F*itnin* plačana r gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cona posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST ' 'V-.* > VSofnpi« n trgovino, Industrijo in ol»rt- H^r^čnlnu la ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, »eaečno IB Din; za tnozematvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. tt. Dopisi ae ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.96S. LETO xn. Telet«* št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 18. aprila 1929. Telelon št. 2552. ŠTEV. 44. Seja narodnega odbora Mednarodne trgovske zbornice v Ljubljani. Kaj jo Mednarodna trgovska zbornica, kaj je narodni odbor? Med najpomembnejše povojne ustanovitve spada brezdvoma Mednarodna trgovska zbornica, ki nudi, kakor nobena druga ustanova možnost perijo-dičnih sestankov in praktičnega sodelovanja najodličnejših gospodarskih faktorjev skoro vseh držav sveta. Že oktobra 1919. leta se je vršila pod okriljem trgovske zbornice Zjedi-njenih držav v Atlantic City mednarodna konferenca v svrho proučevanja problemov obnove svetovnega gospodarstva. Konference so se udeležili delegati Belgije, Severo-ameri-ških držav, Francije, Anglije in Italije. Delegati vseh držav so bili soglasni v tem, da je neobhodno potrebno ustanoviti čimprej stalno mednarodno gospodarsko organizacijo in da je v te svrhe nujno sklicati drugo konferenco. Že naslednje leto je prišlo na kongresu v Parizu, junija 1920, kjer se je razpravljalo o tem vprašanju, do ustanovitve Mednarodne trgovske zbornice. Mednarodna trgovska zbornica zasleduje po svojih pravilih zaščito interesov financ, industrije, prometa, trgovine in v splošnem vseh strok mednarodne gospodarske delavnosti. Ima namen olajšati izmenjavo blaga med narodi, realizirati harmonično soglasnost v vseh mednarodnih vprašanjih, ki se tičejo trgovine, financ in industrije, prispevati k napredku in k vzdrževanju miru, s pospeševanjem prisrčnih odnošajev med pripadniki različnih držav in pospeševanjem sodelovanja poslovnih ljudi in organizacij, ki stremijo za razvoj trgovine, financ in industrije. V te svrhe sklicuje najmanj vsako drugo leto po en kongres. Prvi kongres se je vršil v Londonu leta 1921, drugi v Rimu 1923, tretji v Bruslju od 21. do 28. junija 1925 in četrti v Kopenhagenu 1927. Nadalje sklicuje Mednarodna trgovska zbornica konferenco špecijalistov, vrši gospodarske ankete in izdaja publikacije o rezultatih teh konferenc in anket. Poleg kongresov, konferenc, anket in publikacij se poslužuje tudi še naslednjih organov: sveta, generalnega sekretarijata, nacijonalnih doborov in njih sekretarijatov. Svet Mednarodne trgovske zbornice ima v bistvu nalogo, da upravlja zbornične posle, da zasleduje namene, ki si jih je postavila zbornica, in to po smernicah, določenih na kongresih. V upravnem svetu so zastopniki posameznih včlanjenih držav. Število predstavnikov posameznih držav v svetu je odvisno od važnosti zunanje trgovine dotične države, ki se sodi po celokupnosti uvoza in izvoza. Po štatutih je pa to število omejeno od 1 do največ treh zastopnikov za vsako posamezno državo. Svet sklepa o prošnjah za sprejem novih članov, določa termin za kongrese, spored kongresov, sploh vodi vsa pripravljalna dela za kongrese. Svet nadzoruje nadalje poslovanje zbornice in skuša z vso energijo doseči namene, ki si jih je postavila zbornica. Naloga sveta je tudi, da pošilja potom narodnega odbora svojim članom publikacije in letna poročila. Svet posluje telegrafično a*i pismeno in ni potrebno, da bi se