Izzivi iM^imnßimi Prispevki so nastali v okviru raziskovalne naloge “Analiza upravljalskih modelov, metod in postopkov delovanja znanstvene in tehnolo{ke skupnosti in analiza znanstveno tehnolo{kega napredka kot izvira eti~nih problemov in tveganja”, ki jo financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revijo subvencionirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS in Ministrstvo za kulturo RS. Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, {t. 415-96/98 – mb/sp, {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. vsebina Darij Zadnikar 5 TOTALITARIZEM IN SLOVENCI IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Andrej Kirn 11 IDEOLO[KI IN DRU@BENO-ETI^NI IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Jürgen Habermas 31 SU@ENJSTVO GENOV Andrej A. Luk{i~ 33 GENSKA TEHNOLOGIJA, JAVNOST IN MEJE PARLAMENTARNE DEMOKRACIJE Elizabeth Beck-Gernsheim 51 SRCE ZA KLONE OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Andrej Klemenc, Bojan Radej 55 OKOLJSKA DAV^NA REFORMA: PREMALO ZA OKOLJEVARSTVENI KONCEPT IN PREVE^ ZA OKOLJEVARSTVENO PRAKSO Bojan Radej 59 NEKAKO OKOLJSKA DAV^NA REFORMA T. A. Musgrave 77 SCHUMPETROVA KRIZA DAV^NE DR@AVE: ESEJ IZ FISKALNE SOCIOLOGIJE Ernst Ulrich von Weizsäker, Amory B. Lovins, 107 OKOLJSKA DAV^NA REFORMA KOT L. Hunter Lovins OSMI[LJENJE REVOLUCIJE V U^INKOVITOSTI Eva Zver 119 INSTITUCIONALNE SPREMEMBE ZA VARSTVO OKOLJA Kai Schlegelmilch 135 OBDAV^EVANJE ENERGIJE V EVROPSKI UNIJI Tanja MArkovi~ Hribernik 149 POLITIKE IN INSTRUMENTI VARSTVA OKOLJA V SLOVENIJI TER OKOLJSKA DAV^NA REFORMA Miha Tom{i~ 165 TAKSA NA EMISIJE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA V SLOVENIJI 189 IZBOR LITERATURE O OKOLJSKIH DAVKIH IN OKOLJSKI DAV^NI REFORMI 199 INDEKS èlanki Dejan Jelovac 207 NATURALISTI^NI HUMANIZEM LUDWIGA FEUERBACHA Katarina Majerhold 223 LJUBEZEN Irena [tupar 251 NEMOGO^E BIVAJO^E – [TIRIKRAT Ksenija H. Vidmar 267 AMERI[KE CULTURAL STUDIES ALI CULTURAL STUDIES V AMERIKI? povzetki 293 Totalitarizem in Slovenci Pogled nazaj se zdi vedno tako jasen. Zato pogosto pogledujemo nazaj, ker nam je sedanjost tako meglena. Ali pa ka`emo na razumljivost preteklega, da bi zameglili neumljivost zdaj{njega. To jasnost razuma praviloma vzpostavljajo rituali ritmi~nega ponavljanja in zaklinjanja “resnic”. Tako `e vsi verjamemo, da smo pred desetletjem je~ali v totalitarizmu, danes pa nas razveseljuje demokracija. Ker nisem niti nostalgik, ki bi mu prej{nji re`im nudil posebne privilegije, niti travmatiziranec, ki bi mu bile storjene posebne krivice, mi ni treba gore~e zaklinjati niti pozitivnih, niti negativnih zna~ilnosti preteklosti. To, kar me zanima, je, ali sta “totalitarizem” in “demokracija” sploh kategorialni pandant, ki bi pomenil ve~, kot le terminolo{ko navado, ki nam jo pogojuje `urnalisti~no in politi~no ritualno ponavljanje. Vpra{anje je seveda, kaj pojmujemo z obema besedama. Ritualna ponavljanja so tu zato, da ne bi ni~ zapopadli (pojmovali, umovali). Strankarsko ideolo{ko zamejena politika ne temelji na umni komunikaciji, dru`beni integraciji, iskanju konsenza, odpiranju dru`benega in {irjenju participacije javnosti, temve~ na demagogiji in manipulaciji. Manipulira se s ~ustvi mno`ic tako, da jih odvadimo umovanja o re~eh, ki so vendar same po sebi jasne. Jasne zato, ker so `e tolikokrat sli{ane! “Moj narod”, “svoboda”, “domovina”, “demokracija”, “ljubezen”! Priznajte, da nam vsem zaigra srce, ko sli{imo te svete besede. V sebi nosijo vsa najlep{a, najbolj{a, najplemenitej{a ~ustva in za njihovo stvar smo pripravljeni iz sebe priklicati vsa najgr{a, najslab{a in najbolj izrojena dejanja. Seveda le, ~e se ne spra{ujemo po “njihovi stvari” oz. pojmu, ki naj bi bil samoumeven. Kmalu lahko ugotovimo, da so vse te besede brez pojmovne (umne) vsebine, da “narod” ena~imo z “na{imi”, “svobodo” z “mojim”, “domovino” s “svojim”, “demokracijo” spet z “na{imi”, “ljubezen” spet z “mojim” itn. Besede brez vsebine so fraze, ki jih po kognitivni zakonitosti posku{amo napolniti, ~e `e ne z umnimi, potem pa s ~ustvenimi vsebinami. Zato politika manipulacije potrebuje velike izpraznjene besede, ki jih proizvaja v dnevnih ritualih mno`i~ne kulture. Rezultat je “demokracija” v izvirnem, anti~no gr{kem pomenu besede: oblast drhali in demagogov. ^e “demokracija”, kot se jo razume danes, tj. reducirano na strankarstvo, ni kategorialni pandant “totalitarizmu”, potem lahko predpostavimo, da je mo`na “totalitarna demokracija”. Zgodovinsko dejstvo je, da sta fa{izem in nacizem zrasla po pravilih parlamentarne demokracije, ki sta jo oblikovala v sistem izklju~evanja komunistov, levi~arjev nasploh, Judov, tujerodnih in izrojenih. Mo`na je totalitarna parlamentarna demokracija, ki funkcionira ekskluzivisti~no (nacionalno o~i{~ujo~e). Pojem totalitarizma ni zajet v izklju~evanju parlamentarizma, temve~ v podreditvi individuov (in ostalih form posami~nosti) dr`avi ali kak{ni drugi miti~no vzpostavljeni kolektiviteti (narod, nacija, vladajo~i razred ipd.). Pri opredelitvi totalitarizma je klju~en protiliberalen (posameznik slu`i dr`avi, narodu ..., ali pa je izdajalec) in protilibertaren obrat (vsi, brez izjeme, se morajo vklju~iti v vnaprej dolo~en in organiziran sistem, anarhija je najhuj{i greh). Totalitarizem ima zato lahko zakonsko formo, ne da bi bil praven, sodniki lahko mirne vesti slu`ijo rasnim zakonom ali revolucionarnemu pravu. Na~eloma lahko v totalitarizmu ohranimo ve~strankarske parlamentarne volitve, na osnovi spo{tovanja skupne mitologije (~ista rasa, svetla bodo~nost, American way of life, ipd.) in izklju~evanju tistih, ki se ne prilagajajo vladajo~im ritualom. ^as je, da se v Sloveniji vpra{amo, ali smo izklju~ujo~a (ekskluzivna) in totalitarna, ali vklju~ujo~a (inkluzivna) demokracija? Ker gre za majhno in dinami~no dru`bo, je jasno, da spra{ujem po tendencah in kazalcih. Lahko bi zagovarjal, da imamo pri nas sistem transformiranega totalitarizma, da je ta takoreko~ nacionalna zna~ilnost in usoda Slovencev, ki so sistemati~no vzgajani za hlapce (tudi zdaj{njo {olsko reformo, s svojimi izazito tehni~no-storilnostnimi kriteriji bi lahko de{ifrirali na ta na~in). Pa vendar toliko zaupam v libertarne tradicije in pravne in{titucije (seveda evropske, na{e so neu~inkovite in drage), da se slovenska dr`ava ne bo mogla (upala) razviti tako dale~, da me bo zaradi moje druga~nosti izrezala iz de`elnega tkiva. Je pa dejstvo, da mi bo na ravni mikrofizike oblasti na vsakem koraku grenila `ivljenje in dala vedeti, da ne sodim med demos-drhal. Ko sem pred dvema letoma {el podalj{ati registracijo avta moje dolgoletne izvenzakonske dru`ice iz skupnega gospodinjstva, ki je bila v bolni{nici, me je uradnica povpra{ala, ~e sva zakonca oz. poro~ena, ker da druga~e ni mogo~e opraviti omenjenega prometno-administrativnega postopka. Ni se mi dalo ukvarjati z uradniki in sem se klinto-novsko zlagal. Tretjerazredna uradnica dr`avnoprometne administracije pa ima prek ra~unalni{kega terminala dostop o podatkih, v kak{ne pravne okvirje ljudje spravljamo svoje gospodinjske in spolne odnose, tako da me je ujela na la`i. Ker nisem Clinton (uradnica pa ni bila niti pol Monike), sem ocenil, da je napad najbolj{a obramba. Za~el sem rohneti na priklicanega {efa, da me ne zanimajo njihove klerikalne navade, naj me ne silijo z njimi (poroke so drage, lo~itve pa {e bolj) in naj se dr`ijo zakonov: po {e veljavni, ~etudi socialisti~no “totalitarni” zakonodaji je izvenzakonska skupnost {e enakopravna dr`avnocerkveni `egnani poroki. Pa je bil avto registriran. Drugi~ sem v istem uradu prijavil spremembo bivali{~a. Podtaknili so formular, na katerem sem moral obkro`iti eno od razli~nih formalnih kategorij gospodinjsko spolnih razmerij. Nisem vedel, ali sem “lo~enec” ali “samec”, pravno veljavnega “koruzni{tva” na formularju itak ni bilo. Ne spomnim se, kaj sem obkro`il. Zlil sem se v nacionalno demokrati~no telo in na nikogar nisem pizdil. Ko bodo pore mikrofizike oblasti zapolnile vrzeli totalitarizma, bo parlamentarna procedura le samoumevno uzakonila obstoje~e. Na Dursu so me pou~ili, da je povra~ilo dohodnine zapadlo v enem letu, ker sem se preselil in me “niso na{li”, obenem pa so uspeli najti mojega delodajalca in mi z oderu{kimi obrestmi rubiti nepla~ano dohodnino za sedem let nazaj. Dolg dr`ave do dr`avljana zapade prej kot dolg dr`avljana do dr`ave. Cirkus! Po novem prometnem zakonu je tako, da kazni ne uide{, lahko se pa prito`i{. To pomeni, da v vsakem primeru pla~a{, lahko se prito`i{, ~e pla~a{ oderu{ke sodne takse in se prepusti{ dolgoletnim postopkom, kjer bo vse skupaj itak zastaralo. Sistem je tak, da dr`ava {~iti sebe in ne dr`avljana. Minister za notranje zadeve predlaga pooblastila za prislu{kovanje in nadzor zasebnosti, ki bi jih bil vesel tudi staromoden totalitarizem. Poslanci in javnost se ne zgra`ajo preve~. Saj ni potrebno, ker imamo demokracijo. Sicer ekskluzivisti~no, na osnovi liberalisti~no-klerikalnega konkordata, pa vendar “na{o”. Vsa ta mikrofizika oblasti oblikuje dolo~eno vzdu{je uradnikov in dolo~en odnos do dr`avljanov. Ministrstva npr. v pogodbah dolo~ajo obveznosti tistim, ki jim po neznanih kriterijih dajejo vedno manj{e subvencije, obenem se zmi{ljujejo vedno nove “mednarodne” zahteve, ki jih njihovi uradniki prepi{ejo, ko surfajo po internetu, obenem pa se ne obve`ejo za svoje storitve, roke pla~il, zamudne obresti ipd. Dr`avo ne razumemo kot administrativni servis, ampak nekak{no staromodno oblast, ki deluje po na~elu znanstev in ideolo{kega in osebnega ritolizni{tva. V~asih nam kak{en dr`avni urad radodarno udeli donacijo zato, da bi potem njihovi uradniki izsilili zvi{ane honorarje zase in svoje sodelavce. Za polovi~no opravljeno delo in birokratsko aroganco, ki mi odredi mesto v demokraciji mol~e~ih. Demokrati~ni totalitarizem nam v zameno ponuja spektakel. Ljudje naj u`ivajo v neskon~nih groteskah afer {vejkovske voja{~ine in butalskih policajev. Naj `ivijo bratje Marx in Fridonija! Darij Zadnikar Andrej Kirn Ekolo{ki in dru`beno-eti~ni izzivi genske tehnologije VLOGA NEZNANJA IN ZNANJA ZA (NE)MORALNO RAVNANJE Znanje in neznanje imata vlogo v moralnem ravnanju. Znanje lahko uporabimo za dobro ali zlo, zaradi neznanja pa nehote lahko nekaj storimo, kar moralno ob`alujemo. Neposredni cilji uporabe znanja so lahko moralni, dobronamerni, toda dolgoro~ne posledice so kljub temu nehotene, neza`elene, nenamerne in {kodljive. V tem primeru ni nobenega moralnega krivca, nobene moralne odgovornosti zanje. Te neza`elene posledice so glede na odsotnost smotrov “onstran dobrega in zlega,” so zunaj moralne presoje. Z razvojem uporabe znanosti bo vse ve~ji pomen te kategorije ne-predvidljvih, nenamernih in neza`elenih posledic. S tem seveda ni odstranjen tradicionalen problem dru`bene zlorabe znanja, ampak se samo {e zaostruje. MO@NI BODO^I SCENARIJI MED ZNANSTVENO-TEHNI^NIMI MO@NOSTMI IN VREDNOTAMI Znanje samo ni edina ~love{ka vrednota, je ena izmed mnogih. Tudi znanje je treba dobivati v tak{nih pogojih, v katerih se ne ogro`a drugih vrednot kot so npr. zdravje, varnost, ~lovekova osebnost, dostojanstvo, ~love~nost, spo{tovanje drugih oblik `ivljenja idr. Mo`na so tri temeljna bodo~a razmerja med uresni~evanjem IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 11 Andrej Kirn znanstvenotehniènih možnosti in obstojeèimi predstavami o èloveènosti, dostojanstvu osebnosti in njenih pravic: 1. Hud konflikt med znanstvenotehniènimi možnostmi in obstojeèimi vrednotami. Znanost obstojeèe vrednote, etiène omejitve te družbene regulacije razume kot oviro znanstvenotehniènega napredka, velik del javnosti pa gleda na ta napredek in uresnièevanje njegovih možnosti kot temeljno ogrožanje dosedanjega samorazu-mevanja, kaj je èlovek, njegova èloveènost in osebnostna identiteta. 2. Preobrazba, sprememba in prilagoditev obstojeèih moralnih vrednot znanstvenotehniènim možnostim in že uveljavljeni praksi. Proizvajalci gensko spremenjenih živilskih produktov najbrž raèunajo, da se bodo ljudje po prvih odbojnih reakcijah navadili nanje, jih sprejeli, zlasti še, èe ne bodo imeli druge izbire, ko bodo gensko spremenjena živila preplavila trge. Da ne bi bili potrošniki postavljeni pred izvršeno dejstvo in oropani možne izbire, se posamezniki in razne organizacije zavzemajo za obvezno oznaèbo, da so živila gensko spremenjena. Proizvajalci sladkarij tožijo npr., da vse težje dobivajo gensko neoporeène sojine proizvode. V èokoladni industriji pa je javna skrivnost, da so sledovi lecitina iz gensko spremenjene soje že v vsakem drugem košèku èokolade. Nekateri sodijo, da bomo v prihodnje le stežka še dobili gensko nespremenjena živila. Ustvarja se torej svet, v katerem ne bo veè izbire med gensko spremenjenimi in nespremenjenimi živili. Mogoèe bo kdo rekel, pa kaj potem, saj tudi ne delamo kruha iz divje pšenice, ampak iz pšenice, ki jo je vzgojil èlovek. Osebno sem previden, ker mislim, da ni tehnološke in biotehnološke uporabe znanosti, pri kateri se prej ali slej ne bodo pokazali neki nezaželeni uèinki. Vprašanje je samo, kakšna je njihova razsežnost, ali jih bomo sprejeli in se nanje navadili, ali pa jih bomo morali hoèeš noèeš sprejeti, ker smo dopustili, da se je ustvarila nova mreža življenjskih razmer, iz katere ni veè mogoèe izstopiti. 3. Samoomejitev in odpoved uresnièevanju doloèenih možnosti, da bi se zavarovale in ohranile dosedanje predstave o èloveènosti, osebnosti njenih pravicah in dostojanstvu èloveškega življenja. Takšna usmeritev tudi pomeni prepreèevanje globljega konflikta med znanstvenotehniènimi možnostmi in etiènimi normami. Svet Evrope, ki je nedavno sprejel konvencijo o èlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino, kaže, da gre razvoj v tej smeri. POTREBA PO VEÈJEM DRUŽBENEM SOGLASJU PRI UVAJANJU RIZIÈNIH TEHNOLOGIJ Dosedaj so se znanstvenotehnološke inovacije uvajale na ozki podjetniški in izumiteljski ravni in nihèe ni spraševal ljudi ali 12 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Ekolo{ki in dru`beno-eti~ni izzivi genske tehnologije parlament za privolitev in soglasje uvajanja in raz{iritve revolucionarnih inovacij kot so bili npr. `eleznica, avtomobil, radio, televizija, umetna gnojila in drugo. To uvajanje je sledilo ~istim tr`no-ekonomskim kriterijem. Pri jedrski tehnologiji pa se je `e za~elo zatikati. V bodo~nosti se ne bo ve~ obnesel tak{en vzorec znan-stvenotehnolo{ke dru`bene evolucije in bo vsaj za nekatere radikalne tehnolo{ke inovacije potrebno {ir{e dru`beno soglasje. Za vse dosedanje ~lovekovo izbolj{evanje narave je moral ~lovek pla~ati dolo~eno ekolo{ko ceno. Preprosto ne verjamem, da je ne bo pla~al tudi za uspehe in izbolj{ave, ki jih prina{a genska tehnologija. Zaradi ~asovnega zamika posledic, parcialnih pristopov, za~etnega navdu{enja nad komercialnimi prilo`nostmi in pritiska podjetni{ke kratkovidnosti najbr` te cene ne vidijo in je ne morejo videti sami genski tehnologi in tudi ne dr`avno-upravni organi, ki izdajajo dovoljenja za uvajanje gensko spremenjenih rastlin in `ivil. Ustvarjalna domi{ljija genskih tehnologov za “izbolj{evanje” narave je brezmejna. Svet podjetni{tva in profitni{tva pa seveda izbira med temi mo`nostmi in pritiska v smeri njihove uresni~itve. Dobili naj bi vse mogo~e stvari: pomaran~e brez olupkov, melone brez ko{~ic, mo~nej{i poper, rastline, odporne proti zmrzali, razli~nim boleznim, insektom ipd. Vzgojili so `e orja{ke krape in losose, ki so veliko te`ji od naravnih vrstnikov. Orja{ki genlososi rastejo 10-krat hitreje kot njihovi vrstniki. Ameri{ki genetiki so pri{li do krompirja, ki vsebuje 60 % ve~ {kroba kakor obi~ajni in pri cvrtju vpije manj ma{~ob. Z gensko manipulacijo pa so dobili ri`, ki pre`ivi su{na obdobja in raste celo na slanih tleh. Iz krav, koz, ovc so ustvarili farmakolo{ke bioreaktorje. Semena gensko spremenjenih rastlin so sicer dra`ja, vendar se {e vedno spla~ajo, ker je raba herbicidov za 20 % manj{a, kar je z ekolo{kega vidika pozitivna pridobitev. Gensko spremenjene svinje velikanke so imele hude okvare sklepov in skoraj niso mogle `iveti. Z gensko manipulacijo medicina `e dolgo pridobiva insulin in betaferon proti multipli sklerozi. Genski in`enirji pa si zami{ljajo koko{i in svinje, odporne proti boleznim, pa super ovce, ki proizvajajo ve~ volne ipd. (Sobotna priloga Dela 12. aprila 1997: 40) Opravka imamo z novo etapo izsiljevanja in standardizacije `ivljenja po ~lovekovih specifi~nih merilih. @ivilski tehnologi ra~unajo, da bodo z genskim manipuliranjem `ivil dosegli 30 %-no letno rast. Nekateri ocenjujejo, da se bo samo z gensko manipulacijo spremenjenih semen zaslu`ilo 9 milijard mark. (Sobotna priloga Dela 12. aprila 1997: 40) V evropskem patentnem uradu v Münchnu imajo na stotine pro{enj za patentiranje gensko spremenjenih rastlin. Nekateri sodijo, da pod pritiskom ekonom-skoprofitni{kih interesov popu{~a tudi zakonodaja. Evropski parlament je sredi januarja 1997 po trdih pogajanjih sprejel odlok, ki odreja po vsej Evropi, da morajo oznako gensko manipuliranih `ivil imeti le tista `ivila, kadar so v njih {e sledi genskih sprememb. Genetska spoznanja bodo vplivala na na{e razumevanje sveta, na IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 13 Andrej Kirn na{ koncept osebnosti in privatnosti in kaj moramo sprejeti kot naravno biolo{ko nujnost, “usodo”. Toda razmerje med tem, kaj ~lovek lahko spremeni s svojim spoznanjem, in kaj mora sprejeti kot naravno biolo{ko nujnost, je zgodovinsko spremenljivo. Mo`nosti biotehnologije na najrazli~nej{ih podro~jih bodo gotovo zelo premaknile meje v ~lovekovem razumevanju obstoje~ega razmerja nujnosti in svobode. Molekularna genetika zaklju~uje znanstveno revolucijo, ki se je za~ela z Darwinom in Mendelom, tako v spoznavnem kot v kulturnoeti~nem smislu (Wilkie 1994: 1240). Darwin {e ni mogel pojasniti, kako se lahko spremembe, ki nastajajo z naravnim izborom, prena{ajo iz generacije v generacijo. Sodobna genetska spoznanja bodo utrdila nastajajo~o ekocentri~no in oslabila dosedaj prevladujo~o antropocentri~no paradigmo. Povezanost ~loveka z vsem `ivalskim svetom ne temelji ve~ samo na primerjalni anatomiji, ampak tudi na identi~nosti genov, ko se ve~ina ~love{kih genov najde tudi v `ivalskem svetu. Po nekaterih ocenah se ~love{ke DNA razlikujejo od DNA {impanza za samo 1,6 % (Wilkie 1994:175). Ali bo sploh mogo~e govoriti o radikalni specifi~nosti ~love{kih genov v tem smislu, da nimajo nobenih predhodnikov v rastlinskem in `ivalskem svetu? To bi lahko vplivalo na spremembo ciljev in postopkov, kako ljudje uporabljajo `ivali za svoje potrebe. Tudi zaradi genetskih spoznanj bi ~lovekova uporaba `ivali lahko postala predmet moralne presoje. Genetska spoznanja bodo silila k preosmislitvi in subtilnej{em razumevanju povezave biolo{kega in dru`benega. Od Marxove dru`benozgodovinske koncepcije ~loveka se je nenehno {iril in poglabljal dru`beni pristop k mnogim pojavom, kar je vodilo k nastanku mnogih dru`benih disciplin kot npr. socio-lingvistiki, dru`beni usmerjenosti zgodovine znanosti in tehnologije, k sociologiji inovacij in tehnike, sociologiji dela, dru`benozgodovin-skemu razumevanju narave, odnosov med spoloma, bolezni idr. ^e se bo potrdilo, da imajo na{i geni dolo~eno vlogo pri zasvojenosti z alkoholom, mamilih, nasilnih kriminalnih dejanj, spolnega nasilja ipd., se bo morala spremeniti, omejiti in dopolniti izklju~na dru`bena razlaga. Vendar to {e ne bo pomenilo zmago biolo{kogenetskega redukcionizma in determinizma. Staro misti~no astrolo{ko tezo, da je na{a usoda zapisana v zvezdah, ne bo nadomestila “znanstvena” trditev, da je na{a usoda v na{ih genih. Genetsko determiniranih bolezni je sicer kar veliko {tevilo, okoli 4000, vendar pa mnoge izmed njih v primerjavi z drugimi boleznimi prizadenejo relativno majhno {tevilo ljudi. V genetskem zapisu ni dolo~eno, kak{nega partnerja, poklic in prijatelje bo kdo imel, katere ljudi bo spoznal, kje bo `ivel in mno`ice drugih stvari, ki sestavljajo pomembne podrobnosti v mozaiku ~lovekove “usode”. Na bolj subtilen na~in bo treba razumeti vzajemne interakcije dru`benega konteksta in ~lovekove genetske dedi{~ine. Lahko pa se tudi zgodi, da vsi postanemo genetski redukcionisti v tem smislu, da vse bolj za~nemo gledati na na{e `ivljenje skozi genetske pojme in potiskamo v ozadje 14 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Ekolo{ki in dru`beno-eti~ni izzivi genske tehnologije vse ostalo, kar sooblikuje na{e `ivljenje. (Wilkie 1994:172) V tem primeru ne bi imeli opravka samo z znanstvenim, ampak s civilizacijskokulturnim genetskim redukcionizmom. Nekatere fenotipske lastnosti so sicer neposredno dolo~ene z geni, toda pri drugih je v igri interakcija mnogih genov in odnos le teh do okolja. Upo{tevati je treba razliko, da so nekatere zna~ilnosti ~isto genetsko dolo~ene (npr. barva o~i), druge pa so samo pod vplivom genov. Tak primer je npr. ~lovekova velikost, ki ni odvisna samo od genov, ampak tudi od otrokove prehrane. Za ~lovekovo inteligenco najbr` ni odgovoren noben posami~ni gen. Mnoge ~lovekove lastnosti niso popolnoma neodvisne, pa tudi ne popolnoma odvisne od genov. Genetska spoznanja ponujajo nove mo`nosti posamezniku in dru`bi. Ali `elimo npr. vedeti o na{em zdravju v prihodnosti – ki je, ~e `e ne kot nujnost pa vsaj kot dolo~ena mo`nost v na{ih genih – {e zlasti v okoli{~inah, ko {e ni na razpolago nobenih zdravil, za eventualno realizacijo genetsko determinirane mo`nosti nastopa bolezni? Sama mo`nost tak{nega vedenja lahko spremeni ~lovekovo psiholo{ko stanje in ga to vedenje naredi nesre~nega. Seveda ni nujno, da ho~e pridobiti spoznanje o tem, ali spada ali ne v rizi~no skupino. Toda ~etudi se odre~e pridobitvi tak{nega vedenja, je ho~e{ no~e{ v spremenjeni vznemirjeni psiholo{ki situaciji `e s tem, ko ve, da bi tak{no spoznanje lahko pridobil. Seveda pa spoznanje o genski predispoziciji za manifestacijo dolo~enih bolezni, kjer pa je mo`no terapevtsko ukrepanje, lahko prispeva k rednej{im pregledom in terapevtski intervenciji `e v najbolj zgodnjem stadiju bolezni, kar lahko zni`a smrtnost. V tem primeru tak{na vednost, kjer so mo`ni tudi najbolj zgodnji terapevtski ukrepi, pove~uje ~lovekovo zdravstveno varnost. Nekateri menijo, da kritiki genske tehnologije umikajo svoje odklanjanje, ker so spoznali, da so pretiravali z opozorili in da sedaj priznavajo, da u`ivanje gensko spremenjenih `ivil ni nevarno. Sam sicer ne sodim k tistim, ki bi vsesplo{no apokalipti~no obsojali moderno biotehnologijo, toda kljub temu sodim, da je to preuranjeni umik. To se mi zdi podobno, kot ~e bi tisti, ki so na za~etku avtomobilizma ra~unali, da bo na tiso~e ljudi zaradi prometa umrlo na cestah, po nekaj letih, ko je bil avtomobilizem {ele v za~etnem stanju, ugotovili, da so pretiravali in se umaknili s svojimi prog-nosti~nimi ocenami. Danes vemo, da za prometnimi nesre~ami vsako leto po vsem svetu umre na desettiso~e ljudi. Sedanji razmah genske tehnologije je mogo~e podoben za~etku avtomobilizma. ^etudi bi ocenjevalci bodo~ih `rtev cestnega prometa vztrajali pri svojih izra~unih, to najbr` ne bi prepre~ilo razvoja avtomobilske industrije in avtomobilskega prometa, kot najbr` skeptiki ne bodo prepre~ili razmaha biotehnologije, pa ~eprav bi se kasneje izkazalo, da so imeli v marsi~em prav. Podjetni{ki interesi in profitni{ke prilo`nosti so velike, pozitivni rezultati so tukaj, izgledi in obeti biotehnolo{ke revolucije na podro~ju kmetijstva, `ivinoreje, `ivilske IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 15 Andrej Kirn tehnologije, medicine in ekologije so izredne, kak{nih ve~jih o~ividno negativnih posledic pa trenutno {e ni. Tak{na situacija, mislim, da ni naklonjena kriti~nemu raziskovalnemu potencialu znotraj biotehnologije, ki `eli bolj kriti~no, celovito in dolgoro~no voditi ra~un o mo`nih ekolo{kih in zdravstvenih implikacijah ter posledicah biotehnologije. Vedno je v slab{em polo`aju tisti, ki dokazuje nevarnosti, ki jih {e ni, kot tisti, ki lahko poka`e na za`elene rezultate, ki so `e tukaj. Sen~ne strani uspehov obi~ajno pridejo kasneje. Tak{na je bila obi~ajna usoda vsake tehnologije in ne vidim nobenih razlogov, zakaj bi bila genska tehnologija izjema. Nasprotno, obi~ajno velja pravilo: ~imve~ji so obeti, toliko ve~ja so tveganja in toliko dalj{a je “senca” velikih `elenih rezultatov. Za sedaj skeptiki lahko poka`ejo le na hipoteti~ne minuse, ki lahko postanejo realnost v bodo~nosti, zagovorniki in tvorci sodobne biotehnologije pa na mno`ico oprejemljivih `elenih rezultatov. Kot se je na splo{no, tako se je tudi na biotehnolo{kem podro~ju uveljavila praksa, da je breme dokazovanja na tistem, ki sodi, da je nekaj nevarno, in ne na tistem, ki sodi, da je varno. Nove tehnologije in produkti so varni, dokler ni dokazana njihova nevarnost, njihova “krivda”. Tak{en premik te`i{~a v dokazovanju je v funkciji bolj svobodnega uvajanja in raz{irjanja inovacij ter v izogibanju preve~ stroge, prenapihnjene dru`bene regulacije in upo~asnitvi prejemanja inovacij zaradi vsemogo~ih lahko tudi ad hoc pomislekov glede nevarnosti, ki bi jih bilo treba upo{tevati. Opravka imamo s ~isto analogijo v kazenskopravnem postopku: osumljeni je nedol`en, dokler ni dokazana njegova krivda. Tak{no obna{anje ima globoko upravi~enost na podro~ju ~love{kih odnosov, ne pa na podro~ju nevarnosti (“krivde”) in varnosti (“nedol`nosti”) ~love{kih tehni~nih, kemi~nih, biotehnolo{kih produktov in postopkov. Bodimo previdni: ~as razkrije pomanjkljivost in “krivdo” vseh stvari in tako bo tudi z gensko tehnologijo. Nih~e ne ve, kak{na bo bilanca pozitivnih in negativnih posledic biotehnologije recimo ~ez 30 ali 50 let. Ne dvomim, da bo moderna biotehnologija pomagala re{iti mnoge dosedanje probleme, vendar pa bo ustvarila {tevilne nove. Zaradi te negotovosti se mora uveljaviti v dolo~eni meri dru`beni nadzor nad razvojem biotehnologije. Entuziasti genske tehnologije pravijo: poglejte, `e ve~ kot 20 let potekajo laboratorijske raziskave, pa se {e ni zgodila nobena nesre~a s huj{imi posledicami. Skeptiki seveda lahko takoj odgovorijo: kar se {e ni zgodilo, se {e vedno lahko zgodi in kar se lahko zgodi, se verjetno tudi bo zgodilo, saj nesre~e niso v nasprotju z naravnimi zakoni in v tem smislu niso nemogo~e. Jedrska nesre~a ~ernobilskega tipa se dolgo ni zgodila, toda nazadnje se je. Popolnoma druga ekolo{ka in zdravstvena razse`nost pa tudi nastaja, ko se rezultati raziskav selijo iz laboratorijev v dru`bo, v naravo, biosfero in v bistvu za~ne potekati zgodovinsko-evolucijski eksperiment v `ivo, nena~rtovani eksperiment ~love{tva s samim seboj in s celotnim `ivljenjem na Zemlji. 16 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Ekolo{ki in dru`beno-eti~ni izzivi genske tehnologije SPOROÈILO ANTIGONE IN KITAJSKEGA VRTNARJA Nekateri sodijo, da bo prihodnji vek bioloških znanosti, kot je bilo 18. in 20. stoletje, vek fizikalnih znanosti. To je sicer možno, lahko pa se zgodi, da se èlovek zaradi posledic in neobvladljivih problemov, ki so povezani z znanstvenotehnološkim razvojem, bolj obrne k oblikovanju svoje lastne duhovne narave, svoje osebnosti kot pa k oblikovanju in spreminjanju zunanje nežive in žive narave, vkljuèno svojega lastnega telesa. Èe bi se zgodil takšen civilizacijski vrednotni obrat, bi pomenilo, da je èlovek zaèel radikalno drugaèe gledati na pomen znanosti in tehnologije za smiselnost in kvaliteto svojega življenja. Takšne drže niso nepoznane iz èloveške zgodovine. Takole se izraža antièni grški zanos, ki ga goji tudi sodobna civilizacija zlasti od Novega veka dalje, o tehnièni spretnosti in velièini èloveka v Sofoklejevi Antigoni pred 2400 leti: “Zemljo èastito, najvišjo boginjo, neunièljivo, neutrudljivo, trpinèi in s plugom obraèa, leto za letom jo reže z vprego mezgov. Jatam ptic lahkokrilih, in rodu zverjadi v divjini zanke zalazne nastavlja: zarod morja globoèin v mreže spletene lovi domiselni èlovek. Z zvijaènostjo svojo obvlada živino v planini, grivatemu konju in gorskemu biku tilnik uporni pod jarem upogne. Govor je iznašel in misel, begotno kot veter, in smisel za red in zakone v državi, in toplo zavetje pred mrazom neznosnim, pred ploho nevšeèno dežja. Vedno izhod si poišèe, nikdar ne zaide v zadrego, le sredstva, da smrti bi utekel, ne najde. A iz stiske bolezni težko ozdravljivih le našel je pot. Bolj kot bi mislil, je bister in spreten v rokah: a spretnosti svoje obraèa, zdaj v dobro, zdaj v zlo.'' (Sofokles 1968: 19) IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 17 Andrej Kirn Popolnoma drugo moralno odklonilno dr`o do tehnike pa pri-bli`no v istem ~asu izra`a v stari Kitajski razgovor med Cekungom, u~encem Konfucija, in vrtnarjem, ki zaliva vrt z vr~em. Takole je tekel razgovor: Cekung: “^e bi imel stroj, bi lahko v enem dnevu namo~il tudi stokrat ve~jo povr{ino ... Ali bi ga rad imel?” “Kaj je to?” ga vpra{a vrtnar. Cekung mu pojasni, da je to naprava iz lesa, te`ka zadaj in lahka spredaj, zajema vodo in jo zliva na zemljo. Na to vrtnar zardi in re~e smejo~: “Sli{al sem od svojega u~itelja, da so tisti, ki imajo spretne naprave, zviti v svojih poslih, a tisti, ki so zviti v svojih poslih, imajo zvitost v svojem srcu, a tisti, ki imajo zvitost v svojem srcu, ne morejo biti ~isti in nepokvarjeni, oni so nemirni v duhu. Tisti pa, ki so nemirni v duhu, niso primerno sredstvo za Tao. Ne da ne vem za te stvari, ampak bi me bilo sram, da jih uporabljam.” Cekungu se zmra~i ~elo, ~uti se poni`anega, pora`e-nega in zbeganega. Kdo je ta ~lovek, so vpra{ali u~enci Cekunga, in zakaj si spremenil lice, potem ko si se razgovarjal z njim in zakaj si cel dan izgledal tako izgubljen. Cekung jim je odgovoril: “ Mislil sem, da obstaja na svetu samo en ~lovek (Konfucij). Nisem vedel, da obstaja tudi ta ~lovek. Sli{al sem od U~itelja, da je dokaz (vrednosti) nekega plana njegova prakti~nost, da je cilj napora uspeh in da je treba dose~i najve~je rezultate z najmanj{im naporom; toda to ni primer s tem ~lovekom. Ko se je zna{el v `ivljenju, `ivi med ljudmi, ne ve pa, kam gre, neskon~no popoln v samem sebi. Uspeh, koristnost in znanje ve{~in naredijo vsekakor, da ~lovek izgubi ~love{ko srce. Toda ta ~lovek ne gre nikdar proti svoji volji in ne dela ni~esar nasproti svojemu srcu, je gospodar samega sebe, je nad hvalo in grajo sveta. On je popoln ~lovek.” (Laoce 1983: 144-145) Pri Sofoklejevi Antigoni imamo moralnovrednotni indiferentni odnos do znanja in tehni~ne spretnosti ~loveka. Dedi~a tak{nega odnosa sta tudi evropska miselnost in kultura. Sporo~ilo kitajske zgodbe pa nam odpre neko drugo mo`no razse`nost. Konfucij u~i nekaj, kar je blizu sodobnemu ekonomsko-tehni~nemu ~loveku. Vrtnar pa ponuja drugo modrost `ivljenja in druga~en odnos do tehnike. V nasprotju z verzi iz Sofoklejeve Antigone kitajski vrtnar trdi, da uporaba tehnike ni moralno nevtralna, ampak potegne za seboj nek na~in `ivljenja, ki v kon~ni instanci ni brez posledic za moralno dr`o ~loveka. Antigona in kitajski vrtnar na~enjata problem, ki ~loveka vznemirja do danes. Ta zgodba o kitajskem vrtnarju ni za staro {aro. Moderni tehnolo{ki napredek je pogosto potekal v stilu razgovora med Cekungom in vrtnarjem. Kmetijski pope{evalci, eksperti v tretjem svetu so dozdevne neuke kmete in proizvajalce pou~evali, kako se stvari dajo narediti uspe{neje, na bolj u~inkovit na~in. Razlika je v tem, da jim ti niso odgovorili kot kitajski vrtnar in so se dali podu~iti in spremeniti svoj na~in `ivljenja. Zgodi pa se lahko, da bomo v bodo~em znan-stvenotehnolo{kem razvoju odgovarjali v stilu kitajskega vrtnarja, da 18 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Ekolo{ki in dru`beno-eti~ni izzivi genske tehnologije sicer vemo, da je vse to in to mo`no narediti, da pa zaradi eti~nih ali ekolo{kih razlogov tega no~emo narediti. Temeljni dru`benoekonomski odnos, vrednotna naravnanost, ki je izhajala iz dolo~enega na~ina `ivljenja in temeljnih dru`benih odnosov, je dolo~ala, za kaj se bo tro{ila akumulacija oziroma pre-se`ni dru`beni produkt: ali za obnavljanje obstoje~ih produkcijskih tehnologij, ali za njihovo raz{iritev, ali pa za nove produkcijske tehnologije. Stare civilizacije Egipta, Gr~ije in Rima so ga tro{ile za piramide, prekrasne templje, gledali{~a, pala~e, mogo~ne utrdbe in ne za inovacije rokodelske in kmetijske tehnologije. Kapitalska civilizacija od novega veka dalje ga velik del tro{i ne samo za obnavljanje obstoje~e tehnologije, ampak tudi za njeno stalno spreminjanje in inoviranje, da bi se obdr`ale konkuren~ne prednosti in pove~ali profiti. Zaradi rasto~e intenzivne zveze med znanostjo in tehnologijo se tudi govori o tehnologijah, temelje~ih na znanostih (science based technology), in o tehnolo{ko intenzivnih znanostih. UPORABA ZNANOSTI POSTAJA ZA DRU@BO IN ZNANOST PROBLEM Uporaba znanosti postaja problem in ni samo sredstvo za re{evanje problemov. Uporaba znanosti kot izvor tveganj potegne za seboj druga~no dru`beno razumevanja znanosti v primerjavi s tistim, ki ga je ustvaril tradicionalni razsvetljenski optimisti~ni progresisti~ni koncept znanosti in tehnike v 17. in do prve tretjine 19. stoletja. Dedi{~ina tega koncepta je {e vedno navzo~a. Bolj trezen, problemati~en pogled na znanost in njene mo`nosti ne pomeni zanikanja znanosti in zatekanja k “mejnim znanostim”. Pomeni samo, da se bomo morali sprijazniti in `iveti z druga~no bolj problemati~no podobo znanosti, kot pa smo jo bili dosedaj vajeni. Skoraj 350 let v obdobju moderne je v glavnem prevladovalo mnenje, da s pomo~jo znanosti ustvarjamo bolj varen in v vseh pogledih bolj{i svet. Sedaj se je ta aksiom zamajal. To pa ima lahko velike posledice za razmerje znanost-javnost-politika. Ker se tveganja nana{ajo na bodo~nost, bodo~nost pa ne more biti nikdar iz~rpno znanstveno razumljena, imajo odlo~anja v zvezi s tveganji vedno opravka z dolo~eno stopnjo spoznavne negotovosti. Ta spoznavna negotovost je tudi izvor razhajanj o oceni tveganj. ^e je stroka enotna glede dolo~enih problemov, potem vse breme druga~ne odlo~itve le`i na politiki. ^e pa je stroka sama neenotna, a politika `eli imeti strokovno kritje za svoje odlo~itve, potem je politika precej v nerodni situaciji. Situacija se {e dodatno komplicira, ~e obstajajo interesi za razli~ne re{itve, ne samo znotraj politike (vladnih strank in opozicije), ampak tudi v okviru javnosti, civilne dru`be, razli~nih dru`benih gibanj, nevladnih institucij. V taki situaciji, ~e ho~emo varovati demokrati~ne postopke in na~ela javnosti, ni IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 19 Andrej Kirn druge rešitve, kot javno sooèenje razliènih pogledov, argumentov in tudi vrednot. To je neke vrste javni proces uèenja vseh udeležencev, kjer v pogojih spoznavne negotovosti nobeden ne more nastopati v imenu nespornih dejstev, avtoritete znanja, objektivne resnice. Trikotnik znanost-javnost-politika se je v bistvu zaèel oblikovati šele pred dobrimi 20 leti, ko so nastajala in se utrdila razlièna družbena gibanja, zlasti ekološka. Pred tem lahko govorimo predvsem o razmerju znanost-politika ne pa znanost-javnost. Za trikotnik znanost-javnost-politika so pomembni zlasti tisti problemi, ki jih je fizik Weinberg (1988) imenoval transznanstvene probleme. Ti problemi bi imeli dve znaèilnosti: prva je, da se vprašanja lahko zastavlja na znanstven naèin, vendar nanje vsaj zaèasno ni mogoèe enoznaèno odgovoriti v skladu z obstojeèimi znanstvenimi metodološkimi standardi, in druga, da ti problemi niso zanimivi samo za znanost, ampak zadevajo tudi zdravstvene ali kakšne druge interese ljudi. Uporaba znanstvene ekspertne racionalnosti za reševanje družbeno tehnoloških problemov je trèila na družbene, demokratiène omejitve. Ekspertno vedenje ni zadostna osnova za racionalno odloèanje v imenu drugih. Ali si znanost, stroka, biznis lahko pridržijo ekskluzivno pravico, da oblikujejo svet in bodoènost izkljuèno po svojih kriterijih in vrednotah? Ali ne delajo znanost, stroka, biznis s svojo inovacijsko dinamiko velike eksperimente in vivo, to je v življenju, v zgodovini sami, v celotni biosferi in ne samo v laboratorijih? SPREMENJENO RAZMERJE MED POLITIÈNO IN NEPOLITIÈNO SFERO Rastoèi vpliv znanstveno-tehnološke inovativnosti na naèin življenja ljudi, na njihovo delo pa tudi na njihovo varnost je spremenil razmerje med politièno in nepolitièno sfero. Tveganja niso veè posledica neznanja, ampak uporabe znanja. 2 ekološkimi posledicami inovacijskih procesov se je zaèel proces prepletanja politiènega in nepolitiènega. Država in obstojeèi parlamentarni sistem nista veè kos nastajajoèim tveganjem znanstveno-tehnološkega razvoja. Dejanske družbene spremembe generirata tehnoekonomska in znanstvena sfera, ki sta bili tradicionalno razumljeni kot nepolitièno podroèje. Akterji teh sprememb ne pridobivajo demokratiènih privolitev. Procesi in odloèitve, ki ne samo spreminjajo družbo, ampak jo lahko tudi ogrožajo, so v bistvu skrite oèem široke javnosti. Kopièenje nenamernih in tudi vse bolj usodnih ter globalnih stranskih posledic tehnološkoekonomske aktivnosti kaže na paradoksalno razmerje: inventivno-inovacijska sfera ni odgovorna za spremembe, ki jih proizvaja, politika pa naj bi bila odgovorna za nekaj, nad èemer nima nadzora, a se mora ukvarjati s stranskimi uèinki inventivno-inovacijske dejavnosti. (Lukšiè 1996) 20 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Ekolo{ki in dru`beno-eti~ni izzivi genske tehnologije UPORABA ZNANOSTI, VPETA V SVET PODJETNI[TVA IN EKONOMSKE KONKUREN^NOSTI Ker je znanost, ne samo preko uporabe ampak tudi preko raziskovanja, vpeta v svet sodobne ekonomske tekmovalnosti in profitnosti, je v nevarnosti, da nehote celo ob najbolj{ih namenih sodeluje pri nastajanju katastrofi~ne ekolo{ke situacije ~love{tva. Znotraj znanosti same bo moralo biti veliko kriti~ne refleksije, zadr`anosti in previdnosti, da se ne bo pustila popolnoma vpre~i v te procese. Seveda pa je vpra{anje, ~e ima sodobna znanost {e dovolj intelektualne mo~i in avtonomije za tak{no kriti~no distanco. Krimsky (1994) opozarja, da je ravno biotehnologija lep primer sodobnega zbli`anja akademske in podjetni{ke sfere in da to vpliva, oziroma bo vplivalo, na spremembo akdemskega etosa in tudi na mnoge dosedanje zna~ilnosti kumunikacijskega procesa v znanosti npr. svobodnega pretoka informacij. Genska tehnologija bo najbr` bolj intenzivno ter pospe{eno vklju~ena v svet komercializacije in podjetni{tva. To seveda ne pomeni, da je nastajanju mnogih drugih tehnologij bila tuja povezava z univerzitetno sfero. Vendarle moderna biotehnologija vklju~uje bolj dalekose`na tveganja za ~loveka in za vso biosfero kot pa mnoge dosedaj znane tehnologije. Premosorazmerno z njenimi tveganji so tudi pri~akovane koristi na medicinskem, kmetijskem, ekolo{kem podro~ju. V spregi med moderno gensko tehnologijo in svetom komer-cializacije in podjetni{tva se odkrivajo fantasti~ne mo`nosti pa tudi velike nevarnosti. Pozitivna povratna zveza med njima bo prevzela obliko eksponencialnega, to je vse bolj pospe{enega razvoja. Skepti~en sem, da bodo lahko u~inkoviti kontrolni in nadzorni mehanizmi, ~etudi bodo vzpostavljeni. Vsak predpis in vsak zakon v bistvu vedno ra~una z mo`nostjo, da se nekaj dela, kar se ne bi smelo, ali da se nekaj ne dela, pa bi se moralo. Neprestano se kr{ijo okoljski standardi in predpisi. To so lahko majhni drobni prekr{ki ali pa prekr{ki velikih razse`nosti. Ne verjamem, da bo pri genski tehnologiji kaj druga~e, ~eprav bodo tveganja lahko veliko dale-kose`nej{a, obse`nej{a, posledice pa ireverzibilne. Ali bo pri genski tehnologiji mogo~e tako hitro ugotavljanje kr{itve sprejetih zakonov in predpisov, kot je npr. sedaj mogo~e ugotavljanje kr{itve sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov? Jedrskih poskusov v atmosferi, zemlji in morju ni mogo~e prikriti, kaj pa na podro~ju genske tehnologije? SODOBNA GENSKA TEHNOLOGIJA JE NEKAJ KVALITATIVNO NOVEGA Genski tehnologi pogosto trdijo: kar mi po~enjamo, je narava po~enjala `e tiso~letja. Vendar pa imam ob tem pomisleke, ~e je IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 21 Andrej Kirn temu res tako. Nesporno so moderne tehnologije oprte na naravoslovna spoznanja, toda njihova realizacija v biolo{ki evoluciji je v principu tehni~nih re{itev danes druga~na. ^lovek je druga~e re{il svoje prostorsko gibanje v vodi, na kopnem in v zraku. Eden izmed ontolo{kih izvorov ekolo{kih problemov je najbr` v ~lovekovem specifi~nem tehnolo{kem na~inu zadovoljevanja svojih potreb. Ta specifi~nost je ravno “nenaravnost” ali bolje re~eno, druga~na naravnost. ^e genski tehnologi po~enjajo samo tisto, kar `e narava sama po~enja tiso~letja, zakaj potem biosfera v razdobju 3,5 milijard let evolucije ni ustvarila tistega, kar sedaj ustvarjajo genski tehnologi? @e to dokazuje, da genski tehnologi ne delajo zgolj tisto, kar `e vseskozi dela narava. ^e bi bilo to popolnoma res, ~lovek genske tehnologije ne bi potreboval. Zakaj bi delal tisto, kar najde `e v naravi? Biokemik Erwin Chargaff npr. sodi, da je znanost 20. stoletja dvakrat prestopila svoje meje, in sicer je v obeh primerih {lo za manipulacijo jedra: enkrat atomskega, drugi~ pa celi~nega. Sodobna genska tehnologija je nekaj kvalitativno novega od skoraj 10.000 let stare tradicionalne biotehnologije, kot jo poznamo iz kmetijstva in `ivinoreje. Na prvi pogled se res lahko zdi, da ~lovek, sicer ne po na~inu izvedbe ampak po bistvu, samo nadaljuje manipulacijo z `ivljenjem, ki jo je za~el `e pred tiso~letji. Genska tehnologija se razlikuje od tradicionalne vsaj po treh temeljnih vidikih. (Reiss, Straughan 1996:5) Prvi~, ~etudi je tradicionalna biotehnologija v~asih vklju~evala kri`anje ene vrste z drugimi, so bile te vrste vedno taksinomsko zelo blizu. Za moderno p{enico, iz katere delamo kruh, {e sedaj znanstveniki niso povsem gotovi, kateri so njeni predniki. Taka p{enica naj bi izhajala najmanj iz kri`anj dveh vrst. Dana{nja p{enica, iz katere delamo kruh, vsebuje pribli`no trikrat ve~je {tevilo genov kot divje sorte p{enice, najdene na Srednjem vzhodu. To pa se znatno razlikuje od genske tehnologije, ko npr. lahko ~love{ki gen vstavimo v pra{i~a in gene bakterij v rastline. Drugi~, tempo sprememb v tradicionalni biotehnologiji je mnogo po~asnej{i od tempa pri genski tehnologiji. Pri klasi~nem vzgajanju ~lovek ni imel pojma, kako spreminja dedno zasnovo, z gensko tehnologijo pa je mogo~e veliko hitreje dose~i cilj. V nekaj tednih so geni od enega organizma trajno lahko vstavljeni v genetski material drugega organizma. Tradicionalna biotehnologija je delala na ~asovni skali nekaj let. Tretji~, genetske spremembe kot rezultat tradicionalne biotehnologije so se dogajale na relativno majhnem {tevilu vrst, pri tistih, ki so ~loveka oskrbovale s hrano, pija~o (doma~e `ivali, kvasovke). Genska tehnologija je mnogo bolj ambiciozna. @eli in lahko spremeni ne samo vrste, ki nas oskrbujejo s hrano, pija~o, ampak tudi tiste, ki so vpletene v proizvodnjo zdravil, kontrolo onesna`enja. Ustvari lahko mikroorganizme, rastline in `ivali, ki delajo tak{ne ~love{ke produkte, kot je npr. insulin, in lahko celo spremeni genetski ustroj ~loveka. 22 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Ekolo{ki in dru`beno-eti~ni izzivi genske tehnologije GENSKA TEHNOLOGIJA NAZNANJA NOVO EVOLUCIJSKO DRU@BENO OBDOBJE Z gensko tehnologijo je ~lovek stopil v novo kvalitativno obdobje svojega konstrukcijskega, in`enirskega, manipulativnega odnosa do `ivljenja. Tehni~ni, in`enirski instrumentalni odnos se z ne`ive narave prena{a na celotno `ivljenje. Reagiranje na dalekose`ne mo`nosti genske tehnologije so bile hitre in najprej naj bi ~loveka izvzeli in zavarovali pred kolonizacijo in`enirske prakse. Odlo~no so bile zavrnjene mo`nosti kloniranja ljudi. Pri genski tehnologiji so bolj kot pri katerikoli drugi tehnologiji stopile na plan hkrati vse tri razse`nosti: ekolo{ka (ekolo{ka tveganja s transgenimi rastlinami in gensko manipulacijo organizmov), dru`bena (mo`na socialna razlikovanja, kr{enja in spreminjanje ~lovekovih pravic) in eti~na (kar ekolo{ko ni sporno, vendar je z vidika obstoje~ih vrednot nedopustno in nesprejemljivo). Pri biolo{ki evoluciji je {lo bolj ali manj za so~asno interakcijo organizmov znotraj vrste in med vrstami ter z njihovim abioti~nim okoljem. Zlasti od industrijske revolucije dalje, se pravi od konca 18. stoletja pa do danes ~lovek izumlja tehni~ne konstrukcije, tehnolo{ke procese in potro{ne produkte, ki jih je oblikoval po svojih standardih, merilih, kvalitetah za svoje omejene ekonomske in potro{ni{ke cilje ter jih vnesel v biosfero z majhnim ali skoraj nikakr{nim upo{tevanjem ekolo{kih spoznanj. Uporaba specialnega, disciplinarnega znanja za mno`ico posebnih ciljev je sicer ~loveku prina{ala ekonomske uspehe in zadovoljila njegove raznolike potrebe, toda na ra~un degradacije okolja, ki pa seveda vse bolj ogro`a in prizadene ~loveka samega. ^e tega ogro`anja ne bi bilo, se ~lovek za degradacijo okolja ne bi zmenil. ^lovek je vseskozi – po svojih specifi~nih selektivnih merilih – spreminjal, prilagajal, vzgajal, kombiniral, utesnjeval in izsiljeval naravo. Tako je delal z ne`ivo kot tudi z `ivo naravo. V modernem kmetijstvu in `ivinoreji ~lovek `e dolgo v imenu ekonomske u~inkovitosti, produktivnosti in konkuren~nosti, prisiljuje in izsiljuje aktivnost `ivljenja v dolo~eni smeri, ostale razse`nosti `ivljenja pa zatira in jih ne pusti, da se manifestirajo. Gre za ekonomsko utesnjevanje in izsiljevanje `ivljenja s pomo~jo znanosti. Spra{ujem se, ali se pri uporabi genske tehnologije razmi{lja ekolo{ko dovolj {iroko in dolgoro~no, ko se npr. poljedelcem ponuja gensko spremenjene rastline z najrazli~nej{imi lastnostmi? Zavedati se je treba, da je delovanje ekosistemov tako kompleksno, da jih verjetno nikdar ne bomo popolnoma razumeli in opisali. Od poskusnih kombinacij empiri~no naravnih danosti ~lovek s pomo~jo znanosti prehaja k tehnolo{kim in biotehnolo{kim kombinacijam na temelju najglobljih spoznanj. Kako to, da razumni ~lovek, ~lovek znanosti, kljub dobrim namenom prihaja do neza-`elenih in nehotenih posledic uporabe znanja? Razloge je treba iskati v na~elni nepopolnosti, nedovr{enosti ~lovekovega znanja, v IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 23 Andrej Kirn ~lovekovih specifi~nih selektivnih kriterijih uporabe znanja in v specifi~nem ontolo{kem statusu ~love{kih tehnologij in njihove “evolucije” v biosferi. Vsa evolucija `ivljenja je v bistvu koevolucija s svojim bioti~nim in abioti~nim okoljem. ^love{ka evolucija tehnologij ni integralni del ostale biolo{ke evolucije, ne izra{~a iz nje in se z njo ne razvija. To seveda ne pomeni, da je tehnologija v celoti nekaj nadnaravnega ali protinaravnega. O~itno pa tudi ni nekaj tako naravnega kot so rastlinske in `ivalske vrste. Funkcije organizmov so opredeljene po bioti~nem in abioti~nem okolju in izra{~ajo iz njega v evolucijskih interakcijah. Funkcije tehnologij pa niso opredeljene po bioti~nem okolju, ne izra{~ajo evolucijsko iz njega, ampak so temu okolju navr`ene po ~lovekovih ekonomskih, tehni~nih, zdravstvenih, rekreacijskih in drugih kriterijih, ciljih in potrebah. Ne glede na to, kako bodo v bodo~e tehnologije upo{tevale ekolo{ka spoznanja in koristile ali celo posnemale naravne “patente” biolo{ke evolucije, bodo {e vedno proizvod ~loveka, ne pa ekosistemskih evolucijskih interakcij. Vedno bodo lahko {kodovale ostalim `ivim bitjem in v kon~ni instanci, s ~asovnim zamikom, ~loveku samemu. Ekolo{ka previdnost je potrebna pri vnosu vsakr{nih tehnolo{kih produktov, {e posebno pa pri konstruktih genske tehnologije, kot so transgene rastline, `ivali, `ivila. Kitajska modrost pravi, da “kdor ho~e imeti samo dobro brez zla, red brez nereda, ta ne pozna na~el nebes in zemlje in ne ve, kako so stvari povezane.” Znanstvenotehnolo{ki razvoj zadnjih 300 let nas je dodobra prepri~al, da ni mogo~e imeti samo dobro brez zla, toda sedaj nastaja nova situacija za znanost, tehnologijo in za dru`bo sploh. Treba se bo odre~i tudi marsi~emu dobremu, da bi se zavarovali pred nehotenimi, neza`elenimi in nepredvidljivimi posledicami. Zlo, ki ga omogo~a znanost, ki pa ne izhaja iz zlorabe, je prav tako ali {e bolj nevarno, ker nastaja po~asi, neopazno, nenamerno in nehoteno, z velikimi ~asovnimi zamiki in povezano s {tevilnimi dobrobiti in obeti, ki se jim ~lovek te`ko odre~e. Zahrbtnost in nevarnost te vrste zla je v tem, da otopi previdnost in opreznost tako znanstvenikov kot laikov. Tak{no stanje uporabe znanosti utrjuje prepri~anje, da je vse v redu, ker so koristi o~ividne, sen~ne strani pa so pritajene in {e neopazne tudi za znanost samo. Da ljudje to vrsto zla `e dolgo poznajo, ka`e pregovor, ki pravi, da se je za dobro treba potruditi, zlo pa pride samo od sebe. Izku{nje zadnjih 300 let znanstveno-tehnolo{kega razvoja vse bolj prepri~ujejo ljudi – kot se ka`e v odgovorih javnega mnenja, v njihovem odnosu do znanstvenoteh-ni~nega napredka –, da ta pregovor velja tudi za uporabo znanosti. Zlo pa vedno ne prihaja samo od sebe, ampak tudi od zlih namenov drugih ljudi. Nenamerno, samoniklo zlo je te`je kontrolirati in pre-pre~iti, ker ga ni mogo~e predvideti in ker je vedno povezano in prikrito s pozitivnimi rezultati. O tveganjih, ki so manifestna in povezana z mo`nostjo ~lovekove zlorabe, se dru`ba in znanost pa~ lahko odlo~ita, da se bosta izognili takim tveganjim in ne bosta 24 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Ekolo{ki in dru`beno-eti~ni izzivi genske tehnologije dopustili raziskav in uporabe izsledkov, ki so nesprejemljivi z vidika obstoje~ih dru`benih in moralnih vrednot. Tako je npr. splo{no sprejeto, da informacije genetskega testiranja, ki ka`ejo na genetsko nagnjenost k dolo~enim boleznim, ne more biti dostopno delodajalcem ali zavarovalnicam, ker bi lahko postalo sredstvo diskriminacije ljudi. Tovrstne preiskave se tudi ne morejo zahtevati pred sprejetjem v slu`bo ali sklenitvijo zavarovanja. Pri nenamernem, nemanifestnem in nehotenem zlu pa ne moremo sprejeti nobenih tovrstnih odlo~itev. Sedanja resna gro`nja globalnih klimatskih sprememb je v bistvu rezultanta materialne, tehnolo{ke, energetske aktivnosti ~love{tva zadnjih 300 let. Teh aktivnosti pa ne bi bilo brez uporabe dose`kov znanosti. Globalne podnebne spremembe so samo druga stran ustvarjene materialne blaginje. Dobrobiti te blaginje so bile o~ividne, ne pa nastajanje tople grede in ozonske luknje. Na u~inke tople grede so nekateri znanstveniki sicer opozarjali `e konec 19. in na za~etku 20. stoletja, toda v tem ~asu ni nih~e resno vzel njihova opozorila. Moderna, oziroma postmoderna znanost, bo svojo vlogo v dru`benem razvoju za~ela razumeti precej druga~e, ko bo temeljito premislila o nastajanju tega pritajenega, neopaznega in nehotenega zla. Znanstvena refleksija mora biti v veliko ve~ji meri kot doslej pozorna tudi na to vrsto zla in ne samo na zlo moralnega izvora. To zlo epistemolo{ko-ontolo{kega izvora pa je {e te`je obvladljivo kot zlo dru`beno-moralnega izvora. PRIMERJAVA MED GENSKO, JEDRSKO TEHNOLOGIJO IN ORGANSKO SINTETSKO KEMIJO Revolucija genske tehnologije je dozorela v druga~nem vrednotnem vzdu{ju do znanosti in tehnologije kot pa razvoj voja{ke in za~etki miroljubne uporabe jedrske tehnologije. Najprej zaradi ~isto vojnih razmer druge svetovne vojne, potem pa zaradi zaostrenega medblokovskega politi~novoja{kega zaostrovanja ni pri{lo do resnih ocen zdravstvenih in okoljskih posledic jedrske energije. Te razmere so tudi legitimirale vladna prikrivanja radiacijske nevarnosti. (Krimsky 1991:15) Jedrska tehnologija je nastala v vojnih razmerah in hladni vojni, moderna, molekularna biotehnologija pa v miroljubnih razmerah in v ~asu “detanta”. V jedrski tehnologiji se ni videlo tak{nega ekonomskega pomena kot v genski, od katere mnogi v ZDA pri~a-kujejo odpiranje novih svetovnih trgov za ameri{ko gospodarstvo. ^eprav so seveda tudi v razvoju biotehnologije navzo~i voja{ki interesi, vendar se o njej ni izoblikovala ideologija velesil o nacionalni varnosti kot o jedrski energiji. Za jedrsko fiziko ni bilo usodno, ko so bile prepovedane poskusne eksplozije atomskih in vodikovih bomb. V tem primeru je {lo za izrazito nacionalne voja{ke cilje in interese, medtem ko bi pri prepovedi dolo~enih tipov raziskav in uporabe izsledkov na IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 25 Andrej Kirn podro~ju genske tehnologije {lo lahko hkrati tudi za odrekanje vsaj domnevnim mnogim ugodnostim. Tu je povezava dobrobiti in dolgoro~nih ekolo{kih, zdravstvenih tveganj veliko bolj zamegljena in prepletena kot pri jedrskih poskusih. Zaradi tega, ~e bo potrebno, se bo te`je odre~i genskim raziskavam in genski tehnologiji kot jedrskim poskusom, ki niso predstavljali neke splo{ne dru`bene koristi in so postali vse bolj nesporna {kodljiva posledica za ~loveka in `ivljenje sploh. Njihova destruktivna civilizacijska funkcija je bila o~itna, kar pa ni enozna~no razvidno pri raziskavah in uporabi izsledkov genske tehnologije za podjetni{ke, komercialne, zdravstvene in ekolo{ke cilje. Nasprotno, pri njihovih tveganjih se vedno lahko poka`e tudi na bolj ali manj prepri~ljive koristi. Lahko pa vle~emo {e nadaljne vzporednice z raziskavami na podro~ju genske tehnologije in jedrske fizike. Na podro~ju jedrskih raziskav ni bilo nobenega tak{nega avtonomnega dejanja s strani raziskovalcev, kot je bil predlagani moratorij na podro~ju genske tehnologije leta 1974 za dolo~ene tipe raziskav. Na podro~ju jedrskih raziskav ni bilo sprejetih nobenih zakonov, kot se jih je sprejelo na podro~ju genske tehnologije. Eti~no odgovorni in dru`beno kriti~ni znanstveniki so na pobudo Russel-Einsteinovega manifesta leta 1957 ustanovili gibanje Pugwash, ki naj bi javnost seznanjalo o ekolo{kih in zdravstvenih posledicah jedrskih poskusov, mobiliziralo javno mnenje proti njim in na mednarodni politi~ni ravni posku{alo dose~i prepoved jedrskih poskusov in jedrsko razoro`itev. Jedrska oboro`evalna tekma je potisnila v ospredje temo o dru`benoeti~ni odgovornosti znanstvenikov in o vlogi znanosti v iznajdbi in razvoju jedrskega oro`ja. Nekdanji direktor oddelka za teoreti~no fiziko v Los Alamosu Hans Bethe je v starosti 88 let poslal sre~anju Pugwasha na Japonskem julija 1995 pismo, v katerem poziva vse znanstvenike v vseh de`elah, da prenehajo in opustijo svoje delo pri ustvarjanju, razvoju, izbolj{avi in proizvodnji jedrskega oro`ja in tudi drugih oro`ij za mno`i~no uni~enje kot so kemi~na in biolo{ka. Do kak{ne podobne mednarodne institucionalizacije kriti~ne zavesti znanstvenikov na podro~ju genske tehnologije pa ni pri{lo. Vendar pa ni re~eno, da se to ne bo zgodilo v bodo~nosti, ~eprav seveda sedaj nismo ve~ v ~asu hladne vojne in se je zmanj{ala verjetnost splo{nega in totalnega uni~enja. Ob sprejemu Nobelove nagrade za mir leta 1995 je fizik Joseph Rotblat dejal, da si ni mislil, da bo polovico `ivljenja posvetil znanosti, drugo polovico pa boju proti zlu, ki ga omogo~a znanost. Mogo~e se bodo tudi na podro~ju genske tehnologije pojavili tak{ni Rotblati in gibanje, podobno Pugwashu. Zanimive pa so tudi vzporednice, ki jih je potegnil Krimsky (1991:15) med gensko tehnologijo in sintetsko organsko kemijo. Pri genski tehnologiji so znanstveniki sami opozorili na mo`na tveganja, ki nastajajo `e na ravni laboratorijskega raziskovanja (za~asni polletni moratorij v letu 1974 nad dolo~enimi vrstami 26 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Ekolo{ki in dru`beno-eti~ni izzivi genske tehnologije raziskav), pri razvoju industrijske organske sintetske kemije pa ni pri{lo do nobenega opozorila s strani znanstvene skupnosti glede mo`nih {kodljivih u~inkov tiso~erih sintetiziranih organskih spojin, ki so redke ali jih sploh ni na Zemlji in mogo~e tudi ne v vesolju. Do neke mere bi lahko primerjali moderno gensko tehnologijo s sintetsko organsko kemijo. S sintetsko organsko kemijo se je odprl svet neizmernih mo`nosti za sintezo kemi~nih substanc z vnaprej predvidenimi lastnostmi, tako kot tudi genska tehnologija omogo~a “konstrukcijo” raznih oblik `ivljenja z vnaprej `eljenimi lastnostmi in funkcijami. Tako sintetska organska kemija kot genska tehnologija spreminjata ~lovekovo razumevanje naravnega in umetnega, dejanskega in mo`nega. Okoljske posledice najrazli~nej{ih tehnolo{kih inovacij, ki ne bi bile mo`ne brez znanstvenih spoznanj, so v 60-ih, {e bolj pa v 70-ih in 80-ih letih zamajale mit o vsesplo{ni dobrobiti znanstveno-tehni~nega napredka ter aksiom, da je znanost sama na sebi nekaj dobrega. Vse bolj se je uveljavil konfliktni, v nekem smislu tragi~ni pogled na naravo napredka. Ta tragi~nost se izra`a v uvidu o nujnosti povezave dobrega in zlega pri uporabi znanosti, o nujnosti tak{nih ali druga~nih neza`elenih in nehotenih posledicah znanstveno-tehni~nega napredka. SPLO[NA PREPOVED GENSKE TEHNOLOGIJE BI BILA NESMOTRNA IN NEU^INKOVITA Kako je s pozivi, da se prepove raziskave in inovacije na podro~ju genske tehnologije? Podro~je molekularne genetike je ravno prvi primer v zgodovini znanosti, da so znanstveniki sami v sredini 70-ih let predlagali za~asni moratorij dolo~enih vrst raziskav. Potem je bil ta moratorij preklican. Mislim, da ne bi bila smiselna in u~inkovita lokalna vsesplo{na prepoved gensko-molekularnih laboratorijskih raziskav in uporabe njenih izsledkov. Potrebni bodo premi{ljeni selektivni ukrepi, ki bodo u~inkoviti, ~e bodo sprejeti na ~im{ir{i mednarodni ravni, ~e bodo zavezujo~i in ~e bodo nastali kot rezultat temeljitih razprav znotraj znanosti same in njenega dialoga z javnostjo. Ni~ ne bo tragi~nega, ~e bodo dolo~eni poskusi in uporabe izsledkov prepovedani, kot so npr. manipulacije z dedno zasnovo ljudi. Kot v `ivljenju marsikaj zaradi dolo~enih norm ne naredimo, ~eprav bi lahko, tako bo tudi znanost prej ali slej, ponekod pa je `e pri{la do teh meja, ko vsega ne bo naredila, ~etudi bi lahko. Znanje pa~ ni absolutna vrednota, ki bi se lahko pridobivalo, ne glede na to, ali ogro`a druge vrednote. Zaenkrat se mnogi raziskovalci s tem {e te`ko ali ne morejo sprijazniti. Toda prepri~an sem, da bo postalo samoumevno, kar je {e danes silno sporno in problemati~no. Genska tehnologija je samo ena, sicer zelo pomembna, rizi~na tehnologija v sodobni rizi~ni dru`bi. @e jutri se lahko razvname eti~na razprava o IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 27 Andrej Kirn revolucionarnih mo`nostih na podro~ju umetne inteligence, inteligentnih robotov in podobno. Na{ `ivljenjski svet je `e od novega veka dalje vse bolj znan-stvenotehni~na konstrukcija. Iz tega sveta ni mogo~e ve~ izstopiti. Obsojeni smo na to, da v njem `ivimo, vpra{anje pa je samo, kako. Izstop je mogo~ samo na katastrofi~en na~in. Paziti moramo, da ne bomo ravno s pomo~jo odkritih in uporabljenih znanstvenih mo`-nosti nenamerno pripravili in povzro~ili tak katastrofi~ni izstop. Vsaka uporaba znanja z velikimi obeti je podobna hoji po strmih gorskih poteh, kjer moramo izredno paziti, kam bomo stopili, da nam ne bi spodrsnilo. Pretehtana uporaba radikalno novih spoznanj bo zahtevala vse ve~je vzporedno raziskovanje o mo`nih tveganjih in posledicah. Vse bolj bo nujna in obse`nej{a ta spremljajo~a refleksivna raziskovalna dejavnost uporabe znanja. Ne glede na to, koliko gre za modro taktiziranje s kriti~no zavestjo dela ameri{ke javnosti in njenih protagonistov do genske tehnologije v ZDA, je gotovo treba pozdraviti odlo~itev, da se 3 % vseh sredstev za veliki Projekt ~love{kega genoma nameni za raziskovanja mo`nih dru`benoeti~nih implikacij ter posledic pridobljenega znanja in njegove uporabe. Uporaba znanja bo nujno dra`ja, ~e ho~emo, da bo ostala znosno varna z anticipacijo mo`nih posledic in tveganj. Za bolj preudaren in manj tvegan znanstvenotehnolo{ki razvoj v bodo~nosti bo zelo pomembna raznolikost znanstvenih stali{~ o mo`nih tveganjih. Šele kadar bo glede mo`nih tveganj genski tehnolog polemiziral z genskim tehnologom, zdravnik z zdravnikom, kemik s kemikom itd. in bo to samoumevna sestavina profesionalne dol`nosti in dru`bene odgovornosti znanstvenikov in strokovnjakov, potem lahko upamo, da bo znanstvenotehnolo{ki razvoj varnej{i v vseh ozirih. Razvoj znanosti in njene uporabe mora s pomo~jo same znanosti postati bolj preudaren, bolj selektiven in tudi bolj varen. To seveda nikakor ni poziv na kak{no vsesplo{no prepoved raziskav z gen-skotehnolo{kega ali kak{nega drugega rizi~nega podro~ja. Tudi ne gre za negovanje vsesplo{nega nezaupanja do znanosti, ampak za poziv za ve~jo dru`beno kriti~no epistemolo{ko samoosmislitev znanosti in dru`bene rabe njenih izsledkov. ^e znanost sama ne bo v tem smislu najbolj kriti~na, previdna in preudarna, se lahko zgodi, da se bo morala zlasti ob eventualnih usodnih spodrsljajih, ki lahko spremljajo ravno velike uspehe, soo~ati z vsesplo{no, mno`i~no neracionalno, vrednotno odbojno kritiko, kar pa bo verjetno imelo za posledice tudi materialne in splo{ne pogoje njenega dela. S kom bi v tak{ni situaciji potegnila politika, ki je odvisna od volivcev, najbr` ni te`ko uganiti. V takih okoli{~inah pa bo zelo ote`ko~ena in skoraj nemogo~a trezna, racionalna komunikacija med znanostjo in javnostjo. Maksimalna kriti~nost in previdnost pri dolo~eni vrsti raziskav in uporabe njenih izsledkov zato ni samo v dolgoro~nem interesu dru`be, ampak tudi v dolgoro~nem interesu same znanstvene skupnosti. 