PoJIuta jihCm s totoiMt Leto X, «. 172 Ljubljana, petek 26. fuli]a 1929 Cene 2 Din Ur«Uitvoi ®ea L Telefon »123. »123, KM. 3125 fa »126. AlcfcMBdiura ee«U U. Teisfoa tt. 440. C*Oei Koceaovm M. 2. Tefetoa ■ m. BctovM M M mčajo. . OM po taHfa. _ __ Prdtnovi d. (4 TcMM «t 1122, 1123. >124. »121, »121 " «Mdefc> Unbttaa*. Prettraa* ^nBca 4 Tefcfoa «t M02. Podruiuica Maribor i Meteaedrev* «ea* it U. TeJekm it «5& FMraM« Cetjei Kocceov* rile* IL L Tetefoa ftt 190 Kateri pri oo it ček. wvoči* LtaMJaM K. 11-842; Praha 6fefa 7&460i Wics Nr. 105.241 4 v n ..........Ljubljana, 25. julija. Kelloggav protivojni pakt je stopil v veljavo. Včeraj je predsednik severnoameriških Zedinjenih držav Hoover slovesno prokiamiral ta zgodovinski čin V prisotnosti zastopnikov 41 držav, ki so se zbrali v Beii hiši v VVashingtonu. Med njimi je bil tudi poslanik Jugoslavije dr. Pitamic. Protivojni pakt je bil sklenjen že lani in bi stopil že prej v veljavo, da ni Japonska tako dolgo odlašaia z ratifikacijo. Z nastopom demokratične vlade v cesarstvu vzhajajočega sotaca pa so padli zadnji pomisleki. Japonska je te dni pogodbo ratificirala. S tem je bilo doseženo predvideno število prvopod-pisnic in pogodba je stopila v veljavo. Zgodovina Kelloggove protivojne pogodbe obsega dve leti. Prva zamisel izhaja iz Francije. L. 1927. je predlagal francoski zunanji minister Br and ameriškemu državnemu tajniku za zunanje zadeve Kelloggu sklenitev večnega miru in prijateljstva med obema velikima republikama s te in one strani Atlantskega oceana. Zedinjene države niso celega pol leta odgovorile na to ponudbo. Njihov molk je bil razumljiv, ker ameriško javno mnenje ai naklonjeno politiki, ki bi vezala Zedinjene države, na kako skupino držav, kaj šele na to ali ono evropsko deželo. V svesti svoje ogromne gospodarske moči in tej primernega političnega vpliva so Zedinjene države razširile Briandov ožji kon cept v splošen mednarodni pakt za obsodbo vojne kot sredstva za dosego ciljev meddržavne politike. Briand je v načelu pristal tudi na tako formulo. S tem je ponovno dokazal, da so popolnoma neupravičena natolce vanja, ki pripisujejo Franciji zgo'j ego-istične imperijalistične namene v zuna nji politiki. Seveda so bile potrebne k prvotnemu Kelioggovemu ored.jgu nekatere važne izpremembe, zlasti se je morala čuvati veljavnost dotlej -klenje-nih mednarodnih pogodb. Take pomisleke ni imela samo Francija in z njo »se prijateljsko sodelujoče države, med nji mi tudi Jugoslavija, marveč v še večji raeri Velika Britanija, ki se ie morala ozirati na svojo izredno zainteresiranost v vseh delih sveta in pa na posebno stališče nekaterih dominijoaov. Te posebne ozire so morali v VVashingtonu razumeti, saj so se upoštevale v celoti tudi rezerve Zedinjenih držav, zlasti je v polnem obsegu bila priznana veljavnost Monroejeve doktrine. Tudi naša država se je živahno zanimala za pogojanja med glavnimi središči svetovne politike o splošnem proti-vojnem paktu. Bila je med prvimi, ki je pristala na Briand-Kelloggovo pogodbo. S tem je nazorno dokazala, kako ji je pri srcu ne samo svetovni mir, marveč tudi mir in sporazum z vsemi mejaši, S hitro ratifikacijo smo najbolje postavili na laž široko razpredeno obreko-valno kampanjo, ki nam podtikuje cilje, kakršnih nikdar nismo zasledovali. Briand-Kelloggov protivojni sporazum, ki nosi tudi ime »pariškega pakta«, gotovo ni popolno delo. Z njim so se podpisniki samo zavezali, da se odpovedujejo vojni kot sredstvu državne politike, in slovesno obljubili, da ne bodo napadli drug drugega. Obrambna vojna pa je dovoljena. Prav tako ni nobene sankcije proti tistemu, ki bi prvi kršil mir. Vse je prepuščeno prosti presoji prizadetih sil. Potemtakem je cel pakt zgolj moralna deklaracija, ki veže države po njih lastnem premisleku. In vendar ni Kelloggov pakt brez pomena. Njegova veljava je moralna, ne materijalna. Gotovo pa je, da je sedaj, ko je stopil v veljavo, vojna težja nego prej. Za male države je naravnost izključena. Katera bi si upala kršiti svojo slovesno obljubo? Pa tudi za velike sile je nastopil z ratifikacijo pariške pogodbe nov moment, ki ga morajo resno upoštevati, preden se odločijo k izzivanju vsega, miru žejnega sveta. Ru-sko-kitajski konflikt, ki se je kaj hitro usmeril v zmernejši pravec, je nazoren dokaz, da pariški pakt ni iluzoren. Pred vojno bi stvar izpadla najbrž tragič-neje. Zavedajoč se vseh pomanjkljivosti protivojnega pakta, smo vendar upravičeni. da z zadovoljstvom in upanjem pozdravimo dan. ko je stopil v veljavo. Gotovo je to važen datum y povojni zgodovini človeštva. Jugoslovensko-bolgarska pogajanja v Parizu? Senzacijonalna vest sofijskega lista - Pogajanja med Bnrovom in Spalajkovicem ob sodelovanju Anglije in Francije S©fi]a, 25. julija, p. Današnje »Utro« objavlja očividno iz vladnih krogov o položaju med Jugoslavijo in Bolgarijo naslednje informacije: »Odnošaji so v glavnem nespremenjeni, a še vedno zelo napeti. Vsi dosedanji poskusi, da bi se ta napetost omilila. niso rodili pričakovanih rezultatov. Merodajna osebnost nam je izjavila, da je to vprašanje preveč delikatno. da bi ga bilo mogoče rešiti v tako kratkem času. Zato Je dobil g. Burov nalog, da ostane še nekaj časa v Parizu, od koder se bo vrnil šele po doseženem sporazumu. Iz tega se lahko sklepa, da se bodo vršila prva pogajala v smislu nasveta velesil v Parizu med zunanjim ministrom Burovom in jugoslovenskim po- slanikom dr. Spalajkovičem ob sodelovanju angleške in francoske vlade. Gospod Burov je tudi že dobil od vlade tozadevne Inštrukcije.« Praga, 25. julija č. »Narodni listi« poročajo iz Sofije, da skuša bolgarski zunanji minister Bnrov v Parizu rešiti krizo med Bolgarsko m Jugoslavijo v obliki mednarodne ankete. V zvezi s to vestjo obiavljajo bolgarski listi informacije o poslednjem obisku angleškega poslanika v Sofiji pri predsedniku vlade Ljapčevu. Angleški poslanik da je pri tej priliki sporočil Ljapčevu, da angleška vlada želi, naj bi se sporazum med obema državama dosegel z direktnimi pogajanju Naša demarša v Sofiji zaradi amnestije bolgarskih vojnih zločincev Nota poslanika Nešica ministrskemu predsedniku Ljapčevu - Slabi bolgarski izgovori - Odmev v Beogradu in Bukarešti - Tudi Rumunija se pridruži demarši Sofija, 25. julija, p. Po naročilu svoje vlade je iugoslovenski poslanik Ljuba Nešič posetil predsednika bolgarske vlade Ljapčeva, ki zastopa zunanjega ministra Burova, ter mu izročil noto, v kateri prosi, naj bolgarska vlada pojasni, ali smatra, da ie nedavni sklep bolgarskega Sobranja o amnestiji raznih vojnih krivcev v soglasju z določbami neuilleske mirovne pogodbe. V noti se navaja zlasti ime bivšega vrhovnega poveljnika bolgarske vojske generala Zekova. Bolgarski listi se obširno bavijo s tem korakom jugoslovenskega poslanika; očividno po instrukcijah vlade proglašajo soglasno, da pomeni ta intervencija vmešavanje v bolgarske notranje zadeve, ker so bili vojni krivci v smislu mirovne pogodbe sojeni od bolgarskih sodišč in je potemtakem tudi njihova amnestija interna zadeva Bolgarije. Beograd, 25. julija p. V beograjski javnosti se živahno bavijo s korakom našega poslanika v Sofiji in domnevajo, da bo Bolgarija odgovorila, da je amnestija interna zadeva Bolgarije. Spričo tega stališča, ki ga očituje po instrukcijah bolgarske vlade ves sofijski tisk. je treba ugotoviti, da je pomilostitev v splošnem sicer interna zadeva vsake države, toda v tem primeru ne gre za običajno amnestijo, marveč za amnestijo vojnih krivcev in vojnih zločincev. Res je, da je bil general Zekov obsojen od bolgarskega sodišča, toda ne samo kot krivec za katastrofo Bolgarije, marveč po določbah medna* rodnih konvencij tudi kot vojni zločinec, ki je izvršil strašno krvoprelitje nad srbskimi intelektualci. (General Zekov je dal pobiti celo vrsto srbskih učiteljev, sodnikov, duhovnikov itd.) Zato amnestija, ki jo je predlagala bolgarska vlada in sklenilo Sobranje, ni in ne more biti v skladu z določbami neuilleske pogodbe in na Bolgarijo pade vsa odgovornost za ta čin. Izigravanje mednarodnih pogodb je v Bolgariji sicer postalo že vsakdanja stvar in je to samo en primer več- ki še jasneje obeležuje bolgarsko revanžno politiko, toda g. Ljapčev igra nevarno igro, ki pa jo bo tudi zaigral. Bukarešta, 25. julija p. Korak jugo-slovenske vlade v Sofiji glede amnestije generala Zekova in tovarišev je našel v rumunskem tisku zelo ugoden odmev. Vsi listi poudarjajo, da korak jugoslovenske vlade ni samo upravičen, marveč da bi ga morala podpreti s slično noto tudi rumunska vlada, ker predstavlja pomiloščenje Zekova in tovarišev očitno kršenje neuilleske mirovne pogodbe. Cim bo Bolgarija odgovorila na jugoslovensko noto, bo po informacijah na merodajnem mestu tudi rumunska viada podvzela slične korake. To Je tem bolj potrebno, ker je ta amnestija nov dokaz, da se vrača Bolgarija k staremu režimu, ki ie s svojim početjem povzročil že toliko nesreče na Balkanu. Poglavar rimske cerkve prvič zapustil Vatikan Procesija sv. zakramenta se je izvršila v pompoznem blesku in sijaju - Okoli 100.000 ljudi je gledalo slavnostni papežev obhod - Nad 15.000 vojakov je vzdrževalo red in mir Vatikansko mesto, 25. julija L Za današnjo slavnostno procssijo, ki ima poseben Pomen v tem, da papež prvič po 59. letih prostovoljnega vatikanskega ujetništva zopet prestopi prag Vatikana, so se vršile priprave že štirinajst dni prej. Ves ogromni trg sv. Petra ie predeljen z lesenimi ograjami, ki imajo namen razdeliti pritisk in naval pobožnega ljudstva. Zlasti ograja v podobi ogromnega lesenega križa preko vse elipse Petrovega trga ima namen oslabiti in razdeliti na štiri dele pritisk 100.000 gledalcev in zasigurati svečanemu obhodu prosto pot. V isti namen je organizirana služba 15.000 vojakov ob obeh straneh ko-lonad: vojaki so bili postavljeni ponekod v štirih, petih in celo osmih vrstah druga za drugo, kakor je bilo pač na posameznih mestih pričakovati večjega ali manjšega pritiska ljudskih množic. V Vatikanu je bilo že včeraj vse pripravljeno za slavnost V dvorani za slavnostna oblačila so postavljeni odri, prevlečeni z rdečim blagom. Na teh odrih so kardinali odložili svojo obleko in oblekli sve-čanostna mašna oblačila. Kardinali so obleki tunike in plašče ter nadeli mitre iz da-masta, ter se zbrali v dvorani, kjer jih je sprejel papežev ceremonijar, Patrijarhi, nadškofi, in škofi so se oblekli v mašna oblačila v sikstinski kapeli, kjer so v ta namen tudi postavljeni odri. Za ostalo sve-čeništvo je bila določena vatikanska bazilika. Papež je iz svojih sob odšel skozi kraljevsko dvorano, kapelo sv. zakramenta in baziliko v Julijsko kapelo, kier je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Oblečen je bil v bel papeški plašč, ki je pokrival ves podij med kratko papeževo molitvijo. Nato je zapel »Pangue lingua«, ki so ga povzeli združeni papeški rbori Po končani molitvi so pred papežem de-filirali vsi udeleženci procesije, nakar si je nadel poglavar rimske cerkve preko pleč ogrinjalo, bogato prepredeno s čistim zlatom in v polnem ve'ičastvu pod baldahin. ki so ga do stebrenika nosili v tumusu gojenci nemškega, ogrskega, angleškega, irskega in ameriškega kolegija. Točno ob 6. uri je nato stopila papeSka garda na trg sv. Petra in se postavila v špalir ob potu, določenem za procesijo. Pred procesijo ie korakal oddelek gardistov, drugi pa je zaključeval sprevod. Prvi oddelek je nosil papeževo zastavo, tradicionalnega zgodovinskega prapora, ki ga je do L 1870. ob sličnih prilikah nosil dedni praporščak na konju, to pot ni bilo v sprevodu, da se konj ne b; v gneči spla-šil in povzroči' nesrečo. Vatikansko mesto. 25. julija g. Rim je b3 danes v znamenju zgodovinskega dogodka, ker je papež danes po skoraj 60. letih prvič zapustil vatikanske palače, da se udeleži velike evharistične procesije na trga sv. Petra. V jutranjih urah je papež Pij XI., obdan oa svojega dvora v baziliki sv. Petra celebriral svečano službo božjo, katere se ie udeležilo nad 5000 seminaristov, ki so se zbrali v Rimu o priliki duhovniškega jubileja papeža. Poleg članov kardinalske-ga kolegija je bilo v baziliki sv. Petra 70 nadškofov m škofov iz Italije in iz drugih držav. Po svečani službi božji so prenesli papeža v nosilnici v njegove sobane, da se odpočije pred evharistično procesijo, ki bo trajala dve uri Že v zgodnjih popoldanskih urah so se na trgu sv. Petra zbirale velikanske množice. Trg je nadil zelo pestro sliko. Bazilika sv. Petra in berninske kolonade so bile okin-čane s krasnimi gobelini in preprogami. Prihod množice, ki je štela nad 100.000 oseb, je veliko število čet rimske posadke izvršil gladko in brez vsakega incidenta. Za vzdrževanje reda je skrbelo 15.000 mož. Ob 19.30 se je pojavil v nosilnici papež z monstranco. Pred cerkvijo zbrana množica je začela radostno vzklikati: Živel Kristus, kralj! Vatikanska procesija, ki so se je udeležili visoki dostojanstveniki posvetnega in meniškega klera, gardisti, zastopniki vseh verskih redov itd., je korakala preko trga sv. Petra. Na čelu procesije je član visokega plemstva nosil standarto katoliške cerkve. Množica je pokleknila pred papežem, ki je na koncu ceremonije z visokega stopnišča bazilike podelil svoj blagoslov vernikom. Za časa procesije so zvonili zvo. novi v vseh rimskih cerkvah. Navdušenje katolikov je trajalo pozno v noč. Rim, 25. iulija s. Papež je danes ob 18. prvič zapustil Vatikan. Vendar pa procesija ni prekoračila meje Vatikanskega mesta. Vstopnice za na trg sv. Petra niso bile izdane in je bi1 vstop vsakomur prost. Kinematografski posnetki niso bili dovoljeni Proglas diocezanske zveze za to priliko veli. da se bo po 59. letih zopet pokazal Kristas v zakramenta. Krist ki je hotel poraz in zmago svoje cerkve, bo zopet i®, ročil svojega zastopnika na zemlji poča-ščenjn velikega Rima. Proglas poziva vernike, naj ne motijo veličastnega mirn aro-cesije z medklici Kitajci in belogardisti izzivajo ruske čete Kitajske čete so vrgle v zrak upravno poslopje Trans-ba jkalske železnice - Justifikacija belogardistov - Kitajsko diplomatsko uradništvo zapustilo rusko ozemlje Nad 61 milijonov delniške glavnice za PAB Poročilo komisarja dr. Gjuričiča - Definitivni termin za ustanovno glavno skupščino Madžarska in Bolgarija Sofija, 25. julija. a. »La Rulgarie« piše povodom arbitražnega pakta med Bolgar« sko in Madžarsko, da je ta pakt dokaz miroljubne politike, ki prestaja obe državi. Glasilo vladne stranke »Slovo« smatra, da pomeni podpis arbitražnega pakta radosten dogodek za obe državi, ker spaja državi »z enako usodo«. List zatem . nadaljnje: »Prijateljstvo, ki obstoja med obema dr« žavama, se je rodilo v svetovni vojni, ko sta bili Bolgarska in Madžarska prisiljeni da varujeta ?vojv neodvisnost in da se bo« rita za ujedinjenje svojih ozemelj Naše bede in nesreče je občutil madžarski narod * bratskimi sočutji, dočim so naše zmage in naši uspehi navduševali madžarski na« tod za Bolgarsko.* Beograd, 25. julija, p. Komisar Privilegirane agrarne banke dr. Gjuričič je danes dopoldne posetil ministra pravde dr. Srskiča in ministra za poljedelstvo dr. Frangeša ter je imel z obema daljše konference. Poročal je o svojem razgovoru s predsednikom novoosnovane banke dr. Bogdanom Markovičem, ki se mudi v Rogaški Slatini, ter podal referat o rezultatu subskripcije delnic. Po dosedaj prispelih poročilih je bilo vpisanih že nad 550 milijonov. Ker pa manjkajo še poročila od 391 zavodov, med katerimi so tudi zavodi, pri katerih je bilo vpisanih zelo mogo delnic, bo ta vsota gotovo narasla še na preko 600 milijonov. Na podlagi današnjih razgovorov in nedavne konference s predsednikom dr. Markovičem je definitivno določeno, da se bo vršila prva glavna skupščina PAB dne 15. avgusta ob 9. dopoldne v Beogradu v veliki dvorani beograjske univerze. Zagreb, 25. jufrja. r. Komisar Privilegi* rane agrarne banke d*. Vojin Gjuričič se je te dni vrnil iz Rogaške Slatine, kjer je posetil predsednika nove banke dr. Bog« dana Markoviča. Ustanovni občni zbor banke se bo vršil 15. avgusta. V zagreb« ških krogih interesentov se že mnogo raz« pravlja o tem, po kolikih članih bo Zagreb zastopan v upravnem odboru nove banke. Ce 9e računa, da je bilo vpisanih za 530 milijonov Din delnic, je treba upoštevati, da je država s svojimi ustanovami k temu prispevala 240 milijonov (država sama 120 milijonov, razredna loteriia 20. uprava mo« nopolov 18. državna sladkorna tovarna v Čukarici 5, Državna hipotekama banka 30, Poštna hranilnica 20 in Narodna banka 20 milijonov Din). Ostalih 290 milijonov od« pade taraj na privatnike, denarne zavode, korporacije in industrijska podjetja. Za* grebška oblast je vpisala vsega 70 milijo« nov Din, torej skoro eno četrtino vsega od privatnikov vpisanega kapitala. Zato priča, kujejo, da bo zagrebška oblast zastopana v upravnem odboru s 3 člani Protestni shodi v Južni Srbiji Beograd, 25. julija p. V Južni Srbiji se skoraj dnevno vrše veliki protestni shodi proti bolgarskim napadom na našo mejo in proti zločinom bolgarskih komitskih tolp in atentatorjev. Včeraj sta se vršila dva taka velika shoda in sicer v Ninrci in v Perovu. Ministrskemu predsedniku je bila s shoda v Perovu poslana obširna br« zojavka, v kateri prosi prebivalstvo Južne Srbije vlado, naj z energičnimi ukrepi pre« preči nadaljne napade komitskih tolp, ter izraža svojo pripravljenost, da vsak čas, če treba tudi z orožjem in lastno krvjo, brani svobodo in nedotakljivost domovine. Iz diplomatske službe Lirbona, 25. julija, p. Naš novoimenovani poslanik za Portugalsko Dragom ir Jankovič je bil danes sprejet v svečani nastopni avdijenci od predsednika republike. Beograd, 25. julija, p. Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb Miodrag Laza revi 6 je bil danes razrešen te dolžnosti in je zvečer odpotoval na svoje novo mesto kot poslani-ški svetnik v Prago. Ameriški dijaki na Jadrasn Sušak, 25. julija, n. Na Sušak je prispelo tekom današnjega dne 37 ameriških dijakov pod vodstvom prof. Macdonalda. Doslej so prepotovali dobršen del Evrope »n si ogledali med drugim Pariz, Lucern, Curih, Dunaj in BudimpeSto. Iz Sušaka odpotujejo v Dubrovnik, od tam pa v Carigrad. Moskva, 25. ju'ija g. Oficijelna ruska brzojavna agentura javlja, da se je položaj med Rusijo in Kitajsko poostril. Po vesteh te agenture so belogardijske in kitajske čete z dinamitom razstrelile upravno poslopje Transbajkalske železnice v Pogranični Belogardijski general Zaharov je že baje koncentriral čete iz Mandžurije ter se pripravlja za vpad na sibirsko ozemlje. V Harbinu je izbruhnila finančna panika. Borza je zaprta. Moskva, 25. julija g. Osobje kitajskega poslaništva je po trikratnem pozivu, naj zapusti Rusijo, danes odpotovalo na Finsko. Kitajci so vedno zavlačevali svoj odhod, ker so očividno upali, da bo spor rešen na miren način. Odhod Kitajcev smatrajo kot znak, da vztraja sovjetska Rusija pri svojih zahtevah. Odgoiror sovjetske vlade na francosko posredovanje Pariz, 25. julija a. Danes je izročil ministru Briandu sovjetski poslanik ▼ Parizu DovgaIevsky odgovor ruske vlade na francosko posredovanje za ureditev spora med Kitajsko in Rusijo. Nota vsebuje uvodoma zahvalo sovjetske vlade Franciji za njen trud v svrho očuvanja miru na Daljnem vzhodu in daje nato točno sliko o dejanskem stanju v Mandžuriji s katerim se Rusi po nasilni zasedbi Vzhodno kitajske železnice nikakor ne morejo sprijazniti Ruska vlada je vedno pripravljena na neposredne razgovore s Kitajsko, aU le pod pogojem, da Kitajci izpraznijo zasedene železniške objekte ter počakajo na uspeh pogajanj med obema prizadetima državama. Dokler pa Kitajo" ne bodo izpolnili tega pogoja, m" računati po mnenju rnske vlade na možnost mirnega likvidiranja spora. London, 25. julija, g. Kitajska in sovjetska vlada nameravata spor zaradi Vzhodno-kitajske železnice urediti potom neposred-nih pogajanj. Ruski pooblaščenec Zerebria-kov je že dospel v Harbin, kamor je odpotoval tudi kitajski železniški minister Sun. Zagreb. 