B i l t e n ej 2013 Da bi v sebi zaslutili Življenje B lažena Mati Terezija je med drugim zapisala: »Življenje je možnost, izkoristi jo; življenje je lepo, občuduj ga; življenje so sanje, uresniči jih; življenje je izziv, sprejmi ga; življenje je igra, sodeluj v njej; življenje je dragoceno, skrbi zanj; življenje je ljubezen, uživaj jo; življenje je pesem, prepevaj jo; življenje je boj, sprejmi ga; življenje je dragoceno, ne uničuj ga.« Da bi mladi in starejši na tak način do­ jemali Življenje, se trudimo v naši usta­ novi. Vsi programi, ki se odvijajo, bodisi na našo pobudo, bodisi v lastnih dejav­ nostih skupin, imajo ta namen. Da bi v sebi zaslutili Življenje in da bi ga znali osmisliti. Da bi poleg oddiha, počitnic in spoznavanja lokalnih rokodelskih obrti, začutili duhovno noto, presežek, ki bo­ gati in osmišljuje biološko življenje. Tudi letos smo se odločili, da vam na naslednjih straneh približamo delo­vanje naše ustanove, vam ponudimo nekaj zanimivega in izvirnega branja ter vas spomnimo na lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj, tako v progra­mih Marijanišča, v Penzionu Mavrica ali v bogato razvejanem Centru DUO. Namenoma nismo izpustili dogajanja v župniji in Občini Veržej, saj smo del lokalnega cerkvenega in družbenega okolja, v katerem živimo in smo od njega soodvisni. Seveda bi za celotno predstavitev in vse dogodke v letoš­njem letu porabili precej več strani, a upamo in želimo, da boste preko teh nekaj izbranih zapisov začutili utrip in podoživeli, kako je bilo pri nas. Trudimo se, da spodbujamo povezanost in domačnost v vsej različnosti skupin, družin in posameznikov. Res je, mimo ekonomske krize ne more­mo, ne vi, naši dragi gostje in obiskoval­ci, ne mi sami z vso našo infrastrukturo. Ob enem se salezijanci in zaposleni za­vedamo, da ne smemo podleči trenutni porabniški miselnosti, ko nas ekonom­ska kriza kaj hitro pahne tudi v moralno in osebnostno krizo. Zato si želimo, da bi pokukali onkraj zemeljskega, v Živ­ljenje, ki nam je vsem dano in ga lahko vsak živi po svoje. A lepše je, če se zna­mo v življenju povezati. V naši ustanovi in programih ni vse popolno, priznamo. A trudimo se, da spodbujamo povezanost in domač­nost v vsej različnosti skupin, družin in posameznikov. Potrditev in spodbua k temu ste prav vi in vaš odziv. Zato naj velja zahvala vsem, ki se ude­ležujete naših programov ali prihajate k nam s svojimi bogatimi programi. Vabljeni pa tudi drugi, da se pri nas ustavite, si oddahnete in naberete no­vih moči za vsakdanje življenje. jože brečko ravnatelj salezijanske skupnosti v Veržeju Zgodilo se je ... 1. december 2012 Začetek adventa Mladi in animatorji SMC Veržej so se v Centru DUO zbrali k delav­nicam, na katerih so na en mah uredili kar dve stvari: spletli in okra­sili so adventne venčke ter pripravili vsakoletne »moderne« jaslice, ki vabijo na razstavo slovenskih jaslic v Veržeju. 7. december 2012 Odprtje 5. razstave jaslic Že tradicionalno odprtje razstave jaslic je napolnilo Puščenjakovo dvorano Centra DUO z obiskovalci, jasličarji, rokodelci, ustvarjalci in seveda z izvirnimi jaslicami. 24 jaslic kiparke Ane Korenč, 27 jaslic slovenskih rokodelcev in 28 jaslic iz vrtcev, osnovnih šol, društev in zavodov je le statistika, za katero se skrivajo ure ustvarjanja, druženja in poglabljanja v božično skrivnost. 7. januar 2013 Veržejski koledniki obiskali državni in cerkveni vrh Frančiškovi otroci in člani otroškega pevskega zbora so kot koledni­ki prinašali blagoslov v domove ter zbirali sredstva za pomoči pot­rebnim v deželah, kjer delujejo naši misijonarji in misijonarke. Na povabilo Misijonskega središča Slovenije so se kot pravi trije kralji odpravili na dolgo pot do Ljubljane k najvišjim predstavnikom Dr­žave in Cerkve. 20.-23. januar 2013 Izlet zaposlenih v našem zavodu V t. i. »mrtvi« sezoni so se zaposleni in sodelavci Zavoda Marianum odpravili na romarsko-turistično-strokovno potovanje v večno mes­to Rim. Dolga pot je bila poplačana z občudovanji znanih in manj znanih rimskih znamenitosti, za pokušino pa so se popeljali tudi po njegovi okolici. 26. januar 2013 Don Boskov oratorijski dan Praznični oratorijski dan ob prazniku sv. Janeza Boska je potekal pod geslom: Znaš žvižgati? Dan smo začeli z molitvijo, nato je sledila zgodba Začetek salezijanskega oratorija, ki so jo zaigrali animatorji. Otroci so se razdelili v tri skupine. Po malici je sledila delavnica, na kateri smo izdelovali koledar - sovo. Po molitvi Angel Gospodov je sledila še igra, nato pa odhod domov. Praznični don Boskov oratorij­ski dan smo zaključili v nedeljo pri skupni sv. maši. Don Bosko med nami Popoldanski oratorijski živžav je zvabil osnovnošolce in druge otroke pred župnišče, kjer so jim animatorji s s. Zaliko in žup­nikom Jožefom pripravili bogat program, ki se je osredotočal predvsem na prihod relikvij in pripravo svete maše. Ko so otroci in mladi zasedli prve klopi, starejši pa zadnje, se je oglasilo pritrkavanje in s plo­skanjem smo relikvije pospremili v župnijsko cerkev sv. Mihaela, kjer je don Boska pozdravil žup­nik Jožef Krnc. Temu je sledil še županov pozdrav. Slavko Peto­var se je oprl na bogato 100-letno salezijansko zgodovino Veržeja, kateremu krona je prav obisk don Boska. Zaključil je z željo, da bi ta obisk utrdil in okrepil vzgo­jno prizadevanje celotne družbe za našo mladino. Tebe, don Bosko, slavimo vsak dan, saj tebe že pomni vsak drugi kristjan. Angeli hvalnico tebi pojo, naj glas jo ponese čez sedmo goro. Naj hvalnico sliši vsako uho, če verno je al’ne, to sploh ni važno. Zgubljeni popotnik ne tarnaj še, saj stopinja don Boska vod’la bo te. Lačni otrok ne joči se, saj Boskova roka nahran’la bo te. Zdaj se veseli ti verni kristjan, saj Bosko te spremlja čisto vsak dan. Vito Nahberger, roj. 1998, Veržej Slovesno sveto mašo, zadnjo ob relikvijah sv. Janeza Boska v Slo­veniji, je daroval salezijanski inš­pektor Janez Potočnik. Zborček sv. Janeza Boska je pod vodst­vom Marjete Ivančič navdušeno napolnil že tako polno cerkev s svojimi glasovi, otroci z oratori­ja pa so popestrili sveto mašo s svojim sodelovanjem. G. inšpektor je v pridigi obno­vil prehojeno don Boskovo pot Z množično počastitvijo relikvij sv. Janeza Boska v župnijski cerkvi v Veržeju in s procesijo ter prenosom relikvij v Kovačičevo dvorano Marijanišča, se je 16. in 17. maja sklenilo romanje relikvij po Sloveniji. po slovenskih krajih in potrdil kar nekaj milostnih trenutkov posameznikov in skupin, ki sicer medijsko niso odmevali, a Bož­ji Duh je deloval in še deluje. Mladim je v podobi mobitela, s katerega je najprej prebral SMS z uslišano prošnjo zakonskega para, prejetega te dni, konkret­no približal pomen relikvij. Tako kot mobitel za delovanje in pov­ezavo potrebuje baterijo, tako mi ob dotiku don Boskove urne potrebujemo vero za priprošnjo in pomoč pri svetniku. Po sveti maši se je od cerkve do Marijanišča razvila edinstvena procesija s svečkami in urno. Kovačičeva dvorana bi morala biti enkrat večja, da bi spreje­la vse farane in ostale romarje, ki so še zadnjič prihiteli k don Boskovim relikvijam in se zvrstili ob obhodu urne. Po prejemu blagoslova Marije Pomočnice se je pričel kulturni program. S svojo iskro besedo in mislijo je Gregor Čušin razbil pleh­ko pobožnost in nabito dvorano popeljal do korenin svoje vere. Mladi in številni so še dolgo v noč vztrajali ob don Bosku v pesmi in molitvi. Naslednje jutro se je dvorana znova napolnila z domačini, go­sti, škofijskimi duhovniki, ses­trami salezijankami in mladimi iz SMG. Sledile so hvalnice in slovo. Salezijanski predstojnik Janez Potočnik ter generalni vikar soboške škofije msgr. Franc Režonja sta se v imenu salezijan­ske družine in slovenske Cerkve zahvalila za te milostne dneve romanja po Sloveniji. Medtem so se množici že pridružili novi gostitelji relikvij sv. Janeza Boska, madžarski salezijanci in mladi na čelu z nji­hovim inšpektorjem. A slovo niti ni bilo težko, saj svetnik ostaja med nami še naprej. Le od nas samih je odvisno, ali mu bomo sledili na poti h Kristusu, ki ga je don Bosko tako zavzeto oznanjal mladim in ga skupaj z mnogimi tudi dosegel. • 6.