sklicale seje članov. Svet sam sklepa o načinu poslovanja. Samo na zahtevo 6 ali več članov, ki pripadajo najmanj 3 državam, se mora sklicati sejo sveta. Vsako leto izbere svet iz svoje sredine, brez ozira na nacijonalnost, ekseku- tivni odbor od 5 do največ 15 članov, vključno predsednika Mednarodne trgovske zbornice, ki je obenem tudi predsednik eksekutive. Pod vodstvom in kontrolo sveta posluje na sedežu zbornice generalni sekretarijat, ki skrbi za zvezo med gospodarskimi organizacijami posameznih držav in ki mora nuditi članom zbornice vse potrebne informacije. Pri generalnem sekretarijatu ima vsaka država svojega administrativnega komisarja, ki zastopa svoj narodni odbor in lajša zveze z domačimi organizacijami. Nadaljni organi Mednarodne trgovske zbornice so nacijonalni odbori. Po štatutu se mora v vsaki državi, ki je pristopila k Mednarodni trgovski zbornici, osnovati iz prijavljenih in sprejetih članov narodne odbore, v katerih morajo biti zastopane vse gospodarske stroke in to po načinu, ki najbolj odgovarja razmeram v državi. Edini pogoj, ki ga stavijo štatuti, je, da so v narodnem odboru v resnici zastopane vse glavne gospodarske panoge dotične države. Ta narodni odbor ima določiti člana ali člane sveta. Toda narodni odbor nima samo namena, da določa osebe, ki naj zastopajo državo v svetu zbornice, ampak mora skrbeti tudi za to, da se pri vseh vprašanjih, ki jih obravnava Mednarodna trgovska zbornica, upošteva tudi splošno mnenje industrijcev, trgovcev in finančnikov dotične države, s čimer ojača tudi akcije Mednarodne trgovske zbornice napram javnim oblastvom raznih držav. Narodni odbor vsake države sestavi štatute in določila, ki imajo zagotoviti uspešno delovanje odbora, predvsem pa zagotoviti ustanovitev in vzdrževanje narodnega sekretarijata, ki je izvršilni organ narodnega odbora in ki skrbi za čim ožje stike s sveti in z generalnim tajništvom. Člani Mednarodne trgovske zbornice so dvoje vrste: 1. aktivni in 2. individualni. Aktivni člani morejo postati industrijske, trgovske ali finančne korpo- racije in organizacije, ki zasledujejo splošne gospodarske interese in nimajo zasebnih ali celo političnih namenov (n. pr. trgovske, obrtniške, industrijske in inženerske zbornice, velike gospodarske združitve itd.); individualni člani morejo postati pa posamezniki, tvrdke, zasebni zavodi in družbe. Aktivni člani zbornice imajo pravico poslati enega ali največ 10 delegatov na vsak kongres. Individuelni člani imajo pravico prisostvovati in govoriti na kongresih, vendar nimajo pravice glasovanja. Vsak član dobi vse publikacije Mednarodne trgovske zbornice. Članarina znaša za vse člane enako in sicer 300 fr. letno. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je bila sprejeta za aktivnega člana Mednarodne trgovske zbornice na seji sveta 6. februarja 1925. Poleg zbornice sta aktivna člana Mednarodne trgovske zbornice tudi Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju in Zveza gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Kot individualen član se je doslej v Sloveniji prijavila in je bila sprejeta samo Ljubljanska kreditna banka. Število članov v drugih pokrajinah, zlasti v okolišu zagrebške zbornice, je precejšnje in neobhodno potrebno bi bilo, da se posveti tej velevažni mednarodni ustanovi tudi pri nas večja pozornost in da se število članov pomnoži, da bi se moglo v čim izdatnejši meri posluževati te odlične gospodarske institucije in da bi mogli potom nje tudi uveljaviti naše gospodarske zahteve. Narodni