lit. Mu. v UiNjni, i HM, S. ovdsla 1MI ILII. leto •Sto It* lata.........K « Kri liti m - ?srt tete.......... 9»— ai ««t......... ti Hara** *alj»i 22-— 11-— HO lin 9*?la1 n| i« tranafraje. tokmjM m as maata. iit««Ni«u«< kWii^v« alta« aaj a, (L Masirapta laraj, »t. S«. Uhaja rt k aaa araiaf raM a+ lil Uprav t asaarastsoaai Mttt vrata aa safcrat pa 14 vin., aa dvakrat adbat aH vaaaraTfa 11 van. M tajpi anaard|ah po dogovoru. linaeratJ itd. aa na ozira. ■arOna tiskarna*" takafan tt. m. ealo lato pol leta , četrt leti na aieaee, .Slo»«aaai Harat* vaiia aa posti: I ai Nemčijo: *ala lato.........K 28*— za Aaiariko in vsa druge deželni ealo lato.........K 30.— . . 1*-, . 0 50 . - 2-10 Vpralanfcm glada raaacmtav aa) aa priloii aa odgovor dopisnica ali znamka. Upiavniitvo i Knaflova aliaa I (tpodaj, dvorišče levo), telefon it. m. Pojdi in stori tudi ti tabo! Za narodno obrambno delo ima smisla samo omejen del slovenskega naroda, takozvano razuniništvo, a se to ne v toliki meri, kakor bi bilo potreba. Velika masa slovenskega naroda, t<> je nas«' kmetsko ljudstvo pa je napram narodno obrambnemu dela še vedno apatično, deloma ker ji še nedostaju potrebne izobrazbe, deloma pa, ker gotovi krogi namenoma drže ljudstvo v nevednosti, da ne v«4 kakšne velikanske važnosti in kako velikega pomena je narodna samoobramba Za vse sinje slovenskega naroda. Toda v tej veliki masi so tudi rastne izjeme. Med našim kmetskim ljudstvom so možje, ki čutijo narodno, ki vedo ceniti teško borbo, ki jo vodi naš narod za svoj obstanek, in ki so vsled tega tudi pripravljeni na osebne žrtve v trudapoinem tem boju. Y tem ozira nam je podal naravnost sijajen zgled domovinske ljubezni in narodne požrtvovalnosti preprost kmet s Koroškega, ki je nam s prijavo, da se zavezuje za obramb ni sklad 200 1000 plačati 200 K, poslal pismo, li je po svoji prepro--? »sli in po svojem glojUukeui pojmo* vanju narodnoobrambnega dela tako značilno, da je \ redno, da ž njim seznanimo \ ><> slovensko javnost. Vrli slovenski kmet iz okolice nemškega Beljaka nam piše: »Odločil sem se vstopiti v vrsto onih, ki žrtvujejo za sklad 200 X 1000, ker uvidevam veliki pomen samoobrambe slovenskega naroda. Obenem klicem slovenskim kmetovalcem : Vzdramite se! Gre se za zemljo in za deeo slovensko! Kaj vam basne, ako zapusti marsikateri izmed vas znatno premoženje svojim otrokom, ako pa jim ne more dati narodne izobrazbe?! [zgubljeni SO otro-ei za narod s premoženjem vred! A takih otrok je pri nas na tisoče. Dragi stanovski tovariši, vstopite mnogoštevilno v narodno vojsko in pokažite, da tudi na« bedni kmetski stan neee biti zadnji, ko ga kliče i.a obrambo domovina. Res, lesko je kmetu položiti kak izdaten dar na oltar domovine, ko ga pritiska država, dežela, občina in pri nas še ponemčevalna šola z LISTEK. Razstava slov. umetnikov. (Dalje.) Sternen Matej (Godešče pri Škof-ji Loki) je veselejši, sočnejši v svojih barvah, nego »Jama, kateremu je vreden sobojevnik za uveljavljenje modernih unietniškib principov. Modem Skozinskoz je slikar izredne elegance in virtuozne tehnike, [graje nanaša SVOJe zdaj lisaste, zdaj široko, drzno potegnjene barve na platno, gotov si, da učinek, katerega je hotel, ne izostane. Navdušen »seeesijec« odklanja vsakršen kompromis Z mirnejšo, kon venci jonalizmu bližajočo se strujo, ne mara »izlizanih« podob, M se jih more gledati tudi od blizu, temnč preračuna svoje umotvore za veliko daljavo. Jz prave daljave gledani pa se neverjetno ožive in dobe toliko telesnost, da premotijo gledalca tako, da se mu zdi, da ne vidi slike, ternuč da pred seboj resnično vidi osebo, ne mrtvo in trdo, kakršne se nam kažejo n. pr. na slabih portretih, temveč bitje polno krvi in življenja, ali pa živo krajino, v kateri vse diše in vtriplje. Vsega skupaj je razstavil lg slik. Krajinskih je med temi četvero. Za čuda plastična IZ daljave je »Koča.« (1) in »Kozolci« (5). Portretov in i>ortretnih študij je 5 35, 40, 55, 57). Težko je odločiti, ogromnimi davki. Tuda s štedljivost jo se tudi doseže nekaj in pravemu rodoljubu mora biti v veselje štediti v blagor svojega naroda! — Koroški kmet, vklenjen v vei ige nemškega robstva.« Taksnega pisma, ki bi bilo prožeto s tako iskreno, plamtečo domovinsko ljubeznijo, že dolgo nismo čitali. In to pismo je pisal preprost koroški kmet tik ob nemški meji, ki mu ni bila dana prilika, da bi obiskoval slovensko šolo! Po trudapoinem dnevnem delu se je sam naučil slovenski pisati in citati, bral je nevtrudno slovenske knjige in časopise ter samoniklo iz sebe vzgojil navdušenega slovenskega rodoljuba! Z žuljavo svojo roko, v potu svojega obraza, se bori za skorjieo vsakdanjega kruha, da skromno preživi sebe in svojce. Vsak vinar mu jo treba obrniti dvakrat, preden ga izda, a vkljub lemu ne pomišlja niti trenotka, da bi ne položil na narodni žrtvenik zanj naravnost ogromen dar, ko euje, da je domovina v nevarnosti in da poziva sinove svoje v obrambo in žrtvovanje. Vprašamo, kdo tak je še med nami' Kje najdemo še tako zlato kot kristal čisto rodoljubje, kakor pri tem preprostem koroškem kmetu? Tega rodoljubnega kmeta, ki visoko nadkriljufe vse nas v resnično' požrtvovalni domovinski ljubezni, stavimo vsakomur izmed nas v blesteč zgled in kličemo: Pojdi in stori tudi ti tako! Češki deželni zbor. Praga, 4. avgusta. Deželni maršal knez Lobkovic je povedal dopisniku »Nar. Listov«, da ničesar ne ve o kakem sklicanju deželnega /'nora češkega. Srbski kralj Peter. B e 1 j» r a d , 4. avgusta. Nasproti poročilom listov o slabem zdravju kralja, se z merodajnih mest zatrjuje, da se kralj prav dobro počuti. Kralj dela vsa!; dan večje sprehode. Kreta I) u u a j , 4. avgusta. Turš.ku vlada je poslala krečauskim vlastem-pokroviteljicaui novo spomenico, v kateri odločno protestira proti izobešanju grškega prapora na Kreti. Vendar prevladuje upanje, da bo mogoče sporno zadevo rešiti mirnim potom z oziroin na miroljubne izjave grškega kabineta. Perzija. Solun, 4. avgusta. Prebivalstvo je zelo razburjeno in ni nemogoče, da se med Turki vname veliko nacionalno gibanje, Ki bi vlado prisililo, da napove (irski vojno. T e h e r a u . 4. avgusta. Včeraj je zopet prišlo do velikega boja med reakcionare] in kozaki. Reakcionare] so morali bežati. Aretacije v mestu se nadaljujejo. Včeraj so prijeli bivšega finančnega ministra. Stavka na Švedskem. S t o k h o 1 m , 4. avgusta. Do-zdaj se je generalnemu stavkarske-inii odboru javilo 128.000 delavcev, ki so danes ustavili tlelo. Car na Angleškem. C o \v e s , 4. avgusta. Včeraj zvečer je bila slavnostna gostija na ruski carski ladji. Govorov ni bilo. C o \v e s , 4. avgusta. Minister Izvolskij je včeraj v pogovoru z nekim časnikarjem povdarjal prijateljstvo med angleško in rusko vladarsko rodbino in med obema državama. To prijateljstvo je močna garancija evropskega in izvenevropskega miru. Predvsem je Perzija primera te prijateljske zveze. ViuMJa bo takoj umaknila svoje čete iz Perzije, kakor hitro bodo tam zopet urejene razmere, ('pati je tudi, da bodo tožkoče glede Krete prav kmalu premagane in zadeva mirnim potom rešena na način, ki bo vse prizadete zadovoljil. Španija. Notranji položaj. M a d r i d . 4. avgusta. V Bnrce-loni se življenje giblje v normalnih mejah. Zeleznične zveze so popravljene. M a d r i d . 4. avgusta. Policija je prišla na sled obširni zaroti. Delavstvo V indnst rijn Inih krajih naj bi se istočasno uprlo vladi. Določen j«- bil za to 2. avgust. Zaroto pa je predčasno izdal neki delavec in vlati;« j«« nato prijela voditelje. Meliia. M a d r' i d , 4. avgusta. Tratino se potrjujejo vesti, da so Rabili v zadnjem času uprizorili zopet napad na Špance. Utrpeli so pa pri tem velike izgube. Razdrli so železniško progo v dolgosti 150 metrov. Gene- ral Marino je ukazal progo zopet popraviti. Iz svojega taborišča v hipodromu so Spanci spustili zrakoplov, da pregledajo G umsko gorovje. Portugalsko. Lisa b o n a , 4. avgusta. \ <•«'-raj je bila burna seja kortesov. Liberalci so namreč sklieali manifesta-eijsko zborovanje, v katerem so skle n Mi parlamentu poslati spomenico, v kateri zahtevajo obnovitev zakonov proti jezuitom. IT deležnik i so se podali v dolgem sprevodu pred parlament. Prodajalnice so bile zaprte v znamenje solidarnosti z demonstracijo. Zbornica pa je sploh odklonila debato o spomenici, nakar je galerija uprizorila 1 eliko demonstracijo, ki je zavzela take dimenzije, da se je morala seja zaključiti. Demonstracije so se. nadaljevale tudi na ulici. Aretiranih j»i okoli 100 oseb. „UeleMajniar proces v Zagrebu. Pri včerajšnji razpravi je zagovornik dr. Popovič nadaljeval s svojimi razkritji, tičočimi se osebe kronskega svedoka Nastica. Ko se je Nastič iz Belgrada vrnil v Sarajevo je brzojavi] na Ce- tinjc: ».^N0^*11* .pazarju preti ne-varnost. Trgovec bo propadel.