-9. februar 2013 Priče evangeljske korenitosti Salezijansko vodstvo, ravnatelji, izvoljeni delegati in gostje so obhajali svoj 23. inšpektorialni zbor salezijancev ljubljanske inšpektorije sv. Cirila in Metoda. Vsaka tri leta, kakor določajo salezijanske konsti­tucije, pa tudi hitro se spreminjajoče družbene in cerkvene razmere zahtevajo, da salezijanci pregledajo in ocenijo svoje poslanstvo ter naredijo načrt za prihodnost. 9. februar 2013 Pustni obisk V Zavod Marianum so prišle na obisk pustne šeme. Zvok harmonike, pisk trobelj in veselo petje so pregnali resnost in sivino dneva ter pri­čarale delček skupnega druženja in veselje srca. 18.-19. februar 2013 Ministriram, ker verujem Radost in veselje sta odmevala iz Marijanišča prva dva dni zimskih počitnic, saj so potekale tradicionalne duhovne vaje za ministrante, letos pod geslom: Ministriram, ker verujem – verujem, ker ministri­ram. 60 nadebudnih ministrantov in ministrantk iz različnih župnij je pod vodstvom kakih 20 animatorjev skupaj preživelo dva dneva ob petju, molitvi in zabavi. 20. februar 2013 Zimski oratorijski dan Kot vse drugo je bil tudi letošnji oratorijski dan med zimskimi poči­tnicami uglašen na leto vere. Animatorji SMC z župnikom Jožefom so pripravili duhovno-družabni dan za nekaj več kot 30 udeležencev. Lotili so se kar konkretne teme: poglobitev v nicejsko-carigrajsko ve­roizpoved, ki jo molimo pri svetih mašah. Delo po skupinah, izvirna razlaga in vedoželjnost so otroke pritegnili k dojemanju skrivnosti naše vere. 22. februar 2013 Kratko, a sladko pevsko srečanje Voditeljica Bojana Ivančič je ducat in pol pevcev suvereno popeljala skozi notno črtovje in iz njih izvabila najboljše glasove. Popoldanski del so prevzeli animatorji SMC pod vodstvom Ivana Kuharja in prip­ravili zanimive delavnice. Zgodilo se je ... 6. marec 2013 Evropa potrebuje salezijansko »Slepi potnik« na duhovnih vajah salezijancev Pridigar p. dr. Metod Benedik OFMCap je s temo Gospod je z nami v sveti Evharistiji odpiral globine in širine vere salezijancem, zbranim na Ste član vrhovnega sveta ske inšpektorije. To nalogo sem imenovana tretja veja salezijan­ duhovnih vajah. Ob obilnem duhovnem napre­zanju pri konferencah se oko večkrat spočije v salezijanske družbe in opravljal štiri leta. ske družine, salezijanci sotrudni­ pogledu skozi okno, iščoč narave … Sova uhari­ pokrajinski svetovalec za ki. Veselimo se tudi drugih laikov, V tem času sem tudi sodeloval ca, varno skrita med gostimi vejami visoke lipe, Severno Evropo, ki pomaga na 26. vrhovnem zboru salezijan-ki želijo kot don Boskovi prijatelji je pridno sledila, kaj se dogaja v dvorani … vrhovnemu predstojniku cev. Kasneje me je vrhovni pred-sodelovati z nami. 8. marec 2013 Pascualu Chávezu, don stojnik po posvetovanju v naši Vrhovni predstojnik je glede Začetek 180-urnega tečaja slamokrovstva Boskovemu nasledniku. Nam pokrajini prosil, da nasledim po-Evrope optimist. Seveda nas bo Kratkemu pouku in predstavitvi je takoj sledilo konkretno delo pod vodstvom mojstra Antona Golnarja iz Sovjaka. Ducat udeležencev lahko razložite pomen vseh teh krajinskega svetovalca, ki zaradi manj, a zato moramo biti boljši. iz vse Slovenije je prvi dan postavilo lično ostrešje in ga olatalo, šele »uradnih« nazivov? bolezni ni več mogel opravljati te To je gotovo pot v prihodnost. naslednji dan se je začelo pokrivanje s slamo. Sem član vrhovnega vodstva službe. Temeljiti moramo na kvaliteti 15. marec 2013 salezijanske družbe, ki trenutno Seveda »te kariere«, kot me je naše prisotnosti in predlogov. V Kovačičev večer v znamenju knjižne kulture šteje 15.500 članov v 123 državah zbodel tisti kandidat, nisem ni-Evropi je veliko mladih, ki potre- Vsakoletni spomin na dr. Franca Kovačiča, ki ga v obliki Kovačiče­ sveta. Vrhovni predstojnik je don koli načrtoval. Kakor sem od-bujejo podporo in naša salezijan­ vega večera pripravlja Marijanišče, je bil tudi letos nekaj posebnega. Boskov naslednik, ki želi s svojim ska naloga je, da jim pomagamo. Veržejci, z g. županom na čelu, so lahko prisluhnili pesmim skupine govoril njemu, ponavljam tudi Cantamus in zanimivi strnitvi knjižnične dejavnosti višje knjižničar-vodstvom doseči vse dele sale-danes: pomembno je prisluhniti ke Splošne knjižnice Ljutomer, Aleksandri Šömen. Ob zaključku so si zijanskega sveta. Sestavlja ga Božji volji po volji predstojnikov. Salezijanci v Evropi z velikimi ogledali preurejeno knjižnico v Marijanišču. 90 inšpektorij, ki so razdeljene Te poti si nisem želel, a predla­ napori vzgajajo mlade. A zdi v osem pokrajin. Ena izmed teh gane službe sem vedno sprejel v se, da se družba z novimi je tudi pokrajina Severna Evro-zavesti Njega, ki me bolje pozna generacijami ne spreminja na pa (Češka, Hrvaška, Slovaška, in želi, da se razdajam v tem pos­ boljše. Ali je to le slika, ki nam Slovenija, Madžarska, Avstrija, lanstvu. jo ponujajo centri moči, politika severna Belgija, Velika Britanija, in mediji, ko govorijo o stari in Nemčija, Irska, Poljska z Rusijo in Kot pokrajinski svetovalec razkristjanjeni Evropi? Ukrajina). Lahko bi rekli, da sem imate širši pogled na Slika je že taka. A iz svojih krat­ delegat vrhovnega predstojnika, 22. marec 2013 salezijansko poslanstvo v tem kih izkušenj – tri leta že obisku­ ki nosim njegovo odgovornost Odprtje Strokovne knjižnice za rokodelstvo in turizem delu Evrope. Kako tu živita jem različne države, predvsem Z izgradnjo strokovne knjižnice za rokodelstvo in turizem je Center za 15 provinc te pokrajine. salezijanska karizma in don salezijanske ustanove, a sreču- DUO pridobili bogato infrastrukturo skupnega družbenega pomena. Knjižnica je namenjena za strokovno izpopolnjevanje lokalnega pre-Boskov duh? jem se tudi s številnimi skupina­bivalstva, rokodelcev in izobraževanju turistov in raziskovalcev. Prihajate s Poljske. Kakšno je Evropa ima svoje probleme. Zelo mi – ugotavljam, da Evropa ne 22. marec 2013 bilo vaše poslanstvo, preden močan je laicizem, tudi v tem živi brez duhovne dimenzije. V Podelitev priznanj udeležencem lončarskega tečaja ste prevzeli pomembno in delu Evrope. Salezijanci imamo državah, kot so Velika Britanija, Sedem udeležencev se je tri mesece urilo na lončarskem vretenu. Pod odgovorno mesto v vodstvu problem staranja sobratov in po-Irska in Belgija, opažamo majhna budnim očesom lončarke Urške Ambrož so spoznavali zakonitosti, salezijanske družbe? manjkanje poklicev. A kljub tem znamenja vrnitve k duhovnosti. znanja in spretnosti, ki so potrebne za uspešno delo lončarja. Ko Ob nekem srečanju s kandidati problemom ugotavljam in sem Seveda ne naravnost h krščanski so glino na vretenu že uspešno krotili in zadovoljili z izdelki tako mentorico kot sami sebe, se je v proces izobraževanja vključil tudi za salezijanski poklic me je nek­lončarski mojster Sašo Žuman, ki je nadobudneže poučil predvsem do vprašal, kako je možna tako lončarstva z vidika tradicije. hitra »kariera«. Ob tem sem se zamislil. V mislih nisem imel ni- Salezijancev v Evropi bo manj, kakršne »kariere«, ampak mi je to pot pripravil Gospod. K sale- a zato moramo biti boljši. zijancem sem prišel z željo, da bom delal z mladimi. Leta 1985 sem izpovedal prve zaobljube v prepričan, da je salezijanska ka-duhovnosti, saj družba danes živi salezijanski