116. številka. Ljubljana, v torek 24. maja 1904 XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter ve^a po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 8 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj« [dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na narofibe brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje ođ peteroatopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, Če te trikrat ali veCkrst tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer oredniStvo v I. nadstropja, upravnistvo pa v pritličja. — Upravnistvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. ir XVI. skupščina „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v Postojni. V soboto si je kršna Postojna nadela praznično krilo, da dostojno sprejme zastopnike slovenskega uČitelj-stva: ki je izbralo napredno Postojno, kjer naj letos zboruje učiteljski parlament T. Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev." Sprejem delegatov, ki so došli v soboto popoldne, na kolodvoru je bil kar najprisrčneji; udeležil se ga je obč. svet z županom g. Piklom na čelu, Člani pripravljalnega odbora in številno narodno občinstvo. Iz prisrčnega sprejema se je uciteljstvo prepričalo, kako visoko ume ceniti narodna Postojna važnost in pomen neiteljstva in njegove zasluge za omiko in pro-sveto naroda slovenskega. — Ob 1 A-nri popoldne je imel upravni odbor -Zaveze* v hotelu pri „Kroni" sejo, v kateri se je posvetovalo o delovanju -Zavezinega" vodstva in sose določila poročila za delegacijo. Po seji upravnega odbora je zboroval odsek za šolsko higijeno, pri kateri seji je poročal, ker sta bila gg. Nerat in Kosi zadržana, g. Kocbek. Oeiegacijsko zborovanje. Ob 7. uri zvečer se je pričelo v -Narodnem hotelu" zborovanje delegatov. Navzočih je bilo blizu 200 delegatov in delegatinj. Zborovanje je otvoril -Zavezin predsednik" g. LukaJelenc. V svojem otvoriteljnem govoru je na- | glašal, kako veliko nalogo imajo dele-gatje, kateri pa se, žal, važnosti |svoje naloge ne zavedajo v polni meri. De-legatje bi morali biti posredovatelji med posameznimi učiteljskimi društvi in rZavezinimu vodstvom in skrbeti za čim najkrepkejšo organizacijo le-teh. Pozdravivši čim najprisrcneje vse navzoče je predsednik končal svoj govor z apelom, da se naj vsi učitelji zdru- žijo v najkrepkejšo organizacijo kot najuspešnejšo obrambno sredstvo proti sovražnikovim navalom, zakaj bližajo se resni, morda celo usodepolni dnevi, ko se bo treba uciteljstvu boriti na življenje in smrt s starim svojim sovražnikom. Nato je dal predsednik besedo tajniku g. Č e s n i k u, da poroča o delovanju „Zaveže4* in „Zavezinih" društev. Iz obširnega, izborno sestavljenega poročila je posneti, da je v „Zaveži* zbranih 33 društev, ki imajo 1017 pravih, 53 podpornih in 54 častnih, to je skupaj 1724 Članov, kar je za slovenske razmere naravnost impo-nujoca Število. Ta društva so imela 137 zborovanj s 138 predavanji večinoma pedagooške vsebine. Poročilo nato omenja, kako iobro in za uciteljstvo častno se je završila lanska »Zavezina« skupščina v Brežicah, in omenja, da je uciteljstvo tudi iz Brežic poslalo cesarju udanottno izjavo, ne da bi bila to pot došla iz kabinetne pisarne zahvala, kakor je sicer običajno. Pri »Popotniku« bi se imele »ansko leto izvršiti dalekosežne iz-nremembp, ker je dosedanji urednik g. Nerat hotel na vsak mčin odložiti uredniške posle. Z ozirom na to se je obrnila »Zaveza« na ravnatelja g. dr. Schreinerja v Mariboru, da bi ou prevzel uredništvo, toda ta pogajanja mso imela zaželjenega V3peh?, nakar se je vodstvu »Zaveze« posrečilo preprositi g. Nerata, da šo nadalje urejuje »Popotnika« proti temu, da se mu puste pri uredništvu proste roke, da se mu dovoli primerna nagrada in da sa po možnosti nagrade tudi stalni sotrudniki. Vodstvo »Zaveze« se je trudilo, da b: pridobilo učiteljetvu po raznih slovenskih pokrajinah dobrih pravnih zastopnikov, ta pogajanja pa še niso defi itivno končana. Na razstavi »Otroški svet« v Pe-trogradu je »Zaveza« razstavila po 1 izvod zadnjega letnika »Zvončka« in »Popotnika« in prejela cd razstavne komisije za izložene predmeta častno priznanje. Slovenska učiteljska organizacija se je v preteklem poslovnem letu okrepila z ustanovitvijo »Zveze slov. štajerskih u6;teljev in učiteljic«. Pre-šedši na akcijo kranjskega učitelj« stva v zadevi izboljšanja učiteljskih plaž na Kranjskem — pravi tajnikovo poročilo doslovno: Povodom znane obstrukcije v kranjskem deželnem zboru je poslalo več učiteljskih društev prošnje za izboljšanje gmotnega stanja in proteste preti obstruk-ciji. Te prošnje in protesti so samo obsebi umevno ostali — brezuspešni. Kranjska katoliška stranka je vzprejelav svoj vojni načrt tudi izstradan je učitelj stva. To krščansko načelo pa se ji ne bode posrečilo in naša trd-njava se jim ne poda. Ker klerikaici uvidevajo, da uciteljstvo dobiva vkl;ub vsemu hujskanju vedno več ugleda med narodom, so pričeli bežji namestniki proti učiteljetvu najljutejši boj v umazanih svojih listih v »Slovencu« in »Domoljubu«. V šili prepovedujejo otrokom čitanje »Zvončka«, priporočajo pa jim branje »Domoljuba«, v katerem ca najpodlejši način blatijo šolo in učtteljstro čuditi se je le, da ■ . ' ~ v tem oziru ne intervenira in ne napravi konc« ternu nesrim-nemu nastopanju nekaterih fanatičnih duhovnikov. Tem izvajanjem je vse uciteljstvo viharno pritrjevalo, kar je dokaz, da 30 bile te besede vsem govorjene iz srca Tajnik je končal svoje poročilo tako-Ie: Poleg že navedenih mnogih učiteljskih društev imamo še »Vdovsko učiteljsko društvo«, »Samopomoč«, »Cesarja, Franc Jožefa in cesarice Elizabete ustanovi«, »Učiteljski konvikt«, »Učiteljsko hranilnico in posojilnico«, »Slovenski šolski muzej«, rezervni fond. knjižnico za mladino in tri svoje liste. A pri vsem tem lepem napredku je najčastneje to, da smo si to organizacijo ustvarili sam*. In tako bomo delovali tudi v bodoče vztrajno in zanašajoč se v prvi vrsti na lastno svojo moč in na nzšem praporu, ki naj nikdar ne klone, naj se vsikdar ponosno blesti geslo: Svobodna šola, svobodno uciteljstvo! (Viharno, dolgotrajno ploskanje in pritrjevanje.) Poročilo tajnikovo se je odo-brujć vzelo na znanje Takisto so se odobrili tudi računi za 1. 