Poštnina pavšallrana.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
deželne vlade m Slovenijo«
Vsebina: Pravilnik o pobiranju davka na poslovni promet po izpremonjenili določilih finančnega zakona za leto 1Ü20/1921. Uredba, kako je dajati podpore iz čistega dobička državne razredno loterijo. — Razglas delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro o popisu luksusnega in neluksusnega blag». — Razglasi rszuili (irugib uradov in oblastev. —
Razne objave.
Naredbe osrednje vlade.
32.
Pravilnik o pobiranju davka na poslovni promet po ispremesjenih določilih finančnega zakona za leto 1920./1921.*
I.	Splošni del.
Člen 1.
Z izpremembami in dopolnitvami začasnega finančnega zakona za leto 1920./1921., natisnjenimi v 247. številki „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca,*1' so ukinjeni prejšnji členi od št. HO. do 127. finančnega zakona, ki govore o davku na poslovni promet, ter so nadomeščeni z novimi členi: 127. a, 127. b, 127. c, 127. č, 127. d, 127. e, 127. f, 127. g, 127. h, 127. i, 127. j, 127. k, 127.1, 127. n.
Potemtakem se pravilnik o pobiranju davka na poslovni promet, predpisan po prejšnjih določilih pod G. D. N. P. br. ! 5.637, razveljavlja in namesto njega predpisujem na podstavi člena 127. n ta-le pravilnik.
II. Obveznost plačila.
Člen 2.
Plačilo davka na poslovni promet je obvezno v vseh pokrajinah kraljevine:
1.	) za vse trgovske, industrijske in obrtne obrate;
2.	) za vse pravne in fizične osebe, za katere se smatrajo tudi delniške družbe, ki so po posebnih zakonih dotičnih pokrajin zavezane plačevanju : davka na obrat, pridobnine, oziroma te-eivarine na radnjo;
3.	) za vse prodaje velike živine, za katero se izdajajo živinski potni listi;
4.	) za vse velike kmetovalce, ki svoje proizvode predelujejo ter jih predelane prodajajo.
Potemtakem se obrtni davek v Srbiji nekvar-no členom 66., 67., 6S., 69. in 70. zakona o ne-posredujem davku za davčno leto 1920./1921. ne odmerja in se tudi ne plačuje po določilih gorenjih členov davčnega zakona, nego po teh določilih.
Člen 3.
Torej morajo plačevati ta davek:
1.	) Vsi| trgovski in spekulativni obrati vseh strok, najsi prodajajo blago na debelo ali na drobno.
Sem spadajo tudi lekarne in selski dućani, nadalje vsi manjši in mešani obrati.
2.	) Vsi obrtni obrati, najsi prodajajo samo svoje izdelke ali pa tudi izgotovljeno blago poleg svojih izdelkov.
Obrtniki, ki nimajo svoje delavnice, nego se smatrajo za krparje in ki ne, izdelujejo novih predmetov, nego izvršujejo po stanovanjih manjša opravila in brez pomožnega osebja, ne plačujejo tega davka.
3.	) Vsi obrati, ki prodajajo življenske potrebščine, kakršni so: pekarne, mesnice, slaščičarne, restauranti, gostilne, kavarne, pivnice, iz-
* Razglašen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 7, izdanih dne 11. januarja 1921.
*’* „Uradni list“ pod št. 436 iz leta 1920.
kuharne, mlekarne, prodaje zelenjave, likemice kakor tudi vsi obrati, v katerih se ljudje zbirajo zaradi zabave.
4.	) Vsi industrijski obrati, kakršni so: pivarski, mlinarski, mizarski, opekarski, kamenoseški, livarski in drugi.
5.	) Vsi podjetniki, stavbni, dobaviteljski, za-kupniški in arendatorski obrati kakor tudi tobačni in drugi, ako poleg monopolnih predmetov prodajajo tudi nemonopolne predmete, in sicer samo za te druge predmete.
6.	) Vsi obrati, vse osebe in družbe, ki se ba-vijo z denarnimi posli; taki obrati so: posojil-niški, bančni in menjalni.
7.	) Vsi drugi obrati, kakor komisionarski, spe-dicijski, posredovalni, agenturski, fijakerski, ko-cijaski, težaški itd.
8.	) Vse delniške družbe in vsi denarni zavodi.
9.	) Vse prodaje velike živine, za katero se izdajajo živinski potni listi.
10.) Vse prodaje predelanih proizvodov veleposestnikov.
Oprostitve od davka.
Člen 4.
Plačevanja tega davka so oproščeni:
1.	) Kralj in prestolonaslednik, ker sta po členu 171. državne ustave oproščena plačevanja vsakršnega davka.
2.	) Država in državne naprave, kakor: uprava fondov, razredna loterija, državna tiskarna, uprava državnih monopolov i. dr.
3.	) Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
4.	) Občine in samoupravna telesa za posle in obrate, ki jih vrše v splošnem interesu, kakršni so: vodovod, razsvetljava, kanalizacije, tramvaji, železnica in druga podobna podjetja.
5.	) Prodajalci monopolnih predmetov, srečk razredne loterije in drugih vrednosti in stvari, ki jih država prodaja po določenih prodajalcih z naprej ustanovljeno ceno in z odstotkom zaslužka.
Ako pa le-ti poleg teh predmetov prodajajo nemonopolne predmete, plačujejo ta davek po ne-posrednjem davku, ugotovljenem na dohodek iz teh poslov.
6.	) Proizvodi hišne industrije.
7.	) Kmetovalci na prodajo lastnih proizvodov, razen na prodajo velike živine.
Člen 5.
Zveze poljedelskih zadrug, istotako vse poljedelske zadruge vseh oblik se smejo oprostiti plačila tega davka samo, ako so članice posebnih zvez in glavne zadružne zveze in ako po svojih pravilih ne dele dobička.
Oprostitve se dajo samo, ako zanje zaprosi zveza s potrebnimi dokazi.
Člen 6.
Konsumne in vse druge zadruge, ki ne dele dobička in niso članice posameznih zvez; kakor tudi vse humanitarne in kulturne družbe, ki ne delajo za dobiček in katerih fondi se po prestanku ne dele, nego se določajo v splošne namene, se smejo oprostiti, ako posebe zaprosijo! ob! potrebnih dokazih.
Istotako smejo biti oproščena tega davka samo po posebni prošnji ob potrebnih dokazih tudi samoupravna telesa in druge naprave kakor tudi zasebniki, če zalagajo prebivalstvo z živežem in
drugimi neizogibnimi življenskimi potrebščinami ali nabavljajo živalsko krmo, kadar je ni zadosti v državi.
V	vseh gorenjih primerih se vlagajo prošnje pri generalni direkciji neposrednjih davkov zaradi potrebnega odločanja.
Oprostitve se smejo izrekati samo za one vrste davka na poslovni promet, ki do dne vložene prošnje niso plačane; prej plačane vsote pa se ne smejo vračati.
IV. Kraj, način in čas plačevanja.
Člen 7.
Vsi tisti, ki vodijo odprte prodajalne ali se stalno bavijo s prodajanjem blaga na debelo ali na dirobno ter so ga nabavili v državi; tisti, ki prodajajo življenske potrebščine ali sploh ka-kakršnekoli stvari, nabavljene v državi; tisti, ki opravljajo kakršnekoli druge posle, za katere so obremenjeni z davkom na obrat, s pridobnino, oziroma s tecivarino na radnjo, in ki so imenovani v členu 3., točkah 1., 2., 3., 5., 6., 7. in 8., tega pravilnika, plačujejo ta davek pri svojih finančnih (davčnih) oblastvih tako kakor redni davek. Vsa določila za pobiranje rednega davka veljajo tudi za ta davek. Vse te zavezance je obremeniti s tem davkom na poslovni promet po odmeri davka za leto 1920./1921. v dotičnem razpredelku „davka na promet“.
Člen 8.
Vsi tisti, ki opravljajo obrate izključno z blagom, katero se uvaža iz inozemstva, ali ki se bavijo izključno z izvozom, plačujejo ta davek edino na carinarnicah pri uvozu ali izvozu.
Izvozniki, ki so natovorili blago za izvoz ali ga zacarinili, preden je stopil v veljavo finančni zakon za leto 1920./1921., pa blaga še niso izvozili vsled raznih zaprek brez svoje krivde, ne plačajo davka na poslovni promet za ono blago, ki je bilo sprejeto v zacarinitev pred dnem 6. novembra 1.1., kar se mora dokazati s potrdilom carinskih oblastev, kakor tudi ne na ono blago za izvoz, ki je bilo natovorjeno v vagone ali na vlačilne ladje, preden je bil podpisan zakon, t. j. pred dnem 26. oktobra 1.1., ali za katero so MU v tem času zahtevani vagoni ali vlačilne ladje za izvoz blaga, pa se niso dobili, ker jih jej nedostajalo, kar se mora dokazati s potrdili železniške alji parobrodne postaje.
V	vseh drugih primerih se pobira davek na izvoženo blago.
Č1 e n 9.
Vsi tisti, ki opravljajo obrate z mešanim blagom, t. j. z blagom, uvoženim iz inozemstva, in z blagom, nabavljenim v državi v kakršnikoli količini, plačujejo ta davek na carinarnicah za uvoženo blago in pri pristojnih finančnih (davčnih) oblastvih na ostalo blago; za katero se obremene s tem davkom, kakor tudi obrati iz člena 7. tega pravilnika po civilni razvrstitvi za leto 1920./1921. v dotičnem razpredelku.
Člen 10.
Industrijska podjetja plačujejo ta davek četrtletno, najpozneje v petih dneh po preteku vsakega četrtletja, inj sicer po knjigi o prodajah blaga, ki jo predlože finančnemu oblastvu; obenem morajo položiti ustrezno vsoto davka.
Za prvo četrtletje se smatra čas od dne 25ega septembra 1920. do konca meseca decembra.
Če industrijska podjetja svoje izdelke izvažajo v inozemstvo, imajo pravico zahtevati povračilo davka, plačanega na poslovni promet, pri carinarnicah, če dokažejo s potrdilom finančnega ohlastva, da so na te predmete že plačala davek po knjigi o prodajah.
Člen 11.
Podjetniki, stavbniki, dobavitelji, arendaterji in druge osebe, ki sklepajo razne posle za račun države ali samoupravnih teles, plačujejo ta davek ob prejemu denarja pri oni blagajni, ki jih izplačuje.
Za nabavo se smatrajo vsi oni posli, ki jih določa zakon o državnem računovodstvu.
Za posle, ki jih osebe, imenovane v členu 11., izvršujejo zasebnikom, se obremenjajo in plačujejo ta davek kakor osebe iz člena 7. tega pravilnika.
Člen 12.
Denarni zavedi in delniške družbe, zavezane javnemu polaganju računov, plačujejo ta davek najkesneje v enem mesecu po1 letnem občnem zboru po kosmatem dohodku, izkazanem v potrjeni bilanci iz minulega leta, in sicer same za denarne posle.
Za leto 1920. se ta davek pobira na polovico kosmatega dohodka, izkazanega v bilanci za' leto 1919.