družbi. V študijskem rizma v Evropi potrebna. Že šte-daleč stran od krščanskih kore­obdobju so me predstojniki pos-vilne prošnje papeža in škofov nin oz. z njimi ni več povezana. lali na vzgojno prakso v Italijo, za salezijansko navzočnost nam A mladi iščejo smisel, nekaj več kjer sem tudi dokončal teološke to potrjujejo, kar pomeni, da je od tega, kar jim ponuja materi­ 22. marec 2013 študije in specializacijo v dogma-naša karizma aktualna. alni svet. Obračajo se na duhov- Razstava pirhov in cvetnonedeljskih butar nike in salezijance s prošnjo za Že peto leto zapored Zavod Marianum pripravlja razstavo pirhov, ki tični teologiji. Leta 1993 sem Kot redovna družba živimo v tež­so se jim letos pridružile cvetnonedeljske butare. S pirhi se je predsta-bil posvečen v duhovnika. Nato kem času izzivov, saj s pojemajo-spremstvo na svoji poti. Seveda vilo 20 posameznikov, iz Pomurja in drugih delov Slovenije, eden s sem opravljal preproste naloge čimi močmi težko odgovorimo je to izziv za mnoge salezijance, Hrvaške ter 25 skupin iz šol, vrtcev in društev s področja SV Slovenije. v mladinski pastorali in poučeval na vse zahteve vzgoje mladih. ker na kaj takega niso pripravlje­mlade sobrate na teološki fakul-Zato smo začeli s Projektom ni. Do sedaj so opravljali druga­teti v Krakovu. Verjetno je ta na-Evropa, kar pomeni, da si celot-čen »poklic«. Učili so v šolah ali loga in vloga tolmača (ob obiskih na salezijanska družba prizadeva pa so bili preprosti župniki. Da­predstojnikov iz Italije) botrovala za ponovno prebuditev salezi-nes se od nas zahteva duhovno vodstvo. temu, da so me sobratje v pro-janske karizme v Evropi. Verja­vinci prepoznali in izvolili za čla-memo, da nas Evropa potrebuje. Današnja družba, kot jo pred­na inšpektorialnega sveta, nato Iščemo nove poti. Ena izmed teh stavljajo mediji, je družba brez za inšpektorjevega vikarja in za je sodelovanje z laiki, ki živijo Boga, brez vere, kot da človek inšpektorija krakovske salezijan-salezijansko karizmo. To so tako te dimenzije življenja ne potre­ 31. marec 2013 Pogovor s salezijancem Marekom Chrzanom, Zobne ščetke za misijone karizmo članom vrhovnega sveta salezijanske družbe Sestra Ana Slivka (FMM), misijonarka v Braziliji, se preko spleta večkrat oglasi iz te velike dežele. Nazadnje se je oglasila pred kakšnim in pokrajinskim svetovalcem za Severno Evropo. mesecem, a tokratna elektronska pošta je vsebovala žalostno realnost revnih otrok. Animatorji SMC Veržej, ki so jim na pomoč priskočili buje. A vemo, da to ni res. Mla­di, četudi živijo v tej »antikleri­kalni« družbi, se vedno znova sprašujejo o temeljih življenja in iščejo nekoga, ki bi jih spremljal v tem iskanju. To je za salezijan­ce pomembna in izzivajoča na­loga, da smo mladim blizu in jim znamo prisluhniti ter odgovoriti na njihova vprašanja v danem trenutku. Jeseni ste obiskali salezijance in njihove ustanove v Sloveniji. Kako vidite njihovo prisotnost v teh deželi in kaj menite o našem Zavodu v Veržeju? Slovenska salezijanska inšpek­torija, kot tudi dežela sama, je majhna. Prvi vtis, ki sem ga dobil ob obisku, je ta, da se je inšpekto­rija ustavila le pri služenju Cerkvi. To ne pomeni, da je zastarela kot taka, le zastala je v pričakovanju ljudi sedanjega časa. Polpretekla zgodovina je zahtevala, da se večina salezijancev posveča žu­pnijskemu pastoralnemu delu, ki je vsakodnevno opravilo Cerkve. Tu mislim na podeljevanje zakra­mentov, obhajanje svete maše, pridiganje. To pa ne odgovarja popolnoma novim izzivom. Po drugi stani pa opažam tudi, da salezijanci bogatijo Cerkev v Sloveniji, na primer z mladinski­mi dejavnostmi, kot je oratorij, ki poteka v župnijah vseh sloven­skih škofij. Kaj takega ni v nobeni drugi evropski državi. S tem se prenaša in razširja tudi salezijan­ska karizma. Inšpektorija kot taka živi v pre­hodnem obdobju; iz starega v pričakovanje novega. Večina sobratov se tega zaveda in tudi nekateri projekti vodijo v pravo smer. Izzivi današnjega sveta in mladi, h katerim smo najprej poklicani, kličejo k novim pris­topom. To od nas zahteva kvali­tetno spremembo, prilagoditev in obogatitev poslanstva v tej deželi. Ustanova v Veržeju se ponaša z dolgo zgodovino, ki je s salezi­jansko navzočnostjo zaznamo­vala širšo okolico, zaradi česar so tudi danes salezijanci tu poznani in priznani. Dolgo komunistično obdobje tej hiši ni bilo naklonje­no v njenem tipičnem salezijan­skem delu. Ponoven razvoj pos­lanstva v zadnjih desetih letih z duhovno in vzgojno-kulturno po­nudbo je za to področje kot tudi za celotno inšpektorijo in deželo zelo pomenljiv. V tem delu Slo­venije ustanova kvalitetno pred­laga drugačno delovanje Cerkve, ne le v zakramentalni, temveč v družbeno-kulturni razsežnosti. Nadaljevati je potrebno s ponud­bo na področju domačih obrti in duhovno ponudbo za skupine družin, mladih in animatorjev. V tem vidim poslanstvo te usta­nove. Enako velja za prihodnost: usposobiti strokovne sodelavce, ki bodo prevzeli nekatere nalo­ge, ki so se začele pred desetimi leti. Izzivi sami bodo narekovali, na kakšen način razvijati začrta­no delo. Imate dobre materialne pogoje, tudi idejno ste bogati. To je potrebno širiti, razvijati in ure­sničevati. Bližamo se dvestoletnici don Boskovega rojstva, ki ga bomo praznovali leta 2015. Kaj nam polagate na srce v pripravi na ta dogodek, ki ga je začrtal vrhovni predstojnik salezijancev? Praznovanje dvestoletnice don Boskovega rojstva, kakor si ga želi vrhovni predstojnik Pascual Chávez, je namenjeno predvsem poživitvi don Boskove karizme. V teh letih priprave nas vabi, da ponovno spoznamo don Boska samega, zaživimo njegovo sve­tost in vzgojno sposobnost za naš čas. Don Boska na novo od­krivamo kot zgodovinsko oseb­nost, kot genialnega vzgojitelja in kot duhovnega očeta. To vabi­lo velja za vse člane salezijanske družine, pa ne le zanje, velja za vse don Boskove prijatelje, da zaživijo njegovo sicer poznano karizmo, a premalo zajeto v glo­bino. Namen priprave in praznovanja bo dosežen, če bomo postali bolj don Bosko, če ga bomo po dvesto letih ponovno oživili. Ver­jamemo, da sta njegova vzgojna in duhovna ponudba še vedno aktualni za naš čas. • Izzivi današnjega sveta in mladi, h katerim smo najprej poklicani, kličejo k novim pristopom. člani Društva prijateljev mladine (DPM) Beltinci, so v marcu organi­zirali prav posebno misijonsko akcijo. Na raznih mestih predstavljali, spodbujali in zbirali pripomočke za ustno higieno, saj je pošiljanje le tega cenejše kot pa nakup v sami Braziliji. 27. – 29. maj 2013 Popotovanje veržejske župnije Glavni cilj potovanja je bilo Međugorje. Da smo uskladili turistični in romarski del, smo se ustavili še v Šibeniku, Splitu in v »hrvaškem Lurdu« Vepric blizu Makarske. Po molitvi Marijinih litanij in zapeti pesmi smo se preko prepadnih planin obrnili v notranjost in pod ve­čer prispeli v Međugorje. Naslednji dan smo začeli s sveto mašo, nato pa se podali po skalnem pobočju na Križevac. Popoldne smo obiskali še Cenacolo in se podali na Crnico. 4. maj 2013 Srečanje družin prvoobhajancev Že dolgo ni bilo Marijanišče tako »nabito« ne le množice gostov, ot­rok in staršev ter animatorjev, temveč pozitivne energije, veselja in krščanske radosti. Animatorji SMC Veržej z župnikom Jožetom na eni strani ter sodelavci Penziona Mavrica na drugi strani so krepko zavihali rokave, da so pripravili vse potrebno za množico več kot 100 otrok prvoobhajancev ter prav tako številno množico njihovih star­šev iz župnij murskosoboške škofije. 5. maj 2013 Kulinarična razstava župnijske Karitas Izkupiček je župnijska Karitas namenila za nakup ortopedskih pripomočkov za starejše in bolne ter tako mnogim skušala vsaj malo olajšati lastne težave pri zdra­vljenju kot jih tudi razveseliti, saj si sami ne bi mogli privoščiti vseh pripomočkov. 