8i. ««Tilka, ama, O J<"w <3f HarcAinhta ItifW --Ctio leto . , K 12'— £ Pol leta . . . „ 6'— Četrt leta . . ® 3'— 2 Mesečno. . . s 1'20 jBunaf Avstrije ; -— „ Cdo leto . . n 15'— 4 Pssasneatc številke j — 18 visiarfev. — StlT-«.TSpeodTlMn političen list za slovensko ljudstvo. | m Wils ono v odgovor Nemčiji. ame^žask. Državni tajnik Združeni)) držav Severne'Amerike, Lansing, je v imenu predsednika Wilson a odposlal zastopniku v Svici sledečo noto' kot odgovor na nemško mirovno ponudbo: „iCa-st: mi je. potrditi v imenu predsednika prejem Vaše note z dne 6. oktobra, ki vsebuje naznanilo nemške vlade predsedniku. Imam od predsedniku nalog, da Vas prosim, 'da naznanite državnemu kau-eelarju sledeče: Predno odgovarja na prošnjo cesarske nemške vlade ter da se s tem odgovori tako odkritosrčno in prostodušno, kakor zahtevajo važni interesi, za katere gre. smatra predsednik Združenih držav za potrebno, da si z asi gura 'nataučen smisel note nemškega državnega kanoelarja. Ali meni državni kancelar, da sprejme cesarska nemška vlada pogoje, katere je označil predsednik v svoji poslanici na kongres Be-veroameriških Združenih držav dne 8. januarja in v nato sledečih poslanicah in da bi bil namen za začetek razgovora samo ta, da se pride do sporazumijeva o : Taktičnih podrobnostih njih uporabe ? Predsednik Združenih držav smatra za svojo dolžnost, 'da izjavlja k predlogu za premirje, da se. bi ne smatral za upravičenega, da bi • vladam, s katerimi je vlada Združenih držav v zvezi proti osrednjim državam, predlagal premirje, dokler se nah a -ja jo anaa.de osrednjih držav na njihovih tleh, Dobra vera pri vsakem razgovoru bi seveda Lila odvisna od soglašan j a osrednjih držav, da se takoj in povsod odpokličejo čete osrednjih držav iz zasedenega ozemlju. Predsednik se smatra za upravičenega tudi za vprašanje, je-li govori nemški ^državni kancelar le samo v imenu tistih sil-države,•-ki so do sedaj vodile vo.no. Predsednik smatra odgovor .ua to vprašanje iz vsakega ozira kot izvanredno važen.-“ _WU«eH-4e-Ailiii.tleii JSIovek. Ni tako brutal n n odklonilnega vedenja kakor 'kak Ltoyci George ali Ba.ì-four ali Clemenceau ali Sonnino. Ni pa nič manj odločen ali bolj spravljiv. Kar zahtevajo omenjeni možje, isto zahteva Wilson, samo v bolj uljudni obliki. Uljudni Amerikaner, stavi uljudna vprašanja. Predmet vprašanj 41a'je veleresen ter pozitivni in pritrdilni odgovor, ki ga zahteva Wilson, je za Nemčijo ogromna žrtev in popolno razsulo vsenemškilt teženj*. Wilson pred vsem v obliki vprašanja zahteva, naj Nemčija, sprejme njegove mirovne pogoje, formulirane v znanih 14 točkah. Te točke pa, med drugim obsegajo priznanje pravice vsakterega, Uidi majhnega naroda do samoodločbe, narod, o pravičnost za vse narode, 'Alzacijo in Loreno za Francijo, samostojno in neodvisno Poljsko, obsegajočo vse ozemlje, kjer prebivajo Poljaki. Te in vse druge točke morajo Nemci kratkomalo sprejeti., o tem ni dopuščena nobena razprava.; razprava se glede na te M točke sme vršiti edinole o -praktičnih podrobnostih. Tako bi torej Nemčija brez vsake načelne razprave morala odstopiti Alzacijo in Loreno Franciji in za bodočo poljsko državo oni del vzhodne Prusije, kjer prebivajo Poljaki. Kaj to pomeni za pruske in vsenemške sanjače, ki so hoteli germansko moč skozi baltiške po -krajine raztegniti do pred duri Petrograda, ni treba razložiti. Uljudni Wilson drugič vpraša, ali sta Nemčija in Avstrija voljni, umakniti slednjega nemškega in avstrijskega vojaka iz zasedenega ozemlja. Prej ne more državam, s katerimi so Zedinjene države v z-vezi, predložiti premirja. Taki in slični zahtevi se je doslej upirala vsaka nemška vlada ter je svečano povdarjala, da zasedenega ozemlja noče vojaško izprazniti, ker bi s tem iz svojih rok Hala najboljše jamstvo za bodoča mirovna pogajanja. Ali bo sedanja nemška vlada imela toliko poguma in moči, da bo izpolnila fo zahtevo? Tretjič vpraša Wilson, ali sedanja nemška vlada govori in nastopa samo v imenu tišjih sil, ki so Posedaj vodile vojno. Ker se sedanja vlada opira pavesino nemškega državnega zbora, se dozdeva, da je to vprašanje naperjeno zoper dinastijo Hobenzol-lerncev: To. so torej -tri uljudna, pa v el o usodna vprašanja Wilson a. naslovljena na Nemčijo, Avstriji Wilson še ni poslal odgovora. Na Nemčiji je torej, da poda odgovor, od katerega je odvisen sklep premirja, konec vojne, usoda tisočerih in milijonov, usoda Evrope ! j verna vprašanju, če Nemčija sprejme njegovih 14 točk, bo Nemčija pritrdila. Eaako bo glasil pritrjevalao tuđi odgovor glede izpraznitve zasedenega ozemlja. "Dalje javljajo iz Berolina 10. t. m.: Posvetovanj glede ougovora na. Wilsonovo noto se je udeležil tudi Ludendorff. Vo3sisehe Zeitung pravi, da se zdi, da bo odgovor glasil tako, da bo omogočil daljna pogajanja. Zdi se, da stoji svet državnih tajnikov na stališču, da se more o izpraznitvi zasedenega ozemlja določiti šele v pogodbi o premirju. Lokalanzeiger poroča, da vlada želi, da bi se daljni koraki kolikor mogoče pospešili. Zato naj bi se to, bar se ima sedaj povedati, povedalo čisto bratko, da se pogajanja dovedejo brez ovir-kov zaželjenemu cilju. Mimiki Jeremija na razvalinah svoje ošabnosti* Kakšen hm odgovor Nemeij# Wilfonu. ~ V nemškem hfaTTuV;a^u-j,Bj^zadeve sfe se vršila te dni važna posvetovanja o zadevi Wil-sonovega odgovora. Vršila so se tudi posvetovanja vojnega kabineta. Pri teh posvetovanjih, ki so bila zelo dolgotrajna, so bile zastopane tudi vse oblastnije, ki prihajajo pri odločitvi v poštev. Iz Berolina javljajo dne 10. t. m, : Kakor izjavlja neki vodilni član strank večine, bo glasil odgovor Nemčije na Wilso-nove zahteve v bistvu pritrjevalao. Wilsono- Graška ..Tagespost" je priobčila minulo m ,0 pod 'naslovom „Trnjeva pot" sledeči članek: ' Volna se brez težkih žrtev ne more končati Smemo in moramo to danes povedati glasno in 1 umljivo, da bodo to čuli tudi gluhi in da bodo vi« slepi. Upanje na konačno zmago se je raztopilo I kor sneg na mlačnem pomladnem solncu. Osred) sile so položile" svojo usodo v roke Wilsmn> Ay -z ani sovražniki bodo odločili o naši bdftöcnostn m krilt-pnnnhunJ ,-----—-------ST---H, »-«'hov arugtTgrozofe. ki Asino jih doživeli in prenesli v . » )n\ otl. doživeli in prenesli ìijìh 'Štirih leViVi. Osrednje sile zapuste in izpr postojanko, ki je ne morejo več držati. A ko k biti v teh urah močni, se moramo oprostiti vs tomov. moramo odbiti od sebe vse prevare in gled dejstvom hladno v obraz. Samo samoosveščenje 1 more danes koristiti in nam pomagati preko najt jega v boljšo in čistejšo bodočnost Kako je to prišlo, smo doživeli vsi s strain in grenkosti iz tisoče v izmučetnih src iščejo zda raza, Morajo pa molčati, ker danaišnja. politika sme gledati nazaj, ampak naprej, ako hoče, d bodo v bodočih dnevih velike nove delitve Evrop ii : ako hoče, da bo naša nemško-avstrijska nt n ost stopila v dobrodošli obliki v nov državni LISTEK. Maribor? je tu tja dela nemška poku. Jagodi „nemškemu“ značaju mesta, .. tako Maribor dobi primerno ozadje in osredje. 1 marsikateri sicer nepristranski tujec, ki*se le mimogrede mudi v Mariboru ali so mu tukajšnje razmere znane le iz nemških knjig in časopisov, je prenci -čan, da je Maribor čisto nemško mesto in torej Slovenci delajo Nemcem • krivico, ko zahtevajo Maribor za sebe. Pri tako dalekosežnih spremembah, kakor se sedaj snujejo pod strašnimi udarci vojne katastrofe, ne more odločevati zgolj -retorično nakit je'in narodno navdušenje za to ali ono stran, marveč Le suha dejstva iti nepodkupljive številke. I. Stari Maribor. Trditev: Maribor je nemška posest, se opira ne samo na dejansko moč nemštva, marveč skušajo ji dati tudi z g o d o v i n s k o podlago. Za -pričo kličejo n em š k o i me, ne m š k i post a n e k , nemški značaj mesta v srednjem veku, torej je nemštvo od nekdaj tu doma. Pufjf in za njim drugi nemški zgodovinarji in pisatelji s povdarkom naglašajo, da ie Maribor „.p o p o 1n o m a nemško mesto“, kakor otok sredi slovenskega morja, „Čisto* nemška'Ustanova v slovenski deželi.“* Toda če se stvar natančneje ogleda, ne iz star iišča političnih stremljenj, marveč v zvezi historičnih razmer, se he more vzdržati trditev, da je Maribor res nemško mesto. Z nemštvom tega mesta je ravno tako kakor z nemštvom drugih avstrijskih, da, celo čeških in ogrskih mest. V prvi polovici 19. stol. °« je tujec čudil, če je na vitovskem mostu v Pragi šal češko govoriti, dandanes se pa čudi, če sliši miško govoriti. Slično je bila Budapešta ob začetku lalizma „nemško“ mesto. Nemški značaj Maribora o drugih mest v drugojezičnein ozemlju ni naraven pojav, marveč umetni belež in izraz časovnih zgodovinskih in političnih razmer. I ž 41 Puff, Marburg in Steiermark. IL, stran 56. Paul Schlosser: Marburg an der Drau, 1789, v „Deutsche Rundschau für Geographie“, XXXVI. Jahrgang 1918-14, stran 468. Je-Ij „cisto nemški“ početek Maribora zgodovinsko res dognati? O imenu mariborskega mesta se ni vredno prerekati in tudi najbolj odločen Slovenec lahko brez pomisleka pripozna,. da je ime nemško, dasi-rav.no imamo za slovensko obliko M a r i b o r oporo že 1. 