25. Julrja n. Včeraj te prispela iz Južne Srbije večja skopima kmetovalcev. Tekom današnjega dne so si izletniki ogledaffi posamezna gospodarska podtjeth za®refc&ce občine. Jutri odidejo ▼ Dngo Sek), kjer si bodo o«Ieda£ ta-mošnje državno V250TOO P096StT<0. Po tropični vročini nevihte in neurja Nad Tirolsko, Švico, Severno Nemčijo in Poljsko so divjale velike nevihte, ki so povzročile ogromno škodo _ Številni požari zaradi strele Inomost, 25. julija s. Snoči ob 18.30 je divjalo nad Inomostom in ostalo Tirolsko težko neurje, ki je napravilo veliko škodo. Strela je udarila na osmih krajih ter zanetila nekaj zelo opasnih požarov. Bera, 25. julija s. Preteklo noč je uda-rilta strela v neko kmečko hišo v vasi Tor-gon v kantonu VVallis. Požar se je takoj razširil na vso vas in upepelil 18 poslopij. 80 prebivalcev je brez strehe. Tudi v ostali Švici je večkrat udarila strela ter povzročila ponovne požare. Na Soloturnski planini je strela ubila 16 goved in 2 konja. Berila, 25. julija g Neznosna vročina je danes nekoliko popustila. Popoldne je precej deževalo. Proti večeru le temperatura padla na 20 stopinj. V pruski Sleziji je v zadnjih tTeh dnevih ninrlo nič manj kot 20 oseb na solnčarici. Varšava. 25. iulija s. Nad Vilno in okolico se je danes ponoči izlilo strahovito neurje, ki je napravilo veliko škodo. Vse telefonske proge z Vilno so prekinjene. Strela je udarila tudi v več hiš, ki so pogo- rele. Samo v okofid Vilne je strela udarila v 14 kmečkih hiš, ki jih je ogenj uničil do temeljev. Strela je ubila tri osebe. O velikih nevihtah prihajajo vesti tudi iz ostalih delov Poljske. Berlin, 25. julija a. Po tropični vročini ▼ zadnjih dneh je včeraj zatemnelo nebo nad Berlijiom in okolico ter je oričela divjati okoli 18. ure velika nevihta, združena s točo. Za časa nevihte je morala požarna bramba ponovno nastopiti, ker je udarila strela na več krajih in užgala poslopja. Zavoljo nevihte so trpeli tudi javni nasadi, kjer je veter podrl več sto dreves. Vročina na Jadrana Sušak, 25 julija o Tudi danes je tn pritisnila izredno huda vročina. Termometer Je poskočžl na 52 stopinj na soinco. Pač pa Je opažati, da barometer pada in je danes padel že na 760 man. Zato se splošno pričakuje, da bo kmaJa vsaj sekaj dežja. Važne konference v zunanjem ministrstvu Pričetek posvetovanj ministrov in poslanikov — Razprava o srbskih predvojnih dolgovih in o reparacijskem problemu Beograd, 25. julija, č. V veliki dvorani m|nistrstva za zunanje posle se je danes ob pol 11. pričela konferenca, ki je bila posvečena vprašanju srbskih predvojnih dolgov in reparacijskemu vprašanju. Kon« fernci so prisostvovali minister brez port« felja Nikola Uzunovič, minister pravde dr. Srekič, namestnik ministra zunanjih del dr. Kumanudi, pomočnik ministra zu« nanjih del Boško Jevtič, naš poslanik v Parizu dr. Spalajkovic, naš poslanik v Lon* donu dr. Gjurič, naš zastopnik v reparacij* ski komisiji Mata Boškovič io njegov n— mestnik dr. Miroslav Ploj. Današnja kon* ferenca, ki ji je predsedoval minister Uzu» novi4 je bila posvečena vprašanju srbskih predvojnih dolgov. Po temeljiti razpravi je konferenca precizirala stališče, ki naj ga zavzame naša vlada. Zadevni sklepi bodo nocoj aH pa jutri zarana poslani ministru zunanjih del dr. Voji Marinkoviču v Zlati* bor v končno odobritev. Konferenca se bo nadaljevala jutri Po« svečena bo reparacijskemu vprašanju. Razprava o ratifikaciji vojnih dolgov pred francoskim senatom MlHerand označuje zasedbo Porenja kot edino jamstvo zoper uspeh protiirancoske propagande v Nemčiji Pariz, 25. julija g. V sen2tu se je danes pričela debata o ratifikaciji pogodbe o ▼ojnih dolgovih. Kot prvi govornik je na* stopil glavni poročevalec Charles Dumon, ki je govoril za ratifikacijo in navajal za to znane argumente vlade. Bivši predsed« nik republike senator Millerand je izjavil, da bo glasoval proti ratifikaciji. Naglašal je, da samo razmerje Francije do Nemčije onemogoča ratifikacijo. Glede zasedbe Po* renja naglaša, da mora ostati nespreme= njena, ker so le na ta način zagarantirane ne samo financijelne, temveč tudi vojaške obveznosti vseh zavezniških držav. Govor« nik smatra locarnske pogodbe za neza« dostne in nima zaupanja do njih Nato se je dotaknil nemške nacijonalne propagan« de in propagande za priključitev ter na« glašal, da spričo takega ščuvanja nenjške« ga naroda Francija ne sme dati zadnjih jamstev iz rok. V nasprotju z njim se je izrekel senator de Jouvenel za izpraznitev Porenja z ute* meljitvijo, češ da je veliko vprašanje, dali bodo stare diplomatske metode nudile večje jamstvo, kot pametna pomirjevalna politika. Izrekel je nato željo naj bi fran* coska vlada istočasno s pogajanji o Voun* govem načrtu pričela pogajanja glede za« ključitve splošne arbitražne pogodbe. Končno je govoril predsednik finančne ko* misije senator Clementel o posledicah ra« tifikacije na svetovnem trgu, na kar je bila seja odgodena na jutri. Izven dvoma je, da bo ratifikacija pogodbe o dolgovih izglasovana v senatu z veliko večino. Razkrite komunistične priprave za krvavo proslavo „Rdečega dne" Komunisti so pripravljali v vseh evropskih državah nemire in demonstracije za 1. avgust — Po navodilih kominterne bi se pretvorili ti nemiri v meščanske vojne Pariz, 25. julija, a Državno pravdništvo }e izdalo zaporno povelje proti vsem čla« nom osrednjega sveta francoske komuni« Stične stranke. Pariz, 25 julija, s. Pregled dokumentov, ki jih je našla policija pri hišnih preiska« vah v komunističnih organizacijah je do« kazal, da so te organizacije prejemale ve« like podpore iz Moskve. Iz načrtov za de* monstracije prvega avgusta je razvidno, da so hoteli komunisti izzvati svetovne nemi* re, ki bi se pretvorili v meščanske vojne v posameznih državah. Praga. 25. julija, h. V zvezi z boljševiški-mi pripravami za krvavo praznovanje 1. avgusta, je policija včeraj in danes izvršila le nekaj aretacij. Pri preiskavi v komuni^ stični tiskarni je ugotovila, da je kljub prepovedi tiskala letake i hujsk^jotio' vsebino. Letake je zaplenila in -zapečatila tiskarno. Tajnik komunističnega poslanskega kluba in 30 drugih oseb je bilo aretiranih, število aretirancev znaša dosedaj 70. Po nalogu ministrstva za notranje zadeve je bilo do nadaljnjega ustavljeno izhajanje skoro večine češkoslovaških komunističnih listov. Grčija uvede zakon proti komunistom Atene, ?5. Julija s. Uradni list objavlja zakonski načrt, ki je naperjen proti komunistom. Komunisti so odgovorili na objavo tega načrta z manifestom, ki po-zivlje delavstvo k 24-orni protestni stavki. Nekaj oseb je bilo aretiranih. Velik komunističen proces v Sofiji Praga, 25. julija, a. >Češk ©slovenska republika« z dne 23.' i m. iSaroCa iz Sofije, da se bo tamkaj v oktobru vršila razprava proti 52 komunistom. Osem komunistov bo sojenih v odsotnosti, ker so pobegnili. Prvi koraki k pomorski razorožitvi Angleška in ameriška vlada sta za gradnjo večjega števila vojnih nald odpotuje oktobra London, 25. julija a. Na seii angleške zbornice je izjavil predsednik Macdonald, da bo odpotoval v Ameriko v prvih dneh oktobra, kier se bo sestal v Washingtonu s predsednikom Hooveriem in zaključil razgovore o pomorskem razoroževanju, ki jih je započel ameriški poslanik Dawis v Londonu. Ob tej priliki je sporočil tudi zbornici, da je sklenila delavska vlada preklicati naročilo za gradnjo dveh brzih 10.000 tonskih križark, 3 matični.! ladij za podmornice n dveh 900 tonskih podmornic. Washlngton, 25. julija a. Predsednik sporazumno preklicali naročila ladij — Predsednik Macdo-v Zedinjene države Hoover je sporočil novinarjem, da .ie sklenila vlada Zedinjenih držav preklicati naročilo za gradnjo treh brzih križark, ki bi se imela pričeti 1. avgusta. Do tega sklepa je dovedla vlado izjava angleškega predsednika Macdonalda. da ie angleška vlada odredila preklic gradnje nekaterih angleških bolnih ladij. Ta korak oben držav je naletel v ameriški javnosti na veliko odobravanje in vidi v njem prvi ugoden znak za uspešen potek in zaključek bližnje konference za pomorsko razorožitev, ki jo pripravljata Macdonald in Hoover. Reforma angleškega rudarskega zakona London, 25. julija s. Trgovinski minister je napovedal v angleški zbornici predloži« tev zakonov o reformi angleškega rudar« skega zakona in opozoril na to, da bo an« gleška vlada uvedla prisilni sindikalni si« stem, če se ne bodo hoteli lastniki rudni« kov z lepa pogoditi z delavstvom in upb« števati njegove upravičene zahteve. V zve« zi s tem zakonom bo predložen tudi zakon« ski osnutek o uvedbi Turnega delavnika v rudnikih. Nicaraguški prekop - VPashington, 25 julija, g. Amerika je pri« Eela s prvimi pripravami za gradnjo Ni« era^uškega prekopa za velike parnike. Prekop bo izkopan vzporedno s Panamskim prekopom. Ameriški vojni minister Wood je imenoval komisijo treh visokih tehnič« nih častnikov, ki bodo proučili teren in izdelali načrt. Kakor hitro bo ta komisija dovršila svojo nalogo in poročala vojne« mu ministru, bo odposlanih v Nikaraguo nekaj *opografov, ki bodo proučili krajev« ne prilike in pribavili vse potrebne podat« ke. Mednarodna konferenca i Rdečega križa Ženeva, 25. julija, a. Danes se je pričela mednarodna konferenca Rdečega križa za preosnovo ženevskih konvencij o postopanju z vojnimi ujetniki. Delegatom je bil predložen načrt novih konvencij, ki Sloni na izkušnjah, steoenih v svetovni vojni. Pred uveljavljenjem nove rumunske carinske tarife Bukarešta, 25. julija, p. Nova rumunska carinska tarifa, ki stopi v veljavo 1. avgusta, bo objavljena šele 31. julija. Na podlagi te tarife bo pričela nato Rumunija trgovinska pogajanja z raznimi državami. Rumunska carinska skladišča so prenapolnjena, ker trgovci čakajo z oearinjenjem, upajoč, da bo nova carinska tarifa za posamezne vr«te blaga ugodnejša. Poljska in Nemčija Varšava, 25. julija a Poljski tiskovni urad »Pat« poroča: Kakor je znano je polj« ska vlada 8. julija predlagala nemški vla« di, naj bi se 25. julija nadaljevala pogaja« nja za sklenitev trgovinske pogodbe. Polj« ska vlada se je pri tem sklicevala na po* novno izraženo željo nemške vlade, naj bi se ta pogajanja nadaljevala in 'zaključila brez novega odmora ■ Poljska delegacija je z ministrom Tvardov* skim na čelu čakala v Varšavi na nadaije* vanje pogajanj. V zadnjem hipu pa je nemška vlada izjavila, da zaradi odsotno* sti 'velikega števila ministrov kakor tudi zaradi preobloženosti kabineta s priprava« mi za reparacijsko konferenco ne more na« daljevati pogajanj s poljsko delegacijo, zlasti tudi za to ne, ker je med tem nem« ški parlament sprejel novo carinsko tari* io, ki zahteva novega študija, preden se obnove pogajanja s Poljsko!. Nemška vla« da je končno izjavila, da bo dala definiti* ven odgovor v kakih 4 tedinih. Likvidacija Hidas-Nemetskega spora Budimpešta, 25. julija, s. Direkeija državnih železnic objavlja, da bo prehodni pio-met na postaji Hidas - Nemett vzpostavljen v petek 26. L m. ob 10. dopoldne. Razpis tretjega obroka ruskega posojila Moskva, 25. julija, a. Sovjetska vlada je razpisala podpisovanje tretjega obroka posojila za industrializacijo sovjetske Rusije v iznosu 750 milijonov rubljev. Obsojen radi žalitve spomina maršala Focha Poznanj, 25. julija, a. Pred poznanjskim sodiščem je bil obsojen na mesec dni zapora in 500 zlotijev globe odgovorni urednik »Poznanjskega dnevnika«, ki je v nekem članku žalil 6pomin velikega francoskega vojnega maršala Focha. Sodba temelji na dejstvu, da je bil njarSal Foch tudi maršal l poljske vojske. • Madžurska železnica Pomen rusko-kitajskega konflikta naj boljše razumemo, ako se vživimo v razvoj ruskega voliva v Mandžuriji. Vpliva, ki je bil najboljše predstavljan ravno do železnici. I V drugi polovici preteklega stoletja 1 se je- Rusija naglo širila v centralno in vzhodno Azijo. V težnji po dostopu do prostega morja je ustanovila veliko pomorsko luko Vladivostok. ki jej je bila. kakor že ime pove. odmerjena za bodočnost važna naloga. V devetdesetih letih je Rusija zgradila sibirsko železnico, ki jej je bil namen zvezati obalo Tihega oceana z evropskim delom države. Ta železnica ni le zvezala s kulturnim svetom ogromne predele Sibirije, marveč pomeni hkrati eno največjih svetovnih tranzitnih prog. Toda precejšen sektor železnice je Rusija zgradila čez zemije kitajske pro vince Mandžurije. Nikdar ne more biti simpatično graditi tako važno železnico čez teritorij tuje države, kakor je bila Mandžurija. Ali stvar je bila vendarle enostavnejša. Kitajska je bila kolos brez moči. ki so ji evropske velesile jemale primerne province. Ko je Rusija zgradila železnico čez mandžursko ozemlje, seveda nikomur niti na um ni prihajalo da bi moglo biti drugače, kakor da bo ta provinca v kratkem ruska last. Ko le sredi devetdestih let Japonska premagala Kitajsko in ji vzela nekaj teritorija. jo je Rusija prisilila, da ji je morala kratkomalo odstopiti del plena, namreč polotok Ljaotung. kjer je brž nato zrastla mogočna pomorska trdnjava Port-Artur s trgovsko luko Daljnij. A Ljaotung je bil že na južni meji Mandžurije. Zdaj je bilo še bolj očitno, da postaja Mandžurija ruska provinca. Rusija .ie bila med tem zgradila od sibirske železnice v Harbinu posebno progo proti Vladivostoku. Ta železnica je zvezala s sibirsko črto tako Port-Artur kot kitajski sever s Pekingom. Ruska joozicija na Daljnem vzhodu se je zdela dovolj utrjena in v njeno interesno sfero je prehajala že Korea. Ali rusko-japonska vojna leta 1904—6. je situacijo temeljito prevrgla. Rusija je morala Koreo prepustiti japonskemu vplivu, odpovedati se popolnoma Ljao-tungu s Port-Arturjem. ter prepustiti svoje pravice v južnem delu Mandžurije Japonski. Železnica, ki vodi na Peking, je pripadla Japonski, Rusom je ostala železnica v severni Mandžuriji in zveza med Sibirijo in Vladivostokom je ostala nedotaknjena v ruski posesti. Taka je ostala situacija v Mandžuriji do ruske revolucije, odnosno pravno do nove pogodbe med Moskvo in Pekingom v 1. 1924 Toda za razumevanje sedanjega položaja v Mandžuriji je potrebnih še nekaj pojasnil. Ko so Rusi'gradili železnice v Mandžuriji, je bila ta dežela zelo slabo poseljena. Rusija je seveda mislila na kolonizacijo dežele. Zato je napravila s kitajsko vlado, ki: ji je morala dati koncesijo za železniške zgradbe, temu primerno pogodbo. Kina ni prepustila Rusom v upravo samo železnico, marveč na obeh straneh proge ozemlja več kilometrov na široko in sicer v popolno razpolago. Rusi so mogli tu osnovati ne le železniške objekte, marveč tvornice. vsakovrstna podjetja ter kolonije. Tu so pričela nastajati ruska naselja, mesta itd. Po L 1906. so v južni Mandžuriji iste pravice prešle na japonske okupatorje. Toda zgodilo se je nekaj, na kar poprej ni nihče mislil. Ruska, odnosno na jugu japonska kolonizacija se ie vršila v razmeroma zelo majhnem obsegu. Kakor hitro pa je stekla železnica, so se pričeli ob njej naseljevati — Kitajci Ne morda stotisoči. marveč milijoni Kitajcev se je odtlej naselilo v Mandžuriji in danes ie to po prebivalstvu kitajska provinca, kakor ni bila še nikdar Železnica je tedaj odprla vrata v deželo onemu, zoper kogar je bila namenjena. Razumljivo je tedaj, da nacionalizirana Kina povsem drugače gleda na to provinco nego nekdanji pekinški cesarji. Sovjetska Rusija se je napram Kitajski prostovoljno odpovedala vsem političnim pravicam, ki si iih.je: bila pridobila carska- doba. V pogodbi s Kitajsko si ie L 1924. obdržala le one upravne pravice na železnici, ki so bile zares upravnega značaja fn v zvezi s finančno osnovo železniškega podjetja. Sedanja kitajska ofenziva pomeni važno reakcijo zoper rusko pozicijo na Daljnem vzhodu in če hoče Moskva vztrajati na Tihem oceanu, ne sme in ne more resignirati svoje dosedanie postojanke. Vprašanje pa je. ali je to v novih pogojih še mogoče. Justifikacija belogardijcev Habarovsk. 