28 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Ekolo{ki in dru`beno-eti~ni izzivi genske tehnologije LITERATURA: BAUER, M. (ed.) (1995): Resistance to New Technology. Nuclear Power, Information Technology, and Biotechnology. Cambridge University Press: Cambridge. BECHMANN, G. (Hrsg.) (1997): Risiko und Gesellschaft. Grundlagen und Ergebinsse interdisciplinaarer Risikoforschung. Westdeutscher Verlag: Opladen. “Genski bioin`eniring. Nova Indija Koromandija” (1997), Delo, Sobotna priloga, 12. april. CRANOR, C. F. (ed.) (1994): Are Genes Us? The Social Consequences of the New Genetics. Rutgers University Press: New Brunswick, New Jersey. IHAN, A. (1997): “Sence z druge Noetove barke”, Delo, Sobotna priloga, 15. marec. KEVLES, D. J. in HOOD, L. (eds.) (1992): The Code of Codes. Scieantific and Social Issues in the Human Genome Project. Harvard University Press: Cambridge, Masaschussetts, London, England. KOMAT, A . (1997): “Strokovnjaki”, Delo, Sobotna priloga, 15. marec. KRIMSKY, S. (1991): Biotechnics and Society. The Rise of Industrial Genetics, Praeger: New York, Westport, Connectitut, London. LAH, T. (1997): “Bomo pravo~asno izkoristili prilo`nosti, ki nam jih ponuja sodobna biotehnologija?”, Delo, Znanje za razvoj, 19. februar. LAH, T. (1997): “šInterpretacija’ mo`nosti, ki jih ponuja biotehnologija”, Delo, Znanje za razvoj, 26. marca. LAOTCE, KONFUCIJE, ^UANGCE (1983): Izabrani spisi, Prosveta: Beograd. LUKŠI^, A. (1996): Razumevanje tehnologije v novej{i politi~ni misl. Doktorska disertacija na Fakulteti za dru`bene vede: Ljubljana. MCNALLY, R., WHEALE, P. (1996): “Biopatenting and Biodiversity. Comparative Advantages in the New Global Order”, The Ecologist, Vol. 26, No. 5, September/October. PETERS, T. (1997): Playing God? Genetic Determinism and Human Freedom. Routledge: New York and London. REISS, M. J. in STRAUGHAN, R. (1996): Improving Nature? The Science and Ethics of Genetic Engineering. University Press: Cambridge; SLABE, A. (1997): “Biotehnologija: precenjevanje mo`nosti”, Delo, Znanje za razvoj, 12. marec. SOFOKLES (1968): Antigona, Mladinska knjiga: Ljubljana. ULE, A. (1997): “Usodni testi pred vstopom ^loveka v vesolje”, Delo, Sobotna priloga, 19. aprila. WEINBERG, A. W. (1988): “Meje znanosti in transznanosti” v: A. Kirn (ur.) (1988): Znanost v dru`benovrednotnem svetu, Delavska enotnost: Ljubljana. WEIR, R. F., LAWRENCE, S. C., FALES, E. (eds) (1994): Genes and Human Self-Knowledge. Historical and Philosophical Reflections on Modern Genetics, University of Iowa Press: Iowa City. WILKIE, T. (1994): Perilous Knowledge. The Humen Genome Project and Its Implications, Faber and faber: London and Boston. IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 29 Jürgen Habermas Su`enjstvo genov MORALNE MEJE NAPREDKA Elisabeth Beck-Gernsheim prepri~ljivo opisuje, kako poteka proces uveljavljanja novih tehnik genske medicine v javnosti, kjer za~etnemu moralnemu ogor~enju sledi normalizacija. Pot inovacijam ne utirajo le interesi raziskovalcev za ~im ve~jim ugledom ali interesi proizvajalcev, ki uporabljajo te inovacije za ekonomski uspeh. Nove ponudbe naletijo o~itno tudi na interese odjemalcev. In ti interesi so pogosto tako prepri~ljivi, da s ~asom oslabijo moralne pomisleke. Mar ni tudi zmanj{anje trpljenja moralni argument? Tu se stikata empiri~no opisovanje in normativno obravnavanje. Normalizacija teh novih tehnik br`kone ne poteka le pod pritiskom nara{~ajo~ega povpra{evanja. Interesi se uveljavljajo toliko hitreje, kolikor {ibkej{i so moralni ugovori, ki naj bi jih brzdali. Toda s projektom kloniranja ljudi stopa v igro, kot se mi zdi, nek pomembnej{i argument. Arhai~no strahospo{tovanje, ki ga ob~utimo pred kloniranimi podobniki, ima racionalno jedro. Dedno zasnovo novorojene osebe razumemo kot “usodo” ali kontingentno okoli{~ino, kot rezultat procesa, ki ga vodi naklju~je, s katerim mora odra{~ajo~a oseba `iveti in nanj najti odgovor. Gramati~no dvozna~nost temeljnega eti~nega vpra{anja, kdo smo in kaj `elimo postati, se razlaga iz dejstva, da na dolo~en na~in `e bivamo kot dolo~ena oseba. Odgovarjamo za svoje dejanje in nehanje, ~eprav ne razpolagamo z dispozicijami in podedovanimi lastnostmi. Mnogi razumejo to kot usodo, ki jo moramo vzeti nase, drugi pa vidijo v tem izziv, da “postanemo to, kar si `elimo”. To kontingenco je mogo~e razumeti religiozno ali v post-metafizi~nem smislu. Neodvisno od tega pa ostaja za zahtevo moralno odgovornega delovanja bistven tale pogoj: Nobena oseba namre~ ne sme z drugo razpolagati in nadzirati mo`nosti njenega delovanja tako, da se odvisni osebi odvzame del njene svobode. Ta pogoj je kr{en, ~e nekdo odlo~a o genetskem programu drugega. Tudi klon se v procesih samorazumevanja sam s sabo tako reko~ sre~uje kot z dolo~eno osebo; toda za temi njegovimi dispozicijami in lastnostmi ti~i namera tuje osebe. To tudi razlikuje primer kloniranega ~loveka od primera enojaj~nih dvoj~kov. Problem ni podobnost iz ene celice izhajajo~ih IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 31 Jürgen Habermas delov, temve~ prisvajanje in podjarmljenje. S to tehniko se namre~ proizvaja pristojnost odlo~anja, ki nam sugerira primerjavo z zgodovinskim primerom su`enjstva. Su`enjstvo je pravno razmerje in pomeni, da ~lovek razpolaga z drugim kot svojo lastnino. Nezdru`ljivo je z danes veljavnimi ustavnopravnimi pojmi ~lovekove pravice in ~lovekovega dostojanstva. Po enakih moralnih merilih in ne zgolj iz religioznih razlogov je treba obsojati tudi kopiranje ~lovekove dedne zasnove. Su`enjstvo uni~uje pogoj za odgovorno delovanje. Brez dvoma smo tudi zdaj odvisni od genetskih programov. Toda za sam program ne moremo odgovornosti terjati od nobene k odgovornosti zavezane osebe. Klon je, nasprotno, su`nju podoben le v toliko, kolikor lahko del odgovornosti, ki bi jo sicer moral sam nositi, prevali na druge osebe. Za klona se namre~ v definiciji nepreklicnega koda ustali sodba, ki mu jo je pred njegovim rojstvom izrekla druga oseba. Lastnik su`njev se sicer s tem, ko drugi osebi odvzame njeno svobodo, oropa tudi lastne svobode. V okviru demokrati~nih pravnih ureditev lahko dr`avljani svojo zasebno in javno avtonomijo u`ivajo le, ~e se vsi medsebojno priznavajo za avtonomne. V primeru proizvajalca, ki se naredi za gospodarja nad geni drugega, je ta temeljna vzajemnost odpravljena. Za tistega, ki da podvojiti svoj genetski program, ima ta stvar tudi obsceno plat: Le kdo se lahko ima – kljub vsemu narcizmu – za tako popolnega, da bi sploh lahko hotel natan~no kopijo lastnih dispozicij in lastnosti? Seveda {epa tudi ta primerjava. Osvoboditvi su`nja ustreza odveza ne od genetskega koda, temve~ le od namerne dolo~itve tega koda po drugem. Poleg tega pa je zgodovina `ivljenja medij, v katerem osebe {ele izoblikujejo svojo nezamenljivo identiteto. Genetski kod ni nepreklicen v tem smislu, da bi identiteto osebe dolo~al tako kot dolo~a gospodar socialno eksistenco svojega su`nja. Sicer bi morala zahteva odgovornega delovanja na splo{no meriti v prazno. ^eprav moramo vsi `iveti z dolo~itvami, nadarjenostmi in hibami genetskega programa, je – seveda gledano s perspektive delujo~ega – od na{ih odgovorov odvisno, kako ravnamo s tak{nimi dejstvi ali tem, kar imamo za danosti rojstva. Vendar pa na{ problem s tem ne izgine. Kajti tak{ne “danosti” za klona niso ve~ naklju~ne okoli{~ine. To, kar se sicer le “dogaja”, lahko pripi{e drugim osebam kot rezultat njihovega namernega po~etja. In ta sprememba perspektive je tisto, kar bi, ~e to prav vidim, moralo globoko posegati v na{e moralno samorazumevanje. Vpra{anja, ali bi bilo za dru`bo bolje, da to, kar bi sicer lahko storila, ne stori, se tako reko~ spremenijo v pravna vpra{anja. Elisabeth Beck-Gernsheim omenja ~lanek znanega ameri{kega pravnika, ki se za dovolitev kloniranja ljudi zavzema s tem argumentom: Proizvodnje kloniranih ljudi s pravnimi sredstvi tako ali tako ni mogo~e prepre~iti; zato bi preventivna pravna diskriminacija dejansko pripeljala do izklju~evanja nove kategorije ljudi. Klonom bi se “pisalo” {e slab{e kot drugim manj{inam. Ko sem za~etek decembra v ~asopisu New York Times prebral ta sestavek Lawrenca H. Triba, sem bil sprva impre-sioniran. Kajti ta liberalni argument ima – v nasprotju s prozornimi pritiski tr`noliberalne strani – vendar normativno prepri~ljivost. Po drugi strani pa nas lahko spodbudi k razmisleku o dveh stvareh. Preden za~nemo prou~evati poglede, ki jih usmerjamo v prihodnost kloniranih ljudi, bi se vendar morali vpra{ati, kako bi morali le-ti gledati sami nase – in ali lahko to od njih pri~akujemo. Po drugi strani pa je vpra{ljiva tudi sama ta premisa. To je hkrati tudi moje vpra{anje, ki ga zastavljam sociologinji: Ali je normalizacija novih tehnologij, ki nas iz moralnih razlogov sprva ogor~ajo, neizogibna tudi v tem primeru genskotehni~no reproduciranega homunkulusa? Ali javno prepri~ljivi moralni razlogi ne bi mogli imeti tudi empiri~nega u~inka? Prevedel Alfred Leskovec 32 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Andrej A. Luk{i~ Genska tehnologija, javnost in meje parlamentarne demokracije Pred leti je skupina strokovnjakov, organizirana kot komisija pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, pripravljala besedilo zakona o genski tehnologiji z namenom, da se v Sloveniji regulira podro~je raziskovanja industrijske uporabe ter uporabo genske tehnologije v zdravstvu. Glede na oceno splo{ne zadr`anosti javnosti do genske tehnologije je in {e obstaja predvsem v zainteresiranih krogih velika zadr`anost do njenega vklju~evanja v procese odlo~anja, {e posebno ko gre za vpra{anje o smereh raziskovanja, njene uporabe ter komercializacije. Bojazen, da bi lahko z vklju~itvijo javnosti v odlo~evalni proces razvojno to podro~je preve~ omejevali ali celo v raziskovalnem in komercialnem razvoju povsem zavrli, je porodila tudi tak{ne ekstremne ideje, da bi javnost preprosto sistemsko izklju~ili iz odlo~evalnega procesa ali pa njeno vlogo povsem omejili. V tem prispevku `elim odpreti nekaj konceptualnih vidikov, ki so voda na mlin zagovornikov vklju~evanja javnosti kot enakovrednega partnerja ob stroki, predstavnikih dr`ave in/ali politike ter industrije. Za enakopravno vklju~itev javnosti v odlo-~evalni proces pa je treba v omenjenem zakonu predpisati tudi ustrezno komunikacijsko in odlo~evalno formo in se dogovoriti za tak{na pravila komuniciranja, ki bodo vodila v odlo~itve, utemeljene na racionalni argumentaciji in refleksiji. IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 33 Andrej A. Luk{i~ 1 Nordin, J. (1991): I. “P Sl at ant en,inT ge ”c,hnP oh li ol og syo, p ah ny d Nordinu je v ~lanku z naslovom State, Technology, and Planning1 of Social Science, {t.4. uspelo znanost in tehnologijo osvoboditi izpod okrilja socialne dr`ave Prevod njegovega ~lanka in ju vrniti nazaj v civilno dru`bo; v dobro tako nadaljnjega bolj j{ et.1o 5b 2j a– v1l 5j e3n. v ^KZ, racionalnega tehnolo{kega razvoja kot tudi v dobro kreacije in samorealizacije posameznika, ker se mu s tem odpirajo vrata svobodne izbire med razli~nimi parapraksami. S tezo, s katero Nordin kon~a svoja razmi{ljanja o socialni dr`avi, znanosti in tehnologiji, pa Beck za~enja in trdi, nasprotno od Nordina, da je bila znanost in tehnologija `e vseskozi vpeta v civilno dru`bo oziroma v njen tehno-ekonomski subsistem in je torej zunaj pravil igre politi~nega odlo-~anja. V tem vidi tudi glavni vir (ekolo{kih) te`av, s katerimi se spopada sodobni razviti industrijski svet. To pa ima velik vpliv tudi na razmerje med znanostjo, javnostjo in politiko. Beckova ugotovitev, da se sodobna dru`ba ne more izogniti rizikom, ga napeljuje na to, da jo opredeli kot rizi~no dru`bo (Risikogesellschaft). Zanjo je karakteristi~no dejstvo, da ni zmo`na ekster-nalizirati atributov rizika. Riziki nastajajo kot posledica odlo~itev, ki dobijo svojo materializacijo v industrijski produkciji. Ta vrsta rizika pa je povsem druga~ne narave kot so bili riziki, gro`nje, nevarnosti, s katerimi so se spopadale dosedanje kulture na razli~nih stopnjah socialnega razvoja. Riziki so postali v industrijski dru`bi motor samo-politizacije moderne, v rizi~ni dru`bi pa tudi koncept, mesto in medij politi~nih sprememb. Rizi~na dru`ba se spopada prvi~ v zgodovini sama s sabo kot proizvajalko rizikov, ki ji grozijo z njenim lastnim uni~enjem in sploh z uni~enjem `ivljenja na zemlji. Ti riziki so rezultat ~love{kega delovanja, so izraz visoko razvitih produktivnih mo~i in zato ne moremo ve~ govoriti, da je ~love{ka dru`ba ogro`ena in v nevarnosti zaradi neznanja, ne-gospostva nad naravo, da je izvir nevarnosti tisto, kar uhaja ~love{kemu dosegu. Do rizikov tak{ne vrste nas je pripeljalo znanje in popolno gospostvo nad naravo. Toda problem ni v znanju in tehnologiji, pa~ pa v razkoraku med sistemom norm, institucij itd., ki predstavljajo objektivne prepreke in ki so bile vzpostavljene kot funkcionalna opora produkciji in reprodukciji `ivljenja v industrijski dru`bi ter univerzalnimi principi moderne, kot so ~lovekove pravice, enakost, funkcionalna diferenciacija, metoda argumentacije in skepticizma. Temeljno protislovje, kakor ga opredeli Beck, je v tem, da se lahko v obstoje~ih institucijah industrijske dru`be le delno, sektorsko, segmentno ter na selektivni na~in realizirajo principi moderne. Industrijska dru`ba spri~o tega dejstva sama sebe destabilizira, njena kontinuiteta postaja izvor njene diskontinuitete. Pretresi, nakopi~eni (ekolo{ki) problemi zato niso posledica brezizhodne krize, pa~ pa prej posledica uspehov modernizacijskih procesov industrijske dru`be, ki presegajo omejitve in pri~akovanja same industrijske dru`be. Re{itev, ki jo ponuja Beck, ni v ohranjanju 34 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Genska tehnologija, javnost in meje parlamentarne demokracije institucij industrijske dru`be, pa~ pa zahteva, da se re{i duha moderne iz okov institucij industrijske dru`be, torej zahteva ve~ moderne2 . Ta proces ozna~uje s pojmom refleksivna modernizacija. Ve~ moderne mu pomeni, da je treba radikalizirati kategorije klasi~ne industrijske dru`be, torej tudi politi~ne, in naprej tudi njene institucije, torej parlamentarno demokrati~no ureditev. Industrijska dru`ba je glede na svojo zasnovo polmoderna dru`ba, pravi Beck, z vgrajenimi proti-modernimi elementi, ki niso nekaj starega ali tradicionalnega, pa~ pa prej konstrukt in produkt same industrijske epohe. Z razvojem industrijske dru`be so nastajale njej ustrezne institucionalne nadzidave kot forme parlamentarne demokracije. Principi, ki so veljali zanje, pa so bili omejeni le na nekatere in{titucije. Tako npr. demokrati~ne procedure niso veljale za podro~je biznisa, znanosti in tehnologije, tj. za tisto podro~je, ki je dejansko odlo~al in upravljal s (sub)politi~no inovativnostjo, skrito v pojmu napredek. Neuniverzalnost veljave oz. omejenost veljave principov parlamentarne demokracije le na dolo~ene komunikativne in odlo~evalne forme pa je postajalo vse bolj vidno z razvojem tveganih produkcijskih mo~i, katerih osnovo tvorijo znanstvena spoznanja in iz njih izpeljana tehnologija. Prizadete javnosti so z zahtevo po nadzoru izvora rizikov in gro`enj za~ele proces problematiziranja latentne vloge tehno-ekonomskih subpoliti~nih akterjev, ki so dejansko oblikovali pogoje dru`benega `ivljenja. Proces se je nadaljeval s kriti~nim preizpra{evanjem tako temeljnih kategorij politi~ne ureditve kot tudi s preizpra{evanjem gonilne kategorije industrijske dru`be, tj. pojem napredka. 2 Beck ponuja bolj opti-misti~no vizijo prihodnosti kot jo ponujajo ekolo{ki vizionarji negativnih utopij. 3 Na predstavi o nepo-liti~nem zna~aju je utemeljena ignorantska mo~ tehnologov do dru`boslovnih spoznanj in znanja. Prepri~ani so, da je mogo~e vse objektivne dru`bene prepreke razre{iti z uvajanjem novih tehnologij in s pomo~jo tehnik. Reflek-tiranje je za njih izguba ~asa. ^as je treba izkoristiti bolj racionalno z odkrivanjem in uvajanjem novih tehnologij. II. V projektu industrijske dru`be je bilo razmerje med dru`benim in politi~nim vzpostavljeno z modelom “divided citizen”. Citizen je po eni strani postal citoyen, ki je postopoma oblikoval svoje pravice in dol`nosti v vseh arenah politike, po drugi strani pa bourgeois, ki je branil svoje privatne interese v svetu dela in biznisa. Na ravni dru`-bene in politi~ne organiziranosti se je model “divided citizen” odzrcalil v dveh sistemih, v politi~no-ekonomskem in v tehnolo{ko-ekonomskem sistemu. V politi~ni sferi je kot temeljni princip uveljavljen princip participacije “citizens” v institucijah reprezentativne demokracije (stranke, parlament, ...). V teh institucijah te~eta komunikacijski proces in proces odlo~anja, utemeljen na uporabi politi~ne mo~i, ki sledi maksimi legalnosti in principu legitimnosti, kar pomeni, da se lahko mo~ in dominacija izvajata le s konsenzom tistih, ki se jim vlada. Delovanje “bourgeois” in tehno-ekonomsko oblikovanje interesov pa se razume kot nepoliti~no. Nepoliti~ni zna~aj3 dobi to podro~je preprosto zaradi ena~enja tehnolo{kega in socialnega napredka (progres) in zaradi prepri~anja, da smer tehnolo{kega razvoja in rezultati tehnolo{ke transformacije bolj ali manj sledijo IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 35 Andrej A. Luk{i~ neobhodnim tehno-ekonomskim objektivnim potrebam po re{e-vanju preprek. Dejstvu, da so tehnolo{ke inovacije izbolj{evale pogoje tako za kolektivno bivanje kot za bivanje posameznikov, ni nih~e nasprotoval. Toda to odobravanje se je uporabljalo tudi za zavra~anje tistih, ki so ugotavljali, da so tehnolo{ke inovacije povzro~ale tudi negativne u~inke (brezposelnost, preme{~anje, ogro`anje zdravja, naravne katastrofe itd.) – ti so bili v bolj ali manj drasti~ni obliki vedno prisotni. Tovrstna opozorila se je sku{alo minimalizirati, negativne u~inke pa opravi~evati s tem, da inovacije prispevajo k zvi{evanju `ivljenjskega standarda. S tem se negativnih u~inkov in posledic tehnolo{kih inovacij ni re{evalo. Isto usodo so do`ivljala tudi tista mnenja, ki so opozarjala na negativne socialne in ekolo{ke posledice, ne glede na to, kako temeljito so bila teoretsko utemeljena. K temu je pripomogla tudi institucionalna ureditev in razdelitev kompetenc industrijske dru`be. Uvajanje tehnolo{kih inovacij je bilo sistemsko izrinjeno iz procesov politi~nega legitimiranja, delno zaradi narave demokrati~no-administrativnih postopkov, delno pa zaradi dolgotrajnosti, ki jo terja sama implementacija tehnolo{kih inovacij. Proces “nenadzorovane” implementacije pa ni bil brez legitimacijske za{~ite. Glavno vlogo pri tem je igral pojem napredka, ki je nadomestil klasi~no demokrati~no institucijo volitev. Pojem napredka je imel celo to magi~no mo~, da si je pridobil privolitev v naprej za cilje in posledice, ki so bile nepoznane in netematizirane, in zato brez velikih te`av spravljal z dnevnih redov razpravljanje o “neprijetnih” vpra{anjih. Proces implementacije tehno-ekonomskih inovacij je bil na ta na~in sistemsko “neoviran” in “nenadzorovan” in dejansko imun na kakr{no koli zunanjo kritiko. Sicer pa so bile odlo~evalne kompetence glede inovativnih procesov v industrijski dru`bi razdeljene. Del kompetenc je bil zbran v politi~nem sistemu in te so bile podvr`ene principom parlamentarne demokracije. Drugi del kompetenc pa se je nahajal zunaj pravil javnega nadzora in presojanja in so bile sestavni del svobodnega odlo~anja o investiranju na podro~ju ekonomije, raziskovanja, znanosti in tehnologije. ^eprav se zdi, da akterji na podro~jih ekonomije, raziskovanja, znanosti in tehnologije s te`njo po uveljavljanju na tr`i{~u, z uporabo pravil “profit-making”-a, s sledenjem po znanstvenem in tehni~nem povpra{evanju itd. po~no vse prej kaj drugega kot spreminjajo pogoje vsakodnevnega `ivljenja, temu ni tako. Socialne spremembe, ki jih povzro~ajo, so za njih le nekak{en latentno prisoten u~inek ekonomskih, znanstvenih in tehno-znanstvenih odlo~itev, ki nikoli ne pride pod natan~en drobnogled. V industrijski dru`bi so torej z razdelitvijo odlo~evalnih kom-petenc in nadzorovanja inovativnega procesa oblikovani tak{ni pogoji, ki ne omogo~ajo, da bi bilo mogo~e znotraj institucionalne 36 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Genska tehnologija, javnost in meje parlamentarne demokracije mre`e celostno zapopasti realna dogajanja v dru`bi, kolikor so ta rezultat inovativnega procesa. Socialne spremembe so spri~o tega porinjene na rob premi{ljanja kot nekaj, kar ni vredno in kar ni treba misliti. Situacija se spremeni {ele potem, ko socialne in ekolo{ke (okoljske) posledice inovativnih procesov (tveganja) postanejo tako velike in o~itno ogro`ujo~e, da jih ljudje kot konzumenti dobrin in storitev niso bili ve~ pripravljeni mol~e sprejemati. S tem so bili {ele dani realni pogoji za sprevidenje notranjih meja koncepta industrijske dru`be. Ta proces se je pravzaprav za~el z globalizacijo industrijske dru`be. Ko se je za~el intenzivnej{i proces prepletanja politi~nega in nepoliti~nega oziroma prepletanje institucije parlamentarne demokracije z institucijo nedemokrati~nih socialnih sprememb, ki se je skrival pod legitimirajo~im de`nikom “napredka in racionalizacije”, so se s tem po tiho `e za~ele priznavati notranje meje koncepta industrijske dru`be. Razmerje med institucijami politi~nega sistema in industrijskim produkcijskim ciklusom, znanostjo in tehnologijo pa je v osnovi postavljen tako, da institucije politi~nega sistema (parlament, vlade, politi~ne stranke) funkcionalno predpostavljajo tisto (industrijski produkcijski cikel, tehnologijo in biznis), kar je `e vgrajeno v sistem in ga celo pogojuje. Njuno razmerje je torej postavljeno v prid slednjega in zato se dejansko pod pretvezo tehno-ekonomskega napredka po tiho v naprej programirajo permanentne spremembe v vseh dimenzijah socialnega `ivljenja. Tako zastavljena pravila na~rtovanja in nadzorovanja socialnih sprememb seveda nimajo ni~ skupnega z osnovnimi pravili demokracije, ki obsegajo znanja o ciljih socialnih sprememb, diskusije, volitve, konsenz. Na tem protislovnem procesu je po~ivala socialna dr`ava, katere namen je bil omejiti socialno neenakost, so~asno pa spodbuditi pospe{en proces razvoja produkcijskih mo~i – torej prvenstveno znanosti in tehnologije. Razvoj znanosti in tehnologije, kot sem `e omenil, je bil vkomponiran v sam koncept socialne dr`ave kot nosilec dru`benih sprememb, poskrbel pa je tudi, da je s pojmom napredka legitimiral socialne spremembe. V sedemdesetih letih sta postali obe zgodovinski predpostavki, socialna neenakost in politi~no nadzorovan znanstvenotehnolo{ki razvoj, problemati~ni. Socialna dr`ava, da bi se lahko {e naprej ohranila pri `ivljenju (ne da se ve~ administrativno zajemati kapitala in ga tudi administrativno prerazdeljevati), se je odpovedala utopi~-nim energijam, so~asno pa so prodrla v javno zavest spoznanja o njenih notranjih mejah in njenih sen~nih straneh (koloniziranje sveta `ivljenja)4 . V tem ~asu pa so za~eli industrijsko dru`bo `e mo~no pretresati valovi tehnolo{kih sprememb, ki se jih ni dalo ve~ nadzorovati. Pritiski zaradi sistemsko vgrajenega politi~nega distanciranje do nenehne destrukcije zunanje in notranje narave, zaradi sistemske transformacije dela, zaradi krhkosti statusno utemeljene spolne 4 Pojavila se je kritika socialne dr`ave tako s strani zastopnikov kapitala kot tudi s strani predstavnikov civilne dru`be. Beck to dejstvo ozna~uje s pojmom refleksivna modernizacija, ki v sebi nosi zahtevo po ve~ji stopnji svobode. IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 37 Andrej A. Luk{i~ 5 V tehno-ekonomskem sistemu je pri{lo do uvajanja tehnologij, ki ru{ijo obstoje~e modele in vzorce organiziranja in ravnanja ljudi in ki po drugi strani ogro`ajo naravno osnovo bivanja na zemlji. Oboje je spodbudilo kritiko na eni strani sindikatov, na drugi pa ekolo{kih, mirovnih, feministi~nih in okolje-varstvenih gibanj. 6 Tezo o razvoju pojma politi~nega razvija tudi Giovanni Sartori v La Politica, Edizioni, Milano 1979. Slovenski prevod VII. poglavja z naslovom “Kaj je Politika?” je objavljen v ^KZ, {t. 174, str. 117–134. razlike, zaradi izgube razredne zavesti in tradicije in stopnjevanja socialnih razlik in nenazadnje zaradi novih tehnologij, ki se gibljejo na robu katastrofe, so bili tako mo~ni, da razlogov zanje preprosto ni bilo ve~ mogo~e tolerirati5 . Tehnolo{ke spremembe so postale glede na obseg in globino tak{nih dimenzij, da jih ni bilo ve~ mogo~e ignorirati. Pri{le so na dnevni red in med drugim terjale tudi preizpra{evanje lo~itve politi~nega (politics) od nepoliti~nega (non-politics). S tem se je za~el tok reform demokrati~ne ureditve industrijske dru`be, ki za gotovo zasen~i vse poskuse politi~nih reform v zadnjih nekaj desetletjih. III. Videz o~itnega zanemarjanja in brezbri`nosti politike do dogajanj v tehno-ekonomskem sistemu in njena distanca od posledic, ki jih ta povzro~a, je varljiv. Ta videz je resni~en le v toliko, kolikor je rezultat pojma politi~nega, ki se reducira zgolj na delovanje politi~nega sistema in kolikor se po drugi strani temu zoperstavljajo dogajanja v dru`bi, ki jih zaznavamo kot vrtinec “revolucionarnih” sprememb6 . Znotraj tako opredeljenega pogleda mesto socialne transformacije ni znotraj, pa~ pa je zunaj politi~nega in se zato nujno pojavlja v formi nepoliti~nega. Dru`bene spremembe spri~o tega torej nezaustavljivo in tiho dobivajo videz nepoliti~nega. Pojavljajo~e se nezadovoljstvo s politiko ni mogo~e razumeti le kot protest proti politiki sami (razumljeno v reduciranem pomenu). Razumevanje nezadovoljstva s politiko je treba raz{iriti in jo razumeti tudi kot protest proti poru{enemu ravnovesju med delujo~o politi~no avtoriteto, ki se igra na na~in politi~nega in postaja vse bolj nemo~na, in med {irokim poljem dru`benih sprememb, ki so sistemsko izklju-~ene iz politi~nih odlo~evalnih procesov. Na tem razumevanju protesta utemeljuje Beck svojo zahtevo po sistemati~nem revidiranju koncepta politi~nega in nepoliti~nega, ki je po njegovem postal nejasen in netransparenten. Njegov namen je, da z redefinicijo politi~nega in ne-politi~nega utemelji zahtevo po politi~ni participaciji, ki jo proizvaja ozkost obstoje~ega politi~nega sistema, po drugi strani pa `eli dose~i, da tehno-ekonomski razvoj, ki generira prostor tveganja in ogro`enosti, izgubi svoj nepoliti~ni zna~aj. Prostor politi~nega se je za~el odpirati zaradi dveh procesov, ki sta postala transparentna v sedemdesetih letih. Intervencionisti~na mo~ socialne dr`ave je mo~no upadla in sicer ne zaradi sistemskih nedore~enosti ali politi~nih napak v delovanju, pa~ pa, paradoksalno, zaradi u~inkovitega delovanja. Socialna dr`ava je postopoma {irila pravice in dol`nosti dr`av-ljanov in s tem vzpostavljala normativno osnovo, ki je omogo~ala, da so ti lahko z uporabo teh pravic po eni strani omejevali delovanje akterjev v politi~nem sistemu, isto~asno pa po drugi strani uveljavljali 38 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Genska tehnologija, javnost in meje parlamentarne demokracije nove oblike politi~ne participacije – kot je npr. iniciativa dr`avljanske skupine in dru`bena gibanja – zunaj politi~nega sistema. Ti procesi so bili mogo~i torej zaradi etablirane demokracije in socialne dr`ave, ki so jo dr`avljani znali izkoristiti za za{~ito svojih interesov in pravic tako, da so izkori{~ali medije javnega in zakonitega nadzora in se po potrebi tudi posvetovali in organizirali. U~inek teh procesov je bil tudi ta, da je vladajo~a politi~na mo~ izgubljala na pomenu in te`i. K odpiranju politi~nega pa je po drugi strani prispeval tudi tehno-ekonomski razvoj. V tem ~asu se je pojavilo ogromno {tevilo tehno-lo{kih inovacij, za katere niso bile poznane stopnje tveganja. Zaradi posledic, ki so kvarno vplivale na naravo in ~loveka, in zaradi {irjenja podro~ij, ki so bila podvr`ena potencialni ogro`enosti in spreminjanju, je uvajanje novih tehnologij in posledi~no tudi vsa znanost izgubljalo svoj nepoliti~ni zna~aj. Misel o alternativni dru`bi, potem ko je bila utopi~na energija izrinjena iz parlamentarnih diskusij in izvr{nih organov, se je preselila v prostore, kjer so na~rtovali aplikacije mikroelektronike, jedrske tehnologije in ~love{ke genetike. V tehnologijo so bili polo`eni vsi upi, ki pa so kmalu za~eli razpadati. Za to je poskrbela organizirana javnost, ki se je za~ela vme{avati v nastajanje novih tehnologij. Inovativni proces je s tem izgubil svojo politi~no nevtralno avreolo, ni pa pri{el tudi pod parlamentarno proceduro. Zaradi svoje narave (“prisila stvari”) je tehno-ekonomski sektor {e naprej za{~iten pred parlamentarnimi zahtevami po legitimnosti in je spri~o tega nekje vmes med politi~nim in nepoliti~nim. Postal je tretja entiteta, ki si je pridobil negotov, hibridni status subpoliti~nega. Za to podro~je vse bolj velja, da je obseg socialnih sprememb, ki jih proizvaja, obratno sorazmeren glede na demokrati~no pridobivanje legitimnosti. To dejstvo pa je predstavljalo velikanski problem razvitih industrijskih dru`b, ki so se morale spopasti z vpra{anjem, kako naj se organizirajo, da bodo kos novim potencialom (tveganja) tehno-lo{kega razvoja. Socialna dr`ava in obstoje~ parlamentarni sistem temu problemu nista dorasla. Kaj je bilo mogo~e kljub temu narediti? V razvitih industrijskih dru`bah so se za~ele ustanavljati posebne agencije, ki so bile legalno odgovorne in podvr`ene vladnemu nadzoru in ki so za~ele skupaj z mediji, ob~utljivimi za tveganja, posegati v intimno sfero tehno-ekonomskega managementa. Njihove interpretacije tveganj in sploh posledic novih tehnologij niso bile zavezane tehno-ekonomski objektivni nujnosti. Tehno-ekonomsko podro~je je bilo tako soo~eno {e z drugimi strokovno utemeljenimi pogledi na tehno-ekonomski razvoj. V tem podro~ju se je odprl nov pluralni prostor. Z vme{avanjem vladnih agencij in medijev se je za~el vzpostavljati torej nov komunikacijski prostor, v katerem postanejo usmeritve razvoja in IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 39 Andrej A. Luk{i~ rezultati tehnolo{kih sprememb podvr`eni javni obravnavi in s tem legitimiranju. Na ta na~in dobi biznis in tehno-znanstveno delovanje novo politi~no in moralno dimenzijo, za oba pa je do tedaj veljalo, da jima je to zunanje in zato tuje. Skratka, rast rizikov v industrijski dru`bi je bil tisti moment, ki je silil k temu, da so se prostori, ki so bili prepu{~eni le enemu na~inu interpretacije, odprli {e za druge medije, ki so tehtali o virih in te`i tveganj, in da se je spro`il komunikacijski proces, v katerem so pri{le do izraza razli~ne interpretacije in pogledi, ki niso bili strogo zavezani logiki “stvari same”. Ti procesi so se odvijali do sredine {estdesetih let, ko se je koncept socialne dr`ave {e dograjeval in ko je politika {e razpolagala z mo~nimi potenciali intervencijske dr`ave. Do prevrata je pri{lo nekoliko kasneje, ko se je ta potencial, ki je strukturiral industrijsko dru`bo, preselil iz politi~nega v subpoliti~ni sistem znanstvene, tehnolo{ke in ekonomske modernizacije. Na ta na~in je politi~no postajalo vse bolj nepoliti~no, nepoliti~no pa politi~no. Transformacijski prevrat, ugotavlja Beck, je bil intenzivnej{i v tistih industrijsko razvitih dr`avah, ki so vztrajale na “nespremenjeni fasadi” politi~nega in nepoliti~nega, oziroma ~e so vztrajale na prvotni delitvi med politi~nim in nepoliti~nim, {e posebno, ko je {lo za vpra{anje socialnih sprememb in ~e je bila ta delitev v zavesti mo~no zasidrana. V teh dr`avah se je pod krinko normalnosti v in s pomo~jo tehno-ekonomskega sistema izvajala tiha revolucija. Tehno-ekonomski sistem se je po eni strani izogibal dr`avnim intervencijam, po drugi pa neprizanesljivo vsiljeval svoje proizvode javnosti, ki je postajala vse bolj ob~utljiva in kriti~na do stranskih u~inkov njenih produktov. Prav zaradi nara{~ajo~e ob~utljivosti in kriti~nosti pa je bilo treba te produkte v o~eh javnosti ustrezno upravi~evati (legitimirati). Kaj se je s tem zgodilo? Dejanska odgovornost za politi~ne spremembe, ki je locirana v demokrati~nem politi~nem sistemu, se je iz demokrati~nega politi~nega sistema preselila v tehno-ekonomsko ter znanstveno podro~je, ki pa je po definiciji podro~je nepoliti~nega in ki zaradi tega ni podvr`en demokrati~nemu legitimiranju. Premik odgovornosti je pomemben in problemati~en tako za politiko kot za znanost in tehnolo{ki razvoj. V projektu socialne dr`ave je bila politika sposobna razvijati in vzdr`evati relativno avtonomijo do tehno-ekonomskega sistema s pomo~jo politi~nega intervencionizma na tr`i{~e. S prevratom pa je politi~nemu sistemu odvzeta mo~ interveniranja, ohranila pa se je njegova demokrati~na narava. V novi situaciji postajajo politi~ne institucije administratorji (upravljalci) razvoja, ki ga niso niti na~rtovale, niti ga niso sposobne strukturirati, so ga pa konec koncev prisiljene zagovarjati. Ta situacija politi~nemu sistemu ne prina{a ni~ kaj dobrega. Zaradi nove struk- 40 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Genska tehnologija, javnost in meje parlamentarne demokracije turne pozicije, iz katere ni ve~ sposoben u~inkovito intervenirati, je politi~ni sistem ogro`en in pod nenehnim mo~nim javnim pritiskom (problem legitimnosti). Odlo~itve v znanosti in biznisu, kot smo `e ugotovili, so obremenjene s politi~no vsebino, za katero pa akterji ne pridobivajo demokrati~ne privolitve (legitimnosti). Navsezadnje do nje niti ne morejo priti, ker ni sistemsko vzpostavljenega komunikacijskega prostora, v katerem bi si te odlo~itve to lahko pridobile. Odlo~itve, ki spro`ajo in spreminjajo dru`bo, so zato anonimne, tihe in skrite o~em javnosti. Najbolj karakteristi~ne tovrstne odlo~itve so nedvomno odlo~itve o velikih investicijah. Te odlo~itve postavljajo v ospredje ekonom-skoprofitne kriterije, potencialov socialnih sprememb pa ne jemljejo resno v obzir, ker so iz njihove perspektive povsem obrobni. Socialnih posledic, ki jih povzro~ajo inovacije in posledice posledic, zaradi samorazumevanja in zaradi institucionalnih vezi ne jemlje v obzir niti empiri~na niti analiti~na znanost, ko inovacije na~rtuje. Znanstvenorazvojnemu projektu oziroma znanosti je zato imanentno, da ni sposobna odkriti in predvideti posledic lastnih rezultatov in jih opravi~iti. Latentni u~inki, ki jih povzro~ajo odlo~itve v biznisu in znanosti, se kumulirajo in prera{~ajo v tveganja, ki ogro`ajo eksistenco, isto~asno pa prav zaradi tega zgubljajo svojo latentnost. Tistega, ~esar no~emo videti, in tistega, ~esar si ne `elimo, vse bolj groze~e in o~itno spreminja svet, pravi Beck. Najve~jo oviro za pridobivanje legitimnosti za odlo~itve v znanosti in biznisu predstavlja ideja o nujnosti tehnolo{kega napredka in njegova narava o nemo`nosti odlo~anja o njem. Ta ideja zavzema mesto centralne gonilne sile, ki opredeljuje razmerje med politi~nim in nepoliti~nim in ki vodi v negotovo in neznano prihodnost. Nosilci oz. zagovorniki te ideje, ki v principu tudi ne vedo, kam vodi pot, in katerih interesi so usmerjeni povsem v drugo smer in jih je mo`no tudi realizirati, govorijo politikom kam in to brez na~rto-vanja in zavesti. Politiki pa morajo z nekaj prakti~nimi potezami volivcem predstaviti to popotovanje v nepoznana podro~ja kot svojo lastno vizijo in z njo pridobiti njihovo naklonjenost. Ideja o nujnosti tehnolo{kega napredka in zaverovanost vanjo omogo~a in na nek na~in sili, da se njeni predstavniki in zagovorniki vedejo, kot da vedo, kam vodi pot, politiki vzamejo to kot dejstvo, ki ga oblikujejo v lastno zgodbo in jo s pomo~jo gest zaupanja ponudijo volivcem. Tu ni prostora za nobene alternative. Nujnost tehnolo{kega napredka in njegova narava o nemo`nosti odlo~anja o njem postaja zaprta soba, v kateri ni prostora za javnost in za proces demokrati~nega legitimiranja. Zaupanje volivcev pa na neki stopnji odpove. “Anarhija ne ve~ nevidnih u~inkov dobiva mo~ na prizori{~u zahodne demokracije” in pojavljati se za~nejo dvomi v politiko, politi~ni sistem, v znanost, v tehnolo{ki razvoj itd. IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 41 Andrej A. Luk{i~ 7 V neokonservativisti~nih konceptih prihaja ta ambivalenca najbolj nazorno na plan. Predvidevajo omejevanje in vzpostavljanje restriktivnih pogojev za politi~no delovanje, po drugi strani pa to`ijo in objokujejo izgubo politi~nega centra. Ideja napredka je torej klju~ za razvozlanje protislovja med politi~nim in nepoliti~nim. Mo`nosti za re{itve se odprejo s pre-izpra{evanjem in z refleksijo mesta in vloge klju~ne kategorije industrijske dru`be. Dejstvo, ki velja za odlo~itve tako v biznisu kot v znanosti, da odsotnost prostora za pridobivanje legitimnosti odre`e biznis in znanost od socialnih posledic njihovih inovacij, postaja nevralgi~na to~ka sodobnih dru`b in zato tudi predmet premi{ljanja o novem na~inu organiziranja dru`be. I V. Pri~akovanja glede vloge politi~nega sistema so ujeta v neko dvojnost. Po eni strani se od politi~nega sistema pri~akuje, da bo vpliv njegove intervencije v industrijo (na njeno tehnolo{ko transformacijo) in na znanstvenoraziskovalno podro~je omejen, obenem pa se po drugi strani ohranja predstava o politi~nem sistemu kot centru politike, kljub spoznanju o njegovih omejenih intervencijskih zmo`nostih7 . Iz strokovnih (znanstvenih) in javnih diskusij, ki se pri nas vle~ejo kontinuirano `e ve~ let, v tujini pa intenzivno `e tri desetletja, je mogo~e razbrati, kak{na je splo{na raven zavesti glede tega vpra-{anja in kak{na so pri~akovanja glede dr`avne intervencije. Zagovorniki koncepta “ungovernability” (nemo`nost vladanja) se vrtijo v za~aranem krogu. Ker si ne postavijo vpra{anja, ali lahko tisto, kar prihaja iz delavnic tehno-ekonomskega razvoja, vstopa v svet `ivljenja brez predhodno odobrenih na~rtov, brez vsakokratne privolitve dru`be in brez kakr{ne koli zavesti o mo`nih konsekven-cah, ne morejo priti do spoznanja, da se je center odlo~anja, kjer se dejansko sprejemajo odlo~itve o spreminjanju dru`be, preselil. Brez tega spoznanja pa jim ob sicer pravilno ugotovljenem dejstvu ostane le objokovanje nad izgubo politi~nega centra in/ali vztrajno ponavljanje – sklicujo~ se na normativno vrednostna pri~akovanja –, da se morajo odlo~itve, ki spreminjajo dru`bo, ponovno koncentrirati v institucije politi~nega sistema in/ali se nemo~no zavzemajo za “popravke”. Njihove reakcije so brez prave realne mo~i in odlo~itve, ki bi jih moral glede na ~rko ustave sprejemati parlament in poslanci, {e naprej sprejemajo ali vodstva strank ali pa dr`avna birokracija. Tendenco, da parlament kot politi~ni center {e naprej zgublja na mo~i, krepi pa se vloga vodstev politi~nih strank in/ali dr`avne birokracije, ugotavljajo tudi empiri~ni raziskovalci, ki sku{ajo to dejstvo razlo`iti kot neizogibno posledico nara{~ajo~e kompleksnosti pogojev v industrijskih dru`bah. Ob njej pa odkrivajo {e tej nasprotno tendenco avtonomiziranja dr`avnega aparata, ki raste in se krepi proti volji dr`avljanov. Niti normativni kritiki niti empiri~ni raziskovalci pa izginjanja politi~nega centra ne znajo zapopasti skozi realno protislovje, s katerim bi lahko dejansko razkrili korenine tendence tako izginjanja politi~nega centra kot avtonomizacije dr`avnega aparata. 42 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Genska tehnologija, javnost in meje parlamentarne demokracije V. Selitev parlametarnih mo~i v stranke in/ali dr`avno birokracijo se je spro`ila zaradi dveh razlogov. Po eni strani so se tehnokratsko omejevala podro~ja, o katerih naj bi tekel proces odlo~anja v parlamentu in izvr{ilnih organih, po drugi strani pa se je krepila mo~ in vpliv skupin, ki so (bile) korporativno organizirane. Tehnokratsko omejevanje podro~ij odlo~anja je pogojeno z nara{~ajo~o scienti-zacijo politi~nih odlo~itev. Politi~ne agencije namre~ izpeljujejo le tisto, kar jim znanstvene ekspertize priporo~ajo (npr. na podro~ju politike energetike ali okolja, kot tudi pri izbiri tehnologije in njenih izpeljav). Operativno podro~je politi~nih agencij je torej spri~o tega zelo ozko naravnano, zato so tudi pri re{evanju tistih prakti~nih problemov, ki bi lahko ob{li strokovno obdelavo, ali izlo~eni ali pa gredo kljub vsemu v strokovno obdelavo predno gredo v proces odlo~anja. Politika si ne `eli ve~ sprejemati odlo~itev brez predhodnega strokovnega premisleka. Scientizacija politi~nih odlo~itev pa ima {e celo vrsto drugih posledic in odpira vrsto problemov, o katerih jej `e bilo neka govora. Iz uradnih aren – parlamenta, vlade, politi~ne administracije – je politika po drugi strani emigrirala v podro~je korporativizma8 . Vpliv skupin pritiska, ki izkori{~ajo birokratsko organizirane urade, se {iri na odlo~itve dr`avnih organov kot tudi na oblikovanje volje v politi~nih strankah. Na ta na~in se ustvarjajo vnaprej izoblikovane politi~ne odlo~itve, ki jih morajo udele`enci v procesu odlo~anja nato braniti kot svoje lastne kreacije. Eni ta proces razlagajo in ga razumejo kot spodkopavanje dr`ave s strani privatnih skupin pritiska, ki imajo kvazi uradni zna~aj, drugi pa obratno kot dobrodo{el popravek v smislu konsolidacije in avtonomizacije vladnega aparata 9 . Razli~ne diagnoze obstoje~ih trendov v politiki se razlikujejo glede na politi~no izhodi{~e in glede na to, da nekatere bolj in druge manj vklju~ujejo elemente “unbinding of politics” (osvobajanja politike) pri poskusih demistifikacije dr`ave, ne razlikujejo pa se v tem, da {e vedno implicitno ali eksplicitno, dejansko ali normativno ohranjajo predstavo o “politi~nem centru”, ki ga pripisujejo demo-krati~nim institucijam politi~nega in administrativnega sistema industrijske dru`be. Beck se prav v tej to~ki radikalno razlikuje. Sklicuje se na Habermasov pojem nove nepreglednosti (Habermas, 1986), ki je nastal v osemdesetih letih za ozna~itev dru`benih in politi~nih trendov. V ozadju tega pojma stoji ideja o temeljiti in radikalni transformacji politi~nega, ki izgublja pozicijo politi~nega centra. Mo~ politi~nega se je do tedaj udejanjala skozi centralizacijo politi~-nega sistema. Zaradi vse mo~nej{ega trenda izkori{~anja “civil rights” (dr`avljanske pravice), ki se udejanja v formi nove politi~ne kulture, in zaradi sprememb socialne strukture, ki je povezana s prehodom ne-politike v sub-politiko (iz non-politics v sub-politics), pa se je za~ela mo~ politi~nega centra diferencirati. Koncept razvoja, ki je 8 O korporativizmu glej ve~ v ^KZ, {t.1992, str. 9–57 (I. Luk{i~, G. Lehmbruch, M. Zver). 9 V marksisti~ni kritiki in v teoriji dr`ave, ki navsezadnje nima avtonomnega koncepta o politi~nem, je povezava dr`avne mo~i s posebnimi interesi (special interests) pripeljana do ekstrema. V razli~nih variantah je dr`ava, ki je razumljena kot “idealni popolni kapitalist” v smislu Marxove karakterizacije, povsem omejena na podro~je delovanja “management committee of the ruling class”. Minimum avtonomije, ki jo u`ivajo dr`avni aparat in demokrati~ne in{titucije, izhaja iz nujnosti po zdru`itvi omejenih, kratkoro~nih, konfliktnih in nepopolno formuliranih “individualnih kapitalisti~nih” interesov, ki jih mora kot splo{ne vsiliti odpornikom iz lastnih vrst. Politi~ni sistem je tudi tu {e razumljen kot center politike, toda brez lastne avtonomije. Tak{no razumevanje izhaja iz preve~ poenostavljenega razumevanja razmerja “baze” in “nadzidave”, ki je napa~no formuliral stopnjo avtonomizacije politi~nega delovanja v razvitih parlamentarnih demokracijah (Beck). IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 43 Andrej A. Luk{i~ temeljil na harmonizirani formuli tehni~ni napredek je enak socialnemu razvoju, je izgubil svojo legitimno osnovo. Obe tendenci tako vodita k “unbinding of politics”, ki ga Beck do konca radikalizira v duhu “{e ve~ moderne”. VI. Prelom na podro~ju tehno-ekonomskega razvoja kot tudi spremembe v notranjih relacijah politike so v drugi polovici dvajsetega stoletja prekinile dolgotrajno kontinuiteto v politi~nem razvoju. Koncepti, fondi in instrumenti politike in ne-politike so zaradi tega postali nejasni, brez razlagalne mo~i, in neuporabni. Tak{na ugotovitev pa spodbuja in sili k premisleku o mo`nostih nove zgodovinske tematizacije politi~nega. Spremembe notranjih relacij v politiki so nastale kot posledica uveljavljanja politi~nih pravic. Mo~ intervencije, ki jo je imela socialna dr`ava, se ni iz~rpala in tudi delokalizacija politike se ni spremenila zaradi napa~nega politi~nega ravnanja, pa~ pa predvsem zaradi uspehov, ki jih je imela politika socialne dr`ave. Beck na tej to~ki do konca zaostri svojo misel s trditvijo, da bolj ko je bil uspe{en boj za uvajanje in raz{iritev politi~nih pravic v dvajsetem stoletju, bolj vpra{ljiv je postajal politi~ni sistem in bolj fiktivna je postala zahteva po koncentraciji odlo~anja na vrhu politi~nega in parlamentarnega sistema, ki se je isto~asno pojavljala. Koncept socialne dr`ave je prevzel iz razmerja med citoyen in bourgeois naivno pri~akovanje, namre~ da bo mogo~e {iriti de-mokrati~ne pravice dr`avljanov in so~asno ohranjati hierarhi~na razmerja oz. razmerje avtoritete pri sprejemanju odlo~itev v politi~nem sistemu. Beck je to pri~akovanje posre~eno ozna~il s kontradiktornim pojmom demokrati~na monarhija, s katerim je `elel opozoriti na obstoj enega centra oblasti oz. na “monopolizacijo demokrati~no oblikovanih odlo~evalnih pravic”. Tak{na predstava demokracije narekuje tistemu, ki je pri{el na oblast, da razvije vladarsko diktatorske kvalitete in da na avtoritaren na~in vsiljuje svoje odlo~itve od “vrha navzdol”. Isto~asno pa terja od agencij, interesnih in dr`avljanskih skupin, prizadetih z odlo~itvami, da “pozabijo” na svoje pravice in tako postanejo pravi “demokrati~ni subjekti”, ki brez vpra{anj sprejemajo zahteve oblasti oz. dr`ave po dominaciji. Pravila demokracije so v tem primeru omejena le na izbiro politi~nih predstavnikov in na participacijo pri oblikovanju politi~nih programov. Predstava o centru politi~ne oblasti oz. ideja o demokrati~ni monarhiji pa danes vse bolj izgublja na veljavi. Vedno bolj postaja jasno, da je iskanje politi~nih re{itev tako kot etabliranje dr`avljanskih pravic negotovo in odvisno od ne{teto okoli{~in. Ne pristaja se ve~ na to, da v politiki in v sub-politiki obstaja le “ena in najbolj{a mo`na” re{itev. Zahteva po pluralnosti re{itev ima pomembne posledice na odlo~evalni proces. Politi~no odlo~evalnih procesov, ne glede na 44 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Genska tehnologija, javnost in meje parlamentarne demokracije njihovo raven, ne gre ve~ razumeti kot vsiljevanje ali implementacijo nekega modela, ideje, dokon~no izoblikovane v naprej kot “racionalne” od posameznika ali skupine, za katero se predpostavlja, da je kompetentna, izobra`ena, modra ali ker je vodilna, in ki morajo zato biti vsiljene proti volji in “iracionalnemu odporu” podrejenih agencij, interesnih in/ali dr`avljanskih skupin in posameznikov. Oblikovanje programa in sprejemanje odlo~itev se vse bolj razume kot proces kolektivne akcije, kar pomeni, da gre za proces kolektivnega u~enje in za kolektivno kreacijo, za komunikacijski in odlo~evalni proces, ki se odvija v ustreznih komunikacijskih in odlo~evalnih formah. To pa postaja predmet vse pogostej{ega razmi{ljanja. Sprememba v razumevanju odlo~evalnega procesa terja spremembe tudi v institucionalni mre`i. Prva je na udaru “vladajo~a odlo~evalna avtoriteta politi~nih in{titucij, ki jo je treba nujno decentralizirati”. Politi~no administrativni sistem ne more biti ve~ edini ali centralni lokus politi~nih dogodkov. Ti z demokrati~no mre`a strinjanj in participacije, pogajanj, reinter-pretacij in mo`nega odpora segajo namre~ nujno preko zgolj formalne horizontalne in vertikalne strukture pooblastil in jurisdikcije. Kot smo `e ugotovili, po~iva pojem centra politike na svojevrstni razpolovitvi demokracije. Na eni strani so polja subpoliti~ne akcije, na katerih se ne aplicirajo demokrati~na pravila, na drugi pa politika {e vedno ka`e monarhi~ne poteze, ko gre za sistemati~ne od zunaj inicirane zahteve. “Politi~no vodstvo” mora v tem kontekstu kazati trdo roko in diktatorsko mo~ prisile tako do administracije kot do interesnih skupin, spo{tovati pa mora dr`avljane, jih tretirati kot enake med enakimi in jim prisluhniti; njihove strahove in skrbi mora “vodstvo” vzeti silno resno. Na tej predstavi o centru politike so zgrajena tudi pravila obna-{anja tako oblasti kot volivcev, ki le krepijo to predstavo. Najbolj ilustrativen primer so volilne kampanje. Sistem volilnih kampanj je zgrajen na proklamiranju uspehov prej{njih politik ali z njihovim zavra~anjem, kar nenehno krepi in obnavlja trenutno fikcijo kvazi demokrati~nega “dictator for a term”. Sistem volitev s svojimi pravili igre omogo~a, da se vzpostavlja in utrjuje domneva, da so vlada in stranke, ki jo podpirajo, odgovorni za vse dobro in slabo, kar se zgodi za ~as mandata. Vlada in stranke pa bi lahko nase prevzele to odgovornost le, ~e ne bi bile natan~no to, kar so: demokrati~no izvoljene in delujo~e v dru`bi, v kateri razpolagajo dr`avljani in razli~ne agencije s {tevilnimi mo`nostmi, ki jim omogo~ajo uveljavljanje demokrati~nih pravic in dol`nosti. VII. Model politi~nega sistema industrijske dru`be je v sebi torej razvijal kontradiktorni tendenci specializacije in monopolizacije politike. Demokratizacija in de-demokratizacija, moderna in kontramoderna sta bili na kontradiktoren na~in vedno zliti v tem IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 45 Andrej A. Luk{i~ modelu. Po eni strani je tendenca po centriranju in specializaciji politi~nega sistema in njegovih in{titucij (parlamenta, izvr{ilnih oblasti, administracije itd.) dejansko nujna, saj le tako lahko procesi oblikovanja politi~ne volje in reprezentiranje dr`avljanskih interesov ter skupin sploh dobijo kakr{no koli organizacijsko formo. To je tudi edini mo`en na~in, da se demokracija prakticira kot izbira politi~nega vodstva. Tendence po centralizaciji pa le ne gre omejiti le na pritisk, ki se nenehno pojavlja na celotno delovanje z namenom, da bi se eliminirala “neprijetna” vpra{anja, skraj{ale razprave in diskusije in omejile konzultacije. Tendenco po centralizaciji je treba nujno umestiti v medsebojno povezane tenzije in kontradikcije, zakoreninjene v strukturi demokrati~nega politi~nega sistema: razmerje med parlamentarno debato in javno sfero na eni strani in pa izvr{ilno oblastjo na drugi, ki je odgovorna parlamentu; ta meri svoje uspehe glede na mo~, s katero je sposobna speljati svoje odlo~itve. Ta “nujni” kontekst politike neminovno proizvaja fikcijo o nekem vodstvenem centru moderne dru`be, saj navsezadnje vse niti politi~ne intervencije te~ejo skozi vse razlike in medsebojne povezave. To avtoritarno razumevanje vodenja in politi~nih vodstvenih pozicij pa po drugi strani zaradi uveljavljenih in nenehno dopol-njujo~ih se demokrati~nih pravic ni sistemsko dopu{~eno in je zato nerealno. Demokratizacija z omogo~anjem diferencirane konzultacije, monitoringa (nadzora) in odpora zato navsezadnje le velja za neko vrsto samooslabitve in delokalizacije politike. Od tu je prav mogo~e sklepati, da, kjer koli so za{~itene pravice, porazdeljena socialna bremena, kjer so mo`ne konzultacije in dr`avljani aktivni, je politika bolj generalizirana. So~asno pa se s tem rahlja tudi predstava o centriranju hierarhi~ne mo~i odlo~anja na vrhu politi~nega sistema. Pod dolo~enimi pogoji se povratni u~inki prav tako pojavijo tudi v legalno za{~itenih demokracijah. Nezadovoljstvo z “neodlo~anjem” in “avtoritarnim zna~ajem” prevladujo~ih pogojev, ko se ti pojavijo, postane notranji motor procesa demokratizacije. Na ta na~in se na vsaki stopnji dose`ene demokracije oblikuje potreba po vi{ji stopnji koristne demokracije, ki nato producira nove standarde in zahteve, ki se oblikujejo v mnenje, usmerjeno v spreminjanje pogojev, ki generirajo nezadovoljstvo. S tem uspe{ne politike in demokracija na dolo~eni to~ki pripeljejo in{titucije politi~nega sistema v situacijo, kjer te izgubijo svojo veljavnost in si celo moralno spodjedo svojo substanco. Uveljavljanje demokracije, v kateri se dr`avljani zavedajo svojih pravic in jih v `ivljenju tudi uporabljajo, producira razli~no razumevanje politike in tudi razli~ne in{titucije; gre za dru`bo, ki je na poti demokratizacije. V ta protislovni proces je bila ujeta tudi socialna dr`ava. VIII. Demokracija industrijskih dru`b ima postavljenih ne{teto ovir za omejitev politi~ne oblasti. Od devetnajstega stoletja dalje je obstajala 46 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Genska tehnologija, javnost in meje parlamentarne demokracije delitev oblasti, ki je zagotavljala vzajemen nadzor sodstva, parlamenta in vlade. S pojavom socialne dr`ave je tudi avtonomija kolektivnega trgovanja dosegla socialno in pravno priznanje. Od takrat dalje so postala osnovna vpra{anja zaposlovalne politike na trgu dela predmet diskusij tekmujo~ih si strank, dr`avo pa je to sililo, da je bila v teh konfliktih nevtralno vme{ana. Proces zakonskih za{~it se je nato {e nadaljeval. Eden od zadnjih korakov je dr`avno normiranje svobode in neodvisnost tiska. Zakonska za{~ita in neodvisnost v kombinaciji z mno`i~nimi mediji (~asopisi, radio, TV) in novimi tehnolo{kimi mo`nostmi povzro~a ve~plastni porast oblik publicitete. Kljub temu, da te oblike nikakor ne sledijo povzdignjenim ciljem razsvetljenstva, saj so predvsem v slu`bi trga oglasov in potro{nje (tako vseh vrst blaga kot vseh vrst institucionalno proizvedenih informacij) in kljub temu, da verjetno ne prispevajo k dvigovanju artikulacije, preseganju izolacije in celo neumnosti, pa vendarle na nek na~in opravljajo dejansko ali potencialno nadzorno (monitoring) funkcijo, s tem ko lahko vzamejo v pretres politi~ne odlo~itve. In v tem se skriva njihova mo~. Proces normiranja kolektivnih in individualnih ravnanj vzpostavlja in oblikuje posamezne centre subpolitike, ki skozi to in skozi uveljavljanje temeljnih pravic, ki so ravno tako substancialno dovr{ene in za{~itene v smislu krepitve avtonomije – in bolj kot so temeljne pravice substancialno za{~itene in dovr{ene, ve~ji avtonomni prostor definirajo centrom subpolitike – zmanj{uje mo`nost zlorabe politi~ne in ekonomske mo~i. Iz tega dejstva sledi paradoksna ugotovitev, da politi~na modernizacija, ~e tako razumemo proces realizacije civilnih in ustavnih pravic na vseh podro~jih, slabi in rahlja politiko (politics) in politi-zirano dru`bo (politicizes society). Oziroma ~e misel formuliramo malo bolj natan~no, proces modernizacije krepi mo~ subpolitike in so~asno spreminja oblastna razmerja v dru`bi. Proces modernizacije postopno poraja nove centre in podro~ja akcije, subpolitiki pa omogo~a, da razpolaga z razli~nimi mo`nostmi izvenparlamentarnega nadzora (monitoring), ki je sicer lahko usmerjen k in hkrati proti sistemu. S tem se na osnovi priborjenih pravic, ki se jih nenehno {~iti, spro`i proces lo~evanja delno avtonomnih kooperativnih in alternativnih politik (politics) med seboj, ki imajo bolj ali manj jasno opredeljena podro~ja in sredstva. Z izpopolnjevanjem, raz{irjanjem interpretacij in elaboracijo obsto-je~ih pravic pa se po drugi strani spro`a proces spreminjanja oblastnih razmerij znotraj dru`be. Vrh politi~nega sistema se mora tako spopadati s kooperativno organiziranimi nasprotniki, z opredeljevanjem oblikovano mo~jo (“definition making power”) medijsko usmerjene publicistike itd., kar lahko bistveno soodlo~a in spreminja agendo (delo, poslovanje, dnevni red, zapisnik, notes) politike. Vlogo vseprisotne nadzorne IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 47 Andrej A. Luk{i~ 10 Na razli~nih stopnjah politi~nega procesa dobijo prilo`nosti za konzultacijo in kooperacijo popolnoma razli~ni agenti in skupine agentov. Vse to poudarja naklju~-nost (kontingen~nost) politi~ne sfere, ki pa je navzven v formalnem smislu ohranila konsistentno hierarhi~no podobo. 11 Raziskave v Nem~iji so pokazale, da je za sistem izvr{ilnih administrativnih agencij pogosto karak-teristi~no pomanjkanje strogih oblastnih odnosov in prevladovanje horizontalno povezanih kanalov. Celo kjer so formalni hierarhi~ni odvisni odnosi prisotni med superiornimi in subordinatnimi oblastmi, niso mo`nosti vertikalnega vpliva pogosto popolnoma izkori{~ene (Beck, 1986). agencije politi~nih odlo~itev pa nase prevzemajo tudi sodi{~a. Paradoksalno je to, da sodi{~a dobivajo to vlogo ravno v ~asu, ko na eni strani sodniki terjajo svojo sodni{ko neodvisnost (celo proti usmeritvi politike) in ko posku{ajo na drugi strani dr`avljani, ki se spreminjajo iz lojalnih naslovnikov politi~nih dekretov v politi~ne participiente, na osnovi svojih temeljnih pravic to`iti dr`avo na sodi{~u, kadar in ~e se jim zdi to potrebno. Beck ugotavlja, da imamo opravka s strukturalnim tipom demokratizacije, ki v poljih subpolitike slabi mo`nosti soopredeljevanja in nadzor parlamenta, ker ga preprosto obide. Morda se zdi celo paradoksalno, da se ta tip strukturalne demokratizacije pojavi vzporedno s parlamentom in politi~nim sistemom. Nedvomno se z demokratizacijskimi procesi stopnjuje kontra-dikcija, ki je bila `e v za~etku nastavljena. Posledice pa so enormne. Razmah demokratizacije, kot smo `e ugotovili, prezre prvoten dom demokracije, tj. parlament. Zakonodajalske in odlo~evalne avtoritete, ki {e naprej ostajajo pro forma, slabijo politi~no `ivljenje v prvotno na~rtovanih centrih, formah politi~ne volje, pa izgublja svojo vsebino in grozi jim popolna paraliza. Po drugi strani pa se pomembni procesi definirajo in elaborirajo tako, da so bolj ali manj usmerjeni proti temeljem uveljavljenih ustavnih pravic, proti mo`nostim po demo-krati~nem soopredeljevanju in tudi nadzoru v poljih subpolitike. Kot posledica teh protislovnih tendenc se oblikuje model specializirane demokracije, kjer dobivajo forme nove politi~ne kulture svoje mesto. Skozi te forme in na osnovi `e uporabljivih ustavnih pravic imajo heterogeni centri subpolitike vpliv na proces politi~no oblikovanih in sprejetih odlo~itev. Vse to pa ne pomeni, da je dr`avna politika izgubila na vseh podro~jih monopolni vpliv. Dr`ava je kljub temu trendu ohranila monopol na centralnih podro~jih zunanje, voja{ke in notranje politike. S tem se je na nek na~in izkristaliziralo dejstvo, da so centralna podro~ja vpliva dr`ave od revolucij v 19. stoletju dalje ravno ta, saj obstaja relativno sklenjeno razmerje med mobilizacijo dr`av-ljanov in tehno-finan~nim opremljanjem policije. Danes lahko celo potrdimo na primeru diskusije o “largescale” tehnologiji, da sta udejanjanje dr`avne oblasti in politi~na liberalizacija v prepletenem odnosu – neokonservativni koncept razvoja to zgovorno potrjuje. Socialna in kulturna diferenciacija politike ima vpliv tudi na globalno strategijo sprejemanje odlo~itev in na implementacijo. Tradicionalno razumevanje politike, ki verjame, da je mogo~e dose~i zastavljene cilje z ustreznimi ukrepi, zamira. Novi pristopi v politiki raje stavijo na sodelovanje razli~nih akterjev, na sodelovanje, ki je lahko celo v nasprotju z formalnimi hierarhijami in gre preko opredeljenih odgovornosti10 . Politi~na sfera sicer {e naprej ohranja hierarhi~no podobo, opu{~a pa oblastna razmerja in odpira prostor za kooperativnost11 . Diferenciacija politike pa je imela vpliv tudi na znanosti, ki so se 48 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE Genska tehnologija, javnost in meje parlamentarne demokracije ukvarjale s politi~nim. Pojmi kot so racionalna izbira, hierarhi~ni model “sredstev za dosego cilja politike” (kar je bilo verjetno vedno fiktivno, toda dlje ~asa kultivirano z birokratskimi raziskavami in odlo~evalnimi teorijami), so za~eli izgubljati na pojasnjevalni mo~i. K temu so pripomogle tudi teorije, ki so poudarjale konzultacijo, interakcijo, pogajanje, network: torej soodvisnost in komunikacijski proces med odgovornimi, vplivnimi in zainteresiranimi agencijami in akterji in sicer od formulacije programov preko izbire ukrepov do oblik njihovega vsiljevanja. V tem kontekstu je mogo~e razumeti, zakaj postaja beseda participacija, ki se pojavlja v politi~nih diskusijah in razli~nih disciplinah dru`bene znanosti, kodna beseda. Dru`bene znanosti so pravzaprav le s te`kim srcem sprejela prehod politike v politi~ni proces, zaradi uporabnosti politi~nih znanstvenih analiz pa so ohranile predpostavke o premo~rtnosti in strukturi tega procesa (v programu ali v ukrepih ali v vsiljevanju). Prav tako {e vedno vztraja na fikciji politi~no administrativnega sistema kot centra politike. Na ta na~in pa si zapirajo vrata pred spoznanjem dejanskih potencialnih mo`nosti razvoja, ki jih Beck vidi v odpiranju politike (unbinding of politics). LITERATURA: BARBOUR, IAN G. (1980): Technology, Environment, and Human Values, New York: Praeger. BECK, ULRICH (1986): Risikogesellschaft. Weg in eine andere Moderne, Frankfurt /M. HABERMAS, JÜRGEN (1968): Technik und Wissenschaft als “Ideologie”, Suhrkamp Verlag, Frankfurt a. M. V prevodu: Tehnika i znanost kao “ideologija”, Zagreb, Školska knjiga, 1986. HABERMAS, JÜRGEN (1985): “Kriza dr`ave blagostanja i iscrpljenost utopijskih energija”, Politi~ka misao, {t. 4, str. 84–97. HABERMAS, JÜRGEN (1979): “Oznanstvljena politika i javno mnenje”, Kulturni radnik, {t. 2, str. 186–203. NELKIN, DOROTHY (ed.) (1979): Controversy: Politics of technical decisions. (Sage focus editions, 8.) Beverly HillS, Calif.: Sage. ISIS, {t. 260, str. 73, 1980. NELKIN, DOROTHY, POLLAK, MICHAEL (1979a): “Public participation in technological decisions: Realtity or grand illusion”, Technology Review, 81 (8):55–64. ISIS, {t. 260, str. 73, 1980. NORDIN, J. (1991): “State, Technology, and Planning”, Philosophy of Social Science, {t. 4. SARTORI, GIOVANNI(1979): La Politica, Edizioni, Milano 1979. Slovenski prevod VII. poglavja z naslovom “Kaj je Politika?” je objavljen v ^KZ, {t.174, str. 117–134. ZADNIKAR, D. (1993): “Prenova uma - racionalna rekonstrukcija upanja”, ^KZ, {t.162–163. IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 49 Elisabeth Beck-Gernsheim Srce za klone Genska medicina: Napredki v praksi, argumenti ostajajo Pred nekaj dnevi je nek ameri{ki raziskovalec izjavil, da ga bodo izsledki njegovih raziskovanj kmalu pripeljali do tega, da bo lahko kloniral ljudi, kar potem tudi namerava po~eti. Razburjenje v javnih ob~ilih, ki obi~aj-no sledi tak{nim napovedim, {e vedno traja. Predstavljajo se stali{~a zdravnikov, etikov in drugih strokovnjakov. Toda v vsem tem je, kot se zdi na prvi pogled, le malo novega. V razpravah o sodobni medicinski tehnologiji sre~ujemo znane u~inke in stali{~a: Ko se je pred dobrimi dvajsetimi leti rodila Louise Brown, prvi otrok iz epruvete, je bilo razburjenje zelo veliko. Da bi pomirili delno zelo mo~an odpor, so si zdravniki prizadevali, da bi tej novi tehniki odvzeli sloves spektakularno-sti, ekstremnosti in nenaravnosti. Priljubljena fraza pri tem je bila, da si zdravniki vendar `e od nekdaj prizadevajo za ozdravitev neplodnosti in da to, kar po~nejo zdaj, v bistvu ni ni~ drugega kot nadaljevanje te prastare `elje. Sklicevanje na naravo, {e ve~, na mati Naravo je bilo takrat pomembno oro`je v repertoarju argumentov. Louise Brown je medtem `e zdavnaj polnoletna, razvila, izpopolnila in s {tevilnimi novimi variantami raz{irila pa se je tudi sama reprodukcijska medicina. Razburjenje javnosti se je poleglo, reprodukcijska medicina je business as usual in le v~asih, ko se v javnih ob~ilih predstavi vsakokratno najnovej{o varianto, se {e pojavijo nekatera vpra{anja in dvomi, kot na primer takrat, ko je uspela presaditev oplojenih jaj~nih celic mlaj{ih `ensk v `enske po menopavzi, tako da se lahko radosti materinstva danes nadejajo celo {estdesetletnice. Ali takrat, ko so nekateri zdravniki, ki se ukvarjajo z reprodukcijsko tehniko, za~eli sortirati zarodke po spolu. (V Nem~iji sta oba postopka prepovedana, vendar pa ju `e ponujajo v nekaterih drugih dr`avah.) IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE 51 Elisabeth Beck-Gernsheim Zlo~in ali napredek? Nujno se je znova pojavilo staro vpra{anje: Ali to sme, more biti? V ponudbi mogo~ih legitimacij smo lahko tokrat prepoznali neko novo strategijo. Sklicevanje na naravo sicer ni v celoti opu{~eno, vendar pa `e sodi med iz~rpane fraze. Mnogi zagovorniki razmno`e-valne tehnologije so v svojih javnih izjavah `e veliko samozavestnej{i, lahko bi celo rekli, da so postali sodobnej{i, drznej{i. Eden izmed zdravnikov, ki ponuja oploditev s tujimi jaj~nimi celicami tudi za `enske nad {estde-setim letom starosti, argumentira takole: Kaj pomenijo tu naravne starostne meje? S tem, ko delamo lepotne operacije, vendarle kr{imo tudi naravne zakonitosti – zakaj naj bi se torej tudi tu zaustavili pred naravo? Povsem podobno argumentira tudi njegov zdravni{ki kolega, ki zarodke predhodno sortira po spolu. Po njegovi ponudbi je veliko povpra{evanje, na o~itke pa se hladnokrvno odziva s tem argumentom: “Prakticiranje medicine vselej pomeni tudi poseganje v naravo. Presaditev srca ali izbira spola, v ~em je tu razlika?” Za odnos do spektakularno novih ponudb genske tehnologije na splo{no velja, da lahko v njem vedno znova najdemo podoben potek: Na za~etku imamo strah, ogor~enje, silovito nasprotovanje; za tem sicer vedno ostane {e dolo~ena mera odklanjanja, vendar pa se ogor~enje umakne, ~ustvene prepreke postanejo manj{e in temu sledi radovednost, prva pripravljenost, ki je {e pome{ana s previdnostjo, temu pa slednji~ po tihem sledita sprijaznjenje in normalizacija. To je pot od suma “zlo~ina” do prakse “napredka”. Najnovej{i primer tega poteka nam ponujajo razprave o kloniranju. Ko je na za~etku minulega leta prva klonirana ovca Dolly po celem svetu napolnjevala naslovnice, smo bili znova pri~a velikemu razburjanju in glasnim protestom. Pojavljale so se zahteve po prepovedi kloniranja in spo{tovanje narave, distancirali so se tudi znanstveniki. Veliko enotnost je bilo mogo~e opaziti zlasti v Nem~iji: Ljudi se ne sme in ne sme klonirati! Na primer zvezni minister za raziskovanje Rüttgers je izjavil tole: “Do kloniranja ljudi ne sme in tudi ne bo pri{lo.” Ernst-Ludwig Winnacker, eden izmed najbolj znanih nem-{kih naravoslovcev in trenutno predsednik Nem{kega raziskovalnega zdru`enja, je objavil ~lanek z naslovom “Ljudi ne bomo klonirali”. V ~lanku opozarja na pravne prepreke, tehni~ne ovire, manjkajo~e cilje, govori pa tudi o temeljni pravici ~lovekovega dostojanstva, pred katero se mora ustaviti vsaka znanost. To sporo~ilo je bilo vsekakor pomirjujo~e. Danes, dobro leto pozneje, se je situacija `e opazno spremenila, kar {e zlasti velja za ZDA, kjer je dojemljivost – da ne re~emo evforija – za nove medicinske tehnologije `e od nekdaj veliko izrazitej{a kot v Evropi. Iz tamkaj{njih klinik za zdravljenje neplodnosti, ki so sprva {e zatrjevale, da kloniranje ljudi zanje nikoli ne bo pri{lo v po{tev, prihajajo sem in tja vesti, da bi bil tak{en postopek vsekakor vreden razmisleka. O~itno prihaja do povpra{evanja, oblikuje se tr`i{~e in le kako naj bi se pred tem zaprli. Nekateri raziskovalci si `e marljivo prizadevajo, da bi tehni~ni razvoj s ~im hitrej-{im tempom pognali naprej. Javljajo se `e tudi zagovorniki kloniranja, ki radi opozarjajo na bole~ine in trpljenje, bi bi jih bilo ~love{tvu s tem mogo~e prihraniti. Profesor prava na univerzi Harvard Lawrence H. Tribe, ki se je sprva zavzemal za prepoved kloniranja, je za Herald Tribune nedavno razkril razloge, ki so botrovali spremembi njegovega stali{~a. Njegov klju~ni argument je, da si dru`ba, ki prehitro izreka tak{ne prepovedi, onemogo~i `ivljenjsko pomembne eksperimente in izgubi sposobnost rasti in spreminjanja. To zveni znano – ta refren smo lahko `e pogosto sli{ali. Kako dolgo bo torej {e trajalo, da bomo nekaj podobnega sli{ali tudi v Nem~iji? Filozof Hans Jonas je pred leti zapisal, da je “mo`nost tista, ki zbuja apetit”. Nemara pa sta tudi na podro~ju kloniranja apetit ve~ji in mo`nost bli`ja, kot smo lahko doslej slutili. Prevedel Alfred Leskovec 52 IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE % :VoSo r*- , l; LLittt ^ ";--¦¦ ¦-. 