Če opravljajo te družbe razen denarnih tudi druge posle, kakršni so: industrijski, podjetniški{ ali trgovski, plačujejo ta davek tako, kakor je do-1 ločeno za dotične obrate, toda izkazani dohodek: v bilanci se od teh poslov izloči iz bilance tako, da se po bilanci odmeri samo dohodek od denarnih poslov po določilih prvega odstavka tega člena.
Člen 13.
Za blago inozemskega izvira, ki je bilo že uvoženo v državo, preden je stopil v veljavo iz-premenjeni finančni zakon, se plača ta davek do konca meseca januarja 1.921., a najkesneje do vštetega dne 15. februarja 1921.
Zato morajo vsi obrati koncem tega leta in najkesneje do konca meseca januarja prihodnjega leta izvršiti točen popis vsega neprodanega blaga, ki ga imajo v zalogi, in sicer luksusnega posebe in neluksusnega posebe po prodajni ceni. ki velja takrat, in tja popis predložiti pristojnim finančnim (davčnim) oblastvom v zgoraj določenem roku z ustrezno vsoto davka vred.
Finančna oblastva izreče vse popise takoj v oceno davčnemu odboru, ki oceni vsakega, ali je pravilen ali ne; ako pa zapazi odbor v tem popisu kakršnokoli netočnost, bodisi da ni vpisano vse blago, bodisi da je prodajna cena zmanjšana za posamezne ali za vse predmete, izvrši odbor sam popis po komisiji. V komisijo spadajo trije davčni odborniki, ki jih določi davčni odbor izmed sebe, in sicer enega državnega uradnika in dva odbornika izmed civilnega prebivalstva, od katerih mora biti eden iz stroke davčnega zave-, zanca.
Člani komjisilje dobivajo dnevnico po 20-— dinarjev, dokler vrše popis; ta dnevnica obremenjuje davčnega zavezanca.
Tako izvršeni popis je merodajen za pobiranje davka na poslovni premet.
Če se z njim ugotovi prikrivanje blaga nad 5 %, bodisi v količini, bodisi v zmanjšani skupni prodajni vrednosti, je takoj postopati po členu 127. j izpremehjenega finančnega zakona za leto 1920./1921. Isto tako se postopa po gorenjem členu tudi zoper one, ki blago zataje in spravijo iz obrata cb času popisa ali ki ne izvrše popisa blaga ter ga v določenem roku ne predlože finančnemu oblastvu.
Osebam, ki pomagajo državi izsledovati zatajeno blago-, se prisoja nagrada po členu 127. k finančnega zakona.
Člen 14.
Veliki kmetovalci plačujejo ta davek po knjigi v prodajah blaga prav tako kakor industrijci. Ako pa izvažajo svoje blago v inozemstvo, velja tudi zanje poslednji odstavek člena 10. tega pravilnika.
Člen 15.
Od oseb, ki prodajajo veliko živino, se pobira ta davek pri prenosu živinskih potnih listov. Pobirajo ga oblastva, ki izvršujejo prenosi potnih listov.	__	/u
Člen 16.
Oblastva, ki pobirajo ta davek, izvzernši finančne uprave (oziroma davčne urade), morajo vse pobrane vsote po seznamkih izročiti koncem vsakega meseca, a najkesneje tekom prihodnjega meseca državnim blagajnam, kakor se jim odredi; drugače se tisti, ki poslujejo z denarjem, kaznujejo po § 112. kazenskega zakona.
Davek, pobran pri carinarnicah, ses istotako izroča1 v gorenjem roku določenim blagajnam; carinarnice pa pošiljajo mesečna poročila o pobiranju tega davka svoji direkciji, ki mesečno in sumarno obvešča generalno direkcijo neposred-njih davkov o pobranih vsotah.
V. Velikost davka.
Člen 17.
Davek na poslovni promet znaša:
a)	Za vse trgovske obrate, ki opravljajo posle s
predmeti in blagom, katero ni uvoženo iz inozemstva;
za vse mešane trgovske obrate, ki se bavijo z blagom, uvoženim iz inozemstva in nabavljenim v državi; za vse obrtne obrate;
za vse obrate z življenskimi potrebščinami; za vse obrate, ki se bavijo s transportom; za vse obrate, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave;
za vse dobaviteljske, podjetniške in druge obrate, če se ti posli sklepajo s privatnimi osebami, toliko, kolikor znaša neposrednji davek teh obratov v tem letu obenem z vsemi državnimi dokladami.
Ta davek se vpisuje v civilno razvrstitev pri odmeri davka ter spada v vsoto neposred-njega davka za določanje velikosti invalidskega davka (navodilo za odmero davkov v Srbiji in Črni gori za leto 1919., str. 108.).
b)	Za vse industrijske obrate in tvorniška pod-
jetja, bodisi privatna, bodisi posameznih družb,
za vse predelke velikih kmetovalcev 1% prodanih proizvodov.
c)	Za vse podjetniške, dobaviteljske, arendator-ske in druge podobne obrate, ako se vrše na račun države ali samoupravnih teles, 1 % pogojene vsote prevzetih, oziroma dobavljenih poslov.
Ako pa take osebe poleg teh poslov opravljajo tudi privatne posle, plačujejo ia davek za privatne posle po točki a), č) Za vse prodaje velike živine, za katero se izdajajo živinski potni listi, 1 % prodajne cene.
d)	Za vse delniške družbe in denarne zavode, zavezane javnemu polaganju računov, samo za denarne posle 2 % kosmatega dohodka, izkazanega v letni potrjeni bilanci.
Za ostale trgovske posle pa plačujejo te naprave ta davek po točki a); tedaj služi čisti dohodek iz teh poslov za osnovo ugotavljanju neposrednjega davka na obrat, po katerem se določa tudi ta davek. Za industrijske posle plačujejo ta davek po točki b), za podjetniške in dobaviteljske pa po točki c).
e)	Za blago, ki je bilo že uvoženo v državo, preden je stopil v veljavo ta zakon, in za katero je plačati ta davek po popisu, znaša davek na poslovni promet:
za luksusno blago 10 %, za drugo pa 2 % celokupne vsote popisanega blaga po prodajni ceni.
V vseh gorenjih primerih od točke a) do vštete točke e) se plačuje davek v srebru.
f)	Za blago, ki se izvaža preko carinarnic, najsi je oproščeno carine ali ne, znaša ta davek polovico carine na to blago.
Ta davek se plačuje v zlatu, oziroma v srebru, po kurzu, določenem za zlato v tem času.
g)	Za blago, ki se uvaža preko carinarnic, najsi je oproščeno carine ali ne, znaša ta davek:
ako ni luksusno, toliko, kolikor bi znašala carina na to blago; ako je luksusno, toliko, kolikor bi znašala carina na to blago, in še 10% njene vrednosti.
Ta davek se plačuje v zlatu ali srebru po veljavnem kurzu zlata, določenem v tem času. Za luksusno blago in luksusne predmete je smatrati vse ono blago in vse one predmete, imenovane v tarifi, oziroma v listi luksusnih pred-
metov, ki je priložena temu pravilniku in s katero je obenem ustanovljeno, koliko znaša 10% določene vrednosti, ki jih luksusno blago in luksusni predmeti plačujejo poleg davka na poslovni promet.
Prej plačana vsota davka na luksusno blago in luksusne predmete kot 10%na vrednost, pre-računjena drugače, se ne vrača, ako bi znašal po tej tarifi davek na poslovni promet manj, niti se ne zahteva doplačilo, ako bi znašal ta davek po tarifi več.
Člen 18.
Na ta davek se ne odmerja in ne pobira nobena državna niti druga samoupravna doklada.
VI. Vodstvo knjige o prodaji blaga.
Člen 19.
Vsi industrijski obrati v vseh pokrajinah kraljevine, vsi denarni zavodi in vse delniške družbe, ki opravljajo industrijske posle, in vsi veliki kmetovalci, ki svoje proizvode predelujejo in jih predelane prodajajo, morajo voditi posebno knjigo o prodajah blaga, v katero vsak dan zapisujejo svoje skupno izkupilo, oziroma skupno vrednost prodanega blaga. Za vsoto nad 10.000 dinarjev je označiti tudi kupčevo ime.
Ta knjiga mora biti paginirana, se mora voditi v redu in točno; v njej se ne sme nič radirati in dostavljati in potrjena mora biti po finančnih upravah, oziroma po davčnih uradih.
Člen 2 0.
Prvih pet dni po preteku vsakega četrtletja morajo vsi oni, ki so zavezani voditi knjigo o prodajah, to knjigo predložiti svojemu davčnemu
oblastvu v vpogled ter obenem položiti ustrezno vsoto davka.
Poleg knjige morajo predložiti veren prepis iz knjige o prodajah za minulo četrtletje.
Davčna oblastva, ki pobirajo ia davek, potrjujejo prejem v knjigi o prodajah, označujoč vsoto prodanega blaga in pobranega davka, in istotako na prepisu, ki ga pridrže zase zaradi vknjižbe.
Člen 2 i.
Ako zapazijo finančna oblastva v vodstvu te knjige nepravilnost ali netočnost, uvedejo takoj preiskavo ter postopajo po drugem odstavku člena 127. i finančnega zakona.
Člen 2 2.
Zaradi evidence o točnem vodstvu te knjige in zaradi plačevanja davka na poslovni promet vodijo vsa finančna! (davčna) oblastva register davčnih zavezancev, ki morajo plačevati ta davek po knjigi o predajah, ter skrbe za to, da se davek pravočasno* pobira.
VIL Pobiranje davka in zastaranje.
Člen 2 3.
Za eksekutivno pobiranje tega davka kakor tudi za pobiranje izrečenih kazni pc izvršnih odločbah veljajo določila dotičnih davčnih zakonov o eksiekutivnem izterjevanju davka.
Člen 24.
Za zastaranje pravice države do izterjave tega davka kakor tudi za zastaranje kaznivih dejanj in odločb, izrečenih po tem zakonu, veljajo ona določila zakona o neposrednjem davku, ki veljajo v posameznih pokrajinah.
Vili. Povračilo.
Člen 25.
Povračilo tega davka se sme zahtevati:
a)	če je oblastvo, ki je pristojno za pobiranje tega davka pomotoma pobralo več davka na poslovni promet, nego bi ga bilo moralo po zakonu;
b)	v primeru, označenem v poslednjem odstavku člena 6. tega pravilnika;
c)	v primeru, označenem v členu 127.6, točki g, finančnega zakona;
č) v primeru poslednjega odstavka člena 10. tega pravilnika;
d)	če privatne osebe uvažajo stvari, ki služijo za osebno potrebo in vzdrževanje gospodarstva (pohištvo, obleka, posode in ostala oprema). V vseh gorenjih primerih se sme povračilo
prisoditi in izvršiti samo, ako se prošnje za po-
vračilo vlože v treh mesecih od dne, ko se je pobral ta davek.
Razen pod točko d) se vlagajo prošnje pri onem oblastvu, ki je pobralo davek; o povračilu pa odločajo davčna oblastva tako v onih primerih, v katerih so pobrala davek, kakor tudi tedaj, kadar so ga pobrala druga oblastva, ki so v njih področju.
Za primer pod točko d) se vlagajo prošnje neposredno pri generalni direkciji neposrednjili davkov, ki tudi odloča o njih.
Vsa povračila se izvršujejo po določilih, ki veljajo za povračilo preveč pobranega davka, in sicer po odobritvi ministra za finance.