25. julija a. Sovjetske čete so zajele 16 bivših Koičakovih častnikov, ki so prekoračili rusko-kitajsko mejo, da bi rekognosci-ralj teren. Ujeti častniki so bili postavljeni pred sovjetski preiti sod in obsojeni na smrt. Smrtna obsodba Je bila izvršena takoj. Po eksploziji v Berlinu — Berlin, 25. julija. Ogromne eksplozije v tovarnah Bogis so povzročile nepregledno škodo. Po dosedanjih ugotovitvah je eksplozija zahtvala 6 človeških žrtev. Škoda gre v milijone. Večni potresi v Bolgariji Sonja, 25 julija a. Bolgarska tiskovna agencija poroča iz Čirpana. da Je bil danes v CiTpanii to ofcotici močan potres, ki Je komaj zaostajal za lanskoletnim katastrofalnim potresom v istem okraja Potres tri povzročil .to pot mate-rijaifle ikode, pač pa so popokale stene rrmogiJi novozgrajenih hiš. Prebivalstva se je seveda polastila - zopet strahovita panika. Odklonjena poravnalna ponudba Sla venske banke Zagreb, 25. julija č. Danes se je vršil sestanek upoikov Slavenske banke, da sklepa p ponudbi bivšega upravnega odbora banke za 22 odstotno poravnavo. Sestanek je potekel brez uspeba, ker za poravnalno ponudbo ni bHo v zakonu predpisane kvalificirane večine in je bila ponudba zato odklonjena. O sestanku bo izdan službeni komunike. Pribičevič v Beogradu Beograd, 25. julija, č. Danes je bil prepeljan iz Brusa v Beograd g. Svetozar Pribičevič, da se v beograjski državni bolnici podvrže operaciji. Kakor smo že javili, je policijska direkcija dovolila prihod g. Pribičeviča iz Brusa v Beograd na temelju mnenja uradne zdravniške komisije G. Pribičevič se nahaja na kirurškem oddelku prof. dr. Kostiča. K bolniku smejo le člani njegove rodbine. Konference ministrov Beograd, 25. julija. Direktor tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Šaponjič ie danes poseti! zunanjega ministra dr. Marinkoviča, kateremu je poročal o tekočin zadevah Kakor zatrjuje, se je dr. Ma-rinkovič že tako popravil, da se bo mogel v par dneh vrniti v Beograd, kier bo zopet aktivneje posegel v vodstvo resornih poslov. Beograd, 25. julija p. Danes sta posetila ministrskega predsednika generala Pero Živkoviča v Mataruški banji minister so-cijalne politike dr. Drinkovič in minister za poljedelstvo dr. Frangeš. Oba. sta se šele zvečer vrnila v Beograd. Kakor se izve iz poučenih krogov, ostane ministrski predsednik samo še par dni v Mataruški banji, nakar se vrne v Beograd. Iz rudarske službe Beograd, 25 Julija p. Na predlog ministra za šume in rude je kralj podpisal ukaz o napredovanju, imenovanju in upokojitvi uradništva rudarske stroke« Med drugimi so imenovani: Inž. Bogomil Cifelika za rudarskega šefa v Celju, inž Ernest Cucek za direktoria državnega rudnika v Velenju. La voslav Bela. za administrativnega uradnika Fran Tajušek, Fran Drnovšek. Josip Blatnik in Anica Štrebenk pa za zvaničnike pri istem rudniku. (Za točnost imen zaradi telefonskega sprejema ne moremo jamčiti. Op. ur.) Zagreb časti nadškofa dr. Bauerja Zagreb, 25 julija, n. Povodom zlatega jubileja zagrebškega nadškofa dr. Bauerja je danes zagrebški župan dr. Srkulj dal nalepiti po mestu lepake, v katerih poziva meščanstvo, naj povodom tega jubileja 28. julija razobesi zastave Dr. Srkulj opozar« ja meščanstvo in :avnost, da si je jubilant stekel v bivši Avstroogrski ogromne za« sluge za hrvatski narod in da je stal dolga leta v prvih vrstah bivše hrvztsko*srbske koalicije; neustrašeno je zagovarjal tako doma, kakor v Budimpešti zahteve in tež« nje Hrvatstva. Moč slovenskih organizacij v Ameriki Beograd, 25. julija p. Glasom statističnih podatkov, ki jih je zbralo ministr. so-ci.ialne politike, obstoja v Severni Ameriki 17 jugoslovenskih vrhovnih organizacij, ki štejejo skupno 255.000 članov. Naimočnejše so slovenske organizacije, med njimi Slovenska svobodomiselna podporna enota, ki Je sama imela lani 60.240 članov. V Severni Ameriki živi okrog 200.000 Slovencev, ki so skoraj vsi organizirani. Za slovenskimi so najmočnejše hrvatske organizacije, dočim so srbske najšibkejše. Angleški arheologi na povratku Sarajevo, 25. julija, n. Angleški arheologi, ki so tri dni razgledovali Sarajevo in njegove znamenitosti, so danes odpotovali v Brod. Od visokih angleških gostov *o se poslovili na kolodvoru sarajevski župan, predstavniki muzejskega društva v Sarajevu, društva «Napredakc in drugih znanstvenih korporacij. Iz Broda se vračajo angleški arheologi naravnost v Anglijo. Samomor slovenskega orožnika v Zagrebu Zagreb, 2S. julija n. Z revolverskiun strelom v sence si }e danes vzel življenje redov 9. orož-niškega poiika v Zagrebu Franjo Plešek. Brl je na mestu mrtev. Kaj jc gnalo mladega Slovenca v prerajio smrt, ni znano. Skok komunista iz tretjega nadstropja sarajevske policijske zgradbe Sarajevo, 25 julija n. Včeraj je policija pomo ponoči zasliševala 211etnega komunista Busijo Begiea. Po zaslišanju so ga hoteli stražniki prepeljati v zapor. Iznenada ee jim je izvil iz rok in skočil iz III. nadstropja na dvorišče. Zlomil si je pri tem obe roki in obe nogi. Obstoja malo upanja, da 06tane Begič pri življenju. Samomor pod vlakom Beograd, 25. julija, p. Davi ob 4. je izvršila v bližini topčiderske postaje samomor 231etna Ana Salzer, rodom iz Osijeka. Vrgla ee je pod niski brzovlak, ki jo je dobesedno prerezal na dvoje. Bila je na mestu mrtva. »Zeppelin« popravljen Friedrichshafen, 25. julija, a. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je dane« po nesreči v Franciji prvič poletel zopet na daljši polet nad Južno Nemčijo, na katerega se je pripravljal že nekaj dni. Polet je trajal 12 ur ter so novo montirani motorji brezhibno funkcijo-nirali. Eksplozija v holandski tovarn! Amsterdam. 25. julija, a. V bližini Veen-datna je eksplodirala velika tovarna za krompirjevo moko. Ubitih je bilo 6 06eb in 18 težko ranjenih. Pogreb dr. Vaneta Rade ja Celje, 25. julija. Truplo tako prerano in tako v mladih 1»-tih umrlega dr. Vaneta Radeja so prepeljali z jugoslovenskega sinjega Jadrana ▼ Celje in ga položili na oder v očetovski hiši, znani narodni Radejevi hiši na Bregu. Od tu se je danes popoidne vršil pogreb ki se ga je udeležila velika množica pokojnikovih prijateljev in zastopnikov narodnih društev. Zbrali so se skoro polnoštevilno tudi stari drugi iz onih težkih časov nemškega in nemškutarskega Celja, ko je bila Radeieva hiša vedno gostoljubni krov vseh borečih se narodnjakov Zastopniki jugo-slovensko-češkoslovaškin lig, za ljubljansko ligo urednik »Jutra< Božidar Borko, so se zadnjič poslovili od enega najbolj agilnih in vztrajnih delavcev za ideje lig. Tudi iz drugih krajev Slovenije so prihiteli pokojnikovi prijatelji, med drugimi iz Ljubljane tajnika Zbornice za TOI gg. Ivan Moho-rič in dr Pless. Pevci Celjskega pevskega društva so zapeli ganljivo žaiostinko »Pomladi vse s« veseli«, oddelek vojaštva je pod poveljstvom oficirta izkazal zadnjo čast rezervnemu poročniku, nato pa se ie razvil žalni sprevod, ki ie spremljal Vaneta Radeja na njegovi zadnji poti po glavnih ulicah na okoliško pokopališče. Celjski oficirji so ▼ žarkem poletnem solncu ponesli krsto k odprtemu grobu. Med molitvami so odjeknili streli častne vojaške straže, nakar se je poslovil od pokojnika v imenu celjske organizacije rezervnih oficirjev nien predsednik sodni svetnik dr. Vičar. Celjski pevci so zaključili turobno žalno svečanost % nagrobnico »Blagor mu«. Bodi dr. Radeju miren počitek I" Haz spomini Pomanjkanje vode na Dunaju Dunaj, 25. julija g. Na Dunaju vlada veliko pomanjkanje vode. V nekaterih okrajih, zlasti v okolici centralnega pokopališča so brez vode že od sinoči. Dovažati jo morajo iz drugih okrajev. Zaradi pomanjkanja vode trpijo v prvi vrsti bolnice. Operacije se vršijo samo v nujnih slučajih. Tudi železniškim postajam primanjkuje vode. Kurilnica na zapadnem kolodvora ie bila danes brez vode. Pretep s policijo na shodu komunistov Praga, 2». julija, g. Praška policija je s*» noči v zakotni predmestni gostilni zalotila približno 250 komunistov na neprijavlje* nem zborovanju. Govornik je bil komuni« stični poslanec Harus, ki je dajal navzo* čim navodila za proslavo 1. avgusta, kot dneva komunističnega protesta proti impe« rijalizmu. Med njegovim govorom je vdr* lo v dvorano 25 uniformiranih in 20 crvil* nih stražnikov, ki so zahtevali, naj »e vsi navzoči legitimirajo. Aretiranih je h Jo do 50 oseb, med njimi 11 žensk. Poslanec Ha* rus se je postavil v bran ter pričei z že* leznim stolom udrihati po stražnikih. Ene* ga izmed njih je tudi davil. Po daljšem prizadevanju se je policiji posrečilo, da ga je ukrotila in aretirala Danes je bil po* slanec f-Jarus izročen sodišču. Med prete* pom so bili trije stražniki precej resno po* škodov ani. f dr, Otokar Kutvirt Praga, 35. ju lija h- V Pragi je aoooj roipsko znani špeciialist za bo-lezaš t nSesšh, nošo m grlu, vodja češke klinike prol. dr. Otoka* Kutvirt v starosti 62 tet. Najdeno okostje Jana Komenskega Amsterdam, 2*. >ii!iia d. Pri kopanju novih temeljev v nardenski vojašnici so našli ofcostie starega češkega pedagosa in filozofa Jana Amosa Komenskega. O najdbi je bil obveščen češkoslovaški poslanik, ki je uikren.il vse potrebno, da bo okostje v najkrajšem času pre>pe!jaoo r Prago. Nov letalski vztrajnostni rekord Saint Louis, 25. julija, a Letalo »Satnt Louis« je pristalo ob 7. uri 17 minut ameriškega časa in doseglo s tem, da se je vzdržalo 11 dni brez pristanka v zraku, nov svetovni vztrajnostni letalski rekord. Ponoven požar na frankiurt-skem kolodvoru Frankfurt ob Meni, 25. julija a. Ni ih* .preteklo 14 dni od velikega požara, kj j« uničil osem skladišč na železniškem blagovnem kolodvoru v Frankfurtu. že je davi izbruhnil nov požar, ki je upepelil še dem preostalih skladišč. Zaradi tega smatra policija, da so požar podtaknili neznani po-žigalcL Tragična usoda vojaka francoske tujske legije Bruetunuhlbaeh, 25. julija, a. Pri aretaciji nekega bivšega nemškega vojaka francoske tujske legije, ki je po Pfalcu nabiral prostovoljce za vstop v francosko tujsko legijo, je le - ta potegnil revolver in težko ranil dva nemška orožnika. Po izvršenem činu je skušal pobegniti, a je bil na begu ustreljen. Poostritev filmske cenzure t Nemčiji — Berlin, 25. julija. Parlament je razpravljal o filmski noveli, ki predvideva prepoved predvajanja šund-filmov in filmov, ki bi mogli motiti dobre odnošaie Nemčije z drugimi državami. Avstrija in Bolgarija za Kelloggov pakt Washingtoa, 23 hrlija s. Avstrija in Bolgarija sta včeraj v državnem departementu depookafi ratifikacijsiri tistimi za KelfosBOvo pogodbo. Predsednik Hoover bo Jutri ofioijekio objavil uveljavljemie p roti vojne pogodbe. Poincare v bolniški oskrin Pariz, 23. Julija s. Kakor poroča »Repubikiue«, je ga. Poincarčjeva poslala včeraj zunaajema ministru Briaodu pismo, v katerem mu sporoča, da bo moral Poincarž v oskrbo specijalistov. Kakor zatrjuje, bo šele po nekaj tednih popolnoma okreval. Obolei je baje na komplicirane« vnetju požiralnika. »JUTRO« 51 T73 retet, 26. VSL 1929 Naši kraji in ljudje Pot Vinka Habeta k večnemu počitku Ginljivo slovo od planin — Veličasten sprevod iz Sokolskega doma Ljubljana, 25. julija. Včeraj popoldne se je odpeljal lz LjuHja-ne mrliški avto ljubljanskega pogrebnega zavoda, da prepelje V Ljubljano zemeljske ostanke prve letošnje žrtve kraljestva Zla-torogovega, pokojnega Vinka Habeta, ki se Je ponesrečil na severni triglavski steni skoro tik pred ciljem svojega stremljenja. Rešilna ekspedicija, ki so jo tvorili Ska-laši in sicer v prvi vrsti Joža Čop. Matevž Frohlich, MIha Potočnik, Janez Hlebanja, Miha Cop ter Milan Gostiša iz Ljubljane, se je odpravila včeraj zjutraj v skale. Navzlic prestanim naporom je ob 5. zjutraj ekspedicija naskočila severno steno in kljub iz-mučenosti dospela že ob 9. do točke, kjer je ležalo v šotornino povezano truplo nesrečnega Habeta. Rešiteljev se je polastil tesen občutek in so spričo veličanstva smrti zapeli pesem žalostinko »Spomladi vse »e veseli«. Takoj nato so se z vso resnostjo lotili težavnega dela, da prinesejo truplo ponesrečenega Vinka v dolino. Prenos zemeljskih ostankov Habeta je bil združen z poslopjem so odpel! pevci žalostinko »VI-gred se povrne«. Med pevanjem pesmi ni ostalo suho nobeno oko, kajti zdelo se je, da vsi, prav vsi trpe z onimi, ki jim je bil pokojni Vinko Habe najbližnji. Okrog 21. so krsto naložili po opravljenih molitvah na avto, ki je oddrčal s svojim žalostnim tovorom v Ljubljano. Pogrebni avtobus Je prispel v LJubljano malo pred polnočjo. Krsto s truplom so prepeljali naravnost na Tabor, kjer so jo v s črnim florom prevlečeni avli položili na mrtvaški oder. Pokojnega brata je pričakala četa Sokolov, ki je pozdravila z žalostjo v srcih tako tragično ponesrečenega tovariša. Zjutraj na vse zgodaj se Je že postirala ob krsti častna straža Sokola, nakar so kmalu pričeli prihajati ljudje od blizu in daleč. Tekom dneva so se trle pred So-kolskim domom velike množice, da zadnjič pozdravijo simpatičnega, tako nesrečno preminulega mladega moža. Tovariši, znanci in prijatelji so vedno znova donašali prele- Vinko Habe na mrtvaškem odru velikanskimi napori, ki so Jih bili v stanu prenesti le tako izvežbani turisti, kakor so imenovani. Opetovano jim je grozila nesreča, da zdrknejo sami čez neizmerne čeri. Požrtvovalno so podpirali drug drugega in so po vedno novih težkočah okrog 16., ko jim je žfe preje grozila nevihta, dosegli Aljažev dom. Pod spretnim vodstvom Jožeta Čopa je ekspedicija premagala vse težave in je slednjič priskočila kraj stene, kjer jih je že čakala pomožna ekspedicija štirih vodnikov SPD in dveh Skalašev. Po napornem plezanju se je ekspedicija ote-ičala, nakar so vsi z mrtvim tovarišem nadaljevali pot do doma. Od Aljaževega doma so nato naložili truplo na voz in ga odpeljali v Mojstrano. Spotoma so vrli planinci nabrali planinskih nageljnov, rodedendrona in drugih planinskih cvetlic ter z njimi okrasili voz. Spodaj v dolini Je pričakovalo Skalaše aebroj ljudstva: domačinov, članov počitniških koJonij, Ietoviščarji, Sokoli v kroju in nekaj pevskih društev. Za tovarniškim poslopjem v Mojstrani, do kamor je privozil avto mestnega pogrebnega zavoda in kamor je prispela tudi komisija z okrajnim glavarjem iz Radovljice dr. Tekavčičem, ki Je izvršila komisijonelni ogled, so truplo rabili v srehrno belo krsto. Predno so jo začinili, s.o položila dekleta iz Mojstrane pokojnemu Vinku pod vzglavje blazino iz samih srebrnih planink. Na krsto so položili vence: Sokol Mojstrana, SPD, TK Skala, Triglavska podružnica SPD v Mojstrani, TK Skala v Mojstrani, Skala z Jesenic, Češkoslovaški klub turistov Praga - Brno, židovska ferijalna kolonija iz Osijeka, obi-telj Rabičeva, tvrdka I. C. Mayer, prijatelji ln znanci, domačini ter Ietoviščarji pa so krsto dobesedno pokrili z najlepšim planinskim cvetjem. Pred žandarmerijskim Pri utrujenosti, razdraženostl. tesnobi, oespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz-Josefova« grenSca trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josofova« voda pri pojavfn. ki imajo svoj Izvor v zastrupljenju Želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. — Dobi se v vseh lekarnah, dro-ferijah in špecerijskih trgovinah. pe vence fn šopke in tako Je bila krsta naenkrat zopet vsa pokrita s cvetjem. Ob 17. Je nastopil pokojni Vinko Habe poslednjo pot Pred Sokolskim domom na Taboru so se pričele že mnogo pred dolo-Ceno uro zbirati velikanske množice. Tja so prihajali naši planinci, turisti, Sokoli iz mesta in okolice, pokojnikovi stanovski tovariši in vsi, ki hočejo ohraniti nesrečnega mladega moža v najlepšem spominu. Kmalu je prispel voz z duhovniki in po blagoslovitvi krste so zapeli združeni pevci pred vhodom v dom žalostinko »Vigred se povrne«. Takoj za tem, ko so utihnili zadnji glasovi, so prenesli s cvetjem okrašeno krsto v mrtvaški voz. Pred vozom so stopali naraščajniki, noseči 7 prekrasnih vencev. Sledilo je moštvo Sokola v krojih z dvema praporoma. Za njimi so se vrstili bratje Sokoli v civilu, za temi pevci, nakar so se razporedile dolge vrste članic. Pred vozo-ma z duhovniki in krsto so nesli pogrebe! zopet 7 ogromnih venc«v in več prelepih šopkov. Poleg voza s krsto je korakala so-kolska častna straža, ki jo je tvorilo šest mož. V dolgi povorki so se nato razporedili član! SPD, Skale, med njimi sta korakala tudi velepožrtvovalna planinska vodnika in Skalaša Jože čop ter Miha Potočnik. Med vrstami nastavljencev tvrdke I. C. Mayer je korakal tudi sam šef tvrdke, ki je spremil svojega uslužbenca na njegovi poslednji poti. Žalni sprevod se je razvil po Vr-hovčevl ulic! in krenil dalje po Kette -Murnov! cest! proti pokopališču Sv. Križa. Nad svežim grobom Je spregovoril pokojnemu Vinku Habetu v poslednje slovo globoko čustven nagovor sokolski brat profesor Bajželj, ki je očrtal vse pokojnikovo življenje, njegovo delavnost in agilnost tako na sokolskem polju, ga orisal kot vrlega planinca in najboljšo prijateljsko in tovari-ško dušo. Naj mu bo lahka draga domača žemljica! Razprodaja DAHSKIH OBLEK navadne perBaw ... cd Dim 58.— svilene...... » 95.— F. I. GOR I« AR, Ljubljana, St. Petra cesta 29 Smrtna nesreča pri kopanju Ljubljana. 25. Julija. Ljubljančani, zlasti oni iz uradniškega stanu, dalje ljudje iz šentjakobskega in trnovskega predmestja se v letošnji kopalni sezoni najbolj udejstvujejo ob Ljubljanici na tako zvani Spici, kjer že od dopoldneva do poznega večera kar mrgoli rjavih teles. Ves dan vlada na obeh bregovih Ljubljanice, pa tudi na bregu Grubarjevega prekopa veselo vrvenje, tu je nepretrgan razposajen živžav, tam se telovadi, skače po travi, balfnea s kamenjem ,tako, da minevajo ure v še tako vročem dnevu, kakor bi trenil. Svoječasno je beležila kronika na tamošnjem prostoru prav pogoste nesreče. Kjer se Ljubljanica cepi v Grubarjev prekop in v plitvejši rokav, ki vodi skozi mesto, nastajajo zaradi podvodnih struj vrtinci in tako ni čuda, ako postane semintja vendarle kdo žrtev zelene vode. Po daljšem^ par let trajajočem presledku je voda na Spici snoči zopet tirjala svojo žrtev in sicer še mladega moškega. Okrog 20., ko se je omenjeni prostor ob Ljubljanici že močno spraznil, je prišel tja po službi 27-Ietni inkasant reklamne družbe Aloma Company Albin Bevšič. Slekel se je med skalami tik ob bregu Ljubljanice in se nato podal, ko se je parkrat omočil, zopet na suho in stal nekoliko stran družbe mladih dijakov, ki so tudi vztrajali pri kopanju, dasiravno je bila že popolna tema. Bilo je že okrog 21., ko se je Bevšič podal zopet v ^odo in med plavanjem zašel pod vejevje m od tam v tako zvano »kotlo« baš na mesto, kjer so nesreče najpogostejše. Ko je nekaj časa plaval po vodi, je nenadoma pričel otepati okrog sebe, nakar je nekaj zaklical in izginil pod voponesrečenke< usmilila in odšla po neko okrepčilo. Medtem pa 60 tatinski prsti že zgrabili evoj plen in gospodična je baš tedaj zopet stopila v sobo. Tatinsko dvojico ja predala orožnikom. POLJCANE. Podružnica SPD ▼ Poljčanah ima v nedeljo popoldne ob 4. svoj ustanovni občni zbor v prostorih hotela Mahorič ▼ Peklu. Članstvo se prosi, da se ga udeleži v čim večjem številu. 997 LETUS. V noči od torka na sredo k neznani tatovi odnesli posestniku in gostilničarju g. švajgerju večjo množino perila, posebno moškega, poleg tega pa tudi 2 poletni ženski ohlekii. Oglasili pa so »e tudi pri sosedu Leskovšku ter pobrali iz nezaklenjene delavnice več raznega mizarskega orodja. Upamo, da se marljivim br as lovskim orožnikom v kratkem posreči, da pridejo uzunovici do zasluženega plačila. TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Preteklo nedeljo je tukajšnje Sokolsko društvo priredilo svoj vsakoleten javen telovadni nastop, združen z običajno ljudsko veselico v kopališkem parkiu. Kmalu po 13. so pričeli prihajati avtomobili ■ Sokoli in Sokolicami in takoj Je bilo videti, da bo udeležba prav leipa. Prireditve so se udeležila br. društva Novo mesto, Straža in Karlovac. Točno ob 15. so nastopili vsi oddelkj z beograjskimi ter deloma tudi župnimi prostimi vajami. Vse vaje so posamezni oddelki precej dobro pro-tavajali. Tudi beograjske proste vaiie so posamezniki že dobro uvežfbaii, vendar je župne vaje, kj so d«kaj lažije, vadilo več telovadcev nego beo«rajs&e. Na drogu in bradlji sta nastopili 2 vrsti telovadcev ter vrsta članic. Vsi telovadci so želi za izvajanje leipih vaj obilo hvale in priznanja. Po lepo uspeli telovadbi J« bila zel« animirana ljudska veselica s plesom ob sodelovanju novomeške godbe. Vsem, ki so pripomogff k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu z darova itd., najlepša hvala. — Zdravo! Kulturni pregled Literature malih narodov Že v poročilu o sklepih dunaiskeza kongresa Pen-klubov smo omenili odločno iziavo znanega književnika Šaloma Ascha, predstavitelia tako zvane iiddiške (židovske dialektične) književnosti, ki ie nastopil zoper vsako neprikrito ali prikrito ma-Joriziranle malih narodov s strani velikih na področju duhovnega živlienia. Niezov Kovor oa v celoti ni še nikier izšel, dasi Je značilen in pomenljiv zlas: šele v najnovejši (29.) številki objavlia berlinska »Die literarisehe Welt« večie odlomke. »Že dolzo so za nami časi.