1903 brez posebnega poročila računskih pregle-dovalcev. Tej točki ja sledilo blagajnikovo poročilo. Najprvo je p?roČal o gmotnem stanju »Učiteljskega Tovariša« njegov upravitelj g. Crnagoj. V svojem poročilu je naglašal, da je gmotni položaj lista relativno dober, a da bi bii lahko veliko boljši, ako bi ne bilo uciteljstvo v taki gmotni mizeriji, odnosno ako bi vsi naročniki storili svojo dolžnoct. Listovo upravnistvo bi še od naročnikov imele terjati nad 4000 kron in ako bi se poravnala vsa ta dolžna na* roČnin«, bi bil »Učiteljski Tovariš« nameh ca dobrih negah. List se tiska sedaj v 770 izvodih in ima naročnikov naKranjskem 375 ns Štajerskem 236, na Primorskem 95, na Koroškem in Nižjoavatrijskem po 1 in na Hrvatskem 2. Med temi naročniki sta 2 duhovnika, m sicer ljubljanski škof, ki je naročen na list iz političnih nsgibov, in neki župnik na Kranjskem, ki ima »Učit. Tovariša« na jroČeiiega iz prepričanja. Od lanskega leta je priraslo 57 naročnikov. Pri razpravi c tej točki je sprožil g Englb. Gangl misel, da bi se list s pričet-kom novega leta spremenil v tednik; konkretni predlog v tem oziru je stavil g. J. Dimnik, na*ar se je vnela živahna debita pro in kontra. Po vsestranski temeljiti razpravi je bil ob splošnem navdušenju sprejet Dimnikov predlog in »Učiteljski Tovariš«, ta neustrašni boritelj za sta- novske interese in prava učiteljstva prične z novim letom izhajati kot tednik, kar znači za uciteljstvo velik korak naprej. O gmotnem stanju »Popotnikovem« je poročal blagajnik Luznar. »Popotnik« je imel v preteklem letu 754 naročnikov in bi, kakor »Učit. Tovariš«, prav lahko stal na dobrih nogah, ako bi vsi njegovi naročniki sudi storili svojo dolžnost. Toda tudi t tem oziru je opaziti znaten preobrat na bolje. O »Zvončku« je poročal g. Jelene »Zvonček« krasno napreduje in, kar je največ vredno, temelji tudi na krepki gmotni podlagi Tiska se sedaj v 1330 izvodih, ki se večinoma vsi razprodajo. Računski sklep izkazuje za lansko leto G55 K 94 v prebitka, kar znači neobičajen napredek, ako se upošteva, da je bilo lani prebitka samo 309 K 23 v. »Zv nček« je torej napredoval v gmotnem oziru več nego za 100 odstotkov. Na poročevalčev predlog se je sklenilo »Zvončkovemu« uredniku, g. Gangl*, zvišati z ozirom na njegov požrtvovalni trud za povzdigo lista nagrado od 250 na 300 kron, kakor tudi, da se zviša pisateljska nagrada učitelju-pisatelju Ivo Troštu. O računskem zaključku »Zveze« je poročal blagajnik gosp. Luznar. »Zveza« je dobila v preteklem !etu 411 K 60 v članarine in je imela v celem 3639 K 41 v čistega dobička. Vsa poročila posameznih referentov so se odobruje vzela na znanje. Na predlog gosp. nadučitelja Strmška so se nato per acclama-tionem volili za pregledovale^ računov gg. Fr. Roj i na, Vil. Rus in gdČ. Janja MiklavČič. Donesek »Zvezinih« članov se je določil za redne Člane 40 v, za podpornika pa 20 v na mesec. (Poročevalec g. Luznar.) Na predlog g. Sege se je za glavno zborovanje določil ta-ie spo- V cvetočem maju ... Josip Knaflič. Odvetnik dr. Sever leii s hčerko Milico na ivad zunaj pred mestom. Majev večer je, poln božanske miline, m ob potoku pojo kosi rajskosladko. Kipeče blaženstvo navdaja dušo doktorja Severja — blaženstvo popolne in resnične sre5e: sreče človeka, ki mu le izpolnilo življenje vse želje; ki je b-gat in Češčen od sveta, ki ima lepo, zvesto ženo in ljubko dete, ki ga njegovo delo veseli in ki ga zdravega ziblje cvetoči maj v svojem naročju. Rizkošno se izteguje Sever po mehki travi, gleda s smejajočirr.i cčmi v čudoviti pomladni kras, žareči v rožnatem blesku večerne zirje, se opaja na tisočerih očarljivih vo-nj'b, ki dišejo vanj, čuje sladko ptičje Ppt;e ... in najrajši bi vriskal, pevaje b: rajsl z Mii?o po zeleni livadi! Toda Milica, vedno živi in žfobudravi otrok, opir& resni obraz na peš?ici» ki držita obe dolge šope pestrih cvetlic, in zre z modrim** zenicama za ni'šijena v svetle, mavričaste oblake na zatonu . . . »Kaj je nocoj moji zlati Milici, da je tako tiha in modra? Ali ji je telesce trudno? Ali njenemu srčecu kaj ni prav? Ni ne jasen ne mračen njen rožni obrazek . . . AH pa s%nja nemara njena dušica tega večera ti-homili, bajni sen?« — Tako govori iaskaje-vprašujoČ^: veseli mož in gladi otrokovo zlatokodrasto glavo. »Mislim«, reče Milica in pokima važno. »Veliko!« Doktor se zasmeja, potem pa jame burno poljubovati otroka . . . Ah, njegova Milica! Šest let je šele stara, ali kakšno čudo duha, razuma, modrosti in razboritosti je! In pri tem je lepa kakor angel. Lepa kakor njena mati. Nežna in mila, ponosna, srčna, objestno-vesela, pa zopet sentimentalno sanjava in . . . malce koketna že — vsa kakor mati. Cela dama! Kaj je povedala zadnjič! Novi sodni ad-junkt je napravil svoj poset pri Se* vi rje vili. »Mama«, je rekla, ko je šel, »novi adjunkt je zelo lep mož in ta bo moj, ko bom velika!« In od tega časa je v ad jun k ta očitno zaljubljena, in on ji mora dvoriti . . . Divno dete je Milica, doktor Sever pa je presrečen oče. — »Papa!« pravi Milica. »Jaz te moram nekaj vprašati. Poslušaš li?« »Poslušam, Milica« »Povej mi, prosim, kaj sta ti in mama?« »Kaj sva jaz in mama? Tvoja roditelja sva, ljubo, sladko najino dete«. »Ne mislim tako. Kaj sta ti in mama brez mene, tako mislim!« »Sva pa soproga, kakor se pravi, mož in žena«. ■ Tako je dobro. Pa kdaj sta dva mož in žena?« »No, kadar se poročita Saj veš, kaj je poroka? Ko je vzel gospod Pi-kec, ki piše pri meni, Minko, našo kuharico, si videla to v cerkvi.« »Vem to. Ali kaj morata potem taka dva?« »Taka dva morata potem vedno živeti skupaj, se morata ljubili in se drug drugega nikdar ne smeta zapu stiti«. »In tak mož mora ljubiti potem samo svojo ženo, druge ne?« »Seveda«. »In tudi žena mora ljubiti samo svojega moža, drugega ne?« »Razume se!« »In tak mož tudi na sme poljubiti druge žene?« »Seveda ne «rae« »In tudi taka žena ne sme poljubiti drugega moža?« »Ta še manj!« »Zakaj še manj?« »No, to se le reče tako . . . Ne eden ne drugi ne sme storiti tega, — to bi bilo grdo, greh!« »Ali gospod adjunkt, on sme ljubiti in poljubiti vse gespe?« Doktorja so začudila nekoliko otrokov* vprašanja, zdaj pa se mu z»3veti! Novi sodni adjunkt je imel tam v glavnem mestu jako sitno afero zaradi lepe žene nekega mesarja in je bil vsled ene afere tudi prestavljen sem na deželo. In Milica, ts škratelj je moral vjeti kaj o tem v družbi! Sever se ameje, da mu srce odskakuje, ta razgovor z otrokom mu nspravlja zdaj gorostasno zabav?. »Ah, gospod adjunkt!« vzklikne. »Ta seveda sme objeti celi svet! — A to ni tvojemu srčecu nič prav po volj?, kaj?« jo podraži. Milica zsrdi in gleda molče v oblake. »No, ssj ti ljubiš gospoda ad-junkta?« draži Sever dalje. »Ljubim ga. ker ga vse lepe dame ljubijo, in —« »In?« »Nič«. Milica nagrbanči čelo in se zatopi v očitno globokoreuna razmišljanja »Prava ženska!« si misli Sever. »Ljubi ga, ker je Don Juan«. Smeh- ljaje izpušča bele dimčke svoje cigare v čisti večerni zrak, in v belih dim-Čkih poljejo mimo njega smehljajoči cbrazi ž^nsk ii njegovih lastnih lahkih mladih let . . . Oče in dete, oba molčita, rahel zefir gumija v visoki travi, in črešnja nad njunima glavama ju potresa vsa s svetlim srebrnim cvetjem . . . Zdajci vpraša Milica: »Papa! Ali pa so potem možje zelo hudi na svoje žene, če one vendarle poljubijo kakega drugega gospoda ?« »Aba! Smo že vkup!« mrmra odvetnik in odvrne: »Ho, to je gotovo, da so hudi!« »In kaj narede ž njimi?« »Različno, zelo različno. Nekateri — to so posebno hudi in srditi možje, — ti takoj ustrele svojo ženo in še drugega gospoda zraven, alt pa ju oba zakoljejo z nožem . . . Drugi zopet pretepo tako ženo in jo spode ii hiše in gredo potem s palico tudi nad tistega drugega gospoda, ki mora zato hitro bežati (doktor namigava na adjunktovo afero) — to ao tisti surovi in zelo močni možje, mesarji na primer . . .