—88 časopisu — 1973 Zgodovinski o knjigi Prva 1973, časopis odločitev i Slovenci. — Jugoslovanski 11—12 (Ljubljana) Slovencev za istorijski časopis 1975 Politična in socialna zgodovina Jugoslavije. Maribor, Obzorja 1975. Str. 9—106. Branko Božič) Avstrija in Slovenci 1912—1913. — Kronika (Ljubljana) 23, 1975, 2, str. 110—120 1976 Prvo opredeljenje Slovenaca za Jugoslaviju. Beograd, čitev Slovencev za Jugoslavijo. Ljubljana 1971 Povodom priloga D. Kermavnera »O slovenačkim sopis (Beograd) 1976, 1—2, str. 143—149 Skrajšani tekst Iz Zgodovinskega časopisa 1974, Nolit 1976. Prevod stvarima«. — knjige prva odlo- Jugoslovenski str. 367—380 (Soavtor istorijski ča- - O teritorialni zasnovanosti manjšinske zaščite in o protipogodbenih strije. — Razprave in gradivo (Ljubljana) 7—8, 1976, str. 69—82 stališčih in praksi Av- O dveh avstrijskih zakonih. — Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ljubljana 1976, str. 25—32 š Referat na »Posvetovanju o aktualnih vprašanjih slovenske in hrvaške manjšine v 1976 v Ljubljani. Objavlja tudi: Slovenski vestnik (Celovec) 18. 6. 1976, str, 6—7 6.—26. 6. in 29. 6,—30. 6. 1976, str. 2 ali 3 On two Austrian Draft Acts. — Actual Ouestions Austria. Ljubljana 1976, str. 27 —34 Prevod teksta iz Sodobnih vprašanj slovenske in hrvaške of the Slovene . manjšine v Avstriji, Avstriji« dne 28. maja in Večer (Maribor) 24. and Croat Ljubljana Minorities in 1976 Uber die osterreichischen Gesetzentwiirfe. — Aktuelle Fragen der slowenischen und der kroatischen Minderheiten in Osterreich. Ljubljana 1976, str. 29—37 Prevod teksta iz Sodobnih vprašanj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, Ljubljana 1976 Internacijonalizam u vlastitoj kuči. — Praksa (Titograd) 1976, 3—4, str. 108—114 Objavlja tudi: Borba (Beograd) 6.—8. 9. 1976 1977 KPJ in nacionalno vprašanje. — Zbornik ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS. Ljubljana 1977, str. 167—192 Nacionalno pitanje u NOR i socialističkoj revoluciji. — Razvoj socijalističke revolucije. Beograd 1977, 5. zv., str. 153—173. (Predavanja političke škole SKJ »Josip Broz Tito«, Kumrovec 1975/76) 126 Bibliografije sodelavcev INV 1958—1978 Svetozar Markovič o Slovencima | federaciji. — Samouprava u delima Svetozara viča i savremena jugoslovenska praksa. Svetozarevo 1977, str. 161—171 V slovenskem prevodu objavljajo: kovič o temeljih federacije Naši razgledi (Ljubljana) 6. 5,.—20. 5, 1977 Nekaj vprašanj slovenske zgodovine v desetletju 1896—1904. — pod naslovom Zgodovinski Marko- Svetozar časopis Mar- (Ljub- ljana) 31, 1977, 1—2, str. 7—23 Osemdeset let od ustanovitve slovenske delavske stranke. — 1, str. 48—52 Objavlja tudi: Komunist Kronika (Ljubljana) 25, 1977, (Ljubljana) 3. 1. 1977, str. 22—23 Srbija i jugoslovensko pitanje na početku prvog svetskog rata — Knjige i zbivanja. Beograd 1977, str. 62—65 Revolucija in narodi. — Teorija in praksa (Ljubljana) 14, 1977, 5—6, str. 479—489 Prilog razmatranju odnosa revolucije i nacije. — Prirejen tekst z znanstvenega posvetovanja ne avantgarde«, Portorož, 5.—5. maj 1977 »Dlalektika Revolucija i nacije. (Teze). — Treči programh Referat na z em posv avcntgarde«, Portorož, 5.—6. maj ju »Dialek Pregled (Sarajevo) odnosov delavskega 1977, 9, str. 1029—1042 razreda in njegove (Beograd) 3/4, 1977, 34/35, str. 297—307 dnosov del kega razreda in njegove revolucionarne 1977 Temelji jugoslovanske federacije. — Osvoboditev Slovenije 1945. Ljubljana Radnički pokrei i nacionalno pitanje. — Klasne borbe 1977, str. 117—142. (Predavanja političke škole SKJ 76, 4. zv.) Nekaj misli k vprašanju marksizma 1977, 5—6, revolucionar- v slovenskem 1977, str. 37—60 i socijalistička revolucija. Beograd »Josip Broz Tito«, Kumrovec 1975/ zgodovinopisju. — Anthropos (Ljubljana) str. 181—185 1978 Die Badenikrise und die Slowenen (z diskusijo). — Die Donau-Monarchie slawische Frage von 1848 bis 1918. Wien 1978, str. 65—76 in 87—103 Aktuelnost naučnog i interdisciplinarnog Zagreb-Beograd 1978, str. 62—66 izučavanja nacije. — Pristup und izučavanju die sidnacije. Značaj Osme konferencije zagrebačkih komunista za tretiranje nacionalnog pitanja u politici KPJ. — Osma konferencija zagrebačkih komunista i razvoj KPJ-SKJ kao moderne partije radničke klase. Zagreb 1978, str. 201—218 Spremna beseda. 1941. Ljubljana — Alenka Nedog, Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji od leta 1935 do 1978, str. 289—299 TATJANA POBERAJ-MIKLAVČIČ . Rodila se je 11. aprila 1926 v znani učiteljski družini v Šmartnem ob Dreti. Kot gimnazijka je bila že leta 1941 z družino izseljena v Bosno. Po vrnitvi na požgani dom je leta 1945 nadaljevala s študijem na celjski gimnaziji, leta 1956 pa je diplomirala na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete ljubljanske univerze. V letih 1957—1973 je delala kot arhivist (od 1958 tudi kot ravnatelj) v Mestnem arhivu v Piranu. Ob delu pri reševanju in zaščiti pomembne arhivske kulturne dediščine je sodelovala tudi pri urejanju zbirk v Pomorskem muzeju v Piranu in pri etnoloških raziskavah. Od leta 1974 pa do svoje smrti v prometni nesreči (20. maja 1978 v Podljubelju) je delala v dokumentaciji zahodne raziskovalne skupine Inštituta za narodnostna vprašanja. Njen življenjepis objavlja Janez Stergar v Razpravah in gradivu, Ljubljana 1979, 9—10, str. 163—164. 1956 Prof. dr. Niko Zupanič. — Primorski dnevnik (Trst) 7. 12. 1956 1957 Etnološka raziskava. Vas Padna v Istri. — 1957 Razprave in gradivo, Ljubljana, d ber 1980, št. 11—12 127 1963 Stare piranske soline. Ljubljana, Mladinska niki 4; soavtor Miroslav Pahor) knjiga 1963, 175 str. -- 47 sl. (Spomeniški vod- 1971 Prvi statut grada Pirana donesen u XII! veku. — Komuna (Beograd), 1971 Piran je kroz stoleča sačuvao svoju autonomiju. — Komuna Pirano medioevale attraverso i suoi statuti, — (Beograd) 1971 La voce del popolo (Rijeka/Fiume) 2. 8. 1971 1974 Elaborat. Almirantejev govor v Trstu in odmevi nanj. — 1974, 4 str. Elaborat. Prvič nemoteni govori v slovenščini v tržaški občini. — ALBERT 1974, 3 str. REJEC Rodil se je 6. aprila 1899. Šolal se je v Gorici, v Šentvidu diral na pravnih fakultetah v Padovi in Rimu. Deloval je v pri Ljubljani, štupolitičnem društvu Edinost v Gorici in urejal list Edinost. Deloval je v Zvezi jugoslovanskih emigrantskih združenj v Beogradu ter izdajal ilegalne liste za Julijsko krajino. V ilegali je bil od 1940, deloval je tudi v NOB. Na Inštitutu za narodnostna vprašanja je bil zaposlen od 1948 do upokojitve leta 1959. Tudi v pokoju se je posvetil proučevanju problematike Slovencev v Italiji, zlasti v Beneški Sloveniji. Umrl je 28. oktobra 1976. Življenjepis in bibliografijo Alberta Rejca je objavil Andrej Vovko v Zgodovinskem časopisu (Ljubljana) 32, 1978, 1—2, str. 143—147. Kratek prikaz Rejčevega življenja in dela objavlja Univerza v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev. Ljubljana 1957, str. 422—423. Seznam prispevkov Alberta Rejca v Jadranskih koledarjih 1959—1977 objavlja Jože Koren v Jadranskem koledarju 1977 (Trst), str. 84. Pričujoča bibliografija dopolnjuje časopisu, tako da dodaja le enote bibliografijo s področja Andreja Vovka narodnostne v Zgodovinskem problematike. 1960 Ladinci. — Jadranski koledar 1960 (Trst), str. 33—35 Francozi v dolini Aoste. — Jadranski koledar 1960 (Trst), str. 157—163 1964 Dve podobi mesta Gorice. — Jadranski koledar Stare in nove pravde Kanalske (Trst), str. 142—149 doline za 1964 (Trst), str. 138—141 služnostne pravice. — Jadranski koledar 1964 1965 Ideološka in 4. 7.—7.7. druga trenja pod masko nacionalnih zadev. — Primorski dnevnik (Trst) 1965 1969 Dr. Lavo Čermelj Zapustil nas je — sin osemdesetletnik. Ziljske doline. — Jadranski (Spomini koledar dr. Julija 1969 Felaherja). (Trst), — str. 51—57 Primorski dnevnik (Trst) 7. 6. 1969 1970 Prosimo in slavimo O propadanju Ga far v Beneški v vseh Sloveniji jezikih. — Trinkov koledar 1970 (Gorica), str. 79—85 128 Bibliografije sodel INV 1958—1978 1971 Namen skupnosti Bližnje tržaško nadiških dolin. — zaledje. O knjigi Andreasa — Primorski Jadranski koledar dnevnik 1971 (Trst) (Trst), 12. 11. 1971 str. 211—218 Moritscha A. Moritseh o spremembah 10—11, str. 48—50 v obalnem pasu v poldrugem stoletju. — Obala (Koper) 1971, Bližnje tržaško zaledje. — Jadranski koledar 1971 (Trst), str. 211—218 1974 Ob dvajsetletnici Trinkove smrti. — Koledar narodnosti. — Jadranski Goriške Mohorjeve družbe 1974 (Gorica), str. 120—126 str. 42—50 1976 Vojvodina JANEZ — mozaik koledar 1976 (Trst), STERGAR Rodil se je 11. 7. 1948 v Ljubljani, kjer je leta 1967 končal klasično gimnazijo in leta 1973 diplomiral na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz zgodovine in geografije; absolviral je tudi študij sociologije na isti fakulteti. Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani se je zaposlil leta 1972, leta 1973 postal asistent in leta 1975 raziskovalni sodelavec. V okviru proučevanja narodnostnih vprašanj raziskuje predvsem novejšo zgodovino koroških Slovencev ter nekatere sodobne družbeno-politične procese v slovenskem zamejstvu (metode prisilnega in organiziranega raznarodovanja, samostojne volilne nastope manjšine itd.). Posebej proučuje tudi razvoj mladinskega gibanja na Slovenskem od druge polovice 19. stoletja dalje (»Oris zgodovine Počitniške zveze Slovenije«, Ljubljana 1978; več drugih objav). Objavlja tudi članke s področja dela strokovnih društev in družbeno-političnih organizacij, v katerih deluje. Od šolskih let je dejaven v raznih organih taborniške organizacije. Pri izvršnem odboru Počitniške zveze Slovenije je vodil komisijo za raziskave. Deloval je v mladinski organizaciji in v Skupnosti študentov Ljubljanskih visokošolskih zavodov, kjer je vodil vrsto akcij v podporo boju zamejskih Slovencev; predsedoval je mednarodnemu študentskemu seminarju o narodnih manjšinah (Bled 1971). V letih 1974—1980 je bil blagajnik Zgodovinskega društva za Slovenijo. Od leta 1978 je član upravnega in gospodarskega odbora Slovenske matice. Aktiven je v zvezi sindikatov (med drugim 1975—1978 podpredsednik občinskega odbora sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva občine Ljubljana Center, od 1978 dalje član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Ljubljana Center). V začetku sedemdesetih let je bil član podkomisije za manjšinska vprašanja komisije za mednarodne odnose pri Skupščini SRS. V istem času je bil, od leta 1979 dalje pa je ponovno član komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja RK SZDL. Sodeloval je na vrsti mednarodnih in domačih znanstvenih srečanj. Bil je član uredništva taborniškega glasila »Zmaji« in revije »Tabor«, študentskih glasil »Tribuna«, »Students' Ouarterely« in »Info«. Od leta 1975 dalje je tehnični urednik glasila Zgodovinskega društva za Slovenijo »Zgodovinski časopis«, od leta 1978 tudi revije Inštituta za narodnostna vprašanja »Razprave in gradivo«. Uredil je še več drugih publikacij z manjšinsko oziroma z zgodovinsko tematiko, Nagrajen je bil med drugim z zlatim znakom Zveze tabornikov Slovenije, z zlatim znakom Rodu modrega vala iz Trsta, z diplomo Zveze tabornikov Jugoslavije, z diplomo Počitniške zveze Jugoslavije in s srebrnim znakom Zveze sindikatov Slovenije. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 V pričujoči bibliografiji izbor ki se ne nanašajo neposredno na bliografiji za čas 1972—78 so pri in prevodi, pri elaboratih pa tisti kumentarno 129 za čas do leta 1972 opušča objave in elaborate, obe avtorjevi osnovni raziskovalni področji. V biobjavah izpuščeni nekateri krajši uredniški teksti z manjšo raziskovalno, družbeno-politično ali do- vrednostjo. 1967 Hodil po zemlji sem ljana) 1966—1967, Potopis naši... — Mladinec, glasilo dijakov Il. gimnazije 1, str. 10—13. (Soavtor Matjaž Zwitter) v Ljubljani (Ljub- s Koroške Ljubljanski Zmaji na Koroškem. — Tovariš, ilustrirani tednik »Dela« (Ljubljana) 19. 9. 1967, str. 24—26 1968 Stiki z zamejci. — Tabor, revija ferialcev, tabornikov in ljubiteljev narave (Ljubljana), 14, 1968, 10, str. 165 S seminarja za zamejsko mladino v Bohinju (20.—22. občinski komite Ljubljana-Center (Ljubljana) 1968, 9. 1968). —- Informacije 981, ZMS. 5. str. 2—4. (Podpis J.S.) 1969 Mladostna neugnanost. — Delo (Ljubljana) 9. 8. 1969, str. 2 O taboru Zmajevega odreda v Kotu pri Št, Jakobu Program izleta — 1. skupina. — Zmaji, glasilo 1969—1970, 2 (25), str. 4—5. (Anonimno) Izlet na Koroško 23. tabornikov Zmajevega odreda (Ljubljana) 11, 1969 Športne igre slovenskih zamejcev. — Tabor (Ljubljana) 15, 1969, 9—10, str. 218—219. (Podpis -js-) Načrti tržaških tabornikov. — Tabor (Ljubljana) 15, 1969, 9—10, str. 219. (Podpis -js-) Bili smo O kot doma izletu slovenskih na Koroškem. tabornikov — na Koroško Tabor 23. (Ljubljana) 15, 1969, 9—10, str. 228—229 11. 1969 1970 Koroška Vabilo '70. na Ljubljana, tabor v Kališe Zmajev pri Seminar Evropa — Afrika Mednarodni študentsk »Na Bazovici 2—3, 1970. 3 str. (Anonimno) Le — zibuna so počili mia. Slovenski (Ljubljana) de 23.— taborniki 4. 1970, str. 2 1970 v Mi — Tabor (Ljubljana) 16, 1970, str. 54—55 Še pomnite, tovariši? — Tribuna O zunanjepolitičnih dogodkih Radijska odred Selah oddaja. Dobri poleti (Ljubljana) 15. 10. 1970, str, 1—2 1970 in o reakcijah sosedski odnosi — ljubljanskih študentov res dobri? — in Africa and in 22. 10. 1970, str. 2 nanje Radio Študent (Ljubljana) 10. 12. 1970 Referat. Social 1970, 4 str. Za mednarodni Elaborat. Draelivo Šale za aspects of rural development študentski seminar »Europe-Africa za male, tokrat naše poslansko vprašanje in 70« v Bemelenu, s slovenske načrtovano belo knjigo European Nizozemska, Koroške, Skupnosti — 23.—28. 1970, študentov influence 3. on it. 1970 9 str. Ljubljanskih visokošolskih zavodov 1971 Carynthia, — Info (Ljubljana) 1971, 1, str. 4 (Anonimno) O procesu proti Marijanu Šturmu The problems which have been discussed in Belgrade between the delegation of CISA and the Ambassador of the Austrian Republic in Belgrade. — Info (Ljubljana) 1971, str. 6—7. (Anonimno) inž. Leon Kavčnik — eden izmed ustanoviteljev Počitniške zveze. — Tabor (Ljubljana) 16, 1971, 8B—10, str. 14—16 »Koroška 71«, — Tabor (Ljubljana) 16, 1971, 8—10, str. 24. (Anonimno) O taborjenju na Koroškem si Bibllogratije Okrogla 334. . Ole sodel v INV 1958—1978 miza: Kakšno zunanjo politiko potrebujemo? — Delo (Ljubljana) 11. 12. 1971, str. (Sodelovanje) Slovencev. Jože Šircelj, Koroška znamenja — Današnji in jutrišnji dan koroških V. 8". sta renta: Egon Kaše in Joco Žnidaršič, ČGP Delo, Ljubljana, 264str.str.126—127 — Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino (Ljubljana) 19, 1971, 2, Ocena. Koroška in koroški Slovenci, zbornik poljudnoznanstvenih in leposlovnih spisov. Uredili: dr. Vladimir Klemenčič (geografsko-socialni del), dr. Janko Pleterski in dr. Tone Zorn (zgodovinski del), dr. Janko Kos (jezikovno leposlovni del). Založba Obzorja, Maribor 1971, 396 str. — Kronika (Ljubljana) 19, 1971, 3, str. 186—187 Ocena. Od kmečkih uporov do slovenske državnosti. Uredil Ivan Kreft. Izdala založba Obzorja, Maribor 1971. 122 strani. — Kronika (Ljubljana) 19, 1971, 3, str. 189—190 Seminarska naloga. Novejša dognanja iz problematike koroških Slovencev. — 1971, 18 str. V seminarju v Ljubljani iz družbene geografije pri prof. dr. Vladimirju Klemenčiču na Filozofski Elaborat. Vsebinski okvir skupščinske resolucije o manjšinski problematiki. IV. 8 (idejna izhodišča) in V. 1—3 (Konkretni ukrepi). — 1971, 3-x 20 str. fakulteti Univerze Točki IV. 7 in 1972 3. Koroški kulturni dnevi, Celovec, 27., 28. in 29. decembra 1971. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 5, 1972, 1, str. 55—56. (Neavtorizirano krajšano) Iz zgodovine Počitniške zveze. — str. 5—6, Informator, Počitniška zveza Slovenije (Ljubljana) 1972, 1—2, str. 11—12, 3, str. 4—7, 4, str. 8—11, 1971, 2, 5, str. 8—9 Iz naše preteklosti. — Mladim turistom. Ljubljana 1972, str. 7—18 Ocena. Blaž Singer, Vodnik na poti med Slovenci na Koroškem (Turistični priročnik). Založba Obzorja, Maribor, avgusta 1970. Priloga: Koroška — Karta s slovenskimi in nemškimi krajevnimi imeni, 1:150.000, priredil Vladimir Klemenčič. Založba Obzorja, Maribor, julij 1971. — Kronika (Ljubljana) 20, 1972, 1, str. 61 Ocena. Prosvetni zbornik 1868—1968. Izdala in založila Slovenska prosvetna zveza Gorica—Čedad, Trst, 1970. 328 str. — Kronika (Ljubljana) 20, 3, str. 182—183 Radijska oddaja. Dve vesti o študentski podpori boju manjšin. — Trst— Radio Študent (Ljubljana) 25. 10. 1972 Elaborat, Poročilo o potovanju po Koroškem v dneh od 16. do 18. oktobra 1972. — 1972 : Republika Avstrija od 1. sept. do 9. nov. 1972. — 1972, 7 str. Elaborat. Meddržavni odnosi SFRJ 4 str. Elaborat. Poročanje jugoslovanskih listov o koroških dogodkih od srede oktobra novembra 1972. — 1972, 16 str. 1972 do 20. 1973 Koroška '73. Vabilo na 5. tabor slovenskih tabornikov na Koroškem. 1973. 4 str. (Podpis: Zmajevci) Selected chronology of Carinthian »war str. 8—12. (Soavtor Dušan Nečak) about sign-posters«., — Ljubljana, Zmajev odred info (Ljubljana) 1973, 5, Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 1, A letter to you. — Info (Ljubljana) 1973, 5, str. 14—15 O avstrijski politiki do koroških Slovencev Avstrija kaznovala prvega »terorista«. — str. 16—17 O postopku proti Marijanu Sriencu A zoo for the Carinthian Slovenes in Austria? — Info (Ljubljana) 1973, 6, str. 6—8 SAK zmaguje. Slovenski koroški (Ljubljana) 23. 9. 1973, str. 6 Celovška gimnazija — matica športniki slovenskega so tarče izpadov nemških — Vestnik razumništva. šovinistov. koroških — Delo partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 4, str. 59—62 Taborjenje med koroškimi Slovenci. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 4, str. 68—69. (Neavtorizirano krajšano) Razprave in gradivo, Ljubljana, docember 1980, št, 11—12 131 Ocena. XV. letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 1, str. 87—88 v Celovcu. — Vestnik koroških Ocena. Franc Arnejc, Od Dnjestra do Piave. Spomini iz prve svetovne vojne. Družba Mohorja v Celovcu 1970. 131 strani. — Kronika (Ljubljana) 21, 1973, 1, str. 36—37 sv. Elaborat. Zakon o sožitju Nemcev in Slovencev v koroški cerkvi. — 1973, 4 str. Elaborat. Občinske volitve dne 25. marca 1973 na Koroškem. — šan Nečak in Tone Zorn) 1973, 11 str. (Soavtorja Du- Elaborat. Jugoslovanski delavci v Avstriji. — 1973, 9 str. Elaborat. Kladivarji in nove številke »Kladiva«. — 1973, 10 str. Elaborat. Izbor pomembnejših 1973—1979, 83 str. člankov in razprav s področja Četrtletne, polletne ali letne bibliografije o jugoslovansko-avstrijskih ter o položaju manjšin v Avstriji in na Madžarskem 3. raziskovalne in skupine. jugoslovansko-madžarskih — odnosih 1974 Začetki »Slovenskega ferijalnega društva 'Sava' v Ljubljani«. — Kronika (Ljubljana) 22, 1974, 1, str. 31—40 Sedem let »Vestnika koroških partizanov«. — Borec (Ljubljana) 26, 1974, 2, str. 123—126 Širša zasnova str. 158 »Vestnika koroških Koroški v srbski reviji. — avtorji partizanov«. Vestnik — Naši koroških razgledi partizanov (Ljubljana) (Ljubljana) 22. 7—8, 3. 1974, 1974, 1, str. 73—74 O izboru v »Bagdali« Boj za resnico. Ob iz Kruševca izidu prevoda razprave o koroških Slovencih. — Delo (Ljubljana) 6. 4. 1974, str. 25 Deini ponatis: Slovenski vestnik (Celovec) 3. 5, 1974, str, 7 O knjigi Draga Druškoviča »Carinthlan Slovenes: Some Signing of the Austrlan State Treaty«, Ljubljana 1973 Aspects of Their Situatlon. 18 Years After the Premik ob Rabi. Razveseljiv razvoj v Porabju odraz premikov na Madžarskem. Sprejemljivost za naše pobude in zamisli. — Delo (Ljubljana) 22. 4. 1974, str. 4 Kontaktni komite za gradiščanske Hrvate. V boju za neogrožen razvoj. Avstrijska celoti ignorira varstvene določbe 7. člena. — Delo (Ljubljana) 29. 6. 1974 vlada v »Nevarna« šola. Na celovški Zvezni gimnaziji za Slovence maturiralo letos Zavod, trn v peti »Heimatdiensta«. — Delo (Ljubljana) 2. 7. 1974, str. 6 dijakov. 33 Izvolitev v Avstriji. Novi predsednik. — Naši razgledi (Ljubljana) 5. 7. 1974, str. 346 O dr. Rudolfu Kirchscehlšgerju Avstrijski tisk o intervjuju Franceta Popita in o stališčih sedmega kongresa Zveze komunistov Slovenije do zamejstva. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 7—8, 1974, 2—3, str. 1—4 Manjšine. Bera tržaške konference. Posredovala je veliko podatkov o položaju in potrebah manjšin. — Delo (Ljubljana) 3. 8. 1974, str. 23. (Psevdonim Andrej Tratnik. Soavtorja Albina Lik in Dušan Nečak) Sosedov praznik, Ob rob obletnici koroškega plebiscita. — Naši razgledi (Ljubljana) 11. 