« ie izvala! med družim Šalom Asch. »ko ie bil pesnik eksponent samo eneza iezika in literature. ▼ kateri se ie tvorno izživlial in po kateri Je pripadal samo enemu narodu. V današnji svetovni literaturi ie znatno število takfh tvorih dtfnov. ki nahaiaio baš Dri tuHh narodih In tulih literaturah naiveč umevanja Taki umetniki nimajo na ljudi, ki bivajo izven kroza njihove domovine, večji voliv nezo na svol lastni narod. Kdo nai tu sodi? Kdo si drzne določati, koliko duš nai šteie narod, da ima pravico do svoie kulture? Vsak posamezni ton ie važen del svetovne simfoniie. Zategadelj le vsak napad na kulturno Doedineza naroda. pa nai le-ta razpolaga 7. vojsko, ki ga ščiti. aH oa ie nezaščiten kakor narod, ki za jaz predstavljam, hkrati naoad na vse človeštvo, napad na tvoi in moi duhovni kapital. Zatiranje kulture nekega naroda ne pomeni samo smrtno obsodbo teza naroda in niezove bodočnosti, marveč ie obenem tudi objesten roparski napad na vse človeštvo. Ta roparski naoad nima samo tedence. da prepreči prost dostop sveta k stvaritvam teza naroda, marveč ie nlezova posledica tudi to. da ie vse človeštvo prikrajšano za tiste duhovne zaklade ki bi jih bil lahko ustvaril ta narod. In kdo bi skušal meriti dela, ki so v kulturah posameznih narodov zaključena, kdo bi hotel določati, kakšne stvariteljske možnosti spe v poedinih narodih, možnosti, ki se utegnejo dobiti šele v daljni bodočnosti svojo pravo podobo.« Ena najlepših naloz mednarodne federacije Pen-klubov ie 00 moiem mnenju zaščita kultur maihnih. slabih narodov pred zatorom ali pred popolnim zlitiem niihove kulture s kulturo sosednih večinskih narodov.« Te besede so eden naiodločneiših zlasov v prid malim narodom, kar se iih ie slišalo v zadnjem času ored mednarodnim forumom. Zato zaslužijo, da iih beležimo. Avtor kot kritik. Mladim pesnikom vča-si očitajo, da ee v svojih revijah po tovari-ško hvalijo med seboj. Friderik Hebbel je odnesel rekord: namestu da ga drugi hvalijo, se je sam pohvalil. Ko so prvikrat vprizorili na Dunaju eno njegovih prvih iger, ki je pri občinstvu propadla, je napisal za list, pri katerem je sam urejeval literarni listek, ugodno kritiko svojega komada in to samohvalo pogumno podpisal. V tej samokritiki pravi med drugim: »Pri nekaterih komadih lahko propade samo občinstvo«. Imel je prav: komad, ki je takrat propadel, se igra še danes. Koncert z Mascagnijem ▼ postojnski Jami. V dneh od 1. do 8. septembra t L bodo v postojnski jami štirje koncerti, ki jih bo vodil eden največjih italijanskih dirigen« tov Pietro Mascagni. Anto M. Gvozdenovi<: Kratke putničke beleške. V komisijski založbi S. B. Cvijano-viča v Beogradu je izšla ta 132 strani obsegajoča knjiga, ki je ponatis v »Otadžbini« leta 1882. izišlih potopisov A. M. Gvozde-novida. »Otadžbina« je velika knjižna rari-teta, avtor pa še živi in hoče sedanjemu rodu pripovedovati, kako je nekoč potoval po Krimu, Turkmeniji in 9rednji Aziji, kako se je družil z generalom M. Skobe-Ijevim itd. Zato je izdal ponatis, ki je sam po sebi zanimivo štivo, dasi eo se razmere in ljudje od tistih časov precej izpremeni le in bi sodobnega čitatelja bolj mikal potopis sedanjosti. Vzlic temu utegne ta knjiga najti hvaležne čitatelje, ki se bodo ob nji spominjali, kako je bilo nekoč v Rusiji in ki jih bo prijetno zabavala romantika takrat še znatno manj cipviliziranega Kavkaza in Turkestana. Knjiga etane 20 Din. Albin A. Caralov: Troje. Izšla Je pod tem naslovom drobna knjižica, ki vsebuje nekako dramateko skico. Zanimivo je, da je avtor tega srbskega spisa Slovenec, mlad častnik, ki je spisal ta komad kot gojenec Akademije. Karel Elgart Sokol t. V Potštyne nad Orlico je umrl češki romanopisec K. Elgart-Sokol, ki je imel v literarnem življenju Moravske, zlasti Brna, kjer je živel, ugledno ulogo in odlično meeto. Bil je predsednik brnskega >Kola moravskih pisateljev«. S svojimi romani »Naliv«, »Solnce«, »Zlato runo«, »Črni in beli« in >Sahara< je častno segel v razvoj češkega romana. Bil je realist; idejno je izšel iz šole dveh velikih poetov moravskega življenja Mrštika in Merhauta. Spisal je tudi več gledaliških iger in se odlikoval kot fin, izobražen dramske dekliške šole Vesna. Umrl je v starosti prej kot učitelj, nato pa kot ravnatelj brn-ske dekliške šole Vesna. Umr je v starosti 54 let zadet od kapi. Moravska je z njim izgubila enega svojih vodilnih sodobnih pisateljev. Stoletnica Cherbulieza, danes že precej pozabljenega francoskega pripovednika in nesmrtnika Francoske akademije, je potekla minule dni. Victor Cherbuliez, po rodu iz Ženeve, je bil nekoč zelo čislan in čitan; za Akademijo ga je predlagal veliki Renan. Najbolj znane njegove povesti eo »Le comte Koetia«, »Ladislav Bolski« in >Meta Holde- mis«. Vzlic temu, da je črpal motive tudi v slovanskem svetu, ga ni kdovekaj poznal; v tem pogledu ima naslednika tudi med najnovejšimi francoskimi pripovedniki. Sicer pa Cherbuliez ni edini iz častitljivega kroga »Revue de Deux Mondes«, ki je bil za življenja lavreat, a je danes še največ v literarni zgodovini. Njegov »Le Cheval de Phidias« pa je še živo delo: v njem ta ženevski Kabrinec priznal, da ima njegov^ vera v Akropoli svoj najvišji tempel. Z beograjskega knjižnega trga. V zadnjem času so izšle naslednje knjige, ki zaslužijo pozornost: »Filozofski fragmenti« dr. Keenije Atanasijevič, »Srp6ke narodne pripovetke« v redakciji univ. prof. Vese-lina Čajkanoviča, ^Savremene italijansko pripovetke« v izdaji Srpske književne zadruge, »Istorija Rusije«, izvirno delo Alek-sija Jelačiča, študije Vladete Popovt£a »Kroz englesku književnost« in »Zbornik Bogdana Popoviča«. Proti Shakespearejn. Medtem ko apadat pri nas Shakespeare med najbolj igran« klasične avtorje, obstoji narod, ki velik«g» Angleža ne mara. ^arigrajsko gledališče Je začelo uprizarjati Shakespearjeve najbolj!« drame v prvem turškem prevodu. Odpor po se ni pojavil toliko med publiko kot v literarnih krogih. Mlajši turški pisatelji m uprizorili celo kampanjo proti Shakespeai* ju, tako da je njegovo ime postalo bojne geslo, e katerim se bori mlada struja tur> ških književnikov zoper »zastareli svetoval nazor Sbakespearea in njegova dela, U !| zdavnaj ne sodijo več na oder.« Amaterji! Foto - kino aparati potrebščine Novi veliki katalog; in eenilt Vam Je brezplačno na razpolago A _ IT u n sinoTa, drogerija, H»ilt JLlublJana, Židovska 1 ]ff _ Kane drogetija, Jlaribor, Mdll^ Gosposka ulica 33 Domače vesti »Življenje in svet" št. 4. Pravkar je izšla 4. štev. tedenske revije »Življenje ra svet« z naslednjo vsebino: Poslednji hajduki starih časov. (Cedomir Mitrinovič.) PJjmo tople pijače, kadar nam je vroče! (Dr. Paul Farey.) Ujetnik na Novi Gvineji (Konec — z dvema slikama.) Pazite na ušesa! (Dr. H. L. Shaw.) Lov na gamse med Slovenci. (VI K. — z dvema slikama.) Od Ikara do Lindbergha. (Konec — s petimi slikami.) Na vrvi nad prepadom. (Povest.) Carovniški procesi na Slovenskem. (Dr. VI. Trauner — s sliko.) Po Dimavu od Beograda do Železnih vrat (Davorin Ravljen — s sliko.) Zveden }e priložena lepa umetniška priloga »MaU ribiči« po originalu Fr. Krašovca. »Življenje in svet« izhaja tedensko im stane polletno (zaJdjiučena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—, posamezne Številke pa samo Din 2.-Naroča »e pri opravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. * Imenovanje y državni službi. Za pri« pravnika pri velikem županstvu v Sarajevu je imenovan diplomirani pravnik Joško B n č a r iz Novega mesta. — Za politično-upravnega pripravnika pri upravi policije v Zagrebu pa je imenovan dr. Marjan F. Mašera, diplomirani pravnik iz Ljubljane. * Po vseslovanskem učiteljskem kongresu. Predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Vlada Petrovič, ki se je udeležil vseslovanskega učiteljskega kongresa se je te dni vrnil iz Poznanja v Beograd. 'Na vseslovanskem učiteljskem kongresu so razen Jugoslovenov sodelovali delegati češkoslovaškega in poljskega učiteljstva. Jugoslovensko učiteljstvo so zasto-, pali Vlada Petrovič, Vujiča Petkovič in Veljko Ramazanovič. Za predsednika izvršilnega odbora te vseslovanske zveze je bil izvoljen Ceh V. Hrelj, za generalnega tajnika pa Poljak M. Važinovski. Jugoslovensko učiteljsko udruženje bosta v zvezi zastopala Vlada Petrovič in Vuiica Petkovič. * Odhod naših skavtov v Anglijo. Danes zvečer potujejo naši skavti v Anglijo. Re. prezentanca je sestavljena iz 30 skavtov pod vodstvom g. V. Pavlovica, člana glavnega stana. S to reprezentanco odpotuje tudi g. Kunaver, starešina skavtske župe za Slovenijo. * Kmečki praznik na Krškem polju. Naše Posavje in Krška dolina se pripravlja na kmečki praznik, ki se bo kakor vsako leto tudi letos vršil dne 15. avgusta. Dopoldne bo konjska in živinska razstava, popoldne pa povorka, konjska dirka in kmečka veselica. * Na občnem zboru notranjske podružnice SPD v Borovnici je bi! z navdušenjem ln soglasno izvoljen dr. I. C. Oblak za častnega člana podružnice in to zaradi ne-venljivih zaslug, ki si jih je stekel s popisom prirodnih krasot Notranjske in s tem mnogo pripomogel k upoznavaniu Notranjske posebno pa za ureditev romantične soteske »Pekel« pri Borovnici. Podružnični odbor je izročil g. dr. I. C. Oblaku diplomo, ki je za nekaj dni razstavljena v izložbenem oknu trgovine J. Kette na Aleksandrovi cesti v Ljubljani. * Propagandistični tečaj Jadranske straže. Četrti propagandistični tečaj Jadranske straže v Splitu se bliža svojemu zaključku. Predavanje in ekskurzije se vršijo v splošno zadovoljstvo. V zadnjih dne'h je g. Lu-Pis-Vukič predaval o narodnem preporodu v Dalmaciji. Na zadnjih predavanjih je urednik »Jadranske straže« g. Ivo Lahman razpravljal o ideologiji Jadranske straže tn o analogijah njenega delovanja z delovanjem inozemskih sličnih udruženj. Končno so udeleženci tečaja posetili arheološki muzej, kjer jim je don Frano Bulic zanimivo predaval o naših starih spomeniki'.!. * Ukinitev prometa izletniškega vlaka LJublJana-Jesenlce-Planlca. Izletniški vlak štev. 928-8628, ki je vozil od 6. t. m. vsako soboto na progi Ljubljana gl. k. Jesenice-Planica z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 15.53 in prihodom v Planico ob 19.28 je bil stalno tako slabo frekventiran, da je direkcija iz ekonomičnih ozirov primorana ta vlak ukiniti. V soboto dne 27. t. m. nadalje ta izletniški vlak ne bo več vozil. * Razstava hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev. Ker se je nadejati letos bogate letine grozdja in sadja, je Zveza hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev sklenila, da priredi v Zagrebu v jeseni razstavo grozdja in sadja. Razstavile se bodo vse vrste grozdja — le »direktor« ne pride v poštev — vse vrste sadja. Razstava bo otvorjena v Zagrebačkem zboru dne 2. oktobra in bo trajala teden dni. Obenem se vrši tudi razstava zelenjave in perutnine. * Avtobusni promet na progi Krani-Jezersko. Vsak dan vozi avtobus po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane v Kranj ob 9.30 s prihodom na Jezersko ob 11 uri Iz Ljubljane odhaja ob 18.30 in pride na Jezersko ob 21.45 uri. V Kranju, ker odhaja ob 20.15, zveza z večernim vlakom iz Ljubljane. Samo ob nedeljah in praznikih, do 15. septembra, odhaja iz Kranja po prihodu tnristovskega vlaka 6.30, prispe na Jezersko ob 8 uri. Ob ponedeljkih in sobotah samo do 15. septembra, vozi direktno iz Ljubljane ob 12 uri ter pride na Jezersko ob 14.50 uri. Ob delavnikih vozi z Jezerskega ob 7 uri in ob 11 uri in ima zvezo na jutranji in opoldanski vlak, ki vozi pro- ti Ljubljani v Kranju, vozi pa tudi v Ljubljani Ob ponedeljkih in sobotah odhaja z Jezerskega ob 18.30, vozi samo do Kranja in ima zvezo na večerni vlak. Ob nedeljah in praznikih odhaja z Jezerskega ob 19.35, vozi samo do Kranja in ima vvezo na turistovski (večerni) vlak, samo do 15. septembra. Kakor se razvidi iz navedeuega voznega reda je omogočeno turistom pose-čati Kamniške planine tudi z Jezerske strani, ker jim je omogočen povratek do večernega turistovskega vlaka. Omogočeno pa je tudi kombinirati ture tako, da se poda iz Kamnika preko Kamniških planin na Jezersko. Češka koča je oskrbovana. Cena vožnje je nizka; plača se od 1 km 1.—-Din. * Skodove tovarne odkupile Božlčevo zavoro. Iz Zagreba poročajo, da se je uprava Škodovih .tovaren odločila, da odkupi od inženjerja Božiča pravico za izdelovanje železniške zavore, ki jo ie inženjer Božič izumil in jo je odobrila mednarodna železniška komisija. Škodove tovarne bodo zaenkrat izdelale 35.000 takih patenti-ranin zavor, ki predstavljajo vrednost 100 milijonov Kč. Zavore se bodo uporabile na češkoslovaških železnicah. * Izpopolnitev' avtobus proge Vransko-Celje in nazaj, lastnik Ivan Kotar bo od 27. t. m. takole izvedena: Dnevno: Vransko, odhod 15., Celje prihod 16.. Celje odhod 18.30, Vransko prihod 19.30. Ob nedeljah in praznikiii: Vransko, odhod 19. Celje prihod 20 Celje, odhod po večerni predstavi Celje, mestni kino. nel na železni ogralf, }e pri tem padel v vodo in utonil. Neki drugi parobrod je v Neretvi naletel na tovorno ladiico, s katero so brodarji vozili pesek. Ladjica se je potopila, delavci pa so le z velikim trudom rešili iz deroče Neretve. * Silna vročina na našem Prlmorju. Po vesteh iz Sušaka je na našem Primorju zavladala silna vročina. Toplomer je predvčerajšnjim na Sušaku beležil 43 do 52 stopinj C na solncu v senci pa 33 do 36 stopinj. Ljudje se ponoči sprehajajo, ker je po stanovanjih prevelika vročina. Množi prenočujejo v razpetih mreža'a v parku pri gimnaziji. Temperatura morja znaša 24 do 26 stopinj C. Kopalcev kar mrzoli ob morju. Parobrodi, ki vršijo promet s kopališči so polni domačih in tuiih gostov. KINO »IDEAL« Salve simeha »Busterova moč in lepota« V glavni vlogi komik Buster Keaton. Ljudske cene Din 2, 4, 6. I * Nove razglednice. V založbi litograf-skega zavoda Čemažar in drug v Ljubljani sta pravkar izšli dve seriji po šest razglednic s slovenskimi narodnimi vezeninami. Njih avtor, znani naš narodopisec prof. Albert Sič, nam je s tem podal iz svoje bogate, še ne objavljene zbirke, krasne vzorce gorenjskih, belokranjskih, belih in pisanih vezenin ter aplikacij. Te razglednice bo naše narodno čuteče ženstvo gotovo pozdravilo z velikim veseljem. Po njih bo marsikatera pridna vezilja zvezala prte in prtiče ter druge uporabne predmete za dom in druge prilike. Da seznanimo z našimi narod nimi vezeninami tudi širše ljudstvo in pokažemo svetu, da smo tudi na tem polju bogati, je dolžnost nas vseh, zlasti pa naših žena in deklet, da jih pridno razpošiljamo svojim znancem in prijateljem na vse kraje. Našim šolam pa bodo še posebno dobro služile pri pouku v risanju in ženskih ročnih delih. * Smrtna kosa. Na Razdrtem pri Postojni je 15. t m. umrl po dolgi in mučni bolezni občeznani narodnjak, posestnik in dolgoletni hrenoviški župan Filip Kavčič v starosti 71 let. — V najlepši mladeniški dobi 24 let je ugrabila smrt v Liubljani g. Hinka K o c m u t a. Mladeniča so včeraj ob 18. položil k večnemu počitku na pokopališču pri Sv Križu. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. * Tekma friziranja v Karlovih Varih. Dne 28. in 29. julija priredi Mayerje*V Re-alistic klub damskih frizerjev v Karlovih Varih veliko mednarodno tekmo za trajno ondulacijo na Mayerjevim-Realistic aparatu spojeno z veliko razstavo najnovejših potrebščin in predmetov, ki spadajo v to stroko. Kakor čujemo , se bode omenjene tekme udeležil edini tekmec iz Slovenij g. ViliFranchetti, sin znanega našega obrtnika Engelbert Franchettija. lastnika damskega frizerskega salona v Ljubljani. Dunajska cesta 20. Mlademu tekmecu želimo najboljše uspehe na svetovni tekmi. V vročili poletnih dneh Ovomaltine krepi in osvežuje telo. Najprej ga raztopite, potem pa ohladite v ledu. ustvarja moč, pri tem pa ne teži želodca, kar je v poletni vročini izredno važno. * Povratek kolonije Rdečega križa. V torek dne 30. t. m. ob 10 prispe kolonija Rdečega križa v Ljubljano pred Mestni dom. Dečki so se na Trati okrepili duševno in telesno in se bodo težko ločili od krasne Poljanske doline. * Vojak pri kopanju utonil. Voiak Janez Eržen rodom iz Žabnice pri Škofii Loki je bil prideljen na službovanje oddelku vojakov geografskega instituta, ki ie že dalj časa dislociran v Krškem. Preteklo soboto se je Eržen šel kopat v Savo pri Blanci. Pri skoku v vodo je z glavo tako nesrečno zadel ob skalo, da so ga smrtno ranjenega odnesli valovi. Šele v nedeljo so njegovo truplo potegnili iz vode. Pogreba na tragičen način umrlega vojaka se je udeležil general Boškovič z mnogimi oficirji. * Nesreče na vodi. Kakor iavljajo iz Splita, sta se predvčerajšnjim pripetili na vodi dve nesreči. Majhen parobrod direkcije pomorskega prometa »Bojana« je pri Opuzenu odplovil v Neretvo na izlet. Eden izmed izletnikov, Rade Radelid. ki je slo- (ujtuert Mislite pravočasno na to, da na dopustu ne boste imeli te izbire v foto predmetih kot pri nas. Vzemite ali naročite sd naš cenik maj 1929, da boste lahko pismeno naročali. Lumiere plošče, papirji in kemikalije so najboljše. DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova 5. * Pri gašenju požara smrtno ponesrečil. V gozdu seljaka Josipa Krivica v splitski okolici je predvčerajšnjim nastal požar, ki se je vsled suše naglo širil. Krivic je skušal pogasiti ogenj, pri tem pa je po nesrečnem naključju padel v gorečo suhliad; vnela se mu je obleka in nesrečni mož ie v ognju našel grozno smrt. * Divjo svinjo ustrelil. Graščinska lovca iz Jurkloštra sta na Poljančevih njivah pri Sv. Trojici ustrelila te dni 85 kg težko divio svinjo. V tej okolici prizadevajo kmetom prašiči na njivah veliko škodo. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Relch. * Družba sv. Cirila in Metoda ie prejela 300 Din, katere so nakazali v skromen spomin na blagopokojnega g. Janka Knapiča šol. uprav, v p. na Vidmu ob Savi njegovi otroci. Vnetemu prijatelji C. M. drufebe slava, darovalcem iskrena hvala! 999 * Poslovanje bančnih zavodov v avgustu Bančni zavodi bodo v avgustu poslovali z enotno frekvenco t. j. od 8. ziutraj do 2. popoldne. Potemtakem odpade v avgustu popoldansko poslovanje, zato prosimo p. n. stranke, da svoje bančne posle osobito blagajniške posle opravijo v avgustu v zgoraj označenem času. Društvo bančnih zavodov.