IX.	Kazni.
Člen 26.
Če se ne izpolnijo zakonita določila o davku na poslovni promet členov 127. i in 127. j začasnega finančnega zakona za leto 1920./1921., se predpisujejo te-le kazni v denarju:
Od IGO-— do 5000'— dinarjev:
za industrijska podjetja, denarne zavode in družbe, zavezane javnemu polaganju računov, ki se bavijo tudi z industrijskimi posli, če ne vodijo pravilno knjige o prodajah ali če je sploh ne vodijo ali če je ne predlože finančni upravi, oziroma davčnemu uradu, v določenem roku.
Od 1000-— do 20.000-— dinarjev:
za vse zgoraj omenjene, če ne vpisujejo vseh prejetih vsot za prodane proizvode v knjigo o prodajah, da tako prikrijejo obrat in bi potemtakem plačali manj davka na poslovni promet.
Razen tega se kaznujejo tudi z desetkratnim zneskom zatajenega davka na poslovni promet.
V	teh primerih določajo davek za čas, za katerega se knjige o prodajah sploh niso predložile ali za katerega so se predložile nepravilno vojene knjige, finančna (davčna) oblastva sama po davčnih odborih.
Člen 27.
V	denarju od 50-— do 1000-— dinarjev se
kaznujeta prodajalec in kupec živine, ako se ugotovi, da sta zaradi prikrivanja in zmanjšanja tega davka navedla manjšo ceno prodane živine ali da sta izvršila prodajo kupljene živine brez živinskega potnega lista, ne da bi bila prijavila to prodajo za plačilo davka na poslovni promet.
Vsa oblastva, ki izvršujejo prenos živinskih potnih listov, morajo strogo paziti na to; čim zapazijo prikrivanje, naj takoj zaslišijo prodajalca in kupca ter izprašajo priče; nato pošljejo predmet finančnemu oblastvu, da odloči o njem.
Če je treba, sme finančno oblastvo tudi po izvedencih ugotoviti prodajno ceno ali primerjajo uporabiti cene drugih prodaj, kar je merodajno za določitev višine prodajne cene ob prikrivanju kakor tudi za odločbo in odmero kazni.
Člen 28.
V	denarju od 5000-— do 10.000-— dinarjev in z zasego blaga se kaznujejo oni zavezanci, ki ob popisu blaga, sedaj že uvoženega v državo, ne prijavijo točno stanja svojega blaga, da bi ga s tem zatajili in plačali manj tega davka.
Razen tega se jim vse zatajeno blago zaseže ter se proda na korist državne blagajne.
Člen 29.
Kazni izvršujejo v primeru členov 27. in 29. tega pravilnika finančna (davčna) oblastva, ki so pristojna za pobiranje tega davka, v primeru člena 28. pa ona finančna (davčna) oblastva, v katerih področju se je dejanje izvršilo.
V	primerih iz člena 26. tega pravilnika mora finančno (davčno) oblastvo uvesti preiskavo naj-kesneje v enem mesecu po roku za predložitev knjig o prodajah.
X.	Nagrade.
Člen 30.
Osebe, ki pomagajo državi izslediti zatajeno blago, katero je bilo treba popisati, dobe, ako se po njih naredbah zatajeno blago resnično najde, za nagrado četrtino vrednosti zatajenega in zaseženega blaga.
O tej nagradi odločajo finančna oblastva takoj, čim, se blago proda in se dožene vrednost prodanega blaga; pri tej priliki se odloči o porazdelitvi izkupila za prodano zatajeno blago.
Ta odločba se mora pred izvršitvijo vročiti generalni direkciji neposrednjih davkov v odobri-i tev.
Ovaditeljevo ime mora ostari tajno, če ovaditelj to želi.
XI.	Pritožbe.
Zoper vse odločbe finančnih (davčnih) ob-lastev po določilih finančnega zakona o davku na poslovni promet kakor tudi zoper razsodbe in odločbe o kaznih, izdane o istih predmetih, se prijavljajo pritožbe v 15 dneh izza dne priob-čitve generalni direkciji neposrednjih davkov po onem oblastvu, ki je kazen izreklo, oziroma odločilo o njej.
V	vseh teh primerih ima pravico pritožbe tudi državni zastopnik, ki se mu morajo vse predaje in odločbe priobčevati v podpis.
V	Beogradu, dne 10.decembra 1920.;
O.	D. N. P. br. 25.947.
Minister za finance:
K. Stojanovič s. r.
Priloga „Pravilniku o pobiranju davka na poslovni promet“.
G. D. N. P. br. 25.947 z dne 10. decembra 1920.
Ehii
luksusnih predmetov in določena tarifa 10 % ustanovljene vrednosti, ki jo ti predmeti plačujejo poleg davka na poslovni promet v zmislu člena 127. in začasnega finančnega zakona za leto 1920./1921.
_______	Za 100 kg
dinarjev
Iz št. 10. (splošne carinske tarife). Gobe:
1.	Gomoljike, sveže in suhe . . .	250
Št. 15. Ananas, banane in pistacije, sveže
in suhe.............................. 100
Iz št. 20. Smokve in dateljni, suhi, v škatlah, zabojčkih in košaricah do 5kg teže:
a)	smokve............................... 100
b)	dateljni.............................. 200
Št.26. Kavni nadomestki: cikorija, žir, ječmen in slad, tudi drugi kavni nadomestki v kosih, praženi, tudi zmleti	40
Iz št. 34. Cvetje za okras in nakit:
2.	Suho, barvano in vobče pripravljeno ............................ 200
Iz št. 87. Kaviar, svež in nasoljen:
1.	Črni in avgutar....................... 800
2.	Rumeni................................ 100
Št. 112. Močne alkoholne pijače:
1.	Arak, rum in druge močne pijače	200
2.	Konjak................................ 200
3.	Likerji, istotako poslajene in začinjene pijače.................... 200
št. 113. Žganje iz sadja in grozdja in
druge manj močne alkoholne pijače	150
Iz št. 115. Vsa fina vina, ki imajo v sebi nad 15% alkohola ali nad 5 % eks-
trakta, kakor: malaga, sherry, ma-deira, porto, maršala, pelinkovec (vermut) in temu	podobna................. 100
Št. 116. Šampanjec in druga vina, ki se
penijo in kipe........................... 100
Št. 117. Mošt, vkuhan s sladkorjem ali brez sladkorja ali sploh zgoščen (sirup), brez alkohola, tudi v hermetično zaprtih	posodah................. 60
Št. 130. Pecivo iz moke z dodatkom sladkorja, jajc, medu, masti in začimb; oblate za jelo in biskvit s sladkorjem ...................................... 150
Št. 132. Slaščice, cukrčki, navadni bonboni; ratluk (rahatlocum), alva (halva) in drugi preprosti predmeti iz sladkorja, pečeni ali nepečeni; navadno sadje, orehi, povrtnina, semena, sladkana (kandirana)...................... 150
Iz št. 133. Fini bonboni (t. zv. svileni), napolnjeni z marmelado, čokolado in drugim; fondanti brez čokolade, marcipan, gelees, pralines; južno sadje, seme za začimbe, lubad južnega sadja, sladkani (kandirani) . . .	200
Za 100 kg dinarjev
• iz št. 134. 3. Blago, vse ali deloma iz kakaove mase, čokolade ali njenih nadomestkov; čokolada z mlekom v trdem stanju, vsake oblike .... i Iz št. 139. Esence in ekstrakti brez etra in alkohola:
1.	Za pripravljanje kave, limonade in temu podobnih pijač ....
2.	Za pripravljanje in začinjanje jedi Št. 141. Plodovni in rastlinski šoki (razen mošta), plodi in rastline za jed brez etra in alkohola s sladkorjem ali sirupom ali vkuhani z dodatkom sladkorja in sirupa, slatka, kompoti, sadne mezge z dodatkom sladkorja:
1.	in 2. Iz jagod, malin, limon, pomaranč in drugega sadja . . .
Št. 142. Plodi, pripravljeni z alkoholom ali z alkoholom pomešani, tudi solu iz plodov in sadja z alkoholom in
etrom...............................
Št. 143. Fino pripravljene jestvine:
1.	Rastlinske in sadne konserve . .
2.	Konserve iz rib, mesa in rakov .
3.	Fini sir, kakor roquefort, ementalski, trapistovski, de Bric, cammen-bert, ajdamski, limburški, ehester, parmezan, stracchino, imperial,
Pont-1’ Eveque, Coulommiers itd.
4.	jestvine, posebe neimenovane . .
Št. 145. Predmeti za hrano v hermetično
zaprtih posodah.....................
Št. 185. Voščeno blago in blago iz cere-zina (razen sveč, svečic in voščenih vžigalic), kakor: fino izdelano cvetje, venci, figure, plodi, maske itd .	.	.
Od tega se izvzemajo deli vencev in cvetja za cvetičarsko industrijsko potrebo, ki se ne bi mogli izdelovati v državi, ob kontroli uporabe.
Št. 187. Mila, trda ali mehka, vsake vrste, kakor: toaletno itd., parfumirano ali neparfumirano; dalje v prahu ali testu (pasti), z dodatkom kosmetičnih ali medicinskih sredstev, t. zv. medicinska mila................................
Št. 195. Izdelki iz mila, stearina, parafina in podobnih materij, tudi v zvezi z
drugimi tvarinami...................
Št. 258. Dišeče tolšče in pomade in dišeča rudninska olja:
1.	V posodah nad 1 kg...............
2.	V posodah pod 1 kg...............
Št. 259. 1. in 2. Parfumerija in kosme-
tična sredstva, ki imajo v sebi eter in alkohol: esence, ekstrakti, tinkture, dišeče vode, dišeči kis (kis za toaleto)
Št. 260. Dišeče vode brez etra in alkohola:
1.	Rožna voda:
a)	v	posodah	nad	1 kg	.	.	.	.
b)	v	posodah	pod	1 kg	.	.	.	.
2.	Voda iz pomarančnega cvetja, šmarnic itd.:
a)	v	posodah	nad	1 kg	.	.	.	.
b)	v	posodah	pod	1 kg	.	.	.	.