10. 1974, str. 494 »Skurna storija« o dr. Koschierju. Kdo je izdajatelj pamfleta »Kiirnten — eine Information«. Organiziran nacist, od 1941. do 1945. leta pa nemški funkcionar v okupirani Sloveniji. — Delo (Ljubljana) 9. 11. 1974, str. 27 Ponatisi: Primorski dnevnik (Trst) 9. 11. 1974, str. 5; Naš tednik (Celovec) vestnik (Celovec) 15. 11. 1974, str. 3 Izbor knjig o slovenskem zamejstvu. — Modri (Ljubljana) dec. 1974, str. 32—33. (Anonimno) bilten 14. il. 1974, str, 4—5; Republiškega centra Slovenski klubov OZN Bibliografija novejših prevodov razprav sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. — Razprave in gradivo [Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani] (Ljubljana) 1974, 6, str. 145—146. (Brez naslova in anonimno. Soavtorica Mara Mervič) Obvestila. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 28, 1974, 3—4, str. 431. (Anonimno) Obvestila uredništva in uprave »Zgodovinskega časopisa« 132 Bibilografije Ocena. Koroški koledar 1974. — Vestnik koroških partizanov sodelavcev (Ljubljana) INV 7—8, 1958—1978 1974, 1, str. 75—76 Ocena. Knjižica »Kiirnten — ein Alarmzeichen« (Koroška — koroških partizanov (Ljubljana) 7—8, 1974, 2—3, 119—123 znak za preplah). — Vestnik Ocena. Drago Druškovič, Ouelgues Ouestions des Slovenes de Carinthie, Ljubljana 1972, 44 str. Drago Druškovič, Carinthian Slovenes: some aspects of their situation. 18 years after the signing of the Austrian State Treaty, Ljubljana 1973, 100 str. — Kronika (Ljub- ljana) 22, 1974, 2, 137—138 Ocena. Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski Krajini in Benečiji. Avtor karte dr. Jakob Medved. Ljubljana 1974, 12 str. slovensko-italijanskega in italijansko-slovenskega abecednega seznama po kvadrantih na karti, — Kronika (Ljubljana) 22, 1974, 2, str. 141—142 > Ocena. '55 "70. Slovenska obala v številkah. Izdal obalni svet Koper. Izola, Koper, Piran 1972 (1973), 386 str. — Kronika (Ljubljana) 22, 1974, 3, str. 201—202 Elaborat. Osnutek za odgovor dr. Koschierju. — 1974, 6 str 1975 Številna ugibanja. Pred deželnimi volitvami na Koroškem. deželnem zboru? — Delo (Ljubljana) 1. 3. 1975, str. 25 Kakšno bo novo razmerje sil v Post scriptum. — Info (Ljubljana) 1975, 7, str. 20—22 K članku Dušana Nečaka »A Yoar's Lifetime of the Minority« v isti števliki Croats in Austria. — Info (Ljubljana) 1975, 7, str. 23—26 Am Beispiel dr. Koschier: 30 Jahre Befreiung — 30 Jahre Rehabilitation von Nazigrossen. — Zur Lage der Karntner Slovenen, Informationsschrift des Klubs slovenischer Studenten in Wien (Wien) 1975, 1, str. 10—11. (Anonimno) Prirejen prevod članka Volitve v koroški sir. 65—70 Ponatis: Slovenija »,Skurna storija' o dr. Koschierju«, deželni zbor. — paralele (Ljubljana) Volitve 2. 3, 1975 Mednarodna manjšinska Vestnik Delo koroških (Ljubljana) 3. 11, 1974 partizanov (Ljubljana) 9, 1975, 1—2, partizanov (Ljubljana) 9, 1975, 1—2, 1975. 39. str. 105—107 š zaščita. — Vestnik koroških str. 96—104 Ponatis: Slovenija paralele (Ljubljana) 1975, 39, str. 110—112 Zadovoljivo zastopstvo med kandidati. V treh okrožjih na Madžarskem naših manjšin. — Delo (Ljubljana) 30. 5. 1975, str. 4. (Podpis J. S.) Porabski Slovenci. — »m[ladina]« revija (Ljubljana) 26. 6. 1975, priloga izbrani »Prizma« pripadniki 4, 1975, S, str. 15—16 »Prepovedana tema«, Avstrijska televizija o Korošcih. — Naši razgledi (Ljubljana) 8. 8. 1975, str. 391 C oddaji dr. Trauti Brandstaller »Tujci v domovini. Pisan letnik. Nedavno je izšel drugi zvezek Delo (Ljubljana) 29. 10. 1975, str. 8 lanskega letnika »Zgodovinskega časopisa«. — Zmajev odred. — Zmaji (Ljubljana) 14, 1975, 2—3, Il. priloga, str. 1—3 Kratek zgodovinski oris ob petindvajsetletnici Obvestila. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 29, 1975, 1—2, str. 207—208. (Anonimno) Obvestila uredništva in uprave »Zgodovinskega časopisa« Obvestila. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 29, 1975, 3—4, str. 385—386 Obvestila uredništva in uprave Ocena. Koroški koledar »Zgodovinskega časopisa« 1975. Izdala in založila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, Celo- vec — Borovlje (1974). 128 str. — Kronika (Ljubljana) 23, 1975, 1, str. 59—60 Ocena. Tone Ferenc, Milica Kacin-Wohinz, Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu. Pregled zgodovine 1918—1945. Državna založba Slovenije. Ljubljana 1974, 326 str. — Kronika (Ljubljana) 23, 1975, 3, str. 195—196 Elaborat. Peti odstavek ADP [Avstrijske državne pogodbe]. (Nacionalizem). — 1975, 20 str. -- 1 pril. Elaborat. Izbor knjig in pomebnejših člankov o Koroški in Štajerski. Izbor literature o gradiščanskih Hrvatih. — 1975, 8 str. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 133 1976 Kršitve določb petega odstavka člena 7 avstrijske državne pogodbe. — (Ljubljana) 1976, 7—8, str. 147—179 Ponatis Sa angleškega povzetka: Violations ed. — Twenty Years Overdue. Slovene minority in Austria demands kluba 1976. 2 str. (Anonimno) Francoski prevod: La minoritč slovene ljana) 14, 1976, 1—2, str. 69 Za 41. mednarodni kongres PEN Razprave in gradivo of the Provisions under Paragraph 5, Articie 7 of the Austrian Slovene and Croat Minorities in Austrla, — Ljubljana 1976, str. its rights en Autriche in vain. demande en Ljubljana, vain ses Slovenski droits. — Le center. PEN livre slovene (Ljub. klubov v Londonu Blagajna Zgodovinskega društva za Slovenijo 1974—1976 (v času med XVII. zborovanjem v Piranu in XVIII. zborovanjem v Kranjski gori). — Zgodovinski časopis (Ljubljana), 30, 1976, 3—4, str. 341 —342 Obvestila. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) Hainz, D. Mihelič, D. Nečak in J. Žontar) O delu Zgodovinskega društva za Slovenijo 30, in o izhajanju 1976, 3—4, Zgodovinskega str. 401—403. (Soavtorji P. časopisa Ocena. Materijalni i društveni razvoj SFR Jugoslavije 1947—1972. Savezni zavod za statistiku, Beograd 1973. 282 strani. Družbeni razvoj SR Slovenije 1947—1972. Za tisk pripravila: Zavod SR za planiranje in Zavod SR za statistiko; urednik: Franček Brglez. ČZP Komunist, Ljubljana 1974, 261 strani. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 14, 1974 [izšlo 1976], 1—2, str. 339—341 Diskusija. O preprečevanju protimanjšinske dejavnosti v Avstriji. — 1976, 2 str. Posvetovanje o aktualnih vprašanjih slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, Ljubljana, 28. 5. 1976 1977 Njemački nacionalizam i protivslovenska djelatnost u austrijskoj Koruškoj. suvremenu povijest (Zagreb) 9, 1977, 1 (23), str, 133—169. (Prevedel — Časopis za Tone Potokar) Prirejen prevod: »Nur ein Menschenalter haben wir Zelt..,.« Deutsch-nationalismus in Karnten — Elnheit—Enotnost—Jedinstvo—Egyseg—Svornost, Zeitung fur die Rechte der Minderheiten in (Klagenfurt/Čelovec) 2, 1979, 5—6, str, 16—25 selt 1920. Osterreich Metode prisilnega raznarodovanja koroških Slovencev s poudarkom na času po drugi svetovni vojni. (Predavanje na VIl. kongresu jugoslovanskih zgodovinarjev v Novem Sadu 6. 10. 1977). — Koroški koledar 1978. Celovec —Borovlje 1977, str. 176—180 Naša preteklost ni tako temna. — Nedeljski dnevnik (Ljubljana) 10. 4. 1977 Sodelovanje v pogovoru več slovenskih Obvestila. — Zgodovinski časopis a Mihelič je delu le outekasa zgodovinarjev društva za Slovenijo Obvestila. — Zgodovinski časopis Mihelič in Peter Vodopivec) O delu Zgodovinskega društva društva in o Izhajanju (Ljubljana) za Slovenijo Obvestila. — Zgodovinski časopis Mihelič in Dušan Nečak) O delu Zgodovinskega s Sandijem Sitarjem (Ljubljana) 31, 1977, 1—2, str. 250—252, 31, časopisa 3, str. 443—444. in o izhajanju Zgodovinskega (Ljubljana) za Slovenijo Zgodovinskega 31, 1977, Darja (Soavtorja Darja časopisa Elaborat. Poročilo o udeležbi na 8. Koroških kulturnih dneh v Celovcu, 1977, (Soavtorja časopisa 1977, 4, str. 587—588. in o izhajanju Zgodovinskega (Soavtorica Dar- 17.—19. 2. 1977, — 14 str. Elaborat. Poročilo o dejavnosti INDOK službe in knjižice Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani za leto 1976. — 1977, 10 str. (S sodelavci) 1978 Oris zgodovine Počitniške zveze Slovenije. Ljubljana, Počitniška zveza Slovenije, 64 str. Ponatis: Zbornik Počitniške zveze Slovenije, Ljubljana 1978. str, 5—62 Pregled samostojnega nastopanja Slovencev na koroških koledar 1979. Celovec —Borovlje 1978, str. 97—103 Spoznanja ob tabornem ognju. Pismo iz slovenske volitvah Koroške. — 1861—1976. Mladina — (Ljubljana) Koroški 27. 4. 1978, str. 18—19 Intervju Borisu Višnovcu Spremna beseda. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 16, 1963, št. 1—4, ponatis 1978, zadnja str. ovitka. (Brez naslova) Koroški kulturni dnevi. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 32, 1978, 1—2, str. 155—159 Zgodovinske teme na devetih dosedanjih Koroških kulturnih dnevih od 1969 do 1978 134 H Bibliografije sodelavcev INV 1958—1978 Zrcalo sedanjosti in snovanj. Naši pogovori z delegati 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. — Prosvetni delavec (Ljubljana) 6. 10. 1978, str. 3—4. (Lastni tekst: Med vodilnimi v svetu, str. 3) Sodelovanje v anketi Obvestila. — Zgodovinski Mihelič) O delu Zgodovinskega časopis (Ljubljana) društva za Slovenijo 32, 1978, 3, str. 369—370. in o izhajanju Zgodovinskega — Zgodovinski časopis (Ljubljana) Darja časopisa Finančne in materialno poslovanje Zgodovinskega društva za Slovenijo dovinski časopis (Ljubljana) 32, 1978, 4, str. 499—501 ui (Soavtorica 1976—1978. — Zgo- 32, 1978, 4, str. 521—522. (Soavtorica Darja Mihelič) O delu Zgodovinskega društva za Slovenijo in o izhajanju Zgodovinskega časopisa Diskusija. O narodno-radikalni struji in o društveni dejavnosti pred prvo svetovno vojno. — 1978, 3 str. Objavlja: Zgodovinski časopis (Ljubljana) 33. 1979, 2, str. 264—265 Diskusija. O znanstveno-raziskovalnih organizacijah. — Neavtorizireno razmnoženo v: Gradivo 9. kongresa Zveze Komisija za kulturo, prosveto, znanost — lil, str. 67—69 1978, 3 str. sindikatov Slovenije, Maribor 25,—26. 10. 1978, Zalna beseda. Tatjani Poberaj-Miklavčič v slovo. — 1978, 2 str. Cojava: Razprave in gradivo (Ljubljana) 1979, 9—10, str, 183—184 Elaborat. Poročilo o dejavnosti INDOK službe in knjižnice Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani za leto 1977 (s predhodnim finančnim poročilom Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani za leto 1977). — 1978, 6 --3 str. (S sodelavci) Elaborat. Prijava za financiranje INDOK službe in knjižnice za leto 1978 (s finančnim predračunom za leto 1978). — 1978, 8-3 str. (S sodelavci) Za Inštitut za narodnostna vprašanja Elaborat. 9. Koroški kulturni dnevi (Celovec, 16.—18. 2. 1978). — 1978, 6 str. KAREL ŠIŠKOVIČ Rojen je bil 14. aprila 1927 v Črnem kalu pri Kopru. Udeležil se je NOB in bil v ilegali tajnik Zveze slovenske mladine v Trstu do osvoboditve. Od junija do septembra 1944 je bil v nemškem lagerju. V povojnem obdobju je deloval kot politični delavec in publicist. Izvoljen je bil v prvi tržaški pokrajinski svet, bil poslanec v prvi mandatni dobi avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, bil je član deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Julijsko Slovenske kulturno gospodarske zveze v Študiral je na fakulteti za politične krajino. Zdaj je član izvršnega odbora Italiji itd. vede v Padovi, kjer je obranil disertacijo iz moderne zgodovine »llirske province 1809—1813«. Sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja je bil v letih 1971 in 1972, od tedaj pa je ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Je tudi član posebne komisije za slovenska vprašanja pri predsedstvu italijanske vlade. Dr. Šiškovič proučuje problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in je o njej napisal številne članke in razprave. Pričujoča bibliografija navaja le izbor najpomembnejših objav, za leti 1971 in 1972, ko je delal na inštitutu, pa popolno bibliografijo. 1962 Le province Illiriche 1809—1813. Tesi di laurea in storia moderna, Padova 1962, 691 str. Doktorska disertacija. Vloga KPI v življenju slovenske narodne skupnosti na Tržaškem — Delo (Trst) 1. 6.— 29. 6. 1962 Vprašanje narodnih manjšin v Italiji in stališče stranke. — Delo (Trst) 7. 9,—28. 9. 1962 1967 Beležke o stališču italijanskih komunistov do narodnostnega vprašanja v tako imenovani Julijski Benečiji (do leta 1941). — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 7, 1967, 1/2, str. 317—322, 529—530, 563—564 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 435 1968 Dežela in enakopravnost slovenskega prebivalstva. (Misli in ugotovitve pred prve zakonodajne dobe deželne uprave.) — Jadranski koledar 1968 (Trst), zaključkom str, 19—23 1970 Enotni interesi Slovencev v Italiji. Premišljevanja ob uvedbi naziva »Slovenci« v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini. — Naši razgledi (Ljubljana) 27. 11. 1970, str. 657 Kaj storiti za Slovence v Italiji — ob 25-letnici zloma nacifašizma. — Jadranski koledar 1970 (Trst), str. 44—50 Zadeva Južne Tirolske. — Jadranski koledar 1970 (Trst), str. 65—76 1971 »Paternalizem« ali »ustavotvornost«. (Dve poti za reševanje liji. — Naši razgledi (Ljubljana) 22. 10. 1971, str. 600 problemov Slovencev v Ita- Vzroki desničarskega vala v Italiji. — Večer (Maribor) 21. 7. 1971, str. 12 »Fizično« ali »duhovno« str. 536—537 srečanje? Draga 1971. — Naši razgledi (Ljubljana) 24. 9. 1971, Južna Tirolska enkratnost ali zgled? — Teorija in praksa (Ljubljana) 8, 1971, 4, str. 645—652 »Mesec na nebu?« Colombov dialog s Slovenci. — Naši str. 726 »Osnutek ukrepov.« — Večer (Maribor) 30. 9., 7. 10. 1971 O problematiki Slovencev razgledi (Ljubljana) 24. 12. 1971, v Italiji »Paternalizem« in »ustavotvornost«. Dve poti za reševanje — Naši razgledi (Ljubljana) 22. 10. 1971, str. 600 problemov Slovencev v italiji. Slovenci v Italiji in južnotirolski paket. — Dan (Trst) 1, 1971, 1, str. 14—15 Srečanje Slovencev s Colombom in odmevi. — Večer (Maribor) 23. 12. 1971 Večja zavest manjšine o lastni vlogi. — Večer (Maribor) 16. 9. 1971 Obisk vsebinskega ne formalnega pomena. — Večer (Maribor) 8. 4. 1971, str. 18 Vzroki desničarskega vala v Italiji. — Večer (Maribor) 21. 7. 1971, str. 12 Italijanski fašizem v ofenzivi. — Večer (Maribor) 8. 12. 1971, str. 9 Bistri se pot italijanske KPI. — Večer (Maribor) Slovenci v Italiji in južnotirolski paket. — 11. 12. 1971, str. 11 Dan (Trst) 1. 1971, 1, str. 14—15 Ustavni zakon Rima za Južne Tirolce. — Večer (Maribor) 3. 3.—4. 3. 1971 Objavlja tudi: Slovenski vestnik (Celovec) 1972 Staro in novo po volitvah v Italiji — Naši Pet dokumentov za globalno rešitev vprašanj 14, str. 8—15; 15/16, str. 12—18 Stranke »ustavnega loka« in Slovenci razgledi (Ljubljana) Slovencev v Italiji — 26. 5. 1972, str. 294—295 v Italiji — Sedem dni (Maribor) Obala (Koper) 1972, 10. 8. 1972, str. 19 30 (Trideset) let dolga pot. Po treh desetletjih »pravno neobstoječa« razsodba fašističnega političnega sodišča. — Naši razgledi (Ljubljana) 11. 2. 1972, str. 70 Vodilna teža Slovencev v Italiji. — Sedem dni (Maribor) 10. 8. 1972, str. 16 Model socializma za moderno industrijsko državo. XIII. kongres komunistične Naši razgledi (Ljubljana), 24. 3. 1972 Sedanji politični trenutek Stranke »ustavnega loka« in Slovenci in Slovenci v Italiji. 'Sedem v Italiji — Sedem dni (Maribor), dni (Maribor), 27. partije Italije. 7. 1972, str. 19 10. 8. 1972, str. 19 Delček Benečije v tujini. »Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije« v Švici. — Naši razgledi (Ljubljana) 24, 11. 1972, str. 606—607 Elaborat, Okvirno gradivo o položaju Slovencev v Videmski pokrajini (Italija). — Ljubljana, INV 1972, 24 str. 136 Bibliografije sodel INV 1958—1978 1973 Demokratičnost na preizkušnji. Za specifične, slovenske Julijski krajini. — Delo (Ljubljana) 28. 7. 1973, str. 14 Za Slovence je potrebno, da se čutijo svobodne dnevnik (Trst) 17. 11. 1973, str. 4 Jugoslovanska pravna zasedanje o rasnih »gorske skupnosti« v Furlaniji- pred nevarnostjo asimilacije. — Primorski znanost proučuje manjšinska vprašanja. V Sarajevu znanstveno in nacionalnih manjšinah. — Primorski dnevnik (Trst) 23. 12. 1973, str. 6 1974 O problemih pravne ureditve Slovencev v Italiji. — Pričevanje o manjšinah v Trstu 10.—14. julija 1974. Trst, 1974, 37 str. na Mednarodni Položaj Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. — Problemi sodobnega konferenci sveta. Ljublja- na 1974, str. 58—68 Predlogi za pravno ureditev položaja Slovencev v Italiji. — Pravne poti do rešitve problemov Slovencev v Italiji. Trst 1974, str. 7—47. (Slovenci v zamejstvu.) Proposte di soluzione legislativa per gli Sloveni d'Italia. — Proposte di soluzione legislativa dei problemi degli Sloveni in Italia. Trieste 1974, str. 7—58. (Gli Sloveni in Italia) Bumerang. Ob dveh akcijah italijanske vlade razgledi (Ljubljana) 20. 12. 1974, str. 631 glede na Jugoslavijo in Slovence, — Naši Sla po sosedovi lastnini. Poskusi, da bi želje spremenili v mednarodno veljavna dejanja, so najnevarnejše znamenje pravega ozadja italijanskih not. — Naši razgledi (Ljubljana) 21. 6. 1974, str. 309—310 Luknja v vodi. Dvojezična glasovnica — pred konferenco o manjšinah. — Dan (Trst) 1974, 5, str. 8—9 »Osvetlili smo svoj hudi boj.« O tržaški mednarodni konferenci o manjšinah, o položaju Slovencev v Italiji in o Slovenskem raziskovalnem inštitutu v Trstu. Pogovor Naših razgledov. — Naši razgledi (Ljubljana) 9. 8. 1974, str. 404, 395 o EOJNeH zadevajo tudi Slovence. — Jadranski koledar 1974, (Trst), str. 34—39, 1 zvd. Slovenska vprašanja v dveh mandatnih dobah dežele Furlanije-Julijske krajine. — Jadranski koledar 1974 (Trst), str. 40—50 Tržaška konferenca o manjšinah je podlaga za boljše utemeljevanje zahtev Slovencev. Poročilo na glavni seji odbora SKGZ 14. t. m. — Primorski dnevnik (Trst) 17. 10. 1974, str. 4 Pooblaščene odredbe in slovenska šola. — Primorski dnevnik (Trst). 17. 11. 1974, str. 1, 8 1975 Mednarodna konferenca 1975 (Trst), str. 4—16 Pravna ureditev slovenske o manjšinah. šole (Trst, 10.—14. v Italiji. — Vzgoja o problemih slovenskega (Trst) 27. 9, 1975. str. 4 šolstva julija in 1974.) — izobraževanje Jadranski (Ljubljana) koledar 6, 1975, 6, str. 32—36 Reterat na p: tudi: Primorski ju dnevnik Naj velja za ljudi, njim v prid. Ob sporazumu (Ljubljana) 10. 10. 1975, str. 493—494 med v Italiji. Članek z istim Italijo in Jugoslavijo. — naslovom Naši objavlja razgledi 1976 Pravna ureditev slovenske šole. — Posvet o slovenskem šolstvu v Italiji. Trst 1976, str. 65—75. (Slovenci v zamejstvu) Zaključki. — Posvet o slovenskem šolstvu v Italiji. Trst 1976. str. 245—251. (Slovenci v zamejstvu) Uvodno poročilo. — Posvet glavnega odbora SKGZ o pravici slovenskega jezika. Trst, 21. februarja 1976. Trst 1976, 21. f. Strojep. avtogr. Italijanske parlamentarne volitve 1976. — Teorija in praksa (Ljubljana) 13, 1976, 9/10. str. 779—789 Razprave Ni in gradivo, ss vame str. Ljubljana, december 1980, v italiji v deželi št. 11—12 in med 137 Slovenci. — Jadranski koledar 1976 (Trst), str. 13—15 9—1 Kam Slovenci. — Dan (Trst) 6, 1976, 55, str. 4—6 Potrebne smeri. O slovenskem šolstvu v Italiji. — Dan (Trst) 6, 1976, 58/59, Pravice slovenskega jezika v Italiji. Iz uvodnega poročila na posvetu glavnega SKGZ v Trstu, — Naši razgledi (Ljubljana) 12. 3. 1976, str. 122—124 Brez levice v Italiji ni mogoče vladati. Ob izrednih razgledi (Ljubljana) 2. 7. 1976, str. 341—342 Potrebne smeri slovenskega šolstva ne more živeti, — Naši razgledi državnozborskih volitvah. v Italiji. Brez popolne in avtonomne (Ljubljana) 5. 11. 1976, str. 550—552 odbora — šole Naši manjšina 1977 Parlamentarne volitve v Italiji v letu 1976. — Jadranski koledar Vrednotenje socio-gospodarskih in prostorskih problemov načela. Iz uvodnega referata na simpoziju v Trstu. — 1977, str. 58—60. (Soavtor Vladimir Klemenčič) Fašizem v Italiji. — Predavanje Čas Slovenski na 8. Koroških se ne sme vestnik kulturnih dnevih (Celovec) 1977. (Trst), str. 6—19 Slovencev v Italiji. Izhodiščna Naši razgledi (Ljubljana) 11. 2. 18. 3.—1. 4. 1977 v Celovcu izteči v njihovo škodo. Osimo in Slovenci v Italiji — Delo (Ljubljana) 5. 3. 1977, str. 26—27 Ali je v Avstriji nacizem mrtev? Osmi koroški kulturni dnevi. — Primorski dnevnik (Trst) 6. 3. 1977, str. 5 Obrnjena in nova stran zgodovine. (Ljubljana) 11. 3. 