odbor ima svoj sedež v Beogradu. Tam je tudi sekretarijat odbora in se vršijo redno tam vse od-borove seje. Radi nekega nesporazuma, ki je nastal med zagrebškimi in beograjskimi člani odbora, je predsednik odbora minister dr. Voja Marinkovič prosil predsednika ljubljanske zbornice g. Ivana Jelačina, da skliče prihodnjo sejo v Ljubljani. Seja se vrši v sredo 17. t. m. v prostorih Zbornice TOI in bo poleg drugega razpravljala zlasti o naši udeležbi na letošnjem kongresu Mednarodne trgovske zbornice, ki se vrši meseca juni ja v Amsterdamu. K vprašanju bančnih zbornic. V zadnjem času, ko se dan na dan napovedujejo novotarije gospodarskega značaja, jo znova stopilo v ospredje vprašanje skupnih ali ločenih zbornic. Za slovenske gospodarske kroge to vprašanje ne obstoji več. Rešitev je že davno padla v prilog skupnim zbornicam, ki naj po svojem delokrogu ščitijo splošne interese go-, spodarstva v trajnem in složnem sodelovanju z gospodarskimi organizacijami prostovoljnega ali prisilnega značaja. Pri nas ni le prevladala zahteva po skupnih zbornicah, ampak je bila in je še to soglasna želja vseh naših gospodarskih krogov, katera je na plenarnih sejah ljubljanske zbornice že ponovno prišla do izraza v lepih programatičnih izjavah zborničnega predsednika g. Jelačina. Ne podirati, ampak spopolnjevati nam je treba trdo falango, ki stoji na braniku gospodarskih interesov v obliki skupnih zbornic. Delitev zbornic po panogah bi ne pomenjala okrepitve zaščite gospodarskih interesov, ampak cepitev moči. Moči bi se usmerjale po trenutnih ^interesih na različne plati, kar bi oteževalo, če ne naravnost one- mogočalo enotno fronto na bazi skupnih interesov, kakoršna je sedaj, ko imajo najvažnejše panoge priliko v skupni zbornici za izmenjavanje misli in izglajanje morebitnih nesoglasij v sredstvih za dosego skupnega cilja: povzdigniti naše gospodarstvo. Razni motivi, ne v zadnji vrsti tudi osebnega značaja, so v zadnjem času vrgli na dnevni red tudi vprašanje zbornic za bančne zavode. Bančni zavodi so danes za varstvo specijalnih interesov svoje stroke preko pokrajinskih društev organizirani v zvezi denarnih zavodov. O pokrenjenem vprašanju iz vrst prizadetih krogov dolgo časa ni bilo oficijelnega glasu, te dni pa se je z vprašanjem bančnih zbornic bavilo udruženje vojvodinskih bank in sklenilo, da za varstvo specijalnih interesov bančnih zavodov povsem zadostuje dosedanja organizacija na prostovoljni bazi. Udruženje se je soglasno izreklo proti osnovanju bančnih zbornic in za sodelovanje s zbornicami, kjer so osredotočeni interesi celokupnega gospodarstva dotičnega kraja. — Registriramo to važno odločbo — prvi oficijelni glas iz bančnih krogov —, ki kaže, da zmaguje uvidevnost in prevdarnost. Važne izpremembe zakona o državni trošarini. V pondeljek, dne 15. aprila 1929 stopi v veljavo nov zakon o državnih trošarinah, ki posega globoko v interese našega gospodarstva. Z novim zakonom se dosedanji zakonski predpisi bistveno popolnijo in spremene. Sicer se niso izpolnile vse želje gospodarskih krogov v pogledu novega zakona, vendar pa pomeni ta navzlic temu velik korak naprej za zadovoljivo ureditev trošarinskih predpisov. Iz novega zakona hočemo podčrtati glavne stvari. Gotovo najvažnejše je razširjenje trošarine na vino in žganje na celo državo. S tem je izpolnjena gospodarskim krogom davna želja, ki so vedno zahtevali, da se tudi v trošarinskem oziru izvede popolno izenačenje trošarin. Parlamentarizem ni bil zmožen, da izvede to izenačenje, dasi je bilo