« To je pomenilo toliko, kakor da mu naj pošljejo denarja. Na to je prišel v Sarajevo črnogorski agent Jovičič ter mu dal 500 kron. Simo Jovano-vič, ki se naj zasliši za pričo, izpoveduje, da mu je Nastič priznal, da je videl pred začetkom cetinjskega procesa bombe, ki so bile poslane v Crno goro. Nastič bi rad bil dobil »priče«, ki bi pričah- v cetinjskem procesu, a ker ni mogel nobenega takšnega človeka dobiti, je šel sam pričal na Cetinje. S Cetinja je njemu (.Jo-vanoviču) brzo javil, da mora pričati, da je bil v Kragujeveu, v ostalem pa mu bo že on (Nastič) povedal ustnieno, kaj je treba izpovedati. Jovanović je to ponudbo odbil, ker ni hotel govoriti neresnice. Nastič je imel svojo izpoved na Cetinju točne sestavljeno; to izpoved mu je popravil brigadir Vukotič. Na razpravi je rekel Nastič, da eksistirajo še drn-gpe bombe, kakor one, ki so jih zaplenili v Crni p>n in da bo on te bombe že še našel. Te bombe je Nastie hotel sam napraviti. V to svrlio je po- sla] Jovanovičii nekaj medenih škatelj s pripombo, da bo eksplozivni materijal sam nabavil v lekarni. Dr. Danilo Dinovič iz Sarajeva je sporočil, da je Nastič dne 13. aprila PMJJS. za časa obe. volitev dal bombo nekemu Dušanu Ha biču, naj jo položi v poslopje bosanske vlade. To lahko izpriča imenovani Babic. Nastič je v Sarajevu ukradel dr. Di mitri-je vicu iz omare en izvod revolucionarnega statuta. Ta statut je kazal akademiku Mandičn. Končno je dr. Popovič je predlagal, naj se zaslišijo kot priče S. Jovnnovič, Dušan Babic, M i loja Gojakovič, K. Mandie in Eva avorek. P r e d s e d n i : Vi ste si izmislili eei roman. Dr. Po po v i č : Veleizdaja i«-roman. Dr. M a z z u r a : To že ni več roman, to je že tisoč in ena noč. IN) odmoru je dr. PojM>vič še predlagal, naj se kot priči zaslišita baron Kaueli in bivši pod ban Cern-kovie, ki bosta izpričala, da je vlada sklenila začeti Srbe preganjati ob času volitve srbskega patriarha v Karlovieih. Dr. H i n k o v i č je predlagal, naj se zasliši kot svedok vseučiliški profesor v Belgradu dr. Bože Mar-kovič, ki je bil in je še danes predsednik »Slovenskega Juga«. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5 avgusta. + Zopet zaplemba. Državno pravdništvo je nam zaplenilo včerajšnjo številko radi dnevne vesti: »Vojaška vzgoja«. Kakšen zločin je visoka državna oblast iztaknila v tej nedolžni notici, ne vemo, ker se spoštovanim državnim organom ne zdi potrčimo v zaplemhenem odloku navesti paragraf, po katerem se je odredila zaplemba. Zdi se nam, da je državno oblast vzpodbodel k zaplembi pravkar končan praški proces. Privoščimo ji lavorike, ki si jih v tem ozirn misli nabrati. -r Bodoči klerikalni politiki. Neštetokrat smo imeli že priliko občudovati \ zgledne sadove klerikalne Vzgoje, ki jih nudijo ti ptiči. Pretepanja in napadi na njihove politične nasprotnike so na dnevnem redu. V pesti kol, v srcih vera. v mislih pretep, to bi bilo najprimernejše geslo ali bi se dala prednost širokopntezni, z veliko drznostjo, pa ravno toliko eksaktnosijo izvedeni, /ivoplastični portretni študiji 55 (dama v zeleni svileni bluzi), ali bi se priznala velikemu, intimno skomponiraneinu lisastemu portretu gospe A. (i. 57: dama v sobi z zastrtimi okni. Nadalje je razstavil dvoje oljnatih tihožitij: Cvetlice« 53, ki se kaj lepo repre-zentujejo in 59, »Golobe«, na kate rib vsaj jaz zaman iščem kaj golo-boni podobnega in najsi gledam te barvene pege s še tako modernimi očmi. Tudi na tej podobi ne najdem prav nobene slikarske kvalitete, pomanjkljivost, katero seveda devam sebi na rovaš. Kajti so nekateri, ki občudujejo baš to sliko, bojim se, da prav zato, ker hočejo s tem zagotoviti, da vidijo več, nego vidi navadno filistrsko oko. — Sternen je prvi Slovenec , ki je objavil izjedenko (aqua torte, Rndierung), to je bil Trubarjev portret, ki se je precej posrečil, dasi ni bil brez znatnih hib. Odslej se Sternen bavi s stvarjanjer.i izjedenk, toda manjka mu še potrebne tehnične izurjenosti, kakor izpričujejo na tej razstavi objavljene »aq ne forte« 88, 103, 120. Uvaževati pa treba, da je ta metoda vpodablja nja zelo teška in da pred vselil zahteva dobrega risarja. Sternen pa je v prvi vrsti slikar in sicer mojstereki slikar. Da bi mu ob dovoljni vaji ne manjkalo tudi prav dobrih risarskih kvalitet, kažeta risbi 106 in 109. Njegova žena Sternen - Klein Koza se kaže vrlo dobro slikarico, sorodno svojemu možu, samo da je meh keja v podajanju. Prav lepi ste krajini 11 in 15, čedni sta portretni študiji 49 in 50, zelo lahkotno delo je risba 01, v aoua forte (izjedenkah) 105 in 11S pa je v tehničnem ozirn svojega moža odločno prekosila, najsi tudi ti dve izjedenki ne stojite na previsoki stopnji dovršenosti. Šantel Avgusta (Pulj) je razstavila dvoje lepih oljnatih tihožitij. Peonije (1(>4) BO* izborno slikarsko delo. Lepe barve in zelo okusen aranžma. Santel Henrika (Gorica) ima na razstavi dvoje oljnatih portretnib študij. 45: Ženska sedi pred napol zastrtim oknom, tako da se ji svetloba si pije preko ramen in skozi plave njene lase in 47: študijo starke, mirno sedeče pred gledalcem. Prva se po tehniki približuje drznejši maniri secesije, pa ni brez svetlobnih pogreškov, druga pa kaže vpliv Ovaičeve šole in je z znatno bravuro izvedena po starejšem, gladkej sem načinu. Rodbina šanteijev kaže brez izjeme vsega spoštovanja vredne umetniške talente in zmožnosti. Santel Šaša (Pazin) je v Slovencih dobro znan grafik. Že na razstavi »Otrok« je nase opozarjal z originalnostjo svoje invencije in s svojim tehniškim znanjem. Olj je to pot razstavil samo dvoje, dobro uspeli sliki 158 »V solneu« in 169 Pazinski grad, vemo pa, da zna še mnogo več, nego je pokazal na teh dveh podo- bah. Nadalje se izkazuje z gouaeiis 74 »Primož Trubar«, portret, ki je /e bil reproduciran v »Slovanu«. \"2'1 »Pazinski grad«. 126 »Ulica v Pazinu«, skozinskoz solidnimi, točno izvedenimi risbami v dveh barvah (črno-belo) na sivkastem dnu. Ta način risanja se v ostalem malo goji med sloven. umetniki: pa je škoda, ker se dado ž njim doseči imenitni efekti, kakor to najbolje kažejo Šnut-ljeve omenjene risbe. Zelo zanimiva in spretno iz\ ršena je njegova svet lohnn študija, pastel 75: Večer. Zanimalo ga je namreč, kako se pozno na večer na ulici bi jejo prameni raznobojnih lučij, prihajajočih iz razsvetljenih oken itd. — Lesorez 78 »Ex libris« končno je stilizovan po antikvarizujoeih vzorcih, kakršni so zdaj modemi zlasti v nemškem knjigotrštvu, pa ni brez znatnih trdot. Tratnik Frane (Praga) je genialno nadarjen, originalen risar, ki se je stoprav zadnje čase začel hitreje razvijati. Sredi razvoja stoječ seveda ni brez znatnih hib, ki pa jih bogato odtehtajo velike vrline. Tako ti. pr. prav rad partije, ki za celotno podobo niso ravno bistvene, docela zanemarja in ker ga pri vsaki figuri predvsem zanima obraz, v katerega faktično z velik.1 m mojstrstvom položi vso vpodobljeneevo psiho, so spodnji deli telesa do malega vsi zarisani ali pa tako prazni, da je videti kakor da v tem krilu ali v teh hlačah sploh ni ne mesa ne kosti. Vse drugače izdelane pa so one partije, na katere še koncentruje gledalčev pozornost in ki so torej za vso pod« bo bistvene, v pravem pomena tzn /ujoče. Tukaj Sd javlja ves Tratnikom originalni, ustvarjajoči talent. Opozarjani na risbo 111: Slepci na solneu. Koliko bolestnega hrepenenja je v teh proti vzhajajočemu solneu molečih, idiotskih glavah in kako markantne so potenc teh v duševnem razvoju zaostalih bitij, koliko je v njih bednega življenja in koprnenjn! Tudi aranžma je mnogokrat zelo slab, kakor se vidi tudi na tej risbi, ko je teško razločiti, kje počenja telo druge in kje tretje osebe. Pripomniti pa treba, da nevdoljivi vtisek celotne podobe, ki giedalca na mah vsega fascimuje, vse te nedostatke blagodejno zakrije, dokler svoje pozornosti ne posveti posameznostim. Slično bi bilo opomniti O risbi 107: Iskat" Zakladov, dočim je risbena študija 112: Starčeva glava pravi risarski umotvor. Karakteristično za Tratni-kovo umetništvo je, da ne riše plit kih, vsakdanjih stvari, temuč da zajema snov svojim risbam, ki se kaj rade dotikajo meja karikature, vedno iz globin problemov človeškega socialnega življenja, da v svojih risbah torej izraza i»ooseblje, vpodablja ideje. Tratnik je risar-pesnik, risar-sociolog. Ni dvoma, da mu je vzpri-čo stalnega napredovanja zajamčeno odlično mesto ne samo v slovenski umetnosti. (Konec prihodnjič.) zanje. Sedaj p*i najnovejše! Dne 2',y. pr. ni. so ustanovili v Sostrem pri Ijnbljani nov f*t.ifcarski odsek. Kljub vsem župni ko vi m pridigam se je vsedlo le pur otrok na njegove lima-nice. Treba je bilo napraviti novo reklamo. Vstal je na zborovanju »brat« Hočevar, fant junaške postave in Izgovoril mej drugim velepo-membne besede: *Iž naših vrst bodo izšli bodoči župani, iz naših vrst bodoči državni poslanci«. Sedanji klerikalni