List 40. Pogovor od sadjoreje. (Učitelj in učenci.) Učitelj. Kaj , učenci! ali vas nic ne veseli greda, ki smo jo spomladi z peškami obsejali, in ktera nam zdaj toliko lepih drevesc obeta? Zakaj mi pa letaš pesek ne nosite, jih zopet posejati? France. Ja, letaš je jalova. Saj vedo, de ni-kakoršniga sadja ni; kako* bi jim pač mogli peške nositi ? Se nam tudi zlo zdeha, ko nič sadja, le samo suhiga kruha za malico dobivamo: ni sroviga sadja, ne suhih platičev, ne češpelj; še kumricni, jih v časi nam skuhati. U. Taka je ja! O žitni beri se mi je marši-kteri gospodar pritožil: „Letas jim z nobenim sadjem nimam postreči; druge leta smo ga pa na vse kraje prodajali, doma sušili, po tri, štiri polov-njake mošta iz njega nadruzgali, in celo zimo po volji ga jesti imeli.a Tako tudi gospodinje zdihu-jejo: „Kaj se letaš več kruha in malovja potrosi, ker sadja ni; in od kod bomo poleti jesha za solato in kumare jemali?" Otroci, vidite koristnost sadja! Tode nar mo-drejši Bog nam včasi to ali drugo dobroto odtegne, nas učiti, jo bolj spoznavati, čislati, za njo se bolj truditi in serčnejši h ljubeznjivimu Očetu roke zanjo stegovati. Pretečeno leto je bilo v našim kraji malo sadja, letaš pa clo nič. Ali bomo zato drevesa poru vali in posekali? Nikdar! Še bolj jih moramo množiti, de si raznih plemensadjav verte pripravimo; tako bomo malokdaj brez n j e g a. Pavel. Od kod pa pride, de nektero leto drevje ne obrodi? U. Vzroki so večidel huda zima, škodljivi 158 vetrovi in deževje, kadar drevje cvete. Ako celi čas cvetenja dež in vetrovi razsajajo, cvetje odpada, se očervovi, i. t. d. in ne dobimo tisto leto nič sadja. Nektero leto tako vreme le zgodno, drugo leto pa pozno cvetje pohlomasti; kar stori, de nam vunder enih ali družili sadonosnic sadje ostane. Zato le s k e r b i m o, r a z n i h s a d o n o s n i h dreves pridobiti, in nasaditi jih, kjer le pripraven kraj za nje vemo. Ko bi vsak vlastnik si prizadeval, svoje verte, zemljiša in senožeti, kolikor je mogoče, v nar bolji innar lepši stan pripraviti, gotovo bi zemljo v raj premenili, ki so nam ga pervi starši zapravili; in ničesar bi nam nepo-manjkalo. Jože. Jez imam veliko veselje k sadjoreji; pa na našim vertu ni perst za sadonosnice. Lanjsko leto sim raznih pesek posadil, pa le jabelčne so se ozelenile. Tudi drevesca, ki so mi jih Oni dali, le žalostno rastejo. U. Jabelčno drevje, tako tudi peške, raji od družili rastejo. Hruševe in kutne peške je pa treba preden j se potaknejo, nekaj časa namak-v a t i in nar b o 1 j š i, p o r e š e t i j i h d o b r o d e r-gati, de se los zguli, ki se po v u na nji lupini kakor lim derži, in de se peške v zemlji lažeji raz m oči j o. Kar pa drevesca vtiče, de slabo rastejo, so morde v prepusto zemljo, ali pa nap čno vsajene. — Dostikrat sini se prepričal, de le malokdo drevje prav saditi zna. Nekteri si nakopljejo, rekel bi, nasekajo sadežev, ki le čisto malo sesavk — tanjkih korenine — imajo; jih potaknejo v jamice, klobukovimu oglavju enake, in drevesca prav terdd zataptajo. Tako vsajeno drevo zamore tako malo rasti, kakor tele, če mu gobec zavežeš, sesati. Kako? s čem si bo živeža iskalo? Jamo napravite plitvi skledi enako; kopajte bolj na široko, kakor v globo kost — v pusto, mertvo zemljo. Miha. Ali bi ne bilo prav, ko bi se prav globoka jama za drevesce skopala in preobilna z dobro perstjo zasula? V tako jamo zasajeno drevo, mislim, bi moglo prav spešno rasti. U. Včasi smo tako delali; pa skušnja nas je od tega odvernila. V tako jamo vsajeno drevo požene korenine globoko po živi zemlji; prav veselo in spešno v začetku raste, dokler iz bližne zemlje kaj živeža dobiva; pa korenine, namesto de bi na širokost po živi zemlji se bile razlezle, so le v globokost, v mertvo zemljo perrile; tii ne najdejo več živeža; drevo bo v malo letih klaverno, začne bolehati in usahne. — Veliko podukov imamo, kako gre drevje saditi; boljši je, vam vse to pokazati. Grajšinski gospod posestnik so me prosili, Jim trideset sadnih dreves vsaditi. Jutro je četer-tek in torej nimate šole; povabim vas, pridite v grajšinski vert, in pokazal vam bodem jame kopati, in drevje saditi, kakor gre. — Slab kmet bi mogel biti, kteri bi ne vedil, de je plevelniga žita pleli treba, repo, konin, koruzo okopavati, de obil-niga pridelka