Poštnina plačana y gotovini. Leto XnM štev. 177 Ljubljana, torek 4« avgusta 1931 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 73 180. Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.-» Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 tn 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. V inozemstvu pripravi jani atentati na naše železnice Eksplozije v Inozemskih vagonih na Jesenicah in pri Zemunu — Dve smrtni žrtvi brezvestnih zločincev — Energičen ukrep železniške uprave: tuji vagoni morajo ostati na meji Beograd, 3. avgusta. AA. Snoči okoli pol 22. se je pripetila ob vhodu na postajo Zemun-Novi grad v direktnem kurz-nem vlaku Miinchen-Zagreb-Beograd eksplozija. Pri tej priliki sta našli smrt zaradi dobljenih ran dve osebi in sicer en civilist, čegar Identiteta še ni dognana, in otrok profesorja Brunetija. Istočasno so bili ranjeni tudi drugi člani rodbine profesorja Brunetija. Drugih človeških žrtev ni. Ker dosedanji varnostni ukrepi niso zadoščali, da bi se preprečili taki primeri in bi se popolnoma izključila možnost sličnih dogodkov, in ker je preiskava dognala, da se dogajajo samo v vagonih, ki pridejo v našo državo iz inozemstva, navzlic vsem ukrepom, ki so jih oblasti odredile v zagotovitev varnosti prometa na železnicah, je prometno ministrstvo odredilo, da se morajo direktni vagoni iz inozemstva zadržati na obmejnih postajah in da se sme promet skozi našo državo vršiti samo z našimi vagoni. da se tako tudi v tem pogledu zajam-či varnost potovanja. Beograd, 3. avgusta. M. Kakor poroča Agencija Avala, je prometno ministrstvo izdalo odlok, da se v svrho preprečenja nadaljnjih eksplozij na naših progah vsi inozemski direktni vagoni na obmejnih^ postajah odklopijo. V smislu te naredbe so pri včerajšnjem jutranjem brzovlaku, ki pride na Jesenice ob 6.50, odklopili dva vagona, ki sta prišla preko avstrijskega ozemlja. Vagone so takoj natančno pregledali in našli v enem aktovko, v kateri je bilo pet večjih zabojev eksploziv. en izvod dunajskega lista »Neues Wiener Journal« od 2. avgusta in avstrijski vozni red. Vagone so potegnili na stranski tir, da jih s prihodnjim vlakom ekspedirajo nazaj v Avstrijo. Okrog 12.50 pa je v obeh vagonih nastala eksplozija, ki je povzročila v kupe jih I. in II. razreda precej veliko škodo. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Kakor se iz tega vidi, je bila pravilna domneva, da so nastale vse dosedanje eksplozije v vagonih zaradi tega, ker so bili atentati pripravljeni v inozemstvu. Dejstvo, da nastavljenih peklenskih strojev niti pri najnatančnejšem pregledu vagonov ni bilo mogoče odkriti, dokazuje, da so peklenski stroji vmontirani v vagone same. Vse to v polni peri opravičuje odlok prometnega ministrstva, ker bo na ta način zasigurana varnost prometa na jugoslovenskih progah in bo preprečeno, da bi se taki zločinski atentati ponavljali. Pred preosnovo nemške državne vlade Pogajanja za vstop nemških nacijonalcev v Briiningo-vo vlado - Hugenberg pri Hindenburgu Berlin, 3. avgusta, d. Pogajanja med vo* d it el jem nemških nacijonalcev dr. Hugen* hergom io člani vlade imajo namen, ka* kor se domava, da se razširi podlaga za* upanja, ki ga Briiningova vlada neobhods no potrebuje. V soboto je državni predsednik Hindenburg sprejel dr. Hugenber* ga, da bi posredoval v pogajanjih med niim in Briiningom. Državni predsednik je skušal pregovoriti nemške nacijonake za vstop v Briiningovo vlado. To naj bi «e zgodilo po ljudskem glasovanju, o ka* terem domnevajo, da bi poteklo ugodno. Ako bi ne uspelo, bi ne imelo seveda no* benega smisla, da bi »e sprejeli prireditelji v vlado. V politmSih krogih so mnenja, da naj bi ee celotna desnica s centrumom vred združila v blok, iz katerega bi izšla nova vlada. O pogajanjih niso bile doslea izdane še nobene oficijelne izjave. Berlin, 3. avgusta. AA. Kakor poroča berlinski desničarski tisk je predsednik Hindenburg sprejel voditelja nemške na-cijonalne ljudske stranke Hugenberga. Trdijo, da je imel Hugenberg željo obve* s t i ti državnega predsednika o motnjah v stranki. Dalje pravijo, da želi Hugenberg priti v stik z Bruningom, da pa tega ne more doseči. Očividno je z obiskom pri Hindenburgu hotel Hugenberg izraziti, da se želi P° glasovanju v Prusiji približati vladi. Priprave za finančno pomoč Nemčiji Izvajanje londonskih sklepov - Posvetovanja guvernerjev glavnih emisijskih bank - Potovanje v Rim Berlin, 3. avgusta d. Državni kancelar. pndkanceiar in državni predsednik so včerajšnji dan porabili za izlete zaradi oddiha. Trenutno se posveča glavna pozornost fimnčno-političnim pogajanjem v Baslu, kjer se je danes sestal generalni svet Banke za mednarodna plačila. Pri teh posvetovanjih razpravljajo o nameravani akciji, da se kratkoročni inozemski krediti, v kolikor se še nahajajo v Nemčiji, izpreme-ne v dolgoročne. Državni kancelar in državni minister bosta odpotovala v Rim v sredo zvečer. Riimski poset bo trajal le tri dni, ker je prisotnost državnega kancelarja v prihodnjem tednu v Berlinu potrebna zaradi no-v h političnih in gospodarskih ukrepov. Basel, 3. avgusta d. O posvetovanju guvernerjev centralnih novčaničnih bank se doznava, da so guvernerji sklenili predlagati na današnji seji upravnega sveta banke za mednarodna plačila, naj se določi datum: sestanka komisije za podaljšanje nemških kratkoročnih kreditov za soboto, S. avgusta. Komisija bo zborovala v Baslu ter bo na svoji prvi seji v soboto izvolila predsednika in določila svoj delovni program. Komisija je avtonomna, vendar pa ji bo na žeti o banka za mednarodna plačala dala na razpolago potrebno osobje. Na včerajšnji popoldanski seji guvernerjev so razpravljali tudi o finančnem položaju Avstrijske in Madžarske, vendar pa so o tem sklepali šele na današnji seji upravnega sveta. ženeva, 3. avgusta AA. Na današnji eno. urni seji uprave Banke za mednarodna plačila je banka odobrila podaljšanje kredita ra 100 milijonov dolarjev nemški državni banki ?a dobo treh mesecev do 6. novembra t. 1. Rim, 3. avgusta d. Prihod nemškega državnega kancelarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Gurtiusa v Rim zaradi poseta ministrskega predsednika Mussoli-nija je napovedan za petek dopoldne. Ostre kazni za kršenje deviznih predpisov Berlin. 3. avgusta- d. Uredba o prometu z devizami vsebuje naslednje kazenske določbe : Z ječo do 10 let in z globami do lOkrat-nega zneska vrednosti plačilnih sredstev, na katera se nanaša kaznivo dejanje, se kaznuje, kdor namenoma nabavlja ali prodaja proti določbam odredbe inozemska plačilna sredstva ali terjatve v inozemski valuti za tuzemska plačilna sredstva, kdor posreduje pri nabavi ali prodaji inozemskih plačilnih sredstev aH terjatev v inozemski valuti za tuzemska plačilna sredstva, kdor oddaja ali kupuje inozemska plačilna sredstva ali terjatve v inozemski valuti za tuzemska plačilna sredstva za višjo vrednost, kakor je dovoljena, ali pri tem posreduje, kdor sklepa terminske kupčije v inozemskih plačilnih sredstvih ali pri tem posreduje. Če je kdo izvršil kaznivo dejanje po malomarnosti, se kaznuje samo z globo. Stanje Nemške državne banke Berlin, 3. avgusta. AA. Po iz^kazu Rekhs* banke za zadnji teden meseca julija se je povišala zlata rezerva -za 100 milijonov zlatih mark, istočasno pa se je povišal ob* tok bankovcev za 250 milijonov mark. Odstotek kritja se potemtakem ni izpre* menil. Celoten obtok bankovcev znaša 4454 milijonov mark. Finančno stanje po* staja vedno bolj zadovoljivo. Sestanek Macdonalda in Stimsona London, 3. avgusta, č. Britanski premijer Macdonald, ki je na dopustu na Škotskem, bo tamkai j dva dneva gost ameriškega državnega tajnika Stimsona ki si je najel na Škotskem vilo. Pričakujejo, da bosta ob tej priliki oba državnika nadaljevala razgovore o važnih mednarodnih vprašanjih, pričetih na londonski konferenci. Bomba pred italijanskim fašističnim domom na Francoskem Pariz, 3. avgusta, p. Pred italijanskim fašističnim domom v Grenoblu so našli tik pred pričetkom nekega fašističnega zborovanja peklenski stroj, ki bi bil eksplodiral v trenutku, ko bi. bilo na zboro* vanju zbranih največ ljudi. Peklenski stroj so še pravočasno odkrili in odstra* nili. Policija je uvedla preiskavo in je do* sedaj aretirala tri sumljive osebe. Listi poudarjajo, da so krvavi obračuni med fa* šisti in amtifašisti v zadnjem času na dnevnem redu in je bilo v toku par dni izvršenih več sličnih napadov na fašiste. Elektrika ubila 5 oseb Bern, 3. avgusta. AA. oročajo iz Valti-gena, da se. je pri neki svečanosti pod milim nebom odtrgala žica daljnovoda z visoko napetostjo in ubila 3 osebe. Dve drugi osebi, ki sta hoteli pomagati, sta istotako našli pri tem smrt NAJVEČJA POŽARNA KATASTROFA NAŠE INDUSTRIJE Ogromno prizorišče ognja v ruški tvornici umetnih gnojil in karbida — Burni in skrajno opasni prizori pri gašenju — Velikanske zaloge materijala uničene Maribor, 3. avgusta. Davi ob pol 5. uri so postale Ruše pozorišče enega največjih požarov, kar jih beleži pri nas kronika. Za 10 milijonov dinarjev je ogenj napravil škode v veliki, moderno opremljeni tovarni dušika in dušičnih gnojil ter karbida v Rušah, ki razpošilja svoie proizvode tudi preko mej naše države. Ognjišče požara je bilo v poslopju za mešanje umetnih dušičnih gnojil. Ogenj je nastal najbrž na ta način, da so se tam nakopičena umetna gnojila sama od sebe vžgala, kar se često zgodi zaradi gotovih kemičnih procesov pri tej vrsti gnojil. Prva sta opazila ogenj nočna paznika Grahernik Leopold in Tancer Engel-bert, ki sta bila na kontrolnem obhodu. Oba sta uzrla prve sikajoče plamene v dveh, med seboj po steni razdeljenih prostorih, in sicer v skladišču dušičnih gnojil in v velikem prostoru za vlaganje in vrečenie mešanih gnojil. Tako sta tekla k signalnemu aparatu za obveščanje o požarih ter ukrenila vse potrebno za reševalno akcijo. V nekaj trenutkih je bil na kraju požara sam g. komercijelni ravnatelj tvornice Krejči, ki je prevzel tehnično vodstvo gašenja. V zgodnje jutro so pričele vriščati tovarniške sirene in klicati na pomoč, a po telefonu je vodstvo tovarne takoj obvestilo o katastrofi mariborsko gasilsko društvo in orožništvo, ki je nemudoma prihitelo k pogrišču. Na klice na pomoč se je prvo odzvalo gasilsko društvo Ruše I., ki je prihitelo k tovarni že ob tri četrt na 5. uro m takoj stopilo v akcijo. Nadalje so se oglasili rogovi ostalih gasilskih društev, ki so prihajala z največjo naglico na pomoč ter se postavila v bran divjajočim plamenom. ki so se besno šiliri. Na grozovito priporišče so se pripeljali namreč v kratkih presledkih še gasilci iz Bistrice pri Rušah, Maribora z dvema vodoma, Radvanj, Pobrežja, Razvanj in končno še iz B režij. Tako je bilo zbranih okoli 7. ure zjutraj na kraju katastrofe nad 140 gasilcev, ki so z 12 motornimi in 2 ročnima brizgalnama poskušali rešiti, kar je bilo še mogoče in omejiti požar, ki je resno ogrožal večino številnih tovarniških poslopij z njihovimi dragocenimi stroji in aparaturami. Reševalna akcija je bila poverjena vodstvu gg. Flakusa Ignaca, staroste gasilske župe Drava desni breg, in načelnika Mariborskega gasilnega društvu, Vollerja. Z vso vnemo jima je pomagal dr. Schmiderer, dočim je vodil tehnično stran gašenja in omejitev požara g. ravnatej! Krejči sam z ozirom na svojevrstnost materijala, ki je bilo pri gašenju treba še posebej upoštevati. Gašenje požara je bilo nad vse težavno, ker se je ogenj bliskovito širil ter se v nekaj trenutkih razprostrl v nad 360 metrov dolgi fronti, -ki so jo tvorila 200 metrov dolgo skladišče št. I., 50 metrov dolgi prostor za vkladanje dušičnih cnmij] in karbida ter 210 m dolgi skladišči II .in III. Širina poslopij je bila 15 metrov, na katerih so gorele med silnim pokanjem in kakor noč črnim dimom, ki je jemal gasilcem pogled ter jih opasno dušil, z lepenko krite strehe. Od časa do časa je bilo čuti tudi manjše eksplozije. V skladiščih je bilo obilo materijala za gorivo, daj je bilo samo v skladišču št II. nad 30-ftno vre*, ki so w«1e kakor oapir. dočim ie bilo v skladišču št. III. nad dva vagona desk. Najstrašnejše je divjal požar v prostoru za vkladanje dušičnih gnojil, kjer stoji 16 silnih silosov napolnjenih z dušičnimi gnojili. Tu je gorela streha, kakor bakla, da so švigali visoko pod nebo krvavi plameni, dočim se je dvigal dim kar več sto metrov visoko in se izgubljal proti Koroški, kamor j.e vel veter, ki je pihal od Maribora in kateremu je precej pripisovati, da je požar napredoval tako bliskovito. Vročina okoli pogorišča ]e bila neznosna. Tračnice na železniških tirih okoli skladišč so se skrivile, kakor da bi bile iz navadne žice. Silne traverze, na katerih je slonela streha vkl&dalnfce, so se popolnoma skrivile in padale med sitnim truščem na zemljo, kier so žarele kakor razbeljene kače. Ista usoda je zadela visečo železnico za prevoz tovorov iz vkladalnice v posamezna skladi§ča. Skoro četrt metra debele tra- verze so skrivljene, kakor bi bile padale nanje granate najtežjega kalibra. Enak dojem vzbuja celotni pogled na prostor za vkladanje dušičnih gnojil, kjer se je med do neba segajočim hrupom podrla skoro 50 metrov dolga in 10 metrov visoka stena s silosi, od katerih jih je ostalo od 16 na svojih mestih samo še 6. Ostali del stene pa je močno nagnjen in ves razpokan, tako da se bo vsak hip zrušil. Ko je bil požar v največjem razmahu ter se približal neposredno prostoru z aparati za izdelovanje ogljikove kisline je bila nevarnost za električni daljnovod. Treba je bilo odklopiti električni tok, kar pa je povzročilo, da so se ustavili vsi stroji in z njimi tudi črpalke za veliki vodni rezervoar, odkoder so napajali številne hidrante, iz haterih so napeljali cevi za omejitev požara, ki je ogražal vse, bolj tudi ostale objekte, na katerih *so že pričeli goreti obronki streh in posamezni prostori. V tem trenutku je nadvse sijajno posluži-lo letno betonirano domače kopališče, h kateremu so pristavili motorne briz-galne in pričeli z njimi črpati potrebno vodo. Posebna opasnost je pretila poslopju, pri katerem se nahajajo trije veliki tanki napolnjeni s štirimi vagoni nafte in bencola. Gasilci so z nadčloveško požrtvovalnostjo in v vedni smrtni nevarnosti odbijali napde ognjenega morja, ki je ogražalo to poslopje, ter s tem očuvali tovarno in Ruše pred nedosledno katastrofo. Pri tem delu je bil eden bolj pogumen ko drugi. Med skoro nepredirnim dimom, ki je zajel pogorišče v globoko temo, so se lotili gasilci in delavci reševanja železniških vozov, natovorjenih s karbidom in umetnimi gnojili ter jih tirali preko razbeljenih tračnic proti izhodu in postaji. Bil je naravnost heroičen pogled na te junake, ki so tirali težke vagone med peklensko vročino in padanjem brezštevilnih ogorkov ter hre-ščanjem sesipajočih se traverz viseče železnice za prevoz materijala proti izhodu. Ko je bil požar na višku se je lotil že tudi mešalnice za umetna gnojila, ki so jo v zadnjem hipu rešili. Ves čas, ko so se morali gasilci posvetiti samo akciji za omejitev požara, pa so divjali nenasitni plameni v do vrha streh naloženih skladiščih dušičnih gnojil i,n karbida ter morali gledati, kako pada objekt za objektom kot žrtev nenasitnih plamenov. V skladiščih se je nahajalo ob času nesreče nad 1100 vagonov karbida, gorelo bo najbrže še nekaj dni Poleg tega pa še v vkiadalnici 8 vagonov dušičnih gnojil, en vagon soli, 35 ton suhega superfosfata in 30 ton vlažnega fosfata, 4 elektromotorji s 40 HP, razni drugi stroji, tekoči trak za dobavo surovin in veliko število raznih drugih strojev in orodja. Poleg tega je bilo še velika množina koksa, apna, dva vagona desk in nad 30.000 jutastih vreč, ki so pogorele vse do zadnje. Vsaka akcija za omejitev požara v skladiščih je bila docela brezupna in naravnost življenjsko opasna, ker bi lahko eksplodirali v hipu, ko bi prišla voda do tisočerih železnih sodov s karbidom, ki bi raznesli celo tovarno. Spričo tega ni preostalo drugega kakor na povelje g. ravnatelja gledati, kako uničujejo plameni skladišča in v njih nameščeni materijal. Reševalna akcija ni zahtevala k sreči človeških žrtev. Pač pa so zadobili manjše opekline nekateri gasilci in sicer en mož iz Bistrice, eden iz Ruš in železničar Ivan Kotnik iz Studencev, ki je padel z goreče strehe in se pri tem tako poškodoval po rebrih, da so ga morali prepeljati takoi v bolnico. Ogenj se je posrečilo omejiti šele proti deveti uri. a gorelo bo najbrže še nekaj dni zaradi česar bodo ostali na pogorišču, ki sliči bojišču kake najhujše bitke iz svetovne vojne, gasilci iz Ruš in Bistrice, dočim' imajo gasilska društva Maribor, Studenci in Lobnica najstrožjo pripravljenost. Na pogorišču, kjer plameni še vedno sikajo proti nebu je na delu sedaj poleg gasilcev veliko število tovarniških delavcev, ki odstranjujejo največje prepreke ter pripravljajo prostor za prenos karbidnih železnih sodov v velike prostore zgradbe za me- šanje umet. gnojil, kjer bodo nameščeni do časa, ko bodo zgradili nova skladi« šča. Številni monterji montirajo tudi električno razsvetljavo za delo ponoči, ker^ so vsi električni vodi prežgani in poškodovani. Drugi zopet popravljajo železniške tračnice in jih izmenjujejo z novimi. škoda 10 milijonov Din krita z zavarovalnino Po ogledu pogorišča je imel naš urednik priliko govoriti s komercialnim ravnateljem Ruške dušične tovarne g. Krej-čijem, ki mu je kljub silnemu zaposienju in vidni izmučenosti rade volje dal vse potrebne informacije. Požar je uničil sicer večino skladišča umetnih gnojil in karbida, ostale pa so k sreči nepoškodovane vse naprave za pridelovanje dušičnih gnojil in karbida, tako da bo tovarna lahko obratovala v neomejenem obsegu tudi v naprej. Ostalo je še vendar toliko materiala na skladišču, da lahko tovarna zadovolji vsem naročilom, ne glede na to, da bo ostal obrat neokrnjen. O kakem odpustu delavcev spričo te katastrofe ni govora, ker jih bo potrebovalo podjetje za izpraznitev pogorelih skladišč, v katerih so ostali sodi s karbidom. Velika sreča pri vsem je biia, da ni bil veter močnejši, ker bi postala žrtev plamenov sicer mogoče cela tovarna. Ravnateljstvo tovarne izraža polno priznanje in zahvalo vsem gasilnim društvom, ki so se izkazala nad vsako pričakovanje ter storila vse, kar je bilo v njihovih močeh. Skupna škoda presega optimistično cenjeno 10 milijonov dinarjev, vendar pa je krita z zavarovalnino. Nova grozeča katastrofa Proti poldnevu se je posrečilo gasilcem in delavcem požar že v toliko lokalizirati, da je bila vsaka večja nevarnost izključena. Kritičen pa je postal položaj opoldne, ko so se pripodili nad Ruše temni viharni oblaki ter se je vlila med grmenjem in treskanjem huda ploha. V teh trenutkih je bila nemarnost, da bi prodrla deževnica do karbida v železnih sodih, zaradi česar bi se bil razvil plin in bi lahko nastala eksplozija zaradi ognja, ki je še vedno tlel med ruševinami. Ob tej priliki pa se je pokazalo, kako solidni so železni sodi, ki kljub silni vročini niso popokali, marveč so se samo napeli. Voda ni mogla do njih. Dež, ki je sprva grozil s katastrofalno nevarnostjo, je postal naravnost blagodejen ter je zadušil še razna večja ognjišča med ruševinami. Zaradi sigurnosti so orožniki zastražili med nevihto vse dovozne poti do tovarne, ki so bile v območju morebitnih eksplozij, ter zabranili vsak promet po njih. Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli od ravnateljstva tovarne, je sedaj nevarnost eksplozij odstranjena in se ni bati kake nove nesreče. JTvornica za dušik v Rušah je bila zgrajena med vojno in je prišla v obrat nekaj mesecev pred preobratom. Isto leto je pričela obratovati tudi elektrarna Fala, čije največja odjemalka za električni tok je baš ruška tvornica za dušik. Podjetite producira v električnih pečeh predvsem karbid in apr.eni dušik. Ker pa je poraba umetnih gnojil navzlic agrarnemu značaju države pri nas zelo slaba, je bila tvornica vedno primorana največji del svoje produkcije prodati v inozemstvo. Z nastopom svetovne agrarne krize so se seveda tudi oddajne možnosti v inozemstvu zelo poslabšale in tako so se pri podjetju pričele kopičiti zaloge. Obrat je bil zaradi tega letos zelo skrčen in je bilo mnogo delavcev odpuščenih, dočim je tvornica prej zaposlovala do 600 delavcev. Letalske katastrofe Praga, 3. avgusta, gs. Pri Olomoucu se je danes zopet dogodila težka letalska nesreča. ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Vojaško letalo se je dvignilo s pilotom in opazovalcem. Letalo je v višini iz neznanega vzroka pričelo goreti ter je treščilo na tla. Oba letalca sta se ubila. Kraj, kjer se je dogodila nesreča, je precej daleč od ozemlja, kjer so se vršile vojaške vaje. Zato domnevajo, da je hotel pilot napraviti izlet v svoj rojstni kraj, da se pokaže svojim rojakom. Rim, 3. avgusta d. Pri treningu za tekmo za Schneiderjev pokal je padel stotnik Monti s svojim letalom v Gardsko jezero. Njegovega trupla še niso našli. Bukarešta, 3. avgusta s. Snoči je v bližini Ploestija treščilo na tla letalo vojaške letalske šole. Oba letalca sta bila ubita. Boji z vstaši na Kitajskem šanghaj, 3. avgusta s. Po večdnevnih bojih ob železniški progi Peking-Hangkau so čete mukdenskega generala čangsiliansra med Šijašvangom in Paotingfuom 90 milj južno od Pekinga razgnale uporne čete generala šiyusana. Uporniki so pobegli na ozemlje province šantung. General šivusan se je že vdal generalu province šantunga ter ga je zaprosil, da sme zapustiti deželo, Ameriška kriza Ne samo vso Ameriko, tudi Evropo je vznemirila vest, da nameravajo Fordove tvornice ustaviti obrat. Stotisoči ljudi bodo pahnjeni v veliko bedo in ustavitev obrata pri Fordu bo potegnila v vrtinec še mnoge druge ameriške industrije. A gre še za več. Ako bo moral Ford res izvršiti svojo napoved, bo to očiten dokaz, da tudi iz Amerike, v kateri vidi danes Evropa rešitelja iz svojih težav, ni pričakovat' rešitve. Ford je bil simbol moči :n uspeha ameriškega gospodarstva. Ako tudi on ne more več naprej, tedaj ni dvoma, da razjeda Ameriko ista rak-rarid iike. Vendar so Američani izredno vztrajen in marljiv narod, ter imajo, kar je morda še več vredno, silno vero v svojo življenjsko silo in bodočnost. Predsednik Hoover ie takoj po polomu sklical vse voditelje ameriškega gospodarskega življenja ter jim naložil, naj ne reagirajo na nesrečne pojave na borzi: ameriška trgovina in industrija mora nadaljevati na svoji ^začrtani poti, vse mora iti v starem tempu naprej, nikjer ne sme biti zastoja. Tako ie nekaj časa res izgledalo, kakor bi bil borzni polom samo začasna katastrofa. ki jo bo moglo ameriško gospodarstvo v kratkem preboleti. Toda ta nada je bila varljiva. Zlo, ki je ležalo na dnu vsem tem nezdravim pojavom, v prvi vrsti splošna nadprodukciia in ž njo združeni silni padec cen, je ostalo. Odraz teh nezdravih razmer se je pokazal v simptomu, ki je najvidnejši dokaz za gospodarsko krizo vsake industrijske države. Število brezposelnih je začelo tudi v Zedinjenih državah rapidno naraščati; od 2 milijonov v letu 1926 je poskočilo na 4 milijone v letu 1930 in se sedaj bliža že 6 milijonom. Ker so to večinoma krepki ljudje in družinski očetje, lahko mirno rečemo, da danes v Zedinjenih državah skorai četrtina prebivalstva strada. ker ne more dobiti dela. Predsednik Hoover. ki je bil izvoljen za časa najvišje konjunkture pod geslom p'ro-speritete i-n ki se ie izjavil za njenega iamca in čuvarja, ie stralioma zledal. kako se ie začela ponosna zgradba, ki jo je prejel novo in nepoškodovano od svojega prednika. Prvi njegov korak, da jo podpre. je bi! v povišanju zaščitne carine, da bi se na ta način zavarovali vsai ameriški trg domači produkciji. Amerika je bila tedaj gluha in slepa za prošnje m proteste Evrope; verovala je še vedno, da Evrope ne rabi in da lahko živi sama za sebe. Pa zopet so se enkrat v praksi pokazale lepe teorije za krive. Nove carine niso vrnile Ameriki nekdanjih razmer, odbile pa so Evropo, ameriške težave so postajale še večje. Hoover ie s časom uvidel svojo napako in nastopil je zopet romanje v Evropo. Njegov predlog za odgoditev nemških vojnih plaCil ie bil nov orjaški poskus, da se ozdravi ameriško gospodarstvo. Po težkih izkušnjah je prišla tudi Amerika do spoznanja, da ne more nobena država sama prosperirati ločena od drugih, da je rešitev le v solidranosti in da se samo s sodelovanjem vsega kulturnega sveta, dajo rešiti sitni gospodarski problemi, ki danes visijo ravno tako nad Ameriko, kakor nad ostalim človeštvom. Jobove vesti, da nameravata tako ogromna koncema kakor sta ameriški jekleni-trust in Fordove tvornice ustaviti ali vsaj reducirati obratovanje, gotovo niso znak, da se že pojavljajo v svetu blagodejni vplivi zadnjega Hoovrovega koraka. Dokaz so, da so vsi dosedanji ukrepi, morda niti ne polovičarski, in da bo treba za rešitev sedanje kulture in civilizacije še si! nega, solidarnega dela vsega sveta. Nov Mussolinijev mirovni govor »Fašizem doseže vse, kar hoče - Vojne noče, toda uničiti hoče vse, kar se mu postavi na pot« Ravcna, 3. avgusta. V soboto je bil tukaj na svečan način otvorjen novozgrajeni vodovod. Svečanosti so je udeležil tudi ministrski predsednik Mussolini, ki je imel pri tej priliki velik političen govor. Svoj govor je začel z obujanjem spominov na svoja mlada leta povilar-jajoč, da je Ravena že od nekdaj trdnjava fašizma. Toda česar Ravena stoletja ni mogla doseči, to je dobila sedaj, ko je na krnwlu fašistični režim. Ta režim je dal Raveni vodo, za katero se je potegovala že vse od 15. stoletja dalje. Fašisti so to morali izvršiti, kajti fašizem je vtelešena volja in odločnost. Tako smo hoteli leta 1915 intervencijo v vojni in to smo dosegli. Leta 1917 smo hoteli, da Italija vztraja in vztrajala ie, leta 1918 smo hoteli zmagati in zmagali smo. Leta 1923 smo hoteli fašistično revolucijo in izvršili smo jo. Dve leti pozneje smo se odločili, da razbijemo zadnje ostanke opozicije in zgodilo se je. Nato je Mussolini otvoril novi vodo- vod, ki je posvečen vojnim žrtvam. Potem je nadaljeval: »Videl sera one, ki so padli, v borbi v rovih. Toda danes povem pred vsem svetom: Fašistična vlada, fašistični režim in vsi fašisti hočejo mir z državami, ki so v najbližji soseščini Ttalije, kakor tudi z onimi, ki se ne dotikajo naših meja. Hočemo mir ne za to, ker se bojimo vojne in borbe, marveč za to, ker smo pričeli veliko delo, ki ga hočemo izvesti do konca, da popeljemo italijanski narod iz sedanjih težkoe v lepšo bodočnost. Delamo v narodu za narod. Prepričan sem, da bo delo fašizma obnovilo domovino v fizičnem in moralnem pogledu. Volja Italijanov je izbrušena na ostrini meča. Ta volja, ki nas vodi k miru, pa je vendar neizprosna, kajti pripravljeni smo uničiti in premagati vse, kar se nam stavi na pot in ovira fašistično revolucijo, ki mora dvigniti italijanski narod na njega dostojno višino. Zato mora biti vsak fašist pri delu za mir obenem pripravljen, da z mečem v roki brani fašizem«. Politična konsolidacija v Rumuniji Zbližan je kralja Karola z voditelji caranistov - Priprave za osnovanje koncentracijske vlade Bukarešta, 3. avgusta, M. Veliko senza* ci.io je izzvala v rumunskih političnih krogih vest, da sta se znana prvaka narodne kmetske stranke Julij Maniu in Vajda Vojevod udeležila poroke princese Ileane in da sta se ob tej priliki ponovno raz* govarjala s kraljem Karolom. Novinarji so zaprosili oba ugledna državnika za iz* iave, toda bila sta oba zelo redikobeeedna. Maniu ee je omejil le na izjavo, da je smatral za svojo dolžnost udeležiti 66 svatbe hčerke kralja Ferdinanda, ki ie ustvaril Veliko Rumuniljo in osvobodil ter zedinil vse Rumune. V političnih kros gib pa prevladuje mnenje, da je prišlo med prvaki narodne kmetske stranke in kraljem Karolom do velikega zbližanja. Avdijenca Mania. k1 je trajala nad tri ure, to domnevo še bolj potrjuje. Ta dogodek tolmači io tako. da bo v Rumuniji skoro prišlo do obnove strankarskega življenja, ki se je smatralo v zadnjem času za ogroženo. in da bo v kratkem obnovljeno in ojačeno ustavno življenje. Bilo bi še prerano pričakovati, da se bodo te izpremembe izvršile že v na ikra j* šem času. ne more pa se oporekati, da po» meni avdijenca Manija pričetek novega reševanja strankarskega problema v Ru* muniji. Položaj sedanj« rutnun6ke vlade s tem nikakor ni oslabljen. Vlada g. Jor-gc se je v marsikaterem pogledu pokazala za potrebno. Dosegla je v državnem proračunu velike prihranke, kakršnih ne bi mogla nobena druga, od strank odvisna vlada. Kar pa se tiče splošnega gospodar« skega in finančnega položaja, Jorg »va vlada ni izpolnila pričakovanja. To zbuia v javnosti in v tisku precejšnjo vznemir* jenje. Narodno kmetska stranka ie začela v zadnjih dneh razvijati živahno kampa« njo zlasti v Transilvaniji, kjer ima še vedno nekak političen monopol. Vrše sc razne okrajne konference, pr{ čemer se posebno opaža, da se z vseh teh konferenc pošiljajo vdanostne brzojavke kralju. Te brzojavke poudarjajo, da smatra rumunski kmečki narod Mania za 6vojega vodi* telja, ter izražajo nado, da bo kmalu zopet pozvan na vodstvo države. Tudi Jor* ga sam je začel izvajati reorganizacijo svoje stranke, dočim namerava Argetoia* nu osnovati novo stranko. Računajo 6 tem, da bo že v jeseni prišlo do sestave nove vlade, ki bi bila nekaka koncentracija vseh strank, ki so 6e sedaj v opoziciji protj Jargovi vladi zelo zbližale in se bo* do gotovo zedinile za velikopotezen delovni program. Adolf Hitler Monakovo, 30. julija Veliko vlogo v nemškem notranjepolitičnem življenju, ki obeležuje nemalo tudi nemško zunanjo politiko, igra vsekakor tako zvano narodnosocialistično gibanje. Pri-spodabljati to gibanje, kateremu načeluje Adolf Hitler, italijanskemu fašizmu, pa bi bilo vsekakor zmotno. Prav tako nima ta pokret razen imena nobene zveze s socializmom. Hitlerijanstvo splob ni stranka, ki bi zrasla iz notranjepolitičnih potreb nemškega naroda; hitlerjanstvu manjka vsak politično pozitiven program, in je v svoji skupnosti popolnoma sličen vrhovnemu vodji Adolfu Hitlerju. En sam shod, en sam obisk v hitlerijan-skem glavnem stanu, ki se nahaja v tako zvani »Rujavi hiši« na Brienerjevi cesti v Monakovem, va3 o tem prepriča. Hitler je političen avanturist, ki se za svoj vodilni položaj nima zahvaliti svoji duševni ali politični sposobnosti, svojemu političnemu programskemu evangeliju, temveč predvsem razpaljenemu nemškemu re-vanžnemu duhu in pa oni cesarskonemški desničarsko orientirani politični kliki in nemški veleindustriji, ki ju trenutno vodita gospoda Hugenberg in Dingeldai. Torej skupini, ki nosita sokrivdo na pretekli politiki viljemovske Nemčije, na poktiki, ki je imela svoj izraz v »Deutschland, Deut-schland iiber alles ...« Avstrijec Hitler je samo instrument v rokah staronemške politike. S pomočjo svojih nemških pretorijancev in z njihovim denarjem je začel boj z nemškimi vladnimi strankami, ki so vsaj navidezno hodile Stresemannovo pot izpolnjevanja pogodb. Med širokimi plastmi brezposelnih in tako zvanega »lumpenproletariata« je našel s svojo furijo mnogobrojnih pristašev, katerim so se pridružili še vsi carskomisleči elementi in junkerski brezposelni oficirji, tipični predstavniki »Herrenvolka«, vzgojenega v pruskih vojašnicah. Najbolj žalosten pa je pojav, da se druži z Hitlerjem tudi mnogobrojna, zlasti akademska mladina povojne dobe, ka je pač najboljši znak, da nemški imperialistični duh ni pojenjal in da duhovna sanacija nemškega naroda še ni dosegla one svopnje, ki bi omogočila sosedom in drugim evropskim narodom zaupanje v nemško miroljubnost. To zaupanje nezaupanje pa js tudi eden glavnih vzrokov, da brodi danes Nemčija v tako velikih stiskah. Hitler si je uredil v Monakovem in v Berlinu nekakšne »dvorce«, ki po svojem sijaju in snobističnem načinu ureditve sami odkrivajo značaj tega moža. Njegovi nastopi, spremljani od štaba vernih, spominjajo prav močno na izgnanega moža iz Doorna, še bolj pa potrjujejo to njegovi govori. Nepriznanje mirovnih pogodb, odklanjanje plačila reparacij, vzpostavitev stare vojne sile, ki naj osvobodi »podjarmljeno« Nemčijo, skratka vse to, kar je tiha želja vseh na revanžo usmerjenih Nemcev — vse to nudi danes Nemcem Avstrijec Hitler, ki dokazuje po svojih shodih, da so Nemci »vsled superiornosti. katero je naklonila usoda azijskogermanski rasi, po svojem poslanstvu pozvani za odločujoč kulturni element sveta, ki mu morajo druge inferi-orne rase samo služiti«. Lanske septemberske volitve so prinesle Hitlerju nepričakovano zmago, ki je presenetila tudi zunanji svet in močno zaostrila notranjepolitično situacijo. Ta zmaga pa je postala za Hitlerja težka preizkušnja njegove politične sposobnosti. Preizkušnje on in njegovi trabanti niso prestali. Velike naloge so našle male ljudi in parlamentarni bojkot hitlerijancev je bil zanj le izhod za' silo, beg pred odgovornostjo. Prenos parlamentarne politike na ulico pa ni prinesel nove popularnosti ubežnikom, ampak duhovno zastrupljevanje ulice, boj na ostrino, ki prinaša za seboj tudi ilegalne nastope. Slednjič je morala oblast, ki je sicer tiho trpela če ne favorizirala ta pokret, očuvati svojo avtoriteto. Gospod Hitler pa ni junak in demoralizacija že danes podira med voditelji, skoro pa bo tudi »med masami. To je začetek konca, onega tragikomičnega konca, ki mora slediti vsaki politični akciji, ki ni zrastla iz resničnih potreb naroda. Iz madžarskega parlamenta Budimpešta, 3. avgusta, s. Poslanska zbornica je danes izvolila 22 članov kontrolnega odbora, ki je bil ustanovljen z že sprejetim finančnim zakonom. 17 članov pripada vladni stranki, 4 pa opoziciji. Od opozicije bodo v odboru sodelovali le liberalci in nestran-karji, dočim se bodo socijalni demokrati in neodvisna poljedelska stranka absentirali. Gornja zbornica bo svoje člane izvolila v ta odbor pojutrišnjem. Mednarodna gospodarska solidarnost. Pariz, 3. avgusta. AA. V zvezi z mednarodno gospodarsko krizo se je izvršni odbor Mednarodne trgovske zbornice sestal 30. julija k izredni seji pod predsedništvom Franca v. Mendelsona, novega predsednika Mednarodne trgovske zbornice. Po obširni debati sprejela resolucija pravi, da je po sodbi Mednarodne trgovske zbornice evolucija svetovne gospodarske krize dokazala gospodarsko in finančno solidarnost raznih narodov, da se povojni duh sumničenja protivi miru, a mednarodna solidarnost zahteva, da se medsebojno zaupanje poveča, ker je danes potrebno tesnejše in lojalnejše mednarodno sodelovanje. Zato apelira Mednarodna trgovska zbornica na javno mišljenje narodov, ki so zvezani v Mednarodni trgovski zbornici, naj s široko koncepcijo vzpostavijo med seboj potrebno zaupanje, kar bo najbolj koristilo gospodarstvu. Nesrečen skok s padalom Salzburg, 3. avgusta, d. Pri včerajšnjem letalskem mitingu na letališču v Maxgla* nu je 6kočil 23 letni pikrt Vilhelim Franc M a rk graf iz Monakovega po programu iz višine 500 m iz letala, da bi pristal s pa* dalom. Padalo se ni takoj odprlo, temveč šele v višini kakih 50 m nad zemljo. To je bilo vzrok, da je pilot treščil na tla, kjer je obležal nezavesten. S težkimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico. SK Grafika. Danes od 17. naprej trening za vse igralce. Posebno opozarjamo vse, naj prinesejo stare podsavezne legitimacije ih po možnosti tudi 2 sliki. Ta teden se začno izdajati nove legitimacije in naj se vsak javi danes na treningu načelniku. Nadalje prosim, naj prinesejo igralci vso opremo, da se sestavi točen seznam in eventualno inventar nadoknadi in popravi. Zato danes i »si brez izjeme na trening. Komunistični izgredi v Avstriji in Nemčiji .Spopadi s policijo v Celovcu cije v Berlinu- Ponesrečene Celovec, 3. avgusta, d. Celovški komu* nisti so za soboto zvečer napovedali javno zborovanje, ki pa ga je policija prepove* dala. Kljub temu so se_, komunisti zbrali na raznih krajih, pri čemer je došlo do spopadov med njimi in policijo. V teh spopadih je bil neki policijski uradnik od komunistov obstreljen in težko ranjen. Prepeljali so ga v bolnico in je malo upa* nja, da bi okreval. V Št. Jakobu so ob cesti, ki vodi v Ce* lovec, komunisti zaišgali neko gostilno, ki je popolnoma pogorela. Od strelov sta bila lažje ranjena dva policista. Več komunistov, med njmi tudi oni, ki so streljali na policijskega uradnika, je bilo aretiranih. Izgredov, ki so trajali od 8. do 11. zvečer, se je udeleževalo kakih 300 komunistov. Večji obseg so zavzeli izgredi v Št. Rus pertu prj Celovcu, kjer je tudi prišlo do streljanja. Tam je bilo aretiranih 32 oseb, med njimi tudi nekaj inozemcev. Pri njih so našli bodala, gumijevke, več revolver« jev in drugega orožija. Včeraj je bilo v Celovcu popolnoma mirno. Berlin, 3. avgusta, d. Zaradi sobotnih komunističnih izgredov, pri katerih je bil ubit neki policijski nadstražnik, je bilo včeraj aretiranih 51. oseb. Izdajanje glavnega komunističnega lista »Rote Fahne« in dveh drugih komunistinčih glasil je prepovedano do 7. avgusta. Berlinski policijski predsednik je izdal o sobotnih spopadih med komunisti in po« licijo komunike, ki pravi, da je bil ko* munistični napad na policijo pripravljen in okolici - Številne areta-demonstracije na Poljskem po načrtu, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bila pokvarjena telefonska napeljava v gostilni, iz katere so hoteli policisti po« zvati ojačenje. Komunike ugotavlja, d3 si) bile nedaleč od kraja, kjer je bil izvršen napad, postavljene komunistične straže, ki so patruljirale v okolici ter dajale de* monstrantom navodila. Berlin, 3. avgusta, g. Ob priliki komunističnega protivojnega dne je prišlo v Ual-leu do krvavih spopadov med policijo in demonstranti. Policijski uradnik je bil z nožem smrtno-nevarno ranjen v hrbet. 17 drugih policijskih uradnikov pa je bilo ranjenih s kamenjem. Policija je morala več» krat rabiti orožje. 60 oseb je bilo lahko, 8 pa tžeko ranjenih. Aretiranih je nad 100 oseb. Varšava, 3. avgusta. d. Komunistični dan proti vojni je bil na Poljskem povod mnogim izgredom. V Varšavi je v soboto popoldne došlo do spopada kakih 300 demonstrantov z nekaj policisti, ki so mora* li rabiti strelno orožje. Pri tem je bil ubit neki delavec, štirje delavci pa so bili ra* njeni. Tudi v premogovnem revirju Dom-brove je doš'o do več spopadov. V Dom* brovi so demonstracije kmalu zatrli, v de* lavski koloniji Šulno pri Dombrovi pa je kakih tisoč delavcev napadlo policijo s ka* menjem. Štirje policisti so bili ranjeni od kamenja, pet demonstrantov pa od stre* lov. V Bcndzinu je bil en delavec ubit. 5 pa jih je bilo ranjenih. Tudi v Osterze-nieszynu je bil en delavec ubit, eden pa ranjen. Silno neurje naU Zagrebom in okolico Strahovit viharje povzročil ogromno škodo — Poplava v mestu greb brez elektrike — Tramvajski promet ustavljen Za- Zagreb, 3. avgusta, n. Nad Zagrebom in okolico je divjala danes popoldne strahovita nevihta. Okrog pol 3. se je nebo nenadoma stemnilo. Najprej je začel razsajati silen vihar, nato pa se je med ploho vsuia flcbela toča. Vihar je bil tako silen, da je ruval drevje, razkrival strehe, odnašal napisne table s trgovin in prevračal vezove na cestah. Naliv ;e trajal skoro celo uro. Ulice v mestu so se izpremcn;,e v prave hudournike Kanali niso mogli požirati ogromnih množin vode, ki je vedno bolj naraščala in vdirala v nižje ležeče trgovine in stanovanja. Skoro vsa kletna stanovanja so Velik korupcijski proces v Mostar ju Mostar, 3. avgusta, n. Pred tukajšnjim sodiščem se .je začel danes proces v tako-zvani gatački aferi. Na zatožni klopi je 41 obtožencev, med njimi trije bivši sreski načelniki, en šumarski referent in več uglednih trgovcev. Obtoženi so. da so z lažnimi poročili in s falzificiranimi listinami prodajali gozdove, določene za podporo pogorelcem in za kolonizacijo vojnih invalidov. V svojih poročilih so navedli, da je bil les oddan 50.000 reflektantom, izkazalo pa se je, da ima ves gatački srez, za katerega je bil ta gozd določen, komaj 13.000 prebivalcev. Te manipulacije so vr* Šili v letih 1936., 1927. in 1928. ter so na ta način oškodovali državo za težke milijone. V preiskavi je bilo zaslišanih nad 3000 prič. Ves današnji dan je izpolnilo čitanje obtožnice, ki se bo nadaljevalo še jutri. Proces bo trajal kakor mislijo, več tednov, ker bo zasttšanih še cela vrsta prič. Izvolitev predsednika evangeljske cerkve potrjena Beograd, 3. avgusta AA. S sklepom pravosodnega ministra je potrjena na podlagi § 72 ustave nemške evangelijske krščanske cerkve v Jugoslaviji izvolitev dr. Wilhel-ma Rotha za prosvetnega predsednika nemške evangeljske cerkve augsburške vere v kraljevini Jugoslaviji. Vlom v dalmatinsko cerkev Split, 3. avgusta n. V Zezavici so doslej neznani vlomilci v pretekli noči vlomili v cerkev sv. Jurija ter ukradli mnogo dragocenosti. Med drugim so odnesli tudi srebrno krono s kipa Marije. Uboj v zagrebški gostilni Zagreb, 3. avgusta n. Na černomercu je nastal v neki gostilni pretep. Najbolj nasilen je bil 28-letni šofer Edvard Gtolec, ki je potem, ko so ga že enkrat vrgli iz gostilne, zopet vdrl v gostilniško sobo in z nožem napadel gostilničarja Gjura Svibna. Gostilničar je v samoobrambi potegnil samokres in ustrelil proti Golcu, ki se je na mestu zgrudil mrtev. Policija je aretirala gostilničarja in ostale goste, ki so bili zapleteni v prepir. bila pod vodo in so ljudje z največjim trudom reševali svoje skromno imetje. Stojnice in razne branjevske barake po mestu je vihar prevrnil in mnogo jih je voda odplavila. Vihar je bil tako močan, da je padala toča skoro vodoravno, zara« di česar je po mestu pobila na tisoče m tisoče šip. Zaradi neurja je bil prekinjen tudi električni tok, tako da je bilo mesto brez luči in je bil ustavljen tudi ves tramvajski promet. Naglo, kakor je prišlo, so je neurje zopet razkadilo in ob 17.30 je zopet posijalo solnce z vedrega neba, kakor da bi bil ves dan najlepši solnčni dan. Edison nevarno obolel Newvork, 3- avgusta, d. Zdravstveno stanje Tomasa Edisona, ki je težko obolel v svojem domu v Lovellvn - parku, se je nadalje poslabšalo. Baie je njegovo stanje brezupno. Pri bolniku so neprestano trije zdravniki. Netvvork, 3. avgusta, č. Zdravstveno stanje Edisona se je nekaj zboljšalo. Bolnik je noč mirno preživel. Po izjavi zdravnikov ni izključena možnost ozdravljenja. Edison ima kronično vnetje ledvic in sladkorno bolezen. Njegov osebni zdravnik se je z avi-jonom pripeljal danes k njemu in izjavil, da je zdravstveno stanje Edisonovo glede na njegovo visoko starost še vedno vznemirljivo. Tudi v primeru, če ozdravi, ne bo mogel več delati v svojem institutu. Vlak pregazil avtomobil Turin, 3. avgusta, g. Včeraj popoldne je brzovlak Milan-Genova pri cestnem prelazu v bližini Tortana zavozil v avtomobil, katerega je vlekel s seboj 500 metrov daleč. 