Posamezna Številka 10 vinarjev.
šlev. 230.	v MU v petek. 9. okloltrs 19«.
LEtO M
& Velja po pošti s
Sa odo leto naprej . , ■a ea meseo „ . . ■a Nemčijo celoletno . ca ostalo Inozemstvo ,
V Ljubljani na Xa telo lato aapraj . , u ea merso „ I iprivl prtleniR neteCno
B Sobotna izdaja: 5
■a oelo lato....... V—
aa Nemči|o oeloletno . „ 9-— a oatalo Inosomatfo. „ 12'—
P'. ■ |H Iuseratl: Trr-rrr^ Baostolpaa peiltvrsl« (72 mm): sa eakrat . . . . po 18 « aa dvakrat .... „ 13 „ ia trikrat .... „ 13 „ ia večkrat primeren po pas t.
fjritii Rinili, »mil!, »smrtnlce Iti:
enosiolpaa peitvrsta po 2. vin.
Poslano: 1
enostolpna petltvrsta po 40 »ln.
Isbsjs vsak daa, livzemil nedelje la prasalke, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
W Uredništvo )e t Kopitarjevi nllol Itev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne css sprejemajo. — Uredniškega teleiona itei. 74. =>
Političen list za slovenski narod.
Upravalttvo |e v Kopitarjevi nllol it B. — Račun
Soitne branllnloe avstrijske It. 24.797, ogrske 26.5U, osn.-bero. It. 7563. — Upravnlikega teleiona it. 188.
Zaprtje Dardonel in niega posledice.
Zaprtje Dardanel je trosporazumnc velesile očividno popolnoma zmešalo. To zlasti priča vest, ki vsekakor še ni uradno potrjena, da so Anglija, Francija in Rusija Porti izročile ultimat, s katerim hočejo izsiliti, da Turčija Dardanele zopet odpre. Angleži imajo najmanj vzroka, da bi se pritoževali čez to Portino odredbo. Kajti kakor znano, sp bile ravno angleške ladje, ki so Turčijo prisilile poslužiti se odredbe, katere dalekosežnost trosporazum tako bridko občuti. Križarenje agleških bojnih ladij, ki so se upale prav pred Dardanele, je seveda Otomane zelo vznemirilo. Ko so nato te angleške stražne ladje z nedvoumnimi grožnjami prepovedale turškim ladjam, da bi odplule v turške vode, je bila carigrajska vlada prisiljena odrediti zaprtje. Ta previdnostna odredba Turčije je zato tako občutna za prizadete države, ker se razteza tudi na trgovske ladje in je zato trgovina teh dežel močno prizadeta. Izvoz žita po morju iz južne Rusije se je moral ustaviti. Trgovski krogi v ruskih pristaniških mestih Črnega morja, predvsem velike tvrdke, ki izvažajo žito, pa tudi ruski industrialci, ki dobivajo surovine po tem potu, niso ogorčeni samo na Turčijo, marveč tudi na Anglijo, ki je s svojim nepremišljenim postopanjem prisilila Turčijo k tako usodnemu koraku. Rusija je sedaj, ko njene ladje vsled vojne tudi iz Vzhodnega morja nc morejo, bolj ko kdaj prej navezana na luke ob Črnem morju in tamošnjo morsko pot. Arh-angelsk radi svoje prevelike oddaljenosti, radi svoje lege na visokem severu in ker je zima pred durmi ne more priti v poštev za rusko trgovino, ravno tako pa tudi ne Vladivostok, čegar lu-ka pozimi velikokrat zamrzne. Zato je razumljivo rusko razbujenje nad zaprtjem Dardanel in nevolja nad pravimi povzročitelji tega. Toda tudi ru-munska in bolgarska trgovska plovba v Egejsko in Sredozemsko morje je popolnoma onemogočena in tudi ti deželi želita, da se Dardanele čimpreje zopet odpro za njuno trgovino. V turških vladnih krogih pa nikakor ne mislijo na to, da bi se udali pritisku tripelcn-tente. Turška vlada bi bila pripravljena odpreti Dardanele za trgovske ladje, ako bi angleške vojne ladje, ki kri-žarijo v turških vodah, nehale igrati policaja pred vhodom v Dai-danele in nadlegovati nevtralno Turčijo. Trosporazum je, kar se tiče Turčije, žc dovolj postavil na kocko in se bo moral varo-
vati, ako bo sploh le še napol hotel shajati z mohamedanci, vsakega dejanja, ki bi žalil nanovo tako močno oživelo samozavest moslimov.
Sicer pa je parada angleških vojnih ladij v turških vodah imela najbrže še neki posebni namen. Rezerva je za čete v pomoč Iraucoskemu zavezniku v angleški otočni državi vsaj zaenkrat hitro izčrpana in Angleži so poklicali britske pomožne čete iz Indije na francosko bojišče, o katerih so pa izpočetka trdili, da so namenjene za v Egipt. Spravili so jih skozi Sueški prekop v Marziljo, kjer so se že izkrcale. V svoji preveliki skrbi za nemoteni prevoz teh čet so se Angleži najbrže bali, da bi um Turčija ne delala kakih neprilik, saj se je bojna sposobnost nje-
nega brodovja, odkar se je pomnožila z nemškima brzima kiižaricama »Goeben« in »Breslau«, zelo povečala. Zato so odredili, da so njihove bojne ladje stražile pred Dardanclami in branile turškim vojnim ladjam odpluti v Sredozemsko morje. Vsekakor pa pri tem niso mislili na to, da bo Turčija na to izzivanje odgovorila z zaprtjem Dardanel. Ravnanje Angležev znova dokazuje, da so vsled trajnih neuspehov svojih lastnih in zavezniških čet popolnoma izgubila glavo in radi trenot-nih uspehov stavijo veliko na eno kocko. Ako bo tripelententa Turčiji res stavila ultimat, potem se bo dolga vrsta njenih neuspehov le še pomnožila z novim, kajti Turčija ne misli odnehati.
K ZAPRTJU DARDANEL.
K našemu članku o zaprtju Dardanel prinašamo tu zemljcvidni obrisek. Potrjuje se, da je angleški poslanik radi Dardanel pri turški vladi posredo-
sledi najbrže enak nastop ruskega poslanika. Ker je Turčija odločena vztrajati na tej odredbi toliko časa, dokler Anglija ne odpokliče izpred Dardanel svojih vojnih ladij, niso izključeni res-
val, da odpravi zaprtje; temu koraku i nejši zapietljaji.
Naša armada p Galiciji predira. - Ps-mmm ruski napadi na Przemy s! od« biti. - Rusi plačali napad z ueč tisoč mrtvimi in ranienimi. - Rusi zopet vdrli u uzhedno Prusko.
Na poljsko-gališkem bojišču sedaj avstrijsko-nemške čete kar najbolj izkoriščajo operacijske uspehe, ki so jih izvojevale nad Rusi. Severno od Visle so naše čete na tem, da pridejo do te reke in dosežejo vzhodni breg. Med Ostrovvecom in Opatovom nazaj vržene ruske sile so se po došlih novih ojače-njih zopet postavile vzhodno od Visle
med Jožefovom in Anopolom. Oba navedena kraja ležita na desnem bregu Visle. in siccr Anopol 25 km zahodno od Ivrasnika, Jožefov pa kakih 18 km dalje proti severu. Rusi še vedno pomikajo svoje čete iz Galicije v gubernijo Lublin.
Nemški armadni oddelki, ki so prodirali čez Radom, so pri zasledovanju
poraženega sovražnika že dosegli okolico Ivangoroda, kjer se vrše novi boji.
Južno od Visle naše prodiranje proti reki San uspešno napreduje. Veliko mest in vasi zahodno od Sane je zopet prišlo v naše roke. To dokazuje dejstvo, da so zahodnogališki državni uradniki dobili povelje, naj se takoj vrnejo na svoja mesta, da zopet prično uradovati. Zadnje uradno poročilo pravi, da so bili Rusi pri Baryczu vrženi proti Przemyslu in da so Rzeszow zopet zavzele naše čete. Barycz leži kakih 15 km zahodno od Dynowa ali 55 kilometrov zahodno od Przemysla, Rze-szow pa v sredini črte Jaroslaw-Tarnow severno od Barycza.
Čez Karpate pri prelazu Uzsok zmagovito prodirajoče naše čete so skoro gotovo že dosegle Turko na gališk! strani.
Po vsem tem lahko sklepamo, kakor poročajo po »Pester Lloydu« tudi graški listi, da je naše severno krilo doseglo Vislo, naša srednja armadna skupina črto Sandomir-Raniszo\v-Preszow-Barycz, desno krilo pa približno črto Sanok-Turka. Naša ofenziva je s tem v toliko napredovala, da nas k večjemu še par dni loči od velike bitke, ki se bo bila najbrže na približno 240 km dolgi črti Anopol-Zawiehost (ob izlivu Sane v Vislo) -Rzeszow-Javoslav-Prze-mysl-Turko, to je ob Visli in Sani.
Ilindenburgova armada se mora boriti z velikimi težavami. Poleg tega pa ima proti sebi močnega sovražnika, katerega se ne sme podcenjevati. Viln-ska armada, kateri poveljuje general Rennenkampf, je svoje ostale čete, ki so bile pač številnejše, kot se je prvotno mislilo, zopet zbrala na črti, katero ščitijo trdnjave Kovvno, Olita in Grodno; enako je storila s svojimi ostanki narevska armada na črti Grodno-Os-sowiec-Bjelostok. Obe armadi sta se izpopolnili, dobili novega orožja in mu-nicije in pričeli zopet prodirati proti nemški armadi. Kakor poroča nemško uradno poročilo, se je Rusom zopet posrečilo vdreti v vzhodno Prusko, kjer so dosegli mesto Lyck, ki leži zahodno od Avgustova.,
XXX
Dunaj, 8. oktobra. Uradno se raz* glasa: Pri nadaljnjem prodiranju naših čet je bil včeraj sovražnik vržen na cesti proti Przemyslu in Baryczu (zahodno Dynow) ter od naših zavzet tudi Rzesow. Fri tem so naši zaplenili ruske topove. V kolu Visla — San smo vzeli Rusom mnogo ujetnikov in vozil. Ponovljeni silni ruski napadi na Prze-im sl so bili sijajno odbiti. Sovražnik je imel več tisoč mrtvib in ranjenih.
LISTEK.
Vražja divizija.
Marsikdo naših Čitateljev je že morda slišal izraz »vražja divizija«, pa ne "ve, kateri oddelek naše armade se imenuje tako. Povemo naj torej takoj, da se imenujejo tako hrvatski domobranci in da jim jc dal to ime žc pred več leti umrli prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Bilo jc mimreč leta 1908. na cesarskih manevrih pri Vesprimu, kjer so se hrvatski domobranci tako odlikovali, da so si prislužili to bučno ime, čemur so ni čuditi, saj je bil Hrvat vedno izboren vojak in svetovna zgodovina se spominja hrvatskih junakov kar najčastneje. Da pa tudi potomci onc^a rodu, ki so ga imenovali skozi stoletja »antemurale chri-stianitatis« (predzidjo krščanstva), no zaostajajo za svojimi slavnimi predniki, to je pokazala tudi sedaj, v sedanji velikanski svetovni vojni »vražja divizija«, ki ima, kar naj omenimo le kar tako mimogrede, hrvatski poveljni jezik in za častnike same domačine.
Hrvatsko domobranstvo je v sedanji vojni odrinilo na srbsko bojišče in je tudi tu pokazalo s svojo vztrajnostjo in drzno pogumnostjo, a mu gre po vsej pravici ime »vražje divizije«. V več nego dvajsetih bitkah se je »vražja divizija« izkazala vredna svojega imena in bila je tudi tedaj, ko so naše čete drugič prekoračile Drino, prva na srbskih tleh. Štiri dni in štiri noči je bila neprenehoma v boju s Srbi, ki so se branili z občudovanja vredno žilavostjo in trdovratnostjo. Diviziji poveljuje pod-maršal Sakotič, ki je vreden naslednik svojih prednikov Boroeviča, Gerbe in Čaniča. Pod njegovim poveljništvom si je divizija priborila sijajno zmago v teli bojih, zaplenila veliko množino sovražnikovega vojnega materiala in sploh dosegla tako lep uspeh, da so splošno čestitali podmaršalu Sakotiču na tem lepem uspehu. Kakor je bila tu »vražja divizija« prva v boju in takorekoč klin, ki naj se zabije v sovražnikove vrste, tako je armadno poveljništvo tudi ob drugih prilikah pošiljalo »vražjo divizijo« v prvo lininfi vvste. V sledeLcm naj povemo dogodhO iz najnovejše častne zgodovine te divizije.
