GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV —25. JANUARJA 1961 - LETO XI.. ŠTEVILKA * PROSVETNI DELAVEC Izvajanje resolucije o strokovnem izobraževanju v LRS Komisija za strokovno šolstvo Dri Republiškem odboru Sindika-prosvetnih in znanstvenih delavcev — vodi jo tov. Danilo Sbrizaj — je imela pred nekaj 'Inevi posvetovanje s predstavnici sindikalnih organizacij na nekaterih strokovnih šolah različnih vrst o tem, kako so šole začele Uresničevati načela resolucije šole pritožujejo, da tudi gospodarstvo še nima proučenega vprašanja profilov in zato šolam ni v stanju nuditi svojih zahtev po reformiranem izobraževanju v pre-cizpejši obliki. Prav dejstvo, da gospodarstvo največkrat- ni v stanju jasno opredeliti profile za strokovne kadre, ki jih od šol zahteva, je še 'vedno ena od po- Zakon o finansiranju šolstva zagotavlja šolam in drugim vzgojno-izobra-ževalnim ustanovam popolno samostojnost Obrazložitev temeljnega zakona o finansiranju šolstva Zvezna ljudska skupščina je na svojem nedavnem zasedanju razen predloga družbenega plana za gospodarski razvoj Jugoslavije v razdobju 1961—1963, družbenega plana za leto 1961 in vrste drugih zakonskih predpisov, sprejela tudi temeljhi zakon o finansiranju šolstva. Obrazložitev tega za-kona, ki ga je Zvezni ljudski skupščini podal tovariš Krste Crvenkovski, objavljamo v celoti. ^veznega izvršnega sveta o stro- niembnih ovir pri izvajanju refor-Covnem izobraževanju kadrov, me. ^ ^gotovitve tega posvetovanja ka- gole, ki imajo že razčiščena *ejo na uspehe pa tudi na težave, osnovna vprašanja reforme, imajo ki so se pojavile pri izvajanju re- izdelane tudi že nove predmetni-forrnnih načel resolucije. ^ ke in programe in nekatere že tu- Resolucija o izobraževanju (jj p0uk po teh novih liačrtih (na . . - 'trokovnih kadrov je bila v na- primer gostinske šole, trgovinske katero je Zvezna ljudska skupšči- dobju dajala pomembna sredstva {elu v vseh naših učiteljskih zbo- j0iej kemična šola v Rušah, elek- na osvojila s sprejetjem resolucije za izobraževanje strokovnih^ ka-fih pozitivno sprejeta, zlasti v ti- tro-gospodarske šole itd.),'druge 0 izobraževanju strokovnih ka-‘bh šolah, kjer so pri vsakodnev- prilagajajo obstoječe učne načrte drov. Zakona o spremembah in delu sami živo čutili, da so po- zahtevam sodobne tehnike (teh- dopolnitvah; splošnega zakona o •febne spremembe (industrijske, niške šole, gradbena šola). V zve- univerzah ter drugimi svojimi ^jenske šole). Vendar se v zvezi Zi z novimi učnimi načrti so pri- akti. Finansiranje šolstva je po-* realizacijo resolucije pojavlja- govori glede okrnjevanja ali po- memben del te politike, katero ?° tako pri učnem osebju za sploš- polnega ukinjanja pouka materi- omenjeni akti Zvezne ljudske J1? predmete, kakor tudi pri nega jezika na nekaterih šciah skupščine niso mogli izčrpneje “enem kadru za strokovne pred- (n. pr. gostinskih). Nadalje so Sprejetje temeljnega zakona o rešiti. Vendar je v tekstu resolu-finahsiranju šolstva predstavlja cije to vprašanje posebej nagla-nadaljevanje tiste politike na -šeno. Tam je rečeno sledeče: »Ce-področju izobraževanja in vzgoje, prav je družba v-preteklem ob- drov, le-ta niso bila takšna, da bi zadovoljila vse potrebe, ker so bile omejene materialne in druge možnosti. Uspešno delo pri izobraževanju strokovnih kadrov bo opravljeno, če se bodo v prihodnjem obdobju zagotovila tudi večja sredstva za te namene. To nosti v proizvodni proces in delo javnih služb. Prav zato se v razliko od prejšnjih planov v njem zelo določno govori o planiranju kadrov, ljudskemu elementu pa se v zvezi z nadaljnjo socialistično izgradnjo daje velika pozornost. S tem namenom se predvidevajo večje spremembe v kvalifikacijski strukturi našega zapo-. slenega prebivalstva in se določa-vim nalogam, katere jim nalaga* jo potrebe določenih vrst kadrov skupnost. Prav tako je treba, da za prihodnjih pet let. Po ugotov-- gospodarskimi instrumenti Ijenih potrebah bomo v vsakem ' ——prihodnjih petih let izobrazili 150.000 novih strokovnih kadrov. je neobhodno potrebno tudi zaradi tega, ker bo na sedanji stopnji našega razvoja, vlaganja v izobraževanje strokovnih kadrov, potrebno, da bodo skupne investicije učinkovitejše in rentabilnej-še. Zato je potrebno, da se način finansiranja ustanov za strokovno izobraževanje prilagodi njihovemu družbenemu, položaju in se z ______(____________ omogoči gospodarskim organizacijam, da bodo ža izobraževanje strokovnih kadrov odvajale večja sredstva.« Potemtakem se ta ideja zdaj konkretizira s terr*ljnim zakonom o finansiranju šolstva, ki je predložen temu visokemu Domu. ^ete določena skeptična vpraša-hja predvsem v zvezi z učnimi ?ažrti in dobo trajanja šolanja. Do teh vprašanj in gledanj ni Dttšlo zaradi morebitne neinformiranosti učnega kadra, ker je m* v dovoljni meri seznanjen z jebino resolucije, tako preko na-podružnic, kakor tudi po šol- ,ki, uradni liniji. Vendar je bilo , , , - -------- -o--— ------- — m obravnavanje resolucije lahko j družbenih institucij, organiziranih po načelih družbenega samoupravljanja. Znano je, da smo v izgradnji družbenega samoupravljanja na področju šolstva dosegli pomembne uspehe. V našem pravnem sistemu so , šole pri svojem delti samostojne. Njihovi or- prigovori, da so posebni učni načrti za izobraževanje odraslih na tehniških šolah premalo zahtevni v primeri z učnimi načrti rednih šol. Zlasti je kritika na , račun tega, da v učnih načrtih za te šola ni n. pr. celo tehniškega risanja, ki je osnova za vsakega tehnika. V organizaciji pouka so po- ževalno-vzgojnih ustanov kot I. Pomen zakona o finansiranju šolstva Pomen tega zakona je v sle- tev se je pokazala tudi v naši NADALJNJA DECENTRALIZA- dečem: praksi. Z druge strani pa je pro- CIJA SODSTVA 1. Z njim je končno določena računski način finansiranja po- 2. Drugo osnovno načelo tega in zagotovljena popolna samo- stal pretesen za povečano število zakona je, da se z njim zagotav- teh nalog. V ta namen je v planu stojnost vseh šol in drugih izobra- šol *in njihove potrebe. Najbolj Ija politika nadaljnje decentrali- zagotovljena vsota 200 milijard 1 „ 1_ _ _ — _ 1 ^t_X — - — _C C _ X ~ 1 ____• S_A. •Z i »n <-\ %» i 7 Petletni plan daje posebno mesto tudi osnovni šoli in jo tretira kot splošno izobraževalno šolo, v katero bo 1965. leta vključenih 92,5 % generacije, ki je dorasla za tb šolanje. Vse to so nedvomno velike naloge, ki jih bomo opravili samo z največjimi napori vssh zainteresiranih činiteljev. Toda — in to je še zlasti pomembno — petletni plan ne postavlja samo nalog na področju šolstva, marveč določa tudi družbena sredstva, s katerimi je zagotovljena izvršitev Utežno samo načelno, ker niso ^ vzgajajo kvalificirane de-rešena še bistveno važna vpraša- lavce v gostinstvu, trgovini in n3a, ki naše člane najbolj zanima- obrti> in tudi v nekaterih indu-lo, in to: status šol, vprašanje strijskih šolah., Povsod tu so šli Ustanoviteljstva, vprašanje finan- namreč dosledno na strnjen tro-Htaflja in vprašanje profila ka- mesečni periodični strokovno-te-ki tO ki naj jih šole izobražujejo; njj . taradi tega, ker ta vpraša-io* niso rešena, vlada med do* * ■.— našega članstva splošne globalne analize kažejo, da so sredstva za redne izdatke šol v teku zadnjih petih let narasla za več kot dvakrat (209 %). Toda to povečanje v bistvu ni vplivalo na materialno stanje in pogoje dela naših šol. Ce pogledamo materialne stroške za enega učenca, lahko ugotovimo za pre- delom Donu, h . * - ^nost in negotovost ter razni ijsleki v zvezi z resolucijo. ^ Glede sprememb v novem šol-rriQrri letu lahko na splošno reče-W ?a iih v večini naših stro-h., *h šol še ni, vse je še v fazi Spravljanja in iskanja najbolj-pa rešitev. Pri izvajanju reforme )r, v zvezi s tem le opažamo do-ehe razlike med posameznimi orfitični pouk. Ponekod, n. pr. v gostinstvu ' in trgovini, so tudi gani, preko katerih se uresničuje teklo petletno obdobje dve stvari: skrajšali delo izučavanja od 3 na družbeno samoupravljarjje, po- a) da so ti stroški zelo rhajhfti 2 leti. Praktični pouk na indu- polnoma samostojno upravljajo z in da so odraz določene za ostal o-strijskih šolah so zlasti v zadnjem njenim notranjim življenjem na sti, v katerih šole delajo. in zato lahko šole naslednje katego- tPami šol t5e Iimo n a) Strokovne šole, ki izobražu-10 kvalificirane delavce in Phajoče strokovne kadre za Ben s ne gospodarske panoge (tr-fP-na, gostinstvo, obrt, posamez-Panoge industrije: tekstilna, ^hiična, elektrogospodarstvo, adbena Itd.), so najdlje na poti tortne, ker so gospodarske or* P^acije pripravile vse potreb-v Pragrame. V to vrsto spadajo P1 nekatere druge strokovne šo-hjPtega strokovnega značaja, na ?ier zdravstvene šole. t«h .Teniške šole, ki vzgajajo «W 50 to perspektiv-posa^ieznih gospo- Sekretar Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo Krste Crvenkovski, ko je pred nekaj dnevi skupaj z gvinejskim prosvetnim ministrom Diavadom Barijem podpisoval konvencijo o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Gvinejo zacije šolstva v smeri, kot jo je nakazala resolucija Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov. Kot je znano, je resolucija ugotavljala, da se morajo za izobraževanje kadrov V prihodnjem obdobju brigati v prvi vrsti tisti činitelji, katerim so ti . kadri potrebni, upravičenost takšnega kot tudi to, da tako stališče edino ustreza aktualnim interesom naše skupnosti, je potrdila tudi praksa pri sprovajaijju resolucije. V preteklih šestih mesecih, odkar je bila resolucija sprejeta, smo doživeli tako močno ekspanzijo šolstva, da le-to predstavlja večji uspeh, kot smo ga dosegli v prejšnjih letih (ustanovljenih nad 130 novih strokovnih šol, nad 100 centrov za izobraževanje delavcev, 44 višjih šol in 18 novih fakultet in visokih šol). Nosilci te ekspanzije so v prvi vrsti gospodarstvo in javne službe, katerim je resolucija omogočila vso iniciativo pri izobraževanju kadrov. Ta zakon materialno zagotavlja takšno novo pozicijo gospodarstvu in javnim službam pri izobraževanju strokovnih kadrov. Z njim je po eni strani vezan interes gospodarskih organizacij ža kadre s politiko, ki jo na tem področju vodijo naši politični organi; to se ostvar-ja z družbenimi skladi za šolstvo in njihovim vzdrževanjem iz doprinosov gospodarskih organizacij in samostojnih ustanov. Po drugi strani pa se gospodarskim organizacijam in javnim službam daje možnost, da v breme stroškov poslovanja organizirajo neposredno izobraževanje kadrov in da v ta namen odvajajo sredstva po svojih možnostih in potrebah. 