« 996 Iz Linbliane u— Opozorilo tujim državljanom. Po naredbi ministrstva za notranje zadeve, odelenje za državno zaščito z dne 9. marca 1923 št 2429, morajo vsi tuji državljani, ki prebivajo stalno v policijskem okolišu (v mestu Ljubljana, v občinah: Vič, Zg. Šiška in Moste) ter oni inozemci, ki nameravajo po preteku veljavnosti vizuma v potnem listu, ostati delj kakor 2 meseca v policijskem okolišu, vložiti prošnje za bivanje. Analogno morajo tudi postopati oni tuji državljani, katerim je dovoljenje za bivanje že poteklo ali pa jim bo šele poteklo. Vsi prizadeti se pozivajo, da 6e v teku 8 dni zglase osebno na policijski direkciji Blei-weisova c. 22. soba št L priti., kjer dobe tozadevne tiskovine. Proti onim, ki bi se ne odzvali se bo postopalo po min. naredbi z dne 30. sept. 1857 drž. zak. št. 196 in bodo kaznovani z globo 1000 Din odnosno 14 dnevnim zaporom in ev. z izgonom. Reporter kot svetovni potnik. V Ljubljano je prispel 27 letni holandski reporter J. A. Bommel, ki potuje že od 1. februarja 1927 po svetu. Prepotovati hoče v naučne svrhe tri kontinente: Evropo, Afriko in Azijo. Doslej je že prepotoval Belgijo, Nemčijo, Švico, Francijo, Anglijo, Španijo, Italijo, Grško in našo državo, v Afriki pa Maroko in Alžir. Na potovanju se poslužuje raznih prometnin sredstev. Potoval je že peš, s kolesom, motorjem avtomobilom, na kameli in sedaj na konju, odkar si ga je kupil v Stari Pazovi. Med potovanjem piše listom, s katerimi je v zvezah, ter prodaja kakor vsi globetroterji razglednice s svojo sliko. Svetovni potnik je v holandski narodni noši. V Liubljani ostane par dni in krene na jug, da si ogleda še Benečijo, ki mu je ostala od potovanja po Italiji. u— Prt kopanju na »špici« se je izgubila ročna torbica z legitimacijo. Pošten naj« ditelj se prosi, da vrne vsaj legitimacijo pod označenim naslovom na pošti Ljublja= na 1. u— Nepoznan goljuf. Na Glincah in na Viču se je pojavil te dni neznan okrog 25 letni moški, vitke postave, oblečen v modro obleko s svilenim robčkom v zgornjem žepu suknjiča. Slepar, ki se je predstavljal včasih za sina znanega gostilničarja iz mesta., drugič zopet kot trgovski potnik, je ogoljufal na Viču in Glincah več gostilničarjev. Imel je tudi srečo, da so mu možje nasedli, nakar je izginil in ga policija že nekaj dni brezuspešno zasleduje. u— »V svet« Je odšel. Pekovski vajenec Avgust Perme, uslužben pri mojstru Pretnarju na Celovški cesti, stanujoč pri svoji materi Pavli na Starem trgu 34. se je naveličal peči žemljice in rogljičke. Objelo ga je 'nrepenenje po širnem svetu in jo je, ne da bi vzel od koga domačih slovo, že pred dnevi neznano kam popihal. Ker fanta ni nazaj, se je zglasila na policiji njegova mati in prijavila sinov pobeg. Mladi, komaj-17 letni ubežnik je za svojo starost dobro razvit in precej visoke postave. Izgon ciganov glitmačev. Pred kratkim tednom se je pojavila v Ljubljani večja družba ciganov glumačev. ki so se potikali najraje po periferiji in se zatekali v razne gostilne, kjer so prirejali prav svojevrstne »predstave*. Uganjali so razne burke, škripali na nekaj instrumentov, zraven pa prosjačili in nadlegovali goste ter obiskovali stranke tudi po hišah. Seveda pred njimi ni bila varna tudi tuja last- nina. Policija Je cigansko družbo nekaj časa mirno motrila. Na ponovne pritožbe prebivalstva pa so se na policiji odločili, da cigane izženejo čez mestno mejo. Povabili so cigansko družbo na eno izmed stražnic in jo nato odpeljali na Dolenjsko cesto, odkoder so cigančki ubrali pot proti Dolenjski in dalje proti Hrvatski. h_ Okraden valenček. Čevljarski vajenec Adolf Vajda, uslužben pri nekem mojstru v Gosposki ulici, je včeraj zjutraj pred prihodom pomočnikov pometal delavnico. Ker se je kadilo, nj imel odprtih samo vrat, marveč tudi okno. Med delom se je prikradel skozi odprto okno v delavnico Adolfov znanec iz ene sosednjih ulic. Pomolil je kodrasto glavo skozi okno, spregovoril nekaj besed v pozdrav, čim pa je Adolf stopil v sosednji prostor, je naviha-nec že skočil v delavnico, kjer je opazil na čevljarski mizi listnico z denarjem. V nekaj trenutkih je bila listnica s 70 Din gotovine v njegovih rokan in je že tudi smuknil po isti poti zopet na cesto ter izginil. Oškodovanec je opazil tatvino šele pozneje in prijavil zadevo prvemu stražniku. Tatič pa, ki se ie stražnika ustrašil, jo je popihal in ga še niso izsledili. u— Ljubljanskega Sokola redna telovadba moškega naraščaja se vrši na letnem telovadišču v ponedeljek in četrtek od pol 7. do pol 8., ženskega naraščaja pa v torek in soboto od 6. do 7. zvečer. — Prednjač- j ki zbor. iooo J Krojači ako želite dober modem kroj (krojne akademije A. Darroux, Painz) obiščite večertii prikrojevalni tečaj, ki prične 1. avgusta t. 1. Vpisovanje vsak dan od 6 do 7. zvečer. Sušnik, Šelenburgova ulica 1. 1001 Iz Maribora Sprejem bmskih delegatov Jč lig. Včeraj popoldne so se pripeljali z brzovla-kom z Dunaja delegati JČ lige iz Brna na poti na kongres v Sarajevu. Na kolodvoru jih je pričakovalo lepo število odbornikov Jč lige in češki klub, ki so goste povabili v kolodvorsko »restavracijo na zakusko ter jim tam poklonili za pot tudi vsakemu zbirko svežega štajerskega sadia. zlasti marelic. Med gosti iz Brna ie bil tudi delegat iz mesta Košice v Podkarpatski Rusiji, mlad poručnik češkoslovaške vojske, ki je moral na pot že včeraj dopoldne. Niso pa prišli poprej najavljeni delegati iz Bra-tislave in Olomuca, ki se torej pripeljejo tudi danes popoldne z glavno delegacijo iz Prage, v kateri bo nekaj nad 50 oseb, med temi tudi precej dam. JČ liga bo tudi danes vse goste pozdravila v kolodvorski restavraciji ter se bodo nato mariborski delegati z istim vlakom odpeljali naprej z delegacijo v Sarajevo. V Zagrebu imajo potem delegati skupno večerjo in nadaljujejo vožnjo proti Bosanskemu Brodu ob 23.25. Urgen-ca mariborske lige je imela vsaj delen uspeh. Železniška uprava je poslala včeraj v Maribor za češkoslovaške delegate 3 posebne vagone II. razreda. Ministrstvo prometa pa je brzojavilo. da plačajo delegati le polovico cene III. razreda, a se vozijo v II. razredu. Ker pa je bila vozna olašava dovoljena po običajni šabloni, tako da so morali kupiti potniki na odhodni postaji celo karto, ki velja tudi za povratek, a se seveda noben čsl. delegat ne misli vračati nazaj preko Sarajeva, ampak hočejo vsi na morje, je mariborska liga ponovno telegrafirala v Beograd, da spremeni to zapreko. Delegati iz Brna pa so morali včeraj žal plačati cele vozne listke do Sarajeva. a— Poroka. Gimnazijski profesor v Siem skih Karlovcih Milan Grošelj se je poročil z gdč. Nado Fabjanovo, učiteljico na zavodu »Vesna« v Mariboru, a— Gradbeno gibanje v Mariboru. Mariborski mestni svet je izdal v torek zvečer na svoji seji sledeča nova gradbena oziroma uporabna dovoljenja: Lekarnar Peter Albanese — preureditev hiše v Frankopa-novi ulici 18; Marko Lah, gradnia pritlične stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja v Melju; Vinko Lasič — zgradba gospodarskega poslopja in lesene odprte lo-pe na Tržaški cesti 98; Mariia Košar, zgradba podstrešnih stanovanjskih sob v Kettejevi ulici; Ivan Volker, preureditev hiše v Krsnikovi ulici; Marija Lužar, zgrad ba pritlične stanovanjske hiše v Medvedovi ulici: Albin Sonc, zgradba pritlične stanovanjske hiše v še neimenovani ulici; Andrej Žele, zgradba euonadstroDne stanovanjske hiše na podaljšani Koroščevi cesti; Franjo Verzelj, zgradba lesene lope na Slomškovem trgu 13; Franjo Vidic, zgradba pritlične stanovanjske niše na Joštovem posestvu; Novak Rudolf, zgradba dvoriščnih stanovanj in delavske pisarne v Gregorčičevi ulici; Maks Kramer. zgradba pritlične stanovanjske hiše v dr. Rosinovi ulici 21; Josip Stuhec. zgradba enonad-stropne stanovanjske vile v Vrtni ulici. a— Koncert v mestnem parku "bo v nedeljo dopoldne. Svirala bo godba »Drave«. a— Liter kisle vode — 8 Din. Potniki, ki se vozijo mimo Grobelnega, kjer prestopajo za Rogaško Slatino, se pritožujejo, da prodajajo pri vlaku rogaško kislo vodo kozarec en četrt litra po 2 Din, kar je pač slaba propaganda za Rogaško Slatino, pač pa lep zaslužek za dotičnega, ki dobi pri steklenici 300 % dobička. Liter mine-ralke — 8 Din v neposredni bližini Rogaške Slatine spada pač v kroniko slabih strani našega tujskega prometa in pred oblast! Novosti »Ljudske knjižnice« Zadnji r Kino Ljubljanski dvori _Telefon 2730 Danes t rvič! Mornarska svatba 6 dejani ljubezni in pustolovščin! L Oi) 4., četrt na 7, pol 8. in 9. nri. a— Svarilo staršem. Opazuje se, da se obešajo otroci med vožnjo na priklopne vozove mestnin traktorjev in s posebnim veseljem tudi na avtoškropilnike. Starši in vzgojitelji, ki so odgovorni za svoje otroke se opozarjajo, da jih poučijo o nevarnosti v kateri se nahajajo, če se obešajo med vožnjo na motorna vozila. Ako to svarilo ne bo imelo zaželjenega uspeha, bo mestni magistrat mariborski zaprosil pri policijskem komisarijatu za potrebno ukrenitev, da se ugotove imena otrok, ki se obešajo na mestna motorna vozila in se bo proti stašem ali vzgojiteljem uvedlo kazensko postopanje zaradi nezadostnega nadzorstva otrok. a— Pekovska afera na vidik«. Po,Meja je na prijavo neke stranke zapien.Ia , leb*c kruha neke znane mariborske pekarne. Hle bec. ki je imel za priboljšek več ščurkov, It bil včeraj s kazensko ovadbo izročen sodišču. a— Komunistični proces pred okrožnim sodiščem. V sredo pozno zvečer je bil za-vršen ves dan trajajoči komunistični proces pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Obtoženi so bili železniški uradnik Albin Breznik, njegova soproga Mariia. kovač v železniški delavnici Ivan Spolenak in ključavničarski vajenec pri »Kovini« Aleksander Kropič in sicer zaradi razširjenja komunističnih letakov meseca oktobra 1928. Razprava je bila deloma tudi taina. Obtoženci so zanikali krivdo, obtežilna pa je bila izpoved obtoženca Kropiča, ki je priznal, da je dobil komunistični propagandni mate-rijal v Breznikovem stanovanju v Linnar-tovi ulici št. 16. Albin Breznik in Spolenak sta bila obsojena na 8 mesecev ječe, Marija Breznik na 3 mfesece, Aleksander Kropič pa je bil oproščen. a— Nezgoda gluhonemega dečka. Včeraj popoldne je padel pri stavbi na Meljski cesti 10 letni gluhonemi deček Koren raz odra. Ker ie dobil več opasnin poškodb, ga je rešilna postaja odpremila v bolnico. a— Žrtev pasjih dni Je postal trgovski pomočnik Rudolf Škrobar, ki je od utrujenosti in vročine zadremal na neki klopi v mestnem parku. Razmeroma kratek počitek ga je stal srebrno uro z verižico, katero mu je neki uzmovič nemoteno odpel in odnesel. a— Najdena krava. Na živinskem sejmišču v Mariboru se je zatekla temnorjava krava, ki se je najbrž ob priliki zadnjega sejma odločila od kakega večjega transporta. Oddana je bila v začasno varstvo hišniku mestne klavnice» kjer je lastniku na razpolago. Iz Celja čas so bile nakupljene sledeče slovenske novosti: Behounek: Brodolomci na ledeni Plošči I,—II. del; Tavčar: Zbrani spisi III. Šuklje: Iz mojih spominov I. II. del: Doyle Izgubljeni svet; Pregelj: Zbrani spisi III. zvezek; May: Križem po Jutrovem; Shakespeare: Ukročena trmoglavka; Vašte: Umirajoče duše; Sienkiewicz: Na polju slave; Glaser J.: Čas kovač; Achleitner: Kr. vavi jezdeci; Bevk: Tuje dete: Bevk Sestra; Čapek: Turbina I..—IV. del: Nansen: V noči in ledu: Križanovska: Pajčevina; Bevk: Tatič: Finžgar: Prerokovana; Al-breeht: Andrej Termone; Podržaj: Martin Brbek; Peterlin: Pot za goro. e— Prevoz pošte na progi Vojnik-Vfta-nle. Oblaotna poštno-telegrafska uprava v Ljubljani razpisuje oddajo prevoza pošte na progi Vojnik-Vitanje za dobo 1 ali 3 let. Pogajanja se bodo vršila 12. avgusta ob 11. dopoldne pri županstvu občine Vojnik. Izklicna cena za leto dni je 21.800 Din e— Povečanje Tomšičeve žage v LipL Pri celjskem sreskem poglavarstvu je zaprosila lesna industrija in stolarna Viktor Tomšič ml. s Teharja pri Celiu za obrtno oblastveno in uporabno dovoljenje za dela v svrho preureditve in razširitve žage v Lipi pri Tehar.iu. Komisijonelna obravnava in poizvedba bosta v soboto 27. t. m. ob 15. pri žagi v Lipi. v e— Regulacijska dela in oohujševanje mladine. Iz krogov staršev in drugih resnih posameznikov, ki jim je bodočnost in dobra vzgoja naše mladine res pri srcu, smo prejeli v zadnjih dneh več pritožb, naj bi merodajni faktorji posvečali nekoliko več pažnje in nadzorstva kopalcem na peščenem polotoku pri prvem železniškem mostu na Bregu. Tu se namreč kopljejo med šolsko mladino po končanem dnevnem delu tudi delavci, ki so zaposleni pri regulacijskih delih na Savinji in Voglajni, in sicer kar enostavno v Adamovi obleki. Da ti prizori niso ravno najprimernejši za nežno mladino, je jasno. Upamo, da se bodo podvzele potrebne mere in da bodo podobni prizori iz centralne Afrike na savinjskem produ enkrat za vselej prenehali. e— Izgubljena delavska knjižica. Preteklo nedeljo popoldne je izgubil 16 letni tovarniški delavec Vinko Kranjc, stanujoč v Čretu pri Celju, pristojen pa v Pekel pri Poljčanah med potjo iz Čreta do Dolgega polja svojo delavsko knjižico. Pošten najditelj na jo odda na celjski policiji. e— Poskiišen samomor. Predvčerajšnjim opoldne okrog 13.30 je našel službujoči policijski nadzornik v mestnem parku v travi ležečega 21 letnega tovarniškega delavca Franca Stramšeka, ki je brez stalnega bivališča pristojen je pa v Sp. Hudinjo pri Celju. Mladenič je imel levo roko vso krvavo in v zapestju obvezano z zasilno obvezo. Obenem je bila tudi vsa obleka oškropljena s svežo krvjo. Nadzornik je mladeniča takoj odvedel na policijsko stražnico, kjer so ga zaslišali. V kratkih besedah je mladi delavec izpovedal, da ima sicer bogat dom, da pa ga njegova mačena ne mara in da je hotel zaradi nesrečnih družinskih razmer na rodnem domu izvršiti v torek zvečer samomor. Z žepnim nožem si je prerezal levico v zapestju, pozneje pa si je premislil in si ie rano, ki ni bila ravno pregloboka, zas;'io obvezal in tako ustavil kri. K ranjencu ie bil poklican mestni fizik dr. Dereani. ki je odredil, da so mladega obupanca oddali na zdravljenje v celjsko javno bolnico. Iz Kranja rc~i a/i;e za Siot- Letošnja sezona v Stolovem sektorju se razveseljivo razvi« : ja m bo po številkah posetnikov rekord« ! na. V dveh mesecih je bilo na vrhnji Pre* sernovi koci vpisanih že nad 900 turistov, kar .: Bleda. Mnogo doprinese uspehu tudi solidna postrežba oskrbni! -ešerndve ko« ~;e S; Arha, da se zlasti u. zemski gostje C d!^' ie to mogoče, zlasti letoviščarji z Bleda, da so cene v gornji koči (2193 m) nižje nego na Bledu. Iz Škofje Loke šk— Kopališče olepševalnega društva je bilo v nedeljo izvrstno obiskano. Poljan« sčica, ki je bila sicer od zadnjega dežja nekoliko kalna, je imela 24 stopinj. Kopalk m kopalcev je bilo poleg domačinov in tu* kajšnjih letoviščarjev prav lepo število iz Ljubljane, ki vsi oduševljeno hvalijo pri* pravno«t našega kopališča. Pod znamenitim tušem iz županovega jezu močno padajo« čega slapa, ki je po dr. Rentovi inicijativi postal zelo priljubljen »Punktroller«, je vedno živahno. Iz Kamnika Iz Zagoria Z— Pomočniške preizkušnje. V nedeljo so se v zagorski šoli vršile pomočniške preizkušnje obrnih zadrug litijskega okra« ja, katerih sedež je v Zagorju. Priglašenih je bilo 13 vajencev in sicer iz krojaške, čevljarske in kovinske stroke. Preizkuse* valna komisija pod predsedstvom šolskega upravitelja g. Levstika je bila zastopana: za krojaštvo g. Drolc. čevljarstvo g. Na* rod kovinarstvo g. Turk. Poleg komisije b.h navzoči tudi predsedniki posamez« nih obrtnih zadrug. Preizkušnje je prestalo s prav dobrim uspehom 12 vajencev, eden pa ni bil navzoč. Iz Trbovelj t— Pomanjkanje vode. Zaradi strašne vročine in hude suše je začelo v naših vo« dovodih primanjkovati vode. En vzrok, da primanjkuje vode je tudi ta, ker se je lansko leto razširila napeljava na kolonijo pri Tereziji in ker je bil vodovod prvotno zgrajen za manjše število prebivalstva, kot ga šteje naš trg. Pretečene dni se je vršila kolavdacija vodovodnih naprav, pa se je pri tej priliki tudi ugotovilo, da ne« katere stranke naravnost brezvestno tro* šijo vodo in niti od daleč ne mislijo na to, da ostane lahko kar naenkrat cela doli« na brez vode. Z vodo iz vodovoda nekatere stranke pero, zalivajo vrtove, polivajo ce« sto pred hišami, puščajo pipe odprte itd. V tem pogledu bo morala vodovodna uprava proti takim strankam že nekoliko strožje postopati vsaj v časih take suše. Vodovodna oprava se je zaenkrat odločila, dtL bo zapiralk glavni vodovod od 7. zve« ka— Odličen gost. V torek je posetil v spremstvu znanega slavista na londonski univerzi univ. prof. g. Janka Lavrina Kam« nik in Veliko planino g. Richard M. Cook iz Hastipsa Mich. v USA. G. Cook je od* ličen ameriški publicist in bo posetil raz* | ne na£e kraje. O svojih vtisih bo s po« I sebno revijo zainteresiral ameriške kroge o krasoti naših gOTa. Posebno mu je uga* jala Velika planina, ki jo je nazval »Slo« venski Davos«. Tekom tedna si bo g. Cook ogledal še Kranjsko goro, Bohinj, Bled itd. ka— Nova avtobusna proga. Kakor do« znavamo, se snuje družba, ki bo ustano« vila prepotrebno avtobusno progo Motni k* Kamnik*Ljubljana. Avtobus bo vozil dva« krat dnevno na progi in bo vsekakor pri* praven tudi za Kamničane, ki so sedaj navezani samo na vlak. Družbo bodo usta« novili okoliški finančni krogi. ka— Občni zbor Okrajne blagajne bo v torek, dne 30. t. m. ob pol 10. dopoldne v Kamniškem domu. Na dnevnem redu bo najvažnejša razprava o proračunu. ka— Zapora ceste. Cestni odbor v Kam« niku razglaša, da bo deželna cesta II. vr* ste Kamnik * Gornji grad zaprta za pro* met s tovornimi vozovi in avtomobili v petek, 26. in v soboto 27. t. m. Cesta bo zaprta od spodnje tovarne v Črni do Jurč* ka v Črni, ker se popravlja most. ka— Kopališče. Poročali smo že o pra* ksi v kopališču usmiljenih bratov v Kamni* ku, ki ne_ dovoljujejo skupnega kopanja. S strani županstva in sreskega poglavar* stva bodo še tekom tega tedna ukrenjeni koraki, da se tozadevna odredba ukine in skupno kopanje dovoli. Mestna občina je v poslednjih dneh započela energično ak* cijo za postavitev kopališča ob Nevljici, vendar pa je naletela s strani sanitetnega referenta na velik odpor, češ, da Nevljica ni dovolj higijenična. Zgradba kopališča ob Bistrici ni priporočljiva, ker je voda znatno premrzla in upamo, da se bo na* šel izhod in kopališče ob Nevljici ven« dar zgladilo. ka— Javna licitacija orožja. Sresko po« glavarstvo bo v ponedeljek, 29. t. m. od 9. zjutraj dalje razprodaialo razno orožje kot lovske puške, samokrese itd. v pro* štorih sreskega poglavarstva. Do licitacije imajo pravico le osebe, ki posedujejo že orožne liste. Za licitacijo sta potrebna najmanj dva dražitelja, sicer se dražba ne bo vršila. Iz Hrastnika h— K požaru v čečah. Pomotoma je v včerajšnjem poročilu izostalo sledeče: Kot drugi je prišel k požaru oddelek rudniških gasilcev iz Hrastnika pod vodstvom go* spoda inž. Freverja z ročno brizgalno in stopil takoj v akcijo. — Naknadno pa smo zvedeli še tole: Ko je bil ogenj na po* gorišču že popolnoma ugašen, so opazili gasilci, da precej tli v bližini kozolca sta* ra votla jablana. Tudi to so hiteli gasilci še pogasiti in so spustili curek motorne brizgalne v votlino drevesa. Kar zaropoče nekaj v duplini in pade po »žlaboru« na tla. Bilo. je to zavito v cunje, ki se je pri padcu razvezalo. In v razvitem svežnju se je nahajalo 5 dinamitnih patron in 1 ka« pica. Gasilci so to zelo nevarno najdbo takoj izročili navzočim orožnikom, ki so začeli zasliševati in razjasnjevati zadevo. Sosedje so trdili, da so takoj po izbruhu ognja slišali poke v kozolcu. Morda je pa kdo le podtaknil ogenj s kakimi patrona« mi? Sreča v nesreči je bila, da se je še pravočasno in sicer po naključju izvohal zagonetni sveženj v stari jablani. Kajti, če bi se patrone vnele, bi sigurno zahteva* le več človeških žrtev. Upamo, da se bo stvar pojasnila. čer do 6. zjutraj. S tem bo le maio poma« gano. Apeliramo na prebivalstvo, naj rav« na s pitno vodo varčneje, ker bomo sicer res naenkrat vsi skupaj brez nje. t— Umrli so: Burkelc Stanislav, sin vdo* ve, 6 let; Brečko Stanislava, hči rudarja, 3 mesece; Papež Franc, hlapec. 72 let; Ka* dunc Majda, hči paznika, 1 leto; Kramer Miha, učitelj, 22 let; Kraner Jože, paznik v p., 79 let. t— Pojasnilo. G. Josip Razboršek, trgo« vec v Trbovljah nam pojasnjuje, da ni bil nikdar v poslovnih zvezah z umorjenim Gabronom in da ga niti osebno ne pozna. V zadnjem članku o umoru v Zagorju je torej pomota. Gabron je imel nekdaj z nekim drugim trgovcem in ne z g. Raz« borškom skupno trgovino. Iz Kostanjevice ko— Društva za tujski promet ustanov« no zborovanje bo v soboto 27. t m. ob 20. v gostilni Sever. Pride tudi odposlanec Zveze za tujski promet iz Ljubljane. 