« Doktor dela pri tem — v večjo aabavo in boljši efekt — silno hude obraze in maha z rokami, ker je ie red: 1. »Naša učiteljska društva z oiirom na moderno šolstvo in vladajočo politično konstelacijo«, poročevalec g. Ar m. Gradišnik, naduČi-telj v Celju; 2. »Nekoliko črtic iz 1. mednar. kongresa za šolsko higijeno ▼ Norimberku«, poročevalec g. Fr. Kocbek; 3. Predlog g. ravnatelja Lapajneta o spremembi Šolskega in učnega reda; 4. Razni predlogi in nasveti. Na predlog g. Anžlovarja se je sklenilo, da se skliče prihodnja skupščina v drugi polovici meseca avgusta 1.1905 na Primorskem. Kraj bo določilo »Zavezino« vodstvo. V odbor so se per acelamatio-nem volili vsi stari odborniki. Na predlog g. Dimnika je delegacija sklenila, da naj pristopi »Zveza« kot pokroviteljica s prispevkom 200 K k društvu »Učiteljski konvikt« v Ljubljani. Glavno zborovanje. Glavnega zborovanja, ki je bilo v nedeljo dopoldne ob 9. uri, sta se tudi udeležila gg. državni in deželni poslanec dr. Andrej Ferjančičin deželni poslanec Fr. Arko, katera je predsednik g. L. Jelene čim naj-prisrčnega pozdravil. V svojem govoru je naglašal predsednik, da je najhujši sovražnik učiteljstva — kle-rikalizem, kateremu je šola proklet stvo. Slovenski klerikalizem pa je zlasti še sovražen učiteljstvu zbog tega, ker učitelji nečejo pred njim ležati v prahu. Zato tudi nečejo pripustiti izboljšanja učiteljskih plač, dasi dan na dan kriče, da se bore za zboljšanje gmotnega položaja vsakogar in dasi »Slovenec«* priobčuje dolge Članke za zboljšanje plač tobačnih delavcev, če prav so ti raz zneroma boljše plačani, kakor učitelji. Očividno je torej, da nastopajo klerikalci tako, ker mislijo s silo upogniti uciteljstvo svojemu jarmu. To se jim pa ne bode posrečilo, ako bode uciteljstvo vstrajno nadaljevalo svoj boj. Zmaga mora biti na strani pravične stvari. Predsednik je nato še predstavil dr. Pilshoferja, pozdravil zastopnika gor. učit. društev Franzota in Kutina in dr. Štora ter oddal besedo I. poročevalcu Gradišniku. O podrobnosti referata »Naša učiteljska društva z ozirom na moderno šolstvo in na vladajočo politično konstelacijo« se ne moremo spuščati, ker bi nas zavelo predaleč, mislima pa, da je bilo predavanje, kakor je bilo dobro in zanimivo samo na sebi, premalo v zvezi s temo. »O mednarodnem kongresu za higijeno« je poročal g. Fr. Kocbek. Tc predavanje je zbudilo občno zanimanje; priobčimo ga enkrat prihodnjič. G Lap aj ne je predlagal, da se naj naučno ministrstvo naprosi, da objavi poprej načrt novega ŠoUkega in učnega reda, predno izide kot ukaz, da bi ga bilo mogoče popraviti, kar bi ne ugajalo učiteljstvu, kateri pred- čisto pozabil, da govori detetu . . ., a hkratu zapazi, kako so Miličine oči uprte s strahom vanj in kako se že nevarno bliska okrog rdečih ustec ... »No«, hiti popraviti in potešiti, »so pa tudi zelo dobri in blagi možje, ki svojim ženam zato nič zalega ne store, ampak jih še nadalje ljubijo in jih nikoli ne zapuste ... O, je mnogo takih dobrih in blagih mož!« Milica se že zopet smehlja in cbjemši očetov vrat, reče sladko in laskajo. »Kaj ne papa, ti si tudi takšen dober in bla£ mož?« »No, da Beveda . . .« se smeja Sever in jo polju n. »In ti bi moji dobri mami ne storil nič hudega, ako bi ona poljubila drugega gospoda; ti bi mamo še vedno ljubil in ji kupil kake lepe stvari?« »Aj, seveda bi jaz tvoji dobri mami ne stonl nič hudega in ji še kupil kake lepe stvari!« se smehlja prisiljeno Sever — zelo neprijetno mu je naenkrat pri «rou. »Ali, Milioa!« vzklikr -. »Kaj ti vendar pride ta na mar, da govoriš tako o mami?! Ko bi te mama čula . . .!« »Mama je sinoči na našem vrtu poljubila gospoda adjuukta«, mu zacepeta na uho Milica. log se je soglasno sprejel. Po kratki debati o »Učiteljskem konviktu«, se je glavno zborovanje zaključilo. Banket« Pri banketu, ki je bil na vrtu hotela »pri Kroni«, je otvoril vrsto napitnic predsednik gosp. Luka Jelene, ki je nazdravil vsem prijateljem učiteljstva in izrekel najprisrč nejšo zahvalo občinskemu svetu po-stonjskemu, županu g. Piklu in lokalnemu odboru za prekrasen sprejem. Nadučitelj g. Strmšek je napil državnemu in deželnemu poslancu g. dr. Andreju Ferjaučiču in dež. poslancu F r. A r k o t u kot iskrenima prijateljema Šole in učiteljstva. V svojem odgovoru je gosp. dr. Ferjančič naglašal, da je prišel na skupščino, do dokaže, kako on in na-predno-narodna stranka visoko Čislata in cenita šolo in uciteljstvo. Položaj ljudskega učiteljstva na Kranjskem je težak. U&iteljstvo se sedaj nahaja v hudem boju in vse kaže, da se bo ta boj še poostril, dasi je borba za zboljšanje učiteljskih plač popolnoma upravičena. Ta boj pa se bo za uciteljstvo brez dvoma končal zmagonosno, kar naj učitelje bodri h krepkemu vztrajanju. Narodno-na-predna stranka bo uciteljstvo podpirala v' tem boju kar najizdatneje, vsled česar mora biti stališče in taktika učiteljstvu napram napredni stranki že dana. Govornik napiva naprednemu učiteljstvu. Ko so se prečitale še došle brzojavke, izmed katerih ste bili zlasti viharno pozdravljeni brzojavki gg. dr. Ivana Tavčarja in župana Hribarja, se je banket za ključil. Ob pol 4. uri popoldne si je uciteljstvo ogledalo postojnsko jamo, kjer ga je predsednik jamskega odbora, g. Ditrich, kar najprisrčnejše pozdravil. Na večer je skupšČinarjem na čast priredilo »Učiteljsko društvo za postojnski okraj« koncert, ki je nad vse pričakovanje krasno uspel. Včeraj, v ponedeljek so skupščinarji v zmislu sporeda izleteli v Trst. Vojna na Daljnem Vztoku. Poročila generala Kuropat-kina in namestnika Alekseja. General Kuropatkin poroča, da se sovražnik do 19. t. m. še ni pokazal v dolini reke Tajang in Šatsi. Na veliki cesti Sinjan Fengvang-Čeng je japonska predstraža obstoječa iz 300 mož zasedla vas Deopudza. Na isti cesti, 8 km za Siaokhuankom se nahaja 1 japonski bataljon in 8 km od te vasi pa se je utaboril sovražnik, ki razpolaga z najmanj eno divizijo vojaštva. 19. t. m. so koza ki 18 km jugozapadno od FengvangČenga naleteli na japonski oddelek, obstoječ iz 3 bataljonov, ga napadli ter ga nagnali v beg. Japonci so se umaknili v Pipudzo. Od kozakov sta bila samo dva ranjena. V gorovju med Kajčovom in Sinjanom ni bilo še najti sovražnika. Namestnik Aleksejev pa brzojavlja carju Nikolaju, daje general Ste-selj 14. t. m. odkorakal z močno armado iz Port Arturja in z uspehom odbil poskus Japoncev, da bi se izkrcali v zalivu T ali en van. 15. t. m. so se pojavili močni sovražni oddelki v bližini Sanži-lipa, vsled česar se je tjakaj odposlal močan raski voj. Med spopadom dne 16. t. m. se je pokazalo, da je imel sovražnik približno dve diviziji in štiri baterije. Japonska armada je imela velike izgube in je morala svoje na-daljne operacije ustaviti. Dne 14. in 16. t. m. je bilo na naši strani ranjenih 10 Častnikov, med njimi general Nadjejne, eden pa je bil ubit. Od moštva pa je bilo ranjenih in ubitih kakih 150 vojakov. Vojne operacije v južni Mand-žurski. Iz Mukdena se poroča, da Šteje glavna japonska armada približno okoli 80.000 mož in se drži južno od glavnega ruskega tabora, ki brani Liao-jang. Japonci so, kakor se kaže, svoje operacije prekinili. Ruska armada je številnejša od dne do dne in vsak dan se nahaja v močnejših pozicijah. Domneva se, da neprestano deževje silno ovira japonske operacije in zlasti vpliva na artiljerijo, vsled česar je nastala stagnacija v japonskih vojnih akcijah. Rosi bo v posesti železniške proge Ta-sicava. Kozaški prapor uničen? Iz Tokija se javlja, da so Japonci, ki so se iskrcali pri Takušanu, v petek obkolili ▼ bližini Vanhiatuna, 7 milj severno