poslanci, ki niso imeli sreči biti vzgojeni v čuknrskcm duhu, so menda že obupali nad svojo lastno močjo in povsem naravno je, (hi si iščejo v teh kritičnih časih »močnih« zaveznikov. No pri izbiranju so zadeli pravo, (uke na Dunaj in potem gorje avstrijskemu parlamentu! Ni čuda. da pisari »Slovenec« o velikanskem strahu Ni mcev pred Slovan'1. Nemci so namreč gotovo že zvedeli za najnovejši načrt slovenskih klerikalcev in prav nič se ne smemo čuditi, da imajo strah. Slovenskim politikom pa se je odprla nova pot, po kateri s«1 pride brez vseh težav do časti državnih poslancev in menda še celo ministrov. Blaženi Čuki, katerim se obeta tako krasna bodočnost ! -f- Klerikalna gonja proti naprednemu učiteljstvu pred stališčem. Napredno slovensko učiteljstvo je eden glavnih stebrov napredne misli po kmetih in eden glavnih vzrokov, da klerikalna pšenica vendar ne gre povsod tako v klasje, kakor bi klerikalci radi. Zato se pa tudi' vsa divja jeza kranjskih klerikalcev obrača ravno proti naprednemu učiteljstvu. Venomer so na dnevnem redu perse-kueije. disciplinarne preiskave, vsakovrstna preganjanja in celo sod-nijskih ovadb proti naprednemu učiteljstvu kar dežuje. Danes pa je ta klerikalna protiučiteljska gonja vendarle dobila pred ljubljanskim deželnim sodiščem tako moralno zaušnico, da je gospodje ne bodo tako brž i>o-zabili. Gospod učitelj (i r m e k in njegova soproga sta od tistih učiteljev, ki jih klerikalci najbolj sovražijo. Ničesar jima ne morejo očitati, vestno izpolnujeta svojo službo, le eno velikansko napako imata, da sta naprednega mišljenja in da tega mišljenja prav nič ne skrivata. Čitatelji našega lista se še dobro spominjajo, kaj so klerikalci vse počeli, ko sta gospod in gospa Grmek še službovala na Sori. Ruvali so toliko časa. da so ju spravili s Sore. Da jima pa tudi Ha novem mestu v Komendi pri Kamniku ne dajo miru. je samoobsebi umevno. A' zadnjem času so klerikalne kapacitete v Komendi vložile proti gospodu Grmeku, ozir. njegovi soprogi kar tri tožbe. Dve od njih sta pa bili tako neutemeljeni, da jih je celo državno pravdništvo, ki se sicer rado oprime vsake bilke in je tudi napram našim klerikalcem zelo uslužno, moralo poslati v koš. Obtičala pa je državnemu pravdniku v roki tretja obtožnica. Klerikalci so vložili namreč proti g<>sp. učitelju Grmeku ovadbo, da je z ravnilom tepe! učenca Miho Avguština tako po glavi, da so se mu napravile buške in da se mu je prebila koža. Gospo Grmekovo so pa obdolžili, da je udarila učenko Marjeto Avguštinovo z ravnilom po glavi, da se ji je ulila kri iz nosa. in učenca Franceta Hen-do. da je dobil na glavi buške. Oba obtoženca je obsodilo okrajno sodišče v Kamniku po S 420. in naložilo, vsakemu po 10 K globe. Troti tej razsodbi sta vložila oba obtoženca ničnostno pritožbo, in danes se je pri deželnem sodišču vršila vzklicna obravnava. Senatu je predsedoval g. Vedernjak, obtožbo je zastopal drž. pravdnik Pajnič in obtoženca je za- Zadnji rotiovine Bennlia. Povest. (Dalje.) Ko se je družba razhajala, je nanese! srečen slučaj, da je mogel Mihael iti nekaj korakov sam z Renato. »Dovolite mi neko vprašanje, milostiva baronica,« je naglo rekel Mihael. »Ali ste prejeli moje pismo t« Renata je povesila glavo. Spomnila se je ne le Mihaelovega, nego tudi brezimnega pisma in ni ničesar odgovorila. »Pisal sem Vam, ker upam, da bodete pravično sodili moje postopanja* Je nadaljeval Mihael. »Kaj Vam more biti na tem. če Vas jaz sodim pravično ali krivično/- je trpko vprašala Renata. »Ce se hočete žrtvovati, da obvarujete časi dami, ki jo ljubite, bo vsakdo rekel, da je to plemenito.« Renata je bila zopet v dvomih, kdo jf ona, zaradi katere se hoče Mihael žrtvovati; kar verjeti ni mogla, da ljubi Mihael njo in zato je govorila hladno in ostro. »Ni mi na tem, kaj bodo rekli ljudje/, je menil Mihael. »Razen Vas in mene ne bo nihče vedel na svetu, zakaj sem se poročil z gospo Terezijo in torej ne bo nihče mogel soditi o mojem koraku.*; »Potem pripisujete mojemu govarjal g. dr. Žirovnik. Gospod Grmek je označil celo obtožbo kot plot! klerikalnega sovraštva. Vse, kar navaja obtožnica, je pretirano; res je le, da je Miho Avguština prijel za lase, in ko je ta kričal, kot bi ga drl na meh, ga je udaril z malim ravnilom po roki. Priče, ki so bile zaslišane, so »cvet« celega razreda, po 4 do (J let sede v enem razredu; v nravnosti imajo najslabše rede. Gospa Grmekova izvaja, da je res udarila Marjeto Avguštinovo z roko i>o glavi, ni pa to imelo nobenih posledic, in zgodilo se je to že jeseni lanskega leta. Tudi Rende ni udarila z ravnilom, ker ravnila sploh v svojem razredu nima. -— G. dr. Žirovnik označi zadevo kot eminentno politično pravih*. In tu je treba predvsem se vprašati po verodostojnosti prič. Ovadbe naprednega učiteljstva kar dežujejo, in večinoma jih mora celo državni pravdnik pošiljati ad aeta, ker so čisto neutemeljene. Obtoženec je peli-tično delaven v naprednem smislu, od tod to preganjanje. V Komendi so proti njemu nastopili, še predno je tam nastopil službo. In taki neprijazni ljudje jKuahijo vsako malenkost, da delajo naprednemu učitelju neprilike. Župan je proti učitelju Grmeku že vložil nebroj ovadb, ki pa so padle v vodo. Xi sicer mogoče trditi, da bi priče bile podkupljene, kakor se je to dokazalo lansko leto v sličnem slučaju, lahko pa se reče, da so zapeljane. In tem pričam že zato hi mogoče verjeti, ker je dokazano, da so to najslabši učenci. Sploh je lam mladina silno razposajena; svoj čas so učiteljico kar na cesti kamenjali. Nikakor ne gre, da bi se takim pričam verjelo, saj je znano, da se učenci prav radi maščujejo nad strogim učiteljem; kupi jim za groe češenj in vse ti bodo pritrdili, kar boš rekel čez učitelja. Xa to se zagovornik peča s posameznimi pričami i>o-drobneje in predlaga nazadnje oprostilno razsodbo, ker je obtožnica čisto neutemeljena. Po daljšem posvetovanju je sodnik proglasil oprostilno razsodbo, ker se sodišče ni motalo prepričati O krivdi obdolženca. Priče so govorile različno, in jim torej ni mogoče verjeti, in tudi zdravnik ni našel pri nobenem nobenega sledu kake telesne poškodbe. Klerikalci so dobili z današnjo razsodbo temeljito moralno lekcijo, le žal. (In jih najbrže ne bo spametovala; ruvali bodo proti naprednemu učiteljstvu naprej, o tem smo prepričani, prepričani pa smo tudi, da se bodo sami zvrnili v tisto jamo, ki jo danes kopljejo naprednjakom. -j- »Slovenec« se huduje. ker ni bila zastavu krškega Sokola« blagoslovljena »po cerkvenih obredih«, (iospodn pri : Slovencu« se bo morda še spominjala na tiste čase. ko je bilo še pri nas v navadi, da je dalo vsako sokolsko društvo cerkveno blagosloviti svojo zastavo. Takrat je naša duhovščina delala vsemogoče neprilike in prav često se je zgodilo, da je naravnost odklonila blagoslov, češ, da se smejo blagoslavljati samo take zastav«', ki so okrašene s svetimi slikami. Ce se ne motimo, je izdal ukaz take vsebine celo škof Anton Bona-ventura. Ni še dolgo od tega, ko so slovenski duhovniki grmeli s prižnic proti telovadbi, jo proglasili za pogansko ter obrekovali sokolska društva za framasonske organizacije. Klasična priča tega so razni letniki pokojnega »Rimskega Katolika . Da SO si v takšnih okolnostih sokolska društva premislila prositi milosti pri duhovnikih pri razvitju sokolskih zastav, se pač ni čuditi. In bilo je prav tako. čemu bi naj »Sokoli' -ilili pod kavdinski jarem svojih nasprotnikov, ko se vendar zastava lahko mnenju preve'* važnosti,« je odgovorila Rci a ta. > Sploh n c d me jem, zakaj ste ^e v tej zrlo skrivnostni stvari obrnili name.« Renat i je \cdela da se igra z ognjem. A hotela je priti na jasno, hotela je Mihaela prisiliti, da pove polno resnico, da razodene, kdo je ona, ki jo ljubi, da pove vsaj ono, če ljubi njo ali kako drugo. Negotovosti ni mogla več prenašati. Pozabi je ni so bili vsi njeni tro"ni sklepi, popolnoma pozabljeni; ljubila je Mihaela preveč, da bi mogla še dalje prenašati negotovost. »Prav pravite, milostiva,« je rekel Mihael, »moja stvar je zdaj še ZOlO skrivnostna. Žal mi je, da sem Vam povedal premalo, a ne morem Vam povedati več.« »Neki vzrok pa ste morali vendar imeti, da ste mi zaupali en del svoje skrivnosti in imeti morali tudi poseben vzrok, da mi ne poveste vsega.