12. maj 2013 »Stare slovenske molitve« in »Moja molitev« Zavod Marianum Veržej je v sodelovanju z Založbo Družina ob obi-sku relikvij sv. Janeza Boska pripravil natečaj »Moja molitev«, ob predstavitvi knjige Stare slovenske molitve pa predstavil najboljše tri, ki so prejeli knjižno darilo Založbe Družina in izdelek lončarske de­lavnice Centra DUO. Zgodilo se je ... 16. – 17. maj 2013 Med nami že 100 let, pa vendar dobrodošel! Na don Boskove relikvije so se otroci pripravili z oratorijskim popol­dnevom, ob prihodu don Boska pa ga slovesno pospremili v cerkev, kjer je inšpektor Janez Potočnik s somaševalci daroval sveto mašo. V veličastni procesiji se je množica zgrnila v Marijanišče, kjer je potekal kulturni in molitveni program. Naslednje jutro smo se poslovili in relikvije predali mladim in salezijancem iz Madžarske. 18. maj 2013 Predvečer praznovanja Marije Pomočnice Meseca maja si ne moremo zamišljati brez povezave z Marijo. Tu so šmarnice in tu je praznik Marije Pomočnice, ki jo v Veržeju neura­dno ali uradno častijo že od leta 1760. G. Mirko Rakovnik, ki je vodil slovesnost, se je v pridigi sprehodil skozi zgodovino imena in pra­znovanja Marije Pomočnice ter gole letnice in številke odel v pomen­ljivo Božje »vmešavanje« v človeško zgodovino. Veržejcem je položil na srce zapisane besede g. Maroše, naj ohranjajo staro tradicijo in pristno priprošnjo k Mariji Pomočnici, ki so jo po Božji previdnosti pred vsemi uradnimi dejanji velikih papežev že leta 1760 postavili na kamniti steber na trgu. Vsem pa zaželel, da bi v svoja srca ne postav­ljali stebra iz kamna, temveč steber zaupanja in vere. 19. maj 2013 Praznik, kot se za Veržej spodobi Na lep nedeljski popoldne, ko smo v Veržeju obhajali zunanji praznik Marije Pomočnice, se je cerkev napolnila že za molitveno uro, ki so jo pred milostnim kipom Marije Pomočnice pripravile sestre salezijanke in Združenje Marije Pomoč­nice iz Murske Sobote. Zbrali so se tudi voditelj bogoslužja, ljutomerski dekan g. Andrej Zrim, salezijanski predstojnik Ja­nez Potočnik in ostali somaševalci ter mi­nistranti, ki so počastili Marijo, nato pa so gasilci kip v procesiji odnesli na dvorišče Marijanišča, kjer je potekalo mašno slavje in veselo druženje. 24. maj 2013 Srečanje letnika ravnatelja Turka Ravnatelj salezijanske skupnosti v Veržeju, g. Ivan Turk, pripada močni in ugledni skupini duhovnikov, posvečenih v letu 1968, ki so se ob 45-letnici duhovništva srečali prav v Veržeju. Poleg ogleda usta­nove in prijateljskega druženja so si izmenjali spomine na do sedaj prehojeno pot v Gospodovem vinogradu. 27. – 31. maj 2013 Pisana druščina učene Evrope Penzion Mavrica je te dni gostil prav posebne goste iz Italije, Poljske, Romunije, Bolgarije in Turčije. Evropski projekt Comenius, v kate­rega je vključena tudi OŠ Veržej, je namenjen dvigu kakovosti šol­skega izobraževanja v Evropi, omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo. Vi o nas in mi za vas Veseli in hvaležni smo za odzive gostov in obiskovalcev. Gotovo je najpristnejši osebni stik, ki ostane zapisan v srcu, za kar se trudimo po svojih močeh. Kakšen stavek pa ste zapisali tudi v knjig vtisov ali na e-naslov ... Hvala! N a hitro sem preštela vse Domačini nas sprašujejo, kako peči, nas čaka še obisk novood­naše obiske tu v Marija-se počutimo tukaj. Vedno jim prte Vulkanije in pot domov. nišču. Prišla sem do številke odgovorimo: »Kot doma!« Hvala za vse dobro, obilo blagos­osem. Bližamo se torej okrogli lova tudi v prihodnje. Družina Keršmanc številki deset, ki se bo zagotovo Družina Bitenc zgodila. Samo dva dneva počitnic smo pri vas. A dovolj, da Deležen sem bil bratskega Tudi v naš družinski proračun smo okusili vaše gostoljubje, druženja, ki je značilno za je globoko posegla gospodar­ska kriza, tako da se mnogim okusno hrano, aromatične našo salezijansko družino. Že­žgane pijače, stik z glino v lon-lim vam, da bi mnogi mladi pri stvarem odrekamo. Nam pa čarski delavnici, toplo sonce vas našli trenutek za razmislek Veržej, Penzion Mavrica, daje Vseh svetih in hladen tuš rajnih in pot za svoje nadaljnje živ­ neko domačnost; kraj, kjer se duš v vicah, energijo gozdov v ljenje v radosti. Hvala za vse vsa družina sprosti, nabere okolici Bukovniškega jezera in opravljeno delo in pogumno v moči, krepi prijateljstva. Tako moč reke Mure, ki žene Babi-prihodnost. da skušamo, kjub težavam, čev mlin. vsaj nekaj dni v letu preživeti Jean Paul Muller sdb, tukaj v Veržeju. Po pici, ki jo pečete zunaj v krušni vrhovni ekonom salezijanske družbe Ste eden najboljših 'domov' oz. 'samostanov'. Imate dobesedno vse: dobrega vodjo, lepe in urejene sobe, ki imajo televizijo, ogrevanje, možnost odprtega okna, zakonske postelje ... še bi lahko naštevali. Lepo imate urejeno okolico in seveda najboljšo hrano. Upam, da se še kdaj vidimo! Lep pozdrav, 1. b in 1. a frizerske šole Ljubljana. • 16. junij 2013 150 let vaške kapele v Banovcih V Banovcih letos praznujejo 150. oble- Literarni kot(l)iček tnico postavitve vaške kapele, ki je pos­večena lurški Materi Božji. Značilna kapela, kakršnih je v teh krajih veliko, stoji sredi naselja ob gasilskem domu na glavnem križišču, da jo je moč obvoziti V življenju in delu tako salezijancev kot zaposlenih v Zavodu Marianum se z vseh strani. Prizadevni vaščani so ob visokem jubileju uredili okolico kape­ najde čas za odkrivanje talentov in navdihov. Seveda so ti zelo različni, le, obnovili njeno fasado in ji tako dali z različnimi učinki ... popolnoma novo podobo, kot se za tak objekt tudi spodobi. 23. junij 2013 Spremeni svet Kriza Življenje Obhajanje zakonskih jubilejev Veržejska župnija tradicionalno vsako leto pripravi srečanje zakon-Bližnjega poglej, Kriza človeka, V življenju se vse spremeni, skih jubilantov, ki praznujejo okrogle obletnice svoje potrditve v za­konskem stanu. Tudi letos je nekaj več kot ducat parov odšlo v župnij­ pomagaj mu, človeštva, celega enkrat je težje, drugič je sko cerkev in se pri sveti maši zahvalilo ter obnovilo svoje zakonske podari mu nasmeh, sveta, če bi vrednote lepše obdobje, v tem obljube, nato pa je sledila bogata pogostitev v župnijski dvorani. Ve­roko mu podaj, prevladale v svetu, našem življenju. selo druženje se je zaključilo s pesmijo, jubilanti pa so praznovanja toplina človeška bi kriza izginila nadaljevali v domačih krogih. V življenju smo lahko svet spremeni, z našega planeta. enkrat srečni, v lepši jutri nas zbudi. drugič spet nesrečni, vse to je naše življenje. V življenju moramo srca odpreti, v Božje roke se prepustiti in življenje bo lepše. Bernarda Žarković 24. – 30. junij Tabor Frančiškovih otrok Novo sezono Trio kampa v Veržeju je odprla velika skupina Franči­škovih otrok. Skoraj 70 udeležencev iz Veržeja in Slovenske Bistrice je pod vodstvom s. Zalike in s. Pavline v Frančiškovem duhu preživelo prve počitniške dneve v šotorih in novih zemljankah. Samostanski pralni stroj Nisem še našel zapisa o kak-gačnih cunj, ki sem jih nabasal odprtine ter odhitel k sveti maši. šnem samostanskem pralnem v njega ter ga zagnal. V nada-Preden smo se na povabilo neke stroju. Ker se za menihe sodob-ljevanju posprav se je nabral še družine odpravili še na prleško nega časa več ne spodobi, da bi dodaten kup večinoma volnenih popeko, sem pohitel v pralnico živeli malomarno in z zmanjša-puloverjev, jaken in še kaj se je ter začel pridno prazniti mirujo­nim zunanjim izgledom (čeprav znašlo vmes. či pralni stroj. se takih najde še preveč!), se je Pravi trenutek za ponovno pra-Začuda je bil volneni pulover potrebno vsake toliko poglobiti zelo dobro ožet, saj je mejil že nje se je ponudil tik