Bilo je 14. septembra, ko je »vražja
divizija« zopet enkrat stala nasproti znatno močnejšemu sovražniku. Od okopa do okopa ga je porivala nazaj, a vendar jc ostal sovražniku še najmočnejši okop, pravcata trdnjavica. Zvečc-rilo se je že skoraj, a vendar je še neki stotnijski poveljnik hotel iztrgati sovražniku iz rok tudi še to zadnje, a vendar najmočnejše oporišče. Kakor bi orehe stresal sc je glasilo streljanje, potem pa udri proti sovražniku z nasajenim bajonetom. Kar naenkrat pa je ustavilo pot napadalcem močvirje. Vrste so se nekoliko ustavile prvi hip, potem pa je šlo zopet dalje. Težko je bilo sicer prodirati po oni brozgi, ki je segala moštvu skoraj <do trebuha, a vendar je šlo nekaj časa. Toda močvirja ni hotelo biti koncc in ob desni in levi jc bilo še globlje nego spredaj. Naskok jO izgubil svojo predorno silo in to tembolj, ker so sovražne svinfenke, posebno one iz dveh strojnih pušk, že precej razredčile vrste napadalcev. Ni bilo drugače: stotniia se je mora'a umakniti na trdna tla, kjer se jc zakrila v strelske jarke, odkoder je vso noč obstreljeval sovražnika, ki je bil znatno močnejši in sc je ponovno skušal vreči na naše, kar pa se mu ni posrečilo. Te- '
kom noči so poveljniki posameznih vo-jev, kakor se to običajno dogaja vedno, poveljniku javili izgube, ki si jih je stotnik zabclcževal. Med mrtveci, ki jih je omenil poveljnik nekega voja, se je nahajal tudi neki desetnik, ki je med prvimi prodrl do sovražnega okopa in padel tamkaj.
Zjutraj proti peti uri je sovražnikovo streljanje nekoliko ponehalo, nakar so naši zopet naskočili okop in ga tudi vzeli. Sovražnik je zbežal in kroglje »vražje divizije« so ga spremljale na begu. Tu se je kar naenkrat javil stotniku »mrtvi« korporal:
»Gospod stotnik, pokorno javljam, da sem zopet prispel k stotniji.«
»Ali niste vendar ranjen? Saj so mi vendar javili, da ste včeraj dva metra pred sovražnimi puškami bili smrtno zadet in da ste padli.«
»Da, gospod stotnik, padel sem, toda zadeli me niso. Našel sem plitvo mesto, vsled česar sem pri naskoku nekoliko prehitel svoje tovariše, dasirav-no so mo kroglje obsipavale kakor to a. Kar naenkrat sem videl, da sem tik pred sovražnimi puškami. Naprej nisem mogel, nazaj pa tudi ne. Vrgel sem se torej hitro na tla tik ob okopu in
Pri zmag polnih bo]ih pri Hanna-ros-Szigeta so tekmovali v hrabrosti ogrski in vzliodnoflališki črnovojnlki ter poljski legijonarji.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
NEMCI O TRDNJAVI PRZEMYSL.
Berolin, 9. oktobra. Listi poročajo • z veseljem vest o izjalovljenih ruskih napadih na trdnjavo Przemysl; izražajo polno zaupanje v izborno posadko v trdnjavi, kateri se bo kmalu posrečilo ruske moči od trdnjave popolnoma pregnati.
BRZOJAVKA ARMADNEGA POVELJ-NIKA DANKLA.
Inomost, 8. oktobra. Inomoškim strelcem je general kavalerije Viktor Danki na njihovo čestitko k odlikovanju z železnim križcem poslal naslednjo brzojavko:
»Vam in vsem strelcem prisrčna hvala in pozdrav. Mi gremo z vso silo naprej in se bomo z božjo pomočjo pretolkli skozi. Na veselo svidenje. Danki, gen. konj.«
POLET ŠTABNEGA STOTNIKA V PRZEMYSL.
Vojni poročevalci poročajo:
Trenotno se mudim v glavnem stanu in izvem zanimive stvari o glaso-vitem poletu nekega generalštabnega stotnika iz glavnega stana v trdnjavo Przemysl, ki jo oblega sovražnik.
Letalo se je dvignilo iz glavnega stana 1. oktobra popoldne. Podjetje jo bilo izredno drzno in nevarno. Sovražnik je imel obilo priložnosti za obstre-ljavanje letalca; vreme je bilo deževno, vetrovno in mrzlo, oddaljenost zelo velika. Kljub temu se je polet sijajno obnesel, za kar gre hvala umetnosti in hladnokrvnosti naših izvrstnih vojaških pilotov, katerih vrednost se ni nikdar prej sijajnejše izkazala nego ravno topot.
Namen tega poleta je bil obkoljeni trdnjavi prinesti povelja vrhovnega poveljstva, predvsem pa se osebno natančno prepričati o točasnih razmerah v trdnjavi radioteleprafična zveza sicer ves čas ni bila prekinjena, vendar se z njo ne da nadomestiti osebni pregled.
Polet je izprva potekal brez ovire. V rusko črto je letalo dospelo najprej pri Dubiecki, dan hoda pred Przemy-slom v smeri proti Dukli. Ondi je stala ruska konjeniška divizija, katere baterije so takoj otvorile proti letalcu ljut ogenj, ki je pa ostal brez učinka, ker so izstrelki veliko prekratko leteli in se razpokavali daleč za letalom. Kolikor bolj so se bližali trdnjavi, toliko opasnejša je postajala vožnja. Vse ruske baterije v tej smeri so vzele letalo na muho. Nekateri šrapneli so razpokavali čisto blizu, tako da so bile nosilne ploskve trikrat zadete. En kos je udaril komaj 20 cm od opazovalskega sedeža. Drugače je letalo nepoškodovano dospelo v trdnjavski pas.
Najsijajnejše delo je bilo spuščanje na tla, ki se je moralo izvršiti v ostri spirali, da se letalo izogne sovražnemu ognju. Pristajanje je izborno vspelo. Z nepopisno radostjo je posadka sprejela letalce, navdušenje je vedno znova naraščalo, ko so letalci pripovedovali svoje doživljaje, poročali o splošnem položaju in prinesli tudi časopise. Vsa vožnja je trajala le eno uro.
sem se tako zakopal, kakor bi bil mrlič. Prišla je noč, puške so pokale v enomer uro za uro in naši in oni so streljali preko mene. Končno je streljanje ponehalo. Ta premor so porabili Srbi za to, da so prišli preiskavat padle naše tovariše.«
»Pridi, Vojno,« je rekel neki Srb svojemu tovarišu, »pojdiva pogledat, kaj nam je švaba prinesel jesti.«
Nato je zlezlo nekaj Srbov izza okopa. Preiskali so krušnike in žepe padlim in ran jenim našim tovarišem ter so pobrali, kar so našli: kruh, prepečence in druge stvari, ter so se potem hitro zopet vrnili za okop. Neki Srb je tudi mene brcnil z nogo in ker se nisem zge-nil, me je imel za mrtvega ter mi vzel moj kruh in konserve. Kmalu nato pa se je streljanje zopet pričelo. Čakal sem celih dvanajst ur, kako se konča boj. Ko pa sem končno ob petih zjutraj za- | slišal krepki »hitra« našepa polka in je sovražno streljanje naenkrat prenehalo, sem skočil iz svojega groba in po-strelil kolikor mogoče hitro svoje pa-trone za bežečimi Srbi ter sem sedaj zopet tu pri stotniji.«
»Potemtakem te zopet izbrišem iz seznama mrtvih, sin moj, ti pa vstopi zopet v svoj oddelek,« je odgovoril stotnik, ki je tudi takoj predlagal na višje mesto, da se izreče priznanje vrlemu desetniku.
' Taki so vojaki »vražje divizije«.
Uro po dohodu letalcev je bil že glavni stan potom brezžičnega brzojava obveščen o srečnem dohodu v Przemysel. To je dokaz, kako čudovito služijo moderno iznajdbe v vojni.
Polet nazaj se je radi slabega vremena zavlekel do 6. oktobra in je bil zelo težaven. Letalo se je moralo dvigniti v višino v ozki spirali, kajti Rusi so menda prežall na to, da bi sestrelili neljubega jim ptiča. Prostor za vzlet je bil zelo majhen, vsled česar je bila nevarnost še večja.
Komaj se je letalo pojavilo nad trdnjavo, se je ozračje napolnilo z peklenskim hrupom ruskih topov. Številni šrapneli so eksplodirali v strahotni bližini letalcev in njihovo treskanje je preglasilo prasketanje motorja. Enkrat je bilo letalo tako zavito v oblak eksplodiranega šrapnela, da je bila nevarnost, da izgube orientacijo. Nada-ljna nevarnost je bila v tem, da bi mimo vršeči izstrelki letala ne raztrgali. Vsem tem nevarnostim je letalo po zaslugi občudovanja vredne letalčeve hladnokrvnosti srečno ušlo; hvala na tem pa gre tudi dejstvom, da jih ni dosegel noben težji zadetek. Letalci so bili kasneje še opetovano obstreljevani. Nosilne ploskve kažejo vsega osem zadetkov. Pilot in opazovalec sta ušla vsaki ranitvi kakor po čudežu. Dvakrat je letalo zašlo v snežni metež, vsled česar je izgubilo smer in orientacijo. V viharju se je zlomila tlačna cev, ki jo je bilo treba nato z rokami držati k stiku. Vsa vožnja je bila vetrovna.
Po dolgih štirih urah se je končno ta pustolovska vožnja srečno končala na slavo našemu letalcu in v največji prid vojnega vodstva,
NA AVSTRO - OGRSKEM VRHOVNEM POVELJSTVU.
»Rundschau« poroča; Vojni poročevalec »Berliner Tageblatta«, Adelt, piše svojemu listu 6. t. m. iz avstro-ogr-skega vojnega poročevalskega stana:
Kako izgleda vrhovno poveljstvo pri svojem delu? Običajna predstava o naglici, razburjenju, neprestanem prihajanju in odhajanju mnogih ljudi, o jezdecih, ki skokoma odhajajo s poročili, o avtomobilih, ki prihajajo z divjo brzino ne odgovarja resnici.
Oddaljeno od prenapolnjenih glavnih cest In trpov. kjer vrve uniforme, ropotajo vrste voz, korakajo čete in kjer razkropljeni vojaki iščejo svoja zbirališča, stoji ob tihi stranski cesti šolsko poslopje. Samo vojaška straža pred njim izdaje njegov vojaški značaj. Na šolskem dvorišču avtomobilski park. Nolranjost jc podobna biroju malega industrijskega podjetja.
V prostorih, ki so brez vsakega okrasja, dela baron Konrad pl. Holzen-dorf, prijatelj narave, pešec, hribola-zcc; ne kadi, ne pije, živi skrajno redno. Po mrzli kopclji in zajutreku dela do opoldne, ko gre kosit v častniško kuhinjo. Nato gre časih na kratek izprehod ali obišče kako trgovino ali slaščičarno. Medpo'oma odzdravlja na pozdrav vsakega prostaka z izredno uljudnostjo in o priliki povori z ranjenci ali onimi, ki prihajajo iz fronte. Nato dela pozno v noč, časih da 1. ure po polnoči. Pogosto je povabljen na kosilo k nadvojvodi Frideriku in Karlu Francu Jožefu.
Vest o smrti svojega sina je gene-ralštabni načelnik dobil čez teden dni preko Švedske. Bil je globoko pretresen. Po dveh dneh dospela vojnopoštna dopisnica nekega tovariša, ki je poročal, da je njegov sin padel kot junak, ko je streljal v bojni vrsti, ga je nekoliko potolažila, kakor tudi spoštovanje, ki pa nežnoudi mož z oduhovljenim obrazom in snežnobelimi brki vživa v armadi med visokimi in nizkimi.
PRVI BOJI POLJSKIH LEGIJONAR-JEV.