1866, ko se mesto imenuje M a rii p 11 r c It. Sicer so naistarejše oblike : Marpurčfi', Marchpurc . Marpure, t. j. grad,, utrdba ob marki ali meji. Ime •je dobilo mesto po uradu in kaže le, da je ta utrdba (grad) ob marki, t. j. meji frankovske države nasproti vzhodnim ljudstvom nastala pod uplivom nemško-teu-dalnih razmer, kakor so se. razvile v naši deželi po Karlu Velikem in obnovile po 1. 955 .po odjgdnu Madžarov. ime samo ni nobeno merilo, h.-kaleri narod -nosti pripada kako mesto, drugače hi n. pr. morali Gradec imenovati slovensko mesto, ker je ime Graz brezdvomno slovenskega izvora, Petrograd, glavino mesto Rusije, pa. nemško, ker so ga do svetovne vojne imenovali Rusi z nemškim imenom Peterburg. Izvirno nemško ime Maribora marveč spričuje le , k a k o in k d a j po priliki je mesto nastalo. Je li v predrimskih ali rimskih časih im, mestu sedanjega Maribora bila že kaka naselbina, je mogoče, toda ža nas brezpomembno. V listinah se grad (jeastrum) Mar ribor prvič omenja 1. 11.64, okoli 1. 1185 pa že kot župnija, 1. 1209 kot trg (forum)** Je li ob vznožju na pomirju sedanjega bila že prej kaka naselbina ali je nastala šele po -tem, ko je bil ? ostavljen grad in je šele graščak ob vznožju naselil potrebne rokodelce, o vsem tem viri molče. Tudi o narodnosti prvih naseljencev ni v virih ne duha ne sluha. Vse to se da le z večjo ali manjšo verjetnostjo posredno sklepati iz takratnih 0-koliščin: Schlosser sam, ki je skušal dognati historično-to ogni fièno rekonstrukcijo Maribora, priznava, da početek tega mesta ni enak nemškim kolonizacijskim mestom na vzhodu (n; d. str. 463). V čem je torej razloček? Pač v tem, da so ondi z nemškimi kolonisti ustanavlja,li čisto nove mestne naselbine v krajih, kjer je bilo slovansko prebivalstvo iztrebljeno, ali ki še sploh niso bili obljudeni. Pri svojem rekonstrukcijskem poskusu je Schlosser prišel do prepričanja, da se je mariborsko mesto nalik mnogim drugim mestom r a z v i 1 o i z e n o- a 1 i d v a k r at-l! e p o v e Č a v e in sicer išče jedro prvotnega meste. oziroma prauaseibino, iz katere je nastalo me -sto. nekje v jugovzhodnem delu, med sedanjim Nar. domom in novim mostom. Opravičena je torej domneva, da je nemško-feudalna našel,ba bila v e e p 1 j e * n a na prauaseibino. ki je pač obstajala Ì3 bornih ribiških in kmetskih koč. In kakšna je bila, ta „pra » naselbina“ ? Brezdvomno slovenska, kakor cela okolica, in S o blosser j evi trditvi, da je Maribor čisto nemška ustanova in da je pranaselbina izginila v poznejšem trgu, oziroma mestu, sta si protislovni. Ce je Maribor čisto nemška tvorba, mu ni mogla služiti za podlaigo starejša pranaselba, če pa zgodovinske okoliščine govore za tako naselbo, se mora opustiti trditev, da je Maribor v svojem početku čisto nemška tvorba. Še drugi razlogi, ki jih ‘Schlosser ne vpoš eva, j 53. Zahn, Urkundenbuch I., str. 450: IT. stran h Nemčija se vraRa iz strašne borbe ranjena in o» vo- i »iorab-a vpojnega prisilnega prava,, kakor ti slučaju be drugih bo odvisna njena bodoča državnost V tej nemški nesreči je utelešena [globoka tragika in prav j gotovo ni nikaltega Nemca na vsej Široki zemljiški v krogli, ki ne bi mu bilo ob tej misli težko pri srcu, j in ne bi rim stopile solze v oči. Avstro-Ogrska plača zgodovinski nastali potrebi svoj tribut; pokazalo se i e. da njen državnopravni ustroj ne more več vzdržati težkih obremenjeni, njen notranji ustroj je postal trhel in njene podpore so v vojni strohnele. Ta 0d starosti utrujena hiša se podere in na njenem mestu se zgradi od temelja nova zgradba. Naša lastna krivda pa j'e, da ne bomo mi stavbeni mojstri, am pak drugi, V najboljšem slučaju, alko pojde po veli- desetnika Tušaka s strani stotnika Wollgpjnga 87. pp nekaznovana? Ali hoče Vaša ekscelenca vse po- tei zemstvo izvedelo, kako silno nezadovoljni st»o v državi (Živahno pritrjevanje.) V »p dne iO. oktobra se j« nadaljevalk raz-trebno odrediti, da, se pri domobranstvu, kakor tudi j oyava 9 nujnih vprašanjih. Od Jngoklo fanov sta pri armadi na bojišču uporaba istega nasprotujoča ; L)Tor|ja Dalmatinec Dolibii in dr. Benkovič, smislu vojnega pnsilnegaprava naj strožje kaznuje? [% . , .. „„ Minister pravi, da je vojaški pravilnik vložil proti j ^rvt je govoril o jugoslovanskem vprašanja, na-oprostitvi, stotnika Woliganga priziv, o. katerem bo stopil proti potovanju grofu Tisze ter je izjavil, da odločalo naj višje sodišče v najbližjem času. Vojaška Hrvati nikdar ne bodo dopustili, da bi «8 ločilo uprava bo v vseh slučajih, kjer gre za prekršitev pravice rabe orožja po predpostavljenih, spravila dotično zadevo pred sodišče. Minister ugovarja trditvi, da vlada v armadi razpoloženje proti državi. V razpravi o preuredbi Avstrije je Češki posl. kih Wilsonovih načrtih' in ostaneta Lloyd George in ! Zahradnik izrazil željo, da bi se sloves narodov med Clemenceau v ozadju, bodo naši narodi in njih po - j seboj izvršil brez prelivanja krvi. verjeni zastopniki soodločevali na mirovni koniereh- 1 Poslanec dr. Rybar je j ovdarjal, da se v teh Čl» Kato se Suvajmo pred iluzijo, da nam bo mogla j usodnih in zgodovinskih dogodkih, ki se odigravajo Nemčija tudi še sedaj pomagati, da nas bo mogla kot \ sedaj, vrši likvidacija Avstrije, Začetkom vojne se je velika" mati vzeti v zaščito svoje državnosti. ! pisalo, kako so narodi države pozabili vsa nasprotst- Sedaj je tu ura, ko nastopa tudi za nemško A v- f va, da se vsi držijo navdušeni okrog vlade, To pa je strijo usodno vprašanje. Dolgo, le predolgo-se je iz- 5 bila laž in prevara, s katero se je le hotelo delati — sabljala v boju strank, kast, razredov, stanov in slo- | razpoloženje. Pred vsem je pa laž trditev, da so šli jev, le predolgo je sanjala in pričakovala blagoslova j vsi narodi z navdušenjem v boj. To pa ni bilo dru-tz nebes, sklepala je neprenehoma resolucije in pro- \ gega, kakor želja po pretepu, želja, dati si duška, teste in uživala na sveže veseli bratski vojni, Kaj I Bilo je to razpoloženje, kakor v nedeljo v kmetski Slovence ed ostalih Jugoslovanov. Dr. Benkovič je povdarjal: fse ponndbe sedanje vlade Jugoslovanom so zaman. Kot prost narod hočemo Jugoslovani prosto odločevati o svoji usodi in o razmerje do svojih sosedov. Klic: »Proč od Gradca!« je postal danes jekleno dejstvo. Ni nobene sile več na svetu, ki bi spravila Slovence še kedaj v graško deželno »borni« o. Jugoslovani nočemo narodnih aneksij, mi f hočemo, da se točka 3 Wilsonovih pogojev do ? pičice izvede. Jugoslovani priznavajo varstvo manj* : šin s popolno reciprocitete. Govornik je konečno \ zahteval, da se mera jugoslovansko vprašanje I rešiti na mirovnem kongresu. — Minister aa de- naro pomaga danes stptisoč sklepov, ki so bili spre- j krčmi. Navdušenja pri večini naroda ni bilo. Bil bi | žolno hrambo je nato odgovoril na Z&hradnikova jeti v zadnjih letih v lepi veri na konečno zmago. Na | tudi čudež, če bi slovanski narodi in pred vsem ju-mračne možnosti ni nihče mislil, za nemški narod v j goslovanski narod, šli v boj z navdušenjem. siL ni preskrbljeno, dasi se je že davno öul topot no- | Govornik povdarja., kako navdušenje je zavla-vega časa. Vendar še ni prekasno. Ali Čas šteje sa- j dale o priliki balkanske vojne ne le v Srbiji in Granino Še na..mipr^^Vši#nenčmški narodi so priprav- j gori, temveč tudi pri nas. Tudi Jugoslovani monar-IjenJ, organizirani in preskrbljeni z jasnim.iročrtom | hiie so bili navdušeni za ta, uničevalni boj našega roza miroraffkbri ferenco. Kaj pa hočemo ini?.Kako si rdu proti Turčiji, Tu pa ]e prišel kakor mrzel veter predstavljanio svojo narodno boc|oöito'St?-iKako rsb li. |' üka’z, naj se Borimo pròti Srbom ìn:,Crnogorcem, svo-imedstavija nemška ^Avstrija svojo bodočo .državnost ? j- jim i-odnim bratom, in Jo Jše ha strani onih, katerih Samo ena pot je: združenje vseh nemških strank ^na.l^dničenja’ smo še :prej.Ves'eUbTj.Gpsjmda,-■''aiko-bi se platformi, ki so jo predlagali socialni demokrati ej* z- L. Vam ukazalo, da se morate; boriti-proti Nemčiji, bi druženje alpskih in sudetskih Nemcev, da ne postanejo alpski Nemci žrtev Jugoslovanov, sudetski pa žrtev Cehv. Avstrijski Nemci morajo postati kot Slovani pravni subjekti, mesto da bi ostali kakor so že danes pravni objekti brez volje. Postati morajo sposobni za pogajanja, ako hočejo, da. jih bodo poslušali nr mirovni konferenci, ako hočejo izvrševati svojo samoodločbo po Wilsonovem načrtu. Le oni zasluži svobodo in življenje, ki si je zna vsak dan priboriti. Stara Faustova beseda je danes za nemško Avstrijo r resnici „zadnji konec modrosti.