1977, str. 110 Delo Slovenskega raziskovalnega Ob ratifikaciji Osimskih inštituta v Trstu. — sporazumov. — Primorska srečanja Naši razgledi (Koper) 1977, 4, str, 21 —25 Zakonska zaščita manjšine. S prenehanjem Dan (Trst) 7, 1977, 66/67, str, 26—27 veljavnosti Londonskega memoranduma. — 1978 Considerazioni per la valutazione dei problemi socio-economici ed ambientali degli Sloveni in Italia. — Atti del simposio sui problemi socioeconomici e ambientali degli Sloveni in Italia. Vol. 1. Trieste 1978, str. 5—21 (Gli Sloveni in Italia. Soavtor Vladimir Kle- menčič) Considerazioni conclusive, — Atti del simposio sui problemi socioeconomici e ambientali degli Sloveni in Italia. Vol. 1. Trieste 1978, str. 268—270. (Gli Sloveni in Italia) Sistemazione giuridica della scuola slovena. — Atti del convegno Italia. Trieste, 1978, str. 75—87. (Gli Sloveni in Italia) sulla scuola slovena in Conclusioni. — Atti del convegno sulla scuola slovena in Italia. Trieste 1978, str. 291—298. (Gli Sloveni in Italia) La Slavia dal 1866 al 1918. — La storia della Slavia Italiana. Secondo ciclo di conferenze degli Incontri culturali 1974—1975 a Pulfero. San Pietro al Natisone. Trieste 1978, str. 85—101. (Ouaderni Nediža. 3.) Razvoj družbeno-gospodarske strukture Slovencev v Italiji, — Jadranski koledar 1978, (Trst), str. 113—119 Slovenska šola v Italiji. — Koroški koledar 1978 Naposled spoznanja, poslej dejanja! Videmska (Ljubljana) 9. 6. 1978, str. 322—324 (Celovec). manjšinska str. 186—190 konferenca. — Naši razgledi Protislovnost zadnjih volitev v Italiji. V Trstu: so se pokazala znamenja konzervatizma, reakcionarnosti, protislovenstva in protijugoslovanstva, celo protiitalijanstva in protiosimstva. — Naši razgledi (Ljubljana) 28. 7. 1978, str. 409—410 Vračanje v preteklost? 15. 9. 1978, str. 482 Župan Cecovini in »lista za Trste, — Naši razgledi (Ljubljana) 138 Bibllogratije sodol INV. 1958—1978 ŠTEFAN šOš Rojen je bil 10. januarja 1952 v Čakovcu; gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, kjer je leta 1971 maturiral. Diplomiral je v Ljubljani leta 1976 na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo — smer sociologija. Od leta 1976 je raziskovalni asistent v |. raziskovalni skupini na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. 1977 Svoboda osebnega življenja v delavskem samskem (Ljubljana) 5, 1977, 19—20, str. 5—71 domu. — Časopis za kritiko znanosti Raziskovalna naloga, Sociološki vidiki načrtovanja in prostorsko-družbena ureditev soseske CS-6 Nove Poljane. Problemi izgradnje soseske v luči vrednot samoupravne družbe. (1. faza): 1. del: Teoretska izhodišča; 2. del: Praktično aplikativni vidiki. Ljubljana, Raziskovalni inštitut FSPN 1977. 201 str.; 70 str. (Sodeloval pri razizkavi) Elaborat. Čemu diskusija o »evrokomunizmu«. — 1977, 11 str. 1978 Samoupravne interesne zajednice za prosvetu i kulturu narodnosti ženi rad i medunacionalni odnosi. Beograd 1978, str. 241 —249 Nekatere osnovne značilnosti in specifičnosti SIS za prosveto loga revije. — Mladina (Ljubljana) 6, 1978, 7, str. 10—12 u SR in kulturo. V prevodu objavlja: Naptdr "79 a szloveniai magyarok szemlčje (Murska. Sobota slovom A Szloven Szocialista Koztarsasagban elo nemzetisegek oktat nahany alapvetč jellegzetessege 65 sajatossdga 1978), Sloveniji. — Udru- Prizma. str, 32—41, drd Pri- pod. nagi Posebne pravice narodnosti in samoupravljanje. (Razmišljanje o eni izmed institucij afirmacije narodnosti kot subjekta socialističnega samoupravljanja). — Teorija in praksa (Ljubljana) 15, 1978, 11—12, str. 1467—1478 Nekaj opomb h knjigi »Manjšina — narodnost«. Naslov dela Kovaga Laszla obljublja več, kot se izkaže iz vsebine. — Naši razgledi (Ljubljana) 22. 12. 1978, str. 734—735 »Mali zgodovinski dokument«. Narodnostna politika — narodnostne pravice. — Naši razgledi (Ljubljana) 15. 9. 1978, str. 498, str. (Ocena) (C knjigi: Nemzetisegi politika — Nemzetisegi Jog) Raziskovalna naloga. Projekt raziskovanj družbenopolitičnih organizacij. Ljubljana, Marksisliial center pri Centralnem komiteju ZK Slovenije 1978. 112 str. (Sodeloval pri raziskavi) FRANC ŠTAUDEKER Rodil se je 20. 1. 1897 v Prevaljah. Po opravljeni osnovni šoli je služboval na Solnograškem in Gornjem Štajerskem. Od jeseni 1914 do razpada monarhije je bil v vojaški službi (na italijanski fronti). Novembra 1918 se je pridružil Malgajevim borcem in se udeležil koroških bojev in priprav na plebiscit. Po odpustu iz vojaške službe se je leta 1922 zaposlil v upravi rudnika Trbovlje. Zaradi njegovega delovanja v Legiji koroških borcev in v Klubu koroških Slovencev ga je gestapo takoj po okupaciji aretiral. Maja 1942 je prebegnil v Ljubljano in bil nato invalidsko upokojen. Kot sodelavec OF je bil v maju 1945 s skupino aktivistov poslan na Koroško. Od 1. 6. 1945 je opravljal tajniške posle v oddelku za mejna vprašanja pri predsedstvu SNOS (pozneje pri predsedstvu vlade LRS), od ustanovitve Inštituta za narodnostna vprašanja v letu 1948 pa do svoje upokojitve v letu 1959 pa je na inštitutu poleg tajniških poslov vodil tudi druge upravne zadeve, vodil knjižnico in sodeloval pri strokovnem delu. Še posebej je viden njegov delež pri pripravah za povojne mirovne konference. Tudi po vojni je opravljal odborniške funkcije v Klubu koroških Slovencev, v Ciril-Metodovi družbi; bil je član sekcije koroških borcev, aktiven je bil v sindikatu in je opravljal še vrsto drugih javnih funkcij. p in gradivo, Ljublj d ber 1980, št. 11—12 129 Za svoje sodelovanje v koroških bojih je bil odlikovan s spomenico za borbo za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije, po drugi svetovni vojni pa je bil odlikovan za svoje strokovno delo, za svoje javno in publicistično Umrl je septembra 1975 v Sesvetah pri Zagrebu. udejstvovanje. 1968 Ob 50. obletnici bojev 8. 10.—24. 12. 1968 za osvoboditev severnih krajev Slovenije. — TV 15 (Ljubljana) koroških partizanov 1969 Zgodovinski prikaz Organizacije borcev za severno mejo. (Ljubljana) 2, 1969, 8/9, str. 6—64. (Podpis F.Š.) Pred petdeset Ob obletnici 23. 7. 1969 leti na Koroškem. smrti generala (S sliko.) — Rudolfa TV Vestnik 15 (Ljubljana) Maistra-Vojanova. General Rudolf Maister. Ob odkritju spominske 1969, str. 14 — (S 18. 6. 1969 sliko.) plošče na Uncu. — — TV Delo 15 (Ljubljana) (Ljubljana) 26. 7. 1970 Moji spomini na generala Maistra. (S sliko.) — Kamniški občan (Kamnik) 9, 1970, 9/10, str. 22 Ob 50. obletnici plebiscita na Koroškem, (S slikami.) — TV 15 (Ljubljana) 23. 9.—16. 12. 1970 Na Koroškem slavijo 50, obletnico koroškega plebiscita. — TV 15 (Ljubljana) str. 42 Moji spomini na generala Maistra. — TV 15 (Ljubljana) 21. 10. 1970, str. 43 Slovenski general (Podpis F. Št.) in pesnik Rudolf Maister-Vojanov, — 1971 TV 15 (Ljubljana) 14. 10. 1970, 21. 10. 1970. s Stiri metre pred vrhom Ljudsko štetje BREDA TURK-VILHAR (S slikami.) — v Avstriji in koroški TV 15 (Ljubljana) Slovenci. — TV 15 1. 1. 1971. (Ljubljana) (Podpis 20. 5. F.Š.) 1971, str. 10 Rodila se je v Ljubljani 18. 9. 1928. Maturirala je na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani, pozneje pa je opravila maturo še na Poljanski gimnaziji in nadaljevala študij na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; leta 1954 je diplomirala iz umetnostne zgodovine. Pred študijem je nekaj časa delala v Lesnoindustrijskem podjetju v Ljubljani, po diplomi v Zavodu za varstvo spomenikov LRS v Ljubljani, pri švicarski Zvezni spomeniški komisiji, v biblioteki Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani in v biblioteki Harvardske univerze v ZDA. Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani je delala v letih 1969—1974 kot strokovni sodelavec — dokumentalist v severni raziskovalni skupini, nato je vodila galerijo Labirint v Ljubljani od leta 1976 pa v Centru za gospodarsko svetovanje v Ljubljani, vodi INDOK službo in sedaj tudi oddelek za industrijsko lastnino. Poleg strokovnega dela v bibliotekarski in dokumentalistični dejavnosti je potrebno omeniti sodelovanje pri kulturnih rubrikah vrste ljubljanskih časnikov, prevajanje srednjeveških tekstov in restavratorsko delo. Objavljala je predvsem številne prispevke o likovni umetnosti, serijo kulturnozgodovinskih itinerarjev in — v času delovanja na INV — tudi članke o manjšinski problematiki. 1952 Seminarska naloga. Gotsko (Podpis Breda Vilhar) stensko slikarstvo v slovenski Ziljski dolini. — 1952, 105 str. Bibliografije sodelavcev INV 1958—1978 100 1954 Diplomska naloga. ikonografski kompleks poslednje sodbe v slovenskem srednjeveškem slikarstvu. — 1954, 210 str. (Podpis Breda Vilhar) 1961 Chiesa di s. Pietro e s. Paolo a Mesocco. 1961, 2, str. 94—102 — Ouaderni Grigionitaliani (G. A. Posciavo) 30, 1965 Renesančne freske v podružnični cerkvi v Dolenji vasi pri Sonožečah. — nostno zgodovino (Ljubljana) nova vrsta 7, 1965, str. 245—248 | miei ricordi di Mesocco, — Ouaderni Zbornik za umet- Grigionitaliani (G. A. Posciavo) 34, 1965, 1, str, 1—9 1973 Potovanje pred 500 leti. — Karavana (Ljubljana) 5, 1973, 1, str. 38—39 Mali ekološki leksikon. — Karavana (Ljubljana) 5, 1973, 2, str. 75—76 Po ovinkih do morja. — Moto revija (Ljubljana) 17, 1973, 196, str. 110—111 Od Gornjega Znamenitosti grada do Matkovega vzdolž istrske obale. kota. — — Moto Moto revija (Ljubljana) revija (Ljubljana) 17, 17, 1973, 1973, 197, str. 198—199, 134 str. 168—169 V južno ljubljansko okolico. — Moto revija (Ljubljana) 17. 200, str. 199 Tisočletna Škofja Loka. — Moto revija (Ljubljana) 17, 1973, 201, str. 228—229 V Slovenske gorice. — Moto revija (Ljubljana) 17, 1973, 202, str. 254 »Od manjšine je odvisno ...« — Pred 7. kongresom Demokratske Madžarskem. — Delo (Ljubljana) 18. 11. 1973, str. 7 zveze Južnih Slovanov na K našim najlepšim freskam. — Moto revija (Ljubljana) 17, 1973, 203, str. 274 Elaborat. Vil. kongres Demokratske zveze Južnih Slovanov na Madžarskem. — 1973, 10 str. 1974 Na kurentovanje v Ptuj. — Moto revija (Ljubljana) 18, 1974, 204, str, 17 Naloge za delo, Demokratična zveza Južnih Slovanov na Madžarskem si je na kongresu postavila vrsto nalog, ki so odraz potreb. — Delo (Ljubljana) 4. 2. 1974, str. 4 Novo berilo. V sodelovanju z DZS so v Budimpešti izdali berilo za peti in šesti razred. — Delo (Ljubljana) 4. 3. 1974, str. 4 Pouk slovenščine. — Delo (Ljubljana) 4. 3. 1974, str. 1 Natečaja. — Delo (Ljubljana) 4. 3. 1974, str. 4 (Podpis B.T.-V.) Jubilanta. — Delo (Ljubljana) 4. 3. 1974, str. 4 Priznanje koroški rojakinji — Delo (Ljubljana) 4. 3. 1974, str. 4 (Podpis B.T.-V.) Na Notranjsko. — Moto revija (Ljubljana) 18, 1974, 205, str. 40 Koroška — zibelka slovenstva. Ljubelj —Borovlje—Rož—Celovec, Minimundus—Gosposvetsko polje—Krnski grad—Štalenska gora—Visoka Ojstrica.. Prirodni, zgodovinski, umetnostni, arheološki in narodnostni spomeniki ter partizanski grobovi. — Moto revija (Ljubljana) 18, 1974, 206, str. 66—67 »Pojdem v Benečijo ...« — Moto revija (Ljubljana) 18, 1974, 207, str. 88—89 1975 Na štehvanje v Zahomec. — Moto revija (Ljubljana) 19, 1975, 222—223, str. 170 1976 Zorka Weiss. — Ljubljana, Galerija Labirint 1976 Zmago Jeraj. — Ljubljana, Galerija Labirint 1976 Sanje o koroški zemlji. — Itd (Ljubljana) 16. 7. 1976, str. 11 V Gonars — Moto revija (Ljubljana) 20, 1976, 239. str. 266—267 Razpravo in gradivo, Ljubljana, decomber 1980, št. 11—12 141 1977 Obe Gorici. — Moto revija (Ljubljana) 21, 1977, 244, str. 115 Proti Firencam, — Moto revija (Ljubljana) 21, 1977, 245, str. 138, 246—247, str. 163—165 LOJZE UDE Rojen je bil 18. junija 1896 v Križah na Gorenjskem. Klasično gimnazijo je obiskoval v Šentvidu pri Ljubljani. Leta 1918 se je vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze. Sodeloval je pri uporu slovenskega gorskega polka v Codroipu v Furlaniji, se udeležil zasedbe Gorice, nato bil med prostovoljci, ki so novembra 1918 zasedli Borovlje in se udeležil oboroženih bojev in plebiscita na Koroškem. Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1929. Delal je kot odvetnik v Murski Soboti, v Lendavi, Celju, Lenartu. Leta 1941 se je preselil v Ljubljano in sodeloval v Osvobodilni fronti. Od 1944 je delal pri partizanskem Znanstvenem inštitutu. Maja 1945 je ustanovil pri Znanstvenem inštitutu oddelek za mejna vprašanja. Ob reorganizaciji Znanstvenega inštituta in ustanovitvi Inštituta za narodnostna vprašanja pri univerzi v Ljubljani je bil februarja 1948 imenovan za znanstvenega sodelavca na inštitutu, bil je načelnik oddelka za severno mejno področje in direktor inštituta (vsako drugo leto). Od leta 1956 do upokojitve decembra 1965 je bil višji znanstveni sodelavec v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Aktivno deluje v Zvezi prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918/1919. Prejel je več odlikovanj in priznanj. Lojze Ude je svoje članke objavljal v številnih časopisih. Največ pozornosti posveča problematiki narodnostnih vprašanj in položaju zamejskih Slovencev. Življenjepis in bibliografijo Lojzeta Udeta objavlja do leta 1966: Univerza v Ljubljant. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev. Ljubljana 1957, str. 420—422, — Univerza v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev. Druga knjiga. 1956—1966. Ljubljana 1969, str. 671. — Ob 80-letnici Lojzeta Udeta so objavili spominske članke: Tone Zorn v Delu 18. 6. 1976, v Slovenskem vestniku 25. 6. 1976. Janko Pleterski v Naših razgledih 2. 7. 1976, Vestnik (Murska Sobota) 22. 7. 1976. — Peter Likar je objavil publikacijo: Lojze Ude, Moje bitke. Maribor, Obzorja 1980, 43 str. (Slovenski znanstveniki. 2.) in v njej navaja tudi kratko bibliografijo na straneh 42—43. Pričujoča bibliografija navaja le najpomembnejše objave tov. Udeta s področja narodnostne problematike od leta 1967 dalje. 1967 Slovenci in jugoslovanska rat. Beograd ideja v letih 1903—1914. Jugoslovenski narodi pred prvi svetski 1967, str. 887—935 Stante Jernej — Slovenski biografski leksikon, zv. 10. Ljubljana 1967, str. 445 Upori slovenskega vojaštva avstro-ogrske vojske 1918. — Borec (Ljubljana) 18 (prav 19), 1967, 12, str. 965—967 Majniška deklaracija 1917—1967. — Naši razgledi Odgovor na Slobodnikov dopis v Zgodovinskem (Ljubljana) 21, 1967, str. 213—222 O Slobodnikovem članku o osvoboditvi (Ljubljana) časopisu Objavlja in štajersko tudi Borec (Ljubljana) — 1967, str. 245—246 Zgodovinski časopis Maribora |. 1918 1968 Anton Hafner, voditelj upora slovenskega vojaštva v Judenburgu — loški razgledi (Škofja Loka) 1968, str. 78—88 Boj za Maribor 27. 5. XVIH. Podravje 19 (prav 20), |. 1918/19. 1963. 8/9. — Večer str, 697—712 12. maja 1918. (S slikami.) (Maribor) 8. 10.—31. 12. 1968 142 Bibliogratije sodelavcev INV 1958—1978 Upori slovenskega vojaštva v avstro-ogrski armadi. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 22, 1968, 3/4, str. 185—205 Boj za severne slovenske meje po prvi svetovni vojni. — Nova pot (Ljubljana) 20, 1968, 10/12, str. 481 —496 Ob 50-letnici bojev za severno mejo. — Železar (Jesenice) 10, 1968, 13. 12.—28. 12. 1968 1969 Deklaracijsko gibanje na Slovenskem. — Naučni skup u povodu 50-godišnjice raspada Austro-Ugarske Monarhije i stvaranja jugoslovenske države. Zagreb 1968, str. 141—157 Boji v Rožu in Ziljski dolini l. 1918/19. (S slikami.) — Jeklo in ljudje (Jesenice) 2, 1969, str. 115—186 Slovenci in jugoslovanska ideja v letih 1903 do 1914. — Most (Trst) 1969, 21/22, str. 173—183 Konkretnost L.U.) O njegovih Braca Rotarja. — izjavah o nacionalnem Po obisku v Celovcu. — Prostor in čas vprašanju (Knjiga (Maribor) 1, 1969, 1/2, str. 83—85. (Podpis 1968, str. 492—495) Prostor in čas (Maribor) 1, 1969, 5/6, str. 278—280 (Podpis L.U.) 1970 Vojaški boji na Koroškem v letu 1918/1919. — Koroški plebiscit. Ljubljana 1970, str. 131—215 Zgodovina slovenskega pouka na koroških osnovnih šolah od leta 1869 do danes. — Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969. Ljubljana 1970, str. 171—234 Deklaracijsko gibanje pri Slovencih. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 24, 1970, 3/4, str. 191—207 General Rudolf Maister. Ob odkritju spomenika v Kamniku, — Naši razgledi (Ljubljana) koroškem deželnem 23. 10. 1970, str. 600—601 Duh deželnega patriotizma. Nekaj pripomb k plebiscitni razstavi v muzeju v Celovcu. — Naši razgledi (Ljubljana) 9. 10. 1970, str. 566 K 50-letnici koroškega Petdesetletnica plebiscita. — Koledar Mohorjeve koroškega plebiscita. Koroškem v letih — Prostor družbe (Celovec) in čas (Maribor) 1970, str. 95—97 2, 1970, 9/10, str. 11. 1970 521—522 Vojaški boji na 1918—1919. — Večer (Maribor) 29, 10., 12. 1971 Boji na Koroškem leta 1918—1919. — Koroška in koroški Slovenci. Maribor 1971, str. 182—191 Slovenski pouk na koroških šolah do leta 1945. Kratek pregled. — Koroška in koroški Slovenci. Maribor 1971, str. 197—199 Lev Svetek, Makso Šnuderl, Ivo Štempihar. — Slovenski biografski leksikon, zv. 11. Ljub- ljana 1971, str. 561, 660—662, 683—584 1972 Slovenci in jugoslovanska skupnost. Maribor, Obzorja 1972. 390 --(2) str. (Razpotja. Z avtorj. sl. Če se ozrem nazaj. — Prostor in čas (Maribor) 4, 1972, 3/4, str. 121—131 1973 22.) - Avstrijska državna pogodba in njena (Maribor) 5, 1973, 3/4, str. 129—140 manjšinska zaščitna določila. — Prostor in čas Objavlja tudi: Zaliv (Trst) 1973, 40—41, str. i—23; Slovenski vestnik (Celovec) 29. 6. 1973 Dopolnjen tekst predavanja na 4, Koroških kulturnih dnevih, Celovec, 28. december 1972 1974 General in pesnik Rudolf Maister. — Mohorjev koledar (Celje) 1974, Izbojeval nam je severno mejo. Ob stoletnici rojstva generala Rudolfa (Ljubljana) 18. 2. 1974, str. 13 Ob stoletnici Maistrovega rojstva. General Rudolf Maister in severna meja. — Naši razgledi (Ljubljana) 27. 9. 1974, str. 465—466 str. 145—151 Maistra. — slovenska TV 15 državna Razpravo in gradivo, Ljubljana, d« ber 1380, št. 11—12 143 1976 Koroško vprašanje. — Ljubljana, Državna založba Slovenije 1976. 363 str. Tržiški prostovoljci za severno mejo. — TV 15 (Ljubljana) 15. 1. 1976, str. 4 1977 Boj za severno mejo: 1918—1919, — Maribor, Obzorja 1977. 294 str., 73 ilustracij 1978 Boj za severno slovensko mejo 1918/1920 in narodnoosvobodilna Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 12, 1978, 1, str. 6—10 Objavlja LOJZKA tudi: Železar (Jesenice) vojna 1941/1945. — 1978, 43, str. 1—2 VIRTIČ Rodila se je 2. 10. 1933 v Mariboru. Leta 1952 je maturirala na |. gimnaziji v Mariboru, nato študirala na filozofski fakulteti v Ljubljani (A-nemški jezik, B-angleški jezik) in diplomirala marca 1959. Med šolanjem in študijem se je aktivno udejstvovala v mladinski organizaciji in v Zvezi študentov ljubljanske univerze, dve leti je bila med drugim članica univerzitetnega odbora zveze študentov, odgovorna za delo s pokrajinskimi klubi. Po diplomi se je zaposlila na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani kot asistentka na oddelku za severno mejo. V času tri in polletnega dela na inštitutu se je ukvarjala predvsem z vprašanji manjšinskega šolstva na Koroškem in s problemi dvojezičnega šolstva v Pomurju, ki se je ravno začelo razvijati. Objavljala je v Delu, v Naših razgledih ter v zamejskih koledarjih. Konec leta 1962 je prevzela mesto referenta za manjšinsko šolstvo v takratnem sekretariatu sveta za šolstvo. Leta 1964 se je temu referatu pridružilo še zamejsko šolstvo. Leta 1970 je postala samostojna svetovalka, področje dela pa se ji je razširilo še na organizacijo pouka za otroke delavcev na začasnem delu v tujini. Nekaj let je bila tajnica komisije za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval, članica komisije pa je že več kot deset let. Leta 1976 je v sedanjem republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo prevzela delo samostojne svetovalke za medrepubliško in mednarodno sodelovanje, pred nedavnim pa ponovno delo na organizaciji pouka za otroke delavcev na začasnem delu v tujini. Sodelovala je pri nastajanju zakonov za šolstvo narodnosti v SR Sloveniji, na številnih srečanjih s predstavniki šolskih oblasti sosednjih dežel Furlanije-Julijske krajine in Koroške ter v državnih delegacijah za programe o kulturnoprosvet- nem sodelovanju z Italijo, Madžarsko in Zvezno republiko Nemčijo. Pripravila je več preglednih in analitičnih gradiv o šolstvu narodnosti v SR Sloveniji, o zamejskem šolstvu in šolstvu za otroke delavcev na začasnem delu v tujini. 1961 Koroški Slovenci v letu 1960. Slovenci ob začetku — Jadranski koledar 1961 (Trst), str. 106—112 1962 Koroški leta 1962, — Rodna gruda (Ljubljana) 9, 1962, 2, str. 44—45 19654 Raziskovalna naloga. Analiza položaja madžarske in italijanske narodne manjšine ob upoštevanju dinamike razvoja za obdobje 1953—1962. Šolstvo za madžarsko manjšino v Sloveniji v letih od 1953—1962. — Ljubljana, INV 1964, 34 str., 7 tabel. 1969 Za narodnostno strpnost in sožitje. Polemika o dvojezičnem ljanski dnevnik (Ljubljana) 1. 6. 