53«- Okoljska dav~na reforma: Premalo za okoljevarstveni koncept in preve~ za okoljevarstveno prakso Pomen dav~nih zadev se najbolj jasno poka`e, ko za skupnost nastopijo prelomni ~asi. Takrat se razkrije, da z obstoje~imi javnofinan~nimi viri ni ve~ mogo~e pla~ati (novih) storitev, po katerih vse bolj povpra{ujejo volivci. Na prelomnost konca devetdesetih opozarjata za zahodnoevropske nazore in pri~akovanja precej trdovratna in visoka brezposelnost ter precej{nje razvrednotenje okolja. Na zahodu celine so politiki {e do nedavnega pri~akovali tisto, kar sedaj upravi~eno domnevajo pri nas – da bo namre~ brezposelnost zmanj{ala pri~akovanja volilnega telesa glede varstva okolja in s tem zmanj{ala ovire, ki gospodarskemu stroju prepre~ujejo obratovati s polno paro. A izkazalo se je, da nimajo prav, saj so se okoljskopoliti~ne razmere s konca sedemdesetih in za~etka osemdesetih bistveno spremenile. Zdaj si na okoljski fronti ni~ ve~ ne stojita nasproti na eni strani solidno stoje~ in o uporabi svojih pravic dobro podkovan srednji sloj, ki je v javnosti dobil mandat, da govori v imenu okoljsko ozave{~enega in ogro`enega ljudstva, in na drugi industrija kot predstavnik gospodarstva. Od za~etka devetdesetih let je okoljska fronta v razvitem svetu vse bolj podobna spopadu v samem gospodarstvu. To se dematerializira in deindustrializira in njegov inovativni del v vse stro`jih okoljskih omejitvah ne vidi ve~ gro`nje gospodarskemu razvoju, temve~ prej prilo`nost, da v konkuren~nem boju premaga politi~no za{~itene dinozavre iz industrijskega srednjega veka. Tako npr. glavni sovra`nik avtomobilizacije dru`be niso ve~ oveneli alternativci, ki protestno poganjajo pedala svojih biciklov, temve~ gospod Gates in njemu podobni, ki grozijo, da za ve~ji del vsakdanjih opravkov, od dela in izobra`evanja do nakupovanja in pla~evanja, avto enostavno ne bo ve~ potreben. In tehni~ne re{itve, zaradi katerih lahko postanejo nepotrebne vse nove investicije v velike elektrarne in nadaljnja ekspanzija elektri~nih omre`ij, so prav tako `e tu. Kakor da se pred nami rojeva nov svet dana{njih novorojencev, ki bo popolnoma druga~en od tistega, v katerem smo odra{~ali mi, rojeni v drugi polovici 20. stoletja. Nam se zdi podvojitev blagostanja ob prepolovitvi izrabe surovinskih in energetskih virov, znameniti “faktor 4” – ~e o njem v Sloveniji zunaj ozkih krogov sploh kaj vemo – bodisi lepa bodisi nora utopija. Kakorkoli `e, predvsem utopija. Toda {tevilni znanstveniki in gospodarstveniki v sredi{~u deorganizirajo~ega se globalnega kapitalizma ne mislijo tako. Tudi njim se, tako kakor razvpitemu nem{kemu sociologu Ulrichu Becku, vse bolj zdi, OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 55 Bojan Radej, Andrej Klemenc da je “ekolo{ko vpra{anje” pravzaprav nebe{ki dar, ki nas bo moralno prerodil in nam odprl pot v neko drugo (po Becku “refleksivno”) moderno. Tudi ~e bi dr`alo, da antropogenih podnebnih sprememb ni mogo~e (prepri~ljivo) dokazati, se je `e ob samem sumu, da se lahko zgodijo, in ob dejstvu, da je na kakr{nokoli smiselno ukrepanje nesmiselno ~akati, dokler ne bo podan (ali/in ovr`en/ponarejen) “zadnji dokaz” o njihovem obstoju, prenekateremu podjetniku (tudi t. i. jedrskemu lobiju) prepre~evanje podnebnih sprememb izkazalo za obetavno razvojno in tr`no ni{o. Preprosto povedano, ~e bi antro-pogenih podnebnih sprememb ne bilo, bi si jih bilo treba preprosto izmisliti. In to ne velja le za podnebne spremembe, ampak tudi za marsikatero globalno manj usodno okoljsko vpra{anje. Zato kljub pritiskom establi{menta industrijske dru`be nih~e ve~ ne razmi{lja o tem, da bi upo{tevanje zaostrujo~ih se okolje-varstvenih zahtev odlo`ili, vsaj dokler gospodarstvu grozi recesija. Prej nasprotno, da bi lahko nastali novi trgi, bi jih kazalo po motu “Kjer je nevarnost, tam je tudi re{itev” {e bolj ostro in radikalno uveljaviti. Zato ka`e zaradi nevzdr`ne razmahnjenosti in trdovratnosti tako brezposelnosti kakor tudi ogro`anja nosilnih ekosistemov spet do temeljev premisliti institucije ekonomskega gospostva, med njimi tudi dav~ni sistem. Dokler to ostaja v “razumnih mejah” (npr. nekaj pfeningov ve~ pri litru bencina v ZRN), ki ne ogrozijo konkuren~nosti nacionalnega gospodarstva, davkarji temu ne ugovarjajo. Nasprotno, zaradi selitve kapitala v navidezni prostor veselo polnijo vse bolj prazno prora~unsko malho. Okolje je vse bolj razvrednoteno, ker {kod povzro~iteljem pogosto ni treba popraviti. ^isto okolje je javna dobrina, kar pomeni, da ga racionalni zasebniki niso sposobni zavarovati samo iz lastnega interesa. Zato je manjkajo~e povpra{evanje po njem treba zagotoviti od zunaj. V~asih z obdav~enjem razvrednotenja okolja. ^e niti tega ni, postajata uporaba naravnih virov in razvrednotenja okolja vse ve~ja in s~asoma nevzdr`na. Visoko brezposelnost naj bi zakrivili previsoki davki na delo – z njimi je vse te`e financirati dose`eno raven socialnih pravic vseh dosedanjih upravi~encev. Re{itev za oboje, razvrednotenje okolja in visoko brezposelnost, je zni`anje prispevkov za socialno varnost in povi{anje obstoje~ih oziroma uvedba novih okoljskih davkov. Recept se imenuje okoljska dav~na reforma. Dav~na reforma je okoljska zato, ker je za obdav~enje izbrana okoljska osnova – najve~krat poraba energije ali emisije ogljikovega dioksida. Okoljskost reforme je torej le nominalna. Ni`je razvrednotenje okolja se v fiskalnem jeziku imenuje šzni`anje dav~ne osnove’ – tega pa davkarija ne mara in ga niti srednjero~no, kaj {ele kratkoro~no, ne bo `elela, ~e `e, pa le, ~e bi pove~alo dav~no eksploatacijo obstoje~e osnove (povi{alo dav~no stopnjo) ali ~e bi dav~no anektiralo {e kak{ne druge okoljske osnove. Povedano druga~e, z okoljsko dav~no reformo bi si dav~ne oblasti prisvojile vir, ki ga je razmeroma lahko administrativno obvladati – prav zato je ta osnova zanimiva tudi za okoljevarstvenike. Zato bi okolje-varstveni strategi pristanek na reformo mogli pogojiti z dopolnitvijo zasnove, tako da bi javnofinan~ne oblasti upravi~ile okoljskost v imenu dav~ne reforme. Mo`nosti za izbolj{avo sedanjih na~rtov okoljske dav~ne reforme so {tevilne: njen domet naj se raz{iri – zajame naj ne samo prihodke, ampak tudi prora~unske odhodke; ti bi spodbudili nalo`be v varstvo okolja in zavrli okoljsko {kodljivo subvencioniranje; poleg javnih financ bi morala reforma zajeti tudi preostali del javnega sektorja, tako izvajalce javnih storitev varstva okolja kakor tudi javne obreme-njevalce okolja; dav~na bremena bo prerazdelila v korist lastnikov kapitala in v breme malih potro{nikov, morala pa bi jih v korist tistih, ki v dru`beno (okoljsko) odgovornem ravnanju vidijo ekonomsko prilo`nost zase. ^e okoljsko nominirani davki ne bodo za~eli vplivati na ravnanje vseh, se lahko zgodi, da bo revolucija v u~inkovitosti pove~ala porabo naravnih virov, ~eprav se radikalno zmanj{uje surovinska ali energetska vsebina posameznih izdelkov ali storitev. ^e bo zaradi ni`jih stro{kov materiala in energije oziroma cen kon~nih izdelkov prelita v pove~anje dobi~kov oziroma porabe, potem ve~ja ekonomska u~inkovitost ne bo zni`ala pritiskov na okolje. Prilo`nost, ki jo ima okoljska dav~na reforma za okoljevarstvo, bo v tem primeru izgubljena. Verjetno, drage bralke in cenjeni bralci, {e niste opazili, da smo pred tremi leti z vpeljavo takse na CO2 56 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Okoljska dav~na reforma: Premalo za okoljevarstveni koncept in preve~ za ... tudi v Sloveniji storili prve korake v okoljsko dav~no reformo. Tega si ne smete o~itati, saj ukrepa ni spremljala niti velika medijska promocija niti ga niste neposredno ob~utili na svojih `epih. Ker so modri oziroma politi~no oportuni okoljski dav~ni reformatorji {e za naslednjih nekaj let oprostili najve~je onesna`evalce s tem toplogrednim plinom (premogovne elektrarne), zaradi skorajda zanemarljive vi{ine takse novosti v za~etku ni opazila niti slovenska industrija. To je opogumilo vlado, da je lani takso pove~ala. Tako je za~ela nekaterim podjetjem povzro~ati resne te`ave. Tudi tistim, katerih proizvodi sicer pomagajo zmanj{evati (toplogredno) onesna`evanje. Ministrstvo za okolje je ravnalo politi~no modro, prisluhnilo je ugovorom in vpeljalo bolj sprejemljive re{itve. Toda obenem se je `e pokazalo, da bo del industrije sprejel to okoljsko takso kot legitimno obremenitev le, ~e ne bo pomenila le iznajdljivega polnjenja dr`avnega prora~una, ampak bo zares zbrala denar za okoljsko obnovo in posodobitev slovenske industrije. Gospodarska zbornica je tako sicer upravi~eno opozorila na premajhen dele` prora~unskih sredstev za okoljske investicije, po drugi strani pa je dala vedeti, da zaenkrat {e ne hodi v{tric s tako opevano EU. Vsaj zaenkrat namre~ {e ni uradno predlagala, da bi namesto (nerealne) zahteve, da se ves denar, zbran z okoljskimi taksami, nameni za okoljske investicije, npr. raje ustrezno zmanj{ali dav~ne obremenitve dela. A morebiti zahtevamo od zbornice in podobnih ustanov preve~. Nosilci zasnove okoljske dav~ne reforme so, tako na “levi” kakor tudi na “desni”, predvsem reformatorske frakcije v intelektualnih in politi~nih elitah, o ~emer se lahko bralec prepri~a ob pregledu seznama literature in politi~nih strank oziroma njihovih predstavnikov (v ZRN), ki obravnavajo okoljsko dav~no reformo. Seznama objavljamo na koncu tega tekstualnega sklopa. Kot ka`e aktualna razprava o okoljski dav~ni reformi v Nem~iji – razplamtela se je zlasti po ustoli~enju rde~e-zelene koalicije – je glavni nasprotnik okoljske dav~ne reforme kar sam splet neokorporativnih institucij. Njihovi predstavniki so si ne glede na sicer{nja nasprotja in razlike enotni, da okoljska dav~na reforma postavlja pod vpra{aj status quo, v katerem se tako dobro po~utijo in znajdejo. Kot da se je vesoljna institucionalno reprezentirana civilna dru`ba, od sindikatov in veleindustrijskih zdru`enj do zdru`enj obrti in malih podjetij ter potro{ni{kih organizacij, zbala po{asti ekolo{ke javnofinan~ne reforme, ki stra{i po Evropi. In ni~ ne pomaga, ~e je mogo~e racionalno dokazovati, da bi vsaj delavci v delovno intenzivnih panogah, mala podjetja, obrtniki in mali potro{niki s to reformo pridobili in ~e tudi javnomnenjske ankete med njimi ka`ejo precej{njo podporo zasnovi. Za splet neokorporativnih politi~nih institucij je strah pred gro`njo, ki jo prina{ajo spremembe, o~itno mo~nej{i od koristi, ki bi jih utegnili imeti od sprememb njihovi ~lani. Zato se ob ekolo{ki dav~ni oziroma javnofinan~ni reformi ne ponuja kot nujen samo razmislek o ekonomskih, ampak tudi o politi~nih institucijah, vse tja do intimnih identitetnih vpra{anj vsakega posameznika. Tako bo – ko bo – tudi pri nas. In ka`e, da se je kljub vsemu `e za~elo. Brez la`ne skromnosti – tudi zaradi besedil, ki so pred vami. Bojan Radej, Andrej Klemenc OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 57 Bojan Radej Nekako okoljska dav~na reforma VSILJENE ZAZNAVE Gospodarska rast povzro~i ve~ {kode kakor koristi, ~e jo hranijo dohodki, izsiljeni s prezrtjem nekaterih stro{kov poslovanja, tudi stro{kov varovanja okolja. Ekonomski akterji sicer z ni~imer niso neposredno motivirani za nekoristno rast. Dejstvo, da gospodarstva vendarle rastejo tako, je posledica vnaprej osmi{ljenega ravnanja ekonomskih akterjev, ki jo zagotavlja posameznikovo upo{tevanje splo{no veljavnih, institucionaliziranih dogovorov; ti usmerjajo njihovo pozornost, zo`ujejo njihove izbire, predlagajo cilje in vnaprej dolo~ajo tudi stranske u~inke njihovih dejanj. Na primer, ra~unovodski sistem dolo~i, kaj sodi med dohodke in kaj med stro{ke poslovanja, kdaj podjetje posluje z dobi~kom oziroma z izgubo, kaj sodi h kapitalu podjetja in kaj ne. Dav~ni sistem odlo~i, kaj se obdav~uje in kdo, ter dolo~a olaj{ave in lestvico dav~-nih stopenj (ve~ o tem glej v prevodu ~lanka Musgrava); cenovni sistem dolo~i sestavine, ki oblikujejo cene izdelkov, razmerja med cenami nekaterih izdelkov, re`im uravnavanja cen, diferenciacijo med potro{niki ipd. Ti in {e drugi tovrstni dogovori na narodnogospodarski ravni dolo~ijo vzorec gospodarske rasti – dogovori zo`ujejo raznolikost delovanja, s tem pa tudi zaznavanje, vedenje in rezultate. Tak{ni dogovori so koristni, ker pove~ujejo predvidljivost ravnanja drugih – treba jo je ovrednotiti, upo{tevaje {kodo, ki jo povzro~a fokusiranje (kolektivne) zaznave. Skratka, institucionalizirani dogovori o dav~ni OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 59 Bojan Radej ureditvi vplivajo na delovanje ekonomskih akterjev in s tem na smer, kakovost in stranske u~inke gospodarske rasti (ve~ o tem glej v prispevku Eve Zver). V nadaljevanju nas, ker so zna~ilni, najbolj zanimajo prav negativni stranski u~inki – socialni, zlasti pa okoljski. Dve glavni razvojni te`avi najbolj razvitih gospodarstev v Evropi sta visoka in trdovratna brezposelnost ter nesprejemljivo veliko razvrednotenje okolja. V EU ob koncu desetletja okoli 18 milijonov iskalcev ne more dobiti dela, kar je pribli`no 11% vse delovne sile. ^eprav se od leta 1995 zaposlenost pove~uje, se bo do konca devetdesetih komajda zmanj{ala na manj kakor 10 %. To ne bo niti odtehtalo pove~anja brezposelnosti z za~etka desetletja. Brezposelnost v EU je {e posebej huda med nizko kvalificiranimi iskalci zaposlitve: zanje je stopnja brezposelnosti za ve~ kakor dvakrat ve~ja od primerljive populacije (od 25 do 49 let) s poklicno izobrazbo. Za brezposelne `enske je stanje {e slab{e. ^eprav se okoljska kakovost gospodarske rasti v EU v marsi~em izbolj{uje, so nekateri problemi {e tako pere~i, da stanje okolja v EU ni zadovoljivo v celoti, ugotavlja najnovej{e poro~ilo o stanju okolja v EU. Ocenjujejo, da kljub vlo`enemu trudu razvrednotenost okolja dosega vsaj 10 % letnega bruto doma~ega proizvoda – izdatki za varstvo okolja so zadnjih dvajset let enaki, okoli 1,5 % BDP. Ena od najbolj nezadovoljivih javnofinan~nih praks je vzdr`evanje okolju {kodljivih subvencij. Med njimi izstopa subvencioniranje cen premoga, dizelskih in letalskih goriv, pesticidov, gnojil, cen prevoza, spodbujanje okoljsko agresivne rabe vode (npr. za namakanje, izsu{evanje) in kemikalij, stro{kov odlaganja odpadkov. Med glavnimi krivci za zaostritev okoljskih problemov in brezposelnosti v EU naj bi bila sedanja dav~na ureditev. Javnofinan~ni prihodki, izra`eni kot dele` od bruto doma~ega proizvoda, so se med letoma 1980 in 1997 v EU pove~ali za 3,6 odstotne to~ke, skoraj za desetino. Pove~anje javnofinan~nih prihodkov je spro`ilo vse ve~je obdav~evanje dela, zlasti zaradi pove~evanja stopenj prispevkov za financiranje socialne varnosti zaposlenih. Prihodki od davkov in prispevkov za zaposlene so leta 1996 dosegli 21,6 % bruto doma~ega proizvoda (19,7 % leta 1980), kar pomeni 51,2 % vseh prora~unskih prihodkov EU (50,7 % leta 1980). Implicitna dav~na stopnja se je za delo pove~ala s 35 % leta 1980 na 43 % leta 1996, stopnja obdav~enja drugih dejavnikov proizvodnje (kapital, naravna sredstva) pa se je v istem obdobju zmanj{ala s 45 % na 36 % (o faktorski sestavi dav~nih prihodkov za Slovenijo in Nem~ijo glej v prispevku Tanje Markovi~-Hribernik). Glavna postavka med faktorsko nevtralnimi davki so v glavnem potro{ni davki – faktorsko nevtralni davki so v tem obdobju ostali pribli`no enako visoki (14 % implicitna stopnja). Posledica vse ve~jega obdav~enja dela je povi{anje stro{ka dela. Da bi delovanje davkov na delo videli pravilno, moramo razlikovati med stro{kom dela in kupno mo~jo pla~ – vse vi{je stopnje 60 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Nekako okoljska dav~na reforma prispevkov za socialno varnost namre~ niso prizadele kupne mo~i pla~ (zaposlenih), ampak samo stro{ek dela, ki ga pla~ujejo delodajalci. Do sredine sedemdesetih let se je kupna mo~ pla~ v EU pove~evala vzporedno s stro{kom dela. Pozneje je zvi{evanje dajatev za socialno varnost bremenilo predvsem stro{ek dela (delodajalce), pla~ (zaposlenih) pa ne ve~. Pla~e so se od takrat nominalno pove~evale le {e toliko, da je za prejemnike njihova kupna mo~ ostala nespremenjena. Na drugi strani pa se je v enakem obdobju (od sredine 70. let do leta 1997) fiskalni stro{ek dela skoraj podvojil zaradi pove~anja prispevnih stopenj, ki jih pla~ujejo delodajalci (za okoli polovico). Obdav~enje dela pove~uje stro{ek, ki ga mora nositi delodajalec za vsakega novega zaposlenega. Zato jih bo zaposlil le toliko, kot se mu, glede na stro{ek in njegovo produktivnost, ravno {e spla~a. ^e bi dr`ava hotela delodajalce spodbuditi, naj pove~ajo {tevilo zaposlenih, bi jim morala pomagati pove~ati storilnost pri delu ali zmanj{ati stro{ek dela. S prvim se dr`ava ne ukvarja! Stro{ek dela lahko dr`ava zmanj{a tako, da delodajalcem zni`a prispevke za socialno varnost. Prispevki za socialno varnost torej pove~ujejo stro{ek dela in s tem vplivajo na agregatni obseg zaposlenosti v dr`avi. Razvojna strategija EU si zastavlja za cilj zni`ati stro{ke dela za 1–2 % BDP, kar bodo dosegli s precej{njim zmanj{anjem stopnje prispevkov za socialno varnost (in s preoblikovanjem pokojninskih sistemov in sistemov zdravstva). Dav~ni sistem lahko precej vpliva tudi na razvrednotenje okolja. Razvrednotenje se lahko dav~no špodra`i’, ~e se za iz~rpavanje in uporabo naravnih sredstev zara~una poseben davek (na rudarjenje, na posek lesa, na ~rpanje vode ...) ali ~e se obdav~i odlaganje odpadkov (snovnih, zvo~nih, toplotnih, magnetnih, svetlobnih …). Obdav~enje torej lahko podra`i ravnanje, ki ga skupnost `eli ~im bolj zmanj{ati. ^e bi se obstoje~i dav~ni sistem spremenil tako, da bi obdav~eval delo manj kakor doslej, bi lahko pri~akovali, da se bo s~asoma zmanj{alo {tevilo brezposelnih. Izpad javnofinan~nih prihodkov bi odtehtali tako, da bi povi{ali davke na razvrednotenje okolja. S tem, ko bi bila poraba naravnih sredstev obdav~ena (vi{e kakor doslej), bi se s~asoma razvrednotenje okolja zmanj{alo, saj bi se zavezanci le tako lahko izognili dav~ni obveznosti. S tak{no dav~no reformo bi lahko dosegli dva prednostna razvojna cilja: pove~ali bi zaposlenost in zmanj{ali razvrednotenje okolja. Ta tako imenovana okoljska dav~na reforma bi torej prinesla dve koristi hkrati – povzro~ala bi u~inek dvojne dividende. Okoljska dav~na reforma zmore izzvati u~inke, ki presegajo interese okoljevarstva – na primer blagodejno vpliva na raven zaposlenosti. Nekoliko ironi~no pa je, da ta reforma ne bo prav kmalu pokazala vseh svojih opaznej{ih okoljevarstvenih u~inkov, OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 61 Bojan Radej saj je, kakor bomo pokazali v nadaljevanju, zlasti javnofinan~ni projekt. Njena okoljska razse`nost je in bo verjetno {e nekaj ~asa predvsem simboli~na. Simbolika je v tem, da v dav~ni sistem vna{a novo dav~no osnovo – razvrednotenje okolja. Okoljska dav~na reforma je torej tudi okoljevarstveno pomembnej{a, kakor bi sodili po dana{nji izkori{~enosti razvrednotenja okolja kot nove dav~ne osnove. Idejni o~e projekta okoljske dav~ne reforme je Švicar Christopher Binswanger (1983), razpravo o tem problemu pa je leta 1988 obudil Heidelber{ki in{titut za okoljske prognoze. Projekt EDR danes na mednarodni ravni najbolj zavzeto promovirata specializirana in{tituta iz Nem~ije (Wuppertalski in{titut – prispevka dveh njegovih sodelavcev, E. H. von Weizsäckerja in K. Schlegelmilcha, objavljamo v nadaljevanju, in Foerdverein Oekologische Steurreforme – FOES, Hamburg). Projekt okoljske dav~ne reforme se je na za~etku 90. let za~el po~asi seliti iz teoreti~nih razprav in aktivisti~nih bro{ur v strate{ke razvojne okoljevarstvene dokumente posameznih dr`av in celo `e v dav~no zakonodajo nekaterih izmed njih (glej prispevek, ki ga je pripravil Kai Schlegelmilch). Prve zametke okoljske dav~ne reforme pa bi lahko z nekaj truda in tolerance zasledili tudi `e v Sloveniji (glej prispevek Tanje Markovi~-Hribernik). Predmet politike niso onesna`evalci, ampak sistem varstva okolja! Okoljevarstvena politika bogati javne politike (nekaterih) evropskih dr`av {ele od za~etka sedemdesetih let. Prvotno, šdekla-rativno politiko’ varstva okolja je s~asoma dopolnila neposredna regulativa, namenjena dolo~itvi standardov minimalne kakovosti nekaterih naravnih virov, zlasti zraka in vode. Penalizacija razvrednotenja okolja se kot prvi ekonomski instrument okoljevarstvene politike za~ne uveljavljati pozneje, v osemdesetih letih, najve~krat kot pla~ilo na enoto obremenitve okolja – okoljevarstvena politika Slovenije se posku{a dokazati na tej razvojni stopnji (glej prispevek Tanje Hribernik-Markovi~). Prva pla~ila za razvrednotenje okolja so bila utemeljena po na~elu “onesna`evalec naj pla~a”. To na~elo temelji na predpostavki, da je ekonomsko smotrno samo toliko onesna`evati okolje, kolikor so onesna`evalci pripravljeni poravnati odpravljanje {kode, ki so jo povzro~ili. V praksi se je na~elo uresni~evalo tako, da so onesna`evalci v zameno za izkupi~ek od zbranih okoljskih pla~il in v~asih {e z dodatno pomo~jo dr`ave, garancij za najeta posojila ali carinske ugodnosti popravili le tisti del povzro~enih {kod, ki jih s (tihim) soglasjem špolitike’ ni bilo mogo~e prezreti ali vsaj prevaliti na druge. Kot vsak instrument so tudi pla~ila zaradi razvrednotenja okolja odsev svojega ~asa – dolo~ala ga je te`i problema nedorasla okolje-varstvena politika. V njenih zgodnjih obdobjih je bila spretnost dr`avnih in krajevnih uprav za obvladovanje okoljskih pritiskov z 62 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Nekako okoljska dav~na reforma ekonomskimi instrumenti {e skromna, odpor do ukrepov s strani gospodarstva oziroma onesna`evalcev pa zaradi ogro`enosti njihove dotedanje samoumevne špravice’ do razvrednotenja okolja enostaven in uspe{en (glej prispevek Eve Zver). Take, te`i problema o~itno nedorasle okoljevarstvene ustanove so vzpostavile sila poenostavljen pogled na okoljske probleme: gospodarska rast ali sanacija okolja. Temu primerno je bil poenostavljen tudi pogled na to, kaj je sploh predmet politike varstva okolja. Politika ga je s svojim takratnim pristopom oklestila na problem onesna`evanja okolja! Pa {e to ne onesna`evanja kot takega, ampak {ele takrat, ko se je odpadek trajno švrnil’ naravi. Zaradi takega gledanja so bili onesna`evalci okolja šprepoznani’ kot neposredni krivci za nastale probleme in glavni predmet zanimanja okoljevarstvene politike. Dosledno, to je sistemati~no in sistemsko, pa so bili kot predmet zanimanja okolje-varstvene politike zanemarjeni povzro~itelji razvrednotenja okolja. Med obema skupinama, neposrednimi onesna`evalci in povzro~itelji, je ta razlika, da prvi nimajo na voljo okoljsko primernih in ekonomsko enakovrednih poslovnih alternativ in je neposredno razvrednotenje okolja le znak te njihove nezmo`nosti. Obstoje~e klju~ne institucionalne re{itve (dogovori) kupcem kon~nih izdelkov, tehnologij in potro{nih dobrin, torej neposrednim onesna`evalcem, dolo~ajo domeno okoljsko komajda prepoznavnih alternativ. Neposrednim onesna`evalcem pogosto ni dana nobena ekonomsko enakovredna, a s stali{~a varstva okolja odlo~ilno bolj{a mo`nost, kot je prekomerno ~rpanje naravnih virov ali odlaganje odpadkov v okolje. Tak vzorec okoljevarstvene politike ima omejen domet, kar se lepo razkriva ob mo`nostih, ki jih obeta okoljska dav~na reforma. S~asoma je vsak dodaten pritisk na okolje te`e prevaliti na drugega ali ga prezreti. Bodisi zaradi fizi~nih omejitev okolja bodisi zaradi omejene sposobnosti `rtev, da sprejemajo svojo izklju~enost iz dru`benega dogajanja, ali celo zaradi nezmo`nosti bivanja v nenehni nadvladi nad enimi in v podrejenosti drugim, namesto v so`itju. Zato se je potreba po okoljevarstvenem ravnanju pove~evala, kljub temu da je postajalo v zadnjih dvajsetih letih razvrednotenje okolja vse dra`je. Za~elo se je razkrivati, da obstajajo poleg ekonomskih {e globlji vzroki za napredujo~e razvrednotenje okolja. Ravnanje onesna`evalcev se namre~ kljub pla~ilom za razvrednotenje okolja v tem ~asu ni bistveno spremenilo. Ka`e, da vzrokov za razvrednotenje okolja ni mogo~e pripisati le `elji po dobi~ku, zaradi ~esar od dajatev, ki jih pla~ujejo onesna-`evalci, ni vseh pri~akovanih koristi – nekateri so se bili sprva celo pripravljeni zadovoljiti s pojasnilom, da je tako zaradi pomanjkljivega okoljevarstvenega interesa ekonomskih akterjev, pogojenega z razmeroma nizkimi pla~ili za razvrednotenje okolja. Izklju~no tehni~na, kvantitativna razlaga tega problema pa pri dana{njem poznavanju delovanja okoljevarstvene politike ne zado{~a ve~. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 63 Bojan Radej Glavne krivde za razvrednotenje okolja morda sploh ne nosijo tisti, ki na svet gledajo skozi dobi~ek, kot je veljalo doslej. Vzrok za razvrednotenje okolja potemtakem ni le te`nja po gospodarski rasti, temve~ je treba upo{tevati tudi neekonomske razloge, na primer popa~enje informacij, na osnovi katerih se izbirajo okoljevarstveni ukrepi, razmeroma te`avno vzpostavljanje koalicij za potrebe okoljevarstva in podobno (glej prispevek Eve Zver). Vse to pomeni vzdr`evanje starih institucij za re{evanje novih problemov (glej prispevek Musgrava). Razumevanje vzrokov razvrednotenja okolja se je za~elo s~asoma spreminjati. Dotlej so bile spremembe, ki jih je uveljavila okoljevarstvena politika, skromne, ve~inoma so se za~ele in kon~ale na ravni pojavnosti in posami~nega, bodisi onesna`evalca ali okol-jevarstvenega instrumenta. Okoljevarstvena politika se v zadnjih letih bolj posve~a sistemski in institucionalni plati problema. S tem ho~emo re~i, da so spremembe, ki jih je uveljavila, sprva zadostovale le za re{evanje posami~nih problemov, ne pa tudi za spremembo kolektivnih zaznav in ustaljenega ravnanja skupnosti. Okoljska dav~na reforma pomeni v tem smislu korak naprej, kar bi morala okoljevarstvena politika ceniti, {e zlasti, ker kaj ve~ kakor toliko ne bo dobila. Z okoljsko dav~no reformo se ekonomska in okoljevarstvena politika problemov lotita tako, da izhajata iz klju~nih narodnogospodarskih ciljev: ohranjanja gospodarske rasti pri ~im vi{ji zaposlenosti delovne sile in dolgoro~nem vzdr`evanju notranjega (javnofinan~nega) in zunanjega (pla~ilnobilan~nega) ravnovesja narodnega gospodarstva. Okoljsko dogajanje s tem postane prepoznano kot razvojni dejavnik, in to v dveh vpra{anjih: na eni strani se v razvojnih usmeritvah presojajo mo`nosti pove~anja okoljevarstve-nih izdatkov glede na narodnogospodarske, zlasti javnofinan~ne omejitve (glej predzadnje poglavje v prispevku Tanje Markovi~-Hribernik), na drugi pa s tem, ko iz povezovanja razvojnih in okolje-varstvenih potreb postane jasno, da nekateri viri gospodarske rasti niso ve~ sprejemljivi zaradi {kodljivega vpliva, ki ga imajo na druge vire in dejavnike gospodarske rasti (okolje). To pa je zelo pomembna sprememba, saj se s tem okolje skozi glavna vrata pridru`i razvojnim dejavnikom narodnega gospodarstva. Okoljska dav~na reforma sicer ni edina pot za tako spremembo, obravnavamo jo kot eno pomemb-nej{ih, prvih, a tudi kot eno izmed mnogih (glej prevod prispevka Musgrava in prispevek Eve Zver). Okoljska dav~na reforma na stanje okolja sprva sicer ne bo imela opaznih blagodejnih u~inkov. V okoljskem smislu se ne zdi zelo velikopotezna, prej nasprotno – njeni okoljski cilji niso dosegljivi, vsaj ne tako, da bi se dav~ni zavezanec s spremembo svojega ravnanja pla~ilu davka v celoti izognil. Z davkom se zavezancem dolo~i tak{no osnovo za izra~un dav~ne obveznosti, na primer uporabo elektrike ali oddajanje CO2, da se dav~ni obveznosti ni 64 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Nekako okoljska dav~na reforma mogoèe izogniti, saj se ni mogoèe izogniti uporabi elektrike ali emisijam C02. Zato plaèilo davka ni spodbuda za drugaèno ravnanje onesnaževalcev kakor pri plaèilu za razvrednotenje okolja v osemdesetih letih. Najmoènejši okoljski argument v prid takšne davène reforme je, da javnofinanèna sistemska rešitev, ki jo uveljavlja, ni protiokoljska. Okoljska uspešnost okoljskih davkov sprva namreè ni v tistem, kar tak davek spodbuja, temveè v tistem, èesar ne spodbuja. V tem smislu bo davèna reforma okoljska toliko, kolikor okoljski razlogi opozarjajo na neustreznost obstojeèih sistemskih rešitev, èetudi se te ne kažejo na stanju okolja, ampak na socialnem, ekonomskem in drugih podroèjih, na primer v brezposelnosti in javnofinanènem neravnovesju (glej prevod prispevka Musgrava). Okoljevarstveni pomen davène reforme je v tem, da namesto opozarjanja na golo dejstvo, da se okolje onesnažuje, poglobi kolektivno zaznavanje, kaj je s stališèa skupnosti nezaželeno. Okoljska davèna reforma prispeva k integraciji okoljevarstvene politike v arodnogospodarske tekoèe in razvojne politike s tem, ko oba vidika razvoja obravnava hkrati in v medsebojni pogojenosti. Koliko bodo možnosti, ki jih prinaša reforma, koristile izvedbi strateških ciljev okoljevarstva, bo odvisno od marsièesa: èe bo okoljevarstvena politika sploh sprejela takšno 'okoljsko reformo’ davènega sistema, ki ni prav oèitno okoljevarstvena, in od tega, ali bo okoljevarstvena politika uspela ustrezno prenesti težišèe svojega delovanja z ukvarjanjem z neposrednimi onesnaževalci na uveljavljanje sistemskih rešitev. Skratka, èe okoljska davèna reforma neposredno in nemudoma koristi javnim financam, bodo morali okoljevarstveniki njene potenciale šele uresnièiti. Okoljevarstvena uspešnost okoljske davène reforme je, ne nazadnje, odvisna še od marsièesa, ne le od okoljevarstvene politike. Èe se bodo na primer davkarji zavedli škodljivosti svojih kapric o tem, kaj je dober davèni sistem (glej prevod prispevka Musgrava). DAVÈNA NAÈELA IN KAPRICE Dober davèni sistem naj bi bil alokacijsko nevtralen! V nevtralnem davènem sistemu se ekonomski akterji vedejo, kakor da davkov ni: dajatve naj ne bi vplivale na njihove odloèitve o tem, kaj, koliko in kako bodo zaposlili, koliko bodo varèevali in vlagali, za kaj bodo trosili in koliko. 2 drugimi besedami: v nevtralnem davènem sistemu ni treba poznati ureditev, saj davèni sistem ekonomskih odloèitev ne sankcionira. Na to, kakšen naj bo davèni sistem, naj zato vplivajo izkljuèno davèni razlogi, tj. presoje o tem, kako najuèinkoviteje zbrati sredstva državnega proraèuna. V takšni ureditvi davèno ministrstvo opravlja delo inkasanta. Za ukvarjanje z okoljskimi, alokacijsko uèinkujoèimi davki pa sta takšna usposobljenost in perspektiva preveè omejeni. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 65 Bojan Radej Okoljski davki naj pripravijo pla~nike do okoljsko ustreznej{ega ravnanja. Alokacijska nevtralnost dav~nega sistema pa nalaga, naj se dav~na ureditev ne vme{ava v ekonomske odlo~itve. So torej okoljski davki s stali{~a alokacijske nevtralnosti dav~nega sistema sploh sprejemljivi? V bistvu ne. Prvi~, dokler se ve~ino prihodkov pridobi iz obdav~enja produkcijskih faktorjev (ki so predmet aloci-ranja, glej prispevka Tanje Markovi~-Hribernik in Kaia Schlegelmilcha), obstoje~i dav~ni sistem `e po definiciji ne more biti alokacijsko nevtralen. Prav nasprotno, ravno obstoje~i dav~ni sistemi vzdr`ujejo neravnovesja, ki jih ka`eta visoka brezposelnost in razvrednotenje okolja. Tak, kot je, je obstoje~i dav~ni sistem nedvomni usmerjevalec zaposlitve. Ko okoljski davek zvi{a relativno ceno naravnih sredstev, le omili alokacijsko napako in zni`a prej{njo alokacijsko pristranost. Kako zelo davki vplivajo na ekonomske odlo~itve, je posebej o~itno pri surovinah. Številnih surovin ni mogo~e dobiti na doma~em trgu, na svetovnem trgu pa za vse kupce veljajo bolj ali manj enake cene. V dr`avah, ki zelo obdav~ujejo uvo`ene surovine, na primer bencin, so cene na doma~em trgu praviloma vi{je kakor tam, kjer jih obdav~ujejo manj. Vpliv dav~nega sistema na kon~no ceno bencina je neposreden in bistven, saj pojasnjuje ve~ino razlik med maloprodajnimi cenami istega blaga v razli~nih dr`avah (glej prispevek Tanje Markovi~-Hribernik). Dr`ave, ki malo obdav~ujejo bencin, privabljajo kupce bencina, kar se vidi na ~rpalkah ob mejnih prehodih (to te`avo v Nem~iji v svojem prispevku predstavlja Kai Schlegelmilch) – dav~ni sistem, ki to povzro~a, alokacijsko `e ni nevtralen. ^e šnevtralnost’ obstoje~ih dav~nih ureditev preu~imo za razli~ne energente, ugotovimo, da je alokacijski vpliv {e ve~ji. Dav~ni pribitek na svetovno ceno nafte je ve~ji kakor na primer na ceno premoga ali elektrike. Slednja dva sta bolj dosegljiva na doma~em trgu in sta pogosto subvencionirana (tj. negativno obdav~ena). S tem ju dav~ni sistem umetno poceni, spodbuja njuno rabo in (pristransko) vpliva na odlo~itev o tehnologiji pretvorbe in o obsegu rabe energije. Okoljska dav~na reforma naj bi to spremenila – energenti in energija naj bi bili vse bolj obdav~eni, pri tem pa naj bi razmerja obdav~enosti dolo~ili po tem, kolik{no razvrednotenje okolja povzro~ajo. Tako razvrednotenje okolja ne bi ve~ izviralo iz neustreznega obdav~enja naravnih sredstev. Torej bo v skladu s tem dav~ni sistem alokacijsko nevtralen {ele, ko bo usahnila potreba po njegovem alokacijskem u~inkovanju. Te potrebe pa ne dolo~ajo samo dav~ne oblasti, saj je njihova optika za kaj takega precej preozka, celo ne glede na to, kak{en odnos imajo do alokacijskega u~inkovanja dav~nega sistema! Predmet razmisleka je namre~ alokacijsko u~inkovanje. O tem lahko najbolje sodijo tisti, ki usmerjajo oziroma preu~ujejo alokacijo produkcijskih faktorjev. 66 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Nekako okoljska dav~na reforma Ustroj javnofinan~nega sistema torej vpliva na to, kako draga bo posamezna surovina, koliko katere se spla~a uporabiti, s tem pa tudi, koliko surovin se bo ohranilo za druge ali poznej{e rabe. Dav~ni sistem, ki ni alokacijsko nevtralen, je lahko tudi okoljsko sporen, saj nenevtralnost v~asih vsiljuje neuravnote`eno in dolgoro~no nevzdr`no rabo produkcijskih faktorjev (dela, kapitala, naravnih sredstev). Okoljska dav~na reforma omejuje nekatere alokacijske pristranosti dav~nega sistema in v tem pogledu zagotavlja pove~anje njegove alokacijske nevtralnosti. Vsaka dosledna dav~na uprava bi morala biti s stali{~a popravljanja alokacijskih napak, ki jih povzro~a dav~ni sistem, zelo zavzeta za uveljavitev okoljske dav~ne reforme. @e videno in {e enkrat od za~etka Okoljska dav~na reforma je v celi vrsti potez sorodna reformi, ki je spo~ela dr`avo blaginje. Obe sta odziv na šneustrezno’ delovanje trga, neskladja posku{ata re{iti s prerazdelitvami, ki so kanalizirane skozi javnofinan~ne blagajne, obe vzpostavljata zna~ilna zavezni{tva itd. (glej spodnjo razpredelnico). Povezave med reformama razkrijejo, za kak{no sorodstveno vez pravzaprav gre: okoljska dav~na reforma je potomka socialno-varstvene javnofinan~ne reforme. Okoljska dav~na reforma je namre~ odgovor ekonomske politike na njena dva negativna stranska u~inka: visoke javnofinan~ne primanjkljaje in visoko raven brezposelnosti. Dr`ava blaginje, ki naj bi jo sooblikovala, je pripeljala do visokih javnofinan~nih primanjkljajev. Ti so posledica te`av financiranja predhodno dogovorjenih socialno varstvenih pravic v ~asu, ko se upo~asnjuje gospodarska rast in spreminja demografska sestava prebivalstva. Visoko brezposelnost naj bi zakrivili visoki stro{ki dela, ki jih povzro~ajo visoke stopnje prispevkov za financiranje socialne varnosti. SORODNOSTI MED DVEMA JAVNOFINANÈNIMA REFORMAMA Dr`ava blaginje (šSocialnovarstvena javnofinan~na reforma’) šDr`ava trajne gospodarske rasti’ (Okoljska dav~na reforma) Vzrok neravnovesja je v tak{ni porazdelitvi lastninskih pravic nad produkcijskimi faktorji, da … Iz nje izhajajo~a primarna delitev dohodka oz. obseg rabe naravnih sredstev dru`beno ni sprejemljiv/a (t. i. tr`na napaka). Problem se ka`e kot pritisk za … Pravi~nej{o porazdelitev dohodkov, ki ne bo ogrozila rasti dobi~kov, var~evanja in nalo`b. Za{~ito okolja in regulacijo pogojev njegove rabe, ki ne bo ogrozila gospodarske rasti. Zavezniki pri uveljavljanju sprememb Dr`ava zaradi ve~anja ponudbe javne dobrine (socialne pravi~nosti). Delodajalci zaradi zavaro- Okoljevarstveniki, ker dogajanje v okolju postane prepoznano kot dejavnik gospodarskega razvoja. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 67 Bojan Radej vanja prihodnjih obetov za poslovno rast. Zaposleni zaradi vi{je socialne varnosti. Sindikati zaradi pove~anja zaposlenosti. Dr`ava zaradi vi{je javno-finan~ne stabilnosti. Gospodarstvo, ker se stro{ek dela zmanj{a. Namen javnofinan~ne reforme je pove~ati blaginjo s tem, da se korigira porazdelitev… Dohodkov, ko se vzame tam, kjer je njihov mejni blaginjski u~inek na blaginjo majhen, in prerazdeli tja, kjer je velik. Stro{kov in koristi razvrednotenja okolja, ker se s tem razkorak med zasebnimi in dru`benimi okoljskimi stro{ki zmanj{a. Negativni u~inki javno-finan~ne reforme Ve~anje javnih dolgov, brezposelnosti, s strani dr`ave in izvajalcev storitev vsiljena blaginja. Nesorazmerno veliko breme reforme (glede na okoljsko te`o njihovih odlo~itev) je na ramenih porabnikov kon~nih izdelkov. Vzrok za negativne u~inke prerazdelitve 1. Delovanje t. i. napake dr`ave: pomanjkljive informacije o potrebnih smereh in obsegu prerazdelitev dohodka in asimet ri~nost informacij (potegovanje za rento – ekonomske privilegije). 2. Delovanje t. i. napake politike: namesto s spremembo re`ima lastninskih pravic (tj. regulacijo dostopnosti in rabe sredstev) politika re{evanje problemov izsiljuje s spreminjanjem virov in strukture javnih financ. Zaèasna rešitev Zvi{anje cen za nekatere storitve, ki jih je prej preskrbovala dr`ava, reforme dr`avnih sistemov, ki preskrbujejo z osnovnimi storitvami socialne varnosti (pokojninska, zdravstvena ipd.) oziroma varstva okolja, komercializacija opravljanja storitev. S~asoma se vzpostavi druga~na lastninska in institucionalna struktura, ki raz{iri meje trga. Zazna se tr`na napaka. Projekt vzpostavljanja dr`ave blaginje je `e razvit in je tudi `e dosegel svoje zrelo obdobje in prve korenite spremembe – predvsem pri spreminjanju pokojninskih in zdravstvenovarstvenih sistemov. Reforme naj bi zmanj{ale potrebo po poseganju dr`ave pri zagotavljanju blaginje in popestrile mo`nosti za zagotavljanje socialne varnosti s strani uporabnikov. Izku{nje iz (uspe{nega) poskusa oblikovanja dr`ave blaginje so primerna izto~nica za razmi{ljanje o mo`nih razse`nostih in dometih okoljske dav~ne reforme: o prerazdeljevanju dohodka kot na~inu re{evanja temeljnih problemov, o podro~jih, ki jih reforma zajema, oziroma izpu{~a, o u~inkovanju na raven zaposlenosti, o koalicijah za podporo reformi in o nekaterih vidikih pravi~nosti. I. Spreminjanja brez sprememb Po osnovnih ekonomskih pravilih naj bi trg sam skrbel za siste-mati~no izbolj{evanje u~inkovitosti poslovanja. Ker trg ne deluje v idealnih razmerah, pove~evanje u~inkovitosti povzro~a {tevilne 68 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Nekako okoljska dav~na reforma negativne stranske u~inke, zlasti socialne in okoljske. Da bi jih dr`ava obvladala, ekonomskim akterjem omeji njihovo svobodo (jih obdav~i), s prihodki pa financira odpravljanje {kod. Nekateri pa dvomijo o pravilnosti te formule. Pravijo, da so potrebe po popravkih tem te`je, ~im ve~ je zahtevkov – teh pa je toliko ve~, kolikor dlje so ista pravila uveljavljena (glej prispevek Musgrava). Tudi gospodarska rast (dohodka) je vse po~asnej{a, zaradi ~esar nujno potrebnih popravkov v distribuciji dohodka ni ve~ mogo~e nebole~e financirati – prej ali slej se morajo pove~ati davki ali javni dolg. Zato je prepri~anje, da je mogo~e re{iti probleme samo s prerazdelitvijo, le pogojno sprejemljivo: kon~ni namen mora biti prerazdelitev ekonomskih prilo`nosti (glej prispevek Eve Zver). Socialnovarstvena ali okoljska reforma javnih financ bo uspe{nej{a, ~e bo pove~ala ekonomske prilo`nosti za tiste akterje, ki prispevajo k ve~ji socialni varnosti ali vi{ji kakovosti okolja. Prerazdelitev dohodka, ki ni trajna, ne more trajno re{iti problemov. II. Nekako okoljska dav~na reforma Onesna`evalce je mogo~e k okoljevarstvenemu ravnanju ekonomsko spodbuditi na dva na~ina: z okoljskimi davki ali z (dr`avno) pomo~jo. Obdav~enje pove~uje stro{ke razvrednotenja okolja in ga s tem destimulira. Pomo~ dr`ave je namenjena laj{anju bremena podjetij pri pokrivanju izdatkov za varstvo okolja. S stali{~a okoljskih u~inkov je na~eloma vseeno, ali se dr`ava loteva problemov na prihodkovni ali odhodkovni strani svojih blagajn. Razlika med obema na~inoma je pomembnej{a javno-finan~no. Prvi~, dav~ni prihodki morajo, da bi bili stabilni, izvirati iz osnove, ki jo je te`ko zmanj{ati – prav to pa je nujno, ~e bi hoteli izbolj{ati stanje v okolju; drugi~, pomo~ enim vedno odpre vpra{anja o enakopravnosti drugih, zato so pravila o odobravanju dr`avne pomo~i zelo stroga, njihova namenskost pa omejena. Okoljska dav~na reforma se, kot pove `e ime, nana{a le na reformo davkov, torej javnofinan~nih prihodkov. ^e naj se s to reformo dose`ejo javnofinan~ni cilji, tj. izravna izpad javnofinan~nih prihodkov zaradi zni`anja prispevnih stopenj za zagotavljanje socialne varnosti, potem se s prihodki od novo uvedenih okoljskih davkov ne more poravnati ni~ drugega, niti izdatki za varstvo okolja. Kljub vse vi{jim prihodkom iz okoljskih davkov! O~itno je okoljska dav~na reforma (kot taka) naravnana predvsem na prestrukturiranje dav~nih virov, njena vpliv na okolje pa ostaja v ozadju. Prihodki iz okoljskih davkov se lahko pove~ajo hitro, vendar to nikakor ne velja za javno financirano okoljevarstveno porabo. Obseg porabe za varstvo okolja ni odvisen le od razpolo`ljivosti javnofinan~nih sredstev. Da bi se razpolo`ljiva sredstva dejansko porabila za varstvo okolja, je treba premagati {e celo vrsto institucionalnih ovir: na primer razre{iti lastninsko pravne probleme pri OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 69 Bojan Radej izvajalcih obveznih javnih slu`b varstva okolja, okrepiti zmogljivosti okoljevarstvene uprave za izvedbo nalo`b v varstvo okolja, dograditi in pognati okoljevarstveno normativno kolesje, okrepiti in{pekcijski nadzor in vplivnost, poenostaviti upravne postopke, ~e bi pri{lo do kr{itev predpisov, in podobno. Brez tega se bodo okoljski davki brez te`av pove~evali, to pa se na stanju okolja ne bo bistveno poznalo. Z drugimi besedami, ~e je okolje javnofinan~no zanimivo le zaradi štrgatve’ davkov (glej prispevek Tanje Markovi~-Hribernik), javne finance z okoljsko dav~no reformo niso naredile prav ni~ za varovanje okolja. To bi bil za okoljevarstvenike lahko argument za zahtevo po okoljevarstveno domi{ljeni reformi ne le dav~nega, ampak celotnega javnofinan~nega sistema. Ta bi poleg prestrukturiranja javnofinan~nih virov vklju~evala tudi prestrukturiranje javnih izdatkov. Bolj okoljsko naravnana javna poraba bi morala na primer zmanj{ati (odpraviti) okolju {kodljive subvencije, pove~ati pa okoljsko opravi~ljive. Ker samo zaradi okoljske dav~ne reforme {e ni mogo~e pri~akovati avtomati~nega pove~anja izdatkov za varstvo okolja, bi okolje-varstveniki lahko v paketu okoljske dav~ne reforme zahtevali vsaj zmanj{anje za okolje {kodljivih javnofinan~nih izdatkov in njihovo okoljevarstveno domi{ljeno preusmeritev. Ne nazadnje, tudi reforma sistemov socialne varnosti zajema obe strani javnih financ, prihodke od socialnovarstvenih prispevkov delodajalcev in zaposlenih ter odhodke: pokojnine, pomo~i ... III. Delo za kapital Dr`ave, ki so se odlo~ile za okoljsko dav~no reformo, so jo praviloma spro`ile s hkratno uvedbo energetskega davka (na prodajo energetskih surovin, elektri~ne energije ali emisije pri pretvorbi energije) in zni`anjem stopenj prispevkov za socialno varnost. S tem se je zni`al stro{ek dela, z dvigom cen energije pa pove~al stro{ek zaposlitve kapitala. Pri~akovali bi, da bo to zmanj{alo uporabo energetsko po`re{nega kapitala in pove~alo uporabo delovno intenzivnih tehnologij, kar bi zmanj{alo brezposelnost. Je doslej s spreminjanjem razmerij med cenami dela, kapitala in naravnih sredstev uspevalo povzro~iti tak{ne premike v uporabi produkcijskih faktorjev, kot jih pri~akujejo zagovorniki okoljske dav~ne reforme? Vsekakor to ni odvisno samo od razmerij med cenami produkcijskih faktorjev. Eden klju~nih dejavnikov, ki v vsakem tehnolo{kem procesu dolo~a kombinacijo faktorjev in ga je gotovo treba upo{te-vati, je razmerje njihovih storilnosti. Kadar se storilnost kapitala glede na storilnost dela pove~uje hitreje, kakor se pove~uje relativni stro{ek kapitala (tj. v primerjavi s pove~anjem stro{ka dela), se zaposlitev kapitala spla~a pove~ati kljub dra`itvi kapitala. Vpliv podra`itve energije, ki sta jo izzvali naftni krizi, na zaposlenost ka`e, da so pri~akovanja zagovornikov okoljske dav~ne 70 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Nekako okoljska dav~na reforma reforme o njenih blagodejnih u~inkih na zaposlovanje morda prevelika. Naftna kriza je s podra`itvijo energije spodbudila tehnolo{ke izbolj{ave, se pravi nov kapital, ki pa ni zahteval le manj vse dra`je energije na enoto produkta, ampak tudi manj delovne sile. Se to obeta tudi pri okoljski dav~ni reformi, ki temelji na dra`itvi energije? Ne nujno, to je odvisno od ukrepov, ki bodo spremljali reformo dav~nega sistema. Varovalo, ki bi prepre~ilo, da bi se to zgodilo, bi lahko bili dav~ni ukrepi, pravzaprav njihovi popravki, ki bi odpravili motnje za uporabo do okolja prijaznej{ih in kapitalno ne najbolj intenzivnih tehnologij (o pregledu nekaterih tak{nih tehnolo{kih mo`nosti glej prevod prispevka von Weizsäckerja; o vrsti in u~inkih podpiranja teh tehnologij v Sloveniji glej prispevek Tanje Hribernik-Markovi~). Zaposlitveni u~inek dav~ne reforme bo, ne nazadnje, odvisen od odziva na njene stranske u~inke: ~e se pla~e zaradi inflacije, ki jo reforma povzro~a, ne povi{ajo, in ~e se za u~inek inflacije ne povi{ajo pomo~i brezposelnim, je lahko zaposlitveni u~inek opazen. V EU so ocenili, da bi se raven zaposlenosti po uvedbi davka na CO2 v vsej EU pove~ala za 0,54 % za vsako odstotno to~ko zni`anja prispevnih stopenj, v nasprotnem primeru pa bi bil u~inek pocenitve dela na zaposlenost le 0,27 % (o predstavitvi dosedanjih predlogov EU za uvedbo CO2 oz./in energetskega davka glej prispevek Kaia Schlegelmilcha). ^e bi bilo zni`anje stopenj prispevkov najve~je za tisti segment brezposelnih, ki je najbolj pere~, to je za nizko kvalificirane, bi bil kon~ni zaposlitveni u~inek lahko {e ve~ji. Ocenjujejo, da zni`anje stro{ka dela ne bi pove~alo zaposlenosti visoko kvalificiranih delavcev – povpra{evanje po njih se tako ali tako pove~uje vzporedno s pove~evanjem povpra{evanja po kapitalu. U~inkovanje dav~ne reforme na raven zaposlenosti je odvisno {e od tega, kateri sektor bo nosil breme reforme. ^e bi ob~utnej{e breme nosila industrija, bi se brezposelnost lahko celo pove~ala. Za EU so z modelom QUEST izra~unali, da bo imela reforma najve~ji u~inek, ~e bo temeljila na ramenih gospodinjstev. Celo tu bi bili premiki te`ki, saj je osnova za prispevke za socialno varnost {iroka, predstavljajo jo vsi zaposleni, in stopnja visoka (20 in ve~ odstotkov od pla~e), osnova in stopnja okoljskih davkov pa sploh ne. Tako bi za slabo desetino ni`je obdav~enje dela s stali{~a javnofinan~nih prihodkov odtehtalo povi{anje stopenj energetskih davkov, ki jih pla~ujejo gospodinjstva, za dve tretjini (!). I V. Koalicije v podporo reformi Dr`ava blaginje temelji na socialnem partnerstvu med vlado, predstavniki delavcev in delodajalcev. Prvim zagotavlja socialni mir, drugim izbolj{anje socialnega polo`aja, tretjim pa gospodarsko rast. Za dobro delovanje socialnega partnerstva pa je bilo klju~no nekaj ~isto drugega – zaradi visoke gospodarske rasti je bil prirast dohodka dovolj velik, da je bilo mogo~e probleme re{evati iz prirasta OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA ZI Bojan Radej dohodka. Ko se je gospodarska rast upo~asnila, ni bilo ve~ mogo~e enim dajati, ne da bi morali najprej drugim kaj vzeti, in partnerstvo se je za~elo krhati, pa tudi zaradi socialnih sprememb in globalizacije ni bilo ve~ tako pomembno. Partnerstvo med predstavniki zaposlenih in okoljevarstveniki, ki naj bi ~rpali dvojno dividendo okoljske dav~ne reforme, ima potemtakem druga~no te`o, kakor jo je imelo socialno partnerstvo (o vzpostavljanju koalicije za izvedbo okoljske dav~ne reforme po volitvah v Nem~iji glej prispevek Kaia Schlegelmilcha). Pojdimo z vpra{anjem partnerstva {e za korak naprej in naka`imo {e nekatere druge probleme, ki jih lahko povzro~i okoljska dav~na reforma! Ta zahteva, da se okoljski davki pove~ajo za toliko, da dodatni prihodki odtehtajo izpad zaradi zni`anja stopenj prispevkov za socialno varnost. ^e naj okoljska dav~na reforma zmanj{a brezposelnost, potem mora zmanj{ati stro{ek dela za delodajalce, ki ta stro{ek pla~ujejo. To pomeni, da se z okoljsko dav~no reformo pove~a dele` bremen, ki jih za zagotavljanje socialne varnosti nosijo sami zaposleni. Vsako morebitno zvi{anje stopenj prispevkov bo zato vzpostavilo povsem nasprotno povezavo med stro{kom dela in kupno mo~jo pla~ kakor doslej: stro{ek dela bo ostal nespremenjen, kupna mo~ pla~ bo pa manj{a. Okoljevarstveniki z okoljsko dav~no reformo `rtvujejo del šsvoje’ dav~ne osnove (razvrednotenje okolja) za pove~anje zaposlenosti in financiranje socialne varnosti zaposlenih. Oboje, u~inkovanje okolj-ske dav~ne reforme le na delodajalce in okoljevarstveno `rtvovanje dav~ne osnove, je razlog za to, da med partnerjema za uveljavitev dav~ne reforme, predstavniki zaposlenih in okoljevarstveniki, pride do potegovanja za prihodke iz okoljskih davkov. ^eprav ima vsak dru`beni akter koristi od okoljske dav~ne reforme (glej razpredelnico zgoraj), se bodo med njimi oblikovale koalicije v podporo reformi. Te bodo verjetno povsem druga~ne kakor doslej. Pri okoljski dav~ni reformi ne gre za urejanje razmerij pri delitvi dobi~ka, ampak za prenos nekaterih narodnogospodarskih stro{kov z ramen lastnikov kapitala (zni`ana pla~ila delodajalcev za socialno varnost zaposlenih) na kupce kon~nih potro{nih izdelkov (pla~niki novo uvedenih okoljskih davkov). Denarno breme reforme bodo torej nosili akterji, ki so najslab{e organizirani in vplivni, denarne koristi pa bodo imeli akterji, ki so organizirani najbolje. Tako lahko predvidimo, da odpor zoper uvedbo okoljske dav~ne reforme sploh ne bo pri{el od tistih, ki bodo nosili absolutno najve~je denarno breme reforme. Mo~na in organizirana opozicija je verjetnej{a od tistih, ki jim bo {lo po reformi le relativno slab{e (glede na druge), na primer od nekaterih delov tradicionalnega, energetsko intenzivnega gospodarstva. Zakaj tisti, ki so absolutno na slab{em, ne stopijo v bran svojih koristi? Eden glavnih razlogov je ignoranca. Za ekonomske akterje je ekonomsko racionalno, da se za mnoga vpra{anja sploh ne 72 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Nekako okoljska dav~na reforma zmenijo, kadar so stro{ki za informiranosti visoki, mo`nost, da bo njihov glas odlo~ilen, pa majhna. Poleg tega je te`ko v enotno opozicijo zbrati razpr{eno skupino posameznikov, katerih posa-mi~na izguba je razmeroma majhna. Uspe{na opozicija je javna dobrina, zaradi katere je mo~an tudi motiv zastonjkarstva: vsak izmed prizadetih posameznikov lahko upa, da se bo lahko okoristil z opozicijo drugih prizadetih. To pomeni, da bo opozicija praviloma uporabila manj virov, kakor bi jih morala za u~inkovito za{~ito svojih koristi. ^e naj reforma koristi tudi okolju, jih bodo okoljevarstveniki morali uveljaviti v sodelovanju z šzmagovalci’ reforme: lastniki kapitala in tistimi, ki se jim po reformi relativni polo`aj izbolj{a (jedrska in hidroenergija, energetsko var~ne tehnologije: glej prevod prispevka Ernsta U. von Weizsäckerja). Z okoljskega stali{~a bo koristila vsaka olaj{ava oblikovanja koalicij v podporo varstvu okolja – dr`ava pri tem nima zanemarljive vloge, ~e upo{tevamo, da je kakovost okolja javna dobrina in da zaradi zastonjkarskega motiva potro{nikov te dobrine ni mogo~e vrednotiti ({~ititi) le glede na efektivno, ampak glede na celotno povpra{evanje. šPrikrito’ povpra-{evanje mora dr`ava bodisi sama nadomestiti ali pa olaj{ati organiziranje koalicij, ki bi prevzele to nalogo (glej prispevek Eve Zver). V. Vpliv na pravi~nost Med socialnovarstvenimi in okoljevarstvenimi dav~nimi viri je precej{nja razlika, med drugim tudi v tem, da se za potrebe zagotavljanja socialne varnosti pla~ujejo neposredne dajatve, za okoljsko obdav~enje pa se ve~inoma uporabljajo posredni davki. Okoljska dav~na reforma torej pove~uje prispevek posrednega obdav~enja k celotnim javnofinan~nim prihodkom. Posredni davki so regresivni, kar pomeni, da prejemnikom ni`jih dohodkov nalaga razmeroma ve~je breme obdav~itve kakor boga-tej{im. Vplivu obdav~enja tako osnovnih dobrin, kot so elektrika ali goriva, se ni mogo~e izogniti – to pa najbolj prizadene tiste, ki najve~ji dele` dru`inskega prora~una namenijo za neobhodno potrebno energijo. To so prav prejemniki najni`jih dohodkov. Okoljsko dav~no reformo bi morali zato oblikovati tako, da bi odtehtali njene {kodljive socialne u~inke (kako to nameravajo storiti v Nem~iji, glej v prevodu prispevka Kaia Schlegelmilcha). Da pla~ilna sposobnost morebitnih zavezancev ne bi zavrla okolje-varstvenega u~inkovanja reforme, bi morali zagotoviti, da bi bile stopnje energetskih davkov vsaj delno progresivne: za zelo majhne porabnike in za zelo velike porabnike energije naj bi veljal poseben in nekoliko ugodnej{i re`im (socialna tarifa – tj. oprostitev pla~ila davka za za~etni blok porabe energije za male porabnike; za velike porabnike bi uvedli dav~ne olaj{ave, vendar pod pogojem, da veliki porabniki energije prihranek vlo`ijo v odpravljanje {kode v okolju) kakor za povpre~ne porabnike – prejemnike povpre~nih dohodkov. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 73 Bojan Radej To, da so okoljski davki posredni, pomeni {e nekaj drugega. Breme okoljske dav~ne reforme namre~ nosijo porabniki kon~nih izdelkov. Okoljevarstveno bi bilo zelo za`eleno, ~e bi dav~ni zavezanci lahko kakorkoli vplivali na to, koliko davka bodo morali pla~ati. Na dav~no obveznost zavezancev bi vplivalo marsikaj, kar ni pod njihovim nadzorom. Na primer izbira vhodnih sestavin proizvodnje, razlikovanih po stopnji obdav~itve, in izbira tehnologije (glej prevod prispevka Ernsta U. von Weizsäckerja) so popolnoma pod nadzorom proizvajalcev, ki pa ne pla~ujejo davka. Dav~ni zavezanci imajo, kar zadeva to, zvezane roke. Vpliv kupcev kon~nih izdelkov na koli~ino razvrednotenega okolja, ki ga dobijo skupaj z okoljsko obdav~enim proizvodom, je omejen na izbiro nadomestka za obdav~eni izdelek. Zato bi v sklopu okoljske dav~ne reforme koristili vsi ukrepi, ki bi olaj{ali nadome{~anje med kon~nimi izdelki glede na njihovo energetsko intenzivnost. Vpra{anje, ki si ga zastavljamo nazadnje, pa je, ali kupec lahko vpliva tudi na izbiro proizvodne tehnologije. Tehnologije so precej raznovrstnej{e, kakor lahko presodi kon~ni potro{nik – izdelki, izdelani z nadomestnimi tehnologijami, ve~ine kupcev praviloma niti ne dose`ejo, ~e jih, so pa ob~utno dra`ji ipd. Da bi se temu, kolikor je le mogo~e, izognili, bi bilo treba privla~nost zlasti z energetskega stali{~a nadomestnih tehnologij pove~ati. V okviru ukrepov, s katerimi bi se uveljavila okoljska dav~na reforma, bi zato moralo biti tudi obdav~enje investicijskih dobrin, ki spodbujajo energetsko intenzivne tehnolo{ke re{itve. S tem bi sankcionirali izbiro tehnologije, ki za okolje ni najbolj{a. Ponudniki kon~nih izdelkov bi morali nositi ta del bremena okoljske dav~ne reforme, medtem ko bi porabnik nosil le breme onesna`enja, ki izhaja iz uporabe za okolje najbolj{e tehnologije. Tako bi bila reforma, ki bi posegla v izbiro kon~nih izdelkov in tehnologij ter proizvodnih in upravljavskih praks, pravi~nej{a od sedanjih predlogov okoljske dav~ne reforme (glej prevod prispevka Kaia Schlegelmilcha), pa tudi njeni u~inki na okolje bi bili bolj{i. Glavni dose`ki okoljske dav~ne reforme bodo javnofinan~ni: prestrukturiranje dav~nih virov v korist davkov, ki jih je najla`e pobrati (posredni davki), in ve~ja javnofinan~na stabilnost. Videli smo, da okoljska dav~na reforma fiskalizira okoljevarstvo. Z okoljevarstvenega stali{~a bi bilo bolje, ~e bi okoljska dav~na reforma v fiskalni sistem vnesla ve~ okoljevarstva. Z okoljsko dav~no reformo lahko davkarji pridobijo veliko – to je bogat, nov in za volivce neopore~en dav~ni vir, okoljevarstve-niki pa potencialno pridobijo toliko, kolikor bodo iztr`ili. Pokazali smo, da bi bilo v ta namen treba zahtevati naslednje: 1. zni`anje okolju {kodljivih javnofinan~nih izdatkov in njihovo okoljevarstveno domi{ljeno preusmeritev; 74 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Nekako okoljska dav~na reforma 2. oblikovanje ukrepov, ki bodo olaj{ali oblikovanje koalicij v podporo varstvu okolja; 3. stopnje energetskih davkov, zlasti za manj{e, morda pa tudi za srednje velike porabnike, morajo biti progresivne; 4. pove~ati atraktivnost energetsko in surovinsko var~nih tehnologij in spodbujati poslovanje po okoljsko vzornih praksah. Okoljevarstvena atraktivnost okoljske dav~ne reforme zato v devetdesetih letih ostaja simbolna in animacijska. V pravkar objavljenem poro~ilu o stanju okolja v EU so izrazili pripri~anje, da bo v prihajajo~em desetletju okoljska dav~na reforma stopila v sredi{~e zanimanja tako okoljevarstvene kakor javnofinan~ne politike. Do takrat pa bi bilo za njen nadaljnji razvoj dobro, ko bi bila skromna okoljska pridobitev med okoljevarstveniki najprej sprejeta, potem pa tvorno kritizirana. Tudi zunaj strokovnih krogov. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 75 Richard A. Musgrave Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije Schumpetrova vizija dav~ne dr`ave in njene ume{~enosti v ka-pitalisti~no dru`bo ostaja eden njegovih najbolj izzivalnih prispevkov. Ponuja ne samo dokaj zanemarjen pogled na fiskalno sociologijo, ampak je tudi izreden zgled za to, kako je bil sposoben ekonomske probleme osvetliti v {ir{em dru`benem kontekstu in prikazati logiko dogodkov v takem okviru. Da bi ne storil krivice pisanosti njegovega dela, moram za~eti s pregledom njegovih pomembnej{ih del s fiskalnega podro~ja, ki mu bosta sledila vnovi~no ovrednotenje in prijateljska kritika. @e pred {estdesetimi leti sem bil njegov {tudent, ob~udovalec, poln strahospo{tovanja. Ti ob~utki do njega me prevevajo {e danes, zato upam, da bi se tudi njemu zdel ta moj prispevek vreden truda. Medtem ko ob~udujem {irino in odli~nost njegovih analiz, se namre~ moja spoznanja – pol stoletja pozneje – v bistvenih zadevah razlikujejo od njegovih. A kot se spominjam, je imel pri svojih {tudentih prav to najraje. SCHUMPETROV FISKALNI NAUK Schumpetrov najpomembnej{i prispevek na tem podro~ju je vsebovan v njegovem prvencu Kriza dav~ne dr`ave, spisanem 1918. leta. Dopolnil ga je s poznej{imi razpravami v Deutsche Volkswirt (1926– 1932), v Lowellovih predavanjih (1941) in v svoji vrhunski razpravi Kapitalizem, socializem in demokracija (1942). Osnovne zamisli pa so bile kakopak vsebovane `e v prvencu, prav tako so tudi njegovi poglavitni dokazi ostajali zelo podobni tako leta 1918 kot tudi v letih 1929, 1942 ali 1948. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 77 Richard A. Musgrave KRIZA DAVÈNE DRŽAVE (1918) Schumpetrova znamenita študija je ugledala luè sveta leto dni, preden je bil imenovan za finanènega ministra v koalicijski vladi novo ustanovljene Republike Avstrije. Lahko jo torej beremo tudi kot (teoretièni) pogled na probleme, s katerimi se bo leto dni pozneje dejansko sreèal kot minister, in na program, ki ga bo predlagal. Vendar pa je bila razprava veliko veè kot politièni traktat, ki bi se dotikal le trenutnih problemov Avstrije. Razpravo, s katero raziskuje novo podroèje — ali, kot bi verjetno dejal Schumpeter, s katero postavlja temelje novi vedi, namreè fiskalni sociologiji — je prviè predstavil na predavanju dunajskemu sociološkemu društvu. Zato je razprava vredna pozornosti in se bomo tu osredotoèili nanjo. V tej razpravi se je Schumpeter zoperstavil mnenju, da povojnih problemov Avstrije ne bo mogoèe rešiti, èe se ne bo temeljito spremenila njena gospodarska ureditev. To mnenje je namreè razširil Goldscheid s svojo študijo Dr`avni socializem ali dr`avni kapitalizem (State Socialism or State Capitalism), ki je izšla leto dni prej. Tržni sistem s svojo fiskalno ustreznico—davèno državo—se res lahko zruši, se je strinjal Schumpeter, vendar le kot odgovor na globlji vzrok — strukturne slabosti avstrijske družbe, in ne zgolj zaradi pojava proraèunske krize. Da pa bi lahko doumeli ozadje, ki se na površju kaže kot proraèunski podatki, je treba razumeti povezave med javnimi financami in družbeno strukturo ter raziskati, kako sta vplivala drug na drugega skozi zgodovino. Schumpeter se je strinjal, da je imela fiskalna zgodovina velikanski vpliv na zgodovino držav. S fiskalnimi ukrepi, s tem “pušèanjem krvi gospodarstvu”, potrebnim za zadovoljitev državnih potreb, so ustvarjali in unièevali proizvodnje in oblike gospodarjenja. “V nekaterih obdobjih je mogoèe z njimi razložiti vse pomembnejše dogodke, v veèini obdobij pa pretežni del ... Se veèji od vzroènega pa je simptomatièni pomen fiskalne zgodovine. Duh naroda, njegova kulturna raven, njegova socialna struktura, dejanja, ki jih lahko pripravi njegova politika,... vse to in še veè je zapisano v fiskalni zgodovini. Tisti, ki zna prisluhniti njenemu sporoèilu, bo jasneje kot kjerkoli drugje prav tu zaznal bobnenje svetovne zgodovine.” (Crisis, str. 101) Ta strateška vloga javnih financ je najbolj oèitna v prelomnih obdobjih, ko stare oblike odmirajo in se porajajo nove strukture. To so èasi, ko se stare fiskalne metode znajdejo v krizi. Zatorej “lahko gotovo govorimo o posebnem naboru dejstev, o posebnem naboru problemov in o posebnem pristopu ..., na kratko, o posebnem podroèju, od katerega je moè veliko prièakovati, o fiskalni sociologiji. Eden teh pristopov je za nas še posebej zanimiv, to je pogled na državo, njeno naravo, oblike, usodo, kot se jih vidi s fiskalne strani. Izraz “davèna država” je otrok tega pogleda in raziskave, ki sledijo, so povezane z izpeljavami, ki jih ta pojem povsem oèitno vsebuje.” (Crisis, str. 101) Schumpeter je nato analiziral fevdalno družbo v Avstriji in Nemèiji, sledeè fiskalnim vzrokom za njeno propadanje in temu sledeèe porajanje 78 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije tistega, ~emur pravi sodobna dav~na dr`ava. Podrobnosti je izpeljal iz avstrijskega in nem{kega primera, vendar se enak vzorec prav tako lahko uporabi za Britanijo. V 14. in 15. stoletju zemlji{ki gospod (Landesherr) ni bil absolutni vladar, temve~ je svojo mo~ delil s posestniki in ni`jo gospodo. Brez obvezujo~ega pojmovanja oblasti je vsak od vladarjev {tel svoje ozemlje za osebno dedi{~ino, s katero je lahko razpolagal, kot se mu je pa~ zdelo primerno. Zaradi te univerzalnosti njegovega kraljestva ni bilo nobene razlike med zasebno in javno sfero. Ker sta bili obe zdru`eni v eno celoto, se ni mogla uveljaviti sodobna zasnova dr`ave, ki zahteva razlikovanje med zasebnim in javnim. Vladar je moral kot upravljavec svojih zadev tudi pokriti svoje stro{ke. Primarni vir dohodkov je bila njegova lastna zemlja in dajatve, ki so jih pla~evali njegovi kme~ki tla~ani. Poleg tega so prihodke prina{ale dolo~ene fevdalne pravice, npr. kovanje denarja ali carine, pa tudi darila pod-lo`nikov in cerkveni prispevki. Vendar ti dohodki niso bili davki. Razlikovanje med zasebnim in javnim pravom, ki je bistveno za zasnovo obdav~evanja, ni obstajalo. V 15. in 16. stoletju je vse ve~ dvorov klonilo pod bremenom finan~nih te`av, ki so jih povzro~ile neu~inkovitosti pri upravljanju njihovih obmo~ij in vse ve~jih stro{kov vojne. ^eprav je to privedlo do krize posameznih dvorov, bi bilo lahko popravljeno znotraj sistema. “Dokler je vzrok naklju~en, to je dokler ne izhaja iz notranje logike sistema, in dokler se lahko zdravila najdejo znotraj sistema (v tem primeru u~inkovitej{e upravljanje), tako dolgo je propad morda lahko zanimiv za zgodovinarje, ne pa za sociologe.” (Crisis, str. 105) Kot tisto, kar bi bolj zanimalo sociologe, je Schumpeter izpostavil nara{~ajo~i obseg raznovrstnih storitev, ki jih je moral dvor zagotavljati svojim podlo`nikom, da bi ohranil njihovo lojalnost. Ko se je plemstvo za~elo ~utiti kot neodvisna gospoda, vpoklic podlo`nikov ni ve~ zagotavljal zanesljive osnove za voja{ko podporo. Zato so se bili prisiljeni zate~i k najemni{ki vojski, to pa je pomenilo stro{ek, ki ga tradicionalni viri dohodka niso bili sposobni pokriti. Schumpeter meni, da izum smodnika ni bil odlo~ilni dejavnik, saj bi se tudi fevdalne vojske lahko nau~ile uporabljati to inovacijo. Pomemb-nej{e je bilo razpadanje vezi v fevdalni dru`bi, ki je nalo`ilo dvoru ve~ja bremena vojn. Fevdne pravice so de facto postale dedne in podlo`niki so se za~eli po~utiti kot neodvisna gospoda. Ta proces je s svojo “patrimonizacijo osebnosti” povzro~il ranljivost stare ureditve in njenih fiskalnih temeljev. “Tukaj imamo jasen, u~beni{ki zgled, kaj je mi{ljeno s krizo fiskalnega sistema: o~itno, neprostovoljno, neprestano propadanje zaradi neizogibnih dru`benih sprememb.” (Crisis, str. 106) Vladar se je zadol`il, zato je v imenu skupnih interesov, kot je na primer vojna proti Turkom, moral zaprositi za pomo~ posestnike. Ko so na to pristali, je bila izni~ena varnost pred dav~nimi zahtevami, ki so jo dotlej u`ivali. Ker pa niso zaupali vladarjevi porabi zbranega denarja, so oblikovali svoje lastne dav~ne sisteme in te dohodke uporabljali tudi za lastne namene. “Oblikovala se je zasebna sfera, ki naj bi se zdaj kot OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 79 Richard A. Musgrave prepoznaven element soo~ila z javno sfero. Iz šskupne nuje’ se je rodila dr`ava.” (Crisis, str. 101) Temu je sledila borba, s katero si je vladar pridobil nazaj dr`avni{ke mo~i, vendar pa so njegove nekdanje dedne pravice postale pravice dr`ave. “Sedaj je bil on dr`ava” (Crisis, str. 106), ne pa ve~ vladar svojega kraljestva. Poznej{i vzpon sodobnih demokracij je nato dr`avni{ke mo~i iztrgal iz rok vladarja in jih predal volivcem, s ~imer se je {e ostreje za~rtala meja med zasebno in javno sfero. Sodobna dr`ava, je zatrjeval Schumpeter, ne more obstajati tam, kjer so vsa sredi{~a `ivljenja v skupnosti. Nastane lahko samo tam, kjer so se vezi skupnosti razrahljale in se je osrednje te`i{~e preneslo na posameznika – sprva na ni`jo gospodo in pozneje na volilca. “Samo tam postane dr`ava potrebna in samo tam se porodi zaradi šskupne potrebe’,” ali “zato, ker vseobsegajo~a skupnost, ki razpade, obdr`i nekatere funkcije, kakr{nekoli `e so, ki jih novo oblikovane posami~ne avtonomije niso voljne ali zmo`ne prevzeti.” Prav zaradi tega razloga dr`ava ne more biti sama sebi namen, temve~ je lahko le stroj, ki slu`i tem skupnim namenom. “Del njene narave je, da stoji nasproti posameznikovi sebi~nosti kot zastopnik skupnih namenov.” (Crisis, str. 101) Toda ~eprav je bilo {e vedno treba slu`iti skupnemu namenu, je bil ta namen oropan lastnih ekonomskih sredstev. Ko posameznik sam gospodari zase, je treba vzpostaviti prenosni mehanizem. “Prav zato so fiskalne zahteve znak `ivljenja sodobne dr`ave. Prav zato ima šdavek’ toliko opraviti z šdr`avo’, da se lahko izraz šdav~na dr`ava’ skoraj ozna~i za pleonazem. In prav zato je fiskalna sociologija tako uporabno orodje za teorijo dr`ave.” (Crisis, str. 110) Vendar, ko se enkrat dr`ava vzpostavi, ko postane dru`bena institucija, se kmalu razvije in raz{iri v dejanja, “ki jih ni ve~ mogo~e razumeti zgolj s fiskalnega stali{~a in so jim finance pomo`no orodje. ^e so finance ustvarile in oblikovale sodobno dr`avo, sedaj dr`ava po svoje oblikuje in {iri njih ... globoko v meso zasebnega gospodarstva.” (Crisis, str. 110) Ob interesih posameznikov, ki so gonilo me{~anske dru`be, obstaja dr`ava kot gospodarski zajedavec. Fiskalni potencial dr`ave je vendarle omejen z dav~no zmo`nostjo zasebnega gospodarstva. “Davek ne sme zahtevati od ljudi toliko, da bi zgubili finan~ni interes za proizvodnjo.” (Crisis, str. 112) Stopnja posrednih davkov na posamezne dobrine je lahko prignana do to~ke, ko se donosi za~no manj{ati. Medtem ko so lahko monopoli in zemlji{ke rente brez {kode obdav~eni, pa obdav~evanje podjetni{kih dobi~kov kot nagrade za inovativnost zavira napredek. Obdav~enje obresti ogro`a tvorjenje kapitala1 in “dodatne obdav~itve” vi{jih dohodkov zavirajo trud. “Pomembno je, da je mo`ni dav~ni donos omejen ne le z raz-polo`ljivimi viri obdav~evanja, zmanj{animi za `ivljenjski minimum obdav~enega subjekta, temve~ tudi z naravo gonilnih sil v gospodarstvu.” (Crisis, str. 115) Spo{tovati je treba var~evanje, nalo`be in podjetni{ki duh, klju~ne gonilne sile gospodarske rasti. 