Št. 261. Puder, rdeča in bela lepotila (rumenila in belila); barvila za lase; dišavni papir, dišavne sveče in druge parfumerije in kosmetična sredstva, kakor: tolšče in olja za lase, tolšče za ustna, tolšče za lice (kakor briljantini, pa tudi tekoča in zlata krema), glice-rinova krema parfumirana; vazelin ali lanolin, boroglicerin, gledališko ličilo; carnilin ali rouge, t. j. rdeči puder; bismutovo belilo, za puder adju-stirano, blanc de fard ali blanc de perles, t. j. beli puder; krpice iz tkanine, prevlečene z belilom ali rumenilom; navadna rdeča ali bela kmetiška rumenila! ali belila; kreme za barvanje in kosmetična mleka; belilo in rumenilo v zavitkih, najsi nista parfu-mirani, krema za britje in podobno, kakor: euxesis, fenoid, creme de Sa-von, tiricade in podobno kamenje za britje; dišavna sol, dišavno terpenti-novo olje, parfumirano; dišavne pasti-
200
300
300
150
200
50
70
100
100
100
300
100
300
400
500
500
100
150
150
180
Za 100 kg dinarjev
le za kadilce; mandelnov prašek, par-fumiran; cachou aromatique, dišavne pastile za kopanje (makova pasta), tablete za parfumiranje, dišavne sveče; cvetni prah ali sicer dišavni prah, povonjen ultramarin, dišavno oglje, dišavni listi, vode za lase, vode za usta in zobe, dišavni trakovi, vijolični prah v blazinicah, dišavne blazinice, pa tudi iz papirja, papir svilni in za vpijanje, parfumiran; umetno sadje kot kosmetično sredstvo, rdeči dišeči vosek, raztopina borove kisline v vodi iz nageljnov, sivkova voda, pomešana z amonijevimi solmi, amo-niakovo milo, glicerinovo milo tekoče, odogen, povonjeno (tekoče toaletno milo), parfumirane sveče zoper naduho, parfumirani papir zoper naduho, prah zoper naduho, cigarete
in pastile parfumirane.............. 500
Praški, milo in paste za zobe .	.	300
št. 267. Rakete in predmeti za umetahu ogenj vseh vrst; žabice, strelni klobučki in strelne kapice, tudi napolnjene s pokalnim živim srebrom, razen kapic za železniške signale in za
druge tehnične uporabe.................. 100
Iz št. 268. Patrone:
2.	lovske napolnjene.................... 100
Iz št. 270. 3. Plamenice iz antimona,
magnezija in cinka...............- .	150
Iz št. 271. Strelne kapice za otroške pištole ih za otroške puške............... 200
Iz št. 279. Zavese in rute v izgotovljenih kosih iz tulja, bobineta, petineta in njim podobnih tkanin, izdelane na stroju; fasonirane ali sešite . . .	1000
Št. 281. Čipke vseh vrst, tudi vezene . .	2000
Št.282. Vezenine na bombaževi tkanini:
a)	s svilo............................. 3000
b)	z drugim materialom................. 2000
Iz št. 297. Izgotovljeno blago iz tulja,
bobineta, petineta in njim podobnih tkanin iz lanu in konoplje: fasonira-
no ali sešito .................... .	1200
Št, 300. Čipke vseh vrst iz lanu in konoplje, tudi vezene....................... 2000
Iz št. 317. Fine iztočne preproge iz volne in živalske dlake, kakor: perzijske in
smirenske.............................. 1000
Iz št. 326. Izgotovljeno blago iz volnenega tulja, petineta in njima podobnih tkanin, fasonirano in sešito . .	1500
Št. 327. Čipke volnene...................... 2000
Št. 328. Pasarski izdelki volneni, razen
gumbarskih izdelkov.................... 1C00
Št. 334. Svilena preja za šivanje, vezenje, pletenje, zankanje in pozamentarijo, prirejena za nadrobno prodajo:
1.	Sirova.............................  1000
2.	Prekuhana, beljena, barvana, tiskana .......................... 2000
Št. 335. Goste svilene in polsvilene tkanine:
1.	Svilene ............................ 5000
2.	Polsvilene.......................... 2500
Izvzemajo se svilene in polsvilene tkanine za fabrikacijo dežnikov in umetnega cvetja.
Za polsvilene tkanine se smatrajo vse one, ki imajo svile od 10% do vštetih 50 % splošne teže predilne-ga materiala, iz katerega so; če pa imajo svile nad 50% splošne teže predilnega materiala, iz katerega so, se zacarinjajo kakor svilene.
Št. 336. Žamet in pliš in njima podobne tkanine:
1.	Svilene ....................... .	6000
2.	Polsvilene....................... 3000
Št. 337. Tulj in tuljaste tkanine; gaza, krep in flor in druge redke tkanine, popolnoma ali deloma iz svile . .	6000
Št. 339. Na stanu delano blago in pletenine:
Za 100 kg dinarjev
1.	V kosih (metrsko blago):
a)	svilene .......................... 4000
b)	polsvilene........................ 2000
2.	Izgotovljeni kosi, krojeni, sešiti in fasonirani:
a)	svileni .......................... 6000
b)	polsvileni ....................... 4000
Št. 340. Čipke vsake vrste, popolnoma
ali deloma svilene................... 10000
Št.341. Trakovi:
1.	Svileni ............................. 6000
2.	Polsvileni ......................... 3000
Od tega se izvzemajo polsvileni
trakovi ripsasto tkani, do 6 cm široki, za izdelovanje klobukov.
Št. 342. Vezenine na tkaninah, popolnoma ali deloma iz	svile.......... 10000
Št. 343. Pasarski in gumbarski izdelki, tudi s podlogo iz lesa, kosti, roga, metalov itd.:
1.	Svileni ....................! .	6000
2.	Polsvileni ......................... 3000
Iz št. 351. Izdelki iz povoščenega platna:
2.	V zvezi z najfinejšim materialom 1000
3.	V zvezi z dragim metalom:
a)	z zlatom.......................... 3000
b)	s srebrom.......................... 1500
Št. 357. Lasuljarski in drugi izdelki iz
človeških las ali imitacije človeških
las, tudi z drugim materialom .	.	10000
Za lasuljarske izdelke se smatrajo oni izdelki iz človeških las in njih imitacij (iz rastlinskih vlaken, železne prejice, volnenega prediva, živalske dlake, umetne svile itd.), kakor: nepristni lasje, lasulje, kite, kodri, brade in temu podobno in umetni prepletki iz človeških las in njih imitacije; cvetje iz las in njega sestavine, t. j. posamezno listje, peclji, plodi, popki brez zveze enega z drugim ali v zvezi z drugim materialom, verižice, mreže, zvezdice in podobno.
Iz št. 359. Iz 2. Umetno cvetje, čipke, mreže za na glavo, perjanice, vse iz
konjske dlake.......................... 7000
Iz št. 360. Obleka, perilo in drugo modno — konfekcijsko — blago, šivano ali samo skrojeno ali z lepljenjem ali drugače izdelano:
1. Iz gostih tkanin, žameta, pliša in
njim podobnih:
a)	svilenih........................... 9000
b)	polsvilenih....................... 4500
2.	iz trakov in pozamentarije:
a)	svilenih.......................... 10000
b)	polsvilenih....................... 5000
3.	Iz tulja in pletenih in prepletenih tvarin in tuljastih tkanin; iz gaze, krepa, flora in drugih redkih tkanin:
a)	svilenih.......................... 12000
b)	deloma svilenih................... 6000
4.	Iz čipk in vezenin:
a)	svilenih.......................... 12000
b)	polsvilenih....................... 6000
5.	Iz vezenin in čipk: bombaževih,
lanenih in	volnenih.................. 4500
6.	Iz volnene	pozamentarije	. . .	1500
Šivano blago iz tekstilnega materiala, ki ni luksusen, pa je podložen s svileno ali s polsvileno tkanino	.......................... 1000
Obleka, žensko in otroško perilo, bluze in modrci z majhnimi okraski iz vezenin kakor tudi z vstavki (ä jour) iz čipk in vezenin, ki so našite kot neznaten dodatek okoli vratu, rokavov in ob robu, ob robu šivanih kapic, predpasnikov, srajc, in temu podobno ....................... 1000
Pripomba k št. 360.
Če takšno blago ni docela izdelano iz zgoraj izrečno imenovanih, za luksusno blago označenih gostih,
Za 100 kg dinarjev
redkih in prepletenih tkanin, čipk, vezenin, trakov in pozamentarije, nego samo deloma, ali pa če je popolnoma ali deloma okrašeno: s svilenimi ali polsvilenimi tkaninami; s pozamentarijo in svilenimi in polsvilenimi trakovi; s tuljem in tuljastimi svilenimi in deloma svilenimi tkaninami; s svilenimi in deloma svilenimi: gazo, krepom in florom in drugimi svilenimi in deloma svilenimi redkimi tkaninami; s svilenimi in deloma svilenimi čipkami in vezeninami; z bombaževimi, lanenimi in volnenimi vezeninami; z volneno pozamentarijo; s čipkami, vezeninami in pozamentarijarni iz zlatih, srebrnih, pozlačenih in posrebrenih niti — se smatra za luksusno blago ter plačuje davek na poslovni promet kakor luksusno blago, a po luksus-nem materialu, ki ga ima največ na licu.
Od tega je izvzeto in se ne smatra za luksusno: blago, na katerem so vezeni deli neznatne površine, in sicer: monogrami, natiski, sidra, zvezdice na prsih in ramenih ženske in otroške obleke in perila, in čepic, bodisi da so vezeni na tkanini ali našiti na izgotovljenem predmetu; monogrami povsem neznatne površine na rjuhah, prevlakah za blazine, raznih prosiiračah, ogrtačih za kopeli, žepnih robcih. Istotako obleka z gumbi kakor tudi z neznatnim delom našivov in trakov.
Št. 361. Okrasna peresa, pripravljena, vsake vrste; glave, deli in cele ptice
za okrasilo.............................. 6000
Št. 362. Pahljače:
1.	Iz lesa in papirja, tudi v zvezi s
preprostim	materialom ....	100
2.	Vse druge:
a) iz preprostega in finega materiala ali v zvezi s finim materialom	.......................... 200
b)	iz najfinejšega materiala ali v
zvezi z najfinejšim materialom 1000
c)	v zvezi z dragim metalom, ne
glede na kakovost:.
a) z zlatom.................. 5000
ß) s srebrom................. 2000
za	izvod
Iz št. 363. Moški klobuki:	dinarjev
1.	Iz svilene tkanine, opremljeni
(garnirani) ali neopremljeni	.	.	10
št. 368. Vsi ženski klobuki brez razlike,
okrašeni, in svileni, neokrašeni	.	.	10
za 100 kg dinarjev
št. 370. Umetne cvetice in venci in njih deli, docela ali deloma narejeni iz tekstilnih tvarin, tudi v zvezi z drugim materialom.............................. 10000
Od tega so izvzeti ob kontroli uporabe deli umetnih cvetic, ki se ne izdelujejo v državi, pa so potrebni za industrijo umetnih cvetic.