1969, str. 10—11 šolstvu v Prekmurju. — Ljub- Bibllografijo sodelavcev 144 1958—197B INV ANDREJ VOVKO Rodil se je 22, 3. 1947 v Seebodnu na Koroškem v Avstriji. Maturiral je leta 1965 na l. gimnaziji v Ljubljani, diplomiral leta 1972 iz zgodovine in zgodovine umetnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani; magisterij je opravil leta 1978 na PZE za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1972 je prejel v Ljubljani študentovsko Prešernovo nagrado. Zaposlen je bil na Inštitutu za narodnostna vprašanja od 1972 do 1976 kot asistent — pripravnik in nato kot strokovni sodelavec, na Zavodu SR Slovenije za spomeniško varstvo v Ljubljani leta 1976 kot samostojni svetovalec za zgodovinske spomenike, od 1976 pa je zaposlen v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani kot kustos arhivske zbirke. Deluje na področju novejše slovenske zgodovine s posebnim poudarkom na šolski zgodovini in zgodovini Primorske. 1972 Ocena. Celjski zbornik 1971—1972. Celje 1972. — 184—185 Ocena. Lavo Čermelj. Med prvim in drugim tržaškim (Ljubljana) 20, 1972, 3, str. 189 Kronika (Ljubljana) procesom, Ljubljana 20, 1972, 1972. — 3, str. Kronika 1973 Politični profil 1917—1918. »La Yougoslavie«, revije jugoslovanske federalistične emigracije v Švici — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 12, 1973, 1—2, str. 117—131 Slovene minorities. — INFO (Ljubljana) 1973, 5, str. 2—4 News from our minorities in 1972. — INFO (Ljubljana) 1973, 5, str. 86—7 Some recent events concerning the Slovenes in Italy. — INFO (Ljubljana) 1973, 6, str. 9 Ocena. Jadranski koledar 1973, Založništvo tržaškega tiska, Trst 1973. — Kronika (Ljubljana) 21, 1973, 1, str. 33—34 Ocena. Beniamino Salvi-Slavec, Nacionalno gibanje Slovencev in Hrvatov od prosvetljenstva do nastanka jugoslovanske države (1918), ISDEE 1971. — Kronika (Ljubljana) 21, 1973, 3, str. 203—204 Ocena. Tomaž Pavšič, Kulturno delo Kluba starih goriških študentov, Gorica 1973. — Kronika (Ljubljana) 21, 1973, 3, str. 204—205 Goriški Ocena. Vid Vremec, Andrej Manfreda, kobariški protifašist in drugi, Ljubljana 1973. — Kronika (Ljubljana) 21, 1973, 3, str. 205—206 Elaborat. Urbanistični načrt dežele Furlanija-Julijska krajina (6. 7. 1973, 10 str. Elaborat. Vojaške služnosti v Furlaniji-Julijski krajini. — 1973, 8 str. Elaborat. Primerjava dopolnitev zakona muzej, Partizanska 1972—19. 4. Nova knjiga, 1973). — 1012 s predlogi KPI, PSI in SS o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. — 1973, 10 str. Elaborat. Pomembnejši dogodki v Beneški Sloveniji in krogih emigrantov iz Furlanije v letih 1972, 1973, — Elaborat. 1973, 17 str. Delovanje istrskih in dalmatinskih »esulov« v letih 1972 in 1973. — 1973, 7 str. 1974 Ocena. Goriški letnik, zbornik Goriškega muzeja, Nova Gorica 1974. — Zgodovinski (Ljubljana) 28, 1974, 3—4, str. 414—416 časopis 1975 Volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore v letu 1944 v krajih, ki so po drugi svetovni vojni ostali pod Italijo. — Boj za svobodo. Trst 1975, str. 81—110 Ocena. Paolo Petricig—Valentino Z. Simonitti, Slovenska skupnost v Beneški Sloveniji, Zbirka Nediža |, izdaja Študijskega centra Nediža, Založništvo tržaškega tiska, Špeter Slovenov — Trst 1974. — Kronika (Ljubljana) 23, 1975, 1, str. 63 . Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. "—-12 — 145 Ocena. Tolminski zbornik 1975. — Naši razgledi (Ljubljana) 10. 10. 1975, str. 507 Ocena. Zgodovinski Elaborat. Odmevi — časopis med 3—4, Slovenci 1974, — Naši razgledi (Ljubljana) 24. 10. 1975, str. 534 v Italiji ob podpisu jugoslovansko-italijanskega sporazuma. 1975, 4 str. Elaborat, Odmevi italijanskega tiska na obisk delegacije deželnega odbora krajine v Sloveniji. — 1975, 10 str. Furlanije-Julijske 1976 Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini po upravnih volitvah lovec), str. 70—77 1975. — Pogled na Val d' Aosto. — (Ljubljana) Vestnik koroških partizanov Povzetek iz nekaterih dokumentov o dejavnosti Stojana — Kronika (Ljubljana) 14, 1976, 3, str. 172—178 Ocena. Zgodovinski Ocena. Goriški časopis letnik 2, 1—2, 1975. 1975. — — Koroški koledar 1976 (Ce- 10, 1976, 4, str. 68—73 Pribičeviča o Tržaškem Naši razgledi (Ljubljana) 27. 2, Zgodovinski časopis (Ljubljana) 30, vprašanju. 1976, str. 1976, 1—2, 102 str. 180—182 Ocena. Zgodovinski časopis 1975, št. 3—4. — Naši razgledi (Ljubljana) 4. 6. 1976, str. 303 Ocena. Partizanski dnevnik (od 5. septembra 24, 1976, 2, str. 133—135 1944 do 7. maja Ocena. Josip Kravos, Moje 1976, 2, str. 135—136 iz let in vaše zgodbe 1945). — 1931—1945. — Kronika Kronika (Ljubljana) (Ljubljana) Ocena. Rafael Perhauc, Upor mornarjev v Boki Kotorski, Partizanska knjiga, Ljubljana 125 str. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 30, 1976, 3—4, str. 367—369 Ocena. Ivan Erceg, Trst i bivše habsburške lizam u drugoj polovici 18. stolječa). — 24, 1976, zemlje u medunarodnom prometu. (MerkantiKronika (Ljubljana) 24, 1976, 3, str. 195—196 1977 Pogled na Val d'Aosto. — Slovenski vestnik (Celovec) 7. 1. 1977, str. 7. Ponatis iz Vestnika koroških partizanov (Ljubljana) 10, 1976, 4 Raziskovalna naloga. Pregled delovanja »Zveze jine« v letih 1931—1934. — 1977, 163 str. jugoslovanskih emigrantov iz Julijske kra- Objeva v Zgodovinskem časopisu 1978 in 1979 1978 Petdesetletnica ustanovitve »Orjema«. — Jadranski koledar Podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Koroškem (Celovec), str. 151—161 1978 (Trst), str. 206—212 1885—1918. — Koroški koledar 1978 Organizacija jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine do leta 1933. — sopis (Ljubljana) 32, 1978, 4, str. 449—473 Odborniki podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Koroškem roški koledar za leto 1979, Celovec 1978, str. 110—121 Albert Rejec (Tolmin 6. 6. 1899 — Ljubljana 28. 10. 1976). časopis (Ljubljana) 32, 1978, 1—2, str. 143—144 Bibliografija Alberta Rejca. — Zgodovinski časopis Zgodovinski v letih 1885—1919. In memoriam. (Ljubljana) 32, 1978, — — čaKo- Zgodovinski 1—2, str. 144—147 TONE ZORN Rodil se je 28. junija 1934 v Ljubljani. Tu je leta 1958 tudi diplomiral na oddelku za zgodovino filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Po krajši zaposlitvi kot kustos za NOB v Muzeju v Škofji Loki se je leta 1961 zaposlil kot asistent na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Leta 1976 je bil izvoljen za višjega znanstvenega sodelavca. 146 Bibllogratije sodolavcev INV 1958—1978 Težišče njegovega dela je študij novejše problematike in novejše zgodovine koroških Slovencev. Leta 1968 je doktoriral na ljubljanski univerzi z disertacijo »Politična orientacija koroških Slovencev in boj za mejo v letih 1945—1949« (neizdano). Z referati se je aktivno udeležil več koroških kulturnih dni, vrste zborovanj ter strokovnih srečanj slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, zborovanj slovenskih arhivarjev ter strokovnih srečanj, posvečenih problematiki narodnoosvobodilne vojne. Glede na avtorjev izbor bibliografija ne upošteva več raziskovalnih nalog, vrste elaboratov, krajših zapisov v periodičnem tisku ter približno stotih knjižnih ocen in poročil. 1963 Bibliografija člankov o koroškem vprašanju v periodičnem in gradivo (Ljubljana) 1963, 2, str. 121—138 tisku 1955—1960. — Razprave 1965 Nove podrobnosti o procesu proti (Ljubljana) 13, 1965, 2, str. 46—48 36 koroškim Slovencem aprila 1943. leta. — Kronika 19/20, 1965/66, 8. maj v Celovcu. — Kronika (Ljubljana) 13, 1965, 3, str. 203—205 1966 Proces proti Aloisu Maier-Kaibitschu. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) str. 421 —427 Poizkus izselitve koroških Slovencev med 14, 1966, 2, str. 73—81; 3, str. 133—140 drugo svetovno Bibliografija člankov o koroškem vprašanju v periodičnem in gradivo (Ljubljana) 1966, 4/5, str. 369—380 vojno, tisku — Kronika 1961—1963. (Ljubljana) — Razprave Napredne orientacije v slovenskem političnem gibanju na Koroškem v letih 1921—1938. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 6, 1966, 1—2, str. 127—131 1967 Zamejski Slovenci v avstrijskem delu Štajerske — Kronika (Ljubljana) 15, 1967, 1, str. 54—55 Vrnitev koroških Slovencev v juliju 1945 (Ljubljana) 15, 1967, 3, str. 180—182 po podatkih in vprašanje Volitve v narodnoosvobodilne odbore v Slovenskem čanja (Nova Gorica) 2, 1967, 6, str. 35—39 1968 Ljudsko štetje z dne 121—123 Iz zapisov inž. Janka O preganjanju 7. marca Mačkovška. Franceta Bevka 1923 — pod na Koroškem. Goriška — povračila Primorju — Kronika srečanja fašizmom. ljudskih (Nova Goriška štetij vojne leta škode. 1944. — (Ljubljana) Gorica) (Nova in 1961. — Kronika Goriška 16, 1968, 3, 1968, srečanja 1951 sre- 2, str. 10, str. 49—50 Gorica) 3, 1968, 13, str. 71—76 1969 Andrej Einspieler — Zgodovinski in slovensko politično gibanje na Koroškem časopis (Ljubljana) 23, 1969, 1/2, str. 31—51 v Nemški Volkstag v Velikovcu 9. junija 1918 in gibanje za majniško Koroškem. — Kronika (Ljubljana) 17, 1969, 2, str. 102—103 60. letih deklaracijo 19. stoletja. na južnem iz avstrijsko-jugoslovanskih pogajanj v Celovcu maja 1919. — Kronika (Ljubljana) 17, 1969, 3, str. 28—29 Nova Jugoslavija in vprašanje severne meje 1943—1975. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 8/9, 1968/69, 1—2, str. 311—319 N Razprave in gradivo, Ljubljana, decembor 1980, št. 11—12 Epizoda iz italijansko-Jugoslovanskih odnosov Gorica) 4, 1969, 21/22, str. 66—67 UN med 147 prvo svetovno vojno. — Srečanja (Nova 1970 Prispevek k vprašanju jugoslovanske uprave v plebiscitni coni A. — Koroški plebiscit. Ljubljana 1970, str. 283—293 Koroški Slovenci v letih 1920—1930. Tiskani viri in literatura o koroškem 1970, str. 549—560 — Koroški plebiscit. plebiscitnem Ljubljana obdobju. — 1970, Koroški str. 507—547 plebiscit. Ljubljana e Iz germanizacijskih prizadevanj na Koroškem med obema vinski časopis (Ljubljana) 24, 1970, 3/4, str. 279—281 svetovnima vojnama. — Iz dejavnosti Narodnega sveta za Koroško pred plebiscitom v letih 1919—1920. (Ljubljana) 18, 1970, 2, str. 89—96. Nemški trgovski obrati v Sloveniji v letih 1938/39 (značaj iri lastništvo). — ljana) 18, 1970, 2, str. 113—120 »Južnotirolski Odgovor paket« Dialogi (Maribor) Kronika Kronika (Ljub- 6, 1970, 4, str. 241—242. na anketo Tradicija plebiscitnih Bund in Slovenci. — — Zgodo- der Windischen bojev in njeni nosilci. — na Koroškem. — Dialogi (Maribor) Dialogi (Maribor) 6, 1970, 6, 1970, 10, str. 674—679 10, str. 679—683 Sherman Miles in Koroška januarja in februarja 1919. — Dialogi (Maribor) 6, 1970, str. 683—685 Donesek k vprašanjem slovenske Štajerske leta 1919. — Dialogi (Maribor) 6, 1970, str. 888—889 Obnovitev in delovanje Karntner Heimatdiensta po drugi svetovni vojni. — Vestnik roških partizanov (Ljubljana) 3, 1970, 4, str. 23—63 10, 12, ko- 1971 Koroški Slovenci v prvi avstrijski republiki. — Koroška in koroški Slovenci. Maribor 1971, str. 192—196 Priključitev Avstrije k nacistični Nemčiji in protinacistični roška in koroški Slovenci. Maribor 1971, str. 200—210 Koroški Slovenci v drugi avstrijski republiki. — boj koroških Koroška in koroški Slovencev. — Slovenci. Ko- Maribor 1971, str. 211—215 Prizadevanja za uveljavitev v slovenskem uradovanju letja. — Kronika (Ljubljana) 19, 1971, 1, str. 45—46 v Podjuni v 90. letih preteklega Nejugoslovanski Nemci v dravski banovini leta 1931. — str. 88—92 Izgoni tujih državljanov iz območja dravske banovine. — sto- Kronika (Ljubljana) 19, 1971, 2, Kronika (Ljubljana) 19, 1971, 3, d str. 178—180 Prispevek k ljudskemu štetju 1939. leta na zgornjem in narodopisje (Maribor) 7, 1971, 2, str. 329—335 O Štajerskem. — Časopis za zgodovino nekaterih vprašanjih slovenske problematike na Koroškem v prvi polovici stoletja. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 25, 1971, 3—4, str. 243—250 70. let 19: Stališča koroških Slovencev glede kulturne avtonomije za koroške Slovence v letih 1925— 1928. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 25, 1971, 3—4, str. 271—278 Die Karntner Landsmannschaft. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 4, str. 56—63 Justina Jug o procesu proti selskim žrtvam aprila 1943. — Vestnik koroških 1971, 1/2, partizanov (Ljubljana) 4, 1971, 4, str. 43—45 Žrelec in krvava Iz delovanja meja. — Vestnik protislovenskih koroških organizacij na partizanov Koroškem. (Ljubljana) — 4, 1971, 4, str. 46—49 Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 4, 1971, 4, str. 50—59 1972 Iz poročil avstrijskega predstavnika v plebiscitni komisiji leta 1920. — Zgodovinski (Ljubljana) 26, 1972, 1—2, str. 99—101 časopis 148 Bibliografije sodelavcev Dnevna migracija in jezikovna struktura na južnem Koroškem — Anthropos (Ljubljana) 1972, 1/2, str. 189—194 Kiirntner Heimatdienst in zakon o dvojezičnih thropos (Ljubljana) 1972, 1/2, str. 195—201 Nemški topografskih trgovski obrati v Sloveniji v letih 1938—1939. — INV 1958—1978 po podatkih štetja leta 1951. napisih Krohika na Koroškem. (Ljubljana) 20, — An- 1972, 1, str. 34—38 Še nekaj podatkov o kulturni avtonomiji za koroške Slovence (Ljubljana) 20, 1972, 1, str. 34—38 v dvajsetih letih. — Narodnostni podatki kočevskega območja po podatkih narodnega — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 26, 1972, 3—4, str. 367—381 Koroško utrakvistično šolstvo tik pred anšlusom (Ljubljana) 5, 1972, 1, str. 14—20 leta 1938. — Med Vestnik plebiscitom in napadom na Jugoslavijo. — katastra iz Vestnik koroških koroških partizanov Kronika leta 1936. partizanov (Ljubljana) 5, 1972, 2, str. 1—44 Glasilo »Delovne skupnosti za južno Koroško partizanov (Ljubljana) 5, 1972, 4, str, 50—70 Koroški Slovenci med anšlusom in napadom in koroški Slovenci«. na Jugoslavijo. — Borec — Vestnik koroških (Ljubljana) 24, 1972, 6/7, str. 341—351 Iz problematike kulturne avtonomije za slovensko skupnost biscitu. — Koroški koledar 1972 (Celovec), str. 97—100 Das Karntner Abwehrkčimpferbund. — na Koroškem v letih po ple- Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 5, 1972, 1, str. 36—40 Bund der Windischen. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 5, 1972, 1, str. 41—45 Zapis o položaju slovenskega krajevnega poznamenovanja v zamejstvu. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 5, 1972, 1, str. 46—54 Poskus uničenja koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 5, 1972, 2, str. 45—51 Usmerjenost koroškega tiska in manjšina. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 5, 1972, 4, str. 38—49. (Anonimno) 5 Nekaj podatkov o jugoslovansko-avstrijskih odnosih v luči manjšinskega vprašanja. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 5, 3, str. 27—32 1973 Nacistično ljudsko str. 91—105 štetje na Koroškem. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 27, 1973, Mednarodni vidiki koroškega vprašanja od druge svetovne vojne do avstrijske pogodbe. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 1, str. 21—36 Objavlja tudi: naslovom: Slovenski Geneza vestnik avstrijske (Celovec) državne 11. 5.—22. 6, 1973; Večer (Maribor) 4. 1.—17. 1. 1/2, državne 1973, pod pogodbe O Slovencih v Avstriji ob anšlusu. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana) 13, 1973, 1/2, str. 244—256. (Soavtor Alenka Nedog) Koroško učiteljsko glasilo in slovenska manjšina. — Kronika (Ljubljana) 21, 1973, 1, str. 24—28 izpraznitev (Maribor) Radgone in zasedba Apaške kotline. — Časopis za zgodovino in narodopisje 9, 1973, 1, str. 199—207 Nekatera vprašanja vključevanja Prekmurja v kraljevino SHS v vlade za Slovenijo. — Časopis za zgodovino in narodopisje 306—318 Kulturna avtonomija za koroške Slovence in nemška manjšina v tovnima vojnama. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 27, 1973, Sloveniji med obema 1/2, str. 91—105 Okupator in nemška 1973 (Celovec) kolonizacija Gorenjske. — Nekatera vprašanja slovenskega razvoja v času roški koledar 1973 (Celovec), str. 38—72 Koroški med koledar obema luči dokumentov deželne (Maribor) 9, 1973, 2, str. svetovnima sve- str. 58—72 vojnama. — Ko- Beseda o Kiarntner Heimatdienstu na skupni seji vseh zborov Skupščine Slovenije o Koroški dne 21. oktobra 1972. Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 1, str. 18—20 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 149 Nekateri nemški vojaški ukrepi proti narodnoosvobodilni koroških partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 2/3, str. 9—12 Tridesetletnica krvavega procesa v Celovcu. — vojski Vestnik na Koroškem. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 6, 1973, 2/3, str. 77—84 Nacistični list »Domovina kliče« in koroški Slovenci. — Vestnik koroških partizanov (Ljub- koroških parti- ljana) 6, 1973, 4, str. 33—35 Glasilo koroških »domovinskih zvez« o slovenskem zanov (Ljubljana) 6, 1973, 4, str. 18—29 vprašanju. — Vestnik 1974 Slovenci v zamejstvu. 1974, 326 str. Pregled zgodovine -- 4 zemljevidi. 1918—1945. (Soavtorja Tone Ljubljana, Ferenc, Milica Državna založba Slovenije Kacin-Wohinz) Prispevek k problematiki nacistične raznarodovalne politike na (avstrijskem) Koroškem in v okupirani Gorenjski v letih 1938—1943. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 7/8, 1974, 4, str. 28—54 Prispevek k problematiki sprememb v socialnih strukturah prave in gradivo (Ljubljana) 1974, 6, str. 106—119 Nekateri pravni vidiki slovenske manjšine divo (Ljubljana) 1974, 6, str. 84—105 na avstrijskem koroških Koroškem. Slovencev. — — Raz- Razprave in gra- delavskega gibanja (Soavtor Janko Pleterski) Karntner Heimatbund (Ljubljana) v letih 14, 1974, 1935—1942. — Prispevki za zgodovino 1/2, str. 241 —246 Nekaj podatkov o položaju koroških Slovencev. 7/8, 1974, 2/3, str. 9—17. (Anonimno) — Vestnik koroških Ugotavljanje manjšine in zakon o dvojezičnih topografskih napisih. partizanov (Ljubljana) 7/8, 1974, 2/3, str. 9—17. (Anonimno) Periodična občila v odnosu do manjšine — primer koroških ških partizanov (Ljubljana) 7/8, 1974, 4, str. 68—74 partizanov — Slovencev. (Ljubljana) Vestnik — koroških Vestnik koro- 1975 Odnos avstrijskega delavskega gibanja do slovenskega biscitom in letom 1925. — Revolucionarno delavsko 1924. — Ljubljana vprašanja na Koroškem med plegibanje v Sloveniji v letih 1921— 1975, str. 175—186 O »ugotavljanju« manjšine. — Slovenski vestnik (Celovec) 24. 1,—14. 2. 1975 Objavlja tudi: Naš tednik (Celovec) 17. 1.—13. 2. 1975; 6. x 3. 1975, pod naslovom: Tudi stranke ne verjamejo ljudskim štetjem; delno: Delo (Ljubljana) 1, 2. in 8, 2. 1975, pod naslovom: Zahteva po »ugotav- ljanju« Slovencev Narodnostna podoba dela kočevskega območja po podatkih italijanskega ljudskega z dne 31. julija 1941. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 29, 1975, 3/4, str. 247—253 Glas pravice — prvi slovenski časnik na avstrijskem Koroškem po plebiscitu. — za zgodovino in narodopisje (Maribor) 11, 1975, 2, str. 323—329 štetja Časopis »Bela knjiga«. — Naši razgledi (Ljubljana) 10. 1. 1975, str. 283 1976 Pogled na zdajšnji položaj koroških Slovencev. — Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji — Suvremena pitanja slovenske i hrvatske manjine u Austriji. Ljubljana 1976, str. 33—40 On the Present Situation of Carinthian Slovenes. — Actual Ouestions of the Slovene Croat Minorities in Austria. Ljubljana 1976, str. 35—43 and Eine Ubersicht der derzeitigen Lage der Karntner Slowenen. — Aktuelle Fragen der slowenischen und der kroatischen Minderheit in Osterreich. Ljubljana 1976, str. 39—48 Poskusi ureditve položaja slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem v času avtoritarrežima. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 30, 1976, 1/2, str. 145—160 Objavlja tudi: Slovenski vestnik (Celovec) 5, 8.—26. 8. Izbor tiskanih virov in literature o SR Sloveniji in Jugoslaviji iz let 1945—1970. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 30, 1976, 3/4, str. 381—385 150 — Bibliografije del INV 1958—1978 Gospodarska kriza in agrarna struktura slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v letih 1929—1934, — Svetska ekonomska kriza 1929—1954. godine i njen odraz u zemljama jugoistočne Europe. Beograd 1976, str. 409—424, (Posebna izdanja Balkanološkog instituta, 5) Nacizam i slovenska manjina u austrijskoj Koruškoj do napada godine. — Fašizam i neofašizam. Zagreb 1976, str. 258—264 Manjšinska ljana) šolska problematika na avstrijskem Koroškem. na Jugoslaviju travnja 1941. — Razprave in gradivo (Ljub- 1976, 7/8, str. 125—132 O Slovencih na avstrijskem Štajerskem. — Razprave in gradivo (Ljubljana) 1976, 7/8, 1976, str. 195—197 Prispevek k problematiki preganjanja ljana) 26, 1976, 3, str. 170—171 koroških Slovencev po plebiscitu. — Kronika (Ljub- K problematiki kulturne avtonomije za koroške Slovence v dvajsetih letih. — Slovenski vestnik (Celovec) 2. 