1 Izraz capital formation prevajamo kot tvorjenje kapitala, ~eprav se je zlasti v okviru nacionalnega ra~unovodstva uveljavil izraz oblikovanje kapitala (op. prevajalca). 80 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije Medtem ko se je davèna država ohranjala kljub narašèajoèim stroškom uprave in vojn, so ji spremembe odnosa do lastnine in zahteve po socialnih izdatkih napovedovale bolj zlovešèo prihodnost. Lahko bi namreè povzroèile krizo, ki je davèna država ne bi uspela preživeti. “Smisel njene organizacije se nahaja v neodvisnosti zasebnega gospodarstva, zato država izgubi svoj smisel, èe te avtonomije ne more veè spoštovati.” (Crisis, str. 116) Takrat bo davèna država propadla. Takšna bi kaj lahko bila usoda Avstrije, je sklenil Schumpeter, vendar ne zaradi nesposobnosti, da bi se spoprijela z ekonomskim problemom, ki ga je prinesel konec prve svetovne vojne. S to težavo se da spoprijeti v okviru tržnega gospodarstva in njegove davène države. Ker so breme realnih stroškov vojne že utrpeli, bi bilo treba samo zmanjšati finanèno likvidnost, uravnotežiti proraèun in se pozabavati z dolgom. To se da storiti bodisi z uvedbo novih davkov bodisi z enkratno odmero davka na kapital, katerega prihodki bi se uporabili za poplaèilo banènih dolgov, s èimer bi se zmanjšal presežek ponudbe denarja in javni dolg. Katerakoli od teh rešitev je mogoèa znotraj prevladujoèe oblike družbenogospodarske organizacije in brez ogrožanja najnujnejše potrebe po tvorjenju kapitala. Iz tega torej sledi sklep, da “v tem, edinem bistvenem pomenu, krize davène države ni.” (Crisis, str. 130) “Naše dokazovanje,” je dodal v znaèilni schumpetrski izzivalnosti, “ni mišljeno kot povelièevanje svobodnega trga kot poslednje besede modrosti. Nimam navade, da bi naše mešèanstvo kronal z lovorovimi venci. Vsekakor pa lahko stori prav tisto, kar je treba. Nobeno spoznanje o njegovi ozkosti in kulturni revšèini tega dejstva ne zmanjšuje.” (Crisis, str. 130) Šele potem, ko je gospodarstvo zasièeno s kapitalom, “se je mogoèe veseliti neizogibne upoèasnitve zgolj gospodarskega razvoja, kar je znaèilni spremljevalec socializma, saj socializem pomeni osvoboditev življenja in njegove odtujenosti od gospodarstva ... Ta ura še ni napoèila ... Vendarle pa ta ura bo prišla ...” (Crisis, str. 130) A prišla bo le prek boljše proizvodne moèi kapitalistiènega sistema in sprijaznjenja z njegovo omejeno davèno državo. NAÈRT REFORME, 1919 Po objavi njegove razprave o davèni državi je bil Schumpeter imenovan v Nemško socializacijsko komisijo in pozneje za finanènega ministra v Rennerjevi koalicijski vladi novo nastale avstrijske republike. Sooèen z obnovo povojnega gospodarstva je imel možnost, da priporoèila iz svoje razprave izpelje v praksi. Takojšen cilj, kot je bil predstavljen v ambiciozno zastavljenem naèrtu reforme, je bil zaustaviti tiskanje denarja, ponovno pridobiti zaupanje posojilodajalcev, uravnotežiti proraèun in pritegniti tuji kapital (Reform Plan, str. 344). Kot je že bilo napovedano v Krizi davène države, naj bi bil glavni ukrep enkratna obdavèitev kapitala, ki bi se delno odplaèala v treh letih, z iznièenjem prihodkov pa bi se zmanjšala presežna lik- OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 81 Richard A. Musgrave vidnost in vzpostavila trdnost valute. Za preostanek bi jam~ili z dajatvijo iz dohodkov zasebnega kapitala, s ~imer bi pritegnili tuji kapital, saj bi se s~asoma pove~alo zaupanje v odpla~evanje dolga. Poleg tega naj bi pri{lo do dav~ne reforme, ki bi vklju~evala pove~anje obdav~itve srednjih dohodkovnih razredov, za{~ito zgornjih dohodkovnih razredov z mejno dav~no stopnjo 33 odstotkov in povi{anje posrednih davkov na porabo blaga, ki ni nujno potrebno. Spet se je osredoto~il na za{~ito vloge kapitala v procesu obnove. Ne presene~a, da je Schumpetrov finan~ni na~rt prejel le borno podporo socialisti~nih vodij vlade, vnetih za delno socializacijo gospodarstva. Ali je Schumpeter podpiral socializacijo ali ne in kaj je bilo s tem mi{ljeno, ostaja {e vedno nejasno, vendar pa ne presene~a, da se je njegova dokaj neskladna vloga v vladi, ki so jo vodili socialisti, s tem pa tudi njegovo edino sodelovanje pri dejanskem vodenju politike, kon~alo `e po komaj osmih mesecih. RAZPRAVE O POLITIKI, 1926–1932 V letih za tem je Schumpeter za~asno nehal pisati o fiskalnih zadevah, vendar se je k tej temi povrnil leta 1926, ko je prevzel katedro za javne finance v Bonnu. Njegovi zapisi so, resda bolj kot komentarji o teko~ih fiskalnih zadevah kakor akademske naloge, bili objavljeni kot razprave v Deutscher Volkswirt, takratni vodilni ekonomski reviji weimarske republike. Izhajajo~ iz svojih zgodnej{ih del, so bile najpomembnej{e teme (1) osrednja vloga javnih financ v ekonomski politiki, (2) spoznanje, da je zmo`nost obdav~evanja omejena, {e posebej s skrbjo za tvorjenje kapitala, in (3) nujnost nadomestitve zastarelega sistema dohodnine. Fiskalna politika kot ekonomska politika. Fiskalna politika, kot jo je videl Schumpeter, je bila pomemben, celo osrednji del ekonomske politike. “Vidik dav~ne pravi~nosti je bil odlo~ilen na prelomu stoletja, vendar pa lahko v bolj nesre~nih okoli{~inah postane nesmiseln in zgolj prazno besedi~enje.” (Essays, str. 64) Zdaj je pomemben vpliv ob-dav~enja na gospodarstvo, na tvorjenje kapitala in na rast. ^eprav je bila inflacija premagana in zahtevki po vojni od{kodnini urejeni z Youngovim na~rtom, nem{ko gospodarstvo v dvajsetih letih tega stoletja ni o`ivelo tako, kot bi pri~akovali. Klju~en pogoj za to je bilo ponovno ustvarjanje iz~rpane zaloge kapitala, da bi to dosegli, pa je bila potrebna fiskalna reforma. Politi~ni preudarki niso dovoljevali zmanj{anja izdatkov, zni`anje davkov pa bi pod`galo inflacijo. Fiskalna reforma bi torej morala biti izpeljana kot prihodkovno nevtralna dav~na reforma. Schumpeter je sprejel to omejitev, vendar s pridr`kom, da taka reforma ne bi kaj dosti dosegla. Potrebna bi bila izjemno obse`na reforma, kot so jo izvedli v Britaniji v letih 1842 in 1853. Omejenost zmo`nosti obdav~evanja. ^e naj bi bilo tr`no gospodarstvo uspe{no, kot je Schumpeter spet dokazoval, bi se morale 82 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije spo{tovati omejitve zmo`nosti obdav~itve. ^eprav ni nobene to~no dolo~ene to~ke, na kateri je dose`ena meja {e znosne ravni obdav~itve, je treba pojem razumeti. Koliko je mo~ pobrati z davki, se ne sme izra~unavati kot prese`ek celotnega proizvoda nad osnovno porabo. Del tega proizvoda je treba nameniti za nadomestitev in porast zaloge kapitala in za pove~anje storilnosti z inovacijami. Ker se poraba ne zmanj{uje zlahka, se s pove~anjem dele`a davkov v dru`benem dohodku pove~uje obremenitev pri tvorjenju kapitala in s tem zavira gospodarska rast. Prenos sredstev iz zasebne v javno porabo pa vsekakor ni edina te`ava. Spremeni se obna{anje davkopla~evalcev in obremenitev pre-se`e znesek zbranih prihodkov. Napa~no bi bilo, ko bi davke, uvedene za pla~ilo doma~ih obresti, izvzeli iz izra~una bremena, kot je predlagal sir Josiah Stamp. Breme ostaja, ~eprav sredstva niso prenesena v javno porabo. Druga~e bi lahko pri{li do sklepa, da davki ne prina{ajo nobene obremenitve, ~e so le neposredni stro{ki javnih storitev enaki vrednosti iz njih izhajajo~ih koristi. Bodo~e breme se razlikuje glede na to, kaj je obdav~eno. ^e za~-nemo z vplivom na vire dohodka, se lahko obdav~ijo, ne da bi pri{lo do izkrivljajo~ih u~inkov, rente in monopolni dobi~ki, ne pa tudi pla~e, obresti in dohodki iz tveganj. [e posebej ob~utljive, pa tudi nadvse pomembne za gospodarski napredek so podjetni{ke nagrade za ino-vativnost. ^e pogledamo vpliv na uporabo dohodkov, bo progresivna obdav~itev visokih dohodkov {e posebej {kodila tvorjenju kapitala in najpomembnej{i posami~ni ukrep reforme bi moral biti razbremenitev prihrankov (Essays, str. 62). Schumpeter je nato nem{ki dohodnini o~ital, da je z mejno stopnjo 40 odstotkov pretirano progresivna, in pozval, naj se obdav~evanje preusmeri z dohodkov na potro{njo. Dav~na olaj{ava za tvorjenje kapitala, tako je dokazoval, “ni `rtvovanje enega razreda v dobro drugega, temve~ `rtvovanje vseh v dobro prihodnosti za vse.” (Essays, str. 115, 121) Nem{ka fiskalna reforma, 1929. Schumpetrova priporo~ila za fiskalno reformo so podpirala celovit program, ki ga je ponudil Gustav Stolper, urednik Deutscher Volkswirt, ~lan Reichstaga in vodilni ekonomski strokovnjak Demokratske stranke. Ta program, ki je v bistvenih to~kah podoben reformnim predlogom zadnjih let, je vklju~eval ostro pove~anje osnovnih odbitkov pri davku na dohodek, s ~imer bi bili prete`no izvzeti delavci in mali podjetniki, kot tudi zni`anje mejne stopnje obdav~itve najvi{jega razreda na 33,5 odstotka. Nekatere druge davke na poslovne prejemke in kapitalske dohodke, vklju~no s tradicionalnim Gewerbesteuer (obrtnim davkom), naj bi prav tako odpravili. Izpad prihodkov, ki bi nastal zaradi tega, naj bi nadomestili donosi iz toba~nega monopola in rahlo pove~anje davkov na premo`enje in dedi{~ino. Poleg teh prilagoditev obdav~itve na ravni dr`ave naj bi se zmanj{ali transferji iz neposrednih davkov ni`jim ravnem oblasti, hkrati pa naj bi te prosto razpolagale s prihodki od prometnega davka in davka na alkoholne pija~e. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 83 Richard A. Musgrave Vzpon in padec dohodnine. V naslednji temi dokazuje, da dohodnina ne more ve~ igrati svoje tradicionalne vloge in bi jo moral nadomestiti davek na potro{njo. Uvedba dohodnine v Britaniji z reformami 1842. in 1853. leta in nato tudi drugod ni bila naklju~na, ampak odseva “neustavljivo logiko stvari” (Essays, str. 127). Prej{nje oblike prihodkov so postale zastarele in nastopil je ~as dohodnine – “davka me{~anskega liberalizma” (Essays, str. 127). Dohodnina kot neposredni davek je jasno pokazala, kdo pla~uje, zato naj bi omogo~ala pravi~no razporeditev bremen. Prebivalci so jo tako sprejeli kot primeren prispevek k omejenim stro{kom njihove minimalne dr`ave. S tem, ko ni vplivala na to, kako se dohodek potro{i, je breme razporejala na ne-intervencionisti~en na~in. V razmerah, ko je bilo veliko {tevilo ljudi zaposlenih v majhnih podjetjih na konkuren~nem trgu, je pobiranje na ravni prejemnika predstavljalo najbolj{i na~in, s katerim se je dosegel vir obdav~enja. Skratka, dohodnina je bila “fiskalni izraz naj~istej{ih na~el ekonomske politike liberalnega obdobja” (Essays, str. 127). Vendarle – je nadaljeval Schumpeter – pa takih razmer ni ve~. Prvi~, trga ne sestavlja ve~ veliko malih podjetij in dohodek ne izhaja ve~ iz lastni{tva in samozaposlitve. Drugi~, dohodnina kot glavni vir dohodkov je lahko u~inkovita le, ko je raven izdatkov nizka, kot je bilo zna~ilno za minimalno dr`avo liberalnega obdobja (Essays, str. 130). Prora~uni pa so se zelo pove~ali in dav~ne stopnje so narasle do nevzdr`nih vi{in. Ko stopnje prese`ejo 20 ali 25 odstotkov, postane dohodnina razdiralna, zlomi se voljnost davkopla~evalcev za izpolnjevanje obveznosti in prisila ni ve~ u~inkovita. Dohodnina tudi ne bo ve~ pridobila svoje nekdanje veljave, ~etudi bi se stopnje prepolovile. “Nikoli ve~ ne bo na~elo zasebnih zaslu`kov dele`no moralnega odobravanja ve~ine, nikoli ve~ ne bosta anti-intervencionizem in omejevanje dr`ave osrednji vodili ekonomske politike.” (Essays, str. 131) Zavra~anje davka na dedi{~ino. Pove~anje davka na dedi{~ino zavra~a, saj naj bi bil dvojno {kodljiv za var~evanje. Medtem ko se teko~i davek na premo`enje praviloma pla~uje iz rednih dohodkov, pa davek na dedi{~ino ~rpa iz jedra pretekle akumulacije. Pove~anje davka na dedi{~ino bi bilo torej upravi~eno le v skrajni sili, ~e ne bi bilo nikakr{ne druge poti za zmanj{anje primanjkljaja (Essays, str. 104, 106). Obdav~evanje potro{nje. Kot najpomembnej{e je Schumpeter pozival, naj se dav~na reforma usmeri v nadomestitev tradicionalne dohodnine z davkom, ki bo temeljil na potro{nji, Verbrauchseinkommensteuer (Essays, str. 132). Tako bi ne prihajalo ve~ do dvojne ob-dav~itve kapitalskih dohodkov, davek na potro{njo pa se ka`e kot edina prava oblika davka na dohodek. Priznava, da obstajajo tehni~ne te`ave, ki izvirajo iz tega, da bi bilo treba od osnove od{teti prihranke, vendar se mu ne zdijo ni~ bolj zahtevne od tehni~nih operacij pri dohodnini, ki naj bi jo s tem nadomestili (Essays, str. 126). Sprememba osnove naj bi bila “splo{no sprejemljiva”, je dokazoval, saj bi “razen tega vse ostalo enako” (Essays, str. 125). Ker pa se skoraj{nji prehod k davku na osebno potro{njo ni zdel 84 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije uresni~ljiv, je Schumpeter pozval, naj se v prvem koraku v ve~jem obsegu uporabi prometni davek. Ker se njegovo breme razlikuje po posameznih proizvodnjah glede na stopnjo navpi~ne povezanosti, resda povzro~a motnje, vendar je to treba vzeti v zakup, saj noben davek ni popoln in so vsi tujek v kapitalisti~nem procesu. [e ve~, kot je bilo predlagano v Stolperjevem na~rtu, se razlikovanju lahko izognemo z uporabo tako imenovanega povpre~ninskega pristopa. V Avstriji se je uporabljal tako, da je do obdav~itve pri{lo le v eni fazi, in sicer v tisti, ki je bila najprimernej{a za dolo~eno proizvodnjo, stopnje pa so bile dolo~ene tako, da je bila dejanska obdav~enost kon~nega proizvoda enaka za vse. Kot bo razvidno iz nadaljevanja, se zamisel o davku na dodano vrednost {e ni izoblikovala. Skupna prednost prometnega davka in dohodnine naj bi bila splo{na uporabnost. Zatorej “se njegovo breme gladko porazdeljuje po koti~kih in {pranjah gospodarskega toka in s tem povzro~a kar se da majhno {kodo. Le obdav~evanje z inflacijo se glede tega obnese bolje.” (Essays, str. 108) ^eprav gre za splo{ni davek, pa bi bilo preve~ enostavno predpostaviti, da njegovo celotno breme pade na ple~a potro{nikov. Tako kot Marshall je tudi Schumpeter verjel, da se breme kakr{nihkoli davkov razprostre bolj ali manj na {iroko in da prometni davek pri tem ni nobena izjema. [e ve~, ~e bi se ga dalo popolnoma prevaliti na kupca, bi povzro~il splo{no zvi{anje ravni cen, to pa se ne bi moglo zgoditi brez pove~anja ponudbe denarja. Fiskalni federalizem. V takrat `ivahni razpravi o federalizmu ali centralizmu v weimarski republiki je bilo osrednje vpra{anje razdelitve fiskalnih pristojnosti med ravnmi oblasti. Schumpeter se je problema lotil na {iroko. Srednji ravni oblasti (Länder) je pripisal le obrobno vlogo, mo~no pa se je zavzemal za neodvisne lokalne finance. Ker bi temeljile na davkih na posest in na potro{njo, bi opiranje na lokalne finance pove~alo stopnjo odgovornosti davkopla~evalcev, medtem ko bi dav~na konkurenca in vzpostavitev dav~nih oaz slu`ila kot sredstvo za vzpostavitev fiskalne discipline. Dotacije ni`jim ravnem so upravi~ene, ~e so namenjene podpori tistih funkcij, ki jih izvajajo za osrednjo oblast ali jih osrednja oblast od njih zahteva, sicer pa ne (Essays, str. 89). Te razlage izpred {estih desetletij se zopet zelo ujemajo s sedanjimi razpravami. LOWELLOVA PREDAVANJA (1941) Schumpeter je menil, da so avstrijske finan~ne te`ave leta 1918, podobno kot nem{ke deset let pozneje, sicer resne, vendar jih je v dobr{ni meri mo~ re{iti z ustreznimi dav~nimi reformami in vsekakor znotraj meja dav~ne dr`ave. Do konca tridesetih let je to stali{~e izpodrinilo bolj ~rnogledo stali{~e. V Lowellovih predavanjih, podanih 1941. leta, je Schumpeter Zdru`ene dr`ave v tridesetih letih videl kot pojem “popolne neorganiziranosti, popolnega nezaupanja v norme, dvoma tako v stare dru`bene odnose kot v nove, moralnega razkola.” OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 85 Richard A. Musgrave (Lecture, str. 361) Ta razkol je potem povzro~il destruktivno fiskalno in napa~no usmerjeno pla~no politiko. Progresivno obdav~enje, ki so ga vpeljali kot sredstvo prerazdelitve, je zaviralo nalo`bene mo`nosti in postavljalo var~evanje v podrejeni polo`aj. Javne izdatke, ki naj bi spodbudili gospodarstvo in bi bili sicer primerni za dolo~en ~as v obdobju recesije, so uporabljali neodgovorno in tako, da so sami sebe ohranjali prek razumne meje, s ~imer so izrinjali tvorjenje kapitala. Ob predpostavki, da se bo Amerika vklju~ila v vojno (~eprav ta mo`nost ne bi bila dobrodo{la), bo to povzro~ilo potrebo po drasti~nem pove~anju obdav~itve. Prihodnosti, je dodal, se ne da napovedati, saj je odvisna od naklju~nih dogodkov, in ~eprav je kapitalisti~ni proces samouni~ujo~, ni nujno, da je tudi `e zastarel. Sloji, ki so njegovi nosilci, so {e vedno navzo~i, zatorej “boj za kapitalisti~no civilizacijo ni brezupna naloga”. (Lecture, str. 399) KAPITALIZEM, SOCIALIZEM IN DEMOKRACIJA (1942) Schumpetrovo najpomembnej{e sociolo{ko delo, Capitalism, Socialism and Democracy (Kapitalizem, socializem in demokracija), je bilo priob~eno 1942. leta in je podrobneje obravnavalo teme, vsebovane v Lowellovih predavanjih. Prevladujo~a tema je zopet prikaz propadanja kapitalizma in {kodljivosti javnih financ, ki k temu prispevajo. Preu~il je Marxov model in ga tako hvalil kot kritiziral. Za Britanijo, ki jo tako ob~uduje, opa`a, da postaja vse bolj administrativno urejeno gospodarstvo, kar vodi k propadu zasebnega podjetni{tva. Ker ga {~iti njegov dobro vzgojeni parlamentarni sistem, se bo pravni okvir kapitalisti~ne ureditve sicer formalno ohranil, vendar pa se bo razla{~anje me{~anstva nadaljevalo, pa ~eprav samo z nerevolucionarnimi sredstvi pla~ne in dav~ne politike. [e bolj ~rnogleda – ~e je to sploh mogo~e – pa je bila Schumpetrova ocena za ZDA. Tam so sloje z vi{jimi dohodki s programom New Deal razlastili {e pred vojno (Capitalism, str. 302). ^eprav ni bilo organizirane delavske stranke, se je izkazalo, da pritiski interesnih skupin niso ni~ manj mogo~ni. Tudi tisti, ki socializma ne odobravajo, so se morali sprijazniti s tem, da je za`elena ve~ja dohodkovna izena~enost (Capitalism, str. 32) in “svoboda investiranja je v razmerah sodobnega ob-dav~enja izgubila svojo bolj{o stran” (Capitalism, str. 412). Dopustil je mo`nost, da bi katera od oblik delavskega kapitalizma lahko obstala, vendar pa ne kapitalizem v pravem pomenu besede, tj. “sistem vrednot, pogled na `ivljenje, civilizacija neenakosti in dru`inskega dohodka” (Capitalism, str. 412). Kapitalizem sam sebe razkraja s svojo uspe{nostjo. Korakanje v socializem, opredeljeno kot prenos nadzora nad proizvodnjo v roke dr`ave, se bo nadaljevalo (Capitalism, str. 409). Bralcu vzbudi vtis, da je tako pozno le {e malo mo`nosti za preobrat. Ker pa je bil obdol`en, da je njegov pogled preve~ porazen, si je v predgovoru k drugi izdaji – spet enkrat – odprl zasilni izhod: “Le ozra~je, v katerem je 86 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije to poroèilo sprejeto, je lahko porazno. Posadka lahko ždi in se zapija. Vendar pa se lahko tudi zapodi k èrpalkam.” (Capitalism, str. IX) PLAÈNA IN DAVÈNA POLITIKA V PREHODNIH DRUŽBENIH OBDOBJIH (1948) Schumpetrovo pisanje o fiskalni politiki se konèa z osnutkom zapiskov za predavanja, ki kažejo, kako dosledna so bila njegova stališèa skozi desetletja. Predstavljajo njegovo zadnjo priložnost, da pregleda svoj veliki program. Primerja tri scenarije. V laissez-faire kapitalizmu se plaèe izenaèijo z mejnim produktom, proraèun je uravnotežen in javni izdatki so kar se da majhni. Davki, kot pri Gladstonovi dohodnini, ne vplivajo na ekonomsko obnašanje. V pravem socializmu se plaèe ne izplaèujejo. Vsi donosi pripadajo vladi, potrebe proraèuna se pokrivajo pri viru, posameznikom pa se plaèuje ne glede na mejni produkt. Potrebe po obdavèevanju ni. Plaèna in davèna politika v prehodnih družbenih obdobjih pa ne sledi nobenemu takšnemu èvrstemu vzorcu. Plaèe se izplaèujejo, vendar so urejene s predpisi, proraèun ima primanjkljaj, obdavèevanje pa služi prerazdelitvenim ciljem. Liberalni kapitalizem in popolni socializem sta “èisti” oziroma “brezmadežni” družbi s svojo notranjo logiko in doslednimi rešitvami. Tega pa ni moè trditi za prehodna okolja, kot sta na primer britansko in okolje Združenih držav, ki se otepata z nasprotujoèimi se interesi in nimata jasnih rešitev. ALI BO DAVÈNA DRŽAVA PREŽIVELA? Ni moè trditi, da je s podanim pregledom Schumpetrove davène države in njene fiskalne logike zajeta vsa polnost njegove vizije, vendar pa bi moral zadostovati za oris njegovih glavnih naukov. Sedaj se lahko posvetimo ocenjevanju njegovega sporoèila, zaèenši z davèno državo in njeno krizo, temu pa bosta sledili vloga dohodnine in naloga fiskalne sociologije. IZVOR DRŽAVE Schumpetrov pogled, da so državo ustvarile fiskalne potrebe, odraža kljuèno zgodovinsko vlogo, ki jo je pripisoval fiskalnim zadevam. Iz opredelitve države kot davène države sledi, da se je institucija države lahko razvila le hkrati z obdavèevanjem; in prek potrebe po obdavèevanju, ki je pogojeno z loèitvijo zasebne od javne lastnine, je bil nastanek države povezan z rojstvom trga kot zasebne gospodarske sfere. Osredotoèenje na te povezave je prodoren prispevek, ki pa pušèa odprto nadaljnje vprašanje: zakaj vladar ni mogel veè uèinkovito zahtevati proizvoda svojih podložnikov in zakaj je ob tem prišlo do razvoja zasebne osnove obdavèevanja. Kot so opazili zgodovinarji, so lahko spremembe davène osnove tako simptomi in posledice kot tudi OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 87 Richard A. Musgrave vzroki nastanka dr`ave (Swedberg, 1991 b, str. 96). Ker je vse, kar so proizvedli podlo`niki, “pripadalo” gospodarju, torej v fevdalnem sistemu dr`ave ni moglo biti. ^e pa na{ pogled ni tako zelo pravni{ki in ~e pogledamo prikrite odnose v sociolo{kem smislu, bi vladarja in podlo`nike kaj te`ko imeli za skladno enoto. Kot je zapisal Marx, je to, da je vladar jemal proizvode podlo`nikov, `e bilo prisvajanje z zemlji{ko rento in obdav~evanjem, vendar z druga~nimi oblikami prenosov. Kljub temu pa je Marx, tako kot Schumpeter, povezal potrebo po obdav~evanju s prikrito spremembo v gospodarski strukturi in dejansko {e prej kakor Schumpeter ugotavljal, da se “za opustitvijo obdav~evanja skriva opustitev dr`ave” (Sultan, 1925, str. 77). MODELI PROPADA Pojem “dav~na dr`ava” je skoval in njeno “krizo” najprej oznanil Goldscheid v State Socialism or State Capitalism, {tudiji, ki je bila objavljena 1917. leta, leto prej kot Schumpetrova razprava. Goldscheid pravi, da je Schumpeter pozneje podrobneje razvil njegove zamisli: “er hat es dann weitergesponnen” (Goldscheid, 1925, str. 177). Verjetneje je, da so njune zamisli nastajale ob istem ~asu. Na prelomu stoletja je potekala `ivahna razprava o znanstvenosti sociologije, tudi o vrednotenju nem{ke zgodovinske {ole in o metodologijah, ki so primerne za dru`bene znanosti v nasprotju z naravoslovnimi. Razpravljalo se je o delu, ki je postavilo temelje fiskalni sociologiji, Hilferdingovem Finanz-kapitalu (1910), ter o avstromarksisti~nem modelu, ki so ga zasnovali Adler, Renner in Bauer. Tako je torej bilo dosti tega, kar je v Schumpetru zbujalo zanimanje za ekonomsko sociologijo. Tudi fiskalna kriza, ki je grozila Avstriji, je bila v tistem ~asu zagotovo predmet razprav v dunajskih kavarnah. Schumpeter je sam velikodu{no priznal zasluge Gold-scheidovemu “nadvse inteligentnemu prispevku” (Crisis, str. 131), {e posebej klicu po fiskalni sociologiji, ki naj bi razlo`ila “funkcionalno soodvisnost med dr`avnimi financami in dru`benim razvojem, pa tudi zna~ilnosti dr`ave v kateremkoli izbranem zgodovinskem obdobju” (Goldscheid, 1917, str. 3). Kot ponavadi je Schumpeter tudi tokrat pokazal svojo naklonjenost prodornemu dru`beno-ekonomskemu okviru marksisti~ne analize in njeni veri v logi~nost dogodkov; vendar pa je, kot ponavadi, to logi~nost pojmoval popolnoma druga~e. Nisem se uspel prepri~ati, ali sta se Schumpeter in Goldscheid kdaj osebno pogovarjala o teh stvareh, vendar je kaj mogo~e, da sta se. Tako za Goldscheida kot za Schumpetra so bile fiskalne zadeve osrednje gibalo razvoja dr`ave in dru`benih sprememb.2 Vendar pa sta potem ubrala razli~ne poti. Slede~ pluralisti~nemu pogledu Maxa Webra, je Schumpeter ugotavljal, da je razvoj na fiskalnem podro~ju odgovor 2 Tukaj izhajam iz Goldscheidovega poznej{ega prispevka (1925), pa tudi iz njegove {tudije iz leta 1917. 88 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije na razli~ne sile, na “konkretna dogajanja” – dru`bena, ekonomska, politi~na in kulturna – in da vsaka dru`bena struktura ustvarja sebi ustrezen fiskalni sistem. Za Goldscheida, ekonomskega determinista, so bile bitke okoli obdav~evanja najstarej{a oblika razrednega boja (Goldscheid, 1925, str. 150). “Te`ko bi bil katerikoli drug vidik zgodovine ... tako odlo~ilen za usodo mno`ic, kot je vidik javnih financ. Tu se najjasneje sli{i utrip srca naroda, tu najdemo vir vse dru`bene bede” (Goldscheid, 1917, str. 2). Zgodovina javnih financ tako ponuja klju~ za teorijo dr`ave. Vso antiko in srednji vek je bila dr`ava last vladajo~ega razreda, njegova mo~ pa je temeljila na posedovanju ogromnih posestev. Kot lastnik in vladar hkrati si je gospodar lahko prisvojil proizvode svoje zemlje in podlo`nikov, da bi zadovoljil potrebe svoje dr`ave, druge oblike prisvajanja, kot na primer obdav~evanje, pa so predstavljale le dodatne na~ine izkori{~anja. Premo`nost dr`ave je do mer-kantilisti~nega obdobja ostala njeno naravno stanje. Vendar pa so rasto~i stro{ki vojne in razsipnost dvorov privedli do pove~anja pritiska na te vire, gospodarjeva mo~ obvladovanja podlo`nikov pa je upadla. Z rojstvom tr`nega gospodarstva in njegovih kapitalisti~nih oblik se je posest nepremi~nin prenesla iz javne v zasebno sfero, obdav~itev pa je kot glavni vir dr`avnih prihodkov nadomestila dohodke od javnih posesti. Tako se je, dokaj podobno razlagi, do katere se je dokopal Schumpeter, fevdalna dr`ava prelevila v dav~no dr`avo. Vendar pa je Goldscheid menil, da ta dav~na dr`ava ni tvorba, ki bi bila sposobna pre`iveti. Prvi~, njeno zmo`nost obdav~evanja je omejevala potreba po ohranjanju zasebnega gospodarstva, od katerega je bila odvisna (Goldscheid, 1917, str. 124; 1925, str. 152). Tudi on je, tako kakor Schumpeter, pripoznal omejenost zmo`nosti obdav~evanja. Drugi~, interes me{~anstva, da ostane dr`ava revna, bi zaviral uporabo tudi te `e tako omejene mo~i obdav~evanja (Goldscheid, 1925, str. 153). Ker je prora~un postajal vse obse`nej{i zaradi pokrivanja rasto~ih stro{kov vojne, je bilo treba fiskalne potrebe v vse ve~jem obsegu zadovoljevati z zadol`evanjem. Zadol`eno in razla{~eno dr`avo, naslovnico “negativnega kapitala”, je lahko zasebni kapital po mili volji “izkori{~al”. Kar je nekdaj bilo izkori{~anje s strani dr`ave, se je zdaj sprevrglo v izkori{~anje dr`ave same. Za Goldscheida je bila zatorej dav~na dr`ava `e v osnovi pomanjkljiva tvorba, stanje Avstrije ob koncu prve svetovne vojne pa je po njegovem mnenju to dokazovalo. Potrebna bi bila korenita strukturna reforma, njen prvi korak pa bi bila obdav~itev kapitala. V nasprotju s Schumpetrovim na~rtom bi njegovi donosi omo-go~ili dr`avi, da bi znova pridobila lastni{tvo s prevzemom javnih podjetij. Fiskalne potrebe dr`ave bi se potem lahko zadovoljevale iz prese`ne vrednosti, ki bi jo ustvarjal ta javni kapital. ^e je Goldscheid menil, da rojstvo dav~ne dr`ave oznanja za~etek poti v obubo`anje dr`ave, je Schumpeter razgla{al, da {ele njen nastanek pomeni resni~no oblikovanje dr`ave kot logi~nega in konsistentnega dela me{~anske dru`be ter njenega individualisti~nega tr`nega gospodarstva. Dav~na dr`ava in trg, delujo~a v okolju, naklonjenem lastnini, OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 89 Richard A. Musgrave in namensko strogo omejena, naj bi (kot je omenjeno v nadaljevanju) oblikovala dele skladnega, webrovskega “idealnega tipa” sistema. Njuno partnerstvo, katerega gonilo je tvorjenje kapitala, naj bi pove~evalo `ivljenjski standard vse dotlej, dokler bi ne bilo ve~ redkih dobrin. Takrat bi dav~na dr`ava, s Schumpetrovim blagoslovom iz 1918. leta, odmrla zaradi lastne uspe{nosti in kon~no bi lahko u`ivali v socializmu, tej “osvoboditvi `ivljenja in njegovi odtujitvi ekonomiji”. Vendar pa je bil ~as za socialisti~no utopijo {e vedno zelo dale~. Dotlej pa bosta dav~na dr`ava in trg {e vedno potrebna in sposobna premagovati tak{ne motnje, kot so na primer nepredvideni vojni izdatki. Avstrijske te`ave leta 1918 in nem{ke 1929 se da razre{iti znotraj sistema. Treba bi bilo “dokapitalizirati” zasebno gospodarstvo, ne pa ga podr`avljati. “Sam Marx, ~e bi danes {e `ivel,” je dodal Schumpeter, “bi ne mogel biti druga~nega mnenja.” (Crisis, str. 130).3 Do resni~ne fiskalne krize in prezgodnjega razkroja dav~ne dr`ave bi lahko pri{lo le, ~e bi bila uni~ena njena temelja: omejeni prora~un in lastnini naklonjeno okolje. ^eprav je Schumpeter zavra~al Marxovo analizo kapitalisti~nih gospodarstev, ga je {e vedno privla~il model socializma.4 Zdi se, da nenehna prerekanja o njegovem stali{~u do socializma odra`ajo dejstvo, da je sam uporabljal ta pojem zelo razli~no. Idealizirano stali{~e mladega Schumpetra o socializmu kot kon~nem stanju, ko ni ve~ pomanjkanja (1918), nima ni~ opraviti z njegovo poznej{o (1940) porogljivo uporabo tega pojma, ko je govoril o korakanju v socializem. Schumpeter bi se 1940. leta, ~e bi bil v to prisiljen, kaj lahko odrekel razli~ici iz leta 1918, na kar namiguje njegovo grajanje Keynesa, ker je podpiral podobno utopi~no stali{~e (Lectures, str. 393). Vendar pa, kot ~esto ugotavlja Schumpetrov bralec, nikoli ne more{ biti ~isto gotov. Ne gre pozabiti na njegovo zgodnje obto`ujo~e udrihanje po me{~anski kulturi in za tiste med nami, ki smo ga poznali, on – najodlo~nej{i zagovornik kapi-talisti~nega podjetni{tva – nikoli ni postal resni~ni del tega kapita-listi~nega sveta. Kakorkoli `e, ti predhodni (1918 in 1940) uporabi pojma se razlikujeta od tretje, ki je nastala, ko je Schumpeter stopil na Baronejevo stran in proti von Misesu pri zagovarjanju socialisti~nega planiranja kot logi~no skladnega sistema (History, str. 987). K njegovim dobrim stranem sodi, da bodo “davki izginili hkrati z dr`avo ali … z me{~ansko dr`avo … Tukaj je na dlani ena najpomembnej{ih utemeljitev premo~i, ki jo je mo~ razviti v prid socialisti~nega plana” (Capitalism, str. 199). ^eprav bi Schumpeter kot ekonomist morda lahko imel prav, ko v tem na~rtu ni na{el nobene inherentne napake, je 3 To ustreza Marxovemu poudarjanju vloge kapitala v gospodarskem razvoju in odlomkom v Kritiki Gotskega programa, ki zahtevo po pravi~nosti podreja bolj nujni zahtevi po gospodarski rasti. Le ste`ka pa bi bilo to v skladu s pozivom po “izredno progresivni ali stopnjevani dohodnini” v Komunisti~nem manifestu, ki naj bi bila sredstvo za preustroj produkcijskega na~ina. Tvorjenje kapitala je sicer potrebno, vendar pa, kot je menil Marx, ne tudi nujno v kapitalisti~nem na~inu (Tucker, 1972, str. 353, 384). 4 Za razpravo o Schumpetrovem odnosu do socializma glej W. Stolper, 1992, II. del. 90 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije presenetljivo, da kot sociolog ni sprevidel njegove temeljne pomanjkljivosti na drugi ravni: da koncentracija mo~i, ki je potrebna za izvajanje plana, nosi s seboj sku{njave slabega gospodarjenja, zlorabe in, kar je najpomembneje, izgube svobode. Podobna razprava poteka o Schumpetrovem odnosu do zgodovinskega determinizma.5 Kot smo `e zapisali, je Schumpeter skrbno preu~il pogoje, v katerih bi dav~na dr`ava lahko pre`ivela, da bi izpolnila svoje poslanstvo, in tiste, ki bi vodili do njene prerane smrti. Vendar pa nas na koncu pusti v negotovosti, kaj se bo po njegovem zgodilo. Po eni strani so v kapitalisti~ni proces vgrajene razdiralne sile, kot je odtujenost intelektualcev in vse manj{a nuja materialnega izbolj{anja zaradi vse bolj{ega `ivljenjskega standarda. Po drugi strani pa izpri~uje svojo gore~o vero v kapitalizem, ki je gonilo gospodarskega napredka, in njegovo nestrpnost ob tistih politikah, za katere je menil, da so pomanjkljive. Potem ko je pretehtal slabotnost pacienta, se mu je {e vedno zdelo vredno bojevati se zanj in ~rpalke so bile {e vedno priklju~ene. Vendarle, ~e pretehtamo, je le ste`ka pri~akoval, da bodo ostale priklju~ene. Klic siren heglovske dialektike in privla~nost (~eprav skozi nasprotovanje) Marxove misli sta bila premo~na, da bi dopustila tako sre~en konec. Vzorec se je vzpostavil z njegovim ob~udovanjem “Marxove izjemne vizije neizogibne evolucije gospodarskega procesa … ki, nekako delujo~ skozi akumulacijo, nekako razkraja tako gospodarstvo kot tudi dru`bo tekmovalnega kapitalizma in nekako proizvaja nevzdr`no dru`beno stanje, ki bo porodilo drug tip dru`bene organiziranosti.” (History, str. 441) ZAPIS O PRE@IVETJU Pustimo teorijo ob strani. Dogajanja v preteklih petdesetih letih ka`ejo, da sta se tako Goldscheid kot Schumpeter v svojih napovedih motila. Podcenjevala sta gib~nost in vztrajnost, s katero se je sistem odzival na nara{~anje javnega sektorja. Goldscheidov strah, da bodo omejena zmo`nost obdav~evanja in sovra`no nastrojeni premo`nej{i sloji izstradali dr`avo, se ni uresni~ila. Nasprotno, zahodni svet je do~akal, da se je tipi~ni dele` dr`ave v BDP z 20 odstotkov pove~al na ve~ kakor 40 odstotkov. Delno je to odraz nara{~anja voja{kih prora~unov, 5 Literatura o Schumpetru je v tej to~ki deljena. G. Winterberger (1983) kritizira Schumpetra zaradi njegovega zgodovinskega determinizma, G. v. Haberler pa ga povezuje z njegovim globoko zakoreninjenim pesimizmom. Vendar pa W. Fellner (1981) meni, da Schumpetrov model dopu{~a vrsto izidov, ki so odvisni od relativne mo~i prevladujo~ih tokov na zahodnem prizori{~u. W. Stolper (1992) gre {e dlje in meni, da si Schumpeter predstavlja razvoj kot proces, katerega notranjo dinamiko pretresajo naklju~ni {oki, na katere se odziva, zaradi ~esar smeri toka dogodkov ni mo~ natan~no dolo~iti. Katerokoli `e stali{~e vzamemo, je treba razlikovati med tem, (1) ali je dav~ni dr`avi in kapitalizmu usojeno, da pred~asno propadeta, in (2) ali se nam po izteku kapitalizma, kot je menil mladi Schumpeter (1918), nasmiha socializem. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 91 Richard A. Musgrave {e pomembnej{a pa je rast socialnih programov, ki zadovoljujejo potrebe ni`jega in srednjega dohodkovnega sloja. Sloj, ki je posedoval premo`enje, ni imel prete`ne volilne pravice, na strate{kih podro~jih pa je celo podpiral vpeljevanje socialne skrbi v tr`ni sistem. Na splo{no se je pove~evanje izdatkov pokrivalo z rastjo dav~nih prihodkov in kjer je zaradi prezadol`evanja pri{lo do fiskalnega zloma (praviloma kot posledica financiranja vojne), je bila ta kriza kmalu odpravljena z bankrotom in inflacijo. Kapitalisti~ni sistem s svojo dav~no dr`avo, ki se je potem znova vzpostavil, ni bil ni~ slab{i. Prav tako se niso uresni~ili Schumpetrovi strahovi. Obseg oblasti se je pove~al dale~ prek njegove minimalne dr`ave, vendar se je izkazalo, da je kapitalisti~ni sistem na splo{no sposoben prenesti njeno rast, ne da bi to {kodilo gonilni sili ekonomske rasti. Storilnost je v zahodnem svetu v obdobju od 1920 do 1980 neprestano rasla, {iritvi javnega sektorja in progresivnemu obdav~evanju navkljub. [e ve~: tisto, kar je Schumpeter ocenil kot vse ve~jo gro`njo lastni{kim interesom, se je umirilo in obrnilo smer. Rojstvo generacije konservativnih intelektualcev je skupaj s slabljenjem levice {lo v nasprotno smer kot njegovo dojemanje vloge intelektualcev, ki naj bi bili `e po naravi levi~arsko usmerjeni kritiki kapitalisti~nega reda (Capitalism, 13. pogl., II. razdelek). Poleg tega je propad komunisti~nega imperija odlo`il, ~e ne celo postavil na glavo napovedani pohod v socializem. Skratka, do vsega tega ni pri{lo zato, ker bi se pojavili nepredvidljivi “naklju~ni dejavniki”, temve~ zaradi spremembe v natanko tistih samouni~ujo~ih zna~ilnostih kapitalis-ti~nega razvoja, za katere je Schumpeter menil, da so sistemu prirojene. Medtem ko je v njegovem pogledu na kapitalisti~no gospodarstvo bistvena neizogibnost in nujnost gospodarskih ciklov, tega procesa “ustvarjalne razdiralnosti”, pa je ~udno, da Schumpeter ni dopu{~al dinamike v politiki, dru`bi in ideologiji, ki bi privedla do ustreznih ciklov v dru`benem okolju. Pozdravil bi obrat v konservativizem v politi~nem nazoru preteklih desetletij kot zapoznelo “priklju~itev ~rpalk”, vendar bi pri tem moral popraviti marsikaj v svojih zgodnej{ih delih. Pogled nazaj na zahodni fiskalni in gospodarski razvoj skozi to prevratov polno stoletje z vsemi njegovimi revolucijami ter vro~imi in hladnimi vojnami nam razkriva dav~no dr`avo, ki ima upo{tevanja vredno mo~ obstoja, zasnovo, za katero lahko predvidevamo, da se bo ohranila tudi vnaprej. Vedno znova se ponavljajo opozorila pred groze~o nevarnostjo, ~e se neznosna dav~na bremena ne bodo zmanj{ala, nadaljujejo se iz desetletja v desetletje, dav~na dr`ava pa {e vedno vztrajno sledi svojemu toku. Meje mo`nega obdav~evanja vsekakor obstajajo in njihov preboj bi lahko v neki to~ki dav~no dr`avo vrgel iz tira. Vendar se to doslej {e ni zgodilo in dinamika politi~nega razvoja ni~ ne ka`e, da se bo. Goldscheid in Schumpeter sta bila oba preve~ wagnerjanska (ali hegeljanska) v svojih pogledih na fiskalno krizo. Die Götterdämmerung, somrak bogov, {e ni napo~il. Pravzaprav je mo~ zagovarjati prav nasprotno stali{~e: tr`ni sistem je bil ne le sposoben `iveti z nara{~ajo~im javnim sektorjem, temve~ je 92 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije imel od njega tudi koristi. S tem, ko se je ustreglo socialnim zahtevam, je prav ta {iritev – recimo ji “dr`ava blaginje” ali Soziale Marktwirtschaft – prispevala k stabilnosti sistema in, po mnenju dru`be, njegovi ~love{ki vrednosti. Vizijo malih podjetij, neomejenih lastni{kih pravic in mini-malisti~ne dr`ave s sredine devetnajstega stoletja je s~asoma, z razvojem, zamenjal nov “idealni tip”, ki bolje odra`a spreminjajo~i se okvir novih institucij in njihovega duha. Ujet v Marxovo ravno pot iz fevdalizma prek kapitalizma v socializem brez pomanjkanja Schumpeter evolucijskim modelom ne bi dopustil druga~nih osi razvoja. Ve~razse`ne mo`nosti razvoja, ki so se tako odli~no obnesle v njegovem ekonomskem modelu, so v dru`beni sferi umanjkale. IZGINULI: EKONOMIKA JAVNEGA SEKTORJA To po mojem mnenju tudi razlo`i, zakaj Schumpeter ni kazal zanimanja za normativno teorijo javnih financ. Medtem ko je hvalil walra-jevski sistem kot osnovo ekonomske analize, je javne finance dojemal le kot predmet makro politike s poudarkom na u~inkih, ki bi lahko pogubno vplivali na rast zasebnega sektorja. Nobene pozornosti ni namenjal tistemu, ~emur bi lahko rekli notranja ekonomika javnega sektorja in njemu lastni logi~ni temelj. Tako kapitalizmu kot socializmu je priznaval lastno logiko, nobenega podobnega spo{tovanja pa ni pokazal do delovanja javnega sektorja v kapitalisti~nem oziroma, natan~neje, v me{anem ekonomskem okolju. V svojem kronskem delu o zgodovini ekonomske misli je javne finance omenil kot samostojno podro~je, vendar jim je posvetil le dve “nedokon~ani” strani. Zabele`il je vse ve~ji politi~ni pritisk, da bi se za popravljanje razdelitve dohodkov uporabilo obdav~evanje, kar je “smrtni greh proti duhu gladstonovskih financ” (History, str. 945). Prav tako je omenjeno, da so tak namen sprejemali tudi ekonomisti, kot sta na primer Wagner in Pigou, pa tudi hkratna zaskrbljenost nad pogubnimi u~inki na spodbude. Kot koristnej{e za napredek znanosti je hvalil natan~nej{e oblikovanje zahtev dav~ne pravi~nosti, kar so storili na primer Barone, Edgeworth in Pigou, in ga podprl s predlogom (moj najljub{i citat Schumpetra), da “je postavljanje imperativov lahko ali pa tudi ne ekonomistovo delo, vsekakor pa je njegova naloga, da racionalizira dane imperative z analizo njihovih posledic.” (History, str. 946). Normativni pogled je bil torej dovoljen na dav~ni strani prora~una, vendar pa ga ni raz{iril na izdatkovno stran. To je {e toliko bolj presenetljivo, saj navedek v opombi ka`e, da je bil seznanjen z Wicksellovimi in Lindahlovimi prispevki,6 ki so temeljili na zgodnej{ih delih Saxa in sodobnih italijanskih 6 Navedek o Wicksellu (History, str. 946) je vreden citiranja: “Tako zaradi ugleda avtorja kot tudi zaradi izvirnosti njegove zamisli, da bi bilo obdav~evanje napol prostovoljno, omenjam tudi Wicksellovo doktorsko disertacijo Finanz-teoretische Untersuchungen (1896). Njene zamisli je deloma razvil E. Lindhall v Gerechtigkeit der Besteurung (1919)”. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 93 Richard A. Musgrave avtorjev. Vendar Schumpeter ni segel do tja in je s tem zgre{il klju~ do tistega, kar se je pozneje oblikovalo v normativno teorijo javnih izdatkov in prora~una. Glede na izjemen obseg stvari, ki so Schumpetra zanimale, in njegovo poznavanje literature, se zastavlja vpra{anje, kako je lahko sploh spregledal tak{no stvar. V svoji zgodnej{i razpravi je dopu{~al, da po tem, ko fevdalna skupnost razpade in nastane dr`ava, “skupnost ohrani dolo~ene funkcije, kakr{nekoli `e so, ki jih novo nastale avtonomije posameznikov niso voljne ali zmo`ne (kurziva je moja) prevzeti” (Crisis, str. 117), k temu pa je {e dodal, da se dr`ava pojavi “kot naprava za dolo~ene dokaj ozko za~rtane cilje” (Crisis, str. 111). To je vse. O zna~ilnosti teh okoli{~in oziroma o tem, zakaj jih posamezniki niso sposobni zadovoljiti, ne razpravlja. Vpogled v Schumpetrovo zamisel o dr`avi pa nam vendarle omogo~a njegov prej omenjeni stavek, da njena natura “nasprotuje individualni sebi~nosti s tem, da zastopa skupni namen”. S privzetjem te predstave o skupnosti je Schumpeter sledil tradiciji nem{kih javnih financ, ki izvira iz ~asov kameralistov in zgodovinske {ole, da je treba lo~iti prora~un od obi~ajne, na lastnem interesu zasnovane ekonomije. To pa naj bi bilo hkrati opravi~ilo, zakaj ni vreden pozornosti resnega ekonomista. Pri tej zamisli pa je spregledal pojav eksternalij in socialnih dobrin ter potrebo, da se jih obravnava v modelu u~inkovite uporabe virov, temelje~em na zasebnih (ne skupnih!) `eljah. Schumpeter je v svoji zgodovinski monografiji prezrl Pigoujevo razpravo o eksternalijah (1928), ~eprav je druge Pigoujeve prispevke obravnaval precej obse`no. V stvarnem kazalu, ki ga je urednik dodal na koncu dela, niti ni mo~ najti samega pojma “eksternalije”. Resni~no je presenetljivo, da bi bila lahko ta klju~na zamisel v sicer tako iz~rpnem delu prezrta. Tudi za Schumpetrova Bonnska predavanja se zdi, da jih daje podobna malomarnost.7 Ker se niso prilegale v idealno zamisel bodisi kapitalisti~nih ali socialisti~nih modelov, eksternalijam in javnim dobrinam ter skupaj z njimi jedru ekonomije javnega sektorja enostavno ni priznal obstoja. Javne izdatke je imel za danost, eksogeno okoli{~ino, ki se ji mora dav~na politika prilagajati (Essays, str. 117). Pisec tega prispevka kot eden tistih, katerih poglavitni interes so prav te zadeve, meni, da je zelo `alostno, da je Schumpeter v svojem delu to izpustil. Da ne bi iz vsega tega sklepali, da bi bil Schumpeter gore~ podpornik sodobne ameri{ke doktrine nizkih davkov, je na mestu trditi ravno nasprotno. ^e pogledamo s Schumpetrovega stali{~a, bi bila filozofija ekonomike ponudbe s svojim poudarjanjem potrebe po zni`evanju mejnih dav~nih stopenj sicer privla~na, vendar ne za ceno velikih primanjkljajev. Spomnimo se, da je leta 1929 menil, da je celo davek na dedi{~ino bolj{i od te mo`nosti. Primanjkljaji so pomenili porabo pri- 7 Ta sodba temelji na neobjavljenih zapiskih Clare Tisch, ki jih je pisala na Schumpetrovih bonskih predavanjih. Dostop do njih mi je omogo~il Wolfgang Stolper. 94 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije hrankov, zmanj{ano tvorbo kapitala in zavrto rast storilnosti. Ker je predpostavil, da je raven izdatkov dana, ne glede na to, kako neprijetna je, bi se bil zavzemal za pove~anje prihodkov (na primer od prometnega davka, o ~emer bo {e govor), da bi se izognili s financiranjem deficita izzvanemu zmanj{anju var~evanja. Dokazoval bi, da bi se bilo z bolj tenko~utno me{anico politike (stro`je fiskalne, milej{e denarne) mo~ izogniti potro{ni{ki mrzlici osemdesetih let in omogo~iti bolj kapitalno intenzivno izrabo virov. Prav tako bi se izognili kumuliranju bremena servisiranja dolgov, do katerega je pri{lo, ker je dolg nara{~al hitreje kot BDP. Stra{ilo Goldscheidove dol`ni{ke dr`ave kaj lahko {e vedno kuka izza zape~ka. Vendar pa, ~e bi ocenjeval, da je tak{en izid posledica neuspe{ne politike in bi se mu bilo mo~ izogniti, bi Schumpeter zaradi tega ne trdil, da je pri{lo do resni~ne krize dav~ne dr`ave. IZZIVI PRIHODNOSTI Doslej je {e vse v redu, vendar ostaja vpra{anje, kak{ne strukturne spremembe lahko pri~akujemo v naslednjih letih, spremembe, ki bodo vplivale na kapitalisti~ni sistem in na sposobnost pre`ivetja njegove dav~ne dr`ave. ^e bi Schumpeter preu~eval Zdru`ene dr`ave, bi ga vznemirjala nizka stopnja var~evanja, ki je ni mo~ pripisati zgolj pro-ra~unskemu primanjkljaju, temve~ tudi in {e posebej zni`anju var~e-vanja gospodinjstev. Skrbela bi ga bila tudi nizka rast storilnosti, ki jo povzro~a slaba izobrazba, da ne omenjamo raz{irjenosti mamil in propadanja v mestih. ^e se tega ne bo zaustavilo, bi morda dokazoval, bo zastoj gospodarske rasti in s tem dav~ne osnove postal stvaren, “betonski” dejavnik, ki bo dav~no dr`avo spravil v “pristno” krizo. ^e pogledamo prek meja ameri{kega gospodarstva, je poglavitni dejavnik zagotovo vse ve~je povezovanje svetovnega gospodarstva in zdru`evanje dr`av v ve~je enote prek institucij, kot je na primer Evropska gospodarska skupnost. Na odhodkovni strani prora~una bo ve~ pozornosti treba nameniti udele`bi v stro{kih meddr`avnih dru`-benih dobrin (na primer raziskovanje vesolja) in popravljanja slabosti (na primer onesna`evanja), pa tudi problemu prena{anja pristojnosti med upravnimi obmo~ji. Z vpra{anji “delitve prihodkov”, ki se navadno obravnavajo kot zna~ilnost federalizma znotraj nacionalnih dr`av, se bo treba spopasti tudi na naddr`avni ravni, predvsem zato, ker je neenakost med dr`avami veliko ve~ja od tiste znotraj njih. S pove-~anjem gibljivosti delovne sile prek dr`avnih meja se bodo pojavile te`ave pri usklajevanju posledic, izhajajo~ih iz razlik v dr`avnih predpisih o migraciji. Vzporedno z izginjanjem meja bo vse te`e vzdr`evati samozadostne politike, ki jih vodijo dr`ave z visokimi dohodki, nuja po zadostitvi potreb manj razvitega sveta pa bo potisnila Schumpetrovo vizijo osvoboditve izpod ekonomskih omejitev, izra`eno leta 1918, nekam v daljno prihodnost. Te in druge posledice internacionalizacije bodo spremenile obliko gospodarstva in njegove dav~ne dr`ave, vendar OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 95 Richard A. Musgrave bo {lo bolj za vpra{anje prilagoditve kot pa vpra{anje izginotja. Dav~na dr`ava kot institucija bo v enaki meri sposobna obvladati probleme prilagoditve internacionalizaciji, kakor se je bila sposobna prilagoditi vse ve~jim prora~unom v preteklosti. VLOGA DOHODNINE Schumpetrov pogled na dav~no dr`avo kot minimalno dr`avo je zahteval nizko raven obdav~itve. Ko se je sprijaznil z dejstvom velikih prora~unov, je svojo pozornost posvetil oblikovanju dav~ne strukture, ki bi povzro~ila kar najmanj{o {kodo. Dokazoval je, da bi lahko veliko dosegli z izbiro prav{njega dav~nega modela. DOSEDANJI RAZVOJ Za minimalno dr`avo s sredine devetnajstega stoletja je bila dohodnina tak smiseln in najprimernej{i davek. Uvedena v okviru kon-kuren~nega trga z majhnimi podjetji bi neposredno prodrla do to~ke, kjer se zaslu`i dohodek, in bi jo sprejeli kot primeren prispevek k stro{kom dr`ave. Dav~ni reformi Williama Pitta iz leta 1853 in Bismarcka iz leta 1886, ki sta dali dohodnini stalno mesto v dav~nem sistemu, je Schumpeter ocenjeval kot veliki mojstrovini dav~ne zakonodaje. Toda poznej{i dogodki so pokazali, da je bilo pove~evanje dohodnine nekaj po~asnega in postopnega. V resnici je {ele financiranje prve svetovne vojne in zatem {e druge povzdignilo dohodnino na prevladujo~i polo`aj v sodobnih dav~nih sistemih. [e zlasti to velja za Zdru`ene dr`ave, kjer je dohodnina {ele v zgodnjih {tiridesetih postala mno`i~en davek. Ironi~no je, da se je pomembnost dohodnine pove~ala ravno takrat, ko se je minimalna dr`ava umaknila razko{nim voja{kim prora~unom in socialnim programom, se pravi v ~asu, ko naj bi po Schumpetrovem mnenju izgubila svoj raison d’etre in se za~ela sprevra~ati v sredstvo “pu{~anja krvi gospodarstvu”. Znova se ponuja tudi druga~en pogled. Ta pravi, da naloga dohodnine ni bila omogo~iti ne{kodljivo financiranje minimalne dr`ave, ampak zagotoviti pravi~no financiranje velikodu{nega javnega sektorja. Razlog za obdav~itev na osebni ravni ni bilo zgolj zajemanje dohodka pri njegovem izviru, temve~ mo`nost, da se obdav~itev odmeri glede na to, koliko je posameznik sposoben pla~ati. Skrb za pravi~nost pri razporeditvi dav~nega bremena je postala osrednji razlog za vzpon dohodnine. Da bi se zagotovila vodoravna pravi~nost, so dohodek za~eli {iroko opredeljevati kot prirastek k bogastvu in s tem najbolj{e merilo enakosti. S stali{~a navpi~ne pravi~nosti so razpravljali o razli~nih stopnjah progresivnosti, ~eprav brez dokon~nih sklepov. Ti preudarki, ki so igrali tako pomembno vlogo v razpravah o dav~ni politiki, so bili s Schumpetrovega stali{~a povsem obrobni. Dav~na pravi~nost je bila 96 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije razko{je, kot se je izrazil, ki se ga lahko dopusti v minimalni dr`avi, sicer pa je nespametno. Z osredoto~enjem na tvorjenje kapitala je priznal vlogo prenosov dohodka med generacijami, vendar pa je povsem zanemaril pomen vpliva na obstoje~a razmerja razdelitve. Pomembno je bilo spo{tovanje lastninskih pravic, ne pa pravil pravi~nosti, ki bi jih lahko ogrozila. Torej tudi pri tem ni dopustil nobene mo`nosti, da bi se oblikoval nov idealen tip, ki bi pomenil dru`bo, v kateri bi bila razmerja razdelitve legitimna skrb demokracije in bi fiskalnemu sistemu zaupali tudi prerazdelitveno vlogo. Njegovi vplivi na rast bi bili sicer {e vedno pomembni, vendar pa ne bi {lo ve~ samo za to. Kot smo omenili, je Schumpeter opozarjal, da je zaradi motenj v u~inkoviti uporabi virov resni~na dav~na obremenitev vi{ja od zneska zbranih davkov, in se v svojih Bonnskih predavanjih posvetil izgubam potro{nikovega prese`ka zaradi obdav~itve, kot jih je obravnaval Alfred Marshall. Vendar se zdi, da ni upo{teval bolj razvitih analiz Pigouja in Ramseyja, ki so tedaj `e obstajale.8 ^e bi pisal danes, bi ga kot ble{~e~ dodatek v {katli z orodjem gotovo pritegnila analiti~na lepota teorije optimalne obdav~itve, ki se je pojavila v zadnjih desetletjih, vendar pa bi bil morda nezadovoljen z njenim v bistvu stati~nim pogledom. Morda bi se zbal, da z dopu{~anjem pristopa, ki izgube blaginje meri v okviru konkuren~nih trgov, dane tehnologije in strukture industrije, tvegamo, da bomo spregledali morebiti pomembnej{e vplive obdav~itve na dinamiko inovacij, prevzemanje tveganja in rast. Verjetno bi mu bil bolj pov{e~i duh pristopa s ponudbene strani, seveda v izbolj{ani in di-nami~ni obliki. Vsekakor bi bil navdu{en zagovornik sodobnih razmi{ljanj, da bi bilo za dav~no osnovo bolje vzeti potro{njo kot dohodek. Kot je poudaril `e v razpravah v Deutscher Volkswirt in skladno z njegovim izpostavljanjem pomena var~evanja in oblikovanja kapitala, se mu je potro{nja zdela primernej{a osnova obdav~itve kot dohodek. Ker je dohodek razumel kot potencialno potro{njo, je dohodnini o~ital dvojno ob-dav~evanje prihrankov in predlagal, da bi jo preoblikovali v Verbraucheinkommensteuer oziroma v davek na “potro{eni dohodek”. Opredelitev potro{nje kot dav~ne osnove bi morala biti {e toliko bolj sprejemljiva, ker bi, kot smo omenili zgoraj, “razen tega vse ostalo enako”. Slednje razumem tako, da si je Schumpeter zamislil, da bi imel davek na potro{njo obliko osebnega davka, torej bi bil podoben dohodnini in ne in rem tipu davka na potro{ne dobrine. ^eprav so razloge za potro{njo kot dav~no osnovo utemeljevali vse od Johna Stuarta Milla do Irvinga Fisherja, pa je ve~ina menila, da je osebna oblika davka na potro{njo neprakti~na. S tem pogledom se je strinjal tudi Pigou (1928), {ele pozneje so sledila navodila za osebni davek na izdatke I. in S. Fisherja (1942) ter Kaldorja (1955). O~itno je bil Schumpeter s prepri~anjem, da bi administrativno te`avnost davka lahko obvladali in bi ne bila ve~ja kakor pri dohodnini, precej pred ~asom. V skladu z dana{njimi raz- Glej opombo 5. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 97 Richard A. Musgrave mi{ljanji je bila to izredna vizija prihodnjega razvoja. Schumpeter bi bil zato gotovo zadovoljen, ko bi videl, da njegovega ljubljen~ka kot `elenega naslednika dohodnine danes {iroko sprejemajo dav~ni tehniki, ~eprav {e ne tudi politiki in javnost. Njegova pripomba, da “vse ostalo ostaja enako”, ka`e, da bi bil tako kot pri dohodnini pripravljen izvzeti iz obdav~itve neki osnovni znesek, ostalo pa obdav~iti s progresivnimi stopnjami, s ~imer bi potro{nji kot dav~ni osnovi odvzel tradicionalni sloves regresivnosti. Vendar pa bi le ste`ka podprl predlog {tevilnih sodobnih zagovornikov davka na izdatke, da naj bi prihranke, ki ostanejo za umrlim, obravnali kot na~rtovano potro{njo, in da bi bilo morda treba dodati {e davek na kapital. Lahko se tudi vpra{amo, ali bi se ob osebni obliki davka na izdatke lahko izognili vme{avanju v osebne zadeve, ki ga je Schumpeter tako vneto o~ital osebni dohodnini. ^e dohodek zaslu`imo zato, da ga potro{imo, mar ne bo ta zasebnost ogro`ena, pa ~eprav se bomo izognili razlikovanju med sedanjo in prihodnjo potro{njo? Ko se je posvetil potrebam tedanje politike, je Schumpeter sprevidel, da je prehod k tak{nemu osebnemu davku na izdatke {e zelo oddaljen. Do takrat naj bi bila najbolj{a re{itev pove~ana uporaba prometnega davka. Kot smo omenili, je podpiral na~rt Gustava Stolperja za nadomestitev ve~faznega prometnega davka z enofaznim, to je povpre~-ninski pristop. Ko je o tem pisal leta 1929, se o~itno ni zavedal {e bolj{e re{itve, ki jo ponuja ve~fazni davek na dodano vrednost. Leta 1919 je bil predstavljen podroben predlog davka na dodano vrednost po-tro{nega tipa (kakr{en je zdaj na splo{no v rabi v Evropski skupnosti), toda o~itno je pomenil preveliko novost, da bi se zamisel lahko prijela.9 Presenetljivo je, da poglavje o davkih na blago v prvi (1925) izdaji Handbuch der Finanzwissenschaft niti ne omeni tega zgodnjega predloga, zato lahko Schumpetru, ki se je ukvarjal s splo{nimi fiskalnimi vpra{anji, oprostimo, da ga ni vzel za svojega.10 POGLED NAPREJ Strate{ka izbira ne bo preprosto izbiranje med dohodkovno in po-tro{no osnovo. Enako pomembna ali {e pomembnej{a bo izbira med davkom na dohodek ali potro{njo na eni strani ter neosebnim (bodisi na dohodkovni ali potro{ni osnovi) davkom na dodano vrednost na drugi strani. Osebni pristop omogo~a prilagajanje pla~ilni sposobnosti, prednost slednjega pa je administrativna enostavnost. Dav~na struktura bo zato v prihodnosti bolj odvisna od odnosa do progresivnega obdav- 9 Glej C. F. von Siemens, Veredelte Umsatzsteuer, Siemensstadt, 1921. Pisec navaja Wilhelma von Siemensa kot pobudnika predloga. Glej tudi Pohmer, 1981. 10 Glej Popitz, 1927. Po drugi strani pa reference, ki jih navaja Gerhard Colm (1924 in 1934), ka`ejo, da je davek na dodano vrednost postal dobro znan koncept, verjetno v povezavi z zgodnjim raziskovanjem podro~ja ra~unov nacionalnega dohodka v Kielu. Profesorjem L. Kullmerju in R. Pohmerju sem hvale`en za uporabne informacije o tem. 98 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije ~evanja, zlasti vi{jih dohodkovnih razredov. Medtem ko je tudi v okviru in rem obdav~itve mogo~e zagotoviti dav~ne olaj{ave za ni`je dohodke, pa progresivnost pri vi{jih razredih zahteva osebni pristop. Upam si ugibati, da bi Schumpeter podprl in rem model; a ~e bi bilo tako, bi bilo treba ponovno preudariti njegovo prej{njo trditev, da bi ob prehodu na potro{no osnovo vse drugo ostalo enako. Ko bo gospodarsko in dru`beno okolje do`ivljalo nadaljnje spremembe, jih bo tudi dav~na struktura. Spremembe v strukturi dru`in bodo pri oblikovanju osebne obdav~itve zahtevale ponoven preudarek o obdav~ljivi enoti. Staranje prebivalstva in skrb za zdravstveno varstvo bosta pove~ala te`o socialnega zavarovanja in morda raz{irila vlogo prispevkov. Morebitno pove~evanje neenakosti v razdelitvi dohodka pred obdav~itvijo bo morda zahtevalo prilagoditev strukture davkov. Enako bo morda zahtevala tudi sprememba odnosa do dav~ne pravi~nosti. Bolj od vsega drugega pa bo pomemben vse ve~ji obseg trgovine in selitve proizvodnih dejavnikov prek dr`avnih meja. Zaradi visoke gibljivosti kapitala je {e posebej prizadeta obdav~itev dohodkov iz kapitala. Motnjam v kapitalskih tokovih se lahko izognemo z izena~e-vanjem dav~nih stopenj med razli~nimi zakonodajnimi obmo~ji ali pa s sistemom usklajevanja, ki tuje davke pora~unava z doma~imi. Schumpeter pa je v nasprotju s tem dokazoval, da naj bi razlike v lokalni obdav~itvi omogo~ile dav~no konkurenco med zakonodajnimi obmo~ji in s tem uveljavljale prora~unsko disciplino. Prav tako bi bil najbr` zadovoljen, ko bi videl, da dav~na konkurenca s privabljanjem be`e~ega kapitala omejuje mo`nosti progresivnega obdav~enja. Mednarodni vidik bo pomemben tudi za izbiro med dohodkom in potro{njo kot dav~no osnovo. Medtem ko pri dohodkovni osnovi dr`avi pripada dele` v dav~ni osnovi, ki jo ustvarijo dohodki tujega kapitala na doma~ih tleh, je ta dele` pri potro{ni osnovi izgubljen. Ob splo{ni sprejemljivosti upravi~enja dr`ave, v kateri nastaja osnova za obdav~itev, je zlasti za dr`ave v razvoju pomembno, da ob prehodu na doma~o potro{njo kot dav~no osnovo obdav~ijo tudi doma ustvarjeni dohodek, ki pove~uje kapital tujih lastnikov (Musgrave, 1990). Spet vidimo, da je na dav~no dr`avo treba gledati kot na dinami~no tvorbo. Novi dejavniki bodo tako kakor v preteklosti zahtevali vnovi~ne razmisleke, toda sistem bo znova dokazal, da se jim je sposoben prilagoditi. FISKALNA SOCIOLOGIJA Schumpetrova slika dav~ne dr`ave je bila otrok njegove sociologije in ne njegove ekonomije. Zato si je primerno za konec ogledati njegovo razumevanje sociologije kot dru`bene znanosti. Kot je zapisal na uvodnih straneh razprave o krizi, je veliko pri~akoval od te nove znanosti, “katere razvoj je zaenkrat {e v bo`jih rokah” (Crisis, str. 100). Kako so se bogovi odrezali po letu 1918 in kak{en bi bil njegov odziv? OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 99 Richard A. Musgrave DAVÈNA DRŽAVA KOT “IDEALNI TIP” Schumpetrova oèaranost nad sociologijo ni bila zgolj prehodnega znaèaja, ampak sestavni del njegove vizije. Skupaj s statistièno metodo in ekonomsko teorijo naj bi ekonomska sociologija (fiskalna in druga) zaokrožila ekonomijo kot del celostnega pogleda družbene znanosti. Medtem ko se ekonomska teorija ukvarja z logiko ekonomskega obnašanja v danem institucionalnem okolju, pa se ekonomska sociologija obraèa k širšemu vprašanju o tem, kako so te institucije nastale in zakaj se ljudje obnašajo, kot se (History, str. 22). Èeprav se je v prvi razpravi o naravi in glavni vsebini ekonomije (The Nature and Main Content of Economics, 1908) ukvarjal le s èisto teorijo, je v sklepnih poglavjih vseeno naèel metodološka vprašanja in pripoznal sociologijo za sorodno znanost. Toda zaradi njene precej drugaène metodologije je ne smemo mešati s èisto ekonomsko teorijo (Wesen, str. 540). Krizi davène države in drugim njegovim pomembnim sociološkim spisom o imperializmu (1919), družbenih razredih (1927) in kapitalizmu (1942) ter sociološkim izletom v njegovi zgodovini doktrin torej ne smemo pripisovati postranskega pomena. Nasprotno, so nepogrešljivi sestavni del njegove vizije vseobsegajoèe družbene znanosti, teorije razvoja, po duhu podobne Marxovemu “velikemu naèrtu”, katerega širino je Schumpeter tako obèudoval. Toda v ozadju tega obèudovanja in skupnega zanimanja za spremenljivo strukturo proizvodnje se skrivajo nasprotne razlage. Marx je videl posameznika ujetega v kletko “objektivnih proizvodnih sil”, Schumpeter pa se je osredotoèil na sposobnost posameznikov (ali vsaj “boljših posameznikov”) za ustvarjanje in razvoj. Medtem ko pri Marxu prevladuje struktura proizvodnje in ima ideologija le vlogo nadstavbe, pa je Schumpeter, podobno kakor Weber, dopušèal sovpliv gospodarskih, družbenih in vrednotnih dejavnikov. Nasprotno razumevanje osnov je vodilo k nasprotnim sklepom o posamiènostih. Marx je imperializem videl kot naravno posledico boja kapitalistov za trge, Schumpeter pa je nastajanje trgov razumel kot vzpostavljanje obmoèja skupnih interesov, kar bolj spodbuja mir kot agresijo. Marxovo razumevanje razredov je izhajalo iz delitve med kapitalom in delom, med katerima ni bilo nobenega prehajanja, Schumpeter pa je oblikovanje razreda videl kot zbiranje okrog spreminjajoèih se elit, ki si prizadevajo za dosego posameznega cilja in katerih sestava ni stalna. Medtem ko je Goldscheid grajal nesposobnost delovanja moène države v kapitalistiènem okolju, je bila za Schumpetra minimalna država logièna spremljevalka kapitalistiènega reda. Toda kljub vsem razlikam med obema pogledoma je podobnost med nasprotjema oèitna. Pri obeh so èiste strukture izpeljane iz skrajnosti, èetudi na škodo realizma, ki zahteva mešane, èeprav manj drzne poglede. Plodna Üa je zanimanju mladega Schumpetra za naravo družboslovja ponudila tudi razprava o metodologiji, slavni “Methodenstreit”, ki je zaposloval nemško družboslovje ob koncu stoletja in v prvem desetletju novega. Na eni strani je bilo stališèe Schmollerja in zgodovinske šole, ki 100 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije je vztrajala, da mora biti podrobno zgodovinsko opazovanje predhodnica oblikovanju splo{nih zakonov. Na drugi strani je bilo stali{~e Maxa Webra, da je treba najprej oblikovati teoreti~ne konstrukte, s katerimi naj bi razlo`ili in razumeli zgodovinske dogodke. Eno tak{nih orodij je, da bi si moralo dru`boslovje vedno prizadevati “razumeti” dogodke in ne le opisovati in raziskovati dejstva kot v naravoslovju. Oblikovanje “idealnih tipov” bi nato pomagalo temu razumevanju z odra`anjem ob~osti in skupne logike razli~nih zgodovinskih oblik. Tak{ni koncepti bi dru`beni analizi slu`ili na na~in, podoben uporabi teoremov v ekonomiji: “Prav tako ne more biti nobenega resnega dvoma bodisi o temeljni pomembnosti zgodovinskega raziskovanja v znanosti (ekonomiji), ki se ukvarja z zgodovinskim procesom, bodisi o nujnosti razvoja mno`ice analiti~nih orodij za rokovanje z gradivom.” (History, str. 814) Poleg tega bi ustrezno umestili vlogo ideologije. Ne bi bila zgolj nadstavba, kot pri Marxu, marve~ ena od lastnosti, ki bi opredeljevale idealni tip. Mladi Schumpeter se, morda v `elji po kosanju z briljantnostjo svojega vzornika, ni povsem strinjal z Webrovo uporabo koncepta idealnega tipa (Shionoya, 1991, str. 210), vendar pa njegova zasnova dav~ne dr`ave povsem ustreza vzorcu idealnega tipa. Povezanost trga in omejene dr`ave v sredini devetnajstega stoletja pomaga razumeti, zakaj sta dru`no nastajala iz fevdalizma, in oblikuje logi~no konsistenten paket. Toda, kot smo omenili, bi taka slika dav~ne dr`ave kot ~istega tipa Schumpetrovo analizo kaj lahko vpela v preve~ tog okvir. V teku zgodovine se lahko zgodi, da idealni tip, ustvarjen kot primeren za razlago dolo~enega okolja, ne pomaga ve~ pri razlagi naslednjega. ^e se vztraja pri v bistvu stati~nem konceptu, postane sprememba le vgrajeni dejavnik razkroja brez notranje mo~i za ustvarjanje novih oblik. V nasprotju s Schumpetrovim klju~nim konceptom ustvarjalnega razdiranja v ekonomskem procesu tedaj ostane le {e razdiralno razdiranje. Nobenega prostora ni ve~ za opazovanje, kako lahko en idealni tip porodi drugega, se pravi, kako je pri{lo do tega, da se je minimalna dav~na dr`ava iz leta 1850 preoblikovala (ne nujno pokvarila!) v dr`avo socialnih storitev, ki jo danes lahko najdemo v prete`nem delu zahodnega sveta. Schumpeter je vedno znova svetoval svojim bralcem, naj njegove analize in napovedi sprejmejo le kot znanstvene ugotovitve. ^e rezultat tak{ne analize poka`e, da kapitalisti~ni sistem in njegova dav~na dr`ava v sebi nosita seme samouni~enja, je treba o tej ugotovitvi poro~ati ne glede na to, ali analitikove lastne vrednote odobravajo izid ali ne. Ne brez podobnosti z Webrovim konceptom Wertfreiheit se analizo lahko izvaja in bi se jo moralo izvajati objektivno. Na dru`boslovje je mogo~e gledati kot na analiti~ni aparat brez vrednostnih sodb (Shionoya, 1986, str. 730). Toda Schumpeter nikoli ni bil ~lovek, ki bi o stvareh razmi{ljal na enostaven na~in, in je dopustil tudi vlogo ideologije. Analitikova za~etna vizija oziroma, kot se je izrazil, razumevanje idealnega tipa lahko vsebuje “ideolo{ko pristranost”. ^eprav je opazovalec ne more zaznati in ne gre za zavestno goljufanje, pa lahko odra`a analitikov OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 101 Richard A. Musgrave položaj in naèin, kako želi videti samega sebe (Science, str. 351). Kot zgled navaja Kevnesovo vizijo stagnacionizma (History, str. 355). Bi lahko tudi v Schumpetrovi viziji našli takšno seme ideologije? Kot je oèitno iz njegovega pisanja in jasno tistim, ki smo ga osebno poznali, ga politiène zadeve niso pušèale hladnega. Glede na njegovo zgroženost nad New Dealom in dogodki v tridesetih in štiridesetih letih bi napovedi propada kapitalizma težko razlagali kot njegovo pobožno željo. Njegovo pristranost moramo iskati, èe jo sploh lahko, na bolj subtilni ravni, namreè v njegovem togem vztrajanju pri kapitalizmu in socializmu kot edinih idealnih tipih, vrednih pozornosti. S tem je Marxov “veliki naèrt” porazil na njegovem lastnem terenu. Èe bi opazoval današnje razmere, bi z zadovoljstvom ugotovil, da sta kapitalizem in davèna država preživela in se še naprej ohranjata, pa èeprav v drugaèni obliki, medtem ko je vizija socializma kot družbe izobilja propadla. Bil bi zadovoljen, vendar, kot smo že omenili, za ceno neizogibnega popravka svojega modela dveh tipov. KRIZA DAVÈNE DRŽAVE, VNOVIÈ Kmalu po Schumpetrovih in Goldscheidovih prispevkih je razprava v Nemèiji zapustila svoj zgodovinski okvir in dobila metodološko naravo. Osredotoèila se je na vprašanje, ali naj bi podroèje javnih financ dopolnili s sociološkim pristopom ali pa naj bi ta širši okvir privzeli že na samem zaèetku. Ali naj fiskalne dejavnosti razumemo kot poseg v “gospodarske” zadeve ali pa naj gospodarstvo opredelimo tako, da bo vkljuèevalo tudi delovanje javnega sektorja? Ali naj gospodarstvo opazujemo kot dualni sistem z loèenim zasebnim in javnim sektorjem ali pa naj oba opazujemo kot združeno celoto?11 Kot sem omenil drugje (Musgrave, 1992), se je ta navdahnjena razprava razvijala v okviru bolj ali manj organskega razumevanja države. Zato ni uspela izpostaviti tistega, kar je pozneje postalo križ ekonomike javnega sektorja, namreè kako zagotoviti socialne dobrine (dobrine, ki dopušèajo netekmovalno porabo) v skladu s preferencami posameznega potrošnika. Schum-petra, pri katerem normativna teorija javnih financ ni imela nikakršnega mesta, to vprašanje ne bi pretirano zanimalo. V razpravi ni sodeloval, 11 Kot sem zapisal (Musgrave, 1959), imata ekonomiki zasebnega in javnega sektorja tako skupne kot razli~ne poudarke. Pogoji u~inkovite uporabe virov so na~eloma podobni, vendar se v podrobnostih razlikujejo, ker se zasebni sektor ukvarja z med seboj tekmujo~imi dobrinami, javni pa s socialnimi. Zato se pogoji u~inkovitosti (Samuelson, 1954) v posebnostih razlikujejo. Poleg tega se cilji podro~ij razlikujejo, ker zasebni sektor dopu{~a izbiro prek trga, medtem ko javni (vklju~no z omejevanjem zunanjih stro{kov) zahteva politi~ni proces. Seveda pri vsem skupaj vpra{anje ekonomske u~inkovitosti ohranja odlo~ilno vlogo, razlike so le v sredstvih, s katerimi jo dose`emo. Bolj temeljne razlike se poka`ejo, ~e upo{tevamo prerazdelitvene u~inke dav~ne in izdatkovne politike. Odtod izhaja moje razlikovanje med alokacijsko in razdelitveno vejo fiskalnega procesa. 