8 žensk, ki so bile v avtomobilu, je bilo ubitih, šofer pa je smrtno-nevarno ranjen. Katastrofalen požar v vojašnici Pariz, 3. avgusta. AA. Havas poroča iz Tunisa, da je nastal v minuli noči v ar« tiljerijski vojašnici garnizije v Danovi velik požar, ki je povzročil večmttijonsko škodo. Ministrski predsednik med kmečkimi Sokoli Varaždinske Toplice. 3. avgusta, n. Vi' je priredila tukajšnja kmečka sokolska četa akademijo v čast predsedniku ministrskega sveta. Sodelovale so sokol-ske čete seljakov iz Brežic. Slivovca. Liu-bešič in Remetinc ter starešinstvo sokol-ske župe iz Varaždina. Akademija se ie pričela z defilejem pred hotelom »Josi-povo«. Z balkona ie opazoval detile predsednik ministrskega sveta. Nato se je vršil nastop pred kopališko upravo. Prihod generala Živko vida je bil navdušeno pozdravljen. Ob pol 4. se je odpeljal sreneral Živkovič z avtomobilom najprej v Križev-ce. kjer se je razgovarjal z zastopniki občine. Nato je odpotoval predsednik vlade v Belovar. kjer je bil prav tako prisrčno pozdravljen od mnogoštevilnega obč.n-stva V Bjelovaru so ve vršile nato konjske d;rK- oodra'r>k.eTa Kola jahačev. nato se je povrnil general Živkovič zopet z avtomobilom v Varaždinske Toplice. Iz vojne službe Beograd, 3. avgusta p. Službeni »Vojni list« objavlja ukaz, s katerim je imenovan za referenta sodne komande dravske divizije sodni kapetan I. klase Milan Kolar. Cehoslovaki o zmagi naših nogometašev Praga, 3. avgusta h. Vsi listi se bavijo z včerajšnjo zmago jugoslovenske reprezentance nad češkoslovaško. »Narodni Listy« pišejo, da je elan zmagal nad znanostjo in da je navdušenje nadomestilo vse tehnične pomanjkljivosti. Jugoslovensko moštvo se je borilo do zadnjega, ker se je zavedalo, da reprezentira ves narod. »Lidove Noviny« pravijo, da je bila zmaga Jugoslovenov za Cehoslovake neprijetno presenečenje, ker so čehoslovaki od svoje enajtsorice pričakovali boljši rezultat. Napaka je bila, da je bilo češkoslovaško moštvo sestavljeno iz igralcev treh raznih klubov. »Ceske Slovo« piše: Jugoslovenska nogometna reprezentanca je dala zopet dokaz, da se njegova forma dviga. Po svoji zmagi nad Madžari so Jugosloveni pokazali, da so zlasti doma zelo nevarni nasprotniki. Igrali so zelo hitro ter so bili tudi v streljanju boljši, kar je odločilno vplivalo na rezultat. »Pondelni list« piše: Kdo bi bil tako nespameten, da bi podcenjeval Jugoslovene. Povejmo si rajši, da je naš neuspeh tem občutljivejši, ker smo znali, s kom imamo opravka v Beogradu, in da smo tjakaj poslali igralce, od katerih bi le nekatere lahko izmenjali z boljšimi. Posetite danes tekmo med slavno praško hazensko družino Slavijo in ljubljansko Ateno. Tekma se bo vršila ob 18.30 na igrišču Atene pod Tivoli jem in bo nudila nedvomno mnogo užitka. Posebej Vabimo tudi vse člane češke kolonije, članstvo Jčlige in vse prijatelje ČSR. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved ra danes: Oblačno, spremenljivo, soparno in nestalno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Severovzhodni del kontinenta pokriva razpro-stran, a slab anticiklon, dočim je južni del Evrope in področje Atlantika pod nižjim pritiskom. Barometerski pritisk je narasel za 0.1 do 2.5 mm. Temperature so ostale v Primorju nespremenjene, v ozadju pa so narasle za 1 do 6 stopinj. Dunajska vremenska napoved za torek: Najprej še 9oparno vreme, kasneje po nevihtah zopet jas«) ia toplo. Naši kraji in ljudje 25 let škofjeloških Sokolov Ljubljana, 3. avgusta. Včeraj so škofjeloški Sokoli proslavljali dvoj četrtstoletni jubilej, ki je bil pravi praznik za starodavno mesto. Simpatije za domače Sokole so meščani pokazali s tem, da so vse hiše okrasili s trobojnicami in zelenjem ter splošno udeležbo pri vsej proslavi. Po tej priliki so dobili tudi nara- ščajniki svoj prapor, ki bo glede svoje izdelave v lepi narodni ornamentiki vreden drug že razvitim naraščajskim praporom. Na slikah je dopoldanski sprevod po mestu s konjenico na čelu in pa prizor s popoldanskega javnega telovadnega nastopa: rajanja v narodnem kolu. Veliki uspehi učiteljskih tečajev Zanimive ugotovitve predsednika se&cije JUU ob otvoritvi II. zadružno knjigovodskega tečaja Ljubljana, 3. avgusta. Danes ob 8. uri je bil na državnem mo« Skem učiteljišču v Ljubljani otvorjen II. učiteljski z adruižm oaknjigovodsiki itečaj. V tečaj se je prijavilo nad 50 učiteljev, a jih je bilo sprejetih zaradi tehničnih zaprek le 40- Tečaj je priredilo JugosJovensko učiš iteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino. Točno ob S. je otvoril tečaj predsednik sekciie JUU g. Dimnik Ivan, ki je nagla« siL, da se je prvi tečaj vršil pred dvema letoma. Glede na sklep II. izobraževalne« ga tečaja učiteljstva, da naj organizacija prireja več strokovnih tečajev raznih vrst za učiteljstvo, je sekcija JUU podvzela vse korake za prirejanje takih tečajev za učiteljstvo. Organizacija je na merodajnih mestih opozorila pred sestavo proračunov na željo učiteljstva. Narodno izobraževalni odsek bivšega poverjeništva UJU je tudi na več sejah razpravljal o notranji organizaciji takih tečajev. Udruženje je izdalo posebno številko »Prosvete«, ki je posve« cena izključno samo tem tečajem in so v njej objavljeni programi vseh vrst teča« jcv, kafcor naj bi se vršili. Merodajni kro« gi so imeli polno uvidevnost ter 6o s po« trebnimi krediti ugodili učiteljstvu in omogočili tečaje vseh vrst. Tako je bil razpisan risarski tečaj za obrtno nadalje« valne šole, ki se je edini moral opustiti zaradi premailega šlevila prijavljencev (18). Nad vse pričakovanje so pa uspeli vsi drugi tečaji. V merkantilni tečaj za obrtno m trgovsko nadaljevalne šole Je bilo toliko prijarvljencev, da se je tečaj moral delit5 na dva dela, bilo pa je sprejetih v vsak tečaj po 40 prijavljencev. V tečaj za rok otv orni pouk in radio ee je istotako prijavilo preveliko število, da so morali biti mnogi odklonjeni. V uvodni tečaj za kmetijsko in gospodinjsko nadal« jevalno šolstvo je bilo istotako pri j avl je« nih toliko udeležencev, da se je moral raz-delitj v dva oddelka. Nad vse pričaJkova« nje je uspel higijensko gospodinjski tečaj v Mladiki, ki ga je priredil P. R. K. in je vanj bilo prijavljenih 60 učiteljic, a spre« jetih le 28. Enako dobro je uspel gospo« dinjski tečaj za učiteljice v Krekovi go« spodinjski šoli. Pedagoška centrala v Ma« riboru pa priredj konec avgusta specialen tečaj o modernem šolstvu, za katerega vlada veliko zanimanje med učiteljetvom. Vse to kaže, kako živo bdi v učiteljstvu ideja nadaljnjega strokovnega usposablja« rja za izven šolsko delo učiteljstva. Pred« sednik je naglasil v svojem nagovoru, da nikakor ne podcenjuje učiteljskega dela za obrtno, trgovsko in kmetijsko nadaljeval« no šolstvo, ne more pa dovolj podčrtati pomena učiteljskega zadružniškega dela za narod. V imenu JUU sekcije za dravsko ba« novino 'je že ob otvoritvi izrekel top« lo zahvalo kraljevski banski upravi, _ ki je s podporo omogočila II. zadružno« knjigovodski tečaj. Kraljevska banska uprava naj bo uverjena, da je 9 tem plo« donosno naložila izdani kapital. Zahvalo je izrekel istočasno Zvezi slovenskih za« drug, osobito ravnatelju Zveze g. Franu Trčku, ki je s svojim osebnim zanimanjem mnogo pripomogel k realizaciji učiteljske ideje zadružno knjigovodskega tečaja. Enako je poudaril agilnost in p »žrtvoval« nost pri delu za organizcijo tečaja s stra« nj sreskega šolskega nadzornika za mesto Ljubljano g. Rada Grurna, ki je podal prvi idejo za organizacijo teh tečajev m je tudi prevzel vodstvo obeh tečajev. Pred dvema letoma je organizacija usposobila 21 učiteljev zadruga rjev, letos je predviden nov kader 40, tako da bo po« leg starih učiteljev zadrugarsjev imel_ na« rod 60 novih moči na razpolago. Z željo, da bo započeto delo v korist naroda m da bo učiteljstvo močen steber zadružništva v narodu, želeč mnogo uspeha m prijetno bivanje tečajnikom v Ljubljani, je med odobravanjem zaključil predsed« nik svoj nagovor in predal vodstvo tečaja sreskemu nadzorniku g. Radu Grumu. Strokovni tajnik JUU g. Josip Kobal je tečajnikom razložil organizacijo glede pre« hrane in prenočišč, nakar le je tečaj takoj pričel. Pripomniti moramo, da so udeležniki tečaja iz vseh krajev dravske banovine, zato lahko pričakujemo, da bo ideja uči« •teljska zadružniškega dela proniknila tu« di s tem tečajem širom naše domovine. Prihod angleških učiteljev Ljubljana, 3. avgusta. V sredo, dne 5. avgusta, bo z večernim gorenjskim brzovlakom ob 19.35 prispela v Ljubljano večja skupina angleških uči« teljev, ki bodo prebivali več tednov na Gorenjskem. Skupina prihaja iz Anglije direktno v Ljubljano pod vodstvom univ. profesorja G. E. Edwardsa in gdč. Edith Butherjeve ter šteje 19 dam in 16 gospodov. Nekateri izmed njih so profesorji, drugi so učitelji, absolventi in dijaki učiteljišča. Goste bodo sprejeli na glavnem kolodvoru njih stanovski tovariši in jim bo prirejena sprejemna večerja v hotelu pri Mikliču. Naslednji dan pa bodo odpotovali v Bohinj, kjer bodo ostali dalj časa in odkoder bodo prirejali izlete. To ije prva večja skupina angleških turistov, ki prihaja k nam po prevratu in ki bo bivala za dalje časa samo v Dravski banovini. Želimo dragim gostom kar najprijetnejše bi« vanje na Gorenjskem. Dobro došli! ll! ;, 'ti : ii;; ■•■li::'1' Kil Pili Pi' Danes premiera vesele dunajske operete U carstvu valčka Triumf očarljivih arij in melodij, veselja, lepega petja in zabave V glavnih vlogah Greti THEIMER, Charlotte SUSA ter najboljši humoristi Szoke SZAKAL, Paul HoRBIGER in Ernst VEREBES Premiera ob 4m X/-8. in 9.% uri Znižane letne cene! 1 Telefon 2124 Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Triglavanski zbor v Ptuju JAD Triglav v Ljubljani, JAD Triglav v Zagrebu in Starešinsko društvo bivših članov JAD Triglav v Mariboru priredijo v dneh 14., 15. in 16. avgusta v Ptuju triglavanski zbor z naslednjim sporedom: V petek prihod aktivnih članov in starešin Triglava iz smeri Ljutomer, Ormož ob 21.32, iz smeri Zagreb, Ljubljana, Maribor ob 22.58. V soboto ob pol 7. sprejem delegatov Starešinskega društva na postaji, ob 9. uri v Narodnem domu Triglavanski zbor, ki bo obsegal naslednje točke sporeda: otvoritev, osnovne misli o Triglavu, JAD Triglav pred vojmo^ zgock* vina zagrebške edinice JAD Triglava, JAD Triglav v Ljubljani, kako in zakaj se je ustanovil Triglav v Ljubljani, razvojtna linija ljubljanskega Triglava po ustanovitvi, naše delo v bodoče. Ob 18. uri bo poklon manam Triglavana dr. Jurtele, ob 20. uri pa bo v Narodnem domu triglavanski družabni sestanek, na katerega so vabljeni vsi sorodniki in znanci aktivnih članov in starešin JAD Triglava — V nedeljo bo skupni izlet v bližnjo ali daljno okolico Ptuja. Nato razhod. Vsak aktivni član in starešina Triglava, ki se namerava udeležiti zbora v Ptuju, naj se najkasneje do 6. avgusta t. 1. prijavi pripravljalnemu odboru za Triglavanski zbor v Ptutjiu (na naslov: Mate Zajšek, stud. iur., Ptuj), tako da bo odbor točno vedel za število udeležencev in za njih želje. Velik rudarski zbor Loke pri Zagorju, 3. avgusta. Včeraj ob 9. dopoldne se je vršil na Lokah v prostorih gostilničarja Roba vsa shod, ki ga je sklicala zagorska podružnica NSZ. Velika udeležba rudarjev je gotovo presenetila sklicatelje. Rudarji hočejo pač od vseh strani slišati poročila o izidu po-gajanj med TPD in zastopniki rudarskih organizacij. Na shodu sta poročala gg. Jakob Štruc in Miha Koren iz Trbovelj ter izčrpno obravnavala točko za točko sklenjenega in podpisanega protokola. Poudarjala sta, da je TPD v najhujši dobi praznovanja in pičlega zaslužka pokazala svojo moč nad rudarja z redukcijo mezd. Govorila sta tudi o odgovornosti posameznih delavskih zaupnikov, ki niso v zadostni meri zastopali pri hitro zaključenih pogajanjih de» lavskih interesov. Zaupniki podružnic NSZ v rudarskih revirjih so na svoji seji 31. julija v Trbovljah zavzeli svoje odklonilno stališče k prvi točki pogajanj med TPD in rudarji. Na shodu ijie bila prečitana in soglasno sprejeta naslednja resolucija: Na shodu NSZ na Lokah obrano delavstvo odkLanja prvo točko protokola, ker je bila delavstvu vsiljena. Celotno delavstvo TPD sprejema to točko, ki je bila najvažnejša, le ad referendum, na katerega bo dalo pravočasno svoj odgovor. — Prečitana in soglasno sprejeta tje bila tudi pozdravna brzojavka g. ministrskemu predsedniku. Veliki shod je bil s tem zaključen in stavlja sedaj delavstvo vse upe in nade na vlado, da bi priskočila na pomoč v največji sili. Huda nevihta v brežiškem okraja Brežice, 3. avgusta. Danes popoldne so se po daljši omotični sopanici zbrali na nebu črni oblaki, ki so nad vso brežiško pokrajrino s prostrano okolico vred prinesli hudo nevihto. Lilo je silovito od 14. do 15. ure in je padlo vsega skupaj za 30 mm dežja, kar je pač izdatno napojilo zelo izsušeno zemljo. Med nevihto je padala tudi drobna toča. Kongres preganjancev iz 1914-15 Gjurgjevac, 3. avgusta. Mojemu pozivu od 5. ijulija se je odzvalo lepo število tovarišev in so mnogi želeli informacije. Nekaterim sem v glavnem že odgovoril. V proglasu sem označil kot dneva kongresa 15. in 16. avgust, a se je zaradi nepredvidenih tehniških in drugih težav kongres moral preložiti na dan 6. septembra. Na sestanku s tovariši dne 27. julija v Ljubljani so bile urejene razne priprave za kongres, tako n. pr. bo akcijski odbor onih veleizdajalcev in internirancev, ki prebivajo stalno v Ljubljani, preskrbel udeležencem kongresa prenočišče in prehrano. Pred kongresom pa bo ožji odboi na svoji sajti obravnaval vse podrobnosti kongresnega programa. Za potne olajšave sem že vložil prošnjo pred tremi tedni na prometno ministrstvo in na Jadransko plo-vidbo ter upam na ugodno rešitev. V Ljubljani bo 6. septembra odkritje spomenika kralju Petru dn je zaželjeno, da se nas sestane čim več, da izkažemo tudi mi velikemu vladarju čast in to še zlasti zaradi tega, ker bo to' prvi dan našega kongresa. Tovariše, ki se še niso prijavili za kongres iz kateregakoli razloga, a so sklenili udeležiti se ga, prosim, da se javijo predsedniku akcijskega odbora g. Ra-stu Pusfeoslemšku, direkcija »Jutra« v Ljubljani. Kongres v Mariboru pa bo 7. septem* bra in prosim vse, ki se še niso prijavili, da to store na naslov predsednika akcijskega odbora g. Ivana Kejžarja, višjega re-videnta v p. in občinskega svetnika v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Mariborski kongres se bo vršil po naslednjem redu: odhod iz Ljubljane ob 5.20, prihod v Maribor ob 9.25, ob 10. bo začetek kongresa v Narodnem domu, potem skupno kosilo istotam, po kosilu pa ogled mesta in izlet na Falo, v veliko električno centralo, na povratku pa obisk kopališča na Mariborskem otoku. Program ljubljanskega kongresa bo raz« glasen pozneje. Tovariši, ki se udeleže kongresa, naj se obrnejo na akcijski odbor ,da jim pošlje legitimacijo, ker niso brez nje deležni nobenih ugodnosti pri potovanju na železnicah, s parobrodi in na kongresu. Vse podrobnosti bodo akcijski odbori razglasili po listih. Na svidenje v Ljubljani in v Mariboru ter tovariški pozdrav! Mt. ph. Albert Mafnarič, lekarnar. Q jurgjevaC'Podravina.____ Jubilejna tombola kranjskih gasilcev Ljubljana, 3. avgusta. Včerajšnje gasilske tombole v Kranju se je udeležila ogromna množica srečolovcev. Sicer je že običaj, da je ta vsakoletna prireditev v Kranju boljše posečana, kot marsikatera druga prireditev, ampak toliko ljudi kot se jih je to pot zbralo, jih pa menda še ni bilo na Glavnem trgu. Tako vsaj pripovedujejo tamkajšnji stanovalci, ki so imeli priliko drugekrati opazovati zbiranje ljudi na tem mestu. Tisoče src, posebno ženskih, je hrepenelo po glavnem dobitku — novemu avtomobilu. Dobil ga je pa tisti, čigar naloga je, dnevno prehoditi lepe kilometre, domači pismonoša Franc Ostanek. Morda mu ga je Fortuna določila, da se bo po dolgih in utrudljivih hojah pri raznašanju pošte koncem tedna še s samodrčom malo povozil, v veselje in zabavo svoji družinici. Na sliki je pogled po Glavnem trgu, ko se pred pričetkom tombole preriva množica za sprednja mesta ob odru, kjer so se žrebale in izklicevale številke. Tragična smrt ljubljanskega odvetnika V duševni potrtosti se je ustrelil Ljubljana. 3. avgusta. Danes popoldne okrog 15.15 je počil v stanovanju v II. nadstropju v Gledališki ulici 4 strel iz samokresa. Stanovalci v hiši, ki so strel slišali so takoj razburjeni prihiteli pred vrata stanovanja, kjer so zvedeli, da si jc pravkar končal življenje odvetnik dr. Roman Ravnikar. Dr. Ravnihar je bil že dalje časa močno potrt in živčno silno razdražen. Na živce so mu šle silno težke družinske razmere, zaradi katerih je bil zadnji čas popolnoma razdvojen. Danes popoldne je sedel s svo» jo materjo v sobi in pričel govoriti z njo o revolverju, ki ga mu ije ona bila nedavno skrila. Mati mu je izročila samokres samo zaradi tega, ker ji je sin omenil, da se mu zdi, da je nabasan in da bi rad naboje odvetnik dr. Roman Ravnihar odstranil. Čim pa je imel dr. Ravnihar samokres v roki, je stopil nazaj v sobo in si pognal kroglo v glavo. Padel je na mestu mrtev. O žalostnem dogodku so v po* poldanskih urah obvestili policijo in je prišla v hišo komisija, ki sta jo tvorila zdrav-nik dr. Avramovič ter nadzornik Marko Močnik. Pokojnikovo truplo so po komisijskem ogledu okrog 17. odpeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Nesrečni pokojnik, star šele 40 let. je bit v Ljubljani zelo znan. Služboval je svo-ječasno v ministrstvu, slednjič pa se nastanil v Ljubljani, kjer se je »dejstvo-val tudi v gospodarsko-političnem življenju a zadnji čas se je posvetil odvetništvu. Novo ognjišče prosvete ob severni meji Slatina Radenci, 3. avgusta. Prizadevanje tukajšnjih odličnih javnih delavcev, predvsem župana g. Jakoba Zem-ljiča, je kronano z velikim uspehom: v neposredni bližini zdravilišča stoijri nov hram prosvete, nova šolska stavba, velika štirirazredna osnovna šola kralja Aleksandra I. Že so dovršena skoro zadnja dela na impozantni stavbi in okrog nje, le tu« intam ije potrebna in se dovršuje sedaj še kaka mala korektura. Zadnje dni je bil dograjen tudi še studenec, in v notranjosti se dovršujejo -zadnje izpopolnitve. Krajevni šolski odbor pod načelstvom neumorno delovnega župana je minile dni imel sejo, v kateri je določil že tudi vše podrobnosti programa za slovesni dan blagoslovitve in otvoritve nove šole dne 16. t. m. G. pomožni škof dr. Tomažič je ljubeznivo obljubil svoje sodelovanje. Pri prihodu dopoldanskega vlaka ob 9.17 bo oficijelni sprejem gostov na kolodvoru. Nato se bo vršila pri kapelici Sv. Ane v zdravilišču slovesna služba božja in pridiga g. škofa dr. Tomažiča. Po maši bo slavnostna povorka gostov in naroda do šole, kjer bo takotj opravil slovesno blagoslovitev nove zgradbe gospod pomožni škof, slovesno otvoritev pa zastopnik kr. banske uprave. Vse goste bo ob tej priliki pozdravil domači župan. Ob 14. do v zdraviliški restavraciji banket na čast povabljenim gostom, sledila bo narodna slavnost z godbo in drugimi privlačnimi točkami. Želeti ije, da se te lepe obmejne slavnosti udeleži domače ljudstvo polnoštevilno, da pa tudi iz vseh bližnjih in daljnih sosednih krajev orihits prijatelji narodne prosvete v lepo Slatino Radence! -- Nujno potrebna regulacija Mojstrana, 3. avgusta. Prebivalstvo Mojstrane in Dovjega go« tovo še dolgo časa ne bo pozabilo usode-polne viharne noči pred šestimi leti, ko jim je narasla Bistrica in Sava napravila v par urah milijonsko škodo. Deroča voda je odnesla velike množine obdelanega lesa iz Vrat, podrla več mostov in ob vodi stoječih poslopij ter tako zelo občutno prizadela vaščane. Še vedno se poznajo posledice te elementarne nezgode — struga je docela raztrgana, poslopja (med njimi tudi Sokolski dom) so močno ruinirana in potrebna brezpogojnega popravila, ker v tem razpadlem stanju se kvari lice vasici, ki spada med letovišča. Vodni tok ob večjih na» livih z lahkoto izpodkopava raztrgano strugo, ki se na ta način vedno veča, ljud- i stvo pa s strahom gleda to uničujoče delo mokrega elementa, posebno še zato, ker stoji pretežni del vasi v neposredni bližirri Bistrice. Ker smo v planinskem svetu, kjer so atmosferne neprilike zelo pogoste, obstoji bojazen, da napravi ob ponovni poplavi tok Bistrice neprecenljivo škodo in vas docela uniči. Da se pravočasno odkloni ta nevarnost, je potrebna čim prejšnja izvedba regulacijskega načrta. Ne smemo pa prezreti, da nam z dru. ge strani uničuje rodno zemljo tok Save, ki prinaša s seboj velike množine proda in zato stalno izpreminja svoj tok. Kjep so bila nekoč rodovitna polja, vidimo danes ie še obširno neplodno zemlijo. pokri« to s kamenjem. Da preneha uničevanje plodne zemlje, bi bilo neobhodno potrebno regulirati Savin tok zlasti od Borov do betonskega mosta v Mojstrani in ob njenem spodnjem teku proti Hrušici. Apeliramo na pristojne činitelje. da uvidijo obstoječo nevarnost in pripomorejo k skorajšnji realizaciji regulacijskega načrta. Usnje so kradli Ljubljana, 3. avgusta. Te dni so nameravali trije mladi pokvari jenci spraviti v promet večjo kvličino kož, seveda takole bolj poceni. Delavec Martin, stanujoč v Oglarje vi ulici 39, ije zahajal že dalje časa na obiske k nekemu svojemu prijatelju na Zaloško cesto, tam se je seznanil tudi s 171etnim sodarskim vajencem Ivanom, s katerim sta šla večkrat na izprehod po Zaloški cesti in okrog splavišč Mergenthalerjeve usnjarne, kjer je Martin spazil ugodno priliko, kako bi se lahko ukradlo nekaj kož, ki bi jih nato spravili v denar. Pričel se je pomenkovati o tem z Ivanom, nakar sta napravila načrt. Ivan si je napravil tudi vitrih in ije nato več večerov oprezoval okrog skladišč. Pred nekaj dnevi v večer« nih urah se je Ivan odločil in se splazil v eno izmed skladišč ter ukradel 8 kož usnja (boks) ter večjo količino podplatov Kože je izročil nato Martinu. Ta jih je odnesel na svoj dom, nato pa stopil v stik z 181etnim kovaškim vajencem Henrikom iz Šiške. Ker se sam ni upal prodajati ukradenih kož, je nagovoril Henrika, da jih razproda on. Kože mu je izročil predsinoč-nijiim pred glavnim kolodvorom. Fanta pa je kmalu srečal stražnik -in temu se je videl Henrik sumljiv, zato ga je vprašal, kaj nosi v zavoju. Henrik je stražniku povedal, da ima v zavoju usnje, ni mu pa znal po-vedati čigavo je. Stražnik je fanta odvedel na stražnico, kjer so ga pridržali. Po za« slišanju sta bila že naslednjli dan aretirana tudi Martin in Ivan in se je tako cela zadeva pojasnila. Vsi trije ptički so za enkrat spravljeni v zaporu. S kmečkega praznika na Krškem polju Zanimiv prizor pri dvovpcežni dirki Domače vesti * Odlikovanje. Nj. Vel. kralj ie odlikoval t ukazom z dne 16. julija 2. dr. Aloiziia Praunseisa. zobnega zdravnika v Liubiiani. z redom sv Save III. stopnje v n-rizna-n.ie njegovega požrtvovalnega delovanja na narodnem, kulturnem in karitativnem po-lju. Dr. Praunseis ie lani slavil 35 letnico svojega delovanja kot zdravnik in 30 letnico odkar se ie nastanil v Ljubljani. Iskreno čestitamo! * Kočevje proslavi 10 letnico vlade kra-Ija Aleksandra. Poročajo nam: V nedeljo dopoldne se je vršil v mestni posvetovalnic; v Kočevju sestanek vseh kočevskih kulturnih in prosvetnih društev, ki ga je sklical mestni župan, dvorni svetnik g. Maks Kostanjevec. Sestanka so se udeležila po svojih zastopnikih vsa društva, kt imajo svoj sedež v mestu. Poleg tega so b:li navzoči tudi zastopniki trgovskega gremija in obrtniške ter gostilničarske za-dtuge. Spontano ie bil sprejet predlog župana, da se ob priliki 10 '.etnega vladanja našega velikega kralja priredi svečana proslava . Na predlog okrajnega glavarja Alberta Platzerja je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki mu predseduje g. Gustav Verderber. gostilničar. Ta ie nato podal nrogram proslave: 15. avgusta ob 18. slavnostna seja občinskega odbora. Ob 20. baklada in razsvetljava mesta. Ob 21. koncert. 