Krakov, 8. oktobra. »Novva Reforma« priobčuje iz peresa znanega poljskega pisatelja Gustava Danilovvskega, ki služi v poljski legiji, spomine o pr-
vih bojih legijonarskega polka, pod poveljstvom polkovnika Pilsudzkega. Ta polk je bil za svoja junaštva že odlikovan. Zanimiv je predvsem opis bojev IG. septembra, ko je polk na ruskem ozemlju prodrl do K. z naročilom da brani Vislo od Dunajčevega ustja do mesta St. Kavalerija je jezdila naprej, šla proti poldnevu skozi K. in dospela do B., kjer je ravno prišlo do praske med avstrijsko orožniško stražo in rusko kavalerijsko patrolo. Poveljnik le-gijonarske kavaleriie Orlicz je nato peljal svoj oddelek ob reki nekoliko navzdol in izbral štiri najboljše plavalce; z njimi se jc slckel do nazega, nakar se je vseh pet s puškami in municijo vr-plo v reko in skušalo dospeti na nasprotni breg. Prvi je dospel na breg Orlicz, ko nenadoma zasliši obupne klice na pomoč enega kavaleristov, ki ga je v mrzli vodi prijel krč in se je začel potapljati. Orlicz je z nova skočil v reko in spravil potapljajočega se na suho. Nato je vseh pet popolnoma nagih odšlo poizvedovat proti mestecu N. K., dasi je bilo neznosno vreme. Pri tem so zadeli na ruski huzarski oddelek kakih 30 mož in takoj otvorili ogenj proti njim. En ruski častnik in več mož je bilo ubitih, nakar so se legijonarji zopet umaknili v obrežno grmovje. Medtem so jim tovariši v čolnu pripeljali obleko, tudi se jim je pridružilo večje število legijonarjev; tako ojačeni so razkropili še ostalo rusko patrolo in ostali čez noč na mestu. Zjutraj sta dospela dva nadaljna legiionarska oddelka, nakar so legijonarji, močni kakih 400 mož, prodrli do mesteca N. K., katero so Rusi brez boja zapustili. Naslednji dan so znova ojačeni legijonarji prodrli do W., o čemer je prišlo do zmagovitega boja z ruskimi oddelki. Rusi so zbežali in W. so zasedli legijonarji.
XXX
RUSI PRIČAKUJEJO BITKE PRI
KRAKOVU.
Rim, 8. oktobra. Listu »Giornale d'Italia« poročajo iz Peterburga, da se pričakuje v okolici Krakova velika bitka med Rusi in Avstrijci. Rusi imajo milijon vojakov in močno artiljerijo. — (Po uradnih poročilih so Rusi sedaj najmanj 160 km vzhodno od Krakova. Torej se bo ta velika bitka če pride do nje vršila precej daleč od Krakova. Op. ured.)
RUSI SE IZOGIBAJO VELIKI BITKI.
Dunaj, 8. oktobra. Na vzhodnem bo"išču se Rasi v velikem obsegu umikajo. V em trenutku je še dvomljivo, če bo prišlo do velike bilke, ker se je Rusi skušajo izogni i.
nUSKA OPUSTOŠENJA.
»Nova Reforma« poroča: Krasno posestvo kneginje Marije Lubomirske v Hermanovicu, okraj Przemysl, so Rusi popolnoma opustošili. Grad, park in vas so popolnoma uničili. Tudi posestva gališkega deželnega maršala Niezabitovvskega so uničena, nadalje je opustošeno Abrahamovviczevo posestvo Tyskowce in znane toplice Lubien barona Brunickega v okraju Grodek.
NOVO TABORIŠČE ZA RUSKE VJET-
NIKE NA ŠTAJERSKEM.
Gradec, 8. oktobra. V Knittelfeldu grade velik tabor za ruske vojne vjet-nike. Zpradili bodo 20 barak, vsaka za 800 mož, vsega torej za 1G.000 mož. Poskrbljeno je vse potrebno v varstvenem in zdravstvenem oziru.
X
X
V MARMAROS - SZIGET SE VRAČA MIR.
Bndimpešla, 9. oktobra. Ogrski brzojavni urad poroča iz Velikega Vara-dina: Vest o progonu Rusov iz Marma-ros-Szigeta je vzbudila med številnimi tu se nahajajočimi begunci izredno veselje. Več ljudi se je vrnilo že 7. oktobra nazaj v Marmaros-Sziget. Železni-
ca, pošta in brzojav že normalno poslujejo. V bojih pri Marmaros-Szigetu je bilo več Rusov vjetih in več topov zaplenjenih.
NEMŠKI OFICIOZNI LIST O BOJIH V KARPATIH.
Berolin. »Norddeutsche Allg. Ztg.« piše: Poročila z dne 8. oktobra potrjujejo, da avstrijske čete v Galiciji in v Karpatih stalno napredujejo. Rusi, ki so vdrli na ogrsko ozemlje, so bili nazaj vrženi z velikimi izgubami in tudi napadi na trdnjavo Przemysl so se skrhali ob hrabri obrambi. Posadka je napravila izpade; sovražno trto je nazaj potisnila in vjela veliko Rusov. Povsod kažejo avstrijske čete enako požrtvovalnost in odločnega bojaželjnega duha, ki mu končen uspeh ne more oditL
RUSKI ZRAKOPLOV NA OGRSKEM.
Dunaj, 8. oktobra. Iz Debreclna pišejo, cla pripovedujejo tjakaj došli begunci, da je letol nad Munkačem in nad bližnjimi vasmi ruski zrakoplov,
ki je metal razne listke. Na listkih so bile v mažarskem in ruskem jeziku natiskane besede, katerih smisel je nerazumljiva.
RUSIJA ZNIŽALA BRZOJAVNE PRISTOJBINE V ZAHODNO GALICIJO.
Varšavski »Kurjer poranny« poroča, da je znižalo rusko trgovinsko ministrstvo takso za brzojavke iz Rusije v zasedena gališka mesta od 11 do 5 ko-pejk. Taksa znaša zdaj toliko, kolikor znaša v notranji Rusiji.
NAŠE URADNIŠTVO SE VRAČA V GALICIJO.
Pferov, 7. oktobra. Danes se je peljalo mnogo uradnikov skozi PJerov v Galicijo. Dobili so vsi zahodnogaliiki uradniki povelje, vrniti se na svoja mesta, ker prično prihodnje dni zopet uradovati.
Dunaj, 7. oktobra. Tukajšnji listi prinašajo poročilo berolinskega časopisa »Voss. Ztg.«, da so dobili železnični uradniki povelje, nastopiti zopet službo. Tudi uradništvo iz Lvova je bilo avizirano, da se pripravi za nasiop službe. Ta ukaz je v zvezi s požari v Lvovu, katere so najbrže provzročili Rusi na begu iz Galicije. Beg Rusov je zopet v zvezi z zmagovalno naSo bitko pri Przemyslu, katera traja baje od 4. t. mes.
Berolin. »Vossischc Zeitung« poroča z Dunaja: Uradniki galiških železnic ▼ Ja-roslavu, Tarnovu in Rzesz6wu so dobili poziv, da se takoj vrnejo na svoja uradna mesta.
XXX
RUSI ZOPET NA VZHODNEM PRUSKEM.
Berolin, 9. oktobra. (Kor. ur.) Veliki glavni stan poroča 8. t. m. zvečer: V vzhodnem bojišču je neka ruska kolona, ki je prišla od Lomže, dosegla Lyck.
CAR ODPOTOVAL V BRESTLI-TOWSK.
Genf, 9. oktobra. Francoska poročila, pravijo, da je ruski car Nikolaj odpotoval v Brestlitovvsk.
Kosti in anglešii lopovi.
London, 9. oktobra. »Daily Chro-nirk« poroča iz Petrograda, da so stali v bojih na reki Njemen na ruski strani topovi novega modela, delo Putilovih tovarn. Topovi imajo velik kaliber in so obenem labko premakljivi. Strokovnjaki so izjavili, da so novi topovi, V3emu, kar so Nemci dosedaj topov na vzhodni meji pokazali, popolnoma enakovredni. Angleži so dobili tudi ponudbe od Amerikancev glede ameri-kanskih topov.
»Daily Telegraph« poroča iz New-yorka, da pridejo ta teden v London 3 amerikanski inženirji, kjer bodo pokazali vojnemu ministrstvu model topa, ki bo glede uspehov enak velikim nemškim havbicam.
iorpeii čoln se poiopii.
Berolin, 9. oktobra. Dne 6. oktobra je potopil v Severnem morju neki angleški podmorski čoln s torpedom naš torpedni čoln »S 116«. Čoln je bil na straži. Skoro vse moštvo so naše ladje rešile.
Današnja fotograflčna slika nam kaže pokop padlih Rusov; na desni
strani pokopavajo ruskega častnika v priprosti leseni krsti
, SANATORIUM • EMONA I
1 ZA-NOTRANJE -IN - KIRURG ICNE • BOLEZNI. |
_ • PORODNIŠNICA.	.
jLOUULOANA• KOMENBKEGA ULICA 4
1	FR. DERGANC \\
Bolna črta na Francoskem se razteza oedno boli proti severu. - Kanadske pomožne čete se izkrcate na
Francoskem.
Pred nekaj dnevi je francoski vrhovni poveljnik naznanil, da se bo pričel splošen napad na nemške armade. Sedaj pa poročajo, da je ta napad odložen vsled nemških uspehov pri Arrasu in Roye, katere priznava celo francoski generalni štab. Ti uspehi so Francoze prisilili, da so izpremenili bojno črto svojega levega krila.
Na severozahodni francoski obali so se izkrcale močne kanadske pomožne čete, ki korakajo sedaj proti Arrasu. Nemci so tu vse potrebno ukrenili za uspešen odpor. Vidi se pa, da Francozi še vedno poizkušajo priti za nemško desno krilo. Ker se jim je to pri Arrasu ponesrečilo, so šli še dalje proti severu in poizkušajo sedaj svojo srečo pri Lille.
Iz Londona poročajo naslednji zelo optimistični komunike: »Zopetna ofenziva francosko-angleške armade povzroča veliko zadoščenje, ker kaže, da se obkolje-valno gibanje pomika vedno bolj proti severu. Bojna črta je dolga skoro 300 milj. Vojni poročevalci so prepričani, da bo sovražnik, čeprav bo bitka trajala še nekaj časa in čeprav imamo pričakovati še neznatne poraze na gotovih točkah, kmalu prisiljen, da se umakne na lastno ozemlje.«
»Daily Chronicle« poroča, da je v Alderhortu izvežbanih okolu 130.000 mož, ki bodo kmalu odšli na bojišče. Vežbanje pa klub vsem naporom ne dosega zaže-ljenega uspeha, ker so čete nezadostno opremljene in oborožene.
XXX %
Berolin, 9. oktobra. Veliki glavni stan poroča 8. t. m. zvečer: Z zahodnega bojišča ni nobenih poročil odločilnega pomena. Nekaj napredovanja je zaznamovati pri St. Mihielu in v argonskem gozdu.	|
Na lopo za zrakoplove v Diisseldoriu je nek sovražni zrakoplovec vrgel bombo. Streha lope je bila prebita in poškodovan zrakoplov, ki je bil v lopi.
XXX FRANCOSKO POROČILO O BITKI NA FRANCOSKEM.
Pariz, 9. oktobra. (Kor. urad.) Uradni francoski komunike, izdan 7. t. m. ob 3. uri popoldne izvaja: Na našem levem krilu traja bitka z veliko silo. Obe nasproti si stoječi armadi segata do okolice Lensa in La Basseea. Nadaljujejo ju kavalerijske sile, ki se medsebojno vojskujejo do okolice Armentieresa. Od fronte med rekama Somme in Maas se ne more nič novega poročati. V Woevreju je poizkusil sovražnik iznova, da naše napredovanje ustavi, a njegovi napadi so sc zopet izjalovili.
ANGLEŠKO POROČILO O VOJSKI NA FRANCOSKEM.
Londonski tiskovni urad (poroča avstrijski kor. urad) hvali hrabrost in junaštvo francoskih čet v hudih bojih severno od Oisea in pri Lensu in označuje splošen položaj kot zadovoljiv.
ITALIJANSKA SODBA O OPERACIJAH GENERALNEGA POLKOVNIKA PL. KLUCKA.