ena najnujnejših državnih potreb. Neizpolnjena je za enkrat ostala želja po odpravi proste žganjekuhe. Vprašanje ne smatramo za odločeno, temveč samo za odloženo in bo ostala slej kot prej na dnevnem redu zahteva gospodarskih krogov, da se zadovoljivo uredi tudi to vprašanje, ki bi utegnilo donašati državi lepe denarje, trgovino pa obvarovati nepoštene konkurence. Jako važna je v novem zakonu tudi ureditev samoupravnih doklad in naklad na trošarinske predmete. Oblastne in občinske trošarine so se stopnjevale in ostrile od leta do leta. Pod devizo boja proti alkoholizmu so se ubijali najizdatnejši državni dohodki. Odpor proti tem trošarinam je bil posebno krepak v Sloveniji, kjer so dosegle napram drugim oblastim izredno izmero. Novi zakon prinaša tudi v ostalih pogledih nekaj ugodnosti, pa, tudi nekaj trdot, vendar pa so tudi trdote kompenzirane z ugodnostmi, kalcoršno je izenačenje trošarine na vino in žganje in ureditev samoupravnih trošarin. Za informacijo gospodarskih krogov priobčujemo v nastopnem glavna določila novega zakona. 1. Pivo. — Pobiranje trošarine na pivo se je korenito izpremenilo. Trošarina na pivo, ki je znašala do sedaj Din 62-— za 100 litrov, se je pobirala od množine piva in ne pivnega mošta, brez ozira na jakost. Po novem zakonu pa se bo ugotavljanje proizvoda s kontrolnimi aparati znova uvedlo. Trošarina bo po novem znašala 5 Din od vsakega hektolitra in vsake stopinje izvlečka (ekstrakta) po stodcl-nem saharometru (hektoliterska stopinja ekstrakta,). Plačevala se bode ob prijavi varenja. Pri ugotovitvi količin« z uradnim saharometrom se bo upošteval G'A % odbitek. Novi predpis za pobiranje trošarine na pivo stopi v veljavo dne 1. septembra 1929, do tedaj se bo pa trošarina pobirala po dosedanjih predpisih. V bistvu bodo od dne 1. septembra 1929 veljali za pobiranje trošarine na pivo isti predpisi, kakor so veljali, predno se je pred par leti ugotavljanje proizvoda s kontrolnimi aparati preuredilo v pobiranje trošarine po količini. Tudi davčna stopnja je že takrat znašala 5 Din od hektoliterske stopinje izvlečka. 2. V in o. — Izenačenje za celo državo. — Povišana izmera. — Način pobiranja. — Ugodnosti za obrtne stranke. — Trošarina na vino se je do sedaj pobirala samo v prečanskih krajih. Znašala je za fina vina in za vina, ki so imela 15% ali več alkohola, toda ne nad 22-5% za 100 litrov, 800 Din za vsa druga vina pa po Din 35-—. Po novem zakonu se bo trošarina na vino pobirala po celi državi in bo znašala 100 dinarjev za 1 hi. Za vino se bo smatralo samo pijačo, pridobljeno iz grozdja, ako nima preko 18% alkohola. Za vina, ki bi imela večjo alkoholovitost, se bo pobirala trošarina po hektoliterski stopnji v isti izmeri, kakor za špirit. Plačevala se bo trošarina na vino ob prehodu v promet in konzum, plačeval jo bo pa kupec, dočim bo vinogradnik dolžan, da prodajo prijavi. Minister za finance bo izdal za enotno pobiranje trošarine na vino po celi državi poseben pravilnik. Trošarini ne bo zavezano ono vino, katero porabijo vinogradniki za domačo potrebo. Ako bi se pa vinogradniki bavili s trgovino z alkoholnimi pijačami (žganjem, špiritom, vinom itd.) na debelo ali na drobno, ali s predelovanjem alkoholnih pijač, bodo dolžni svoj vinski pridelek prijaviti, a za domačo potrebo sc jim bo po številu družinskih članov, starih preko 15 let, določila množina vina, katero smejo porabiti brez plačila trošarine. Stare ugodnosti, katere ima glede trošarine na vino Dalmacija, so tudi v novem zakonu varovane in se bo