od Takuiana eden ruski kozaški prapor in ga popolnoma uničili. Mnogo Rusov je bilo ubitih in ranjenih, poveljnik prapora pa vjet. Japonci nimajo, kakor sploh nikoli, nobenih izgub. Rusi v severni Koreji. Po poročilih iz Seula je japonski konzul v Gensanu brzojavil svoji vladi, da so Rusi, katerih je bilo približno 300, zasedli 19. t. m. Kau-k o v , 40 milj severno od Gensana. Temu oddelku je sledilo še 3000 vojakov, ki imajo namen, prodreti na jug proti Gensanu in ga zavzeti. Izpred Port Arturja. Admiral Togo brzojavlja, kakor se poroča iz Tokija, da se je v petek približalo Port Arturju japonsko brodovje, obstoječe iz topničark in torpedovk, z namenom, da bi reko-gnosoiralo. Ta namen se je posrečil. Ruske bombe in granate so napravile le malo škode. Na japonski strani ni nikdo padel. Iz Tokija se še poroča, da je sedaj vsestransko dognano, da se je japonska oklopnica »Hacuse« potopila vsled ruske mine, ki je bila položena 10 milj izven portarturskega pristanišča. Morje okoli Port Arturja sedaj nevarno za nevtralne ladje; vsled tega se pričakuje, da bodo velesile proti temu protestirale. Ruska križarka „Bogatir" ponesrečila? Z Tokija je došla v Berolin vest, da je križarka »Bogatir« naletela pri Vladivostoku na skalo in bila tako poškodovana, da je neporabna za na-daljni boj. Ladja se je baje ponesrečila vsled nepredorne megle. Po drugih poročilih pa so Rusi križarko sami potopili, ko so uvideli, da je ne morejo več rabiti. Zdi se nam, da nam ni potreba naglašati, da je ta vest zelo neverjetna. Mislimo, da je dovolj, ako povemo, da ta vest dohaja iz japonskega vira. Torpedovke se potrebujejo. Iz Reke se nam piše, da so v tamkajšnji tovarni torpednih ladij razne velesile naročile veliko število novih torpedovk. Vse torpedovke morajo biti 6 m dolge. Rusija je naro čala 100 torpedovk, Francija 130, Italija 60, Avstrija pa 120. Ruske ladje na širokem morju. Iz Sanghaja se preko Londona poroča, da Japonci zatrjujejo, da se je dvema ruskima torpedovkama posrečilo zapustiti portarturško pristanišče in uiti na široko morje. Japonci se silno boje, da bi ti dve ladji napadli japonske transportne parnike. Da bi se pa ne mogli vrniti več v pristanišče, so v obližju luke položili več min. Ogrski državni zbor. Budapešta, 22. maja. Mag natska zbornica je v včerajšnji seji izvolila člane v kvotno deputacijo, potem pa je razpravljala in sprejela zakonske načrte o regulaciji plač komitatnim uradnikom ter občinskim in okrožnim beležnikom. Končno se je začela generalna razprava o investicijski predlogi. Vse podrobnosti v predlogi sta pojasnila trgovinski minister in poljedelski minister, nakar je bila tudi ta predloga v splošnem in v podrobnostih sprejeta. Madjarska justica. Budapešta, 22. maja. Višje sodišče v Požunu je obsodilo včeraj slovaškega državnega poslanca Fr. Veselovskega »zaradi ščuvanja proti ogrski (?) narodnosti« v enoletno ječo, 1000 K globe in v povrnitev sodnih stroškov. Obsodba se utemeljuje s tem, da je Veselovski pri zadnjih državnozborskih volitvah kot kandidat slovaške ljudske stranke imel »Ogrom sovražne govore«, valed česar so bili Slovaki zelo — razburjeni (?). Te govore so poslušali in govornika ovadili madjarski policijski uradniki, ki še slovaškega jezika razumeli niso, temuS so sodili le po navdušenju, ki ga je slovaški narod med govorom kazal. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 23. maja. V turških vladnih krogih se je pojavila splošna nezaupnost proti Avstriji zaradi nepričakovanega zahtevanja tako ogromnega kredita za vojne namene. Obžalujejo že, da so se odpoklieale turške čete iz Macedonije. Vkljub zanikanjem iz Avstro-Ograke slutijo v Carigradu, da se pripravlja nekaka balkanska akcija. Vse te turške sum nje še potrjuje okolščina, da je poslanik baron Calice nenadoma odpotoval v Budapešto, vojaški ataše pa v Mitrovico. Papežev protest. Rim, 23. maja. Francoski poslanik je na poziv svoje vlade zapustil Vatikan ter odšel na dopust v Pariz. Tudi papež je že baje naročil svojemu nunciju v Parizu, naj si vzame dopust. S tem so diplomatične vezi med papeŠtvom in franoosko vlado pravzaprav pretrgane, dasi bo opravljal poslaniške posle za Francijo poslaniški tajnik, v Parizu pa za Vatikan avditor. Razpor je posebno poostrila vatikanska hinavščina, ker je papežev protest v predpisu ostalim »katoliškim« državam mnogo ostrejši kot ga je dobila Francija. Budapešta, 23. maja. Ogrska neodvisna stranka spravi v pri hodnji seji državnega zbora papežev prote&t v debato ter bo ugovarjala vsebini in besedilu istega. Angleško - francoski dogovor. London, 23. maja. Angleška vlada je vprašala italijansko vlado, ali pritrdi angleško-francoskemu dogovoru glede Egipta. Italijanska vlada je odgovorila v ugodnem smislu. Ni pa upanja, da bi Nemčija pritrdila temu dogovoru, ker ga smatra naperjenega proti nemški orijentski politiki. Iz takih skrbi tudi izvirajo slaba volja in pikre besede nemškega cesarja zadnji čas. Nazadovanje socialnih demokratov na Nemškem. Berolin, 23. maja. Socialni de-mokratje so zopet zgubili eden dr-žavnozborski madat. V Frankfurtu je bil namreč pri dopolnilni volitvi mesto dosedanjega cocialnega demokrata dr. Brauna izvoljen v državni zbor naconalni liberakc Basser mann. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. maja. — Osebne vesti. Za višja okrajna zdravnika sta imenovana gg. dr. Ignacij Jelovšek v Radovljici in dr. Ivan Vavpotič v Novem mestu. — Davčni kontrolor g. Ignacij Kline je imenovan davkarjem, davčni pristav g. Albert Rooss kontrolorjem, začasni davčni pristav g. Karol Bril tac h postane definiti-ven, davčni praktikant g. Anton Brilli pa je imenovan začasnim pristavom. — Promociji. Avskultant pri okrožnem sodišču v Novem mestu, g. Franjo Kalan, je bil danes, dne 24. maja, na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava; cand. med. g. Branko Žižek pa doktorjem medicine. Čestitamo! — Cesar in dr. Susterisič. Lansko leto je cesar pri sprejemu delegacije dr. Šusteršiča jako ostro oštel zaradi brezvestna ob strukcije, ki jo uganja duhovniška stranka v kranjskem deželnem zboru. Ko se je hotel dr. Šusteršič nekaj opravičevati, mu je cesar v vidni znak nemilosti pokazal hrbet in šel dalje, ne da bi Su-steršiča poslušal. Ali more pameten človek misliti, da se je cesarjevo mnenje od tedaj spremenilo? Susteršič trdi, da mu je letos rekel cesar: »Mene veseli, da vas zopet vidim; vi ste jako pridni v delegaciji«. — Nasprotno pa se poroča, da je c*sar rekel šusteršiču, da naj bo priden. In to poslednje je vero-jetneje. »Slovenec« se sklicuje na židovske liste, pa ne pove, da d sle gatje sami lazijo okrog židovskih poročevalcev in jim pripovedujejo, kaj da je cesar govoril in navadno zasukavajo cesarjeve besede tako, da je vlada dotično, političnih vprašanj ti-čoče se poročilo o razgovorih s cesarjem morala uradno proglasiti kot 'netočno. Prav ker dele-gatje vse v liste spravljajo in prav pogOBtoma oesarjeve besede zavijajo, zato je cesar letos naravnost rekel, da se z delegati sploh ne bo pogo govarjal o politiki. In res ni cesar prav nič govoril o politiki in je vsa kemu delegatu privoščil samo nekaj konvencionalnih besedi. V pol ure je odpravil 59 delegatov, torej je imel komaj pol minute