Rim, 9. oktobra. (Kor. ur.) »Giorna-le d' Italia« piše v svojem včerajšnjem poročilu o položaju med drugim: Čisto gotovo je generalni polkovnik plem. Kluck pravi junak vojske, ker se mu je zaupala najtežavnejša naloga in ker jo je znal tako spretno in genialno rešili, da fnorajo priznavati to tudi sovražniki. Dejansko se mu je posrečilo, dasi naj bi ga bile obkolile premočne sovražnikove čete, da je predvčerajšnjim sam grozil sovražniku, da ga obkoli in da je prisilil sovražnika na več točkah, da je moral iti nazaj. General Joffre je takoj prihitel, da stvar popravi. Včeraj se je zopet obnovilo ravnotežje. Ne more se pa trditi, da hrabri nemški general nima še nad, da bi spravil v nevarnost francoske armade, ki mu stoje nasproti.
VELIKANSKA BITKA NA FRANCOSKEM SE BLIŽA ODLOČITVI. Kopenhagen. » Nacional Tideude« poroča iz Londona: Vse vesti soglašajo, da je velikanska bitka na Francoskem dosegla višek in da bo odločitev padla še ta teden. Boji na levem krilu se nadaljujejo S Strastjo, ki je bila dozdaj celo v teh krvavih spopadih nepoznana. Nemci skušajo dobiti s trdovratnostjo, katere si človek niti predstavljati ne more, železnico v roke. Boj severno od Somme dobiva tako strašen značaj, da ne more dolgo časa trajati.
FRANCOSKA POSTAVLJA V BOJ ZADNJE SILE. Berolin, 9. oktobra. Iz Ziiricha prihaja poročilo, da napenja Francija zadnje
sile proti nemški armadi in da je odpo-klicala z laške meje vse čete razen onih, ki niso ravno direktno potrebne za vzdr-žanje miru v deželi.
TRETJI PAS UTRDB OKOLI PARIZA.
Geni, 9. oktobra. Neko pariško poročilo pravi, da je bil izdan odlok, ki so ga podpisali vsi ministri, s katerim se vojaški pariški okraj poveča čez zunanje utrdbe še za 25 km. Ta novi pas so že pričeli utrjevati.
NEMCI MEČEJO BOMBE NA FRAN-GOSKEM.
Pariz, 9. oktobra. Havas poroča: Dne 8. oktobra je vrgel neki letalec dve bombi: ena je padla na ravnino Saint Denis, kjer je napravila nepomebno škodo; druga je padla na Aubervilliers, kjer je tri osebe ranila.
JAPONSKI PAPIR ZA ARMADE TROJNEGA SPORAZUMA.
Japonski generalni konzul v Ly-onu obvešča, da je japonska vlada pripravljena, da dobavi zveznim armadam velike množine papirja posebne vrste, ki ga znajo le nekateri izdelava-ti in ki je sposoben za zimske obleke.
KANADSKA BOLNIŠNICA NA FRANCOSKEM.
Uradni francoski list objavlja odločbo, ki poblašča vojno ministrstvo, da sprejme dar kanadske vlade v znesku 500.000 frankov za napravo in vzdrževanje začasne bolnišnice za ranjence in bolne vojake. Zavodu bo ime »Kanadska bolnišnica«.
jetna. Dvomijo tudi, da bi mogli Francozi še dolgo se upirati. A če tudi podleže Francija, bi to na položaj Anglije ne vplivalo, ker je Anglija sklenila, da vse zastavi, da zlomi nadvlado Nemčije v Evropi.
DOBRE FINANCE NA NEMŠKEM.
Berolin. Od državnega posojila so vplačali že 2420 milijonov mark, to je 54-26% vsote, ki so jo podpisali. To je največja vsota, ki jo je kdaj kako ljudstvo skupaj spravilo v tako kratkem času.
NEMŠKI VELIKI GLAVNI STAN.
O tem piše vojni poročevalec Schwe-der med drugim: Veliki glavni stan mora biti vedno približno 50 km in več za fronto. Tačas je v nekem francoskem mestu, ki tejc krog 20.000 prebivalcev in je zelo imovito. To kažejo številne bogate trgovine, zlatarji, damske modne trgovine in pa podružnice velikih pariških bank. Večina trgovin je bilo sicer izpočetka zaprtih. ker je dal župan pred prihodom nemških čet nabiti poziv, naj prebivalstvo hitro zbeži. Ko so pa pobegli trgovci videli, kako dobre kupčije delajo ostali trgovci s 509 člani velikega glavnega stana, so se polagoma jeli vračati. Navzočnost najvišjega gospoda nemške države, nemškega cesarja, v glavnem stanu je mestnim prebivalcem seveda znana ter se vsak dan radovedno zbirajo v bližini glavnega stana Cesar stanuje v razkošno opremljeni pa-tricijski hiši ter je v neposredni telefonski zvezi z vsemi vojno-službenimi mesti. Razen telefonske in brzojavne zveze Berolinom je uvedena tudi vsakdanja avtomobilska zveza z nemško prestoli.co; čez Luksemburg in Kolin rabijo kurirji tri dni za pot tja in nazaj. — V neposredni bli žini cesarskega glavnega stana se nahaja veliki generalni štab, kjer deluje kot načelnik grof pl. Moltke. V nekem večjem hotelu je nastanjeno vojno ministrstvo, neki lepi patricijski hiši pa državna pisarna, ki jo osebno vodi državni kancler pl. Bethmann-HolKveg.
L jbm 1,}
Hrasse/ *T,em P Brass" Meh
MorisJ^t* Jrr^.ffS®*
■ £imbra> jffijjfa
—ecies
L*!.' 'ktinti
Permt*	~m
C ■ 9>*fere
jfiufsesrJ ZiM ^
. •rm/erK *
m**
' ' ..... *fiey/}n/
•pisane, "PrSomoM
i/erdun ^t
Im/ti SM_ . V^ aMmm
%
J: *Coufmr% temne	xm^„„
• „ A m
y Tro/esi> V [Mcbiim-
fnm
fonteinmc
%fhii/ipnt M • \ C &Lmresl
BOJIŠČE NA FRANCOSKEM.
ANGLEŠKA TRMA.
Dopisnik »Giornale d'Italia« v Londonu sodi o položaju Francozov zelo pesimistično: Brzojavlja: Londonski
PREDSEDNIK FRANCOSKE LJUDO-VLADE POINCARE OBISKAL ANGLEŠKI GLAVNI STAN IN PARIZ.
Pariz, 9. oktobra. Korespondenč-
nik Poincare je prišel v ponedeljek zjutraj v spremstvu ministrskega predsednika Vivianija, vojnega ministra in generala Dupargeja v francoski veliki glavni stan, kjer se je nekaj ur razgovarjal z generalissimoin, nakar se je podal v angleški glavni stan, kjer se je sestal z angleškim maršalom Fren-chom. V torek je obiskal Poincare dve francoski armadi. Predsednik francoske republike in ministri so se poučili o preskrbi vojakov, o prometu s pismi, sanitetni službi in odpeljavi ranjencev. V torek zvečer se je pripeljal predsednik Poincare v Pariz, kjer si je v spremstvu vojnega ministra in generala Galbenija ogledal utrjeni tabor pred Parizom in se vrnil v Pariz.
POINCARE O OBISKU FRANCOSKE ARMADE.
Pariz, !). oktobra. Korespondenčne-mu uradu se je 7. t. m. zvečer čez Rim poročalo: Po obisku armad je pisal predsednik Poincare vojnemu ministru Millerandu pismo, ki mod drugim izvaja: Obisk me je globoko pretresel. Pogled na krasne Čete, živo skupno delovanje narodne energije spominja v duši na slavne spomine naše zgodovine. Čete vedo, da zmaga ni samo cena za hrabrost, marveč tudi za vztrajnost in za trdnost. Številni uspehi, ki so jih naše čete pridobile, so jih navdahnili z upravičenim zaupanjem v končni uspeh. Ko pohvali generale in častnike, Poincare nadaljuje: Generalissimovo metodo in njegovo vztrajnost občudujejo vsi, ki ga vidijo pri njegovem delu. Poincare prosi vojnega ministra, naj sporoči njegove živahne čestitke generalissimu in poveljnikom armad in zborov, kakor tucli častnikom in vojakom. Po obisku utrjenega tabora pred Parizom je po vojnem ministru Millerandu pisal pismo generalu Gal-lieniju, v katerem izvaja, da mu je nudil obisk priliko, da je videl izvrstne odredbe, ki so se ukrenile, da se morebitna obramba glavnega mesta najpopolnejše izvede.
POINCARE ZOPET DOMA.
Bordeaux. Predsednik republike Poincare in ministra Viviani in Mille-rand so se zopet vrnili dne 8. oktobra v Bordeaux. Ministrski svet je sklenil, da se rok za plačitev obresti osebam iz Alzacije in Lotringije podaljša.
Sveln vojska proti Francozom.
Carigrad, 9. oktobra. (Kor. urad.) »Taswir-i-Efkiar« poroča, cla se nova vstaja v Maroku zelo hitro širi. Najuglednejši glavarji hodijo od rodu do rodu in proglašajo proti Francozom sve-lo vojsko. Tudi v listih krajih, kjer še ni izbruhnila vstaja, vre sovražno gibanje proti Francozom. »Tanin« poroča, da Angleži delajo z vso silo, da najdejo revolucijske oklice, ki so se baje odposlali v Egipt. Izvedli so hišne preiskave, osobito v uredništvu lista »E1 Schuab« in v palači princa Aziz paše, a preiskave so ostale brez vsakega uspeha.
vojaški krogi sodijo, da kljub vsej hra- j nerau uradu je clošlo 7. t. m. popoldne brosti vojakov francoska zmaga ni ver- | čez Rim naslednje poročilo. Predsed-
SANITETNI PSI.
Nemško armadno vodstvo ie v sedanji vojni napravilo najboljše izkušnje s sanitenimi psi, ki jih porabljajo za iskanje ranjencev na prostranih bojnih poljih. Zato so takoj pričeli vežba-
ti nadaljno število teh brihtnih živali.
Naša slika nam kaže zgoraj foto-grafični posnetek prizora, ko pes najde ranjenca, da ga po najnovejši izučbi n« naznani z lajanjem. Spodaj vidimo psa, ki vodi k najdenim ranjencem.
Francozi proii iiaiijanom v Tripoiisu.
f FRANCOZI ZASEDLI V TRIPOLISU OAZO BARKAT.
Frankobrod, 9. oktobra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima: Neko iz Tripolisa došlo zasebno pismo izvaja, da je zasedla neka francoska kolona začetkom meseca septembra oazo Barkat — tudi Barracat ji pravijo — ki leži 10 milj proti jugu od oaze Ghat, ki je v vseh zemljevidih zaznamovana, da pripada tripolitanskemu ozemlju. Ker se Francija in Italija pogajata o tripolilan-skih mejah, postane ta korak Francije lahko važen.
Nemci vjeii norveški parnik.
Stettin. S popolnoma merodajne strani poročajo »Sttetiner Nachrichten«, da je neki nemški torpedni čoln vjel norveški parnik »Modig« s 1800 tonami premoga, ki ga je peljal iz Angleškega na Rusko. Vjel ga je v Vzhodnem morju in ga privlekel v Svinemiinde.
„Emden" straši naprej.
»Morningpost« poroča iz Kalkutte'. Radi nastopa nemške križarke »Emden« je zdaj Birma od 'zunanjega sveta odrezana. Pristanišča Rangoon vsled prepovedi že dva tedna ni zapustila nobena ladja in je popolnoma prekinjena plovba z Birmo.
Romunija prepovedala izvoz žila.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Budimpešte: Rumunija je prepovedala izvoz žita in pšenične moke, ker sc boji, da nc bi žita doma zm&nikalo.
Usoda Hnfroerpna odločena. - Mesti Lierre in Contieh u ognju. — Kolodoori o Mmerpnu gore. - Belgljsk! Nrall in kraljica na begn.
BELGIJSKO POROČILO O POLOŽAJU V ANTWERPNU.
Uradno belgijsko poročilo obvešča, da so došla v Antwerpen ojačenja, vsled česar se je povišala moč belgijskih čet.