2e* leti je, da primejo pri tem obče korist* nem društvu za delo tudi oni domačini, ki so pri drugih organizacijah vedno oh strani. ko— Vinogradi kažejo kvalitativno iz* borno. Grozdja zaradi malega zaroda si* cer ni veliko, toda, kar ga je, je zdravo in čisto. Izmed bolezni in škodljivcev ni opa* žiti ničesar. Sporadično pa nastopa — to* liko, da se pozna — Črnivec (črni palež) ali antraknoza, a je upati, da se ne bo znatno razširil. V spodnjem delu okraja tožijo vinogradniki o nenadnem nastopu peronospore na grozdju, katera bolezen pa se gotovo zamenja s Črnivcem. Vinske zaloge še niso pošle in se že pojavljajo po celem okraju vlnotoči, ki so vselej vidno znamenje vinske krize. Ker je vino po« nekod glavni in večji del tudi edini vir do« hodkov našega kmeta, pomeni nazadova* nje vinske kupčije začetek še večjega si« romaštva po deželi, kar posebno občuti trgovina in obrt, vinogradnik pa seveda v prvi vrsti. Iz Murske Sobote mr— Sokolska tombola. Ena največjih prireditev v našem kraju je vsakoletna tombola Sokola. Za letos je določen 8. sep« tember. Dobitkov je mnogo v vrednosti nad 25.000 Din. Prvi dobitek je znesek 2000 Din; drugi žensko kolo; tretji moško kolo; četrti vreča moke; peti klaftro drv; šesti plug itd. Naprošajo se ostala društva, da na ta dan ne nastavijo svojih prireditev. Sladko skrivnost je razodela gospa Mica svojemu srečnemu soprogu. Lahko bo od sedaj uživala prepotreben mir, ker ji trudapolno in neprijetno delo pranja odvzema Schichf oy RAD Šport Športni drobiž BSK se je proti sklepu upravnega odbo* ra JNSa, s katerim so bik anulirane nje* gove prvenstvene tekme, pritožil na glav« no skupščino JNSa. BSK stoji na stališču, da bi bil moral v zmislu pravil sklepati o vprašanju anulacije tekem poslovni, a ne upravni odbor. V tem primeru bi bila SKBu dana možnost, da se pritoži na uprav ni odbor. Ker se pa to ni zgodilo, temveč je to zadevo, čeprav nekompetenten. rešil upravni odbor, je BSK v sredo vložil po* tom BLPa svoj protest na glavno skupšči« no. Prihodnjo nedeljo se bosta vršili dve izredno važni prvenstveni tekmi, ki postav« Ijata zagrebški nogomet na težko preizku* štijo. Hašk nastopi v Zagrebu proti BSK, Gradjanski pa v Splitu proti' Hajduku. Hajduk je prvič nastopil proti Gradjan skemu pred 16 leti ter podlegel z 2 : 3. Prva tekma med obema kluboma po vojni je končala z 2 : 0 v korist Gradjanskega. Leta 1921. se je Hajduk v Splitu revan« žiral z zmago 2 : 1, leta 1923 igra Hajduk v Zagrbu neodločeno 1 : 1, leta 1924. so bile v Splitu tri tekme z rezultati 3 : 3, 1 : 1 in 5 : 0 za Hajduk, leta 1925. sledita dve tekmi v Zagrebu z rezultatoma 3 : 2 in 4 : 2 za Gradjanskega. V borbi za dr« žavno prvenstvo je Hajduk izgubil obe tekmi z 2 : 4 in 0 : 4. Madžarski klub Ferencvaros je v Mon* tevideo izvojeval lep uspeh. Premagal je dvakratnega olimpijskega zmagovalca Uru* guav s 3 : 2. Po preteku regularnega časa je bil rezultat 3 : 0. Toda sodnik je pod pritiskom publike podaljšal igro za 6 mi* nut. V tem času je Uruguav v 91. min. zabil iregularen gol, ki ga je sodnik pri* znal. V 95. minuti diktira sodnik neupra« viceno enajstmetrovko, ki prinese Urugu« aycem drugi uspeh. Plavalno prvenstvo Slovenije Malo možnosti imajo slovenski pJavača, da se merijo slede svojih moči v plavanju z domačimi ali tujimi tekmovalci. Zato nam je tudi razumljivo, zakaj nosijo skoraj vse rekorde naši bratje Dataatinci. Tudi med Slovenca se je našlo par rekorderk in rekorderjev, vendar je njih število tako skromno, da skoraj utonejo med ostalimi. In ni čudno! Komaj dva meseca imajo časa za pripravo. Nov čas je nastopil sedaj, ko se je o tvorilo kopališče »Ilirija*. Zgodnji pomladanski in pozni jesenski treningi bodo omogočali napredek našim plavačean. Vsa elita letošnjih tekmovalcev se zbere v soboto in nedeljo, dne 27. in 28. t. m. na tekmovanju za prvenstvo Slovenije, ki se vrši v basenu »Ilirije«. Pričakuje se res prvovrsten športni užitek, zakaj na startu bomo videli same slovenske šampijome kot: Treova, WoihIfartova, Sever jeva, Jenkova, Erbežnikova, Berroetieheva' in še vse polno nadebudnih dam ter gospode: ing. Medved, J. Medved, Jenko, Sever, Kordelič, Juffltes, Brbežnik, Turnšek, brata Bleiweis, Ga-bršček, Kern in še vse polno seniorjev in junl-orjev. Želeti bi bilo, da se tudi naša publika zaveda Športnega pomena in da velikoštevi?no poseti prireditev, da s tem še poveča veselje do dela našim sportašem. ASK Prlmorie (nogometna setocnia). Danes v petek trening juniorjev ob 18.30 s SK Jadran; vsi igralci morajo biti ob IS. na igrišču. Načelnik SK Jadran. Dan«s oib 18.30 trening na igrišču ASK Primorje. PoOTvaim naslednje igrače: Logar I.. II., Pele, Drago, Kokalj, Goli, Saus, Spreatzer, Golga, Kocjan, Amitosievič, Kern, Dernovšefc Milan, Sušnik, Gaberšek, ČemažaT, da so ob IS. točno z vso opremo na navedenem igrišču. — Načelnik. SK Ilirja (plavalna sekcija). Nocoj oib 10.30 sestanek vseJj tekmovalcev in tekmovalk v kopališču. Ker se bodo d a'a zadmija navodila za tekme. Je sestanek strogo obvezen. — Načelnik. Ljubljanski Pllvačkl Podsavez. (Službeno). Verificirajo se s pravico takojšnjega nastopa: za SK Ilirijo: De&nan Mihaela, Martine Franc; za ASK Primorje: Tičar Marjan, Maier Dionizif, Druškovič Franjo; za Ljubljanski športni klub: Dr. Lukan Mitja. — Sklene se, da ima sodniški zbor sestanek v soboto, dne 27. t. m. dopoldnt ob 7.30 urj na kopališču SK Ilirija, popoldne istega dne ob 14.30 uri; v nedeljo, 28. t. m. dopoldne ob 8.30 uri. popoldne ob 14.30 uri. Isti čas velja tudi za reditelje, ki se morajo vsakokrat javiti vrh. reditelju g. Miru Vončini. Dostop n« tekmovalni prostor imajo gg. sodn;ki in reditelj-skj zbor samo v kopalnih oblekah. V nedeljo, 28. t. m. takoj po zaključenem tekmovanju ima sodniški zbor sejo na kopališču. Opozarja se vodstvo tekmujočih klubov, naj bodo njih tek- movalci v soboto dopol dne pred kopal iščem ob 7.30 uri. kjer se jim izročijo izkaznice za prosi vstop in za slačilnice. Po en delegat vsakega kluba prevzame ključe kabin, kd jih ima vrniti vodstvu kopališča v nedeljo po tekmovanju. Predsednik. Plavalno prvenstvo Slovenije. Opozarjajo se prijatelji plavalnega športa in cenj. občinstvo, da je dostop na tekmovalni prostor na športnem kopališču SK Ilirija oba dni tekmovanja, 27. in 28. t. m. celodnevno samo v kopalnih oblekah. Ob bazenu bodo sedeži, ki se dobe pri blagajni kopališča proti naplačilu posebne takse Din 5.—. Gospo dar stvo = Sušak in Reka. V sušaški luki se promet zadnja leta naglo razvija. Največji del našega izvoza lesa gre preko Sušaka, kajti ta luka je za izvoz lesa najbolj primerna. Pretekli teden so bile luške naprave na Sušaku tako obremenjene, da 6o morali par-niki čakati po več dni pred luko, da so dobili v luki sami prostor za izkrcanje, odnosno vkrcanje. Uvaža ee zlasti mnogo pirita in fosfata. Naš promet preko Reke pa vedno bolj nazaduje. Danes izvažamo preko Reke v večji meri samo še les v Španijo; čim pa bomo sklenili s Španijo trgovinsko pogodbo, se bo tudi ves ta les izvozil preko Sušaka. Ker je v kratkem pričakovati, da bo pogodba s Španijo sklenjena, so gospodarski krogi že danes v 6krbeh, kako bo Sušak potem zmogel ves ta promet. Vedno nujnej-ša postaja potreba, da se izgradi luka Mar-tinščica kot ŠDecijalna luka za izvoz lesa. Po vesteh iz Italije je pričakovati, da se bo Reka v doglednem času proglasila za svobodno luko. Vendar ta ukrep Reki ne bo mogel mnogo koristiti. S svobodno reško luko ne bi bilo tamošnji veletrgovini prav nič pomasrano, kajti veletrgovina ima že danes na Reki svobodno cono, ki je preskrbljena z najmodernejšimi nanravami m jo deloma izkoriščajo Jugoslavija in Madžarska. Če se ta svobodna cona razširi na vso Reko, ne bo to imelo mnogo vpliva na trgovino, kajti že sedanja svobodna cona (punto franco) je za promet Reke itak prevelika. Ugodnosti laHko pričakuje le lokalna trgovina in pa tihotapstvo. Za industrijo pa bi se poslovanje pri izvozu le še kom-pliciralo. Življenje na Reki bi se sicer pocenilo. vendar to Reki sami ne bi mn:>go koristilo, če se ne bo istočasno dvignil promet. Sušak pa ima veliko bo ^nost. ker bo ustanovitev svobodnih cari,-~,'ih skladišč v zvezi s pritegnitvijo prometa s Španijo povzročila velik razmah poslov. = Uvedba Božičeve zavore na feškoslova-ških železnicah. Iz Pra.ee poročajo, da ie zagrebškemu inženjerju Božiču uspelo skleniti s Škodovimi tvornicami sporazum glede produkcije železniških zavor po njegovem oatentu. Po tem aranžmanu bodo Škodove tvornice zgradile 35.000 komadov Božičevih zavor v vrednosti 100 milijonov Din, ki se bodo uporabljale na Sekoglovaških železnicah. Prvi poizkusi s temi zavorami so se, kakor znano, vršili lani na progi Zagreb-Sušak in so [»kazali prav zadovoljive rezultate. = Predvojna bosanska posojila. Iz Berlina poročajo, da bo v zvezi z ureditvijo predvojnih srbskih posojil urejeno tudi vprašanje bosanskih železniških in investicijskih posojil. V tamošnjih finančnih krogih se zatrjuje, da je bilo svoječasno sklenjeno, da se imajo pogajania glede bosanskih posojil zaključiti, čim bodo izravnane diference med našo vlado in francoskimi porterji. Po informacijah berlinskih finančnih krogov bo med našo državo in francoskimi obligacijo-narji prišlo do sporazuma na podlagi 70 % valorizacije. Enako naj se valorizirajo tudi bosanska posojila. Čim bomo uredili vprašanja teh posojil, bo dana tudi možnost za najetje potrebnega stabilizacijskega posojila. Zato se povdarja, da je vprašanje predvojnih posojil osnovno vprašanje nage finančne in valutne politike. = Letina t Banatu. Iz Banata poročajo o rezultatih letošnje letine, ki je v glavnem izpadla zelo zadovoljivo. Pridelek pšenic« znaša 11 do 15 stotov na oralo napram 14 do 16 stotom lani, ko je bila letina rekordna. Ječmena so pridelali 14—18 stotov, le pridelek ovsa bo slabši (ceni se na 7—8 stotov). Stanje koruze je nadvse zadovoljivo. Če bo še kaj dežja, tedaj lahko računamo, da bo pridelek koruze izredno velik. Ugodna letina koruze pa je za gospodarstvo naše države največje važnosti, saj bomo pri dobri letini lahko izvozili samo koruze za 1.5 do 2 milijardi Din. = Priručnik banaka. V založbi Milana Draganiča & Petra Veniera v Subotici je izšel >Priručnik banaka SHS«, ki vsebuje na 500 straneh podatke o vseh denarnih zavodih v naši državi. Gradijo je razdeljeno po pokrajinah, podatki posameznih zavodov pa so urejeni po krajih- kjer imajo zavodi svoj sedež, odnosno podružnice. Za Ljubljano na vaja »Priručnik« podatke o 29 denarnih zavodih, med katerimi so upoštevane tudi večje posojilnice. = Monopolski dohodki. Včeraj smo poro čali o gibanju državnih dohodkov od uepo-srednih davkov, ki so v prvem polletju napram lani nazadovali. Po izkazu, ki je bil pravkar objavljen v ^Službenih Novinah pa je razvidno, da monopolski dohodki napram lani niso padli, temveč so se celo nekoliko dvignili. V prvih petih mesecih t. 1. so namreč znašali skupni monopolski GO' hodki 377-2 milijona Din napram 370.2 milijona Din v istem razdobju preteklega leta. = Pojasnilo k amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonu o taksah. Ministrstvo notranjih del je na konkretno vprašanje izdalo pojasnilo, da prestopki po pravilniku o točilnicah, kavarnah in prodajalnah alkoholnih pijač ne spadajo med one prestopke, za katere velja zakon o amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonu o taksah. Pojasnilo se seveda nanaša samo na prestopke po pravilniku o točilnicah, ne pa tudi na prestopke po pravilniku o trošarin-ski pravici, ki je v zvezi s plačilom točilne takse, ker ne more biti nobenega dvoma, da taki prestopki spadajo po gornjem zakonu pod amnestijo in abolicijo. Borze 25. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Več potrebe je bilo v devizah na London in Dunaj. Deviza na Dunaj je pri 8.0252 dalje zelo čvrsta, tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Potrebo v devizi na Trst in deloma v devizi na Pariz je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes ponovno za malenkost okrepila, vendar do zaključkov ni nrišlo. Za aranžma in za kaso je notirala- 400.5—402, za december pa 416 — 419. Tudi v ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami 60 bili zaključki le v Praštedioni po 852.5, v Jugobanki po 80.75 in v Poljodelski po 16 in 15.90. Narodna banka je dalje zelo čvrsta ter notira 8000 do 850) brez prometa. Tudi za industrijske vrednote ni bilo posebnega zanimanja. Zaključki so bili Ie v Oceaniji po 195 in 197. Za Vevče je povpraševanje po 128 denar brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.8525. Berlin 13.58, Bruselj 7-9143, Budimpešta 9.9288, Curih 1094.4 — 1097-4 (1C95.9), Dunaj 8.0102 do 8.0402 (8.0252), London 276.02 — 276.82 (276.42), Nevvork 56.84, Pariz 222.26 do 224.26 (223.26). Praga 168.23 _ 169.03 (168.63), Trst 296.90 — 298.90 (297.90). Zagreb. London 276.02 — 276 82, Newvork 56.74 — 56.94, Pariz 222.26 — 224.26, Milan 296.85 — 298.85, Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.8225 — 22.8S25. Berlin 13.535 do 13.595. Dunaj 8.0102 — 8.0402, Praga 168.23 do 169.03, Budimpeta 9.913S — 9.9438. Curih. Zagreb 9.12625, London 25.22625, Newyork 519.70, Pariz 20.3725, Milan 27.1825 Berlin • 123.90, Dunaj 73.20, Praga 15.3825, VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 25. julija 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj Ca« Barom. Temper. & i Opazovanja v 0Č > Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 7594 758-7 758-8 759-2 22 24 22 21 60 70 40 60 SkoplJe 7. 760-0 24 40 Split 759-5 26 50 Smer vetra in brzina t m lo tek. SS\V 1 mirno E 6 mirno mirno mirno l2 -i o Padavine Vrsta v mm do 7. ure Najvišja emperatura danea v Ljubljani: 32.2 C, najnižja 17.8 C Solnce vzhaja ob 4.37, zahaja ob 19.35, luna vzhaja ob 22.7, zahaja ob 9.2. Dunajska vremenska napoved za petbk: Po frontalnih nevihtah vremenski pre« vrat, hladno. Ob vznožju Severnih Alp na nekaterih krajih deževno vreme. V Juž« nih Alpah po frootalmh nevihtah vremenski prevrat Na Štajerskem velika nevar* nost toče. : Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.60, Sofija 3.75, Varšava 58.27- Dunaj. Beograd 12.44 _ 12.48, Berlin 168.915 — 169:415, London 34.39 — 3449, Milan 37.07-37-17, Newyork 708.55—711.05, Pariz 27.77 — 27-87, Praga 20.96875 do 21.04875, Curih 136.30 — 136.80; dinarji 12.41 — 12.47. Efekti. Ljubljana, feljska 170 den.. Ljub. kreditna 123 d, Praštedio-na 850 d, Kreditni 170 d, Vevče 125 den., Kranjska industrijska 250 den., Ruše 275 — 285, Stavbna 50 den., šešir 115 denar* Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 400.5 — 402, kasa 400.5 — 402, za december 416.5 — 419, investicijsko 85.5 do 86, agrarne 50 — 52; bančne vrednote: Pra-štediona 852.5 — 860, Union 202 denar, Ju-go 80.75 — 81, Narodna 8000 — 8500, Ze-maljska 127 — 130, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 15.9 — 16; industrijske vrednote: Narodna šumska 37 _ 50, Gut- mann 203 — 206, Slaveks 96 den., Slavonija 160 blago, Danica 119 den., Drava 30«, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 400—402.50, koruza: baška, zdrava, rešetana, slov. postaja, plač. 30 dni, navadna tarifa po 267.50 do -270, mlevska ta-rifa po 260—262.50; ječmen: baški ozimni, 67—68 kg po 270 do 275; oves: baški, slov. postaja, navadna tarifa po 265 do 270. -f Žitni trg. Na chicaški borzi je včeraj julijska pšenica za malenkost popustila, in sicer od 138% na 137 koruza pa od 102 in sedem osmink na 101 in sedem osmink. Te tečajne spremembe pa niso mnogo vpli-vaje na evropski trg. Tudi pri nas je položaj v glavnem nespremenjen. -f Novosadska blagovna bona (25. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 24 vagonov penice, 5 vagonov moke, 20 vagonov koruze, 2 vagona ječmena in vagon ovsa. Pšenica: baška nova 212.5 _ 215; za avgust 215 _ 217.5; banaška nova 210 — 215; za avgust 212.5 — 217.5; sremska 21o — 215, za avgust 212.5 — 217.5; potiska 225—230. Oves: baški in sremski novi za avgust 180 do 185. Ječmen: baški novi 150 _ 155. Koruza: baška in sremska 205 — 210; banaška 202.5—207.5. Moka: baška >0g< in »0gg< 315 — 325; »2« 295 — 305; >5« 275 — 285; ^6: 260 — 270. Otrobi: baški in banaaki 120 do 125. -f Dunajska borza za kmetijske proizvode (24. t. m.) Nekoliko nižji inozemski tečaji so na tržišču povzročili gotovo pomirjenje. Ponudniki so deloma znižali cene za 1—2 češka vinarja. Ker se trgovina z moko zadnje dni nekoliko bolje razvija, je bilo tudi nekaj več zanimanja za blago. Jugosloven- ska potiska pšenica se nudi po 1.56_ 1.57, baška in banaška pa po 1.55 _ 1.56 K5 za avgust ex šlep Dunaj. Koruza je bila čvr-stejša. Podunavska koruza 6e je nudila po 1,30 Kč za maj, laplatska promptna pa po 1.45 Kč fco Trst. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fca Dunaj: pšenica: domača 35.5 — 36, madžarska potiska 39 — 40; rž: marchfeldska 30.5 — 31, madžarska 30 — 30.5; koruza: podunavska 33 do 33.5, laplatska 34.25 — 3475. Moka »0< v trgovini na debelo: domača 61 — 63, madžarska 60.5 — 62, jugoslovenska 5&5 do 65.5. Glavobol pogosto muči žene iti prikrajša jim marsikatero veselo uro. Tu pomagajo ASPIRIN- TABLETE priznane blažilke bolečin. Nosite jih vedno seboj! Zahtevajte samo originalni zavoj »flajut" z modro-belo-rdečo banderolo. Roy Cohan: Kaznenec Svoboden! Poslednjič mu ie pogled objel sivo. neprijazno poslopje ječe, kjer je bil preživel tri dolga leta. Kazen je bila pravična. pravici je bilo zadoščeno in zdaj so ta leta minila in začelo se bo novo življenje. Viljem ni bil tako lahkomiseln, da ne bi bil vedel, kako težki bodo prvi koraki v novo življenje. Vedel je. da nosi na sebi pečat jetništva. vedel je, da si bo mogel šele v težkem boju pridobiti zaupanje ljudi. Ves zadnji čas je premišljeval, kako bo usmeril korake, da dokaže ljudem, da se vrača prerojen, in da je trdno sklenil začeti novo, človeka vredno življenje. Trudno je stopal po ozkih ulicah, ki so vodile iz okraja, kjer je stala jetnišnica, v mesto. Prestana kazen je bila na njem ostavila vidne sledove: njegov obraz je bil bled, oči vdrte, toda duša je bila ostala mlada, polna sanj in pričakovanja. 1 Z denarjem, ki mu ga je bil podaril ravnatelj jetnišnice. si je kupil vozni listek in stopil v vlak. Veselo je gledal na bežečo pokrajino in prijetno mu je bilo pri srcu. Če z nekaj časa je vzel iz telovnika zmečkano pismo, ki »t ...« je poznalo, da ga je mnogokrat prečital. Pisava je bila videti otroška in negotova, toda Viljemu se je zdela najlepša na tem svetu. Cital je: »Dragi, ljubljeni sin! Neizmerno se veselim, da boš kmalu prost, in da se vrneš v moje naročje. Vsi se veselimo tvojega prihoda: Henry in Netta, najbolj pa jaz. Pridi takoj domov, da te objame tvoja ljubeča te mati!« In zdaj se vrača pod domači krov. Torej tudi Henry se ga veseli. Henry, edini ljubljeni brat. ki mu bo gotovo pomagal, da prične boljše življenje. In mala Netta — zdaj ji je že osemnajst let, tudi ona si želi, da se vrne starejši brat. V telovniku je bilo še eno pismo. Dobil ga je bil pred poldrugim letom: »Dragi moj! Čakam te... Nikar ne obupaj. Ko zapustiš ječo, odslužiš svoj dolg in z vso pravico boš dvignil glavo, kakor vsak poštenjak. Takoj ko se vrneš, bom tvoja žena. vere vate mi ne more nihče vzeti. Mary.