trošarina na vino v Dalmaciji pobirala samo pri uvozu v zaprta mesta in področja, ki se v zakonu taksativno naštejejo. Premija za izvoz vina. — Kdor izvozi 1 hiktoliter vina, dobi pravico na premijo 40 Din, katero mu nakaže iz državne blagajne minister za finance, brez ozira na proračunsko možnost iz tekočih prejemkov državne trošarine. Bonifikacija se bo plačevala od čistega vina, pa tudi od vina, pojačenega z alkoholom, vendar se^ bo pri izvozu tako pojačanega vina pri računanju bonifikacije odštela količina porabljenega alkohola. Pravica na omenjeno bonifikacijo je le toliko omejena, da jo more uveljaviti samo oni, ki izvozi najmanj 50 hi čistega ali z alkoholom ojačenega vina. Prošnje za priznanje in izplačilo premije bo vlagati v 60 dneh po izvršenem izvozu. Popis zalog dne 15. aprila t. I. in naknadno plačilo do dne 15. maja t. I. — Da se bo mogla pobrati nova trošarina, kjer se do zdaj še ni pobirala in povišana trošarina tam, kjer se je do zdaj pobirala, se dne 15. aprila t. I. popišejo vse zaloge vina pri trgovcih, pri vinogradnikih, ki so obenem obrtne stranke v smislu prejšnjih določil, dalje pri točilcih na drobno in na debelo. Razliko trošarine po novi trošarin-ski stopnji, to je pri nas po Din 65-— za 1 hektoliter, bo plačati najkasneje do dne 15. maja t. I. Kreditiranje trošarine na vino. — Ugodnosti kreditiranja trošarine so imela do zdaj proti primernemu zavarovanju samo industrijska podjetja, pri katerih se pobira trošarino ob trimesečnem obračunavanju. Po novem zakonu sme minister za finance dovoliti enako ugodnost tudi trgovcem z vinom, ki plačajo na leto najmanj 100.000 dinarjev trošarnie na vino. 3. Izvlečki, esence in eterična olja. — Dosedanja trošarinska tarifa je razlikovala te trošarinske predmete po tem, ali vsebujejo tudi alkohol ali ne. .Brez alkohola je znašala trošarina Din 800-—, z alkoholom pa Din 1760'— za 100 kg. Po novi tarifi se pobira trošarina na te predmete samo, ako imajo alkohol, in znaša za 100 kg Din 3000•—. Vendar pa se upošteva vsebina alkohola v toliko, da se nanj že plačana trošarina vračuna. Izprememba bo predmetno industrijo, ki ravno vsled visoke trošarine ni imela eksistenčnih pogojev, ako je šlo za predmete brez alkohola, brez dvoma izdatno povzdignila. t. Svetilni plin. — Trošarina na svetilni plin, ki je znašala ne glede na to, iz česa in od kod se dobiva, za vsak kubični meter KO par, je z novim zakonom znižana na SO par. 5. Špirit. — Povišanje trošarine. — Ugodnosti poljedelskih tvornic. — Na alkohol (špirit) in vse špirituozne tekočine, kolikor niso v trošarinski tarifi posebe omenjene, je znašala trošarina in sicer na špirit: a) proizveden v poljedelskih tvornicah za špirit, za eno hektbTitersko stopinjo Din 16-—. b) proizveden v industrijskih tvornicah za špirit, za eno hektolitersko stopinjo Din 17-—. Z novim zakonom se je trošarina za špirit iz poljedelskih tvornic povišala na Din 20'—, za špirit iz industrijskih tvornic pa na Din 23’—. Razlika med obema zneskoma je jako znatna, vendar pa v praksi spričo izdatnih omejitev, ki veljajo za kmetijske tvornice, najbrie ne bo dajala povoda za pritožbe. Favoriziranje kmetijskih tvornic gre precej daleč. Do zdaj je špirit iz kmetijskih tvornic, čim je dospel v privatna trošarin-ska založišča, izgubil svojo ugodnost in se je nanj pobirala ista trošarina, kakor na špiriti, prodan iz industrijskih tvornic. Po novem zakonu pa špirit iz kmetijskih tvornic obdrži svojo ugodnostno trošarino. Favoriziranje gre celo tako daleč, da celo