za vsacega na razpolaganje. In kaj je govoril? Barona Wassilka j« vprašal, če je že dolgo odsoten iz Bukovine, dež. glavarja Rhomberga, če je direktno potoval iz Predarlskega v Pešto, Tollingerja, kako je s poljskimi pridelki v njegovem okraju, Zaffronu pa je cesar povedal, da se je PeŠta od L 1867. znatno preme-nila. Tudi vsi drugi »pogovori« so se sukali v istem okviru, a ravno a Susteršičem naj bi bil cesar napravil izjemo in ga hvalil, ko mu je šele lani na najočitneiši način izrazil svojo nemilost in se razmere od lanskega leta niso prav nič spremenile ' Ne, to je popolnoma nemogoče in ni nobenega dvoma, da je Susteršič cesarjeve besede svojevoljno zasukal in izpoziva, naj pridno dela, napravil pohvalo ter to »pohvalo« v liste esfcamotirai. Sicer pa Susteršič ni prvi, ki si je kaj takega dovolil; kako daleč sega v tem oziru nesramnost gotovih ljudi, je pokazalo poročilo o »političnem pogovoru«, ki ga je imel s cesarjem pri splošnih avdijencah pes! Gniewo*z — Občinske volitve v Žireh. Drngi razred je volil v petek dopoldne. Oddano je bilo 10.") glasov. Izvoljeni so bili posestniki Poljana«^ Jakob na Selu št. 24 s 85 glasovi JurjavČič Pavel na Žirovskem vrhu št. 6 in Mlakar Blaž na Goropekah s 0*3 glasovi, Žakelj Jože na DobraČevi Št. M z 62 in Primožič Fran v Novi vasi št. 29 z 61 glasovi, za namestnike sta bila izvoljena Oblak Luka na Žirovskem vrhu št. 13 in Kokalj Luka na Goropekah št. 4. Nasprotniki so dobili naj več 42 glasov. Popoldan je volil prvi razred. Glasovalo je 58 volilcev. Dobili so: Ivan Kavčič v Žireh št. 44, 43, Ivan Petrnel v Jarčji dolini št. 2, Matija Novak iz Brekove Št. 8 in K»< pač Anton v Novi vasi št. 3 po 40 in Ivan Bradaška na Hlevnem vrhu 85 glasov, za namestnike pa Matija 0 stiša v Stari vasi št. 14 in Eržen Martin na Dobraeevi št. 4. Nasprotniki so bili tudi v tem razredu v znatni manjšini. Izmed teh je dobil Oblak Valentin največ 21 glasov, ostali klerikalni kandidati pa povprečno 13 gla-sov. Volitev se je v 2. razredu vršila brez asistence gospodov duhovnikov v prvem pa so prišli kot volilci župnik Jelene iz Ledin, GregoriČ z Vrha in kaplan Lavrič iz Žirov. Jeleur in Lav rič sta ugovarjala skoraj pri v>oi častnih članih, ki so glasovali s }> oblastih, a sta se prav pošteno blatni rala. Videlo se je, da so gospodje tako bebasti, da niti najenostavnejših odstavkov zakona ne pojmijo, ali pa so tako leni, da se jim niti misliti ne ljubi, kajti g. komisar se je mnogo tru dil, da je gospodom zakon raztolmačil. Protestirala sta tudi proti temu, da je volil g. učitelj iz Lediu, ki še ni deli nitiven, a je vodja tamošnje šole. Kmalu je pričelo postajati gospodom vroče na volišču, potili so se, da je bilo kaj, neverno, ali raditega, ker je bilo toliko naprednih volilcev, ali ker so gospodje precej debeli. Naj je bilo to ali ono, popihali so jo tiho z volišča, ne da bi Čakali konca, ki je bil zanje toliko ne Časten Sicer pa so bili mirni in po-nižni, ker dobro vedo, da pri vrlo zavednih naprednih volilcih njih beseda prav nič ne velja. Poznalo se je, da slab duhovnik pri zavednem kmetskein ljudstvu nima ugleda. Pa tudi že med klerikalci samimi ne vlada več tista navdušenost za farŠko stranko, kar nam ravno te volitve pričajo. Klerikalni kandidatje so dobili sramotno malo glasov, samostojnejši klerikalni volilci so volili celo več narodnih kandidatov. Zmaga je bila na celi črti tako odločilna, tako sijajna, da bo klerikalce minilo za vedno veselje še kdaj reku-rirati. Zavednim narodno-naprednim volilcem pa na njihovem možatem in odločnem nastopu naše najodkritosrč-nejše in najiskrenejŠe čestitke ! — Merniki šovinizem. »Soramst du dich nicht, vor einem giovenischen Plakate stehen zu blei-ben,« je rekla v petek opoldne neka okoli 14 let stara nemška dijakinja svoji prijateljici, ko je le ta čitala neki slovenski plakat na voglu hotela pri »Slonu«. To dejstvo pokaže v pravi lu*i, kako naši N#m«i v«ga-jajo svoje otroke, kako nas zaničujejo in sovražijo, Čeravno od nas Slovencev žive. Vprašamo samo, ali ni zadnji čaa, da se Slovenci zdramimo ter postanemo vsajjpolovioo tako radikalni, kakor so naši Nemci, če bi se vsak Siovenec drfcal gesla »Svoji k svojim«, bi naše narodne sovražnike kmalu minula taka nečuvena predrznost in veselje za taka vnebovpijoča žaljenja našega naroda. — Zagrizenost nemiku* tarskih trgovskih nasiav-Ijencev v slovenski LJubljani. Iz trgovskih krogov se nam poroča: Naša trgovska bolniška blagajna poslala je pred kratkim Avgustu Hoischerju, trgovskemu so-trudniku neke tukajšnje slovenske tvrdke, dvojezično plačilno nakazilo. Ta nastavijencc, ki je rodom Slovenec in čigar starši niti nemško ne znajo, vrnil je to nakazilo iz opazko, naj se mu vpošlje samo nemško nakazilo. Kaj takega se drzne storiti nemškutarski rastavljenec, ki se živi cd slovenskih grošev. Kakor smo izvedeli, se je tej želji ustreglo. Za danes le toliko, več na občnem zboru, katerega bo že vendar čas sklicati, ker bi se moral glasom pravil vršiti že v marcu. — Bohinjski predor. Piše se nam: Dne 20. t. m ob 2. uri po poldne je sveder predrl zadnjo steno našega predora proti primorski strani. Štirje stroji so piskaii na vso moč nad eno uro, v znamenje, da je silna gora predrta. Delavci in električni vrtalni stroj so došli iz predora vsi nakičeni z zelenjem. Ves dan se je veselja prepevalo. Dne 31. t. m. seje predrtje slovesno obhajalo. Pravijo, da bo slavnost veljala 120.000 K. Menda bo ta slavnost na čast Italijanom. Kakor se čuje, obetajo Italijani, da razobesijo na naših slovenskih tleh i ta 1 i j a n s k o z a s t a v o in da bodo »s slovensko krvjo blagoslovil; predor«. Kako bo to izpalo, ne vemo, žalostno pa je, da si Italijani pri nas kaj tacega le misliti uoajo. — XL. redni občni zbor ijSSovenske Matice" bo v sredo dae 8 rožnika 1904 i. ob 6. popoldne v velik: dvorani »Mestnega doma«. Vrata razpravam : 1.) Predsednikov ogovor. 2.) L^tno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 31. velikega travna letos. 3 ) Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1003.') 4) Volitev 3 računskih preso-ievslcev (§ 9 lit. «») dr. pravil) 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1904 6.) Dopolnilna volitev društvenega odbora. Po § 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg : Bartel Anton, Dimnik Jakob, dr. Glaser Karol, dr. Janežič Ivan, Mej-eiger Ivan, dr. Opeka Mihael, Ple-teršnik Maks, dr. Sket Jakob, Vilhar Ivan in Zupančič Vilibald. V odboru pa še ostanejo gospodje: dr. D«tela Franc šek, Finžgar Frančišek, Gras-»eili Peter, dr. Gregorčič Anton, Hubad Frančišek, dr. Iiešič Frančišek KobUr Anton, Kostanjeve« Jožef, dr. Lesar Jožef, Leveč Frančišek, dr. Murko Matija, Novak Frančišek, Oro-ž«n Frančišek, Pajk Milan, Perušek ^ajko, Pintar Luka, dr. Požar Lovro, Sonekovič Andrej, dr Starć Jožef, Sušnik Ivan, Svetec Luka, Šubic Ivan, ouklje Frančišek, Tavčar Alojzij, dr. Tavčar Ivan, cr. Uflemcnik Aleš, Vavru IvaD, Wiesthalcr Frančišek, dr. Zbasnik Frančišek in Zupančič Anton. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti sopet voljeni. Pri volitvi 3 računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listki nenavzočnih društveoikov. 