« Po tem pismu je bil prejel Viljem od Mary še dve pismi. Čudil se je, da mu prše tako dvoumno, toda zaupanje v njeno zvestobo mu je ostalo neomajano. Domača postaja. Skočil je z vlaka in urno odhitel po senčnem drevoredu. Ali ne stoji na koncu drevoreda njegov najboljši prijatelj Winston? »Alo, Winston!« VVinston je obrnil glavo in začudeno pogledal tujca. »Ali si ti, Viljem?!« »Da. jaz sem. Tak sem, kakršen s?r bil,« je s prisrčnim glasom odvrnil Viljem, »ali se veseliš, da sem spet tu?« Winston ga je hladno premeril z očmi in odgovoril: »■Mislim, da nimam vzroka, da bi te bil preveč vesel.« Viljem je obstal kakor okamenel. Ali je to res? Njegov najboljši prijatelj ga sprejema tako hladno? Nu, tega ni pričakoval, a upal je, da bo tudi tu naposled zmagala pravičnost in dobrosrčnost. »Zal mi je, Wintson, da se ne moreš vživeti v to. Zdaj ostanem doma in pri-čnem novo delo. Upal sem. da mi boš tudi ti pomagal, toda s teboj ali brez tebe — prav vse eno je, našel bom pravo pot.« Šel je naprej in prišel do vaške gostilne, pred katero je stala gruča fantov in deklet. Prav razigrani so bili videti in Viljem je med njimi spoznal Henryja, ljubljenega brata. »Henry!« je zaklical. Henry je za korak odstopil in zadrega se mu je poznala na lic*. »Kaj me ne poznaš več, Henry? Ne poznaš svojega brata Viljema?« »O, da, poznam te, vem, Viljem si.« »Ali se ne veseliš, da sem se vrnil?« »O, da, veselim se,< je odgovoril Hen-ry, umikaje oči pred bratovimi. Za trenutek sta se vendarle srečala s pogledi in Viljem je v bratovem čital dovolj. Kakor v snu je šel dalje. Prišel je do nevestine hiše. Mary je stala na verandi, lepša ko kdaj poprej. Viljem je mahoma pozabil, da ju loči njegova krivda, pozabil, da prihaja ves bolan, izmučen in slabo oblečen. Čutil je samo veliko ljubezen do nje, ki mu bo kljub vsemu postala žena. »Mary!« Dekle je vstalo, a v naslednjem trenutku se je kakor v grozi odmaknilo prav do zidu. »Ti si, Viljem!« je dejala s hladnim začudenjem. Viljemove roke so omahnile. »Da, jaz sem«, je odgovoril z zastrtim glasom. »Mislila sem, da se vrneš šele prihodnji teden.« »Izpustili so me prej. Mary, tisočkrat sem prečital tvoje pismo in nisem mogel mimo tebe, ne da bi te vsaj pozdravil. A vendar, bojim se. Mary.« je nadaljeval Viljem s težkim srcem, »da si izpremeni-la svoje mnenje o meni, da si poslušala jezike hudobnih ljudi in... da ne boš več... da ne misliš več tega, kar si mi pisala.« »Kaj sem pisala?« »Saj veš. Mary. Pisala si. da postaneS vkljub vsemu moja žena.« »Tvoja žena??!« Mary je izgovorila te besede s tako grozo, kakor da bi bila zagledala strah pred seboj. Viljem je vstal. »Ničesar ti ne očitam, Mary, popolnoma naravno je tako. Dokazal ti bom, da sem postal drug človek. Ali se smem takrat vrniti?« Mary mu ni dala odgovora. Počasi je stopal proti domu. Dušo mu je težila brezmejna bol, njegove sanje so se bile razblinile v nič. Pred domačo hišo je obstal. Ni se upal vstopiti. Tedajci je nekdo odprl vežna vrata in naproti sta mu prišla ljubka mladenka in mlad mož. Viljem je za korak odstopil in spoznal svojo sestro. Netta je začudeno pogledala neznanca in se je obrnila k svojemu spremljevalcu kakor da bi se bala. »Kako živiš. Netta?« jo je vprašal Viljem. »Kdo je ta tujec, kaj hoče od mene?« lo je vprašal spremljevalec. Netta je z drhtečim glasom odgovorila: »To je... to je moj brat!« »Tak to je Viljem?« je dejal mladenič in zaničljiv smeh mu je skrivil ustnice. Netta je obupno zaihtela. Njen sprem- skočil na ulico to začel vpiti na pomoč. Tudi roparja sta planila na ulico in se spustila v beg, ljudje in policija pa za njima. Ves čas sta streljala nanje in ranila tri osebe, med njimi neko žensko. Končno je zadela krogla iz policistovega samokresa enega izmed roparjev, drugega so pa kmalu nato ujeli. Ranjeni ropar, ki je čez kratek čas umrl. se je imenoval Leon Uuy in je štel 20 let, drugi je 271etni Avstrijec Robert Keller. Lepa voditelja V Turinu so aretirali radi velikopoteznega izsiljevanja dva znana fašistična voditelja in novinarja, Pietra Bellija in dr. Carana. Posebno Belli je igral v stranki veliko vlogo. V prvih letih fašističnega gibanja je bil glavni urednik glasila »Popolo d' Italia«, udeležil se je pohoda na Reko in mnogih kazenskih ekspedicij. Večkrat so ga radi njegovega nemirnega temperamenta izključili iz stranke, a zaradi njegovih nastopov proti komunistom so ga vedno znova sprejeli v njene vrste. Dr. Carano, glavni urednik lista, ki ga je izdajal Belli, je bil prvotno Nittijanec, potem je postal fašist in vodja Stefanijeve agenture v Turinu. Radi poneverb so ga odslovili in se je zvezal z Bellijem. Belli je vodil zadnje čase ostro kampanjo proti neki turinski velesvilarni. Na lepem je dal sporočiti njenemu ravnatelju in sicer po Caranu, da bo gonjo ustavil, če mu izplačajo 500.000 lir. Ravnateljstvo se je delalo, kakor da njegovo ponudbo sprejema in mu je poslalo prvi obrok 185.000 lir, obenem pa je obvestilo policijo. Oba izsiljevalca so aretirali v uredništvu, baš ko sta si delila denar. V oficijalnih krogih kakor v fašistični javnosti je vzbudila vsa stvar zelo neprijetne občutke. Žene ne smeš tepsti, moža pa ne zmerjati Neka madžarska kmetica je zahtevala razporoko, ker jo je mož opetovano nabil. Pred sodiščem je to priznal, rekoč. da pri kmetih ni nič nenavadnega, če mož ženo pretepe in on je storil to v svrho, da bi jo privadil reda. Kasa-cijsko sodišče je ugodilo zahtevi žene, češ da znači pretepanje med poročenci pomanjkanje vzajemnega spoštovanja, ki je za dober zakon neobhodno potrebno. Mož je izjavil, da ga žena zmerja vedno z roparjem in hudodelcem. Žena je odgovorila, da to zmerjanje v njenem socijalnem razredu ne pomeni nič žaljivega, da bi mogla slediti iz tega razporoka. Sodišče ji ni dalo prav v tem pogledu, marveč je proglasilo razporoko tudi po krivdi žene. Malarija proti neplodovitosti Na dunajski psihijatrično*nevrolo* gični kliniki so zdravili neko parali* tično žensko po metodi prof. Wagner* Jauregga z malarijo. Ozdravili so jo popolnoma. Kmalu potem pa se je po* kazal še drug, nepričakovan učinek malarične kure. Žensko so bili oddali na kliniko kot neplodovito. Poroče* na je bila šestnajst let z zdravim mo* škim, a ni bila sposobna, da bi rodi* la. Ko je prišla spet domov, je posta* la kmalu noseča. Rodila je v tem ča* su ^e dva otroka in tretji je na poti. Dunajski zdravniki preiskujejo sedaj ta slučaj, da bi dognali, koliko učinka ima Wagner*Jaureggova metoda za zdravljenje neplodnosti. F£Y-T_ UNIČEVALEC MRČESA a i/h m/me WA/tj£.sr£*/ei Ves 0S7AL£ M A ČE S I fator M/žj/epo 1 DOB/SE PO/SOD v or/g/na/zr/ modri fr&KOs*/ oprem/ „ Vdru/tesep/vctmirK /M/m/M(fomes//r/.' 1 Zastopstvo za Slovenijo: %*■> Dr. A. Kansky kemična tovarna L.Jl7BIiJAXA, Gledališka niiea »Grof Zeppelin pred startom ▼ Ameriko Iz Friedrichshafna poročajo, da bo startal »Grof Zeppelin« 1. ali 2. avgusta za nov polet v Ameriko. Od tam se poda na veliki polet okoli sveta. Ta čas preizkušajo nov način spoja med njegovimi motorji in propelerji. V bližnjih dneh bo za poskušnjo letel preko Bo-denskega jezera. »Popil, pop8 Juho, Manica! Marslkakšea otrok M bil vesel, če bi Je imel polovico toliko ka. kor ti.* »Jaz tiKfl, mama!« Bacili v zraku Med nebom in zemljo je več bacilov nego na ezmlji sami, trdi profesor Dil-Ion Weston iz Cambridgea. S pilotom poročnikom Goddardom je uprizarjal pravcate lovske ekspedicije za bacili in sicer z letalom. Oblaki so z mikroorganizmi prenatrpani in zrak je najboljši prenašalec bolezni. Prof. Dillon Weston trdi, da ne pomaga niti najbolj stroga pažnja na vožnji skozi infidrano ozračje, ker najdejo bacili nebroj poti do tebe. No, g. profesor gotovo pretirava. Ali je že kdo slišal, da bi se bila kakšna oseba na poti skozi zrak inficirala s kakšno boleznijo? Nasprotno smo pa slišali in brali, da je marsikdo v zraku ozdravel in da so brihtne glave izumile že cele »leteče sanatorije«. 41 let v bolnišnici 1 V neki curiški bolnišnici je umrla 611etna Eliza Utzingerjeva, ki so jo v njenem 30. letu oddali v bolnišnico, ne da bi jo potem še kdaj zapustila. Bolehala je na skrivnostni bolezni, ki se je kazala med drugim v čudno mo» dri barvi njenega obraza. Zdravniki so se zaman prizadevali, da bi uganili bistvo te bolezni. Šele po njeni smrti, ko so jo obducirali, so ugotovili, da iz« vira od rane na možganih. Zgradba palače Društva narodov sb Ženevskem Jezeru Je stopila v odločilni Stadij. Na prostoru, kjer se bo dvigala, so začeli 2e » merjenjem la kopanjem, kakor vidimo na sliki. ' * ----- 33 stopinj v senci! Prizori ob času sedanjega vročinskega vala s pariških ulic. Zgoraj Hi spodaj: na ki opici v parka; t sredini: otroci se osvežujejo ob javnem vodnjaku in Šofer Je zaspal v svojem taksiju. Drzen bančni rop v Le Havreu V pisarni bančnika Pavla Guillerta v Le Havru sta se pojavila dva mlajša človeka, baš ko ni bilo v njej nikogar drugega razen lastnika. Na njegovo vprašanje kaj želita, je eden med njima hipoma izvlekel revolver in mu ga nastavil na krsa, drugi pa mu je z bliskovito kretnjo vrgel s kloroformom prepojeno ruto okoli glave. Guillert se je zgrudil nezavesten na tla, roparja pa sta začela mirno odpirati blagajniške predale in jih prazniti. Polastila sta se 31.000 frankov in 20.000 dolarjev. Med tem se je priplazi! v pisarno šofer avtomobila, s katerim sta se bila razbojnika pripeljala. Zdela sta se mu sumljiva. Ko je zagledal Guillerta na tleh, je tlrodiifsfoo finančnih straž si nabavi sedaj lahko prav ugodno kroje iz originalnega angleškega kamgar-na. Kompletni kroj samo Din 1100.—, blago meter Din 240. —pri tvrdki 2 drago schwab, ljubljana Kitajska hi Rušila se ta čas obkladata s prilaz- n ostmi. Ifafboljše, naftrajnefSe, zato t3 najcenejše! K poplavam na Rumunskem TroOao zadnjih dol so nadomestili v Romuniji silni nalivi hi poplave, U so povzročile vetfkan-■ko škodo. Reke so prestopile bregove In odnašale drevje hi poslopja s seboj, podrle mnogo mostov in razdirale železniške proge. Slika nam kaže popolnoma razdrto progo v Viznaškem okro žju. Pri modernem romanistu Decobras, znani francoski pisatelj, je hudo priljubljen pri ženskem svetu. Ne vemo sicer, ali bo ta njegova sla* va posebno dolgotrajna, toda zdaj ža* nje »apostol modernega ženstva« si* J'ajne uspehe. Predvsem prejema bajne tonorarje. »Kje bi govorila?« je dejal 6otrudnik »Daily Expresa«, ki si je prišel ogledati njegov dom. »Pojdiva naprej v podmornico!« Povedel ga je iz sprejemne dvorane in odprl s sre* brnimi žebljički posajena vrata. Zna* šla sta se res v podmorskem čolnu. Videti je bilo električno krmilo, pe* riskop, oko podmornice, ki štrli nad morsko gladino. Ob straneh sta gore* li zelena in rdeča lučka. Skozi okrogla debela okenca si videl valujočo zelen* kasto morsko vodo, podvodne rastli* ne in ribe. Decobras je privlekel iz krmarjeve omarice steklenico in na* točil dva kozarca vermuta. Iz morskih globin je gosta povedel v pozlačeno indijsko svetišče z velikim Višnujevim malikom na sredi in nebrojnimi spo* mini na Indijo. Odtod sta odšla v spalni voz, ki je bil opremljen po vseh željah ladv Diane, junakinje toliko či* tanega romana »Madona iz spalnega voza«. Naposled je pokazal Decobras še majhno rožnato aeroplansko kabi* no. Naokoli so viseli zemljevidi. Ob vratih je bilo pritrjeno padalo z napi* 6om »Gondola sanj«. Dopisnik se je moral spomniti, da so angleške obla* sti prepovedale prevod tega zadnjega pisateljevega dela za javne knjižnice. Več knjigaren je odklonilo prodajo te knjige. »Angleži so malce pretirani,« je pripomnil Decobras, »a nisem hud. Čitali bodo vendarle. Sicer me ne za* nima, kai pravi svet o mojih delih. Najrajši potujem. Zato sem si uredil hišo na ta način. Olajša mi bivanje v Parizu, kadar sem priklenjen za daljši čas na to mesto.« Vsekakor mo* ra biti ta pisatelj hudo dobro plačan od svojih založnikov! Klic domovine 900 Švedov se vrača te dni po sto* letnem bivanju ob Črnem morju v svojo pravo domovino. To so potomci švedskih kmetov, ki so se 1670. nase* lili v Dagoju na Estonskem. L. 1721. je te kraje zasedla Rusija in prej s'vo* bodni kmetje so postali tlačani. Šele carica Katarina jim je vrnila prostost, toda pod pogojem, da odidejo kot ko* lonisti v okolico Herzona ob Črnem moriu, ki so jo Rusi pravkar iztrgali Turkom. 200 jih je prišlo na cilj in sčasoma so se razmnožili na 900 duš. Svojo govorico, svoio vero in svoje običaje so si ohranili tako čiste, ka* kor da so živeli ves čas na Švedskem. V stari domovini so zbrali sedaj fond kakšnih 30 milijonov dinarjev, da b'h spravijo domov. Dali jim bodo zemlje na južnem Švedskem. Boljševiška vla* da jim je odhod dovolila, samo s se* boj ne smejo drugega vzeti razen te* ga, kar potrebujejo za pot. »JUTRO« St. 173 '7 Pefefc, 26. VTI. 1529 mi Vas ne stane, če pred nakupom nove kreacije General Motors-Opel zahtevate prospekte« MasUv: „Ope1" Zagreb, &Kca h*c; 73 Sokol Ob 15-letnici „Sokola" v Mostah Ze 15 let? Zdi se, da je bilo včeraj, ko je haša stara garda sklenila, da tedanji odsek pretvori v samostojno društvo. Pa je Ie res — osiveli so že neki od njih, ki so bili tedaj v cvetu moških let — mnogi od njih pa že snivajo pokojno svoj večni sen — in 11. avgusta praznujemo svoj jubilej. — V najtežjih časih, ko je paševal na Dunaju črnožolti orel in z nezaupanjem gledal na rdeče srajce, — so šli in v kraju, Sokol-stvu nenaklonjenem, zasejali seme, ki je v burji in viharju na nerodnih tleh vzklilo, pognalo in se razraslo v močno sokolsko drevo. Prišla J« vojna, prenehalo je vrvenje v telovadnici, vojna vihra je razgnala sokolske delavce križem sveta, a misel ni zamrla; zaprta v srcih je živela ideja Sokoistva, da je ob zarji svobbde kot plamen šinila na dan. Krasna in nepozabna ostanejo prva povojna leta, ko še r,i bilo zle volje in malodušja med nami, ko smo bili ene misli in ene volje. Društvo je raslo številčno, se krepilo in se kvalitativno izpopolnjevalo. V telovadnici je vrelo življenje kot v panju, vse prireditve so bile prvovrstne. Toda vzporedno s krizo življenskih prilik, predvsem vsled gmotnih razmer, vsled Pritiska in premoči nasprotnikov, zaradi Izgube šolske telovadnice in končno zaradi prejakega vpliva športa, ki je odtegnil mladino telovadnici, pričela se je tudi za na-žega Sokola doba borbe in krize. Toda kakor se razmere v splošnem ozdravljajo, tako se je tudi društveno delo pričelo znova razvijati. In na novo izvoljeni odbor ie v btošnjem letu saniral društvene prilike v vsakem pogledu. Da pa ?druži zopet v naših vrstah vse stare borce, vse one. ki so stali zadnje čase ob strani, da pritegne nove sveže sile, ie sklenil z razvitjem prapora proslaviti svojo 15-letnico. Čisto neopaženo in tiho je izvršil vse priprave in zaprosil na Najviš/em dvoru za kumovanje. Prošnja pri Nj. Vel. kralju je našla ugoden odziv in naš junaški vladar je, ceneč nesebično delo Sokoistva za narod iji državo in še posebej pomen Sokola v Mostah, blagovolil dovoliti, da kumuje zastavi njegov prvorojenec Nj. Vel. prestolonaslednik Peter. S tem najvišjim odlikovanjem je zado-bila vsa prireditev občenarodni značaj, nam vsem Sokolom, moščanskim in ostalim, pa znova nalaga sveto dolžnost, da se izkažemo vredne zaupanja in da svojo sokolsko zahvalo ne izrečemo le z besedo," ampak tudi s podvojenim delom. Ideia. k' nas druži, naj vzklije mogfečno v naših srcih, da postanemo njeni apostoli, da pomnožimo naše vrste in z enodušno-stjo, ki je vodila naše ustanovitelje, vodimo naša društva do novih uspehov. Va£. bratje in sestre, od blizu in daleč, pa imenom slavnostnega odbora prosimo: žrtvujte 11. avgusta en svoj prosti dan, pohitite v belo Ljubljano, proslavite pod krili budnega Sokola v Mostah z nami naš jubilej, ki naj zadobi tudi po udeležbi Sokoistva oni širši, občenarodni značaj, ki niu ga že itak daje plemenita gesta našega vladarja, ki je s svojim činom odlikoval ne le Sokola v Mostah, temveč tudi celokupno Sokolstvo. Zato bratje in sestre, pridite vsi, ld morete. dobrodošli in mili nam boste gostje! Zdravo! _ Sokol Moste Prihodnja mednarodna tekma se bo vršila iz telovadbe na orodju in lahke at* letike od 5. do 14. julija 1930. v Luxem* bourgu. Češkoslovaška Obec Sokolska pri« redi že 18. avgusta prvo izbirno tekmo, ki naj služi sestavi kasnejše tekmovalne vr» ste. Ako se bo udeležilo jugoslovensko Sokolstvo te tekme, bo sklepal šele odbor JSS v decembru oziroma glavna skupšči« na marca meseca 1930. Vendar se bo s predpripravami najbrž že poprej pričelo. Dvajsetletnica Sokola v Sodražlcl. Ko se Je i. Wt>- ustanovilo sokolsko društvo v Ribnici, se mu }e pridružilo v članske vrste mnogo naprednih So-dražanov, ki so kaj kmalu pričeli vež-baiti ko* odsek. Sčasoma pa se ie delo tako pomnožilo, da se je !. 1909. tudi v formalnem o®i-ru osnoval sokolski odsek v Sod-ražici. Bratje OberstaT, Fajdiga, Ivane, osobito pa sedanji sta. rosia ljubljanske ime br. Nande Marolt so vedno skrbeli, da je odsek belo in ga venomer dvigajo v oblake av= tomobilisti, ki kar tekmujejo v naglici. Pri tem trpijo občutno stanovanja in izlož« be trgovin. Skrajni čas je že, da dobi mestna občina že naročeni škropilni avto. , w ,„ _ . črtu, menil pa je. da bi moralo orodje po imp rrancozov ljubezni d0 bhžnjega. 10. letih preiti v občinsko last. Prof. Am- ™7aT , a'amo preko Ztiricha- I brožič je ponovno govoril proti sokolski Fonudbi, obveljal pa je končno županov Mo© Izvleček iz programov Petek, 26. julija. LJUBLJANA 12.30: Reprodncirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana giasba. — 13.30: Novice iz dnevnikov. — 18: Koncert radio orkestra. — 20: Gospodinjska ura. — 20.30: Oa. Wohinz poje venček slovenski* narodnih in pon^rodenih pesmi. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22.30: Napoved časa in poročila. Sobota, 27. julija. LJUBLJANA 12.30: Reprodticirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Novice iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-odkestra. — 19.30: Propagandno predavanje v esperanitu: Lepote slovenske ztm-lie. — 20: Delavska ura. — 20.30: Program \z Zagreba. — 22.30: Naipoved časa in poročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Konc črtni večer. (Pevski kvartet »Lisinski«, čelo in klavir). — BEOGRAD 12.45: Radio-ikvartet. — 1125: Popoldanski koncert. — 20: Reproducirana glasba. — 20.45: Koncert radfo-orkestra. — 22.15: Poročila. — 2225: Komedija. — PRAGA 16.30: Koncert rz Brna. — 19.05: Prenos i| Brna. — 20.15: Godba za ples. — 1225: Kom cert iz Brna. — BRNO 16.30: Mladinski program — 17.45: Pevski koncert. — 19.05: Orkestrald koncert. — 20: Veseloigra. — 20.15: Plesna glas. ha- — 22.25: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 16.30: ' Reprodticirana glasba. — 20-30:. Koncert orkestra in solistov. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — IS: Komorna glasba. — 20: DramSki večer. — Koncert lahke godbe. — BERLIN 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Zabaven večer in Bodba za ples. — FRANKFUPT 15.15: Mladinski program. — 16.15: Koncert orkestra. — 20.15: Lahka godba. — 22.J5: Orkestralen koncert. — LANGENBERG 17.35: Koncert orkestra. — 20: Zabaven večer. — Lahka glasba. — STUTTGART 15: Popoldanski koncert. Plesna godba. — 20.15: Program \z Frank-furta. — 21.15: Veseloigra. — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.15: Ciganska godba. — 18.30: Orke-s 38.000__ FIAT, 501 Šport. 