industrijska tvornica ni dolžna plačati na špirit iz kmetijskih tvornic razlike v trošarini, ako dokaže, da ga je kupila v sirovem stanju od kmetijskih tvornic radi rafi-niranja in nadaljne prodaje. Na špirit, uvožen iz inozemstva, se plačuje za eno hektolitersko stopnjo Din 23-— trošarine. Od špirituoznih tekočin, ki podlegajo trošarini od alkohola, se pobira trošarina po količini špirita, katerega vsebujejo, ako nanj trošarina še ni bila plačana. Bonifikacija za izvoz Špirita. — Ako tvomičar špirita izvozi iz svoje tvornice ali iz svojega svobodnega shranišča preko 500 hektoliterskih stopinj špirita na. enkrat, dobi pravico, da sme isto količino, katero je izvozil, prodati v državi proti plačilu za 4 Din znižane trošarine za vsako hektolitersko stopnjo. Do zdaj je znašala bonifikacija po 2 Din za eno hektolitersko stopinjo in sicer do višine količin, danih v promet v državi. Določila glede špirita, porabljenega za pojačanje vina. — Za pojačanje vina, namenjenega za izvoz, določeni špirit bodo oddajale samo tovarne špirita brez plačila trošarine proti kontroli, za katero se določila še predpišejo. Na tako izvoženi špirit se bo izplačevala bonifikacija 4 Din za hektolitersko stopnjo proizvajalcu špirita, Tri ga je dobavil, pod zgoraj omenjenimi pogoji. V ta namen bo moral izvoznik pojačenega vina izročiti proizvajalcu en iz' vod potrjene spremnice, ki bo proizvajalcu služila za dokaz izvoza špirita, a proizvajalec bo dolžan izvozniku takoj po prejemu spremnice plačati vstrezni znesek v goto--vini. V vinu se more s pravico na bonifikacijo izvoziti najmanj 20 hektoliterskih stopinj Špirita. Omejitve za kmetijske tvornice špirita, — Kmetijske tvornice špirita so v proizvajanju špirita vezane na kontingent, ki-znaša za vse tvornice te vrste za eno proizvajalno dobo 30.000 hektoliterskih stopinj, dočim je smela do zdaj vsaka kmetijska tvornica proizvesti največ 80.000 hektoliterskih stopinj alkohola na leto. Kontingent razdeli na posamezne tvornice kmetijskega značaja minister za finance, ki ima pravico, da ta kontingent pod gotovimi pogoji zviša ali pa tudi zniža. Zvišati se sme kontingent, ako bi celokupna proizvodnja tekom ene proizvajalne dobe presegla 100.000 hektoliterskih stopinj, znižati pa, ako bi padla izpod 601000 hektoliterskih stopinj. Kmetijske tvornice ne bodo smele špirita rafinirati, ampak bodo primorane svoj produkt oddati po tržni aeni v rafiniranje industrijskim tvorničam ali posebnim rafinerijam izven kmetijskih tvornic. Nadalje bodo smele kmetijske tvornice izdelovati špirit samo iz poljedelskin pridelkov. Za izdelovanje špirita iz melase imajo izključ-pravico samo industrijske tvornice. Kazni. — Kuhanje žganja iz škrobnih tvarin, to je iz snovi, iz katerih se običajno izdeluje špirit, je prepovedano. Kogar se zaloti, da kuha žganje iz teh tvarin, temu se naloži za vsako hektolitersko stopnjo alkohola kazen 2000 Din. Kazen ne sme biti v nobenem primeru manjša nego 2000 dinarjev. Nove industrijske tvornice špirita. — Za dobo 10 let, dne 15. aprila 1929 računjeno, se ne sme nikomur izdati dovoljenja za novo industrijsko tvornico špirita. Popis zalog. — Na dan 15. aprila 1929 se morajo popisati vse količine _ špirita in špirituoznih pijač, na katere je plačana trošarina po dosedanji stopnji. Popisati je vse zaloge producentov, trgovcev in točil-ccv na drobno in na debelo. Razliko trošarine bo plačati najkasneje do dne 15. maja 1929. 