16. avgusta ob 5. zjutraj budnica ob 10. slavnostna služba božja, potem javni koncert in cvetlični dan. Dopoldne ljudska veselica. Na sestanku ie bilo opaziti vzorno enodušnost slovenskega in nemškega dela kočevskega prebivalstva. V HOTELU TIVOLI »DANCING« + Izpremembe v državni službi. Imenovani so: uradniški pripravnik Franc Kokol za arhivskega uradnika pri sreskem načelstvu v Ljutomeru. Marija Hlebš za arhivsko uradnico pri banski upravi v Ljubljani. Franc Ž-ibret za podnadzornika policijskih agentov pri mestni policiji v Mariboru. Ivan Zorita pa za shižitelja pri sreski izpostavi v Skorji Loki. Premeščeni pa so: arhivarka Marija Potokar od banske uprave k sreskemu načelstvu v Ljubljani; podnadzornika policijskih agentov Ivan Don-djevič in Martin Drugovič k upravi policije v Ljubljani, policijski stražniki 1. razreda Alojzij Batič. Rudolf Braz, Anton Bu-dak. Matija Česnik in Mihael Dintinja pa vsi k upravi policije v Ljubljani. + Iz zdravniške zbornice. Kr. banska uprava Dravske banovine razglaša, da je bil dne 22. julija dr. Stanislav Strnad. zdravnik v Ljubljani, vpisan v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino. * .Natečaj za gradbenega inženjeria ie razpisala komanda Kosovske divizijske ob-histi. ki sprejema prošnje do 10. avgusta. + Spominska kapelica v Rogatici. V Ro-gatici ie bila v nedeljo na svečan način posvečena spominska kapela pogrešanim srbskim bojevnikom ip Bosancem, ubitim v svetovni vojni. Kralja je na svečanosti zastopal general Gjukič. Sla vnos ti so prisostvovali zastopniki oblasti in velika množica ljudstva iz Bosne in Hercegovine. * Varaždin&ki maturanti v Sloveniji. Po triindvajsetdnevnem potovanju po Jugoslaviji so se maturanti varaždinske gimnazije preteklo soboto povrnili v svoja domovanja. Prepotovali so velik del Hrvatske. Srbije. Dalmacije in Slovenije. S P1U-viških jezer so prispeli v Ljubljano, obiskali Biled in Bohinj ter se nekateri povpe-li tudi na Triglav. Z najlepšimi spornim so se vrnili v domače kraie. * Odličen gost na Bledu. V nedeljo ie dospel na letovanje na Bled g. minister CSR dr. Matoušek in se nastanil v hotelu Jekler. * Starorimski denar najden v Bjelini. V selu Modrine v okolici Bjeline so te dni naleteli na lonec starorimskgga srebrnega in bakrenega denarja. Na posestvu seljaka Tripkoviča so svinje razrilp tla ter ori tem spravile na dan večji lonec, v katerem je bilo okoli 20 kg denarja. Ves ta zaklad so prinesli v Sarajevo, kjer se je ugotovilo da je denar večinoma iz dobe cesarja Va-lentinijana I. in njegovih neposrednih naslednikov. Denar je bil ksovan v Sisku. Solunu in Akvileji. + Natečaj za stražnike sodnih zaporov Ministrstvo pravde ie razpisalo natečaj za popolnitev 80 mest stražnikov solnih 73-porov in sicer 30 v kategoriji zvaničnikov, r0 pa v kategoriji služiteljev. Kandidati, ki se žele prijaviti, morajo izpolniti pogoie. ki jih predvideva uradniški zakon in uredba o uslužbencih kazenskih in drugih slič-rih zavodov, objavljena v Službenih Novi-nali dne 15. junija 1931. + Izenačenje predpisov o lovopustu. Službeni list banskp uprave od 31. julija prinaša naredbo. kii je zelo važna za lovce. Uvaja se enoten prepovedani lovski čas za območje vse Dravske banovine. + Obmejne izkaznice za turistovski promet z Italijo. Glede na notico iz Celja v »Jutru« naznanja podružnica SPD v Kranju. da ie že prejela vidirane obmejne izkaznice svojih članov, ki so za nje znnro-sili. Izkaznice so bile poslane oo sreskem načelstvu s posredovanjem italijanskih obmejnih oblastev pristojni k ve stud, in sicer za "dsek od Peči do konca Špice kvesturi v Vidmu (Udine). ki jih je vidirane vrnila \ najkrajšem času oo županstvu naše obmejne občine Rateče sreskemu načelstvu: za ostali obmejni odsek pa ie sresko na-čelstvo poslalo izkaznice v vidiranje še kvesturi v Gorici, ki jih ie šele pred kratkim vrnila na urgenco sreskega načelstva v Kranju. Kmalu potem sta hotela naoravi-ti dva naša člana turo čez Vršič na Mojstrovko. Jalovec, Koritniško kočo. na Mangart, k Belopeškim jezerom in nazaj. Jugoslovenska straža na Vršiču iima je vi-dirala izkaznice ob prekoračenju meje. a italijanska straža ju ni pustila dalje. češ. da nima še nikakie tostvarne odredbe od svoje višje oblasti. Zaradi tega sta se morala oba izletnika vrniti na našo stran', kjer jima je straža zopet potrdila povra- tek iz Italije. Nastane vprašanje: Ali je v veljavi »Sporazum o turistovskem prometu v obmejnih pasovih«, podpisan v Nettunu dne 20. julija 1925. ter objavljen pri tako-zvanih nettunskih konvencijah v Uradnem listu z dne 19. februarja 1929.. št. 74-18. ki je bil dopolnjen z odločbami jugoslo-venske-italijanske komisije, podpisanimi v v Opatiji dne 6. junija 1929. in ki so se začele izvajati dne 15. avgusta 1930. ter sta poleg tega obe vladi že izmenjali liste planinskih društev, katerih člani imajo pravico. da se poslužujejo ugodnosti navedenega sporazuma? * Novi grobovi. Na Bledu je umrl učitelj g. Viktor D a c a r. Prišel je iz Dola pri Hrastniku, kjer je služboval, že bolan domov na počitnice. V najlepši mladeniški dobi, star komaj 25 let, je podlegel težki bolezni. Bil je vzoren učitelj in član raznih društev, ki izgubijo z njim enega naj-marljivejših delavcev, družina pa srčno ljubljenega sina. — V Kočevju je v nedeljo umrla v čestiti starosti 86 let gospa Marija J a v o r e k, mati rudniškega knjigovodje. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Nove telefonske zveze. Kakor objavlja dravska poštna direkcija, je bil v zadnjem času otvorjeu telefonski promet med Sv. Janezom ob Bohinjskem jezeru ter Gorico. Opatijo. Trstom in nekaterimi drugimi italijanskimi mesti; nadalje med Muto ter Trstom in Reko; med Konjicami in Prago: med Ljutomerom. Milanom in Rimom; med Sv. Jurijem ob Taboru. Prago in Žatcem ter med Mariborom, in Judendorfom in Strassenglom. * Prodaja starih znamk. Poštna direkciia v Ljubljani bo prodala dne 9. septembra z ustno dražbo stare znamke, dne 10. sent. pa s pismeno dražbo okrog pet vagonov starega papirja. * Himna Jadranske straže. Izvršilni odbor Jadranske straže v Splitu ie razpisal natečaj za uglasbenje himne Jadranske straže na tekst R:harda Kataliu'č:i Jereto- Od 2.-I5. avgusta vsak večer do 2. popolnoči va, ki se dobi pri izvršilnem odboru Jadranske straže. Himna nai bi se ga~biia v obliki koračnice in nai bi bila komnoni-rana za en g!a.s in klavir. Tekmujejo lahko jugoslovenski skladatelji. Vsi zadevni prispevki naj se pošljejo izvršilnemu odboru Jadranske straže v Splitu v zapečateni kuverti pod šifro, ime avtorja pa v posebni kuverti najpozneje do 1. decembra 1931 Najboljša skladba dobi nagrado 3000 Din. + Koroški dijaki na grobu neznanca junaka. Kolo srbskih sester, toojih nacionalno in humanitarno delovanje je splošno znano, je v nedeljo sprejelo in pogostilo skupino koroških dijakov, ki so na ekskurziji po Jugoslaviji prispeli v Beograd. Ga. Riste Odaviča ie v presrčnem govoru po-vidi koroške dijake v Beogradu. Za pozdravila goste in izrazila svoio radost, da zdrave se je zahvalil akademik Biogumil Kranjc. Dr. Miiikula je orisal slikovito lepoto Koroške in izrazil željo, da bi jugoslovenski bratje vrnili poset lepim koroškim planinam in jezerom. Po kosilu so dijaki zapeli nekai koroških pesmi V avtomobilih. ki iih ie dala na razpolago beograjska občina so se dijaki odpeljal na Avalo ter položili venec na grob neznanega junaka. Koroški gosti so včeraj odpotovali v Sarajevo, Dubrovnik in Split, kjer ostanejo teden dni. potem pa prekio Sušaka odpotu.eio v Slovenijo. Zanimajo se zlasti za Bled in Bohinj im za Triglav. + Poziv planinarjem. Litijska podružnica S>PD otvori v nedeljo 9. t. m. svojo kočo na Sv. Gori Ta koča bo ena najlepših planinskih oporišč v našem Zasavju. Opozarjamo planinarje na to planinsko slavje ter jih vabimo, da se v čim večjem številu udeleže otvoritve. Naša dolžnost je. da na ta način izrazimo priznanje za planinsko delo vrli litijski podružnici. Osrednji odbor SPD Ljubljana. + Za dobro zvezo s Čabrom. Popotnik nam piše: Pred par dnevi sem se napotil zopet v Cabar. imajoč pred očmi prav dobro lansko zvezo, a to pot sem se pošteno vre-zal Ni mi prišlo na um. da bi se preje informiral, ali še obratuje avtobus Rakek-Tršče. In tako sem obsedel v Starem trgu pri Ložu. Ni mi žal. Tu te postrežejo izborno. posebno so znamenite ščuke, ki si jih Ljubljančani težko privoščijo. Veliki prijaznosti znanega lesnega veletržca gosp. Kovača se imam zahvaliti da sem imel priliko potegniti se z njegovim avtom do Čabra. Kraj ie bil že večkrat popisan tudi v »Jutru« in zasluži precej pokornosti tudi v tuiskoorometnem pogledu. Nekaj Zagrebčanov ie tod na oddihu in vsega je tu dovolj: dobrega zraka, solnca in vode. Čuditi se pa je. da so zveze tako slabe. Edina zveza; ki sedaj obstoja je avtobusna, ki vodi iz Cabra do Broda in od tam s Pečni-karjevim avtobusom dc Kočevja in v Ljubljano. ali na obratno. Razume se. da je ta proga v primeri z železnico precej draga in zato ni praktična. BHo bi elede na dejstvo. da spada srez Cabar pod upravo dravske banovine, potrebno vzpostaviti redno zvezo z Ljubljano, za kar nai bi se pobrigali nred vsem trgovski krogi, ki hočejo dobiti stik z »Gorskim Kotarom«, kakor se pokrajina nazivlje. Opozarjam tudi fia te kraje prireditelje raznih počitniških kolonij, ker so klimatične razmere naravnost idealne, človeka zaboli očitek: »Ljubljančani se nič ne brigate za nas!« Vzpostavite dobre prometne zveze s Čabrom in potem bo tudi v teh zapuščenih krajih mnogo bolje. * Prihod dece naših westfalskih rudarjev Kakor je včerajšnje »Jutro« obširneje poročalo. prispe danes iz Nemčije posebni vlak z 200 slovenskimi otroki, ki ostanejo pri nas do 4. septembra. Na Jesenice prispe vlak ob 17.34 in nadaliuie pot proti Bledu, kamor dospe ob 21.24: Tu bo deca prenočila. Naprošamo Jeseničane in Blei-čane. da orirede westfalski deci prisrčen sprejem. Jutri ob 16.15 prispejo, mali izletniki v Ljubljano. * Izvršena smrtna obsodba. V Kumano- vu je bila v nedeljo zjutraj izvršena smrtna kazen nad Stanislavom Nikoličem iz sela Surčice. katerega je sodišče v Kuma-novu dne 4. aprila letos obsodilo na smrt zaradi trojnega umora. Justifikacijo je izvršil krvnik iz Sarajeva s svojim pomočnikom. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. (TO zobna pasta najboljša! * Foto-abecednik ie naslov za fotoama-terle velevažnega dela. ki bo obsegalo več zvezjkov. Foto-abecedn;k se dobi v samozaložbi drogerjie Gregorič v Ljubljani. Prešernova ulica 5. in stane zvezek. Ki ie sedaj izšel 18 Din. Zvezki Foto-abecedni-ka bodo obravnavali razne stopnje fotografiranja in fotografij, kakor dela v temnici, povečavanje, reprodukcije, retušo itd. Prvi zvezek seznanja začetnike s pomočjo mijogih slik in tudi drugače prav nazorno z uporabo kamere za navite filme in z aparati za plošče in zložene filme. Zvezek ima 64 strani in 130 slik. Delo ima namen premostiti fotografsko nevednost ter ustvariti iz interesentov dobre in zado-vol.ine amaterje, ki ne bodo fotografirali samo »za silo«, temveč bodo znali delati res dobre slike. Ta namen bo delo. po prvem zvezku sodeč, doseglo v polni meri Iz Ljubljane u— Zadnja pot akademika Cirila Cibra je bila polna globoke pijetete do pokojnika Mnogobroina udeležba in prekrasno noklo-njeno cvetje je pokazala, kako globoko se je dojmila nesrečna usoda mladeniča številnih prijateljev in znancev, ki so spremili pokojnika do groba. Za lepim vencem tovarišev geodetov je stopala močna skupina akademikov in pokojnikovih prijateljev. Prekrasen venec je položil na krsto pokojnikov brat in svakinja dr. Cibrova prelepi so bili venci rodbine Mrakove in Drnovškove, dalje venec pokojnikovih sorodnikov in ožjih prijateljev, vsa bol strtega dekliškega srca pa je bila povezana v velikem vencu iz prekrasnih belih dalij in vrtnic, ki ga je poklonila nesrečnemu Cirilu v slovo njegova zaročenka Danica. Številnim sorodnikom se ie pridružila dolga vrsta občinstva. Pri Sv. Krištofu in na grobu so zapeli akademiki in . prijatelji globoko občuteno dve žalostimki. Ko so položili pokojnika k njegovemu očetu in materi, ki ie bil oba izgubil v enem tednu, ni ostalo suho nobeno oko. Ave. anima candida. nai Ti bo lalrka žemljica. Prvovrstni mednarodni artisti u— Ravnateljstvo drž. ženskega učitelji šča v Ljubljani javlja, da se bodo pričeli ponavljalni izpiti dme 26. avgusta. Vse prizadete učenke naj se javijo tega dne pred 8. uro v ravmateljevi pisarni. Vpisovanje v 1. razred učiteljišča bo 1. septembra, v vse . druge razrede učiteljišča, dekliške vadnice in v otroški vrtec pa 5, septembra. Otvoritvena služba božja bo 9. sept. One učenke, ki se na novo vpišejo, nai prinesejo seboj krstni (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo: za 1. razred je pogoj izpričevalo o nižjem tečajnem odnos-110 završnem izpitu in ne prekoračeno 17. leto starosti. Podrobnosti o vpisu in pričet. ku šolskega pouka bodo pravočasno jav-ljene v veži šolskega poslopja. u— Francoski pirotehniki v Ljubljani. Danes ob 8.40 pride v Ljubljano 15 francoskih politehnikov s svojimi profesorji. Na kolodvoru bo sprejem odnosno pozdrav vojaških oblastev. mestne občine, francoskega konzulata in instituta, tehnike i. dr. u— Skupno gasilsko vajo je napravila prejšnjo nedeljo Ljubljanska gasilska žu-pa za svoj južni del. Vaje. ki se je vršila na Ižanski cesti 47 na Barju, so se udeležila naslednja društva: Barje. Lavrica, Orle in Rudnik; Barje tudi z naraščajniki. ki so bili na znak požara prvi na mestu in so prišli tudi prvi v akcijo. Vaio ie vodil župni pod načelnik g. Ivam Vrbinc. To je bila senzacija za Barjane. ki so v velikem številu opazovali brezhibno delovanje in vzarno disciplino gasilskih društev. Vaji sta prisostvovala tudi žunni načelnik g. Zupan in župni tajnik g. Boris Roš. u— Dela pri kanalizaciji Viča in Rožne doline razmeroma hitro napredujejo. Glavni kanal so že izkopali po Tržaški cesti do Glinške ulice in so tudi že v tej ulici poglobljeni jarki. Po Tržaški cesti so napredovali dalje s kopanjem jarka skoro do Tribuča. dočim so na Glincah pričeli z vrtanjem gornjih n las tj ceste, nakar bodo jarek poglobili. Kakor hitro bodo jarki izkopani bodo začeli s polaganjem cevi. potem pa« bodo začeli izkopavati stranske kanalizacijske naprave. u— Avto ga je povozil. Predsnočnjim ie podrl neki avomobilist na Dunajski cesti 4 letnega sinčka delavca Ivana Volaja. sta-nujočega v Gramozni jami ob Vodovodni cesti. Dečko je kobacal čez cesto in ga je avtomobilist opazil šele v zadnjem hipu. ko nesreče n! bilo mogoče več preprečiti. Dečka, ki je utrpel precei hude poškodbe na celem telesu, je v bolnico odpeljal avtomobilist sam. u— Nesreča na veselici. Na prireditvi Sokola PI. se ie težje ponesrečila poštna uradnica gdč. Stana Zagorjančeva. stanujoča na Sv. Petra cesti 77. Gospodična ie Površnike, obleke in vsa dru^a oblačila za gosoode in deco nudi v naivecii izbiri tvrdka J. MAČEK, Lfub-liana, Aleksandrova c. 12. fymooooooofy^oex>orioeyr>oeooooo^ Izjava. Javljamo syo.jim cenjenim odjemalcem na znanje, da gospod Karlo Fabiani ni več naš zastopnik, torej ni pooblaščen za našo tvrdko sprejemati naročila, sklepati pogodbe, oziroma inkasirati denar. 10218 Kanold d. d., Karlovac. imela posla v paviljonu, kjer so kuhali hrenovke. Zvečer je hote! nekdo naliti v aparat špirita, ki pa se ie hipoma vnel in ie plamen bušil Zagorjančevi v obraz ter ie osmodil tudi po rokah in na prsih. Pone srečenko so odvedli v bolnico. u— V nedeljo vsi v Zgornjo Šiško na žegnanje! Vabijo gasilci. u— Ušel je v soboto zjutraj kanarček na Zabjaku š>t. 6. Kdor bi ga slučajno ulo vil. nai ga vrne proti na&radi na nasiov: Bitenc. Zabjak št. 6. u— Tatvine. Posestnici Amaliji Klemen-čičevi na Dunajski cesti je bila v noči na ponedeljek ukradena z dvorišča kompletna kopalna obleka s čevlji in ruto vred v vrednosti okrog 400 Din. V spalno sobo delavca Šeliga v Vrečni ulici 3. se je vtihotapil v nedeljo najbrže v jutranjih urah neznan tatič in wj ukrade! 290 Din gotovine. Tudi kolesarski tatovi so na poslu. Nekdo ie odpeljal 700 Din vredno črno ole-skano kolo uradnici Eli Zupančičevi izpred pisarne odvetnika dr. Pirca v Cigaletovi ulici. Drugo kolo je bilo ukradeno ključavničarskemu pomočniku Ivanu Vidicu izpred Jelačinove gostilne na Rudniku. Kolo ie znamke »Tribuna«, zeleno pleskano. vredno 600 Din. Mariia Okornova iz Luč pri Višnji gori ie prinesla včeraj zjutraj na ljubljanski trg zelenjavo. Med prodajaniem Pa je pustila torbico ležati v košari in jo ie kmalu zapazil drzen žepar. ki jo je spretno izmaknil. V torbici ie bilo 180 Din. u— Pijančki ali hudobneži so včeraj ponoči v Prešernovi ulici razbili na vratih delikatesne trgovine Franceta Slamiča veliko. 