102 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije njegovi zgodnji prispevki pa so do te mere izginili izpred o~i, da njegovega imena ne omenja niti Sultanov obse`ni pregled fiskalne sociologije v drugi izdaji njegove Handbuch der Finanzwissenschaft (1955). Izro~ilo Goldscheidovega in Schumpetrovega zgodovinskega pristopa k fiskalni sociologiji je bilo o`ivljeno ~ez pol stoletja, zlasti s prispevki Zdru`enih dr`av. V prete`no Marxovem duhu so razloge rasti prora~una iskali (1) v {iritvi infrastrukture, potrebne za vzdr`evanje monopolnega kapitala, (2) v {iritvi socialnih programov zaradi zadovoljitve politi~nih pritiskov in (3) v porajajo~ih se voja{kih programih. Te {iritve ni spremljalo ustrezno pove~anje fiskalne zmogljivosti in ni vodilo v kon~ni zlom (O’Connor, 1973, Heckel, 1976). Medtem ko je za Schumpetra obna{anje na fiskalnem podro~ju tisto, ki ogro`a napredek kapitalisti~nega gospodarstva, je bil tu neuspeh kapitalisti~nega gospodarstva tisti, ki je ogro`al fiskalno obna{anje. Ne glede na to pa je treba omeniti, da so ti kritiki delili Schumpetrovo skrb, da bodo zaviralni u~inki obdav~itve {e pove~ali bolehnost sistema.12 TEORIJA JAVNE IZBIRE Preostane nam {e razmislek o tem, kako bi se Schumpeter odzval na nastanek teorije javne izbire kot discipline, ki modelira politi~no-fiskalni proces. Teorija opredeli preferen~ne funkcije igralcev in predpostavi, da maksimirajo svojo korist, nato pa v teh okvirih razlo`i politi~ni proces. Z uporabo orodij teorije iger raziskuje izide glasovanja po demokrati~nih postopkih. Z ugotavljanjem, da netekmovalna narava javnih dobrin zahteva hkratno glasovanje o davkih in izdatkih, da bi razkrili prave preference, sledi Wicksellovim stoletje starim odkritjem. Kako bi se Schumpeter, ki je model konkuren~nega ravnovesja sprejemal kot nujni prvi korak ekonomske analize, odzval na uporabo podobne metodologije na fiskalnem podro~ju? Kot ponavadi pri ugibanju o njegovih stali{~ih tudi zdaj nimamo jasnega odgovora.13 Po eni strani je vztrajal, da je treba delovanje dr`ave razumeti v sociolo{kih in zgodovinskih pojmih, ne pa z abstraktnim modeliranjem kot v ekonomiji. Po drugi strani pa mu Downs (1957, str. 29) pripisuje, da je oblikoval izhodi{~no predpostavko pristopa, to je tezo, da se politiki ne potegujejo za izvolitev zato, da bi izpeljali svoj program, ampak da ponujajo programe zato, da bi si zagotovili izvolitev. Tako kot samointeres v povezavi s tr`no konkurenco v zasebnem sektorju slu`i dru`beni blaginji, bi lahko samointeres v povezavi s konkurenco za glasove dosegel podoben u~inek v javnem sektorju. Toda pri oblikovanju te predpostavke demokrati~nega modela si Schumpeter verjetno ni mislil, da deluje v praksi. Njegovo pikro razumevanje po-liti~nega procesa kot “vladanja z la`jo” (Swedberg, 1991b, str. 93) in 12 Uporaben pregled tovrstne literature ponuja F. Block (1981). 13 Pronicljivo razpravo o Schumpetrovem odnosu do teorije javne izbire ponuja W. C. Mitchell (1984). OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 103 Richard A. Musgrave razlikovanje med racionalno izbiro potro{nikov in “nezrelim” obna{anjem volilcev (Mitchell, 1984, str. 81) opozarjata, da je imel precej druga~no mnenje o volilni demokraciji. Prav tako se tudi njegovo vedno znova izkazano ob~udovanje velikih voditeljev, kot sta bila Gladstone in Pitt, {e zlasti njunega uspeha pri uvedbi nepriljubljene dohodnine, ne sklada s tezo, da politiki vedno le sledijo in nikdar ne vodijo. Glede na njegov skepti~en odnos do volilne javnosti bi bil Schum-peter verjetno bolj naklonjen kasnej{im izpeljavam teorije, ki so poudarjale nepopolnost procesa in znova opozorile na nastanek fiskalne krize. Te nepopolnosti naj bi izhajale iz vgrajenih pomanjkljivosti ve-~inskega glasovanja ter iz mo~i politikov in uradnikov, ki slu`ijo le samim sebi. Rezultat tega naj bi bila tudi potratnost in prevelika rast prora~una (Buchanan in Tullock, 1962, Buchanan, 1975, Niskanen, 1971, Borc-herding, 1977).14 Ta hipoteza o Leviatanu sicer zveni schumpetrsko, vendar pa se ta najbolj “politi~no nekorektni” opazovalec med vsemi spet izogne razvrstitvi.15 Schumpeter, ki si niti zdale~ ni `elel, da bi se krnila mo~ politi~nih voditeljev, je re{itev iskal v mo~ni izvr{ni oblasti ali premieru, ki ga ne bi brez potrebe motila izvoljena telesa. Tak pogled ima gotovo korenine v njegovih bole~ih izku{njah na polo`aju finan~nega ministra (Essays, str. 71, Capitalism, str. 287). Poleg tega je v nasprotju s to {olo in po Webrovem zgledu birokracijo pojmoval kot racionalno orodje, ki omogo~a delovanje vlade, in ne kot malopridne`a posebne ba`e. Kot pravi Mueller (1978, str. 1), je Downs v navedenem citatu morda precenil Schumpetrov vpliv na nauk javne izbire. Opazovanje politike fiskalnega procesa je zagotovo obetavno po~etje, vendar je po mojem mnenju treba {e veliko narediti tako na empiri~ni kot na teoreti~ni ravni (Musgrave, 1985). Tudi po sedmih desetletjih Schumpetrova vizija dav~ne dr`ave in njene krize ostaja privla~no in razburljivo podro~je. Po njenem oblikovanju so se zgodile velike spremembe, ki jih nih~e, niti Schumpeter, ne bi mogel predvideti. ^e bi pisal danes, bi njegova ocena izgledov kapitalizma in njegove zdru`ljivosti z ve~ kot minimalno dr`avo gotovo odra`ala tudi te nove izku{nje. Kot nas je u~il, mora biti dru`boslovje zakoreninjeno v naukih zgodovine, oblikovanje modelov pa slu`i le za izpostavljanje bistvenih zna~ilnosti posamezne situacije. Obleka je kroja~eva stvaritev, a mora ustrezati tudi posebnostim tistega, ki jo bo nosil (Wesen, str. 527). Oblika nosilca obleke se lahko spreminja, toda Schumpetrov enkratni prispevek ostaja: namre~ njegova sposobnost za zdru`evanje strogosti ekonomske analize z razumevanjem {ir{ih dru`benih procesov, v katerih ekonomija ni ve~ kot le en del, in njegov pogum pri tem. Le po zaslugi ~esa drugega bi bilo 14 Kriti~en pregled ponuja Musgrave (1985). 15 Kot je opazil Swedberg: “Ko Schumpeter imenuje Pareta šKarl Marx bur`oazije’ in ko pravi, da šPareta ni mogo~e stla~iti v predal~ek, ker se ni priklonil nobenemu -izmu’, se je te`ko izogniti ob~utku, da ti opisi ustrezajo tudi Schumpetru samemu.” Strinjam se, le da bi pri Schumpetru besedo šbur`oazije’ zamenjal z šelite’. 104 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Schumpetrova kriza dav~ne dr`ave: esej iz fiskalne sociologije lahko pregledovanje pred ve~ kot tri ~etrt stoletja napisanega eseja tako zabavno? LITERATURA: BLOCK, F. (1981): “The fiscal crisis of the capitalist state, Annual Review of Sociology, 7:1–27. BORCHERDING, T (Ur.) (1977): Budget and bureaucrats, Durham, Duke University Press BUCHANAN, J. (1975): The limits of the liberty, Chicago, The University of Chicago Press. COLM, G. (1924): “Das Mehrwertverfahren in der Produktion”, v: Weltwirtschaftliches Archiv, XX. COLM, G. (1934): The ideal tax system, Social Research, 1. DOWNS, A. (1956): The economic theory of democracy, New York, Harpers. FELLNER, W. (1981): “March into socialism or viable postwar stage of capitalism”, v: HEERTJE A. (Ur.) Schumpeter’s vision: capitalism, socialism and democracy after forty years, Praeger. GOLDSCHEID R (1917): Staatssozialismus oder Kapitalismus, 3rd ed., Wien, Anzengruber. GOLDSCHEID R. (1926): “Staat, öffentlicher Haushalt und Gesellschaft”, In: GERLOFF W, MEISEL F. (Ur.): Handbuch der Finanzwissenschaft, 1st. ed., vol. I, Tübingen, J.C.B. Mohr. HABERLER, G. (1971): Joseph Alois Schumpeter, v: RECKTENWALD HG (Ur.) Geschichte der Ökonomie, Tübingen, J.C.B. Mohr. HICKEL, R. (1979): Die Finanzkrise des Steuerstaates, Frankfurt, Suhrkamp. LINDAHL, E. (1919): Gerechtigkeit des Besteuerung, Lund. MITCHELL, W.C. (1984): “Schumpeter and public choice”, part I., v: Public Choice 42: 73–88. MUELLER, D. (1979): Public choice, Cambridge University Press. MUSGRAVE, P.B. (1990): “International coordination problems of subsituting consumption for income taxation”, v: ROSE, R (Ur.) Heidelberg Congress on Taxing Consumption, Berlin, Springer. MUSGRAVE, R.A. (1958): The theory of public finance, New York, McGraw-Hill. MUSGRAVE, R.A. (1980): “Theories of fiscal crisis”, v: AARON H., BOSKIN M. (Ur.) The Economics of Taxation Brooking, Washington DC. MUSGRAVE, R.A. (1985): “Excess bias and the nature of budget growth”, Journal of Public Economics, Vol. 25, pp. 287–308. NISKANEN, W. (1971): Bureaucracy and representative government, Chicago, Aldine. O’CONNOR. J. (1973): The fiscal crisis of the state, New York, St, Martin’s Press. PIGOU, A.C. (1928): Public finance, London, MacMillan. POHMER, R. (1981): Germany, v: AARON H (Ur.): “The value added tax: Lessons from Europe”, Brookings Institution, Washington DC. POPITZ, J. (1927): “Steuern vom Verbrauch”, v: GERLOFF. G., MEISEL. F. (Ur.): Handbuch der Finanzwissenschaft, 1st, ed., vol. I. Tübingen, J.C.B. Mohr. SAMUELSON, P.A. (1954): “The pure theory of public expenditure”, Review of economics and statistics, pp. 386–389. SCHUMPETER, J.A. (1908): Das Wesen und der Hauptinhalt der Nationalökonomie, Leipzig, Duncher. SCHUMPETER, J.A. (1918): The crisis of the tax state, ponatisnjeno v: SWEDBERG R. 1991a. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 105 Richard A. Musgrave SCHUMPETER, J.A. (1919): Reform Plan and Grundlinien der Finanzpolitik, ponatisnjeno v: STOLPER W., SEILD C. 1985. SCHUMPETER, J.A. (1919): Zur Sociologie des Imperialismus, ponatisnjeno v: SWEDBERG R. 1991a. SCHUMPETER, J.A. (1927): Social classes in an ethnically homogeneous environment, ponatisnjeno v: SWEDBERG R. 1991a. SCHUMPETER, J.A. (1985): Policy essays (1926–1932), ponatisnjeno v: STOLPER. W., SEIDL. C. SCHUMPETER, J.A. (1942): Capitalism, socialism and democracy, 4th ed., London, Allan and Unwin. SCHUMPETER, J.A. (1949): “Science and ideology”, American Ecologic Review, 199: 345–359. SCHUMPETER, J.A. (1954): “ History of economic analysis”, v: SCHUMPETER E. B. (Ur.) New York, Allan and Unwin. SHIONOYA, Y. (1986): “The science and ideology of Schumpeter”, Rivista Internazionale Di Economiche e Commerciali, XXXIII: 8 SCHUMPETER on Schmoller and Weber: A methodology of economic sociology, History of Political Economy, 23(1991): 193–219; v: SIEMENS, C.F. (1929): Veredelte Umsatzsteuer, Siemensstadt. STOLPER, G. (1929): “Ein Finanzplan”, Berlin, Deutscher Volkswirt. STOLPER, W.F. (1985): “Schumpeter and the German and Austrian socialization attempts of 1918–1919”, v: Research in the history of economic thought and methology, Vol. 3, pp. 161–185. “The theoretical basis of economic policy: the Schumpeterian perspective”, v: Evolutionary Economics, (1991): 189–205. SCHUMPETER, J.A., 1883–1950, (1992): A Scholarly and Political Life, Princeton University Press. SEIDL, C. (1985): Schumpeter ,J.A., Aufsätze zur Wirtschaftspolitik, Tübingen, J.C.B Mohr. SULTAN II (1952): “Finanzwissenschaft und Soziologie”, v: GERLOFF, W., NEUMARK F (ur.) Handbuch der Finanzwissenschaft, 2nd ed., Tübingen, J.C.B. Mohr. SWEDBERG, R. (Ur.) (1991a): Schumpeter, J.A., The Economics and Sociology of Capitalism, Prinston Univesity Press. SCHUMPETER, J.A. (Ur,) (1991b): His Life and Work, Polity Press, Cambridge, England. TISCH, C. (1928–1929): Notes from Schumpeter’s lectures of public finance (unpublished manuscript). TURKER, R.C. (1972): The Marx-Engels reader, New York, Norton. WICHSELL, K. (1896): Finanztheoretische Untersuchungen, Jena, Fischer, glej tudi: MUSGRAVE R. A. and PEACOCK, A. (1958): Classics in the Theory of Public Finance, New York, MacMillan. WINTERBERGER, G. (1983): Über Schumpeter’s Geschichtsdeterminismus, Tübingen, Siebeck, Walter Eucken Institut. Prevod: S. in J. [. ^lanek je prevod ~lanka “Schumpeter’s crisis of the tax state: an essay in ficsal sociology”, objavljenega v reviji Journal of Evolutionary Economics, Vol. II, No. 2 (1992), ki jo izdaja zalo`ba Springer – Verlag. Za dovoljenje za objavo prevoda se zalo`niku najlep{e zahvaljujemo. 106 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Ernst Ulrich von Weizsäcker, Amory B. Lovins, L. Hunter Lovins Okoljska dav~na reforma kot osmi{ljenje revolucije v u~inkovitosti1 NAJ SPREGOVORIJO CENE Sprijene tr`ne spodbude, do katerih so pripeljale birokratsko postavljene ovire na eni strani in zavzemanje ekonomistov za status quo na drugi, neverjetno ote`ujejo ujeti veter v jadra revolucije v u~inkovitosti, ki je tehnolo{ko tik pred nami. Te tehnolo{ke mo`nosti so zanimive tako po okoljski kot po poslovni plati. Uresni~itev vseh dobrih idej in mo`nosti pa ne sme biti preve~ odvisna niti od predanosti in dobre obve{~enosti podjetnikov, zakonodajalcev in aktivistov, niti od birokratov, ki bi urejali in nadzorovali njihovo realizacijo. ^e realizacije najbolj{ih re{itev ne more podpreti ustrezen sistem spodbud, bo {irjenje napredka, glede na dana{nje potrebe in te`ave, prepo~asno. SLIKA 1: Cene virov so v poznih sedemdesetih letih drasti~no padale kljub stalnemu skupnemu pove~evanju porabe virov. Razlog za to je bilo agresivno in tehnolo{ko napredno raziskovanje in rudarjenje po naftnih {okih leta 1973 in 1978. To ka`e, kako malo OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 107 1 Prispevek je prevod 7. poglavja iz knjige Factor 4: Doubling Wealth – Halving Resource Use. The New Report to the Club of Rome; 1997; London: Earthscan Publications Ltd. Prispevek je priredil in naslovil urednik sklopa o Okoljski dav~ni reformi. Za pravico do objave se zalo`niku najlep{e zahvaljujemo. Ernst Ulrich von Weizsäcker, Amory B. Lovins, L. Hunter Lovins trgi sami zase povedo o absolutni redkosti virov ali o u~inkih obremenjevanja okolja. Indeks cen blaga 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 1970 1975 1980 1985 1990 Povsem druga~na kritika okoljevarstvenih instrumentov, tr`nih ali birokratskih, prihaja iz okoljskega tabora. V okoljskem taboru se bojijo, da pridobitve zaradi pove~anja u~inkovitosti iz tehnolo{kega napredka, ki so ga spodbudili ti in{trumenti, ne bodo zadostne. S pove~anjem u~inkovitosti sicer lahko pridobimo nekaj ~asa, toda samo pove~ana u~inkovitost ne bo dala signala za trajno zmanj{anje porabe virov – vse dokler bodo cene virov pripovedovale zavajajo~o pravljico o neomejenih zalogah naravnih virov. Dejstvo je, da so cene virov bile neverjetno stabilne v zadnjih 150-tih letih. Dele` izdatkov, ki je bil neposredno ali posredno namenjen za naravne vire, se ni pove~al vse do skoka cen nafte 1973. in 1978. leta. V osemdesetih letih pa so se cene blaga spet vrnile na raven pred letom 1973 (glej sliko 1). [ele v zadnjem ~asu, od leta 1994 naprej, so cene blaga ponovno za~ele nara{~ati, tokrat zaradi pove~anega povpra{evanja hitro rasto~ih azijskih gospodarstev. Ker se bo tehnolo{ki razvoj v iskanju in rudarjenju verjetno nadaljeval, in bodo naravni viri vse ceneje dostopni, bodo tr`ne cene {e naprej pripovedovale neresni~no zgodbo – namre~ da za isti denar lahko dobite vse ve~ naravnih virov. Ko bodo viri, ali, bolj verjetno, absorpcijska kapaciteta okolja skoraj iz~rpani in bodo cene za~ele odsevati tudi relativno redkost (to je glede na povpra{evanje), bo verjetno `e prepozno. Revolucija Faktorja {tiri, ki zni`uje povpra{evanje po naravnih virih na enoto kon~nega izdelka, ne 108 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Okoljska dav~na reforma kot osmi{ljenje revolucije v u~inkovitosti zado{~a. Tudi ~e bo revolucija Faktorja {tiri dramati~no zmanj{ala uporabo naravnih virov na enoto produkta, skupna poraba {e vedno z ni~emer ni omejena. Re~eno druga~e, revolucija Faktorja {tiri bo uporabljena in iz~rpana samo za po~etverjenje porabe blaga in storitev, ni~ pa ne bo ostalo za zmanj{anje skupne porabe virov. Imperativ trajnostnega razvoja iz Ria de Janeira zahteva zlasti odlo~no zmanj{anje celotne koli~ine porabe virov. Uspe{na vzpostavitev u~inkovitih trgov pravzaprav ni bila namenjena zmanj{anju skupne porabe energije in surovin, ~eprav je zavidljivo pove~ala u~inkovitost in je s tem prepre~ila {e ve~je prihodnje pove~anje porabe virov. Dolgoro~na absolutna redkost naravnih virov in omejena absorpcijska kapaciteta okolja sta mo~na razloga za umetno dviganje cen virov. V jeziku ekonomistov: “eksterni” stro{ki se morajo internalizirati. Uporabnik virov mora pla~ati polno ceno, ki poleg vseh zasebnih (internih) stro{kov vklju~uje tudi stro{ke dru`be, okolja in prihodnjih generacij (eksterne stro{ke). Seveda pa dolo~itev zunanjih (eksternih) stro{kov ni lahka. Ocene baselskega svetovalnega podjetja Prognos (Masuhr et al., 1995), narejene za nem{ko Ministrstvo za gospodarske odnose, so pokazale, da se cene eksternih stro{kov samo za energijo su~ejo v vi{ini okoli 5 odstotkov nem{kega bruto doma~ega proizvoda. Barbir et al. (1990) gredo celo dlje in ocenjujejo eksterne stro{ke v vi{ini 14 odstotkov svetovnega bruto doma~ega proizvoda samo za fosilna goriva. Podobne {tevilke o degradaciji okolja so predstavljene za de`ele v razvoju v publikaciji Worldwatch Institute z naslovom Zemlja 1995 (Brown et al., str. 12). Z umetnimi in predvidljivimi posegi je veliko la`je re{evati probleme kot z urgentnimi in izsiljenimi ukrepi, do katerih privedejo nepredvidljiva dogajanja na svetovnih trgih in v svetovni politiki, kot so to bili naftni {oki v sedemdesetih. Nekateri pomembni poslovne`i se sami zavzemajo za postopno, umetno in od zunaj vsiljeno inter-nalizacijo eksternih stro{kov kot u~inkovitega orodja za preventivni napredek v okoljski u~inkovitosti (DeAndraca in McCready, 1994, za Poslovni svet za trajnostni razvoj – Business Council for Sustainable Development – od zdru`itve leta 1995 se imenujejo World Business Council for Sustainable Development). Internalizacija eksternih stro{kov bi morala pripeljati do pove-~anja bogastva posameznikov in dr`av, ne revnej{e, kot pravi Arthur Cecil Pigou v svojem {e danes, zlasti pri teh vpra{anjih zelo upo{tevanem u~beniku ekonomije iz leta 1920. In kaj vidimo, ~e na stvar pogledamo z empiri~nega vidika? [vicarski ekonomist Rudolf Rechsteiner (1993) je prou~eval gospodarske dose`ke dr`av OECD od srede sedemdesetih let naprej (t.j. od takrat naprej, ko so cene energije posko~ile) in ugotovil, da so njihovi gospodarski dose`ki pozitivno, ne negativno, povezani s cenami energije (slika 2). Japonska se je najbolje odrezala, saj se je osredoto~ila na proizvodnjo, ki je zahtevala dosti ve~ znanja in manj energije oziroma surovin, te`ko, staromodno industrijo pa pustila, da je od{la drugam. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 109 Ernst Ulrich von Weizsäcker, Amory B. Lovins, L. Hunter Lovins SLIKA 2: Med gospodarskimi dose`ki (ki jih merimo s kombinacijo tradicionalnih pokazateljev za rast, in {e nekaterih drugih pokazateljev, ki odsevajo spremembe v kvaliteti: blagovna menjava, patenti in podobno) in povpre~nimi cenami energije v dr`avah OECD je pozitivna povezava. Gospodarski dose‘ki 15 Švica Japonska 10 Nem~ija Velika Britanija ZDA Belgija Kanada Avstrija Italija Francija Švedska Danska 0 200 400 600 800 Cene energije v US$/etn (ekvivalent ton nafte) Biv{e komunisti~ne dr`ave, ki niso vklju~ene v Rechsteinerjev graf zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, so imele ni`je cene energije, a so tudi njihovi gospodarski dose`ki bili bolj skromni kot v dr`avah OECD. Cene energije v komunisti~nih de`elah so porabnikom energije dajale vtis, da je energija prosta dobrina, kar je vodilo k energetsko neverjetno potratni gospodarski strukturi v vseh teh dr`avah. Kakorkoli `e, Rechsteinerjeva korelacija pove, da bi se ne smeli bati kon~nih u~inkov nara{~ajo~ih cen virov. Zdi se, da neko drugo opa`anje okoljevarstveno gledano tudi podpira uporabo cenovne politike kot signala za var~evanje z naravnimi viri. Jochen Jesinghaus (Weiszsäcker in Jesinghaus, 1992) je odkril mo~no negativno korelacijo med cenami bencina in porabo bencina na prebivalca. Slika 3 ka`e ta rezultat. Deset let po uveljavitvi tehnolo{kih standardov, namenjenih zni`anju porabe 110 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Okoljska dav~na reforma kot osmi{ljenje revolucije v u~inkovitosti goriv v ameri{kih avtomobilih (imenovanih Corporate Average Fuel Economy – CAFE), je ta dr`ava, kljub temu, da je ob~udovanja vredno zmanj{ala zaostanek v porabi bencina za Evropo, ostala dr`ava z najve~jo porabo bencina na prebivalca in najni`jo ceno. Povedano z drugimi besedami: v pogojih nizkih cen je CAFE sporo~ala voznikom avtomobilov: “Sedaj se za svoj denar lahko vozite ve~ kilometrov “. To so tudi storili. Izbolj{ana tehnolo{ka u~inkovitost je zni`ala porabo goriva na prevo`en kilometer, zaradi ni`jega stro{ka za gorivo pa se je pove~ala celotna poraba. Torej, poleg porabe goriv na km (u~inkovitosti) bi bilo treba, vsaj kar se okolja ti~e, povi{ati tudi stro{ek prevoza (cene goriv). SLIKA 3: V bogatih dr`avah obstaja mo~na negativna povezava med cenami bencina in porabo bencina na prebivalca. Graf prikazuje skoraj popolno cenovno elasti~nost porabe bencina: za kolikor odstotkov se gorivo podra`i, za toliko odstotkov se na dolgi rok zmanj{a njegova poraba. (Iz Weizsäcker in Jesinghaus, 1992) Poraba po osebi (kg/y) ZDA IRHH 1200 1000 800 600 400 0 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.8 Cene energije v US$/etn (ekvivalent ton nafte) Kanada Avstralija Švedska Nem~ija Finska Belgija Švica Velika Britanija Francija Danska Nizozemska Italija Japonska Podrobna statisti~na analiza poka`e, da so cene bencina dale~ najbolj pomemben faktor, ki vpliva na potro{njo bencina na prebivalca. Faktorji z bolj obrobnim pomenom pa so {e povpre~no bogastvo in skupna gostota prebivalstva. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 111 Ernst Ulrich von Weizsäcker, Amory B. Lovins, L. Hunter Lovins Sedaj imamo štiri dokaze: • cene bencina so negativno povezane s porabo bencina (opazimo visoko dolgoroèno elastiènost porabe bencina glede na cene bencina): • izgleda, da so cene energije pozitivno povezane z gospodarsko uspešnostjo, ne pa negativno kot trdi industrijski lobi; gospodarstva s poceni energijo so bolj potratna in nekonkurenèna, medtem ko so gospodarstva z drago energijo bolj inovativna in zelo konkurenèna: • visoke cene naravnih virov so upravièene kot naèin inter-naliziranja eksternih stroškov: • štirikratno poveèanje produktivnosti uporabe virov je tehnološko dostopno in pogosto cenejše od obstojeèih praks, tako da se zaradi poveèanja cen virov ni bati izgube blaginje. Ti štirje razlogi bi morali zadošèati, da bi pobude za strateško poveèanje cen virov postale tudi politièno sprejemljive. Tehnièno bi lahko cene virov poveèali z omejitvijo dostopa -uvedbo in prodajo kvot naravnih virov (kolièinski pristop) ali z neposrednim zaraèunavanjem porabe (cenovni pristop). Ostajamo popolnoma odprti za oba pristopa, kolièinskega in cenovnega. Toda industrijo velja opozoriti, da lahko instrument, ki ga zagovarjajo ekonomisti (kolièinski pristop), postane zelo brutalen in nepredvidljiv. Predstavljajte si, koliko bi moral Sever plaèati Jugu, èe bi bile kvote za rabo naravnih virov porazdeljene glede na število prebivalstva v revnih in bogatih državah. In predstavljajte si, koliko bi se povišale cene kvot za naravne vire, èe bi samo 5 let zapored na Kitajskem dosegali 10-odstotno letno gospodarsko rast. Konèno, poznavanje in praktiènost cenovnega pristopa lahko neposredno zaraèunavanje uporabe naravnih virov naredita za bolj zaželen instrument. Toda èe vzamemo v obzir izjemno politièno obèutljivost davkov (cenovni pristop), moramo strogo omejiti naše predloge na dohodkovno nevtralno davèno reformo. Država se z revolucijo v uèinkovitosti ne sme odebeliti, da bi tisti udeleženci, ki izkorišèajo možnosti, dane z revolucijo v uèinkovitosti, imeli možnost zadovoljiti znaten del svoje lakomnosti. NAJMANJ BIROKRATSKI, NAJMANJ VSILJUJOÈ IN DOKAZANO NAJMOÈNEJŠI INSTRUMENT Ideja o okoljski davèni reformi (ODR) je pravzaprav zelo stara. Njene korenine segajo nazaj vse do britanskega ekonomista Arthurja Cecila Pigoua (1920), ki je opazil, da bi bilo za gospodarstvo dobro, èe bi se za porabo skupnih dobrin plaèevale primerne cene, tako kot za porabo zasebno ponujenih dobrin. Davki bi po njegovem mnenju pomagali primerno prilagoditi cene. V današnjih èasih se Pigoujevo 12 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Okoljska dav~na reforma kot osmi{ljenje revolucije v u~inkovitosti klasi~no delo pogosto uporablja za opravi~evanje davkov na uporabo okoljskih dobrin. Eno od najbolj vznemirjajo~ih, na Pigoujevi tradiciji slone~ih sodobnih pobud za okoljsko domi{ljeno reformiranje dav~nih sistemov so dali Bob Repetto, Roger Dower in njuni kolegi na washingtonskem World Resource Institute. V njihovi {tudiji “Zelene dajatve” pravijo takole: “^e bi zmanj{ali davke na šdobre’ stvari, na primer delo, zato pa uvedli davke na šslabe’, tak{ne kot onesna-`evanje okolja, se dohodki dr`avnih blagajn ne bi ni~ zmanj{ali, skupne mo`ne koristi tak{ne preusmeritve v obdav~enju pa bi zna{ale od 0,45 dolarja do 0,80 dolarja na vsak dolar preusmerjene obdav~itve” (Repetto et al.,1992, str. 11). Pobudo so izpeljali iz {tudije Charlesa Ballarda in Stevena Medema (1992) iz Michigan State University. Preu~evala sta {kodo, ki jo na{im gospodarstvom naredijo obstoje~i – po njunem ju lahko upravi~eno imenujemo “perverzni” – davki. Tak{ni kot so zelo jasno kaznujejo (obdav~ujejo) šdobre’, namre~ ~love{ko delo in uspe{no uporabo kapitala. V Evropi {e posebej izrazito, saj kon~ne izdelke obdav~ujejo z davkom na dodano vrednost (v ZDA v ta namen za osnovo uporabljajo prodajno ceno). Tako res ne moremo biti optimisti, ~e od zmanj{anja perverznih davkov pri~akujemo ugodne kon~ne gospodarske u~inke. Pa tudi dr`ava ne bi ostala praznih `epov, ~e bi za~ela zbirati svoje javnofinan~ne prihodke z obdav~evanjem po osnovah, ki so šslabe’ (razvrednotenje okolja), namesto po tistih, ki so šdobre’ (delo). ODR ni ne preprost, {e manj pa enozna~en koncept. Brez dvoma obstaja na stotine na~inov, kako jo izvesti zelo slabo in s tem {ko-dovati gospodarstvu ter {e bolj omajati javni ugled dav~ne slu`be. Po letih razpravljanj, predvsem v Evropi, smo oblikovali osnovni predlog, ki se ga sicer da, pa~ glede na gospodarske okoli{~ine in politi~no vzdu{je, {e vedno spremeniti. Predlagamo s stali{~a javnofinan~nih prihodkov nevtralen, po~asi napredujo~ dolgoro~en dav~ni premik. Za prvo orientacijo smeri in obsega sprememb navedimo, da naj bi se po tem predlogu cene energije in primarnih virov za kon~nega uporabnika pove~evale za okoli 5 odstotkov letno v obdobju najmanj 20-tih let, ~e je le mogo~e celo v obdobju 40-tih let ali ve~. Povi{evanje cene naj bi prizadelo kon~ne uporabnike, vendar ne vse enako, upo{tevaje zelo razli~ne ravni cen energije, ki jih pla~ujejo razli~ne skupine kon~nih uporabnikov. Na primer industrija pla~uje pribli`no 2 USD na gigajoule energije, gospodinjstvi pa pribli`no 6 USD na gigajoule, bencina za avtomobile se pla~uje po pribli`no 15 USD na gigajoule energije, elektrika pa pribli`no po 20–25 USD na gigajoule energije. Velja razmisliti tudi o obremenitvah, ki so v nekaterih primerih druga~ne. Celo o za~asni ni~elni stopnji davka velja razmisliti, da se najbolj izpostavljeni zavezanci, na primer industrija, na novost pripravijo. V vsakem primeru pa mora biti letno pove~anje kon~nih cen tako majhno, da ne bi naredilo nobene ve~je {kode, a tudi dovolj visoko, da odtehta zni`anje OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 13 Ernst Ulrich von Weizsäcker, Amory B. Lovins, L. Hunter Lovins izdatkov konènih uporabnikov za energijo in vire. Kot smo pokazali, poveèevanje produktivnosti uporabe virov zaradi tehnološkega napredka pri istem obsegu uporabe znižuje izdatke konènih potrošnikov za energijo in naravne vire. Z ODR bi zagotovili, da bi ostali tudi povpreèni izdatki konènih porabnikov za energijo in naravne vire dolgoroèno vsaj nespremenjeni. Tudi èe bi cene virov s èasom narašèale nekoliko hitreje kot uèinkovitost, se ni bati negativnih posledic ODR, niti s stališèa konènih uporabnikov, niti za proraèun države. Èe bi se povpreèna letna uèinkovitost poveèala (t.j. davèna osnova zmanjšala) za 3 odstotne toèke, medtem ko bi se cene virov zaradi povišanja davènih stopenj poveèale za 5 odstotnih toèk, bi se izdatki konènih porabnikov poveèali le za razliko. Za družino, ki za energijo porabi manj kot 5 odstotkov družinskega proraèuna, bi poveèanje cene energije za vsako odstotno toèko pomenilo manj kot pol desetinke odstotka družinskega proraèuna. Istoèasno pa bi drugi konèni izdelki storitve, še posebej tiste, v katere je vgrajeno veliko roènega dela, na primer zelo iskane osebne storitve, postale bolj dostopne, saj ODR znižuje davèno obremenitev dela. Signal, ki bi ga dala dobro naèrtovana ODR, bi torej bil socialno sprejemljiv. Ta isti signal bi bil izjemno moèan tudi za tehnološki razvoj. Za inženirje in managerje bi dejstvo, da se bodo cene virov in energije poveèevale po 5 odstotkov letno skozi daljše èasovno obdobje, pomenilo izjemno motivacijo za izboljšanje uèinkovitosti, ki bi bila nagrajena z nižjo davèno obremenitvijo konènega izdelka. NARAŠÈAJOÈA PODPORA ODR dobiva vse veèjo podporo zelo širokega kroga akterjev. Ekonomisti zaèenjajo ceniti njen potencial, saj spreminja sprijene tržne spodbude, zmanjšuje nezaželene davke in podpira okoljsko deregulacijo. Èe bi cene zaèele odsevati okoljske stroške, potem do okolja nemarna podjetja in njihovi proizvodi ne bi imeli veè konkurenène prednosti, kot je to danes pogosto primer. Z besedami Paula Hawkena: “Konkurenca na trgu ne sme biti med podjetjem, ki negativno deluje na okolje, in podjetjem, ki ga skuša ohranjati. Podjetja morajo tekmovati v tem, kdo bo naredil najboljše delo pri ohranjanju in obnavljanju okolja” (Hawken, 1994, str. 90). Naslednja skupina, ki podpira ODR, so družbeni akterji, ki jih skrbi visoka nezaposlenost. Za Evropsko komisijo so delovna mesta najpomembnejša. V Beli knjigi o rasti, konkurenènosti in nezaposlenosti (1993) bivšega predsednika Komisije Jaquesa Delorsa so okoljski davki prikazani kot zelo pomembno orodje v prizadevanjih za znižanje brezposelnosti. Delorsov naslednik Jaques Santer in njegova komisarka za okolje Ritta Bjerregaard gradita politiko na istem preprièanju. 114 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Okoljska dav~na reforma kot osmi{ljenje revolucije v u~inkovitosti Na~rtovalci prometa so prav tako odkrili elegantnost zelenih dav{~in. V Veliki Britaniji je `e konservativna vlada vpeljala davek na bencin, ki se bo nedolo~eno {tevilo let pove~eval po 5% stopnji, da bi s tem obvladali zloglasne prometne zama{ke na jugu Anglije. Okoljevarstvenike skoraj ni potrebno omenjati med prista{e ODR, ~eprav je njihovo navdu{enje nad zelenimi davki prav presenetljivo zapoznelo. Na za~etku je bil njihov najbolj priljubljen pristop ukazuj-in-nadziraj, kajti bali so se, da bi z ODR “bogati svoje okoljske obveznosti zlahka odkupili, medtem ko bi se revni morali prilagoditi.” Toda medtem so spoznali, da cenovni signal deluje tudi na “bogate”, najbolj preko tehnolo{ke revolucije, ker je zanjo glavna spodbuda. Tudi razsvetljeni poslovne`i, kot je [vicar Stephan Schmidheiny, ki je ustanovil in vodil Poslovni svet za trajnostni razvoj, podpirajo ODR. Schmidheinyjev koncept “okoljske u~inkovitosti” je soroden filozofiji Faktorja 4. Poslovne`em je pri ODR tudi pomembno, da s sabo nosi potencial za nadaljnjo deregulacijo. ^e za~nejo cene pripovedovati okoljsko resnico, zakaj bi potem najemali odvetnike in birokrate, da bi povedali isto v bolj zapletenem jeziku? Nekega dne bodo na ODR gledali kot na strate{ko metodo za ustvarjanje “anti-birokratov”. Na ODR lahko gledamo kot na najmanj birokratsko, najmanj vsiljujo~o metodo vodenja gospodarstva v `eljeno smer. Naslednja ve~ja skupina prista{ev ODR bodo in`enirji po vsem svetu, ki vidijo tehnolo{ki domet revolucije v u~inkovitosti in komaj ~akajo, da bodo tudi ostali odkrili ta nov kontinent. ^e bo signal dovolj zanesljiv, se bo kapital mno`i~no selil v raziskave in razvoj za stotine in tiso~e novih, danes komaj dojemljivih tehnologij, ki u~inkovito izrabljajo naravne vire. Razmislek o eksternih stro{kih, ~e sledimo smernicam Arthurja Pigouja, je pravzaprav ekonomski razlog za ODR. ^e so ocene, ki smo jih navedli zgoraj, zanesljive, bodo zeleni davki, ki bi dosegali tudi 10 odstotkov bruto doma~ega proizvoda, opravi~ljivi in naj bi izbolj{ali gospodarsko u~inkovitost na narodnogospodarski ravni. Za gospodarstvo ZDA 5 odstotkov bruto doma~ega proizvoda pomeni 300 tiso~ milijonov dolarjev letno. Ekonomsko upravi~eni bi bili celo {e vi{ji zeleni davki v tistih dr`avah, kjer so dav~ne sistemske motnje {e vi{je. Toda ta prispevek ni namenjen utemeljevanju predlogov, niti razpravi o ODR. Zanimive mo`nosti ponuja ideja nediskriminatorne carine na “sivo energijo”, t.j., energijo, vsebovano v materialih kot so aluminij, jeklo ali klor. ^e bi bila nediskriminatorna, tujih ponudnikov ne bi postavljala v slab{i polo`aj kot doma~ih, zato ukrep ne bi smel biti velik problem za Svetovno trgovinsko organizacijo, ki se ukvarja z zagotavljanjem predpogojev za odpravo trgovinskih ovir. Toda obenem bi {~itila doma~e proizvajalce pred tistimi iz tujine, katerih konkuren~na prednost sloni na poceni energijskih vlo`kih zaradi OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 115 Ernst Ulrich von Weizsäcker, Amory B. Lovins, L. Hunter Lovins zanemarjanja okolja. V Bruslju se trenutno razpravlja o podobnih idejah, kot sta to npr. davek na dodano energijo, ki bi bil analogen sedanjemu davku na dodano vrednost, in uvedba zvišane stopnje davka na dodano vrednost za uporabljeno energijo in surovine. ŠIROKO PODROÈJE ZA MEDNARODNO USKLAJEVANJE Vsekakor mora ODR dobiti moèno podporo mednarodno delujoèih, poslovnežev in vseh drugih. Za podjetja v ZDA in Evropi je težko upoštevati visoke okoljske standarde, saj jih njihovim konkurentom drugod po svetu ni treba. Resda se v doloèeni meri visoki standardi sprejemajo prostovoljno, zaradi vzpostavljanja všeène podobe podjetja pri strankah ter zato, da ostanejo v koraku z najnaprednejšim razvojem. Nekaj okoljsko zašèitnih ukrepov je tudi takšnih, kot je opisano zgoraj, ne da bi se postavljala pod vprašaj že uveljavljena naèela svobodnega trgovanja, dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Kljub vsemu temu bi vsem, tako v poslovnem svetu kot v okoljskem taboru odleglo, èe bi okolje-varstveni standardi in pravila tudi bili mednarodno usklajeni. ODR je lahko najboljša strategija ravno zato. Èe država ne postane revnejša, ampak bogatejša, potem ko je vpeljala ODR, ni nobenih razlogov, da je ne bi vpeljala tudi revna država. Prvi korak bi v vsakem primeru bil prenehanje subvencioniranja uporabe virov. Je sploh kdo, ki lahko temu nasprotuje (razen tistih, ki želijo obdržati svoje subvencije)? Kritika, ki izhaja iz zasledovanja socialne enakosti, seveda trdi, da se od revnih ne sme pobirati davkov za uporabo energije samo zato, da bi zavarovali prihodke bogatih. To seveda ni ne namen ne posledica. V državah v razvoju (za razliko od držav OECD) bogati porabijo proporcionalno veliko veè energije kot revni. Oni so tisti, ki uporabljajo letala (pogosto privatna), posedujejo celo floto avtomobilov, imajo vile in pisarne opremljene s klimatskimi napravami in jedo hrano, ki je prepotovala velike razdalje. Èe nekomercialni obnovljivi viri energije, kot so bioplin, biomasa ali pa pridobivanje energije s pomoèjo sonca, vode ali vetra, niso obdavèeni in èe država subvencionira merjenje porabe elektrike ali varèno rabo majhnih kolièin nafte na enoto èasa, potem ne bo nastal noben socialni problem. Toda najmoènejši argument za vpeljavo ODR v državah v razvoju, še posebej v tistih s hitro razvijajoèo industrijo v Aziji in Latinski Ameriki, ima opraviti z glavnim sporoèilom tega zapisa. Za to skupino držav je revolucija v uèinkovitosti še bolj pomembna kot pa za že industrializirane države OECD. ZDA, Japonska ali Francija so teoretièno dovolj bogate, da si lahko privošèijo in porabijo veliko energije in surovin. To je sicer zelo neumno, nikakor pa ni katastrofalno. Toda za Indijo, Egipt ali Ko- 16 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Okoljska dav~na reforma kot osmi{ljenje revolucije v u~inkovitosti lumbijo to pomeni tragedijo. Kapitala imajo malo, energije {e manj, delovne sile pa ve~ kot dovolj. Zakaj bi se te dr`ave osredoto~ile na porabo kapitala (tudi ~e gre za ugodna posojila Svetovne banke) za agresivno izkori{~anje virov, obenem pa pozabile na prilo`nosti, ki jim jih ponuja revolucija Faktorja {tiri? Zakaj bi posnemali robotiko XX. stoletja in zanemarjali tudi z okoljskega stali{~a u~inkovite tehnologije, ki bodo verjetno imele glavno besedo na trgih XXI. stoletja in so veliko bolj prilagojene njihovim dejanskim potrebam? Karkoli je `e World Resources Institute rekel za ZDA o koristih ODR, velja {e bolj za Kitajsko ali Indijo, kjer je kaznovanje kapitala ali dela in podcenjevanje redke energije {e bolj nevarno kot pa v razvitih dr`avah. Nekatere dr`ave bodo ODR seveda nasprotovale. Dr`ave proizvajalke nafte, ~lanice OPEC, so jasno proti. ^e `eli kdo povi{ati cene nafte, potem bi bilo po njihovo prav, da gre ta denar v dr`ave proizvajalke nafte. Tu imajo ~lanice OPECa prav. S pogajanji bi lahko pri{li do nekaterih kompromisov ter s tem utrdili mednarodno razumevanje in ob~utek medsebojnega zaupanja in enakopravnosti. Toda na kon~ni stopnji so suverene dr`ave tiste, ki se bodo same odlo~ile, ali uvesti davek na neza`elene šdobrine’ (ali onesna`evalce, ki so s temi šdobrinami’ povezani) ali ne. Dr`ave izvoznice surovin morajo nujno spoznati, da se doba pomanjkanja virov, o kateri so vse sanjale v sedemdesetih letih, nikoli ne bo za~ela. Napredek v u~inkovitosti bo verjetno pospe{il in kon~no tudi prehitel vse potencialne {iritve trgov. Za dr`ave izvoznice surovin bo bolj pametno, ~e bodo temu sledile in se vklju~ile v revolucijo v u~inkovitosti. Svetovna banka in ostale posojilne institucije pa morajo takoj prenehati z uni~ujo~imi na~rti za nadaljnje izkori{~anje virov, kar povzro~a padec cen teh dobrin na svetovnih trgih. Tak{en mehanizem je bolj po godu Severu kot pa Jugu, kateremu so dobrobiti teh ugodnih posojil pravzaprav namenjene. Sporo~ilo iz Ria de Janeira o trajnostnem razvoju bo prisililo svet, da preneha preve~ izkori{~ati vire in premalo uporabljati delovno silo. Je sploh kdo, ki ho~e zamuditi ta vlak? Med Severom in Jugom, pa tudi znotraj Severa, poteka tekma za to, kdo bo konkuren~nej{i z vidika u~inkovitosti uporabe naravnih virov. In ODR lahko postane najbolj priljubljeno orodje tako na Severu kot na Jugu za ~im bolj gladek in human prehod. Skandinavske dr`ave in Nizozemska so `e za~ele uveljavljati ODR. Tudi Danska je `e uvedla davek na CO2 in tudi na energijo, ki sicer iz obdav~enja izvzema energijo, porabljeno v industriji. Nizozemska z ODR, uveden 1996. leta, ne obdav~uje osnovnih energetskih potreb revnej{ih gospodinjstev. Belgija, Nem~ija, Avstrija in ostale so tudi `e vpeljale zelene dav~ne obremenitve na nekatere izdelke. Velika Britanija je uvedla nara{~ajo~ bencinski davek in davek na odlaganje odpadkov. Nem~ija je vpeljala veliko podrobnih OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 17 Ernst Ulrich von Weizsäcker, Amory B. Lovins, L. Hunter Lovins obremenitev in dav~nih diferenciacij, da bi spodbudila okolju prijazen razvoj (toda obotavljala se je pri vpeljavi kakr{nekoli oblike davka na energijo). Evropska unija bo v vsakem primeru podprla idejo. Zdi se, da je vendarle pri{el ~as za nekak{en mednarodni dogovor tudi o teh stvareh. LITERATURA:2 BALLARD, C. L., MEDEM, S. (1992): The Marginal Efficiency Effects of Taxes and Subsidies in the Presence of Externalities: A Compurational General Equilibrium Approach, East Lansing MI, Michigan State University. BARBIR, F T N VERZIROGLU, at al: (1990): Environmental Damage Due to Fossil Fuel Use, Int J Hydrogen Energy, 15, pp 739–749. Bela knjiga o rasti, konkuren~nosti in nezaposlenosti. (1993). BROWN, L. et al. (1995): State of the World 1995, London, Earthscan. DEANDRACA, R. (1994): Internalizing Environmental Costs to Promote Eco-Efficiency, Stockholm, Tomorrow Publications Greenpeace (ed) (1995): Der Preis der Energie-Plädoyer für eine Ökologische Steurreform, Munich, Beck. HAWKEN, P. (1994): The Ecology of Commerce: A Declaration of Sustainability, New York, Harper Business. MASUHR, K. P. et al. (1995): Energieverbrauch: Kostnwahrheit ohne staat Die externen der Energieversongung und Internalisierung, Stutgart, Metzlen Poeschel. PIGOU, A. C.: (1920) The Economics of Welfare, London, Macmillan. RECHSTEINER, R. (1993): Sind hohe Energiepreise volkswirrschaftlich ungesund? Gaia 2, pp 310–327. REPETTO, R. et al. (1992): Green Fees: How a Tax Shift Can Work for the Environment and the Economy, Washington, D.C., World Resources Institute. WEISZSÄCKER E. U. von, JESINGHAUS, T J. (1992): Ecological Tax Reform, London, Zed Books. WEIZSÄCKER E. U. von (1994): Earth Politics, Zed Books. Prevedel: Jernej Pikalo 2 Na katero se avtorji sklicujejo. 18 Eva Zver Institucionalne spremembe za varstvo okolja UVOD Obremenjevanje okolja je danes eden ve~jih dru`beno-razvojnih problemov. Vzroki zanj so tesno povezani z institucionalnim sistemom, ki si ga oblikuje in v katerem deluje sodobna dru`ba. Dejstvo je, da bodo morale institucionalne spremembe za varstvo okolja temeljito spremeniti porazdelitev ekonomske in politi~ne mo~i. Zato je varstvo okolja, hkrati s tem, ko je sicer priznano kot ena izmed temeljnih dru`benih vrednot, tudi predmet ostrih politi~nih, gospodarskih in socialnih spopadov. Privr`enci nekaterih novej{ih ekonomskih {ol ugotavljajo, da varstva okolja kot razmeroma novega podro~ja dru`benih konfliktov, ni mogo~e uspe{no re{evati v okviru obstoje~ega institucionalnega sistema. Varstvo okolja presega okvire, znotraj katerih delujejo obstoje~e institucije gospodarskega in politi~nega sistema. Te institucije zato ne morejo zaznati tveganj, ki jih pogosto same povzro~ajo. Re{itve okoljskih problemov torej ne moremo iskati v u~inkovitej{em delovanju danega institucionalnega sistema; tu je na voljo le del neposrednih re{itev. Klju~ni problem varstva okolja je, da prihaja do problemov tudi takrat, ko obstoje~e institucije sorazmerno dobro opravljajo svoje naloge. Povedano druga~e, sodobni okoljski problemi niso samo posledica napak gospodarsko-politi~nega sistema, marve~ tudi uspe{nega delovanja tega sistema in njegovih institucij v okviru danih postavk. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 19 Eva Zver Re{evanje okoljskih problemov z neposrednim interveniranjem dr`ave z regulativo (standardi, licenciranje, ipd.) kot doslej naj-pomembnej{im na~inom obvladovanja okoljskih problemov je doseglo prag svoje uspe{nosti (OECD, 1989, str. 7). Praviloma se dr`ava odzove prepozno in preskromno, da bi lahko zaustavila kopi~enje okoljskih problemov. Zato so ekonomisti, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, najprej iskali mo`nosti, ki jih ponuja trg. Z uvajanjem ekonomskih instrumentov varstva okolja (okoljski davki, onesna`evalna dovoljenja, koncesije ipd.) naj bi ustvarili razmere za tr`no re{evanje nekaterih okoljskih problemov. Pomemben korak za dosego u~inkovitej{e okoljske politike je bilo vsekakor `e samo spoznanje, da sta neposredna regulacija in trg dopolnjujo~i se sestavini okoljevarstvene politike. Tak pristop je ekonomske instrumente postavil v institucionalni kontekst. Vendar to ni moglo odpraviti po~asnosti in neuspe{nosti dr`ave pri uvajanju institucij, ki naj bi bodisi narekovale bodisi spodbujale delovanje, prijazno do okolja. Uspeh obeh, trga in dr`ave, je omejen in odvisen zlasti od u~inkovitej{ega uveljavljanja potrebnih sprememb obstoje~ih institucij. Skladno s tem se danes okoljevarstveniki osredoto~ajo na vpra{anje, kako v danem gospodarsko-politi~nem sistemu institucionalno za{~ititi okoljske vrednote ter dejavnike splo{ne dru`bene blaginje. V prispevku ugotavljamo, da po napotkih sodobne politi~ne ekonomije in nove institucionalne ekonomike (Frey, 1992, str. 209– 220) v ospredju zanimanja za institucionalne spremembe ne sme biti dr`ava, za katero je tradicionalno veljalo, da mora poskrbeti za za{~ito ~lovekovih vrednot in optimalno razdelitev tr`nih dobrin. Vloga dr`ave je endogena, kar pomeni, da dr`ava zgolj omogo~i posameznikom in interesnim skupinam kot glavnim akterjem institucionalnih sprememb uveljavitev in izvajanje institucionalnih sprememb za varstvo okolja. Vodilo tem spremembam pa so v prvi vrsti spreminjajo~e se dru`bene vrednote in preference. Dejstvo je, da se bo za prepoznavanje okoljskih vrednot treba odmakniti tako od tr`ne kot tudi od regulativne optike in izpostaviti institucionalni vidik problema varstva okolja. Nekateri procesi ka`ejo, da se to `e dogaja. Na primer, prav okoljska politika je med vse ve~jimi podporniki krepitve institucij neposredne demokracije. Okoljevarstvo se je pokazalo kot zelo primerno za oblikovanje nove zavesti javnosti o tem, kako zelo lahko vpliva na odlo~anje o zadevah splo{nega pomena. Kapital ni bil neposredno zainteresiran za to, saj ga ni mogo~e dobi~konosno organizirati, dr`ava pa mu tudi dolgo ni pripisovala ve~je vloge, vsaj sode~ po dele`u bruto doma~ega proizvoda, ki ga letno porabi v ta namen. Okoljska politika se torej `e precej obra~a k posameznikom in interesnim, nevladnim zdru`enjem, ki naj bi jim omogo~ili, da se neposredno in dejavno vklju~ijo v odlo~anje o institucionalnih re{itvah glede varstva okolja. 120 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Institucionalne spremembe za varstvo okolja V prispevku se ukvarjamo tudi z vpra{anjem, kak{ne vrste institucionalnih sprememb se v obstoje~em gospodarsko-politi~nem sistemu uspejo uveljaviti. Ugotavljamo, da predvsem tiste, ki jih zahtevajo akterji, katerih interes je pove~ati gospodarsko u~in-kovitost, pridobiti ekonomske privilegije ali prerazdeliti dohodek v njihovo korist. Vsekakor so to trije tradicionalno prepoznani motivi za institucionalne spremembe – v prispevku pa nas zanima, zakaj ne morejo pripeljati do sonaravnega razvoja. Poleg tega bomo sku{ali opredeliti tip institucionalnih sprememb za uspe{nej{e varstvo okolja ter akterja, ki bi bil najbolj zainteresiran za njihovo uveljavitev. Z raz~lembo predmeta javne politike in narave institucionalnih sprememb `elimo pokazati, da je prihodnost okoljske politike zlasti v krepitvi tretjega sektorja, to je neformalnih skupnosti, nevladnih organizacij in sorodnih institucij, ki zdru`ujejo interese posameznikov in javnosti. Na koncu bomo poskusili odkriti, kak{ne so mo`nosti za oblikovanje strate{kega “partnerstva za okolje”, tj. okoljsko utemeljene povezave tretjega sektorja s šprvima dvema’, z dr`avo in gospodarstvom. 1 Izraz transakcija se v ekonomiji uporablja predvsem v povezavi z blagovnimi transakcijami. Pomeni dvo- ali ve~stran-ski pretok ekonomskih dobrin. Na primer nakup blaga: v eno smer, od prodajalca h kupcu, gre blago, v nasprotno smer, od kupca k prodajalcu, pa denar. Tudi pojem institucionalna transakcija pomeni, da gre za dvo-ali ve~stranski prenos, na primer privilegija ali pravice do uporabe neke javne dobrine. INSTITUCIONALNE SPREMEMBE: POJEM IN OKOLJEVARSTVENI KONTEKST Pod pojmom institucije razumemo pravila, ki jasno in s predvidenimi sankcijami dolo~ajo mo`nosti delovanja posameznikov ter vzorce vedenja in dogovore, ki vna{ajo red in predvidljivost v ~love{ke odnose. Institucije (Bromley, 1991, str. 39) zagotavljajo minimalno urejenost ravnanja posameznikov in skupin, kar je temeljni pogoj za vse blagovne in institucionalne transakcije1 . Ker so institucije kolektivna pravila, ki definirajo dru`beno sprejemljivo vedenje, so vedno “nizi dvojnih pri~akovanj”. Vsaka institucija je vzajemna in dvojna (Bromley, 1991, str. 44). V vsakdanjem `ivljenju je ve~ji del pozornosti namenjen omejevalni naravi institucij, vendar njihova recipro~nost zagotavlja, da je prisila nekoga vedno osvoboditev nekoga drugega. Na primer: prepoved kajenja v javnih prostorih pomeni za kadilce prisilo, hkrati pa nekadilcem priznava pravico do ~istega zraka. Najpomembnej{a kategorija institucionalnih dogovorov so lastninski dogovori (Bromley, 1991, str. 185). Nana{ajo se na pravice in dol`nosti, ki izhajajo iz lastnine. Pri varstvu okolja je prav vpra{anje lastnine naravnih virov klju~no. Lastninski dogovor namre~ pomeni ve~ kot le institucionalni dogovor o tem, kdo uporablja ali nadzoruje uporabo neke dobrine in kdo ima od tega koristi. Lastninski dogovor tudi opredeli, katere stro{ke, ki spremljajo posamezno gospodarsko dejavnost, je mo~ legalno prezreti, kar hkrati pomeni zakonito mo`nost prenosa teh stro{kov na druge (ali na dru`bo). Dana lastninska razmerja torej dolo~ajo, katere stro{ke morajo upo{tevati OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 121 Eva Zver posamezni ekonomski akterji (Bromley, 1991, str. 206). Med tistimi, ki stro{ke povzro~ajo, in tistimi, na katere so preneseni, namre~ prihaja do trenj. Prav to je bistvo okoljsko ekonomskega konflikta v vsaki dru`bi in tudi izto~nica za iskanje institucionalnih sprememb, ki bi bile prijazne do okolja. Kadar se ljudje prito`ujejo nad sprejetjem novih pravil in zakonov, gre predvsem za to, da morajo nositi nekatere stro{ke, ki so jih prej lahko prezrli. Za{~ita tistih, ki pred institucionalno spremembo niso imeli pravice, na katero bi se sklicevali v obrambi pred vsiljevanjem tujih stro{kov, pomeni oviro za tiste, ki so imeli privilegij, da so stro{ke prevalili na druge, nove institucije pa jim tega na dopu{~ajo ve~. ^e je dovoljeno kajenje v javnih prostorih, bodo zahteve in prizadevanja po spremembi tega vedenja za kadilce kratenje njihove domnevne pravice do kajenja (Bromley, 1991, str. 38). Zadosti dolgo ~asa dopu{~eno ravnanje – na primer ustaljeno vedenje – s~asoma pridobi sijaj pravi~nosti, ne glede na to, ali je bilo prej sankcionirano ali ne. Zato institucionalna sprememba praviloma naleti na ugovore zaradi “kr{enja” dotedanjih pravic. Problemi, ki zadevajo institucije in jih preu~uje nova institucionalna ekonomika, torej ne zadevajo toliko samega obstoja in delovanja institucij, ampak predvsem njihovo preoblikovanje in spreminjanje. Skladno z zadnjo ugotovitvijo postavimo izhodi{~no vpra{anje {e enkrat! Ali so motivi ekonomskih akterjev za institucionalne spremembe, namenjene varovanju okolja, ustrezni in bi lahko pri~akovali, da bo okolje varovano šsamo po sebi’? Ali v ekonomski sferi sploh so akterji, ki svoje ekonomske motive `e v osnovi ve`ejo na uspe{nost varovanja okolja? In {e prej, kako se institucionalne spremembe sploh uveljavljajo in kateri motivi jih vodijo? VPLIV EKONOMSKE TEORIJE IN JAVNE POLITIKE NA INSTITUCIONALNE SPREMEMBE ZA VARSTVO OKOLJA Ekonomska teorija je temelj ekonomski politiki in zato klju~no vpliva na javno politiko, v okviru katere si posamezniki in interesne skupine prizadevajo uveljaviti svoje zahteve o institucionalni ureditvi oziroma njenih spremembah. V dana{nji ekonomski politiki ima {e vedno osrednjo vlogo konvencionalna ekonomska teorija, ~eprav – kot pravi Frey (1992, str. 210) – “ni sposobna zadovoljiti potrebe po uspe{ni analizi problemov, s katerimi se spoprijema sodobna dru`ba”. Konvencionalni ekonomski teoretiki, ki jim je sicer uspelo oblikovati napotke za zagotovitev stati~nega ravnovesja, namre~ v svoj model niso uspeli vklju~iti institucionalne dinamike. Razlog je po eni strani v ideolo{ko pogojenem preziranju institucij kot dejavnika pove~evanja u~inkovitosti in gospodarske rasti, predvsem pa v predpostavki, da je institucionalni sistem za ekonomske akterje eksogeno dolo~en (Bromley, 1991, str. 11). Razlikovali so med 122 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Institucionalne spremembe za varstvo okolja dvema vrstama institucionalnih sprememb: za pove~anje produkcijske u~inkovitosti (poudarili so, da je za to nujen trg in zasebne lastninske pravice) in za prerazdelitev ustvarjenega dohodka (z dr`avnim poseganjem). K teoriji institucionalnih sprememb je pomembno prispevala institucionalna ekonomska {ola, ki predpostavlja, da so institucije proizvod ~loveka in se spreminjajo, zato naj bi bila neoklasi~na predpostavka eksogeno dane institucionalne strukture zgre{ena. Sredi{~e ekonomske dejavnosti je po mnenju institucionalistov socialni ali celovit ~lovek, katerega motiv ni le dobi~ek in kar najve~ja korist. Pravijo, da je vedno treba preu~iti tudi neekonomske motive, da bi dobili povsem ustrezno razlago ekonomskih procesov in zakonov, ki te procese uravnavajo (Witte, 1988, str. 31). Kot nadgradnja institucionalne ekonomske {ole je danes v ekonomski znanosti ~edalje pomembnej{a nova institucionalna ekonomika. Po mnenju institucionalistov je dru`beni sistem, tudi ekonomski, ureditev, s katero sku{ajo ljudje uresni~iti svoje `elje. Da bi jih lahko bolje preu~ili, so uvedli pojem institucionalne transakcije. Ta je klju~en tako pri snovanju zamisli o dveh ravneh dru`bene izbire (na ravni blagovnih in na ravni institucionalnih transakcij) kakor tudi pri vpra{anju oblikovanja dru`benih ciljev kot osrednjega problema, s katerim se ukvarja teorija dru`bene izbire. Z zahtevami po dolo~eni institucionalni transakciji naj bi posamezniki dali prednost tistim dobrinam in storitvam, ki jih ni na blagovnem trgu, torej t. i. javnim dobrinam. Na primer: posameznik, ki ima rad naravo, bo zahteval sprejem zakona o njenem ohranjanju. Njegova pravica do dolo~ene uporabe okolja (recimo lepega razgleda, son~ne energije ipd.) bo s sprejemom zakona za{~itena glede na vse druge mo`ne uporabe te, sicer javne dobrine. Institucionalne transakcije preoblikujejo in na novo dolo~ijo mo`nosti delovanja posameznikov in celotne dru`be ter oblikujejo gospodarstvo kot niz na novo urejenih odnosov. Zato lahko institucionalne transakcije razumemo tudi kot drugo podro~je gospodarske dejavnosti, poleg tako imenovanih blagovnih transakcij (Bromley, 1991, str. 49). Podro~je ekonomiziranja tako dojemamo precej {ir{e – ne nana{a se le na blagovne transakcije, ampak tudi na institucionalne. Vodilo institucionalnim transakcijam so nasprotujo~e si dru`bene vrednote in interesi ter njihovo medsebojno vplivanje. Spremenjene gospodarske in dru`bene razmere ustvarjajo potrebo po novi institucionalni strukturi, nova institucionalna struktura pa potem ustvari nove gospodarske prilo`nosti, izzove nove blagovne transakcije (Bromley, 1991, str. 50). OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 123 Eva Zver Slika 1: Kro`na povezanost institucionalnih in blagovnih transakcij institucionalne transakcije gospodarski pogoji institucionalna struktura blagovne transakcije Vir: D. W. Bromley, Economic Interests and Institutions, 1991, str. 110. Zamisel o kro`ni povezanosti med gospodarskimi razmerami in institucionalno strukturo (slika 1) dopu{~a dinami~no pojmovanje gospodarstva. V tem modelu institucije niso ve~ eksogene, gospodarstvu dane in “odtujene” (kar je predpostavka konvencionalne ekonomske teorije). Model ka`e, da sta v gospodarstvu dejansko dve ravni dru`bene izbire. Pri prvi gre za odlo~itve o delovanju v okviru omejitev, ki jih dolo~ajo dane institucije, pri drugi ravni pa se dru`-bena izbira nana{a na spremembe teh institucij oziroma spremembe institucionalne strukture (Bromley, 1991, str. 111). Tudi ta pogled je v skladu s tem, da ne obravnavamo na eni strani trga in na drugi dr`ave, oziroma menimo, da je stali{~e, ki {e danes velja v javni politiki, “pusti pri miru, ali pa uporabi vladne ukrepe”, neustrezno. ^e gospodarstvo deluje znotraj institucionalne strukture, ki jo oblikuje in zahteva dru`ba, zakaj naj bi potem govorili o tr`ni napaki in vladni intervenciji? Dejansko gre le za dru`beno izbiro med razli~nimi oblikami delovanja gospodarstva znotraj razli~nih institucionalnih struktur. PROBLEM JAVNE POLITIKE IN OBLIKOVANJA DRU@BENIH CILJEV Vpra{anje, ki v javni politiki ostaja nere{eno, je, kako na osnovi preferenc posameznikov oblikovati dru`beni cilj, ki naj bi ga institucionalne spremembe upo{tevale. ^e bi `eleli presojati o dru`beni u~inkovitosti zahtevane institucionalne transakcije, bi namre~ morali poznati dru`beni cilj. ^e bi bil, recimo, edini dru`beni cilj ve~ja gospodarska rast, bi bili institucionalni dogovori, ki bi npr. dovoljevali prosto odvajanje industrijskih odplak v vode, u~inkoviti. Po drugi strani 124 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Institucionalne spremembe za varstvo okolja pa, ~e je na{ cilj ~isto okolje in sonaravna gospodarska rast, bo u~inkovita druga~na institucionalna struktura – tak{na, ki bo, recimo, od tovarne zahtevala namestitev ~istilne naprave. Prepoznavanje glavnih vrednostnih postavk dru`be je torej predpogoj za dolo~itev špravih’ dru`benih ciljev in uveljavitev ustreznih institucionalnih sprememb. Javna politika pa se ob zelo splo{ni ugotovitvi, da je cilj dru`be vzpostavitev tak{ne institucionalne strukture, ki bi zagotavljala kar najve~jo dru`beno blaginjo, opira na enostavno predpostavko, da v prid kar najve~je dru`bene blaginje deluje vlada in je zato cilj vlade enak cilju dru`be. Ob tem sta spregledana oba bistvena problema: to, da ni nobenega soglasja o tem, kako naj bi razumeli in maksimirali dru`beno blaginjo2 , in pa vpra{anje, zakaj naj bi verjeli in zaupali ljudem v vladi, da jo zares maksimirajo. [TIRI VRSTE INSTITUCIONALNIH TRANSAKCIJ Z VIDIKA VARSTVA OKOLJA Ekonomisti imajo v javni politiki zgolj pasivno vlogo – analizirajo, kak{na institucionalna transakcija bi bila glede na politi~no oblikovani cilj u~inkovita. Tudi ko so re{itve dr`avne uprave popolnoma uspe{ne in u~inkovite za dosego zastavljenega cilja, `al ni re~eno, da bodo uresni~ile tako ekonomsko kot tudi dru`beno smotrn cilj. Glede na to torej, da bi v javni politiki potrebovali druga~no analizo, bi se po Bromleyevem mnenju morali osredoto~iti na motive ekonomskih akterjev, ki posamezno institucionalno transakcijo izzovejo. Razlikovali naj bi {tiri vrste motivov za institucionalne transakcije: i) za pove~anje produkcijske u~inkovitosti, ii) za prerazdelitev dohodka, iii) za prerazporeditev ekonomskih prilo`nosti in iv) za prerazdelitev ekonomskih privilegijev. Za vsako izmed institucionalnih transakcij nas zanima, kako vpliva na gospodarsko rast in dru`beno blaginjo, ter katera izmed njih je bistvena za institucionalizacijo varstva okolja. INSTITUCIONALNE TRANSAKCIJE ZA POVE^ANJE PRODUKCIJSKE U^INKOVITOSTI V to skupino institucionalnih transakcij spadajo vse tiste prilagoditve, s katerimi je mogo~e pove~ati ekonomsko u~inkovitost in prerazdeliti blaginjo tako, da ena skupina ekonomskih akterjev pridobi, ne da bi se poslab{al polo`aj katerikoli drugi skupini. Ekonomski akterji, ki si `elijo dose~i institucionalno transakcijo, da bi s tem izbolj{ali produkcijsko u~inkovitost, navadno nimajo ve~jih te`av pri uveljavljanju svojih zahtev. Ve~ja produkcijska u~inkovitost namre~ pomeni tudi pove~anje agregatnih koristi, kar ima javna politika za splo{ni dru`beni cilj. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 125 2 S tem problemom se ukvarja teorija dru`bene izbire. Eva Zver Po drugi strani pa se lahko produkcijska u~inkovitost pove~uje na {kodo tistih dejavnikov dru`bene blaginje, ki niso vklju~eni v optimizacijo posameznih ekonomskih akterjev. V tem primeru se pove~ujejo dru`beni negativni zunanji u~inki in zmanj{uje splo{na blaginja dru`be. To pomeni, da je treba pove~anje produkcijske u~inkovitosti razumeti kot pove~anje zasebne, ne pa nujno tudi dru`bene u~inkovitosti. V preteklosti je zamisel o gospodarski rasti, tudi s pove~evanjem produkcijske u~inkovitosti, spravila v pogon ve~ino energij dru`be (IER, 1990, str. 224), negativni vplivi na naravno in socialno okolje pa so pogosta posledica te vrste institucionalnih transakcij. Po Bromleyevem mnenju so konvencionalni modeli institucionalnih sprememb, po katerih je gonilo sprememb stremenje k ve~ji ekonomski u~inkovitosti, tavtolo{ki. Ravno institucionalna ureditev namre~ dolo~a, kaj je za koga stro{ek, oziroma kaj je u~inkovito in za koga. To pomeni, da ni pomembno le prizadevanje za ve~jo u~inkovitost (v Paretovem smislu), temve~ predvsem, za koga je neka institucionalna struktura u~inkovita in kaj je zanj u~inkovito. Z drugimi besedami: ni pomembno le, da je po institucionalni spremembi vsaj en ekonomski subjekt na bolj{em, ampak je pomembno zlasti, kdo je na bolj{em in zakaj. S tem, ko je vpra{anje u~inkovitosti navezal na motive posameznih ekonomskih akterjev, se je Bromley zna{el na robu druge vrste institucionalnih transakcij – tistih, ki so namenjene prerazdelitvi dohodka. INSTITUCIONALNE TRANSAKCIJE ZA PRERAZDELITEV DOHODKA Poudarili smo `e, da so gibalo institucionalnih sprememb preference ekonomskih akterjev. Institucionalne spremembe pa utrjujejo nove vrednote in s tem spreminjajo dru`bene preference, ki spet zahtevajo nove institucionalne spremembe. Zato je pri iskanju okoljevarstvenih re{itev treba preu~iti ne le to, kak{ne spremembe je treba uveljaviti, ampak tudi, za koga in kako bo to vplivalo na polo`aj vseh drugih – treba je upo{tevati dru`beni kontekst sprememb, ki naj podprejo okoljevarstvo. Institucionalnih transakcij za pove~anje u~inkovitosti ne izzovejo nove preference ekonomskih akterjev. Povzro~i jih obstoje~i motiv po ve~ji produkcijski u~inkovitosti. Zahteve po spremembah porazdelitve ustvarjenega dohodka, h katerim so usmerjene institucionalne spremembe za prerazdelitev dohodka, pa so posledica prav spremenjenih vrednot in preferenc. Porazdelitev dohodka je nenehno predmet vrednostnih presoj. Ekonomski subjekti namre~ niso brezbri`ni do vpra{anja porazdelitve ustvarjenega dohodka med posameznike ali namene. To se nana{a tako na vi{ino sredstev, ki naj bi komu/~emu špripadla’ (glede na njegove stro{ke, o{ko- 126 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Institucionalne spremembe za varstvo okolja dovanost ipd.), kot tudi na polo`aj nasproti drugim (konkuren~nim) posameznikom ali namenom. Transakcije za prerazdelitev dohodka naj bi upo{tevale spremenjene vrednote prejemnikov dohodkov in tako minimizirale dru`bene stro{ke pove~evanja produkcijske u~inkovitosti. Tudi ~isto okolje je javna dobrina in kot taka je obsojena na prekomerno rabo (tj. dokler ni zadovoljen zasebni optimum) in pre{ibak interes vsakega posameznika, da bi ga za{~itil (t. i. freerider-stvo ali zastonjkarstvo). Hkrati je ~isto okolje tudi vse pomembnej{a vrednota sodobne dru`be, za katero se zahteva ~edalje ve~ji dele` ustvarjenega bogastva. Prerazdelitve, ki bi jih zahtevalo okolje-varstvo, pa so zelo obse`ne. Tok naj bi tekel od onesna`evalcev k `rtvam onesna`evanja, od splo{nih namenov k okoljevarstvenim namenom in tudi med okoljevarstvenimi problemi razli~ne prednostne ravni. Dohodek bi bilo najla`e prerazdeliti v podporo okoljevarstvu, ~e bi se tistim, ki bi bili po prerazdelitvi razmeroma na slab{em, dohodki vendarle v absolutnem znesku pove~evali. ^im manj{e je pove~anje dohodkov, tem te`e je izvesti prerazdelitev, saj je o~itnej{a in bolj bole~a. Z zni`evanjem stopenj gospodarske rasti v tradicionalnih tr`nih gospodarstvih z zelo razvejenim sistemom prerazdeljevanja dohodka, na primer za posamezne dele gospodarstva, zlasti promet, kmetijstvo, energetiko, postajajo nove in nove prerazdelitve vse te`je in dra`je, ~etudi bi bile namenjene za nove dru`beno priznane cilje, tudi za varstvo okolja. Vpra{anje je, ali zgolj prerazdeljevanje dohodka sploh lahko pomembno pripomore k re{itvi okoljske krize (Radej, 1998, str. 42). Velik del dana{njih transakcij za prerazdelitev dohodka ima namre~ dokaj jasno prepoznavne negativne okoljske u~inke: subvencije za kmetijstvo spodbujajo intenzivno pridelavo hrane, kar povzro~a nesmotrno rabo vode, erozijo, prese`ke hrane itd., subvencioniranje prometa z nizkimi cenami bencina in uporabo cest pove~uje emisije v zrak in du{i konkuren~no sposobnost nadomestnih na~inov prevoza, spodbude energetiki so tudi vir {tevilnih okoljskih in makroekonomskih problemov. Pri obravnavi prve vrste transakcij smo podvomili o tem, da bi tr`ni akterji pri poskusih uveljavitve zakonske za{~ite dejavnikov pove~evanja u~inkovitosti poslovanja upo{tevali dru`beni kontekst svojih prizadevanj. Enako se moramo pri obravnavanju institucionalnih transakcij za prerazdelitev dohodkov vpra{ati, ali je dr`ava sposobna prepoznati nacionalno za`elene prerazdelitve od prerazdelitev, ki jih nenehno zagovarjajo posamezne dru`bene skupine. Prerazdelitve so nepotrebne povsod tam, kjer bi lahko cenovni sistem in primarno delitev dohodka preuredili tako, da bi ekonomskim akterjem dajala prave informacije o relativni redkosti in produktivnosti produkcijskih tvorcev. Prav neustrezne cene produkcijskih tvorcev in faktorska cenovna razmerja so jedro vzrokov za siste- OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 127 Eva Zver mati~no obremenjevanje okolja (Radej, 1998, str.42). Prerazdelitve v korist varstva okolja po eni strani sicer uresni~ijo okoljevarstvena prizadevanja, v resnici pa hkrati odlagajo potrebo po spremembi obstoje~ih cenovnih razmerij, ki so povzro~ila prekomerno rabo okoljskih sredstev in storitev. Konvencionalni ekonomski teoretiki so napa~no predvidevali, da bo s prerazdeljevanjem dohodka v korist naravnih virov mogo~e nevtralizirati tudi nesorazmerja v relativnih cenah produkcijskih tvorcev (ki se ka`e zlasti v prenizki ceni naravnih virov). Ker so prerazdelitve vse te`je tudi `e za vzdr`evanje dose`ene ravni dru`be-ne blaginje, bo problem okolja re{ljiv {ele z uveljavitvijo institucionalnih transakcij, ki bistveno vplivajo na razpolo`ljivost produkcijskih tvorcev. Te vrste institucionalne transakcije Bromley opisuje kot tiste, ki prerazporedijo ekonomske prilo`nosti v prid okolja. INSTITUCIONALNE TRANSAKCIJE ZA PRERAZPOREDITEV EKONOMSKIH PRILO@NOSTI Konvencionalna ekonomska teorija ena~i institucionalne transakcije za prerazporeditev ekonomskih prilo`nosti s tistimi, ki prerazdelijo ustvarjeni dohodek. Poudarimo, da je pomembna razlika v tem, da te vrste institucionalnih transakcij ne le prerazdelijo ustvarjeni dohodek, temve~ lahko vplivajo tudi na produkcijsko u~inko-vitost, da bi se poleg zasebnega dosegel tudi `eleni dru`beni cilj (Bromley, 1991, str. 38). Kljub temu da bi s tovrstno institucionalno spremembo izpolnili prevladujo~i dru`beni interes, dosegli dru`beno u~inkovitej{o produkcijo in ve~jo splo{no dru`beno blaginjo, pa je kratkoro~no negativni vpliv te vrste institucionalnih transakcij na zasebno izmerjeno produkcijsko u~inkovitost in posledi~no na gospodarsko rast in BDP vzrok, da so politi~no najte`e sprejemljive. Ni izklju~eno, da se okoljevarstvo utegne tudi izpla~ati, kljub temu pa okoljevarstvenih transakcij za prerazdelitev ekonomskih prilo`nosti navadno ne spodbuja `elja po dobi~ku. Okoljevarstvene transakcije so tiste, ki bi jih ne bilo, ko bi ne bilo `elje po ~istej{em okolju, potrebe ali morda celo od zunaj vsiljene nuje za bolj okolje-varstveno ravnanje. Zato bomo institucionalne transakcije v prid varstvu okolja tudi takrat, ko pove~ujejo produkcijsko u~inkovitost, razumeli kot druga~no vrsto institucionalnih transakcij. Pri okoljevarstvenih transakcijah pritiski za spremembo pravne osnove lastnine in za institucionalne spremembe izhajajo iz neeko-nomskih motivov gospodarskih akterjev. Da bi pri{lo do institucionalne spremembe, ki bi prerazporedila ekonomske prilo`nosti, tako da bi izbolj{ala stanje okolja z vplivanjem na razpolo`ljivost produkcijskih tvorcev in zmanj{ala podcenjenost okoljskega kapitala, pa mora biti nova institucionalna struktura potrjena v politi~nem 128 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Institucionalne spremembe za varstvo okolja procesu. Pri politi~ni odlo~itvi gre za vpra{anje, ~igavi interesi {tejejo, oziroma ~igave zahteve je pomembneje zadovoljiti. Ker ni metode, ki bi omogo~ala iz zasebnih izpeljati dru`bene prednosti, se odlo~itev opira na problemati~no predpostavko, ki smo jo `e omenili – da je namre~ cilj vlade enak cilju dru`be, oziroma da vlada maksimira dru`beno blaginjo. Kot vemo, so politi~no izbrani cilji praviloma usmerjeni v pove~anje splo{ne blaginje dru`be le, ~e so hkrati in predvsem naravnani tudi h gospodarski rasti in rasti BDP. Institucionalne transakcije za prerazporeditev ekonomskih prilo`nosti, ki so med vsemi najpomembnej{e za uveljavitev institucionalnih sprememb za varstvo okolja, torej zelo te`ko dobijo potrebno politi~no podporo. To pa razkrije razloge za kopi~enje okoljskih problemov celo {e potem, ko so `e uveljavljeni {tevilni ukrepi za varstvo okolja. ^e so naravnani predvsem bodisi k pove~anju u~inkovitosti bodisi k prerazdelitvi dohodkov, ne pa tudi k prerazdelitvi ekonomskih prilo`nosti, potem institucionalna transakcija ni (prvenstveno) okoljevarstvena. Kot institucionalne transakcije za varstvo okolja obravnavamo le tiste, ki ekonomske prilo`nosti prerazdeljujejo v prid okoljevarstva. INSTITUCIONALNE TRANSAKCIJE ZA PRERAZDELITEV EKONOMSKIH PRIVILEGIJEV Bistveni vidik institucionalnih transakcij za prerazdelitev ekonomskih privilegijev je prerazdelitev koristi, ki ni pogojena niti s pove~anjem produkcijske u~inkovitosti niti ne popravlja primarne delitve dohodka. S transakcijami za pove~anje produkcijske u~in-kovitosti so prerazdelitve tak{ne, da po njih ni nih~e na slab{em, po transakcijah za prerazdelitev dohodka se zmanj{anje koristi pri enih vsaj odtehta z zve~anjem koristi pri drugih. S to, zadnjo vrsto transakcij pa je skupnost na slab{em, zato da so lahko nekateri posamezniki na bolj{em. Institucionalne transakcije, ki prerazdelijo ekonomske privilegije, se nana{ajo na primer, ko do spremembe pride mimo kakr{nekoli vizije o tehtnem dru`benem cilju, ko ni nikakr{nih novih preferenc ali zahtev po druga~ni strukturi razpolo`ljivih dobrin in storitev. Za razliko od prvih treh vrst institucionalnih transakcij, od katerih lahko vsaka prispeva k dru`beni blaginji, institucionalne transakcije za prerazdelitev ekonomskih privilegijev v najbolj{em primeru blaginjo le na novo razporejajo, praviloma pa jo zmanj{ujejo. Tudi teh institucionalnih transakcij, ki so v gospodarstvu in dru`bi zelo pogoste, konvencionalna ekonomska teorija ne obravnava, oziroma jih ima skupaj z drugo in tretjo vrsto institucionalnih transakcij za “pre-razdelitvene” (Bromley, 1991, str. 143). Poseben in pomemben zgled te vrste institucionalnih transakcij je t. i. “potegovanje za rento” (rent-seeking) (Bromley, 1991, str. 145). OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 129 Eva Zver Kot navaja [u{ter{i~ (1991, str. 43), je opredeljeno kot “poraba realnih sredstev v tekmovanju za pridobitev umetno ustvarjenih transferjev, ne da bi tako zapravljena sredstva kakorkoli prispevala k pove~anju dru`bene blaginje”. Gre torej za neproduktivne dejavnosti, katerih edini cilj je priti do denarnih dobi~kov, ne da bi vlagali v proizvodnjo blaga ali storitev. Sem sodijo na primer potegovanje za uvozna in izvozna dovoljenja, lobiranje za dosego uvoznih prepovedi, zahteve za dolo~itev raznih taks ali izogibanje taksam in podobno. Zgled potegovanja za rento je tudi, ~e, recimo, gospodarskemu lobiju kljub zahtevam dru`be po varovanju okolja uspe preklicati sprejetje ustreznih ukrepov. To pomeni, da so uspeli obdr`ati ekonomski privilegij. Vse te “dejavnosti” sicer prina{ajo dobi~ek posameznim interesnim skupinam, vendar je njihov prispevek k razpolo`ljivim dobrinam in storitvam, ki vstopajo v dru`-beno funkcijo koristnosti, ni~en. Ker zaradi vlaganja sredstev v te neproduktivne dejavnosti pride tudi do zmanj{anja produkcije blaga in storitev, “potegovanje za rento” dejansko zmanj{uje tako produkcijsko u~inkovitost kot tudi celotno dru`beno blaginjo. Institucionalne transakcije za pove~anje produkcijske u~in-kovitosti, za prerazdelitev dohodka in za prerazporeditev ekonomskih prilo`nosti vplivajo na rast BDP, dru`bene blaginje ali obojega. Za institucionalne transakcije, ki prerazdelijo ekonomske privilegije, pa velja, da praviloma ne vplivajo blagodejno niti na gospodarsko rast niti na splo{no blaginjo dru`be, zato jih izlo~amo kot mo`no vrsto institucionalnih transakcij za podporo varstvu okolja. INSTITUCIONALNE TRANSAKCIJE ZA VARSTVO OKOLJA Za prvo od opisanih institucionalnih transakcij smo ugotovili, da pove~uje produkcijsko u~inkovitost, pove~uje BDP, blaginjo dru`be pa lahko pove~a ali zmanj{a. To pomeni, da se produkcijska u~in-kovitost (in BDP) lahko pove~uje tudi zaradi pove~evanja negativnih zunanjih u~inkov. Zvi{ana produkcijska u~inkovitost se potemtakem nana{a le na zasebno in ne nujno tudi na dru`beno u~inkovitost. Pove~evanje zasebne u~inkovitosti na {kodo dru`bene zaostruje konflikt med tistimi ~lani dru`be, ki lahko svojo blaginjo izbolj{ajo s pove~anjem produkcijske u~inkovitosti, in tistimi, ki tega ne morejo. Zato slednji zahtevajo: – institucionalne transakcije, ki bi prerazdelile ustvarjeni dohodek, ker je obstoje~a porazdelitev neustrezna zaradi eksternaliziranja dela zasebnih stro{kov; – institucionalne transakcije, ki bi prerazporedile ekonomske prilo`nosti od tistih, ki svojo glavno prilo`nost vidijo v eksternalizaciji stro{kov, k tistim, ki s svojo dejavnostjo ne bi ogro`ali dose`ene ravni dru`bene blaginje. 130 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Institucionalne spremembe za varstvo okolja ^e bi bilo mogo~e s tema dvema vrstama institucionalnih transakcij (prerazdelitvijo in prerazporeditvijo) odvzeti vse dohodke, izsiljene z eksternalijami, bi ekonomskim subjektom odvzeli motiv za pove~evanje produkcijske u~inkovitosti iz eksternaliziranja dela njihovih stro{kov. S tem bi zapolnili vrzel med pove~evanjem dohodkov kot posledico gospodarske rasti (pove~anja BDP) in pove~evanjem dru`bene blaginje. To bi hkrati pomenilo, da smo uspeli nevtralizirati posledice: – neustrezne lastninske strukture, ki se ka`e v neopredeljenih lastninskih pravicah nad vsemi sestavinami proizvodne funkcije (javne dobrine in dobrine v skupni lasti); – neustreznih razmerij cen produkcijskih tvorcev, ki se ka`e v podcenjenosti okoljskega kapitala in pretirani rabi tega kapitala. Obstajajo resni zadr`ki, zaradi katerih dvomimo o uspe{nosti institucionalnih transakcij, ki v imenu pove~evanja dru`bene blaginje prerazdelijo dohodek na dru`beno bolj za`elen na~in (druga opisana vrsta institucionalnih transakcij). ^e so namre~ neustrezne tako cene produkcijskih tvorcev kot tudi opredelitev lastninskih pravic, ni mogo~e pri~akovati, da bo prerazdelitev dohodka ustrezna. Te`ava je v tem, da pri na~rtovanju prerazdelitve ni mogo~e ra~unati na objektivne informacije, ki jih praviloma sicer preskrbuje trg, drugih informacij, ki ne bi bile pristranske zaradi motivov potencialnih prejemnikov prerazdeljenih sredstev, pa ni. Prerazdelitev ne more biti popolnoma uspe{na, ker ne poznamo velikosti negativnih zunanjih u~inkov, kaj {ele njihovo razporeditev med prizadete ekonomske subjekte, prejemnike sredstev. Po prevladujo~em prepri~anju (Growth, Competitivenes, Employment, 1993, str. 145) je temeljni problem prerazdeljevanja dohodka v neustreznem razmerju cen produkcijskih tvorcev: namre~ v relativno (glede na prese`no ponudbo) previsoki ceni dela in prenizki ceni okoljskega kapitala kljub njegovemu pomanjkanju. Ker vemo le, da napaka obstaja, ne pa tudi, kolik{na je, je malo verjetno, da bi bila korekcija (prerazdelitev) lahko ustrezna. Predvidevamo lahko, da druga vrsta institucionalnih transakcij, ~e je usmerjena k izbolj{anju relativnega polo`aja podcenjenega produkcijskega tvorca (okoljskega kapitala), praviloma sicer vsaj delno izbolj{a dru`beno u~inkovitost. Vendar moramo opozoriti, da je posledica neustreznega razmerja cen produkcijskih tvorcev lahko (poleg njihove napa~ne alokacije) tudi napa~na korekcija s prerazdelitvijo dohodka. To pomeni, da institucionalne transakcije, ki prerazdeljujejo dohodek na dru`beno bolj `elen na~in, lahko celo spodbudijo dodatno onesna`evanje okolja, podobno, kakor smo ugotovili za prvo institucionalno transakcijo, ki dopu{~a prevaliti zasebne stro{ke na skupnost. O~itno bodo za vzpostavitev z okoljem trajno uravnote`enega razvoja potrebne ne le prerazdelitve dohodka, temve~ zlasti prerazporeditve ekonomskih prilo`nosti. Torej institucionalne tran- OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 131 Eva Zver 3 Politika “tretjega sektorja” so vse oblike sodelovanja in vplivanja posameznikov in javnosti na politi~no odlo~anje. Te oblike so lahko bodisi neformalne (demonstracije) bodisi formalne, pravno organizirane institucije, kot so nevladne organizacije in skupnosti krajanov. sakcije, ki bistveno vplivajo na razpolo`ljivost produkcijskih faktorjev (npr. dolo~itev mej {e dopustnega onesna`evanja, onesna`evalnih kvot, prerazporeditev lastninskih pravic, uvedba prenosnih onesna-`evalnih dovoljenj ipd.). NAMESTO KONCA Institucionalizacija varstva okolja se je za~ela z oblikovanjem zakonodaje varstva okolja, nadaljevala s sektorskimi ukrepi (tehni~nimi ali ekonomskimi), v devetdesetih pa s ~edalje ve~ uspe{nimi poskusi preureditve ekonomskih sistemov tako, da bi to imelo o~itne blagodejne u~inke na okolje in narodno gospodarstvo (zlasti na zmanj{anje brezposelnosti). Med drugim si okoljevarst-veniki prizadevajo spremeniti prora~un (prihodke in izdatke) v podporo okoljevarstvu. Okoljski davki imajo okoljsko selektiven vpliv na cene blaga. ^e vplivajo le na cene kon~nih izdelkov, je ta prispevek dokaj {ibek in posreden, prek spremenjenega vedenja porabnikov sicer lahko vplivajo na spremenjeno ponudbo, tj. na spremembo uporabe okoljskih storitev v gospodarstvu. Kadar pa so obdav~eni produkcijski faktorji, na primer okoljski kapital ali delo, je vpliv na izbiro produkcijskih faktorjev takoj{en. [e okrepljen pa bi bil hkraten u~inek pove~anja obdav~enja enega produkcijskega faktorja (na primer okoljskega kapitala) in zni`anja obdav~enja drugega faktorja (na primer dela). Taka sprememba bi bila makroekonomsko znamenje, da se ekonomske prilo`nosti spreminjajo v korist tistih, ki lahko proizvajajo z relativno ve~jo porabo dela in relativno manj{o porabo okoljskega kapitala. Z raz~lembo problema institucionalnih sprememb in javne politike smo pokazali, da je klju~na te`ava pri institucionalizaciji varstva okolja, kako spodbuditi institucionalne transakcije za prerazporeditev ekonomskih prilo`nosti v korist okolja in kako jih uveljaviti. Poudarili smo, da dr`ava tradicionalno velja za akterja, ki mora poskrbeti za prerazdelitev dohodka in prerazporeditev ekonomskih prilo`nosti. [e najbolj{i mehanizem, ki naj bi ji omogo~al opraviti tiste prerazdelitve in prerazporeditve, ki jih dejansko `eli dru`ba, naj bi bil sistem parlamentarne demokracije. Po eni strani je ta sistem razmeroma ute~en pri prerazdeljevanju `e ustvarjenega dohodka (za vzdr`evanje dr`ave blaginje). Po drugi strani pa se je pokazalo, da so prerazdelitve vse te`je, zato imajo tudi ustaljeni na~ini odlo~anja vse o`ji prostor za svoja poseganja v porazdelitev dohodka. Teoretiki sodobne politi~ne ekonomije (Frey, 1992, str. 210) menijo, da moramo pri iskanju re{itev tega problema obravnavati dr`avo kot endogenega akterja politi~no-ekonomskega sistema. Klju~no vlogo vplivanja na institucionalne spremembe naj bi imeli posamezniki in javnost. Poudarjajo, da je naloga dr`ave (le) omo- 132 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Institucionalne spremembe za varstvo okolja go~iti posameznikom, da uresni~ijo in uveljavijo svoje preference in zahteve po spremembah. ^edalje ve~ji pomen se pripisuje pobudam javnosti in nevladnim organizacijam, ki omogo~ajo posameznikom, da brez politi~nega posredovanja strank delujejo v dru`beno korist. Perspektiva naj bi bili mehanizmi neposredne demokracije, decentralizacija odlo~anja in {ir{a podpora politiki tretjega sektorja3 . Slednji naj ne bi nadome{~al ali izrinjal koordinativne vloge trga ali dr`ave, nasprotno, {ele partnerstvo vseh treh naj bi tretjemu sektorju omogo~ilo spodbuditi ustrezne institucionalne spremembe za razvoj, trajno uravnote`en z okoljem. Dejstvo je (Zemlja, 1996, str. 158), da do ~ezmernega obremenjevanja okolja ni pri{lo le zaradi `elje po dobi~ku ali nedejavnosti dr`avne uprave, temve~ tudi zato, ker prizadeti posamezniki nimajo zadostnega vpliva, da bi to prepre~ili in uveljavili svojo temeljno pravico4 do zdravih `ivljenjskih razmer. Dr`ave podpisnice (tudi Slovenija) mednarodno pomembnih dokumentov o okolju, kot sta Agenda 21 in Program okoljskih aktivnosti za Vzhodno in Srednjo Evropo, so se zavezale k izvajanju dejavnej{e politike tretjega sektorja zlasti prek razli~nih oblik ude-le`be javnosti pri sprejemanju odlo~itev, ki zadevajo varovanje okolja. Najpomembnej{i instrumenti so: javne obravnave, svetovalni komiteji, okoljevarstveni informacijski centri, referendum, civilna pobuda. Navedene instrumente naj bi posamezniki la`e in u~in-koviteje uporabili prek organiziranega delovanja v okviru NVO, ki se vedno bolj uveljavljajo kot klju~ni akter varstva okolja. ^edalje nujnej{i pa se zdi tudi naslednji korak, ki je v usmeritvah mednarodnih organizacij zapisan kot pogoj za uveljavitev razvoja, trajno uravnote`enega z okoljem, namre~ povezava NVO z dr`avo in gospodarstvom v t. i. “partnerstvo za okolje”. To naj bi po vzoru socialnega partnerstva omogo~ilo politi~nemu sistemu izvajati u~inkovitej{o okoljsko politiko. “Partnerstvo za okolje” daje mo`nost, da se del okoljske problematike iz pristojnosti dr`ave vrne k posameznikom in javnosti. S tem bi re{evanje vpra{anja varstva okolja postalo zares dru`beno in ne samo politi~no in gospodarsko. Obenem pa naj bi se zgodilo tudi nasprotno in bi nekatera temeljna ekonomska vpra{anja, na primer dav~na ureditev, bolj kot kdaj prej postala tudi predmet neposrednega javnega vpliva. 4 Ta pravica ni potrjena samo v ve~ini ustav, v zakonodaji o urejanju poslovnih razmerij in v zakonodaji s podro~ja civilnega in kazenskega prava ter upravnih postopkov, ampak jo najdemo tudi v {tevilnih deklaracijah in neob-vezujo~ih dokumentih, ki jih podpi{ejo dr`ave ali mednarodne skupnosti (Zemlja, 1996, str. 158). LITERATURA: “Agenda 21 za Slovenijo – prispevek nevladnih organizacij” (1995), Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljubljana, 43 str. BROMLEY, D. W. (1991): “The Conceptual Foundations of Public Policy”, Economic Interests and Institutions, 2. izdaja, Oxford, Basil Blackwell Ltd, 294 str. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 133 Eva Zver FELDMAN, A. (1991): Welfare Economics and Socil Choice Theory; Boston, Martinus Nijhoff Publishers, 398 str. FREY, B. S. (1992): “Efficiency and Democratic Political Organisation; The Case for the Referendum”, Journal of Public Policy, Cambridge, 3, str. 209–222. “Growth, Competitiveness, Employment” (1993), White Paper, Luxembourg, Office for Official Publication of the European Communities, 6, 150 str. International Environment Reporter (1990), Washington, The Bureau of National Affaires, str. 224–225. LUK[I^, A. (1995): “Nevladne organizacije ali prekr{~ena dru{tva: teze za razmislek”, The Bulletin – Bilten, Slovenija, REC – Regional Environmental Center for Central and Eastern Europe, Ljubljana, Slovenija, str. 5–6. LUK[I^, A. (1994): “Socialno partnerstvo – kako naprej?“, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, Ljubljana, 168–169, str. 11–24. OECD, (1989), “Economic Instruments for Environmental Protection”, Pariz, 133 str. Priro~nik o udele`bi javnosti v postopkih sprejemanja odlo~itev na podro~ju varstva okolja (1994), Slovensko predstavni{tvo Regionalnega okoljskega centra za Srednjo in Vzhodno Evropo, 175 str. Ljubljana. RADEJ, B. (1998): Poglavja iz ekonomike okolja – zapiski predavanj pri predmetu Ekonomika okolja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; v pripravi RADEJ, B. (1995): “Parnerstvo za okoljsko sprejemljiv gospodarski razvoj”, The Bulletin Bilten Slovenija, posebna izdaja, Ljubljana, str. 1–7. [U[TER[I^, J. (1991): “Okolju prijazna” javna izbira? “; ^asopis za kritiko znanosti, Ljubljana, 142–143, str. 35–54. [U[TER[I^, J. (1991): “Institucionalne omejitve planiranja v tr`ni dru`bi”, IB – revija, Ljubljana, 11–12, str. 50–55. WITTE, E. E. (1988): “Institutional Economics as Seen by an Institutional Economist; Samuels Warren J. “, Institutional Economics I, Hants: Edward Elgar Publishing Ltd., str. 28–37. Zemlja (1996): Radovljica, Radovljica Medium, 1996, 288 str. ZVER, E. H. (1996): “Varstvo okolja in institucionalne spremembe”, Diplomsko delo, Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 49 str. 134 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Kai Schlegelmilch Obdav~evanje energije v Evropski uniji 1 V zgodnjih devetdesetih letih se je na ravni EU razvnela razprava o uvedbi energetskega davka ali/in davka na CO2 (EC 1991). Vodstvo Evropske unije je menilo, da je ta davek ustrezno in u~inkovito sredstvo v boju proti u~inkom tople grede, da bo spodbujal ino-vativnost in usmerjal proizvodne procese ter potro{ni{ke vzorce dru`be na splo{no k ve~ji skrbi za okolje. Nekaterim dr`avam se je zdelo, da pogajanja na ravni Unije napredujejo prepo~asi, zato so poleg vseh obi~ajnih davkov na mineralna goriva Finska (1990), [vedska (1991), Danska (1992), Norve{ka in Nizozemska (1996) same uvedle {e posebne energetske davke, neodvisno od dogovora o skupnem nastopu vseh dr`av EU na tem podro~ju. Kljub temu bi celo za te dr`ave ne mogli trditi, da sistemati~no obdav~ujejo vso porabo energije. Evropska komisija je konkreten predlog za uvedbo davka EU pripravila pred konferenco o okolju in razvoju. Ta je bila leta 1992 v Riu de Janeiru (EC 1992). Predlog je bil na majavih nogah, saj je bilo jasno, da bi ga bila EU pripravljena uveljaviti le skupaj z drugimi dr`avami OECD (na primer z ZDA in Japonsko), poleg tega pa za predlog EU ni dobila soglasja niti doma. In ~e bi bil davek kljub temu uveden, je bilo zaradi velikega vpliva industrijskega lobija pri-~akovati, da bodo energetsko intenzivne industrijske panoge opro{-~ene pla~evanja davka. Energetski davki so le eden od mnogih okoljevarstvenih instrumentov. Evropska komisija je leta 1991 izdelala na~rt strategije za omejevanje emisij CO2 ter za izbolj{anje energetske u~inkovitosti OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 135 1 Sodelavec Wuppertal-skega in{tituta: Oddelek za politiko do podnebnih sprememb. K nastanku tega besedila so prispevali {e Harald Dutzler, Silke Jurrat, Hans-Jochen Luhmann, Stefan Niemann. Prispevek je bil pripravljen za neformalni strate{ki sestanek strokovnjakov Evropske unije za okoljske in energetske davke, ki je bil septembra 1998 v Bruslju in ga je organizirala fundacija Heinrich-Böll. Po tem sestanku je bilo besedilo dopolnjeno, tako da sedaj zajema tudi nekatere ugotovitve, do katerih je privedla razprava, ter upo{teva politi~na dogajanja, ki so sledila. Kai Schlegelmilch (Community Strategy to limit carbon dioxide emissions and improve energy efficiency – EC 1991). V njem se zavezuje, da bo do leta 2000 na ozemlju Unije, ki je takrat obsegala 12 dr`av, stabilizirala oddajanje CO2 na raven iz leta 1990. Leta 1992 je bila na svetovni konferenci o okolju in razvoju sprejeta in pozneje ratificirana okvirna konvencija o podnebnih spremembah (Framework Convention on Climate Change – FCCC). Pridru`ila se ji je tudi Evropska unija in dr`ave ~lanice. Leta 1993 je bil pripravljen sve`enj ukrepov, namenjenih u~inkovitemu var~evanju z energijo: • ALTENER: namen programa je spodbujati ve~jo rabo obnovljivih energetskih virov: vetra, vode, son~ne energije, biomase in geotermalne energije; • JOULE: podpira raziskave in razvoj novih tehnologij v energetiki; • SAVE: spodbuja u~inkovito izrabo energije; • THERMIE: spodbuja tehnologije, ki zmanj{ujejo emisije CO2 ; • predlog energetskega davka ali/in davka na CO2. Medtem ko so bili vsi drugi ukrepi izvedeni kolikor toliko uspe{no, pa osrednji del strategije Evropske komisije, predlog energetskega davka ali/in davka na emisijo CO2, {e ni bil uresni~en. Okoljske cilje celotne Evropske unije bo mogo~e dose~i le z vi{jimi energetskimi davki, saj {ele ti zagotovijo stro{kovno naju~inkovitej{i pristop in finan~na sredstva, potrebna za financiranje drugih ukrepov. Pred ~asom je Evropska komisija spet objavila, da bo financirala 236 projektov v okviru programa THERMIE o nejedrski energiji (1994– 98) z donacijo Evropske unije v znesku 110,5 mio ekujev (European Report 1998). Vse to pa je, na `alost, le kaplja v morje. Potreba po novih pristopih in ve~ji raznovrstnosti instrumentov, ki naj zajemajo tudi dav~ne mehanizme, ter potreba po integraciji okoljskih problemov v druge strategije sta sestavni del petega programa okoljskih aktivnosti EU (EAP). Ta je bil sprejet leta 1993. To pa ni zado{~alo za odlo~ilen premik pri izvedbi predloga vlade EU o uveljavitvi energetskega davka ali/in davka na CO2. Po treh letih pogajanj, ki niso dala vidnih rezultatov, je Komisija izdelala nov predlog za uveljavitev energetskega ali/in davka na CO2. Predlog je bil v primerjavi s prej{njim bolj pro`en (EC 1995a, o podrobnej{i in poglobljeni predstavitvi zgodovine predloga energetskega davka in/ ali davka na emisije CO2 ter drugih ukrepov, povezanih z u~inkom tople grede, glej Jachtenfuchs 1996), saj dovoljuje posameznim dr`avam, da izdelajo svoje ~asovne na~rte za uvedbo davka ter same dolo~ijo dav~ne stopnje. Vendar pa bi se moral v vseh dr`avah ~lanicah za~eti pobirati najpozneje do leta 2000. Tudi ta predlog je naletel na {tevilna neodobravanja, saj bi bila tudi po tej razli~ici uvedba davka kot takega obvezna. Prav zaradi teh nasprotovanj Evropski svet predloga {e vedno ni odobril. Najnovej{i poskus Evropske komisije, da bi pospe{ila pogajanja in 136 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Obdav~evanje energije v Evropski uniji uvedbo energetskih davkov ali davkov na CO2, je predlog za obdav~enje s tro{arinami vseh energentov, ne le mineralnih goriv (razen obnovljivih virov energije), ter za zvi{anje minimalnih stopenj tro{arin, in sicer v treh korakih, leta 1998, 2000 in 2002 (EC 1997). Komisija je v utemeljitvi svojega zadnjega predloga ugotovila, da dr`ave ~lanice minimalnih tro{arin v nekaterih primerih niso prilagajale niti stopnji inflacije, kar pa bi z uveljavitvijo predloga postalo obvezno. Evropski svet doslej ni odobril niti tega mnogo milej{ega predloga, ~eprav je dobil veliko podporo Evropskega parlamenta. Da bi bolje razumeli odpor nekaterih dr`av ~lanic do predloga, si lahko ogledamo, katere dr`ave ~lanice bi morale zvi{ati svoje dav~ne stopnje na razli~na goriva in do kdaj (preglednica 1). ^e {tevilo davkov, ki bi jih dr`ave ~lanice morale povi{ati ali na novo uvesti, razumemo kot preprost kazalec njihovega odpora do predloga Komisije, pridemo do zanimivih ugotovitev. V nasprotju s splo{nim prepri~anjem se z najvi{jim {tevilom pove~anj v svojem sistemu energetskega obdav~evanja ne soo~ajo dr`ave z obrobja EU ([panija, Portugalska, Gr~ija in Irska), ampak visoko razvite dr`ave, kot sta Luksemburg in Belgija, ~eprav slednji predlogu Komisije ne nasprotujeta pretirano. Presenetljivo pa je, da stanje v Nem~iji, ki jo imamo v okoljski politiki za napredno, spominja prej na dr`ave z obrobja EU ter da Nem~ija po tem zaostaja tudi za Francijo. Po drugi strani pa skandinavskim dr`avam in Nizozemski, pa tudi Italiji, Veliki Britaniji in Avstriji, ni treba povi{ati stopenj za kar precej{nje {tevilo davkov. Kar zadeva uvajanje visokih energetskih davkov, bi Italija nasploh lahko postala zgled drugim ju`noevropskim dr`avam. Preglednica 1: ^asovni okvir, v katerem bi dr`ave ~lanice morale povi{ati stopnje davka v skladu s predlogom Evropske komisije iz leta 1997 Dr`ava ({tevilo pove~anj ali novih uvedb davkov) Pod trenutnimi minimalnimi stopnjami Osnove, po katerih bi morali v posameznem letu za~eti obdav~evati (energente, energijo ali emisije) 1998 2000 2002 Avstrija (4) premog dizelsko gorivo neosvin~eni bencin osvin~eni bencin Belgija (11) mazut plinsko olje za ogrevanje premog dizelsko gorivo elektrikaindustrija plinsko oljeogrevanje+ind. kerozinogrevanje elektrikagospodinjstva zemeljski plin neosvin~eni bencin Danska (2) dizelsko gorivo neosvin~eni bencin Finska (3) dizelsko gorivo zemeljski plin elektrika™1 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 137 Kai Schlegelmilch Francija (6) premog elektrikaind. mazut zemeljski plin dizelsko gorivo kerozinogr. Nemèija (7) premog elektrikaind+gosp. mazut* kerozinogr. dizelsko gorivo neosvin~eni bencin Grèija (7) premog dizelsko gorivo elektrikaind+gosp. osvin~eni bencin neosvin~eni bencin zemeljski plin Irska (8) premog elektrikaind+gosp. mazut neosvin~eni bencin zemeljski plin dizelsko gorivo osvin~eni bencin Italija (3) premog kerozinogr. dizelsko gorivo Luksemburg (12) mazut plinsko olje za ogrevanje premog dizelsko gorivo elektrikaind+gosp. plinsko olje ogr+ind. osvin~eni bencin neosvin~eni bencin zemeljski plin kerozin08' Nizozemska (3) mazut premog dizelsko gorivo Portugalska (7) mazut premog dizelsko gorivo elektrikaind+gosp. zemeljski plin neosvin~eni bencin Španija (8) premog dizelsko gorivo elektrikaind. mazut osvin~eni bencin neosvin~eni bencin elektrika zemeljski plin [vedska (2) elektrikalnd dizelsko gorivo Velika Britanija (4) premog zemeljski plin elektrikalnd elektrika8°sp Vir: EC (1997a in 1997b). Opomba: * ni {e jasno, ali naj se davek obra~unava po dav~nih stopnjah, ki so ni`je od zahtevanega minimuma, ~e le-te pomenijo manj{o {kodo za okolje. Razlika med severnimi in ju`nimi kot bolj in manj naprednimi dr`avami torej ni tako jasna, kakor bi pri~akovali. Belgija in Luksemburg, dr`avi, ki le`ita v samem osr~ju EU, najmanj ustrezata mo`nim prihodnjim standardom. Dr`avi obdav~ujeta mineralna goriva po stopnjah, ki so ni`je od minimalnih tako pri tro{arinah kakor 138 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Obdav~evanje energije v Evropski uniji pri davku na dodano vrednost. Poleg tega {e posebej Luksemburg gradi precej{en del svojega obstoja na nenaravni dav~ni konkurenci. Luksemburg v sredi{~u EU, obdan z mnogimi dr`avami ~lanicami, izvaja dav~no politiko, ki bi jo lahko po pravici ozna~ili za nepravi~no in {kodljivo, saj ovira kar nekaj dr`av ~lanic v njihovih poskusih uvajanja fiskalnih struktur, trajnej{ih v socialnem, ekonomskem in okoljskem smislu. Doslej je bilo na to temo organiziranih kar nekaj razprav, vendar niso dale vidnej{ih rezultatov. Skupina dr`av ~lanic posku{a spraviti pogajanja v EU z mrtve to~ke, vendar je, kakor ka`e, zaenkrat njihovo edino oro`je pove~an politi~ni pritisk na druge dr`ave ~lanice. Da bi skupaj poiskali re{itev za problem energetskega obdav~enja in obdav~enja CO2, so se julija 1998 svetovalci finan~nih ministrov dr`av ~lanic sestali s komisarjem Mariom Montijem (komisar XXI. generalnega direktorata za carino in posredne davke) ter z njim razpravljali o treh mo`nih re{itvah: 1. Sprejeti okvirne direktive s pozitivnimi minimalnimi dav~nimi stopnjami za vse energente, toda z razumnimi omejitvami, oprostitvami ali zakasnitvami pri uvedbi za vsako dr`avo ~lanico, ki bi jih potrebovala. 2. Sprejeti okvirne direktive z ni~nimi minimalnimi stopnjami za obdav~itev elektri~ne energije in tistih energentov, ki jih ne pokriva direktiva o obdav~itvi nafte in naftnih derivatov (EC 1991a in EC 1992a). 3. Dose~i notranji dogovor o spremembah obstoje~ih tro{arin na naftne derivate. V tem primeru bi druge sestavine predloga obdelali nekoliko pozneje. Na sestanku s komisarjem Mariom Montijem so predstavniki dr`av ~lanic razkrili svoja stali{~a. Prvo mo`nost je v celoti podprlo devet dr`av ~lanic (domnevno Avstrija, Belgija, Nem~ija, Danska, Francija, Finska, Italija, Nizozemska in [vedska), morda bi jo podprle {e tri dr`ave (Gr~ija, Luksemburg in Velika Britanija), a je bila povsem nesprejemljiva za druge tri dr`ave (Irska, Portugalska, [panija). Drugo mo`nost je v celoti podprla le ena dr`ava ~lanica, vsaj 12 drugih ~lanic bi jo sprejelo le v skrajnem primeru. Tretja mo`nost se je pokazala sprejemljiva za tri dr`ave ~lanice, a ni bila sprejemljiva za drugih devet. O~itno je, da bi bila druga mo`nost re{itev le v skrajnem primeru, medtem ko pomeni prva najbolj ambiciozno, a hkrati tudi najbolj realisti~no mo`nost. Predstavitev stali{~ dr`av ~lanic je pokazala, da so dr`ave z obrobja EU najbolj nenaklonjene sprejetju predloga. Vseeno pa je bilo v celotni skupini ~utiti `eljo po kompromisu, ki bi ga lahko dosegli v prvi polovici leta 1999, ko bo EU predsedovala Nem~ija. Predlog, ki ga je Komisija predstavila leta 1997, sta podprla Ekonomsko socialni svet (ECOSOC) in Evropski parlament, ki se zavzema za uvedbo energetskega obdav~evanja v vseh dr`avah OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 139 Kai Schlegelmilch ~lanicah. Leta 1996 so se na pobudo parlamenta za~eli tudi pogovori o tem, kako izbolj{ati okoljsko sestavino prora~una EU. Ta skupna pobuda komiteja za okolje in komiteja za finan~ne zadeve je od komisarjev generalnih direktoratov zahtevala, naj doka`ejo, da finan~na sredstva, ki so jim dodeljena, porabljajo v skladu z na~eli trajnega razvoja in torej v skladu z Maastrichtsko in Amsterdamsko pogodbo. Med diskusijo je bilo najve~ pozornosti namenjene kmetijski politiki in strukturnim skladom, ker sredstva iz teh dveh naslovov zavzemajo pribli`no 80 % celotnega prora~una EU (EP 1997a, 1997b). Julija 1998 je Evropski parlament odobril t. i. Olssonovo poro~ilo in s tem {e enkrat pokazal, da se zavzema za uvedbo energetskih davkov v vsej EU. ^lani Evropskega parlamenta so s 419 glasovi za, 80 glasovi proti in 19 vzdr`animi izglasovali resolucijo o uvedbi davka in Komisijo zadol`ili, naj izdela podroben predlog tretje, vi{je stopnje davka na dodano vrednost (DDV) kot dav~ne stopnje, po kateri bi se obra~unaval energetski davek. V skladu z izglasovano resolucijo naj bi se spremenila tudi pravila glasovanja o ukrepih, povezanih z energetskim davkom, saj naj bi za izglasovanje ne bilo ve~ potrebno soglasno mnenje, ampak bi zado{~ala `e kvalificirana ve~ina. @elja Evropske komisije po zagotavljanju novih delovnih mest je razvidna tudi iz predloga, naj zni`ana stopnja DDV velja za delovno intenzivne storitve in proizvode (EC 1997d) ter naj se izpad dobi~ka, ~e je to mogo~e, financira iz vi{jih dajatev na energente (EC 1997c, str. 22 – glej 3.5.). ^eprav je bil predlog predstavljen `e leta 1997, o njem Evropski svet {e vedno ni odlo~il. Na nedavnem neformalnem sestanku sveta ECOFIN septembra 1998 je bilo v pripravljalnih zapiskih predsedujo~ega avstrijskega predstavnika mogo~e prebrati: “Neformalni sestanek sveta ECOFIN nam daje prilo`nost, da preverimo, v katerih sektorjih je treba dolo~iti obvezne minimalne dav~ne stopnje (…) Razmisliti bi veljalo tudi o mo`nostih, da se minimalne dav~ne stopnje za osebno potro{njo uvedejo nekoliko pozneje kakor dav~ne stopnje za industrijsko po-tro{njo.” Reuters je posredoval izjavo nizozemskega finan~nega ministra, da je odpor Gr~ije do sprejetja energetskega davka popustil ter da se le [panija in Portugalska {e vedno upirata njegovi uvedbi. Hkrati je minister omenil, da bi bili obe dr`avi morda pripravljeni podpreti kompromisno re{itev, ki bi jima dovoljevala, da davek doma uvedeta s precej{njim ~asovnim zamikom. Prav mogo~e je, da se [panija no~e vdati {e iz nekega drugega razloga. [panska vlada namre~ `eli biti popolnoma prepri~ana, da v novih finan~nih na~rtih za obdobje 2000–2006 (Agenda 2000) ne bo izgubila niti ene pezete sredstev, ki jih sedaj dobiva iz strukturnega sklada. Edini dogovor s tega neformalnega sestanka pa je bila odlo~itev o pripravi faznega poro~ila, ki naj do decembrskega sestanka sveta ECOFIN razjasni odprta vpra{anja. 140 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Obdav~evanje energije v Evropski uniji Nizozemska je junija 1998 v podporo predlogu o energetskem obdav~enju in obdav~enju CO2 spro`ila dodaten pritisk, ko je oznanila, da je porazdelitev bremena v zvezi z izpolnjevanjem ciljev iz Kiota o potrebnem zmanj{anju emisij CO2 zanjo sprejemljiva le, ~e bo EU energetski davek in davek na CO2 uvedla do leta 2002. Mogo~e je, da bodo to stali{~e podprle tudi nekatere druge dr`ave in s tem pove~ale pritisk na druge. V skrajnem primeru bi morala EU med dr`avami ~lanicami prerazdeliti obveznost zmanj{anja emisij CO2. Prerazdelitev bi bila za nasprotnice energetskega davka in davka na CO2 v EU neugodna, saj bi nanje odpadla ve~ja obveznost zni`evanja emisij, kot je dogovorjeno zdaj. ^e upo{tevamo rezultate nedavnih volitev in spremembo orientacije vlade v Nem~iji proti rde~e-zeleni koaliciji, ki je za razliko od prej{nje vlade naklonjena okoljski dav~ni reformi, lahko upamo, da bo med nem{kim predsedovanjem v prvi polovici leta 1999 Evropski svet predlog sprejel. V drugi polovici leta 1999 bo Nem~ijo nasledila Finska. To je po mnenju mnogih za nekaj ~asa tudi zadnja mo`nost za sprejetje predloga, kajti Finska bo predsedovanje predala Potrugalski in ta Franciji (tej pa bodo sledile [vedska, Belgija, [panija, Danska in Gr~ija v prvi polovici leta 2003). V nadaljevanju je na kratko predstavljen in deloma analiziran napredek in na~rti za pobiranje energetskih davkov in drugih okoljskih davkov v nekaterih dr`avah ~lanicah EU. Avstrija Avstrija, ki na splo{no odobrava vi{je energetske davke, je `e leta 1996 uvedla davek na zemeljski plin in elektri~no energijo. Ker pa je prihodke iz tega vira dr`ava porabila izklju~no za kritje prora~un-skega primanjkljaja, je to vsemu skupaj dalo rahlo negativen predznak. Splo{en vtis je popravilo avstrijsko ministrstvo za finance, ki je ustanovilo nekaj komisij. Njihova naloga je med drugim pregledati obdav~enje naravnih virov. Prve predloge za izbolj{ave naj bi pripravile do konca leta 1998. Predloge naj bi uveljavili najpozneje do leta 2000/2001. Podrobnemu pregledu bodo izpostavljene tudi subvencije. Rezultat vseh teh dejavnosti bo najbr` uvedba davkov na rabo energije. Prihodek od njih bo dr`ava porabila za zni`evanje stro{kov dela ter za financiranje u~inkovite izrabe energetskih virov. Potekajo tudi pogovori o davku na letalske polete ter o davku za izrabo vodnih virov in davku na odpadni material. Med svojim predsednikovanjem EU v drugi polovici leta 1998 je posku{ala Avstrija pospe{iti pogovore o okoljskih davkih. Po kar sedmih letih pogajanj, med nem{kim predsedovanjem EU, v prvi polovici leto{njega leta konsenz ni nedosegljiv. Danska Danska, ki je med okoljsko najbolj zrelimi dr`avami ~lanicami EU, je leta 1996 svoj sistem energetskih davkov in davka na emisije CO2 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 141 Kai Schlegelmilch za industrijo prilagodila. Od takrat se dav~ne stopnje na emisije CO2 razlikujejo glede na energetsko intenzivnost tehnologije in so odvisne od tega, ali podjetja pristanejo na energetsko revizijo. Danska pozna tudi druge okoljske davke, kot so davek na odpadni material, davek na emisije SO2, davek na PVC – pakiranje itd. Da bi okoljska dav~na reforma ne vplivala na pove~anje skupne dav~ne obremenitve, je Danska zni`ala dohodnino (o podrobnostih glej Schlegelmilch 1998). 1. junija 1998 se je pove~ala razlika v vi{ini tro{arine na naftne derivate. Razlikovanje po novem zakonu upo{teva tudi vsebnost benzena v gorivih. Dr`ava namerava uvesti nadaljnja povi{anja, vendar bodo ta delno odvisna tudi od nem{ke dav~ne politike. Poleg omenjenih je Danska v duhu svoje zelene dav~ne reforme uvedla ali dopolnila {e ve~ okoljskih davkov. Finska Leta 1990 je bila Finska prva dr`ava, ki je sprejela davek na emisijo CO2 s skoraj ni~nimi dav~nimi oprostitvami. Od leta 1997 izvaja spremenjen sistem energetskih davkov in davka na emisijo CO2. V sklopu reforme leta 1997 je bila opu{~ena delitev osnove za davka na fosilna goriva na osnovo, ki se dolo~a glede na energetsko vrednost goriva, in osnovo, ki se diferencira glede na potencialne emisije CO2 razli~nih goriv. Dav~no stopnjo zdaj dolo~a samo vsebnost CO2. Francija Ko je leta 1997 na oblast pri{la nova francoska vlada, se je nekoliko spremenil tudi odnos Francije do okoljskih obdav~itev. Nekaj okoljskih sestavin je sicer `e vgrajenih v francoski fiskalni sistem, vendar zdaj dr`ava bolj konstruktivno obravnava tudi predlog EU o energetskih davkih. [e ve~, v nedavnem predlogu prora~una za leto 1999 je francoska vlada predlagala zvi{anje davka na naftne derivate za dizelsko gorivo, in sicer letno za 0,01 ECU v naslednjih sedmih letih (skupaj torej 0,07 ECU/l). Kar 25 % porabljenega dizelskega goriva mora Francija namre~ uva`ati. Poleg tega razlika v ceni med dizelskim gorivom in bencinom z okoljskega stali{~a ni upravi~ena. Na~rt obdav~evanja, ki `e sam po sebi ni preve~ ambiciozen, {e nadalje slabi sistem dav~nih oprostitev, ki so v veljavi za transport na velike razdalje. Irska ^eprav je dr`ava ustanovila nekak{no notranjo in skoraj skrivno komisijo za t. i. “zeleno” obdav~enje, konkretnih u~inkov njenega delovanja {e ni videti. Okoljski problemi se v fiskalnem sistemu komaj odra`ajo (Barrett/Lawlor/Scott 1997). Italija Italijanska vlada je visoke davke na energijo uvedla iz razli~nih razlogov. Sistem posrednega obdav~enja je namre~ mnogo eno- 142 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Obdav~evanje energije v Evropski uniji stavnej{i s stali{~a pobiranja davkov, kar je v Italiji pomembno, ~e upo{tevamo visoko {tevilo dav~nih kr{itev in utaj, s katerimi se soo~ajo predvsem v ju`nem delu dr`ave. Poleg tega se Italijani tradicionalno vozijo z majhnimi avtomobili in poraba energije za ogrevanje zaradi geografskega polo`aja ni posebej velika. V predlogu prora~una za leto 1998 je italijanska vlada predlagala, naj se v sklopu programa za zni`anje emisij toplogrednih plinov tro{arine za bencin, dizelsko gorivo, premog, nafto in naftne derivate v naslednjih petih letih vsako leto zvi{ajo. ^e bo italijanski parlament odobril povi{anje davka na goriva, bo Italija postala prva dr`ava v ju`nem delu EU, ki bi se z energetskimi davki bojevala proti spremembi podnebja (druga taka ju`na dr`ava je Slovenija, ki je podoben zakon uvedla leta 1997). Prihodke iz tega vira, ki naj bi letos zna{ali 1,5 milijarde ekujev, Italija namerava porabiti za boj proti nezaposlenosti v ju`ni Italiji ter za financiranje okoljevarstvenih programov. Luksemburg Dav~na politika Luksemburga, po kateri so tako raba energije kot tudi potro{nja tobaka in alkohola subvencionirane z dav~nimi stopnjami, ki so mnogo ni`je od dav~nih stopenj sosednjih dr`av, na te dr`ave zelo slabo vpliva. V prihodnosti pa bo energetske davke vsaj nekoliko pove~al tudi Luksemburg, da bi tako zagotovil finan~na sredstva za nov sistem zdravstvenega zavarovanja. Ta je v ustanavljanju. Kljub temu da po politi~ni volji vi{ji davki ne smejo vplivati na koristi, ki jih ima dr`ava od bencinskega turizma, se stvari vsaj za~enjajo premikati in to je, konec koncev, dobra novica. Nizozemska Po uvedbi nekaterih manj{ih okoljskih davkov je Nizozemska leta 1996 sprejela tudi energetski davek. Odlo~ili so se, da mora biti davek zasnovan tako, da ne bo kvarno vplival niti v socialnem pogledu niti na konkuren~nost industrije, zato so uvedli oprostitev davka tako za minimum porabe kot tudi za porabo energije, ki presega dolo~eno raven. Kot je bilo nedavno sklenjeno, se bodo dav~ne stopnje v naslednjih {tirih letih podvojile, in sicer v treh korakih. Treba je omeniti, da so, {e posebej kar zadeva davek na motorna goriva, na~rti precej odvisni od nem{ke dav~ne politike, ker se Nizozemska `e soo~a s problemom “negativnega” bencinskega turizma. Zaenkrat se je Nizozemska odlo~ila, da bo v treh letih izpla~ala denarno pomo~ v znesku do 100.000 ekujev vsem bencinskim ~rpalkam blizu nem{ke meje – vi{ina podpore bo odvisna od oddaljenosti od meje – in tako pokrila vsak izpad dobi~ka, do katerega bi pri{lo zaradi ni`jih cen goriva v Nem~iji. Za ukrep, ki je v skladu s pravili enotnega trga, se je Nizozemska odlo~ila, potem ko njene osnovne zamisli o uvedbi regionalnih razlik v tro{arini na nafto in naftne derivate Evropska komisija ni odobrila. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 143 Kai Schlegelmilch Dr`ava se je tako morala zadovoljiti z manj elegantnim subvencioniranjem, ki pa vseeno predstavlja eno od mo`nosti, kako napredovati, ~etudi sam. [vedska [vedska je ena prvih dr`av, ki so za~ele uporabljati energetske davke. Davek na emisije CO2 je uvedla `e leta 1991, da bi tako pospe{ila inovacije v industriji, {e preden bi podoben davek uvedla celotna EU. Ker pa EU ni ukrepala, je [vedska dav~no stopnjo za industrijo zni`ala na ~etrtino tiste, po kateri pla~ujejo davek gospodinjstva. Tako zni`ani davki so privedli do ve~je rabe energije v industriji, zato so sredi leta 1997 dav~no stopnjo za emisije CO2 v industriji zvi{ali na 50 % splo{ne dav~ne stopnje. Po zni`ani stopnji se {e vedno obra~unava davek za energetsko intenzivne industrijske panoge. Poleg davka na emisijo CO2 [vedska pozna tudi davek na emisije `vepla in du{ikovih oksidov. Leta 1997 je {vedska zelena dav~na komisija predlagala dr`avi, naj nadaljuje z energetskim obdav~evanjem. Velika Britanija Med vladavino konservativne vlade je Velika Britanija nasprotovala kar nekaj pobudam Evropske komisije, ki bi lahko prizadele tudi njo samo. Ko so na oblast sredi leta 1997 pri{li laburisti, je dr`ava postala nekoliko bolj naklonjena ukrepom EU, torej tudi energetskemu obdav~evanju. Kot glavni argument za svoj odklonilni odnos do obdav~enja rabe energije, kot jo predlaga EU, Velika Britanija navaja svoj davek na gorivo, katerega stopnja se `e nekaj let zvi{uje. Velika Britanija je davek uveljavila `e leta 1993, da bi se tako bojevala proti spremembi podnebja in obenem pove~ala dav~ne prihodke. Davek, ki ga v drugih dr`avah po ve~ini ne poznajo, se zdi skoraj revolucionaren. Novembra 1993 je Velika Britanija namre~ sprejela odlo~itev, da se davek na goriva lahko letno zvi{a za nedolo~eno stopnjo, vse do pet odstotnih to~k vi{e od inflacije. Velika Britanija je po cenah goriva, celo ~e davka na gorivo ne upo{tevamo, skupaj z Norve{ko {e danes na samem vrhu v EU. Potem ko je Velika Britanija uspe{no uvedla ta davek, zdaj meni, da razli~ne tro{arine na nafto in naftne derivate ne ustrezajo njenemu dav~nemu sistemu ter da tudi niso potrebne. Stali{~e Velike Britanije ni popolnoma neutemeljeno. Leta 1995 je Velika Britanija namre~ posku{ala pove~ati splo{no stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) za lahka kurilna olja s tedanjih 8 na 17 odstotkov (za gospodinjstva), kar je bilo v skladu z zahtevami EU. Poskus pa je naletel na mo~an odpor predvsem zaradi pri~akovanih regresivnih u~inkov, ki naj bi jih imel. Ozadje neuspeha lahko i{~emo v nizkih standardih, ki v Veliki Britaniji veljajo za izolacije zasebnih hi{. ^e poleg tega upo{tevamo {e britanske vremenske razmere (vetrovno, de`evno in mrzlo vreme), lahko sklepamo, da bi davek 144 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Obdav~evanje energije v Evropski uniji mo~no pove~al stro{ke energije predvsem porabni{kih skupin z nizkimi dohodki. Do lani se je stopnja DDV za zasebno rabo energije za ogrevanje z 8 odstotkov zni`ala na 5 odstotkov, kar je najni`ja stopnja, ki jo EU {e dovoljuje (~eprav ostaja nejasno, ali se po tej stopnji lahko obra~unava tudi davek na gorivo, ker je tak ukrep, vsaj navidezno, v nasprotju z zakonodajo EU o DDV in dolo~ili 2. ~lena kiotskega protokola). Obdav~enje rabe energije za ogrevanje gospodinjstev bi zato lahko bilo ovira na poti do sprejetja predloga Komisije. Lani novembra je bila kon~ana {tudija, ki preverja mo`nosti in na~ine za nadaljnje zmanj{anje emisij. Pred tem datumom je bilo vsako odlo~itev te`ko sprejeti. Vseeno je `e predlog prora~una za lansko leto spremljal dokument o nameri sprejetja sistema okoljskih davkov. Njegov namen je “reformirati dav~ni sistem in s povi{anjem spodbud zni`ati neugodne u~inke na okolje. Tako se bo dav~no breme prevalilo z šdobrih’ na šslabe’ izdelke, sistem okoljskih davkov pa bo spodbujal tudi inovativnost pri doseganju vi{jih okoljskih standardov ter posledi~no prispeval k bolj dinami~ni ekonomiji in ~istej{emu okolju.” Lani spomladi je britansko finan~no ministrstvo ustanovilo posebno vladno skupino za industrijsko rabo energije, ki je poleti istega leta pripravila poro~ilo o ekonomskih instrumentih in gospodarski rabi energije ter zaprosila za odzive. Energetsko obdav~evanje in trgovanje z emisijami sta dve mo`nosti, ki ju poro~ilo obravnava. Uvedbo ene ali druge je pri~akovati {e letos, kar je brez dvoma pomemben korak naprej. Kar zadeva prora~un, je vlada objavila, da se bo vklju~ila v razpravo o davku na naravne vire (taksa za pridobivanje gru{~a, peska in drugih rudnin) ter o dajatvah za onesna`evanje vode ter pripravila ustrezne predloge {e pred pogajanji o prora~unu za leto{nje leto. Kljub temu pa predlog leto{njega prora~una tem temam posve~a komaj kaj pozornosti. Vseeno opozarja, da je z reformami treba nadaljevati. Lani so zni`ali davek na vla~ilce in avtobuse z nizko emisijo tudi do 500 funtov. Vnovi~ so obravnavali tudi davek na odlaganje odpadnega materiala. Od leto{njega aprila se bo splo{na dav~na stopnja tako s 7 pove~ala na 10 funtov na tono, zni`ana stopnja za odpadke iz gradbeni{tva bo ostala na 2 funtih na tono. Neaktivni odpadki, uporabljeni za posodobitev deponij, bodo od leto{njega oktobra opro{~eni davka. Nem~ija 27. septembra lani je prebivalstvo Zvezne republike Nem~ije volilo proti zdaj `e nekdanji vladi, ki sta jo sestavljali kr{~ansko-demokratska in liberalna stranka. Nova koalicijska pogodba med socialnimi demokrati in zeleno stranko je pokazala, da imata vladajo~i stranki podobno stali{~e do kar nekaj postavk okoljske dav~ne reforme (dokument z dne 20. oktobra 1998 je samo v nem{~ini na OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 145 Kai Schlegelmilch voljo v internetu2 ) ter da bodo na tem podro~ju v naslednjih {tirih letih predvidoma izvedeni naslednji ukrepi: • Prispevki za socialno varnost, ki zdaj zna{ajo 42,3 odstotka bruto pla~e, se bodo zni`ali na manj kakor 40 odstotkov. Kako natanko bo vlada to dosegla, zaenkrat {e ni znano. Jasno pa je, da se bodo hkrati zni`ali prispevki za socialno varnost tako delodajalcev kot delojemalcev. • Okoljska dav~na reforma (ETR) bo oblikovana tako, da bo sprejemljiva s socialnega in ekonomskega vidika in bo upo{tevala, da so gospodinjstva po splo{ni dav~ni reformi in nekaterih drugih reformah v primerjavi z industrijo manj obremenjena. • Okoljska dav~na reforma bo alokacijsko nevtralna. Prispevki za socialno varnost se bodo zmanj{ali na manj kakor 40 odstotkov v treh korakih: 1. Letos se bodo prispevki za socialno varnost zmanj{ali za 0,8 odstotne to~ke. V ta namen se bo davek na naftne derivate za bencin in dizelsko gorivo pove~al za 0,06 DEM/l, davek na kurilno olje za 0,04 DEM/l, davek na plin (~eprav merila EU o minimalnih stopnjah tega davka ne dolo~ajo za obveznega, ga Nem~ija izvaja od leta 1988) se bo povi{al za 0,0032 DEM/kWh. Poleg tega bo dr`ava oblikovala novo osnovno dav~no stopnjo za elektriko (najbr` v okviru obstoje~ih davkov na nafto in naftne derivate). Obdav~ena bo po stopnji 0,02 DEM/kWh. Fosilna goriva, uporabljana kot surovine v industriji, bodo opro{~ena davka. V skladu z zahtevami po harmo-nizaciji evropskih energetskih davkov energetsko intenzivna industrija v tej prvi fazi ne bo dodatno obremenjena z davki na nafto, plin in elektriko. Davka bo prav tako opro{~ena raba obnovljivih virov energije. Dr`ava bo oblikovala sistem posebnih ekonomskih spodbud za visoko u~inkovito proizvodnjo elektri~ne energije. 2. Sama zasnova davka je v skladu s predlogom z dne 12. marca 1997 (COM(97) 30 – Restructuring the Community Framework for the Taxation of Energy Products), ki je trenutno v obravnavi v EU. Sprejem tega predloga bo nova vlada postavila visoko na dnevni red med svojim predsedovanjem EU v prvi polovici leto{njega leta. Zato je pri~akovati, da bodo ti predlogi z okoljskega vidika {e izbolj{ani. Nem{ka vlada bo svoje predsedstvo uporabila za podporo evropski pobudi. Ta zahteva ukinitev oprostitve davkov na letalsko gorivo in gorivo za ladje ter opustitev t. i. privilegija proizvajalca (po katerem npr. poraba energije v rafinerijah ni obdav~ena) tudi na mednarodni ravni. 3. Odlo~itve o naslednjih dveh fazah okoljske dav~ne reforme (ETR) ni mogo~e sprejeti pred sredino leto{njega leta, ko bodo vidni tudi `e prvi rezultati nem{kega predsedovanja EU. Pri podrobnem oblikovanju nadaljnjih ukrepov je treba upo{tevati ekonomski razvoj in razvoj cen na energetskih trgih. Pri~akovati je, da se bo iz naslova energetskih davkov letos nateklo okrog 12 milijard DEM. Naslednji dve fazi okoljske dav~ne 146 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Obdav~evanje energije v Evropski uniji reforme morata dose~i podoben obseg, vendar odlo~itev, koliko povi{ati davke na posamezna goriva, zaenkrat {e ni bila sprejeta. Nem~ija se je vendarle zna{la v skupini dr`av, ki so `e jasno izrazile svojo podporo okoljski dav~ni reformi (ETR), in sicer po mnogih letih nasprotovanja pod nekdanjo vlado. Njene faze so oblikovane pravilno, ~eprav bi dav~ne stopnje lahko bile vi{je. To {e posebej velja za transportni sektor – zaradi slabega odziva, na katerega so zeleni naleteli s svojim predlogom za zvi{anje cen bencina na 5 DEM/l leta 2005, je stranka postala bolj previdna, njen cilj pa je okrepiti zaupanje volivcev. Cena dizelskega goriva in bencina se bo z reformo povi{ala zgolj za 4–5 odstotke, kar je le prvi korak, ki pa najverjetneje ne bo imel nobenega vpliva na okolje. Celo prej{nja vlada je namre~ leta 1994 cene teh derivatov povi{ala za 0,16 DEM, vendar si ni drznila povi{anju pripisati okoljskega pomena. Ukrepi naslednjih dveh faz bodo morali poslati mo~nej{i signal porabnikom in izdelovalcem avtomobilov. Treba jih bo izdelati ~im prej, saj bodo gospodarstvo in gospodinjstva le tako dobili bolj oprijemljive smernice za svoja vlaganja. ^eprav je dodatna dav~na obremenitev zanemarljiva, bodo vseeno gospodinjstva tista, ki bodo morala prevzeti najte`je breme reforme. Dodatno, skoraj 10-odstotno povi{anje davka na kurilno olje bo znatno vplivalo na povi{anje cen. Vi{ja obdav~itev bo po-dra`ila elektriko za okrog 7–8 odstotkov, cene plina pa za nekoliko manj, za 6–7 odstotkov. Prvi izra~uni ka`ejo, da bodo gospodinjstva po uvedbi reforme letno pla~evala v povpre~ju 80–100 DEM ve~. Ravno nasprotno pa se bodo neto stro{ki v industriji zni`ali za okrog 6 milijard DEM, ker bodo prispevki za socialno varnost ni`ji, za davke na nafto in naftne derivate pa industrija ne bo pla~evala toliko ve~. Letos bodo ti zna{ali okrog 0,4 celotnih stro{kov za pla~e. Ker bo energetsko intenzivna industrija opro{~ena pla~evanja davka, bo gospodarstvo brez dvoma imelo korist od tako oblikovane okoljske dav~ne reforme (ETR). V prvem letu naj bi zato posku{ali najti visoko razvito re{itev za izkori{~anje potencialov var~evanja z energijo, ne da bi pri tem ogrozili konkuren~nost podjetij. Pristop, ki sta ga izbrali Danska (diferenciacija CO2 davka glede na energetsko intenziteto procesov) in Nizozemska (obdav~enje le nizke, delno tudi srednje porabe energije) lahko rabita kot zgled. Posebej ustrezen se zdi danski model, ki ga je, potem ko je uveljavljen, tudi lahko nadzorovati in nadalje diferencirati. Med koalicijskimi pogajanji je postalo jasno, da Zeleni lahko pospe{ijo sprejetje pomembnih delov reforme (ETR). Prve reakcije o reformi in na~rtih za njeno izvedbo namre~ niso preve~ spodbudne, prej nasprotno. Tisk, pa tudi industrija sama, se {e ne zavedata blagodejnih u~inkov reforme. Po drugi strani pa se prito`ujejo gospodinjstva, {e posebej upokojenci. Socialno nadomestilo resda {e ni dokon~no oblikovano, vendar bo po vsej verjetnosti {lo za kombinacijo povi{anja stanovanjske podpore, do katere so upravi~ena OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 147 Kai Schlegelmilch skoraj vsa gospodinjstva z nizkimi dohodki, in povi{ane denarne pomo~i za {tudente. Nekatera okoljsko naprednej{a podjetja so se prito`ila, da so ukrepi dr`ave v prvi fazi reforme preve~ previdni, zato bodo kon~ni rezultati morda zanemarljivo majhni. Po drugi strani pa kar nekaj znanih industrijskih lobijev v reformi vidi gro`njo Nem~iji kot industrijski de`eli. Pri~akovati je, da bodo sosednje dr`ave, ki so tako dolgo ~akale na potezo Nem~ije, zdaj tudi same nadaljevale z uvajanjem vi{jih energetskih davkov. To bo hkrati lahko spodbudilo nadaljnje redno zvi{evanje davkov. Po podatkih iz leta 1996 so bile cene bencina v vseh nem{kih sosedah – razen v Luksemburgu – vi{je kakor v Nem~iji, zato so te dr`ave trpele za “bencinskim turizmom’’. Najsi bodo prvi koraki uresni~evanja okoljske dav~ne reforme (ETR) {e tako previdni, vseeno pomenijo preobrat. Dr`avam EU, pa tudi ZDA in Japonski, dajejo jasen zgled. Zdi se, da je uvajanje okoljske dav~ne reforme (ETR) enkratna prilo`nost za harmonizacijo zakonov in povi{anje energetskega obdav~evanja v celotni EU. Vsem pridru`enim ~lanicam, {e posebej dr`avam srednje in vzhodne Evrope (CEE), daje znamenje, ki ga ne bi smele spregledati. Pravilno izvedena okoljska dav~na reforma lahko namre~ pomaga zni`ati stro{ke pridru`evanja. Pridru`evanje zaenkrat {e vedno temelji predvsem na dragih tehnologijah, ki pa se ne spopadajo z odstranjevanjem vzrokov, ampak zgolj u~inkov onesna`evanja. Z reformo bi te dr`ave vstopile v samoiniciativen proces, ki bi spodbujal skrb za okolje in preventivno okoljsko politiko. 148 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Tanja Markovi~ Hribernik Politike in instrumenti varstva okolja v Sloveniji ter okoljska dav~na reforma UVOD Optimalna alokacija produkcijskih faktorjev, dela, kapitala, narave in njihova najbolj{a kombinacija zagotavljata kar najve~jo blaginjo v narodnem gospodarstvu. Ob upo{tevanju dveh osrednjih problemov dana{njega ~asa, tj. nezaposlenosti in ~ezmernega onesna`evanja okolja/porabe virov, je zgre{ena alokacija o~itna. Ker so cene osnovno znamenje alokaciji produkcijskih faktorjev in ker predstavljajo davki pomemben del cene, je jasno, da lahko spremembe v obdav~itvah izbolj{ajo alokacijo in s tem tudi blaginjo. Okoljski davki so le eno od sredstev za dosego u~inkovitej{ega delovanja nacionalnih gospodarstev in trajni razvoj, a zelo pomembno. Z okoljsko dav~no reformo, ki predvideva zni`evanje obdav~itve dela in pove~evanje davkov na razvrednotenje okolja, bi namre~ lahko dosegli dve koristi hkrati, zato se s tem v zvezi govori tudi o u~inku “dvojne dividende”. O okoljskih davkih je razmi{ljal `e Pigou pred ve~ kot sedemdesetimi leti, vendar so ekonomski instrumenti varovanja okolja pritegnili ve~jo pozornost {ele ob koncu 80. let. Razloga sta najverjetneje predvsem dva. Prvi so dav~ne reforme v {tevilnih razvitih dr`avah s poudarkom na ve~ji u~inkovitosti dav~nih sistemov, drugi pa vse ve~ja zaskrbljenost zaradi distorzijskih u~inkov konvencionalnih davkov na nacionalnih ravneh, pa tudi na mednarodni ravni. Vse od za~etkov tranzicijskih procesov v dr`avah srednje in vzhodne Evrope so bila pri~akovanja, predvsem med okoljevarst- OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 149 Tanja Markovi~ Hribernik veniki v razvitih dr`avah, o {ir{i uporabi ekonomskih instrumentov varovanja okolja v dr`avah na prehodu precej{nja. Po njihovem prevladujo~em prepri~anju namre~ tranzicija prina{a institucionalne spremembe, ki zagotavljajo edinstvene mo`nosti za ve~jo uporabo instrumentov varovanja okolja z integralnimi, ekonomskimi in okoljskimi u~inki. Kljub dolo~enim pozitivnim premikom pa o ve~jih spremembah v tej smeri na splo{no {e ni mogo~e govoriti. Ali je Slovenija pri tem izjema in kolik{na je ob obstoje~em dav~nem sistemu “potreba” po uvajanju sestavin okoljske dav~ne reforme? Potrebo po EDR utemeljujemo z alokacijskimi distorzijami, ki jih povzro~a obstoje~i dav~ni sistem: delo je zaposleno premalo, okolje pa preve~. Slovenski dav~ni sistem lahko s tega stali{~a na grobo diagnosticiramo tako, da slovensko strukturo javnofinan~nih prihodkov, mednje spadajo davki, primerjamo s strukturo javno-finan~nih prihodkov v dr`avah, ki imajo jasnej{e predstave o {kodljivih alokacijskih u~inkih njihovega dav~nega sistema. Dav~no obremenjenost produkcijskih faktorjev v Sloveniji in s tem tudi sliko o tem, kako “zelen” je prora~un dr`ave, prikazuje tabela 1. Razvrstitev je narejena upo{tevajo~ naslednjega merila. Ve~ino dav~nih prihodkov lahko razvrstimo po tem, kateri produkcijski faktor posamezen davek bremeni. Davek je mogo~e pripisati dolo~enemu produkcijskemu faktorju le, ~e je ta uporabljen v produkcijskem procesu. Prispevki za socialno varnost morajo tako biti pla~ani le, ~e je zaposlen faktor delo. Davek, ki ga ni mogo~e z gotovostjo pripisati dolo~enemu produkcijskemu faktorju, ozna~imo za nevtralni. Tabela 1: Dav~no breme produkcijskih faktorjev dela, kapitala in narave v Sloveniji V % 1992 1993 1994 1995 1996 1997 Delo 61 60 57 55 55 61 Kapital 4 4 6 5 5 4 Narava 9 10 11 11 12 9 Nevtralno 26 26 27 29 29 26 Skupaj % 100 100 100 100 100 100 Vir: Markovi~ Hribernik, Schlegelmilch, 1998, str. 307–308. Tabela 1 je `e sama po sebi dovolj zgovorna in ka`e na eni strani na veliko obremenjenost faktorja delo in na drugi strani na majhno obremenjenost narave in kapitala. Slika pravzaprav ne odstopa dosti od tistega, kar je zna~ilno tudi za druge dr`ave. Za primerjavo prikazuje tabela 2 podatke za Nem~ijo (podobno pa je tudi v drugih dr`avah). 