3. Po svojem značaju predstavlja ta zakon vrsto instrumen-; tov, ki zagotavljajo našemu šolstvu potrebna materialna sred- dinarjev za investicije v šolstvo v prihodnjih petih letih, se pravi, več kot dvakrat več kot v preteklem planu. Od tega zneska je 95 milijard dinarjev določenih za investicije v osnovno šolstvo; s tem se bo materialno krila politika nadaljnjega širjenja in utrjevanja Popolno obveznega osnovnega šolanja, ta-stališča, ko da bo postalo dostopno za vso doraslo mladino. 4. Osnovni zakon o finansiranju šolstva je v prvi vrsti zakon o sistemu finansiranja. Sistem, katerega s tem vpeljujemo, ne predstavlja neke začasne rešitve, marveč perspektivno ustreza potrebam našega družbenega razvoja. Zato je potrebno podčrtati, da duh tega zakona in njegove konkretne rešitve je potrebno podčrtati, da duh tega zakona in njegove konkretne rešitve vodijo k nadaljnji decentralizaciji in demokratizaciji. Z njim se materialno potrjuje sistem finansiranja šolstva, v katerem igra posebno vlogo iniciativa, zlasti iniciativa komun, pa tudi sredstva ljudskih republik. S tem zakonom ni že vse določeno in planirano. Ta zakon je le na široko odprl možnosti in pooblastila politično-terito-rialnim enotam, prepuščajoč njim, da najdejo ustrezne materialne ukrepe skladno s svojimi potrebami in možnostmi. Zato je posebnega pomena uvajanje novih virov sredstev za občinske družbene sklade za šolstvo, v katerih bo sama komuna v najširšem smislu besede iskala konkretnih rešitev. Ljudskim republikam je v tem konkretnem primeru dano pooblastilo, da lahko zagotovijo določen minimum sredstev na svojem območju. Iz središča se enotno določa samo en vir sredstev za šolstvo — prispevki gospodarstva in javnih služb družbenim skladom za šolstvo. Ustvar- stva na osnovi politike, potrjene jajoč tako nov sistem finansira-s prihodnjim petletnim planom nja šolstva, pušča zakon najširšo družbenega razvoja Jugoslavije. V iniciativo vrsti politično-teritori- letu učenja prenesli iz šolskih de- osnovi zakona in drugih predpi- b) da so materialni stroški /avnic tudi v podjetja, v nepo- sov. Državni organi imajo naspro- na enega učenca v zadnjih petih sredno proizvodnjo. V nekaterih ti šolam samo tiste pravice in dolž- letih nominalno stagnirali, realno vajenskih šolah (gostinstvo, trgo- nosti, katere so jim določene z za- pa so opadali (1935 — 3083 dinar- daljnjega gospodarskega razvoja, vina, nekateri obrtni poklici — na konom. Praktično se državni or- jev za učenca, a 1959 — 3170 di- porasta produktivnosti dela in primer frizerji, fotografi) so uved- gani direktno ne morejo mešati v narjev za učenca). uvajanja sodobne tehnike in zna- tem petletnem planu ima šolstvo zelo važno mesto. Šolstvo in strokovno izobraževanje je ocenjeno kot eden bistvenih pogojev na- tudi dopolnilni šolskih delav- VPknfami Panog, ki so jih izdelale aa) (gostinstvo, obrt, trgovi-.jf' gospodarska združenja .n°’ gradbeno, elektro). li za vajence praktični pouk v nicah. V sestavu šolskih odborov ni posebnih sprememb, ker je sestava šolskih odborov že sedaj zadovoljiva in so gospodarstvo oziroma javne službe že sedaj dobro zastopane. Pač pa bo treba v zvezi z.; preraščanjem strokovnih šol v šolske centre in v centre za Strokovno izobraževanje pomisliti na to, da naj bi bilo-v šolskih odborih oziroma .v organih upravljanja teh zavodov več zastopnikov učnih in delovnih kolektivov. Zlasti šolske delavnice bo treba ne samo iz družbeno-poli- delo posameznih šol, da bi s tem omejevali njihovo samostojnost. Prosvetno-pedagoška služba, ki ima edina pravico neposrednega vpogleda v izobraževalno-vzgojno delo šol, pa je ločena od državnih organov; z zakonom ji je določen značaj strokovne institucije, ki sodeluje s šolami pod splošnim vodstvom svetov za prosveto kot alnih enot, zlasti še komunam; na ta način se novi zakon ne samo vključuje v naš komunalni sistem, temveč bo znatno prispeval k njegovemu nadaljnjemu razvijanju in krepitvi na področju izobraževanja in vzgoje. II. Osnovne značilnosti novega sistema Z novim sistemom finansiranja se ustvarja kvalitativno nov odnos med šolo in njenim ustanoviteljem. To ni več odnos, po ka- teritorialnih organov družbenega .terem se na osnovi subjektivnih „ V 0lr; siaaoeno, eieKtroj. treba ne samo iz družbeno-poil-^diti t,,?1 teh Progr-arnov je za- tičnih razlogov, temveč tudi iz / 2ab^eve Po večji spe- strokovnih in vzgojnih organizi-f^hstviA • n' pr- v trgovini, go- rau tako, da bo njih poslovanje aatejiv ’ ln Po izobraževanju ne- novih profilov. Vendar se (Dalje na 4. str.) samoupravljanja. Iz tega sledi, da smo v pogledu pravne samostojnosti šol dosegli visoko raven. Toda prav to dejstvo kaže na to, da moremo in moramo v pogledu uresničevanja ekonomske samostojnosti šol še mnogo narediti. ostalosti, v kateri se one zdaj nahajajo. Gospodarske organizacije in ustanove javnih služb dobivajo v novem sistemu tisto vlogo, o kateri je govora v resoluciji Zvezni ljudske skupščine o izobraževa- elementov določajo sredstva za šole. Namesto tega odnosa, ki je _ _______ _ ____________ kot,vemo v praksi le prepogosto nju strokovnih kadrov; s tem bo-, men. To v "ostalem predstavila omejeval samostojnost šol in ini ■** "----' .............. navijajo šole za tiste kadre, ki so jim. potrebni, da določajo profile kadrov, ki se bodo v njih izobraževali, in da jim za izobraževanje zagotavljajo potrebna materialna sredstva, dobivajo v novem sistemu svoj popoln materialen po- do one postale važen družbeni či-nitelj v naši politiki izobraževanja kadrov, pri dviganju produktivnosti dela In sploh pri naših ciativo njenih organov ter prosvetnih delavcev, se zdaj pojavlja novi odnos, v katerem morajo Večkrat je bilo že poudarjeno, da imeti prednost objektivna merilav stremljenjih, da se s produktiv-proračunski način finansiranja ni Posledica tega bo ne le v krepit- nejšim delom ustvarja višji živ-v skladu z družbimim samouprav- vi materialne stabilnosti šol, tem- Ijenjski standard. Pooblastila go-Ijanjem na ustreznih področjih več tudi v postopnem reševanju spodarskim organizacijam in sa-družbenega življenja. Ta ugotovi- posameznih šol iz‘materialne za- mostojnim ustanovam, da usta edini način, da se kar najhitreje osvobodimo resne deficitarnosti na področju strokovnih kadrov. Prihodnji petletni plan določa več kot dvakratno produkcijo strokovnih kadrov v primeri s tisto, katero danes zagotavljajo obstoječe šolske kapacitete. Te ve-(Dalje na 2. str.) Obrazložitev temeljnega zakona o finansiranju šolstva (Nadaljevanje s 1. str.) likanske naloge seveda ne bi bilo mogoče izvršiti izključno s šolskim sistemom, katerega so ustvarili in se zanj še vedno brigajo naši politični organi. Te naloge bodo opravljene samo, če bodo pri tem sodelovali vsi družbeni čini-telji, zainteresirani za strokovne kadre, v prvi vrsti pa gospodarstvo in samostojne ustanove javnih služb. Naslednja značilnost novega sistema se pojavlja v sami šoli. Kot samostojna družbena institucija ima šola popolno sposobnost pri, uresničevanju nalog, ki so ji postavljene. Njene osnovne naloge določa ustanovitelj oziroma splošni predpisi o posameznih vrstah šol. Toda šola lahko z lastno iniciativo prevzema tudi druge naloge na področju izobraževanja in vzgoje, seveda naloge, ki so v skladu z njeno osnovno nalogo. Sola je V tem pogledu svobodna in lahko sodeluje z različnimi družbenimi činitelji, ki so za te njene dopolnilne aktivnosti zainteresirani. Razumljivo je, da dobiva šola tudi za dopolnilne ak- Njihov telo na uspešnejše delo in učenje, nem sodelovanju z vsemi druž- 08n<*ni pomen ni v tem da bi se na pravilno izbiro šole in na do- benimi'činiteljirki" so “»interesi ta način zbirala neka večja seganje najboljših uspehov v rani za šolstvo. Po vsem tem bo biti uvajanje vsakem S tem zakonom — je dejal tov. Krste Crvenkovski — še definitivno učvrščuje status šole kot sa-tega pri- mostojne družbene institucije za su te aktivnosti opravlja. Ta sred- na SSS SPP iilMI oselme' dohodki WotegPa učnelj- ‘ * t0 h*™' ^ MŠi P°litieni °rgani V teS- žavliane' skega kolektiva itd. Novi sistem s takim postavljanjem vloge in pomena šole stimulira razvijanje različnih iniciativ v okviru šolskega kolektiva v celoti, posebno še njenega učiteljskega kolektiva. Stimulira jih, da izpopolnjujejo III. Mehanizem novega sistema finansiranja Izhajajoč iz omenjenih značilnosti z ničimer omejene: voditi Jih morajo ae novi sistem oslanja na sledeče edino ekonomski principi, skladno z njihovimi neposrednimi in perspektiv- osnovne postavke: lične probleme gospodarstva in Javnih Služb. To se pravi, da mnoge naše šole v prihodnje ne bodo odvisne samo Učiteljski kolektivi," gojenci in vsi drugi družbeni činitelji, zbrani okrog šolskega odbora, dobivajo materialno osnovo za razvijanje vsestranske aktivnosti in ustvarjalne iniciative v delu šol. Vse to bo prispevalo, da bodo naše šole postale boljše, socialistično usmerjene, a družbenim potrebam in znanstveno-tehnič- od prispevka politično-teritorialnih nemu napredku prilagojene druz-enot in od sredstev, katera bodo le- bene institucije. V takih novih pote določile v svojih proračunih oziro- eniih sr ho šola — s svojimi no- s .. „, _ _ _ „,h „ bo drov, kaaterebdSbapotr2>u?e. kot nostrIr?kl S^švIi^čtahefje^K T? “roratuna^odvZo^od^nlihm" ilsme tranjimi močmi in družbenimi či- tudi, da širijo dejavnost svoješole » Jieio'pSJS T “ ^ ^ tern Zaa>SinOVu° deJ®''nost šole, v ka- luči dobiva tudi povezava fakultet in ven svojega življenja in ^ela V osta- USpefne',e borila proti pojavom k SrS*?“3° ^sofcega šolstva z go- lem pa se Že začenjajb gospodarske statičnosti V svojem deluj pro- in s tem večajo njen prispevek pri reševanju določenih družbenih potreb. Omenjene osnovne značilnosti novega sistema se izpopolnjujejo še s pritegnitvijo sledečih činite-Ijev, ki se s tem zakonom prvič uvajajo: Družbeni skladi za Šolstvo 4. Družbeni skladi za šolstvo v hodki skladov za kadre so bili- O skupnem finansiranju druPeirnfiSl’nrnvitum sp i"9 Pa predvidevajo okrog pravili. V poslovanju šol se uvaja zbiranju sredstev za osnovno dejav- potrditi še republiške predpise o skup- braževanje, kot neproizvodno po-■ 16 milijard dinarjev (skupaj s Skrep.