6. Not trošarinski predmet: kvas. — Trošarina za 1 kg Din 4'—. Nov uačin prodaje. — Z novim zakonom se je naložila trošarina na novo J la kvas. Trošarina znaša za vsak kilogram Din 4-—. Ako bi se po objavi tega zakona cene za kvas zvišale, sc avtomatično v istem znesku poviša tudi državna trošarina. Trošarino na kvas bo plačeval proizvajalec ob oddaji v promet ali v koiunni. Kvas se bo smel prodajati samo v paketih s trošarin-skiin obeležjem na način, kakor to določi s pravilnikom minister za finance. Nove tovarne kvasa. — Za otvoritev novih tovarn kvasa 'je potrebno dovoljenje ministra za finance. Za dobo 6 let se taka dovoljenja ne bodo na novo izdajala, ako je kapaciteta že obstoječih tvornic zadostna za kritje domače potrebe. Popis zalog. — Na dan 15. aprila 1929 se popišejo 'vse zaloge kvasa pri proizvajalcih in velcprodajalcih kvasa in odpadajočo trošarino bo plačati najkasneje do dne 15. maja 1929. 7. Trošarina na žganje. — Izenačenje za celo državo, — Povišana ^trošarina. Kaj se smatra za žganje. — Trošarina na žganje je z novim zakonom razširjena na vse dele naše države. Do zdaj je znašala 15 Din za hektolitersko stopnjo alkohola, z novim zakonom pa je povišana na 18 Din. Na žganje, izkuhano iz vina in vinske drozge se bo pobirala trošarina 23 Din za hektolitersko stopnjo, kakor za špirit. Za žganje se smatra po »oveni zakonu de: stilat drozge iz koščičastega sadja z enim ali več zrni, ali katerega plod je jagoda, nadalje destilat vina, vinskega mošta, brozge in drozge, korenin (razen sladkorne pese), dinj, buč in medice. Pojem žganja sc v novem zakonu ni izprcinenil. , Trošarine prosta žganjekuha. Žganje, izkuhano iz lastnega pridelka ali iz lastnega zemljišča, je tudi po novem zakonu prosto trošarine. Ako pa se taiko žganje proda ali pride kakorkoli iz posesti onega, ki ga je izkuhal, plača trošarino oni, ki tako žganje Trošarino na žganje, izkuhano za domačo porabo iz kupljenih ali na kakršenkoli način pridobljenih snovi, plača žganjekuhar, vendar pa samo v primeru, ako iz takih snovi izkuhano žganje proda ali ga na katerikoli način odstopi komu drugemu. Vprašanje trošarine proste žganjekuhe, ki povzroča legalni trgovini toliko škode, ker prihaja tako žganje tihotapskim potom v promet brez plačila trošarine, je ostalo torej, žal, še nadalje odprto. Žganjekuha iz tujih snovi za trgovino. — Trošarino na žganje, izkuhano za trgovino iz kupljenih sirovin (snovi) ali iz kupljenih sirovin, zmešano s sirovinaimi iz lastnega zemljišča, plača oni, ki žganje kuha in sicer po predpisih, po katerih se pobira trošarina na špirit. Minister za finance je dobil v novem zakonu pooblastilo, da za to vrsto žganjekuhe uvede pobiranje trošarine po kotlu. Žganjekuha prodajalcev, točilcev in predelovalcev alkoholnih tekočin. — Lastnikom sirovin (snovi) z lastnega zemljišča, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na drobno ah na debelo, ali točijo te pijače, ali pa se bavijo s predelovanjem alkoholnih pijač, se določi po Številu družinskih članov, starih preko 18 let, katere količine žganja smejo izkuhati za domačo potrebo brez plačila trošarine. Bonifikacija za izvoz žganja. — Ista bonifikacija kakor za izvoz špirita se dovoljuje iv^ novem zakonu pod 'istimi pogoji tudi za izvoz žganja. Bonifikacija velja tudi za iz/voz žganja, ki je pojačeno s špiritom, kupljenim v domačih tovarnah špirita. Popis zalog. — Na dan 15. aprila 1929 se popišejo vse zaloge žganja pri trgovcih, pri proizvajalcih za trgovino iz kupljenih snovi, pri točilcih-na drobno in na debelo, pri predelovalcih žganja in drugih alkoholnih pijač. Povišana trošarina se pobere najkasneje do dne 15. maja 1929. 