700 Din vredno šipo. Storilce zaslc-duie policija. Iz Celja e— Poslovilni večer g. polkovnika Kosti-ča. V soboto zvečer je priredil upravni odbor Oficirskega doma v Celjskem domu na čast bivšemu poveljniku 39. pešpolka g. polkovniku Vojislavu Kostiču ob njegovem odhodu na novo službeno mesto pomočnika poveljnika šole za aktivne pehotne častnike v Sarajevu in profesorja na tem zavodu presrčen poslovilni večer, na katerem se je poleg vseh častnikov garnizije zbralo tudi številno civilno občinstvo, med njimi pred-dtavniki vseh uradov, oblastev in društev. Slovo od odličnega vojaškega strokovnjaka in prijetnega družabnika je bilo res iskreno in je pokazalo, kako zelo priljubljen je bil odhajajoči g. Kostič. Izrečenih je bilo več govorov, med drugimi se je poslovil v imenu Sokola tudi starosta g. dr. Milko Hrašovec. e— Nova mestna policija je v nedeljo opoldne nastopila svojo službo in so bili stari stražniki, izvzemši nadzornika Šonca in 5 višjih stražnikov, ki ostanejo v Celju še 2 meseca v instrukcijske svrhe, odpuščeni na nova službena mesta v Ljubljani in Mariboru. Stražniki nosijo nove uniforme, ki so predpisane za vso policijo v državi, na križišču pred Ljubljansko kreditno Ples pred in po sporedu — Jazz — Kuhinja in pijača odlična banko pa ima prometni redar na levem rokavu rdeč trak z modrim kolesom. Novo osobje celjske mestne policije je naslednje: konceptni uradnik Franc Preinfalk, pisarniški uradniki Franc Kopše, Franc Berdnik in Mirko Razlag, pisarniški pomočnici Ana Finkova in Marija Travirkova, agenti Anton Bukovec, Franc Zavcc in Karol Acman (kot pripravnik), poveljnik straže je Vinko Pribovšič, stražniki pa so Anton Ben-čič (pripravnik), Anton Cencen, Fran jo Cestnik, Martin Dobrotinšek (pripravnik), Franjo Drozg, Janez Gašparič, Vekoslav Gliha, Franc Glušič, Ivan Jeriček, Janez Kukovec, Franc Malgaj, Franjo Mlakar, Tomaž Pavli, Anton Preložnik, Josip Rup-reeht, Martin Rostohar, Anton Stumber-ger, Jakob Učakar, Vincenc Završek, Ivan Zakrajšek in Franc Zdolšek (pripravnik). Uradni sluga je Josip Kolar. e— Pohitite z obnovo srečk III. razred«, ker traja obnovitveni rok le še 3 dni! e— Porcijunkulsko vrvenje. Kakor običajno, so tudi letos prihitele k očetom ka-pucinom na Miklavškem hribu velike množice romarjev iz raznih krajev ožje domovine, z njimi pa tudi številni sejmarji, ki so razpeli svoje šotore po vsem Bregu in vse do kostanjeve aleje v mestnem parku, kjer je vso noč kar mrgolelo mladih zaljubljenih parčkov. Seveda so gnečo izrabili tudi razni prijatelji in prijateljice tuje lastnine. Policiji se je posrečilo, da je prijela dve mladi žeparici in ju izročila sodišču. Sicer se je pa vsa slavnost končala v redu. e— Dve nesreči. V Zibiki pri Šmarju je padel pred dnevi pri nakladanju detelje z voza 18-letni kočarjev sin Janez Močnik in si hudo poškodoval levo roko v rami. Pred tedni se je urezal v levo roko mesarski pomočnik pri Rebeuscheggu, Varlec. Pomočnik na rano ni dovolj pazil, kar pa se mu je hudo maščevalo. Rana se je inficirala in Varlec je moral poiskati pomoč v bolnici, kjer se zdravi tudi Močnik. e— Poskušena goljufija z menico. V soboto je prišel v neki tukajšnji denarni zavod komaj 22-letni brezposelni električar Karol Pristovšek, pristojen v škofjo Loko, in predložil blagajniku pismo, v katerem prosi obratovodja Bergmannove tekstilne tovarne na Spodnjem Lanovžu, naj zavod izplača na priloženi menici, podpisani od njega in lastnika tovarne, prinašalcu posojilo 10.000 Din. Blagajnik je pismo in menico vzel in naročil, naj Pristovšek pride po denar v ponedeljek dopoldne. Obenem pa se je informiral pri tvrdki Bergmann in izvedel, da je pismo z obema podpisoma na menici vred ponarejeno. Včeraj dopoldne je Pristovšek, ki je šele 28. julija zapustil ječo, kjer je odsedel 10-mesečno kazen zaradi raznih sleparij, ki jih je zagrešil lani pri raznih celjskih trgovcih, res prišel po denar. Blagajnik mu je rekel, naj malo počaka in je medtem stopil v sosednjo sobo k telefonu, po katerem je obvestil kriminalni oddelek mestne policije o sleparju. Pristovšek pa je takoj zavohal nevarnost in jo je urnih nog popihal na cesto. Blagajnik je stekel za njim in ga v sosednji ulici ujel ter izročil policiji. Tako bo fant po pičlem tednu svobode zopet romal pred sodnike. e— Dober tovariš je 25-letni brezposelni rudar Josip Sluga iz Trbovelj, o katerem smo poročali predvčerajšnjim, da ga je are- tirala celjska policija zaradi navedbe napačnega imena in'kot vojaškega begunca. Pri pregledovanju starih tiralic je policija ugotovila, da je Sluga zasledovan že iz leta 1929. zaradi tatvine. Sluga je namreč v Belgiji nekemu svojemu tovarišu ukradel dokumente in 900 frankov ter pobegnil po svetu. Izročili so ga sodišču. Iz Maribora a— Minister inž. Sernec v Mariboru. Včeraj popoldne se je z brzovlakom iz Beograda pripeljal v Maribor minister za zgradbe inž. Dušan Sernec. Na kolodvoru sta ga sprejela in pozdravila župan dr. Ju-van ter okrožni inšpektor dr. Schaubach. a— Upokojeno učiteljstvo iz Maribora in okolice bo imelo svoj družabni izlet v četrtek 6. t. m. popoldne v Ruše ob ugodnem vremenu. Utaborili se bodo na kratko v gostilni g. Črnka (prej Novak). Gdhod iz Maribora z vlakom (glavni kolodvor) ob 13.18, vrnitev z večernim vlakom. Vabljeni so učitelji upokojenci iz sosedstva. a— Povratek ferijalne kolonije iz Ka-štei Lukšiča. Danes ob 17. uri prispejo otroci mariborske ferijalne kolonije v Ka-štel Lukšiču zopet v Maribor. Vsi so zdravi in veseli, za kar se imajo zahvaliti skrbnemu vodstvu kolonije. Starše otrok pozivamo, da pridejo ob 17. uri na kolodvor po svoje malčke. a— Zaključek šolskega leta na Vinarski in sadjarski šoli. Dne 30. t. m. se je vršila na mariborski banovinski vinarski in sadjarski šoli zaključna slovesnost ob sklepu šolskega leta. Ob pol 8. se je vršila v stolni cerkvi skupna maša za učence in uradništvo. Ob 9. je v šoli sami, v učilnici 3, pevski zbor učencev najprej zapel Pre-mrlov »Slavospev«, nato pa je ravnatelj zavoda g. Priol pozdravil goste in podal letno poročilo o delovanju v minilem šolskem letu. Sledilo je izpraševanje učencev od 9.30 do 12., zaključni izpiti absolventov, ki jih je bilo 33. Vsi so izpite prestali % dobrim in prav dobrim, 4 (Kramer, Ivanu-ša, Zidarič in Zemljič) pa celo z odličnim uspehom. Ravnatelj g. Priol je sam izjavil, da je bil v tem letniku odličen materijal, kakor že dolga leta ne. Sledil je nagovor zastopnika kr. banske uprave g. načelnika Podgomika, razdelitev izpričeval in premij. Pevski zbor učencev je še ^apel >Bože pravde«, eden izmed absolventov je izrekel zahvalo, g. ravnatelj pa je i spregovoril ganljiv poslovilni govor in učenci so zapeli še nekaj narodnih pesmi. Zastopniki oblastev in starši absolventov so bili od ravnateljstva zavoda še povabljeni na zakusko. a— Sokol Maribor III Krčevina - Košabi priredi v nedeljo 9. t. m. ob 15. uri v gostilni Jožefe Kekec v Košakih Cžovca) ljudsko veselico z nagovorom, godbo, petjem, telovadnimi nastopi itd. Vstopnina zmerna, čisti dohodek se porabi za nabavo nove bradlje. a— Denarni zavodi v Mariboru poslujejo od 1. do 31. t. m. samo dopoldne. a— Mestno kopališče v Mariboru bo z današnjim dnem zopet odprto. a— Dva lepa tovariša. Nevarnega tatu in vlomilca Ivana Magerla. ki so ga zasačili v njegovem skrivališču na Pohorju in ima na vesti nad 15 vlomov in tatvin v Mariboru in okolici, so v nedeljo po večdnevnem zasliševanju na policiji izročili v zapore okrožnega sodišča. Vrata preiskovalnih zaporov pa so se skupno z .njim zaprla tudi za Ivanom H., ki je bil vreden drug Magerla, od katerega je prevzel del ukradenega blaga in g-a potem prodal. Vrh Cene običajne!! Pridi kmalu, da dobiš še prostor! tega zatrjuje Magerle, da mu je iz njegovega skrivališča in tatinskega skladišča na Pohorju pokradel del plena, ki ga je napravil pri trgovcu Očku, med drugim bri-ljantni prstan, zlato uro, srebrno torbico in še več drugih predmetov. a— Najlepša palača v Mariboru bo vsekakor novozgrajena palača Banovinske hranilnice, ki je zrastla iz tal na vogalu Slovenske in Gosposke ulice, na mestu, kjer je stala poprej Tegetthofova rojstna hiša. V soboto je bil po dokončanih stavbenih delih običajni likof. Posebnost poslopja bodo krasne arkade v pritličju in pa horicontalno premikajoča se okna. Fasada bo obložena z umetnim kamenjem, na terasi pa bodo prostori za prhe in solnčno kopelj. Stopnjišče bo zgrajeno iz podpe-škega marmorja. Vse poslopje je štirinadstropno ter sta zanj izdelala načrt gg. arhitekta Dev in Černigoj. Gradbena dela pa sta vzorno izvedla stavbena podjetja inž. Jelene in šlajmer in živic. Slovesnosti dograditve so se udeležili poleg članov upravnega sveta ter uradništva banke tudi še drugi povabljenci. Zbranemu delavstvu se je zahvalil Za njegovo marljivo delo g. N. štor. Palača bo otvorjena najbrž že tekom meseca decembra. a— Kinematografske predstave. GrSLjski kino od danes dalje veseloigra — 100% nemški govoreči in zvočni film j>Suzana dela red«. — Union kino od danes dalja zvočni velefilm Al Jolson v 100% govorečem in zvočnem velefilmu »Smej se in jokaj«. Iz Slovenfgradca sg— Odhodnica. V kratkem zapustita naše sokolsko društvo dva sokolska para in sicer br. Joško Stergar, ravnatelj po« družnice Ljublj. kred. banke in soproga 6. Vanda, ter br. Marko Zupanič šef po« staje in soproga s. Ana. Solkolsko društvo je priredilo odhajajočim v četrtek 30. m. m. v Sokolskem domu odhodnico. Obema sokolskima paroma ob slovesu za njih delo v prospeh društva najlepša solkolska za* hvala. Zdravo! sg— Ustanovitev podružnice SLD odsek SlovCnjgradec. Na ustanovnem občnem zboru so se organizirali tudi naši lovci in si ustanovili odsek SLD z odborom: na* če-lnik Šentjurc Ferdo, ravnatelj mešč. šo« le, tajnik Sernec Edo, višji sreski gozdar blagajnik Milan Šmid, 'bančni uradnik, od« borniki: Josip Druškovič. veleposestnik, Ivan Barle, šohfci ravnatelj v p., dr. Ar-tur Perger, veleindustrijalec, Anton Per» nat, veleposestnik, ing. Emil Puppis, višji gozid. 6vetnik. grof Douglas Thurn, velepo* sestnik in veleindustrijalec, Povše Martin, veleposestnik. Za ustanovitev odseka 6i je pridobil največ zaslug ravnatelj Joško Stergar. Iz Novega mesta n— Službo seknndarija v ženski javni bolnici je nastopil dr. med. Franc Lebinger. n— Potniki, ki potujejo iz Karlovea v Ljubljano, ali v obratni smeri, vprašujejo, zakaj nimajo vlaki na novomeški postaji, ki je ravno na sredini te dolge proge, daljšega postanka, kakor pičlih 5 do 7 minut. Tako opoldanski viak, ki vozi proti Ljubljani, in večerni, ki vozi ob 19. v Kariovac, torej ravno ob času, ko bi se potniki radi poslu-žili kosila ali večerje. Prosijo železniško direkcijo, da se postanek podaljša vsaj za par minut. n— Popolna likvidacija ceslnih okrajnih odborov Novo mesto, Trebnje in Žužemberk se je izvršila 28. m. m. Vse funkcije teh cestnih odborov je prevzel novo imenovani sreski cestni odbor, ki mu načeluje novomeški župan dr. Josip Režek. n— Zanimiva statistika. V prvi polovici leta so naši mesarji in gostilničarji poklali nič manj kakor 1199 komadov živine, in si- cer: 254 glav goveje živine, stare nad 1 leto, in 350 komadov, stare pod 1 letom. Prašičev je bilo poklanih 565 in drobnice 30 komadov. Iz teh številk se da posneti, da se pra-vibalstvo našega mesta, ki šteje z vojaštvom vred dobrih 4000 ljudi, prav izdatno hrani z mesom, ki jim je vsakdanja prepotrebua hrana. n— Kalilci nočnega miru so zlasti zadnje čase postali zelo aktivni. Skoro ne mine noč, da bi se stanovalci tega ali onega mestnega deja ne pritožili o njih- Prizadeti so v tem pogledu zlasti stanovalci ob Trdinovi cesti, kjer ponočnjaki skoro vsako noč razgrajajo. n— Vandalizem na mestnem kopališču. Ko je oni dan prispel kopališki mojster v mestno kopališče na Loki, je opazil, da so vse varnostne kopališke naprave uničene in pometane v bazen, nekatere pa v Krko. Tudi mestno perišče, ki stoji poleg kopališča, je bilo z enim koncem pogreznjeno v vodo. Vandali so uničili tudi športni čoln dr. R. Kyovskega. Česar pobalini niso mogli odtrgati ali razbiti, so grdo ponesnažili. GOSPODARSTVO Jugoslovenska plačilna bilanca Društvo narodov je v posebni publikaciji objavilo zanimivo študijo o plačilnih bilancah posameznih držav. Ta študija tan-gira komplicirano vprašanje cenitve in vseh dohodkov posamezne države iz inozemstva Ln vseh plačil te države v inozemstvo. Trgovinska bilanca, ki obsega vrednost izvoza .in uvoza, je tedaj le del splošne plačilne bilance. Statistika se nanaša na 29 držav, ki so sekretarijatu Društva narodov poslale zahtevane podatke po shemi, ki deli postavke bilance na prometno bilanco in na gibanje kapitala. Dohodki posameznih držav iz prometne bilance se delijo; 1. na promet z blagom, 2. na promet v novcih in v palicah, 3. na obresti in dividende in 4. na razno, kjer so vpošte-vani dohodki in izdatki za pomorske vozni-ne in druge transportne stroške, za zavarovalnine, premije, poštne, telegrafske in telefonske izdatke, pošiljke izseljencev, stroške turistov an diplomatskih predstavništev itd. V pogledu mednarodnega g.ibanja kapitala pa razlikuje Društvo narodov dolgoročne in kratkoročne operacije. Tu so vpoštevan! izdatki odnosno dohodki v pogledu javnih dolgov, prodaje nepremičnin in razno plasiranje denarnih sredstev. Po tej razdelitvi dobimo o naši plačilni bilanci naslednjo sliko: V milijonih Din Aktiva Pasiva Saldo Blag« 1926 8025 8769 — 744 1927 6578 8314 — 1796 1928 6638 8818 — 2180 1929 8159 8690 — 531 Zlato 1926 — 8 _ 8 1927 — 8 — S 1928 -—■ 4 — 4 1929 •— 5 — 5 Obresti 1926 O 905 — 902 dividend 1927 8 1145 _ 1137 1928 9 1166 — 1164 1929 2 1164 — 1262 Razno 1926 2800 1599 -f 1201 1927 2923 1302 + 1621 1928 2741 944 + 1797 1929 3466 939 + 2527 Skupaj 1326 10.828 11.281 — 453 1927 9509 10.829 — 1320 1928 9381 10.932 — 1551 1929 11.627 10.903 + 729 K gornjim podatkom so potrebna nekatera pojasnila, številke, ki se nanašajo na vrednost blagovnega prometa se ne skladajo s podatki, ki so bili doslej objavljeni. Ta razlika se pojasnjuje s tem, da so te številke po navodilih Društva narodov korigirane, in sicer predvsem v pogledu požrešne ocene vrednosti. Na podlagi tako •izvršene korekture je bila vredonst izvoza, kakor tudi uvoza povečana, in sicer vredrfost izvoza v letih 1926—1929 za 157, 128, 129 in 158 milijonov Din, vrednost uvoza pa za 381, 361, 391 in 228 milijonov. Po tej korekturi je znašala naša trgovin- ska bilanca (v milijonih Din) za 1. 1926: izvoz 7975, uvoz 8005, saldo —30; za leto 1927: izvoz 6528, uvoz 7642, saldo —1114; za 1. 1928: izvoz 6574, uvoz 8222, saldo —1648; za 1. 1929: izvoz 8080, uvoz 7318, saldo -f262. V gori označeni skupni vsoti pa je upoštevan tudi promet na podlas: tihotapstva, ki je znašal v letih 1926 —1929. pri izvozu 50, 50, 64 in 179 milijonov Din in pri uvozu 175, 175, 196 in 190 milijonov Din- Končno je pri uvozu upoštevana tudi vrednost blaga, ki ga dobimo za reparacije, ki ga pa seveda ne plačamo. Vrednost tega uvoza je prav znatna (1926.—1929.: 589^ 557, 400 in 682 milijonov Din) in na videz povečava pasivno stran trgovinske bilance, čeprav ima > razno? med aktivami odgovarjajočo protipo-slavko. Da smo v pogledu plačevanja obresti in dividend močno pasivni, je razumljivo. Pasivnost, ki izhaja iz te postavke, pa narašča od leta do leta. Na dividendah in obrestih privatnikov smo plačali inozemstvu v letu 1926. 573 milijonov Din., 1. 1927. 661 milijonov, 1. 1928. 633 milijonov in 1. 1929. 659 milijonov. Še v večii meri kakor dividende pa so zadnja leta narasla plačila obresti inozemstvu od strani države in samoupravnih teles (1. 1926.—1929.: 232, 484, 533, 610 milijonov Din). Razveseljiv razvoj naše plačilne bilance opažamo v pogledu zadnje postavke pod >razno«. Saldo te postavke (kjer je med aktivami tudi protipostavka za reparacijske dobave) se stalno dviga- Dohodki od naših izseljencev so znašali v omenjenih štirih letih 751, 780, 908 in 966 milijonov Din, denarne pošiljke priseljencev v inozemstvo pa 120, 118, 2]2, 200 milijonov Din, tako da iz te postavke rezultira znaten aktivni saldo. Ugodno se razvija tudi razmerje, med dohodki in izdatki v turistovskem prometu. Dohodki od inozemskih turistov so znašali v letih 1926.—1929.: 338, 427, 361, 406 milijonov Din, izdatki naših turislov v inozemstvu pa 511, 454, 344 in 343 milijonov Din. Tudi ta postavka, ki je bila 1. 1926. še precej pasivna (zaradi velikih izdatkov naših turistov v inozemstvu) je sedaj aktivna. Ostali izdatki in dohodki se nanašajo na Izdatke naših diplomatskih predstavnikov v inozemstvu iu dohodke tujih pri nas, na plačila in prejemke od pomorskih voznin, na plačila zavarovalnih premij itd.). Saldo plačilne bilance prometa je bil v 1. 1929. že precej aktiven. V kolikor pa je bil v ostalih pasiven, je bila la pasivnost večinoma krita v prometu kapitala, tako da izkazuje končno plačilna bilanca le neznatne razlike, ki izvirajo iz netočnosti cenitev. Uvoz kapitala (na podlagi dolgoročnih in kratkoročnih operacij) je znašal od 1. 1926. do 1929. 14;9, 2374, 2092 in 2006 milijonov Din. izvoz kapitala pa 911, 1224, 604 in 2468 milijonov Din. Značilen je znaten izvoz kapitala v 1- 1929., ki izvira gotovo iz znatnega povečanja naših deviznih rezerv (v tem letu za preko 1 milijardo Din), kajti devize so dejansko le kratkoročne naložbe našega kapitala v inozemstvu. Tabor hmeljarjev v Žalcu Žaler. 2. avgusta. Kakor vsako leto, je tudi letos sklicalo Hmeljarsko društvo vse hmeljarje na skupno zborovanje pred začetkom sezone- Še nikoli od obstoja našega hmeljarstva ni prišlo na to zborovanje toliko hmeljarjev, kakor danes. Nad 600 Savinjčanov je napolnilo Roblpkovo dvorano do zadnjega kotička. Vse stopnjice so bile polne hmeljarjev, tako da so mnogi morali oditi. Zadnja huda leta so strnila vse hmeljarje v eno samo družino, ki vsa skrbi in pretehtava, kako naj se obdrži v splošni gospodarski poplavi na površini. Ob pol devet ib ie otvoril zborovanje posle-vodeča podpredsednik gosp. Alojz Mihelčič, ki je opravičil predsednika gosp. Robleka, ki se še ni mogel udeležiti zborovanja, vendar pa je na poti skorajšnjega okrevanja. Ugotovil je ležak položaj našega hmeljarstva. ko se je hmeljski krizi pridružila še splošna gospodarska kriza. Dočim nastopajo drug" stanovi (trgovci, obrtniki itd.) združeno, so kazali hmeljarji vse do zadnjih časov premalo smisla za skupnost. Današnja ogromna udeležba pa-je dokaz, da so hudi časi tudi med hmeljarji vzbudili smisel za skupni naitop, ki obeta boliše čase. Nato je dal podpredsednik besedo poslovodji Hmeljarskega društva, ki vrši svoj po-s^l že preko štirideset let z vso vnemo. g. Antonu Petričku. Ta je prečital došla poročila iz drugih okolišev, iz katerih je bilo razvidno, da prieakuie Češkoslovaška obilno letino, v Nemčiji delajo skrbi uši in perono-spora, Belgija in Francija se kaj malo hvalita. Poljska pa javlja podobno stanje, kakor ga imamo pri nas. Kaj da nam je torej storiti: ^Srednjeevropski hmeljski biro je pisal pred 14 dnevi Hmeljarskemu društvu, da je treba uničiti tretjino letošnjega pridelka, in sicer naj hmeljarji takoi porežejo tretjino nasadov. Pozneje je predlagal celo uničenje polovice nasadov. Mi smo že skrčjli svoie nasade na polovico predvojne površine in smo pustili lani vse slabše blago ne-obrario in bomo letos issto storili, dočim so obrali drugi okoliši pri skoraj neskrčenih nasadih ves pridelek. Zato smatramo njihov nasvet za uniečnje polovice pridelka za neiskrenost. Mi ne moremo skrčiti še bolj svojega pridelka, ker moramo svoje odjemalce tudi letos zadovoljiti. Mi bomo obrali in postavili na trg ves naš kvalitetni pridelek, da dobimo še novib odjemalcev. S težavo in vztrajnim delom smo si priborila la- ni nazaj naš sloves in ga hočemo tudi ohraniti. Dočim je drugim hmeljskim okolišem dana možnost, da se preorijentirajo na druge panoge, nam to v Savinjski dolini ni mogoče, ker smo preveč vložili v hmeljarstvo in nimamo z nobenim drugim pridelkom izgledov za bodočnost.« Viharno odobravanje je pokazalo, da je govoril stari pijomr našega hmeljarstva vsem iz srca. Dolgotrajna debata se je razpletla o pri-četku obiranja, ker je zaradi suše zaostala v kobulenju tretjina nasadov. Nazadnje so se zedinili zborovalci, da se prične z obiranjem med 1(1. in 17. avgustom. Ne sme se brezglavno hiteti in obirati nezrel hmelj le zaradi barve, nasprotno pa se tudi ne srne odlašati, ker bi nam prezre! in rjav hmelj letos pokazil vso kupčijo. Obrati se sme le lepo zeleni in dovolj izoblikovani hmelj. Glede mezde obirančem je ostalo pri starem in se bo plačevalo pri trikratni topli hrani 1.50 Din, brez hrane pa 2 Din od mernika. Ker znači pri poostreni gospodarski krizi ta plača veliko žrtev i.a hmeljarje, so se vsi zborovalci zavezali, da bodo izvajali ta sklep solidarno in je upali, da preneha nedopustno preplačevanje in prevzemanje že došlih obiravcev. Mnogo skrbi je povzročilo dejstvo, da kljub vsem urgencam še niso dobile naše postaje že pred tednom od vlade odobrene naredbe o polovični vožnji obiravcev. Podpredsednik g. Mihelčič je govoril obširno o spomenici zaradi kreditov hmeljarjem, ki jo je izročilo in podprlo društva osebno po delegatih v Beogradu. Zborovalci so sklenili naslednjo resolucijo: Visoka vlada se naproša, da čim prej preskrbi kredite v smislu spomenice Hmeljarskega društva. Obenem je bila sprejeta tudi resolucija, naj se oglasi deputaciia društva osebno pri visokemu podporniku našega kmetijstva gosp. banu dr. Marušiču, da naj podpre s svojim priporočilom upravičene hmeljarske težnje. H koncu se je oglasil k besedi urednik »Slovenskega hmeljarja« in naš hmeljarski konzulent gosp. inž- Dolinar, ki je pojasnil izglede za bodočo kampanjo po lastnih informacijah: Stanje v Nemčiji je žalostno in bo ves brneli rjav razen tistega, ki bo od galice zelen. Češkoslovaška bo pridelala sicer res mnogo, toda kakor se zdi. slabesa blaga, ker nastopajo sedaj, kakor še nikoli, goste megle v najboljših legah n. pr. v dolini Zlatega potoka in Ogre. Čeprav niso na Češkoslovaškem skrčili nasadov niti za 10 odstotkov in sta proti nam letos dva huda aduta, neurejene finančne zadeve v Nemčiji in nazadovanje konsuma piva, vendar ne kaže zdvojevati. Vesti, ki jih širijo agenti inozemskih trgovcev, češ. da bo stal hmelj letos le 2 Din, so brez vsake podlage, kajti upati je, da vendar ne bodo letošnje cene zaostajate /a lauski.ni sir-»r prav skromnimi, saj niso krile niti polovice pridelovalnih stroškov. Pred sklepom se je spomnil gosp. podpredsednik pokojnega vnetega hmeljarja in dolgoletnega člana odbora Hmeljarskega društva gosp. Matije Bošnaka. Njegov spomin so počastili navzoči s tem, da so se dvignili s sedežev. Po skoraj dveinpolurnem razgibanem zborovanju je želel gosp. podpredsednik hmeljarjem lepega pridelka in dobrih cen ter je zaključil zborovanje. Po zborovanju se je sestalo k seji še vodstvo nove Hmelj, prodajne zadruge, ki je sklepalo med drugim tudi o najetju prostora in moči za zadružni hmeljski sejem, ki ga bo imela zadruga za svoje člane vso se-ziio v Žalcu, da olajša kup-cem izbiro in osno-bodi trgovino nepotrebnih tekačev in me-šetarjevr ki se redijo pri revščini hmeljarjev in jih zapeljujejo s svojimi lažmi v zmoto in škodo. — Tako je minila hmeljarska nedelja v slogi in delu. = Še 26 novih pašniških in gozdnih zadrug. Pred tednom smo poročali, da je bilo v zvezi z likvidacijo agrarne reforme ustanovljenih v dravski banovini 44 pašniških in gozdnih zadrug. V zadnjem tednu pa je bilo nadalje ustanovljenih 26 ta> kih zadrug, tako da jih je sedaj 70. Od novih zadrug so bile registrirane pri trgovskem sodišču v Mariboru naslednje: v Činžatu, Prevaljah, Slovenski Bistrici, Črni pri Prevalijah, Beltincih, Kotlji pri Gušta« nju, Sv. Janžu na Dravskem polju, Rušah, Sv. Bolfenku pri Središču; pri trgovskem sodišču v Novem mestu pa naslednje: v Žužemberku, Sušju, Podpreski, Dednem dolu, Dragi pri Kočevju, Lazcu, Novem Kotu, Danah, Doberniču, Kohlerjih, Rajhe-naub, Handlerjih, Mlaki (obč. Koče), So-dražici in Osilnici. = Prisilno mešanje pšenice za mleiev v Nemčiji. Kakor poročajo iz Berlina, se je nemška vlada odločila, da poviša glede na ugodno letino in na potrebna vnovčenja domačega pridelka, minimalen odstotek mletne domače pšenice, in sicer za čas do 15. avgusta od 50 na 60 odst., po 15. avgu> stu pa na 97 odst. S tem so za enkrat na minimum zmanjšane možnosti za izvoz pšenice v Nemčijo. Kakor pa zatrjujejo, bo tudi pri kvoti 97 odst. domače pšenice omogočen večji uvoz pšenice v Nemčijo, ker potrebujejo nemški mlini glede na kakovost moke tujo pšenico. Nemška vlada bo do srede avgusta izdala posebne odredbe za izmenjavo domače pšenice za tujo m za lažje vnovčen.ie domačega pseničnega pridelka. I1 vedla bo nekako izvozno premijo za izvoz dom-ače pšenice; izvozniki domače pšenice bodo dobili posebno pri-znanico, na podlagi katere jim bo mogoče pozneje po reducirani carini 2.50 mark za stot (nasproti običajni carini od 25 mark) uvoziti inozemsko pšenico. Vrednost te priznanice cenijo na 15 do 17 mark pri stotu. Pšenica, ki se bo pozneje uvo» žila na podlagi teh priznanic, se bo glede mlet vene kvote smatrala kot domača nše-nica. = Pravilnik za iTvrše\'an]e zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu« od 31. julija nakar opozarjamo interesente V isti številki so objavljeni tudi ostali pravilniki ki so v zvezi z likvidacijo agrarne reforme. =Dopolnitev naslovnega gradiva za IT. izdajo »Privrednega adresarja kraljevine Jugoslavije.