^us- ^ tr0Šnj°- DaneS V 8vetu VSe b°1J ki ustreza potrebam naše družbe in našega družbenega sistema. Ta zakon v tem pogledu pomeni pionirsl« korak. V ostalem pa tudi ta zakon ni .mogel reči vsega o skupnem finansiranju. Potrebno je, sredštev, ki so potrebna za vode- nje tiste politike v šolstvu, kate- sredstvi. W ostanejo na razpolago merilu “i&ko? prt ^.h novostih7?aT- ro predvideva petletni plan. v gospodarskih organizacijah). --------------------------—----------- — ------- -- If'’ t,,rtl nH «-----«— Ko govorimo o družbenih skla- Tako so. v preteklem obdobju v dih za šolstvo, moramo omeniti skladih za kadre akumulirana tudi uspehe, ki smo jih že dose- sredstva znesla blizu 50 milijard gli, in izkušnje, ki smo jih dobili dlnarjev. Efekt, ki smo ga dose-z našimi dosedanjimi skladi Za gli s trošenjem teh sredstev, pa je kajdre v goispodarstvu, ki se s tem zgrajenih je bilo ali pa se zakonom, likihjajo. To je potreb- dograjuje 240 šolskih objektov za Posebnega pomena je tisti člen zakona, katerega namen je, da v primeru spora zaradi finansiranja skupnih šolskih institucij, onemogoči, da bi zaradi tega trpeli sami gojenci. Ustavna pravica naših državljanov, zagotovljena tudi z drugimi zakonskimi predpisi, da se po lastni izbiri hko izobražujejo in vzgajajo do naj- učno-njaterialne osnove na naših , šo- ko tudi pri skupnem finansiranju šol lah. Zakon odpira možnost uvajanja Pričakujemo, 1 novih učenčev v eni podobne institucije, ki/lahko služijo ali p°sebn0 telo), odloča pristojni iz- poudarja, da imajo gojenci pravico skladov za kadre V gospodarstvu lzmeni 'n 6( zgradb za domove za potrebe več šol. Iz tega sledi ne yr?.nl J5ve,t- Arbitražno telo lahko od- svobodnega vpisa, po splošnih pred- ............... učencev strokovnih šol s preko le praktičnejše in učinkovitejše kritje loeii da..^e, zahteva neupravičena (če pisanih pogojih, v vse šole na pod- 15 000 mest potreb naših šol, temveč tudi njihovo n- Pr- število učencev s teh področij ročju Jugoslavije, ne glede na raz- racionalnejše in smotrnejše trošenje ne bremeni v večji meri stroškov šole lične spore, , ki lahko nastopijo v Družbeni skladi za šolstvo se družbenlh sredstev- slavljena zahte^^^olavna« dolI^Od! 0kr0g POS«mi*nlh V marsičem razlikujejo od skla- ločitev arbitražnega _telesa ima moč 5. Sistem finansiranja in kontrola koristili tudi pri ustanavljanju družbenih skladov za šolstvo. Skladi za kadre v gospodarstvu so bili, kot je znano, osnovani 1955. Uk.ll/c:ilill »ICUSVCV. IkU.J, -- »ve . j v. f-"* a. leta in to nri zv' h i' " ""v" ----------- ‘““‘““J«/« «« beni^^kladov^za “šllstvo^^Iibčin*" !oflt4ev arbitražnega^triesa1 fma8 moč S°5. sistem finansiranja in kontrola ^ri zveznih repub- dov za kadre V gospodarstvu Pr- republiki oziroma avtonomni enoti in izyr*ne#a naslova- Ce pa arbitražno javnosti, način prispevanja in troše-hških gospodarskih zbornicah. V va razlika je v tem, da njihova f«" ~ ^ naslednjih letih se je njihova or- osnovna sredstva (najmanj 60%) H^anov'do .♦*' sklade, čeprav. Jih za-• tiVnih razlogov, se lahko določi naj j&jo gamzacua izoremenila. 1957. on ostanejo v komuni, katere doslej melu kadar zavezuie' razen .v i*i-:,ge n1en rf„f„ kovnie „ ,.^«28' ganizacija izpremenila, 1957. pa _ _______j so ti skladi prerasli v sklade po- niso imele skladov za kadre v go-litično-teritorialnih enot. Posebni spodarstvu. Nadalje, sredstva teh skladi so obstajali pri Direkciji skladov služijo za redne izdatke jugoslovanslcih železnic, Direkciji in investicije vseh šol, katere je razen ,v pri- -posamezne okraje to določi republiška ljudska skupščina. Družbeni sklad za šolstvo je pravna oseba in se z njim upravlja po načelih družbenega samoupravljanja. V njem so zagotovljena sredstva za red- teh skladov so bila osredotočena na investicije v strokovnem šol-stvuy vključujoč tudi domove za učence teh šol. Rezultati, ki smo jih v teh petih letih dosegli s skladi za kadre v gospodarstvu, sa, zelo pomembni. Njihova družbena vloga se še povečuje z dej- di, skladi avtonomnih enot in zvezni sklad imajo poleg omenjenih še to nalogo, da vplivajo na lokalne skupnosti pri ustvarjanju določenih ukrepov v šolstvu, ki so nja sredstev ne le da se demokrati-odnosu na organe, ki ga izva- . . - • „ ---. —. temveč se uveljavlja kontrola se njen dolg pokrije iz republiških javnosti v takšni meri, da tudi to sredstev oziroma republiškega druž- predstavlja novo institucijo v našem benega sklada za šolstvo. sistemu. Ker so šole In druge Izobra- Z uvajanjem skupnega finansiranja ževalno-vzgojne ustanove družbene in-rešuje zelo važno vprašanje, ki se stltucije. postaja zbiranje in trošenje je pojavilo v dosedanjem razvoju na- sredstev za njihovo nemoteno dejavnost javno. To pomeni, da imajo vsi družbeni činitelji, zainteresirani za dejo posameznih šol, pravico na do- “hReeI'm1ln1zveŽmt,sktddlpaaVn5 tlclja!"Cere nam jlCoVj0manikal pomorejo razvoju šolstva In jzobraže- lo;, Na pbdfočjli ^rolvele kakor tudi vanja na njihovem področju. *, drugje Camo namreč tako razvHe Družbeni skladi za šolstvo se (r#- oblike družbenega samoupravljanja, zen zveznega in okrajnih' skladov) da je v tem-zelo težko najti podobnih splošnega pomena za širše pod-, vzdržujejo iz posebnega prispevka, ki primerov v kaki drugi deželi. Hkrati ročje ali za celo ljudsko republi- n0egaP1in^si^% rez^nihCilnolTn « < * . -- „ ozjronia federacijo. Zakon ne ne ustanove v breme stroškov pošlo- služb. Doslej je bila pri nas tendenca, stvom, aa so delovali prav v času, predvideva obveznega ustanavlja- vanja, po stopnji, ki J o-določi z vež- da v primeru, ko je ena ustanova ali nomreua javnosti pn a ko.se je jasno pokazalo, da pro- nja družbenih skladov za šolstvo Pa 1Judska skupščina, iz tega prispev- služba služila večlm politično-teritori- uporabi sredstev za šole«, politično-te- pri okrajih, kar pa ne pomeni, da ^ad%de^imaeru?dkaIUa1rejlU^PSX ljudska skupščina odločila, da se mora osnovati. Razen tega enotnega Viča se vsi skladi vzdržujejo iz dohodka ustrezne polltično-teritorialne enote v obsegu, ki ga določi njeno predstav- prevladuje mišljenje, s tem P3 tudi praksa, da so sredstva, ki j te družba daje za izobraževanje te strokovno znanstveno izpopolnjevanje kadrov — se pravi za izobraževanje, ki je družbeno potrebno in koristno — ena izmed najbolj rentabilnih investicij. T3 investicija predstavlja kot tak3 pogoj za tb, da so skupne investicije bolj rentabilne in družben3 koristneje porabljene. Poseben značaj ima ta zako° še v mobilizatorski vlogi vseh niteljev, ki naj v prihodnjem obdobju ostvarijo našo politiko ^ izobraževanju in vzgoji. S potrditvijo finansiranja šolstva K?* sistema daje zakon polno iniciativo vsem politično-teritorialnin' enotam, gospodarskim in drugi13 organizacijam ter javnim slu? bam. Vse te činitelje zakot ustvarjalno vključuje v pravn15 ii.ciiin na Uo- in d®tensko izgradnjo novega S3 ločen način vplivati na politlčno-teri- stema finansiranja šolstva. S te*1. postaja ta sistem neločljivi de lokalne samouprave in se čvrs^ vključuje v naš, komunalni 5i* stem. Ker je njegov sestavni ti. torlalne enote in njihove družbene sklade za šolstvo zaradi stabilnega in zadostnega finansiranja. Prav tako jim je zagotovljen vpliv tudi na same šole, da bodo svoja sredstva racionalno trošile in z njimi dosegale maksimalno koristen učinek. To je zagotovljeno s posebnim mehanizmom, o katerem govori posebno poglavje zakona pod naslovom »Sodelovanje in kontrola javnosti pri določanju in riterial-nih enot zdaleka ne zado- jih okrajni ljudski odbori s s čaj ° za politiko, ki bi Jo morali splošnimi predpisi ne morejo voditi v odnosu do teh šol. Do- ustanoviti. Nagrajevanje prosvetnih delavcev bo novi sistem finansiranja J3), stva v praksi močan prispevek krepitvi samoupravljanja drž3'” Ijanov in komunalnega sistete® na področju izobraževanja vzgoje. Taka orientacija je pomemb3® še v neki drugi smeri. Nedvom3; bo novi sistem finansiranja stva,. to zagotavlja tudi petlete1 Pomembna vloga skladov —„„ ..................... r—...... t «• Naposled pa daje novi ši- ževilno vzgojnem delovanju in da ?akz0akon°dvaab^toitevir^?zddotot S “novo bodo svoje osebne- dohodke plan, priIIderdo'tegirda “bor3® kov državljanov. To so: del dopolnil- _ . e tudi ^za bodoče nagraje- ustvarjali v tesni povezanosti z v prihodnje razpolagali z znatfl0 nega prispevka v proračunih iz oseh- vanJe prosvetnih delavcev. To na- uspehi svojega dela in dela svo- večjimi sredstvi za šolstvo To ie nega dohodka delavcev In del občin- grajevanje mora sloneti na nače- je Šole. družbeno tako nntrphnn knt k3' skega davka na dohodek., oba ta dva lu.prlzade^nosti in doseganja re- J Posebnega pomena pri tem ristno? vendar je pri tem treb/ ^ šolstvo postavljati posebnih. materialnih vir« sredstev navaja zakon kol dei ^ ... • ' uomu, vcmiar je pn tem dogo opravili se neko drugo po- pogojev za šolanje otrok. Sola sistema finansiranja šolstva. Toda ko- zultatov, dalje se mora povezati z vprašanju je tisti člen zakona, ki videti našo dolžnost da ta sr6^ liko bo vsak izmed niilu materialno USDehom žnlo ’ __ Vucu im.su uuizaost, aa m ESHESi znanih instrumentov v našem materialnega prispevka življenju ’abko d0^0id? alinl™alnl sti za novi ^sistem nagrajevanja čakale na predpise. Koristnost te- in neekonomičnega zanravliarij3' sjss.^rJSSSi?rK tsi sAS^r^strji ekortomsko-družbenem sistemu, je novi zakon posvetil posebno pozornost tudi temu vprašanju. Za- izjemnih primerih, ko je to dolo- družbenih skladov v šolstvu predstav w . .. 1lQ nnirrtof š-nHi fr» H Q aa i 1.1 a novost: tudi to, da se zvezhl sklad v ben. zakon, s katerim bo v celoti sedanjega sistema nagrajevanja nom smo že.naredili določene l30' S !•.»-* *»?"*■■ ^ ■*■ Pridemo do Upskih B?1 to jg zveznemu skladu in skladu čeno s predpisi o posameznih vr- 5Kla,u “I*tenu vprašanje, ra zaKon — Kjer so za to zreli pogoii. rake da nririemo h« «»c'wh P»' po^republikah in avtonomnih eno- stah šol oziroma njihovimi pravi- katerih se vzdržujejo skladi 'ostalih bo predložen Zvezni ljudski skup- poleg tega pa se ustvarja praksa, Črtov šolskih zgradb Pk^ bod0 tab dana naloga, da pomagajo pri li, na osnovi splošnih predpisov, politično-teritorialnih enot. zakon do- 3d*nl v prvi polovici leta 1961. Z ki lahko mnogo prispeva pri spre- ustrezale takn neriacrAiirim nbf' razvoju šolstva in izobraževanju lahko določi nneeKen nricncroir ioča, da dobiva zvezni sklad sredstva njim se bo odprla še ena nprsoek. temaniu t.er. _____ p . g.. . poseben .prispevek kadrov na nerazvitih področjih. V učencev za kritje dela stroškov isfe namene je orientirana tudi njihove šole. Pri tem zakon po-inštitucija participacije republik polnoma izključuje obvezno in avtonomnih enot, kadar posa- osnovno šolanje. Prav tako zakon mezna občina iz objektivnih raz- navaja, da se prispevki učencev logov ne more sodelovati v skup- lahko uvajajo le v skladu z nji-nem finansiranju posamezne šole. hovimi osebnimi materialnimi 2. V tem smislu zavzemajo po- možnostmi oziroma možnostmi In^srl0ds;zevdpa°do^a,ezv^nriju^: ££• J^Slci V^SVOtemteJb?