Pripomba. Ptice, fantastične
cvetice, umetne trave, posnemki hroščev, metuljev itd., narejeni iz tekstilnih tvarin, se zacarinjajo kakor umetne cvetice.	izvod
Iz št. 371. Dežniki in solnčniki:	dinarjev
1.	a) docek ali večinoma prevlečeni
s čipkami in vezeninami . .	10
b)	prevlečeni s svileno ali deloma
svileno tkanino...................... 7
c)	prevlečeni z drugo tkanino in okrašeni s čipkami, vezeninami
in trakovi........................... 4
2.	Z okrasom iz dragega metala:
a)	z zlatom............................. 20
b)	s srebrom............................ 10
3.	Z držali okrašenimi: s slonovo
kostjo, želvovino, biserno matico, jantarjem, gagatom in poldragimi kameni.................................  10
Za par dinarjev
Iz št. 372. Obuvala, docela ali deloma iz svile in vezena, ne glede na material, iz katerega so................... 10
Iz št. 379. Obuvala iz usnja: jelenjega, lakiranega, bronsiranega, pozlačenega in posrebrenega........................... 7
št. 380. Usnjene rokavice, tudi v zvezi s
tkaninami, nepodložene in	podložene	4
za 100 kg dinarjev
Št. 382. Palice, biči in podobni predmeti iz usnja in živalskih žil, tudi v-zvezi z drugimi tvarinami, nelakirani
in lakirani ......................... 1000
Iz št. 383. Sedlarski in jermenarski iz-efelki:
3.	V zvezi s srebrom, s srebrom pla-tiranimi, posrebrenimi ali pozlačenimi deli............................ 1000
Iz št. 384. Torbarski izdelki iz usnja, tkanin, povoščenega platna ali iz prevlečenih in napojenih tkanin:
2.	Ako so težke do vštetega 1 kg: iz a) v zvezi z metali, ponikljani-mi ali prevlečenimi z drugimi metali ali njih zlitinami, in sicer: tobačnice, denarne listnice; denarnice, ženske torbice, škatle, pušice za njuhatni tobak, toki . . .	500
1.	c) 2. c). V zvezi z najfinejšim materialom, ne glede na težo .	1000
Št. 385. Iz 1. Izdelki iz samega usnja ali v zvezi s preprostim in finim materia-loxn, in sicer: pišiva, prevlečena z usnjem, gamaše, kape in klobuki iz
usnja, razni okrasi za obleko, na-roSce, agrafe, pahljače, okviri (za slike in podobno), vezenine na usnju, kravate, čepice, reklame, posetnice iz jsergamena in drobnosti................ 500
2.	V	zvezi z najfinejšim materialom 1000
3.	V zvezi z dragim metalom:
a)	z zlatom......................... 3000
b)	s srebrom......................... 1500
Iz št 388. Krznarsko blago (krznarski izdelki):
2.	Iz finih kož in njih imitacij, nepre-vlečeno in brez podloge, prevlečeno in s podlogo....................... 6000
Za krznarsko blago se smatrajo: listi za mufe, mufi, boe, obleka in obutev iz krzna, ovratniki, kape, kučme, blazine iz krzna, odeje iz krzna, obrobki.
Št. 389. Nagačene živali za nakit in okras in njih deli z umetnimi očmi, umetnim zobovjem itd., škatle iz ptičjih in živalskih kožic, razen za muzeje
in znanstvene potrebe............. 500
iz št. 391. Korbači in palice, deloma ali povsem opletene s črevesnimi strunami in motvozi................. 1000
Iz št. 394. Obodi in obroči iz kavčuka za
vozna kolesa, razen za avtomobile	.	100
Iz št. 398. Izdelki iz mehkega kavčuka (tudi vulkaniziranega) in iz tkanin, deloma ali docela prevlečeni, namaza-
ni ali napojeni s kavčukom:
2.	V	zvezi z najfinejšim	materialom 300
3.	V	zvezi z dragim	metalom:
a)	z zlatom........................ 3000
b)	s srebrom....................... 1500
Št. 403. Blago iz trdega kavčuka in guta-perče:
Iz 1. Iz samega kavčuka ali v zvezi s preprostim in finim materialom, in sicer: čaše, denarne listnice, biljardne krogle, škatle, korice, držala, nakit, nakitni glavniki, palice, taške, okviri, okviri za naočnike, tobačnice, pušice za njuhat-
ni tobak, ustniki, pipe, igle lasnice,	domine....................... 500
2.	V zvezi z najfinejšim materialom .	1000
3.	V zvezi z dragim metalom:
a)	z	zlatom......................... 3000
b)	s	srebrom........................ 1500
Za 100 kg dinarjev
Iz št.409. Košarski in pletarcki izdelki:
1.	S prejo in s prejnimi izdelki iz svile ali polsvile, s čipkami, vezeninami, žametom,	plišem ali perjem	800
3.	S posrebreno in pozlačeno žico .	1000
4.	Z dragim metalom:
a)	z zlatom......................... 3000
b)	s srebrom......................... 1500
Iz št. 411. Izdelki iz sparterije (razen klobukov) :
2.	S prejo in s prejnimi izdelki iz svile ali polsvile, čipkami, vezeninami, žametom, plišem ali perjem 800
3.	Z drugim najfinejšim materialom .	1000
Iz št. 413. Fine ščetke in metle:
3.	V zvezi z najfinejšim materialom 1000
4.	V zvezi z dragim metalom:
a)	z zlatom.................... 3000
b)	s srebrom................... 1500
Iz št. 415. 2. Izdelki, povsem ali deloma iz slonove kosti in imitacije slonove kosti, iz želvovine in imitacije, biserne matice in imitacije: a) samo iz naštetih tvarin ali v zvezi
s preprostim in	finim materialom	1000
b)	v zvezi z najfinejšim materialom .	1200
c)	v zvezi z dragim metalom:
a) z zlatom........................ 3000
ß) s srebrom....................... 1500
Št. 416. Biseri in korali, zvrtani in zbrušeni, nenanizani, nanizani, da se laže hranijo in prodajajo, in nanizani zaradi neposrednje uporabe; izdelki iz biserov in koralov....................... 3000
Št. 417. Imitacije biserov in koralov, tudi izdelki samo ali deloma iz njih, pa tudi v zvezi z drugim materialom .	.	1000
Za imitacije biserov se smatrajo samo one, ki po barvi, obliki, velikosti očito imitirajo biser; drugače se smatrajo za drobno lišpo-vino iz dotičnega materiala.
Iz št. 419. 1. c) in č), 2. a) in b). Izdelki iz jelenjega roga in iz rog drugih živali in drugih živalskih tvarin za rezbarstvo brez drugega materiala ali v zvezi s preprostim in finim materialom, in sicer: gumbi, okrasni glavniki, držala, ustniki, taške, tobačnice, pušice za njuhatni tobak, prstani, igle lasnice, škatle, okraski: za obleko,
klobuke	in	pohištvo.................... 300
2.	c) V zvezi z najfinejšim materialom 500 d) z dragim metalom:
a)	z	zlatom..................... 3000
ß)	s	srebrom.....................1500
Iz št. 426. Lesene palice:
3.	b) v zvezi z najfinejšim materialom 1000 c) v zvezi z dragim metalom:
a) z zlatom................. .	3000
ß)	s	srebrom.................... 1500
Iz št. 431. Lesene latve za pohištvo in okvire in okviri, tudi z maso obloženi in v zvezi s preprostim in finim materialom:
1.	Gladke, profilirane ali neprofilira-ne, brez inkrustacij, vtisnjenih vzorcev in okraskov.
2.	Profilirane ali neprofilirane, z in-
krustacijami, z vtisnjenimi vzorci, s finimi rezbarskim! deli in okraski:
c)	bronsirane, pozlačene, posrebrene, fino pobarvane . . .	200
Iz št. 433. Lesni izdelki:
3.	Iz finega (dragocenega) lesa, tudi furnirani s takim lesom:
b) luženi, barvani, pokoščeni, lakirani, polirani, tudi v zvezi s preprostim materialom in z
usnjem......................... 100
Za fini (dragoceni) les se smatrajo: orehov, hruškov, jablanov, smrekov, nešpljev, višnjev, češnjev, drenov, javorov, Zelenikov, mehki leskov, ce-drov, mahagonijev, abonosov, tisov, angelikov, palisandrov, kokosov, gva-jakov, satinov, limonov, pomarančev, rožni, erikov, santalov; les železnega
Za 100 kg dinarjev
drevesa, les drevesa konjskega mesa in vse vrste eksotičnega lesa, njim podobne.
Iz št. 434. 3. Izdelki iz lesa v zvezi s preprostim in finim materialom: z vloženim delom (bule, intarzije, leseni
mozaik).............................. 150
Iz št. 435. Oblazinjeno pohištvo (leseno in železno) brez razlike in deli takega pohištva:
2. a) prevlečeno s svileno ali polsvi-leno tkanino, s čipkami, vezeninami, žametom, plišem ali tem podobnimi tvarinami, z usnjem
ali volneno tkanino............. 150
Iz št. 436. Galanterijski izdelki iz lesa:
Iz 1. Iz samega lesa ali v zvezi z boljšim rezbarskim materialom (areka, kameni oreh [koščanec] itd.), in sicer: naprsne igle, zapestnice, drobna lišpovina, obeski, okrasni glavniki, ogrljaji, zapone, rožni venci; predmeti za krašenje sob, kakor: razne figure, vaze, drobni okviri za fotografije, kipi, kipci in temu podobni predmeti; spominski predmeti (souvenirs); predmeti za igre (šah, domine, loterija, roulette, mlinček, biljardne krogle in temu podobno; predmeti za kadilce: tobačnice, pušice za njuhatni tobak, ustniki, pipe in
njih cevi............................ 200
2.	V zvezi s finim in najfinejšim
materialom........................... 250
3.	V zvezi z dragim metalom:
a)	z zlatom......................... 3000
b)	s srebrom......................... 1500
Št. 440. Izdelki samo ali deloma iz celuloida:
Iz 1. in 2. Samo iz celuloida ali v zvezi s preprostim in finim materialom, in sicer: drobna lišpovina, rožni venci, okrasni glavniki, škatle za cigarete, tobačnice, pušice za njuhatni tobak, igle lasnice, cvetice, predmeti za reklamo, biljardne krogle, agrafe, denarne listnice, bleščice in drugi predmeti za nakit
in okras............................. 500
3.	V zvezi z najfinejšim materialom 1000
4.	V zvezi z dragim metalom:
a)	z zlatom......................... 3000
b)	s srebrom........................ 1500
Iz št. 443. Palice iz trske:
3.	c) v zvezi z najfinejšim materialom 1000 č) v zvezi z dragim metalom:
a) z zlatom....................... 3000
ß) s srebrom...................... 1500
št. 459. Papir, kuverte in dopisnice, črno obrobljene in z okrasnimi črtami, z monogrami, nariski, slikami, emblemi ali arabeskami, okrašene s prešanjem (reliefom) ali natiskom; z ilustracijami in fotografijami in drugimi slikami; s prešanim ali prirodnim cvetjem, z obrobki, s črtami in drugimi okraski ah vzorci v barvi, zlatu, srebru, bronu in temu podobno; papir z enobarvnimi ali večbarvnimi slikami; dekalkomonije, rabljene in nerabljene poštne znamke; trgovske znamke, delnice, plačilni
kuponi, tudi broširani................. 300
Od tega se izvzemajo dopisnice in slike naših krajin, naših zaslužnih oseb kakor tudi kopije naših umetnikov.
Št. 461.	Papirnate tapete..................... 200
št. 462.	Kvarte razne oblike in velikosti 1000
Iz št. 469. Papir za pisma, dopisnice, karte za pisma in kuverte:
2. in 3. V zvezi z usnjem, tekstilnim
in drugim materialom.................... 300
Iz št. 471. Izdelki iz papirja, kartona, lesne mase, trdega papirja (maše): l.a) cvetice, popki (brstje), listje,
stebla in plodi....................... 500
b) izdelki z metalno prevlako, fino barvani, prešani in drugače po-
Za 100 kg dinarjev
delani v kalupe, lakirani, poko-ščeni, barvani, bronsirani; senčniki za svetiljke (abat-jours), lampioni, slike, izrezane ob robih v obliko, v kateri so figure same, podstavki za fotografije in passepartouts, posetnice, vabila in drugo fino blago in
luksusni predmeti.................... 300
2.	V	zvezi z najfinejšim	materialom 1000
3.	V	zvezi z dragim metalom:
a)	z zlatom........................... 3000
b)	s srebrom.......................... 1500
Iz št. 477. Dragi kameni:
1.	Obdelani (rezani, polirani, zaob-
ličeni, fasetirani); v zrnu ali nanizani zaradi lažjega hranjenja in spravljanja........................ 20000
2.	V zvezi z drugim materialom, razen predmetov za tehnično uporabo (za rezanje, vrtanje, risanje in
pisanje)........................... 20000
Za drage kamene se smatrajo:
akvamarin, beril, hrizoberil, hrizolit (olivin), cirkon (hiacint), diamant, dihroit (pelion), dragi opal, dragi topaz, granat, piron, hesonit, almandin, dihroit, rubin, safir, smaragd, spinel (rubicel), cejlonit), tirkiz (kalajit) in turmalin.