« Zavod za pospeševanje zunanje trgovine namerava na novo izdati »Brivredni adresar kraljevine Jugoslavije« Zaradi dopolnitve in kontrole že zbranega gradiva naslovov je te dni poslal vsem tvrdkam tiskane formularje s prošnjo, da iih izpolnijo. Ker nekatere tvrdke niso bile vnesene v I. adresar poziva Zavod za pospeševanje zunanje trgovine nri ministrstvu za trgovino in industrijo (Beosrrad. Njegoševa ulica 5) vse industrijske in izvozne tvrdke. da se obrnejo nanj in da Um takoj pošlje potrebni formular. Objava podatkov v adresariu, ki jih zahteva zavod. ie brezplačna in je v interesu tvrdk samih, da so vnesene v adresar. Borze 3. avgusta. • Na Ijubhianski borzi ie bil danes devizni promet prilično velik. Tečaji deviz so se v splošnem dvignili, in sicer v večjem in manjšem obsegu v vseh devizah. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda obdržala tečaje od petka in se trjrovala za aranžma po 354 do 356. za kašo do 354 in za december do 356.50. Dolarski papirji, ki so v oetek znatneje po-nustili. so se danes za malenkost dvisnili Do zaključka ie prišlo v 8% Blairovem nosojilu 80 in 7% Blairovem posojilu no 70 Med bančnimi vrednotami so imele promet samo Union banka po 150. Jusrobanka no 67 in Obrtna oo 36. Na tržišču industrijskih vrednot pa niso bili zabeleženi nikaki zaključki. Deviie. Ljubljana. Amsterdam 2273.44 — 2280.28 Bruselj 787.68 — 790.04, Curih 1099.35 — 1102.65, rhmai 792.07 — 794.47. Lop^ 274.12 — 274.94, Newyork 5630 — 5647 Pariz 221.30 — 221.96. Praea 166 90 -167-49, Trst 295.16 — 296.06. Varšava 631.46 do 633.36. Zagreb. Amsterdam 2273-74 _ 2280.2S, Dunaj 792.07 — 794.47, Bruselj 787.68 do 790.04. London 274.12 — 274.94, Milan 295.16 do 296.06, Newyork kabel 5641—5658, New-vork ček 5630 — 5647, Pariz 221.3 — 221.06, Praga 166.99 — 167.49, Curih 1099.35 do 1102.65. Curih. Beograd 9.09, Pariz 20.12, London 24 935, Newyork 513.12, Bruselj 71.6, Milan 26.85, Madrid 46.3, Amsterdam 206.9, Dunaj 72.15, Sofija 3.7175, Praga 15.2, Varšava 57.44. Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 87 bi., 7% Blair 73 bL. Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 950 den. Kreditni den.. Ruše 145 den.. Stavbna družba 45 do« Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 355—356. kasa 354—356 za december 365.50—366, investicijsko 82.50 bi., agrarne 44—47. begluške 59—60.50 8% Blair 79— 8025. 7% Blair 70—72. 7% Drž. hin. banka 70—71.50: bančne vrednote: Praštediona 957.50—965, Union 150—155. Jugo 67— 68. Ljubli. kreditna 120 den.. obrtna 36—38 Srpska 190 den., industrijske vrednote: Gutmann 110 den., Slavonija 200 den., Dra- va 220—235, Šečerana 212.50—218, Brod vagon 60 bi.. Vevče 120 den.. Dubrovačka 300-330. Trbovlje 210—230. Beograd. Vojna škoda 351 zaklj., investicijsko 82.5 den., agrarne 46.5 den., 6% begluške 60.5 zaklj., Narodna banka 610o zaklj. Blagovna JAJCA -f- S tržišča jajc. Na našem trgu je situacija nadalje mlačna. Vsa trgovina v Evropi je še vedno pod vtisom nemške finančne krize, kjer ovirajo omejitve v denarnem prometu kupčijo. Ker pa je Nemčija v svojem nakupu zelo rezervirana, se je v drugih uvoznih državah pojavila večja ponudba. Čim se bo položaj v Nemčiji izboljšal in bo Nemčija zopet pričela nor* malno kupovati, je pričakovati, da se bodo ccne precej izboljšale. Na berlinskem trgu so v soboto notirala jugoslovenska jajca 6.5 — 6.73 pf. nasproti 6.5• — 6.6 zadnjo soboto. LES -f Ljubljanska borza <3. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni tramov. SITO -f- Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključkov ni bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski voznini po 147.5{) — 150, pri navadni voznini po 152.50 — 155 + Novosadska blagovna borza (3- t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 15 vagonov pšenice, 6 vag. koruze, 2 vag. moke, 1 v. ječmena in 1 v. otrobov. Pšenica: sremska nova, 78 79 kg 162 — 164 ; 79/80 kg 163 do sremska, nova, Dunav šlep, 79 89 kg 168 do 170. Oves: baški, sremski in slavonski novi 150 — 152.5. Jermen: baški in sremski. novi, 63/64 kg 117-5 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 100 — 102.5; ba-natska 96 — 98; sremska okolica Indjiia 100 do 102.5; okolica Šid 102 — 104. — Fižol: sremski beli, 2 % 230 — 240. Otrobi: baški, stari 110 — 115. — Moka: baška, banaška »0* in >00« 290 — 300; >2« 270 — 280; >5r 250 — 260: >6« 225 — 235; r,7« 180 — 190 ; 3>8<- 125 — 135: sremska, slavonska >0« in »00« 270 — 280; >2« 250 do 260; >5< 240 — 250; >6« 220 — 230; >7« 170 — 180; >8« 125 — 135 Uspehi na kmečkem prazniku Krško, 3. avgusta. K obširnemu poročilu v ponedeljkovem »Jutru« še nekaj podrbonosti in zanimivih rezultatov. Tradicionalni kmečki praznik na Krškem polju je v tej obliki gotovo edinstven v državi in ije privabil letos tisočglave množice podeželskega in mestnega ljudstva. Res so bili navzoči iz vseh krajev naše banovine, manjkalo pa tudi ni Zagrebčanov. Že v soboto zvečer se je kmečki praznik otvoril s koncertom v sokolski dvorani. Pestro sliko pa je v ne« deljo v jutro nudilo z zastavami okrašeno sejmišče, prepolno samo izbrane živine, ki je imela tekmovati za prvenstvo in nagrade. Te vrste gospodarskih tekem naš dolenjski živinorejec posebno ceni in se trudi, da si odrejuje krasno živino, kar je plod ljubezni do živinoreje in rodne druge. Vsa razstavljena živina je bila prvovrstna in je imela ocenjevalna komisija res težko delo, ki pa ga je izvršila v splošno zadovolistvo in prisodila: I. kategoriji (kobile z žrebeti) 21 nagrad v skupnem znesku 1530 Din. II. kategoriji (zaskočene kobile) 17 nagrad v skupnem znesku 930 Din. III. kategoriji (1 do 3 letne kobile) 27 nagrad v skupnem znesku 1340 Din. IV. kategoriji (1 do 4 letni žrebički) 3 nagrade v skupnem znesku 200 Din. (Komisija je imela žal na razpolago samo 4000 Din, od katerih [je bilo 1000 Din prispevek banovine.) Za nagrade goveji živini je bilo določenih 4500 Din, to je prispevek krške obči« ne in občinske hranilnice. Od 84 glav dovedene živine je bila dobra polovica iz okoliških občin in je bilo v celoti nagrajenih 44 goved, vsem ostalim pa so se prispevali gotovi zneski, da se je kril prigon Od dosegljivih 30 točk je bilo prisojenih 29 in prvo darilo za krasnega bika in mon-tafonsko telico g. Horvatiču iz Krške vasi. Če izvzamemo par goved, je bil matervial tudi to pot prvovrsten in znesek 4500 Din za nagrade mnogo premajhen. Upoštevati je treba namreč dejstvo, da naš kmetovalec kljub suši posveča v polni meri ljubezen živini. Po končani razstavi se je formirala svojevrstna povorka na Krško polie, kjer so se imele vršiti konjske dirke. V celoti je dirka pokazala lep napredek. Na travnati nrogi so konji dosegli tako lepe uspehe, da bi bili pomembni tudi na prvovrstnih progah. Izredno napeta ie bila enovprežna dirka ameriških dirkačev na 2700 m, prt kateri je imel žrebec »Posilni« 500 m do-klade, pa ie vseeno zmagal Zelo lepa je bila tudi dirka 51etn'h konj na 2700 m. v kateri je briljiral Hofbauerjev »Čardaš«. V podrobnostih so rezultati naslednji: I. Dirka 3 do 4 letni konji na 1800 m (enovprežni) 3 leten Zorkov »Danko« iz Družinske vasi 4.30: 41eten Kužnikov » Be-čer« z Vidma 4.35: 31etna Turkova »Dani« iz Roi 4.40. II. Dirka (od 5Ictnih konj dalje) na 2700 metrov: A skupina (lahki): 61eten Hofbauerjev »Čardaš« iz Krškega 4.49; 61etni Recljev. »Danko« iz Št. .Terneia 5.26; Sletna Petanova »Marica« iz Sromelj 5.39. B skupina (težki): 71etna Polčeva »Maja« iz Zagorja 4.04 Sletna Maluseva »Linda« z Bizeliskega 406 51etni Turkov »Danko« iz Roj 4.27. HI. Dirka enovprežna za ameriške dirkače na 2700 m: 13letni Krušičev »Posilni« iz Ljubljane (s 500 m doklade!) 4.05; 41etni Sigaiev »Finiš« iz Repeni pri Vodicah 4.19 (z 200 m doklade): Tletna Ko-delova »Neli« iz Ljubljane 4.35. IV. Dirka dvovprežna na 2700 m: Keri-nova »Silni in Branko« iz Sv. Križa 6.50; Hofbauerieva »čardaš in Marica« iz Krškega 6.51; Turkova »Danko, in Dani« iz roi 6.55. V. Dirka jahačev na 1800 m: I. LineJ Ivan iz Gor. Sušice z »Zoro« 2.31; 2. Ke» rin Franc iz Sv Križa s »Silnim« 2.34: 3. Menčin Alojz iz Drame z »Muro« 2.34.5. VT. Dirka kolesarjev, pri kateri ie dosegel 1. mesto mehanik g. Medvešček Fr. iz Krškega in si osvojil dragoceno darilo — prvovrstno kolo. Po dirkah se je na veseličnem prostoru razvila živahna zabava, ki je trajala pozno v noč. Moralni uspeh prireditve je prese- del vsa pričakovanja, upamo vsaj, da gmotni ne bo zaostajal. Vsekakor pa je treba posebej izraziti posebno priznanje agilnemu odboru, ki je pod vodstvom gospoda Antona Glihe svojo nalogo izvršil nad vse častno. Za vsakoletno tovrstno prireditev pa je eminentne važnosti, da se priključi, še armada novih sodelavcev in da oblastvo tako edinstveno prireditev gmotno močneje podpre. SOKOL Sokolski praznik v Zagorju V nedeljo je zagorski Sokol hkrati 6 svojim tradicionalnim javnim nastopom proslavil tudi 404ctnico blagoslovitve sve« jega čestitega prapora. Iz vsega Zasavja so se zgrnili bratje in sestre ter tako povz« dignili pomemben dan. V imenu vlade je prispel vladni svetnik sreski načelnik g. Podboj, celjsko župo je zastopal podstarosta br. Ferdo Poljšak, prišlo je članstvo bratskih društev Laško, Rimske Toplice, Št. Peter, Vran^ko^Motnik, Hrastnik, Tr» bovlje, Litija, Medija=Izlakc, Vače in Radeče. Dnevni red je otvoril ob zvokih rudni« ške godbe pristop vseh edinic, jri 60 se a častitljivim praporom na čelu (br. Tirm) zvrstile na letnem telovadišču pod trib"u» no, kjer je z zanosom prvi izpregovoril br. podstarosta celjske žu-ne Poljšak. Po« zdrave, ki jih je naslovil kralju — sledila je himna — z zagotovilom zvestobe in vdanosti visokemu domu, starosti SKJ prestolonasledniku, podstarosti br. Ganglu fco vedno in vedno prekinjali mogočni kli« ci 362 bratov in sester, ki so skupno z, žal, ne preštevilnim občinstvom vred ma« nifestirali eno srce in ljubezen. Po pozdravu bratskim društvom je izvajal med drugim: Letos 17. maja je poteklo 40 let izza razvitja našega prapora. Kljub nizkim nasprotstvom. ob blagoslovitvi je prapor, ki ga je dvignil pokojni starosta br. M. Medved ponosno zavihral. Kar so nasprot« nikj tedaj preklinjali, so morali kmalu bla* goslavljati. Še nadalje naj nam bo ta častiti prapor simbol nesebičnega dela za državo in narod. Bodite mu zvesti! S tem se boste oddolžili onim, kj so 6e zani že tolikanj žrtvovali. Ko se je poleg'o navdušenje, je izprego« voril 6reški načelnik g. Podboj: V tem iz težkih bojev zmagovito izšlem praporu vidim 6veto idejo ljubezni do kral'ja. edin« 6tva države in naroda. Da bi vedno in ne» ustrašeno korakali za tem vzvišenim 6im« bolom, da bo močna in srečna naša dorao« vina. Zdravo! — Trikratni zdravo in od« hod, na kar je nastopilo 68 članov s praškimi vajami, ki so jih brez predhodne skupne vaje izvedli dokaj vzorno. Ljubek je bil nastoD mešane dece 92 po številu z Burjevimi župnimj vajami: drvarji in pe« rice. Ženski naraščaj (25) je pokazal, da ima praške vaje v oblasti. Mnogo paše za oči je nudila orodna telovadba članov in naraščaja ter telovadne igre dece. Izkazale so se vrste na drogu in dveh bradljah ter na mizi. Naraščaj se je bravurozno sukal čez konja in kozo. Deca 6e je igrala z žo« go in kiji. Žal, da radi pestrosti gledalec ne pride preko površnih vtisov, zarajdi vro« čine in obširnosti programa pa ne gre drugače. Na zaključku te točke je na bradlji nastopila vzorna vrsta Bizjak, Pikelj, Ko« mat, Leve in Regancin, ki 60 ob splošni pozornosti in odobravanju izvedli odlične vrhunske mojstrovine. Škoda, da nam ni pokazal neka'j pariških bonbončkov navzo« či najmlajši izmed letošnje pariške tek« movalne vrste, br. Forte Miro iz Trbovelj. Da članice (48) niso zaostajale, so pokazale ljubko izvedn-j praške vaie. Moški nara« ščai (30) ima slabše razvit čut za takt, vendar ne gre zaradi nekaj posameznikov odrekati ugodnega vtisa, ki so ga napravili strumni rjavi dečki. Za moj okus je litij« sk{ ženski naraščaj (11) najlepše in izredno harmonično izvedel župne vaje 1926. Brez godbe, s finim občutkom za takt in lini* jo te skladnost. Pri naših javnih nastopih je sploh opažati, da kljub znanju vaj iste ne vzbude toliko pohvale,' kolikor bi jo zaslužile s trudom, ki ga žrtvujejo zanje vaditelji. Ena glavnih ovir je premala pažnja na razvoj muzikalnega momenta in temu pedantno odgovarjajočega začetka in konca giba, kar še poveča vztujanje pred jav« nim nastopom in, končno, strahovito dile« tantski glasbeni komadi. Tu ne opravi še tako dobira godba nič. Vse priznanje pa onim redkim komadom, ki so izšli od te» lovadca»glasbenika. To bo torej treba i*« Tedne tankočutnosti. Nastop omenjene enajs-t ori ce je bila zadnja točka določenega sporeda, nakar se je razvila prijetna zabava, r.a katero ie prihitelo tudi občinstvo, ki si je ogledalo nogometno tekmo. Obisk je trpel zaradi mrtve sezone, mnogo občinstva je pa obi« skalo tombolo v Hrastniku. Z moralnim uspehom pa moramo biti zadovoljni. Ami. Sokolsko društvo Gornji grad je priredilo v nedeljo 26. julija, letos žz drugi propagandni pcšizlet, tokrat v Bočno, ki je v moralnem pogledu prav lepo uspel. Točno ob pol 14. je izpred šole v Gornjem gradu odkorakala povonka, broječa nad 100 oseb z gasilsko godbo na čelu. V Bočni je pričakovalo Sokole številno prebival« stvo. Pri javni telovadbi je nastopila nai« prej deca (40) s skupnimi vajami (kosci, drvarji, perice), ki jih je izvedla zelo ljubko in žela obilen aplavz. Sledili so s pro9timi vajami nara ščai nilki (8), ki bi mo« ralj na skladnost in izvedbo gibov bolj p^« žiti. Za njimi je prikorakala na telovadišče ženska deca (20). ki je zelo srčkano izvedla »sijaj, sijaj solnčice«. S prostimi vajami so nastopili šp člani (12) in članice (11). ki so odtelovadili zelo lepo. Nato je nagovoril zbrano "občinstvo starešina br. Rak. Razložil je večno lepo sokolsko idejo in pozval domačine k skorajšnji ustanovit« vi kmečke sdkolslke čete, kar bodo vrli Bočani gotovo storili. Nato 6e je razvila prisrčna zabava, katero je še prav poseb« no poživelo pevsko društvo »Bočna« z več narodnimi pesmicami. Vmes pa ie tu'i prav pridno 6virala gasilska godba. Ob 18. so se Sokoli poslovili in odkorakali nazaj v Gornji grad. '•— Kakor zadnjič na Ljubnem, tako so tudi sedaj ,sodelova'i bratje (6) mladega sokoljega društva R<*« čica ob Savinji. Opetovano so že poikaz^H svoio globoko uidanost sokolski misli. Bratje, le krepko naprej! Peš-izleti nimaio samo propagandnega značaja, temveč tudi namen, da se članstvo med seboj snozna« va in goji družabnost, katere z^as^i v Gornjem gradu ni mno«?o. Želeti bi bilo, da se prihodnjič priključijo tudi oni, ki se sedaj vedno izoetajali. »JUTRO« št. 177 - 6 ============================================== Torek, 4. VIH. 1931 Izsledki »Zeppelina" Harmsworthove dežele in Zemlje Alberta Edvarda ni - Ugotovitve prof. Samojloviča na arktičnem poletu Ruski profesor Samojlovič je dal novinarjem izjavo o znanstvenih izsledkih »Zeppelina«. Rekel je: Naši uspehi so mnogo večji kakor smo pričakovali. Vremenske razmere med poletom so zahtevale, da spremenimo načrt vožnje in obiščemo najprej Nansenovo zemljo (Franc Jožefovo deželo). Rezultati poleta nad njo so šele pokazali, kako potrebno je intenzivno študiranje razmer z zrakoplovom v Arktidi. V par urah smo dosegli toliko, kolikor bi proučili na tleh v letu dni. Navzlic težavnemu položaju v svetu ledenih plošč izvedeno izkrcanje pa je v nas potrdilo prepričanje, da je tip vodljivega zrakoplova kaj pripravno občilo za te kraje. Poudariti velja nastopna važna zemljepisna odkritja: Harmsworthove dežele in Zemlje Alberta Edvarda ni. Eremitaža je polotok. Aleksandrova zemlja je čisto drugačna, kakor jo prikazujejo dosedanji zemljevidi. Na severovzhodu Nansenove zemlje smo kartografirali Nansenove Bele otoke. Odkrili smo tudi neke druge otoke, ki jih bodo krstili na posvetu družbe »Aero-Arotic«. Navzlic svarilom, da je direktna vožnja v juliju z Nansenove zemlje proti Severni zemlji zaradi megle in zaledenenja najnevarnejša pot v celi Arktidi, smo jo absol- virali gladko v petih urah. Na žalost pa smo morali zaradi megle opustiti pristanek na Kamenevem otoku. Krenili smo nazaj, da bi prihranili čas in gorivo. Na povratku smo napravili dragocena dognanja o Tajmirskem polotoku in Novi Zemlji. Prišli smo do sklepa, da so ti kraji za poletne vožnje jako prikladni. Na Novi Zemlji smo napravili točne topografske posnetke in meteorološke in zemljepisne ugotovitve. Spustili smo štiri opazovalne balončke v stratosfero, kar nam je omogočilo uspešno merjenje temperature. Na kraju je prof. Samojlovič izrazil željo, da bi se polet z vidika znanosti ponovil v polarnem letu 1932. Zanimiva je statistika »Zeppelinove« vožnje, ki je znašala 10.600 km. med njimi 8600 km nepretrganega pota. Zrakoplov .ie vozil s povprečno brzino 88 km na uro. Od Friedrichshafna do Berlina je rabil 8 ur, od Berlina do Leningrada 16 ur, od Leningrada do polotoka Kanina 12 ur, od Kanina do Nansenove (Franc Jožefove) zemlje 18 ur, od tu do Severne zemlje in nazaj do Nove Zemlje 32 ur, od Nove Zemlje do Leningrada 25 ur, do Berlina 13 ur in do Friedrichshafna 8 ur. Na svojih 202 dosedanjih vožnjah je prevozil »Zeppelin« 280.000 km. Jadralno letalo - ljudski šport Pomlajevanje s hormoni Zlatorumena juha, ki vrača bolnikom mladost Na budimpeštanskih klinikah dosegajo le več mesecev senzacionalne zdravilne ispehe s hormoni, ki jih pridobivajo v cn-dotni klavnici, kjer zakoljejo vsak dan več uto glav živine, katerim odvzamejo žleze s hormoni, jih nato spravijo v ledenohlad-ne omare in odpeljejo na kliniko, kjer jih predelavajo za zdravniško uporabo. Bolniki zavživajo hormone v zlatorumeni juhi, ki se daje samo po zdravniških predpisih. V Budimpešti jih je več, ki so se na ta način docela pomladili in prisegajo na hormone kot na edino uspešno pomlajeva,l-no sredstvo, po katerem izginejo stare bolezni in tegobe brez sledu. Dr. Aleksander Szegedy, ki vodi v Budimpešti poseben laboratorij za predela-vanje hormonov, je izjavil, da razpolaga hormon z lastnostmi, ki morejo odpraviti gotove nedostatke pri bolnikih. Močno pa ite poveča učinek hormona, če se mu doda vitamin. So zdravniki, ki trdijo, da je hormon s pridatkom vitamina daleko učinko- vitejši od najuspelejše pomlajevalne operacije, kajti medtem, ko se na človeku vcepljena opičja žleza priraste na svoje mesto in prilagodi novi okolici šele v enem letu, se pokažejo učinki hormona kmalu po zavžitju. Pogoj pa je, da je hormon svež, zato ga pred porabo ne prekuhajo, ampak ga le primešajo dobro prevreti juhi. Slične poskuse s hormoni delajo tudi na Dunaju na kliniki prof. Wenkebacha in je bil pokojni prof. Wiriterberg baje navdušen pristaš hormonske teorije. Tudi dr. Szagady je za svojo osebo uverjen, da bo izpopolnitev hormonskega zdravljenja močno podprla moderno medicinsko vedo in omogočila ozdravljenje mnogih bolezni, proti katerim je zdravniška učenost danes še brez leka. Oče hormonskega pomlajevanja z juho pa ni budimpeštanski zdravnik dr. Szegedy, ampak dunajska praktična zdravnika dr. Zajiček in Grohmann. od katerih je budimpeštanski zdravnik samo prevzel metodo in prakso, Berlinčan Hans Richter je zgradil jadralno letalo z dobrimi tri tisoč dinarji in upa, da bo tovarniška cena teh letal še nižja Premog namestu zlata Usoda tatu in pustolovca z zvenečimi poklici Tekma z morskimi psi Še po smrti hodi za modo Na čem je umrl pred desetimi leti tenorist Caruso Lily Copplestone ki bo zastopala Avstralijo na olimpiadi v Los Angelesu, je pri nekem tekmovalnem plavanju v sidneyskem zalivu, v katerem je vedno polno morskih psov, preplavala zaščitno mrežo in plavala 11 km v spremstvu morskih psov, ki so jih preganjali motorni čolni in letala Sedem novih ozemelj angleška raziskovalna ladja »Discove-ry« se je pravkar vrnila iz Antarktike, kjer se je mudila 2 leti. Kapitan Macken-zie, ki je poveljeval ladji z odpravo sira Douglasa Mawsona, je izjavil, da je ekspe-dicija odkrila sedem novih ozemelj, ki jih je takoj proglasila za britansko last Tudi 1000 km obrežja na južnem tečaju je Britanija reklamirala zase. »Discove'ry« je prevozila v antarktičnem vodovju 4800 milj in prinesla domov dragocene znanstvene izsledke, ki jih bo dala na razpolago univerzi v Adelaideu. »Srebrni blisk e skozi Sibirijo Kakor poročajo iz Moskve, se Rusi živo zanimajo za uvedbo voz na propeler po vzorcu inž. Kruckenberga. »Srebrni blisk«, kakor imenujejo Nemci ta voz, naj bi vozil na progi transsibirske železnice. Proga od Moskve do Vladivostoka je dolga 8000 km in normalni vlaki vozijo danes s konca na kraj 6 dni, medtem ko bi »srebrni blisk« rabil za pot samo 40 ur. Seveda bo treba v ta namen sibirsko železnico precej približati tehnični popolnosti naše dobe, vprašanje pa je, če bo našla sovjetska vlada za ta ogromna popravila potreben denar. V Nemčiji manj porodov kakor na Francoskem V Nemčiji so našteli lani 27.000 porok manj kakor predlani. To število je že tako visoko, da se pozna pri 589.600 porolkah v letu 1929, kJ so padle na 562.000 v 1. 