7.) Posamezni nasveti in predlogi. V Ljubljani dne 19. velikega travna 1904 Fran Leveč predsednik, B. L \h tajnik, dr Jožef Stare, blagajnik — K vsesokolski slanosti se nam piše c Dunaja: Simpatije, ki jih uživa »Sokol« med vsemi sloji in apoanavanje vrednosti njegovega delovanja in njegovih smotrov so povod vsestranskim pripravam, ki sa vršijo po vsem Slovenskem, da se dostojno praznuje narodno slavlje, 40 letnica obstanka staroste Blovenskih telovadnih društev. Tudi čez narodnostne meje, v slovenske kolonije je? prodrl sokolski duh ter navdušenje in naravno je, da je vzplamtelo tudi med dunajskim di-jaštvom. Toda ne le z zanimanjem in navdušenjem opazuje one priprave naroda, postavilo bode tuli avojo vrsto oziroma število rred vrste izvršujoči!) »S >kolov«. Iz društva svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« je izšla insijativa in med slovenskimi »Sokoli« dobro znani, navdušeni in razumni učenci reorgani-at t Tja naše narodne straže, člani zgorej omenjenega društva so že pri čeli s poukom v prostih vajah, ki se jih udeležujejo dijaki v dostojnem številu. Upamo, da najdemo posnemovalcev tudi v drugih mestih, da tim častnejše nastopijo »Sokolske« vrste v spodbudo čile narodne zavednosti! — Norma. Na Binkoštno nedeljo je v Ljubljani že od nekdaj navada, da imajo trgovci špecerijske stroke svoje prodajalne zaprte. Tudi letos je bilo tako Iijemo sta delala le dva mlada začetnika v Šentjakob skem okrožju. Pomislila seveda nista, da je tako početje vredno najstrožje kritike, ker hočeta ubogim trgovskim pomočnikom speceristom snesti tistih par uric, katere so imeli dosedaj proste na Binkoštno nedeljo. — Vegov spomenik. Eden izmed najimenitnejših dunajskih arhitektov g. stavbni svetnik Schachner si je v soboto, 21. t. m. ogledal Zajcev osnutek Vegovega spomenika ter se je jako laskavo izrazil o Zajčevem projektu. Označil ga je „als ein im gro£-artig monumentalen Styl komponiertes Projekt". — Dar. G. France Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v p., starosta Slovencev v Gradca, t. č. prvomestnik izvenakademicne podružnice sv. Cirila in Metoda itd. je daroval po g. Janko Jegliča, nadučitelju na Rakeku za učiteljski konvikt 5 kron z geslom: „Za vzbujo narodne zavednosti in narodno izomiko." — Umrl je in bil vč«raj pokopan tukajšnji trgovec g. Ivan Kordik. — Franc Omersa, imetnik znane železninarske trgovine v Kranju je praznoval včeraj v ožjem rodbinskem krogu štiridesetletnico svojega trgovskega delovanja v Kranju. Franc Omersa, rodom iz Žužemberka na Dolenjskem, udeležil se je ob preporodu našega naroda v 60. letih z vnemo narodnega gibanja v prijaznem Kranju, bil je med soustanovitelji tamošnje „Narodne čitalnice"4 in nekaj časa tudi nje predsednik. Ko je mestni zastop v Kranju po hndih bojih prešel v narodne roke, pokli« an je bil Franc Omersa po zaupanju svojih someščanov v občinski odbor, kjer je kot večletni prvi svetovalec s posebnim uspehom deloval na gospodarskem polju. S posebno marljivostjo in vestnostjo je upravljal ubožni zaklad. Fran Omersa je bil tudi dolgoletni narodni čl an trgovske in obrtne zbornice kranjske. Pred nekaj leti se je umaknil iz javnega življenja — potrt vsled nenadne smrti svojega nadobudnega sina, inženerja Josipa Omerse. Kakor čujemo, ustanovil je Franc Omersa povodom te svoje štiridesetletnice znatne ustanove v prid kranjski občini in ostalim občinam tega okraja. — Planinci na Tniglavai. V nedeljo dne 22 t. m. polezla ata dva člana slovenskega planinskega društva in trije Člani kranjske sekcije avstr. planinskega društva čez Kot na Triglav. Vodnik Franc Urbas iz Mojstrane je družbo po zelo zasneženih in deloma z ledom pokritih potih srečno pripeljal na vrb. Najnevarnejša pot je bila na vrh Malega Triglava, ki je vseskozi pokrita c ledom. Odtod na Veliki Triglav je pot primeroma manj nevarna. Aljažev stolp je čez in čez s snegom zakrit ter je videti samo konico njegovo. Okoli koče na Kredarici ni na deset metrov naokoli nikakega snega več. Koča je jako dobro prezimila. Ker je bilo v ponedeljek slabo vreme, se |e družb vrnila zopet čez Kot v Mojstrano. Ta družba je letos prva posetila očeta Triglava. — Bralno društvo v Dol. Logatcu priredi dne 29. t. m. svc je osmo redno javno predavanje. Pre dava Franc Gombač, potovalni učitelj iz Ljubljane o »Kmetski organizaciji v povzdigo ali zboljšanje kmetijstva zlasti sadjarstva na Notranjskem«. Lokal: hotel »Kramar«. Začetek ob 4 uri. — „Zagorski pevski klub" priredi v nedeljo dne 29. maja koncert v gostilniških prostorih gospe aladtsdove v Zagorju ob Savi. Na sporedu je petja, prosta zabava in ples. Godbo preskrbi »Zagorski or kester«. Začetek točno ob 7 uri zvešer. Zagorjani. pokažite s mnogobrojno udeležbo, da ste Še vedno ljubitelji slovenske pasmi! — Slovensko učiteljsko društvo kočevskega ostrsja ima svoje II. letošnje zborovanje, združeno z občnim zborom, v četrtek, dne 26. t. m. ob 9. uri dopoludne v Vel. LaŠČah. — Prostovoljno gasilno društva v Cerkljah (Dolenjsko) priredi dne 29. t. m. popoldne ob priliki blagoslovljenja nove brizgalne veselico na vrtu g. načelnika A. Ma-rinčeka. Začetek slavnosti ob 2. uri popoldne, po blago s lovljenj u veselica s petjem, godbo in sreČkanjem. Pri slavnosti bo svirala godba meščanske garde v Kostanjevici. — Prostovoljno gasilno društvo v Kostanjevici nabavilo si je novo brizgalno najnovejšega sistema, patent Smekal, katere slavnostno blagoslovljenje se vrši na nedeljo, 12. junija t. 1., na kar se bratska društva in si. občinstvo že sedaj opozarja. Natančneji program se pravočasno objavi. — Za lesotržce. Trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo na borzi v Bruslju v kratkem vršila ponudbena razprava zaradi dobave 270000 bukovih železničnih pragov (švelerje*) in 18 800 kosov bukovega lesa. Natančnejša pojasnila daje gospod de Rudder, rue de Lois-vain II v Bruslju in pisarna de la ommisBion de Rćcoption, rue d' Ita lie 32 v Bruselju Prepis dobavnega razpisa leži v pisarni trgovske in obrtniške zbornioe v Ljubljani na vpogled. — V pijanosti je strojarski pomočnik I Drmota v Tržiču padel v vodo in utonil. — Zet je vrgel taščo v vodnjak. Posestnik Avgust Kavčič v Lipi pri Komnu se je šele pred kratkim časom poročil. Dobil je pa silno trmasto ženo in nič boljšo taščo. V hiši je bil vedno prepir. Kavčič je večkrat tožil, da mu ni več živeti, Češ, tašča štiuje vedno ženo proti njemu. V Bredo je Kavčiča minila potrpežljivost. Dobil je taščo pri vodnjaku; h.tro jo je zgrabil za noge in jo prekopicnil v vodnjak. Ko se je potem prepričal, da je tasća v vodnjaku res mrtva, je šel v Komen in se sam naznanil sodniji. * Nagla smrt. Na binkoštno nedeljo je sla ob pol 7. zjutraj Terezija Rokavčeva, 25 let stara posest-nikova hči iz Kraj nega Brda pri Kraš-nji, nazadnje služkinja pri gospodu Lončarju na Poljanski cesti št 26, v cerkev sv. Jakoba k maši. V cerkvi ji je r p šlo slabo in so jo morali ljudje nezavestno peljati ven, kjer so jo drgnili, da bi prišla k sebi. A vse je bilo brez uspeha. Došli policijski zdravnik dr. Illner je mogel konstatirati le smrt za srčno kapjo. Rokav-čevo je pred cerkvijo duhovnik še mazilil s sv. oljem. Ker krožijo po mestu razne govorice, konštatujemo, da ima vse pokojnične dragocenosti in denar policija in da se ni zgodila nikaka