pred sveto tudi v tuzemske zadeve ... mašo, ko sem vsebino prvega na suho. Prav tako jakna. Kljub Eden takih pripomočkov sodob-temu sem ju obesil na obešal­ pranja preložil v sušilni stroj in nega katoliškega samostana s nik k dodatnemu sušenju. A ko na obešalnik za naravno sušenje 25. junij 2013klavzuro, kamor ženska roka in sem izvlekel še brisačo, ki se je Cerkvene čistilke in krasilke na Madžarskem ter ponovno napolnil pralni stroj, noga naj ne bi imeli vstopa, je po pomoti znašla med tovrstni-Poln avtobus veržejskih farank se je na svoj vsakoletni izlet odpravil dodal vse potrebno v dozirne raziskovat lepote ob Blatnem jezeru na Madžarskem: Velika Kani­ pralni stroj. mi cunjami, sem posumil, da ža, Szántódo, polotok Tihany, Balatonfüredo. Na prijetni poti nam nekaj ni v redu. Bila je eno- Tudi pri nas ga imamo, ni -je streglo tako vreme kot domače dobrote iz popotne torbe, vodič g. mamo pa samostanske stavno preveč suha ... Vrisk pa nas je navduševal s poznavanjem madžarske zgodovine in kulture ter mini tečajem tega čudnega jezika, da smo se ob množici gospodinje, perice in li- Za trenutek sem se vrnil k stojnic in čard vsaj malo znašli … karice, tako da se je treba puloverju in končno se mi je znajti po svoje. Naš pralni posvetilo: pralni stroj sploh stroj dela čudovito kljub rja-ni pral, ker sem ga v naglici stim potezam tam spodaj in pozabil vključiti ... okoli predalčka za doziranje Nočem se hvaliti, a po navadi praškov in podobnih tekočin, je tako, da v vseh materialnih ki naredijo naša odela mehkej-na raztresenostih pozabimo ša in bolj dišeča ... molitev in pravo poslanstvo, Ker vse odlašam na zadnji tre-tokrat pa sem zagret za bo­nutek, sem pred božičem opra-žično devetdnevnico pozabil vil veliko čistilno akcijo sobe in na materialne zadeve. Ko bi le pisarne. Kaj hitro se je nabralo bilo vedno tako ... za poln pralni stroj takih in dru- M. S. Zemljanke, nova vas v Veržeju Zemljanka je preprosto slovansko bivališče oz. stanovanjska jama, za katero je značilno, da je bila vkopana v zemljo, zgornji, nadzemni del pa je bil pokrit z dvokapno strešno konstrukcijo, ki je segala do tal. Narejena je bila iz drobnih lesenih kolov, prepleta vejevja, slame ali trstike. Uporabljala se je za bivališče, shrambne in delovne prostore. Najdišče zemljanke je znano tudi v Veržeju. P obud za projekt Zemljanka je bilo veli­ko. Ena od teh je bila razstava z naslovom Tü mo – slovanska poselitev Prekmurja v Po­murskem muzeju v Murski Soboti. Slovanski priseljenci so med polji in potoki južno od Mu­rske Sobote postavili preprosta bivališča v drugi polovi­ci 6. stoletja. Skromni ostanki odkopanih grobišč, vod­njakov, peči, gospodarskih objektov in odkopanih zem­ljank ter lončenine so razširili obzorja o slovanski nase­litvi v našem prostoru. To videnje in vedenje smo želeli v Veržeju na nek način obeležiti in arheološka odkritja na tem delu naše dežele predstaviti mlademu rodu in vsem obiskovalcem. Misel o aktivnem bivanju v Trio kampu za otroke, mladostnike in starejše je izzvala k razmišlja­nju o novih načinih bivanja, druženja in komuniciranja. Z avod Marianum Veržej je projekt »Doži­ vljajski turizem v zemljanki« pridobil iz razpisa LEADER (LAS Prlekija), ki ga raz­pisuje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS in je v višini 85 % financiran s strani Evropske unije. V Trio kampu smo tako izdelali repli­ ko zemljanke, ki je namenjena spoznavanju slovanske kulture za različne šolske skupine ter posameznike. Veržej in Prlekija s petimi »sodobnimi« naselitvenimi slovanskimi zemljankami pridobivata bogato infra­ strukturo skupnega družbenega pomena, hkrati pa se z izvedbo projekta spodbuja mehki turizem na pode­želju. V Veržeju je evidentirano eno najstarejših arhe­oloških najdišč slovanske kulture pri nas in s projek­tom želimo to dejstvo približati obiskovalcem Prlekije. V erjamemo, da Veržej s tem pridobiva lepšo celostno podobo, hkrati pa po­membno vpliva na ohranjanje kulturne dediščine in jo tako uspešno prenaša na različne ciljne skupine, predvsem za šol­ske in druge skupine, tudi v obliki socialnega turizma. Besedila o zemljankah so vzeta iz kataloga razstave Tü mo: slovanska poselitev Prekmurja. Avtor kata­loga je Branko Kerman, izdal pa ga je Pokrajinski muzej Murska Sobota 2011. Načrt zemljank in zu­nanje ureditve je izdelala arhitektka Mima Suha­dolc s sodelovanjem oblikovalke Evite Lukež. Slam­nata kritina je rezultat usposabljanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo slamokrovec, ki je potekalo pod mentorstvom slamokrovca Antona Golnarja. Med prijatelji Zavod Marianum Veržej – Center DUO, ki je partner v projektu Rokodelska akademija 2 (2. JR OP SI-HU), je tudi letošnje poletje, bolje rečeno julija, poskrbel, da so počitnikarji, ki so v tem času obiskali našo lepo ravnico, doživeli veliko lepega in zanimivega. V Kampu TRIO, ki je zrastel v lanskem letu, je bilo letos spet živahno, saj so se udeleženci programov podili za žogo, ustvarjali v rokodelskih delavnicah, ob visokih temperaturah preizkušal svežino banovskih termalnih vrelcev ter obiskovali druge kulturne in naravne znamenitosti Pomurja. Pogledali pa so tudi na Madžarsko. Da je vse potekalo po planu, so poskrbeli animatorji, ki so poletne programe pripravljali v času od 30. junija do 4. julija. Letos je bilo to načrtovanje vsekakor lažje, saj so nekaj izkušenj prenesli že iz prejšnjega poletja. Pozitivno ozračje, pripravljenost, predvsem pa vnema so bile vsekakor odlike vseh udeležencev. Tako je Kamp za družine v času od 5. do 12. julija kar prehitro minil. Sledil mu je Kamp za otroke od 14. do 18. julija, ki je bil nekaj posebnega z vsemi nadobudneži, ki so animatorjem krajšali počitniški čas. Živeti v naravi, le s šotorom nad glavo in tisočerimi zvezdami, ki v poletnih mesecih zasvetijo na veržejsko poljano; spoznavati in se uriti v rokodelskih spretnostih s spretnimi mojstri, ki tako potrpežljivo prenašajo svoja znanja na mlade; in nenazadnje preživeti čas drug z drugim, ob igri, v bazenu … s prijatelji. Kaj je lahko lepšega? In vse to doživiš v Kampu TRIO. ivan kuhar vodja Centra DUO Zgodilo se je ... 27. junij 2013 Razstava orhidej Na pobudo ljubiteljske slikarke Sonje Francelj, ki sicer sodeluje s svo­jimi izdelki tudi v prodajno-razstavni galeriji Centra DUO Veržej, smo skupaj s podjetjem Ocean Orchids d.o.o. iz Dobrovnika in lon­čarji ter keramiki Slovenije pripravili zanimivo razstavo: Orhideje – na platnu in v cvetličnih lončkih. 5. – 12. julij 2013 Oratorij za družine Pisana druščina otrok, staršev in tudi starih staršev iz cele Slovenije je preživela nepozaben teden ob raznih prostočasnih, duhovnih in izobraževalnih dejavnostih. Kekčeva zgodba nas je kot rdeča nit spre­mljala skozi cel teden, saj smo preko nje z otroki razmišljali v katehe­zi. Za starše je predavanja vodil g. Peter Pučnik. Skupaj so razmišljali o vzgojni vlogi in pomenu staršev v družini. 22. – 27. julij 2013 Narnija v Veržeju Letošnji oratorij je imel prav posebno temo, ki je bila otrokom še po­sebej všeč. Temeljil je na zgodbah iz Narnije, kjer živijo govoreče miši in vsemogočni lev Aslan. Vsako dopoldne so nas pričakale različne dejavnosti, kot so kateheze, organiziran odmor, delavnice, kjer smo izdelovali obeske, sončnice, copatke in še kaj. Popoldne pa smo ani­matorji pripravili različne velike igre, tudi vodne, ki so še posebej za­nimive. Otroci pa so bili poleg pestrega programa še posebej navdu­šeni nad vsakoletnim kopanjem v Banovcih in celodnevnim izletom, ki smo ga letos organizirali v Celje. Zgodilo se je ... 