150 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Politike in instrumenti varstva okolja v Sloveniji ter okoljska dav~na reforma Tabela 2: Dele` davkov na posamezni produkcijski faktor v vseh dav~nih prihodkih v letih 1970–1996 v Nem~iji V % 1970 1975 1980 1985 1990 1993 1996 Delo 45 50 50 51 51 62 63 Kapital 17 16 16 17 16 11 10 Narava 12 10 9 8 9 9 8 Nevtralno 26 24 25 24 24 18 19 Skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 Vir: Markovi~ Hribernik, Schlegelmilch, 1998, str. 309. Okoljska dav~na reforma, ki meri na pove~anje okoljskih (med njimi {e posebej energetskih) davkov ob hkratnem zmanj{evanju drugih, bolj alokacijsko “mote~ih” obdav~itev, kot je obdav~itev dela, naj bi torej odpravila prav to neustrezno strukturo prora~unskih prihodkov. O okoljski dav~ni reformi zaenkrat v Sloveniji {e ne moremo govoriti, ~eprav sta slovenska okoljevarstvena in dav~na politika uporabili ukrep, ki je prepoznavni znak okoljske dav~ne reforme: leta 1997 sta uvedli davek na CO2, kar sta pojasnili z izpadom prihodkov zaradi zni`anja prispevkov za socialno varnost v letu 1996. Da bi lahko govorili o okoljski dav~ni reformi, bi morala vlada to tudi oznaniti – ker tega ni, slovenskih ukrepov {e ne pri{tevamo med zglede okoljske dav~ne reforme. Na{a okoljevarstvena zakonodaja temelji na normativnih dolo~bah. Ekonomsko obarvanih dajatev, namenjenih varovanju okolja (okoljskih dajatev) – predstavljene so v nadaljevanju – pa imamo dokaj malo celo v primerjavi z manj razvitimi gospodarstvi na prehodu. OKOLJSKE DAJATVE V SLOVENIJI Prva okoljska dajatev je bila v Sloveniji uvedena leta 1990. To je bil ekolo{ki davek, ki so ga pla~evali vsi porabniki elektri~ne energije, katerih poraba je presegala 100 kWh mese~no. Ob sprejemu zakona je bila dajatev dolo~ena v vi{ini 0,04 din od vsake porabljene kWh elektri~ne energije, s sprejemom zakona o varstvu okolja leta 1993 pa je bila ukinjena. Zakon je predpisoval tudi pla~evanje povra~ila za onesna`evanje zraka, vode in za posebne odpadke, ki ogro`ajo okolje (Zakon o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja, 1990, str.170). V samostojni Sloveniji smo z uvajanjem okoljskih dajatev za~eli leta 1995, ko je bila uvedena taksa na obremenjevanje voda. Od 1. septembra 1995 jo pla~ujemo na kemijsko potrebo po kisiku, od 1. januarja 1997 za enote obremenitve z `ivim srebrom, kadmijem, kromom, nikljem, svincem in bakrom ter spojinami teh elementov, po letu 2000 pa bodo one- OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 151 Tanja Markovi~ Hribernik sna`evalci pla~evali tudi za enote obremenitve z organskimi halogenskimi spojinami in po letu 2003 {e za obremenitve s fosforjem in du{ikom (Uredba o taksi za obremenjevanje vode, 1995, str. 3215–3218). Ker je osnova za pobiranje takse na obremenjevanje voda letno prese`ena koli~ina in koncentracija dolo~enih snovi v vodi, je mogo~e sklepati, da osnovna vloga te dajatve ni inter-nalizacija vseh, ampak samo dela eksternih stro{kov (Markovi~ Hribernik, Schlegelmilch, 1998, str. 35). Osnova za pla~ilo omenjene takse so enote obremenitve v koledarskem letu. Enote obremenitve se izra~unavajo na osnovi koli~ine in onesna`enosti porabljene vode. Ob uvedbi je taksa zna{ala 640,00 SIT na enoto obremenitve, nato se je v letu 1996 pove~ala na 800,00 SIT in s 1. januarjem 1997 na 1200 SIT, lani pa na 2100 SIT. Letos naj bi pla~evali takso v vi{ini 3400 SIT za enoto obremenitve. Iz podatkov je razvidno, da se dajatev realno visoko pove~uje, enakomerna rast pa naj bi se nadaljevala tja do leta 2007 (Predlog uredbe o taksi za obremenjevanje voda z obrazlo`itvijo, 14. maj 1995). Takso za obremenjevanje vode pla~uje v Sloveniji okoli 900 industrijskih podjetij in gospodinjstva (od njih jo pobira okoli 60 komunalnih podjetij), pla~evanja pa so opro{~eni onesna`evalci, ki znesek svoje obveznosti iz naslova pla~ila takse porabijo za gradnjo ~istilnih naprav ali postopka, ki bo zmanj{al onesna`evanje voda (Uredba o taksi za obremenjevanje vode, 1995, str. 3215–3218). Medtem ko veliki porabniki (ve~ kakor 4000 m3 porabljene vode na leto) takso pla~ujejo neposredno v dr`avni prora~un, so za zbiranje takse od manj{ih porabnikov, gospodinjstev, zadol`ena lokalna komunalna podjetja, ta pa ali zaprosijo za oprostitev zaradi bodo~ega vlaganja ali pa mese~no nakazujejo izkupi~ek v prora~un. Dejstvo, da so pla~ila takse dr`avi opro{~eni tisti, ki sredstva vlo`ijo v izgradnjo ~istilnih naprav ali financiranje postopkov, ki zmanj{ujejo onesna-`evanje, je s stali{~a okolja vsekakor mogo~e {teti za dobro. Zaradi omenjenega ta taksa ni bistveno pove~ala prora~unskih prihodkov, ker ve~ina zavezancev uspe{no uveljavlja olaj{ave iz naslova izgradnje ~istilnih naprav. V letu 1996 je bilo teh oprostitev za okoli 16 % vseh nacionalnih okoljevarstvenih nalo`b ali, povedano nekoliko druga~e, nalo`be v varstvo povr{inskih voda so bile za samo 14 % ve~je od investicijskih namer, ki so jih leta 1996 v svojih vlogah za olaj{ave ministrstvu za okolje prijavili zavezanci za pla~ilo takse na obremenjevanje voda (Analiza gospodarskih gibanj v letu 1998 s ciljno projekcijo razvoja do leta 2002; Pomladansko poro~ilo 1998, 1998, str. 37). V Sloveniji se pla~ujejo tudi vodna povra~ila za izkori{~anje energetskega potenciala voda, od uporabljene in pitne vode ter izkori{- ~anja naplavin mivke in gramoza (Uredba o vodnih po-vra~ilih, 1995, str. 3214), vendar je njihova vi{ina leta 1996 in 1997 nominalno ostala na ravni iz leta 1995, kar seveda pomeni, da so se realno zmanj{ala. 152 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Politike in instrumenti varstva okolja v Sloveniji ter okoljska dav~na reforma S 1. januarjem 1997 je bila v Sloveniji uvedena taksa za obremenjevanje zraka s CO2, ki se pla~uje na vsebnost ogljika v teko~ih, plinastih in trdih gorivih; izvzet je bil premog, ki se uporablja za proizvodnjo elektri~ne energije. Cena za enoto obremenitve je ob uvedbi zna{ala 1,00 SIT (1998 se je cena pove~ala za trikrat), vi{ina davka, ki obremenjuje posamezni energetski vir, pa je odvisna od njegove okoljske opore~nosti. S 1. januarjem 1998 se je za~elo zara~unavati takso tudi na se`iganje gorljivih organskih snovi, uporaba premoga za proizvodnjo elektri~ne energije pa naj bi bila s takso obremenjena {ele leta 2004 (Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, 1996, str. 5874–5875). Slednje je s stali{~a okolja vsekakor sporno, saj je proizvodnja elektri~ne energije v termoelektrarnah ena najbolj umazanih. Leta 1997 se je z naslova takse na CO2 v prora~un nateklo 8076,7 mio SIT. V drugi polovici lanskega leta pa je vlada sprejela uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo CO2. Ta takso v sistemskem smislu nadgrajuje z uvajanjem sestavin t. i. “onesna`evalnih dovoljenj” (ve~ o tem glej v prispevku Tom{i~). Poleg zgoraj obravnavanih moramo kot neposredno okoljsko naslovljena omeniti {e naslednja okoljska pla~ila v Sloveniji: 1) nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemlji{~, ki jih obravnavamo v nadaljevanju, 2) okoljske dajatve in pla~ila, ki jih pobirajo ob~ine, vendar teh zaradi krajevne obarvanosti v nadaljevanju ne obravnavamo, 3) vse bolj pa tudi prihodki od koncesij, podeljenih za uporabo naravnih virov ali opravljanje storitev javnih slu`b s strani dr`ave ali ob~in, 4) nekatera okoljska pla~ila so za~ela uvajati podjetja sama, na primer Helios (pla~ajo ga kupci nekaterih njihovih izdelkov za ~i{~enje divjih odlagali{~ odpadkov v kra{kih jamah, kar je namenjeno za{~iti podtalnice za izbolj{anje kakovosti voda); Avtohi{a Real (okoljski prispevek pla~ajo lastniki avtomobilov za financiranje stro{kov okoljsko ustreznega odlaganja odpadkov). Tovrstna pla~ila nas v nadaljevanju ne zanimajo, saj ne gre za pla~ila v okviru dav~-nega sistema. Leta 1997 sta propadla dva poskusa uvedbe davka na avtomobile. Prvi predlog je pripravilo ministrstvo za finance. Bil je zavrnjen, ker ni upo{teval okoljskega vidika, saj ni predvidel obdav~itve starih avtomobilov. Glede na predlagano besedilo zakona pa bi, ~e bi bil sprejet, rabil bolj fiskalnim kot okoljevarstvenim ciljem, saj bi stari avtomobili, ki onesna`ujejo okolje bolj kakor novi, ostali neobdav~eni (Predlog zakona o posebnem davku od cestnih motornih vozil, 1997, str. 39–41). Drugi predlog obdav~itve avtomobilov je predlagala opozicija v dr`avnem zboru. Davek naj bi se pla~eval ob vsakoletni registraciji avtomobilov, vendar je bil zavrnjen iz politi~nih razlogov. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 153 Tanja Markovi~ Hribernik PREOSTALI DAVÈNI IN DRUGI PREDPISI S POSREDNIMI ALI MOREBITNIMI UÈINKI NA OKOLJE Med drugimi davènimi predpisi, ki posredno uèinkujejo na okolje, velja glede na delež davènih prihodkov, ki se z njim ustvari, najprej omeniti prometne davke. Splošna stopnja prometnega davka v Sloveniji je za blago 20 %, za storitve 6,5 %, obstaja pa vrsta zvišanj oziroma znižanj davène stopnje za posamezne proizvode, od katerih lahko nekatere ocenimo tudi s stališèa okolja. Kot primerne je tako mogoèe razumeti (Zakon o prometnem davku, 1996): • znižano, desetodstotno davèno stopnjo za peèi za centralno ogrevanje in za ogrevanje sanitarne vode na tekoèe in plinasto gorivo, • nižje, tj. desetodstotno obdavèenje pralnih praškov brez fosfatov, • petodstotno davèno stopnjo za sonène grelnike, zbiralnike, toplotne èrpalke in druge toplotne naprave za neposredno in posredno izrabo sonène energije, za naprave za pridobivanje elektriène energije iz vetra in za fluorescenène žarnice, • petodstotno obdavèenje steklene embalaže in embalaže, izdelane iz polimerov, prijaznih do narave, • petodstotno obdavèenje drv, zemeljskega in mestnega plina, • petodstotno davèno stopnjo za industrijske in druge odpadke (npr. staro železo, steklo, odpadni in rabljeni papir, karton in lepenko), • petodstotno davèno stopnjo za vodne turbine in opremo za male hidroelektrarne na potokih in reèicah, ki jih kupujejo fiziène osebe, • zvišano, to je 32-odstotno, davèno stopnjo na parfumerijske in kozmetiène izdelke (npr. razne kreme, maske, odstranjevalce lakov za nohte, utrjevalce za lase itd.), • zvišano, to je 32-odstotno davèno stopnjo za motorna vozila s prostornino motorja veè kot 1,8 litra (motorno gorivo) in veè kot 1,9 litra (dizelsko gorivo), • povišano obdavèitev cigaret in drugih tobaènih izdelkov, za katere velja 45-odstotna stopnja prometnega davka, ob nakupu pa se plaèa še posebni prometni davek v višini 30 SIT za škatlo in fiksna dajatev na zavojèek 20 cigaret, odvisna od razreda cigaret— za uvožene in licenène cigarete znaša 35 SIT, za ekstra domaèe cigarete 18 SIT, za druge vrste cigaret kakovostnih skupin I do IV pa 9 SIT za škatlo. Med doloèbami zakona z resnimi škodljivimi vplivi na okolje pa velja posebej izpostaviti relativno znižano: • desetodstotno obdavèitev elektrike, • desetodstotno obdavèitev premoga, lignita, • desetodstotno davèno stopnjo za ekstra lahko kurilno olje, • petodstotno obdavèitev organskih in mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Znižana davèna stopnja pri premogu ni redka niti v državah Evropske unije. Razlog je nedobièkonosno izkorišèanje rudnikov, 154 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Politike in instrumenti varstva okolja v Sloveniji ter okoljska dav~na reforma zato se dr`ave ne nagibajo k njihovemu dodatnemu obremenjevanju. Vendar je ni`ja obdav~itev premoga slaba za okolje iz dveh razlogov: • zaradi zni`ane dav~ne stopnje je poraba premoga ve~ja, • spodbuja rabo premoga kot nadomestka. Ker je med vsemi viri energije premog najbolj obremenjujo~ za okolje, je mogo~e to s stali{~a okolja ozna~iti za slabo. Za okolje slaba je zni`ana dav~na stopnja za mineralna gnojila – s tem se spodbuja njihovo uporabo, hkrati pa to pomeni tudi izgubo potencialnih dav~nih prihodkov dr`ave. ^e bi bila mineralna gnojila obdav~ena s splo{no, 20 % dav~no stopnjo (namesto zni`ane, petodstotne) in ~e bi upo{tevali podatke o porabi mineralnih gnojil, bi lahko ocenili izgubo prora~unskih prihodkov v vi{ini 514 milijonov SIT (Markovi~ Hribernik, Schlegelmilch, 1998). Poleg fiskalne je to izguba tudi s stali{~a varstva okolja, saj teh prihodkov ni bilo mogo~e uporabiti niti za okoljevarstvo. Ni`jo obdav~itev elektri~ne energije lahko s stali{~a okolja ozna~imo kot slabo, vendar je cena elektri~ne energije, ki je pomemben usmerjevalec njene porabe, rezultat tudi drugih dav~nih vplivov (npr. vodna povra~ila, prispevek za zaprtje nuklearne elektrarne Kr{ko, dohodnine), ne le prometnega davka. Elektri~na energija se v Sloveniji sicer stalno dra`i, vendar {e vseeno zaostaja za povpre~nimi cenami elektri~ne energije v dr`avah EU. Za mednarodno primerjavo cen elektri~ne energije smo uporabili podatke o cenah v dr`avah EU (1. januar 1998). Tipi~ni doma~i gospodinjski porabnik pla~uje za 10,9 % ni`jo, izbrani industrijski pa za 6,6 % vi{jo ceno elektri~ne energije brez davka kakor primerljivi porabnik v EU (Ekonomsko ogledalo, 1998, str. 23). Posebno pozornost zaslu`i obdav~itev naftnih derivatov. Maja 1997 so bile maloprodajne cene naftnih derivatov 37 % pod pov-pre~jem dr`av EU, cene brez upo{tevanja davkov pa le 2 %. Medtem ko je bilo v Sloveniji povpre~no dav~no breme 113 % cene, je v EU okoli 233 % (Ekonomsko ogledalo, 4/97, str. 23). S stali{~a okolja so s tak{nimi cenami potro{nikom in investitorjem dana napa~na znamenja, ki ne odsevajo vseh stro{kov spodbujenega dodatnega obremenjevanja okolja. Vendar se je stanje leta 1998 popravilo ne le zaradi Slovenije, temve~ tudi zaradi za{~itnih ukrepov v Italiji, ki regionalno diferencirajo ceno derivatov v obmejnem pasu. Slovenska vlada je v drugi polovici lanskega leta liberalizirala cene mazuta, plinskega in kurilnega olja. ^e vzamemo za zgled samo neosvin~eni 95-oktanski motorni bencin, pa je lani maloprodajno ceno skupno pove~ala za 9,6 %. Pri tem je petkrat pove~ala dele` davka v ceni tega bencina (Ekonomsko ogledalo, {t. 11/98). Tako pomeni pri tej vrsti bencina v EU davek 76 %, pri nas pa okoli 70 % maloprodajne cene. Maloprodajna cena neosvin~enega bencina je ob teh spremembah {e vedno za 30,7 % ni`ja od povpre~ne v EU. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 155 Tanja Markovi~ Hribernik Pri raziskovanju okoljskih zna~ilnosti slovenskega dav~nega sistema se je treba pomuditi tudi pri zakonu o dohodnini (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, 1995, str. 718–720). Za okoljevarstveno primerno je mogo~e {teti, da pomeni dohodninsko olaj{avo nakup izdelkov z manj{o porabo pitne vode in elektri~ne energije oziroma izdelkov, ki so tudi sicer prijaznej{i do okolja in imajo potrdilo poobla{~ene ustanove o okoljski primernosti (gre za hladilnike, pralne, pomivalne in su{ilne stroje, sesalnike, vrata, okna itd.). Dolo~ba vzpodbuja kupce k nakupu var~nih in do okolja prijaznih aparatov, kar je zaradi posledi~no manj{e rabe energije in vode blagodejno za okolje. K ustreznemu gospodarjenju z gozdovi, kar je s stali{~a skrbi za okolje tudi dobro, spodbuja dolo~ba, po kateri je ob vlaganju v lastne gozdove kmetom dovoljeno zni`ati katastrski dohodek v vi{ini 25 % vrednosti vlo`enih sredstev za dobo 4 let, za dobo 20 let pa so pla~ila davka od dohodkov opro{~eni tudi vsi lastniki pogozdenih zemlji{~ (Zakon o dohodnini, Davek od dohodka iz kmetijstva, 1993, str. 3730). Poleg dav~nih veljajo v na{i zakonodaji {e drugi predpisi, ki se posredno dotikajo varstva okolja. Tako je po zakonu o kmetijskih zemlji{~ih (Uradni list, 1996, str. 5135) ob spremembi namembnosti zemlji{~a treba pla~ati od{kodnino, katere vi{ina je odvisna od lege in kakovosti zemlji{~a, katerega namembnost se spreminja. S stali{~a okolja gotovo primeren ukrep, saj kmetijske povr{ine {~iti pred pretiranimi pozidavami in drugimi posegi in s tem prispeva k varovanju narave. Za okolje je dobro tudi dolo~ilo, da se del tako zbranih sredstev namenja za sofinanciranje izvedbe sanacijskih programov za onesna`ena in druga~e po{kodovana zemlji{~a ter za podporo sonaravnemu kmetovanju. EKOLO[KO RAZVOJNI SKLAD V skladu s slovensko ureditvijo Ekolo{ko razvojni sklad sicer ni del javnofinan~nega sistema, je pa del javnega sektorja za opravljanje nalog, ki bi jih sicer imel dr`avni prora~un – spodbuja in podpira okoljevarstvene nalo`be v poslovnem sektorju in gospodinjstvih. Gre za institucionalno re{itev, ki je zna~ilna za dr`ave z gospodarstvi na prehodu. Namenjena je koncentraciji sredstev za podporo odpravljanju nekaterih podedovanih okoljskih problemov. Ko bodo ti problemi v glavnem re{eni na ravni, primerljivi z glavnimi trgovinskimi partnericami Slovenije, bo dejavnost podpiranja okoljevarstve-nih nalo`b morala dobiti obliko, zdru`ljivo s sistemom dodeljevanja dr`avnih pomo~i v EU. Ekolo{ko razvojni sklad Republike Slovenije je bil ustanovljen 1993, delovati pa je za~el leta 1994. Namenjen je kreditiranju nalo`b za varstvo okolja pod ugodnimi pogoji. Delovanje omenjene organizacije se je v {tirih letih, odkar obstaja, 156 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Politike in instrumenti varstva okolja v Sloveniji ter okoljska dav~na reforma `e izkazalo za uspe{no in koristno za okolje; z dodeljevanjem ugodnih kreditov je namre~ marsikomu omogo~ila zamenjati okolju {kodljiv na~in ogrevanja s prijaznej{im in je tako pripomogla k zmanj{anju onesna`enosti zraka v mnogih slovenskih mestih. S kreditiranjem nalo`b v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in ~i{~enje odpadnih voda ter ravnanje s komunalnimi odpadki `eli sklad izbolj{ati kakovost slovenskih voda, del razpo-lo`ljivih sredstev pa namenja tudi gospodarskim dru`bam za izbolj-{anje ravnanja z odpadki (Tav~ar, 1996, str. 4–5). Vloga Ekolo{ko razvojnega sklada je nedvomno pozitivna, ~eprav najpogosteje financira projekte, ki sku{ajo zmanj{ati onesna`evanje na izhodu “end of pipe technologies”. Poleg tega je mogo~e iz strukture nalo`b sklada razbrati, da pomemben dele` obstoje~ih posojil sklada ni bil podeljen za varovanje okolja, ampak za pove-~anje preskrbe pitne vode1 , za kratkoro~ne finan~ne nalo`be ipd. Slednje nakazuje, da ima Ekolo{ko razvojni sklad te`ave pri plasiranju prostih sredstev za ugodno kreditiranje okoljevarstvenih nalo`b, kar bi lahko pomenilo, da obstajajo {e druge, nefinan~ne ovire za pove-~evanje okoljevarstvenih nalo`b, ki jih {e s tako ugodnimi pogoji kreditiranja niso mogli obvladati (Radej, 1997, str.7). CENE KOMUNALNIH STORITEV Sklenimo pregled ekonomskega okoljevarstvenega instrumenta-rija v Sloveniji s predpisi, ki urejajo podro~je cen komunalnih storitev. Niti pri urejanju cen osnovnih komunalnih storitev ne gre za sestavino dav~nega sistema. Kljub temu pa je ureditev tega podro~ja pomembna, ker: 1) o spreminjanju cen teh storitev odlo~a dr`ava. Kadar cene niso zadosti visoke za pokrivanje stro{kov preskrbe z osnovnimi komunalnimi storitvami, tako kakor v marsikaterem komunalnem podjetju v Sloveniji, naj bi izvajalci dobili primerno nadomestilo iz prora~una. 2) poleg tega se precej{en del nalo`b tega sektorja, zlasti pa nalo`be v infrastrukturo, prora~unsko financira, saj je infrastruktura za opravljanje komunalnih dejavnosti last ob~in. 3) so osnovne komunalne storitve predmet dodatnega obdav-~enja v nekaterih dr`avah, ki so uvedle okoljsko dav~no reformo. Tako je na primer Velika Britanija obdav~ila lastnike odlagali{~ odpadkov. Cene proizvodnje in distribucije vode, odvajanja in pre~i{~evanja odplak ter odva`anja in odlaganja odpadkov v Sloveniji nadzira vlada in omejuje njihovo rast. Zato ne odra`ajo dejanskih stro{kov, povezanih z opravljanjem zgoraj omenjenih storitev. Taka politika je v marsi~em slaba za okolje, saj se ni`a raven oskrbe, zmanj{uje se vzdr`evanje oskrbovalnih sistemov, ni finan~nih virov za nove OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 157 1 V konkretnih primerih je {lo za nalo`bo v preskrbo pitne vode, ki je bila prej ogro`ena zaradi razvrednotenja okolja. Tanja Markovi~ Hribernik nalo`be in uvajanje novih, do okolja prijaznej{ih tehnologij, z naravnimi viri se gospodari neracionalno in drugo. Po drugi strani pa je res, da je za dr`avni nadzor cen na tem podro~ju krivo pomanjkanje ustreznih mehanizmov na krajevnih ravneh za oblikovanje cen komunalnih storitev, ki bi upo{tevali tako stro{ke ponudbe kot tudi pla~ilno sposobnost vseh porabnikov oziroma gospodarske ter okoljske u~inke izvajanja osnovnih komunalnih storitev. V prihodnje bo treba oblikovati in vzdr`evati tak{ne cene osnovnih komunalnih storitev, ki bodo razbremenile prora~un subvencij, ki so sicer okoljsko ugodne, v sistemskem pogledu pa neprimerne zaradi neustreznega pokrivanja stro{kov teh dejavnosti (davkopla~evalci namesto porabniki). Omenjena politika zahteva, da vsak porabnik pokriva dejanske stro{ke preskrbe s storitvami, ki jih opravljajo osnovne komunalne dejavnosti. Potrebne subvencije bi bile precej manj{e `e, ~e bi bile namenjene samo izjemam od tega pravila. Z zahtevo po upo{tevanju polne cene, ki bi odra`ala vse stro{ke preskrbe z osnovnimi komunalnimi storitvami, pa je povezan tudi interes morebitnih zasebnih vlagateljev za zagotavljanje osnovnih komunalnih storitev. Privatizacija slu`b, povezanih z zagotavljanjem omenjenih storitev, bi pripomogla k temu, da bi storitve postale u~inkovitej{e, z ve~jimi mo`nostmi za uvajanje najsodobnej{e tehnologije. S privatizacijo izvajanja osnovnih komunalnih storitev bi se izdatki javnih financ za namene varstva okolja kar najbolj zni`ali, ne da bi to prizadelo kakovost ali obseg storitev. Tako bi se prora-~unsko financiranje okoljevarstvenih projektov preusmerilo tja, kjer so sistemske mo`nosti za financiranje okoljevarstvenih nalo`b slab{e kakor mo`nosti financiranja nalo`b iz cene osnovnih komunalnih storitev. Na tem zgledu se vidi, kako neposredno sta povezana dva problema, ki ju dosedanje okoljske dav~ne reforme ve~inoma {e lo~ujejo: prihodkovna in odhodkovna stran prora~una oziroma pri-hodkovni (cene, davki) in odhodkovni vidik (subvencije, investicije) okoljevarstvene politike. To povezanost je za ~i{~enje odpadnih voda prikazal Andersen (1994). Primerjal je u~inkovitost in uspe{nost istega instrumenta varstva okolja v {tirih dr`avah: na Nizozemskem, v Nem~iji, Franciji in na Danskem. Dr`ave so se v glavnem razlikovale le po dvojem: v institucionalnih praksah in v tem, kolik{en del prihodkov iz pobranih okoljevarstveno motiviranih komunalnih prispevkov so v obliki nalo`b preusmerile v komunalo. Najbolj{i rezultati so bili po ugotovitvi Andersena dose`eni takrat, ko je bila stopnja šrecikla`e’ prispevkov najve~ja. Zato je pri pregledu ekonomskih vidikov varstva okolja treba upo{tevati obe plati medalje, prihodke prora~unov dr`ave in ob~in iz uvedenih okoljskih prispevkov in davkov varstva ter prora~unske okoljevarstvene izdatke dr`ave in ob~in. Poskus tak{ne obravnave okoljevarstvene politike, ki sicer presega ustaljeno razmi{ljanje o okoljski dav~ni reformi, je na zgledu Slovenije orisan v nadaljevanju. 158 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Politike in instrumenti varstva okolja v Sloveniji ter okoljska dav~na reforma VARSTVO OKOLJA V SLOVENSKIH JAVNIH FINANCAH Gospodarske izgube in drugi stro{ki onesna`evanja okolja dosegajo v Sloveniji 4–6 % BDP na leto, okoljsko razvite dr`ave pa za okoljevarstvo v zadnjih dvajsetih letih porabijo komaj okoli 1,5 % BDP. Niti tega v Sloveniji {e zdale~ ne dosegamo (Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, 1995). Velikost okoljevarstvenih izdatkov v Sloveniji v letih 1993 in 1996 ter ocenjeno v letu 1998 prikazuje tabela 3 (podatki zajemajo le prora~unske izdatke), hkrati pa je za omenjena leta podana tudi struktura prihodkov od pla~il iz naslova razvrednotenja okolja. Tabela 3: Izdatki prora~una (o`ja dr`ava, ob~ine) za varstvo okolja (VO) v letih 1993, 1996 in 1998 v mio SIT, teko~e cene 1993 1996 1998 A Prihodki od pla~il z naslova razvrednotenja okolja1 B Vpla~ila v dr`avni prora~un B=C+...+F C Ekolo{ki davek ^ Vodna povra~ila D Od{kodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemlji{~ E Taksa na obremenjevanje voda F Taksa na obremenjevanje zraka s CO2 G Vpla~ila v ob~in. prora~une H Od{kodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemlji{~ I Nadomestila za ~rpanje naravnih virov J Prihodki od koncesij K Ob~inske takse na obremenjevanje okolja a Prora~unsko financirani izdatki za b Odhodki dr`avnega prora~una za c Okoljevarstvene nalo`be dr`ave ~ Teko~a poraba dr`ave za VO d Prora~unski transferi za VO, skupaj e Iz dr`avnega prora~una v tujino f Iz dr`avnega v ob~inske prora~une g Iz dr`avnega prora~una v Ekolo{ko razvojni sklad h Del kupnin za ERS i Transferi za VO k onesna`evalcem j Iz dr`avnega prora~una, od tega za izgradnjo CN1 k Iz ob~inskih prora~unov A=B+G 1,719 4,930 19,556 1,463 2,145 16,095 0 ... ... 1,130 1,148 1,550 332 800 880 ... 198 445 ... ... 13,220 G=H+...+K 256 2,785 3,461 137 1,099 1,039 ... 100 124 ... 9 11 120 1,576 2,287 VO a=b+e 2,386 4,565 8,139 VO b=c+c 180 302 501 16 30 90 164 272 411 d=e+...+i 2,206 4,264 7,638 21 25 8 n.p. n.p. n.p. ... ... 200 ... 851 n.p. i=j+k 2,185 3,387 7,430 1,881 2,917 6,987 ... 1,420 5,250 304 470 443 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 159 Tanja Markovi~ Hribernik Vir: Analiza gospodarskih gibanj v letu 1998 s ciljno projekcijo razvoja do leta 2002, Pomladansko poro~ilo1998, 1998, str. 38. Opomba: 1 Oprostitve pla~ila takse na onesna`evanje vode zaradi izgradnje ^N. Pomen oznak: ... = ni pojava; n.p. = ni podatka; 0 = manj{i od 0,1. ^N – ~istilne naprave; VO – varstvo okolja; ERS – Ekolo{ko razvojni sklad. V letih 1991–1993 je bilo varstvu okolja iz javnofinan~nih virov namenjenih ve~ sredstev, kot se jih je iz naslova obremenjevanja okolja steklo v prora~une dr`ave in ob~in, predvsem zato, ker so bili v tem obdobju prihodki od okoljskih dajatev {e zelo majhni (glej tabelo 3). V letih 1995 in 1996 so bili javnofinan~ni prihodki od pla~il iz naslova obremenjevanja okolja pribli`no tako veliki kakor prora-~unsko financirani izdatki za varovanje okolja, v zadnjih dveh letih pa po zaslugi na novo uvedene takse na CO2 oblikuje »precej{en« prese`ek prihodkov nad odhodki. Ker izdatki za okoljevarstvene namene niso uspeli slediti prihodkom s tega naslova, so se sredstva od okoljevarstvenih prelivala k drugim namenom (Analiza gospodarskih gibanj v letu 1998 s ciljno projekcijo razvoja do leta 2002, 1998, str. 37–39). Obseg javnofinan~nih izdatkov za varovanje okolja torej ni odvisen le od razpolo`ljivosti javnofinan~nih sredstev. Za prihodnje ve~je okoljevarstvene izdatke bo zato treba med drugim odpraviti tudi institucionalne ovire za okoljevarstvo, na primer okrepiti zmogljivosti ob~inskih uprav za vodenje samostojne razvojne politike, dograditi okoljevarstveni normativni sistem in razre{iti lastninsko-pravna vpra{anja pri izvajalcih osnovnih komunalnih storitev (obveznih javnih slu`b). Kje smo pri izdatkih za varstvo okolja v primerjavi z nekaterimi razvitimi dr`avami in kako dale~ smo od cilja, ki smo si ga zadali v Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, pa lepo ponazarja tudi slika 1 (podatki so tu prikazani tako za javno financirane izdatke kot tudi za izdatke, financirane iz drugih virov, razen gospodinjstev). 160 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Politike in instrumenti varstva okolja v Sloveniji ter okoljska dav~na reforma Nacionalna poraba za VO (brez gospodinjstev), kot % od BDP Javno financirana Drugi viri poraba za VO, financiranja VO, v % od BDP v % od BDP Nizozemska 0,98 0,92 0,92 Finska 0,8 0,6 0,6 Švica 0,91 1,19 1,19 Avstrija 0,9 0,8 0,8 Nemèija 1,18 0,32 0,32 Francija 0,78 0,42 0,42 Portugalska 0,45 0,25 0,25 Cilj SGRS 0,91 0,6 1,5 Švedska 0,62 0,58 0,58 Velika Britanija 0,36 1,04 1,04 Slovenija 1996 0,38 0,12 0,5 Slovenija 1994 0,25 0,55 0,8 Vir podatkov: SURS, MF, ERS, ocene ZMAR Slika 1: Nacionalni izdatki za varstvo okolja (brez gospodinjstev) kot % od bruto doma~ega proizvoda Vir: Analiza gospodarskih gibanj v letu 1998 s ciljno projekcijo razvoja do leta 2002; Pomladansko poro~ilo, 1998, str. 37 Opomba: SGRS – Strategija gospodarskega razvoja Slovenije NAMESTO KONCA Davki, subvencije in dr`avni izdatki omejujejo, spodbujajo ali kako druga~e usmerjajo gospodarsko dejavnost. Dejstvo je, da imajo vse gospodarske odlo~itve posledice za okolje, prav tako kot imajo vse okoljske odlo~itve gospodarske posledice. Delovanje gospodarske politike je danes {e marsikje v nasprotju s {ir{im ciljem dolgoro~nega trajnega razvoja, ki bi zadosti upo{teval tudi okolje. Na splo{no velja, da mora biti upo{tevanje okolja vklju~eno v vsa podro~ja ekonomske politike. Kmetijska, transportna, energetska in druge politike imajo pogosto mnogo ve~ji vpliv na okolje kakor sama okoljska politika. Ta najve~krat posku{a odpraviti le {kodo, ki nastane z delovanjem drugih politik. Okoljska politika je torej lahko uspe{na le, ~e druga podro~ja ekonomske politike ne izni~ijo njenih blagodejnih u~inkov na okolje. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 161 Tanja Markovi~ Hribernik Eno izmed pomembnih spoznanj je, da lahko imajo obstoje~i davki mnogo ve~ji u~inek na okolje kakor sami okoljski davki (zgled prometnega davka, ki po drugi strani {e izdatno polni dr`avni prora~un). Pred uvajanjem povsem novih okoljskih davkov se je morda zato smiselno najprej osredoto~iti na preoblikovanje obstoje~ih davkov. Okoljska dav~na oziroma {ir{e zelena javnofinan~na reforma je {e precej nedore~en projekt: postavlja ve~ vpra{anj, kakor daje odgovorov. To je povsem razumljivo, ~e upo{tevamo, da so si tak{ne reforme v zadnjem desetletju komaj utrle pot v omembe vrednem {tevilu dr`av. Izbira in vpeljevanje ekonomskih instrumentov varovanja okolja mora upo{tevati izredno ob~utljivost javnofi-nan~nega instrumentarija, posebnosti institucionalne zgradbe in okoli{~in v razli~nih dr`avah, zato nosilci ekonomske politike ne morejo javnofinan~nega sistema preoblikovati velikopotezno, ~etudi bi reformo utemeljili na (tujih) izku{njah. Le zato, ker je bila kombinacija ekonomskih instrumentov in regulacij v eni dr`avi uspe{na, {e ne pomeni, da jo je mogo~e uvesti tudi v drugi dr`avi v povsem enaki obliki. Klju~no za uspeh reforme je upo{tevati razli~ne institucionalne razmere v vsaki dr`avi posebej. Iz izku{enj drugih dr`av se je kljub temu mogo~e marsikaj nau~iti. Ena od izku{enj, zna~ilnih za to vrsto vpra{anj, je, da je treba okoljsko dav~no reformo izpeljati v sodelovanju z raznimi deli izvr{ilne oblasti. Integrativni pristop je upravi~en, ker so probleme, re{evane z okoljsko dav~no reformo, povzro~ile temeljne pomanjkljivosti delovanja dru`bene ureditve. Še ve~, prav zaradi institucionalne vsebine nezaposlenosti in prekomerno razvrednotenega okolja je treba okoljsko dav~no reformo, sode~ po izku{njah drugih, izpeljati ob visoki ravni sodelovanja vseh akterjev: predstavnikov razli~nih delov izvr{ilne oblasti, strokovnjakov in/ali predstavnikov vseh drugih, ki naj bi pomembneje sodelovali pri izvedbi okoljske dav~ne oziroma celo zelene javnofinan~ne reforme. Tudi v okviru razmi{ljanj o slovenski okoljski dav~ni reformi bi bilo smiselno izpostaviti potrebo po ustanovitvi posebne komisije za okoljsko dav~no reformo. Ta bi se ukvarjala z vpra{anjem uvedbe novih okoljskih davkov, z vpra{anjem zmanj{evanja okoljsko {kod-ljivih subvencij in drugimi fiskalnimi ukrepi in celo z nefiskalnimi ukrepi. Njena naloga bi bila spodbujati javne razprave, pomagati iskati zadostno podporo za izvedbo reforme. Komisije oziroma podobna telesa so znana v Belgiji, Kanadi, na Danskem, Irskem, Japonskem, Nizozemskem, Norve{kem, Švedskem in v ZDA. Izku{nje iz teh dr`av ka`ejo, da lahko komisija pripomore k hitrej{i izvedbi okoljske dav~ne reforme. 162 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Politike in instrumenti varstva okolja v Sloveniji ter okoljska dav~na reforma LITERATURA: ANDERSEN, M. S. (1994): Governance By Green Taxes, Making Pollution Prevention Pay, Manchester University Press. MARKOVI^ HRIBERNIK, T., SCHLEGELMILCH, K. (1999): “Green Budget Reform in Slovenia; Case Study”, v: SCHLEGELMILCH, K.: Green Budget Reform in Europe; Countries at the Forefront, SpringerVerlag, Berlin Heildelberg, str.291–443. PORO^EVALEC DR@AVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE (1997): Predlog zakona o posebnem davku od cestnih motornih vozil, {t. 8/97. PREDLOG UREDBE O TAKSI ZA OBREMENJEVANJE VODA Z OBRAZLO@ITVIJO, GRADIVO MOP, (1995). RADEJ, B. (1997): “Economic Instruments for Environmental Protection – Case of Slovenia”, UN-ECE/OECD Workshop on the Role of Economic Instruments in Integrating Environmental Policy with Sectoral Policies, Pruhonice. TAV^AR, A. (1996): “Gospodarjenje z odpadki”, Ekolo{ko razvojni sklad Republike Slovenije – ponudnik ugodnih kreditov za ekolo{ke investicije, Ljubljana, {t. 18. URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ (1998): Analiza gospodarskih gibanj v letu 1998 s ciljno projekcijo razvoja do leta 2002; Pomladansko poro~ilo 1998, Ljubljana, 1998. URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ (1995): Strategija gospodarskega razvoja Slovenije: Pribli`evanje Evropi: rast, konkuren~nost, integracija, Ljubljana. URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ, (1997): Ekonomsko ogledalo {t. 4, Ljubljana. URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ, (1998): Ekonomsko ogledalo {t. 7, Ljubljana. URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ, (1998/a): Ekonomsko ogledalo {t. 11, Ljubljana. URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE (1993): Zakon o dohodnini, Davek od dohodka iz kmetijstva, {t. 71/93. URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE (1995): Uredba o vodnih povra~ilih, {t. 41/95. URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE (1995): Uredba o vodnih povra~ilih, {t.41/95. URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE (1995): Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, {t. 7/95. URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE (1995): Uredba o taksi za obremenjevanje vode, 1995, {t. 41/95. URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE (1996): Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, {t. 68/96. URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE (1996): Zakon o kmetijskih zemlji{~ih, {t. 59/96. URADNI LIST SOCIALISTI^NE REPUBLIKE SLOVENIJE (1990): Zakon o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja, {t. 2/90. ZVEZA RA^UNOVODIJ, FINAN^NIKOV IN REVIZORJEV SLOVENIJE (1996): Zakon o prometnem davku, Zbirka predpisov o prometnem davku 1996, Ljubljana. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 163 Mihael-Gabrijel Tom{i~ Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 OBREMENJEVANJE OKOLJA, DAVKI IN TAKSE Dovoljeno onesna`evanje: po katerem na~elu? Obremenjevanje okolja z dejavnostmi, ki ne prina{ajo nobenih koristi, lahko preprosto prepovemo, tako kot je marsikje prepovedano kaditi na javnih krajih. Pri obremenjevanju okolja z gospodarskimi dejavnostmi pa je treba poiskati kompromis med koristnostjo onesna`ujo~e dejavnosti in {kodo, ki jo povzro~a. Klasi~ni na~in omejevanja onesna`evanja je prepoved izpustov, ki koncentracijo {kodljive snovi pove~ajo nad dolo~eno vrednost. To je uporabno, kadar gre za onesna`evanje z omejenimi, krajevnimi posledicami. Poleg {e dovoljene koncentracije je predpisana tudi vi{ina dimnika, tako da je koncentracija {kodljive snovi tam, kjer se dim dotakne tal, zaradi razpr{itve `e man{kodljiva. V predpisu o najve~ji dovoljeni koncentraciji je izrecno navedena tudi predpostavka o sorazmernosti med celotnim izpustom {kodljivih snovi in koristnostjo dejavnosti. Ve~ja koli~ina izpusta, denimo dimnih plinov, pri isti koncentraciji lahko pomeni ve~jo celotno koli~ino spro{~ene {kodljive snovi, vendar je to opravi~ljivo, ~e je pri~akovana korist sorazmerna s koli~ino izpusta. Omejevanje koncentracije je normativni na~in varovanja okolja, ki odpove, ko se {kodljive snovi v prostoru kopi~ijo in ko je celotno onesna`evanje `e tolik{no, da ogro`a vse obmo~je. Ko onesna`e-valci niso ve~ dovolj dale~ vsaksebi in ko se {kodljive snovi iz okolja OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 165 Mihael-Gabrijel Tomšiè 1 Avtor je prepri~an, da je trg mehanizem, ki ga je izumilo ~love{tvo, in da ga marsikdaj koristno uporablja. Uporaba tr`-nega mehanizma ni vedno zavestna, zato se pojavljajo sintagme kot na primer “podivjana tr`na logika”, bodisi kot posledica nerazumevanja omejene uporabnosti tr`-nih mehanizmov ali kot pomanjkanje spoznanja, da trg deluje le v kontekstu civilizacije, ki ga podpira z zavestnimi in drugimi dru`benimi instrumenti v okviru delujo~ega sistema oblasti. 2 Tom{i~ M., Klemenc A.: Globalni trendi v sodobni energetiki, K novemu samorazumevanju energetike, ^asopis za kritiko znanosti (^KZ 1996, no. 180–181), 79–121. 3 Pravo~asen in berljiv uvod v tr`ne mehanizme pri varovanju okolja je priskrbel B. Radej z izdajo knjige “Onesna`evanje naprodaj”, 1994, glej reference na koncu. 4 Radej, B.: Onesna`enje naprodaj, Zavod RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, 1994. 5 Market-Based Instruments in Development Policy in Developing Countries, 402/95 – 12 e PVI, (39 strani), Eschborn 1995. 6 Zakon o varstvu okolja (ZVO, Ur. l. 32/93) v Sloveniji predvideva razli~ne dajatve v zvezi z obremenjevanjem okolja, med drugim na splo{no “eko-lo{ki davek” (10. ~len). Podrobneje je v 80. ~lenu predvidena uvedba takse na obremenjevanje vode, tal, zraka in ustvarjanje ne izlo~ajo dovolj hitro, moramo omejiti celotno koli~ino izpu{~anja {kodljivih snovi, ne glede na koncentracijo posami~nega izpusta. Kadar ho~emo omejiti celotno koli~ino {kodljivih snovi, se znajdemo pred novimi dvomi. Odlo~iti se moramo, kdo bo {e smel onesna`evati in koliko {kodljive snovi bo smel izpu{~ati. Odlo~itev pogosto temelji na “zgodovini”: kdor je onesna`eval prej, lahko onesna`uje tudi v prihodnje. Tako na~elo pa ni zadovoljivo, saj je lahko povsem v nasprotju z gospodarsko u~inkovitostjo. Onesna`evanje se ohranja kot privilegij starih dejavnosti. V skrajnem primeru bi bilo celo nemogo~e nadomestiti stare dejavnosti z novimi, ~etudi bi prina{ale ve~je blagostanje in bi manj onesna`evale okolje. Ve~ino dejavnosti v sodobnih dru`bah urejajo tr`ni mehanizmi1 (glej tudi ‘2 “). Te mehanizme je mogo~e uporabiti tudi pri onesna-`evanju, vendar je treba pri tem razumeti, da ne gre za “trgovanje s smrtjo”, kot se je zapisalo senzacionalisti~nemu novinarju, ampak za mehanizem, s katerim lahko natan~neje poi{~emo ravnovesje med {kodljivostjo in koristnostjo3 ‘4 , 5 “. Tr`ni mehanizmi implicirajo tudi decentralizirano optimizacijo namesto centraliziranega in v praksi pogosto arbitrarnega odlo~anja. Takse: koliko zbranega denarja naj se povrne za varovanje okolja? Takso6 na onesna`evanje okolja lahko uporabimo na dva na~ina: za nabiranje sredstev, potrebnih za odstranjevanje posledic onesna-`evanja7 , ali kot instrument, s katerim decentralizirano, prek odlo-~itev subjektov, ki se ravnajo po ekonomski logiki, zmanj{amo onesna`evanje na sprejemljiv obseg. Kateri izmed obeh vidikov delovanja takse bo pomembnej{i, je odvisno od narave problema. ^e so na voljo primerni ukrepi za odstranjevanje ali kompenzacijo posledic onesna`evanja, ki jih je najbolje spodbujati s prora~unskimi intervencijami, je primerno, da se sredstva zberejo in namensko uporabijo. Številni zgledi onesna`evanja so taki, da se za prora~unske kompenzacijske ukrepe ne odlo~imo, ker bi bili preve~ razpr{eni in administrativno neu~inkoviti. Zna~ilno je onesna`evanje zraka z `veplom in drugimi sestavinami dimnih plinov. Škodo, na primer zdravstvene motnje zaradi foto-smoga ali pospe{eno korozijo, o{kodovancem praviloma ne povrnemo, {e manj smiselno pa bi bilo sredstva, zbrana s taksami, vra~ati onesna`evalcem. Funkcija takse v takem primeru ne more biti zbiranje denarja za nadomestila, saj jih ni. Taksa naj bi neposredno odvra~ala onesna`evalce od {kodljivega po~etja. Namensko vra~anje zbranega denarja za okoljevarstvene namene je lahko upravi~eno, vendar ga logika delovanja takse ne zahteva v vsakem primeru. Subvencioniranje zmanj{anja onesna`evanja pri onesna`evalcih je v protislovju z okoljsko takso kot ukrepom za uravnavanje obsega 166 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 onesna`evanja, oziroma v enakem razmerju kakor sta si “koren~ek” in “palica”. Pristopa sta nasprotna, saj s takso od onesna`evalcev zbiramo denar, pri drugem pa onesna`evalcem denar dajemo, da bi zmanj{ali onesna`evanje. ^eprav sta oba mehanizma skoraj vedno uporabljena hkrati, nas ne sme zavesti, da bi ju nujno povezovali v (nami{ljeno) dilemo: “Kolik{en del denarja, zbranega s taksami na onesna`evanje, se vra~a za ukrepe varovanja okolja?” Dejansko sta to mehanizma z zelo razli~no logiko delovanja, bolj po naklju~ju kot po pravilu se bosta oba denarna tokova ujemala. Zahteva, naj se ve~ina denarja, zbranega z obdav~enjem onesna-`evanja, iz prora~una vrne za namene varovanja okolja, je tudi v nasprotju s predlogi o “zeleni dav~ni reformi”. Osnovna zamisel zelene dav~ne reforme je veliko {ir{a od zbiranja denarja za okoljske namene, pa tudi mehanizmi in u~inki, na katerih temelji, so povsem druga~ni od prora~unske logike razdeljevanja denarja za okoljske namene8 ‘9 “. Okoljska taksa kot samostojni mehanizem bo, ~e naj izdatno deluje na onesna`evalce, dav~ni instrument, s katerim se bo zbralo veliko denarja. Sodobna dr`ava ne pobira ve~ le “desetine”, ampak v evropski tradiciji `e kar ve~ kot 40 % nove vrednosti (doma~ega proizvoda). Okoljske takse bodo v tem pogledu dobro-do{el prispevek k razli~nim na~inom zbiranja denarja. Ena klju~nih protislovij okoljske dav~ne reforme je, kako dovolj obremeniti onesna`evalce in hkrati ne preve~ prizadeti konkuren~-nost proizvodnje. Struktura uredbe o taksi na emisije CO2 v Sloveniji iz leta 1998 uresni~uje enega izmed mo`nih pristopov re{evanja omenjene te`ave: oprostitve, predvsem za gospodarske dejavnosti. Taksa ali trgovanje z dovoljenji za onesna`enje? Taksa na onesna`evanje je ekonomski instrument, ker ra~una, da se bodo onesna`evalci odzvali na osnovi ekonomske logike10 . Vendar vi{ino takse dolo~a oblast (vlada), v najbolj{em primeru na osnovi analize o potrebni vi{ini takse za dolo~en odziv. Ne moremo pa trditi, da je taksa sama tr`ni instrument, saj se vi{ina takse ne prilagaja samodejno razmeram na “trgu” onesna`evanja. V praksi je `e bil presku{en tudi tr`ni na~in uravnavanja onesna-`evanja ‘4, 5“. Na trgu onesna`evalci nastopajo z dovoljenji za onesna`evanje, ki jim ceno dolo~a ponudba in povpra{evanje. Prve take poskuse so opravili v ZDA in ^ilu in jih {tejejo za uspe{ne.11 Trgovanje z onesna`enjem se bistveno razlikuje od trgovanja z drugim blagom: povpra{evanje po ~istem okolju se vedno oblikuje posredno. Najve~krat nastopa dr`ava v imenu varstva okolja, kot “~istega okolja”. odpadkov. Sicer je v mednarodni praksi bolj uveljavljena uporaba pojma “davek” (tax). 7 Ali izravnavanje posledic onesna`evanja, na primer estetsko urejanje okolja. 8 FÖS, Fördergeselschaft Ökologische Steuerreform, Hamburg; http://www.umwelt.de/foes 9 Stimulating Innovations, Competitiveness and Jobs, The New Way to an Ecological Tax Reform in Germany and Europe, 1998, Förderverein Ökologische Steuerreform, Hamburg, DE. 10 Ekonomsko se odzivajo subjekti, ki sicer tekmujejo na enem ali ve~ trgih in ki morajo za svoj obstoj ali uspe{nost na teh trgih izkazovati nizke stro{ke. Taksa ne bo delovala na subjekte, ki se ne odzivajo ekonomsko; predvsem gre za subjekte, ki stro{ke lahko prenesejo na koga drugega, na primer prora-~unski porabniki v upravi, {olstvu, vojski itd., in za “politi~ne tovarne”, ki ne delujejo po ekonomski logiki. 11 Eden izmed problemov, na katerih so zamisel preizkusili, je bilo zmanj-{evanje vsebnosti svinca v bencinu. Rafinerije niso bile v enakem polo`aju: nekatere so bile sposobne hitro preiti na izdelavo visoko oktanskih goriv z zmanj{ano vsebnostjo svinca, druge pa ne. S prenosnimi dovoljenji za vsebnost svinca v bencinu se je v medsebojnem pogajanju rafinerijskih podjetij na{la “optimalna” pot do zmanj{anja celot- OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 167 Mihael-Gabrijel Tomšiè nih emisij. Opazovalce tega zgleda v~asih moti, da je dr`ava odigrala pomembno vlogo pri nadzoru “avtonomnega” tr`nega procesa, morda zato, ker prezrejo, da je trgovanje mogo~e le v navzo~nosti avtoritete, civilizacijske (osnovna pravila po{tenega trgovanja) ali pa bolj o~itne, kot je tr`ni red, ki ga vzdr`uje bodisi splo{na dr`avna oblast ali pa dogovorjena avtoriteta, npr. borzna hi{a. 12 Ocenjujejo, da emisije CO2 glede na toplogredni u~inek predstavljajo okoli 70 % TGP. 13 Tr`na postavitev problema je omenjena kot mo`ni ideal le v tem smislu, da obeta doseganje cilja z minimalnimi stro{ki. 14 Letnica je bila izbrana naknadno, ko je bilo ugotovljeno, da so bile v tem letu emisije najve~je. 15 Obdobje pet let okoli leta 2010 je dolo~eno zaradi vremenskih in statisti~nih vplivov, ki za posamezno leto lahko povzro~ijo nekajodstotne premike. 15- 10 04 ] zz D Promet ¦ Industrijske kotlovnice ¦ Kotlovnice za ogrevanje in drobna kurišèa ¦ Termoelektrarne, toplarne in daljinsko ogrevanje 1986 1997 ciljne emisije, 2008-2012 Slika 1: Grafièni prikaz dejanskih in ciljnih emisij CO2 Razdelitev emisij v ciljnem letu: linearno zmanj{anje emisij izhodi{~nega leta. Pri emisijah toplogrednih plinov (TGP) oziroma posebej CO2, ki je najbolj mno`i~ni TGP12 , so okoli{~ine primerne za tr`no uravnavanje. Znana je celotna koli~ina CO2, ki jo smejo emitirati subjekti v Sloveniji glede na obveznosti, sprejete v Kiotu decembra 1997 (glej sliko 1). Idealno tr`no postavitev problema13 pa onemogo~a prav zapletenost razmer, tako zaradi te`av prilagajanja subjektov v kratkem ~asu kakor tudi zato, ker se velik del subjektov ne vede po ekonomski logiki; najbolj pa verjetno zaradi pomanjkanja razumevanja pomena tr`nega uravnavanja vedenja. PROBLEM EMISIJ CO2 V SLOVENIJI Slovenija je podpisnica protokola iz Kiota. V okviru Aneksa I se je obvezala, da bo v primerjavi z letom 198614 v obdobju 2008–201215 zmanj{ala emisije TGP za 8 %. Kako zahtevna je ta obveza, ponazarjata Tabela 1 in slika 1. Celotne emisije so se od leta 1986 do leta 1997 pove~ale za 3 %, tako da bi se od leta 1997 do ciljnega obdobja morale zmanj{ati za 11 %. Sedaj (1998/1999) {e prevladuje pove~e-vanje emisij v ve~ini sektorjev. 5 168 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 Tabela 1: Podatki o emisijah CO2 iz porabe fosilnih goriv za izho-di{~no leto 1986, leto 1997 ter ciljne emisije za zadostitev obvez iz Kiotskega protokola emisije emisije Ciljne emisije 1996 1997 1000 ton v obdobju 2008/2012 Termoelektrarne, toplarne in daljinsko ogrevanje 6.987 5.615 6.428 Kotlovnice za ogrevanje in drobna kuri{~a 1.846 2.676 1.698 Industrijske kotlovnice 3.543 2.081 3.260 Promet 2.678 5.202 2.464 SKUPAJ 15.054 15.475 13.850 Vir: Bilten Okolje&prostor, Ministrstvo za okolje in prostor, {t. 44, december 1998, Tabela 1 in slika 1 podajata tudi pribli`ek ciljnih emisij po sektorjih v obdobju 2008–2012. Predvideno je linearno zmanj{anje za 8 % za vsak sektor. Ta izhodi{~ni predlog ministrstva za okolje in prostor se bo gotovo spremenil med nadaljnjo obdelavo operativnega na~rta za izpolnitev obveze iz Kiota. Malo verjetno je, da bo mogo~e in smiselno zmanj{ati porabo goriv v prometu kar za polovico, ~eprav je del hitrega pove~evanja porabe goriv mogo~e pripisati nakupom goriva za vozila v tranzitu oziroma “bencinskemu turizmu”. Tabela 2 podaja letno pove~anje emisij po sektorjih. Sektorji so v tej tabeli nekoliko druga~e razvr{~eni v skupine kakor v prej{nji. Celotno obdobje med letoma 1986 in 1997 moramo seveda lo~iti na dve podobdobji. Do leta 1991 je splo{no zmanj{evanje gospodarske dejavnosti povzro~ilo tudi zmanj{evanje emisij, v povpre~ju za 3,3 % na leto, od tega najbolj v industriji (za 8,2 % na leto), v prometu pa kljub vsemu zaznamo pove~evanje emisij CO2 (2,1 % na leto). Po obratu leta 1991 se emisije v povpre~ju zopet pove~ujejo, razen v industriji, kjer se zmanj{uje kurjenje fosilnih goriv in s tem emisij CO2 tako neposredno za tehnolo{ke namene (– 2 % na leto) kakor tudi v industrijski energetiki (– 1,7 % na leto). Prav skokovito pa se pove~uje poraba goriv v prometu, v celotnem obdobju se je pove~ala za kar 9,4 % na leto. V tej tabeli so pod “Energetiko*” skupaj prikazane emisije iz osrednjega sistema oskrbe z energijo (elektroenergetika itd.), krajevnih sistemov in posami~na raba goriv za ogrevanje in podobno, kar tabela 1 prikazuje lo~eno v dveh skupinah. Emisije iz {ir{e opredeljene energetike so se v prvem obdobju zmanj{ale za 3,5 % na leto, v drugem obdobju pa so OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 169 Mihael-Gabrijel Tomšiè se pove~ale za 2 % na leto, vendar so bile v celoti leta 1997 za 6 % manj{e kakor leta 1986. Torej je po proporcionalni delitvi ciljev v tej {ir{i skupini treba dose~i {e zni`anje za 2 %. Tabela 2: Emisije v letih 1986, 1991 in 1997 in povpre~no pove-~evanje emisij CO2 na leto v obdobjih, po sektorjih Emisije CO2 na leto Povpreèna tisoèi t letna rast (%) 1986 1991 1997 1986 1991 -I99I -1997 Energetika* 8833 7376 8291 -3,5 2,0 Promet 2678 2968 5102 2,1 9,4 Industrijska energetika 3543 23IO 2081 -8,2 —1,7 Tehnolo{ki procesi 6O8 6OO 530 -0,3 —2,0 SKUPAJ 15.662 13.254 16.004 -3,3 3,2 *Termoelektrarne, toplarne, kotlovnice za ogrevanje in drobna kuri{~a Vir: podatkov o emisijah: Okvirna strategija izpolnjevanja obveznosti, izhajajo~ih iz Kiotskega protokola, MOP, Ljubljana, 7. septembra 1998. Vsota emisij CO2 za leto 1997 se znatno razlikuje od podatka v tabeli 1. Razlika je verjetno v oceni emisij iz industrijske energetike, vendar je kljub poizvedbam ostala nepojasnjena. Ocena te`avnosti doseganja obveze o zmanj{anju emisij CO2 iz fosilnih goriv je kvalitativno po sektorjih naslednja: emisije iz energetske porabe goriv – za ogrevanje, tehnolo{ke potrebe in proizvodnjo elektri~ne energije – se zmanj{ujejo. Pri podsektorjih se pove~ujejo le emisije iz kotlovnic za ogrevanje in z individualnih kuri{~ ter v storitveni dejavnosti. Te spremembe so zmerne. V energetiki brez prometa je na splo{no odzivnost na cenovne vplive precej{nja, zato je tu mogo~e ra~unati na izdaten vpliv ekonomskih instrumentov, kot je taksa na emisije. Poraba goriv v prometu se je v zadnjem obdobju skokovito pove~evala, nekoliko se je umirila le na prehodu z leta 1996 na 1997, vendar se je leta 1997 v primerjavi z letom 1986 v celoti pove~ala kar za dvakrat. Zmanj{anje porabe goriv v prometu in s tem zmanj-{anje emisij v okvir zastavljenega cilja bi zahtevalo odlo~ne ukrepe, ki verjetno niso smotrni. @e omejitev rasti in delno zmanj{anje bo zahtevalo zahteven in zapleten program. Obsegal bo dodatno obdav-~enje goriv, ki bo moralo biti precej ve~je kakor v o`ji energetiki, vendar bo to le eden od dejavnikov; verjetno bo treba korenito spremeniti prometno politiko, zlasti v mestih, in zagotoviti bistveno u~in-kovitej{o rabo vozil, verjetno na ravni povpre~ne porabe 4–5 litrov goriva na 100 km (dana{nje povpre~je je okoli 10 litrov na 100 km). 170 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 UREDBA O TAKSI NA EMISIJE CO2 IZ LETA 1996 Slovenska vlada je na osnovi pooblastila, ki ji ga daje zakon o varstvu okolja16 glede uvedbe taks na onesna`evanje, novembra 1996 sprejela “Uredbo o taksi za obremenitev zraka z emisijo ogljikovega dioksida” (Uredba 1996). Ta je za~ela veljati 1. januarja 199717 . Uredba iz leta 1996 je bila dvakrat dopolnjena s popravki18 . To pove~anje takse je povzro~ilo zahteve po korenitih spremembah uredbe, kar bomo opisali v nadaljevanju. Uredba iz leta 1996, hkrati s povi{anjem stopnje leta 1998, je v strokovni literaturi opisana in komentirana ‘19 “20 . Osnovna vi{ina takse v citirani uredbi iz leta 1996 je bila dolo~ena na 1 tolar na enoto onesna`enja. Enota onesna`enja je 1 kg/CO2, torej je bila vi{ina takse okoli 5,5 EUR/t CO2. V uredbi je prilo`ena tabela, ki opredeljuje onesna`enje glede na koli~ino goriva21 . Obdav~ena je lahko koli~ina porabljenega goriva, torej obdav~enje temelji na obi~ajni predpostavki, da se celotna koli~ina ogljika iz goriva sprosti v ozra~je v obliki ogljikovega dioksida. Uredbo kvalitativno opredeljujejo tudi naslednja dolo~ila: II. Neobdav~eno je kurjenje lesa in vseh drugih oblik biomase. III. Takso za porabo premoga v elektrarnah naj bi za~eli pla~evati 1. januarja 2004 (sedem let po uveljavitvi uredbe). V primerjavi z izhodi{~no stopnjo (100 %), ki velja na splo{no za goriva in se`iganje vseh drugih organskih snovi, so predvidene naslednje izjeme: XII. Taksa se je pla~evala v vi{ini 30 % od osnove za premoge, ki so se uporabljali za soproizvodnjo toplotne in elektri~ne energije, ~e je bil skupni izkoristek ve~ji od 55 %, oziroma po stopnji 50 % od osnove, ~e je bil skupni izkoristek ve~ji od 33 %. XIII. Na sose`ig organskih spojin in se`ig v se`igalnicah odpadkov se je pla~evala taksa v vi{ini 50 % od osnovne vi{ine. Uvedbe in uporabe takse v javnosti ni pospremila opaznej{a propagandna akcija. Tudi obveznosti za zmanj{evanje emisij TGP v tistem ~asu {e niso bile dolo~ene, vendar so bile pri~akovane glede na stali{~a, ki so prevladovala v Evropski uniji. Pomen uredbe iz leta 1996 je: – pionirska uvedba takse na emisije CO2, in – zagotovitev prora~unskega vira, ki je povezan z okoljsko problematiko. Glede na na~in zbiranja gre za dav~ni vir, saj je za zbiranje pristojno ministrstvo za finance, vendar ministrstvo za okolje in prostor opravlja administrativna dela pri pobiranju takse. Markovi~eva in Schlegelmilch ‘19, str. 326“ sta mnenja, da je bila taksa namenjena predvsem zagotovitvi prora~unskega vira za nekatere ekolo{ke sanacije, saj vi{ina takse ni mogla pomembneje 16 Zakon o varstvu okolja, ZVO, Ur. l. {t. 32/93 in 1/96, 80. ~len. 17 Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, Ur. l. {t. 68/96, str. 5874–5875. 18 Spremembe uredbe o taksi … (CO2 ), Ur. l. {t. 2/97, str. 193, in 5/97, str. 493. 19 Markovi~-Hribernik T. in K. Schlegelmilch: “Green Budget Reform in Slovenia, Case Study”, str. 291–445 v ”Green Budget Reform in Europe”, K. Schlegelmilch (ed.), Springer, 1999. 20 V citiranem delu so uredbi o taksi na CO2 posve~ene strani 317–326. 21 V tabeli je napaka: vsebnost ogljika v zemeljskem plinu je podcenjena za 30 %. V uredbi iz lanskega leta je tabela brez te napake, vendar je plinom (zemeljski in TNP) priznan splo{ni popust v vi{ini 30 %. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 171 Mihael-Gabrijel Tomšiè 22 Sprememba uredbe o … CO2, Ur. l. 24/98, str. 1571, uveljavljena naslednji dan po objavi v Uradnem listu, 28. 3. 1998. 23 Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, Ur. l. 65/98, str. 4935–4937. 24 Dr`avni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, mag. Radovan Tavzes, je v objavljeni izjavi za tisk (Intervju dr`avnega sekretarja mag. Radovan Tavzesa za Gospodarski vestnik (F. Dov~), julij 1998) potrdil, da je pri ukrepu pove~a-nja takse {lo predvsem za fiskalni motiv. vplivati na obseg ali strukturo porabe. Prihodki od te takse sicer niso bili namensko izlo~eni iz celovitega prora~una, vendar je samostojni dav~ni vir pomemben argument v prora~unskih pogajanjih med ministrstvi. K NOVI UREDBI O EMISIJAH CO2 LETA 1998 Pove~anje takse marca 1998 S kratko uredbo22 , ki je le spremenila vi{ino takse za enoto obremenitve nominalno za trikrat v primerjavi z uredbo 1996 (na 3 SIT/kg CO2, okoli 16,1 EUR/t CO2) je vlada spro`ila proces temeljite prenove uredbe 1996. S spreminjevalnimi dolo~ili23 je dejansko spremenjen celotni mehanizem delovanja takse. Podrobni vzroki za trikratno pove~anje takse niso znani, verjetno pa je {lo za kombinacijo naslednjega: – `elje po ve~jem prilivu v prora~un in – spoznanja, da je bila dotedanja raven takse nezadostna, da bi dosegla potrebne u~inke. Verjetno sta ministrstvo za finance in ministrstvo za okolje in prostor brez te`av dosegla soglasje24 . Za ministrstvo za okolje je ve~ji prora~unski priliv za`elen, saj je posredni argument za prora~unsko porabo za okoljske namene. Poleg tega je bil nekaj mesecev prej, decembra 1997, parafiran protokol v Kiotu. Na konferenci v Kiotu je gotovo prevladovala ocena, kot povpre~na ocena {tevilnih {tudij, da bodo zna{ali stro{ki za zmanj{evanje emisij CO2 na zahtevano raven v povpre~ju okoli 10 do 20 EUR/t CO2. ^eprav za Slovenijo {e ni bila izdelana natan~na {tudija, je verjetno, da je tudi pri nas potrebna spodbuda te velikosti. Predlagana vi{ina 3 SIT/kg CO2 (16,1 EUR/t CO2 ) je v obmo~ju pri~akovanega razpona. Tabela 3 podaja stanje cen in davkov ob za~etku meseca uveljavitve nove uredbe, z upo{tevano takso 3 SIT/kg CO2. Ne dosti druga~ne cene so veljale tudi takoj po trikratnem pove~anju takse marca istega leta. 172 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 Tabela 3: Cene energije z davki v Sloveniji leta 1998, teko~e cene 1. septembra 1998 Cena Prometni CO2 Prodajna Prometni CO2 CO2 brez davek taksa cena davek v taksa v taksa davka prodajni prodajni ceni ceni SIT/ SIT/GJ SIT/GJ SIT/GJ SIT/GJ % % kWh Motorna goriva Bencin, neosvin~en (NMB 95) 1138 1985 213 3336 59,5 6,4 0,77 Bencin, osvin~en (MB 98) 1125 2523 213 3861 75,6 5,5 0,77 Dieselsko gorivo (D-2) 855 1699 215 2769 50,9 7,8 0,77 Goriva za gospodinjstvo Zemeljski plin, gospodinjstva 1208 60 117 1385 4,3 8,4 0,42 Kurilno olje, EL 824 338 216 1378 24,5 15,7 0,78 Rjavi premog, gospodinjstva 1126 225 293 1644 13,7 17,8 1,05 Lignit, gospodinjstva 942 188 245 1375 13,7 17,8 0,88 Goriva za gospodarstvo Zemeljski plin, gospodarstvo 672 34 117 823 4,1 14,2 0,42 Kurilno olje, EL 824 338 216 1378 24,5 15,7 0,78 Te`ko kurilno olje 498 224 233 955 23,5 24,4 0,84 Uteko~injen naftni plin 717 36 132 885 4,1 14,9 0,48 Rjavi premog, gospodarstvo 806 0 293 1099 0,0 26,7 1,05 Lignit, gospodarstvo 710 0 245 955 0,0 25,7 0,88 Vir: Potenciali zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov za IPCC sektor energetika – pregled in analiza ukrepov, A. Urban~i~ in drugi, IJS-DP-7953, december 1998. Pri motornih gorivih je dele` takse v kon~ni ceni le od 6,4 do 7,8 %, predvsem pa je CO2 taksa znatno ni`ja od prometnega davka (akcize). CO2 taksa je za bencin zna{ala okoli 6,6 SIT/l pri prodajni ceni 103 (neosvin~eni) oziroma 119 SIT/l (osvin~eni bencin), pri ~emer pa je bil znesek prometnega davka od 46 do 63 SIT/l. Ker ima vlada pooblastilo, da pove~a ali zmanj{a prometni davek za polovico, je lahko `e pred uveljavitvijo (pove~ane) CO2 takse ali po njej vlada z vsakokratno odlo~itvijo o vi{ini prometnega davka mnogo bolj vplivala na kon~no ceno motornih goriv, kot na to ceno vpliva s CO2 takso. Taksa na emisije CO2 pri motornih gorivih ni bistvena sestavina dav~ne politike, celo ni zaznavna. Zato v nadaljnjem vpliva takse na CO2 v prometu ni treba podrobno obravnavati. Pri gorivih za gospodinjstva in gospodarstvo so razmere druga~ne. Taksa je izdatna, do 24,4 % za te`ko kurilno olje, in tudi precej diferencirana. V gospodinjstvu je opazno izbolj{anje konkuren~nosti za zemeljski plin v primerjavi s kurilnim oljem (za 7,3 %). V gospodarstvu je bil `e prej zemeljski plin bistveno ugodnej{e gorivo od OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 173 Mihael-Gabrijel Tomšiè 25 MOP je prvi osnutek ve~jih sprememb pripravilo junija 1998 in jih neformalno dalo na vpogled zainteresirani javnosti. Podoben mehanizem za preusmeritev sredstev za pla~ilo takse v sanacijske ukrepe v podjetju je uveljavljen pri onesna`e-vanju voda z Uredbo o taksi za obre-menjevanje vode (Uradni list RS, {t. 41/95, 44/95, 8/96). Ta uredba je dala nekatere pozitivne rezultate. Slabosti navedenega na-~ina so predvsem v tem, da oprostitev takse ni koli~insko povezana z u~inki ukrepov, ampak le z odstotkom predra~unske vsote, ki ga lahko predstavlja oprostitev takse. 26 Center za energetsko u~inkovitost IJS, vodja mag. Boris Selan, vodja skupine za sistemske {tudije prof. dr. Mihael-Gabrijel Tom{i~, vodilna strokovna sodelavka za strategije CO2 mag. Andreja Urban~i~ in drugi. 27 Ukrep deluje enakomerno, ~e vsak zavezanec ob~uti enako ceno za spremembo emisij ekstra lahkega kurilnega olja. Še pomembneje se je spremenilo razmerje med zemeljskim plinom in te`kim kurilnim oljem, najpo-membnej{ima konkuren~nima gorivoma za industrijo. Alternative ob povi{anju takse S trikratnim pove~anjem takse je uredba 1996 dobila povsem nove razse`nosti. Prej je delovala predvsem kot (manj{i) dodatni prora~unski vir, ki je posredno utemeljeval izdatke za varstvo okolja. S tolik{nim pove~anjem pa je prizadela predvsem industrijske porabnike z visokim dele`em stro{kov goriv v celotni dodani vrednosti (papirni{tvo, industrija gradbenega materiala, bazna kemija), pa tudi gospodarnost proizvodnje elektri~ne energije iz soproizvodnje elektrike in toplote. Za soproizvodnjo se je znatno pove~ala cena goriv, vrednost proizvedene elektri~ne energije pa se ni spremenila. V elektrogospodarstvu zaradi splo{ne oprostitve (v uredbi 1996 do leta 2004) proizvodnja zaradi emisij CO2 namre~ ni obremenjena s takso, niti se ni ustrezno pove~alo obdav~enje elektri~ne energije. Pove~anje takse za trikrat je pri odjemalcih povzro~ilo precej{nje nezadovoljstvo. Posebej kriti~no je bilo vodstvo podjetja Termo Škofja Loka. To podjetje namre~ kot energent uporablja uvo`eni antracit, proizvod, mineralna volna za izolacijo, pa ima energetsko-var~evalni pomen tudi v Sloveniji, ~eprav veliko ve~ino proizvodnje izvozijo. Na ministrstvu za okolje in prostor so v teh razmerah predvideli spremembe uredbe. V zainteresirani javnosti, predvsem v krogu industrijskih porabnikov, je bilo sli{ati tudi zahteve, naj se vi{ina takse zni`a vsaj na prej{njo mero (1 SIT/kg CO2). Z vrnitvijo vi{ine takse na prej{njo raven bi se izni~ili pri~akovani u~inki glede zmanj{evanja emisij, ki jih je mogo~e dose~i predvsem: – s pove~anjem u~inkovitosti rabe energije ali – z zamenjavo goriv s takimi, ki vsebujejo manj ogljika (npr. plinasta in teko~a goriva namesto premoga). Priprave za spremembo uredbe na ministrstvu za okolje in prostor so predvidevale diferencirana zni`anja stopnje takse glede na vrsto dejavnosti in gorivo ter mo`nosti izrabe bremena takse za sanacijo v proizvodnji25 . Strokovna skupina na In{titutu “Jo`ef Stefan”, ki projektno obdeluje vpra{anja strategij za omejevanje emisij CO2 v Sloveniji26 , je pripravila nekaj predlogov za druga~no re{evanje razmer. Skupna misel teh predlogov je bila, naj bi se ~im bolj ohranil usmerjevalni u~inek takse, v negativnem (prepre~evalnem) in pozitivnem (spodbujevalnem) delu, pri tem pa naj taksa deluje na vse subjekte ~im bolj enakomerno. Le enakomerno delovanje ekonomskega ukrepa na vse subjekte prispeva k iskanju skupnega, nacionalnega optimuma27 . Na nastajanje uredbe 1998 so pomembno vplivala tudi {tevilna posvetovanja, nekaj je bilo tudi {ir{ih, med ministrstvom za okolje in 174 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 prostor (dr`avni sekretar mag. R. Tavzes) in predstavniki iz gospodarstva neposredno ali v Gospodarski zbornici Slovenije. Koli~inska dovoljenja za oprostitev takse ali proporcionalno zmanj{evanje takse Problem, ki naj bi ga re{ila sprememba uredbe, je, kako ohraniti usmerjevalni u~inek takse, hkrati pa zmanj{ati fiskalno obremenitev prizadetih odjemalcev, predvsem podjetij z visokim dele`em energije v stro{kih poslovanja. Re{itev in ena izmed klju~nih zna-~ilnosti uredbe 1998 so koli~inska dovoljenja za nakup (porabo) goriva, ki ni obremenjeno s takso28 , tako za goriva, ki jih uporabljajo v tehnolo{ke namene v gospodarstvu kot tudi za proizvodnjo elektri~ne energije in toplote. W w w w enakomerna taksa A) zmanjšana taksa B) taksa s kolièinsko oprostitvijo 0 5 10 emisijska kolièina Slika 2: Prikaz uèinka dveh razlièic zmanjšanja fiskalnega bremena takse Slika 2 prikazuje primerjavo dveh naèinov zmanjšanja bremena: A) proporcionalno zmanjšanje takse (s 3 SIT/kg C02 na 1 SIT/kg C02 ) in B) nezmanjšano višino takse, toda s kolièinsko oprostitvijo. Fiskalni oziroma stroškovni uèinek obeh sprememb je enak, èe je kolièinska oprostitev enaka (100 — x), pri èemer je x proporcionalno zmanjšani delež takse. V prikazanem in realno upoštevanem zgledu je stroškovni uèinek pri zavezancih za plaèilo takse enak, èe se zniža takse na 33 % prvotne stopnje (3 SIT/kg C02) ali èe se uveljavi kolièinsko oprostitev za 67 % porabljenega goriva. Obe razlièici se razlikujeta po usmerjevalnih uèinkih—razlièno vplivata na odloèitve porabnikov energije o izboljšavah. Èe uporabimo razlièico ukrepa z zmanjšanjem plaèila za enoto emisij C02 (razlièica A), bo tehnièna izboljšava (na primer izboljšanje zgorevanja), ki zmanjša porabo goriva za enoto (1 kg emisije C02), prinesla prihranek 1 tolar. Èe pride do kolièinske oprostitve (varianta B), pa bo ista izboljšava prinesla prihranek 3 tolarje. Porabnik je v razlièici A) z zmanjšanjem stopnje takse manj motiviran za ukrepanje. 