“ temu. ukazu morda sledili, ali navdušenje za kaj takega bi zavrnili kot nekaj nizkotnega. Protestirali bi bili* Toda od nas ste to zahtevali. Kljub temu,- da se naši vojaki povelju sledili, so nas v zahvalo zasledovali in preganjali, ker svojih čustev nismo mogli skriti in jih zatreti. Potem pa govore in pišejo še Nemci o svojih žrtvah na krvi in blagu. Tudi to je laž. Ničesar niste storili za obstoj države, nav.duše- izvaj&nja glede »izdajstva« Ifehoslovakov, jusiifim minister pa na vprašanje čeških poslancev radi narodne delitve na Češkem. Minister je seveda zagovarjal nesmiselni vladni nkrep. Češki poslanec Nemec je zahteva 1, aaj se Avstrija popolnoma loči od Nemcev in naj gre svoja lastna pota. Prihodnja seja danes. — Y seji načelnikov se je sklenilo, da se v petek zbornice odgodi do 22. oktobra. ittterpelacije naših poslancev. Dr. Benkovič je predložil vladi obširno spomenico radi kupčije, ki se dogaja v Brežičah, kjer se pod javno kontrolo vrši organizirano in umazano tihotapstvo. V zadevo je zapleten tudi namestnik grof Clary (Glej naš članek v predzadnji »Straži!«) — Dr. Verste vš e k je vložil interpelacijo na domobranskega vali ste le za Nemčijo in ne za Avstrijo. Spominjamo j ministra radi Šikaniranja slovanskih častniških as- se na pryq stoletje naše zgodovine. JHuni in Avari So j po stotniku Bauer-ju v Lipnici. — Dr. udrli v deželo. Prebivalstvo so odvlekli s seboj, da , „ , . .. .. , se je moralo zanje boriti. Na isti način so gnali na- 5 Korošec in tovariši so interpenrah zaradi od ar- Dritvii àbmr* * ... V. seji dne 9. t. m. je poljedelski minister pred-lozil račun "'teoskrbovanju državnega metijoraoijske-pa fonda. Minister za deželno brambcj pl. Czagp■ interpelacijo poslanca mF~K^mžca in töv. še slovanske narode sedaj v vojno, naj se bore za tujo nadvlado, Ali se potem čudite, če nismo vedeli, za kaj se gre ? Bethmann-Hollweg pa je jasno priznal: To je boj germanstva proti slovanstvu ! Ali se ni i-sto reklo morda tudi v Avstriji? Zahtevali so od naših vojakov, da se morajo so naše Hum ter. jih zapirali v ječe in o- nadnega vrhovnega poveljništva jemanja talov v Bosni, Hercegovini, na Hmtskem in v Dalmaciji in radi procesa proti mornarjem v latom. — Dr. Benkovič je še interpeliral radi odvzemanja vjet-nikov našemu kmetijstva dr. Korošec pa rad! a-fp» Cmä J |nčai. glede procesa proti mornarjem v Kotoru. Minister je ! bešali- Vsak feldwebel je smel naše ljudi obsojati na r po stari navadi avstrijskih ministrov povdarjal, da zadeva ni tako nedolžna in enostranska, kakor si jo predstavljajo interpolanti. Izjavil je, da se iz umlji-viu vzrokov kazensko postopanje ne more ustaviti. Nato je minister odgovarjal na interpelacijo po- | slanca dr. Benkoviča in tov, radi usmrtitve desetni- f ka Tušaka od 87. pešpolka po stotniku Wolfgangu . [ Omenjeni stotnik je bil, kakor znano, oproščen obto- i žbe umora. Dr, Benkovič je v svoji interpelaciji, v jj kateri obširno opisuje ves slučaj in čudno oprostitev stotnikovo, vprašal domobranskega ministra: „Kako more Vaša ekscelenca opravičiti, da bi ostala taka smrt in vešala, Rabila so se nasproti sam rasflsts®* kakoršna so v navadi le nasproti sovražnikom. Govornik se konečno izreka proti rešitvi jugoslovanskega vprašanja brez Slovencev in istrskih Hrvatov. Danes ni zavednega 'Jugoslovana, pa naj je Slovenec.,' Hrvat, ali Srb, ki M bil zadovoljen s tako rešitvijo. Ge nameravajo to res storiti in ako se upajo v inozemstvu napraviti utis, da smo mi s' tem zadovoljni, je to velika prevara. Nasprotno: Slovenci, Hrvati in Srbi v teh deželah se s tem ne bodo ni- ifliCISlt iipšk kdar zadovoljili. Nas pa bodo razdražili do obupa Na francoskem bojišča «e še vedno nadaljuje velefenziva četvertsporazumovife žet. Posebno hudi boji se bijejo na črti Cambrai—St. Quentin, kjer so angleško-francoske lete udrle globoko notri v francosko črto in sicer do črte v*bodao ®d mesite Bohein. Cambrai se že nahaja v an- S tem ne bo nič doseženo, kakor da bo ino- j gleäki oblasti. Na črti Cambrai—St Quentin je bi- $ ■***&&» podpirajo njegovo domnevo, da se je početek mari -borsicega mesta oslonil na starejšo naselbo, spodbi -jajo pa njegovo prvo trditev o nemškem početku. To je ime okoliške občine Krčevi n a. Krčevina je pač kraj, kjer se zemljišče izkrči in napravi urbarialno. Kdo je torej izkrčil.svet rintmu dal;ime v neposredni bližini „nemškega“ Maribora? Nemški duhovski J n svetni feudniki, ki so tod dobili že zgodaj svoia posestva, gotovo ne, ker ti bi bili dali kraju nemško ime, kakor so dali nemško ime Vordernbergu, dem krčevinske občine, ih kakor je Leitersberg dobil, ime po neicem nemškem feudniku. Enako bi bili tudi nemški meščani, če bi bili res čisti Nemci, po svojem jeziku imenovali kraj v svoji neposredni bližini, Koder so mnogi imeli svoje polje. Nastanek Krčevine torej spada v zelo stare čase, ko Še nemščina ni imela premoči, in kaže na prastare slovenske naseljence pred ustanovitvijo nemškega „Marchburga.“* Na prastaro naselbino kaže tudi starodavni patrocini! mestne cerkve mariborske sv. Janeza Krstnika. Na ozemlju solnograške cerkve je ta patrocini] v ozki zvezi z misijon ar j en jem v naših deželah. Janezu Krstniku so radi posvečevali krstne cerkve in kapele ob vodah, kjer so ljudi trumoma krstili.* Prvotna marioorska cerkev, sedanja stolnica, je bila v prastarih Časih izven mostnega obzidja, kakor se po nekateri krajih še dandanes vidi, ‘Šele pri drugi povečavi je prišla v „znotranje mesto.“ Da so ravno Janezu Krstniku posvetili tukaj prastaro svetišče, ie bil povod ta, ker so tukaj krščevali prvo-naselienoe — Slovence. Nemški rokodelci, ki bi se i-meli naseliti ob Vznožju mariborske graščine in bi ' !ali podlago mestu (trgu),, so pač bili že 'kristjani ; pokristjaniti so se m opli le Slovenci; torej tudi cerkveni patroeinij govori za to, da je nemški „Marchburg“ * V pisanih virih se sicer Krčevina prvič omenja šele okoli 1. 1800 (Zahn, Ortsnamenbuch), toda kraj se je moral prav radi Maribora že zdavna prej obljuditi. * Tome P, Gesehiohte der Discese Seckau f., sir. m Vcepljen na starejšo slovensko naselbino. Govoriti o čisto nemškem početku Maribora je popolnoma neo -pravičeno, ker za to ni prav nobene historične podlage. Vobče je pa sila naivno, iz morebitnih nemško-feudalnih početkov mariborskega mesta pred blizu 1000 leti kovati kapital za sedanje nemštvo, češ, da je Maribor „eine rein deutsche Stiftung.“ Koliko naselbin na Gornjem in Srednjem Štajerskem je brez-dvomno .slovenskega izvora in se še kot slovenske naselbine omenjajo v. poznem srednjem in celo v novem veku, ali jih naj po nemškem principu reklamiramo Slovenci za sebe? Denimo, da so pred blizu 1000 leti morda Sponhajmci, katerih praoče se je iz Porenščine priženil v Karantanijo in vzei zadnjo po-tomkinio mogočne staro-karainfainske rodovine, privedli s seboj par rokodelcev in ž njimi ustanovili „nemški“ Maribor, je b moglo teh par ljudi samo iz sebe zaoloditi. pomnožiti in skozi tisočletje vzdržati nemštvo v čisto slovenskem osredju ? To je naravnost nemogoče. eine deutsche Sprachinsel im slovenischen Sprach -gebiet“ ('Proga*. 1867, str. 16), vendar o starejši dobi pravi, da je bil Maribor le pretežno nemški (überwiegend deutsch). To sklepa iz imen starih mariborskih meščanov in meščank. Med kakimi 70 i-meni, ki so znana, iz 13. stoletja, misli le o ženskem imenu „Studa,“, da j,e mogoče slovensko, a tudi dostavlja, da.s tem ni rečeno, da del prebivtalstva ta-krat nj.bil slovenski. Toda srednjeveški Maribor ima vendar čisto nemški značaj ! „Wir haben es hier mit einer- voll -kommen deutschen Stadt, die wie eine Insel unter aen'Slovenen sich ausdehnt, zu tun,“* O narodnosti srednjeveških Maribbržanov zopet i z Ine en, to viri ne poročajo prav ničesar. Edina opora., iz katere sklepajo njih narodnost, so imena. V starejših listinah in davčnih knjigah od 13. do 17. stol. srečavamo le nemška, imena,, To je Puffa nagnilo k trditvi. da je Maribor popolnoma, nemško mesto, ker prvi meščani in rokodelci da so bili priseljeni Nemci, šele ko so njih potomci vsled vojn in elementarnih nesreč propadli, se je mestno prebivalstvo spopolnilo iz okolišnih Slovencev.* Polj previden je bil prof. R. Reichel, ki je leta 1867 in 1870 objavil o mariborskih osebnih imenih posebno študijo v programu mariborske gimnazije. Tudi on sicer ponavlja Puffov stavek: „Malrbnrg ist * Janisch, Topogr, Lexicon II, 196. * Puff n. d. str. 56. Ko je v 13. stoletju Štajerska prišla za neka) časa, pod Ogre, je kraljev namestnik, vojvoda Štefan Zagrebški, izbral prav Maribor za taborišč» svoje vojske in je kazal posebno temu mestu svjojo naklo -njenost. Zlasti je nekega mariborskega meščana E -b e r h arda (ime je nemško, njegovo razmerje do namestnika ogrskega kralja pa nikakor ni nemško!) I. 1250 bogato obdaril radi velikih zaslug m zvestobe. Ogrska država ni bila takrat tako šovinistično-madžarska, kakor dandanes. Uradovalo se ja latinsko, njene slov. narodnosti so pa našle na Štajerskem v prebivalstvu ozko sorodstvo. In čudno, da je prass Maribor kazal tako tople simpatije do Štefana Zagrebškega. Morda so že takratni Mariboržani čutili, da je njihova kupčija najbolj dobičkonosna v deželah takratne ogrske krone? Ali nemška imena mariborskih meščanov! Kdor ima pred očmi dejanske zgodovinske r namere. se temu prav nič ne čudji, nasprotno, pomen -Ijivo je, da sploh slovenski element, če tudi skromno, vkljub takratnim razmeram prodira na površje, iz tega je sklepati, da je bil dovolj močen in je takratni „nemški“ značaj mesta pač le izraz časovnih razmer, ni pa merodajen za dejansko narodnost mestnih prebivalcev. Reichel sam priznava, da imena sama niso merodajna za določitev narodnosti njih nositeljem* Lahko ima kdo krstno ali rodbinsko nemško ime, pa je vendar Slovan ali nasprotno. Vendar so rodbinska imena zelo važna, ker kažejo na prednike In i*a kraj svojega postanka. lo v bojih dne 8. okt, Retili 11.000 Nemcev in vklenjenih čez 200 nemških topov. Nemca ao se anakaUi tadi v Afgonih, in sicer med; rekama Airo in Moz », kjer so izgubili postojanki Appre-mout in Montfancon. Ta del fronte so prevzele a meriške čete. Krščanski nocialci za „Nemško Avstrijo." Žve-za kTščansko-socialnih poslancev v državnem zboru je zborovala dne 8. t, m, več ur. Posvetovala Se je o bodočem stališču Nemcev v Avstriji ;in ? vprašanjem samoodločbe narodov.. V resoluciji, ki se je Sprejela, povdarjajo krščanski sociàlci, ‘da priznjiväjo pravico samoodločbe, slovanskih in romanskih narodov V Avstriji, a zahtevajo enako pravico tudi. za nemški na- J*n Lampiecb. Celovško neništvo ja lato z< podprto tudi cd duhovske strani- — Župnijski pit je deitJo cd 1 üo 3. okt 8 gospodov, i njimi SkntEca: A ut. Mim r, pro v zor v G.reo iu J ž. Vtrhnj»k. prozi zc-r v L).