29. – 31. julij 2013 Center DUO Veržej spreminja Animatorji v Lukoranu Veržejski animatorji so se že tradicionalno odpravili na zaslužen do­ pust, saj so izpeljali že večina poletnih programov. Vseeno pa niso mogli mimo tega, da se jim je korak vsaj za nekaj trenutkov ustavil ob njihovem poslanstvu, zato so v nekaj urah tudi ovrednotili in naredili načrte za prihodnje leto. 19. – 24. avgust 2013 Animatorji SMC-jev v Parizu Animatorji iz salezijanskih mladinskih centrov in župnij smo se za pet dni odpravili v Pariz. Na poti smo se ustavili v Strasbourgu, kjer smo si ogledali gotsko stolnico (ena od petih najlepših v Franciji), stari del mesta in evropski parlament. Pred Parizom pa smo se ustavi­li še v Reimsu, kjer je znamenita stolnica, v kateri so ustoličevali fran­coske kralje. Naslednje tri dni smo si ogledovali največje znamenito­sti Pariza, ogled pa zaključili z nočno vožnjo z ladjico po reki Seni. Pogovor z Jelko Pšajd, etnologinjo in višjo kustosinjo v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Zbirate, ohranjate in bogatite materialno in duhovno izročilo našega naroda. Na kakšen način se srečujete z rokodelstvom in domačimi obrtmi? So le za v muzej ali imajo prihodnost? Z rokodelstvom se pri svojem delu v muzeju srečujem na raz­lične načine: preko predmetov (izdelkov, orodij, zapiskov), foto­grafiranjem delavnic in rokodel­naše pozornosti (keramičarke/ keramičarji, vezilje, izdelovalke in izdelovalci remenk/remenic, pletarji iz slame – slamnati ok­rasni izdelki, pletarke iz ličja, izdelovalec ptičjih hišic) in roko­delce s sodobno vsebino (izdelo­valke nakita, izdelovalci usnjenih izdelkov). Tu sta poleg Pomurskega muze­ja še dve »dediščinski« ustanovi, ki veliko moči, znanja in napora za rokodelstvo izkazujeta na te­renu: Krajinski park Goričko in Center DUO. Rokodelstvo mora imeti prihodnost! Seveda so te­žave v nacionalnem izobraževal­nem sistemu, kjer tega znanja v šolskih klopeh ni več. Če zaobi­demo ta sistem, pa so tu vendar- Posamezni rokodelci (starejši z znanjem in izkušnjami in mlajši, ki stopajo na to pot) vztrajajo in ostajajo v tem poslu. cev oziroma mojstrov, raziskova­njem (terenskim in kabinetnim v arhivu ali knjižnici). Zadnja leta pa pri terenskem delu veli­ko uporabljam kamero in video dokumentiram rokodelske po­stopke izdelovanja posameznih izdelkov. Kar nekaj gradiva ima­mo že zbranega v našem arhivu. Tu se mi zdi pomembno (zato to tudi počnem), da z živo sliko dokumentiramo postopek izde­lovanja z namenom, da lahko v prihodnosti zainteresiran posa­meznik (ko rokodelca in njego­vega znanja ne bo več) pogleda posnetek in se z njim uči ali nauči postopka izdelovanja. Bolje to kot nič, kajneda? Po napisanem sodeč bi lahko sklepali, da je ro­kodelstvo res samo še v muzejih. Pa vendarle, še vedno na sejmih prodajajo rokodelci svoje izdelke (npr. čevljarji, lončarji, kovači, lectarji, pletarji iz šibja). Na »ro­kodelskih« sejmih in prireditvah z določeno vsebino, ki jih je ved­no več, poleg naštetih najdemo še tiste rokodelce in izdelke, ki se včasih niso prodajali na sejmih, so pa ročno izdelani in vredni le posamezni rokodelci (starejši z znanjem in izkušnjami in mlajši, ki stopajo na pot rokodelstva), ki vztrajajo in ostajajo v tem pos­lu. Nekateri posamezniki so do­kazali, da se da z rokodelstvom preživeti, vendar z vztrajnostjo, učenjem, znanjem in delova­njem na dolgi rok. Zagotovo pa mora rokodelec, tako tradici­onalen kot novodoben, slediti potrebam trga in sodobnemu oblikovanju oziroma izdelovanju takšnih izdelkov, ki so uporabni v današnjem času. Kdaj ste se prvič srečali s Centrom DUO v Veržeju? Po mišljenju sedanjega časa bi ga bilo po njegovem delovanju mogoče uvrstiti med »konkurenco«, pa vendar se je spletlo sodelovanje. S Centrom DUO sem se prvič sre­čala pred osmimi leti. Verjetno je bilo takratno prvo srečanje z Ja­nezom Krncem, ker mlajših so­delavcev takrat še ni bilo zraven. Mimogrede, Janeza se spomnim še iz študentskih let, ko sva sku­paj poslušala predavanja profe­sorja Bogataja. Spomnim se celo, ko smo se z njegovim avtom (ki je imel »ogrevanje« zadnjih se­dežev in me je celo pot vožnje peklo v zadnjico) peljali na teren, mislim da v Škofjeloško hribovje, s profesorjem Hazlerjem. Janez se tega dogodka ne spominja, jaz pa zelo dobro. Skratka, naji­na zgodovina sodelovanja se je začela že v študentskih letih. Sicer pa se mi zdi pomembno, da smo tu v Pomurju zato, da pomagamo drug drugemu, da sodelujemo in delamo za isto stvar. In zagotovo ustanove, kot smo Muzej, Park in Center DUO, to počnemo. Konec koncev smo partnerji v projektih in pri njih sodelujemo. Vsi poznamo iste rokodelce, oni poznajo naše delo in nas in vsi se srečujemo na is­tih dogodkih. In vsi se trudimo na različne načine (vlagamo v infrastrukturo, v izobraževanje rokodelcev, jih promoviramo, kupujemo rokodelske izdelke …) in verjamemo, da bodo rokodelci obstali v prihodnosti. Bi lahko dejali, da je Center DUO Veržej, širše gledano, tudi posredovalec in prenašalec vašega bogatega raziskovanja mlajšim rodovom? Center DUO je dejaven tudi z ot­roki in za mladino. O tem ni dvo­ma, saj o tem govorijo dejstva (rokodelske delavnice, kamp, projekti …). Pomembno se mi zdi, da je Center DUO ustanova, ki deluje v lokalnem okolju in za lokalno okolje: sodeluje, izobra­žuje, povezuje, prenaša, širi, pro­movira, prijateljuje, navezuje, zabava … in se trudi, da bi roko­delsko znanje ostalo in obstalo v tem okolju. Center DUO Veržej je »mlad«, pa vendar ste ga predlagali za eno izmed najvišjih nagrad na področju etnologije, Murkovo listino. S kakšnim namenom? Naj najprej razložim, kaj Murko­va listina sploh je. Dr. Matija Mur­ko (1861, Drstelja – 1952, Praga) je bil slovenski literarni zgodovi­nar, etnolog, slavist in urednik. Neprecenljiv je njegov prispevek bilten zavoda marianum veržej 11 2013 pomursko regijo raziskav in spisov s področja lite­rarne zgodovine, etnologije ter njegove jezikoslovne in književ­ne razprave. V počastitev 125-letnice rojstva Matije Murka je Slovensko etno­loško društvo kot najvišji prizna­nji za vrhunske strokovne do­sežke na področju etnologije na Slovenskem leta 1986 uvedlo po­deljevanje Murkovega priznanja, leta 1994 pa še Murkove listine. zasluži priznanje Murkove listine zaradi tega, ker se v tej ekonom­sko osiromašeni pomurski regiji iskreno trudi in vztraja za razvoj in nadaljevanje regijskega roko­delstva in znanja z namenom, da bi le-to ostalo in imelo razvoj v prihodnosti. Želim si, da bi to spoznali ne le člani komisije, ki je odločala o nagradah (zahvala gre ne nazadnje tudi njim), ampak vsi tisti politični ustvarjalci, ki so Tu smo zato, da pomagamo drug drugemu, da sodelujemo. Od leta 1999 se za izjemne etno­loške znanstvene in raziskovalne dosežke posameznikov, skupin ali ustanove ali za znanstvene in strokovne dosežke, zaokrožene v življenjskem delu posamezni­kov, podeljuje Murkova nagra­da, za znanstvene in strokovne dosežke na področju etnološke vede na Slovenskem (ali o Slo­veniji) v preteklem letu Murko­vo priznanje, od leta 2003 pa za kontinuirane dejavnosti, večlet­na prizadevanja ali enkratne do­sežke, ki bogatijo, ohranjajo in popularizirajo etnološko znanje, Slovensko etnološko društvo po­deljuje Murkovo listino. Pri prijavi nisem imela nikakršnih pomislekov in težav, res ne. Cen­ter DUO dobro poznam; njihove cilje, želje, delovanje in skrb za rokodelsko dediščino.V predlogu polni lepih besed in projektov na papirju, manjkata pa jim videnje in širina delovanja, da v tej regiji nekaj spremenimo in jo spravi­mo ekonomsko na višjo raven. Center DUO pomursko regijo spreminja; z ohranjanjem roko­delstva nas navdaja z upanjem, da bo prihodnost boljša. Zato sem jih tudi predlagala za Mur­kovo listino. Želim pa tudi, da širši (strokovni) slovenski pros-tor spozna pomursko regijo in njihove kakovostne dediščinske dejavnike in ustvarjalce. Še enkrat čestitam vsem, ki de­lajo in oblikujejo podobo Centra in jim želim uspešno ekonomsko prihodnost. • sem zapisala, da si Center DUO Zgodilo se je ... 