4 —9. 4. 1976 Pogajanja Koroški s Korošci aprila in maja 1945. — Borec (Ljubljana) 28, nacistični tisk o slovenskih vprašanjih v letih 1932—1933. 1976, — 5, str. 309—311 Borec (Ljubljana) 28, partizanov (Ljubljana) 10, 1976, 8/9, str. 481—486 Kiarntner Heimatdienst v letih 1971—1975. — Vestnik koroških 1976, 1, str. 16—42 O koroškem vprašanju. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 10, 1976, 1, str. 1—10 1977 Koroško vprašanja maja 1945. — Osvoboditev Slovenije. Protifašistično gibanje na avstrijskem Koroškem. — ga kongresa KPS. Ljubljana 1977, str. 155—165 Koroški Slovenci nekdaj in danes. — Beograd 1977, str. 43—51 Problem The Slovenes of Carinthia — then and Relations. Beograd 1977, str. 44—53 Ljubljana Zbornik 1977, now. — Minority Problems ustanovne- des minorites — The Anti-Minority Activities of German Nationalists in Carinthia. — Yugoslav-Austrian Relations. Beograd 1977, str. 109—121 dans les in den jugoslawisch- manjina u jugoslovensko-austrijskim Protimanjšinska dejavnost nemškega nacionalizma na Koroškem. goslovansko-avstrijskih odnosih. Beograd 1977, str. 105—116 odnosih. in Yugoslav—Austrian Die Kirntner Slowenen einst und jetzt. — Das Minderheitenproblem Oosterreichischen Beziehungen. Beograd 1977, str. 51—61 Problem 277—291 manjšin v jugoslovansko-avstrijskih Les Slovčnes de Carinthie jadis et aujourd'hui. — Le probleme rapports yougoslavo-autrichiens. Beograd 1977, str. 51—63 Koruški Slovenci nekad i danas. — Beograd 1977, str. 38—46 str. ob štiridesetletnici Problem odnosima. manjšin Minority v ju- Problems in Les agissements antiminoritaires du nationalisme allemand en Carinthie. — Le probleme des minorites dans les rapports yougoslavo-autrichiens. Beograd 1977, str. 129—141 Die minderheitsfeindlichen Umtriebe der deutschen Nationalisten in Kiirnten. — derheitenproblem in den jugoslawisch-osterreichischen Beziehungen. Beograd Das Min1977, str. 129—142 Protivmanjinsko delovanje nemačkog nacionalizma u Koruškoj. — goslovensko-austrijskim odnosima. Beograd 1977, str. 94—105 Pogled na segašnata položba na koruškite Slovenci. Prisilna i hrvatskoto malcinstvo vo Avstrija. Skopje 1977, str. 64—73 Neavtorizirani delni prevod razprave: Pogled na zdajšnji slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ljubljana 1976 položaj Iz delovanja Družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem vinski časopis (Ljubljana) 31, 1977, 3, str. 361—374 Odmevi kulturne avtonomije za koroške Slovence koroških Problem asimilacija Slovencev. manjina na — u ju- slovenečkoto Sodobna vprašanja pred prvo svetovno vojno. — Zgodo- v glasilu Zveze narodnostnih manjšin Nemčije (1925—1929). — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 31, 1977, 4, str. 507—515 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 151 Manjinsko pitanje | jugoslavensko-austrljski odnosi u godinama za suvremenu povijest (Zagreb) 9, 1977, 1, str, 25—46 1945—1975, — Časopis Pogled na položaj Koruških Slovenaca u prošlosti i sadašnjosti. — Časopis za suvremenu povijest (Zagreb) 9, 1977, 1, str. 69—94 Odjeci jugoslavensko-austrijskih odnosa u izvorirma i literaturi poslije 1920. godine. — Časopis za suvremenu povijest (Zagreb) 9, 1977, 1, str. 215—224 A Contribution to The Problems Regarding the Nazi Denationalizing Policy in (Austrian) Carinthia and Occupied upper Carniola from 1938 to 1943. — The Third Reich and Yugoslavia 1933—1945. Belgrade 1977, str. 423—440 V slovenščini objavlja: Vestnik koroških partizanov (Ljubliana) 7/8, 1974, 4, str. 28—54 Poskusi ureditve položaja slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem nega režima. — Slovenski vestnik (Celovec) 5. 8.—26. 8. 1977 Objavljeno v Zgodovinskem časopisu (Ljubljana) O položaju koruških Slovenaca. — avtor Dušan Nečak) Avstrijsko-nemška publicistika v času avtoritar- 30, 1976, 1/2, str. 145—160 Socijalizam in slovensko (Beograd) 20, 1977, 10, str. 1843—1852. vprašanje. — Koroški koledar (So- 1977 (Celovec), str. 95—109 Nemškonacionalni koroški pogledi na protifašistični boj koroških Slovencev. — bljana) 29, 1977, 1, str. 33—38 Borec (Lju- Objavlja tudi: Slovenski vestnik (Celovec) 17. 6. 1977, str. 7 Iz delovanja pemčkaneclorajneca društva Deutscher Schulverein tridesetih let. — Borec (Ljubljana) 29, 1977, 6/7, str. 381—386 Karntner Heimatbund in naseljevanje rajhovskih partizanov (Ljubljana) 11, 1977, 1, str. 17—22 »Štetje posebne vrste«, neonacizem Nemcev in manjšina. — Siidmark na Koroško. — v prvi polovici Vestnik koroških Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 11, 1977, 1, str. 8—16 Karntner Heimatdienst in avstrijsko nemškonacionalne organizacije v zadnjih dveh letih. — Vestnik koroških partizanov (Ljubljana) 11, 1977, 2, str. 30—47 Hanns Haas in koroški Slovenci. — Borec (Ljubljana) 29, 1977, 8/9, str. 493—497 Objavlja tudi: Slovenski vestnik (Celovec) 23. 9. 1977, str. 7 Iz spominov koroškega Slovenca lvana Starca. — Borec (Ljubljana) 29, 1977, 12, str. 641—645 Iz pisanja zahodnonemškega lista Deutsche National Zeitung. — Borec (Ljubljana) 29, 1977, 12, str. 689—693 1978 Lokalna uradna glasila — viri za slovensko krajevno zgodovino gradivo v Sloveniji po osvoboditvi. Ljubljana 1978, str. 49—57 Vindišarska »teorija« na avstrijskem Koroškem 1978 (Celovec), str. 162—175 Socialno-gospodarska struktura in delu Koroške po drugi,svetovni Manjšinsko vprašanje 31. 3,—1. 9. 1978 Razprava obravnava slovom: Manjši ih 1945—1970. po drugi svetovni vojni. — — Arhivsko Koroški ljudska štetja na slovenskem in jezikovno mešanem vojni. — Slovenski vestnik (Celovec) 6. 1. 1978, str. 7 in jugoslovansko-avstrijski čas od leta 1945 do vpraš je in jugosl vključno h odnosi. — Slovenski februarja 1978; od 31, 3,—26. 5. strijski odnosi v letih 1945—1975 Dve poročili o koroškem šolstvu iz leta 1925. — vestnik 1978 (Celovec) objavljena str. 405—407 stutgartskega pod na- Kronika (Ljubljana) 26, 1978, 1, str. 36—38 Nacistična pogajanja s koroškimi Slovenci in Jugoslovani v letih 1933—1934. (Ljubljana) 30, 1978, 4, str. 237—241 Zadnji dnevi slovenske čitalnice v štajerskem Gradcu. — Borec (Ljubljana) 30, Glasilo koledar — Borec 1978, 6/7, $ Deutsches Auslandinstituta o Sloveniji, — Borec (Ljubljana) 30, 1978, 6/7, str. 409—410 Austrijska vlada i manjine. — Medunarodna Objavljeno tudi v angleščini, francoščini, »Anšlus« in koroški Slovenci. 11—22. (Podpis T. Z.) — politika (Beograd) 29, 1978, 667, str. 10—11 nemščini, Vestnik ruščini. koroških partizanov (Ljubljana) 12, 1978, 1, str. Razprave inštitut za narodnostna 061/25 204 in 21 631) vprašanja ima na (YU-61000 razpolago gradivo — Treatises and Documents« Razprave in gradivo, št.1, 1960 . . Prispevki: A. Bebler: Die in gradivo, Stellung Ljubljana, december Ljubljana, naslednje Cankarjeva številke revije 5; telefon »Razprave . ,., der nationalen 1980, št. 11—12 Minderheiten in in 50 din Jugosla- wien. J. Jeri: Tržaško vprašanje od aprila 1948 do maja 1952, M. Markovič: Ujedinjene nacije i problem zaštite manjina u okviru ljudskih prava. |. Juvančič: Pojav italijanskega iredentizma in vprašanje asimilacije Razprave in gradivo, št.3, 1963 . . . 50 din Prispevki: J. Pleterski: Gospodarski faktorji narodnega in političnega usmerjanja kmečkega prebivalstva na Slovenskem Koroškem v letih 1848—1914. F. Bezlaj: Kritische Bemerkungen zum Ortsnamenbuch von Karnten. T. Zorn: Bibliografija člankov o koroškem vprašanju v periodičnem tisku 1955—1960. Razprave in gradivo, št. 4—5, 1966 (kmalu razprodano) . . . . . 150 din (Seminar ZN o pravicah človeka v večnarodnih skupnostih) Prispevki: A. Vratuša: Complexity of Problems in Multi-National Society. D. Druškovič: Les re- lations entre les nations en R. S. F. de Yougoslavie. J. Jeri: Ouelgues Blšments sur la situation du territoire nationalement mixte a la frontičre occidentale de la R.S. F. de Yougoslavie. E. Petrič: The Rights of National Minori- lies as Defined in the Statutes of the Communes. D. Zografski: Les problames du developpement national et social de la Republigue Socialiste de Macedoine. J. Jeri: Ouelgues aspects de la constatation de l'appartenance linguisligue au cours du recensement regulier de la population sur le territoire Triestin en octobre 1961. J. Pleterski: Die Volkszahlung vom 31.Mdrz 1961 in Karnten. A. Jager: Regionalna avtonomija Furlanije-Julijske krajine. A. Borme: La posizione del gruppo etnico italiano della Jugoslavia. B. Marušič. Bibliografija o problemih pokrajin ob zahodni meji SFRJ (1951—1962). T. Zorn: Bibliografija člankov o koroškem vprašanju v periodičnem tisku 1961—1983. Razprave in Prispevki: gradivo, št.6, D. Druškovič: 1974 . . .... Nekaj vprašanj koroških Slovencev. pi Jeri 50 — din G.Ku- šej: Prvine pravnega položaja slovenske narodne manjšine v Italiji. T. Zorn — J. Pleterski: Nekateri pravni vidiki položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. T. Zorn: Prispevek k problematiki sprememb v socialnih strukturah koroških Slovencev. J. Jeri: Manjšinska konferenca v Trstu. Razprave in gradivo, št. 7—8, 1976 . . . Prispevki: B. Bohte: Specifičnost ureditve naših narodnih avstrijskih rodnog O manjšin obveznosti prava v Avstriji. glede o pravnom položaju teritorialni zasnovanosti V. Benko: slovenske . pravnega Nekateri manjšine. gradiščanskih manjšinske .o.... in dejanskega zaščite mednarodnopravni B. Vukas: Hrvata 1951, 19861 in 1971 T. Zorn: glede na slovensko Manjšinska šolska Pravila u Aystriji. manjšino problematika J. Pleterski: stališčih kot subjekta lastne prebivalstva v letih in slovenščino na vidiki meduna- in o protipogodbenih in praksi Avstrije. D. Druškovič: O upoštevanju manjšine usode. V. Klemenčič: Kritika uradnih avstrijskih popisov jezik. 100 din položaja kot občevalni avstrijskem Koroškem. D. Nečak: Manjšinsko varstvo v Avstriji po točki 3 člena 7 avstrijske državne pogodbe. J. Stergar: Kršitve določb točke 5 člena 7 avstnijske državne pogodbe. M. Domini: Diskriminacija gradiščanskih Hrvata kao narodne manjine u Austriji. Razprave in gradivo, št. 9—10, 1979 . . . . »..—. . 250 din Prispevki: D. Tiirk: Študija OZN o pravicah pripadnikov manjšin. Mikeš-LukJunger: Upotreba maternjeg jezika i jezika društvene sredine kod školske omladine. F. Hajos: A nemzetisčgek jogi helyzete a Szloven Szocialista Koztarsasagban. E. Opassi: Attivita ed esperienze delle comunita d'interesse autogestite per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana di Capodistria, Isola e Pirano. Š. Šoš: Stiki pripadnikov madžarske narodnosti z matičnim narodom. K. Šiškovič: Konferenca o etničnih in jezikovnih skupnostih v videmski pokrajini. M. Komac: Hrvaška jezikovna manjšina v italijanski pokrajini Molise. D, Nečak: Študijska komisija za probleme slovenske narodnostne skupine na Koroškem. T. Zorn: -Leto dni avstrijskega zakona o narodnih skupnostih. Miklavc-Olas: Socialnogeografska analiza slovenskega Porabja na Madžarskem. D. Druškovič: Sur guelgues livres actuels. T. Zorn: Bibliografija člankov o koroškem vprašanju v periodičnem tisku v letih 1951 do 1954, Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. GRADIVO OPERACIJSKI 11—12 — 153 DOCUMENTS KOLEDAR OBEH OSREDNJIH ORGANIZACIJ KOROŠKIH (predan avstrijskemu kanclerju Kreiskemu 7. 12, 1979) SLOVENCEV Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, si dovoljujeta, da predložita zvezni vladi republike Avstrije predlog za rešitev odprtih manjšinskih vprašanj. Obe osrednji organizaciji sta prepričani, da je mogoče doseči zadovoljivo rešitev v smislu člena 7 Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 samo ob obojestranski pripravljenosti za stalne obvezne pogovore in za sporazumno postopanje ter ob upoštevanju življenj- skih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem pri postopku za rešitev problemov; zato vidita možnost za odpravitev trenutnih neznosnih razmer v postopanju, usklajenem med zvezno vlado in zastopstvom narodne skupnosti. Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij potemtakem pripravljenost, da po predhodni postopni izpolnitvi predloženega v prilogi, sodelujeta v okviru kakega sosveta. na Koroškem operacijskega izražata koledarja, 1. Takojšnja ukinitev sodnih postopkov proti koroškim Slovencem, ki so obtoženi zaradi političnega udejstvovanja za izpolnitev člena 7 Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Od 1. 7. 1980 naprej: 2. Ustanovitev srednje in višje šole z gospodarsko usmeritvijo za Slovence. Ustanovitev slovenskega oddelka v okviru koroške glasbene šole. 3. Prevzem stroškov za osebje in obratovanje za obstoječe zasebne dvojezične otroške vrtce v Celovcu, Šentprimožu in Šentpetru pri Šentjakobu in za druge izobraževalne ustanove, ustanovljene po lastni pobudi koroških Slovencev. 4. Pri vsakoletni sestavitvi proračunov zveze, dežele oziroma dvojezičnih občin Koroške je treba zagotoviti ustrezna sredstva za pospeševanje slovenske narodne skupnosti v obliki stalne proračunske postavke in treba je tudi zagotoviti avtonomno upravljanje teh sredstev. V tem okviru je vsekakor treba predvideti sredstva za ustanovitev oziroma vzdrževanje kulturnih domov koroških Slovencev. Vsakoletne podpore za delovanje slovenskih osrednjih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, po vsoti v višini stroškov za osebje in za potrebščine biroja obeh osrednjih organizacij. Posebno upoštevanje projektov, ki ne ustrezajo splošnim kriterijem za pospeševanje, ki ne upoštevajo posebnega položaja skupnosti (npr. številčna moč ali naselitveno območje). Sem spada tudi, da je treba v akcijo zastonjskih knjig vzeti slovenska in dvojezična šolska glasila, učbenike in šolske pripomočke. 5. Sprememba svojčas ustanovljenega biroja za posvetovanje, obveščanje, kulturno oskrbo in ljudsko izobrazbo slovenske narodne skupnosti na Koroškem pri uradu koroške deželne vlade v oddelek urada koroške deželne vlade. 1. 1. 1981: 6. Razširitev slovenskih radijskih oddaj deželnega studia Koroška v bistvu na celodnevni program (kakor npr. Radio Trst A). Dnevno vsaj polurni televizijski program v slovenščini. Ustanovitev ustreznih gremijev analogno v zakonu o ORF-u. Soudeležba ustanov koroških Slovencev v zadevah sredstev za obveščanje, ki bodo uvedena v prihodnosti. 7. Omogočitev sprejema slovenskih televizijskih oddaj RTV Ljubljana v celotnem južnokoroškem prostoru z inštalacijo in vzdrževanjem ustreznih tehničnih naprav. 8. Pospeševanje gospodarstva koroških Slovencev v smislu predlogov slovenskih osrednjih organizacij; predložiti jih je treba do 1.7. 1980 in nadalje vsako leto. Udeležba slovenskih ustanov pri tako imenovanih družbah za razvoj elektronskih medijev, ki bodo delovale na dvojezičnem območju (vsekakor pa od njihove ustanovitve naprej). 9. Pospeševanje delovanja znanstvenih ustanov koroških Slovencev in njih soudeležba pri znanstvenih projektih javnih ustanov za znanost in raziskovanje. 1. 7. 1981: 10. Uvedba dvojezičnosti v vseh javnih otroških vrtcih celotnega (v smislu izvršitvenega zakona LGBI 1959/44 k manjšinskemu šolskemu zakonu) dvojezičnega območja Koroške. 154 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 1. 1. 1982: 11, Ureditev vprašanja, ki se tiče sprejemanja Slovencev v javno službo (vključno zbornice in druga samoupravna telesa). 12. Na dvojezičnem območju nastavitev uradnikov (uslužbencev), izprašanih v znanju obeh jezikov. 13. Postopna uvedba dvojezičnosti v upravi obratov, ki so v družbeni lasti. 1. 1. 1983: 14. Uvedba slovenščine vsaj kot obveznega predmeta v osnovnih in glavnih šolah (in v šolskih tipih, ki sledijo) na območju, določenem v izvršitvenem zakonu LGBI 1959/44 k manjšinskemu šolskemu zakonu. Do 1. 1. 1985: 15. Nadomestitev zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976 po izdelavi predloga komisije, ki jo je treba sestaviti leta 1980 z zastopniki vlade in narodne skupnosti; s tem bo treba urediti tvarino, ki je predmet zakona o narodnih skupnosti, v smislu člena 7 Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. 15. 5. 1985: 16. Posebna podpora konkretnim projektom koroških Slovencev na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju v obliki jubilejnega darila slovenskima osrednjima organizacijama ob 30. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe leta 1955. Vse ukrepe je treba urediti sporazumno z zastopniki obeh slovenskih osrednjih organizacij na podlagi zveznih in deželnih zakonov. Tudi v Vil. zakonodajni dobi italijanskega parlamenta je bilo do sedaj predloženih več zakonskih predlogov za pravno ureditev položaja slovenske narodne manjšine in nekaterih drugih narodnih skupnosti v Italiji. Kot nadaljevanje dokumentacije iz predhodnega zvezka naše revije tokrat priobčujemo dva zakonska predloga Socialistične stranke Italije (z dne 20. 6. 1979 kakor tudi zakonski osnutek, ki ga je 15. 7. Aurelia Gruber Benco v imenu Liste za Trst. 1980 in z dne poslanski 24. 10. zbornici 1980), predložila Posebej opozarjamo tudi na to, da je v italijanskem senatu dne 15. 2. 1980 skupina senatorjev na čelu z Jelko Gerbec vložila zakonski predlog št. 747 glede norm za zaščito italijanskih državljanov slovenskega jezika. Ker predlog predstavlja v bistvu le novo redakcijo zakonskih predlogov Komunistične stranke Italije (ki se dosledno vrste od leta 1970) in ker se le v nekaterih podrobnejših formulacijah razlikuje od predhodnega zakonskega predloga z dne 6. 6. 1978, ki smo ga tako v slovenščini kot v italijanščini objavili na straneh 200—221 »Razprav in gradiva« št. 9—10/1979, tokratnega zakonskega predloga KPI ne ponatiskujemo v naši reviji. ZAKONSKI PREDLOG SOCIALISTIČNE STRANKE ITALIJE »POSEBNE NORME ZA ZAŠČITO SLOVENSKE JEZIKOVNE SKUPINE« Norme speciali di tutela del gruppo linguistico sloveno ONOREVOLI COLLEGHI! — Nelle scorse legislature presentammo identico progetto: oggi lo ripresentiamo testualmente. Ouesta proposta di legge ha il dichiarato scopo di indicare, in osseguio alTarticolo 6 della legge fondamentale della Repubblica, norme speciali di tutela per il gruppo linguistico sloveno nella Regione autonoma a statuto speciale Friuli-Venezia Giulia. E un atto democratico di grande rilievo, č una necessaria dimostrazione di civilta e di fraterna convivenza di popoli che pacificamente nell'ambito lavorano dello Stato. e collaborano Razprave ne in gradivo, Ljubljana, Si statuisce (articolo della lingua slovena (che č la lingua uficiale) december 1980, št. 1) la parificazioa guella italiana nella zona mi- stilingue di Trieste, Gorizia ed Udine, zona che sara delimitata dalla Regione. Si stabiliscono le facolta dei cittadini di lingua slovena di usare tale lingua negli organi elettivi e nei loro rapporti con ufici ed enti (articolo 2). Vi sono apposite prescrizioni per le amministrazioni scolastiche e per enti, istituzioni, associazioni varie. Si prevedono indicazioni per le assunzioni, in vari organismi, di cittadini che conoscano e la lingua italiana e guclla slovena. Mentre agli articoli 11, 12, 13 si considerano le formazioni dei piani di programmazione, urbanistici e regolatori. Numerose altre norme dirette a tutelare il gruppo linguistico sloveno sono appositamente specificate cio auspicabile che sollecitamente dar provvedimento, atteso nel progetto; con ansia e grande fiducia dalle popolazioni del confine orientale della nostra Patria. PROPOSTA ART. č per- il Parlamento voglia corso all'esame del DI nord- LEGGE 1. Nelle zone mistilingui delle province di Trieste, Gorizia e Udine la lingua slovena č parificata a guella italiana, lingua uficiale dello Stato. La delimitazione delle zone mistilingui nelle suddette province č demandata, conformemente all'articolo 24 della legge costituzionale 31 gennaio 1963, n. 1, al consiglio regionale del Friuli-Venezia Giulia. ART. 2. I cittadini di lingua slovena delle zone mistilingui delle province di Trieste, Go- rizia e Udine hanno facolta di usare la loro lingua negli organi elettivi di gualsiasi grado, nei loro rapporti con gli organi e gli ufici degli enti locali — regionali, provinciali, comunali, consorziali — con gli organi e gli uffici periferici dello Stato, con gli uffici giudiziari e gli enti e le persone concessionari di servizi pubblici. 