^ IX ^radnjo^-^e^zllUj^ sebno mesto možnosti bolj elastičnega kreditiranja ustanoviteljev za njihove investicije v šolstvo, kot tudi kreditiranje samih šol v primeru, če jim sredstva ne njihovih staršev. S tem prispevkom učencev pa se ne sme smatrati uvajanje šolnine v smislu, kot je to izraženo v nekih drugih zakonih. Zvezni zakon ta prispe- ska skupščina. Republiški družbeni skladi za šolstvo dobivajo s ten) zakonom širši pomen. Poleg pomoči nerazvitim področjem In vzdrževanja različnih akcij, ki Imajo pomen za več okrajev ali za vso republiko, ti »kladi zagotavljajo vsa sredstva za tisto šolstvo, ki ga je ustanovila ljudska republika. Ker se Krste Crvenkovski. IZ LJUTOMERA i. zakon »an.!. tu« n. .„.ko ui- oodrSi spzn rtoJf'““?*** ‘»'»tat, stva. Predvsem bo potrebno stvo, bo v prihodnje tudi to v pogledu ^ Ljutomer vse- zadovoljni in si Še žele podobnih skrbeti za stanovanje učitelj5^ sredstev vezano na te družbene 3koz bogato m,pestro. To je bilo potovanj. in za nOTOBradnie stanovanj. ?ije. 4. člen (.Za trajnejše in zanesljivejše zago-^‘ianje sredstev, ki so potrebna za liko učencev, da to občutneje povečuje izdatke šole. odbor; 5) drugi dohodki (dotacije, pomoči, darila, obresti od sredstev sklada in dr.). Republiška ljudska skupščina lahko dpioči namizje stopnje dopolnilne- 3) za podpiranje organizacije strokovnega izobraževanja mladine na mladinskih delovnih akcijah splošnega jugoslovanskega pomena; 4) za zagotavljanje sredstev za osnovne dejavnosti šol, ki so Jih ustanovili zvezni organi, če je v aktu o ustanovitvi take šole to določeno. 54. člen Upravne in administrativne zadeve družbenih skladov za šolstvo S prispevkom v smislu prejšnjega ga proračunskega prispevka iz oseb- opravljajo ustrezni upravni organi odstavka je mišljen sorazmeren del nega dohodka delavcev oziroma naj-sredstev za osnovno dejavnost šole,. nižje stopnje občinske doklade, po Ce veže banka posojilo na pogoj, %»«%**»* utoca ali po kakšnem katerih se vplačujejo sredstva iz teh da dš ustanovitelj garancijo, velja ta za poroka do zneska, ki ga je dolžan preskrbeti šoli. 2. Zagotovitev sredstev za osnovno dejavnost šol 22. člen Politična teritorialna enota zagotavlja sredstva za osnovne dejavnosti šol, ki jih je ustanovila, v družbenem skladu za šolstvo. Ce politična terito- drugem merilu. 32. člen Ce politična teritorialna enota, od katere je zahtevan prispevek k prejšnjemu členu, ne ugodi taki zahtevi, lahko zahteva ustanovitelj šole razsojo ljudske republike oziroma avtonomne- enote. O tej stvari razsoja posebno telo, upravni organ družbenega sklada za šolstvo, ali kakšen drug organ, ki ga J*ahsiranje dejavnosti ter izgradnje rialna enota (okraj) nima sklada, za- določi pristojni Izvršni svet (razsodi- t '»preme šol (finansiranje šol), se *- --------- ” —--------------— tJJhavljajo družbeni skladi za šol-ki jih določa ta zakon. šol (finansiranje šol), še gotavlja ta sredstva v svojem prora- č4e)- "^Predstavniško telo politične terito- ečlnfla^U^^^ns^evefza1: s ria!ne enote določi S svojim odlokom vi-np ’ ali na nntrdT rta ip innnfnnma Eredstva za finansiranje oshovne de- ali Jemo Opravičena. Odločitev razfo- dišča ima moč izvršilnega naslova. Ce razsodišče potrdi opravičenost zahteve, pohtična teritorialna enota, od . Pouha-. J;_________________ sredstva za finansiranje oshovne de- faatv^1« W javnosti šol, ki se plačujejo v sklad Sortv!.,, 8.vo£h oziroma ki so zagotovljena v prora- zagotovljena v proračunu. S tem odlokom lahko nameni politična teritorialna enota za finansiranje osnovne dejavnosti šol določen odstotek vseh dohodkov, ki ji pripa- UjJpdkov in iz drugih sredstev, s ka-razpolagajo, gospodarske orga-e’ samostojni zavodi in druge tj ~ene pravne osebe pa jih dajejo "aro UI? svojih poslovnih stroškov j, uupa- ^etl”ajej“S političnereteritoria?ne n^fir^nju‘'sarnosmjmhiavodov. t5 se vlagajo v družbene sklade Čustvo. Ce v politični teritorialni n. u fnv-.-i.., .vino ni ustanovljen,. --- finansiranj e':da odlok> s katerim postavi načela za mu- J določanje sredstev, ki pripadajo šo- lam za njihovo osnovno dejavnost. Z odlokom iz prejšnjega odstavka dveh virov v občinski sklad. 44. člen V republiški sklad oziroma v sklad avtonomne enote gre: ij del dohodkov, ki jih določi predstavniško teto po 22. cienu tega zakona; 2) ael prispevka, ki ga plačujejo po tem zakonu v družbene sklade za soisfvo gospodarske organizacije ih samostojni zavodi; 3j drugi dohoaki (dotacije, pomoči, darila, obresti od sredstev sklada in dr.). 45. člen V zvezni sklad gre del dohodkov federacije, ki ga doioči. Zvezna ljudska: skupščina. - 46. člen prispevek v družbene sklade za političnih teritorialnih enot.' IV. FINANSIRANJE SOL PO GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH IN SAMOSTOJNIH ZAVODIH 55. člen Gospodarske organizacije in samostojni zavodi dajejo sredstva za finansiranje šol in sredstva za druge oblike izobraževanja strokovnih kadrov na račun poslovnih »troškov ali iz drugih svojih sredstev. 56. člen Da si izobražujejo kadre, smejo gospodarske organizacije in samostojni zavodi v skladu s svojimi potrebami uporabljati sredstva iz prejšnjega ne bo v nasprotju s tem zakonom. 68. člen Sredstva okrajnega sklada za go* spodarske kadre, ki ne bodo razpo rejena do 31. decembra 1960, se uporabijo za nadaljevanje in dovršitev gradnje in opreme zavodov za strokovno izobraževanje, ki so bili finansirani iz tega sklada. O razdelitvi teh sredstev odloči v likvidacij skera postopku upravni odbor sklada s soglaa-jem okrajnega ljudskega odbora. Neporabljena sredstva, ki ostane-nejo po kritju potreb iz prejšnjega odstavka, se razdelijo med občinske sklade za šolstvo v sorazmerju s tem, kolikšen prispevek za kadre so v letu 1969 vplačali zavezanci za ta prispevek iz posameznih občin. Ce se združijo, sredstva v okrajni družbeni sklad za šolstvo (65. člen), se sredstva iz prejšnjega odstavka prenesejo v ta sklad. 69. člen Sredstva zveznega sklada za gospodarske kadre ter skladov za gospodarske kadre ljudskih republik in avtonomnih enot, ki ne bodo razporejena do 31. decembra 1960, se prenesejo v ustrezne družbene sklade za šolstvo, ki se ustanovijo po tem zakonu. Pravice in obveznosti odpravljenih skladov iz prejšnjega odstavka se prenesejo na ustrezne družbene sklade za šolstvo. 70. člen Sredstva sklada za kadre pri Upravi za vojaško Industrijo, ki ne bodo razporejena do 31. decembra 1960, se uporabijo za dovršitev začetih objektov ih za kritje drugih obveznosti, prevzetih v breme sklada do njegove odprave. Preostala sredstva* pravice in nastale obveznosti odpravljenega sklada se prenesejo na Upravo za vojaško Industrijo in uporabijo za izobraževanje strokovnih kadrov po določbah tega zakona. Sredstva skladov za kadre pri Ge- člena za finansiranj e dejavnosti šol neralni direkciji za pošto, telegraf ter drugih ustanov in oblik za izobraževanje in izpopolnjevanje, za njihovo gradnjo in opremo ter za štipendiranje. 57. člen Gospodarske organizacije in samo- 23. Člen Predstavniško telo politične terito-O^Jokraju) sklad ni ustanovljen.^i1.®1"® 5dot®',l2: S^io biti’ sredstva za Zagotodftena v proračunu. 6. člen v katerih~*s'e' izobražuiejn in ? odlokom iz prejšnjega odstavka z zakonom zagotovljena svoboda obrti«), 4*al8)o oseSe z obrnočm več poUti" fvrŽS kat®gor«V®1 ‘V® vsak,a vpisa učencev na vse šole ob enakih *iifLterlt°rialnih enot ali za več so- So!a*JiyrEtl v Qd teh kateS°rij: predpisanih pogojih se ne sme ome-twfarskih organizacij in drugih druž- nrtr^?=0*nrtVa Vrsta šole’ n:|ene jevati zaradi tega, ker ni bilo ugode- Pravnih ose^ospo^frske So?™peSične ralmSe v^ £° zabt*vl ustanovitelja za prispevek d^bsame0ora3vnezolebi t“rih Posamezne šol^dela^f^n drugi k sreds‘v°m za —ovne deiavnosti * 'skupno finanrirtn^eh S”*1, kl S° pomembnl za to UVI" 'T Al o katere se zahteva prispevek, pa iz ob- šolstvo plačujejo vse gospodarske or- stojni 2av0di smejo uporabljati de- jektivnih vzrokov ne more izpolniti 1'* «» -------—* -------........................................... svoje obveznosti, odloči razsodišče, da mora ljudska republika oziroma avtonomna enota prispevati del stroškov za osnovno dejavnost šole. Ce naj trpi po presoji razsodišča del teh stroškov mejna občina iz sosedne ljudske republike, odločita razsodišči prizadetih ljudskih republik sporazumno o tej stvari. 33. člen ganizacije in samostojni zavodi, iz-vzemsi sole in druge Izobraževalne in vzgojne zavode. Prispevek v družbene sklade za šolstvo plačujejo tudi zasebne obrtne delavnice ter zasebna gostišča, lastniki zasebnih cestnih motornih vozil, ki se ukvarjajo z javnim prevozom, ter lastniki zasebnih ladij, ki se ukvarjajo z javnim prevozom v pomorski in notranji plovbi (»zasebni 7. člen sredstev, ki razmere, terih posamezne šole delajo, m drugi eleme stitev. . ... Sole se uvrstijo v posamezne kate- -u rt a„faa!®y’ k* Jlfl zagotavlja gorlje tako, da imajo vse šole iste ka-Joioj-U 7 ^..^upnost za dejavnosti, tegorije približno enake potrebe po aMtvi aii z aktdlri o usta- sredstvih za osnovno dejavnost. vjšvC-.Jf ..v1?1. Pravili (osnovna z odlokom iz prvega odstavka se , i.adp0 ustvarja šola s postavijo tudi objektivna merila, po iVft„_.5o izobraževalno in vzeoino katerih naj se dodeljujejo sredstva za osnovne dejavnosti šolam posameznih , „0,, o. kategorij (sredstva na enega učenca, aif,°stn razPulega v skladu z zakonom na oddelek in podobno). Sredstva, ki k sredstvom šole. za osnovne dejavnosti 47. člen Osnovo in stopnje prispevka v družbene sklade za šolstvo določa Zvezna ljudska skupščina. Republiške ljudske skupščine določajo osnovo in stopnje prispevka v družbene sklade za šolstvo, kl ga plačujejo zasebni obrti. 