8. Kisova kislina. — Trošarinska tarifa se glede kisove kisline z novim zakonom izproinieni v toliko, da znaša Din 4-—-od enega kilograma 100% jakosti, dosedaj pa je znašala Din 4-— od 1% nejakosti. 9. Bencin. — Znižana trošarina. — Odprava trošarine na ostale destilate nafte itd. Trošarina na bencin se od dne 15. maja 1929 zniža od 400 Din na 300 Din za 100 kg. Na ostale destilate nafte, katrana, premoga, parafinskih skrilavcev itd., na katere se je' pobirala do zdaj ista trošarina, kakor za bencin, če so se porabljali kot sredstvo za pogon motorjev, sc trošarina od dne 15. maja 1929 ne bo več pobirala. Trošarine prosta poraba bencina. — Poraba trošarine prostega bencina se sme dovoliti za pogon vseh obrtnih, industrijskih in poljedelskih motorjev. Poleg tega se sme bencin nabavljati brez plačila trošarine tudi kot sredstvo za mazanje in ekstrahiranje, 7,a proizvajanje toplote pri apreturi tekstilnega blaga in topljenje steklenih robov, za proizvajanje steklenih biserov, gumbov in za slične namene, dalje za čiščenje petrolejskih jam, v denaturiranem stanju pa tudi kot sredstvo za razkrajanje. Podrobne pogoje za trošarine .prosto nabavo bencina predpiše minister za finance s pravilnikom. 10. Oblastne doklade in naklade na t r o š a r i n s kt predmete. — Prepoved pobiranja v dosedanji izmeri. — Od ilne 15. aprila 1929 dalje se ne sinejo več pobirati oblastne trošarine v katerikoli obliki na pivo, vino, izvlečke, esence in eferska olja z alkoholom, na liker, rum, konjak in špirit. Od tega dne smejo oblasti pobirati na navedene predmete trošarino samo v okvirju nastopnih določil. Nova izmera oblastnih trošarin. — Za oblasti bodo od dne 15. aprila 1929 dalje pobirali državni organi hkratu z državno trošarino: od 100 litrov piva Din 30*—; od 100 litrov vina Din 50'—; od 100 kg izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 400"—; od hektoliterske stopnje špirita Din 5‘—; od hektoliterske stopnje žganja Din .rr—. Pobrane vsote se porazdele med vse oblasti za njihove potrebe. Oblasti, ki pobirajo državno trošarino, bodo knjižile pobrano oblastno trošarino kot finančni depozit in jih vsakih 10 dni pošiljale državni hipotekarni banki v Beogradu za račun 'Oblastnih trošarin. Pobrane vsote razdeli koncem vsakega četrtletja minister za finance enakomerno po številu prebivalstva ob zadnjem ljudskem štetju. Pri razdelitvi pobranih vsot mora minister za finance skrbeti za to, da one oblasti, ki so proračunile donos trošarin, dobe pro-raSunjene zneske, čeprav bi jim .ne .pripadali 'po številu prebivalstva. Vsaka oblast mora dobiti najmanj toliko, kolikor ji pripade po številu prebivalstva. Pobiranje oblastnih trošarin ob popisu zalog. — Na količine vina, piva, izvlečkov, esenc in eterskih olj z alkoholom, likerja, ruma, Jconjaka, špirita in žganja po stanju zaloge dne 15. aprila 1929 se ne poberejo oblastne trošarine v novi izmeri, ampak se bodo te pobirale samo od onih količin, ki pridejo v promet in v konzuin od dne 15. aprila 1929 dalje. Kreditiranje oblastne trošarine. -— Minister za finance more večjim industrijskim podjetjem dovoliti, da plačajo izflose oblastne trošarine najkasneje v 20 dneh tekočega meseca za one količine trošarinskih predmetov, katere so oddali v promet tekom preteklega meseca. 11. Občinske doklade in naklade na trošarinske predmete. — Občinske trošarine za 1. 1930. — Občine, ilci imajo po zakonu pravico pobirati občinska trošarino, morejo od dne 1. januarja 1930 dalje