-nia:aljih — C Stefan Sa&eiš«k. p . v z-.r v Ct L p u. pride , . ,, «„„«.„-i s ... - . - . . kanonik* v Gisposvet». — Na c. n>všKh ljude Angleži zasedli Cambrai. ! rod« AwtmjiZvena ^.pripmliena na,podlag, ä0,ah >. rt , 31 < t. rrnnis,nn m,« o v. rooel. , p. ..... v .. se pogajati z drugimi narodi o preuredbi Avstrije v\ . .. w , V veliki bitki ha francoski fronti na čr|i med •• fedevaciio prostih in narodnih,-skupnosti Z^eza 'Zah- ' . Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. mestoma Cambrai in St. Quentin se je Angležem po- ‘ t0va nadalje, da se -vse nemške pokrajine y Avstriji 1 Neimenovani Mozirja 200 K; Evald Vračko, ž« s»Čiio globoko udreti v nemško fronto. Padla je ^ v združijo v narodno skupnost in dajae prizna,/nem§-. jnllc> St. Ilj v Slov. gor., 20 K; dr. Acton Jeiovfi angleško oblast važna postojanka Cambrai m angle- •V:jfcen#y narodu v Avstriji pravica samoodiočevahik. ‘ ravnatelj Cirilov e tiskarne v Mai iboiu, 100 K , Šfce čete-go’prodirale do mesta Bohain vzhodno od Brezpogojno in za vedno se odklanja priklopiteV nem- 'gajnkar, šestoišolec v bavcih od divaške veselice mesta Qambrai. Takozvana Hindenburgjoya črta, o àkih ozemelj v Avstrijivtu;enar0dneSkui)nostì.,Zte-'Sv- Tomazupri Ormožu, 150, K J. ivranz v ? t kateri se je zatrjevalo, da je nepremagljiva, je ven- Za izjavlja, da neomajaho.ystraja,pri syojegi vpi*skèn} ÌaI08 ar^ ^ Ä.Vrf0L'a'!c darle predrta. t in dinastičnem prepričanju. -■ . ' p, :,. , . 7 - hobmek veselice dne 2^. 8. o00 K, Gospod.^ zb Slovenske otrok» pročod janičarskih ^žgaja- ni na pogrebu č. g. župnika Alojzija Suta Pri *• — - - - ■ - - Marjeti na Ptujskem pobu mesto venca na grob p N& bojiščih Na srbskem bojišča so prodirale srbske in francbske divizije d > ozemlja južno od mesta Niš, kjer so že zapletene v boje z našimi; četami, I*e-skovac se nahaja v srbski oblasti. Na onem srb skem ozemlju katerega so zasedle naše Čete, napadajo četaši naše čete. — Na albanskem bo-jišiu smd ižpraznili tudi desni breg reke Sfcumbi in se «mikamo v smeri proti Tirani. Elbasan s« že nahaja v oblasti četverosporazumovib čet. Začeli smo torej izpraznjevati vse tisto zasedene ozemlje, glede katerega zahteva Wilson, da ga moraiho izprazniti še poprej, predno se pričnejo mirovna pogajanja. 7c ' . ^ Politične vesti šll.iajo svoje otroke v samoiemške šole. Smilijo 1 se nam taki zaslepljeni- reveži l ■ Ali morda mislijo, , da. *■ rQfjlt cTii rr Adlttiri Ji. lini 52Ü Imili Ao c n nn h n ril Ho teman,- kaplan', Laško, 25 K; dr. .Anton in Ivan ,bodó'®ltt is*';jtržni- žetezn ci dnevna b*n vlaka šf i in ^ ili» dii b» izstl ludi tseb vlak št. 35, ki p-tv»zi ob 7 33 zjuiraj iz Dua; in vozi ob 8 13 predi Trsta Dne 12, 13 in 1 oktebra pa ne bo vozil osebni vlak št. 32 ki vi zvečer rb 8 B0 pioli Dunaju Za jngosìevaiisko d co. V Solčavi sla n*br. za jugoslovansko o» co gospa M sricä Zemljič, e proga tplskgga vo ije, ter gdč P Deléia 141 K ' Ne shranjujte papirnatega denarja! Kdor imel čez nekaj >*časa shranjene bankovce, se bo pr bridko kesal7 Kupije za nje raje bodisi posestvo, vino ali kakoršnokoli drugo robo. Odplačujte uoli ve pri nemških hranilnicah. Slovenske posojilu; vom tla.iO v tenv s4«i>»ni breisplnčna j . « Orožja se še sedaj ne bo zaplenilo, V nek šo v sžupnijiSvv Jakoba -v*. Slov. gbrJ je, prišel j nemški ürädnik, ki je grozil, da bodo joblasti v: i krajih odvzemala orožje. To je laž! 'Orožja., ki mate za lastno obrambo pri hiši in za. katero i uradni orožni list, vam ne sme nihče odvzeti. Kc sedaj orožje uzmoviči pridno kradejo, svetujemo, puške, , samokrese in enako orožje dobro osnažite, : mažite in shranite tako, da ga tatovi in ratzni ne klicani ne bodo mogli najti in odnesti. Izvrsten je slovenski šajivi list „Kurent,“ zadnji številki jr ob ene slik» : Krko se sovraž Jagoslavije zaganja v kreaošfeofa Jegliča, Kak' hitijo nemškutarji učit slovenski; Zakaj Nem< Ljubljani biše pred jajo iti., so izborne in v Slovenec se cd srca snr eji. Takega lista m m ji res b lo treba. Priporočamo »Kurenta«, da si Daročite! Stane za letos 10 K. Naroča se pri praThištvu 'VjhjuDliacn. Siari trg št. 19. Cene ža žetez» zapet zvišane. Pred vojno znašale cene za žeiezo v p»akcah 17 K. Do 1 k tobra so nat» cene za žeiezo stalno naraščal so znašale 65 K Sedaj so pa vnovič zvišali c za železo od 65 K na 80 K. Slovenski živinorejci, pozori Iz mariborsk okraja dobivamo toliko poročil o čudnem postopa pri rekvfeiciji živine, da .niti vseh priobčiti ne ih' mo. Sumljivo in čez mero čudno je, da veterini nadzornik Fišer noče videti in noče slišati, da Švab,. Nemec ali nemškutar imeti dva do trikrat živine kot domači slovenski kmet na enako veli posestvu. Vse pritožbe nič ne izdajp. Fišerju je i vse eno, ali more kmet-domačin obsojati svoje n; ali ne, prav nič mu ni mar, ali gnijejo poljski pri ki pri slovenskem kmetu na njivi celo jesen. Ner kmet sme imeti živine, kakor se mu zljubi, če j dpber z Ijiudmi, ki imajo kaj opravka pri rekvizi ,Tu bo, treba seči po samopomoči. Poslovalnica si 1 štajerskih 'pSslancev v tiskarni sv. Cirila v Marii zbira podatke.o „dvojni inerì“' pri rekvizicijaii živ Slovenske živinorejce mariborskega, okraja pozivi * dà? poročajo našemu uredništvu ali Poslovalnici vsakem kričečem slučaju. Poročilo sestavite tako JSTt>vènec J, J. ima ... oralov posestva, a ima s ...j §lav živine.. Nemec M. M. ima ... oralov pose in" ima ... glav živine, od teh ... volov, ... krav, bikòv, ... konj, ... telic, telet. Takih'poročil pl mo posebno iz krajev okrog Maribora in iz občih der so naseljeni Švabi in nemčurji. Celo zadevo mo izročili v pretres na višjem mestu. Dognati t se, kje tiči vz.ók, da se kmeta-domačina pri o živine huje obremeni kot tujce, bogataše, meščar ; naŠ6 politične nasprotnike. Sémopojcat^* je najb pomoö! 7 V"' ' r ' tija konj v Gradcu se ni vršila dne 10. se bo vrš la dne 19. okt. 1. L Ine cene za vino je osrednja komisija za »se cen na Dunaju preklicala. Novih rav-najvišjih cen z.\ vino ne bo. presto kuhanje iganja se mora letos na-anftni s'raži ia ne občinskemu u ado do ov. 1918 ivanje. G Anton Albert postajenaCelnik ivne železnice v Sattendorfu na Kcroš ilikovan za izborno službovanje pri voj-Skem prometu z za-lužnim križcem s traku hrabrostne kolajne Čestitamo! Karol Heseaski — finski kralj Fmski de je v sredo izvolil helenskega princa Ka iskkega kralja. Veliko vprašanje pa je, roizvoljeni kralj sploh kdaj z sedel svoj slavija Jugoslovanom, Knjižica, ki se je j bila našemu ljudstvu, se zopet dobi-v Gi- f irai v Mariboru. Cena s poštnino vred 50 t nei, sežlte pridno.po njej! ja, žalostna Mati. Premišljevanja in,mo-al dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja u. Mirno lahko trdimo, da tako popolnega, molitvenika še Slovenci do zdaj nimamo , a. Pisatelj, neumorni organizator slovens- v Iva, se je v resnici potrudil podati svoje -•u nekaj dobrega. Knjiga vsebuje v prvem obširnih premišljevanj o Žalostni Materi ,, je nakupičenib nebroj zlatih! pobožnosti v stni Materi in v Cast trpljenju Jezusovem, laše in zbirka splošnih molitev in pobožno- v meti je g. pisatelj še dodal razne molitve v j a bolnike, za umirajoče in za rajne. Novo 1 : av toplo priporoßamo. Cena s poštnino vred aroča se v Cirilovi tiskarni y Mariboru, žbine bukvice za dekleta. Spisal Rožman ; kojni nadžupnik konjiški. Ko so Marijine le pri nas še popolnoma nepoznane, je pre- ) goreči nadžupnik Rožman v Konjicah iste za vse stanove. Za dekliško Marijino dru-dal tudi poseben molitvenik, ki se odlikuje h naukih in izbranih molitvah za Marijine se. Kot vnet dušni pastir je poznal srca in lariiinih družbenic, zato je pa znal tudi pri lolitvenika ubrati pravo struno. Knjižica se mieam tako prikupila, da je doživela že 13. »r so pošli zdaj vsi molitveniki za Marijine oe, zato tega posebno priporočamo. Gotovo junija t 1, Ob;Pijavi, Rajni je bil 'kot desetnik povsod zelo-priljubljen. Za svoje hrabro obnašanje jo bil odlikovan že četrtokrat s srebrno kolajno U,.razreda, z bronasto kolajno in Karlovim četnim križem. Sedaj pa je bil odlikovan s srebrno kolajno I, razr. Bog naj tolaži žalujoče starše, brate in sestre ! Njemu pa večni mir! ' . ... _ . Žiče pri Konjicah. 