Št. 478. Poldragi kameni, s katerimi vred se umeva tudi steklena lava:
a)	obdelani (rezani, polirani, zaobli-
čeni, fasetirani), v zrnu ali nanizani zaradi lažjega hranjenja in spravljanja.........................
b)	izdelki iz poldragih kamenov in
iz steklene lave brez drugega materiala, tudi v zvezi z drugim materialom ...........................
Za poldrage kamene se smatrajo:
ahat, adular, amazonski kamen, ametist, avanturin, kamena strela, pravi češki granat, karneol, kalcedon, oniks, hrizopras, kianit, diofit (bajkalit), pol-opal, hauyin (spinelan), heliotrop, rogoličnik, hialit, hipersten, jaspis, idokras, mačje oko, labradorit, lazur-ski kamen, malahit, obzidian, prasem, čadavec, roževec, sardoniks in mavrični obzidian in vobče pri dragih kamenih neomenjeni popolnoma ali na pol prozorni kameni z znatno trdostjo.
Iz št. 485. Kiparska dela, v kolikor predstavljajo umetniški izdelek iz kamenja vsake vrste; fini, luksusni izdelki, kakor : svečniki, peresniki, figure in figurice in podobni predmeti, lažji od
5 kg....................................
Za kiparska umetniška dela se smatrajo: kipi, doprsni kipi, živalske figure bas-relief in hautrelief, pa tudi v zvezi s preprostim in finim in najfinejšim materialom.
Za luksusne izdelke se smatrajo: pritiskači, svečniki, čašice, peresniki, okrovi za ure, sadje iz kamenja, rože in košare za cvetice, stojala za toplomere, vaze, žare, plastične slike, deli za rožne, vence, gumbi, kamene ploščice za naprsne igle ali naslikani nakiti, senčniki za svetiljke iz ženskega ali Marijinega stekla, kameni mozaik, vstavki v akvarije in temu podobno. Iz št. 486. Izdelki iz kamenja:
Iz 2. V zvezi z najfinejšim materialom
3.	V zvezi z dragim metalom:
a)	z zlatom........................
b)	s srebrom.......................
Iz št. 492. 4. Vsakovrstno luksusno blago
iz cementa ali iz cementa, pomešanega z azbestom in drugim materialom; iz malca in zmesi iz malca in
raznih drugih tvarin...................
Iz št. 494. 2. Izdelki iz gagata in njegove imitacije, iz naravnega ali umetnega jantarja in stive (morske pene) in njene imitacije, iz luknjičave, jedre ali zgoščene lave:
10000
10000
100
300
3000
1500
100
Za 100 kg dinarjev
a)	samo iz naštetega materiala ali v
zvezi s preprostim ali finim materialom ...................... 1000
b)	v zvezi z najfinejšim materialom 1200
c)	v zvezi z dragim metalom:
a) z zlatom......................... 3000
ß) s srebrom........................ 1500
Iz št. 503. 3. Plošče za oblaganje sten, t. j. plošče manj nego P2cm debele, poslikane, pozlačene ali s kiparskimi in drugimi okraski.......................... 100
Iz št. 504. Izdelki iz majolike ali fajansa in drugi izdelki iz kamenite mase:
3. Predmeti za sobni okras in galanterijski izdelki: figure, figurice, majhni kipi in podobni luksusni predmeti............................. 100
Iz št. 505. 2. a) in b). Luksusni in galanterijski izdelki za krašenje sob iz porcelana in porcelanu podobnih tvarin, kakor: vaze, majhni kipi, figurice, cvetje, rastlinje, šopki, venci in drugo 100 Semkaj spadajo tudi porcelanske slike, pipe, gumbi za okras, zvezdice, zavesne rože, ploščice za naprsne igle in podobno.
Iz št. 506. Izdelki iz gline in kamenite mase, porcelana in fajansa in tem podobnih tvarin:
3.	V zvezi z najfinejšim materialom .	300
4.	Z dragim metalom:
a)	z	zlatom......................... 3000
b)	s	srebrom........................ 1500
Iz št. 510. Žlebasto (votlo) steklo: poslikano, kakorkoli pozlačeno ali posrebreno ....................................... 100
Iz št. 519. Steklene ploščice, stekleni biseri, obeski, email in steklene kaplje
(zrna), samo nanizane zaradi lažjega zlaganja, hranjenja in prenašanja: poslikane, pozlačene in posrebrene . .	200
Št. 520. Steklene imitacije dragih kamenov; stekleno kamenje za nakit, stekleni biseri in stekleni korali:
1. in 2. Samo nanizani zaradi lažjega zlaganja, hranjenja in prenašanja ali nanizani kot nakit .	.	300
Št. 521. Izdelki iz steklene imitacije dragih kamenov, iz steklenih koralov, steklenih ploščic, tudi v zvezi z drugim materialom, ako zaradi tega ne spadajo pod višje postavke ....	500
Iz št.522. 3. Drugi izdelki iz stekla: prešano, polirano, brušeno, gravirano, s šarami, vdelanimi s kislino ali kako
drugače; šarano, pozlačeno in posrebreno ............................ 100
Iz št. 525. Izdelki iz stekla ali iz emaila, potem steklene imitacije dragih kamenov in koralov:
3.	V zvezi z najfinejšim materialom .	1000
4.	Z dragim metalom:
a)	z	zlatom........................ 3000
b)	s	srebrom....................... 1500
Iz št. 528. 2. Kovani denarji (novci), ki ne krožijo in ki se uporabljajo za nakit; spominski novci in svetinje:
a)	zlati.............................. 20000
b)	srebrni in pozlačeni................ 5000
Št. 532. Tkanine, pletiva, pozamentarija, bleščice in drugi izdelki iz žic dragih metalov, ovitih ali neovitih okoli prediva iz tekstilnega materiala .	.	. 20000
Št. 533. Zlatarski izdelki in drugi posebe neimenovani izdelki iz zlata in platine:
1. V zvezi z dragimi kameni in pravimi	biseri........................ 20000
2. Brez zveze ali v zvezi s poldragimi kameni ali z imitacijo dragih in poldragih kamenov, s pravimi in nepristnimi korali in nepristnimi
biseri.............................. 20000
Št. 534. Izdelki, popolnoma ali deloma iz srebra, tudi pozlačeni:
Za 100 kg dinarjev
1.	Predmeti za nakit:
a)	v zvezi z dragimi kameni in
pravimi biseri................ 20000
b)	brez zveze ali v zvezi s poldragimi kameni ali z imitacijo dragih in poldragih kamenov, s pravimi in nepristnimi korali
in nepristnimi biseri ....	10000
2.	Drugi izdelki:
a)	žlice, noži, vilice, tudi ročaji za
nože in vilice	.......	5000
b)	drugi posebe neimenovani izdelki ............................. 5000
Iz št. 568. 2. in 3. Nožarski izdelki iz železa in jekla v zvezi z najfinejšim materialom, tudi pozlačeni in posrebreni ................................. 1000
Iz št. 572. Galanterijski in drugi drobni izdelki iz železa in jekla: ponikljani
in pomedeninjeni................. 200
Iz št. 578. Izdelki iz železa in jekla:
3.	V zvezi z najfinejšim	materialom	.	1000
4.	V zvezi z dragim metalom:
a)	z zlatom................... 3000
b)	s srebrom.................. 1500
Št. 627. a) in b). Izdelki iz pozlačene in posrebrene preje, kakor: tkanine, trakovi, vrvice, obšivi (porte), gumbar-sko blago z vstavki in podlogo iz lesa, metala, kosti itd., ne glede na oviti
material............................ 1500
Št. 628. Izdelki popolnoma ali deloma iz pozlačenih in posrebrenih preprostih metalov in njih zlitin.................. 1500
št. 630. Predmeti za iišp, nakit in drugi luksusni in galanterijski predmeti, popolnoma ali deloma iz preprostih metalov ali njih zlitin, posrebreni in pozlačeni:
1. in 2. Brez vsake zveze ali v zvezi s preprostim, finim in najfinejšim
materialom..................... 1500
3. Z dragim metalom:
a)	z zlatom....................... 3000
b)	s srebrom.......................1500
za izvod dinarjev
Iz št. 654. 3. Osebni vozovi in sani: podstavljeni in prevlečeni, z vzmetmi ali brez njih................................... 1000
Iz št. 657. 3. Luksusni brodovi in čolni z motorjem ali brez motorja, razen
za javni promet......................... 1000
za 100 kg
'T' f '	dinarjev
Iz št. 660. 6. Mehanične priprave za sviranje .................................. 1000
za izvod dinarjev
Iz št. 662. a) Žepne ure: z zlatim ali pozlačenim okrovom, tudi okrašene z dragimi in poldragimi kameni ...	50
Iz št.663. 1. Okrovi za žepne ure: zlati
in pozlačeni.............................. 25
za 100 kg
Št.670. Otroške igrače:	dinarjev
1.	Iz lesa:
a)	grobe, samo oblane, izrezlja-
ne ali stružene, nepobarvane, nepopleskane in brez drugega materiala............ 100
b)	fino izdelane, barvane, lakirane,
polirane, slikane in v zvezi s preprostim materialom ...	150
c)	in č) v zvezi s finim in najfinejšim materialom ....	200
2.	Iz mehkega kavčuka:
a) in b) samo iz kavčuka, tudi v zvezi s preprostim in finim materialom............................. 300
c) v zvezi z najfinejšim materialom ............................ 1000
3.	Vse druge otroške igrače:
a) in b) iz preprostega in finega materiala, tudi v zvezi s finim materialom............................. 300
c) iz najfinejšega materiala ali v
zvezi z najfinejšim materialom	1000
Pripomba. Posamezne številke splošne carinske tarife v tej listi so navedene v celoti; iz drugih številk, oziroma točk, pa so izrečno imenovani predmeti, ki se morajo smatrati za luksus-ne, in potemtakem so edino ti zavezani davku na luksus. Nasprotno pa obsezajo točke in številke, pri katerih se izrečno ne omenjajo pošamezni predmeti, ki so torej navedene v celoti, kot luksus-no blago vse blago, ki se zacarinja po dotični številki in točki, pri čemer je vpoštevati predpise in pojasnila iz zakona o splošni carinski tarifi in komentarja carinske tarife. Tako n. pr. so v št. 385., 403., 436., 440., 471. samo pri točki 1. izrečno imenovani predmeti, ki se morajo smatrati za iuksusne; druge točke teh številk pa obsezajo vse blago, ki se po njih zacarinja — kot luksusno.