Prebivalstvo pa mora vedeti, da se odločuje usoda Belgije in Antvverpna zdaj ob Aisni in da zavezniki zato ne smejo oslabiti svojih sil. Antwerpenska posadka je itak močna. V soboto je udrla nemška kavalerija čez Dufel, ki ga jc razdrla artiljerija. Nemci so prodrli do Lintba, a v nedeljo so opustili Nemci svoj namen, da forcirajo Ncthc in so razrušili utrdbe med Senno in Šeldo. Nemci so napravili vrzel med čete, ki so se obupno borile. Nemški šrapneli so zelo opustošili Contieh in Mortsel. Po zadnjih poročilih z meje divja boj okolu Antwerpna z vso silo. Nemške bombe padajo v vasi tik pred mestom; nemški aviatiki mečejo v mesto ročne bombe. Belgijsko vojno ministrstvo je premeščeno v Ostende. Potrjeno še ni, da sta žc tudi kralj in vlada Antwerpen zapustila.
MESTO ANTWERPEN SE ŽE OBSTRELJUJE.
Berolin, 9. oktobra. Veliki glavni stan poroča dne 8. t., m. zvečer: Pred Antwerpnora je bil vzet fort Breet-donck. Trdnjavski poveljnik je podal izjavo, da prevzame odgovornost, nakar se fe pričel napad na notranje utrdbe in s tem tudi obstreljevanje mestnih delov, ki leže za temi utrdbami.
Berolin, 9. oktobra. O obleganju Antwerpna so poroča: Poveljnik je razglasil, da lahko vsak meščan zanusii mesto, rla se na, dokler traja oMeaanie ne sme vrnit?.. V katedrali je bi?a veL-ka prošnja svečanost, katere se je udeležil tudi kardinal Mercier. Mesto je vsled porušenia vodovoda že teden dni brez pitne vode. Zato nas a>a nevarnost, da se pojavijo nalezljive bo-lazui.
Bruselj, 8. oktobra. General pl. Be-seler, poveljnik oblegovalne armade, je na podlagi 26. člena haaških določb sporočil po nevtralnih zastopnikih oblastem v Ant-werpnu, da bo začel mesto obstreljevati. Obstreljevanje se je začelo ob 12. uri ponoči.
POSLANIKI ZAPUSTILI TRDNJAVO ANTWERPEN.
Amsterdam, 9. oktobra. »Telegraf« poroča iz Roscndaala z dne 7. oktobra: Diplomatični zbor je zapustil Antwerpen in se je podal na vladnem parniku v Ostende. Meščanska garda se je razorožila. Rosendaal je podoben taborišču beguncev. Celo noč in cel dan so vozili vlaki be-
gunce, ki jih cenijo na 18.000, zlasti žen in otrok. Begunci stanujejo v cerkvah, kinematografih, v železničnih šupah in privatnih hišah.
NEMCI OBSTRELJUJEJO NOTRANJI PAS FORTOV. — BEGUNCI.
Amsterdam, 8. oktobra. »Handels-blad« poroča: Hudo obstreljevanje je zlasti v nižjih slojih povzročilo velik strah. Vse je bežalo na kolodvore. Vlaki na Nizozemsko so vsi prenapolnjeni. Nemci so si priborili pre'iod čez reko Net^e. Mesti Mesti Lierre in Contieh so streli iz topov zažgali. Nemci prodirajo skozi odprtmo med Contidiom in Vieueom in obstreljujejo notranio črto iortov.
POSADKA V ANTWERPNU SE PREPELJE NA FRANCOSKA BOJIŠČA
Berolin, 9. oktobra. Po poročilih iz Stockholma je prišel angleški minister za mornarico zato v A-ntwerpen, da bi se posvetoval o morebitnem hegu belgijskega kralja Alberta na Angleško. Posadka mesta naj bi sc pa prepeljala na parniM'* na Angleško in od tam na razna druga bojišča.
BELGIJSKI KR \LJ RANJEN?
Rotterdam, 9. oktobra. »Niew Cou-rant« poroča, da je baje kralj Albert lahko ranjen. Poročilo ni še potrjeno.
ANTV/ERPEN GORI.
Kolin, 8. oktobra. ^Kolnische Zeitung« piše z dne 6. oktobra: Obstreljevanje Ant-vverpna je trajalo celo noč. Ogenj je bil tako močan, da so se v obmejnem kraju, v Rosendaalu, hiše tres'e. V Rosendaal je •prišlo na tisoče beguncev, ki vedno še prihajajo. Nad mestom se opažajo veliki plameni. Zdi se, da so začsle goreti psi^o-lejske zaioi'e v pristanišču. Južni kolodvor je v ognju; glavni kolodvor je resno poškodovan. Vlada je ukazala, da so v!aki za ranjence in begunce vedno pripravljeni.
Berolin, 9. oktobra. Kolodvori v /n*weranu fsore. Municiiska zaloga "e zle4p'a v zrak. UsciJa mrs*a je odločena. KrrPeva dvojica se ie peljala mot> veliko pniečo čez vojaški ladijski mout in be^nla na rim1-' ^reg Sckelde. L. liica je resno zbolela.
BELGIJCI BODO BRANILI ZADNJO HIŠO V MESTU.
Kopen^agen, 8. oktobra. s.Po'i'tikcn« poroča iz Antwerpna: Po poročilih listov je vlada premišljevala, če bi obstreljevanje mesta preprečila. Po zavzelju druge utrjene črte naj bi se razobesila bela zastava. Zdi pa se, da je meščanstvo zahtevalo, da se mesto brani do zadnje hiše. Nemški letalci mečejo na mejto večkrat bombe.
Sr&ske £ete feeže iz Bosne. - Boli s
Srbi.
Dunaj, 8. oktobra. Uradno se razglaša: čiščenje Bosne napreduje. K že javljenim uspehom proti Črnogorcem se pridružuje sedaj tudi odločilen udarec proti preko Višegrada brez boja vpadlim srbskim močem. Njihova severna kolona je že od Srebrenice proti Bajini Bašli vrženi nazaj nazaj preko Drine; odvzeta sta ji tren in municij-ska kolona. Na Romanjo planino prodrlo glavno moč pod poveljstvom bivšega vojnega ministra generala Miloša Božanoviča so naše čete v dvadnevni bitki popolnoma porazile ter je sovražnik le s hitrim begom ušel od nas nameravanemu zajetju. En srbski bataljon 11. polka drugega poziva je bil ujet ter več brzostrelnih topov zaplenjenih.
Potiorek, fcm.
XXX
Kar smo mi že pred nekaj dnevi poročali, se danes uradno potrjuje. Romanja planina se dviga kakih 15 km vzhodno od Sarajeva, njen najvišji vrh je visok 1647 m. Srebrnica leži severovzhodno od Sarajeva, blizu srbske meje, Bajina Bašta pa leži jugovzhodno od Srebrnice na srbski strani Drine.
X X' X
PREBIVALSTVO ZAPUŠČA BITOLJ.
Solun. Vsled žalostnih razmer v Bito-lju in neznosnega postopanja srbskih oblasti je več družin mesto zapustilo in se podalo v Novo Grčijo,
PREGANJANJE BULGAROV V SRBIJI.
Vsi bulgarski listi poročajo, da v Makedoniji uničujejo Bulgare po načrtu. Položaj makedonskih Bulgarov je obupen.
BOJI MED TURKI IN SRBI.
Soiija. Iz Makedonije poročajo: Dne 2. oktobra se je vnel pri Gradezu, okraj Tikveš, krvav boj med oboroženimi turškimi domačini, ki so pobegli v gore pred srbskim nasiljem, in pa med proslulo če-taško bando Babunckija. Boj se je bil cel dan. Banda je izgubila 20 mož, med njimi vodnika. Turki so imeli 1 mrtvega in 3 ranjence. Od tega časa naprej strahujejo srbske čete in četaši bulgarsko prebivalstvo v okolici.
BULGARIJA NE NAKUPUJE POTREBŠČIN ZA ARMADO.
Sofija. Nasproti govoricam, da je poslalo vojno ministrstvo na Bulgarskem velekupce in komisarje v Avstrijo in Nemčijo, ki naj na račun ministrstva nakupijo potrebščin, izjavlja generalna intendanca armade, da ni k temu nikogar pooblastila.
Preskrbo z živili m M eta.
Poljedelstvo na Angleškem proizvaja le šestino vseh živil, ki jih potrebujejo za svoje prebivalstvo. Ostalih pet šestink morajo uvažati iz inozemstva To razmerje se je razvlo tekom zadnjih 50 let in še vedno poostruje; višje in višje se dvigajo številke anele-
škepra uvoza. Na prvem mestu stoji pšenica, katere so lani uvozili za nad eno milijardo kron. Potem pride goveje in ovčje meso ter slanina, ki jih uvozijo za 800 milijonov kron. Žive živine uvažajo leto za letom manj, zato pa raste uvoz zmrznjenega mesa iz Avstralijo in Arpentinije. Zmrznjeno meso je vedno dražje ter le nietrova cena zla9ti zad-
njih pet let močno narastla. Vzrok je ta, ker so Združene države danes že same navezano na uvoz mesa ter delajo (ako angleškemu konsumu konkurenco. — Jutranja Angleževa pijača je čaj, ki ga uvozijo na leto za 350 milijonov kron; kave in kakava pa uvozijo vsakega leta za 75 milijonov, a poraba kakava vidno narašča. Znatno postojanko zavzema v angleškem uvozu sladkor. Od vseh strani se steka ondi, zato so tudi cene nižje nego v naši sladkorni deželi. Moke prihaja na Angleško za približno 150 milijonov kron, večinoma iz ameriške Unije. Veliko se uvaža svežega, posušenega in vkuhanega sadja. Znatne so množine rib, ki jih uvažajo.
Kot izvozne dežele pridejo v po-štev: Indija, ki dobavi pšenico, čaj in riž, potem pride Kanada, ki dobavi pšenico, in Avstralija, ki razen pšenice daje tudi zmrznjeno goveje in ovčje meso, surovo maslo in vino. Nova Zelandija daje zmrznjeno meso. Ceylon stoji na prvem mestu za dobavo čaia; od tu dobiva Anpliia skoro 95 odstotkov vsega čaja. Errint daje čebulo, jajca, trsni sladkor, fižol datelje in živo divjačino. Zanadna Indiia izvaža sladkor, knkao, rum, banane, dišave. Iz evropskih dežela dobiva Anglija: Iz Nemčije sladkor, jaica oves, ječmen in vino. Važen ansrleški dobavitelj je Danska, ki jim daje sveže surovo mnsio, iaica, ribe in ZRorščeno mleko. Iz Hnlandske dobivalo Angleži mprparin surovo mleko, sir, jajca kromnir, nreši*evo meso, slanino i. dr.: ista živila dobivaio tudi iz Belfrije. Iz Francije nrihaia k njim vino, zelenjava sir. surovo maslo; iz Rusije jajca, ječmen, pšenica, sladkor. Tudi Amerika in celo Kitajska in Japonska ler aziiska Turčija nreskrbuiejo Ano-Mio 7 živili. Zato ni čudno, da Anglija tako skrbi za svoio varnost na moriu in rla so Angleži tako nrenlašeni rodi uspešnega delovania urnih nemških križaric v Atlantskem in Indijskem oceanu ter nemških vojnih ladij v Severnem morju. Kaj če bi se Anglija obkolila in preprečil dovoz živil, bi ji takoj pretila najhujša lakota.
Kij £ S PorililiSKO?
NAPETOST MED PORTUGALSKO IN NEMČIJO.
Dunajski diplomalični krogi izjavljajo, da obstaja resna napetost med Portugalsko in Nemčijo. Anglija dela na to, da Portugalska opusti nevtralnost in da se udeleži vojske.
PORTUGALCI POZDRAVLJAJO FRANCOSKO LADJO.
Lizbona. Sem je došla francoska križarica »Dupetit Thouars«, da se udeleži slavnosti ob obletnici proglasa republike. Prebivalstvo je pozdravilo posadko z navdušenjem. Zunanji minister je prosil francoskega poslanika, naj sporoči svoji vladi zahvalo za to prijateljsko manifestacijo.
PORTUGALCI OBOROŽE ENO DIVIZIJO. ZAHTEVAJO VOJNI KREDIT.
Lizbona, Portugalska vlada uradno naznanja, da zahteva za izvanredne voja-
ške izdatke kredit. Pravijo, da se bo ena divizija postavila na bojno stanje.
PORTUGALSKA IZJAVLJA, DA JE NEVTRALNA.