'Pavel Gbsak, ki je bil še e-dino upanje staršem, da bodo imeli v njem oporo na stare dni, posebno, ker je že eden sin (Martin) padel, eden (dr. Tone) pa je, v italijanskem vjetnišfcviu, ie umrl dne 4. t. m. za pljučnico na tirolskem bojišču. Bil je blagega srca. mirnega, veselega značaja, liubljdn doma od vseh sosedov in znancev, kakor v vojski od predstojnikov in tovarišev, ki ne morejo verjeti, da blagega mladeniča ne bodo več videli na tem svetu. Da, grozna je ta vojna, ki zahteva žrtve za žrtvo brez konca. Od .tebe, blagi nam Pavel; pa upamo, da boš prosil pri Oičetu tam gori nad zvezdami za svoje potrte starše, sestre in brata, za sorodnik», za nas tvoj® sotovariše In prijatelje, kakor za tvojo ljubljeno slovensko domovini. Sv. Pavel pri Preboldu. Ker so bab zadnjič prostori pretesni, vabi Slovensko katoliško izobraževalno društvo na ponavljani® svoje prireditve v ne -deljo, dne 13. t. m., popoldn» po wöernicah, v Društvenem domu. Spored: 1, Ljudmila, žaloigra v petih dejanjih’. 2. V ječi, burka. 3, Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski“, veseloigra, m Vstopnina, kakor zadnjič. Pridite! •■■■>:£’; fen; /, j/fe/ ‘ ! Trbovlje.; B^goslovljenjo nove zastave trboveljskega Orla se vrši dne 13. oktobra, ob enem bo javen nastop JOrlov. Opozarjamo na to bratska društva, vso pa vabimo k obilni udeležbi ! Svojo navzočnost pri slavnosti So obljubili tudi naši narodni voditelji. ■' ^/. Posestvo, i Dobro obranjen 4 orale lepo poslopje, saJo-nosnik, travniki in njive v konjiškem okraja se proda, cena 44 000 K. Več pove Henrik Valant, Sv. Dah, Lo če. 236 S valni st raj se zelo poeent proda ali proti gotovini ali proti živilom v papirnati tr-g ),vinj./Stolna ulica št 5, Maribor. 235 Maribor. Na »taram dnvakam molta v Maribora ie je pripetila dne as. *ept. strašna neartča. Štirje gojenci e. ia kr. vitja rojaike re alke so kotili go nič iti čea most, kar pade gojeatc Frie Btroevlé ia Bajaa na nekem odprtem meato v valove narasle Drave in n-tone. Trupla nesrečnega B jroevič* do danes ie niso mogli najti Povelji.va e. in kr. vitje vojetke realke proli obč nitro ob Dravi letečih občin, v ila čaja, da ie traplo najde, takrjtojega obvestila, U ib o»j polije na imenovana poveljitva. Imel je na sebi telino uniformo in gasale. t 283 VINIČARJA iščem s 3--4 delavci, vinograd % ure od mesta. Na-tančneie se izve v Mariboru, pfarrhofgasse 9, Sodin. 234 Viaiéir s 4 delavskimi osebami, z vsem izborno oskrbljen, s pel-jem. itd.i sprejme Jan. Bregar, klobučar, Maribor, Herren-ga se 16. 184 . , Hiša za vsak obrt Bposobna enonadstropna, na vogalu z velikim vrtom, dvor in kleti v Mariboru, Meljska cesta 43, se proda. Le resnim kupcem se dajo pojasnila. Cena 1 Z4.0C0 K. „Rošker8 zjutraj od 8—10 ure. 224 xmxxmxx^xx Mala naznäii'a. SS, O.;.; itče prof Favai, Maribor, ®limar, kova olle« 17. I. naditr. 158 BARTE za barvanje črnih, temnomodrih , rdečečrnih tn tam nosivih; Stolov; za domače barvanje platna, volne in svile v zabojih ä 50 vinarjev (na zunaj proti zaračnnjenjn poš- komur žal, “ki si ga bo naročil. Cena s pošt- ’ toii»e>^poroča H Billerbeök d 6 K. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Ma- GÒ'spoiska ulica Uief/29..-:- 230 svetitev družin presv. Srcu Jezusovemu je IOVÌ knjižici;' ki ubisela kratko zgodo vino to žev toplo priporočane pobožnosti in pa posvetitve Ob koncu je priči j an a za duhovnike tu-bv za blagoslavljanje kipov ali podob presv. knjižica se naroča v Tiskarni, sv. Cirila v •u in stane s poštnino vred komad 30 v, 10,0 v s poštnino vred 25 K. rižev pot za vojni čas obsega res v srce se-premišTjevanja o Kristusovem trpljenju. Poleg ima knjižica veliko molitev za razne potrebe 3 pa toliko potrebne molitve za mir. Stane pa ino vred 20 v komad. 50 komadov pa 8 K, Na-3 v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 'osamezne številke „Slovenskega Gospodarja* ■nže“ stanejo od 1. oktobra naprej v razprodaji *ez ozira na to, ali imajo 4 ali 8 strani! . s»e -/ za Maribor s nžkinja za vse. Naslov v npravništvu. A VINIČAR se išče » 3—4 osebami. Izve »e pri krojaškem mojstra Srimpf, Burgi&ase 20,. Maribor! / - 237 vosek in strd se pò a^ti^i dnevni eeai kupuje pri tvrdki Ivan Dečko, Celjé, nasproti Narodnem® domu. 228 Malaga otroka .iprejme n» hrano jalij&oa ŠKfrget v Mariboru, Mlinska ulica št. 8. ->f' ;•••<• 1204 Službo šaferja iičo iirežban v vino re ji, sadjantra, poljodelitru ia vrtnamva, cionjsc in rojašči-ne prost Vprača «e na opravo „Šatre pod it. 1193.“ ,ja Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da jf naša preljuba hči, ozroma sestra, svakinja in teta, gospod čna MICIKA MAHER, , učitelji«* dne 10 oktobra 1918 ob pol 11 uri dopoldne, previđena ■ svétotajstei v 22. letu svoje starosti mirne v Gospodi zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v;i dne 12 oktobra ob 9. uri predpoldne/ Ž Iosti v Digošah na pokopališče pri/’ Mariji ▼ Brezju. Digoše, dne 10. oktobra 1918. 239 Žalujoča rodbina Maher. * V Podiuinite; Dunaj I., Tfjjetihcffstiaiie 7-9, Dnhrcmik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, .. Izpostava: Kranj.' Šibenik ie Zadar. IZ. Dopisi. emisija. ■t-! V''"" '.'C1 maja aribor. S svojim turovim nastopanjem proti >kim kmetom je i aše mestno nemškut&rsko * il8tvo in naš mestni magistrat srečno dose t slovenski kmet ne spravlja več nobenih h pridelkov na naš trg, še celo zelja ni več dočim gi je bil v prejšnjih ietih v izooilju. emškntarska izzivanja je pač tak odgovor >r inneren! v. fij » SL. g», Umri je Vekoslav Stelcer, m v Štihovcn, iz znane Štelcerjeve rodbine, vzoren trtorejec. N, p v m! ječe. V nedeljo, die 13. t m ima po večer-DckJiška Zvizi svoj shod v kaplaniji. — Za ì jugoslovanske otroke se je dosedaj nabralo K 18 vin. .. , {. :; . .. Digoše pri Mariboru. Dne 10. oktobra, je nmrla sta svoje starosti, stara še le 22 let, tukajšnja ijica Micika Maher. Svetila ji v^čna Inč! Sv. Trojica v Slov' gor. Dne 29. sept. se je čil J. Anžel iz Oseka z g. Marijo Zupan Iz Tr- lj. Svatje so zbrali 28 K za slov. šolo v Maribo-Zeli se, da bi se to v Slovenskih goricah splošno emulo! Novo, oročencema obilo nebeškega blago- O v 8L]r/v' !: Sv. Peter pri Radgoni. Došlo je žalostno po-ilo od č. g. vojnega kurata, da je padel, zadet od ražne granate na italijanskem bojišču Janez Skr-.* Stavenskega vrha. Pokopan je na gori Monte Io. Po poklicu je bil tesar in je rad opravljal svoj t. Za njim žalujejo žena in troje nedoraslih otro-Bv. Rajni je rad čital „Slov. Gospodarja“, katere-Je tudi pri vojakih fmel naročenega. Nepožabni ■;ez, bodi ti tu a zemljica lahka! I ^tuju. Hud udarec je zadel obče o hišo. Najstarejši sin Miha je za domovino in cesarja due 17. tf ebilQ na Na podlagi sklepa rečnega óbfBcga zbora delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 15, t. 1. in pccblaščenja c. kr. vlade, odločil je nižje prdpisani npravni svet, da izda 26 OOO đelnio Jadranske banke po K 400-— nominalne vrednosti dvigajoč s Um delniško glavnico za K 10,000 C00 — ita K 30 0C0 00)— in to po sledečih pogojih: ••••v..... ,,1. Imetnikom starih delnic pripada opcijska pravica na ; ( 20.000 delnle po ctoni od K 676'— tel-qnel dočim se 8 000 delnle po oeni od K 076 — tel-quel preporti javni subskripciji tu Ji za nedelničarje. 2. Delnice IX. emisije sodelulejo na uspehih banke z isto pravico in dolžnostjo od 1. januarja 1219 dalje kakor stare delnice. , 3. Opcijska pravica pripada imetnikom starih delnic, kateri morejo dobiti za pet starih delnic dve novi po prvenstveni cèni od K 575'—. Delničarji, ki želijo izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic pri enem zavodov, ki so navedeni kot subskripcijsko mesto. '4: Predbeležbe na delnice javne subskripcije po K 675 — sprejemajo navedena snbsknpcijska mesta, toda npravnemn ^svetu pristoja pravica reparticije sobs cribiranih delnic. 6, V slnčajn, dk bode o priliki répàrticije podpisatelju dodeljeno manjše število delnic kot je predbeležil, se mti po^ràe odveč vplačana Svota dne 1. novembra t 1. 6. Predbeležjb^ jp popolno vplačilo delnih se mora izvršiti med5 25. Septembrom in 15. oktobrom 1918; v istem roka se mora izvršiti tudi opcijska pravica. 