Predmeti za znanstvene, kirurške, tehnične in šolske potrebe, ako in v kolikor se smatrajo za Iuksusne, se opraščajo plačila davka na luksus po dovolilu generalne direkcije carin.
Splošne pripombe.
Ker se spredaj pri posameznih imenovanjih omenjajo preprosti, fini in najfinejši materiali, dragi metali, usnje preprosto in fino, se tu pojasnjuje zmisel teh izrazov:
1.	) Za fini material se smatrajo: usnje, kavčuk, povoščeni muselin in tafet, knjigoveško plat-: no, povoščeno platno, kost in roženina, umetne; rezbarske tvarine (razen imitacij pod 2.), okra- i šeni in ponikljani preprosti metali in njih zlitine, morska pena (stiva) in njene imitacije, lava, razne lionske niti in preje, tekstilije, razen onih, ki so navedene pod 2), nepristni biseri, vezenine na drugih tvarin, a ne na svili.
2.	) Za najfinejši material se smatrajo: slonova kost, želvovina, biserna matica, jantar, gagat (pravi in imitirani), svileni izdelki, čipke, vezenine na svili, umetno cvetje in listje, prirejeno okrasno perje, lasuijarski in drugi izdelki iz človeških las in imitacija človeških las, poldragi kameni, pristni pozlačeni ali posrebreni preprosti metali, lionske niti ali preje in njih izdelki kakor tudi izdelki iz nepristnih lionskih niti ali prej.
3.	) Vse drugo se smatra za preproste materiale.
Predmeti z dragim metalom in dragimi kameni so določeni posebe spredaj v imenovanju.
4.	) Za preprosto kožo — krzno se smatrajo: ovčja, kozja, jagnječja razen astrahana, kozličja, srnja, jelenja, koža divje koze, volčja, medvedja, jazbečja, koža rumene lisice, pasja in zajčja, konjska, goveja, svinjska in njim podobno.
Vse drugo se smatra za fino kožo (krzno), in sicer: bober, Chinchilla, vidra, mačka, hermelin, skunks, dehor, krtica, veverica, leopard, jaguar, panter, hijena, irbis, kuna, domači zajci, mitri, ris, mrmotica, sobolj, amerikanski sobolj, vombat, wallaby, klokan, vrečar, bizam, hrček, majmun, šakal in ptičje kože s perjem, krzna malih ameri-kanskih medvedov in belih in črnih medvedov.
Minister za finance: K. Stojanovič s. r.
33.
Uredba, kako je dajati podpore iz čistega dobička državne razredne loterije.*
Člen 1.
Po členu 11. uredbe o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva se daje oni ostanek čistega dohodka vsakega žrebanja, ki se pokaže po pokritju izdatkov, določenih s členi 8., 9., 10. in 11. iste uredbe, na razpolago ministru za kmetijstvo in vode, da ga po odobritvi ministrskega sveta uporablja preko vsot, ki so mu dovoljene s proračunom, edino za podpiranje narodnega gospodarstva..
Člen 2.
Državna razredna loterija poroča ministru za kmetijstvo in vode, kolik je ostanek čistega dohodka vsakega žrebanja, ter obenem prilaga bilanco o izvršenih izdatkih po členih 8., 9., 10. in 11. uredbe e ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 12, izdanih dne 18. januarja 1921.
Člen 3.
Ta ostanek čistega dohodka vsakega žrebanja hrani državna razredna loterija v svoji blagajni na tekočem računu ministrstva za kmetijstvo in vode ter iz njega izvršuje izplačila po nalogih ministra za kmetijstvo in vode, spisanih na podstavi odločbe ministrskega sveta. Račun o tem se mora voditi tako, da se lahko vsak čas vidi iz njega, koliko znaša skupaj in koliko posebe gotovina v depozitu, odločena vsakemu izmed štirih namenov, ki so navedeni v točkah a), b), c) in č) člena 4. le uredbe. Zato je tekoči račun ministrstva za kmetijstvo in vode razdeljen na štiri podračune. Nalog ministra za kmetijstvo in vode za izplačilo mora navajati ime podračuna, iz katerega naj se izvrši izplačilo.
Člen 4.
Od ostanka čistega dohodka vsakega žrebanja je uporabiti:
a)	40 % za pospeševanje poljedelstva in živinoreje in drugega, kar spada v to stroko (člen 5.); prvenstveno v krajinah, ki so bile oškodovane med vojno in ki imajo po mirovni pogodbi pravico do odškodnine;
b)	20%, za podpiranje poljedelskih zadrug, oziroma njih zvez in kmetijskih združb, da intenzivneje izvršujejo svojo nalogo;
c)	30%, za pospeševanje onih obrtov in industrij, ki ustvarjajo poljedelstvu in živinoreji pogoje za boljši razvoj, bodisi s tem, da jim nudijo pomočite za proizvajanje, bodisi da jim predelujejo njih sirovine; za razvoj trgovine, ki stvarja tem predelkom ali sirovinam nova domača ali tuja tržišča, in za drugo, kar spada v to stroko (člen
7.); tudi tu je postopati po prvenstvenostt iz točke a);
č) 10 % za dajanje posojil, in sicer kmetovalcem 6% in obrtnikom in njih združbam 4%, toda samo onim, ki s svojo strokovno usposobljenostjo in solidnostjo obetajo povoljen uspeh ter dajo resne garancije, da vzete vsote ob roku resnično vrnejo (člena 8. in 11.).
Po nobeni naštetih točk se ne sme potrošiti več, nego je določeno.
V razmerju zgoraj označenih odstotkov porazdeli državna razredna loterija oni ostanek čistega dohodka vsakega žrebanja, s katerim razpolaga minister za kmetijstvo in vode, na štiri podračune, omenjene v členu 3., ob istem času, ko pošlje ministru za kmetijstvo in vode poročilo po členu 2. te uredbe.
Člen 5.
Odstotek, določen za pospeševanje poljedelstva in živinoreje in drugega, kar spada v to stroko (člen
4.	a), je uporabiti tako-le:
1.	) razširjajo naj se kmetijski nauki, in sicer s tem, da se tiskajo spisi kmetijske vsebine za narod in šole; da se prirejajo praktična predavanja in tečaji za mladeniče, učitelje in duhovnike na kmetih; da se ustanavljajo gospodinjske in specialne kmetijske šole in da se podpirajo posamezniki zaradi specializiranja v posameznih kmetijskih strokah kakor tudi da se pošiljajo izšolani kmetovalci proučevat izvestne zadeve iz kmetijske stroke ali obče narodno-ekonomskega pomena;
2.	) podpirajo naj se prirejanja razstav kmetijskih proizvodov in pridelkov in nagrajajo naj se razstavljale; za najboljše razstavljene predmete;
3.	) nabavljajo naj se plemenska živina, semena in popolnejše priprave in stroji, s katerimi se pospešuje in izpodbuja čim večje in čim boljše proizvajanje ali predelovanje kmetijskih pridelkov;
4.	) izdajajo naj se premije dobrim živinorejcem in premije za naprednejše kmetovanje, da se več in bolje proizvajajo ali predelujejo kmetijski proizvodi, po natečaju, ki ga razpiše ministrstvo za kmetijstvo in vode ali kmetijska združba, katera deluje za pospeševanje kmetijstva;'
5.	) prirejajo naj se tekme v delu s popolnejšimi kmetijskimi pripravami in nagrajajo naj se tekmovalci, bodisi da prireja tekme ministrstvo za kmetijstvo in vode ali kmetijska združba;
6.	) nagraja in pospešuje naj se racionalno na-pravljanje sadnih in trtnih razsadnikov, napravlja-nje sadovnjakov, napravljanje vinogradov na ameriški podlogi, napravljanje vinogradov iz domače trte na živem pesku, istotako naj se proučujejo nove metode za ta proizvajanja;
7.	) razširjajo naj se boljše sušilnice za sadje; istotako priprave in stroji za druge načine, po katerih se podeluje sadje in grozdje;
8.	) zatirajo naj se rastlinske bolezni in rastlinski škodljivci;
9.) preiskujejo in odvračajo naj se nalezljive bolezni pri živalih; istotako naj se te bolezni zatirajo;
10.	) ustanavljajo in podpirajo naj se razne proizvodne, predelovalne in prodajalne poljedelske zadruge: mlekarske, vinogradniške, sadjarske, poljedelske, živinorejske, čebelarske, oljarske, ribiške itd.;
11.	) ustanavljajo in podpirajo naj se dečji kmetijski klubi in prirejajo naj se razstave kmetijskih proizvodov teh klubov;
12.	) prirejajo in podpirajo naj se kmetijske ekskurzije v državi in v inozemstvo.
Člen 6.
Odstotek, določen za podpiranje poljedelskim zadrugam in kmetijskim združbam (člen 4. b), se porazdeljuje na podstavi vloge zadrug, oziroma zvez ali kmetijskih združb, ko se je prej dobilo mnenje pristojnega oddelka ministrstva za kmetijstvo in vode.
Člen 7.
Odstotek, določen za pospeševanje obrta, industrije, trgovine in drugega, kar spada v to stroko (člen 4.c), je uporabiti tako-le:
1.	) iz njega naj se nagrajajo predavanja in spisi, s katerimi se širi obrtna spretnost in povzdiguje naša trgovina;
2.	) podpirajo naj se strokovne, sodobne dnevne in večerne obrtno-industrijske šole, šole hišne industrije, obrtno-trgovske dnevne in večerne šole, zimske delavske šole, poučevanje poljedelcev v domači delavnosti, praktični tečaji, nadalje naj se podpirajo štipendisti, da se izuče obrta v inozemstvu za naše razmere;
3.	) podpirajo naj se prireditve obrtnih razstav in nagrajajo naj se razstavi j alci za najboljše ročne izdelke;
4.	) nabavlja naj se obrtno orodje siromašnim in dobrim obrtnikom;
5.	) podeluje naj se lan in konoplja v kakršnikoli obliki, zlasti pa naj se izdeluje vrvarsko blago in podpira pletarska industrija;
6.	) pospešuje naj se hišna industrija, zlasti tkalska, in nabavlja naj se orodje za povzdigo te industrije;
7.	) stroji in podeluje naj se usnje;
8.	) izdelujejo naj se zemeljski proizvodi (keramična industrija);
9.	) popolneje naj se proizvaja katran;
10.	) predeluje naj se les vobče, posebe pa naj se ustanavljajo delavnice za izdelovanje kmetijskega orodja in hišne opreme;
11.	) podpira naj se vse, kar je v prilog boljši kakovosti in vrednosti kmetijskih proizvodov in otvar-janju tržišč;
12.	) prirejajo in podpirajo naj se obrtne ekskurzije v državi in v inozemstvo.
Člen 8.
Odstotek, določen za podeljevanje podpor posameznikom (člen 4. č), se daje onim, ki dajo z že pokazanim dobrim rezultatom v proizvajanju ali obrtni spretnosti nedvojbene dokaze o koristnosti svojih podjetij ali ki s strokovno usposobljenostjo obetajo povoljen uspeh, kakor tudi onim, ki podelujejo sirovine po novem in koristnem načinu ali ki v državno gospodarstvo uvajajo tako proizvajanje ali podelovanje, ki je bilo doslej povsem neznano, pa daje dokaze o nedvojbenih koristih za državo in narod.