« Renata je to rekla naglo in razdraženo; komaj je končala, ji je bilo že žal teh besedi; ves svet bi bila dala, ko bi jih mogla preklicati, a bilo je prepozno. Mihael je odgovoril hitro, z glasom, ki je zvenel, kakor da se je z največjo težavo izvil iz njegovega grla. Obraz mu je bil ves bled, zobje se zadevali eni ob druge, a oči so mu žareli, kakor dve črni zvezdi. istotako svečano razvije tudi brez duhovnika! Sedaj, ko se za duhovnika in za blagoslov nihče več ne zmeni, pa gospodom zopet ni prav in derejo se v »Slovencu«, češ, še zastave nečejo dati blagosloviti. Hinavci* Preje ste sokolska društva s silo prepodili iz cerkve, a sedaj, ko se je vam posrečilo to delo, pa lieemersko zavijate oči, češ, sedaj »Sokoli« niti božjega blagoslova več ne marajo. »Slovenčevci«, bodite vsaj dosledni in ne obsojajte sedaj tega, kar ste sami povzročili s svojo blazno nestrpnostjo. + Ne brzojavnih pozdravov, pač pa takih po poštnih položnicah si želi »Družba sv. Cirila in Metoda« povodom svoje velike letošnje skupščine, ki se vrši 8. velikega srpana na Jesenicah. Slovenci, rodoljubi, spol nI te to željo »Družbi« v polni meri! Cim več takih pozdravov, tem večji bo gmotni vspeh »Družbe« in dokaz Vaših simpatij napram naši »Družbi«. + Volitev članov pridobitinske komisije za III. razred se vrši dne 9. septembra 1909 in so bile glasovnice že odposlane volilnim upravičencem. Za II. razred tvori cela dežela kranjska eno skupino. Volitve so jako važne in zaradi enotnosti prosimo interesente, da noši jejo pravilno podpisano glasovnico čimpreje na naslov: »Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani«. — Sestanek sloven. ueitel jišenih abiturjentov in ahitttrjentinj v Mestnem domu« v Ljubljani se je vršil dne 1. t. m. in nam je njega vspeh pokazal, da še ni popolno preplašil absolutizem klerikalne strahovlade slovenskega učiteljstvu na Kranjskem. Nova porajajoča m1 moč nam je pokazala, da ta strahovlada tudi z mlajšimi močmi ne hod*1 motila računati. Jasni so ji pojmi kori-stolovstva Slomškarjev. poznajo n,;e vrednost v pravi luči in se ne bodo dali slepiti od kričavih in Lažnjivih agitatorjev. Sestanek je otvori 1 abi-turjent Hočevar. Za predsednika je bil izvoljen abit. Trofenik, za podpredsednico abit. gdč. Sever, za podpredsednika abit. Sosič iz Kopra, za zapisnikarja abit. \Yudler iz Maribora. Zborovalce je pozdravil v imenu »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev« dež. poslanec g. G a n g I. Šestnajst let je že minulo, kar se je vršil prvi skupni sestanek slov. uči-teljiščnih abiturjentov, za to je tembolj pozdravjati današnji sestanek, na katerem bo zopet realizpvala ta misel. Bodril je tovariše in jih opominjal na dolžnosti učiteljstvu. ki jih ima do samega sebe, do svojega stanu in do naroda. »Le ako bodemo sami čisti, se nas ne bode oprijemalo blato, s katerim nas blate naši nasprotniki, ampak bode padalo nanje nazaj! Nato poroča prvi referent abit. S ko f: »O učiteljskih organizacijah« ter poda jasno sliko, t. j. »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev«, »Slomškove zveze« in »Društva slovenskih učiteljic«. Iz poročila smo sprevideli, da ono strašilo Slomškove zveze ni tako veliko, kakoršno se riše. in da je vzdržujejo le duhovniki, ki so še celo uredniki borih treh listov. l'čitelji-»Slom-škarji« pa nezmožni plezarijo po lestvici navzgor. — Temeljiti in vsestransko informativni so bili za bodoče učitelje tudi drugi referati. Poročali so: abit. Kavčič: »O okrajnih učiteljskih društvih«, abit. Sosič: O razmerah na koprskem učiteljišču . abit. gdč. Keržič: »O ženskem vprašanju in učiteljici«, abit. gdč. Šusteršič: »O narodni vzgoji«, abit. Vrhove: »O pomenu telovadbe«, abit. ('erar: »O šoli in domu«. V debato so posegi] učitelji: Dimnik, Crnagoj, Šraj in (Jangl. ki je omenil pri telo- »Da — milostiva vzrok sem imel — tista dama, ki jo ljubim, ste Vi.« Renata je zadrhtela, kakor onemogla se je naslonila ob ograjo, pri kateri sta stala in povesila je oči. Pred njo je stal Mihael, ves prepa-den, nepremično) kakor bi bil izklesan iz kamna. V njegovi notranjosti pa je divjal vihar in pekla ga je vest, da se ni znal premagovati in da ni znal ohraniti tajnost svojega srca, čeprav je vedel, da je bila to njegova dolžnost in da bi ne bil smel razodeti Renati svoje ljubezni. Glasovi bližajoče se družbe so vzbudili Renato in Mihaela. »Odpustite, milostiva, kar sem se predrznil povedati,« je dejal Mihael. Proseče je uprl svoje poglede na Renato, a ta ni dvignila glave. »Lahko noč,« je rekla in je šla počasi iz vrta. Mihael se ji je molče priklonil in se obrnil k družbi, od katere se je v naglici i>oslovil in potem na gornji strani vrta pri vratih odšel. Vse je v njem trepetalo in hoteč najprej umiriti svoje živce, je krenil proti mestnemu logu, vedoe, da bo tam sam in nemoten. Zavedal se je zdaj docela, da je storil to, o čemer je vedno sodil, da tega kot posten človek ne sme storiti. Srce je govorilo, dasi sta mu pamet in vest toliko časa velevala, naj niol- vadbi posebno njen pomen za odgojo naroda in okrepitev sokolske ideje. — Eksekutiva narodno-radikalnega dijaštva je poslala pismen pozdrav in vabila abiturjente na septemberski shod nar.-radikalnega dijaštva, ki se vrši v Ljubljani. Istotako so poslali brzojavne pozdrave učitelji-vojaki iz Sežane. — Zvečer je bila na vrtu > Narodnega doma« veselica, kjer je igral lastni sekstet na lok, ob katerega zvokih se je razvila v kratkem animirana in odkrita zabava, menjaje se v veselem pogovoru, petju in plesu. — Narodna delavska organizacija je eden najvažnejših faktorjev v našem narodnem življenja Smoter, ki si ga je ob svoji ustanovitvi zapisala na svoj prapor, je vzvišen, je lej), in je povedan v kratkih besedah: Iztrgati našega delavca iz nam sovražnih krempljev nasprotnika, političnega in narodnega, /boljšali našemu delavcu njegove eksistenčne pogoje, razširjati v njem duševno obzorje in vzgojiti ga sebi — narodu! Ogromno delo! Veliko samozataje-vauja in obenem poguma je treba za tak orjaški posel. Sovražnik spredaj, sovražnik zadaj, nasprotniki ob strani, to je pot, katero mora hoditi N. D. O. In vendar jo hodi — z uspehom hodi in v strnil našim — nasprotni-kom. - Lepo število delavstva je ž<* organiziranega v V 1). O. a pretežna večina je še v nam nasprotnih taborih in še neorganizirana. Dela je torej še veliko in boja. veliko je treba žrtev fizičnih, duševnih iti gmotnih. A dela in boja m* nismo ustrašili. ne strašimo in se ne bomo strašili. Neustrašeno hočemo stopati po začrtani poti naprej, da pridemo do cilja Napredno občinstvo in vse somišljenike prosimo, da nas v naših stremljenjih podpirajo. V nedeljo 8. t. tU. priredi X. 1). O. veliko vrtno veselico v »Narodnem domu«, katere glavni namen je vzbuditi med slav. občinstvom in delavstvom zanimanje za nas in našo idejo. V drugi vrsti pa je veselični namen, podpreti društveno blagajno. Vabimo vas torej in pričakujemo, da posetite našo prireditev vsi. — Gosp. nad poročnik R. Maister se je danes s svojo rodbino poslovil od Ljubljane. Vsem prijateljem in znancem, pri katerih se ni imel prilike posloviti, kliče tem potom iskren »zbogom«. V nadi, da se bo g. nad-poročnik kmalu vrnil v Ljubljano, mu kličemo: Xa svidenje! — Simon Gregorčičeva ljudska knjižnica. Y mesecu juliju se je izposodilo 170:! knjig, kar znese povprečno vsak dan 63 knjig. Največ knjig se je izposodilo dne namreč ravno 100, najmanj pa dne 30., namreč 20. Nov j h legitimacij je vzelo občinstvo (JI tako, da je sedaj vseh Čitateljev 7t>l. Knjig je sedaj 2(>i)(.). V mesecu juniju je prirastlo knjiž niči 26 del v 42 zvezkih. Javna telovadba M Sokola11 v Šent Vidu. V nedeljo, dne 8. t. m. priredi bratski Sokol v Šent Vidu nad Liubljano javno telovadbo in ljudsko veselico. Resno in vztrajno delo bratskega nam Sokola v Šent Vidu, ki je izpostavljen večnim napadom ondotnih najbolj zagrizenih klerikalcev, zasluži največje moralne in gmotne podpore od strani svojih naprednih sosedov Ljubljančanov. Zatorej je seveda dolžnost vseh onih naprednih Ljubljančanov, kojim je napredek Sokola v Sent Vidu količkaj pri srcu, da se udeleže njegove prireditve v čim naj večjem številu, kar je tem lažje, ker je Sent Vid prilično izletišče. Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani je sklenilo, da se udeleži bratske prireditve korporativno v kroju. V ta namen se zbira Sokol 8. t. m. ob či. Rekel si je pač, da ga je Renata izzvala, a sodil je, da je to storila, ker niti slutila ni, da ljubi njo samo. Bolelo ga je, da je izdal svojo tajnost, ker je imel utis, da je s svojim razkritjem globoko užalil Renato in da v prihodnje še občevati ne bo več hotela ž njim. Priznal ji je, da mu Renata nikdar ni dala niti iiajne-znatnejšega povoda misliti, da zanj kaj več čuti, kakor za druge ljudi in da torej tudi ni imel nobene pravice, govoriti ž njo o svoji ljubezni. Do poznega večera je begal jh> mestnem logu. Mir, ki je tu vladal in sveži zrak sta mu umirila živce tako, da je naposled mogel trezno razmišljati, kaj naj stori. »Najbolje bo, da za nekaj časa zapustim Ljubljano,« si je rekel. »Renata bo iz tega spoznala, da sem ji v prenagljenosti razkril svoja čustva in kaki) mi je žal, da sem za trenutek i>ozabil na ozire, ki jih mora imeti pošten človek napram omoženi dami, če jo ljubi. Videla bo, da nečem motiti njenega zakonskega miru in odpustila mi bo ter mi dovolila, da občujem ž njo še dalje.