Dunaj, 9, oktobra. Portugalska vlada v Lizboni je izjavila, da vztraja na nevtralnosti in da je Anglija ni prosila, naj nevtralnost pusti. Vlada si je sama dovolila osem milijonov kredita za oboroženje.
Mi za pravice mol narodov.
Carigrad, 9. oktobra. (Kor. urad.) »Terdjoumani - Hakkikat« piše z ozirom na As.uithov govor, ki je med razlogi sedanje vojske navedel tudi željo, da bi naj se čuvale pravice malih narodov. List; upa, da ho Asquith držal, kar je obetal in da bo zato podpiral, kar zahtevajo Ukrajinci. Spominja na trpljenja, ki so jih prestali Ukrajinci pod gospodstvorn Rusije, ki jim ni priznala niti tistih pravic, ki so jih imeli judje in jim odrekala vse: jezik, lastne šole, književnost, društveno in sho-dno pravo; celo ustanovitev dobrodelnih društev. List lconstatira, da se je ohranil ukrajinski narod le vsled pravic, ki jih uživajo Rusini v avstro-ogrski monarhiji.
bi namerava Enver paša?
Odeško časopisje se živahno peča z voinimi pripravami Enver paše in trdi, da namerava Enver paša vojsko z Rusijo in da hoče istočasno tudi Egipt
napast!.
M paša proll lzmai:ii Kemalu.
MiTan, 7. oktobra. »Corriere della Sera« poroča iz Barija: Iz Drača se naznanja. da se namerava Esad paša, čegar oblast se čedalje bolj utrjuje, pripeljati v Valono, čeprav mu je to mesto vedno nasprotovalo. Esad paša je baje rekel , da hoče preprečiti Izmail Kemalove načrte, da ga bo dal, če se prikaže v Valoni, ujeti in če bi se njegovi pristaši upirali, da bo dal mesto norušiti Esad se je polas.il palače, v kateri je sianoval knez Wied in je last-EiMOČno osltrnal vse neča'e z vrat. Zdaj vihra nad palačo turška zastava, kakor menijo, z ozirom na muslimane. To zastavo po bo Esad baje nadomestil z albansko, ko bo njegova vlada dovolj utrjena.
Uim poročile.
NADVOJVODINJA IZABELA OBISKUJE RANJENCE.
Dunaj, 9. oktobra. Nadvojvodinja Iza-bela, soproga višjega poveljnika nadvojvode Friderika, je obiskala garnizijsko bolnišnico in osem sanitetnih barak v Badnu. Govorila je zelo ljubeznivo z ranjenci, jim delila patnjotične razglednice in se izjavila zelo pohvalno o oskrbi zavodov.
OBLEGOVALNI TOPOVI.
K napredujočemu naskoku na Ant-werpen.)
Težka artiljerija, ki ima v sedanji vojni velike naloge, ni le izpolnila vseh nad, ki so se stavile nanjo, marveč jih je še prekoračila. V tem oziru so jako zanimiva poročila o nemškem napadu na Antwerpen. Tu vidimo, kako malo odporne sile imajo vse, tudi najmodernejše trdnjavske zgradbe nasproti novim nemškim topovom. Tu se ponavlja, kar se jc bilo pokazalo tudi pri vseh drugih trdnjavskih fortih. Kakor hitro se pripeljejo na mesto avstrijski in nemški težki topovi in ko otvorijo
ogenj, je treba le primeroma kratkega časa, da se uničijo sovražne trdnjavske zgradbe. Zlasti velja to o 42 centime-terskih topovih in avstrijskih motornih baterijah. Ogenj proti doslej zavzetim antwerpenskim fortom je trajal pičlih 24 ur, potem so bile utrdbe spremenjene v razvaline. To priča o strahovitem učinku oblegovalnih topov. _
Naš fotografičrii posnetek kaže spodaj moderni oblegovalni top, pripravljen za transport, zgoraj v sredi isti top pripravljen za streljajnje, poleg pa vidimo antvverpenske hiše, ki so jih razdejale bombe iz Zeppelina.
SKRB ZA RANJENCE.
Dona). 9. oktobra. Kakor učc izkušnje, je najbolj primerno, da se ranjenci v prvi dobi spravijo v bolnišnice, ki so blizu vojnih dogodkov, da dobe tam zdravniško pomoč in oskrbo. Njih nadaljni transport se bo ravnal po zdravstvenem stanju. Bolniki z nalezljivo boleznijo se ne bodo transportirali in se bodo oddali v posebne bolnišnice. Vojno ministrstvo je v tem smislu izdalo potrebne določbe. Bolniščni zavodi se bodo razširili v večjih krajih, kjer bodo dobili vojaki potrebno pomoč in oskrbo.
ODPRAVLJENA CARINA V AVSTRIJI.
Dunaj. Avstrijska vlada je v sporazumu z ogrsko odpravila carino na sledeče vrste žita: pšenico, rž, oves, ječmen, koruzo, ajdo in proso. Dalje carino na: fižol, grah, lečo in moko iz žita in stročnih produktov.
ANGLEŠKA KUPUJE SLADKOR.
Kardili. »Weslern Meil« poroča, da je kupila vlada 900.000 ton sladkorja, tono po 20 funtov šterlingov. Sladkor pride z Jave, otoka Mauritius, Denerara in drugih krajev.
ANGLEŠKA RIBIŠKA BARKA ZADELA NA MINO.
London, 9. oktobra. Angleška ribiška barka »Lilly« je zadela na mino v Severnem morju in se potopila. Utonilo je sedem mož.
DANSKI PRORAČUN.
Finančni minister je predložil zbornici proračun za leto 1915/16. Dohodki znašajo 125 milijonov, stroški 122 milijonov kron. Za armado in mornarico je določenih 63 milijonov kron.
ODVEDENI PODMORSKI ČOLN NAZAJ V SPEZZIO PRIVEDEN.
Listu »Kolnische Volkszeilung« brzo-javljajo iz Rima, da se je v spremstvu neke laške torpedovke iz Spezzie odvedeni podmorski čoln pripeljal nazaj.
UM volni mlnlsier odstopil.
Rim, 9. oktobra. Že nekaj dni sem polemizirajo laški listi o upravnih vprašanjih vojnega ministrstva. Agcncia Štefani poroča, da je vojni minister general Grandi podal ministrskemu predsedniku svoj odstop.
Najnovejšo orodne poroči o o oDslre-Ijovonju hlverpna.
Amsterdam, 9. oktobra. Iz vseh mest ob belgijski beji prihajajo poročila o številnih beguncih iz Antwerpna. Veliko se jih je prepeljalo «a Angleško. Begunci pripovedujejo, da Je nemški poveljnik odložil obstreljevanje do vče-rai zjutraj, da je prebivalstvo lahko odšlo. Rotterdam je poln beguncev. Begunci pripovedujejo, da sta kralj in vlada Antwerpen zapustila.
Amsterdam, 9. oktobra. V Rosendaal došli begunci iz Antwerpna poročajo, da se je ponoči pričelo obstreljevanje mesta. Prva granata je padla v južni del mesta. Med obstreljevanjem se je pojavil nad mestom nek Zeppelin in metal bombe na zaloge olja pri Hoboknu. Nastal je ogenj. Nemci so nato obstreljevali severovzhodni del mesta.
Amsterdam, 9. oktobra. »Telegraf« peroča in Rosendaala: Prehod čez reko Nethe se je Nemcem ▼ torek posrečil, potem ko je artiljerija dolgo obstreljevala utrdbe pri Poersu. Nemci operirajo v trikotu. Lier—Poers—Antwerpen. Nemški pijonirski oddelki so plavajoč prišli na drugi breg Nethe. Nato so napravili prehod čez reko in postavili na drugi breg težko artiljerijo, ki je takoj pričela delovati. Belgijci so ponovno razstrelili prehode čez Netho, katere so pa nemški pijonirji z velikimi zguba-mi zopet postavili.
stanu so večinoma železničarji. Po naročilu okrajnega glavarstva se jih je razdelilo na stanovanja k večjim posestnikom. V nedeljo, dne 4. oktobra, so Poljaki s svojimi družinami prisostvovali službi božji v naši župni cerkvi. Sveto mašo je služil kaplan 6. gospod Polak. Ob koncu svete maše so Poljaki zapeli cesarsko pesem v poljskem jeziku. Poljaki se vedejo zelo zgledno in so posebno nekateri zelo pobožni ter mirnega značaja. Mnogi Slovenci njih govorico dobro razumejo, Poljaki pa slovensko.
OD 35 ieinici avsiro-osrske zveze z
Carigrad, 9. oktobra. (Kor. urad.} Ob 351etnici dne 7. oktobra avstro-ogrske zveze z Nemčijo objavlja »Osmanischer Lloyd« uvodnik, ki naglaša, kako važen da je bil ta zgodovinski dogodek, ker sedanja vojska dokazuje triumf državne nad idejo plemen. Članek zaključuje: Želimo, da zveza, ki se je izkazala v največji vseh dob, iz krvavih bojev izide zmagoslavno in da prevzame tisto vlogo, ki ji je kot cena zmage določena, namreč skupno misijo, da vodi usodo evropskih držav.
Kolera v Avstriji.
Dunaj, 9. oktobra. (Kor. urad.) Sanitetni oddelek notranjega ministrstva poroča: Dne 8. oktobra so dognali bakteriološko sledeče slučaje azijske kolere, in sicer na Moravskem: 1 slučaj v Brnu, 6 slučajev v Velikem Niemšicu in 1 slučaj v Velikem Steurowacu (okraj Ustje). V Šle ziji: po 1 slučaj v Friedecku in v Jagern dorfu. V Galiciji: 3 slučaji v Novem San-decu in 1 slučaj v Kalwarji (okraj Wado-wice). V Brnu, Friedecku, Jagerndorfu in v Velikem Steurowcu so oboleli vojaki, došli s severnega bojišča. 8. oktobra se je dodatno poročalo že o 15 slučajih bakte riološko dognane azijske kolere v Galiciji.
Odmev rešil poru.
Poljaki ne Slovenskem.
—	Prva poljska šola na Kranjskem, V Krškem so ustanovili poljsko šolo za otroke galiških beguncev.
—	Gališki begunci v mariborskem okraju, v času od 26. avgusta do 30. septembra je došlo v mariborski okraj 1000 galiških begunccv, katere je politična oblast porazdelila na občine Po-brežje, Tczno, Lajteršberg, Karčovino, Kamnico, Ranče, Radvanje, Orehova vas, Rogozo, Slivnico, Spodnje Hoče, Bohovo, Pivolo, Fram, Sp. Polskavo, Gor. Polskavo, Slov. Bistrico, Studence, Poliča ne in Pekel. Vsi begunci so bili strogo zdravniško preiskani in vsem so stavili osepnice. Tudi živali, katere so imeli begunci s seboj, so uradni živi-nozdravniki preiskali.
—	Služba božja za Poljake v Ho-čah. Poroča se nam iz Hoč: V naši župniji imamo blizu 100 poljskih beguncev jz Galicijo, ki so zbežali pred Rusi. Po
»Amerikanski Slovenec« poroča: Zanimiv slučaj, ki je edini v zgodovini paro-plovbe, pripoveduje kapitan angleškega parnika »Isle of Muli«, ki je plul iz Lisa-bone. Kapitan je pravil, da se ima zahvaliti edinole odmevu, da ni trčil njegov parnik v ledeno goro, kar bi imelo za posledico gotovo katastrofo, kakršno je doletela »Titanic«. Dne 16. junija t. 1. o polnoč se je bližal s svojim parnikom fundland-skim klečem. Dal je običajni signal z rogom. Signal se je oglasil in kapitan je mislil, da mu odgovarja parnik, ki vozi v smeri proti njemu. Ponovil je signal in takoj je zopet čul odgovor. Ustavil jc parnik. Nato je dal znamenje z navadnimi rogovi. Tudi na te klice je odgovarjal dozdevni nasprotni parnik točno in takoj. Vendar so se čuli klici vedno bliže. Kmalu pa se je prepričal kapitan, kaj je na celi čudni zadevi. Namesto da bi zagledal pred seboj parnik, kakor je pričakoval, se je prikazala pred parnikom velikanska ledena gora. Njegov parnik je k sreči žc stal. Odredil je takoj, da sc je umaknil nazaj in s tem se je rešil.