7. Dobiček na tečaju novih delnic pripada — po odbitka vseh stroškov in pristojbin nema zakladu Jadranske bi nke. ^ 8 Subsferibira se v sledečih zavodih: a) Jadranska baška v Trstu in njene podružnice na Dunaju (I. Tegetthoff strasse 7 9), niku. Kotom, Ljubljani, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru. b) Banka i štediona za Primorje na Sušaku in njene podružnice v Bakru in na R jeki. c) Prva Hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podružnice v Bjelovaru, Bmdn n. S , urkvemc.j, — rezerv- V Dabrov- 33 Delnicah, Djakovn, Karlovcu, Kraljevičih, Novi Vinodolski, Osijeku, Požegi, Rijeki Senju, S.sku, Sv. Ivanu Zel., Varaždinu, Vel. Gorici, Vinkovci, Virovitici, Vnkovara in Zamanu. d) Hrvatska centralna banka za Bosno i Hercegovino v Sarajevem in njene podružnice v Mostam in D. Tuzli, e) Hrvatska Zemaljska banka, podružnica v Zagrebu. f) Srpska banka v Mostam. g) Zivnostenska banka, podružnica na Dunaju. V Trstu, dna 25. septembra 1918. . „ . , ^ . Upravni »net jadralk® banke* to ▼ bojili dne S. okt, tj etik 11.100 Remcev in ▼plenjenih č*z 200 nemäkih topov. Remci so se «makftili tudi v Argenih, in sicer med rekama Air® m Može, kjer so Izgubili postojanki Appre* m out in Montfauco*. Ta del fronte so prevzele ame riške Sete. Angleži zasedli Cambra!. 'I ■ V reliti bitki na francoski fronti na črti med mestoma Cambra! in St. Quentin se je Angležem po- i «rečilo globoko udreti v nemško fronto. Padla je v angleško oblast važna postojanka Canterai in angle-Ske čete so prodirale do mesta Bohain vzhodno od mesta Cambrai. Takozvana Hindenburgoma Črta, o taten' se je zatrjevalo, da je nepremagljiva, je vendarle preftrta. Mm mpmk S ;' §| ' ' C , " ‘ : Na srbskem bojišča so prodirale srbske in franeoske divizij« d« osemlja južno od mesta Miš, kjer so že zapletene v boje z našimi četami. Leskova® se nahaja v srbski oblasti. Na onem srbskem ozemlja, katerega s® zasedle naše Sete, napadajo letati naše 1st®. — Ra albanskem bojištu smo izpraznili tudi desni breg reke Skumbi in se amikamo v smeri proti Tirani. FJbasan se že nahaja v oblasti četverosporazumovih čet. Začeli smo torej izpraznjevati vse tisto zasedeno ozemlje, glede katerega zahteva Wilson, da ga moramo izprazniti še poprej, predao se pričnejo mirovna pogajanja. Politične vesti. Paiiameatvci pri cesarju. T zbornici se širijo vesti o kabinetni krizi. Govori s®, da bo na telo novega ministrstva stopil dvomi svetnik Lammasch, dragi govorijo zop®t o grofa Sylva-Tarouci, Httssa-rek se je posvetoval z raznimi parlamentarci o položaja. Voditelji raznih strank so tc dni pozvani k cesarja, mod dragimi: dr. Korošec za Jugoslovane, za Čehe Hraban, Tušar in Fiedler, za Poljake Tertil in grof Bawarovski. Spremembe tudi na Madžarskem. Z ozirom na nastali položaj so se tndi razmer® na Ogrskem spremenile, listi pišejo, da bo vodja opozicije, grof Mihael K®roly L postal ministrski predsednik-Dne 9. oktobra sta bila Wekerle in Tisza pri cesarju v avdijenci. Oba skušata doseči, da bi še ostalo pri dosedanjem kurim. Jugoslovanska sociaMa demokracija za Jugoslavijo. SHS. Dne 6. oktobra se je vršila v Zagreba jugoslovanska socialistilna konferenca. Po dolgi razpravi je bila sprejeta od slovenskih hrvatskih delegatov sledeča resolucija: I. Jugoslovanska socialistična konferenca izjavlja, da stoji v soglasju s svojimi dosedanjimi programatičftkni izjavami v narodnem ozira neomejno na stališča popolne samoodločbe narodov ter zahteva nato združitev SHS. v samostojno demokratično jugoslovansko državo. Jugoslovanske socialne demokratične stranke stopijo v Narodni Svet Hmtske-srbska koalicija j« sklenila, da vstopi v jugoslovanski Narodni Svet. S tem je torej vsa Hrvatska raznn nekaterih frankovcev za jugoslovansko ujedinjenje. Zadeva ustanove Ferk ugodno rešeua. Poslanca i dr. Verstovšku je naučni minister Madesky na nje- f govo ponovno intervencijo izjavil, da je zadeva j glede ustanove Ferk ugodno rešena. Po triletnem I boju se je torej posrečilo zadevo končati v prilog ubogim slovenskim dijakom, katerim nemškonaei-jonalni kurs pri vladi ni privoššil kruha. Obenem je ta zadeva dokaz, na kak podel način je hotel nemškonaeijonalni sistem ugrabiti slovenskim dijakom lepo vsoto 400.000 K. Namestništvo v Graden je na zahtevo naučnoga ministrstva vprašalo mestni urad v Mariboru za svet in ta je odgovoril, da naj se ustanova dovoli samo, če je bodo j deležni tadi Nemci. Sedaj je te zarote proti slovenskim dijakom konec. Nemška požrešnost je propadla. Odložen korak za ustanovitev samostojne Poljske. Poljski regentski svet je izdal javen proglas na poljski narod, v katerem zahteva, naj se na podlagi nedeljivosti in neodvisnosti Poljske razpasti sedanji poljski državni svet ter se razpišejo volitve v parlament. V oklica se zahteva sestavo vlade iz zastopnikov ljudstva, ta vlada naj izdela volilni red za državni zbor na široki demokratični podlagi, nova Poljska naj obsega vse pokrajine kjer stanujejo Poljaki, bodisi v Nemšiji ali Avstriji. Zahteva se dohod do morja. Poljski klab državne-ga zbora je v seji dne 9. t. m. pozdravil oklic re-gentskega sveta. Tozadevna izjava načelnika dr. Tertila je lila sprejeta z velikim navdušenjem. Krščanski sociale! za „Nemško Avstrijo.“ Zveza krščansko-socialnih poslancev v državnem izboru je zborovala dne 8. t. m. več ur. Posvetovala se je o bodočem stališču Nemcev v Avstriji in z vprašanjem samoodločbe narodov. V resoluciji, ki se je sprejela, povdarjajo krščanski socialoi, da priznavajo pravico samoodločbe slovanskih in romanskih narodov v Avstriji, a zahtevajo enako pravico tudi za nemški narod v Avstriji. Zveza je pripravljena na tej podlagi se pogajati z drugimi narodi o preuredbi Avstrije v federacijo prostih in narodnih skupnosti Zveza zahteva nadalje, da se vse nemške pokrajine v Avstriji združijo v narodno skupnost in da se prizna nemškemu narodu v Avstriji pravica samoodločevanja. Brezpogojno in za vedno se odklanja priklopitev nemških ozemelj v Avstriji v tujenarodne skupnosti. Zveza izjavlja, da neomajano vstraja pri svojem verskem in dinastičnem prepričanju. vendar se še najdejo zaslepljeni starši, ki pošiljajo svoje otroke v samonemške šole. Smilijo se nam taki zaslepljeni reveži! Ali morda mislijo, da bodo :edli v Jugoslaviji boljši kruh, če se bo' o njih vedelo, da so imeli svoje otroke v nemški šoli? Kakor so naši neprijatelji delali dosedaj z nami, takti bomo i postopali mi v bodoče s tistimi, ki Še zdaj ne morejo opustiti svojega nemškutarjenja. Kdor je pameten, ve, kaj mu je storiti. . Same posilinemee nastavljajo. Mariborski veterinami nadzornik Fišer je nastavil v svoji pisarni hudega „Nemca“ Goloba od Sv. Trojice. Po okraju je nastavil skoro same naše nasprotnike, kakor Laha Paskolo, koroškega Slovenca Hojnika, pesniškega Woingerla, šentlenartskega Solaka, pobreškega Cafa itd. Potem ni nobeno čudo, da gre rekvizicija živine v mariborskem okraju tako „vzorno" naprej. — Vodja okrajnega glavarstva dr. Krammer je nastavil v skladišču, kjer morajo kmetje oddajati zrnje, nekega nemškega komija, o katerem prihaja dan za dnevom več „lepih“ pritožb,. Posebno se hvali njegova brezmejna „prijaznost“ in uljudnost napram slovenskim kmetom. V žitnem oddelku ni nastavljen iw eden Slovenec. Pač pa uživajo Slovenci milost, da smejo biti sluge in pometači v poslopju c. kr. okraijpega glavarstva. Zakaj se take trgajo za Bosso? Madžari M io radi imeli, Nemci se potegujejo zanjo. Zakaj ? Bos na i»a poltretji milijon oralsv gozdov, leta 1916 je izkopala 10 milijonov centov rjavega premoga, železa skoro dva milijon» stotov, velike množine mangana, svinca, bakra itd. Odtod tako velika lju bežen. Kdo ima pa resaičn® pravico do Bosne, to vsi vemo, in ta pravica fen tadi obveljala. Spremembe v Turčiji. Veliki vezir Talaat paša j» podal sultana svojo ostavko. Saltan je ostavko sprejel. Vodstvo uradnih poslov je do sestave novega ministrstva poverjeno bivšemu londonskemu poslanika Tewfik paši. — Stranka za enotnost in svobodo v Turčije je imela dne 7. t. m. v Carigrada občni zbor, na katerem je prišlo do živahnega razpravljanja o zunanji politila. Bivii poslanik v Sofiji Fethi paša je vprašal v imena večje skspine odposlancev, zakaj je Turčija pravzaprav pričela z vojno in kakšen cilj zasleduj® s tem. Štajerski nemški industrijalci so se dne 8. oktobra izjavili za pravico samoodločevanja nemškega naroda za ljndek® zastopstvo aa demokratičnih temeljih. Sv. Oče m mir. Ni menda Kronanega kneza. 13a avetu, ki bi bil toliko storil zai dosego miru, kakor ravno sedanji sv. Oče, kajti celo najljutejši sovražniki katoliške Cerkve priznavajo, da je v tej svetovni vojni ravno vladajoči pogliafvar katoliške Cerkve storil največ za dosego miru ter 'da se ublažijo neštete krutosti sedanje vojne. Vsi švicarski listi, torej tudi protestantovski, poročajo, da sv. Oče sedaj napenja vse svoje moči. da bi prišlo do svetovnega miru. Predsednik severoameriške ljudovlade, Wilson, se je zadnje dni preteklega tedna zopet dalj Časa temeljito posvetoval z zastopniki češkega, poljskega* in jugoslovanskega naroda. Jugoslovane je zastopal bivši hrvatski poslanec dr, Hinkovič, Kakor poroča list „Gazette de Lausanne", je Wilson obljubil in slovesno zatrdil, da morajo dobiti Jugoslovani zaželje -no samostojnost. Tedtomdke Častno ohčanstvo. Občinski odbor občine Solčava je v svoji zadnji redni seji dne 6, t, m. imenoval na predlog g. Roka Klemenšek g. državnega poslanca dr, Korošca častnim občanom; občuduje naš vzor, neustrašen narod bratski-češki ter se klanja idejam velikega Kreka. Iz celovške škofije. Kakor znano, so celovški gg. korarji vzeli č. g. kornemu vikarju, ogledaema duhovnik«, Fr. Smodeju slažbo kornega vikarja. Na njegovo m« sto j s imenovan prefekt v nemškem dijaškem konv ktn, g. Fr.’ Ziindorf, rodom iz Vel-lendorfa v Preski šleziji. Ninovo je imeaovan za koraega vikarja , • ekt Albert letel, rodom Bavarec I Za veroučiteija. n® šoli za ročna dela v Celovca je namesto č. g. Smodeja imenovan Nemec Jan. Lampreeh. Celovško nemštvo je tako zopet podprto tadi od dahovske strani- — JUpnijski izpit je delalo od 1. do 3. okt. 8 gospodov, med njimi Slovenca: Ant. Mlinar, provizor v Gorenčah in J®ž. Verhnjak. prozizor v Doma Šalah. — 6. g. Štefan Sakelšek, provizor v Ct. Lipšu, pride za kanonika v Gosposveto. — Na celovških ljudskih šolah je do 31. okt. razpisano mesto veroučiteija. Dijaški kuhinji t Mariboru so darovali p. n.:, Neimenovani iz Mozirja 200 K; Evald Vračko, župnik, St. Ilj v Slov. gor.,* 20 K; dr. Anton .JerovŠek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru, 100 K; St. Cajnkar, šestoSolec v. Savcih, od 'dijaške veselice pri Sv. Tomažu pri Ormožu, 150 K; J. Kranz v ? tpo g. prof, Voglarju) 20 K; Čitalnica v filoy. Bistrici kot dobiček veselice dne 25. 8. 500 K; Gospodje zbrani na pogrebu č. g. župnika Alojzija Suta pri St, Marjeti na Ptujskem polju mesto venca na grob po -kojnika 411 K; Kmetijska zadruga v EaČju 20 K* Matko Krevh, kaplan v Remšniku, nabral 52 K ; Iv. Atelšek, kaplan, Sv, Marko pri Ptuju, 15 K ; Vime. Holcman, kaplan, Laško, 25 K; dr. Anton in Ivank* Žižek, zdravnik, Ormož, 100 K; Okrajna hranilnica v Slovenj gradcu 100 K; P. Tovornik, Slivnica pri Mariboru, dar Marijine družbe 100 K: Deželni odbor Staierski za leto 1918 800 K: Anton Rantaša, e. in kr. vojni kurat, 50 K; M, Poš, šivilja v Rogatcu, 20 K; dr. Janko Sanda, duhovnik v pokoju, Rogate« 10 K; Franc Toplak, kaplan, Pišece, 10 K; Josip Goleč, gostilničar, Maribor, 10 K; Pavel Holcman, kaplan, Sv. Magdalena v Mariboru, 30 K; Gospa Kurth po dijaku Romu 10 K; M. Meško, župnik pri Kapeli, mesto venca na grob blagega prijatelja župnika A. Vraz. 50 K: Mila Schreiner, nadučiteljica Sv Jurij ob južnei žel., 10 K: Stanka Schreiner, a-čiteljica, S Vi. Jurij ob južni želez., 10 K; Trije no-* • imenovani 40 K; Neimenovani 80 K; Vsem p. t. darovalcem iskrena hvala! — Prof, M. Pirc, Maribor, Wildenrainergasse 16., I, è. blagajnik. Opuščeni Tlaki. Dne 11., 12. m 13. oktobra ne bosta rezila aa južni železnici dnema brzo-flaka št. 1. in 2. Iste dni ho izostal tadi osebni vlak št. 35, ki privozi ob 7 33 zjutraj iz Dauaja in vozi ob 813 proh Trstu. Dne 12., 13. in 14. oktobra pa ne bo vozil osebni vlak št. 32, ki vozi zvečer ob 8’30 proti Dunaja. Za j«gosI«Tansko dace. T Solčavi sta nabrali za jugoslovansko deco gospa Marica Zemjjiš, soproga šohkega vodje, ter gdč. P Deleja 141 % Ne shranjujte papirnatega denarja! Kdor be imel čez nekaj časa shranjene bankovce, se bo prav bridko kesal. Kupite za nje raje bodisi poser vino ali kakoršnokoli drugo robo. Odplačuj* ve pri nemških hranilnicah. Slovenske p vam dajo v tem oziru brezplačna pojasnile Orožja se še sedaj ne bo zaplenilo, šo v župniji Sv. Jakoba, v Slov. gor. je prisei pett nemški uradnik, ki je grozil, da bodo oblasti v naših krajih odvzemala orožje. To je laž ! Orožja, ki ga i-mate za lastno obrambo pri hiši in za katero imate uradni orožni list, vam ne sme nihče odvzeti. Ker pa sedaj orožje uzmoviči pridno kradejo, svetujemo, da puške, samokrese in enako orožje dobro osnažite, aar mažite in shranite tako, da ga tatovi in razni nepoklicani ne bodo mogli najti in odnesti. Izvršita je slereoski šaljivi Ust „Kurent." Y zadnji številki priobčene slike: Kako se sovražnik Jugoslavije zaganja v knezoikofa Jegliča, Kako se hitijo nemškutarji ušit slovenski; Zakaj Nemci v Ljubljani hiše predajajo itd., so izborne in vsak Slovenec se od srca smeji. Takega list» nam je že res bilo treba. Priporočam® »Kurenta«, da si ga narežite! Stane za letos 10 K. Naroča se pri n-pravništvu v Ljubljani, Stari trg št. 19. Ceaé za železo zopet zrisane. Pred vejne so znašale cene za železo v palicah 17 K. Do 1. o-ktobra so nato cene aa železo stalno naraščale in so znašale 65 K. Sedaj so pa vnovič zvišali cene za železo od 66 K ni 80 K. Slovenski živinorejci, pozor ! Iz mariborskega okraja dobivamo toliko poročil o Čudnem postopanju pri rekviziciji živine, da niti vseh priobčiti ne moremo. Sumljivo in čez mero Čudno je, da veterinami nadzornik Fišer noče videti in noče slišati, da sme Švab, Nemec ali nemškutar imeti dva do trikrat več živine kot domači slovenski kmet na enako velikem posestviu. Vse pritožbe nič ne izdajo. Fišerju je prav vse eno, ali more kmet-domačin obsojati svoje njive, ali ne, prav nič mu ni mar, ali gnijejo poljski pridelki pri slovenskem kmetu na njivi celo jesen. Nemški kmet sme imeti živine, kakor se mu zljubi, če je le dober z ljudmi, ki imajo kaj opravka pri rekviziciji.; Tu bo treba seči po samopomoči. Poslovalnica slov.-štajerskih poslancev v tiskarni sv. Cirila v Mariboru zbira podatke o „dvojni meri“ pri rekvizicijan živine« Slovenske živinorejce mariborskega okraja pozivamo* da poročajo našemu uredništvu ali Poslovalnici a vsakem kričečem slučaju.. Poročilo sestavite tako le:1 Slovenec 'J. J. ima ... oralov posestva, a ima samo k., glav živine. Nemec M. M. ima ... oralov posestva in ima ... glav živine, od teh ... volov, ... krav, bikov, ... konj, ... telic, .... telet. Takih poročil prosi« mo posebno iz krajev okrog, Maribora in iz občin, koder so naseljeni Švabi in nemčurji. Celo zadevo bomo izročili v pretres na višjem mestu. Dognati mora se, kje tiči vz. ok, da se kmeta-domačina pri oddaji Živine huje obremeni Kot tujce, bogataše, meščane in naše politične nasprotnike. Samopomoč je najboljSe Bombii _ ........... SIRS®«, irai ______________________ Licitacija koif v Gradcu se ni vršila dne 10 okt, ampak se bo vršila dne 19. okt. 1. i. Ra» salse cene za vibo je osrednja komisija v.-i preizkovanje cen na Dcusaju preklicala. Novih ra-nalnih in najvišjih cen za vino ne bo. Davkapresto bahanje žganja se mora letos n; znaniti finančni straži ia ne občinskemu urada d dne 15. nov. 1918. Odlikovanje. G. Anton Albert, postajenačelnik c. kr. državne železnice v Sattendorfa na Ker o; kem, je odlikovan za izborno službovanje pri vo no železniškem prometu z zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne Čestitamo! 's‘- Princ Karol Heseaski — finski kralj Finski de želni stan je v sredo izvolil besssskega princa Kf rola za inskkega kralja. Veliko vprašanje pa je, če bo novoizvoljeni kralj sploh kdaj zasedel svoj prost L ... * Jugoslavija .Jugoslovanom, Knjižica, lei se je loko priljubila nušemu'ljudstvu, se zopet dobi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Cena s poštnino vred 50 vin. Slovenci, sežite pridno po njej! Mafija, žalostna Mati. Premišljevanja in mo -litve Spisal dr. Josip Hohnjee, profesor bogoslovja v Mariboru. Mirno lahko trdimo, da tako popolnega, izvirnega molitvenika še Slovenci do zdaj nimamo , kakor je ta. Pisatelj, neumorni organizator slovens -kega ljudstva, se je v resnici potrudil podati svoje -mu ljudstvu nekaj dobrega. Knjiga vsebuje v prvem delu osem obširnih premišljevanj o Žalostni Materi > božji. Tu je nakupičenih nebroj zlatih pobožnosti v j čast Žalostni Materi in v Čast trpljenju Jezusovem, j štiri sv. maše in zbirka splošnih molitev in pobožno- j sti Oh koncu je g. pisatelj Še dodal razne molitve v \ "bolezni, za bolnike, za umirajoče in za rajne. Novo j knjigo prav toplo priporočamo. Cena s poštnino vred j K 6.50. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. ■ Družbine bukvice za dekleta. Spisal Rožman j Jožef, pokojni nadžupnik konjiški. Ko so Marijine ■ družbe bile pri nas še popolnoma nepoznane, je pre- j blagi in goreči nadžupnik Rožman v Konjicah iste ! upehal že za vse stanove. Za. dekliško Marijino dru- j žbo je izdal tudi poseben molitvenik, ki se odlikuje \ po krasnih naukih in izbranih molitvah za Marijine : družbenice. Kot vnet dušni pastir je poznal srca. in j potrebe Marijinih družbe nie, zato je pa znal tudi pri ] sestavi molitvenika ubrati pravo struno. Knjižica se j je družbenicam tako prikupila, da. je doživeta že 13. j natis. Ker so pošli zdaj vsi molitveniki za Marijine ' družbenice. zato tega posebno 'priporočamo. Gotovo i ne bo nikomur žal, ki si ga bo naročil. Cena s pošt-nino vred (i K. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Ma - ■ riboni. Posvetitev družin preš v. Srcu Jezusovemu je naslov novi knjižici, ki obsega kratko zgodovino te Od papežev toplo priporočane pobožnosti in pa posve- ; tivne molitve Ob koncu je pridjana za duhovnike tudi molitev za blagoslavljanje kipov ali podob presv. ' Srca. Knjižica se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane s poštnino vred komad 30 v, 10,0 komadov s poštnino vred 25 K. , Križev pot za vojni čas obsega res v srce segajoča premišljevanja o Kristusovem „trpljenju. Poleg tega še ima knjižica veliko molitev za razne potrebe posebno pa toliko potrebne molitve za mir. Stane pa s poštnino vred 20 v komad. 