« Mihael je bil mož, ki je storjene sklepe vedno takoj izvršil. Predno se je naslednji dan še prav zjasnilo, se je Mihael že odpeljal na Lesno brdo pri Vrhniki, kateri gradič je bil last njegovega očeta. (Dalje prihodnjič.) polu 1 uri pred »Narodnim domom«, odkoder odkoraka peš ob 1 juri v Sent Vid. Nadejati se je, da se vdeleže člani ljubljanskega Sokola bratske prireditve v čim največjem številu Za nedeljo je torej parola v Sent Vid. Na zdar! Na Igu se je prostovoljno županstvu odpovedal g. Martin Zdravje. Dne li. avgusta je volil odbor Janeza Šenka za župana. Volitve, ki bi imele hiti že I. 1907, so bile šele maja meseca letos, a vložen je bil priziv proti enemu razredu. »Slovenec« po roča, da že pel let volijo Ižanci župana, kar je pa neresnica, saj pred petimi leti je bila volitev za triletno dobo. Posojilnica v Radovljici je po slala »Glasbeni Matici« V Ljubljani za podružnico v Kranju znesek 50 kron. Stavba novega Aljaževega doma v Vratih vrlo napreduje, ter bode meseca septembra že pod streho. No vi Aljažev dom bo najznamenitejša planinska naprava v slovenskih Alpah*. Pritličje bo zidano, prvo nad s trop je pa iz mecesnovega lesa. Turistom in letoviščnrjem bode na raz polago kopalna soba in 1:2 sob z 1 do .'J posteljami, vrhu tega v podstrešju y> skupna ležišča z 22 posteljami. Prostor, kjer se gradi novi planinski hotel, je vzvišen ter nudi opazovalcu K rasen razgled po celi dolini. Kakor kažejo dosedanje smeri plazov in oblika terena je ta kraj popolnoma varen pred plazovi. Stroški stavbe bodo prekoračili proračun za več tisoč kron, ker je ostali les podrtega Aljaževega doma popolnoma neraben za novo stavbo in tudi rešeni Lnven-tar je le neznatne vrednosti, Ker pokrijejo dosedaj došli prispevki komaj tretjino stavbenih stroškov, dovoljujemo si še nadalje apelirati im požrtvovalnost slovenskega občinstva in na prijatelje slovenske turi-stike. Za Aljažev dom izročil je gospodu župniku Jakobu Aljažu o priliki njegovega godu slavni pevski zbor »Glasbene Matice« zna'no vsoto .*5. do 31. julija. V četrtek 29. julija ^o prišli v spremstvu \o-dje Rohrmana in adjunkta Zdolšeka v LJubljano, kjer so si ogledali predvsem uredbo perutninarske postaje tvrdke Ditrih in Krapš v Šiški. V. opoldanskim vlakom so se odpeljali V Medvode in pozneje v Skofjo Loko. kjer so si Ogledali obe mlekarni lt. M. Ivančica. S ponočnim vlakom so se odpeljali na Štajersko in prišli v petek 30. julija oh 7. zjutraj v Pun tigam. Od tu so si ogledali najprej perutninarsko postajo oskrbnika Armin Arheiterja v Peldhofu in p<. tem bogato opravljeno kmetijsko BO io v Grotenhofu. Pozno popoldne h i obiskali tudi novo urejeno zadružno vinsko klet, ki je last zveze gospo darskih zadrug štajerskih. V soboto, dne 31. julija so izletniki ogledali na daleč znano drevesnico tvrdke YY. Kleucrt v Messendorfu pri Gradcu in nazadnje š- tovarno za uporabi« sadja »Stvria«, ki izdeluje sadne sn-ke in razne sadne konserve in ki SO peča v veliki meri tudi z izdelava-njem zelenjndndi konserv. 1'deležni ki so bili povsod prav prijazno in gostoljubno sprejeti. Ekskurzija sama je bila prav poučna ne le glede mlekarstva in z njnti združene prašič je-reje, dalje glede peruliiinarstva, bfl djereje in uporabe sadja in glede z i-družne vinske trgovine, ampak tudi glede poljedelstva in kmetijskih poskusov. Zahvala za to gre predvsem velesl. deželnemu odboru, ki je omogočil ta izlet tU ki obrača VSO skrh na razvoj kmetijskega šolstva. Podružnica družbe sv. Cirila in .Metoda v Metliki priredi 15, avgusta, deloma v prostorih »Narodne čitalnice^, deloma na vrtu g. Mnlcšiču SVOJO društveno veselico z zanimivim sporedom ob vsakem vremenu. Ljudsko knjižništvo na Kočevskem. Pred dvema letoma je ustanovila »Proaveta< v Loki in v Velikem Kotu prvi javni ljudski knjižnici na Kočevskem. Leto pozneje se je otvo rila knjižnica v okraju Draga-Trav-nik. Dolenjski abiturijentje pa -zbrali lansko leto precejšne število knjig in ustanovili v Kočevju velik«, in lepo javno knjižnico, ki šteje da nes 360 knjig in ima nad sto čila teljev. To za napredek In okrepitev kočevskih Slovencev zelo važno delo hode > Prosveta« nadaljevati. Še ta mesec ustanovi novo knjižnico y Čepljah. Seveda bo mogla »Prosveta« vršiti svojo nalogo in doseči svoj cilj le tedaj, če jo bo slovenska javnost zadostno podpirala gmotne in moralno. Podpisani odbor prosi za^o vse zavedne in napredne Slovence, da priskočijo »Prosveti« ha pomoč s knjigam i ali z denarjem. Odbor »Prosvete«. Čebelarski shod za Stari trg pr? Kočevju se vrši v nedeljo 8. t. in. pri g. Marku Jonke, pos. in županu v Dolu št. 8 ob 3 popoldne. Na shodu bo predaval g. nadnčitelj A. Likosar, Ker za ondotni kraj še ni bilo nobenega čebelarskega shoda, se pričakuje obila udeležba. Ljudsko knjižništvo na Koroškem je precej razširjeno, le premalo organizirano. »Prosveta« ima na Koroškem osem javnih knjižnic. Brezdvomno je ljudsko knjižništvo velikega pomena ravno za Koroško, kjer sploh ni slovenskih šol, kaj šele slov. šolskih knjižnic. Zato posveča »Prosveta« baš temu malemu, a lepemu delu slovenske domovine največjo pozornost Tekom tega meseca ustanovi dve novi knjižnici v Št. Juriju in v Cačah v Ziljski dolini. Odbor »Prosvete«. Velika narodna slavnost v Cerknem (Goriško) se vrši dne 4. in 5. septembra t. 1. »Narodna čitalnica« proslavi štiridesetletuico in obenem združeno s tem slavljem priredi cerkljanski »Sokol« velik sokolski zlet primorskih in kranjskih Sokolov. Cela slavnost je zamišljena v večjem slogu in je pričakovati iz vseh kra-v velike udeležbe. Že dosedaj, k> se še ni razposlalo na posamezna društva vabil, kar se zgodi prihodnji •teden, je priglasilo že več društev, ko prosvetnih in pevskih, kakor sokolskih svojo udeležbo. To bode pravi narodni praznik, kakršnega še niso videle naše cerkljanske gore in gotovo je. da se udeleži te slavnosti tudi priprosto ljudstvo iz vsega Cerkljanskega \ ogromnem številu, tako kakor o priliki otvoritve pia-♦ ninske koče na Porezmu, kamor je prihitelo na stotim' in stotine domačinov. Združena odbora »Čitalnice« Sokola sta že neumorno na delu in ogromno delo, ki ga bode zahtevala cela prireditev, se je razdelilo med sedem odsekov, v katerih delujejo največ čili Sokoli iti naša zavedna narodna dekleta, ki nastopajo na lan slavnost i v pestrih narodnih nO? -ah. Vspored cele slavnosti v podrobnosti še ni popolnoma določen, približno pa bode sledeči: V soboto, t. septembra v mraku mirozov z baki jado po Cerknem. Po istem ustanovni občni zbor samostojnega »Telovadnega društva Sokol v Cerknem (dosedaj je odsek »Sokola« v Idriji z 22 rednimi telovadci). V nc-Ijo, o. septembra, zjutraj budnica. Dopoldne sprejemanje priglašenih -lev. Ob 11. dop slavnostno zborovanje »Narodne čitalnice« in med m skupna skušnja vseh sokolskih itštev za proste vaje ob godbi Proizvajale se hod,* celjske vaje (brati telovadce opozarjamo, da se bode deda najbrže tudi 5. vaja!) Od 12. do 2. popoldne obedi po določenih gostilnah. Oh "J. popoldne skupni pozdrav vseh došlili društev (ker bodo ■•katera sele do takrat došla in nato odhod po Cerknem iz gornjega dela (Strane) na telovadišče. Tu pridejo prvo na vrsto priglašena pevska ruštva, nakar prične telovadbo so >ki naraščaj s prostimi vajami, to ženski oddelek idrijskega »Sokola« (okoli 50 teiovadkinj) vaje z iroči in za temi proste vaje vseh - "l>ki!i društev. Po prostih vajah telovadbe raznih »Sokolov« na orod-Idrijeani bodo proizvajali tudi vaje s kopji in v mraku najbrže tudi z gorečimi kiji. Velika ljudska vese-.1 na pro>tem. ki sledi na to. bo nula obilo zabave. Plesalo se bode na •iikem. okoli 100 m2 obsegajočein plesišču, ki ga stavi cerkljanski Sokol«. Pričakuje se velike udeležbe iz cele Goriške, kakor t tuli sosednje Kranjske na ta praznik, ko hode slavila napredna misel svoj i dan pod zelenim Poreznom. Xa svidenje torej o. septembra v 1 'erknera! Nadomestni počitek v gostilnah, ►vinsko ministrstvo je izdalo na <<•. v kateri SO določbe glede na testnega počitka gostilniškim Uslužbencem mesto nedeljskega po-itka. Pri obrti, kakoršna je gostil-• .W prav posebno treba odmo- i 11 zato j<* ministrstvo ukazalo, se mora -i rogo gledati na t<>. ia v> upoštevajo doslej veljavni pred-l'j* o nadomestnem počitku. Ti pred-•*> pravijo, da ima vsak uslužbe-ki v nedeljo dela več ko 3 ure. 1'favieo do 24urnega počitka prihod nedeljo ali pa kak delavnik, ali vakrat v tednu do burnega pol ytka I rad ne ure trgovskih potnikov. dunajska tvrdka je odpustila ega potnika, ker ni, kadar- je bil 5a* Dunaju, redno hodil v urad. J"inik je tvrdko tožil na odškodnino, mesečno plačo 400 kron, češ, da ^ vzrok odpustitve neutemeljen. ''"'tlio sodišče je tožbeueniu zahte\-Kl1 ugodilo i2 sledečih razlogov: P) 1M ">7 trg. zak. je bistvo službe trg*, '"'kočnikov, katerim v obče pripa-,]S]{> brezdvonwo tudi trg. potniki, d°loceno, če ni izjemnih pogojev pri vsprejemni pogodbi, po krajevnem običaju, po mnenju sodišča in even-tuelno po izreku izvedencev. Stro-kovnemu sodišču so krajevne razmere poznane in glasom teh mora trg. potnik v trgovini, kadar je doma, le toliko delati, kolikor je potrebno za njegovo potovanje, nikakor pa ga gospodar ne sme vpregati brezobzirno v uradne ure. V obče je njegovo stališče veliko prosteje, ker njegov glavni posel ni v trgovini, marveč zunaj. Ce bi bilo torej možno pri kakem drugem uslužbencu zanemarjanje uradnih ur vzrok odpustitve, to pri potniku nikakor ni mogoče. Zato ima prezgodaj odpuščeni pravico, da zahteva od tvrdke po J}§ 1160 in 1155 odmerjeno odškodnino, katero zapade takoj pri odpovedi. Iztoženi znesek se ne smatra V tem slučaju kot plača, marveč kot odškodnina. Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec mali srpan je bil v prvi polovici hladen, v drugi topel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celzijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 149", ob dveh popoldne 28*4*', ob devetih zvečer 18'1", tako da zna ša srednja zračna temperatura tega meseca 18*8*, zri (H)" pod normalom: največ 31*8° dne *2b., najmanj 8*2" dne Sk zjutraj. - Opazovanja na tLi-komeru dado 7o4"7 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 1*3 mm pod normalom; najvišji 742"*> dne 18. zjutraj, najnižji 726*8 dne 7. opol dne. Mokrih dni bilo je 13, padlo je pa 96*2 mm dežja; največ 26^6 mm dne 20.; toda na zadnjih 11 dni pride samo 2*8 mm, tako da je nastala pre eejšna suša. Meti vetrovi je najčešće pihal jugovzhodni, pa tudi jugozahodni ni veliko zaostajal. Nevihto smo imeli oh dveh, meglo ob štirih dnevih. Tekočega mese-ea velikega srpana pride luna dne 2o. popolnoči v zemljino obližje. Na c. kr. gozdarski šoli v Idrhi so se vršili 30. in 31. julija končni izpiti pod predsedstvom gozdnega svetnika Strammerja iz Gorice. Udeležilo se jih je 6 kandidatov izmed katerih so dosegli trije izvrsten, eden dober in dva zadostni uspeh. Kakor se čuje, se gozdarska šola v Idriji opusti. Zaročil se je gospod Rudoif Pechaček, c. kr. davčni asistent v Postojni z gospico Rafaelo Satran v II. Bistrici. Nova slovenska tvrdka v Celju. Dne 1. avgusta t. 1. sta otvorila v Celju — Graška ulica št. 7 — Go-ričar & Leskovšek trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem i. dr. Akcijska t rdka Singer & Com:. opusti svojo zalogo šivalnih strojev v Celju s 1. novembrom t. 1 Ljudska veselica v Arji vasi pri Petrovčah v Savinski dolini, ki se je vršila dne 1. avgusta v prid naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda, se je izvrstno obnesla ter donesla nad 400 kron čistega dobička. Ad vocem : Moderno muče-ništvo !" Od Drave se nam piše: Glede vaše notice o ptujski »Knabenkapelle« bi pripomnili, da ta otroška banda v Ptuju nadomešča — mestno godbo. Zupan ptujski, pek O mig, je tudi v tem oziru — reformator. Ta speciali-teta predstojnikov avtonomnih občin — graški »Arbeiterwille« in vaš list sta že dosti pisala o njegovih »vrlinah« — je zamogel iz »varčnost-nih« (!) ozirov ustanoviti kapelo nedoraslih fantov. Kdor zna, pa zna! »Ileil Pettau!« tudi v tem oziru. Seve le v pašaliku Ornigovem so možne take — modernitete! Celjski mož z gnilimi jajci, trgovec G. Stiger, ki je bilnedavno radi klofute, ki jo je v svoji kultur-nosti prisolil Nemcu v eni tamošnjih kavarn, sodnijsko obsojen na globo 120 kron, bo moral po sklepu senata nemških sodnikov — prvotno sodbo je izrekel slov. sodnik — šteti 200 krone . . . To pa »vahti« ne gre v glavo ter strašno obira nemške sodnike. Je pač tako, kakor piše »Arbei-terwille« z dne 4. avgusta: »VVahr-lich, es ist niemand zu benei-den, der mit dieser erbarmli-chen Cillier R en e g a t e n c 1 i < | ue zu tun hat!« Toča je pobila v torek tudi v okolici celjski, v Trnovljah in okrog St. Jurja na Štajerskem, kjer je napravila precejšno škodo. Ovčje garje se širijo med otroci v nekaterih občinah radgonskega okraja na Štajerskem. Škoda po toči v ormoškem okraju. Koliko škode je napravila zadnja toča v ormoškem okraju samo na strehah je razvidno, da je došlo do sedaj že 30 voz strešne opeke, 42 jih je pa še na poti. Za župana v Gotovljah na Štajerskem so izvolili v soboto g. And. Antloga. Izvoljen je bil že četrtič in sicer soglasno, kar je najlepši odgovor vsem spletkam zavistnih nasprotnikov. Tatvina v cerkvi. V stolni cerkvi v Gradcu so oropali neznani tatovi kip matere božje v nekem stranskem al-tarju. Pobrali so ji vso zlatnino, kakor ovratne verižice, zapestnice, dragulje, prstane in obeske v vrednosti več ti soč kron. ' Nemci pogoreli. Svoječasno smo poročali, da so Nemci s svojimi pritožbami ustavili že započeto gradbo slovenskega društvenega doma v Brnci na Koroškem. Deželni odbor pa je njih pritožbe kot ničeve ovrgel in dovolil zidanje. Planinske vesti. Nemška pot na Mrzlo goro pod Rinko je radi padanja skalovja zaprta, prosta in brez nevarnosti pa je slovenska steza od slapa pod Rinko. Tudi pot na Skuto je v vznožju proti Streži nevarna, vendar pa jo bodo v kratkem uredili. Na novo pa ste zaznamovani krasni poti od vrha turškega žleba na Tuiško goro in Rinko. Dne 29. julija so prvič prišli iz Kamniškega sedla rez skoraj navpične skale na Planjavo poročnik A. Weysner iz Gradca z učiteljiščnikoma I. Kovačem in I Michlerjem iz Ljubljane. Pot je trajala 5 ur in je jako težavna in nevarna radi strmine ia krhkega kamenja. Obisk planinskih koč letos ni posebno povoljen. Seveda je temu vzrok slabo vreme. Frisch-aufov dom je obiskalo do konca julija 150, Kamniško kočo na Kamniškem sedlu 167, Češko kočo pod Grintovcem 60 in Zoisovo kočo na Kokrskem sedlu 26 planincev. Vlak je povozil na koflaŠki železnici neznanega, približno 16 letnega čvrstega dečka. Stavkati so pričeli stavci v Gu-tenberghausovi tiskarni v Celovcu. Samomor starca. V ponedeljek se je obesil na travniku poleg drž. kolodvora na Opčinah pri Trstu 65 letni Jak. Ključar. Vzrok neznan. Sokolstvo na Tržaškem. So-kolstvo je tekom leta tudi na tržaškem ozemlju zelo oživelo. — Prej nekako dremajoči tržaški »Sokol« je to zadnje leto v prav intenzivno razvil ^svoje delovanje in sad temu delu je, da se že po raznih krajih okolice čuje glas po ustanovitvi Sokola. Pri Sv. Ivanu so že osnovali samostojno sokolsko društvo. V Rojanu se je v soboto večer na jako slovesen način ustanovil za sedaj odsek tržaškega Sokola, pozneje pa seveda samostojen Sokol. Isto se v kratkem zgodi na Opčinah in Barkovljah. Gotovi smo, da tudi narodno zaveden Skedenj ne bo za ostal v tem pogledu. Seveda treba je mnogo truda, in neumornega dela. Novim Sokolom želimo iz srca najboljšega uspeha v njegovem preko-ristnem delu in razvitka ob sinji Adriji. Na zdar! Vzoren oče. Minole sobote zjutraj sta bila ob njunem prihodu iz Trsta aretovana na Reki 47 letni Ivan Stanzer in 20 letna Julija Zupane. Are-toval ju je na kolodvoru južne železnice na Reki službujoči policijski agent, in sicer zato, ker se mu je ona dvojica zdela sumljiva. Na policiji je pa Julija Zupane povedala, da je v Trstu Živela kakor lahkoživka v neki zloglasni hiši in da jo je Stanzer odvedel is Trsta v svrho, da jo spravi v neko tolerančno hišo na Reki. Stanzer je torej izvrševal prepovedano in sramotno trgovino z dekleti. A to bi bilo Še najmanje. V Trstu je Julija Zupane nekaj časa birala pri Stanzerju, ki je čevljar in vratar neke hiše v ulici del Lazzaretto vecchio. Stanzer jo je bil namreč vzel iz tolerančne hiše. Stanzer ima pa 12 letno hčerko Josipino. Nekega dne pred kakima dvema mesecema sta Stanzer in njegova Julija ovadila na policiji nekega mladeniča, češ, da je posilil in zlorabil Josipino. Dotični mladenič je bil na podlagi te ovadbe aretovan, a preiskovalni sod nik, kateremu je bila poverjene ta afera, se je kmalu prepričal, da je mladenič nedolžen in ga je vsled tega izpustil. Malo dni pozneje je pa policija dobila anonimno ovadbo, da imajo v neki tolerančni hiši v starem mestu za privlačno silo neko še ne 13 letno deklico. Policija je Šla v hišo, ki je bila naznačena v ovadbi, in tam je res našla 12 letno — Stanzerjevo hčerko Josipino. Julija Zupane se je bila namreč vrnila v svojo prejšnjo--službo in je — sporazumno z očetom — vzela seboj tudi malo Josipino, da jo uvede v — — poklic. Nesramni oče si je tako polnil želodec in žep s sramoto svoje hčerke. — Policija^ je aretovala lastnico one hiše, Julijo Zupane in nesramnega očeta. A ko je bila preiskava zaključena, so bili vsi izpuščeni na svo bodo. Stanzer in njegova Julija sta na to prišla v Ljubljano in tukaj uvedla korake, da bi se jima dovolilo tu ustanoviti tolerančno hišo. Tukajšnja — ljubljanska — policija je pisala v Trst za informacije, a ko so došle informacije iz Trsta, sta jo bila Stanzer in Julija že popihala od tu. — Trdi se, da imata Stanzer in Julija na vesti že več žrtev — mladih deklet, ki sta jih vrgla v žrelo prostitucije. Sreckanje. Pri zadnjem žrebanju srečk laškega rdečega križa je dobila glavni dobitek v znesku 15.000 lir številka 31 v ser. 3101. Elektro-Radiograf „Ideal" včeraj ni mogel premeniti sporeda radi neljube zakasnitve novih slik. Premeni ga danes. Pri tem bodi omenjeno, da so se posebno vrtne večerne predstave tega podjetja, pri katerih sodeluje godba, in ki imajo redno pomnožen spored občinstvu jako priljubile. Vol je zbezljal predvčerajšnjim pri mitnici na Dunajski cesti Francetu Mesojedcu ter dirja) po Šelenburgovi in Knaflovi ulici, Cesti na Rožnik, mimo Svicarije proti Koslerjevi pivovarni. Tam je šel čez dvorišče in dirjal na ljubljansko polje, kjer je podrl nekega 141etnega dijaka in ga znatno poškodoval. Od tam je dirjal do Jarš, kjer so ga ustavili in zopet oddali gospodarju. Kolo je bilo ukradeno predvče rajšnjim na Vodnikovem trgu mesarju Juliju Klemencu. Kolo je »Stvria«, črno pleskano, pneumatika na zadnjem kolesu je že poškodovana, ima ravno ba lanco, novo sedlo ter je brez zvonca. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov in lo Macedoncev. V Heb je šlo 25, v Inomost 19, v Bre-genc pa 35 Hrvatov. Izgubila je ga. Gizela Grumova denarnico z manjšo vsoto denarja. Del godbe „Slovenske Filharmonije" koncertira jutri v hotelu »Tivoli«. Začetek ob polu 6. popoldne. Vstop prost. Drugi oddelek pa igra pri popoldanski predstavi Elektroradio-grafa »Ideal« v hotelu pri »Maliču« od 745. naprej. Uradne vesti. Pri c. kr. sodišču v Črnomlju se vrši dne 7. avgusta ob 9. uri dop. javna dražba zemljišča na Vrhu, ki obstoja iz hiše, gospodarskega poslopja in 42 zemljiških parcel, dne 4. sept. ob 11. uri dop. pa dražba manjšega zemljišča v Obrhu. Prvo je cenjeno na 1932 kron, drugo na 100 kron, najmanjša penudba pa znaša 1315 K 35 v in 66 K 67 v. Pri okr. sodišču v Mokronogu pa se vrši dne 24. sept. ob 9. uri dop. javna dražba hiše št. 41 v Mokronogu z gospodarskim poslopjem, poljem in opuščenim vinogradom. Skupna določena vrednost znaša 3048 K 28 v, najmanjši ponu-dek pa 2032 K 20 v. Drobne novice. * Tatvina v muzeju. V berolin-skem muzeju sta pokradla dva neznanca več kofioekov zlata, srebra in bakra, dve zlati verižici in srebrno pozlačeno skodelico v skupni vrednosti 10.000 mark. * Politični umor. Kitajskega podkonzula v Ne\v-Yorku L. \Yinga je ustrelil neki Japonec v lastni pisarni. Storilca so zaprli. * Potres v Meksiki. Y nedeljo popoldne so čutili ponovno par potresnih sunkov. Ameriški listi poročajo, da je bil ta potres izza 100 let najhujši in je povzročil največ škode. Poleg že omenjenih poškodb so popolnoma razdejana mesta Penon, X od i si and in Logas. * Vnelo se je v Draždanah kinematografsko gledališče na »Vogel-wiese«. Navzočih je bilo f>000 gledalcev. Nastala je silna grneča, pri kat ere j je bilo zmečkanih in pohoje-nih 0 oseb do smrti, 50 pa težko ranjenih. Turška mornarica. Turška vlada namerava zgraditi povsem no vo moderno mornarico. Vpokojili so že večino starejših višjih mornarskih častnikov, stare bojne ladje, katerih je 72 pa nameravajo prodati. Načrt za celo preosnovo je izdelal angleški admiral Gamble; po tem načrtu bo dobila Turčija v dveh do treh letih moderno in močno vojno mornarico. Književnost — »ljubljanski Zvon«. Vsebina avgnstovega zvezka: 1. Vladimir Levstik: Iz epistole v sonetih. —-2. Ivan Cankar: Pravica za pravico. (Konec.) 3. >iTos. Premk: Pomlad. — 4. Vladimir Levstik: Poizkus o lepem slovstvu V Slovencih. (Konec.) 5. Ksaver Moško: Tebi! — (5. Vladimir Levstik- Blagorodje doktor Ambrož Camler. (Dalje prih.) — 7. .los. Premk: Gazela. —- 8. Tad. Si. GraboNvski: Krakovsko gledišče. — Poslovenil Vojesiav Mole. (Dalje prihodnjič.) - U. Pet ruška: Pesem. 10. Podlimbarski: Povest Ivana Polaja. (Dalje prihodnjič.) 11. Vladimir Levstik: Prva umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča: Slovenski umetniki. (Konec prihodnjič.) — 12. Vojesiav Mole: Melodija. — 13. Književne novosti. Prof. Iv. (iratennuer: »Zgodovina najnovejšega slovstva«. — Eng. Gangl: Zbrani spisi za mladino. — Fran Bregar: A. Sheehan: »Dolina krvi«. — Aleksander Dumas: »Dvajset let pozneje«. —: Anton Kaspret: Tirar-stvo graščaka Frana Ta h a in njegovega sina Gabriela. — Dr. Jos. Tominšek: Knezova dtiijižnica. — Dr. Jos. Tominšek: Trubarjev Zbornik. — Dr. Jos. Tominšek: Fran Milčin-ski: Igračke. — Dr. Jos. Tominšek: Vladimir Nazor: Veli Jože. — J. A. Glonar: Časopis za zgodovino in narodopisje. — Dr. Jos. Tominšek: I. Mitrović: Pjesme. — 14. Med revijami. Dr. J. T.: Hrvat — Hrvatom. — »Starinar«. — Dr. Fr. L: »Š\viat slowianski«. — 15. Splošni preglejl Šolska izvestja. — Družba sv. Mohorja. Telefonsko in brzojavna porodio. Rekonstrukcija Bienerthovega kabineta? Dunaj« 5. avgusta. V političnih krogih zatrjujejo, da se v kratkem prično med vlado in strankami pogajanja radi rekonstrukcije ministrstva. Iz kabineta bi pred vsem imel izstopiti pravosodni minister dr. Hochen-burger, a odstopiti bi imela tudi finančni minister vitez Bilinski in minister javnih del dr. Ritt. Na Bilinskega mesto bi prišel eden izmed poslancev poljske ljudske stranke. Nemci hočejo v rekonstrukcijo dovoliti samo pod pogojem, ako se jim obljubi, da ne postane minister nobeden izmed ob?truk-cionistov. Spor radi Krete. Carigrad 5. avgusta. Veliki vezir se je z ozirom na kretsko vprašanje izrazil tako-le: Mi bomo do skrajnosti branili svoje pravice do Krete. Naj se zgodi, karkoli hoče, Turčija noće izgubiti in ne bo izgubila tega otoka. Carigrad 5. avgusta. Turška vojna uprava se z nervo/.no hitrostjo pripravlja na vojno z Grško. Na grški meji je zbrana ogromna armada, ki je vsak trenotek pripravljena, da udari preko meje. Iz Carigrada odhajajo nepretrgoma posebni vlaki, ki prevažajo vojaštvo in streljivo v Tesalijo. Spopad na srbsko-turški meji. Carigrad 5. avgusta. Vojaški poveljnik v Prištini javlja, da so se pri Atmantepe spopadle turške ia srbske obmejne straže. Ubita sta bila dva turška vojaka, eden pa ranjen. Zeppelinu se je posrečil polet. Kolonija 5. avgusta. Grof Zeppebn se je danes ob 1138 s svojim zrako plovo srečno spustil na tla. Množica, ki je nanj čakala, mu je prirejala navdušene ovacije. Generalna stavka na Švedskem. Berolin 5. avgusta. Po poročilih s Švedskega je prvi dan generalne stavke potekel docela mirno. Oblasti so pravočasno odredile vse potrebno, da se ni nikjer kalil mir in da ni nikjer prišlo do izgredov. Dogodki na Španskem. Pariz 5. avgusta. Iz Madrida javljajo: Vest, da so uporniki več nun sežgali žive, je popolnoma izmišljena, res pa je, da so revolucionarji umorili več duhovnikov, ki so bili pri ljudstvu skrajno nepriljubljeni. V Barceloni je zgorela bibliotika očetov piaristov, ki je obsegala 80.000 zvezkov. Berolin 5. avgusta. »Tageblatt« javlja iz Melile: Kabili so po noči navalili na oddelek generala Imasa in ga popolnoma potolkli. Izgube Spancev so silno velike. Posebno je veliko Število padlih časrnikov. Zaroka portugalskega kralja? London, 5. avgusta. Listi javljajo, da pride v kratkem semkaj portugalski kralj Manuel in sicer v svrho. da se zaroči z neko kraljevsko princezinjo. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubi auska. Meseca julija 1909 je vložilo 1503 strank I, 356 552 K 83 v, 1527 strank pa dvig-nijo 1,211.708 K 46 v, stanje vlog koncem meseca julija 1909 36.189 894 K 28 v. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu juliju t. 1. se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 2 268 353 K 23 v, dvignilo pa 1,718.661 K 99 v. Skupno stanje koncem julija znaša II, 561.957 K 39 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31. julija 1909. Aktiva: Gotovina 33 379 K 95 v, naložen denar 2,624.367 K 06 v, posojila 15,297;562K 18 v, prehodni zneski 6.214 K 75 v, inventar 10955 K 17 v, vrednostne listine 357.343 K 26 v, zadružni dom 201 628 K 46 v, zadružni hiši 3ia974 K 41 v, zadružno zemljišče 89 253 K 50 v, zaostale obresti 142.735 K 91 v. Pasiva: Deleži 26.692 K, hranilne vloge 18,611.231 K 68 v, rezervna zaklada ^88.928 K 08 v, pokojninski zaklad 30406 K 84 v, predplačane obresti 46.524 K 81 v, upravno premoženje 19,077414 K 65 v, denarni promet 40,510.223 K 94 v. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juliju 1909 je 189 strank vložilo 77 347 K 73 v, 150 strank vzdignilo 37.850 K 49 v, 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 2450 K, stanje hranilnih vlog 1,832.233 K 96 v, stanje hipot. posojil 1,270.455 K 91 v, denarni promet 203 360 K 86 v. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju 1909 je 272 strank vložilo 81956 K 53 v, 256 strank vzdignilo 79 790 K 51 v, 33 strankam seje izplačalo posojil 44.647 K, denarni promet 317986 K 66 v. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juliju 1909 je 304 strank vložilo 96.761 K 33 v, 272 strank vzdignilo 93.104 K 34 v, torej več ▼ložilo 3656 K 99 v, 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 14.340 K, 316 menic se je eskomptovalo za 106.169 K, stanje vlor* 350 813 K 22 v, denarni promet 455.973 K 93 v, vseh strank je bil 1419. Sokoli! V Ilirski Bistrici se toči le v hotelu „llirijau slovansko pivo. 1 2851-4 j Ustna voda : j „EUODIN" Specijalite za kadilce. 1 4813 Glavna zaloga lekarna ?3 I L Ob. pl. Trnk6czy v Ljubljani. _J n N kg K 1381 za 50 kg K 14 — za 50 kg K 996 za 5C kg K 705 za 60 kg K 7 55 žitne oeno v Budlmpoltl. Das 5. avgusta 1909 r*r ml* Plenica za oktober 19nQ Plenica za april 1910 Rž za okt 1909 Koruza za maj 1910 Oves za okt. 1909 Efofctt* Nespremenjeno. Strojnik (masinist) za para« žago, ae lite. Ponudbe naj se pošljejo na a\. Kelte* v Kočo vin. 2880 Sposobni bamrji mostov se apro|me|o tako|. Vprašajte pri Viljemu Ptrber|n, na želaniškem nosen mm Tavčarjevem dvora pri Ljobljanl. 2879 priložnostni nakup Kompl. naprava motorjev sesalnega plina ca i4 PS, benzlnov motor 12 PS, loko-mobll 20 PS, kompletna električna razsvetljav« lna naprava za ca 30 in ca 150 svetilk, različni elektromotorji, železno polno omrei|e. Vprašajte: Inž. Wek, kotel „Union* v Ljubljani. 2881 — 1 Popolno ■ 1 so lahko po ceni knpl. Ponudbe na upravniStvo »Slov. Naroda" * 2857—2 Sposoben Stanovanje s 2 sobama in kuhinjo, v bližini Turjaškega trga ali Rimske oeste, lite mirna stranka brea otrok. 28(9 Ponudbe na uprav. „81. Naroda". 3 deklice ali 3 dijake ia boljše hiše ae vuni Bta etanovanle. Klavir na razpolago. Pogoje se izve pod l9lt. nV1, 2882 1 2 rjavi 10 i i i Ispiranje ust z ce Caz ▼anja Stanj* bara-attra r mm ib Sz Vetrovi Nebo 4 i 9. sv. 734 7 123 si. jug dež 5 m i 7 2. pop. 734 3 733*9) 12 8 ^brezvetr. 20*7 m. svzhod i oblačno Sk oblač. Srednja včerajšnja temperatura 12 3r, norm. 19 6J P*d*v««a v 34 urah 32 9 mm. 2 Z lepi posestvi z novimi ln lepimi kilami, v katerih se nahajajo gostilne in poleg iaga, v prijetnem in prometnem kraju na Gorenjskem, se prodasta iz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". z 2859 2 S Zahvala 28!: 4 Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube našega ljubljen« ga očeta, oz. brata, strica itd., gospoda 3vana javornika posestnika na Krki izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažbo in spremstvo na poslednji poti. Posebno zahvalo izrekamo preč duhovščini za tolažilne ob ske, dalje g. dr. Rudolfu Rfpiču za njegovo požrtvovalno skrb, ki jo je izkazal rajniku med boleznijo. Iskreno se zahvaljujemo tudi si. požarni brambl, ki je spremila rajnika k zadnjemu počitku. Končno srčna hvala sploh vsem, ki so na katerikoli način izkazali svojo ljubezen in aočutje dragemu pokojniku, bedisi v času njegove bolezni, bodisi da so ga spremili k zadnjemu počitku. Vsi ti dokazi ljubezni in sočutja do nepozabnegn rajnika so nam v vtiiko tolažbo v teh žalostnih dneh. Krka, dne 5. avgusta 1909. temle« oetalk projt ogled d c 1. ougu^tci t. I. predaje ped cene. Umč vrst platnenega blaga, prtov, prtičev, Žepnih robcev, kravat, švicarski* v*3'lf no" gavic in perila. Prilika je je/o ugodna. Samo proti takojšnjemu plačilu. finfon $arc 23*-18 Sv. Petra cesta Štev. 8 v JLjubljanL Izdeleuenje perila in oprem za ne»e;te ee pod ugodnimi pogoji in as niako oeno Frlme mano oeno , ■ a| enonndstropna m stanovanle na SolH prt Llnkllanl, Pollaka oeata it. 10. 2596-1 v Poiave se v pisarni dr. Prana Foćka. odvetnika v Ljubljani, Stari trs *t 30. s 3 do 4 sobami. Se mogoče v vpo rabo vrta, se lice za november. Ponudbe pod „M. K. Zaka 85. 11 Bled, S883-1 a Gorotan! Hočete zopet v hladno aence Oaze? Ne hudujte se name, nebroj zaprek je bilo vzrok. Žalim pojasniti. Zadnje ia Liege. Sedaj šifra in kraj kakor prvikrat. Povprašam 16. 1 m. 3872—2 Na Poljanski cesti it. 60 oddatf le za november nskal stanovanj z eno sobo, kuhinjo ln prltikli namt N*tar»5npj« pov« ELIJA PRE-! DOVIČ Ambrožev trg at. 7. 2885 1 Ceno posteljno perje zajamčeno novo In brea prahu, kilo sivega perja, puljenega K 140 in boljšega K 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4- - , kilo boljšega belega perja puljenega K 6- -, prima belega perja, kakor puh K 8 —, kilo veleprima napol puha, belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivega K 6 — in K 8 —, kilo puha sivega K 10 —, kilo prsnega puha K 12*—. »Narejene posteljen Iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega mleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavmcama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitn m perjem K 16—, napol maha K 2o —, maha K 24—, pern ca sama K 9 —, 12—, 14*—, 16 — zglavnica K 3 —, 3 50, 4 — razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594 —j 6 iantocs Polednal£ Oraz, Mariahillstrasse 11E aiiiaiai 2 — 4 krone na dan stalnega zaslužka. ■Iščemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale ■doma za nase podjetje. Predznanja m treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka Z majhnimi SV naoavnimi stroški gotova ek-i-uum stenca Pismeno jamstvo za stalni H zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju Zahtevajte vse- ■kakor naš prospekt. 650 30 Domača industrija trikotaže, ■Zagreb, Ilica 98 13. Naša zastopnica v Ljubljani je _ gospalvanka Murmayer, Sv. ■ Petra nasip it 67. IIIIIIBI Ženitna ponudba Gospodična, mile zunanjosti, Slovenka ali Hrvatica, k> je neke liko izobražena, zauzeta za dom, z malim imetjem in opremo, ki bi se hotela poročiti z akademirno izobraženim uradnikom iz Hrvatske (56 let) s stalnim dohodkom hCOo K na leto lepe nravnosti in zunanjosti, sang. fleg melanh. temperamenta, naj izvoli (oz njeni starši) pisati na naslov: Dhtrnd. iur Ac Wanpovlč, Wien Universitat, do 15. avgusta t 1. Pove naj svojo adreso in kraj sestanka v Ljubljani ali Zagrebu. 1888 Izboren« zalančeao pristen tropiivec j aobi **«^ 1887 t 1 po I K 60 v liter pv»i FRANCETU KAVČIČU, posestnika v St. Vida pri Vipavi. Stectienpferd Boy-Rum Najboljša voda zo glavo zlasti proti prhljaju ia izpadati a las 964 Dobiva ae povaod. 12 C- kr. avstrijske $jjf državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Odhod ia Ljubljane (int. iel.) /•OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7-20 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stralo-Toplice, Kočevje, P*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čex Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin :l-aO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel , Gorico, drž. žel., Trst. c. kr. drž žel.. Beljak, (čet Podrožico), Celovec. f32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. a-28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čei Podrožico), Celovec. 0*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. 7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbil, Beljak, juž. žel.. Gorico, drž. žel., Trat, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin. 5-42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žeL, Trst, c. kr. drž. iel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan). Odnedfta L|ebl|ame (driavne telosalce): 7*90 zjutraj :|Osebni vlak v Kamnik. a*OS popoldne: Osebni vlak v Kamnik.) THO zvečer: Osebni vlak v Kamnik. U ma|it 1909. 10'SO ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (jntne železnice); 7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždar, Prage, Beljaka, juž. žel , Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žrl., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. iel., Jesenic, Tržiča 2*08 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, StraŽe-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4.15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča. 6a40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka jui. Žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri žel., Jesenic, Tržiča. ©•O7 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja." H-08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri. žel, Gorice, drž. žel., Jesenic. Prihod v Ljubljano (driavne železnice> e>ae zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*60 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika-SMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika 0*56 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika (Le ob nedeljah in pramikih;. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času. C. kr. driavno-želeiniško ravnateljstvo v Trstu IifmMiaaska fcgoittna »sakajr^EtfaSljani Podružnica v SplJetu. ■prej Podružnica v Oalovcu. Podružnioa v Trstu. ter jih obrestuje si SM Vlsgt pa iistUl 14—83 MmlmUm ki anTalanmlal antnlanO ki ^^IiJUIm^, ^^^§a mm| IidajateU in edgorornl nrednik Baste Poeteeleaaeek. Laatmiaa ln tlak »Narodne tfakarnec. 45 0 ^999995