11—12 A loro volta gli organi e gli ufici di cui al comma precedente usano negli atti, nella corrispondenza e nei rapporti verbali la lingua del richiedente o dell'atto pro- mosso. ART. 3. Le norme della legge 19 luglio 1961, n. 1012, hanno efficacia in tutte le zone mistilingui delle province di Trieste, Gorizia e Udine. ART. 4. Fatti salvi gli efetti dell'articolo precedente, il Ministro della pubblica istruzione nomina per l'amministrazione delle scuole materne, elementari e secondarie in lingua slovena delle zone mistilingui delle province di Trieste, Gorizia e Udine, ferme restando le competenze e le attribuzioni del sovrintendente scolastico regionale e dei rispettivi provveditorati agli studi provinciali, un vicesovrintendente regionale, scegliendolo da una terna formata dai rappresentanti, per l'occasione riuniti, del gruppo linguistico sloveno nel consiglio scolastico regionale ed in guelli provinciali di Trieste, Gorizia e Udine. Ferme restando le norme in vigore per il personale insegnante e guello amministrativo scolastico nelle scuole in lingua slovena per la parita di trattamento giuridico ed economico con le corrispondenti scuole in lingua italiana, viene riconosciuto il principio della stabilita nei ruoli della scuola slovena, per cui provvedimenti in materia di trasferimento, congedo, aspettativa, san- zioni disciplinari vengono presi solo dopo aver sentito il vicesovrintendente regionale per le scuole in lingua slovena ed i rappresentanti, per l'occasione riuniti, del gruppo linguistico sloveno nei consigli scolastici provinciali. Il personale insegnante e guello am- ministrativo scolastico della scuola in lingua slovena viene scelto per titoli ed esami tra gli appartenenti al gruppo linguistico sloveno. ART. 5. H gruppo linguistico sloveno č rappresentato nei consigli scolastici provinciali di Trieste, Gorizia e Udine. 156 Razprave I rappresentanti degli insegnanti sloveni nei consigli scolastici provinciali di cui al comma precedente vengono designati, mediante elezione, dal personale insegnante sloveno. I rappresentanti del gruppo linguistico sloveno nei consigli scolastici provinciali, oltre a svolgere i compiti previsti dalla legge, vengono riuniti in sessione comune interprovinciale, oltre che negli altri casi previsti dalla presente legge, anche per esprimere parere obbligatorio sulla istituzione e soppressione di scuole, sui programmi ed orari, sulle materie d'insegnamento e loro raggruppamento. ART. ART. 7. Gli enti, le istituzioni, le associazioni, le organizzazioni, le istituzioni folcloristiche, ricreative e sportive, le organizzazioni, i comitati culturali nonche l'ente radiotelevisivo, la stampa e le pubblicazioni del gruppo linguistico sloveno sono oggetto di attenta cura da parte dello Stato. Le loro necessita materiali e finanziarie sono sodisfatte, oltre che attraverso i fondi di bilancio degli enti locali, organi pubblici e istituzioni pubblicistiche competenti per territorio e materia in proporzione alla loro attivita ed ai loro bisogni, anche con i fondi dei ministeri competenti per materia ed attivita. 8. Il governo nazionale mettera a disposizione della comunita slovena nelle zone mistilingui, pubblici edifici, provvedendo se necessario, alla loro costruzione, da destinarsi a sedi di associazioni, istituti ed enti minoritari, nonche guali centri di attivita culturale e sociale della minoranza stessa. La gestione di detti centri verra assunta dai comuni i guali stanzieranno nei loro bilanci il relativo capitolo guale voce di spesa obbligatoria. Ljubljana, december ART. 1980, št. 11—12 9. Le norme di cui agli articoli 2 e 3 ' vengono applicate, in guanto compatibili ed in via interpretativa, anche alla topo- nomastica territoriale, geografica, viaria, comunale, cittadina delle zone mistilingui. Le stesse norme vengono applicate per gli awvisi, annunzi, atti pubblici, degli enti, organi e ufici enumerati nellarticolo 3. Salve le disposizioni di cui agli articoli 2 e 3 ed al presente articolo č ammesso l'uso anche disgiunto della lingua slovena. ART. 6. Le istituzioni scolastiche del gruppo linguistico sloveno verranno adeguate alle riforme dell'ordinamento scolastico nazionale ed alle esigenze del gruppo linguistico stesso previo parere obbligatorio dei rappresentanti riuniti degli insegnanti sloveni nei consigli scolastici provinciali. »ART. in gradivo, Per dar modo al 10. gruppo linguistico sloveno di realizzare il proprio sviluppo in sostanziale parita, nelle assunzioni di persone negli enti, organi ed ufici pubblici, nonche nei pubblici servizi delle zone mistilingui viene data precedenza, a parita di condizioni e di reguisiti, ai cittadini che conoscono la lingua italiana e guella slovena. Per dare esecuzione alla norma di cui al comma precedente, nei concorsi di gualsiasi tipo e nelle chiamate per titoli ed esami, per soli titoli o soli esami, viene espletata una prova scritta e orale valutativa della conoscenza della lingua slovena. Il personale in servizio con conoscenza delle lingue italiana e slovena viene in via di massima destinato a svolgere le proprie funzioni e la propria attivita nelle zone mistilingui. ART. il. I piani di programmazione economicosociale a gualsiasi livello nazionale, regionale, provinciale, consorziale, comunale, eccetera e le loro esecuzioni concernenti anche le zone mistilingui delle province di Trieste, Gorizia e Udine devono atte- nersi al principio di non alterare il carattere etnico delle zone suddette; a tal fine verra immesso negli organi competenti un numero adeguato di rappresentanti del gruppo linguistico sloveno da scegliere attraverso consultazioni con gruppi, enti ed organizzazioni politico-sociali in cui i cittadini di lingua slovena operano, affinchč possano pesprimere la loro opinione e contribuire alle decisioni in merito. i Razprave in gradivo, Ljubljana, ART. december 1980, št. 11—12 157 12. ART. Le norme di cui all'articolo precedente sono da osservarsi anche in ordine ai piani urbanistici. ART. 4 13. I piani regolatori intercomunali e comunali, nonchč i piani particolareggiati delle zone mistilingui debbono adeguarsi alle norme ed ai principi di cui all'articolo 12. 16. Provvedimenti e atti di gualsiasi genere, tanto pubblici guanto privati, che comportino il pericolo di assimilazione nazionale del gruppo linguistico sloveno mediante alterazione delle specifiche peculiarita delle zone mistilingui sotto il profilo etnico, storico, culturale e sociale, potranno venire impugnati dinanzi all'autorita giudiziariz per lesione degli interessi del gruppo etnico sloveno. L'autorita giudiziaria potra cautelativamente sospendere l'efficacia del provvedimento o atto impugnato. ART. 14. Per salvaguardare il carattere specifico delle zone mistilingui delle province di Trieste, Gorizia e Udine, e svilupparle in modo organico nel contesto dello sviluppo economico e sociale del paese, gli organi periferici dello Stato e gli enti pubblici di carattere centrale, interregionale o interprovinciale, gli organi e gli enti regionali, provinciali, intercomunali, consorziali, comunali, i servizi pubblici, i concessionari di pubblici servizi, rivolgono nelle loro attivita sociali, economiche, finanziarie, slovena operano. Il gruppo linguistico sloveno ha il diritto di sviluppare in ambito comunale, intercomunale, provinciale, interprovinciale e regionale senza limitazioni tutte le attivita economiche, sociali, finanziarie ec bancarie. Le spese che gli organi degli enti centrali e periferici dello Stato, gli organi e gli enti locali a gualsiasi livello, i concessionari di servizi pubblici sosterranno nelVesecuzione e nell'osservanza delle norme della presente legge verranno ascritte a carico dei bilanci corrispondenti e competenti guale spesa obbligatoria. ART. 18. Allo scopo di dare esecuzione regolamentare alle disposizioni della presente legge e di approntare o proporre gli strumenti amministrativi e legislativi necessari allo sviluppo tutelato del gruppo linguistico sloveno viene istituita presso la Presidenza del Consiglio dei ministri una commissione consultiva in via obbligatoria di 9 membri di cui 4 appartenenti al gruppo linguistico sloveno. I membri di detta commissione rimarranno in carica per 5 anni e potranno venire riconfermati. ART. ART. 17. cul- turali, particolari cure alle esigenze ed ai bisogni del gruppo linguistico sloveno. A tal fine vengono immessi negli organi decisionali e consultivi anche rappresentanti del gruppo linguistico sloveno, scegliendoli attraverso consultazioni con i gruppi, enti ed organizzazioni economiche, sociali e culturali in cui i cittadini di lingua ART. 19. 15. I segretari comunali, i funzionari, i dirigenti dei servizi pubblici intercomunali e comunali anche di tipo consortile nei comuni e nei rioni cittadini delle zone mistilingui in cui la maggioranza della popolazione appartiene al gruppo linguistico sloveno devono venir scelti e nominati tra i candidati la cui lingua materna č la slovena, fermi restando i principi e le norme dell'articolo 11. I cittadini, gli interessati ed i loro discendenti, che hanno dovuto cambiare o abbiano subito il cambiamento del proprio cognome o del cognome dei propri ascendenti hanno la facolta di riavere il cognome originario mediante proposizione di domanda esente da gualsiasi onere tributario corredata della documentazione attestante il cognome d'origine, presentata al tribunale del luogo dove hanno la residenza. Razprave in gradivo, Ljubljana, december Parimenti i cittadini cui č stato imposto il nome nella forma italiana hanno diritto di ottenere con le modalita di cui al comma precedente, il cambiamento del nome nella forma slovena. Le domande vengono evase entro 30 giorni dalla presentazione. ART. 20. Vengono riaperti per gli appartenenti al gruppo linguistico sloveno i termini per la presentazione delle domande per il riconoscimento di gualifiche di perseguitato politico, partigiano o deportato. Vengono altresl riaperti i termini per 1980, št. 11—12 la ricostruzione delle carriere dei dipendenti pubblici e eguiparati appartenenti al gruppo linguistco sloveno che siano stati trasferiti, posti in guliescenza, licenziati, puniti in via disciplinare o comungue discriminati nel periodo dal novembre 1918 al ripristino dell'amministrazione italiana sulle zone mistilingui, ovvero abbiano dovuto abbandonare il territorio della Repubblica per motivi nazionali o politici. Vengono riveduti, su domanda, i casi di perdita di cittadinanza e residenza a causa di motivi politici e razziali. Le domande dovranno essere proposte entro il termine di un anno dall'entrata in vigore della presente legge e verranno evase entro 6 mesi dalla presentazione. 20. 6. 1979 predložila pod številko 13 poslanca Loris Fortuna in Balzamo. Tekst povzemamo po Atti Parlamentari, Camera dei Deputati, VIH lenje stro, Disegni di legge e relazioni — Documenti, 13, str. 1—8. PREDLOG USTAVNEGA ZAKONA LISTE ZA TRST »NORME ZA ZAŠČITO FURLANSKE, SLOVENSKE IN NEMŠKE ETNIČNO-JEZIKOVNE MANJŠINE AVTONOMNE DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE« Norme per la difesa delle minoranze etnico — linguistiche, friulana, slovena della regione autonoma Friuli — Venezia Giulia ONOREVOLI COJLEGHI! — La regione zutonoma Friuli - Venezia Giulia č un composilo. agglomeralo geografico, storico ed etnico. Dal mare alla pianura, alla collina e alle Alpi essa costitvisce un variare di popola- e tedčsca, Dal punto di vista etnico la regione, per la sua conformazione orografica, rimasta 'a lungo celtica, ma turo a seguito dell'impalto con Roma una lingua necromanica, e cioč il friulano .affine al ladino dell'Alto Adige e alle lingue romance della Svirzera. Compressa a sud dall'espansione veneta e al Friuli - Venezia Giulia 1.216.655 della lingua abitanti che non fu della provincia di Trieste, parlata, in obbedienza all'articolo f cia di Trieste deriva dai trattati internazionali che difendono la minoranza linguistica slovena. E : Hi si s č 1 in forse lo stesso diritto della regone alla specialita del suo Statulo istitutivo. NI guesito sulla lingua parlata applicato alla provin a 3 della Costituzione. Omissione di indagine che mette že Ji; H E I ijili rono ripartiti, ad esclusione a seconda NI gruppo di stodio di Bellinzona (Svizzera), con il proposito di predisporre una carta linguistica delVEuropa. ha effettuato nel periodo 1972-74 una accurata ricerca linguistica su 219 comuni del Friuli - Venezia Giwlia dei gvali 185 hanno risposto direttamente si auesiti loro richiesti e i dati, per guelli che non si erano espressl, ricavati con il metodo della estrapolarione, de- ducendone conclusioni che non si distaccano dalle analisi precedenti di studiosi della materia e che cosi si riassumono: in gradivo, Ljubljana, december 1980, ABITANTI. LINGUE itallana friulana slovena ledesca 635.777 52,2% 526,249 433% 40.978 4.1% 4.751 04% esclusa nell'intera area; guella la provincia di Trieste; friulana ita- in tutta la slovena nel- le provincie di Trieste, Gorizia e Udine; la tedesca in Isole ristrette dejla valle del Ferro e val Canale in ana« logia con le pr desche del di Sappad in provincia di Belluno. Mentre 'nel territori italiani di plu vecehla data il problema delle minoranze lingulstiche fu del tutto ignorato e lo č ancora oggi rispetto alle minoranze incluse nella unita nazionale, esso era, invece, vivo e dibattuto nei terrilori ex austriaci, nej guali la rivendicazione della auti ji zjonale aveva investito l'intero imp austro- i Varea, č diffusa | | Delle guattro lingve parlate nella regione guella Fratlanto maturava guell'800 che č il secolo delle af. fermazioni nazionali e nel crogiuolo di popoli dell'impero austriaco, nascevano, come frutto di una evoluta politica dell'istruzione pubblica, i fermenti cbe i 1.216,656 100% liana št. 11—12 Š Razprave ungarico € i 14 popoli che lo costituivano, favorita dalla unila delle strutture del comune indirizzo scolastico seppure distinto nelle 14 lingve parlate. Va poslo particolare accento sul fatlo che l'ordinamento scolastico austriaco, laicizzato gih nel corso della prima parie del XIX secolo, č improntato a singo- lare serieta e rmodernita di indirizzi. Nel guadro complessivo biti dall'Adriatico. Trieste dei territori ex austriaci lam rsppresenta una storica del tutto particolare: cioč un municipio romaBo cbe affonda le radici in una preistoria mercantile e riesce, rifuggendo dall'esperienza feudale, comune alIstria gunnto al Friuli contermini, a conservare la propria struttura patriziale in analogia con le repubbliche marinare italjane e le cittu anseatiche de! nord, in un ordinamento municipale indipendente per 800 anni della sua storia. Lungo il processo di una cosl lunga storia la forza coesiva di una realta civile italica assorbiva e mente la istituzone di tre centri culturalti, la degli ilaliani; la In amministra zjone (iduciaria iugoslava. Mentre in Alto Adige le popolazioni tedesche impegnarono una lotta decisa e ricorseroa 10 anni di terrorismo per affermare le loro rivendicazioni e dividere, come poi risulio utile a tulti gli effetti, la Regione Autonoma di loro competenza .nelle dve compenenti di Trento e di Bolzano. nella zona onsiglio del distretto scolastico tedesco nella regione Friuli-Venezia Giulia. L'intendente di cui al comma precedente ed il persevnale direttivo, docente e non docente delle scuole di sui al primo comma appartjene alla minoranza linguistica ledesca. Art. 33. All'Universita friulana č vedere alla formazione del le di cui al primo comma Tale compito pud essere con istituzioni universitarie demandato il compito di provpersonale docente per le scuodell'articolo 16. assolto anche in cooperazione della Repubblica dell'Austria, Art. 34, L'eguipollenza dei diplomi e delle lauree č regolata dall'accordo italo-austriaco del 14 marzo 1952, reso esevutivo con la legge 9 ugosto 194, n, %H. Art, 35 Alla minoranza linguistica tedesca di cui all'articolo 30 č garantita la ricezione dei programmi radiofonici e televisivi in lingua tedesca emessi in provincina di Bolzano e di guelli emessi dalla radiotelevisione della Repubblica dell' Austria. E' altresi garantita |'emissione di notiziari radiofonici, rigurrdanti gli avvenimenti locali e regionali, noncha di trasmissioni sull'attivita culturale della minoranza stessa. Razpravo in gradivo, Ljubljana, decomber 1980, št. TITOLO V NORME TRANSITORJE Art. 36. . Agli appartenent. alle minoranze linguistiche di cu all'articolo 1 emigrati fuori dal territorio tadizionalmente abitato dalle stesse per motivi di lavoro la Repubblica e le Regioni Friuli-Venezla Giulia e Veneto agevolano con interventi finanziari e fiscali il ritorno nella zona di provenienza, Art. 37. Nelle scuole di cui all!'articolo 31 pud essere introdotto nei primi cingue anni dall'entrata in vigore della presente legge !'insegnamento bilingue tedesco.italiano che avviene con criteri di assoluta parita per ogni materia ed attivita. La decisione spetta al consiglio di interclasse o d'istituto e viene presa di anno in anno. Art. 38. Nelle scuole con lingua d'insegnamento slovena istituite 11—12 165 in base nila presente legge nella provincia di Udine pod essere introdotto nei primi cingue anni dall'entrata in vigore della presente legge Winsegnamento bilingve sloveno-italiano che avviene con criteri di assoluta parita per ogni materia ed attivita. La decisione spetta al con. siglio di interclasse o d'istitoto e viene presa di anno in dnno. Art. 39. Li to bilingve friul li pr dal. Farticolo 17 della presente legge viene introdotto con crilerio di gradualita e raggiunge |assoluta parita delle due lingue per ogni materia ed attivita dopo cingue anni dall'entrata in vigore della presente legge. - Art. 40. Le Regioni Friuli-Venezia Giulia e Veneto istituiscono d'intesa con i sovraintendenti scolastici regionali del corsi per la preparazione degli insegnanti per Minsegnamento di cui agli articoli 37, 38 e 39 della presente legge, 15. 7. 