50 komadov pa 8 K. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Posamezne številke „Slovenskega Gospodarja* in „Straže“ stanejo od 1. oktobra naprej v razprodaji 20 v, brez ozira na to, ali imajo 4 ali 8 strani! Dopisi« Maribor. S svojim surovim nastopanjem proti slovenskim kmetom je naše mestno nemškutarsko prebivalstvo in naš mestni magistrat srečno dose gel, da slovenski kmet ne spravlja več nobenih poljskih pridelkov na naš trg, še celo zelja ni več videti, dočim ga je bilo v prejšnjih letih v izobilju Na nemškutarska izzivanja je pač tak odgovor časa primeren! Sv. HJ v Sl. gor. Umri je Vekoslav Stelcer. ekonom v Štihovcn, iz znane Štelcerjeve rodbine. Bil je vzoren trtorejec. N. p. v m! Hoče. V nedeljo, dne 13. t. m. ima po večer ntcah Dekliška Zveza svoj shod v kaplaniji. — Za uboge jugoslovanske otroke se je dosedaj nabralo 725 K 18 vin. Digoše fri Mariboru. Dne 10. oktobra je umrla v cvetu svoje starosti, stara še le 22 let. tukajšnja učiteljica Micika Maher. Svetila ji večna luč! Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 29. sept. se je poročil J. Anžel iz Oseka z g, Marijo Zupan iz Trbovelj. Svatje so zbrali 28 K za slov. šolo v Mariboru. Želi se, da bi se to v Slovenskih goricah splošno posnemalo! Novoporočeneema obilo nebeškega blagoslova ! Sv, Peter pri Radgoni. Došlo je žalostno poročilo od č. g. vojnega kurata, da je padel, zadet od sovražne granate na italijanskem bojišču Ja» ez Skr-get iz Slavonskega vrha. Pokopan je na gori Monte Cello. Po poklicu je bil tesar in je rad opravljal svoj obrt. Za njim žalujejo žena in troje nedoraslih otročičev. feaini je rad čital „Stražo1' in „Gosp.“,, katerega je tudi pri vojakih imel naročenega. Nepozabni Janez, bodi ti tuja zemljica lahka! Jurovee pri 'Ptuju.- Hud; udarec je zadel obče spoštovano Rozmanovo hišo, Naj starejši sin Miha je padel junaške smrti za domovino in cesarja dne 17. tt. oktobru junija t. 1, ob Pijavi. Rajni ja bil kot desetnik povsod. zelo priljubljen. Za svoje hrajbro obnašanje je bil odlikovan že četrtokrat s srebrno kolajno II- razreda. z bronasto kolajno in Karlovim četnim križem. Sedaj pa ie bil odlikovan s srebrno kolajno, L razr. Bog naj tolaži žalujoče starše, brate in sestre! Njemu pa večni mir! glee ; ri Konjicah. Pavel Gosak, ki je bil še e-dino u; arije-staršem, da bodo imeli v njem Oporo na stare dni, posebno, ker je že eden sin (Martin) padel, eden (dr. Tone) pa je v italijanskem vjetmštvai, je' umrl dne 4. t. m. za pljučnico na tirolskem bojišču. Bil je blagega srca. mirnega, veselega značaja, liublje'n doma od vseh sosedov in znancev, kakor, v vojski od predstojnikov in tovarišev, lei ne morejo verjeti, da blagega mladeniča ne bodo več videli na tem svetu. Da, grozna je ta vojna, ki zahteva žrtvo za žrtvo brez konca. Od tebe, blagi nam Pavel, pa upamo, da boš prosil pri Očetu tam gori nad zvez -dami za svoje potrte starše, sestre in brata, za sorodnike, za nas tvoje sotovariše in prijatelje, kakor za tvojo ljubljeno slovensko domovini. Sv. Pavel pri Preboldu. Ker so bi Iv zadnjič prostori pretesni, vabi Slovensko^ katoliško izobraževalno 'društvo na ponavljanje svoje prireditve v ne -deljo, dne 13. t. m., popoldne po večernicah, v Društvenem domu. Spored: 1. Ljudmila, žaloigra v petih dejanjih. 2. V ječi, burka. 3. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski", veseloigra. — Vstopnina kakor zadnjič. Pridite! Trbovlje. Bla.goslovljenje nove zastave trboveljskega Orla se vrši dne 13. oktobra, ob enem bo ja -ven nastoji Orlov. Opozarjamo na to bratska društva, vse pa vabimo k obilni udeležbi! Svojo navzočnost uri slavnosti so obljubili tudi naši narodni voditelji. Posestvo, 4 orale lepo poslopje, sado-aosatk, t?arniki in sjire v konjiškem okraju se proda, cena 44.000 K. Več pove Henrik Valant, Sv. Dah, Loče. , 236 Maribor« Ha limsksm nso- stu t Maribora s* ja pripetila drse 23. sept, stregua aesreč». Štirje gojenci e. in kr. nije vojaške realke so Moteli po nefil iti čas Kosi, kar pade gojeae* Frlc Baroevlč de Bajna na nekem edprtem mesto t »slovo narasla Dr» re in ■-tone. .Trupla nesrečnega Bjsroevići do danee ie niso mogli najti, Poveljstvo c. in kr, višje vojaške realke prosi občinstvo ob Dravi ležečih občin, v slučaju, da se traplo najde, takojšnjega obvestila, ki se naj pošlje na imenovano poveljstvo. Imel je na tebi Jeleno uniformo in gamaše. 238 Dobro obranjen šivalni strdj se zelo po« ni proda ali proti gotovini ati preti živilom v papirnati trgovini. Stolna nliea št. 5, Maribor. 235 VINIČARJA išče» s 3—4 delavel, vinograd 7» ure od mesta. Natančneje se izve v Mariboru, Bfarrhofgasse 9, Sodim. 234 ( Yimiimr s 4 delavskimi osebami, % vbmk izborno oskrbljen, s poljem itd. sprejme Jan. Bregar, klobučar, Maribor, Herrengasse 16.. 184 Hiša za »tak obrt sposobna enonadstropna, na vogala z velikim vrtom, dvor in kleti v Mariboru, Meljska cesta 4$, se proda. Le resnim kupcem se dajo pojasnila. Cena 124.ÖD0 K. * Rošker“ zjutraj od 8—10 ure. 224 XXXXXXXXXX lala naznanila. Služkinjo išče prof. Favai, Maribor, Bismar-kova ulica 17. I. aadstr. 188 BÄStVJE za barvanje črnih, temnomodrih, rdečečrnih tn tamnosi-vih štofov za domače barvanje platna, volne in svile v zabojih a 50 vinarjev (na zunaj proti zaračnnjenju poštnine) priporoča H. Billerbeek v Maribor, Gosposka ulica štev. 29. 230 léce feše za Maribor služkinja za vse. Naslov v upravnišivu. VINIČAR se išče s 3—4 osebami. Izve »e pri krojaškem mojstru Srimpf, Burggasse 20, Maribor. 237 ■“rasar vosek in strd se po najvišji dnevni eeni kupuje pri tvrdki Ivan Dečko, Celje, nasproti Narodnemu domu. 226 Malega otroka eprejmo na hrano Julijana Škerget v Mariboru, Mlinska ulica št. 8, 1201 Službo šaferja išče iavežlsan. •? vinoreji, Eadjarstva, poljedelstva in vrtnarstvo., oienjen in vojaščine prost. Vpraša se na upravo „Šafte pod št 1198.“ JU è fatrtias aree» »«.»aas jamo preža lost o o vest, da ja naia prnljnba hé;, oziroma se-tra, svakinja in tet», gosgodičaa micika' kaher, ■iiteljiss dne 10 sktobra 1918 ob pol JI. ud dopoldne, previđena s «vetotajstvi v 22 Ltu svoje starosti minis v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se trši v seb&to dno 12. oktobra ob 9. uri predpoldne v hiši ž*lesti v Digošah aa pokopališče pri Devici Mariji v Brezja. Digoše, ds« 10. oktobra 1918. 233 Žalujoča r s dimna Maher. Eodiužnice: Dunaj L, TEgetthclMiEEse 7 9, BcbicvEil, lettor, LjuMj’ßEa, Metković, Opatija, Split, Šibenik in Zader. Izpostava: Kranj. IZ. emisija. Vibüo mms&sbskripcijs. Na podlagi sklepa rednega občnega zbora delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 16. maja t. 1. im pooblaščenja e kr. vlade, odločil je nižje podpisani upravni svet, da izda 26.000 delnic Jadranske kanite pc K 400’— nominala© weds©»ti dvigajoč s tem delniško glavnico za K 10,000.600 — sta K 30.ÖC0.Ü00'— in to po sledečih pogojih: 1. Imetnikom starih delnic pripada opcijska pravica na 20.000 delnic pc ceni od K 675’— tel-quel dočim se 5.000 delnic p© ©eni cd S 675’— tel-quel prepusti javni subskripciji tudi za nedelničarje. 2. Delnice IX. emisije sodeiuiejo na uspehih banke z is!o pravico in dolžnostjo od 1. januarja lil9 dalje kakor stare delnice. 3. Opcijska pravica pripada imetnikom starih delnic, kateri morejo dobiti za pet starih delnic dve novi po prvenstveni ceni od K 575'—. Delničarji, ki telijo izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic pri enem zavodov, ki so navedeni kot subskripcijsko mesto. 4t. Predbeležbe na delnice javne subskripeije po K 675 — sprejemajo navedena subskripcijska mesta, toda upravnemu svela prisioja pravica repartiere subskribiranih delnic. 5 V slučaju, da bode o priliki reparticije podpisateiju dodeljeno manjše število delnic kot je predbeležil, se ms povrne odveč vplačana svota da® 1 novembra t. I. 6. Predbeležba in popolno vplačilo delnic se mora izvršiti med 25. septembrom in 15. okte-broac 1918; v istem roku se mora izvršiti tudi opcijska pravica. 7. Dobiček na tečaju novih delnic pripada — po odbitka vseh stroškov in pristojbin — rezervnemu zakladu Jadranske banke. 8 Subskribira se v sledečih zavodih: a) Jadranska banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju (L TegeLhoffstrasse 7 9), v Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru. b) Banka i štediona za Primorje na Sušaku in njene podružnice v Bakru in na Rijeki. c) Prva Hrvatska štedionica v Zagreba in njene podružnice v Bjelovaru, Brodu n. S., Cirkvenici. Delnicah, Djakovu, Karlovcu, Kraljevičih, Novi Vinodolski, Osijeka, Požegi, Rijeki, Senju, Sisku’ Sv. Ivanu Zel., Varaždinu, Vel Gorici, Vinkovci, Virovitici, Vukovara in Zemunu. d) Hrvatska centralna banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevem in njene podružnice v Mostam in D. Tuzli. e) Hrvatska Zemaljska banka, podružnica v Zagrebu. f) Srpska banka v Mostaru. g) Zivnostenska banka, podružnica na DuEaju. V Trstu, dna 25. septembra 1918. Usarti mwi Jedra*ske banke- 2 3