1930. Še boli nego pri porokah se pozna to nazadovanje pri porodih, kjer so že 1. 1929 ugotovili občutljivo skrčenje. Dočim je znašal odtisoček porodov 1. 1929 še 17.9, je padel lani na 17.5, na stopnjo, ki ni bila v Nemčiji še nikoli tako nizka S to ugotovitvijo je prišla Nemčija pod nivo Francije, kateri so se Nemci pred par deset« letji rogali, češ da nima naraščaja. V Franciji je namreč lani znašal prirastek pre» bivalstva 18.1 na 1000 ljudi. Obsojen letalec Francoski vojaški letalec Martin Hevrč, ki pripada tretjemu francoskemu letalskemu oddelku v Chartresu, je bil od sodišča v Chateaurouxu obsojen na poldrugo leto ječe, ker je letos 29. junija preletel cesto v nedopustno nizki višini ter zadel ob avtomobil, v katerem so sedele štiri osebe, od katerih sta bili dve ubiti, dve pa težko ranjeni. V Parizu so pred kratkim prijeli mednarodnega pustolovca Marija Cimarettija iz Modene in ga izročili italijanskim oblastem. Aretiranec se je udejstvoval širom sveta. Izdajal se je za trgovca, zdravnika, uče-njaJca in politika. V pogledu poklicev je bil nedosegljivo iznajdljiv. L. 1923. je nehote prišel v mreže berlinske policije. Nadel si je hinavsko krinko spokornega grešnika in prisegel, da se bo poboljšal. Zaprli so ga, a tiček je ušel iz kletke, pokore seveda ni storil. Največje kriminalno poglavje Cimaretti-jevega udejstvovanja je tatvina 71 kg zlata. L. 1922. je bil doznal, da se odpelje s simplomskim vlakom v Pariz zlata pošiljka. Prosil je za službo na železnici in med vožnjo v Lombardiji vlomil v zaboj, kjer so bili zlati rublji. Pretovoril je zlato r drug zaboj in ga izročil na neki postaji svoji nevesti, Francozinji Lagrance. šele v Parizu so opazili drzno tatvino, kajti v zaboju je bil namestu zlata — premog. Seveda je bilo jasno, kdo je izvršil tatvino. Policija je izdala za tatom tiralico, v Stet-tinu so ga prijeli, iz ječe pa je pobegnil. šel je v Rotterdam, kjer so ga oblasti slučajno prijele zaradi carinskih predpisov. Na vprašanje, odkod ima zlate rublje, je rekel, da je sovjetski agent. Spretno se je izmuznil pravici iz roke in odpravil zaklad drugam. Cimaretti je star 39 let. V Italiji so za njim gotovo dobro zaprli mejo, da jim tiček zopet ne uide, kakor je storil že večkrat v svoji širom sveta znani praksi. Otroški zakoni v New Yorku Newyorška šolska oblast je ugotovila, da se strašno širijo zakoni med otroki. L. 1930. se je poročilo 552 otrok, 1. 1929. pa 483. 67% teh kandidatov odpade na višje šole, 122 pa jih je bilo še v ljudski šoli. Nekemu ženinu je bilo komaj 14, njegovi nevesti pa samo 12 let. Med deklicami so bile tri stare 13 let, 48 pa po 14 let. 123 otrok se je poročilo v 15. letu. Od teh so bile, izvzemši 4 dečke, same deklice, šolske oblasti si prizadevajo, da bi to epidemijo zajezile, saj je jasno, da se takšni zakoni sklepajo samo pod nujnim pritiskom razmer. * Žena zažgala moža V vasici Morenan pri Gueretu na Francoskem je 324etna kmetica Marija Lacour polila z bencinom svojega moža in vrgla nanj žigico. Postelja je bila hipoma v ognju. Mož je vstal in u tekel ognju, tedaj pa se je pojavila morilka 6 koso in izhod« la moža ao smrti. Ko se jc prepričala, da mož več ne živi, se je sama javila orožni« kom. Svinjam so vrgli denar V Weihersbergu na Nemškem je neki hlapec v bojazni, da bi mu prihranki ne propadli v hranilnici, dvignil denar iz blagajne in ga skril v slamnico. Kmetica, pri kateri je služil, pa je prav tiste dni čistila hišo in je iztresla tudi hlapčevo slamnico svinjam ne da bi opazila, da letijo pri tem iz slame tudi bankovci. Ko se je hlapec vrnil domov, so bili bankovci že izginili svinjam v žrelo. Nad samstvom je obupal Iz Prage poročajo: 53sletm samec Ham-pola z Moravskega si je s kuhinjskim no« žem prerezal vrat in so ga nezavestnega prenesli v bolnišnico. Vzrok samomora je bil obup nad samotnim življenjem, obupal pa je zategadelj, keT je zamudil — stopiti v zakonski jarem. Žebelj si je zabila v srce V budimpeštanskem predmestju Pest-Erszebet si je ženska z imenom Kovacs v samomorilni nakani zabila žebelj v srce : kladivom. Našli so jo mrtvo. Vzrok samomora ni znan. Originalen spomenik V Sternbergu (na Meklenburškem) so postavili padlim nemškim vojakom spomenik v obliki velikega meča 90-letni milijonar in 35-letna nevesta V Otrantu je te dni domači škof zvezal 90«letnega milijonarja Scarciglio z neko 35«letno vdovo. Novoporočenca sta takoj po poroki odpotovala v Capri, kjer bosta prežive'a medene tedne, kajti:i ženin je kljub svojim devetim križem še čil in s>ro« žen starec. Vsak dan ena Sami naj si pomagajo V Parizu je izvršil samomor 91*letinl posestnik .Tean Filibert. Poslovil se je pro« stovolino od življenja samo zato. da ne bi mu bilo treba kaj zapustiti svojim sorodnikom, ki so čakali na njegovo oporoko. Svoje akcije in vrednostne papirje, ki so bili vredni 100.000 frankov, je sežgal, po« tem pa je zakuril še v hiši in legel v po« steljo, kjer se je zadušil v plamenih. Po« žar, ki je nastal zaradi tega čina, je ogro« žal vso vas. Omejili so ga šele oo več ur trajajočem nanornem gašenju. Malo pred smrtjo je Filihert izročil vaškemu županu zaprto pismo, ki so ga zdaj razpečatili. V njem stoii, da noče nikomur nič zapustiti, keT smatra, da »i mora v življenju vsak sam pomagati- »Kaj?... Če sem jaz naročil nujen po govor s Parizom? Ne, to je moral biti prej šnji najemnik v tem stanovanju.« Balzamirano Carusovo truplo v krsti Ljudje, med njimi mnogi strokovnjaki, 6i še danes niso na jasnem, na čem je prav za prav umrl pred desetimi leti tenorist Enrico Caruso. Mogoče je pokojnik sam pripomogel k temu zanimanju, ko je odredil, da se mora njegovo truplo po smrti bal zamirati in izpostaviti v mavzoleju, a tudi vsako leto enkrat preobleči po najnovejši modi. Na ta način oživi vsaj enkrat na leto legenda o nedosegljivem pevcu, ki se je telesno odmaknil od nas, v spominu pa še vedno živi dalje pri vseh. ki so slišali njegov glas iz grla ali s plošč. Na čem pa je Caruso umrl? To še danes ni natančno dognano. Pravijo, da je zbolel na glasilkah, kar ga je prisililo, da je moral štediti glas. Zdravniki so mu baje naravnost prepovedali peti. S tem se pa Ca- Iz Vatikanskega mesta V .zadnjem času so Vatikansko mesto precej prenovili. Več poelopij so nanovo dogradili. Med temi je tudi nova postaja. Poveljnik palatinske častne garde, ki do« slej ni bil vatikanski funkcionar, dobi zda] svoje poslopje. Prav tako bo imel hiso poveljnik švicarske garde. Zaradi dogod« kov v zadnjem času snujejo v Vatikanu dve vojašnici. Na zunaj je že dogotovlje« no poslopje vatikanskega tribunala, kjer bo tudi ječa za zločince. Nova vatikanska galerija, ki bo združila zbirko slik in pre« prog. bo gotova' šele čez nekaj let. Pred ■njo°bodo pozidane hiše za nove urade in ■za stanovanja novih vatikanskih činiteljev. Edison ie bolan Tomaž Alva Edison, ki že nad mesee dni ne prihaja več v svoj laboratorij v Menlo Parku, je na svojem domu v Llo« wallvnskem parku težko zbolel. Zadela ga je soločarica, da so v resnih skrbeh za njegovo življenje. Avgust v luči stoletnega koledarja Stoletni koledar pravi, da bodo prvi dnevi avgusta lepi in vroči. Za tem nastopi preobrat in bo neprijazno vreme do 11. t. m. Po tem datumu pa bo zopet lepo vreme, | permana od istega dne in izjave II pod« predsednika LNP g inž. Debelaka igrišče SK Trbovlje, Trbovlje, za vse tekme. Preda se odboru za kaznovanje sodnikov ss. g. \Vagner Janko, Celje. — Tainik I. Rezultati nedeljskega športa v Celju. Y nedeljo popoldne so bile odigrane v Celju kar štiri nogometne tekme iin sicer: na Gkzijij kot predtekma rezerva SK Celja proti SK Žalcu 8 : 1 (polčas 3 : 0), v glav» ni tekmi pa je porazil SK Rapid iz Maribora SK Celje s 4 : 2 (polčas 1 : 2). Na igrišču Atletikov je v predtekmi zmagala rezerva Atletikov kombinirano moštvo SK Olimpa iz Gaberja z 2 : 1 (polčas 0 : 1), v glavni tekmi je pa nato s popolnoma enakim rezultatom odpravilo prvo moštvo Atletikov SK Hrastnik. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije je priredil v nedeljo trening dirko v svrho ustanovitve kondicije posameznih vozačev. Trening dirka se je izvršila na vojaškem vežbališču v Mostah pri Ljubljani. Tekmo vali so vsi nacionalni vozači in sicer: Iv kovič (Graničar, Gjurgjevac), Jagar, Oblak (Velo-bateljon), Valant, Abulnar (MK Ilirija), Prodan, Kosmina (ASK Primorje), Rozman (Perun, Maribor). Mikec in Grgac iz Zagreba sta izostala. Trening dirka se je vršila pod vodstvom saveznega predsednika podpolk. g. Jakliča in gen. tajnika Koturaškega saveza g. Nikola Boskoviča ter je pokazala najboljšo kondicijo naših nacionalnih vozačev. V etapah se je dosegla delna hitrost 37 km na uro. Prevožena proga je znašala 120 km ter se je dosegla povprečna hitrost 34 km na uro, s čimer so naši nacionalni vozači pokazali, da so zmožni tekmovati na večjih mednarodnih dirkah. Koturaški savez kraljevine Jugo« slavije bo nadaljeval s trening dirkami ter je upati, da postavi dobro moštvo na kolesarsko svetovno prvenstvo, ki bo koncem tega meseca na Danskem. SK Ilirija. Danes ob 20.30 pJenarna seja upravnega odbora. Na dnevnem redu so mesečna poročila sekcij. -4SK Primorje (nogom. sekcija). Danes in jutri od 17. naprej obvezen trening za vse nogometaše. (Centralni odbor). Ob 18.30 seja centralnega odbora v hotelu Mi-klič. SK Reka. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v kavami »Zgonc«. Rožna dolina. Na sejo se vabijo igralci I. moštva in rezerve. Iz življenja na dežel? SLATINA RADENCI. Dne 25. julija se je pod predsedstvom m. ph. Poljaka rranja ustanovila zadruž.ia elektrarna, ki ima nalog elektrificirati občino Slatina Radenci. Tok se bo dobavljaj po daljno« vodu Gornja Radgona-Slaitina Radenci, ki ga je dala zgraditi uprava zdravilišča pomladi. Odbor tvorijo kot načelnik za« druge m. ph. Poljak Franjo, podnačelnik trgovec Hausman Franc, člani načelstva so župan Zemljič Jakob, Vutkovič in Rož« man, v nadzorstvu pa Zemljič Anton, Vogt Emil in Vajs Jožef. Odbor je zain« tereeiTal več tvrdk, ki naj predložijo ofer« te. Stroške za elektrifikacijo v znesku okrog 30.000 Din najame zadruga in bo vsoto amortizirala v 5 letih. Cena toku bo 5 Din. Tako bo torej rešeno tudi to pe- reče vprašanje in bo stolen zopet korak k modernizaciji. — K tukajšnji železniški postaji je bili premeščen g. Fabjani, ki je 6lužbo že^nastopil. Dosedanji šef stanice Žumer je premeščen po potrebi službe na Jesenice. — Dne 28. julija se je vršil ko« misijski ogled ceste, k! pelje čez Slatino Radenci. Navzoči so bili od bonske upra» ve g. dr. Kovač, svetnik Fiscner iz Murske Sobote, za občino župan Zemljič ter za« stopnik zdravilišča direktor Jamžek Karel. Želelj bi, da pokaže banovina za nas čim več interesa ter zniža prispevek tukajšnih interesentov na minimum, kajtj naša chrža« va je v prvi vrsti interesiirana na tem, da se ceste zboljšujejo sosebno na točkah v zdraviliščih, kamor prihaja mnogo odlič« nih gostov, ki si želijo dobrega zralka, ne pa cestnega prahu. — Jarek v dolžini 25 metrov je zasut. Vprašamo pa cestni od« bor,, kaj je še z ostalimi 25 metri? — Dne 1. avgusta je priredil dramski odsefc Sokola Gornja Radgona dobtro uspelo igro »Ostanek«. Vloge 60 bile zelo dobro raz« deljene. Posebno je ugajala glavna igralka, kj se je s svojim temperamentom popol« noma vživela v vlogo. G. Dani Dano je kot režiser in igralec imel zelo težko sta-logo. a izvedei jo je sila dobro, kar je publika ikvitirala z aplavzom. Želeli bi, da se gostje še večkrat pokažejo pri ras. DOLENJSKE TOPLICE. Zakon o raz« delitvj veleposestev je predramil tudi tu« kajšnjo okolico. Ustanavljajo 6e pašni« ške in gozdne zadruge, zainteresirani so ra-zni vaški gospodarski odbori in tudi ob« čine. V6e hoče biti deležno razdelitve ob« sežnih gozdnih kompleksov, ki bi naj pri« šli v splošno narodno korist v last intere« sentom. Tako je tudi naša občina imela nedavno nedeljo sejo, katere glavna točka je bila: razdelitev gozdov Auerspergovcga veleposestva. Po prečitanju došlih za*lev» nih dopisov kr. banske uprave, kmečke zveze, izvlečkov iz zadevnega zakona ter dopisa gozdnega urada v Soteski, ki opi« suje dvomljivo vrednost za posamezne in« teresente, se je vnela stvarna debata, v katero je posegla večina odbornikov. Za predlog odbornika dr. Konvalinke, da se občina priglasi kot Interesent, so glasovali vsi odbomikj razun enega. Gasilnemu društvu v Toplicah je bila k slavnosti 50-letnice določena podpora 1000 Din. Skle« nilo se je dalje naprositi kr. bansko upra« vo, da uvrsti cesto iz Toplic do Podtur« na zopet med banovioske ceste. — Sadna letina je kazala zelo dobro, a hudi viharji so pometali mnogo sadja po tleh, mnogo pa ga je pokvarila dolgotrajna 6uša, ki je tudi zadnji blagodejni dež ne bo mogel več popraiviti. Zelo lepo in bogato pa ka» žejo češplje. Tudi vinogradi kažejo zelo lepo. posebno tam, kjer svet ni prepesčen. — Kopališka sezija se je v juliju lepo raz« vila. Dospelo je mnogo kopaliških gostov, ki z>dravilnc»6ti vode in nje blagodejnega učinka na trpeče telo ne morejo dovolj prehvaliti. Ugajajo jim tudi krasni sprehodi in lepa okolica, milo podnebje in ti« hota. Tudi za avgust je še mnogo prijav, tako da obeta biti številen obisk do konca sezije. RAJHENBURG. Z mesnimi cenami je pri nas križ. Cenikov, ki jih je že drugič poslalo sresko načelstvo, ne vidimo nikjer in se seveda tudi določene cene v premno« gih primerih ne vpoštevajo. Energično bo treba preprečiti izkoriščanje siromašnih konsumentov. Določene cene naj bi občinski urad razglasil pred cerkvijo, da bo glede cen poučen tudi kmet. Meso naj bi vestno pregledoval oglednik, da bi se lah« ko tudi ugotovile vrste mesa. Dokler v tem pogledu ne bo reda, 6e pač ne da pri« toževati nad tem, da koljejo kmetje sami doma in prodajajo meso gostilničarjem. (OlaŠee cettj* dame na obrazu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. — „VENERA" ellksir Vas reši v par sekundah — brez bolečin in nevarnosti — vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »VENERA«, ne bo Vam žal. Stekleničica 10 Din (predplačilo) po povzetju 18, dve 28, tri 38 Din. R. COTIČ Ljubljana VH (šiška), Kamniška ul. lOa (Janševa). 10191 Čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE Dokazano nenad-kriljiva. 249TV American Kola NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA 1000 Din plačam ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. v 3 dneh. Zelo sem Vam hvaležna za Vaš čudežni R. B. ,ker sem odstranila 15 let stare kurje oči, ravnotako moje prijateljice. Prosim še 3 lončke. Hvaležna: Ivanka Pečnik, Domžale, Mlinska ul. 7. Zahtevajte povsod samo R. Balzam. — Lonček 10 Din (predplačilo) na povzetje: 18 dva, 28 tri, 38 z garancijo, pošlje R. COTIČ Ljubljana VII (šiška), Kamniška ul. JOa (Janševa) 10191 Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije „2ivljen|e in svet" ? Dve trgovski hiši z vsem trgov, inventarjem brez blaga, z gospodarskim poslojem in ca. 7 oralov arondiranega zemljišča, radi bolezni naprodaj. Del stavb je 15 let davka prost, najemnina donasa Dm 45.000 letno. V hiši je dobro idoča trgovina z mešanim bla-g0m,ion0n^ n0. se v brezkonkurenčnem kraju, nedaleč od Celja. Kupna cena 480.000 Din, plačilo po dogovoru. Pojasnila daje dr. Rihard Pintar, odvetnik v Celju. 10220 Ustanovljeno 1852. Teod. Korn Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski ln okrasni klepar. — Insta-acija vodovodov in central, kurjave. — Saprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave. ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prebridki izgubi naše iskreno-ljuhljene soproge, mame, stare mame, hčerke tašče, tete, svakinje in sestre, gospe Frančiške Plestenjak roj. Poženel ter za poklonjene krasne vence in šopke se najprisrčneje zahvaljujemo. Nadalje se najiskreneje zahvaljujemo gg. pevcem »Glasbene matice« za ganljivo petje in končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu spremili blago rajnko na zadnji poti. Ljubljana, dne 3. avgusta 1931. 10219 GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. «®tte c|/o«Oftf i Ženitve, dopisovanje, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri» stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 Malivtjlasi Zo odgovor 2 Din 9 mnatnfeah •Naslove malih oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah „Jutra* o •Mariboru, v 'Celju, e iVooem me«tu, 9 fŽrbovljab in na &cmenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Učenko 13—16 let staro, zdravo Močno, dobro računarioo, zelo pridno, poštenih star šev, sprejmem za trgovino meš. blaga na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrava učenka«. 34302- Prodajalko prvovrstno, za samostojno vodstvo podružnice na de želi, po»teno, zanesljivo kavcije zmožno, veščo ma nufakture, galanterije, špe ©erije, deloma železnine ter po možnosti usnja, sprejmem takoj. Ponudbe s spri-živali t-er sliko pod »šifro »Zmožna hrvaščine« na ogi oddelek »Jutra«. 34301-1 Kroj. vajenca »prejme s 1. septembrom krojač Oton Janko, Ljub Ijana, Gosposka ulica 4 Predstaviti se je 1., 2. »li 3. avgusta doDoldne. 34222-1 Pletilje Vn sicer 2—3 ketlarice, špu larice itd. sprejme tovarna Vidmar, Ljubljana, Pred »kofij« 19. 34014-' Hišnika Cenjenega — brez otrok snrejmem v vilo pod Rož-r kom. Stane Vidmar. Pred Škofij« 19/1. 34013-1 Vajenca sprejme proti plači za in šralacijo vodovoda in kle parsfcva. Oglasiti se je pri Gustav Puc. Ljubljana — Tržaška cesta. 34524-1 Trg. učenca poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo, kateri ima veselje do trgovine. sprejme ta.koj firma J. Kušlan Kranj. 34514-1 Gostil, kuharico zdravo, pošteno, ki zna dobro kuhati in je vajena •vseh drugih hišnih del s»reimem. Naslov pove ogl edd. »Jutra«. 34319-1 Elektromonterja sposobnega aparature za jaki tok. -išče centrala Fa!a — Ponudbo na elektrarno F«la, d. d., Maribor. Vra-sova ulica 2/1. 34600-1 Mizar, pomočnika ta boljše delo sprejmem v stalno službo. Stanovanje rn dobra hrana v hiši. Plača po spodobnosti. Nastop takoj. Slovenci imajo prednost. — Franj-o Turk, mizar, V-očin, Slavonija. 34*>06-l Natakarica p-dna >h poštena, dobi službo na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 3455*4-1 Služkinjo pcwteno, pridno in snažno, vajeno pospravljanja parke tiranih sob, ki ima ve selj-e do otrok, iščem. Naslov po^e oglasni oddelek »Jifcra«. 34589-1 Natakarico m>ožno nekaj kuhe, in ki b: opravljala tudi hišna de.a, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra« 346:36-1 Mlajšega brivskega pomočnika dobrega delavca v moški s>troki — kakor tudi vajenca snrejroe Ivan Bekar. frizer m: dame in gospode v Ljubljani, Kožna uiica 37. 34629-1 4 godbenike /d:.ake) iš>"e za takoj morsko kopališče. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34613-1 šestčlanski orkester t,9 gs®ono 1931/1932 i-šče beograjski Auto-klub. Or-( •keater mora biti uveden na prvovrstno jazz-, koncertno- rn animo-igro. — Potrebna prvovrstna uve-renja in salonska garderoba. — Podrobna pojasnila daj? klubov tajnik. Beograd. Akademija Nauka. 