4. Osebni dohodki učnega in drugega osebja na šolah 34 člen ustvUa4rina%tnoie^fbneŠ0^h0od°kSen3eizo6i ^Is^mld ^nsfe bKnfm^fn^^ird^m^^ S|keSklkadedaVt°n0mnlh ^ ln ^ i&vvi a&evaino m V2 •'Jo tudi druge dohodke. $0]a 8. člen ^d^^nslmi’srVdriU klTpri- še išmčunaj;'^^ mcrillh^^mšnh J so®la^ z uštanovitž- tem zakonu ali l«1 doseže sr,edlt.va' « JU? morajo lintaSig. Republiška ljudska skupščina določa, kolikšen del prispevka pripada občinskim skladom. Ta del mora biti s < S0------------ d6javnostjo. !^Seu Zsaa±5k0rza»vodohvinv^ nimajrio0t^Šk,ada?tah <0kra‘ žat. za finansiranje šol, če ni s K°nom drugače določeno. 9. člen dobiti šole iz družbenega 'sklada za šolstvo oziroma iz proračuna v tistih n- finansiranje sol L Sredstva šole 10. člen o<>o rt?dstvl- ki pripadajo šoli drugo aktivnostjo v mejah nalog šole. v skladu s predpisi, ki bodo izdani pozneje, in z delovnimi mesti predpiše šolski odbor na predlog učitelj- določen z enakim odstotkom za vse občinske sklade v ljudski republiki in nersme znašati manj kot 60 odstotkov skupnega prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije, sa- __ _______________________________^ ga člena0doaočaPšolski^'odbor,^l«)^sllši FrSHFsHCSSčS - P^-hne ^Te^me^e0®131"0511’ Po prejšnjih členih določenega na- osebl?1 d0' Ljudske republike Srbije določi, ko- čina za dodeljevanje sredstev šolam b°de*k u4iteljem oziroma ukšen odstotek od tistega dela pri- se je dolžan držati tudi organ, ki upravlja družbeni sklad za šolstvo. Sredstva za izdatke osnovnih dejavnosti, ki pripadajo po postavljenih tančnejša merila za osebni dohodek učnega in drugega šolskega osebja. 35. člen telefon in pri Generalni direkciji jugoslovanskih železnic, ki ne bodo razporejena do 31. decembra 1960, uporabita ti dve gospodarski organizaciji za svoje potrebe na tak način, kot to določa prejšnji odstavek; prt tem se a .. preostala sredstva, pravice in obvez- ‘VVfif sredstYa’ ki "»hov nosti odpravljenih skladov prenesejo sMad osnovnih sredstev, tudi za in- na ustrezno generalno direkcijo, vesticije v strokotme šole, njihove de- ^ lavnice in domove ter v druge zavode za strokovno izobraževanje (41 a člen zakona o sredstvih gospodarskih organizacij). 58. člen Gospodarske organizacije in samostojni zavodi lahko brez povračila prenašajo na šole svoja osnovna sredstva ali proizvode za opremo njihovih delavnic, laboratorijev in pod. k 59. člen Gospodarske organizacije smejo jemati sredstva za gradnjo m opremljanje šol ter njihovih delavnic in domov in sredstva za njihovo osnovno dejavnost, za dotacije in druge oblike pomoči šolam ter za druge namene v zvezi z izobraževanjem kadrov tudi iz sklada skupne porabe, samostojni zavodi pa tudi iz drugih svojih sredstev. Sredstva za namene iz prejšnjega odstavka so oproščena vseh obveznosti do družbene skupnosti. 60. člen Pri pripravljanju investicijskih programov za nove gospodarske objekte ali za večje rekonstrukcije sedanjih objektov je treba določiti tudi sredstva za izobraževanje kadrov ' ki 24. člen 's«?0 *fi . PrlPaaa3° za pravilih posamezni šoli," se smejo C?., ‘n ma^ru^rtf.*«s® zmanjšati samo, če _ se bistveno spre- V. SODELOVANJE IN KONTROLA JAVNOSTI PRI DOLOČANJU IN UPORABI SREDSTEV ZA SOLE 61. člen Finančni načrti in zaključni ra- 71. člen Sredstva od dela prispevka za kadre, odstopljenega gospodarskim organizacijam po veljavnih predpisih, in sredstva, ki so bila od tako Odstopljenega prispevka vplačana v sklad ustrezne okrajne zbornice oziroma v sklad strokovnega združenja, pa do 31. decembra 1960 ne bodo porabljena, se uporabijo za izobraževanje kadrov, po tem zakonu. 72. člen Prispevek za gospodarska kadre, ki bo vplačan v letu 1961 kot obveznost iz leta 1960. se razporedi po predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1960, med ustrezne sklade in se t njim ravna v smislu tega zakona. 73. člen Dokler ne bodo izdani posebni predpisi o osebnih dohodkih učnega in drugega osebja na šolah (drugi odstavek 34. člena), bodo veljali za nagrajevanje učnega in drugega osebja na šolah dosedanji predpisi. Na šolah, ki imajo za to možnost, se lahko predpiše še pred posebnimi predpisi iz prejšnjega odstavka pravilnik iz drugega odstavka 34. Člena tega zakona in na podlagi njega določajo učnemu in drugemu osebju osebni dohodki v skladu s predpisi o delovnih razmerjih. - 74. člen Dokler ne bodo izdani odloki, ■ katerimi bodo določene osnove in stopnje prispevka v družbene sklade za šolstvo (47. člen), bodo gospodar- materialnl izdatki za to de- S0*®bnl S, tua, Prispevke, maferialni izdatki delo ‘•t Ift sredstva za rionolnHav rtnra- “ „ obsegajo tudi pred- štev ne poslabšalo pogSjlza njeno ! irr,\*yredstva za dopolnitev opre-ucn ter za njihovo amortizacijo. I; Soi. . H- člen el laIlko 2 razširitvijo svoje Val"e in vzS°jhe dejavnosti v j,yvaf, s svojimi glavnimi nalogami 'tjs dohodke, s katerimi povečuje Sodstva. jll n* s* lahko ustvarja dohodke Sredstva, , _________ wv»««.v/w*v tistega dela pri- uslužbencem in delavcem šole. spevka, ki pripada republiškemu K„rt„0iS,V ‘b orJ,odl0®?, na. ,SV0J° P°" skladu, gre v sklada avtonomnih enot. byd° all na predlog učiteljskega zbo- Republiškemu skladu pripada del of rtrtjLu pofebmh ,na§radah’ kl n;U prispevka, ki ga plačujejo gospodar- Finančni načrti in zaključni ra- skp nreaniznotie tn Vocchn« f® u,;nemb in drugemu oseb- organizacije, samostojni zavodi in čuni šol in družbenih skladov za šol- eevaiegv sklade no tem raknrm h J®1® za Pomembnejše uspehe pri zasebne obrti v ljudski republiki, stvo so dostopni javnosti. čfen) akontacllo nrisnevk. v (,rt uresničevanju njenih nalog. skladu avtonomne enote oziroma ob- Gospodarske zbornice, organi, ki njia nHsnevka -i^kart^e 36. člen člnskemu skladu pa del prispevka, ki vodijo posamezne družbene službe, _n p, . f ,za , ^P:®* Delovna mesta učnega in drugega ga plačujejo gospodarske organizacije, sindikalne organizacije, društva pro- dp 8 kartre nnmtantH osebja na fakultetah, višjih šolah, vi- samostojni zavodi in zasebne obrti z svetnih delavcev ter druge družbene er.nt Tpm„ dp,„ -Lcnmrto »a v.rtl« ki gredo šoli za njeno s°kih šolah in umetniških akademijah območja avtonomne enote oziroma in strokovne organizacije in državni Pn.kri „i,A„,ap,,. Pv,0Ji » .j rt« — določajo na predlog uprave oz. uči- občine. Ce ima tisti, ki daje prispe- organi lahko zahtevajo finančne na- - -■ - ] D0P° vPiacetate v menijo pogoji, v katerih šola deluje, tako da se zaradi zmanjšanja sred- osnovno dejavnost, se ne smejo zmanjševati, četudi ima šola dohodke od aktivnosti izven svojih osnovnih nalog. 25. člen Kadar je ustanovitelj šole gospodarska organizacija, državni organ. Zbornica, samostojen zavod ali kakš- fot Oti u n t v ci z j a nuiiLMarkC iizv-ct, oetiiiuaLujcii z. rt°-?^.šo1 so oproščeni obvezno- j*01® zaradi, splošnih ukrepov ki jih , žb®n® skupnosti, razen zem- določijo zakoni ln drugi predpisi, pa Prometnega davka. s finančnim načrtom šole ni bilo mo- goče za to določiti sredstev, je ustanovitelj dolžan preskrbeti sredstva tudi za tako povečane izdatke. vVj. . 13. člen % *r®dstva, ki jih doseže šola, VOhrtHi , samo celoto. % , dkl ln izdatki šole se razpo-Ujnea-fidančnim načrtom, ftldbor ,na4rt Sole sprejema šol-n-?zlroma ustrezni organ šole torn» s„,,r) za vsako koledarsko “Olsko leto posebej. .< . 14- člen Skupno finansiranje osnovne dejavnosti šol 27. člen *. Zagotovitev sredstev za gradnjo in opremljanje šol 37. člen Sredstva za gradnjo in opremo šole se zagotavljajo iz družbenih skladov za šolstvo. Ta sredstva preskrbi tudi ustanovitelj s kreditom ali iz drugih svojih sredstev. Sredstva za gradnja - šole lahko preskrbijo tudi priza- ritoriame enote, dete politične teritorialne enote, državni organi, gospodarske organizacije, samostojni zavodi in druge druž- vek, V svojem sestavu izločene obrat- črte in zaključne račune šol, za kate- ne ali poslovne enote, pripada pri- re si prizadevajo, oziroma finančne spevek teh enot skladu tiste ljudske načrte in zaključne račune ustreznih republike, avtonomne enote oziroma družbenih skladov za šolstvo, da Jih občine, v kateri je obratna oziroma pregledajo ter dajo o njih svoja mne- poslovna enota. nja in predloge. 49. člen 62. člen Prispevek razporeja med družbe- Preden predloži pristojni organ, ki ne sklade za šolstvo banka, pri ka- pripravlja odloke iz 22. in 23. člena . . ------ teri ga gospodarska organizacija ozi- tega zakona, tak odlok predstavniške- , d° Plačevale enak del prispevka v ------------- ---------« — —3- sklade ustreznih gospodarskih zbof- družbene sklade za šolstvo tudi gospodarske organizacije v sestavu Skupnosti J2 in Skupnosti JPTT ter podjetja vojaške Industrije. 75. člen Gospodarske organizacije, za katere je bilo do uveljavitve tega žafrana predpisano, da morajo združevati odstopljeni del prispevka za kadre. Kadar daje več političnih teritori- ben® pravne osebe, kl niso ustanovi-alnih enot ali dajejo politične terito- telji. ter skladi in posamezniki, rialne enote skupaj z gospodarskimi 33. člen mu telesu politične teritorialne enote, mora zahtevati od prizadetih organizacij in organov iz prejšnjega člena mnenje o pripravljenem predlogu; tam, kjer obstaja sklad, pa mora dobiti tudi mnenje upravnega organa sklada. Ce dobljenim mnenjem in za gradnjo in opremo pJoraedn ustr®zn® politične te- eitidpredstavniškemu ^telesu^poimčne teritorialne, enote. Kadar je za primere iz prejšnjega odstavka pristojen občinski ljudski odbor, je treba slišati praviloma tudi mnenje zborov volivcev. 63. člen roma samostojen zavod plačuje, oziroma za dohodke pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki ga od zasebnih obrti pobira. 50. člen Sredstva družbenih skladov za šolstvo so naložena pri banki, kl iz- 2. Namen sredstev družbenih skladov za šolstvo 54. člen Sredstva občinskega družbenega sklada za šolstvo se lahko uporabljajo: 1) za zagotovitev sredstev za nic oziroma združenj, dokler zbornica oziroma združenje ne reši vprašanja, kako zagotoviti sredstva za namene, kl so bili finansirani iz njiho-vih skladov: to mora storiti najkasneje do 31. marca 1961. Gospodarske organizacije v sestavu Skupnosti J2 ln Skupnosti JPTT bodo plačevale po predpisih, ki so veljali do tega zakona, 60 odstotkov prispevka za kadre v sklade pri ustrezni generalni direkciji, dokler generalna direkcija ne reši vprašanja, kako zagotoviti sredstva za namene, ki so bUl Preden predloži organ, ki priprav- p1"a"®»'anI *z njenih skladov; to mo- lja odlok iz drugega odstavka 24. člena tega zakona, tak odlok predstavniškemu telesu politične teritorialne V' aeiovr,ii 0 Posl°var>;ie ln zbolj- invesMct-fskf1,sklad organizacije in druge družbene prav- političnih teritorialnih enot in iz dru- b8brt,vn-e,■ d?