tatvina ali zloraba pomoči. * Žepne tatvine. Kakor vsako leto, tako so prišli tudi letos »boterčki in boterce« v stolno cerkev k birmi. Kljubu temu, da se žepne tatvine dogajajo vedno v gnje-čah, imajo ljudje še premalo previdnosti. Vsled tega so se izvršile v stolni cerkvi tri zapne tatvine. Uršuli Štepicovi iz Spodnje Slivnice št. 12 je bila ukradena denarnica, v kateri je bilo do 20 K denarja. Mariji Bar-garjevi iz Vnanjih Goriš štev. 37 je zmanjkala ravno tako denarnica z 20 K. Tretjič gre rado, pravi pregovor, in res se je »boteroi« posrečilo tudi tretjič. Segla je v žep Frančiški Tomšičevi, rutokopovi ženi iz Čateža pri Litiji št. 18 ter ji odnesla denarnico z 20 K. |Ulom. V noči od 22. na 23. t. m. j« vlomil neznan tat v tabaČno trafiko na južnem kolodvoru in od nesel okoli 100 K denarja in nekaj inamk po 10 vin. Tat je vlomil obe vrata, da je prišel do denarja. Čudno je le, da gre tam mimo ob vsaki uri toliko železniških uslužbencev, ki tatu eden ni slutil. * Tatvina. V noči 22. na 23 t. m. je bila iz nezaklenjenega hleva na Poljanski cesti Št. 37, ukradena hlapou Antonu Kovaču moška obleka, vredna 20 K, Francetu Zupančiču srebrna žepna ura s verižico in Mihaelu Golobu bela srajca, vredna 2 K. Tat je dosedsj neznan. Nepreviden kolesar. Včeraj je neki kolessr po Glavnem trgu tako naglo in neprevidno vozi'» da je sadel 5 letnega Jožefa Selana ter ga lahko telesno poškodoval. Proti kolesarju se bode kazensko postopalo. * Pes vgriznil. Itana Ku-šarja, delavoa v tobačni tovarni, je sne 13. t. m. vgriznil na dvorišču v tobačni tovarni pes v prst na desni roki, valed česar je moral iti po od redbi zdravnikov v Pasteurjev zavod na Dunaj ' Nesreča. Anton Zor, sprevodnik na južni železnici, je včeraj opoldne v Prestranku padel z voza, ki ga je zaviral, in se težko poškodoval na desni nogi in levi rami, vsled česar je bil prepeljan v dež. bolnico. * Izgubljene reči. Andrej Rak je izgubil dne 21. t. m. listnico s 140 K in nekimi potrdili. — Delavka Marija Mazijeva is Gline Štev. 19, ki je zelo revna, je zgubila včeraj najbrže svoje celo im-U 8 K, ki so bil« zavite v belem robcu. — Hrvatske novice. — Predsedstvo Starčevičeve hrvatske stranke prava je prevzel do občnega zbora podpredsednik Mijo Tkalci Č. — Človekoljubna naprava. Zagrebški zdravnik dr. Žiga Schwarz je ustanovil ambulatorij, kjer zdravi brezplačno otroke revnih slojev. — Prodajo „Slavenskoga Naroda11 prevzel je tudi gospod Ivan Stergulec, trgovec v B e-gunjah štev. 31 pri Cerknici. * Najnovejše novice. P o - sojilnica v konkursu Posojilnica zasebnih uram kov za Češko v Pragi je prišla v konkurz. PaBiva znašajo okoli 220 C00 K. — Nova češka realka. Češkf deželni šolski svet je sklenil, da pri* poroči nauČnemu ministrstvu ustanovitev druge češke realke v Brnu. — Papež Pij IX. — svetnik. V Vatikanu imajo že vse pri pravljeno, da proglasijo v kratkem papeža Pija IX. za svetnika. — Velike naročbe torped. Tovarna za torpede na reki je dobila nemudoma toliko naročil, da dela z veliko naglico noč in dan. Avstrija je naročila 120, Rusija 100, Francija 130 in Italija 60 novih torped. * Prenaglo veselje. Znani angleški pedagog pripoveduje iz Bvojega življenja sledečo dogodoic^: Prvo službo sem doDil v neki vaški šoli v Novi Angliji. Ljudje v soseščini -o mi dajali za odštodnino hrano in stanovanje. Nekega dne mi priteče neki deček ves zasopljen naproti : »Povejte, gospod učitelj, moj oče bi rad vedel, ali radi jeste svinjsko pečenko.« »Gotovo jem rad svinjsko pečenko,« sem odgovo ril, misleč, da se je sicer skopi dečkov oče odločil, da mi posije svinjskega mesa. »Le reci svojemu očetu, ako sploh kaj na svetu rad jem, je to svinjska pečenka«. Č*s je potekal, toda pečenke ni bilo. Nekega dne sem dobil dečka samega na šolskem dvorišču. »Kako pa je s svinjsko pečenko?« sem g- vprašal. »O, svinja je zopet ozdravila« je odgovvril deček. ' Kako se godi Nemcem v tujini, o tem pričajo sledeči podatki, katere prinaša češki »HUs Naroda« iz knjige »Handbuoh des Deutschtums im Ausiande«. Na Ku-munskem je 50.000 Nemcev, ki imajo 34 nemških šol. Na Lašksm je tudi 50 000 Nemcev, ki imajo 14 nemških šol. Na Francoskem je kakih 100000 Nemcev, ki imajo 2 nemški šoli v Parizu in 2 nemški šoli v Marseillu. Na Turškem je 15.000 Nemcev in imajo: v Carigradu 4 osmike šole in drugje 8, torej 12 nemških šol. Na Španskem, kjer živi 3000 in na Portugalskem, kjer je okoli 1000 Nemcev, imajo v vsaki deželi 4 nemške šole. V Afriki je la 100.000 Nsrnoev 43 nemških šol. V Avstraliji je za 100.000 nemških prebivalcev 70 nem-šfcih dol. — Tako se torej ustreza kulturnim potrebam Nemcev v tujini. Zato Nemci prezirajo, kjer bo v večini in kjer imajo le količkaj oblasti, brezobzirno vse potrebe in zahteve slovanskih manjšin. ' Kratek račun. Ko je prišel leta 1814 sloveči vojskovodja BiU cher v Pariz, naložil je mestu 200.000 frankov vojnega kontributa ter svoto izdal za svojo armado. Po sklenja nem miru leta 1816. je našlo vojno ministrstvo v Berolinu ta snesek zabeležen brez vsakega dokaza, kako je BlUoher ta denar porabil. Vojno ministrstvo je zahtevalo računske priloge. Blttcher je nato poslal ministrstvu sledeči obračun: »Na Franooskem prejel 200000 fr. Istotam izdal .... 200.000 » Ostane . 0 fr. Kdor ne verjame, je osel! BI acher« Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24 maja. Posl. Klee-wein je izstopil iz nemške ljudske stranke. Rim 24. maja. Kakor na Francoskem, tako se tudi v Italiji vse javno mnenje bavi samo z usode-polnim konfliktom med Vatikanom in med Francijo. Kardinali sami obsojajo politiko papeža Pija X. in njegovega drž tajnika Mery del Vala, o katerih obeh se priznava, da o politiki ničesar ne razumeta in da sta jo vsled tega zavozila. — Ministrski predsednik Giolitti se je včeraj izrekel, da se 30. t. m začne v italijanskem parlamentu razprava o cerkveni politiki. Seveda se bo govorilo tudi o konfliktu med Vatikanom in med Francijo. Rusko-japonska vojna. Petrograd 24. maja General Kuropatkin je .sporočil carju, da nadzorujejo ruske patrulje in oddelki kozakov onkraj Fenč-julin-gorovja gibanja prve japonske armade, ki se koncentrira okrog Fenhvančenga. Japonci so svoje pozicije zavarovali z malimi oddelki, katerih ie vseh skupaj za en polk ter s topničarji in konjeniki Dve japonski diviziji sta v Fenhvančengu, ena v Kabalinu. Japonci delajo okrog Fenhvančenga utrdbe Petrograd 24 maja Kuropatkin javlja, da je bila na bojišču dne 22. t. m. zahvalna maša na čast sv. Nikolaju. Po maši je Kuropatkin z vso na-vzočno armado defiliral pred tistimi, ki so v tej vojni dobili odlikovanja ali so ostali v službi vzlic temu, da so bili ranjeni. Petrograd 24. maja. V Kron-štatu so neznani hudodelci odstranili na vojni ladji „0relu vijake pri linah ter line odprli Če bi se to ne bilo zapazilo pravočasno, bi se bila ladja lahko potopila. Petrograd 24 maja. Admiral Skrydlov je prišel v Vladi-vostok. London 24. maja. Listi poročajo, da so Japonci spremenili svoj strategični načrt in da ne mislijo sedaj nadaljevati ofenzive proti Kuropatkinovi armadi, nego pospešiti kolikor mogoče zavzetje Port-Arturja. Brate Sokole ki hočejo v društveni opravi nastopiti ob II. vsesokolskem izletu, vabi k redovnim vajam vsako sredo od 3 4 na 9. do l/210. ure zvečer v telovadnici ljubljanskega Sokola vaditeljaki zbor. MT Sredstvo, ki mora vsied svoje sestave biti tudi precejšnega učinka, je velike vrednosti za zdravnika in za paciente. — /i'i<-/niiiii irtanr Ii»u»Jfc»i*i i'catI se odlikuje po tem, da obsega v rritnlri naznačeno mnoiino ieleza. — Zunanja naročila po 2 povzstju. 