1980 predložila pod številko 1884 poslanka Aurelia Gruber Benco. Tekst povzemamo po Bollettino d'informazioni degli Sloveni in Italia, Trieste/Trst 1980, 19, 19, 8—15. ZAKONSKI PREDLOG SOCIALISTIČNE STRANKE ITALIJE »NORME ZA ZAŠČITO JEZIKOVNIH MANJŠIN« Norme per la tutela delle minoranze linguistiche ONOREVOLI COLLEGHI! — Il problema delle minoranze linguistiche in Italia si č imposto all'attenzione del Parlamento gia nell'immediato dopoguerra per guel che riguarda alcune popolazioni delle zone di confine, alle guali si č assicurata una tutela legislativa. Non si pud comungue ritenere che in tal modo si sia esaurito il problema di tutte le minoranze, tenuto conto che per numerosi insediamenti di popolazioni alloglotte presenti in altre regioni non si č provveduto finora in alcun modo a fornire strumenti legislativi che ne salvaguardino l'identita culturale e linguistica. Non č che siano mancate in passato iniziative in tal senso, provenienti da varie parti politiche: anzi, alcune di tali iniziative rimontano anche a date ormai lontane. Ad cesempio, il disegno di legge n. 2462 per la tutela della minoranza albanese fu presentato al Senato della Repubblica fin dal 18 febbraio 1958. Pure, non sono finora seguite misure concrete che afirontino il problema nella sua globalita, senza spezzettarlo in interventi Himitati ad un singolo gruppo etnico. Appare pertanto necessario provvedere con urgenza, per evitare la perdita della identita culturale dei gruppi linguistici minoritari, tenuto anche conto che il problema curopea. si č ormai proposto su scala Sara opportuno ricordare in tal senso la raccomandazione n. 814 fatta nel 1977 dall'Assemblea parlamentare del Consiglio d'Europa, relativa allo studio delle lingue europee viventi, che al punto 9, a, ili, riconosce x l'utilita culturale di preservare le minoranze linguistiche in Europa». Inoltre, in guest'anno 1980 un'indagine conoscitiva sulle minoranze č stata disposta dal Parlamento Europeo al guale č stata pure presentata dal deputato Gaetano Arfe una proposta per la delfinizione di una « Charta» dei diriui delle mi. noranze. Da tali considerazioni deriva appunto la presente proposta di una legge-guadro, che non affronti il problema solo come un capitolo del contenzioso con altri Slati, ma consideri lesistenza di cittadini italijani che hanno diverse tradizioni linguistiche come un arricchimento del nostro patrimonio storico ed una significativa affermazione di un pluralismo culturale, necessaria premessa di guello politico. s In tale ottica potranno evitarsi i limiti di una visione folkloristica di maniera, che mortificherebbe le tradizioni di gueste popolazioni, riducendole ad oggetto di mera curiosita. Ne, d'altra parte, ci si potra accusare di fomentare irredentismi attraverso norme di tutela che non vogliono certo tra- 166 Razprave sformare cittadini italiani in cittadini di altri Stati, ma solo assicurare la conservazione di usi, costumi, peculiarita culturali che altrimenti rischierebbero di andare dispersi. A tal riguardo ci sembra possa riuscire illuminante precisare guali siano esattamente le lingue da tutelare, dato che in alcuni casi esistono notevoli dif. ferenze tra i linguaggi propri delle nostre minoranze e guelli dei Paesi d'origine, a causa del diverso contesto storico in cui si sono evoluti. Riteniamo che vadano conservate le lingue effettivamente parlate dai nostri gruppi alloglotti; e non che vada diffuso Vapprendimento di lingue straniere, a volte solo sommariamente assimilabili all'uso linguistico corrente delle minoranze presenti sul nostro territorio, che verrebbero a perdere la propria autenticita, se la loro lingua venisse con arbitrio antistorico ricondotta a modelli lontani ed ormai In gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 Pertanto, i Sardi non sono stati compresi fra i gruppi da tutelare, citati allo articolo 2 del presente progetto di legge. NE si č citato il caso degli zingari, in guanto si tratta di popolazioni per lo piu nomadi e la cui tradizione culturale non č scritta, ma orale. Sembra guindi che per essi si impongano soluzioni diverse da guelle gui prospettate. Rinviare ad altra sede legislativa il problema dei sardi e guello degli zingari non dovra comungue apparire frutto di scarso interesse o misconoscimento dei diritti di gueste minoranze. Si č solo voluto assicurare l'omogeneita delle proposte, corrispondente ad una omogencita dei problemi, riscontrabile pur nella complessa articolazione storica delle varie minoranze. E si č voluto pure che le nostre proposte fossero realistiche e, in guanto tali, realizzabili. estranei. Vi č poi ancora da osservare che una legge-guadro sara certo un incentivo perche vengano assunte legalmente altre iniziative legislative da parte dei Consigli regionali. (Gia si possono contare esempi significativi come le proposte Ed una legge-guadro utile per i sara gruppi particolar- numericamente meno consistenti, che incontrerebbero maggiori dificolta per ottenere un riconoscimento dei propri diritti. Alla luce di tali considerazioni abbiamo ritenuto che i sardi costituiscano un caso a parte, dato che sul piano locale non ma Costituiscono sono anzi la della popolazione certo una minoranza, stragrande maggioranza dell'Isola. Sul piano culturale il loro caso č riconducibile a guello delle altre popolazioni alloglotte; ma sul piano politico esistono certo profonde differenze fra la realta sarda e guella dei piccoli nuclei sparsi, bisognosi di una tutela che venga loro assicurata dal centro. Inoltre, la Sardegna č una regione a slatuto speciale, e guindi dotata di piu ampi poteri, per cui dovrebbe apparire preferibile ai Sardi stessi che il loro pro- blema venga affrontato ART. DI LEGGE 1. presentate al Consiglio regionale della Basilicata ed a guello della Calabria per la salvaguardia delle minoranze albanesi). mente PROPOSTA localmente. Lo Stato e le Amministrazioni locali tutelano la permanenza dei cittadini di lingua non italiana nei luoghi storici dei loro insediamenti anche ponendo freno al loro esodo. ART. 2. Ai fini e per gli efletti della presente legge sono considerate di lingua non italjana le comunita d'origine tedesca, francese, catalana, slovena, croata, albanese, greca, occitano-provenzale, ladina, ladinafriulana nelle rispettive zone di insediamento tradizionale. ART. 3. I cittadini italiani che appartengono alle predette comunita hanno facolta di adoperare, gualora ne facciano richiesta, la propria lingua d'origine anche nei rapporti con gli organi della pubblica amministrazione, operanti nei territori di cui al precedente articolo 2. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 167 ART. 4. ART. Alle comunita di lingua non italiana sono, come minimo, assicurate le seguenti misure di tutela: a) nelle scuole d'infanzia la presenza di personale scolastico della tradizione linguistica diversa da guella italiana esistente nelle diverse localita in numero suficiente; b) nelle scuole dell'obbligo mento della lingua d'origine; l'insegna-' c) nella scuola secondaria superiorc l'insegnamento della lingua ce letteratura d'origine, della storia e delle tradizioni popolari proprie dei rispettivi insediamenti. Nei casi di cui alle lettere linsegnamento č impartito su degli alunni interessati. b) e c) richiesta L'istituto centrale di statistica provvede, in occasione dei periodici rilevamenti della popolazione, anche al censimento delle minoranze linguistiche guale ne sia la consistenza numerica. ART. Le amministrazioni ti locali nell'ambito 6. pubbliche delle I cittadini di lingua diversa da guella italiana cui sia stato attribuito un nome italiano possono modificarlo nella forma corrispondente a guella del proprio ceppo linguistico d'origine. Analogo provvedimento pudo essere richiesto per i cognomi che siano stati ita- lianizzati dopo il 1918. Su tale richiesta decide il tribunale in camera di Consiglio udito il pubblico ministero. Tutti gli atti del relativo provvedimento sono esenti dalla tassa di bollo e da gualsiasi altra spesa o imposta. ART. 8. Le amministrazioni comunali promuovono tutte le attivita che assicurano la conservazione del patrimonio storico ed artistico proprio delle popolazioni di tradizioni linguistiche diverse da guella italiana, anche attraverso le associazioni che perseguono ART. 5. e gli en- rispettive com- petenze, curano che siano bilingue la toponomastica e la segnaletica stradale nelle zone di tradizionali residenze di popolazioni di lingua diversa dall'italiano. I comuni le cui denominazioni siano state adattate alla lingua italiana possono con deliberazione del consiglio comunale, ristabilire le rispettive denominazioni di origine. Analogo provvedimento pud essere adottato per le localita nei rispettivi territori che si trovino nelle medesime condizioni. Tali delibere non sono sottoposte al controllo dei competenti organi regionali e sono immediatamente esecutive. 7. istituzionalmente ART. tali fini. 9. La RALTV, nell'ambito delle trasmissioni regionali curate dalla terza rete, provvede a riservare almeno il 10 per cento delle ore di trasmissione a programmi che valorizzino e informino sulla storia e sulla cultura delle predette minoranze linguistiche. E inoltre riservato nei programmi delVaccesso a diffusione nazionale previsti dall'articolo 6 della legge 14 aprile 1975, n. 103, il 15 per cento delle ore di trasmissione alle associazioni di cui al precedente articolo 8. ART. 10 Per le finalita della presente legge č trasferita a favore dei comuni singoli o associati la somma di lire 2 miliardi che sara distribuita in relazione uila consistenza numerica esistente in tali comuni delle diverse comunita etniche, rilevate nella prima fase di attuazione della presente legge dalle regioni. 24. 10. 1980 predložili pod številko 2068 poslanci Sacconi, Labriola, Francesco Forte, Fiandrotti, Mario Raffaelli, Loris Fortuna, Ando, Casalinuovo in Marte Ferrari. Tekst povzemamo po Atti Parlamentari, Camera dei Deputati, VIH Legislatura, Disegni di legge e relazioni — Documenti, 2068, str. 1—5. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 inštitut za narodnostna vprašanja (YU-61000 061/25 204 in 21 631) ima na razpolago ve in gradivo — Treatises and Ljubljana, poleg Documents« Cankarjeva 5; še naslednje publikacije: Luka Sienčnik — Bogo Grafenauer: Slovenska Koroška. Seznam politično-upravna razdelitev, Ljubljana 1945. (kmalu razprodano) . Lavo Čermelj: di Fiume Lavo 958: il vescovo Antonio e Trieste— Capodistria. Santin e gli Sloveni Ljubljana telefon starejših številk revije »Razpra- 1953, . krajev in 20 din e Croati delle diocesi (kmalu razprodano) Čermelj: Tržaško ozemlje ter goriška in videmska io s iš z BO S si im o k ei ne m on ke K K Be . pokrajina. m m (v m Lavo Čermelj: O ljudskem štetju v Trstu |. 1910. Zagreb 1958, . 50 din Ljubljana v 20 Ai . . 20 din Drago Druškovič: Carinthian Slovenes: Some Aspects of Their Situation. 18 years after the signing of the Austrian State Treaty. Ljubljana 1973. . . . 40 din Janko Jeri — Gorazd Kušej — Svetozar Polič: The Special Statute (annex to the London Memorandum of Understanding) and some elements of the legal situation of the Slovenian ethnic group in Italy and of the Italijan in Yugoslavia. Ljubljana 1974. ............,:..:..... 10 din Twenty Years Overdue. Slovene and Croat Minorities in Austria, Ljubljana JO7O:: zono ura m m dd O K MOKE MN SOB a RO Rose m a oma ao s dOidih Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ljubljana 1976. . . s.s; 5 Z.5s € same golše Gradivo s »Posvetovanja o aktualnih vprašanjih slovenske % in ajg« hrvaške MWOdn manjši- ne v Avstriji« 28. maja 1976 v Ljubljani. Actual Ouestions of the Slovene and J9T6: ; wo šus uvoz NJE u OU JES Aktuelle reich. Fragen Ljubljana Problem manjšin Bedgrad' 1971. Le der probleme slowenischen 1976. v se des Minorities: most Bridge und der kroatischen Minderheit ,...........:.:... jugoslovansko-avstrijskih 5 5 nm minorites d'articles et de documents. — Manjšine Croat Minorities in Austria. Ljubljana NOE ME wo ome soo s je 30din med dans les se odnosih. a neg rapports Beograd narodi. Among ome the Nations. m Članki m a in 830 din dokumenti. z me oe po 0d yougoslavo-autrichiens. 1977... Ljubljana s in Oster- ...... 1980. Ljubljana ..... . . 1980, .. . . Recueil . 50 din . . . . 20 din . . . . 30 din Razpravo in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 169 AVTORJI — AUTHORS SILVO DEVETAK je bil rojen 31. 12. 1938 v Gorici. Končal je pravno fakulteto univerze v Ljubljani, magistriral na isti fakulteti s temo »Vloga federalnih enot v mednarodnih odnosih«, Od 1962 do 1967 je bil svetovalec za zunanjepolitična vprašanja pri RK SZDL Slovenije, od 1967 do 1973 tajnik, član in predsednik podkomisije za manjšine Komisije za mednarodne odnose Skupščine SR Slovenije, od 1974 do 1978 posebni svetovalec v ZSZZ za manjšine, balkansko sodelovanje in mejna vprašanja, od 1978 do 1981 svetovalec Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, od 1979 do 1980 vršilec dolžnosti ravnatelja, od leta 1980 pa ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Udeležbe v mednarodni dejavnosti s področja pravic človeka, rasizma in zaščite manjšin: leta 1969 seminar OZN za mlade strokovnjake o prvem desetletju svetovnega razvoja (Ženeva); 1970 do 1974 sodeloval v različnih fazah pogajanj za Osimski sporazum, 1974 — član pripravljalnega odbora za seminar OZN o manjšinah v Ohridu (referat »Narodne manjšine v zunanji politiki SFRJ«); 1974 do 1977 predsednik jugoslovanskega dela mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora za manjšine po členu 8 Memoranduma o soglasju, od leta 1976 dalje član odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije, 1977 do 1978 član jugoslovanske delegacije na beograjski konferenci KVSE, 1978 član jugoslovanske delegacije na svetovni konferenci za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji (Ženeva), na 34., 35., 36. in 37, zasedanju komisije OZN za človekove pravice — član jugoslovanske delegacije. Napisal je vrsto člankov in razprav o mednarodnih pravnih in političnih vprašanjih, o narodni problematiki in o vprašanjih pravic človeka in rasizma, med katerimi so bili nekateri objavljeni v jezikih narodov Jugoslavije ter v tujih jezikih. SILVO DEVETAK was born on December 31, 1938 in Gorizia. He graduated from the Faculty of Law of the University of Ljubljana, and he completed his postgraduate studies at the same faculty on the basis of his theme »The Role of Federal! Units in International Relations«. He was appointed counsellor for the guestions of foreign affairs ak the Republic Conference of the Socialist Alliance of Working People of Slovenia (1962— 1967), secretary, member and president of the subcommission on minority guestions of the Commission on international Relations of the Assembly of the SR of Sfovenia (1967—1973), special counsellor on minorities, Balcanic cooperation and boundary guestions in the Federal Secretariat for Foreign Affairs (1974—1978), counsellor of the Executive Council of the Assembly of the SR of Slovenia (1978—1981), 1979—1980 p. d. of the director and from 1980 the director of the Institute for Ethnic Problems in Ljubljana. He took part in international activities on human rights, on elimination of rasism and on protection of minorities: in 1969 he attended the United Nations seminar for the young experts on the first decade of the world development in Geneva; in 1970—1974 he took part in several phases of the negotiations for the Yugoslav-ltalian Agreement of Osimo, in 1974 he was member of the preparatory committee for the UN seminar on minorities in Ohrid (the paper »National minorities in the foreign affairs of the SFR of Yugoslavia«); 1974—1977 he was president of the Yugoslav part of the mixed YugoslavItalian Committee for minorities established according to the article 8 of the Memorandum of understanding, from 1976 member of the Committee of the UN on the elimination of racial discrimination, 1977—1978 member of the Yugoslav delegation at the World Conference to combat Rasism and Racial Discrimination (held in Geneva), at the 34th, 35th, 36th, and 37th session of the commission of the UN for human rights a member of the Yugoslav delegation. He wrote numerous articles and treatises on international legal and political guestions, on ethnic guestions and on the guestions of human rights and rasism; they were published in the languages of nations of Yugoslavia or in foreign languages. MATJAŽ KLEMENČIČ se je rodil 13. 9. 1955 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1978 iz zgo- dovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlil kot stažist — raziskovalec na PZE za zgodovino na isti fakulteti. Od takrat se ukvarja z zgodovino narodnostnih vprašanj in z zgodovino izseljevanja Slovencev v ZDA. Znanstveno se je s štipendijo RSS izpopolnjeval v letih 1979 in 1980. Aktivno se je udeležil z referatom ali koreferatom več znanstvenih srečanj (Celovec 1978, Maribor 1978; Novi Sad 1979, Montreal 1980, Bratislava 1980 in Tallahasse na Floridi 1980). 170 —, Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1980, št. 11—12 MATJAŽ KLEMENČIČ was born on September 13, 1955 in Ljubljana. He took his degree in history and geography at the Faculty of Philosophy of the Ljubljana University in 1978 and since then he has been working as probationer — researcher at the Pedagogic-scientific department for history at the same faculty. He has been researching the ethnic guestions and the history of the Slovene emigration to the USA. He improved his knowledge in the USA in 1979 and 1980 by means of the scholarship of the Research Council of Slovenia, He took part in several scientific meetings (in Celovec/Klagenfurt in 1978, in Maribor in 1978, in Novi Sad in 1979, in Bratislava in 1980, and in Tallahasse-Florida in 1980). VERA KLOPČIČ, rojena 13. 1. 1950 v Beogradu, raziskovalni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. (Blografijo in bibliografijo objavljamo v tej številki RIG, na straneh 105—106.) VERA KLOPČIČ was born on January 13, 1950 in Belgrade. She finished a grammarschool in Ljubljana in 1968 and took her degree at the law Faculty of the Ljubljana University in 1973. From 1973 to 1976 she did her practice as a judge-probationer at the District Court in Ljubljana. In 1976 she joined the Institute for Ethnic Problems in Ljubljana as an assistant (from 1980 as a research collaborator). (The Biography and bibliography is published in this number of Treatises and Documents, p.p. 105—106.) ERNEST PETRIČ, profesor mednarodnega prava na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. (Biografijo in izbrano bibliografijo objavljamo v tej številki RiG, na straneh 119—121.) ERNEST PETRIČ, professor of international law at the Faculty for Sociology, Political Science and Journalism, University Edvard Kardelj in Ljubljana, was born in 1938 in Tržič. He has acguired a degree in law at the Law Faculty of Ljubljana University in 1960 and a Ph. d. in international law in 1965. In the period from 1961—1965 he has been assistant and research collaborator at the Institute for Ethnic Problems in Ljubljana. In the same period he has spent several months at Vienna University, specializing in international law. From 1965 to 1967 he was assistant professor at the Faculty for Political Science in Ljubljana. From 1967 to 1972 he took an active part in politics and has been a member of the Executive Council of the Assembly of S.R. Slovenia, In 1972 he returned to the University first as assistant professor and then from. 1977 on as professor of international law at the Faculty for Sociology, Political Science and Journalism. Among the public duties professor Petrič has been a member of the Yugoslav Board for Coordination of Research for several years and Yugoslavia's permanent delegate at the OECD Committee for Scientific and Technological Policy. He has been acting as prodean and as director of the faculty's Research Institute. He has taken part and presented papers at numerous international scientific conferences in Yugoslavia and abroad (Moscow, Rome, Thessaloniki, Pont aux Mousson, Harward, Ilstambul, Brixen, Rabat, Calcutta) and held lectures at the University in Leipzig and at the University of Madras. For several months he has worked as a UNESCO expert in Columbia and Irague. He has published about 100 scientific and professional articles in Yugoslav and foreign periodicals, mainly on the problems of minorities, human rights, right of peoples to self-determination, articles concerning the national problem, problems of science policy and international scientific cooperation, international organizations and other topics within international law (see Petrič's bibliography on the pages 119—121). For the scientific value of his book International Legal Protection of National Minorities (in Slovene) he was awarded the B. Kidrič Foundation prize in 1978. DRAGI STEFANIJA se je rodil 10. 11. 1933 v Ohridu, Do srednje šole je živel v Ohridu. Leta 1958 je končal filozofsko fakulteto v Skopju (makedonistika z jugoslavistiko). Leta 1960 je končal prvo stopnjo na pravni fakulteti v Skopju. Leta 1980 je postal doktor filoloških znanosti z disertacijo na temo »Viktorija pop Stefanija i njeziniot repertoa' na ohridski narodni pesni i drugi umotvorbi« na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1967 je lektor za makedonski jezik in predavatelj za makedonsko književnost na isti fakulteti. Objavil je veliko število člankov, razprav in knjig o makedonskem jeziku, književnosti in kulturi posebej in kontrastivno z drugimi jeziki in književnostmi Jugoslavije. DRAGI! STEFANIJA fore he entered was secondary born on school. November In 1958 10, 1933 he graduated in Ohrid. at the He lived in Ohrid be- Faculty of Philosophy in Skopje (Macedonian language and literature and Yugoslav languages and literatures). In 1960 he graduated from the Faculty of Law in Skopje (1st grade). In 1980 he became Dr. Phil. on the basis of his dissertation »Viktorija pop Stefanija i njeziniot repertoar Razprave in gradivo, Ljubljane, december 1980, št. 11—12 171 na ohridski narodni pesni i drugi umotvorbi« (Viktorija pop Stefanija and his repertory of national poems and other masterpieces) at the Faculty of Philosophy of University in Ljubljana. Since 1967 he is appointed lector of Macedonian language and lecturer for Macedonian literature at the same faculty. He published numerous articles, treatises and books on Macedonian language, literature and culture separately and in contrasting them with other languages and literatures of Yugoslavia. PAVEL STRANJ se je rodil 4. 8. 