^vnosti šo1, ki Jih je usta- enote’,''mora^ Mhtevati' ^ primeru,^ko 5» f-ta” druBe sklade kl d' r®zervnl ne osebe kot ustanovitelji skupaj sred- gih razpoložljivih sredstev oziroma "“ li, Jlli, finansirati ob- dobivajo šole pripadajoča jim sred- Vfe Sole določa. Solar40 dolo4a^ katere skla- no finansiranje), XilS”oanSnlm načrtom se vsako leto hi d-,, st'edstva za amortizacijo Ji 1*0,!® S0lske opreme. stva za osnovne dejavnosti šole (skup- skladov. se uredijo njihova Zvezni izvršni svet lahko predpiše, medsebojna razmerja s pogodbo. da se dajejo posojila iz prejšnjega S pogodbo iz prejšnjega odstavka odstavka brez natečaja in ob sicer se ustanovitelji dogovorijo, kdo od ugodnejših pogojih. HI. DRUŽBENI SKLADI ZA Šolstvo 1. Organizacija ln sredstva družbenih skladov za šolstvo -a -Hrt — »urtrtivc uuiemc njih bo neposredno izvrševal ustano- ¥<,vtert!tlzacija se določa v‘odstotkih vltel!ske pravice in obveznosti do šo- ^3^ ŠS “ i— -1'. tSM"« j, Arfl* Sole. p atva za njene osnovne dejavnosti, VlstfH^cljske stopnje iz prejšnje- ustanovitelji pa mu vračajo “'lisS »■ sww ,„,dl !4M*e,h ^noviteljem v svojem fi-.Vč6 vSrtiertu tudi sredstva za amor-_,v al) posameznih šolskih njihovih delov, ki jih m"- dobivajo šole pripadajoča jim sredstva iz proračuna, poleg mnenja organizacij In organov Iz 61. člena tega zakona tudi mnenje šolskega odbora prizadete šole. 64. člen V primeru iz drugega odstavka 24. S° P° finanenem na' ki ji gredo za njene osnovne dejavnosti. V skladu s splošnimi predpisi o šolstvu sodelujejo ustanovitelji pri formiranju ustreznih organov, ki upravljajo šolo. 28. člen ''-''Uu ..1®h si lna za amortizacijo, se PO njihovi realizaciji Pogodba o skupnem finansiranju goistvo temelji na načelih družbene šole vsebuje zlasti: kolikšen del skup- samouprave. činski ljudski odbor; 2) za gradnjo, razširitev in opremo šol ter njihovih delavnic in domov ter drugih izobraževalnih in vzgojnih zavodov, kl jih ustanovi ali je njihov soustanovitelj občinski ljudski odbor; 3) za pomoči ali posojila za grad- njo in opremo šol ter drugih izobraževalnih in vzgojnih zavodov, ki jih - ... ustanovijo druge politične teritorialne prejšnjem členu. mosmJnl°zavodiSlter ^uge^b^ VH. PREHODNE IN KONČNE pravne osebe, za katere ima občina določbe Interes. 65. člen .. ______ ______ ___________ Organ, ki upravlja občinski druž- Ne glede na 39. člen tega zakona enote), v ljudskih republikah (repu- beni sklad za šolstvo, lahko odloči v lahko sklene republiška ljudska skup-bliški sklad) in v federaciji (zvezni soglasju z občinskim ljudskim odbo- ščina na predlog obeh zborov okraj- rom, da odstopi del sredstev iz tega sklada okrajnemu ljudskemu odboru šolstvo so za gradnjo ln opremo Izobraževalnih in vzgojnih zavodov, ki so skupnega pomena za več občin. sklad). 40. člen Družbeni skladi za pravne osebe. Upravljanje družbenih skladov za nih sredstev daje vsak ustanovitelj ■, T skiad šole, če Ima šola šoli, ob katerih pogojih ustanovitelji 4t> I v « sredstev ni mogoče raz- prispevajo k finansiranju, kdo od *8e n-rfiige-sklade in ne porabiti ustanoviteljev neposredno Izvršuje arnene. ustanoviteljske pravice in obveznosti 17. člen 52. ČlCIl DUiauvv* i z, v n *» j cz t-i pi Aopcv iva but- Sredstva republiškega družbenega spodarskih organizacij in samostojnih sklada za šolstvo oziroma družbenega zavodov, združiti v okrajni družbeni sklada za šolstvo avtonomne enote se sklad za šolstvo. Z istim sklepom določi skupščina 41. člen Družbeni sklad za šolstvo upravlja upravni odbor. Upravni odbor družbenega sklada lahko uporabljajo: za šolstvo sestavljajo predstavniki ti- l) za zagotovitev ra storiti najkasneje do 31. marca 1961. 76. ,člen Politične teritorialne enote morajo Izdati odloke po 22., 23. in 43. členu tega zakona do Sl. marca 1961. Dokler ne Izdajo takega odloka, bodo dobivale šole sredstva za finansiranje iz proračunov po dosedanjih predpisih. 77. člen Sredstva, ki jih dajejo politično . . ------- - - — teritorialne enote iz svojih skupnih člena tega zakona mora organ, ki dohodkov (22. člen) za osnovne dejav-upravlja družbeni sklad za šolstvo, nosti šol, ne smejo biti v letu 1961 pred ^vojo_ odločitvijo ravnati po manjša od sredstev, kl so bila odobrena za iste namene v letu 1960. 78. člen Zvezni državni sekretariat za finance je pooblaščen, da predpisuje v soglasju s Sekretariatom Zveznega Izvršnega sveta za prosveto in kulturo oziroma v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za delo navodila k temu zakonu. Republiški izvršni sveti so pooblaščeni, da izdajo po potrebi natančnejše predpise o skupnem finansiranju šol (členi 27 do 33). 79. člen Za ustanovitelja se šteje v smislu tega zakona tudi tisti organ, gospodarska organizacija, samostojen zavod ali druga družbena pravna ose- nega ljudskega odbora v primeru, ko tako terjajo skupne potrebe po izobraževanju kadrov na območju posameznih okrajev, da se mora v posameznem okraju določen del sredstev občinskih družbenih skladov za šolstvo, ki izvirajo od prispevka go- sredstev za tudi, koliko časa do šole, ter rok za odpoved pogodbe, stih gospodarskih organizacij, gospo- osnovne dejavnosti šol, ki jih je usta- ganizirani okrajni družben) sklad za , v t? nic •7 0 nrinmtoH a a« o nit e ir ** * —i« a.... i — iM — »i .•< > a 4 sai m. A«r4in «14 441«___ -tj__ii , j_■ * meznl soli, čeprav sama 'filzš^ficijski “sklad se stekajo , Rok i! odpov.5d !L°?odb.?,rt}z ,pr®rtiŠ" darskih zbornic in združenj, šol ter novila ali jih pomaga finansira’« ljud- šolstvo, fina«? sredstva, sredstva, ki *■“* ' " ............. —“ j" rt“ fin .T'” sreastva. sredstva ki ri)e2a odstavka ne more biti krajši, drugih samostojnih zavodov, sindika- ska republika oziroma avtonomna 66. člen Doinnb^bsm načrtu nameniena kot je .čas, kl je potreben za dovršitev tov in drugih družbenih in strokov- enota; Ko začne veljati ta zakon, prene- si Inv« .7 °Preme in učil ter za šolanja najmlajšega v šolo vpisanega nih organizacij, kl jih določi pred- 2) za dajanje pomoči občinskim hajo skladi za gospodarske kadre. »'I k* drn»lie> dohodki od prodaje lctnika učencev, razen če ne prevza- stavniško telo politične teritorialne družbenim skladom za šolstvo, da Določbe zveznega družbenega pla- %^r®se{vg® °Preme, ki pripada ŠOU, m® kak5cn drug ustanovitelj obvezno- enote. V upravnem odboru sklada je razvijajo določene vrste šol, njihove r**Porert(* s® pb zaključnem ra-Va z* inv?Lv..‘a *Mad. čarna ln naj traja tako or- "a, ki neposredno izvršuje pravice in dolžnosti ustanovitelja nasproti posa-nl Izdala sti tistega, ki odpoveduje pogodbo. t' za tn '“\ v ta sklad, darila in 29. člen a, “vesticije namenjena sred- K sredstvom, kl pripadajo šoli za izdatke njene osnovne dejavnosti, lahko prispevajo poleg ustanoviteljev ali priložnostno tudi politične teritorialne airt'"stva , U^rS8apSWu#S! in tudi določeno število članov, ki jih imenuje predstavniško telo politične teritorialne enote. Upravni odbor zveznega sklada sestavljajo člani, ki jih imenuje Zvezni izvršni svet. razvijajo določene vrste delavnice in domove; 3) za dajanje pomoči ali posojil za gradnjo in opremo zavodov, v katerih se pripravljajo učitelji za osnovne in druge šole ali se sistematično izobražujejo strokovni kadri za več na za leto 1961, ki se nanašajo na sklade za gospodarske kadre, veljajo vseskozi tudi za družbene sklade za šolstvo. 67. člen akta o njeni ustanovitvi. 80. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati uredba o skladih za gospodarske kadre in določbe drugih predpisov, ki nasprotujejo določbam tega zakona. 81. člen Ta zakon velja od dneva objave v S predračunom za leto 1980 raz- »Uradnem listu FLRJ«, uporabljal p* porejena sredstva skladov za gospo- se bo od 1. januarja 1961. »Kako učiš in koliko naučiš?« K variantam o učinku dela in nagrajevanju v prosveti Tako mi je dejal pred dnevi vodilni tovariš iz proizvodnje, ko smo neuradno razpravljali o sistemih nagrajevanja in primerjali intelektualno delo ter plačne sisteme gospodarstva na podlagi učinka fizičnega dela, t. j. natančnih norm, kalkulacij in statistik produkcije. »-Kriterij je pri nas vsakemu delavcu znan in zato ni nobenih dvomov o sposobnosti, vestnosti in prizadevnosti, ki jih lahko objektivno določamo s pomočjo strokovnjakov.« Tako mi je razlagal in se čudil, da ne bi mogli tudi v »-intelektualnih strokah« določiti merila za objektivno nagrajevanje. Kar iz rokava je stresel za šolnike v naslovu omenjen kriterij, ki je po verodostojni njegovi izjavi bil že predmet nekega sestanka predstavnikov delavskega razreda. Se isti dan sem bral v »P. d.« žt. 21 članek Milice Mekinda, ki pravi, da prosvetarji »capljamo za časom...