dajo. Večidel kmetovavcov pa misli, drevesa ne potrebujejo nobene postrežbe; in ravno ta pomota, poleg tega, de se drevje prav ne sadi, je vzrok, de sadjoreja zastaja, in nam toliko dobička ne prinese, kolikor bi mogoče bilo. Potreba je, saj perve leta, dokler se drevo dobro ne ukorenini, spomladi okopati ga, de se po razrušeni zemlji korenine lažeji razlezejo, dež lažeji do njih pride, in živeža tudi iz zraka dobivajo. Jutro vam bodem tudi to delo opravljati pokazal; le lotite se ga potem doma, kteri imate mlade sadonosnice , ali drevje, ki slabo raste. Janez. To bi nam preveč časa vzelo; pa bi tudi trave škoda bilo, podkopavati jo. (Konec sledi.) 162 Pogovor od sadjoreje. (Konec.} U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri leta kermiti, predenj je za vprego, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo. žlahtno jabelčno drevo več dobička da? če petdeset let sloji? kakor Cesarjev nar lepši konj 5 ako bi ravno toliko let živel. Drevo okopati, bi le perve leta kakih pet minut na leto časa potrebovalo. Trave bi res, če bi sto in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potratili: pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinesti pa nam zamore deset košev sadja. Juri. Oni lepo drevje oskerbujejo; pa vunder tu in tam eno vsahne, kako je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopalo ; vunder smert tii in tam otr0ka pohlomasti, in ljudi razne starosti pokosi. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naklju-či, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine s p o d j e s t i, a 1 i d o b i kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se posuši i. t. d. Pri mojim drevji je pa morebiti tudi to le napčno: Perve leta, ko sim z sadjoreje se začel pečati, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in toplejših krajev od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in tako se te drevesca suše. Vunder pa, če ravno tu in tam eno odleti, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učen-cov učim, in znabiti, de se jih komaj deset izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. J ako p. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev pri nas rodilo? *U. Ro že, bo že; pa moramo drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinesen cepič na divjak vcepim, iz tega čez eno ali več let na d r u z i g a, in iz d r u-ziga na tretjima prenesem, bo tretje drevo stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredo za kmeta, kteri želi hitro terdniga drevja si zarediti; temuč le za vertnarje , ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče z a c e p 1 j e n j e iz d o m a č i h o d r a š e n i h, rodovitnih in žlahtnih dreves jem a ti, in sadonosnice saditi po mojim poduku; tako bomo s č a s a m a sadja zadosti i m e 1 i. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; do-zdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli. bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na mošt opomniš , ko nikoli taciga, in na visoko ča-stitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca. kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijan-stvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra: prijazni so mi bili, zato jih poznejši v P e-čah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesd nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo belo, drugo visoko, višnjeve barve, in cisto kot sonce. Oba gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to d o b r a R i z e 1 š i n a! Gospod faj-mošter se pomuzijo in meni reko: Ko Štajerci naj ga tudi Oni pokusijo in naj mi povedo , na kteri gorici je takaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat—potem še le rečem: Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na dre v j u rastlo. Gotovo je! so rekli. Pustili smo tertinjo in prav zidane volje smo pri j abelčniku bili. Gospod Pire so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukviee od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej , drugi natis 163 na svitlo prišel. Ravno ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sactjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko let pri zdravji in dobri moči, de bi še veliko za nebeško kraljestvo in izobraženje sveta Storili! Peter Musy.