1946 v Trstu, kjer je leta 1966 dovršil realno gimnazijo. Leta 1975 je začel študij zgodovinske smeri na tržaški filozofski fakulteti; diplomiral je 1981. Od leta 1975 je zaposlen pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu v Trstu. O slovenskem šolstvu v Italiji je objavil: Razvoj in številčno stanje slovenskih šol 1945—1970; v gradivu Posveta o slovenskem šolstvu v Italiji, SLORI, Trst 1976 in Položaj slovenskega šolstva na Tržaškem in na Goriškem (do 1978/9); v Vestniku SLORI, Trst, januar 1979. PAVEL STRANJ was born on August 4, 1946 in Trieste where he received his secondary education in 1966. In 1975 he began his studies in history at the Faculty of Philosophy in Trieste where he took his degree in 1981. Since 1975 he has been working at the Slovene Research Institute in Trieste (SLORI). He published several articles on the development and on the numerical position of the slovene schools in Italy, (in the materials for the Pina on the Slovene Schools in Italy, SLORI, Trieste 1976; in Vestnik, SLORI, Trieste 1979). JAN ŠOt£TA, rojen 30. 5. 1921 v Prochowicah/Parchwitz v Šleziji (sedaj Poljska), obiskoval je gimnazijo v Bytomu/Beuthen v Gornji Šleziji (sedaj Poljska) in v Budyšinu/ Bautzen ter študiral 1945—1950 v Pragi, Wroclawu, Poznanu in v Leipzigu. 1950—1953 in 1956—1958 je bil prvi sekretar predstojništva Domowine, zveze Lužiških Srbov. 1954— 1955 in od 1958 dalje je sodelavec Akademije znanosti NDR, Inštituta za lužiškosrbsko narodoslovje v Budyšinu/Bautzen; sedaj vodi zgodovinski oddelek. Leta 1956 je doktoriral iz ekonomskih ved, leta 1967 doktoriral in se habilitiral na filozofiji. Med drugim je objavil publikacije: Die Ertragsentwicklung in der Landwirtschaft des Klosters Marienstern. Zur Entwicklung der Getreideertrage unter den Bedingungen des preussischen Weges der biurgerlichen Agrarrevolution (1958); Die Bauern der Lausitz. Eine Untersuchung des Differenzierungsprozesses der Bauernschaft im Kapitalismus (1968); Geschichte der Sorben, Bd. 1—4 (1974—1979), vodja celotne redakcije in soavtor 2. zvezka. JAN ŠO£TA, born on May 30, 1921 in Prochowice/Parchwitz in Silesia (now Poland), he attended grammar-school in Byton/Beuthen in Upper Silesia (now Poland) and in Budyšin/Bautzen, studied during the years 1945—1950 in Prague, Wroclaw, Poznan and Leipzig. He was the first secretary of the presidency of Domowina, the League of the Lusatian Serbs in 1950—1953 and 1956—1958. In 1954—1955 and from 1958 on he has joined the Institute for Lusatian Serbs' Researches at the Academy of Sciences of the GDR in Budyšin/Bautzen; now he is leading the historical department. He acguired Dr. rer. oec. in 1956, and Dr. phil. habil. in 1967. For a short list of his publications see the second paragraph above. SLOVENSKA MATICA YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 7, tel.: (061) 22 726, 22 075 ima še vedno v zalogi nekatere svoje knjige s področja narodnostnih Koroški plebiscit (zbornik), 1970 ........ .'. Lavo Čermelj: Med prvim in drugim tržaškim procesom, 1972 Tone Glavan: Lužiški Sbi ..........:. :. Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem . . ..... .. Zemljevid tržaškega ozemlja . A ME Lavoslav Čermelj: Spomini na moja tržaška leta . . . . . . . . . . . vprašanj: . . . . 250 din 100 din 100din 125 din 150 din 100 din Franc Petek — Janko Pleterski: Spomini koroškega politika . . 262,50 din Z včlanjenjem v Slovensko matico lahko navedene in ostale knjige iz Matičine zaloge kupite z 20-odstotnim popustom. V redni zbirki za leto 1981 izide v komentiranem slovenskem prevodu Linhartov »Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije« (1788, 1791), »Psihologija ustvarjalnosti« Antona Trstenjaka in roman »Zeleno izgnanstvo« tržaškega pisatelja Alojza Rebule. 172 Razprave ZGODOVINSKI ČASOPIS — HISTORICAL glasilo Zgodovinskega V letu 1980 izhaja že objavlja tudi Slovencev slednje 34. letnik prispevke, v zamejstvu. Tako REVIEW najdemo — Ljubljana, december 1980, ISTORIČESKIJ št. 11—12 ŽURNAL društva za Slovenijo osrednje ki obravnavajo in gradivo, slovenske razvoj historične narodnostne v posameznih revije, ki pogosto problematike številkah med in položaj drugimi še na- tekste: Zgodovinski časopis 32, 1978, št. 1—2: Ferdo Gestrin — Migracije Slovanov v Italijo. Rezultati Janez Stergar — Koroški kulturni dnevi (1969—1978) jugoslovanske historiografije; Zgodovinski časopis 32, 1978, št. 3: Ferdo Gestrin — Migracije Slovanov v Fanu v 15. stoletju, njihova poselitev v mestu in družbena struktura; Milica Kacin-Wohinz — Nacionalno vprašanje Slovencev in Hrvatov v italiji v politiki italijanske komunistične stranke (1921—1940); Dušan Nečak — Volitve v koroško kmetijsko zbornico 21, novembra 1976 Zaodovinski časopis 32. 1978, št. 4 Sergio Anselmi — Gospodarski vzroki balkanske migracije v srednjevzhodno Italijo v 15. stoletju; Bandino G. Zenobi — Družbena razporeditev slovanskih priseljencev v Ancono od 15. do 17. stoletja; Anton Svetina — Prispevki k zgodovini Šentruperta pri Beljaku; Andrej Vovko — Organizacije jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine do leta 1933; Dušan Biber — Britansko-jugoslovanski nesporazumi okrog Koroške 1944—1945 Zgodovinski Vančo jevu časopis Boškov u 16. — vijeku; 33, 1979, št. 1: Jasna Vasilij Šamič — Melik Turski — dokumenti Slovenci v o slovenačkom državnem zboru roblju u Sara- 1893—1904; Andrej Vovko — Delovanje »Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine« v letih 1933—1940; William Deakin — Britanci, Jugoslovani in Avstrija (1943 — maj 1945); Dušan Biber — Jugoslovanska 1945; Fran Zwitter — druge svetovne vojne in britanska Diplomatski problem politika o koroškem vprašanju jugoslovansko-avstrijske 1941— meje v Zgodovinski časopis 33, 1979, št. 2: Avguštin Malle — Iz politične zgodovine koroških Slovencev 1905—1914; Gombač — Slovenska politika v Trstu v desetletju pred prvo svetovno vojno; Šiškovič — Beneška Slovenija 1866—1918; v Benečiji (1866 in 1867) Jaromir Beran — Plebiscit dobi Boris Karel in razmejitev Zgodovinski časopis 33, 1979, št. 3: Bogo Grafenauer — Narodnostno stanje In slovensko-nemška etnična meja na Štajerskem kot dejavnik osvoboditve severovzhodne Slovenije 1918/1919; Lojze Ude — Jeseniški trikotnik; Elio Apih — Vprašanje avstrijsko-jugoslovanske meje v luči nekaterih stališč tržaškega časopisja (1919) Zgodovinski časopis 33, 1979, št. 4: Janko Pleterski — Zgodovinska misel slovenskih marksistov knjige; Bogo Grafenauer — Ob štirih izdajah »Speransa« v času Speransove Zgodovinski časopis 34, 1980, št. 1—2: Anton Svetina — Prispevki k zgodovinski Skočidola; Toussaint Hočevar — Geografska razporeditev, starostna struktura in relativna osveščenost slovenske jezikovne skupine v ZDA; Janez Stergar — Deseti in enajsti Koroški kulturni dnevi Naslov uredništva in uprave Zgodovinskega »Zgodovinski časopis«, YU-61000 časopisa je: Ljubljana, Aškerčeva 12, tel. (061) 22121 int. 209 UDK 37(496.5—866) STEFANIJA Dragi, dr., lektor za makedonski jezik in predavatelj književnost, Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 za makedonsko Rarprave in gradivo (Treatlses and Documents), Inštitut za narodnostna vprašanja — Ljubljana, december 1980, št. 11—12, s, 73—78, cit, 7 Sestavek govori o makedonskih šolah v LR Albaniji. Oplra se na pripovedi nekaterih makedonskih učiteljev, ki so delali v teh šolah v vaseh okrog Prespanskega in Ohridskega jezera ter na učbenike v makedonščini za osnovne šole; učbenike izdajajo v Tirani. Novejših podatkov o makedonskih korja o ami nimamo. Sestavek navaja i, kakšna je pisava in jezik ah. Avtorski UDK za mednarodno pravno varstvo Izvleček 341.234:341.123(497,1) PETRIČ Ernest, dr., izredni profesor, Fakulteta za sociologijo, in novinarstvo, Univerza »Edvard Kardelj« v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Titova 102 Jugoslavljo inštituta za narodnostna vprašanja slov. (slov., angl.) Življenjepisi obstoja kot slov. (angl.. slov., angl.) Predlogi Biografije in bibliografije sodelavcev v jubljani za obdobje 1958—1978 ''1958/1978'' Razprave in gradivo (Treatises and Documents), Inštitut za narodnostna vprašanja — Ljubljana, december 1980, št. 11—12, s. 79—151 Makedonske šole v Albaniji na UDK 013:061.6:332,15 (094.2) politične vede manjšin Razprave in gradivo (Treatises and Documents), Inštitut za narodnostna vprašanja — Ljubljana, december 1980, št, 11—12, s. 7—26, cit, 44, priloge slov. (engl., slov., angl.) Avtor obravnava prizadevanja Jugoslavlje za uveljavitev mednarodno pravne ju. Kot naravno nadaljevanje njene notranje zaščite manjšin v povojnem o! politike v mednaclonalnih odnosih, se je Jugoslavlja tu 1 v mednarodni skup nosti uveljavila kot zagovornik pravic narodnih in drugih manjšin in njihovih pripadnikov. To Je razvidno iz izčrpno obravnavanih prizadevanj Jugoslavijo ob sprejemanju vrste mednarodnih aktov, zlasti Splošne deklaracijo OZN o človekovih pravicah, Konvencije OZN o državljanskih In političnih pravicah ter v Evropl. In sodelovanju o varnosti konference listine helsinške Sklepne Posebno pozornost avtor posveča pobudi Jugoslavije za sprejem doklarecije OZN o pravicah oseb, pripodtjočkn, natodnim,, ominm v organ ib ga razp šinam, ki je po letu 1 1978 v razpravi in jezikovnim manj. Noibrški 'izvliček in bibliografije sodelavcev inštituta za zao desetletje njegovega samostojne znanstvene ustanove so izšle v ustrezni publikaciji Univerze v Ljubljani. Za drugo in tretje desetlatje inštitutskega razvoja je sedaj zbranih 29 blobibllografij, ki so jih deloma pripravili avtorji sami, deloma pa sedanji inštitutski dokumentalisti, Bibliografije so urejene pril posameznih avtorjih kronološko in obsegajo tudi pomembnejše neobjavljene elaborate. Pri avtorjih so naslovi v celoti naveden! le za čas njihove zaposlitve na inštitutu, pri drugih obdobjih pa gre za Izbor pomembnojših tekstov o narodnostni problematiki. J. Stergar UDC 013:061.6:332.15 The a for Ethnic Razprave smer en the Bibl In Ljubljana jes of the Collaborators the Perlod 1958—1978 in gradivo (Treatises and Documents), Institute of ''1958/1978'' the institute The biographies end the bibliographles of the collaborators of the Institute for the first decade of its existence as an independent sclentific establishment were published in a publicatlon of the University of Ljubljana, The the Institute's devel Dragi, Dr., lecturr for the Macedonlan leng 37(496.5 — 866) and Maced in Ljubljana, Tha Macedonian Schools in Albania (Slov., Engl.) second and the third decade of STEFANIJA literature, University »Edvard Kardelj« YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 for Ethnic Problems — Ljubljana, December 1980, No. 11—12, pp. 79—151 Slov. UDC are p d here by 29 blobibliographles prepared partly by the authors themselves, and partly by the institute's documentalists. Bibllographles are arranged accora the suthors' alphabetica! order, and the bibllographica! units of each author chronologically, They include also the more important elaboratlons that have not been published. The authors' complete works are presented only for the period when they were employed at the institute, while for the other perlods of time only the most important works on ethnic problems are chosen. Razprave Problems Slov. The upon in gradivo (Trestises and Documents), institute for Ethnic — Ljubljana, December 1980, No. 11—12, pp. 73—73, 7 notes (Engi., article what schools in Slov., Engl.) presents some the of Macedonian schools Macedonlan villages along teachers the in the PR who had Lakes of The article of Albanla. been Prespan it is teaching and Ohrid based in these told, and upon the school-books written in Macedonlan language for elementary schools that are being published in Tirana. The more up-to-date data on Macedonlan schools in Albania are not avallable. and the language in these schools, further presents the writing Author's Abstract J. Stergar UDC 341.234:341.123(497,1) PETRIČ Ernest, Dr., Professor, Faculty for Sociology, Journalism, University Edvard Kardelj in Ljubljana, YU-61000 Ljubljana, Titova 102 Political Yugoslav Initlatives for Internatlona! Protectlon of Minoritles Razprave in gradivo (Treatises Documents), — Ljubljana, December 1980, and No. 11—12, pp. institute 7—26, (094.2) Science and for Ethnic Problems 44 notes, annexes Slov. (Engl., Slov., Engl.) The author doals with the endeavours of Yugoslavia in the post-war perlod to secure the internatlonal tection of minoritles. in fact, Yugoslavla has been the maln supporter of the international community for the rights of national and other minoritles, This has only been an expression of the Yugoslav inner policy towards the minority problem. in the sarticle this is prooved by the extensive study of mlinority rights in the most important international instruments (Universal Declaratlon of Human Rights, UN Covenant on Civil and Political Rights, Final Act of the Helsinki Conference on European Security and Cooperation, etc.). The author has pald specia! attentlon to the Yugoslav initlative to addopt in the UN a speclal Declaratlon on the Rights of Porsons Belonging to National, Ethnic and Lingulstic Minoa, ZRA has been in discusslon in the Commisslon of Human Rights Author's Abstract UDK 323.15(435871) ŠOLTA Jan, dr., vodja zgodovinskega oddelka inštituta za lužiško-srbsko narodoslovje pri aGmRiH znanosti NDR, DDR 85 Budyšin/Bautzen, Ernst Thšimann — Strasse6 lužiški Srbi — manjšina v Nemški! demokratični republiki slov. (nem., angl., slov., angl.) V življenju Lužiških Srbov je prišlo do temeljitega preobrata leta 1945 z zmago zaveznikov nad Hitlerjevim fašizmom. Politični, družbeno-ekonomski In ideološki temelji njihove enakopravnosti so bili ustvarjeni v zgodnjem po. obdobju 323.15(453.253) ''1915/1945'' KLEMENČIČ Matjaž, stažist raziskovalec na PZE za zgodovino filozofske o Unlverze Edvarda Kardelja v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva1 antlfašistično-demokratične preobrazbe v vzhodni Nemčiji, zakonsko podkrepitev pa so dobili v 11. členu ustave NDR leta 1949 oziroma v 20. in 40. členih ustave iz leta 1968, dopolnjene leta 1974, Avtor prispevka s konkretnimi primeri dokazuje dosledno izvajanje ustavnih načel in zakonskih določil v vsakodnevnem življenju. UBerdn Razpravo in gradivo (Treatises and Documents), inštitut za narodnostna vprašanja — Ljubljana, december 1980, št. 11—12, s. 33—50, cit. 42 slov. (nem., angl., slov., angl.) Delo obravnava razvoj gla pourolskega Norelanja na pe | nemške literature o tem vp od p ega spor a 1915 do konca 2. svetovne vojne. Prikazane so etnične razmere na gosi Tirolskem glede na un sko štetje leta 1910 in razvoj diplomatsko-politične igre, kl je pripeljala do podpisa Londonskega sporazuma. Procesi italljanizacije Južne Tirolske so razloženi z gospodarskimi in političnimi momenti, Obravnavano je tudi vprašanja političnega razvoja znotraj nemške manjšine v Italiji, kot tudi vprašanje medsebojnih odnosov med j tirolskimi Nemci na eni in nemškim nacizmom in italljanskim fašizmom na drugi strani. Omenjene so opcije in izselitve južnotiroiskih Nemcev, kot tudi vprašanja položaja Južne Tirolske v letih 1943—1945. Avtorski UDK 323.15(497.113) Ljubljana, Cankarjeva STRANJ vprašanja — ea lanek obravnava ii Je room pravni na in nar 323.15(453.3—863):312:37 inštituta, in demografskimi podatki 1980, št. 11—12, s. 5i—58, Rarprave in gradivo (Treatises and Documents), Inštitut za narodnostna cit. 8 vprašanja — slov. (angi., slov., angl.) ter pisav narodov raziskovalnega Ul, Glacinto Galllna 5 izvleček Slovenci na Tržaškem in na Goriškem v luči primerjave med šolskim! atises and Documents), inštitut za narodnostna o Pavel, dr., tajnik Slovenskega 1.34122 Trst/Trleste, 5 Pravni položaj narodnosti v SAP Vojvodini Razprave in gradi UDK ''1974—1979'':34 KLOPČIČ Vera, raziskovalni sodelavec inštituta za narodnostna vprašanja, YU-61000 aka Razvoj južnotirolskega vprašanja od leta 1915 do leta 1945 narodna Razprave in gradivo (Treatises and Documents), inštitut za narodnostna vprašanja — Ljubljana, december 1980, št. 11—12, s. 27—32, cit. 18 vojnem UDK Ljubljana, december 1980, št. t1—12, s, 59—64, cit. 16 slov. (ital., angl., slov., angl.) položaj narodnosti v SAP Vojvodini po letu 1974. redplal, ki urejajo področje enakopravnosti jezikov sti ter pod narodov in narodnosti, Iz orikoma. razvoj zakonodaje na tem področju vzgoje in izobraževanja in analize pravih v SAP Vojvodini. v jezikih Je razviden Avtorski izvleček predpisov Italijanski Izvedenci so večkrat uporabljali šolske podatke za ocenjevanj števila Slovencev v Italiji, V članku Jo analizirana napooajnsija uporabljena metoda. Avtor sicer predlaga drugačno metodo, a | mejo podobnih ocenjevanj: te lahko nudijo oročjenu hipotetični minimum realnega števila obsega manjšine. Avtorski Izvleček UDC 323.15(453.2—3) KLEMENČIČ Matjaž, Probationer-Researčher at the department for Philosophical Faculty, University »Edvard Kardelj« in Ljubljana, YU-61000, Ljubljana, Aškerčeva 12 UDC 323.15/43—871) ''1915/1945' history, ŠOLTA Jan, Dr., head of the historical department of the institute for Lusatian Serbs' Development Razprave — the in gradivo Ljubljana, Slov. of (Germ., Southtyrolese (Treatises December 1980, Ouestlon and No. From Documents), 11—12, pp, 1915 to Institute 33—50, 42 for Ethnic Problems notes London-Memorandum till the end of the Southtyrolese Ouestlon on the basis guestion (from the signing of the Second World War), He discusšes the ethnic relations in South Tyrol with respect to the population census in 1910 and development of diplomatic«political games that brought forth the signing of the London-Memorandum. The processes of italianization of South Tyrol have been explained with economic and political moments, The contribution deals with the guestion of political development within the German minority in Italy, as well as with tha guestion of mutual relations between the Southtyrolese Germans on one side and the Garman nazism and |tallan fascism on the other, The options and emigration of the Southtyrolese Germans, as well as the guestion of position of South Tyrol in the years 1943— 1945 have been mentloned as well, Author's Abstract UDC STRANJ Pavel, Dr., Secretary of the Slovene 1.34122 Trieste /Trst, Via Glacinto Gallina 5 The Slovenes in the Provinces and Demographic Data of Trlesto Research and (Ital., Engl., Slov., 86 Slov. (Germ., Engl., Problems — Slov., Engl.) The fundamental turning-polnt in the life of Lusatian Serbs came in the year 1945, when the allies gained the victory over the Hitler's fascism. The political, socio-economic as well as Ideologica| foundatlons of their eguality were laid during the early years after the War, In the period of the antifascist and democratic evolution in the eastern part of Germany. They got their judicial confirmatlon in the Article 11 of the Constitution of the GDR in 1949 respecti- vely in the Articles 20 and 40 of the Constitution of 1968 (completed in 1974). The author of the treatise ilustrates the conseguent implementation of tho constitutlonal principles and law stipulatlons in everyday the concrete examples relating to this matter. UDC YU-61000 the School R sve in gradivo (Trestises and Documents), Institute for Ethnic Problems — Ljubljana, December 1980, No. 11—12, pp. 59—74, 16 notes Slov. DDR life by 323,15(497.113) means of L, citing Bori Berden ''1974—1979'':34 KLOPČIČ Vera, research collaborator, Institute for Ethnic Problems, Institute, Comparing of GDR, Lusatlan Serbs — a National Minority in the German Democratic Republic 323.15(453.3—863):312:37 Gorizia, of Sclence Razprave in gradivo (Treatises and Documents), Institute for Ethnic Ljubljana, December 1980, No. 11—12, pp. 27—32, 18 notes Engl., Slov., Engl.) The author describes development of the of German literature dealing with this Ethnalogy at the Academy Bautzen/Budyšin, Ernst Thšimann-Strasse 6 1945 Engl.) The Italian experts have used the school data in order to estimate the number of the Slovenes in Italy several times. The article analyzes the most commonly used method. The author suggests another method but at the same time he emphasizes the limits of such estimations: they can present no more than a hypothetica! minimum of the real number of the extent of 8 minority. Author's Abstract Ljubljana, Cankarjeva S The Legal Status of Nationalities in SAP Vojvodina Razprave in gradivo (Treatises Ljubljana, December 1980, No. and Documents), Institute for Ethnic 11—12. pp. 51—58, 8 notes ; Probl URIME — Slov. (Engl., Slov., Engl.) The article deals with the legal status of the nationalitles In the SAP of Vojvodina after 1974, |t emphasizes the regulatlons of the eguality of languages and writings of nations and natlonalities and the subject of education in the age ot naklone and po onaltice The survey and the analysis of the S oeregulatlons o poln out the development of legislati pm gislation In this sphere |n the Author's Abstract