« in da je treba narediti »strokovne profile«, ki naj bi upoštevali najkvalitetnejšo vse- bino prosvetnemu delu v smislu šolske reforme, prvenstveno pa marksistično koncepcijo v smislu besed M. Marinka, da mora pedagoški delavec dojeti stvar socializma v celoti in se bojevati proti vsem nasprotnim vplivom. Mislim, da se večina šolnikov s takimi stališči strinja, zelo dvomljivo pa je, da bi prvenstveno z ideološkim kriterijem prišli do »izoblikovanega temeljnega kriterija«, kakor to želi avtorica članka. Tudi tovariš iz proizvodnje, čigar »parolo« omenjam, je ideološko neoporečen, pa se najbrž s tem ozkim stališčem ne bi strinjal. Najmanj pa z likvidacijo »sadjereje in bučelarstva«, ko smo ravno teden prej proslavljali lepe uspehe mladih zadružnikov s podeželja, ki so prav pod vodstvom učiteljev dosegli najlepše kmetijske uspehe! Morali bomo vendarle v prvi vrsti najti strokovno merilo, ki bo poleg omenjenih »pedagoških načel« vsebovalo celotno šolsko dejavnost z vso preciznostjo uč- »ZA CELO LETO« Pri Mladinski knjigi je izšel dolgo pričakovani priročnik za vse prilike šolskih in ostalih prireditev. Koliko je učiteljstvo povpraševalo po tem priročniku, je že znano. Urednica Marija Kovačičeva je delo opravila odlično. Koliko je otroške kvalitetne literature! Incident z dedkom Mrazom (Šišenski otroci so praznovali novoletno jelko) Tudi letos so v Šiški, v Ljubljani, organizirali prijetno praznovanje Novoletne jelke. Razen številnih drobnih prireditev so organizirali tudi sprevod dedka Mraza po nekaterih šišenskih ulicah. Dedek Mraz je s svojim pravljičnim spremstvom obiskal pionirske kotičke, otroške vrtce in osemletke. Lahko rečemo, da je prireditev v celoti uspela, če ne bi v srečo in veselje ob tem velikem novoletnem dogodku kanila kaplja grenkega pelina. Čeprav je bil sprevod dedka Mraza dobro organiziran, Je med potjo v osemletko v Zgornji Šiški šolska mladina — večinoma iz te šole — navalila na dedka Mraza in njegovo spremstvo in ga dobesedno oropala. Niti medved niti prošnje in rotenje ni pomagalo in si je moral dedek Mraz, s silo utreti pot skozi obroč nekaj sto, otrok. Razen tega so mu učenci iztrgali brado, sneli kučmo, poškodovali kožuh, ga vrgli z odra, ga zaničljivo psovali in »snubili« snežinke. Dogodek, ki brez dvoma dokazuje vzgojenost nekaterih staršev in obseg avtoritete, ki jo imajo prosvetni delavci po nekaterih novih šolskih ukrepih. Naglasiti moramo, da so bili pri tem dogodku verjetno navzoči tudi prosvetni delavci iz šole v Zgornji Šiški ki so sprva poizkušali narediti red med nekoliko »preživahno mladino«, končno pa so nad nezaslišanim početjem nemočno stali ob strani. . . P. L. Obvestilo Prosimo sodelavce in dopisnika, da malo potrpe: kot lahko sami vidite, se nam je nabralo toliko aktualnega gradiva, ki mora čimprej na dan, da je nujno, zaradi omejenega obsega lista, da ostanejo nekateri sestavki dalj časa v predalu. Toda vse, kar je tehtnega, bo prišlo na vrsto; prosimo, da to upoštevate in dopisujte še naprej! »Prosvetnega delavca« Uredništvo Potem je bilo treba seči tudi po prozi in poeziji, ki ni dosledno namenjena otrokom, po literaturi, ki je bila napisana za razne prilike. Mnogo tega je čas pokril. Kovačičeva je tu s posluhom rešila, kar se je dalo rešiti. Ker pa je zbornik namenjen proslavam in prireditvam, je seveda še marsikaj prigodniškega v njem. To je konec koncev tudi razumljivo. Zbornik »Za celo leto« je porazdeljen v cikle. S tem je urednica olajšala učitelju delo, povprečni okusi so končno v sigurnih rokah. Vsebinsko se cikli približujejo koledarju (pomlad, poletje, jesen, zima) ter koledarju .narodnih praznikov. Prav je tudi, 'da je zbornik dobil širši razpon. V njem najdemo tudi nekaj hr* vatskih in srbskih imen. Pripomnil bi, da bi urednica lahko segla tudi po ostaiih klasikih — ruskih, nemških in francoskih. S tem bi še bolj zabrisala provincialnost. Cena knjige je sicer precejšnja (1900 dinarjev), a ni visoka, če pomislimo, da nam bo zbornik služil leta in leta. Vsaj šole bi jo morale imeti! z. p. nih ur, ki morajo biti snovno temeljite, ideološko napredne in psihološko učinkovite. Učinek učnih ur naj bo viden na uspehih, ki jih lahko strokovnjaško ugotavljamo po uradni pedagoški službi,’ Ta mora upoštevati pedagoški profil razreda in individualna prizadevanja učitelja za nivo znanja razrednega kolektiva. Mogoče bomo kmalu dobili tudi didaktične teste za poedine predmete (kakor jih imajo že v Beogradu in Zagrebu) in bomo z njimi ugotavljali znanje bolj objektivno in eksaktno. Toda za tako presojo so potrebni strokovnjaki, ki morajo biti tudi pedagogi! Kako naj n. pr. naš šolski odbor, ki šteje 15 članov, med njimi so trije šolniki, oceni 22-članski šolski kolektiv učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev? Tega ne bo mogel, če ne bo odločilno vplivala na odločitve pedagoška služba s svojimi svetovalci (prej nadzorniki). Tudi upravitelj in ravnatelj lahko prispevata svoje, vse premalo pa bo o mojem delu vedel povedati sekretar osnovne organizacije ZKS in predsednik SZDL, čeprav se vidimo na sejah vsak mesec, pretresamo terensko stanje in iščemo rešitve. Moje prvo delo je pač šola, ki ji posvečam svoje življenje od jutra do večera. O tem ve morda vsaj nekaj tudi kolektiv, ki bi lahko sodeloval pri ocenjevanju oziroma ugotavljanju učinka dela. Skratka: to morajo biti strokovnjaki — prav tako kot v tovarniški produkciji! Kako torej? Najbrž bo »variant« mnogo, predlogi za kriterij učinka pa bi se morali ujemati vsaj v tem, da je šolsko delo tisto žarišče, ki je odločilno za večje ali manjše nagrajevanje. Strokovni profil bo moral pri šolniku upoštevati v prvi vrsti njegov kvalitetni pouk, ki ga z vsemi komponentami (tudi ideološkimi!) ugotavljajo strokovnjaki. »KAKO UČIŠ IN KOLIKO NAUČIŠ« je kriterij, ki nudi široko paleto nians in možnosti, da pridemo do objektivnega temeljnega merila, ki pa ne more in ne sme mimo strokovnega ocenjevanja — prav kot v gospodarski proizvodnji! V. SAVEZNI ZAVOD ZA PROUCAVANJE SKOLSKIH I PROSVETNIH PITANJA razpisuje sledeča delovna mesta profesorja bioiogije, profesorja kemije, profesorja fizike. iV,- Pogoji: opravljeni strokovni izpit In najmanj 5 let prak- -tičnega dela v šoli. Kandidat, ki bo izbran po tem razpisu, lahko obdrži zvanje profesorja ali pa je preveden v zvanje;i upravne stroke po zakonu o javnih uslužbencih. Položajna plača se mu določa po uredbi o položajnih plačah uslužben-, , cev tega zavoda. Pravilno kolkovano prošnjo z obširnim življenjepisom, odobrenje ustanove, kjer je zaposlen, da se razpisa lahko udeleži, dalje oceno njegovega dela za zadnji dve leti in prepisom dokumentov o napredovanjih v službi, je treba poslati temu zavodu — Beograd, Draže Pavloviča 15, telefon 39-091. Razpis bo zaključen trideset dni po objavi v Uradnem listu FLRJ, Če razpisana mesta ne bodo zasedena, ostaja razpis še nadalje v veljavi. Iz življenja aktivov niže organiziranih šol V Šoštanj skl občini že deluje drugo leto aktiv niže organiziranih šol, ki se je formiral povsem samoiniciativno, iz gole potrebe po enotnem in uspešnem delu na šolah hribovskih krajev SOSTANJSKE OBČINE. Redno ima svoja posvetovanja — eno takih je bilo sredi januarja 1961 v Paki pri Velenju, kjer so med drugimi problemi obravnavali tudi vprašanje izvedbe Jugoslovanskih pionirskih iger. Odločili so se, da dajo iniciativo za izvedbo občinskih ZIMSKO-SPORT-NIH IGER, ki naj bi bile v Zavodnji nad Šoštanjem, v kraju, kjer je padel leta 19.44, februarja meseca — istega meseca naj bi bile tudi zimske igre — partizanski • pesnik Karel Destovnik. Tako bi otroci — pionirji vse Šaleške doline dostojno proslavili v okviru I. dela iger pod naslovom MOJ KRAJ VČERAJ smrt domačina iz Šoštanja — partizana in pesnika, počastili pohod XIV. udarne divizije, ki je v najtežjih dneh: v mrazu, snegu in lakoti premagovala težko, naporno, a vendar uspešno pot preko Štajerske proti Koroški. Tudi O drugem delu iger so že razmišljali — povzeli bodo sedanjost s preteklostjo, ko bodo pripravile vse niže organizirane šole oz. njih pionirski odredi pohod na Goro jurišev — Graško goro, kjer se bodo pionirji srečali s komandantom XIV. divizije tov. I. Kovačičem-Efenkom in politkomisarjem Matevžem Hacetom. Pohod bo po poti XPV. divizije od Pake pri Velenju preko « Cirkovc in Plešivca na Graško goro in z druge strani iz Belih vod preko Zavodnje in Raven na Graško goro. kjer naj bi bilo skupno snidenje vseh pionirjev in nekdanjih borcev. Pripadniki predvojaške vzgoje bi jim pa demonstrirali napad oziroma juriš na Goro. Ob vsem svojem delu pa tovarišice In tovariši teh obrobnih šol niso pozabili na svoje strokovno izobraževanje. Saj posvetovanie spremlja tudi hosnltaelia. nato analiza in razgovor o novih poteh deta v reformirani šoli. Sklenili so tudi, da bo vsakokratno nosvetovanje na drugi šoli. da se tako učitelji spoznajo z vsemi kraj! v občini, spoznalo njih živil eniške razmere, poleg tega pa raznolikosti v opremi šol, nrostorih in nogoiih dela na snlo«no. ki so klinh prizadevanjem ObLO Šoštanj še vedno občutne. Omembe vredno Je. da je pred dvema letoma bila dograiena nova — modema šola v Paki pri Veleniu. s prlhodn-iim šolskim letom bo vseitiva nova šola it PeilH vodah nad So^ta-niem. da že mislijo na ObLO tudi o adaptaciji druvih okoliških šol. kot so Plešivee in Cirkovce, na tudi v Ravnah bo potrebno misliti na dozidavo vsai še eneva prostora in dvorane TTnn.rno. da Obr.o ne bn š«l mimo nri-zadevant marljivih nčltel-ev m Jim omovočil vsaj kolikor toliko dobre nopoie za še nsnešneiSo delo t mladimi in odraslimi na "asi. Melanšek Jože »Emil Adamič« Vsem sindikalnim podružnicam našega sindikata se Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« zahvaljuje za prispevke v letu 1960 ter jim želi srečno in uspehov polno novo leto! VABILO Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« sprejme v svoje vrste mlade pevce, predvsem tenorje in I. soprane. Prijave pošljite na sedež zbora: Trg revolucije 18, Ljubljana. KONCERT Koncert Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« bo v začetku marca v Ljubljani. Rezervacijo vstopnic sporočite čimprej na naslov: Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«, Trg revolucije 18, Ljubljana, ali na telefon št. 20-976. PROSVETNI DELAVEC List izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev. LRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, interno 381 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ulica 1 — Poštni predal: 355-VII — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 400 din — Štev. čekovnega računa: 600-70/3-140 - Tiska Czp »Ljudska pravica« ALI STE ŽE NAROČNIK ŽEPNE KNJIGE ŠKOLJKA 1961 V ŠKOLJKI, popularni zbirki Mladinske knjige, izide dvanajst izbranih knjig na leto. To so najcenejše knjige na slovenskem trgu. Vsaka knjiga stane 200 dinarjev. Zato mora ŠKOLJKA v vsako slovensko družino! IZ PROGRAMA 1961: A. J. CRONIN: ŠPANSKI VRTNAR Roman o sebičnosti, odpovedi in ljubezni R. BROOKS: BLIŠČ IN BEDA H0LLYW00DA (PRODUCENT) D. RADENKOVIC: NEMČIJA, NEONACIZEM IN HITLERJEV h »POLITIČNI TESTAMENT« I J. LONDON: KRIŠTOF DIMAČ SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA Uredil in pripravil Ferdo Godina F, S. FITZGERALD: VELIKI 6ATSBY D. P. WILSON: MOJIH ŠEST KAZNJENCEV (Izide v dvojnem zvezku) H. BOLL: KRUH PRVIH LET A. TOLSTOJ: AELITA G. DE POURTALES: CHOPIN ALI PESNIK G. HOWE: ODLOČITEV PRED ZORO SE DANES IZPOLNITE NAROČILNICO! ----—-----------—Odrežite !