1254—3 Vp ifydrove žitne km DOMAČI PRIJATELJ" ift**t.» /*j*sm* f >r đ.pr Saeaaai Meteorologično poročilo. ruto* u*d murt.ra SOC-ft. Ib^dnJI «numl tlak TI« 0 tmta Maj 1 Caa opazovanja Stanje barometra v mm. ti Vetrovi Neb. 21 9. zv. 738*3 18 1 ar. avzhod oblačno 22 • 7.sj. 2. pop. 736 6 734 0 12 1 brezvetr. 25 6 jal. svzbodj oblačno jaano B. zv. 734 6 17 4 ar avzhod oblačno 23. 7. a). 8-Pop. 7329 729 0 16*5 20*3 brezvetr., ai. 8Vzhod| oblačno oblačno Srednja temperatura sobote in nedelje 17-7J in 17 7«, — normale: 148# in 149". —. Mokrina v 24 arah: 70 mm in 12 mm. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka11 v Ljubljani. 4* °« &TftlciBt>«nl papirji. 4 2° o majeva renta . . . 4*27o srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta . 4% || zlata M 4% ogrska kronska „ 4°/o m zlata 4° '„ posojilo dežele Kranjske 4Vs°■'• posojilo mesta Spljet »Vt»/t „ Zadei 4l/1°/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4C o CeSka dež. banka k. o. . *•/• n » » ž-°- • 41;10,'o zst. pisma gal. d. hip. b. 4,'1p,o pešt. kom. k. o. z 1070 pr...... 4' s°0.za8t. pisma Innerst. hr. „ ogrske cen. dež. hr...... i1,*0 o 2 pis. ogr. hip. ban. 4* a°0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 40/o prior. dol. žel. . . . 3° o „ juž. žel. kup. »/t Vi 41 a° o avet. pos. za žel. p. o. Srečfce. SreCke od 1. 1864 .... „ „ „ 1860»/, . . . h ii n 1864 .... tizske...... „ zem. kred. I. emisije ii n ii H. n „ ogr. hip. banke . . t, srbske a trs. 100 — turske ...... Saailika srečke . . , Kreditne u . . . Incmoske ,, ... Krakovske „ ... Ljubljanske ,, ... Avst. rud. križa,, ... Ogr. „ „ „ ... Rudolf ove „ ... SalcburSke ,, ... Dunajske kom. ,. ... De'nlce. Južne železnice . , . Državne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske 4, „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu tBriix) Alpinske montan .... Praske žel. indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbo . . Vnlnte C. kr. cekin . . 20 franki . . . 20 marke . . . Sovereign8 . . . Marke . . . . Laški bankovci . Rublji . . . . Dolarji . . . . 20. maja 1904. Denar Blago 99 35 9355 99-20 99*45 99*40 9960 11840 118 60 97 40 97 60 117'4(J 11760 100-— 100*75 1 100-25 10125 j 100*— I0t>- - 100*35 101-35 £9 75 99*85 99 75 100 05 101-80 102*60 10660 10760 101 — 102 — | 100-50 101*50 10039 100-50 100 — i 101— 99 76 OC-r^i 100 — r*o o« 99-50 100- - 294 95 296*95 1C0-75 101 75 186- 190- 182 - 184-— 260 — 263 50 161 25 163*25 i 293 — 304 50 | 292 — 298 — : 2^9 — 275 — 9J- 93 - 129 85 13085 21'10 2210 465*— 474-- 80-- 83 — 77*— 81 - 68 — 72 — 53 60 55 60 j 29 25 30 25 66- 71 - 75 — 80 — 503-- 513 — 78 50 79 50 637- 638 — 1619 — 1629 — 641*50 642-60 1 753 — 754 — 250 — 251— 628'- 632 - 1 41350 414 50 1990- 2000— 491- 492*— 305-— 315 — ! 483—! 485'— i 154-— 155 — i 1134 11*38 1907 19-10 23-46 23.54 24*— 117-27 117*47 95 05 95*25 25350 25425 484 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 24. maja 1904. 'l'(>ri»Iti. PSenica za maj 1904 . . ii 50 it ii 8-3-3 »i t. oktober 1904. 50 i 862 Ilž n oktober . . ii 603 ii ti 671 Koruza n julij 1904 . . •i 60 it it 522 i» »i avgust . . . 17 50 ii »i 529 Oves •i oktober . . . 11 60 ii i- 5 69 Efekti >. Nespremenjeno. Zahvala. Za izkazano nam prisrčno sočutje ob bolezni in sicrti nepozabne sopioge, oziroma sestre, gospe Nežike Lenček izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo čast. duhovščmi, darovateljem krasnih vencev ter vsem onim, ki so drago nam rajnico spremili k zadnjemu počitku in jo tolažili v dolgotrajni bolezni. 1495 Ljubljana, 24. maja 1904. Žalujoči ostali. 1 Tužnim Brcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vetit, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, sestra, teta in svakinja, gospa I Marija Režen t danes, 23. t. m. po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče ob pol 3. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bode v sredo, 25. t. m., ob četrt na 8. zjutraj iz hiSe žalosti Štev. 49 v Škofji loki. Sv. mase posmrtniae se bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabno rajnico priporočamo [v molitev in blag spomin. gkofja loka, 23. maja 1904. Gregor Režen, soprog. — Angela ! in Francelj, otroka. 1498 Klemen! I m t* Pirš roj. Papež naznanja v svojem in v imenu rodbin (Papež. Pla, Solili« in Palrli ter vseh drugih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod Rudolf Piš učitelj v Cirknici danes, dne 22. maja, ob 8. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, previden 8 svetimi zakramenti za umirajoče, v 37. letu starosti blaženo v Gospudu zaspal 1497 Pogreb bo dne 21. majnika ob 6. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. zadušnice 8e bodo darovale v CirkDici in v Ljubljani. V Ljubljani, 22. maja 19C4. 1 3 Tužmm srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni našega preljubega soproga, oziroma očeta, svaka in strica, gospođa Karola Puppis posestnika, trgovca I. t. d. v nedeljo ob polu 5. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 66 letu njegove starosti k Sebi poklical. 1496 Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v torek, dne 24. maja, ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Gornjem Logatcu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Gor. Logatec, Z2. maja 19G4. Žalujoči ostali. CVEK-OV pristni .BRINOVEC rabi se uspešno proti vodenici, pri epidemičnih bolez nih, kot grog proti kašlju, kakor tudi pri uživanju slabe pitne vode. 3 dober prodajalec, ki ima veselje do potovanja, aa aprrejftie pod dobrimi pogoji v trgovini s špecerijo in železnino. Več pove upravništvo „S1. Naroda*. ■j praktikanta proti plačilu za kontor, z lepo pisavo, vešč slovenskega in nemškega jezika. HENRIK KENDA Ljubljana, Mestni trg 17. Javljam, da prevzemam v delo slikanje napisov in črk ter jih izvršujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1416—4 B. 6ROSSER slikar za napise in črke L9 m dopoludne, ob 6. un 1'j m zvč. Ob 9. uri 55 m pjnočiaan. nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropeskem t ki je za M min. pred krajevnim časom v Lijubljani. j-™ ^Ljubljansku kreditna banka v Ljubljani 2« Podružnica v CELOVCU. 14 upu je In prodaja vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. AkcijMki kapital K 1,000.000-— Zamenlava ia skskonptuja Oaja predujma aa vrednostna papirja. izžrebane vrednostne papirja in '^A-^arcje srečko proti vnovčuje zapale kupone. k-orznl i^gufci. Vinkuluje in devirikuluje vojaške ženitninske kavcija. PCsT" fe.Mft.ompf im lultt4MMu loeui*. "Tajj Q*Jf B«nna naročila. Podružnica w SPLJETU. CJfS*^* Drnarne *♦ locr* M|»rr**Jr v tekočem računa ali na aalat knj;"* j p: ugodnim obreetim. Vložoal denar obn stuje od dne vloge do &ae v^liga. 39—58 Promet s čeki In nakaznicami. izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T a v i a r. Lastnina n tiak „Narodne u« kara o" D++C HLG 0^80^3