34599-1 Klepar, vajenca sprejmem takoj proti pia-f:i-n. Na«lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34044-1 Kravarja dcbr« izvežbanega, ki »e razume na molžo — in dve dekH *a h»na in poljska dela. »:»n za graščnsko posestvo. Slu-ž-ba stalna in ugodil pogoji. Naslov v oglas. <*ide!ku »Jutra«. 34652-1 Čevljar, vajenca »•rejme takoj I. Dolenc, Ljubljana, Barvarska steza It. 6. 34166-1 Pek. pomočnika »iadega, z dobrim spričevalom, ki bi raznašal tudi kruh. sprejme v stalno službo Cabun Maks. Trbovlje I. 34669-1 Čevljar, pomočnika irila 3ega. za šivana dela, sprejme modno čevljarstvo Zamik Alfonz. Gajeva ul. *t. 2. 34694-1 Pek. vajenca i vso oskrbo v hiši sprejme takoj Zorko Jeran, B» rt« pekarna, Dunajska e®sta 56. 34678-1 Učenca z dežele s hrano in stanovanjem v hiši. sprejmem za meha nično brt v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek -»Jutra« pod »Z dežele«. 34672-1 Gdč. k otrokom z znanjem slov. in nemškega jezika, iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Otroci«. 34662-1 2 mizar, pomočnika dobro izurjena, vešča for-niranja in politiranja. sprejme Peter Hrasteij, strojno mizarstvo. Laško. 34693-1 Vpokojenci! Za Ormož in okoliške kraje dobite službo (zastopstvo) za Vaš postranski zaslužek. Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober zaslužek«. 34245-D Za okraj Ormož iščemo zastopnika-inkasanta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vpelian artikel«. 34244-3 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. S6 (Jugo • Auto) telefon 223« Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pl fcite ponjl 851 Kot potnik ali inkasant išče službo Ivan Suhador ml., zastopnik, Šujica št. 7, Dobrov pri Ljubljani. 34634-. Boljše dekle v težkih gmotnih razmerah »prejm« kakršnokoli de čez dan. Ponudbe na og oddelek »Jutra« pod šifr »Vestna 136«. 34601 Dekle želi mesto pri boljši dru zini. kot -pomoč v gospo dinjstvu. Ponudbe na ogi oddelek »Jutrac pod šifro »Zdrava in poštena«. 34660- Kuharica vešča dobre kuhe, s pet letno prakso, išče službo za takoj. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra 34671-2 Hlapec vojaščine prost, išče službo v trgovini ali kakem pod jetju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34667-2 Kdo sprejme učenca 7^a elektro-montersko, ključavničarsko sobosldkarsko ali kako podobno obrt, kjer bi imel vso oskrbo. Sever, Karlov ka 15. 34664-2 Inštruktorja zanesljivega, grščine in latinščine za četrtošol ca iščem. Ponudbe pod »Jenkova ulica« na ogl. odd. »Jutra«. 34426- Inštruktorja abiturijenta, izbornega ma tematika iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod značko »Dober mate matik 333«. 34586- Dijaka III. drž. gim iščem za takoj, da bi po učeval dijaka za 1. razred francoščino. Naslov pov oglasni oddekk »Jutra*. 34633-4 Dober pevec želi spremljevalca Jia kla v-irju — v svrho zabave -in napredka obeh. Naslov oglasnem oddelku »Jurta« 34659- Christofov učni zavod, Ljubljana najstarejša in najbolje ob-skovana privatna šola te vrste, vpisuje za 29. šol s"ko leto dnevno ves avgust in september na Domobranski cesti štev. 7. Vpisnina SO Din, mesečna šolnina 120 Din: revni in pridni gojenci imajo popust. šolsko leto prične 1 oktobra. 34651-4 Učitelj z diplom, izpitom, sprejme "nštrukcije in pripravlja za prejemni izpit na srednje šole. Ponudbe na- oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Učitelj - odličnjak«. 34680-4 Šofer večletno prakso, dober in zanesljiv vozač, ki govori več jezikov, želi službe k tovornem aH luksuznemu avtu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34309-2 291eten fant znanjem slovenščine in emščine, i-šče siužbo hotelskega vratarja ali kaj "ičnega. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 34596-2 201eten mladenič zmožen vsakega dela - e primemo zaposlenje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34595-2 Šivilja »zdelaje fine obleke in perilo, gre šivat na dom. aslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34624-2 Kot sluga ali pomožni delavec iščem delo. Položim tudi kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposobna moč«. 34632-2 Knjigovodinja starejša, z večletno prakso, vešča slovenske, nemške in hrvatske korespnodence, želi premeniti dosedanje mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Knjigovodinja«. 34639-2 Knjigovodinja-korespondentinja z večletno pisarn, prakso, popolnoma verzirana v lesni stroki, perfefetna v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, išče takojšnje nameščenje, v katerikoli stroki, kjerkoli v ■Jugoslaviji. Ponudbe pod značko ->Brzo« na o?lasF. K. 34691-20 Dvostanovanj. hišo z lepim vrtom, vse dobro nhranjeno. prodam. Studen ci nri Mariboru, Krpanova ulica 18. 34669-20 Parcela na Kodeljevem naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34635-20 Dober dobiček Iščem investicijo od Din 100.000. proti dobri garanciji. Nudim 7 % -obresti in 8% dobička, skupno 15% Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Realna lekarna«. 34601-16 Kateri starejši gospod ali gospa bi posodila ali dala 50.000 Din za dosmrtno stanovanje in oskrbo na sigurno mesto i-n proti hranilnič-nim obrestim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Št. 8«. 34653-16 Kapitaliste družabnike za razširjenje manjšega rudnika v Sloveniji, iščemo. Ponudb« na naslov: C. K., Ljubljana, poštni preda! 146. 34656-16 60.000 Din kavcije nudim podjetju, ki mi za-sigura stalno službo inka-santa ali kaj sličnega. s primerno mesečno plačo. Ponudbe na oglas, nddelek Jutra« pod »Rentabilno«. 34642-16 Hotel, restavracijo dobro idočo, v večjem mestu Slovenije oddam, ali prodam s hišo (hotelom) veščemu restavraterju. — Resni refiektanti naj pi sejo pod šifro »Dobička nosno« na oglasni oddelek Jutra«. 34201-20 Vsakovrstno zlato koipnje po oajvižjib Mdib Černe — juvelir Ljubljana, Woifov» ulica 8. T7 Jugoslov. dukate velike hi majhne, s sliko Nj. Vel. kralja in Nj. Vel kraljice izdeluje in prodaja ovlaščena kovnica A. D. Beograd, Vojvode Mišica št. 43. Dukati imajo drž žig; dobivajo se v vseh bankah to menjalnicah. Kovnica plača žigosan in nežiaosam avstrijski mali dukat 127. veliki pa 508 Din, izvrtane it iizlizane pa po 36 Din gram — in jih tudi zamenjava za jugoslovenske dukate. b 263-35 Pridelki Brusnice (Preiselbeer), pristne koroške, dobavi od 5 kg naprej po dnevni ceni Henrik Zechner, trgovec, Libeliče, Koroško 34575-33 la jabolka in hruške kilogram po 4 Diu razpošilja franko vsaka železni-ška postaja po 25 kg G. Drechsler, Tuzla — Bosna. 34243-34 epa stavb, parcela visoka, ograjena, v izmeri 1100 m5, v solnčni legi na Prulah poceni na prodaj Informacije v pisarni stavbenika Schella, Manrcrjeva št. 29. 33996-20 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1 214-20 Tehtnico za osebe (Personenvage) — rabljeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3460S-7 Posestvo mo.ie, prodam. Ležeče Sp. Poljčanah. Hiša je ob glavni cesti, 8 m od kolodvora, od cerkve in šole. Hiša je zidana in z opeko krita, ima 3 sobe, kuhinjo, električno razsvetljavo, svinjske hleve in cela kmetiška shramba. Ce na po dogovoru. Pojasnila daje v Sp. Ložah št. 10, pošta Loče pri Poljčanah. 34506-20 Fotoaparat (rolfilm) kupim. Nas!n>v v oglasnem oddelku ».Jutra« 34648-7 Risalno patentno mizo kupimo takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjena miza«. 34682-7 Brivnico dobro idočo, v industrij-kem kraju, prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 34290-6 Foto povečevalni aparat za format plošče 9 X 12 cm, zelo poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 34119-6 Lubenice prvovrstne dobavlja na vagone uprava posestva »Črnogorci«, pošta in postaja Staro Petrovoselo, Slavonija. 33382-6 Otroški voziček malo rabljen, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 34562-6 S. Giovan-i. Vinograd, posestvo eno najlepših blizu Ormoža z inventarjem prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Idealna lega«. 34609-20 Hišo z vrtom in nekaj polja, v lepem kraju pri glavni cesti prodam ali zamenjam. Pojas nila daje Lipovnik, Limbuš pri Mariboru. 34687-20 2 trgovski hiši z novim trg. inventarjem brez blaga, k temu spada več gospodarskih objektov srondiran vrt in veliko dvorišče, s H orali plodne zemlje prodam radi bolezni. Nahaia se v prijaznem trsru bivše štajerske, na najboljši pozieiii, napram neznatni konkurenci Posestvo daie brez vštev-še<*a trg. lokala rn pripadajočega stanovanja nad 22.000 Din letne najemnine-. Obe hiš' imata davčno olajšavo. Plačilni pogioji nerodni. Dopise na og1a«ni oddelek ».Tnfra« pod šifro »Promet- 1927 2 milrnna«. 34602-20 Posest v Trstu hiša s tremi stanovanji 'n -,(Wf\ mJ obdelanesa zemljišča. vrednost 300.000 Din — zamenja-m s posetvom enake vrednosti v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu ali Splitu. Ceniene ponudbe n« naslov: Luisi Levak Trieste, Via Brandesia 941 34684-20 Bukovih drv zdravih kupim več vagonov proti takojšnjemu plačilu Ponudbe z navedbo cene na naslov: R. Velepšč — Ljubljana VII, Jerneje-va ulica 25. 34641-15 THjaifui Dijaško stanovanje solnčno, za petnajstletnega gimnazijca, s popolno dobro oskrbo in strogim nadzorstvom pri študiju, iščem Ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah pod značko »Dijaško stanovanje«. 34668-22 2 dijaka v Celju sprejme boljša rodbina v oskrbo. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 34692-22 Poslovne prostore primerne za izdelovanje konfekcijskega perila ali slično nudim brezplačno v velikem kraju dravske banovine. Pismene ponudbe pnd značko »5 let« na ogl. odd. »Jutra«. 34295-19 Dve skladišči in sire.r eno v Streliški ulici ob cesti, in drugo na Krekovem trgu oddam. — Poizve se v trgovini Ivan Perdan nasledniki, Krekov t-rg 11. 34190-19 Gostilno s stanovanjem oddam predmestju. Naslov v og' oddelku »Jutra«. 34617-19 Trgovino dobro vpeljano, s stanova njem, v Sv. Pavlu pri Preboldu oddam s 1. septembrom pod zelo ugod nimi pogoji. Natančne in formacije daje F. Pik istotam. 33522-19 fUmevanju Stanovanje 3 sob, kuhinje, kopalnice in vseh pritiklin, v solnčni le g: vnovi hiši oddam s septembrom za 1200 Din — za staro mitnico na Tržašk cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Urbančič«. 3-1424-21 Stanovanje ob'toječe iz 5 velikih sob kuhinje, poselske »obe, ko palnice in vseh drugih pri tiklin, v sredini mesta od damo s 1. novembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1. november«. 34008-21 Solnčno stanovanje 2 prostornih sob in kopal niče na plin ter s kamrico za plinsko reso, na Mirju v Langusovi ulici 11, v neposredni bližini postaja Iišča cestne železnice od dam s 1. novembrom dve ma osebama brez otrok. 3390-7-21 Večje stanovanje 3—5 sob in pritiklin, bližini šol iščem s 15. av gustom. 'Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Dijaki«. 34623-21 Stanovanje podstrešne sobe, kuhinj in kleti, z električno raz svetljavo takoj' oddam osebama za 250 D:n me sečno na Vodovodni cest.: št. 28. 34617-23 Stanovanje 2 sob. kuhinje jn kopalni ce. z vodovodom ter pli nom. išče za takoj zakon ski par brez otrok. Ponudbe na -oglasni eddelek ».Jutra« pod »Piinktlicher Zahler«. 34626-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin išče mirna Ftra.nka brez otrok za takoj ali novem ber v mestu, pod Rožni kom ali na Mirju. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snlnč.na lega 222«. 31585-21 Stanovanje lepo in solnčno. 3 sob, k« palnice, kamrice, za plinski rišo, vse strogo sepa-rirano s stopnjišča. oddam amo dvem »boljšima osebama v vili na Mirju. Langusova u!:oa štev. 11. 33907-31 Dvosob. stanovanje oddam takoj. Poizve se na Vodovodni cesti št. 26 34628-21 Novo stanovanje cddam zraven železniške postaje na Laverc-i šl. 24. 34588-21 Stanovanje 2 večjih in 2 manjših sob. kuhinje in pritiklin oddam 1. novembrom. — Na tačne ponudbe z opisom rodbinskih članov na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Mesečno 1800«. 34101-21 Delavnico 150 m, suho in svetlo, z električno razsvetljavo ter vodovodom, v sredini mesta takoj poceni oddam v najem. Naslov pove oglas, oddelek J»utra«. 34109-19 Lokal za trgovino iščem na prometnem prostoru. Ponudbe s ceno na oglas, oddelsk »Jutra« pod šifro »Trgovina«. 34108-19 Špecerijsko trgovino z ali brez zaloge v Ljubljani na prometni ulici oddam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Koncesija na razpolago. Potreben kapital Din 60.000«. 34331-19 Brivci, pozor! Po zeto ugedni ceni prodam dobro -idočo brivnir.o. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro vpeljana«. 34611-19 Mesnico vza-m e.m na račun. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro V prometnem kraju«. 34665-19 Čedno stanovanje v Ljubljani, izven ceutra, obstoječe iz 2 sob, kuhinje (kj je predeljena in ima še josebtn prostor — predso->o) s pritiklinami, v prijaznem kraju, vse popolnoma renovirano — bo na fazpolago okrog 12. avgu-ta. Zraven tudi nekaj pro-tora za vrt. Elektrika vpeljana; tla parketna. — "prejme se samo popolnoma solidna stranka. Ponudbe se sprejemajo predhodno samo pismeno, s točnimi podatki ponudnika (poklic, sedanje bivališče, tevilo družinskih članov, akaj stanovanje sedaj potrebuje). Refiektanti, ki ustrezali, bodo takoj obveščeni, da si stanovanje lahko gledajo. — Ponudbe naj se oddajo pod šifro »Uprava W. M. F. v oglasnem oddelku Jutra 34683-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34679-21 Opremljeno sobico svetlo in zračno takoj oddam mirni gospodični ali gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34228-23 Za letovanje v lepem kraju na Gorenjskem oddam 2 lepi sobi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 34223-23 2 prazni sobi za pisarno, v I. nadstropju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 344S6-23 Mirno sobo s souporabo kopalnice, najraje blizu Tivolija iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Inženjer«. 34621-23 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34620-1 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom takoj poceni oddam na Opekarski cesti št. 32. 34618-23 Starejšo osebo vzamem kot sostanovalko v Florijanski ulici št. 27. pritličje. 34615-2S Dve sobi Boječ se svetlobe, živeč v umazanih špranjah — prileze stenica do Tvojega telesa, da Te grize in vbada in da Ti krade Tvoj nočni sen. Ubij jo, kjer zivi-škropi Flit v vsako razpoklino in kot. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter- eno prazno ;n eno oprem- i •■, . - . „ ljeno takoj oddam v Tr- njihova jajca, r litova para je mrčesu smrto- novtm, Koseskega ulica I _„„„_ _ i- j -i ji-- -tt ■ Št. 20. 34591-23 1 nosna> a ljudem neškodljiva. V poraba eno stavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj zračno in separirano so- Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na Vidovdanski cesti 3 . , . . . 34619-231 na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Sostanovalca v bo sprejme hišnica. Sobo s hrano ali brez, v sredini mesta takoj oddam solidnemu gospodu ali dijaku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3d627-23 I Šk ropi Majhno sobico oddam v Florijanski ulici •21, kjer je tudi naprodaj stoletna roža (Agava). 3462o-2s I Blizu Tabora oddam sobico s posebnim vhodom in elektriko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34658-23 Zahtevaj plombirano komo • v svojo korist! Čisto posteljo oddam, takoj solidnemu go- I prišla. Tvoja Petrovka. Petr! Zakaj ne pišeš? — Srečno spndu. Naslov v trafiki Dollar, Lattermanov drevored. 34655-23 34007-24 Čisto sobo lepo opremljeno, z elekt.r. razsvetljavo, Gospod sredi | «tar 30 let, čedne zunanjo- vrta oddam boljšemu go- I Pti in velike postave, po-spodu ali gospodični za sestnik in obrtnik, pni ure 3<10 Din na Prulah. Jane- I od Ljubljane, bi rad po-žičeva cesta 11. 34657-23 | ročil dekle, najraje z dežele — event. tudi vdovo Dve leni sohi Ibrez otr(lk- bi k . L'\e lepI M,DI .. prinesla kakih 100.000 Din pripravni za pisarno a'! J 1_ v svrho povečanja obrti, samskega gospoda,_ zraven Cpnjpne pinlldbe s &liko glavne poste takoj oddam im na 0,i,jpipk Naslov v oglasnem oddelku fJlltrai pod = ž;fro ,Lahko »Jutra«. 34663-23 takoj«. 34590-25 »Couch« zofa je najmodernejša sedanje dobe. Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva. Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih naisolidneje Kobilica Av-gusc, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Dunajska c. 25, vhod Dvoržakova ul. 3. dvorišče. 32387-30 Prazno sobo pritlično, kamor se lahkn postavi tudi štedilnik, išče zakonski par brez otrok. Sobe izven mesta, ne pridejo v poštev. Ponudbe s ceno pmsim na oglas, oddelek »Jutrai pod značko V miru«. 34673-23 Pristni naravni malinovec Opremljeno sobo vso oskrbo, klavirjem in kopalnico oddam na Sv. l-etra nasipu št. 43. ^ ^ . y& ^ ^ dobite pri L0VR0 SEBENIK kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezo-249 Stanovanje dvo- ali trisobno, e priti klinami iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p"d šifro »Umetni atelje«. 31640-21a Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Zg. »iški, Vodnikova ce- sta. 31645-21 Stanovanje e.no- ali dvosobno iščem. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra « pod »Brez otrok«. 34675-21 Hišica s sobo in kuhinjo ter velikim vrtom po ugodni ceni naprodaj. Pobrežje pri Mariboru, Vetna štev. 14. 34688-21 Stanovanje ln poslovne prostore prikladne za pisarno ali zdravnika, v strogem centri oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34676-21 Enosob. stanovanje takoj oddam boljši stranki ob' Dunajski cesti. Nas!»v v oglasnem oddelku Jutra 34681-21 epo, prazno sobo posebnim vhodom oddam sredini mesta solidni i =ebi„ — tudi za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34457-23 Suknjič tcmnnplav je bil izgubljen od kolodvora do zvezde. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v Trnovem, Mivka št. 15. 34503-28 I Zlata zapestnica široka, je bila izgubljena od kolodvora po Pražaknvi ulici do restavracije »Novi svet« na Gosposvetski cesti, v soboto po 10. uri zvečer. Poštenesa najditelja prosim, da jo proti na-ETadi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 34610-28 | Zlat medajlon je b:l -izgubljen čez Tivoli do Believ-ue. Najdite Ija prosim, da ga proti nagradi vrne v pisarni velesejma. "4643-28 Ih>pifi Zidani most Glasbeno društvo železničarjev priredi v nedeljo dne 9. avgusta ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne M-oser v Zidanem niostn veselico. Prijatelji godbe vljudno vabljeni. 34475-24 Novosti Koto« ti NajnoveJa »talinska pa-tetna železna zelo prak-tiina doiljiva postelja • tapeciramm madracom — pralctična za vsaku bižu, hotele, za ptitujuče oso-be in nočne službe. Stane DS»' 399—. Raipošu ljam po i tem in železni-com po povzetju^ Lesen* služinska patent-na zelo praktična slof-ljiva postela s tapecira-nira madracom. — Stane Di« Poljska palentna postela sloiljiv« praktična za tourisle, vojake in za ieriialne kolonije. Stane Dia 35«._, Licgestoht praktičan za leianie in sedenie. Stane Dia 154.—, Po tem imam disto čo-hano perje k g po Dia 44— čisto belo gosje kg po Dia IM— in čisti puh kg po Dia 259___ L. BROZOVIČ, ZAGREB flica 82. IIL Gospodična rdečem krilu, ki se je peljala v nedeljo 2. t. m. s prvim popoldanskim vla- • D. kom na Brezovico, naj I r ianlnO mi Bporoči dan sestanka I skoraj nov, krasen g!as, na oglasni oddelek Jutra I najnovejši sistem, poceni pod značko »Temnolasia«. ' prodam. Naslov v oglas. 34642-24 odd. »Jutra«. 34326-36 Modroce vrhne, la afrik, močno bla go, po 240 Din, zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje nudi Rudolf Sever, Marijin trg 2.__130-30 Moderne zofe r raznih oblikah, kak«r vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solidnih eenah izvršuje po ra ročila Rudolf Sever, Marijin trg 2. 221-30 Jazbečarje in foksterijerje čistokrvne, z rodovnikom, prvovrstnih lovskih staršev proda Lambert, Ljubljana, Gradišče 17. 34640-27 Pisalni stroj znamke Undcrwood. ▼ prav dobrem stanju, poceni naprodaj. Naslov pri ogl. odd. zJu-t-ra«, 34522-23 Šivalni stroj nov. nerabljen, najmodernejši, vsled smrti žene proda m tistemu, ki hi obroke po 150 Din mesečno plačeval naprej. Vplačanih 500 Din trpim sam. ponudbe na oglasni oddelek »jutrac pod »Priložnost«. 34592-23 od 30. avgusta do 3. septembra 1931 Vzorčni sejem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mesta. Sejem stavbnih, pohištvenih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 sejmskega prostora. Obsežna in pregledno urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih in potnih olajšavah od W. ERKEN-A, ZAGREB Starčevičev trg 6,1, telef. 75-91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od Zunanjega urada Lipskega velesejma Beograd, Knez Mihajlova ulica 33. 254 Dobro uvedenega zastopnika išče tvornica za izdelovanje strojev za premogokope, opekarne in transportne stroje. Dopise pod »Guter Verdienst Nr. 2439« vposlati na Ann. Exp. M. Dukes Nachf. A. G. Wien I/l. 10209 SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU' SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA " govoren Alojz Novak. .Vsi y Ljubljani.