Člen 9.
Za podeljevanje podpor v področju poljedelstva in živinoreje (člen 4. a in člen 5.) določi minister za kmetijstvo in vode začetkom vsakega leta po odločbi konference načelnikov strokovnih oddelkov, koliko odstotkov čistega dohodka razredne loterije naj se to leto uporabi za podporo posameznih kmetijskih strok, ki so določene v členu 4. ped a) teh pravil; to svojo odločbo priobči pristojnim oddelkom ter jim naroči, naj v mejah tega kredita podajajo potrebne predloge.
Člen 10.
Podpore v območju obrta, industrije in trgovine (člen 4. c) in člen 7.) se dajo na podstavi predloga ministra za trgovino in industrijo, ki se mu tudi prošnje, prejete v ministrstvu za kmetijstvo in vode, pošiljajo v izjavo.
Administrativni oddelek ministrstva za kmetijstvo in vode pravočasno obvešča ministrstvo za trgovino in industrijo, koliko znaša vsota 30 %, določenih v členu 4. c), kakor ludi vsota 4 % po členu 4. pod č) teh pravil.
Člen 11.
Podpore posameznikom ali združbam (člen 4. č) in člen 8.) se dajo v obliki brezobrestnih posojil. Ta posojila se ne smejo dajati osebam, ki so v kon-kurzu.
Posojila se dajo na zastavo nepremične imovine ali vrednostnih papirjev ali blaga ali bančnih garancij (garantna pisma) ali menic z najmanj dvema zanesljivima podpisoma ali na vmo osebno obveznost s poroštvom dveh državljanov, ki imata nepremično imovino, toda vselej ob pogoju, da se posojilo vrne v dogovorjenem roku, ki sme znašati od pol leta do največ pet let izza dne prejetega posojila.
den 12.
Pravni oddelek ministrstva za kmetijstvo in vode preizkusi tako po materialni kakor po formalni strani prejete obveznosti, postavlja zavarovanje na zastavljeno dolžnikovo imovino, ako je to dopustno, ter o svojem času zahteva plačilo od dolžnika. Plačilo sme od dolžnika zahtevati tudi pred časom, ako ta v šestih mesecih po prejeti podpori ni pričel s podjetjem ali če bi delo ustavil za več nego leto dni.
den 13.
Vrnjene vsote, izdane kot podpora, se vpisujejo na korist onega podračuna ministrstva za kmetijstvo in vode pri razredni loteriji, iz katerega so bile vzete.
den 14.
Vsi, ki zahtevajo podporo iz čistega dohodka državne razredne loterije, se morajo obračati s prošnjo na ministrstvo za kmetijstvo in vode (administrativni oddelek), to pa pošilja prošnje pristojnim oddelkom, oziroma ministrstvu za trgovino in industrijo v nadaljnje poslovanje.
Administrativni oddelek pripravlja na predlog pristojnih oddelkov, oziroma ministrstva za trgovino in industrijo, vse odločbe o porazdelitvi podpore in posojil, jih vroča v rešitev ministrstvu za kmetijstvo in vode ter pripravlja odločbe za ministrski svet. Istotako se vrši vse poznejše dopisovanje kakor tudi dopisovanje o vračanju posojil po administrativnem oddelku ministrstva za kmetijstvo in vode.
Naloge za povračilo denarja blagajni državne loterije in na korist računa ministrstva za kmetijstvo in vode izdaja istotako administrativni oddelek, pri čemer vselej označi dotični račun.
Člen 15.
Ta odredba velja izza dne 1. januarja prihodnjega leta.
V Beogradu, dne 16. decembra 1920.; št. 23.936/1.
Minister za kmetijstvo in vode:
dr. V. Jankovič s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
št. A I 6/3 ex 1921.
Razglas.
Po členu 127. e, točki d, finančnega zakona za leto 1920./1921., Ur. 1. št. 436 iz leta 1920., se mora davek na poslovni promet za blago, ki je bilo uvoženo v državo pred uveljavitvijo navedenega zakona, to je pred dnem 6. novembra 1920., naknadno plačati, in sicer za luksusno blago 10%, za vse drugo blago pa 2 % ocenjene vrednosti).
Zaradi pobiranja tega davka na blago, že uvoženo v našo državo, je odredil gospod minister za finance na podstavi pooblastila v 2. odstavku člena 127 e, točki d, z odlokom z dne 10. decembra 1920., št. 25.947/g. d. n. p., da morajo vsi obrati izvršiti točen popis vsega neprodanega blaga inozemskega izvora, ki so ga imeli v zalogi koncem leta 1920. in ki je bilo uvoženo pred dnem 6. novembra 1920.
Popisati je posebe luksusno in posebe neluksusno blago po posameznih vrstah in prodajnih cenah, ki so veljale takrat.
Za luksusno blago je smatrati vse predmete, navedene v listi luksusnih predmetov, ki tvori prilogo pravilniku o pobiranju davku na poslovni promet*
* Glej današnji Uradni list pod št. 32.
Popis naj se predloži v dveh izvodih najkesneje do dne 15. februarja 1921. pristojnemu davčnemu uradu, kateremu naj se hkratu tudi plača odpadajoči davek. Za popise je treba uporabiti posebne tiskovine, ki so na prodaj pri davčnih uradih. Pola z 2 izvodoma stane 1 K.
Pravilnost teh popisov bo ocenil poseben davčni odbor. Ako bi ta zapazil v popisu kakršnokoli netočnost, bodisi da ni vpisano vse blago, bodisi da je prodajna cena zmanjšana za posamezne ali za vse predmete, bo odredil naknadni popis po komisiji. V to komisijo spadajo trije v to določeni člani odbora, in sicer en državni uradnik in dva odbornika izmed civilnega prebivalstva. Od teh mora biti eden iz stroke davčnega zavezanca.
Člani komisije dobivajo dnevnico po 20 dinarjev, dokler vrše naknadni popis; ta dnevnica obremenjuje davčnega zavezanca.
Popis, izvršen po komisiji, je merodajen za pobiranje davka na poslovni promet.
Če se z njim ugotovi prikrivanje blaga nad 5%, bodisi v količini, bodisi v zmanjšani skupni prodajni vrednosti; se bo takoj postopalo po členu 127. j izpremenjenega finančnega zakona za 1.1920./1921. Istotako se bo postopalo po gorenjem členu tudi zoper one, ki blago zataje in spravijo iz obrata ob času popisa ali ki ne izvrše popisa blaga ter ga v določenem času ne predlože davčnemu uradu.
Osebam, ki pomagajo državi izsledovati zatajeno blago, se prisodi nagrada po členu 127. k finančnega zakona.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 28. januarja 1921.
Za delegata: Bajič s. v.
Razglasi drogiii uradov io otiiastev,
Cg la 25/21—1.	195
Oklio.
Zoper odsotnega Franca Jermana iz Želeč št. 18 je podal pri deželnem sodišču v Ljubljani erar, oziroma finančna prokuratura v Ljubljani, tožbo zaradi 6175 K.
Prvi narok se je določil na dan
10. februarja 1921. ob pol desetih v sobi št. 124.
V obrambo pravic toženčevih se je postavil za skrbnika gospod dr. Pirc, odvetnik v Ljubljani. Ta skrbnik bo zastopal toženca, dokler se ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 22. januarja 1921.
Z 240/20.	201
Izsleditev.
Kristina Žužek, 26 let stara, rojena v Globokem, občina Jurklošter, in tja pristojna, neznanega bivališča, naj se zaradi hudodelstva tatvine privede v zapor.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek III.,
dne 29. decembra 1920.
Firm. 1154/20, Rg. B I 5/3.	60
Isprememba pri že vpisan! delniški družbi.
Vpisala se je danes na podstavi sklepa občnega zbora z dne 31. maja 1920. pri finni:
Mariborska tiskarna, d. d. v Mariboru, nastopna izprememba:
Družbena pravila so se v točki II. pod 6. in 7. izpremenila tako, da se bodo izdajale tudi delnice v skupnih izvodih, ki predstavljajo 10 in 25 delnic.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 31. decembra 1920.
Popravek.
Proglasitve za mrtve v Uradnem listu 8, str. 64, je treba popraviti v toliko, da ne poteče pri 2., 3., 4., 5. in 9. pogrešancu oklicni rok dne l.maja 1921., ampak dne 30. avgusta 1921.
Št. 81/P.	200
Razpis službe za učiteljico ženskih, ročnih del.
Po pooblastilu višjega šolskega sveta se ponovno razpisuje v stalno namestitev služba učiteljice za ženska ročna dela na dekliški meščanski šoli v Ptuju.
Zahteva se usposobljenost za pouk ženskih ročnih del na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Pravilno opremljene prošnje je poslati po predpisani poti okrajnemu šolskemu svetu v Ptuju, in sicer najkesneje do dne
2 4, februarja 1921.
Okrajni šolski svet v Ptuju, dne 27. januarja 1921.
Predsednik: dr. Pirkmakr s. r.
Razne objave.
Vabilo na ustanovni občni zbor.
Delniška družba
„Prometni zavod za premog, d. d."
s sedežem v Ljubljani
bo imela v ponedeljek dne 14. februarja 1921. ob desetih v hiši Jadranske banke v Ljubljani, šelen-burgova ulica št. 7/IL, v sobi št. 25, ustanovni občni zbor s tem-le dnevn im redom:
a)	Volitev predsednika občnemu zboru.
b)	Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbenih pravil, kakor jih je odobrila državna uprava.
c)	Volitev članov upravnega sveta.
č) Volitev računskih preglednikov in njih namestnikov.
V Ljubljani, dne 28. januarja 1921.
Josip vitez Pogačnik s. r.
Jadranska banka v Ljubljani.	198
Vabilo na ustanovni občni zbor.
Delniška družba
„Tovarna za špirit in drože, d. d.“
s sedežem v Račjem
bo imela v ponedeljek dne 14. februarja 1921. od dvanajstih v hiši Jadranske banke v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7/1 L, v sobi št. 25, ustanovni občni zbor s tem-le dnevnim redom:
a)	Volitev predsednika občnemu zboru.
b)	Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbene pogodbe, kakor je le-ta oblastveno odobrena.
c)	Volitev 5 do 9 članov upravnega sveta.
č) Volitev 3 do 5 članov nadzomištva.	197
V Mariboru, dne 28.januarja 1921. Jadranska banka, podružnica v Mariboru.
Vabilo na redni občni zbor.
Delniška družba
„Združene opekarne, d. d. v Ljubljani“
bo imela v ponedeljek dne 14. februarja 1921. ob šestnajstih v hiši Jadranske banke v Ljubljani. Šelenburgova ulica št. 7/IL, v sobi št. 25, svoj redni občni zbor s tem-le dnevnim redom:
a)	Poročilo o dosedanjem poslovanju.	199
b)	Odobritev bilance prvega poslovnega leta.
c)	Razdelitev čistega dobička, č) Slučajnosti.
* * *
Da more delničar glasovati, mora vsaj 6 (šest) dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi založiti pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 28.januarja 1921.
Avgust Praprotnik s. r., predsednik-
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.