LioDijonske novice.
lj Vpokojen je na lastno prošnjo deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik Franc H u b a d.
lj Zdravniški sestanek v soboto, 10. t. m., zvečer ob 8. uri v restavraciji Tratnik na Sv. Petra cesti.
lj Umrl je včeraj na Sv. Petra cesti št. 16. urar Janez Somnitz.
lj Mestni popisovalni urad bo jutri zraadi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so samo res nu.mi in neodložljivi slučaji.
lj Naši ranjenci. Dne 7. In 8. t. m. so bili pripeljani na II. državno gimnazijo sledeči ranjenci 17. pešpolka: Svoboda Rudolf, Žargr Gottfried, Marka Franc, Lakota Toma, Zgabec Fr., Opažič Marain, Rautz Janez, Čebašek Bollavar, Urše Franc, Strihovec Jožef, Schwab Matija, Drznaj Matija, Gregorčič Jožef; v belgijsko vojašnico pa sledeči ranjenci 97. pešpolka: Jedrejčič Blaž, Smilovič Ivan, Mirac Gregor, Burgstaller Rudolf, Pavlin Alojzij, Fer-jančič Andrej, Volk Dominik, Tomažič Jožef; 17. pešpolka pa: Penčič Andrej, Kravanja Anton, Peteršič Martin. V Litijo so pripeljali: Trenkelj Franc, 17. pp.; Mitrovič Vcselin, 97. pp.; Urbancel Jožef, 87. pp. Vseh ranjencev in bolnikov se sedaj nahaja v Litiji 98.

Naročajte JSlovenca"!
Dnevne novice.
+ Stališče apostoljske stolice v svetovni vojski. »Osservatore Romano« naglaša dne 7. t. m. v Bvojem uvodniku: V sporih človeštva in v krvavih konfliktih, ki slede iz njih, jo hotela in hoče sveta stolica vodno ohraniti najpopolnejšo in najabsolutnejšo nepri-stranost, ker stavi svojo zvanje miru in ljubezni do bližnjega med vsemi narodi sveta brez razlike plemena in ve-roizpovedanja nad vsako drugo korist. Pokorni temu modremu in očetovskemu vodstvu, naj bodo vsi verniki zmerni v svojem govoru. Osobito duhovniki so dolžni, da zavzemajo tako stališče. Pozabiti ne smejo, da se mora nad vse zahteve, tudi nad upravičene zahteve domoljubnega Cuvstva, vedno staviti splošna korist vere in človekoljublja. Naj imajo obrazložena načela pred očmi, naj nad samo posebi upravičeno željo, da zmaga njih dežela, stavijo še bolj človeško in krščansko željo, da napoči svetovni mir in naj vedno, tudi nasproti sovražniku, ne rabijo besedi zaničevanja in sovraštva, marveč jezik, ki ga preveva ljubezen do bližnjega.
Hvaležnost hrvatsko • slovenskega naroda. Hrvatsko - Slovenski dr-žavnozborski klub je poslal eminenci kardinalu Pifflu tole brzojavko: Vaša eminenca blagovoli za možato in pravično polno obrambo jugoslovanske katoliške duhovščine pred dunajskimi katoličani sprejeti najglobokejšo zahvalo katoliškega in avstrijsko čutečega hrvatsko - slovenskega ljudstva, čegar zastopstvo je nam izročeno. V zahvalo bo jugoslovanska duhovščina kakor doslej tudi zanaprej z največjo gorečnostjo vzgojevala hrvatsko - slovensko ljudstvo v ljubezni do staročastite države katoliških Habsburžanov. — Dr. Korošec, načelnik hrvatsko - slovenskega državnozborskega kluba.
— 60-letnica goriškega nadškofa. Dne 10. t. m. praznuje Nj. Ekscelenca Prevzvišeni knez in nadškof goriški dr. Fr. S e d e j 60-letnico svojega rojstva. V četrtek 8. oktobra so se zbrali v Gorici škofje njegove metropolitije: dr. Jeglič, dr. Karlin, dr. Pederzolli in na večer je došel dr. Mahnič, ki so svojemu metropolitu izrekli svoje častit-ke. V petek 9. t. m. se mu je poklonila škofijska duhovščina. Plemenitemu in vrednemu metropolitu izrekamo tudi mi svoie najudanejše častitke!
-j- Slava slovenskemu pešpolku št. 871 Vojak, bivši gimnazijec, piše svojemu profesorju: Ako mi da sreča junaška, da se zopet vidiva, zdrava, povedal Vam bom stvari, o katerih bodete mislili, da so nemogoče. V ponos pa si štejem, da služim pri našem domačem 87. pešpolku. Pevajc in vriskaje smo šli dne 26. avgusta v boj, brez zaslomb, po odprtem polju, proti zakritemu sovražniku, od dveh strani obsipani s kroglami in šrapneli; pa šli smo naprej, častniki, med njimi sam general in več majorjev, sami s puškami v rokah v prvih vrstah. In smrt je imela žetev, grozno žetev! Ko je iz Nemčije navzoči general to videl, je rekel: »Videl sem že mnogokaj, toda kaj takega še nikoli. Kaj takega ne zmore noben drug polk. O tem bom poročal tud iv Nemčijo, ta polk mora dobiti tndi od Nemčije odlikovanje.« — Poveljnik našega bataljona 87. polka, stotnik Hahn-schlager, rodom Nemec, je rekel našemu moštvu, stoječ zraven mene: »Slovenci, Vi ste junaški fantje, izborno ste se borili. Pred takimi vojaki klobuk dol!« — In če smo na pohodu kaj počivali ter so jezdili razni častniki mimo nas ter povpraševali, h kateremu polku spadamo, in ko smo rekli, da k 87., takrat so se izražali ti gospodje, med njimi celo od generalnega štaba: »O tem polku smo že dosti slišali, to so sami vrli junaki!« Slava slovenskim junakom!
—	Srebrno poroko je praznoval predvčerajšnjim v Olomucu deželni in državni poslanec dr. M o r i c II r u -ban, predsednik katoliške narodne stranke na Moravskem. Čestitamo!
—	Red železne krone prvega razreda je podelil cesar generalu pohote nadvojvodi Jožefu Ferdinandu, ker je zmagovito vodil svoj armadni zbor.
—	Odlikovanja v deželni brambi.
Cesar je podelil vojno dekoracijo k vojaškemu zaslužnemu križu polkovniku Karlu Z a h r a d n i c z e k, poveljniku 27. brambovskega polka in podpolkovniku alojziju pl. F r i t s c h , dež. br. polk št. 4. Cesarjevo pohvalno priznanje se je izjavilo (nosi se bronasta zaslužna svetinja na traku vojaškega zaslužnega križa) nadporočniku Rudolfu K r C, dež. br. polk št. 35.
—	Odlikovanja v 87. pešpolku. Vojaški zaslužni križ z vojno dckoracijo je podeljen majorju Karlu W a t z c k
in stotniku Arturju vitezu pl. Pur-s c h k a. Priznalno pohvaljeni so stotnik Erih vitez pl. Račke, stotnik Alfonz H o f m a n n , nadporočnik Albert Oberweger, nadporočnik Ferdinand Praprotnik, in nadporočnik Alojzij Gierlinger. Srebrna hrab-rostna svetinja I. razreda je podeljena Frančišku U r h, srebrna hrabrostna svetinja II. razreda štabnemu naredniku Ivanu P o b e z i n, naredniku Ivanu S t e r n a d, rezervnemu četovodji Ivanu B e 1 e c, desetniku Angelu M i a n in pešcu Francu Drame. Pohvaljen je bil tudi narednik S t el e c in pešec Jo-žef Gregi.
—	Duhovniške vesfli. Župnijo Zeta-le je dobil č. gospod Janez Kozoderc, Župnik v Skomrah. Župnijo Sv. Primož na Pohorju je dobil č. gospod Blaž Dvoršak, kaplan v Št. Juriju ob južni železnici.	,
—	Primicija. Dne 11. oktobra bo obhajal v Št. Lovrencu na Dravskem polju naš rojak iz G. Pleter, frančiškan p. Gabrijel Planinšek, novo sveto mašo, pri kateri mu bo pridigoval drug rojak frančiškan p. Bernardin Mlakar iz Gorice.
—	Radeče pri Zidanem mosta.
(Slovo gosp. postajenačelnika.) Posta-jenačelnik na Zidanem mostu g. Avgust Ludvik zapusti te dneve svoj delokrog, da se poda na svojo novo službo v Ljubljani. Njegovo delovanje kot postajenačelnik se povsod kazalo, bil je vesten, pravičen, skrben uradnik, ki je občinstvu prav rad ustregel, kjerkoli se je dalo. Tega mnenja so domačini, pa tudi popotniki, ki so se v raznih zadevah z največjim zaupanjem nanj obračali. Naravnost rečemo, ne izgubimo ga radi, a pomagati se ne da, Ljubljančanom čestitamo, da dobijo na postajo takega moža. Njegov naslednik je že tudi tukaj in gospod že na zunaj napravlja jako dober vtis, da bomo izgubo gosp. Ludvika v njegovi osebi lažje prenašali, kakor upamo.
—	Z bojišč. Padel je na juž. bojišču na višinah Pleč v Srbiji nadporočnik in adjutant pešpolka štev. 78. Fr. Fink, sin naddavkarja v pokoju J. Finka v Kočevju. — Stotnik Josip Rant 78 pešpolka in učitelj c. kr. višje vojaške realke v Mariboru je preminul v Srbiji junaške smili. Njegov brat Iv. Rant, c. kr. stotnik bos. herc. pešpolka št. 3., tudi učitelj gorajšnje višje realke, je bil v Galiciji od sovražnikove krogle zadet v levo stegno in je težko ranjen. — Na južnem bojišču jc padel cand. phil. poročnik 92. pešpolka Ludo-vik Prettner, sin dvornega svetnika v pokoju iz Celovca. — Na severnem bojišču je padel c. kr. poročnik lovskega bataljona štev. 20 Rihard Bežek. Padla sta rezervni poročnik 17. pešpolka Hugon Stark in rezervni kadetni narednik Ervin Potočnik iz Celja.
—	Ranjencev z južnega bojišča SA včeraj pripeljali v Gradec 474, v Bruck na Muri pa 300. Med zadnjimi jc tudi več Črnogorcev.
-— Umrl je v Domžalah tovarniški vodja tvrdke bratov Kurzthaler Jurij Kroll.
—	Išče se Janko Ravni k podde-t selnik 27. domobranskega pešpolka prve stotnije, doma iz Bleda, ki je šel meseca avgusta s polkom v Galicijo. Kdor o njem kaj ve, naj to blagovoljno spo-' roči Tončki Ravnik na Bled.
—	Pogreša se od 1. bataljona, 1. m. k. 17. pešpolka nadomestni rezervist A d o 1 f K u s o 1 d od 24. avgusta dalje. Kdor ve kaj o njem, se uljudno prosi, da naznani to njegovemu očetu Alojzu Kusold, Dunaj II. Kaiser Josefstrasse št. 37.
—	Nekaj avstrijskih ujetnikov so
Rusi odpeljali v Omsk v Sibirijo.
—	Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole v jesenskem terminu se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, dne 20. novembra ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti c. kr. okrajnemu šolskemu svetu pravočasno tako, da bodo do 16. novembra v rokah iž,praševalne komisije.
lj Na šišenski osemrazredni deški in osemrazredni dekliški ljudski šoli sc prične šolsko leto 1914-1915 v ponedeljek dne 12. t. m. Vpisovanje jo v soboto dopoldne in popoldne ter v nedeljo dopoldne. — Pouk sc bo vršil v zgornješišenskem šolskem poslopju in v nekaterih zasebnih lokalih v Spodnji Šiški. Podrobne odredbo so objavljene na šolski razglasni deski.
—	Ranjenci v Gorici. Dne 5. in 6. so došli še naslednji ranjenci oziroma bolniki s severnega bojišča: Ivan Resah 8. top. polka iz Voitsberga; Jožef Valušček, pešec 97. pešpolka (16. k.) iz Gorice; Peter Mnrinič, pešec 97. pešpolka (16. k.) iz Vedrijana v Brdih; Ilum-bert Marega, pešec 27. dom. polka (8. st.) iz Farcs Jožef Marini?, pešec 97. pešpolka, iz Kojskega; Leopold Pinlnr, nu
rez. 20. lov. bat. (4. k) iz Kojskega; Nikolaj Zsivan, del. oddelek, iz Pančove na Ogrskem; Anton VVicker, voznik pri trenu, iz Maribora. Zadnja dva sta v
karanteni.	. ,'
_ Avstrijska razredna loterija.