25. avgust 2013 Razstave za oči in dušo Župnijsko romanje na Ptujsko goro Zadnjo nedeljo v avgustu je župnija Veržej tradicionalno poromala na Ptujsko goro. Cerkev je bila premajhna za vse romarje ljutomerske dekanije. Po sveti maši in petih litanijah smo se odpravili na zaslu­ ženo kosilo v Podlehnik, popoldne pa smo poromali še v hrvaško V letošnjem letu Puščenjakova dvorana Centra DUO ni samevala. Poleg Marijino narodno svetišče Marijo Bistrico. raznih posvetov, pogovorov in predstavitev za različne ciljne skupine je gostila štiri tudi odmevne razstave, ki si jih je ogledalo nekaj tisoč ljudi. razstava velikonočna orhideje na platnu »o ti erbija« slovenskih jaslic razstava pirhov in in v cvetličnih in jaslic kiparke cvetnonedeljskih lončkih ane korenč butar slovenskih pokrajin 30. avgust 2013 Puščenjakov večer v znamenju trave Kljub zvesti tradiciji smo uvedli dve novosti: že Anton Puščenjak je želel, da bi se v Marijanišču mladi vzgojili za praktične poklice, zato smo letos povabili Jožefa Lebarja, direktorja podjetja Cons 1 iz Li­povcev, da nam je v besedi in sliki predstavil nego vrtne trave in vse, Na pobudo ljubiteljske kar je s tem povezano. Srečanje pa je potekalo v Puščenjakovi dvorani 7. decembra 2012 se je slikarke Sonje Francelj Centra DUO. odprla tradicionalna, Že peto leto zapored je Center DUO skupaj že peta razstava jaslic, je Zavod Marianum 22. s podjetjem Ocean na kateri so poleg marca 2013 pripravil Orchids iz Dobrovnika vrtcev, šol in društev razstavo pirhov, ki so 27. junija 2013 odprl Pomurja sodelovali se jim tokrat pridružile razstavo o orhidejah. slovenski jasličarji, cvetnonedeljske buta­rokodelci in drugi re slovenskih pokrajin. ustvarjalci. S svojimi udeleženka­mi na tečajih je v sklo­pu Ljudske univerze Murska Sobota ustva­rila zanimive kreacije z vsemi elementi ročnih del, kot so vezenje, kvačkanje, pletenje, šivanje, barvanje, obli­kovanje nakita. 16. september 2013 Trgatev Čeprav se jesen še ni uradno začela, nam narava že nudi svoje sadove. Tako smo se v lepem dopoldnevu zbrali na trgatvi v naših goricah. Na razstavi cvetnone- Delo je potekalo v prijetnem klepetu. Letina je kljub muhasti pomla­ deljskih butar so si obi- di in poletju kar obilna. Po končanem delu je gospod Janez poskrbel, skovalci lahko ogledali da so se brači dobro okrepčali. Trgatev smo zaključili v lepem prepe­vanju naših ljudskih pesmi. 30 primerkov pušljev, presmecev, snopov, potic in drugače ime­novanih butar vseh slovenskih pokrajin. Družina in Življenje Družine pod vodstvom Danija in Vilme Siter že nekaj let zapovrstjo za debel teden do zadnjega kotička napolnijo Penzion Mavrica in Trio kamp. Del svojih poletnih vtisov pri nas so objavili na spletu društva Družina in Življenje www.diz.si in v glasilu društva. Kdor tega ni doživel, ne more verjeti! Kljub veliki vročini smo to že tako nenavadno leto lahko od 2. do 9. avgusta v Marianumu v Veržeju spremljali pojav NLP. Moja žena je ta pojav čutila že mesece prej. Za moje pojme je bila nekoliko preobčutljiva, sumljivo mirna, pri meni pa so te lastnosti opazne šele po 9. avgustu. Na samem kraju dogajanja se je v dobri uri zbrala množica kakšnih 150 ljudi, od tega približno pol radovednih otrok. Takšno število običajno povzroči nerede, po­škodbe in podobno, tukaj pa je vladal nekakšen poseben nered, v katerem so se otroci spoprija­teljili, fantje so pletli kite in delali zapestnice, punce so izrezovale iz lesa, odrasli moški smo točili solze, ženske pa so svoje može celo hvalile. Noro! Med udele­žence se je prikradla navada, da na prošnjo drugega vedno od­govorijo: Prav. Tudi otroci! Pojav je milo rečeno neobičajen. Sam NLP se je pojavil sredi tedna po­poldan. Letel je kot pravo letalo in je bil bele barve, velikosti vrtne kosilnice, le precej tišji, izvajal pa je čudovite manevre v zraku. Pri­stal je v Štefanovih rokah, tako da je sedaj predmet preiskave tudi on. Posebej je potrebno omeniti NLP sindrom, ko je An­dreja opazila luči na kapeli, ki ni­koli ni bila osvetljena! Pričevanje je povzročilo solze celo pri moš­kih osebkih, tipa Dani, Robi ipd. Karel Gržan in p. Marko sta govo­rila v čudni mešanici Božje mod­rosti in zemeljskega humorja. Namesto resnega dela in morda prijaznega nasmeška na koncu smo se smejali med predava­nji, resni pa smo bili kasneje, ko smo doumeli, da stvar sploh ni smešna! Čeprav se je dogajanje že končalo, bomo o morebitnih novih NLP (neverjetno lepih po­čitnicah) gotovo še poročali. NLP sodelavca Robi in Majda Bili smo prvič v Veržeju Birki smo bili letos veržejski »prvčki«. Podali smo se v nez­nano, nikogar nismo poznali, nismo vedeli, kam točno gremo, kako bo tam in kaj lahko priča­kujemo. (Pričevanjem prejšnjih udeležencev nismo preveč verje­li, ker so vsa po vrsti zvenela kot reklamno sporočilo za duhovni teden). Prvi dan smo se počutili izgubljene sredi množice, kjer so se vsi veselo pozdravljali in obje­mali. Otroci so stokali, da hočejo domov, in naju je mikalo, da bi se jim pridružila. Toda z vsakim dnem smo se počutili bolj spre­jete pri ostalih družinah in vsak dan bližje Bogu. Pričakovala sem več pogovorov o vzgoji in manj molitve, a sprevidela sem, da je bilo obojega ravno prav. V vsakdanjem življenju imava dos­ti možnosti za pogovor o vzgoji, tako močan Jezusov dotik pa sva doživela le na duhovnem tednu. Hvaležna sva Bogu, da nama je dal pogum, da sva se upala prija­viti, hvaležna za iskrene pogovo­re z ljudmi, ki so postali najini pri­jatelji, hvaležna za priložnost, da skupaj narediva korak naprej v zakonu in poglobiva najino vero. Dragoceni so bili dopoldnevi, tako poslušanje predavanj kot debate v skupinah. Všeč so nama bili popoldnevi, ki smo jih preži­veli z otroki ali v pogovoru z dru­gimi. Neverjetno: videli smo se prvič in si upali govoriti o svojih najhujših bolečinah, ker smo ve­deli, da nas bo sogovornik sprejel in začutil. Večeri, namenjeni branju Svete­ga pisma, so se nama zaradi do-jenčice zdeli neizvedljivi, a je bilo vse v redu, saj je Bog tudi tu poma­gal. Tako kot je pomagal najinim sinovom, ki so začetnemu ner­ganju navkljub »dovolili« (boljša beseda bi bila prosili), da še kdaj pridemo. Družina Birk Družina in Življenje (letnik 12, št. 3, oktober 2013, str. 20-21) 29. september 2013 Miholovo in Miholov sejem Ob letošnjem farnem prazniku je bil uradno umeščen novi župnik, g. Jože Brečko, praznovanje pa se je nadaljevalo skozi ves dan, saj je potekal 2. Miholov sejem. Vreme ni odvrnilo rokodelcev in obi­skovalcev, na odru so nastopile domače folklorne skupine, potekal je MiHeC Fest, festival otroških folklornih skupin, dogodek pa je s koncertom zaključila skupina Ethnotrip. 2. – 4. oktober 2013 Srednja frizerska šola v rokodelski šoli V mesecu oktobru so se v naši hiši ustavili dijaki marsikatere šole. Med njimi so bili tudi dijaki Srednje frizerske šole Ljubljana. Ogledali so si znamenitosti Pomurja in se spustili po Muri, v Centru DUO pa prav zavzeto sodelovali v štirih rokodelskih delavnicah. 4. – 6. oktober 2013 Okno do Boga: tečaj pisanja ikon Že tretje leto je pod vodstvom mag. Silve Božinove in Vesne Desko­ske potekal tečaj pisanja ikon, kjer zainteresirane udeležence uvajata v popolnoma drug svet duhovnosti, kot smo ga vajeni v tem zma­terializiranem in prehitevajočem svetu. Udeleženci so se vsaj za tri dni umirili in se predali čudovitemu svet umetnosti, ki predpostavlja duhovno naravnanost. © Dani Siter Zgodilo se je ... 