4sedežni, nove gume, nova streha in no- vo DUCO ličan, > 32.000__ BOLAND PILLAIN, 35 HP, 4 ciL. 4eedežni šport tonriner > 35.000.— ANSALDO. 35 HP, 4 cil, 4se-dežni odprti, , 40.000— ANSALDO, 35 HP, 4 cil, 6se-dežni odprti. ITALA. 24 HP. 4sedežni. PEUGEOT, 24 HP, 4sedežni, s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > 27.000 — PEUGEOT, 4-15 HP, mali pol-tovorni, dvosedežni, z novo pnevmatiko, > 19.000— PEUGEOT, 30 HP, mala 4se-dežna športna tipa , 30.000— CITROEN. 24 HP, 4sedežni. r dobrem stanju > 25.000__ AUSTRO FIAT. 35 HP. 4 ciL, 6sedežni, , 15.000— AUSTRO DAIMLER, z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni, 65 HP, 6 ciL, > 45.000— S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP. 4 cil. > 20.000— RENAULT OMNIBUS. 16se-dežni, model 1928. 35 HP > 52.000-— Voiori v rozovno pripravnem stanju, i deloma ie plačanimi taksami za letošnje leto. Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljablfana DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov kUcbei Zfraco: 184 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman, Narrbančil je obrvi jji nadaljeval: »ln kaj neki hočejo od mene? Ali so se bafi, da se ne bi z ostrogami lotil svojih pobožnih ječarjev? Ali so hoteli preprečiti, da jim ne bi ušel na oni svet in se tako rešil muk, ki so mi jih namenili?.., In kakšne bi utegnile biti te muke?... O, vem, iz zavezništva papežmje s kardinalom inkvizitorjem se ne more roditi drugega kakor kak peklenski izum!« Strahoten nasmeh mu je zaigral na obrazu. »Oh, Favsta, Favsta, kakšen bo najin račun.^ če se mi posreči, da živ zapustim to ječo!« Čez čas se je domislil: »Pa moja mošnja?... Odnesli so Jo z raztrgano dbleko vred... Tako mi duše, gospod Espinosa M je drago zaračunal obleko, ki mi jo je vsilil!« Tedaici pa je zagledal mošnjo, ki so jo briii očitno položili na irfizo. Pograbil jo je in jo z zadovoljstvom spravil v žep. »Nu, prenaglil sem se,« je zamrmral. »A zdaj, da bi jih strela, se ne bom upal ne piti ne jesti: zmerom se bom bal, da so mn kaj primešali v pijačo in jed!« Pomislil je. »Ne,« se je nasmehnil, »saj so dosegli, kar so hoteli. Nakakega razloga nimajo, da bi me morali iznova uspavati. Počakajmo, saj bomo videli.« ' Ni se motil. Poslej Je laWko Jedel te pil, ne da b! HI CutU kake slabe posledice. Tri dni ni videl žive duše razen menihov, ki so mu stregli in ga obenem stražili; prihajali so in odhajali, ne da bi hil le eden izmed njih izpregovoril besedico. Vitez jih je poizkušal izipraševatl, da bi kaj izvedel od njih. Toda menihi mu niso odgovarjali; globoki prikloni so bih vse, kar so imeli za njegova vprašanja. Tretje jutro je nervozno korakal po svoji ječi, snujoč v giavi načrte, ki jih je sproti zametavaL Okno je bilo na stežaj odprto, kakor vse te dni. V tem je zdajci začul zamolkel šum. Obrnil se je in zagledal kakor pest debelo kepo, ki je bila priletela skozi odprto okno. Preden jo je pobral, je planil k oknu in baš še ujel z očmi znano postavo, ki je tisti mah izginila za vogalom. »Chico!« je vzkliknil sam pri sebi. »Oh, rrB malček! Kako vraga se je mogel vtihotapiti v samostan?« Ozrl se je, da vidi, aH ga kdo ne opazuje skozi linico t vratih. Linica je bila zaprta... vsaj zdelo se je tako. Pobral je kepo in stopil z njo k oknu, tako da je kazal vratom hrbet. Kepa je bila iz volne, omotane okoli okroglega kamna. Ko jo je razvil, je našel v njej listič papirja. S krčevito napetostjo ga je razgrnil in čital: »iNe j-eite ničesar ln ne pijte ničesar, karfcoli vam prineso. Zavidati vam hočejo. Preden minejo trije dnevi, vam pomorem, da ubeižite. Če mi izpodleti, bo še vedno dovolj časa, da zaužijete strup in umrete. Zato potnpite te tri dnu Imejte pogum in zaupajte!« »Tri dni brez jedi in pijače!« se je namrdnil Pardaillan. »Vraga! Ne vem, ali ne bi bilo bolje, da se takoj sprijaznim s strupom... vdati vam hočejo. Preden minejo trije dnevi, vam pomorem do Toda če se Chicu posreči, da me osvobodi?... Hm, kaj neki namerava?... Eh, tri dni posta bom morda kako prenesel... tem laglje, ker mi je ostalo nekaj včerajšnje večerje, tako da mi jutri še ne bo treba stradati.« Ko se je tako odločil, je vzel jestvine, kar jih je še imel, ter jih razdelil na dve polovici. Prvo je pospravil do zadnje drobtinice, drugo pa je skrbno zaklenil v skrinjo. Nato je jel čakati, kaj bo. Na oko je bil povsem miren, toda od napora, s katerim se je premagoval, mu je pot oblival čelo. Kaj pa je vedel, ali mu niso med spanjem zamešali v te ostanke strupa, pred katerim ga je svaril Chico? Vzlic svoji hrabrosti in obrzdanosti je prebil Pardaillan dve uri neizrekljive tesnobe, preden se je pomiril. Med tem so mu bili prinesli kosilo. Menihi, ki so mu stregli, so bili videti začudeni, da so ostanki snočnje večerje tako do čistega izginili. Toda ker se jetnik ni dotaknil kosila, so najbrže mislili, da je pojedel ostanke in zato ni več lačen. Pustili so tedaj kosilo na mizi in odšli, ne da bi bil kateri kaj zinil. Vitez, ki je bil zdaj brez skrbi, da ga do nadalrnega ne morejo zastrupiti, je jel premišljevati. Mislil je na Chica, čigar vdanost ga je bila globoko gan.'la. Da bi se bil zanesel nanj, ni moči reči. V vseh stiskah in nevarnostih se je zanašal edino nase. Toda njegov bistri duh se je umel okoristiti tudi z najmanjšim dogodkom in ga obrniti sebi v prid. Kdo ve, ali ni bilo Chicovo nepričakovano pojavljenje tak dogodek? Vsekako je sklenil uvaževati pritlikavčevo svarilo in pazit!, da r svoji nepremišljenosti ne omogoči sovražnikom izvedbe njihovega peklenskega načrta. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 fifCdcr hoče po pošti naslov aH GaGo drugo informacijo tičočo se maKh snamGah dgovora 1 X#f#f v • 5» V oglasov naj prilo sicer ne bo prejel o CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Mlajšo služkinjo pošteno in zanesljivo iščeta zakonca- brez otrok. Naslov j oglas, oddelku »Jutra«. 25367 Slugo sa pospravljanje pisarn iščem za večerne ure. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarne«. 25366 Blagajničarko t daljšo prakso, ki bi znala voditi t-uai knjige sprejme trgovina z železnino A. Bremčič, Ptuj. Reflektantke, ki so službovale že v železnim, imajo prednost. Razen slovenščine se zahteva tudi obvladanje nemškega jezika v govoru iit pisavi. Nastop čimprej! Začetnice eo izključene! 24995 Vzgojiteljico s znanjem francoščine in nemščine sprejmem takoj i 8- in 131etnima otrokoma Ponudbe e fotografijo in plačilnimi zahtevki pa ogl. <«1deiek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«. 24S67 Dva vajenca t« specijalno črkoslikarst-i-o takoj sprejme Lud. Štrukelj Ljubljana. Tržaška c. 11. 25419 Učenca t primerno šolsko izobrazbo sprejmem takoj v trgovino z mešanim blngom na deželo, z vso oskrbo. Ponudbe na ozlasni oddelek »Jutra« pod Ti 40«. 25410 Gospodično sprejmem za trgovino z de-likatcsami in za točilnico za stoječe goste. Pogoj je trgovska naobraž^no.-t in zanesljivost. Prednost imajo e kavcijo. Ponudbe na naslov: KaJo Polak. Ormož 25400 Trg. vajenca M ima veselje do trgovine »prejme Rado Polak, Ormož Prednost imajo absolventi meščanske šole. 2&4oi Trg. sotrudnika mešane stroke sprejme Rado Polak v Ormožu. — Re-flektira eamo na boljše moči. 354£>2 Kletarja za žganje zanesljivega, ki bi znal tudi pri žganjariji pomagati, »prejme domača žganjama Rado Polak, Ormož. 25403 Slaščičarskega pomočnika tabo} sprejme Stanko Jarc, slaščičarna t Murslki Soboti 25397 Absolventa trgovske akademije sprejme zavarovalnica v službo. Oferte z označbo »Zavarovalnica 1929« na oglasni oddelek »Jutra«. 254S0 Šivilje za pletenine sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25436 Šiviljo vajeno električnega stroja sprejmem takoj za stalno v pletarno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25437 Trg. pomočnika sprejme tako} v trgovino meš. stroke Dragotin Radej v Trbovljah. 25435 Prodajalko tudi začetnico, s kavcijo 2000 Din sprejmem v delikatesno trgovino. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Letovišče 450«. 25449 Potnik z lastnim avtom, ki potuje po Bosni-Herce^ovini, Dalmaciji. Hrvatski in Frbiji, bi prevzel še eno dobro zastopstvo. Ponudbe pod šifro •Sezija« na oglasni oddelek ■Jutra«. 25439 M Trgovec z večletno prakso, dobra moč, vsestransko zanesljiv, išče službo trg. potnika, sotrudnika, knjigovodje ali skladiščnika v mestu ali na deželi. Nastopi s 1. septembrom. Ponudbe pod značko »Izgnanec« na oglasni oddelek »Jutra«. 25364 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 95. Ko so varani videli, da leži besna pošast neškodljiva v jarku, so % veh strani pritekli pa kup. Z združenimi močmi so spravili nesrečneže in njihovo robo na suho. Toda debeli uradnik je pograbil gospoda Kozam urnika sa roko in velel: >Gospod. zdaj pa z menoj na stražnico!< Deklica i deJele, stara 15 let, zdra-va in poltena, i 8 razredi osnovne šole, želi v mešano trgovino z vso oskrbo. — Naslov v oglaenem oddelku »Jutra«. 25394 Pošteno dekle pridno in čedno, zmožno samostojno voditi gospodinjstvo, želi službo pri boljši družini. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Pošteno dekle 24«. 2-5424 Pisarniško službo ali kaj podobnega išče dijak s 6 razredi realke, ki je že odslužil vojaščino. — Ponudbe pod šifro »Pošten dijak« na oglasni oddelek »Jutra«. 25433 Šivilja pomočnica želi premeniti službo v kako modno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25451 šteparica prevzame večje konfekcijsko štepanje na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25448 Tovorni avto e prikolicami takoj prodam Vprašati pri Ludbrežanki — Ludhreg. 25393 »Sarolea« Svetovnoznani motocikll. — General, zastopstvo za Jugoslavijo: Lampret ra drug, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 1 23999 Službo sluge ali kaj sličnega iščem. Vešč sem slovenščine in nemščine, trezen, pošten in zanesljiv, z najboljšimi spričevali. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro St. 30«. 25447 Vj+oxlam Gostilničarji, pozor! Pristne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendolski s i t nudi delikatesna trgovina I. Buzzolinl, Ljubljana Lingarjeva nI. (za škofijo). Na drobno! Na debelo! 173 2 skiopni kameri 13 X 18. GBrz-Dagor objektiv, 4UX6 It a Hekla objektiv prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25365 Leš za n&sipanje potov, vrtov itd. pripelje vsalko množino špedicija Turk, Masarvkova cesta 9. 25417 Otroški voziček športni, košarica in voziček za ležati, dobro ohranjeno počen! ttrodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ' 25196 Lepa kletka tridelna — za vsakovrstne ptiče, pripravna za parenje. poceni naprodaj v pekarni Vidmar, Zelena jama. 254?5 Radioaparat kompletni, štiricevni, .« pet nar i slušal in gosli z lokom prodam. Naslov y ogla«, oddelku »Jutra«. 25328 DKW motocikll 200, S00 in 500 ccm. na 12 mesečnih obrokov Zastopstvo za ljubljansko oblast: Ing. C. R. Lnckmann Ljubljana, Abaeljeva c. 10. 8045 Avtomobil odprt, štirisedežen, zelo dobro ohranjen, prvovrstne znamke, s sfeoro novo pneu-matiko, za tretjinsko ceno od nabavne, vsled opustitve potovanja prodam. Voz je v brezhibnem stanju in se ga lahko ogleda v garaži Ex-pres, Vegova ulica št 8. 25434 Motorno kolo AIS, S50 ccm, voženo samo 6 mesecev, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25438 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab C e r n e — Juvelir Ljubljana, Wolfova olica 3. Vvitištvv Zastori, slike in baročni pisalnik poceni naprodaj na Erjavčevi c. št. 14/1. 25412 KapiUU Alarmni aparat Za patentirano iznajdbo proti tatvini koles, avtov, motorjev, voz, kovčegov itd. se išče družabnika s 50.000 Din. event. se tudi proda. Dopise na oglasni oddelefk »Jutra« pod »Kolobran«. 25276 Pekarno radi selitve talkoj oddam solidnemu peku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden«. 25332 Trgovino z mešanim blagom, staro in dobro vpeljano, na naj-prometriejši točki v večjem kraju prodam ali oddam takoj v najem. Ponudbe na ogla.s. oddelek »Jutra« pod »Oddam takoj«. 25320 Salonsko garnituro (Herrenzimmer) elegantno in moderno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Herrenzimmer«. 25411 2 hrastovi postelji in nočni omarici, novo, po-litlrano poceni naprodaj v Zeleni jami 207 25398 Posteljo iz trdega lesa, politira.no poceni prodam. Nas-Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 250e7 Kupujemo maline lepe in zdrave ter prosim za tozadevne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Maline«. 25312 Gostilniški inventar kakor: vrčke za pivo, vinske kozarce in bele steklenice za vino (od 2 dc do 21), Skodelice za kavo, jedilno orodje, krožnike, bele mizne prte, kuhinjsko posodo, gitaro itd. kupi Mici Primšar, Rudnik 31 — Ljubljana. 25421 Velik štedilnik prost os to ječ, za gostilno, kuhinjsko in gostiln, kredenco. s pločevino prevlečeno in vodnimi škafi mizo za točilnico, različne mize in stole za v sobe in vrt kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in najnižjih cen na naslov: Mici Primšar. Rudnik št. 31 — Liubliana. 25432 Vogalno parcelo blizu glavne mitnice v Sp. Šiški prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25329 Izredno ugodna prilika! Prodam krasno posestvo, četrt ure od kolodvora, obstoječe iz vile s petimi sobami in kuhinjo. Dve sobi sta kompletno meblirani, kuhinji opremljena z vso posodo. Hlevi, gospodarsko poslopje, hetonirana shramba, nekaj njiv in travnikov, 35 ha gozda, kateri je nekaj sekan, za ceno 300.000 Din. Zamenja se ev za vilo v Mariboru. — Ponudbe pod »lepo posestvo« na upravo Jutra v Mariboru. 24323 Lokal za trgovino v večjem Industrijskem kraju oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 24887 Lokal In skladišče oddam v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24819 Delikates. trgovino z vinotočem r lepem mestu Štajerske, brez vsake konkurence oddam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez konkurence«. 25396 Trg. lokal in mesnico v novozgrajeni hiši na prometnem kraju dam v najem pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Alojzij Grabnar v Šmarju pri Sevnici. 25389 Majhno skladišče vzamem r najem. Ponudbe pod »Majhno skladiščb« na oglasni oddelek »Jutra«. 125404 ---*eg;—t- Trgovlrii kro. z mešanim blagomjf DiO*-Sem mestu maril"is„„. . Sa oglasni oddel lasti dam v n a jCHWAl$od »Garanciji«. ' r^Ld--- Stanovanje sobe in kuhinje, ali velike prazne sobe išče učiteljica. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Sredina mesta«. 25234 Stanovanja •komfortna, ▼ novozgrajeni vili, S minute od glavne pošte, trisobna in dvosobna, moderne kopalnice, poeelske sobe, lepi balkoni in vse ostale pritikline oddam e 1. oktobrom. Ponndbe na ogl. oddelelk »Jutra« pod značko »Solnčno 413«. 25413 Zakonski par brez otrok 6 pepolnoma novim pohištvom, išie s 1. avgustom ali 1. novembrom solnčno stanovanje ▼ meetu, obstoječe iz 2 ali 3 sob s priti-klinami. Najrajši Bleiwei-sova cesta ali v Milini eod. nije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša rtranka«. Ur.-Z. Za svojo dara močno, zdravo ta fl-vahno triletno ženslko dete gosposki ali boljši kmetsii obitelji. Pismena ali ustna pojasnila daje Gaznik Ro-zalija, Grajenšak — pošta Vurbek pri Ptuju. 25334 Večjo sobo opremljeno ali prazno, g souporabo kuhinje iščem. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod značko -Periferija 75«. 25275 Prazno sobo z vhodom iz stopnic, t elek. triko, po možnosti v sredini mesta išče soliden gospod. Cena 300 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 414«. 25414 Sobo feparaitnim vhodom in elektriko oddam gospodu s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 25109 ugodnimi pogoji, oglasnem oddeltu Lepo sobo 6eparirano — s kompletno oskrbo išče mlad gospod. Ponudbe z navedbo pogojev oglasni oddelelk »Jutra« 25406 j n!« V' Sostanovalca —, » preprostega, solidnega, tudi . F Nemca vzamem v vso oskrbo po zmerni ceni v Rožni dolini, cesta IV/20. 25416 D vpiti »A 5711« Dvignite pismo t oglasnem oddelku »Jutra«. — Vašo šifro. 25445 Ljubljančan molkih let, Seli znanja. — Pišite in določite sestanek pod »Ezpree« 436« na oglas, oddelek »Jutra«. 25426 V oglasnem oddelku «Jutra» J* Mpiltl sledeča 1. avgust, Avgust 130, Besa 28, Bloudinka in Brinet-ka, Belgija, Bensijs&i motor, Citre 096, Cveta, Ceha, Centrom 402, Čevlji 111, Diesel 60—80, Dege. Do cilja, Ekspreas. Fotopomočni-ca. Fotoaparat, Grosuplje, Julij 1929, Jesen »33, Idealna ljubav, Kavcije zmožen, Korespondent, Kavcija, Kontrolna 79, Kupim gostilno, Lepa bodočnost, Lokal 1000 Lokal 18, Ljub ljana 555. L 316, G. Logar, Mlad 31601, Marjetica, Mirna stranka, Miloš 1578, Merkur, Miren značaj S0P00 Mesnica 717, Naklonjenost, Newhome, Nageljčok-Vrtnl ca, Obleka, Ogl.vliio. C p-a va 38, Plod in pošten, Per-fefktna 210, Prijatelj 37, Patentofcped. Pipama skladišče, Prijateljski zakon 105, Popoldan, Po možnosti t mestu, Prijateljica, Praksa, Prijatelj, Poštena oseba Plača dobro 201, Pošteno na obroke, Pletilja 41, Provizija, R. P. 29. Slovenar-ka. Sto us>lug, Spretna kuharica, Stanovanje eeptem. ber 774, Snažen in pošten 219. September 45, Samostojna dama, Spoznavanje, Solnčno, Tovarna. Trezen in pošten, Takoj dežela. Trgovec. 100, Točen plačnik, Takojšnja fenitev. Takojšnje plačilo. Trajno, Toči-lec. Tiha stranka, Vpeljana, Vpokojenee 380, Vesten, Zlata jama 1497, Zanesljiva moč 036, Zvest prijatelj. Zadovoljnost, Zaslužek. Za gospodinjstvo 28. Za svojo sorodnico, 1585, 500. aš+t* <4 f • . v. ^v^/ir. ^ t Tnišnhri srcem naznanjamo vsem znancem fa prijateljem, de j« naš nad vis« ljubljeini sin&o Hinko Kocmut tolažbo s/vete mir no y Gospodiu danes po lelo mučni in dol® bolezni, previden s vere za umira joče v 24. Ied-u svoje starosti, preminul. Pogreb predragega umrie-ga bode dne 25. julija ob 18. trn z h!5« žalosti, Rožna ulica št. 89. Sv. maša zadušnica se bode brala v tukajBnJi iapni cerkvi JANKO in JOSIPINA KOCMUT si ar iS bi ostali sorodniki. Naznanjam 6vojim cenj. naročnikom, da Franc Roth ni več pri meni zaposlen kot potDik, za-to nima pravice sprejemati naročila ali fotografirati za mene. Vse do sedaj prizadete prosim, da se javijo najpozneje do 1. septembra 1929, da uredim v*e nepravilnosti osebno. — V. Bavec, fotograf, Rajhenburc 25450 Vreče nove ta rabljene vseh vrst ter Juto za embalažo ima vedno v zalo t Mirko Mlakar LJubljana, Slomškova ulica I'. Za večmesečno delo potrebujem 30 dobrih tesarjev Zglasiti se je pri gradbenem podjetju Ing. Josip Dedek, v tovarni A Westen v Celjn Pozor! Ali ste že zahtevali ponudbe knjigoveznice S. A. Feldstein? Ljubljana, Vidovdanska c. 12. Zahtevajte od svojega, trgovca da prodaj cC T i ovigiticario lugobanat-palcnt^mofeo Y pri kateri bo $icev nehtfliho manjc zasluzil pac pa boste vih>lj zadovoljni $ 5wjim kruhom in pecivom. Urejajo Davorin B a vi j en. Izdaja za konzorcij .Jutra. Adoll Ribmkar. Za Narodno tiskamo d. d. krt tukacnarja fraoc JeaeUek. Za loteratoi del * odfiovoioa Aioizij Novak. V« f Ljubljani."