--------------— Mladinska knjiga, Ljubljana, Tomšičeva 2, pošt pred. 36/1 Naročam dvanajst knjig žepne knjige ŠKOLJKA 1961 po 200 din. Skupno vsoto 2400 din bom plačal v dvanajstih mesečnih obrokih na Vaš tekoči račun 800-70 v 1-67 Moj razločno napisan naslov: Zadnja pošta: Podpis naročnika: Jugoslovanske pionirske igre Ljudska tehnika Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije prirejata v počastitev 20. obletnice NOV In ljudske revolucij« v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger v Sloveniji n. republiško razstavo pionirske črno-beie fotografije »PIONIRSKI FOTO 1961« pod naslednjimi pogoji za udeležence: 1. Razstave se lahko udeleže vsi fotoamaterji v starosti do 15 let kot posamezniki in kolektivno kot fotokrožek, ki deluje v pionirskem odredu ali fotoklubu. 2. Za razstavo bodo ocenjena vsa poslana dela v črno-beli tehniki (fotografije in fotograml) v velikosti 18 X 24 cm In več. V natečaj za naziv najlepše fotografije bodo upoštevana vsa dela. V izboru za naziv najlepše kolekcije fotografij se upošteva skupna ocena štirih najbolje ocenjenih poslanih del pri posamezniku in skup* na ocena dvanajstih najlepših del, katere so poslali kolektivi. 3. Za to razstavo je izbira tčm svobpdno prepuščena avtorjetBi vendar prireditelji želimo, da Je tematika posnetkov v Okviru motivike Pionirskih iger: MOJ KRAJ VČERAJ, DANES IN JUTRI. 4. Žirijo sestavljajo tovariši: Avguštin Lah, Vlado Simončič« Vinko Bernik, Lojze Prvinšek, Milojko Vidmar In Jože DernovšeB« 5. Za poslana dela so razpisane nagrade: a) za najlepšo fotografijo pet posameznih nagrad po 4000 dl0 in pet kolektivnih po 8000 din: h) za kolekcijo najlepših fotografij pet posameznih nagra« po 7000 din in pet kolektivnih po 12.000 din. 6. Prireditelji si pridržujemo pravico reprodukcije del .za propagando, katalog in objave v tisku, sicer pa bodo vsa dela vrnjen« avtorjem in poškodovane fotografije, po krivdi prirediteljev, odkupljene. Najlepše fotografije bodo poslane na zvezno in mednarod* no razstavo. 7. Fotografije za razstavo pošljite do vključno 10. maja 1961 n» naslov: Pionirski foto 1961, Ljudska tehnika Slovenije, Ljubljana. Lepi pot 6, p. p. 99-11. Iz priloženega listka vsaki fotografiji morajo biti razvidni podatki: overitev vodstva fotokrožka, naslov dela, im« in priimek avtorja, starost, naslov njegovega bivališča ter kdo slik« pošilja: sam ali kolektiv. 8. Razstava najuspelejšlh fotografij bo v Ljubljani Od 20. do zamaja 1961 v tednu mladosti. LJUDSKA TEHNIKA SLOVENIJE in ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE Izvajanje resolucije o strokovnem izobraževanju v LRS (Nadaljevanje s 1. strani) čimbolj podobno poslovanju gospodarskih organizacij. Glede vzpostavljanja novih odnosov med šolo in gospodarstvom pripominjajo šole, da je ta odnos v glavnem zelo pozitiven v smeri najožjega sodelovanja, zlasti če gre za šole, ki izobražujejo poklice za konkretno gospodarsko panogo oziroma javno službo. To pa ne velja za razne druge strokovne šole, n. pr. za tehniške, kjer gospodarstvo ne kaže dovolj zanimanja za sodelovanje in ustanavlja za svoje potrebe nove oblike strokovnega izobraževanja, namesto, da bi se poslužilo reforme obstoječih šol, kar bi bilo gotovo smotrneje. Brez dvoma igra pri tem važno vlogo tudi dejstvo, da je ustanovitelj teh šol že nekaj let okraj in da sedaj ustanovitelja še iščejo. Na mnogih strokovnih šolah v Sloveniji so že pred leti začeli uvajati tudi razne oblike izobraževanja odraslih. Najbolj množično je to za ekonomske srednje šole preko Dopisne ekonomske srednje šole, ki jo je ustanovila Zveza borcev. V letošnjem šolskem letu pa je Izobraževanje odraslih v raznih oblikah zajelo domala vse strokovne šole, razen nekaterih, ki po svoji strukturi tega ne zmorejo (n. pr. srednja farmacevtska šola in nekatere druge zdravstvene šole). Izobraževanje odraslih je ponekod sestavni del šole, ponekod pa so organizatorji razne organizacije izven šole, šola pa daje na razpolago pro-*tor, učila in učni kader. Uvajanje proizvodnega dela v strokovne šole, ki tega dosedaj niso poznale, je eden najtežjih problemov predvsem zaradi pomanjkanja primernih prostorov in tudi sredstev. Zato se to vprašanje še ni premaknilo z mrtve točke, čeprav večina šol želi povečati obseg praktičnega pouka oziroma ga uvesti tam, kjer ga doslej ni bilo. Ponekod, n. pr. Tekstilna tehniška šola v Kranju, si pomagajo na ta način, da pošiljajo učence na delo v podjetja, vendar se s tem ne pohvalijo, ker so učenci preveč prepuščeni sami sebi. _ Učnega osebja na splošno primanjkuje; šole si pomagajo z velikim številom nadur, ki Jih opravlja stalno učno osebje, in z najemanjem honorarnih učnih moči. Tako imajo n. pr. na Tehniški srednji šoli v Mariboru 23 stalnih in 56 honorarnih učnih moči. Stalno učno osebje je v veliki večini strokovno in tudi pedagoško usposobljeno, medtem ko honorarnemu učnemu osebju primanjkuje pedagoškega znanja. Ponekod, zlasti tam, kjer so odprli nove strokovne in višje šole, n. pr. v Mariboru, se je posrečilo vključiti določeno število strokovnjakov iz gospodarstva in javnih služb za stalne uslužbence na šole. Vendar je tega v Sloveniji še vedno razmeroma malo, v glavnem zaradi tega, ker so plače v gospodarstvu precej večje kakor v prosveti. Pač pa so honorar« večinoma strokovnjaki iz gospodarstva. Kljub pomanjkanju formalnega pedagoškega znanja je to sodelovanje zelo negotovo, ker ti hbnorarci dostikrat manjkajo. Sistematično zasledovanje ab-solviranih učencev na delu v proizvodnji ni nikjer uvedeno, Posredno opravljajo to vlogo le nekatera strokovna društva, ki‘potem svoje podatke posredujejo tudi šolam (n. pr. društvo denti-stov). Pri absolventih strokovnih šol je opaziti izredno močno orientacijo po takojšnjem nadaljevanju strokovnega izobraževanja na višji stopnji. To velja v enaki meri tako za industrijske, kakor tudi za tehniške šole. Samo iz ljubljanskih tehniških šol se je n. pr. 80 odstotkov absolventov iz leta 1959/60 vpisalo na odgovarjajoče višje šole in fakultete, 10 odstotkov jih je odšlo na odsluženje vojaškega roka in jih je zato le 10 odstotkov odšlo v proizvodnjo. Razumljivo je, da se proizvodnja nad tem pritožuje, zlasti ker tehnikov primanjkuje, in da si potem skuša po svoje mimo tehniških šol izobraziti potrebne tehnike. Nekatere strokovne šole dobivajo vzporedno z izvajanjem reforme individualni značaj, n. pr. Kemična šola v Rušah, Gostinska šola v Ljubljani, Industrijska steklarska šola v Rogaški Slatini, Elektrogospodarska šola v (jerk-nem, Tehniška šola v Mariboru itd. Z verifikacijo strokovnih šol v Sloveniji še nismo zaželi. To bo ena od glavnih nalog novega republiškega sveta za strokovno izobraževanje, ki je bil pred kratkim ustanovljen in še ni pričel z delom. Nekatere gospodarske organizacije pa imajo že izdelane predloge za verifikacijo posameznih Šol in ostalih ustanov za strokovno izobraževanje. Glede novih zaključnih izpitov, ki so bili v Sloveniji uvedeni že v šolskem letu 1960/61, so mnenja v glavnem pozitivna. Primemo izbrane teme domačih nalog namreč lahko najlaže pokažejo Strokovno fizionomijo in pripravljenost posameznega kandidata ,za neko konkretno delo v okviru poklica, za katerega se je izobraževal. Pač pa so prigovori mnogih šol, da je izpit na ta način preveč enostranski in da se zato opaža, da se učenci v zaključnem razredu dovolj ne učijo vseh predmetov oziroma nekatere, za njih strokovni profil nič manj važne predmete, skoraj povsem zanemarjajo. Že za precejšnje število šol, ga kadra so naše šole mišljenja, da je za učni kader, za katerega je potrebna fakultetna izobrazba, najboljši dosedanji način. To je regrutiranje oseb, ki so dovršile fakulteto in imajo tudi nekaj let delovne prakse v gospodarstvu oziroma v javnih službah. Tem je treba potem nuditi potrebno dopolnilno pedagoško izobrazbo z raznimi seminarji, tečaji, konsul-tacijami itd. Za stroJtovne učitelje in strokovne inštruktorje pa bo verjetno najboljši način izobraževanja v posebnih centrih, kakor se sedaj Ustanavljajo za osem panog (gostinstvo, tekstil, gradbeništvo, kmetijstvo itd.). Že za precejšnje število šol, ki izobražujejo kvalificirane in visokokvalificirane delavce, oziroma za bodoče centre za strokovno izobraževanje oziroma za šolske centre obstajajo predlogi in namera, da bi bili na teh ustanovah tudi izpiti za priznanje splošno priznanih stopenj strokovne izobrazbe v trgovini, obrti, gostinstvu, gradbeništvu, elektro-stroki itd. Pri tem gre večinoma za težnjo, da bi se ustanovile enotne izpitne komisije, pred katerimi bi moral opravljati odgovarjajoči izpit nekdo, ki bi se potegoval za družbeno priznanje strokovne izobrazbe določene stopnje, he glede na to, kako si je to izobrazbo pridobil. Zanimivo pa je, da so nekatera velika podjetja, n. pr. Železarna na Jesenicah, proti temu, da bi njihove šole oziroma ustanove za strokovno izobraževanje imele pravico dajati družbeno priznane stopnje strokovne izobrazbe, temveč jim je le za zadovoljitev kadrovskih potreb za svoje podjetje. Ponekod so težave pri urejanju delovnega statusa učnega osebja. Tako so n. pr. v Železarni na Jesenicah učno osebje tamkajšnje metalurške šole vključili v tarifni pravilnik Železarne in mu pri tem po svoje uredili tudi učno obveznost (30 ur na teden), dopuste pa izenačili z ostalimi delavci v podjetju. V industrijskih šolah prilagajajo pouk za obstoječe profile bolj od obrtniških k industrijskim potrebam, poleg tega pa uvajajo nove profile, n. pr. oddelek za distribucijo in oddelek za servisno službo v Elektro-go-spodarski šoli v Cerknem. Ker še niso rešena vprašanja statusov, ustanoviteljstva in fi- nansiranja posameznih stro5 nih šol in ustanov za stroko' , izobraževanje, je pogosta cija, da so v istih poslopjih deži strokovnih šol in centrov ^ strokovno izobraževanje, ^o’ j() krat je tudi uprava v isti °se^Lr isti učiteljski zbor. Že iz teh Ljti logov ne more biti nobenih '^ti' spornih vprašanj med temi tucijami, temveč le najožje lovanje. Ponekod je situacij® ^ posebno zapletena, tako je *■,[' rej več kakor zrela za usta tev šolskega centra ali pa centra za strokovno izot:,r® eif nje, toda rešiti je treba Pre vprašanje enotnega ustan° „9* stva in finansiranja v srruS.u š®1' vega Zakona o finansiran) ^ V Sloveniji imamo zdaj šolskih centrov: Gradbeni ■ ničemer v Ljubljani, Gostins ski center v Ljubljani 1° pru. Center za strokovno ževanje delavcev v blag n6KS' prometu v Ljubljani in s® oSts' teri drugi, predvidena po J novitev še številnih š°lski_ jj' trov in centrov za str0k0 brti, , obraževanje delavcev (v industriji, v trgovini, v . stvu), ki bodo ustanovljeni „0» hitro bodo rešena vsa P; organizacijska in financn šanja.