5. oktober 2013 Prostovoljci v Afriki Z glasbo do Upanja Skupina SPES je obiskovalce koncerta v Kovačičevi dvorani tudi tok­rat navdihnila z upanjem in Upanjem. S svojimi glasovi in glasbo, pa tudi s scensko postavitvijo, so posredovali veselje in upanje, katerega vir je Gospod. Na enomesečno misijonsko prostovoljsko izkušnjo so se poleti podali Evaiz Domžal, Jana iz Celja, Kristina iz Novega mesta, Maja iz Šentruperta, Marko in Mateja iz Veržeja in Pavel iz Podgorice v Črni Gori. Slednji je med prostovoljstvom v mozambiški Namaachi zapisal spodnje vrstice. Prvič sem jo videl v Bosni. Stala je mirno in spokojno v plitvi reki. Dru­gič sem se srečal z njenim imenom v baru Zavoda Marianum v Verže­ju, kjer sem se pred odhodom na drugo celino ugnezdil za dan ali dva. Imenuje se »Pri štrku«. Pravzaprav se je povezava med 7. – 8. oktober 2013 štorkljo in Afriko zgodila slučajno. Bograč in krapci za želimeljske maturantePred odhodom sem bil deležen Maturanti Gimnazije Želimlje so na strokovni ekskurziji spoznali kar nekaj nasvetov: »Tja ne od­ tudi Center DUO in se preizkusili v rokodelskih delavnicah, v Penzi­ hajaš zato, da bi se uveljavil, iskal onu Mavrica pa so potešili lakoto in se naspali, kolikor so pač hoteli. Seveda so izkoristili priložnost in poskusili meni pomurskega jedil-rešitve za svoje probleme ali spre-telefonov ali računalniških igric, pa oprosti). Še več, najgrša mozam­menil Afriko, temveč da pomagaš nika: bograč in krapci so šli za med. se vseeno znajo igrati. Dovolj je že, biška beseda, ki jo uporabljajo, je kolikor in kjer koli boš lahko. Svoje da si zapomnim njihova imena: Or-suka, kar pomeni izgini, umakni se. probleme reši, preden odideš.« Še tenzija, Sandra, Nejti, Rita, Amari-Preden zaključim s prvimi vtisi iz enega se spomnim: »Tja ne hodite lija, Alice, Marija, Telma, Rozalija. Afrike, naj pojasnim še začetek. z namenom, da boste napravili ve­Če slučajno pozabim, mi s kanč-Nazadnje sem jo videl ob spreho­ like stvari, temveč majhne stvari, kom žalosti v očeh hitro ponovi-du po Veržeju, v gnezdu na drogu narejene s srcem.« jo ime z upanjem, da si ga tokrat ulične razsvetljave. Štorklja, kakor Odpravil sem se brez pričako-zapomnim: Tereza, Mininja, Zaj-se imenuje v slovenščini, v Črni vanj, tako je najbolje. S tem tve-da, Angela in še bi lahko našteval. Gori pa jo imenujemo roda. Tu sem gam manj morebitnih razočaranj. Vseh si še nisem zapomnil, a za to zvedel nekaj več o tej ptici. Dolgo Lahko bi se že na veliko razpisal, bo še čas. V času učnih ur jim mo-časa išče pravo mesto za gnezdo, a čeprav sem tu šele slaba dva te-ram napisati svoje ime v zvezek, ko ga najde, se tja vrača vsako leto, dna. Življenje brez tehnologije niti na roko … Tako malo za nasmeh. izvali in skrbi za potomce ter se po­ni tako težko … ko sem prost, lah-Tudi športnih dejavnosti ni treba novno pripravi za pot nazaj. Kot 12. oktober 2013 ko poslušam glasbo, največkrat veliko. Ni pomembno, kaj se igra, spirala, ki se vedno bolj odpira … Kostanjev piknik za veroučence ob večerih pred spanjem. A bolj samo da se igra. Tekajo, dokler ne Sobotno popoldne In kakšna je sploh povezavazanimivo je, ko se pogovarjam z pozvoni za kosilo ali večerjo. se je zbrala množica štorklje z vtisi iz Afrike? V Afriki še otroki. Ne razumejo mojega jezi­ otrok, animatorjev in Seveda pride med njimi do opore-nisem videl njenega gnezda, saj staršev na kostanje­ ka in tudi sam slabo govorim por­ kanj in prepirov. A večinoma ostane smo predaleč na jugu, če prav so vem pikniku. Župnik tugalsko, a to ni težava. Vseeno se pri besedah. Če pride do kaj resnej-tukaj zelo lepi kraji. Ko se bom iz je pekel kostanj, otro­ na koncu sporazumemo. šega, se takoj začnejo opravičevati tokratne prostovoljske misijonske ci in animatorji pa so Otroci v Afriki, natančneje tukaj v ena drugi. Pričakoval sem, da bodo izkušnje vrnil domov, me bo tu ča­ uživali v raznih igrah. Ko je bila porcija pe- Namaachi so kot vsi otroci. Raz-prve portugalske besede, ki me jih kalo »gnezdo« za naslednji obisk … likujejo se v tem, da tukaj nimajo bodo naučile, nesramne. Naučile pa pavel koroš, študent strojništva, čena, so še vročega pohrustali in se vrnili pregrešno dragih igrač, mobilnih so me obrigado in desculpa (hvala in Naamacha, 13. julij 2013 k svojemu delu ... 25.-27. oktober 2013 Delovni vikend glasbene skupine Lilith Glasbena skupina Lilith iz Šentruperta je s svojim glasbenim ansam­blom v Veržeju preživela dopustniško-delovni vikend. Izkoristili so lepe dneve in združili prijetno s koristnim. Prvi večer in del drugega dneva so se posvetili intenzivnim vajam, se nato odpravili na potep po Veržeju in si ogledali Center DUO. Večer so preživeli delovno v Termah Banovci, saj so tudi tam priredili mini koncert za njihove goste. V nedeljo so svoje bivanje zaključili s sodelovanjem pri župnij­ski sveti maši. Doživetja nas oblikujejo Salezijanski mladinski center (SMC) Veržej je bil zelo aktiven tudi v šolskem letu 2012/13. No, če že niste bili udeleženci naših programov, naj povemo, da so doživetja tista, ki nas oblikujejo. Največ zagotovo povedo fotografije. Nekaj 26. oktober 2013 Graščaki z Negove so obiskali skupino Društva Hospic V našem domu se je mudila skupina iz slovenskega društva Hospic, saj hiša in okolica z lepim vremenom omogoča izvajanje njihovega lastnega programa, ki je tako pester in raznolik, da mnoge njihove goste z veseljem pogledajo tudi ostali naši obiskovalci. Med drugim so na obisk so prišli graščaki z Negove, ki so predstavili svojo zgo­dovino in rodbino. Najbolj zanimivi so bili njihovi srednjeveški pri­pomočki za kaznovanje in umirjanje hude krvi, otroci pa so najraje smuknili v srednjeveška oblačila in zavihteli leseno sabljo. 7. november 2013 Prostovoljska izkušnja »Mozambiške bande« V Kovačičevi dvorani Marianuma je skorajda zmanjkalo prostora za vse vedoželjne, ki jih je zanimalo pričevanje misijonskih prosto­voljcev, šestih Slovencev in Črnogorca, ki so mesec dni preživeli v Mozambiku. Debela ura anekdot, izkušenj, doživetij, iskrenih čustev in smeha je minila kot bi trenil in v navzočih pustila ganljivo sliko Afrike. Obiskovalci so lahko še več prebrali v knjižici Mozambiška banda, odprli pa so tudi fotografsko razstavo. 16. november 2013 Anselm Grün v Veržeju Prisrčnost in domačnost sta vela iz pogovora s svetovno znanim kr­ščanskim pisateljem patrom Anselmom Grünom, ki ga je vodil Ivan Kuhar in predstavitvi knjige Vino, darilo zemlje in neba Založbe Družina. Gost je duhovno umirjeno, a iskrivo nizal primerjave med dobro kapljico in Svetim pismom. Seveda ni zaobšel človeka in njego­vega odnosa do vina. Meja je tanka in (samo)disciplina je umetnost. Ob koncu je Marko Štajner v imenu vinske kleti Dveri-Pax predstavil njihovo delovanje, obiskovalci pa so si v romantičnem ozračju lahko ogledali predstavitveni film in pokusili nekaj vin iz njihove kleti. 23. november 2013 Praznik sv. Cecilije Ob prazniku sv. Cecilije, zavetnce cerkve glasbe in ob 20. obletnici otroškega pevskega zbora sv. Janeza Boska so obiskovalci župnijske cerkve lahko prisluhnili zanimivemu in pestremu koncertu. V pro­gramu so nastopili Bojana Ivančič na orglah, otroški pevski zbor sv. Janez Bosko pod vodstvom Marjete Ivančič in mladinska vokalna skupina Žarek. Datumi in dogodki so informativni in se lahko spremenijo. Organizatorji si pridružujejo pravico do sprememb. Spremljajte napovednik na www.marianum.si Puščenjakova ulica 1 . 9241 Veržej DOM 101 Bilten Zavoda Marianum Veržej 2013. Izdal Zavod Marianum Veržej. Pripravil in uredil Marko Suhoveršnik. Fotografije: Arhiv Zavoda Marianum, tel. 02 588 90 60 . www.marianum.si Damir Skuhala, Janja Žalik. Oblikovanje . Naklada 2.000 izvodov. Organizacija tiska Salve d. o. o., Ljubljana, november 2013. Tiskano v Sloveniji.