Dunaj, 9. oktobra. (Kor. urad) Dobitek 30.000 kron avstrijske razredne loterije je zadela St. 191.950. dobitek 5000 kron
št. 21.224.	i
—	Moratorij se izpremeni. Dunajski trgovski krogi sodijo, da se moratorij še pred 14. t. m. izpremeni, da bo ustreženo tudi željam in zahtevam malih ljudi.	, „ ,
__Z avtomobilom je dne 6. t. m.
ponesrečil pri Grobelnem gosp. Albin Grundner ter bil pri priči mrtev. Avtomobil je zadel v kup gramoza ter se zvrnil v 3 m globok jarek. Grundner zapušča vdovo in S nepreskrbljene otroke.
_ Iz Novega mesta. Podružnica
Rdečka križa in Krajevni gospejni odbor za preskrbo armade v vojski priredijo prihodnjo nedeljo, dne 11. oktobra cvetlični dan v Novem mestu in Kan-diji. — Čisti dobiček se uporabi za napravo zimske obleke za armado v vojski.
—	Preskrba s petrolejem. Po več-tedenskem odmoru prično zahodno ga-liške petrolejske rafinerije te dni zopet delati; vsled česar se zaloge petroleja in postranskih izdelkov izboljšajo. Oblasti so že petrolejske zaloge zabeležile in zadoščalo za dobo štirih do petih mesecev. Da se za vse slučaje preskrbi, se namerava olajšati uvoz petroleja. Carina se ne zniža. Zadnje dni so uvozili manjše množine petroleja iz Rumuniie.
—	Semenj v Št. Vidu pri Zatičini se vrši v ponedeljek, dne 12. oktobra t. 1., neovirano, ker tu ni nikakih nalezljivih bolezni.
—	Umrl jc profesor, literarni zgodovinar na berolinski univerzi Rihard Meyer. Umrl je nenadoma dne 8. oktobra.
—	Divji kostanji cveto sedaj na Brodu na Savi.
—	Na deželni gosnodinjskl šoli . v Šmihelu pri Novem mestn, ki je v zvezi s kmetijsko šolo na Grmu in ki stoji pod vodstvom šolskih sester De Notre Dame, se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. Šola traja od oktobra do konca julija. Pouk je brezplačen. Notranje gojenke stanujejo v zavodu in plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, svečavo in perilo po 30 K na mesec. Za hčere kranjskih posestnikov se dobe ustanove po 15 K na mesec. — Prošnje za snrejem in za deželne ustanove je vložiti do 15. oktobra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmihelu. p. Kandija pri Novem mestu.
—	Na kmetijski šoli v Grmu se prične novo šolsko leto z mesecem novembrom. Učenci se sprejemajo v zimsko šolo in v letno šolo. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in je. namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. Pouk je brezplačen. Plačuioči učenci plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo in svečavo po 30 K na mesec. Za sinove kranjskih posestnikov se dobe prosta mesta. Prošnje za sprejem in za prosta mesta je vložiti zadnji čas do 15. oktobra t. 1. na ravnateljstvo šole.
—	Na c. kr. učiteljišča in na vadnici v Mariboru se začne pouk za leto 1914/15 bržčas sredi tega meseca. Učiteljiščniki in učenci, ki hočejo vstopiti v to šolo, se lahko javijo že sedaj ustno ali pismeno v ravnateljski pisarni, vhod v Luthergasse, Priporoča se, da se pismeni prijavi priloži dopisnica z napisanim nadpisom prijav-ljenčevim, da se mu, kakor hitro bo mogoče, natanko naznani, kdaj bo končno vpisovanje.
_ Nova slovenska učna knjiga. V
c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju je izšla te dni učna knjiga: »Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Spisal ravnatelj Josip Brinar.« Slovnica bo obsegala tri dele: dozdaj je dotiska-na I. stopnja (cena 40 vin.) in II. stopnja (cona 90 vin.).
Razne stvari.
— Žganje v ruski armadi. »Militar-Wochenblatt« prinaša članek o žganje-pitju v ruski armadi, ki je rodilo tako očividne zle posledice med vojaštvom, da so se merodajni činitelji čutili prisiljene strogo vmes poseči. Izšla je carska naredba, ki odreja, da odslej pri paradah in pregledovanjih čet carju ni več podati častne čaše s pijačo. Razen tega nimajo poveljniki odslej pri slavnostnih nrilikah pred fronto nič več nazdraviti s pijačo, marveč samo zaklicati »hura«. končno se jc sestavila posebna komisija, ki naj prouči, kako bi se moglo v armadi pijančevanje čim temelji-tejše zatreti. Ta komisija je malo pred sedanjo vojno dokončala svoje delo. Njega vspeh so izredno ostre določbe proti žganjepitju, ki so nedavno izšle v obliki carskega ukaza. Ta ukaz znatno omejuje pitje špirituoznih pijač za častnike, za podčastnike in moštvo jih pa popolnoma prepoveduje. Da bo boj proti alkoholu vspešnejši, se obenem odreja izboljšanje splošnih življenjskih pogojev, zdravniški pouk i. dr.
Solnce spravi vse na dan. »Berliner Tageblatt« piše: Vojska odkrije marsikateri skrit greh. Neka tvrdka, ki je dozdaj v Nemčiji angleško jeklo prodajala, razpošilja zdaj svojim odjemalcem okrožnico, da je prekinila vse zveze s> tisto tvrdko v Scheffieldu, ki naj bi bila tvrdki jeklo dobavljala. Tisto jeklo pa, ki ga je svojim odjemalcem kot »Scheffieldsko jeklo« dobavljala, tudi zdaj lahko šc naprej dobavlja, ker je bilo itak že vedno nemško jeklo z Wcst-falskega, samo da so je v Sheffieldu zaračunali in da so od tam račune pošiljali. List zlobno pristavlja, da bo moralo zdaj tudi »angleško« sukno pokazati svojo pravo barvo.
—	Mož, ki dš kri za ženo. V bolnišnici v Padovi je kirurg Amatore Ru-stori izvršil težko operacijo; prepeljal je blizu liter krvi iz žile kmeta Alesija Ernesta Ruggero v žile njegove žene Alojzije, ki je bolehala na hudi slabokrvnosti. Po operaciji je hotel požrtvovalni soprog zopet na polje k žetvi.
Kako je »nasedel« štabni zdravnik. V neki dunajski bolnišnici pripoveduje nek težko ranjeni vojak, da mu je štabni zdravnik, predno ga je preiskal, rekel: »Za vsako rano, ki jo bom našel pri vas, dobite od mene eno krono.« »Gospod zdravnik je najbrže mislil, pravi ranjenec, da imam mogoče samo dve ali tri rane. Pri preiskavi je pa našel sedem ran: eno na prsih, tri na rokah in tri na levem stegnu . . . plačati je tedaj moral sedem kron. Gospod štabni zdravnik je pri meni lepo nasedel.« In ranjenec se pri tem smeje tako glasno, v kolikor mu to dopušča rana na prsih . . .
—	Rak ni nalezljiva bolezen. Kralj, angleški zavod za proučavanje raka je po dvanajstletnem preiskavanju dognal, da rak ni nalezljiva bolezen,
—	Kaj vse se najde v želodca morskega volka. Rab, 23. septembra. Tukajšnji ribiči so vlovili morskega volka, ki je bil skoro pet metrov dolg in je tehtal blizu 20 meterskih stotov. V želodcu so našli: pet moških čevljev, par otroških štiflet, v eni še noga, par platnenih moških šolnjev, en manjši čevelj z nogo, kos moških spodnjih hlač, srajco, jopič, nogavice, žensko bluzo, belo žepno ruto s črko »S«, par otroških nogavic in več človeških ko-
sti, ki so jih pokopali. Domneva se, da J so to ostanki žrtev z »Gautscha«.
Koliko je stalo odkritje Amerike.
Neki španski učenjak objavlja iz arhiva španskega mornariškega ministrstva, koliko da je stala Kolumbova ekspedicija v Ameriko. Mornarji so dobili mesečno 10 do 12 kron in so morali iz te plače tudi hrano plačati. Kapitani treh španskih ladij, ki so dne 12. oktobra 1492. zadeli na amerikan-ska tla, so dobivali mesečno plačo 30 kron. Krištof Kolumb je dobival kot admiral letno plačo 1600 kron.
Odlikovani redovnik. Benediktinec, brat Avguštin, je bil kot pešec 10. stot-nije 9. bavarskega pešpolka radi hrabrosti odlikovan z železnim križem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Županstvo Litija; Še do danes zjutraj ne!
Kraljica sv. rožnega venca v Pompej-ski dolini. Natisk dovolil kn. šk. ordinariat v Ljubljani dne 21. avgusta 1913, št. 3464. Strani 48. V Ljubljani 1914. Založila Katoliška bukvama. Cena 20 vinarjev. — Znano je iz cerkvene zgodovine, kako je molitev sv. rožnega venca že večkrat izprosila krščanskim vojskam slavno zmago. Očiten zgled za to je zlasti pomorska bitka pri Lepantu dne 7. oktobra leta 1571., ko je po številu veliko manjše krščansko brodovje odvzelo sovražniku nad 200 ladij. Ves krščanski svet je tedaj pripisoval zmago priprošnji Marijini, ker so isti dan rožnovenške bratovščine v Rimu v procesijah prosile Boga za zmago nad sovražniki. Rabo tolikokrat preizkušenega krščanskega orožja — molitve sv, rožnega venca — je posebno pospeševal Leon XIII. s svojimi okrožnicami. Poleg papeževih enciklik pa so tudi čudežni dogodki, ki so se dogajali v dolini pri Pompejih, veliko pripomogli, da se molitev sv. rožnega venca tako zelo širi dandanes, O imenovanih dogodkih nam obširneje poroča navedena, od ljubljanskega kn. šk. ordina-riata potrjena knjižica. Vsem prijateljem sv. rožnega venca bo jako dobrodošlo berilo.
SUHE

mj+m
GOBE


kupuje vedno in d osaki množini, kakor iudi use deželne pridelke ter plačuje najdražje irg. firma
J. Hušlan, Nranj, Gorenjsko.
UCENEC
z zadostno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom; naslov I. V. R. Sv. Križ pri Kostanjevici. 2916
Trgovski pomočnik
obeh deželnih jezikov vešč, se sprejme. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev, dosedanjega službovanja in dneva mogočega vstopa je nasloviti na: Peter Majdič, Celje.	2928
I
da je najboljši Izmed vseh v trgovini s« M nahajajočih	v
malinov sok I
i
lekarnarja Piccolija v Ljubljani.
1 poštna pošiljka x voznino in zavojnino K 5-60.
Razpošilja se tudi v sodih in v steriliziranih 1 kg steklenicah.
Naročila izvršuje	677
lekarnar Ficcoli, Unbllana.
Ceniki latlonj ln franko.
Odda se za novembrov termin
stanovanje
obstoječe iz 5 sob, kuhinje, predsobe, hodnika i« z drugimi pritiklinami, v Židovski ulici štev. 1, II. nadstr. — Več se i/.ve istotam v I. nadst. 2663
L
A. & E. Skaberne> Ljubljana, Mestni trg 10
Specialna trgovina za pletenine in trikotažo.	395
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, sviterji, telovniki, triko-jopice, srajce, in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni
ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake.	Jelra perilo.	Spalne vreče.
Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa. Volna za plesti.

Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega I edino moderno domače podjetje te stroke I ka ima v Ljubljani, Breg 20, veliko zalo- I nogo priležnih izdelkov. Cene, ker je bla-obuvala za dame, gospode in otroke na | tovarno P. Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrd- | go samolastnih, najboljših in za vsako | go naravnost iz tovarne, brez konkurence
Zunania naročila 2815 obratno
m s
'TT/ Vf:
\*t

»h •


1?
Priporočamo domačo solidno tvrdko
J *

v
i

'S?
Il,§
Zalnl klobuki vedno v zalogi
cene urez Konkurence Velika zaloga damskth In otroških klobukov v nalnovelSih oblikah vseh vrst ter športnih čepic sc sprejemajo
izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiel Gosttnčar. državni poslanec.
*