28 Izhodi{~na zasnova koli~inske namesto proporcionalne oprostitve je bila razvita v korespondenci oziroma na delovnih sre~anjih med ministrstvom za okolje in prostor (dr`avni sekretar mag. R. Tavzes s sodelavci) in IJS/CEU (M. Tom{i~ in sodelavci) junija in avgusta lani. V citiranem intervjuju dr`avnega sekretarja so bile konec julija 1998 napovedane naslednje spremembe uredbe o taksi: – dolo~anje koli~ine goriva, za katerega se ne pla~uje taksa; – zmanj{anje osnove za pla~ilo takse za proizvajalce elektrike v elektrogospodarstvu in zunaj elektrogospodarstva; – zmanj{anje obveznosti za pla~ilo takse za izvedbo sanacijskih programov za zmanj{anje emisij. Omenjena je bila tudi mo`nost prenosa dovoljenj za nakup goriva med posameznimi uporabniki. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 175 Mihael-Gabrijel Tomšiè Razli~ica s koli~inskimi oprostitvami omogo~a tudi razli~ne stro{kovne obremenitve za posamezne namene ali gospodarske sektorje ob enakem usmerjevalnem u~inku. ^e bi posamezne skupine porabnikov `eleli razli~no obremeniti s takso, bi pri razli~ici z zmanj{anjem stopnje takse porabniki goriv ob~utili razli~ne usmerjevalne u~inke. Tisti, ki bi jim takso zni`ali na 50 % izhodi{~ne vi{ine (na primer na 1,5 SIT/kg CO2), bi ob~util ve~jo spodbudo za zmanj-{anje emisij kakor tisti, ki bi jim takso zni`ali na 33 % (na 1 SIT/kg CO2 ). Na~eloma bi se obe skupini porabnikov razli~no odlo~ali o ukrepih za zmanj{anje emisij: ukrep, ki bi se prvemu uporabniku (z 1,5 SIT/kg CO2 ) zdel gospodaren, se bo drugemu uporabniku (z 1 SIT/kg CO2 ) zdel negospodaren. Tako bi se uporabniki iz prve skupine odlo~ali tudi za dra`je ukrepe, uporabniki iz druge skupine pa le za cenej{e ukrepe. Ker se vsi uporabniki ne bodo odzivali enako, bo tudi celotni u~inek razli~en od optimalnega. Kako dolo~iti koli~inske oprostitve? Formulacija takse s koli~inskimi oprostitvami re{uje problem ohranitve konkuren~nosti proizvodnih podjetij, ki morajo tekmovati s proizvajalci v drugih dr`avah, v katerih na primer ni takse na CO2, saj je lahko celotno stro{kovno breme za posameznega porabnika goriv sorazmerno majhno, usmerjevalni u~inek pa velik. Spoprijeti pa se moramo s problemom, kako dolo~iti koli~inske oprostitve. Trivialna re{itev bi bila, da bi bil od vsake koli~ine nabavljenega goriva neki del goriva neobdav~en. S tem bi se dejansko vrnili na proporcionalno zmanj{anje. Koli~inska oprostitev mora biti neka konstanta, ki ni togo vezana na porabljeno koli~ino goriva. Organizirati je treba delitev koli~inskih dovoljenj za oprostitev. Mo`ni so razli~ni na~ini delitve dovoljenj za oprostitev. Dovoljenja za oprostitev takse imajo finan~no vrednost, zato mora biti na~in delitve koli~inskih pravic transparenten in nearbitraren. Prakti~ni razmisleki takoj napeljejo na dolo~anje pravice do dovoljenj na osnovi zgodovinskega na~ela. Tako dolo~anje pravic je prakti~no preprosto in sorazmerno lahko izvedljivo, vendar se postavlja vrsta vpra{anj: – kaj je z novimi dejavnostmi, ki nimajo “zgodovinske pravice do onesna`evanja”, in – kako vnovi~ dolo~ati koli~inske oprostitve in kako pogosto, saj s~asoma prvotna zgodovinska izhodi{~a ne bodo ve~ ustrezala. Premislek poka`e, da ima vsaka avtoreferen~na povezava, povezava s stanjem pri istem porabniku, nekatere slabosti proporcionalnega zni`anja – da se namre~ usmerjevalni u~inek zmanj{uje. ^e bi na primer vsako leto vnovi~ delili dovoljenja kot neki odstotek porabe v preteklem letu, bi bilo najustrezneje vezati obseg dovoljenj na zunanje pokazatelje, na primer na neki zunanji normativ29 . 29 Taka vezava je pri proizvodnji elektri~ne energije, pri kateri je dolo~ena oprostitev za 0,4 oziroma 0,44 kg CO2 na 1 kWh proizvodnje elektri~ne energije. 176 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 Primerjava s “price cap” regulacijo cen monopolnih dejavnosti Tu se lahko nave`emo na razmisleke o administrativnem nadzoru cen v monopolnih dejavnostih, na primer v energetiki. Zelo primerno je uravnavati rast cen monopolnega proizvajalca upo{tevaje zunanjo referenco, na primer dobro vzdr`evani blagovni borzni indeks. Dosti manj ustrezna, a velikokrat uporabljena pa je neposredna metoda nadzora cen, pri kateri sku{a nadzorni upravni organ z neposrednim vpogledom dolo~iti dopustne stro{ke monopolnega proizvajalca. Stro{kom dodajo {e dopustni dobi~ek, kar izra`ajo “cost plus”, stro{ek plus (profit), oziroma “rate-of-return” regulacija, t. j. regulacija stopnje donosnosti. Najve~krat je to zelo neenakopravna igra, saj je na strani monopolista dale~ ve~ strokovne mo~i, pa tudi veliko mo`nosti za vsakoletno napihnjeno prikazovanje stro{kov, saj upravni organ ve~inoma nima mo`nosti neposredno zajemati podatkov. Stanje je tudi sicer neustvarjalno, saj bo najve~ji trud monopolista veljal dokazovanju visokih proizvodnih stro{kov, manj pa se bo posve~al zni`evanju stro{kov. Sorazmerna novost v praksi upravnega nadzora cen je “price cap” regulacija (omejitev cene; ‘30 “), ki sku{a proizvajalce bolj motivirati za zmanj{anje stro{kov, dodatna prednost pa je manj{a pogostnost upravnega dolo~anja cen. Za tak sistem uravnavanja je zna~ilno dolo~anje gibanja cen za dalj{e obdobje, najve~krat za pet let ali ve~. V tem ~asu upravni nadzor pu{~a monopolistu proste roke, da se posveti izbolj{anju poslovanja. Ob za~etku takega obdobja dolo~ijo ceno in postopek prilagajanja v tem obdobju; v Angliji je znana formula (RPI – X), pri ~emer je RPI relativni indeks cen, X pa pri~a-kovano zni`anje cene na leto zaradi izbolj{anja poslovanja. S formulo je zajeta zunanja negotovost (inflacija) in ocena mo`nosti racionalizacij pri monopolnem prodajalcu. V obdobju med dvema nadzoroma monopolistu dopustimo, da izbolj{a poslovanje in tudi pove~a dobi~ek, morda celo nad sicer predvideno stopnjo donosnosti. Ra~unamo na to, da so obdobja med upravnim dolo~anjem cene dovolj dolga, da se bo monopolist raje ozrl po mo`nostih za zni`anje stro{kov, ker bo medtem vnov~il prihranke. Šele po koncu obdobja bo upravni nadzornik dolo~il novo ceno in formulo spreminjanja cene za naslednje obdobje. V tem trenutku se postopek ne bo dosti razlikoval od nadzora “cost plus”, le da bo temeljil na dalj{em obdobju, v katerem je bil monopolist dohodkovno zainteresiran za izbolj{anje poslovanja. Podoben razmislek velja tudi za dolo~anje koli~inskih oprostitev. Na novo naj bi se dolo~ale po obdobju, ki ne bi bilo kraj{e od pet let, morda tudi s formulo, po kateri bi se nato vsako leto oprostitev zmanj{evala, kar bi ohranjalo pritisk na zmanj{evanje emisij. Vsekakor bo porabnik goriv med na primer petletnim obdobjem dohodkovno zainteresiran za zmanj{anje porabe oziroma emisij, 30 European Electricity System in Transition, A comparative Analysis of Policy and Regulation in Western Europe, A. Midttun (ed.), Elsevier, 1993. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 177 Mihael-Gabrijel Tomšiè 31 V novih akumulacijskih jezerih prihaja do anaerobnega gnitja potopljenih rastlin, pri ~emer se spro{~a veliko metana, ki je zelo u~in-kovit toplogredni plin. 32 Predlo`eno v sprejem dr`avnemu zboru, 13 poslancev iz vseh parlamentarnih strank, julij 1998. ZLNPEE, EPA 555 – II, objavljeno v Poro~e-valcu 51/98 z dne 4. avgust 1998. posebej v za~etnih letih, saj bo vsak poseg za zmanj{anje emisij nabiral “rento” v preostalem delu obdobja, preden mu upravni nadzornik z novo dolo~itvijo koli~inske oprostitve rento odvzame. Koli~inske oprostitve za proizvodnjo elektri~ne energije Zgled mo`nosti za zunanjo referenco koli~inske oprostitve takse je proizvodnja elektri~ne energije. Zanjo je na voljo dobra referen~na vrednost: najbolj{e stanje tehnike z ekolo{ko najustreznej{im gorivom. Zemeljski plin je tisto mno`i~no in tudi cenovno konkuren~no gorivo, ki povzro~a najmanj{e emisije CO2, stanje tehnike pa je tako, da so v elektrarnah dosegljivi `e tudi izkoristki, ve~ji od 50 %. Ta dva podatka nam skupaj ponujata referen~no vrednost za proizvedeno elektri~no energijo: dopustna emisija je okoli 0,4 kg CO2 na 1 kWh proizvedene elektri~ne energije. Ta normativ dopu{~a proizvodnjo elektri~ne energije v kakovostnih napravah brez pla~ila takse. Za proizvodnjo pri nizki napetosti, pri kateri upo{tevamo {e izgube prenosa in distribucije za primerjalno elektrarno, je z uredbo 1998 dolo~en normativ oprostitve 0,44 kg CO2/kWh. Drugi na~ini proizvodnje elektri~ne energije se po emisijah CO2 precej razlikujejo. Vodne in jedrske elektrarne ne izpu{~ajo v zrak prakti~no ni~esar.31 Pri termoelektrarnah na premog, ki pri nas dosegajo izkoristek od 30 do 35 %, se spro{~a precej ve~ CO2, do 1,1 kg CO2 /kWh. Ker je mogo~e z druga~no proizvodnjo elektri~ne energije nadomestiti proizvodnjo elektrike iz premoga, bi bilo upravi~eno vsaki drugi proizvodnji elektri~ne energije priznati celo vsako izbolj{avo v primerjavi z marginalno vrednostjo (emisijami iz najmanj ugodne elektrarne), to je do 1,1 kg CO2 /kWh, ~e pa upo-{tevamo izgube v prenosnem in distribucijskem omre`ju, pa je marginalni na mestu porabe do 1,2 kg CO2 /kWh. Pri vi{ini takse 3 SIT/kg CO2 zna{a oprostitev takse na gorivo za male proizvajalce 1,32 SIT/kWh, kar bistveno pove~a rentabilnost krajevnih proizvajalcev elektri~ne energije, saj je predvidena prodajna cena elektri~ne energije okoli 11 do 13 SIT/kWh. Upo{tevaje najmanj ugodno proizvodnjo sistemskih elektrarn (premogovne elektrarne), pa je upravi~ena {e ve~ja stopnja spodbujanja u~in-kovite proizvodnje. V predlogu zakona o krajevnih neodvisnih proizvajalcih elektri~ne energije32 , ki bi bil ustrezen spodbujevalni zakon za to podro~je, so predvidene dodatne spodbude za proizvodnjo elektri~ne energije z visokim izkoristkom (kvalificirana proizvodnja). Prenosljivost dovoljenj Ena izmed zamisli, ki bi lahko prispevale k ekonomsko u~inko-vitej{emu zmanj{evanju emisij CO2, je mo`nost, da posamezni porabnik odda del svojega dovoljenja za nakup goriva brez takse 178 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 drugemu porabniku goriv. Tu ne bi {lo za pravi trg, ker je pri taki transakciji cena prakti~no `e dolo~ena. Razen provizije za manipulativne stro{ke bi bila cena takega dovoljenja enaka taksi, ki bi se ji kupec izognil. To, da bi porabnik ne potreboval celotne mo`ne oprostitve, je prakti~no mogo~e, ~e bi na primer zmanj{al porabo in pre{el na gorivo, ki manj obremenjuje ozra~je z emisijami CO2. V uredbi 1998 je mo`nost prenosa dovoljenja zelo omejena, na primere, ko se spremeni lastni{tvo neke kurilne naprave. Zelo verjetno pa bo podjetje, ki ima mo`nost za nakup goriva brez takse (dovoljenje za to?), tak nakup dejansko opravilo in gorivo porabilo za dodatne energetske storitve (na primer prodajo toplote sosedom, dodatno proizvodnjo elektri~ne energije). ZNA^ILNOSTI UREDBE 1998 Z uredbo 1998 je dose`ena sprememba, ki je kompromis med okoljevarstvenim u~inkovanjem takse, ki ga zagotavlja nespremenjena vi{ina takse (3 SIT/kg CO2), in problemom nenadoma pove-~anih stro{kov v energetsko intenzivnih dejavnostih, ki bi se zaradi CO2 takse zna{le v konkuren~no slab{em polo`aju. Proporcionalne olaj{ave Po spremembah uredbe so proporcionalne olaj{ave dolo~ene le za se`ig ali sose`ig odpadkov in za plinasta goriva, in sicer se taksa pla~uje v vi{ini (novi 4. ~len): – 10 %, 25 % oziroma 50 % od osnove za se`ig nevarnih organskih odpadkov, za dodatno kurjenje v dogorevalnih napravah dimnih plinov oziroma za sose`ig organskih odpadkov v pe~eh ali v posebnih se`igalnih napravah; – 70 % od osnove za uteko~injeni naftni plin ali za zemeljski plin, za vsa druga goriva in namene pa velja polna vi{ina takse. Za promet in mala kuri{~a (na primer v gospodinjstvu in v drobnem gospodarstvu) niso predvidene nikakr{ne olaj{ave. Kot je omenjeno zgoraj, pri teh namenih dejansko prevladujejo druge dav{~ine, tako da je taksa na CO2 le manj{i del obdav~itve, ki ima predvsem fiskalno logiko. Manj{a osnova za plinasta goriva je opravi~ljiva le kot del splo{-nega spodbujanja plinifikacije. Zmanj{anje osnove sicer ne bi bilo upravi~eno, saj je glede na kemijsko sestavo plinov dolo~ena `e manj{a osnova, izra`ena kot {tevilo EO (enot obremenitve = kg CO2 ) na koli~ino plina (1,9 EO/Sm3 za zemeljski plin). Koli~inske oprostitve takse za kurilne naprave Oprostitve so vezane na posamezne kurilne naprave ali skupine kurilnih naprav oziroma tehnolo{kih procesov in jih je mogo~e z OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 179 Mihael-Gabrijel Tomšiè 33 V tem primeru se ne {teje koledarsko leto, ampak obratovanje v zadnjih 12 mesecih. 34 Dolo~ilo re{uje predvsem podjetje Termo Škofja Loka, ki porablja za proizvodnjo izolacijske mineralne volne antracit, ki je skoraj ~isti ogljik. dovoljenjem ministrstva za okolje prenesti tudi na drugo (novo) napravo. Zanimivo pa je, da uredba 1998 predvideva oprostitve samo za gospodarske dru`be in samostojne podjetnike. S tem je izklju~en javni sektor, ki je polno obremenjen s takso. V uredbi so najprej navedene oprostitve za nove naprave (~leni 6a. do 6f.), pozneje pa za obstoje~e naprave (~leni od 19a. do 19c.). Za obstoje~e naprave (obratujo~e na dan uveljavitve, t. j. 1. oktobra 1998) z vsaj 10 t letne emisije CO2 lastnik izbere referen~no leto, od leta 1986 do vklju~no 199833 . Na osnovi predpisane dokumentacije pristojno ministrstvo za okolje in prostor izda trajno dovoljenje, in sicer tako, da je najve~ja koli~ina, ki jo porabnik lahko kupi brez pla~ila takse, na leto v primerjavi s koli~ino v referen~nem letu: – 100 % obremenitve za naprave za proizvodnjo toplotno-izolacijskih materialov34 , – 92 % za elektrarne v visokonapetostnem omre`ju (sistemske elektrarne) in za porabo goriva v plinovodnem sistemu, na `elez-nicah, pri javnih letalskih prevoznikih, – 50 % za naprave za javno oskrbovanje naselij s toploto in – 67 % za druge kurilne naprave. S tem seznamom oprostitev je, poleg splo{ne koli~inske oprostitve, ki velja za vsakogar, razen za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje (50 % oprostitev), dolo~ena tudi posebej visoka stopnja oprostitev za elektrarne in nekatere druge porabnike. Odstotek (92 %) spominja na obveznost iz Kiota. Taka opredelitev temelji na politi~nem pragmatizmu, saj gre za mo~ne posami~ne interese, pa tudi na upravi~eni podmeni, da navedeni sektorji ne poslujejo v celoti po ekonomskih na~elih, tako da bo zmanj{evanje emisij TGP iz teh sektorjev treba omejevati z neekonomskimi instrumenti. Med kurilnimi napravami so navedene tudi naprave za soproiz-vodnjo, in sicer tako, da lahko uveljavljajo koli~insko oprostitev za tisti del goriva, ki je bil porabljen za proizvodnjo toplote. Ta oprostitev je kumulativna, saj se odobri dodatno poleg oprostitve, ki jo proizvajalec elektri~ne energije dobi po normativu 0,4 EO/kWh za oddajo v visokonapetostno omre`je, oziroma 0,44 EO/kWh za oddajo v nizkonapetostno omre`je. Za nove kurilne naprave je predvidena enotna koli~inska oprostitev v vi{ini do 67 %. ^leni predvidevajo za nove naprave presojo u~inkovitosti in tudi mo`nost manj{e koli~inske oprostitve, verjetno za primer, ~e bi naprava ne ustrezala merilu “najbolj{e v praksi preizku{ene in na trgu dostopne tehnologije” (~l. 6b.). Referen~no leto je potemtakem lahko prvo leto obratovanja ali kako poznej{e leto. Dovoljenje velja tri leta, nato pa se postopek ponovi na osnovi novega referen~nega leta. Posebnost pri novih kurilnih napravah je, da ni predvidena nikakr{na oprostitev za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje, prav tako pa je izvzeta tudi poraba goriv za ogrevanja prostorov samega lastnika kurilne naprave. Verjetno to temelji na predpostavki, 180 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 da bo vsa nova proizvodnja toplote za ogrevanje temeljila na sopro-izvodnji elektri~ne energije in toplote, pri kateri se uveljavlja oprostitev na osnovi proizvodnje elektri~ne energije. Proizvodnja elektri~ne energije Za proizvodnjo elektri~ne energije so predvidene oprostitve, opisane `e pod to~ko Koli~inske oprostitve za proizvodnjo elek-tri~ne energije. Oprostitve za izbolj{ave Oprostitev za izbolj{ave lahko pridobi gospodarska dru`ba ali samostojni podjetnik (ne pa tudi zavodi), pri izbolj{avah stavb pa je dobitnik lastnik stavbe (“oseba” na splo{no). V uredbi 1998 so predvidene spodbude za izbolj{ave pri rabi energije oziroma izbolj{ave energetskih naprav, ki neposredno zmanj{ajo emisije pri enakem energetskem u~inku. Tisti, ki izvede izbolj{avo, je opro{~en pla~ila takse po opravljeni izbolj{avi. Oprostitev mora izkoristiti v naslednjih treh letih, oziroma za izbolj-{ave na stavbah v petih letih. Ob logi~nem predlogu, da bi med izbolj{ave, za katere je predvidena spodbuda, uvrstili tudi zmanj{anje toplotnih izgub stavb, se je pojavil dvom: “Kako opredeliti izbolj{ave? Kako opredeliti izhodi{~e in kako cilj izbolj{ave?” Ena izmed predlaganih izbir je bila, da bi se nagrajevali posebni dose`ki, na primer na ravni sedaj neobveznih (zahtevnej{ih) priporo~il35 . Druga mo`nost je, da bi nagrajevali vsako izbolj{avo stavbe v primerjavi z obstoje~im stanjem. Lastnik stavbe bi dobil dovolilnico, ~e bi dosegel priporo~eni nadstandard oziroma pri starej{ih stavbah (pred letom 1980) sedaj obvezno raven toplotne izolacije. Formulacija uredbe 1998 sedaj predvideva proporcionalnost, in sicer za vsak dose`ek, ki je izbolj-{ava v primerjavi z obveznim tehni~nim predpisom (za nove ali novej{e stavbe) oziroma pri starej{ih stavbah za vsak dose`ek predpisom, ki je veljal pred letom 1980. Tako ni posebej spodbujeno doseganje “rekordov”, saj morda niso gospodarsko upravi~eni, niti ni spodbujeno izbolj{anje do obveznega predpisa med gradnjo stavbe. Pred letom 1970 je bil tehni~ni predpis {e manj zahteven. Po predpisih, veljavnih v letih 1945–1970, ko je bila gradnja najmanj energijsko var~na, so bile toplotne izgube za 50–70 % ve~je kakor pri stavbah, zgrajenih po sedaj veljavnem predpisu iz leta 1979. Ni predvideno spodbujanje osnovne izbolj{ave stavbe, ~e bi bila ta na primer v zelo slabem stanju, ampak {ele izbolj{ave pod ravnijo obveznega tehni~nega predpisa. V tej formulaciji je izrecno zapisano, da se izbolj{ave do predpisane ravni izolacije izpla~ajo za lastnika brez dodatnih spodbud. Šele nadaljnje izbolj{ave je smiselno 35 Pravilnik o dopustnih toplotnih izgubah zgradb, Ur. l. SRS 12–593/1979. 36 Strokovne osnove s podro~ja predpisov o toplotnih izgubah stavb je prispeval prof. dr. Peter Novak, konceptualno razporeditev spodbud pa skupina IJS/CEU (prof. dr. M. Tom{i~). OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 181 Mihael-Gabrijel Tomšiè spodbujati zaradi narodno-gospodarskih oziroma okoljskih razlogov, vendar le proporcionalno izbolj{avi, ne pa kot lov na rekorde36 . Tabela 4 podaja kratek povzetek predvidenih vrst spodbud in obseg oprostitev. Tabela 4: Oprostitve takse kot spodbuda za izbolj{ave To~ka ~l. 6h. uredbe 1998 in vrsta ukrepa Oprostitev 1. Izbolj{ava kurilne naprave ali naprav, ki porabljajo energijo. 2. Izbolj{ava naprav za izvajanje javne slu`be oskrbe naselij s toploto ali plinom 3. Izbolj{ava industrijske naprave, ki potrebuje tudi elektriko. Zmanj{anje toplotnih izgub stavb: 1. Nove stavbe ali izbolj{anje stavbe, zgrajene po letu 1980 2. Stavbe, zgrajene pred letom 1980 1 EO za vsak kg CO2 v obdobju sedmih let. Enako kakor zgoraj. 0,4 EO za vsako kWh v obdobju deset let. 0,2 EO za vsako kWh med referen~no (po standardu) in dejansko potrebno energijo za ogrevanje v petnajstih letih. 1. Izbolj{ave pod tehni~ni predpis, veljaven po letu 1980. 2. Izbolj{ave pod tehni~ni predpis, veljaven do leta 1980. Opombe: “izbolj{ava” povsod beri: rekonstrukcija ali nadomestitev, EO je enota obremenitve in je enaka 1 kg CO2, vrednostno pa je to od aprila 1998: 3 SIT. Zna~ilno je, da se prvi dve to~ki sklicujeta na zmanj{anje emisij CO2, torej ju je mogo~e izpolniti tudi s spremembo goriva. Po okvirnih ocenah so spodbude dokaj izdatne, vendar zaenkrat ni podrobnih analiz, koliko lahko vplivajo na odlo~itve za energetske izbolj{ave oziroma zmanj{anje emisij. Okvirne ocene, ki so bile opravljene tudi med pripravami uredbe 1998, pa ka`ejo, da se donosnost izbolj{av precej pove~a. Pri zmanj{anju toplotnih izgub stavb je na primer efektivno zmanj{anje nalo`b, ki so tudi sicer rentabilne, okoli 15–20 %. Pri zmanj{anju toplotnih izgub stavb je opazna pomanjkljivost uredbe 1998 v tem, da ima pravico do dovoljenja za oprostitev od takse na gorivo le lastnik stavbe. Ker dovoljenje ni prenosno (razen na drugega lastnika stavbe), spodbude niso mogo~e, ~e je stavba ogrevana z daljinsko toploto. Ugodnej{e razmere za zemeljski plin Ena izmed posebnosti uredbe 1998 je ugodnej{a obravnava plinastih goriv (zemeljski plin in teko~i naftni plin), saj je osnova za takso, ki izhaja iz kemi~ne sestave goriva, dodatno zmanj{ana za 30 % (glej to~ko Proporcionalne olaj{ave). 182 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 Koli~inska oprostitev za proizvodnjo elektri~ne energije (0,4 EO/kWh za elektrarne v visokonapetostnem omre`ju in 0,44 EO/kWh za druge elektrarne ali toplarne) je tudi dolo~ena za zemeljski plin kot gorivo. Postavlja se vpra{anje, ali niso s temi dolo~bami diskriminirani porabniki, ki nimajo mo`nosti prehoda na zemeljski plin, saj se gospodarska javna slu`ba oskrbe z zemeljskim plinom ne izvaja povsod, niti to ne bi bilo smiselno. Tu bi bilo smiselno spodbujati izrabo biomase, son~ne energije in drugih obnovljivih virov, hkrati z mo`nimi povezavami s tehnologijami, kot je soproizvodnja v kombinaciji s toplotno ~rpalko. Spodbude bi bile lahko enako vezane na mo`nost nakupa goriva brez takse, saj so v vseh sistemih potrebna tudi goriva, vsaj kot dopolnitev. Pri~akovani fiskalni u~inki takse na CO2 Tabela 5 podaja oceno finan~nih u~inkov uredbe 1998. Upo{tevana je vrsta podrobnosti v zvezi z razmerami ob njenem uvajanju. V zadnjih treh kolonah je prikazana primerjava u~inka sprememb. Ena od predpostavk je, da bodo spremembe uveljavljene s 1. septembrom, dejansko pa so bile uveljavljena {ele s 1. oktobrom. Pri~akovani lanski prora~unski priliv ni bistveno odstopal od tistega, kar so pri~akovali na finan~nem ministrstvu. Izdatnost takse na emisije CO2 v fiskalnem smislu naj bi bila letos okoli 26 milijard tolarjev. Tu se spomnimo razprave ‘19, str. 306“, v kateri sku{ajo primerjati prora~unske prihodke na osnovi posameznih dejavnikov: delo, kapital, okolje in nevtralne. V prora~un pri{tevajo po metodologiji Jarass/Obermair/Schlegelmilch tudi zbiranje sredstev za socialno varnost. Ta je v Sloveniji organizirana v posebni blagajni. V letih 1992 do 1997 se je dele` prihodkov iz obdav~enja narave gibal od 9,2 do 11,% (najmanj leta 1997 in najve~ leta 1996!?). Ob pri~akovanem leto{njem celotnem prihodku obeh blagajn (dr`avnega prora~una in socialne blagajne) okoli 1500 milijard tolarjev bo predstavljala taksa na CO2 v vi{ini okoli 26 milijard pribli`no 1,7 %. Tu je mogo~e opaziti dvoje: dele` okoljskega ob-dav~enja je bil v Sloveniji `e pred uvedbo takse na CO2 na podobni ravni ali celo vi{ji kakor v zahodnoevropskih de`elah – na primer v Nem~iji je bil v letih 1985–1996 od 8 do 9 % ‘19, str. 309“. Z uvedbo takse na CO2 se bo dele` okoljskih davkov v Sloveniji pove~al. Ne moremo pa predpostaviti, da se bo pove~al za polnih 1,7 %, saj bo del te takse verjetno izravnan z zmanj{anjem drugih davkov na goriva, ki jih po navedeni metodologiji tudi uvr{~ajo med okoljske davke. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 183 Mihael-Gabrijel Tomšiè Tabela 5: Finan~ni u~inki dopolnitev in sprememb uredbe emisija CO2 na leto* (mrd SIT) dele` letne emisije (%) letna pla~ila pri polnem taksiranju (mrd SIT) pla~ilo takse leta 1998 brez dopolnitev uredbe** (mrd SIT) pla~ilo takse leta 1998 z dopolnitvami uredbe in za~etkom veljavnosti septembra (mrd SIT) pla~ilo takse leta 1999 z dopolnitvami uredbe *** (mrd SIT) Proizvodnja elektrike Daljinsko ogrevanje Kurilne naprave za ogrevanje prostorov Industrijske pe~i in ind. kurilne naprave Javni zra~ni in `elezni{ki promet Preostali promet 4984 770 2745 1546 100 5061 32,8 5,1 18 10,2 0,6 33,3 14,9 2,3 8,2 4,63 0,3 15,2 0 1,91 6,83 3,85 0,25 12,67 0 1,1 6,83 2,3 0,15 12,67 0 1,15 7,9 1,5 0.03 15,2 SKUPAJ 15.206 100 45,6 25,51 23,05 25,88 * Podatki o emisijah CO2 temeljijo na podatkih o rabi goriv za leto 1996 ter napovedi o rabi goriv za leto 1998. ** Pri lanski oceni pla~il za takso je upo{tevano dejstvo, da se je vi{ina takse ob koncu prvega ~etrtletja z 1 tolarja za EO pove~ala na 3 tolarje za EO. *** Pri leto{nji oceni pla~il za takso so upo{tevane tudi oprostitve, ki jo bodo uveljavljali proizvajalci elektrike v napravah za soproiz-vodnjo toplote in elektrike ter tisti kon~ni porabniki goriv, ki bodo za~eli uresni~evati ukrepe u~inkovite izrabe energije. Vir: Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida z obrazlo`itvijo (1998), http://www.sigov.si/cgi-bin/wpl/mop/vsebina/zakoni/ okolje/varstvo /u_ogliko. UREDBA 1998 V PRAKSI Administativna uveljavitev Uredba 1998 je bila uveljavljena s 1. oktobrom. Prakti~no zelo pomembno dolo~ilo spreminjevalne uredbe je omogo~ilo, da so podjetja uveljavila oprostitve za vse koledarsko leto 1998, ~eprav bodo oprostitev izkoristile {ele letos (dopustno je izrabiti oprostitve 184 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 {e 10 mesecev po koncu koledarskega leta). To dolo~ilo je prakti~no uveljavilo uredbo s 1. januarjem, vsaj glede oprostitev. S tem pa je bilo precej ustre`eno industrijskim porabnikom goriv, ki so se spoprijemali z velikim in nenadnim finan~nim bremenom po pove-~anju takse marca 1998. Uspe{no so stekli tudi upravni postopki v zvezi z oprostitvami. V dobrem poldrugem mesecu (od 1. oktobra do 19. novembra) je republi{ka uprava za varstvo narave prejela 278 vlog zavezancev za zni`anje pla~ila takse in oprostitev pla~evanja takse. Izdali so 236 odlo~b za zni`anje in oprostitev pla~ila takse, 28 vlog {e niso re{ili, 2 vlogi so zavrnili, 12 vlog pa do navedenega datuma {e ni bilo popolnih. Skupna koli~ina emisij ogljikovega dioksida, ki so jo ti zavezanci proizvedli v letu 1997, zna{a dva milijona ton. Skupaj so uveljavili zni`anje in oprostitev pla~ila takse za 1,4 milijona ton emisij ogljikovega dioksida v vrednosti 4,3 milijarde tolarjev37 . Verjetno v tej statistiki ni zajeta oprostitev za elektroenergetiko in druge dejavnosti, ki imajo zelo veliko oprostitev (92 %). Vpliv na obseg emisij CO2 U~inki ekonomskih instrumentov so opazni po znatnem zamiku. Pri taksi na CO2 pri~akujemo odzive v teko~em vedenju, predvsem pa investicijske odlo~itve. Prav investicijske odlo~itve so dolgoro~ne. @e vklju~itev razmisleka o taksi na CO2 v nove ali obstoje~e {tudije izvedljivosti bo trajala vsaj eno leto. ^eprav se vlagatelji najve~krat odlo~ajo na osnovi sedanjih ali celo preteklih razmer, je mnenje o stabilnosti cenovne in dav~ne ureditve v prihodnosti klju~nega pomena. SKLEP Dose`ek Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida iz leta 1998 je instrument, prilagojen slovenskim razmeram in potrebam po omejevanju emisij ogljikovega dioksida kot najpomembnej{ega toplogrednega plina. Delovanje te uredbe bo pospe{ilo opu{~anje slab{ih goriv (premog), predvsem pa bo vzpodbudilo operativne in investicijske ukrepe za u~inkovitej{o izrabo energije. Ekonomski instrumenti za varovanje okolja so v razvitih dr`avah eno klju~nih zakonodajnih podro~ij. Slovenija se z uredbo 1998, ki uveljavlja inovativne pristope, pridru`uje svetovnim prizadevanjem za razvoj u~inkovitih prijemov za varovanje okolja. Pri~akujemo, da bo podobno kakor uredba 1996 tudi obnovljena uredba dele`na znatne mednarodne pozornosti. V pregledni bro{uri ‘9, str. 33“ je zapisano: 37 Vir: bilten Okolje&Prostor, {t. 44, december 1998, Tanja Dolenc, Uprava RS za varstvo narave, http:// www.sigov.si/cgi-bin/wpl/ mop/vsebina/bilteni/ b12_98.html. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 185 Mihael-Gabrijel Tomšiè “Slovenija je kot prva srednje- in vzhodneevropska dr`ava leta 1997 uvedla takso na CO2. Leta 1998 so stopnjo takse celo potrojili. V dr`avah srednje in vzhodne Evrope imajo kar nekaj izku{enj z ekotaksami, na katerih je mogo~e graditi (citirana literatura: ‘19“).” Dejansko izku{nje {ele sedaj nabiramo. Uspeh lanskih sprememb uredbe je `e v tem, da je ministrstvo za okolje in prostor (odgovorna oseba je bil dr`avni sekretar mag. Radovan Tavzes) s {tevilnimi posvetovanji in na osnovi ve~ osnutkov zagotovilo sprejemljivost uredbe v gospodarstvu. Dovolj operativna je tudi zamisel, da je evidenca vezana na kurilne naprave, in ne, kakor bi bilo tudi mogo~e, na podjetja. Pri~akujemo, da bo vpliv uredbe 1998 na operativne in investicijske odlo~itve mogo~e oceniti v nekaj letih. Poleg vplivov na rabo energije in na emisije bo eden izmed koristnih stranskih u~inkov uredbe tudi to, da bo upravni organ utrdil poznavanje problematike emisij CO2 in na osnovi emisijskih dovoljenj vzpostavil datoteko emisij. Ta je namre~ nujna za nadaljnji razvoj tega in drugih instrumentov za omejevanje obremenjevanja okolja. Nadaljnji koraki Po uspe{ni uveljavitvi uredbe 1998 bo najprej treba vsaj eno leto po~akati za osnovno oceno delovanja. ^im prej po prvem poskusnem obdobju bo treba utrditi dolgoro~no veljavnost, na primer z jasnimi programsko-politi~nimi opredelitvami in z rokovnikom dolgoro~nega prilagajanja uredbe, na primer z dolo~itvijo rokov za prilagajanje koli~inskih oprostitev. To bo, poleg vpra{anja takse na elektri~no energijo, ki ga odpiramo spodaj, prva potrebna dopolnitev uredbe, ki jo lahko predvidimo. To prilagoditev je treba izvesti v nekako treh letih (glej to~ko Primerjava s “price cap” regulacijo cen monopolnih dejavnosti). V tem ~asu se bo taksa na emisije CO2 lahko uveljavila kot dolgoro~ni instrument in s tem tudi polno za`ivela. CO2 taksa za elektri~no energijo V uredbi pogre{amo primerno takso na emisije iz elektroenergetike, saj 92 % oprostitev dejansko pomeni, da emisije iz termoelektrarn ne bodo obremenjene s takso. Poraba elektrike, ki je posredno najve~ji onesna`evalec s CO2, je iz delovanja uredbe prakti~no izklju~ena. Zaradi dragega doma~ega premoga in posledi~ne nizke konku-ren~nosti premogovnih termoelektrarn v Sloveniji bo takso v proizvodnji elektrike te`ko uveljaviti. Smiselno in izvedljivo je taksiranje porabe elektri~ne energije. Glede na povpre~ne emisije, ki so v Sloveniji okoli 0,5 kg CO2 /kWh, bi bila smiselna vi{ina takse okoli 0,5 EO/kWh. Za industrijo bi bila to prevelika obremenitev, saj bi pri sedanji vi{ini 3 SIT/EO to zneslo 1,5 SIT/kWh oziroma okoli 15 % 186 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Taksa na emisije ogljikovega dioksida v Sloveniji – Uredba iz leta 1998 pribitka na ceno elektri~ne energije. Za industrijo bi lahko dolo~ili ni`ji odstotek takse. V dopolnilni uredbi o taksi na posredne emisije CO2 zaradi porabe elektri~ne energije bi lahko predvideli tudi oprostitve za izbolj{ave, ki sedaj niso zajete (son~na energija, pridobivanje toplote iz okolja s toplotnimi ~rpalkami). Del takse, ki bi jo zbirala elektro-distribucijska podjetja, bi bil lahko namenjen programom ukrepov u~inkovite izrabe elektri~ne energije, ki bi jih opravljala ta podjetja. Druga namembnost zbrane takse na ravni distribucijskih podjetij, pred vklju~itvijo v prora~un, pa bi bil pora~un spodbud, ki so predvidene za krajevne proizvajalce elektri~ne energije v predlogu zakona o lokalnih neodvisnih proizvajalcih elektri~ne energije (glej opombo 32). Zaradi precej{njih sprememb cen elektri~ne energije leto{nje leto ni posebej primerno za uvedbo takse na posredne emisije zaradi porabe elektri~ne energije, vendar bi bilo to mogo~e izvesti v prvem povolilnem letu, leta 2001. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 187 IZBOR LITERATURE O OKOLJSKIH DAVKIH IN OKOLJSKI DAV^NI REFORMI1 1. Amended Proposal for a Council Directive Introducing a Tax on Carbon Dioxide Emission and Energy, COM (95) 172, Brussels, (1995), 43 str. Naro~ilo: EU-Commission, Directorate-General XXI (Indirect Taxes), Rue de Luxembourg 46, B-1049 Brussels, Tel.: +32-2-295-1111, Fax: -2950140 2. KÖPPL, A. (1995): Makroökonomische und sektorale Auswirkungen einer umweltorientierten Energiebesteuerung in Österreich, WiFo-Study, Vienna. 211 str.. Naro~ilo: WiFo, PO 91, A-1103 Vienna, Tel.: +43-1-7982601-0, Fax: -7989386, ISBN 3-901305-26-2, ATS 600 3. BENKERT, W.; BUNDE, J.; BERND, H. (Ur.) (1995): Wo bleiben die Umweltabgaben? Erfahrungen, Hindernisse und neue Ansätze. 260 str. Naro~ilo: Metropolis-Verlag, Postfach 1748, D-35007 Marburg, Tel.: +49-6421-67377, Fax: -681918, ISBN 3-89518-024-6, DEM/ CHF 36,80 4. BINSWANGER, M. (1995): Beschäftigungswirksamer ökologischer Strukturwandel in der Schweizer Wirtschaft: Die Bedeutung einer Energiesteuer. IWÖ Discussion Paper No 22, St. Gallen, 61 str., Institut für Wirtschaft und Ökologie (IWÖ) – Hochschule St. Gallen (IWÖ-HSG), CH-9000 St. Gallen, Tigerbergstr. 2, Tel.: +41-71-302584, Fax: -229379 ISBN 3-906502-21-X, CHF 15 5. BISCHOF, R.( 1996): Verschiedene Kosten der Stromerzeugung aus erneuerbaren Energien, in: Solarzeitschrift, str. 5-13. Naro~ilo: Europäische Sonnenenergie-Vereinigung e.V., Sektion Deutschland (Eurosolar e.V.), Pittersdorferstrasse 103, 53173 Bonn, Nem~ija, DEM 9, tel. +49-228-362373, fax -361279 6. BIZER, K. (1994): Flächenbesteuerung mit ökologischen Lenkungwirkungen – Zum Mythos der Grundsteuer und den Möglichkeiten einer ökologischen Flächensteuer, Finanzwissenschaftliche Diskussionsbeiträge No. 94-4, 20 str., Cologne: FiFo, DEM 10. FiFo c/o University of Cologne, P.O. Box 420520, D-50899 Cologne, Tel.: +49-221-426979, Fax: -422352, ISBN 3-923342-38-1, ISSN 0945-490X 7. BÖHRINGER, F.; HENKE, M. (1997): Fixeabgaben statt Arbeitslosigkeit (šInsurance Premiums Instead of Unemployment’), Ilsfeld: Böhringer-Ilsfeld-Team für Politikfolgenabschätzung, 113 strani. Naro~ilo: Böhringer-Ilsfeld-Team für Politikfolgenabschätzung, Strombergerstraße 14, 74360 Ilsfeld, Nem~ija, tel. +49-7062-9505-0, fax -55, E-mail: boehringer.teamdt-online.de, DEM 20 8. BRESSLER, G. (1994): Betriebliche Wärmenutzungskonzepte als Instrument eines integrierten Umweltschutzes, Teilbericht 3: Wärmenutzungsverordnung und CO2-/Energie-Steuer - ökonomische Auswirkungen auf 6 Industriebetriebe, (UBA-Text No. 41/94), Berlin June 1994, 108 str. Naro~ilo: Helmut Kaschenz, UBA, FG II 1.3, PO OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 189 330022, D-14191 Berlin, Tel.: +49-30-8903-2078, Fax: -2285. ISSN 0722-186X, DEM 15 9. BUNDESAMT FÜR ENERGIEWIRTSCHAFT (Ur.) (1995): Wirtschaftliche Auswirkungen und Verteilungseffekte verschiedener CO2-/Energieabgabe-Szenarien, Bern, 168 S. Naro~ilo: ENET, Postfach 142, CH-3000 Bern 6, Tel.: +41-31-3521900, Fax: -447756. CHF 35 10.BUNDESVERBAND DER DEUTSCHEN INDUSTRIE – BDI (1995): Klimaschutz statt Öko-Steuern. Fakten und Argumente, Köln: BDI, 14 pages, zastonj. In BDI: Umweltsteuern: die Position der Industrie. Mehr Umweltschutz durch weniger Steuern, Köln: BDI, 26 str., zastonj. Naro~ilo: BDI, Gustav-Heinemann-Ufer 84-88, D-50968 Köln, Tel.: +49-221-3708-00, Fax: -730 11. Bundesverfassungsgerichtsentscheidung vom 7. November 1995 in den verbundenen Verfahren BvR 413/88 und 2 BvR 1300/ 93; in Mitteilung der Pressestelle des Bundesverfassungsgerichts Nr. 8/96, Karlsruhe 15.2.1996. Naro~ilo: Bundesverfassungsgericht, P.O. Box: 1771, D-76006 Karlsruhe, Tel.: +721-9101-0, Fax: -382. Iz vsebine: Ali so koristi iz uporabe naravnih virov, kot na primer švodni fenig’, lahko obdav~ene? 12. (1995): BUNDESWIRTSCHAFTSMINISTERIUM – BMWi, IG Chemie-Papier-Keramik, VCI: Gemeinsames Positionspapier – Effizienzsteigerung bei der Nutzung von Energie und Rohstoffen, Bonn, 8 str. Naro~ilo: BMWi, Postfach 140260, D-53057 Bonn, Tel.: +49-228-615-1, 5 –4436. zastonj, tudi v angle{~ini 13. Bündnis 90/Die Grünen, Arbeitsgruppe ökologisch-soziale Steuerreform: Eckpunktepapier Anpassungshilfe für energieintensive Branchen und Regionen, 2nd version, (1996), 40 strani, Bonn. Naro~ilo: Bundeshaus, 53115 Bonn, Nem~ija, tel. +49-228-16-81668, fax -86302, email: 101457dcompuserve.de , http://www.gruune-bt.de; ali http://www.gruune.de zastonj 14. Bündnis 90/Die Grünen: Ra~unalni{ka igra “EnergiesteuerSimulator”, 3 diskete in priro~nik, DEM 50. Naro~ilo: Bundestagsfraktion BÜNDNIS 90/Die GRÜNEN, Fraktionsgeschäftsführung, Bundeshaus HT, D-53090 Bonn, Tel.: +49-228-16-45518, 5, fax. -46552 15. CAMBRIDGE ECONOMETRICS AND FORUM FOR THE FUTURE (Publishers): A Prospective Assessment of the Landfill Tax. A Joint Response to the Consultation paper: »Landfill Tax«, Cambridge/Gloucestershire 1995, 29 str. Naro~ilo: HM Customs and Excise, Michael Lyttle, Budget & Central Unit 5 (Landfill Tax Team), 7th Floor East, New King’s Beam House, 22 Upper Ground, GB-London SE1 9PJ, Tel.: +44-171-865-5063, Fax: -5005/-5039 GBP 50 16. CARRARO, C./SINISCALCO, D. (Ur.) (1996): Environmental Fiscal Reform and Unemployment, Dordrecht: Kluwer Academic Publishers 272 strani. Naro~ilo: Kluwer Academic Publishers Group, Customer Service, P.O. Box 322, NL-3300 AH Dordrecht, Phone: 190 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA +31-78-6392392, Fax: -654674, e-mail: servicesdwkap.nl, ISBN 0-7923-3750-6, NLG 145 17.COMMISSION OF THE EUROPEAN COMMUNITIES: Environmental Taxes and Charges in the single market, COM(97) 9 final., p. 14. Objavljeno v Official Journal of the European Communities 97/C 224/04). Naro~ilo: Office for Official Publications of the EC, 2, rue Mercier, L-2985, Luxembourg, http://europa.eu.int/ en/comm/opoce/_en/index.htm, ISBN 92-78-15310-9. 40 ECU 18. COMMISSION OF THE EUROPEAN COMMUNITIES: Proposal for a Council Directive: Restructuring the Community Framework for the Taxation of Energy Products, COM(97)30 final, 19 strani. Naro~ilo: Office for Official Publications of the EC, 2, rue Mercier, L-2985 Luxembourg, DEM 74 19.COMMISSION OF THE EUROPEAN COMMUNITIES (1997): Proposal for a Council Directive: Restructuring the Community Framework for the Taxation on Energy Products., COM (97) 30 final, p. 32. 40 ECU. 20. De MOOR, A./CALAMAI, P.: Subsidizing Unsustainable Development. Undermining the Earth with public funds, 1997, 66 strani, ISBN 0-9681844-0-5, USD 7.50. Earth Council Institute of Canada, Stephanie Foster, Tel.: +1-416-203-8601, Fax: -2047837, email: ecfosterdweb.net 21. Den Aufschwung sichern-Arbeitsplätze schaffen: Annual Report 1994/95. Metzler-Poeschel: Stuttgart , (1994), 441 str., naro~ni{ka {tevilka: 7700000-95700. Naro~ilo: Bundesanzeiger Verlagsgesellschaft mbH Südstr, 119, D-53175 Bonn, Tel: +49-228-3820-80, Fax: -4436 DEM 44 ISBN: 3-8246-0458-2 22.DEUTSCHE BANK RESEARCH (DBR): Ökologische Steuerreform – Patentrezept oder Mogelpackung? Special Report, 6., Frankfurt, (1995), 31 str., Art.-No. 73-040/00. DBR, Rainer Muench and Barbara Boettcher, D-60325 Frankfurt/M., Guiollettstrasse 48, Tel.: +49-69-71007-117/-206, Fax: -430/327. 75 DEM 23. DEUTSCHE GESELLSCHAFT FÜR TECHNISCHE ZUSAMMENARBEIT (GTZ): Financing Road Maintenance, Eschborn: GTZ 1996, 206 strani + priloga. Naro~ilo: GTZ, Energy and Transport Division, P.O. Box 5180, D-65726 Eschborn, Tel.: +49-6196-79-0, Fax: -1115, zastonj 24.DICKERTMANN, D.(1994): Ökosteuern und –abgaben: Wirksame Instrumente des Umweltschutzes? Zur Entwicklung und Bewertung einer wichtigen Idee in umweltprogrammatischen Aussagen der Gewerkschaften, (Working Paper No. 33), Trier, August, 48 str. Naro~ilo: University of Trier, Faculty IV, D-54286 Trier, Tel.: +49-651-201-2717, Fax: -3968. ISBN 3-925851-43-7, DEM 9 25.DIHT – DEUTSCHE INDUSTRIE- UND HANDELSKAMMER (1995): Klimaschutzpolitik. Globale Strategien und nationale Anstregungen zur Verminderung der CO2-Emissionen, Bonn: DIHT, 17 str. Naro~ilo: DIHT, Adenauerallee 148, D-53113 Bonn, Tel.: +49-228-1043-00, Fax: -12 zastonj OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 191 26. DRI in dr.(1994): Potential Benefits of Integration of Environmental and Economic Policies. London: 431 str. Naro~ilo: Graham & Trotman Limited, Sterling House 66, Wilton Road, UK-London SW1V 1DE, Tel.: +44-171-8211123, Fax: -6305229. ISBN 1-85966-108-4, GBP 65 27. E5 - EUROPEAN BUSINESS COUNCIL FOR A SUSTAINABLE ENERGY FUTURE, c/o Head Office, Dr. Paul Metz, INTEGeR... consult, Stalen Enk 45, 6881 BN Velp, Nizozemska, tel. +31-26-362-0450, fax -361-3654, email: 101520.3365dcompuserve.com Informacije Evropske sindikalne konfederacije o Okoljski dav~ni reformi - The European Trade Union Confederation (ETUC), Boulevard Emile Jacmain 155, B-1210 Bruxelles, Tel.: +32-2-224-04-11, Fax: -54. 28.ENERGIESTEUER – Die Industrie wird vom Standort Deutschland verdrängt. Der Umwelt wird nicht geholfen. Naro~ilo: Wirtschaftsvereinigung Stahl P.O. Box 105464, D-40045 Düsseldorf Tel: +49-211-829-0, Fax: -231 29. EUROPEAN COMMISSION (1995): A Community Strategy for the Reduction of CO2 Emissions by Automobiles and the Reduction of Average Fuel Consumption, COM(95)689endg., Bruselj, ISBN 92-77-98634-4, ISSN 0256-2382, 22 strani 30. EUROPEAN COMMISSION (1996): Communication to the Council and the European Parliament: Trade and the Environment, COM(95)54endg., Bruselj 31. EUROPEAN COMMISSION (1995): Fair and Efficient Prices for Traffic. Policy Concepts for Internalising the External Costs of Traffic in the European Union, COM(95)691F, Bruselj, 61 strani (+21 strani prilog) 32. EUROPEAN COMMISSION (1995): Green Paper on Innovation, COM(95)688endg., Bruselj, ISBN 92-77-99295-6, ISSN 0256-2383, 65 strani (plus 38 strani prilog) 33. EUROPEAN CONFERENCE OF MINISTERS OF TRANSPORT. ROUND TABLE 98 - Interurban Transport Costs, Pariz: ECMT 1995, 118 str., ISBN 92-821-1198-0, DEM 47. Organisation Internationale Des Constructeurs D’Automobiles (OICA), 4 rue de Barry, F-75008 Pariz, Tel.: +33-1-43590013, Fax: -45638441 34. EUROPEAN CONFERENCE OF MINISTERS OF TRANSPORT. Urban Travel and Sustainable Development, Pariz: ECMT 1995, 238 str., ISBN 92-64-14370-X, DEM 79. Organisation Internationale Des Constructeurs D’Automobiles (OICA), 4 rue de Barry, F-75008 Pariz, Tel.: +33-1-43590013, Fax: -45638441 35. EUROPEAN FEDERATION FOR TRANSPORT AND ENVIRONMENT (1993): Getting the Prices Right. A European Scheme for Making Transport Pay its True Costs, T&E 93/7, Bruselj, 200 strani, BEF 625; nakazati na Banque Bruxelles Lambert, Parvais St. Gilles, 1000 Bruselj, {tevilka ra~una: 310 105 3931-15, pripi{ite svoj naslov 192 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 36.FERGUSSON, M./TAYLOR, D. (1996): Greening Vehicle Excise Duties. London: Institute for European Environmental Policy. 15 strani. Naro~ilo: Institute for European Environmental Policy, Dean Bradley House, 52 Horseferry Road, London SW1P 2AG; Tel.: +44-171-799 2244; Fax: -2600 37.FRIENDS OF THE EARTH (FoE): Green Scissors Campaign of Citizens United to Terminate Subsidies (CUT$): The Green Scissors Report – Cutting Wasteful and Environmentally Harmful Spending and Subsidies, Washington, USD 10, FoE, Dawn Erlandson, USA-1025 Vermont Avenue, N.W., Suite 300, Washington, D.C. 20005, Tel.: +1-202-783-7400, Fax: -0444, E-mail: foedcdigr.apc.org. 38.FRIENDS OF THE EARTH (1995): Dirty Little Secrets – Polluters Save While People Pay: Exposing 15 of the Tax Code’s most Unfair Tax Breaks, Washington, 22 str., ISBN 0-913890-92-8, USD 10, E-mail: foedcdigr.apc.org. 39. GALE, R. J.P. (Ur.): Environmental Taxation and Accounting. Volume 1, Issue 1. London: Cameron May Ltd. 1996. 64 strani, Naro~ilo: Cameron May LTD, 69-71 Bondway, UK-London SW8 1SQ, United Kingdom, Tel.: +44-171-5827567, Fax: -793 8353, email: 100615.1547dCompuserve.com ISSN 1361-0104, GBP 310 40. GAWEL, E. (1995): Zur politischen Ökonomie von Umweltabgaben, Tübingen: 88 strani, ISBN 3-16-146508-3, DEM 58. Verlag J.C.B. Mohr (Paul Siebeck), Wilhelmstr. 18, D-72074 Tübingen, 3 +49-7071-9230, 5 -51104, email: mohr-siebeckdt-online.de 41.GERLACH, I./KONEGEN, N./SANDHÖVEL, A. (1996): Der verzagte Staat - Policy-Analysen Sozialpolitik, Staatsfinanzen, Umwelt, Opladen: Leske + Budrich, 242 strani. Naro~ilo: Verlag Leske + Budrich, Postfach 300 551, D-51334 Leverkusen, Tel.: +49-2171-2079, Fax.: -41209. ISBN 3-8100-1448-6, DEM 29,80 42.GÖRRES, A.; EHRINGHAUS, H.; WEIZSÄCKER, E. U. von (1994): Der Weg zur ökologischen Steuerreform. Das Memorandum des Fördervereins ökologische Steuerreform (FÖS), München: Olzog, 174 str. Naro~ilo: FÖS, c/o ökom GmbH, Waltherstr. 29, D-80337 Munich, Tel: +49-89-544184-0, Fax: -99, ISBN 3-7892-9200-1, DEM 32. 43.Greening the Tax System -Summary of Two Report by the Dutch Green Tax Commission, Haag, (1996), 11 strani, Dutch Green Tax Commission. Naro~ilo: Finance Ministry, Postbus 20201, 2500 EE Haag, Nizozemska, tel. +31-70-342-7542, fax -7937 zastonj 44. HELM, C.(1995): Sind Freihandel und Umweltschutz vereinbar? Ökologischer Reformbedarf des GATT/WTO-Regimes, Berlin Science Centre for Social Research, Edition Sigma, Berlin, 180 str., ISBN 92-64-14319-X, DEM 29.80. 45.IFO INSTITUT FÜR WIRTSCHAFTSFORSCHUNG (1994): Das deutsche Steuer- und Abgabensystem aus umweltpolitischer Sicht. Naro~ilo: “Ifo-Studien zur Umweltökonomie”, No. 18, 562 str., Munich, DEM 110, ifo Institut, Poschingerstr, 5, D-81679 Munich, Tel: +49-89-9224-367/-335/-428, Fax: +49-89-985369 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 193 46. IISD (1995): Green Budget Reform, an International Casebook of Leading Practices, London: Earthscan, 368 str., 1-85383-246-4 hb, GBP 29.95. Naro~ilo: Earthscan Publications, 120 Pentonville Road, GB-London NI 9JN, Tel.: +44-171-2780433, Fax: -8376348 47.INTERNATIONAL INSTITUTE FOR SUSTAINABLE DEVELOPMENT, Making Budget Green, Leading Practices in Taxation and Subsidy Reform, 1994, 52 str. Naro~ilo: IISD, 161 Portage Avenue East – 6th Floor, Winnipeg, Manitoba, Canada R3B 0Y4, Tel.: +1-204-958-7700, Fax: -7710, E-Mail: receptiondiisdpost.iisd.ca. ISBN 1-895536-32-4, CAD 20 48.IW – INSTITUT DER DEUTSCHEN WIRTSCHAFT (1995): Ökosteuern. Über die schwierige Umsetzung einer guter Idee, Köln: IW, 27 str. Naro~ilo: IW, Postfach 51 06 70, D-50942 Köln, Tel.: +49-221-3708-00, Fax: -194, zastonj 49.JARASS, L.; OBERMAIR, G. (1994): More Jobs Less Pollution: A Tax Policy for an Improved Use of Production Sectors Wiesbaden, 310 str. Naro~ilo: ATW-Research Gustav-Adolf-Str. 5, D-65195 Wiesbaden, Tel.: +49-611-598555, Fax: -5990185, DEM 30 50. KEIL, T.: Allphasen-Ökosteuer. Rahmenbedingungen für eine wirksame und standortverträgliche ökologische Steuerreform, 340 str., Naro~ilo: Eberhard Brottner Verlag, Postfach 11 04, D-65232 Taunusstein; Tel.: +49-6128-23600; Fax: -21180, ISBN 3-89367-070-X, DEM 125 51. KEIL, T. (1996): Mehrwertsteuersystem und ökologische Steuerreform - Versuch einer konzeptionellen Verbindung, šUmsatzsteuerrundschau’ journal, Vol. 45. Naro~ilo: Verlag Dr. Otto Schmidt, str. 247-256, DEM 17.75. Dr. Otto Schmidt, Unter den Ulmen 96-98, 50968 Köln, Nem~ija, tel. +49-221-93738-464/5, fax -943 52.KREBS, C./REICHE, D. T. (1996): Der mühsame Weg zu einer “Ökologischen Steuerreform”. Ein Beitrag zur Systematisierung der Debatte, Frankfurt a.M.: Peter Lang Verlag, 191 str. Naro~ilo: Verlag Peter Lang, Postfach 940 225, D-60460 Frankfurt/M, Tel.: +49-69-7807050, Fax: -785893, ISBN 3-631-30394-7, DEM 65 53. MAJOCCHI, A. (1996): Green Fiscal Reform and Employment: A Survey, in: Environmental and Resource Economics 8, str. 375-397. Naro~ilo: Kluwer Academic Publishers Group, Customer Service, P.O. Box 322, NL-3300 AH Dordrecht, Phone: +31-78-6392392, Fax: -654674, e-mail: servicesdwkap.nl ISSN 0924-6460, NLG 92,50 54. MAUCH, S. et. al. (1995): Studies by INFRAS of the Paper and Cement Industries, Ökologische Steuerreform. Wettbewerbsfähigkeit, Beschäftigung und Umwelt, Zürich, 180 strani. Naro~ilo: INFRAS, Rieterstr. 18, CH-8002 Zürich, Švica, Tel ++41-1-202-9314, Fax -3365. E-mail: zuerichdinfras.ch ISBN 3-9520824-2-2, CHF. 43 55. McMORRAN, R. T./NELLOR, D. C.L. (1994): “Tax Policy and the Environment”, Theory and Practice, Working Paper of the Internatioanl Monetary Fund WP/94/106, Washington: IMF, 41 str.. Naro~ilo: IMF, 700, 19th Street NW, Washington DC 20431, USA, 194 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA Tel.: +1-202-623-7000, Fax: -4002, E-Mail: Email: rmcmorrandimf.org , zastonj 56. NELLOR, D. C.L. (1994): “Energy Taxes and Macroeconomic Policy Objectives”, Working Paper of the International Monetary Fund PPAA, Washington: IMF, 21 str. Naro~ilo: IMF, 700, 19th Street NW, Washington DC 20431, USA, Tel.: +1-202-623-7000, Fax: -4002, E-Mail: rmcmorrandimf.org zastonj 57. OCDE (1994): La Fiscalité et l’Environnement, le Cas de la France. Pariz: OCDE, 106 str. Naro~ilo: OECD Publications Service 2, Rue André-Pascal, F-75775 Pariz Cedex 16, Tel.: +33-1-45248200, Fax: -49104276. ISBN 92-64-24062-4, FRF 90 58. OECD (1996): Subsidies and Environment. Exploring the Linkages, Pariz: OECD, 218 str. Naro~ilo: OECD, 2, rue André-Pascal, F-75775 Pariz Cedex 16, Tel.: +33-1-4524-8200, Fax: -49104276, email: Compte.PUBSINQdoecd.org, ISBN 92-64-14822-1, DEM 49. 59.ORGANISATION INTERNATIONALE DES CONSTRUCTEURS D’AUTOMOBILES (OICA), European Conference of Ministers of Transport (ECMT). The External Costs of the Motor Vehicle, OICA (Publishers) 56 str., ISBN 3-602-14389, OICA, 4 rue de Barry, F-75008 Pariz, Tel.: +33-1-43590013, Fax: -45638441, zastonj 60. OTTO, J. L., (Ur.) (1995): “Graham & Trotman Limited: The Taxation of Mineral Enterprises”, London u.a.: 419 str. Naro~ilo: Graham & Trotman Limited, Sterling House, 66 Wilton Road, UK-London SW1V 1DE, United Kingdom, Tel.: +44-171-8211123, Fax: -6305229, ISBN 1-85966-105-X, GBP 75 61. RECP (1994): Transport and the Environment, 325 str. Naro~ilo: HMSO Publications Centre 51 Nine Elms Lane, UK-London SW8 5DR, Tel: +44-171-8739090, Fax: -8738200, ISBN 0101267428, GBP 25.60 62. ROODMANN, D.M. (1996): Paying the Piper: Subsidies, Politics and the Environment (Worldwatch Paper No. 133), Washington: Worldwatch Institute, 80 str. Naro~ilo: Worldwatch Institute, 1776 Massachusetts Avenue, N.W., Washington D.C. 20036-1904, USA, Tel.: +1-202-4521999, Fax: -2967365, email: wwpubdworldwatch.org, ISBN 1-878071-35-1, USD 5 63.STEERING COMMITTEE ON REGULATING ENERGY TAXES (Wolfson-Commission) (1992): Report of the independent research into the administrative possibilities as well as the energy and economic impacts of the introducing of regulating energy taxes, Den Haag. Naro~ilo: Ministry of Housing, Spatial Planning and the Environment, Energy Division, 8 Rijnstraat, NL-2500 GX Den Haag, Tel.: +31-70-339-3939, Fax: -1304. 64.DEUTSCHES INSTITUT FÜR WIRTSCHAFTSFORSCHUNG (DIW)/INSTITUT FÜR ÖKOLOGISCHE WIRTSCHAFTSFORSCHUNG (IÖW). (1996): Steuern und Abgaben als Instrumente der Umweltpolitik. Ein Vergleich der ökologische, einzel- und gesamtwirtschaftlichen Wirkungen, insbesondere für kleine und mittlere Unternehmen, IÖW publications series 109/96, Berlin 1996, 176 str. Naro~ilo: IÖW, OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 195 Giesebrechtstr. 13, D-10629 Berlin, Tel.: +49-30-88-45940, Fax: -25439, E-mail: mailboxdioew.b.eunet.de, ISBN 3-932092-03-1, DEM 35 65. AXELSSON, S. (1996): šEcological Tax Reform. Tax Shift - a Tool to Reduce Unemployment and Improve the Environment’; Report 96/9080; Stockholm, 24 strani, zastonj. Naro~ilo: Natursky-ddsföreningen, Box 4625, Aasîgaten 115, 11691 Stockholm, Sweden, tel. +46-8-702-6500, fax -0855, email: svante_axelssondsnf.se, ISBN 91558 58716 66.Tax Provisions with a Potential Impact on Environmental Protection, Moret Ernst & Young, Bruselj 1996, c. 280 strani (šFinal Report’). Naro~ilo: EU Commission, Directorate General for the Environment, Jos Delbeke, 200 Rue de la Loi, BU-5 4/185, 1040 Bruselj, Belgija, tel. +32-2-296-8804, fax –9559, posamezne kopije so zastonj 67. THE COMMISSION ON GLOBAL GOVERNANCE (1995): Taxing Arificially-Generated Electromagnetic Radiation, Oxford University Press, 310 str. Naro~ilo: The Commission on Global Governance, P.O. Box 184, CH-1211 Geneve 28, Tel.: +41-22-798-2713, Fax: -0147, ISBN 0-19-827998-1, GBP 6.99 68. THE GENERAL WORKERS UNION IN DENMARK (SiD) (1997): Green Taxes and Duties, a way towards a better environment and increased employment, Copenhagen, 122 str. Naro~ilo: SiD, Kampmannsgade 4, Postboks 392, DK-1790 Copenhagen, Tel.: +45-33-142140, Fax: -972460, zastonj 69. TINDALE, S./HOLTHAM, G.: Green Tax Reform. Pollution Payments and Labour Tax Cuts, London: IPPR I996, 126 str. Institute For Public Policy Research (IPPR), 30-32 Southampton Street, UK-London WC2E 7RA, United Kingdom, Tel.: +44-171-47061-00, Fax: -11, Email: ipprdeasynet.co.uk, ISBN 1 86030 036 7, GBP 7.50 70. TRIEBSWETTER, URSULA; FRANKE, ANGELA; SPRENGER, R.U. (1994): Ansatzpunkte für eine ökologische Steuerreform: Überlegungen zum Abbau umweltpolitisch kontraproduktiver Einzelregulungen im deutschen Steuerrecht. (ifo studien zur Umweltökonomie 21.) Munich: ifo, 124 str.Naro~ilo: ifo Institut für Wirtschaftsforschung Poschingerstraße 5, D-81679 Munich, Tel: +49-89-9224-335/-376/-428, Fax: +49-89-985369, ISBN 3-88512-239-1 ISSN 0445-0736, DEM 50. 71. VCI-Stellungnahme zum DIW-Gutachten “Wirtschaftliche Auswirkungen einer ökologischen Steuerreform”. Naro~ilo: Verband der Chemischen Industrie (VCI) PO Box 111943, D-60054 Frankfurt, Tel: +49-69-2556-0, Fax: -1471 72. VDEW – Vereinigung der Deutschen Elektrizitäts-Werke (1995): Positionspapier der deutschen Elektrizitätswirtschaft zu Vorschlägen für die Einführung von Energie/Ökosteuern, Frankfurt, 8 str. Naro~ilo: VDEW, Stresemannallee 23, D-60596 Frankfurt, Tel.: +49-69-6304-205, Fax: -289, zastonj 196 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 73.VERBAND DER CHEMISCHEN INDUSTRIE – VCI. (1995): Positionspapier des VCI zur Ökologisierung des Steuersystems, 12 str. Naro~ilo: VCI, Postfach 111943, D-60054 Frankfurt, Tel.: +49-69-2556-0, Fax: -1471, zastonj 74.VEREIN DEUTSCHER ZEMENTWERKE. (bl): Ökologische Steuerreform’ – Auswirkumgen auf die Zementindustrie Deutschlands. Naro~ilo: Verein Deutscher Zementwerke e.V. Düsseldorf Tannenstr. 2, D-40476 Düsseldorf, PO Box 301063 D-40410 Düsseldorf Tel: +49-211-4578-1 Fax: -269 75.VEREINIGUNG DEUTSCHER ELEKTRIZITÄTSWERKE. (bl): Die Folgen einer ökolo gischen Steuerreform’ in Deutschland sind unabsehbar. Naro~ilo: Vereinigung Deutscher Elektrizitätswerke e.V. (VDEW), Stresemannallee 23, D-60596 Frankfurt, Tel: +49-69-6304-205, Fax: -289 76. VIK (ur.): Ökologische Steuerreform. Auswirkungen auf den Produktionsfaktor Energie, (VIK-Berichte Heft No. 206), Essen: VIK 1995, 126 str., DEM 30. Naro~ilo: VIK, Richard-Wagner-Strasse 41, D-45128 Essen, Tel.: +49-201-81084-0, Fax: -30 77. VIK: Stellungnahme des VIK zur Ökologischen Steuerreform, Essen 1994. Naro~ilo: VIK, Richard-Wagner-Str. 41, D-45128 Essen, Tel: +49-201-81084-0, Fax: -30 78. WIT, G. de (1994): The Effects on Employment of a Shift in Taxation from Labour to the Environment (CE-Studie.), Delft, 50 str., NLG 30. Naro~ilo: Milieubook, Plantaga Myddellaan 2 h NL-1018 DD Amsterdam, Tel.: +31-20-62-44989, Fax: -66091. 79.ZIMMERMANN, H., M./HANSJÜRGENS, B. (1996): Umweltabgaben und Innovation (Angewandte Umweltforschung, Bd. 5), Analytica, 128 str. Naro~ilo: Analytica Verlagsgesellschaft mbH -Berlin, Vertrieb, Postfach 1183, D-58461 Lüdenscheid, Tel.: +49-2351-4588-90, Fax: - 95, ISBN 3-929342-19-7, DEM 54 80.ANSTALT SOLIDARFONDS ABFALLRÜCKFÜHRUNG (ASA). Zusammenstellung der rechtlichen Grundlagen mit erläuterndem Text, UBA-Texte. (1996). Naro~ilo: Anstalt Solidarfonds Abfallrückführung (ASA), c/o Deutsche Ausgleichbank, Wielandstraße 8, 53173 Bonn, Nem~ija, tel. +49-228-831-2483, ISSN 0722-186x, 20 DEM 81.ZVEZNO MINISTRSTVO ZA FINANCE: Zusammenfassung der Änderungen des Kraftfahrzeugsteueränderungsgesetz 1997 mit Gegenüberstellung der derzeitigen und der ab 1. Juli 1997 geltenden Steuersätze, in: Finanznachrichten 16/97, 5. Juni 1997, 4 str. Naro~ilo: Federal Ministry of Finance, Press, Graurheindorfer Strasse 108, P.O.Box 1308, D-53003 Bonn, Nem~ija, Tel.: +49-228-682-424-1, Fax: -4248/-1367, zastonj OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 197 REVIJE NA TEMO OKOLJSKIH DAVKOV IN DAVÈNE REFORME: 1. Ecological Budget Reform, monthly, ISSN (TBA), USD 399 p.a. Naro~ilo: Ecological Economics International, Robert J.P. Gale, 42 Prince Rupert Avenue, Toronto, Canada M6P »A7, Tel.: +1-416-533-9138, Fax: -588-1611, E-Mail: rgaledweb.apc.org. 2. Wuppertal Buletin on Ecological Tax Reform. Naro~ilo: Wuppertal Institute for Climate, Environment and Energy, P.O. Box 100408, D-42004 Wuppertal, Nem~ija, tel.: +49 202 24 920, Fax.: -108, Email: wuppertal_bulletindmail.wupperinst.org, ISSN 0947-9651 Prete`no izbrano iz doslej objavljenih {tevilk Wuppertalskega biltena, 1995-1998; cene so navedene brez morebitne po{tnine in drugih stro{kov (carin, ipd.). 198 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA INDEKSI GESEL ZA ISKANJE PO GRADIVIH O OKOLJSKIH DAVKIH IN OKOLJSKI DAV^NI REFORMI I. GESLA po dr`avah/skupnostih Avstrija 2 WiFo in{titut 2 Danska 68 EU 16, 27, 36, 53 Norme 1, 17, 18, 19, 29-32, 34, 35 Pregled po dr`avah 5, 26, 66 Evropska komisija 17–19, 29–32 Evropska konfederacija sindikatov 27 Evropska Konferenca Ministrov za transport 59 Evropska Zveza za Promet in okolje 35 Evropsko zdru`enje poslovne`ev za sonaravno energetiko 27 Institute for European Environmental Policy 36 Francija 57 Kanada Earth Council Institute of Canada 20 IISD 47 Nem~ija 3, 7–8, 10, 13, 14, 21, 23, 25, 28, 40–42, 49–52, 71–75, 77, 79–80 DBR 22 DIW 64 IÖW 64 IW 48 Ifo 70, 45 Univerza Koeln 6 Univerza Trier 24 Ustavno sodi{~e 11 Zvezno gospodarsko ministrstvo 12 Zvezno ministrstvo za finance 81 Zvezni urad za energetiko 9 Nizozemska 78 Norme 63 Ministrstvo za finance 43 Ministrstvo za okolje 63 OECD 58 Splo{no 20, 33, 39, 44, 47, 55, 56, 59, 60, 62, 67, 69, 76 Pregled 46 Švedska 65 Švica 4, 9, 54 Velika Britanija 15, 61 ZDA 37, 38 Worldwatch Institute 62 Internationaly Monetary Fund 55, 56 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 199 II. GESLA po akterjih okoljske dav~ne reforme Dr`ava 21 Gospodarska ministrstva 58 Ministrstvo za energetiko 5 Ministrstvo za finance 1, 5, 6, 9, 13, 15, 17–19, 36, 46, 47, 51, 55, 60, 63, 66, 69, 81 Ministrstvo za gospodarske dejavnosti 60 Ministrstvo za promet 33, 34 Ministrstvo za znanost 32 Promet 29, 31, 35 Trgovina 30 Gospodarska zdru`enja 10, 25, 27, 28, 48, 77, Elektroindustrija 72, 75 Industrija keramike 12 Industrija cementa 74 Kemijska industrija 12, 71, 73 Papirna industrija 12 Gospodarstvo 3, 65 Banke 22 Brezposelnost 7 Industrija Elektrogospodarstvo 8 Energetika 56, 76 Industrija krmil 70 Papirna 54 Izvozniki 50, 80 Mala podjetja 64 Promet 23, 59, 61 Trgovina 4, 44 Nevladne organizacije 20, 37, 38, 62, 67 Politika 3, 14, 40-43, 52 Sindikati 27, 68 Stroka 2, 3, 16, 26, 39-41, 45, 49, 52, 53, 57, 60, 69, 79 Ustavno sodi{~e 11 III. GESLA po tematikah Cene 35 CO2 davek 1 Dav~na nevtralnost 50 Dav~na ureditev 55, 64, 66 Davek na rudarjenje 60 na dodano vrednost 51 na odlaganje odpadkov 15 obdav~enje naravnih virov 11 200 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA za pomladitev voznega parka 81, 36 zemlji{ki 6 Dvojna dividenda 49, 53, 65, 69 makroekonomski u~inki 1, 16, 21 zaposlovanje 68 Ekonomska okoljska integracija 26, 56, 57, 78 inovacije 32 trgovina 30 Elektromagnetno sevanje 67 Emisije CO2 29 Energetski davki 1, 8, 14, 17, 18, 19 makroekonomski u~inki 2 Financiranje vzdr`evanja cest 23 Inovacije79 Internalizacija stro{kov 31, 59 medmestni promet 33 Konkuren~nost 4, 54 Mejna dav~na izravnava 44 Mestni promet 34 Odpadki 80 Okoljska dav~na reforma 3, 22, 40, 41 dav~na reforma 45 energetski davki 63 indirektni davki 51 pregled razprav 52 u~inki 2, 10, 12, 25, 28, 46, 48, 63, 71–75, 77 davek na dodano vrednost 13 distribucijski u~inki 9 institucije 42, 63 pregled okoljskih davkov 47 Okoljski davki 17, 39, 61, 79 Okoljsko ra~unovodstvo 39 Olaj{ave pri energetskih davkih70 za obnovljive energetske vire 5 Raba energije76 Sonaravni razvoj – Energetika 27 Subvencije 20, 37, 38, 58, 62 Var~evanje z viri 43 Zaposlenost 4, 53 Zavarovanje za primer brezposelnosti 7 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 201 Naslovi izbranih doma~ih strani o okoljski dav~ni reformi RAZISKOVALNE USTANOVE ° http://www.wuppertal-forum.de/wuppertal-bulletin: Wuppertalski in{titut: zadnje {tevilke biltena o okoljski dav~ni reformi, v angle{~ini in nem{~ini. ° http://www.rwi.essen.de: Rheinisch-Westfälisches Institut für Wirtschaftsforschung (RWI) je in{titut, ki je pripravil {tevilne {tudije v zvezi z uvedbo okoljskih davkov. ° http://www.ippr.org.uk/env: Institute for Public Policy Research (IPPR) je del mre`e, namenjene razpravljanju o okoljskem obdav~enju. Vsebuje informacije o tovrstnih pobudah iz cele EU. DR@AVNI ORGANI ° http://www.minfin.nl/taxation/taxation.htm: Ministrstvo za finance, Nizozemska. Kratki, a dobri opisi okoljskih politik, vklju~no z nedavno uvedenimi ukrepi okoljske dav~ne reforme: davek na gorivo, davek na odpadke, na uporabo vode, CO2 davek, energetski davek. ° http://www.stollfuss.de: Zvezno ministrstvo za finance, Nem~ija. ° http://www.eea.dk: Evropska agencija za okolje, poro~ilo o okoljskih davkih. NEVLADNE ORGANIZACIJE ° http://www.taxpayer.net/RoadRuin: Taxpayers for Common $ense, ZDA: ° http://www.dnr.de/oekosteuer: Deutscher Naturschutzring, Nem~ija. ° http://solstice.crest.org/sustainable/etp: Simulacijski program v Microsoftovi preglednici Excel z mo`nostjo simuliranja uvedbe ogljikovega davka v okoli{~inah, ki prikazujejo dejanske razmere v nekaterih dr`avah. Program se da brez problemov sneti in si ga spraviti. ° http://www.foe.org: Friends of the Earth, poro~ilo o okoljsko {kodljivih subvencijah. ° http://www.me3.org/projects/greentax: Minnesotans for an Energy-Efficient Economy. Opisuje {tevilne dejavnosti za uvedbo okoljske dav~ne reforme. POSEBNI STRE@NIKI ° Stre`nik Tax Move je namenjen podpori izmenjave informacij o okoljsko zdravih dav~nih praksah. Poglavja: šsplo{ne novice’, šenergetika/transport’, šonesna`evanje/davki’, šnovice’ in špublikacije’. Za registracijo zado{~a, da svoj naslov elektronske po{te 202 OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA sporo~ite na asedigc.apc.org. ° http://csf.colorado.edu/isee/search/EcoTax/proceedings/: Stre`nik šEcotaxation’ vsebuje prispevke z virtualne konference na temo okoljske dav~ne reforme. DRUGE POVEZAVE ° Studies of the issue and links to other homestrani are listed http://www.peg.apc.org/jimscott.taxpolic vsebuje {tudije tega podro~ja in usmerja na druge doma~e strani na temo okoljske dav~ne reforme. ° http://www.progress.org/banneker/shift Politi~ne stranke v Nem~iji o Okoljski dav~ni reformi/ Kontaktne osebe 1. Buendnis 90/Die Gruenen, Rainder Steenblock, Bundeshaus, Rheinweg 6, D-53113 Bonn, Tel.: +49-228-19-81666, Fax: -86399. 2. CDU/CDU, Hans-Peter Repnik, Bundeshaus, D-53113 Bonn, Tel.: +49-228-16-83542, Fax: -86253. 3. CDU/CDU, Hermann Groehe, Bundeshaus, HT 508, D-53113 Bonn, Tel.: +49-228-16-87321, Fax: -86249. 4. CSU-Fraktion im Bayerischen Landtag, Maximilianeum, D-81627 München, Tel.: +89-4126-2283, Fax: -1787. 5. FDP, Birgit Homburger, Bundeshaus, D-53113 Bonn, Tel.: +49-228-16-81209. 6. FDP, Bundestagsfraktion, Bundeshaus T 9, D-53113 Bonn, Tel.: +49-228-16-42073, Fax: -46067. 7. ÖDP, Clemens-August-Str. 75a, D-53113 Bonn, Tel: +49-228-263323, Fax: -261384. 8. PDS im Bundestag, Public Relation, Bundeshaus Bonn-Center, D-53113 Bonn, Tel.: +228-16-45803, Fax: -46919. 9. SPD, Oskar Lafontaine, Staatskanzlei, Am Ludwigsplatz 14, D-66117 Saarbruecken, Tel.: +49-681-5006-01, Fax: -159. 10. SPD, Michael Mueller, Bundeshaus, D-53113 Bonn, Tel.: +49-228-16-89032. 11. SPD, Uwe Jens, Bundeshaus, D-53113 Bonn, Tel: +49-228-16-83759, Fax: -86260. 12. SPD, Siegmar Mosdorf, Bundeshaus, D-53113 Bonn, Tel.: +49-228-16-85247, Fax: -86391. OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA 203 «3 rt VN v zm* *\ >, Iß.« w i t ¦ M — ¦¦.¦! iK3 t 1 *H t* <*4 t/ i -d n ti d *> ^ ^ O \ ?¦ :V-\ 'VA JlTN V- '* ft Ti *& ^ <3 > Ti ¦L> i** H ^ • 'L >0 W ^^ M '«H M W :H «P 'i-s . M ir Dejan Jelovac Naturalisti~ni humanizem Ludwiga Feuerbacha Ludwig Feuerbach je mislec, s katerim smo se ob preuèevanju ontoloških predpostavk, ki so bile v zgodovini filozofije razvite, še preden jih je Marx uvedel v temelje svojega pogleda na svet, že sreèali. Tam smo poudarili, da se je Feuerbach v svojem pojmovanju biti postavil na stališèe naturalizma kot neke svojevrstne forme metafizike objektivnosti, saj je bil preprièan, da je prav to prava podlaga za odloèno kritiko, kot sam pravi, celotne “stare filozofije”. Pod tem pojmom je Feuerbach zajel takoimenovano “novejšo filozofijo” in njen razvoj od Descartesa in Bacona do Hegla. Njegov cilj je bil, da si skozi kritiko utre pot do neke dejansko “nove filozofije” bodoènosti.1 Zato torej ni nenavadno, da se je v središèu njegove pozornosti znašla prav Heglova filozofija absolutnega idealizma, saj je prav v okviru Heglovega sistema moderna metafizika subjektivnosti dosegla svoje skrajne konsekvence. Kritiko tako gran-dioznega in za epoho dominantnega sistema, kakršnega je zakolièil Hegel, je Feuerbach razumel kot nujno predpostavko kakršnega koli napredka v filozofiji in znanostih nasploh. Vstop v novo filozofijo se je zdel Feuerbachu nemogoè vse dotlej, dokler ne bi bilo mogoèe predhodno preseèi metafiziène drže subjektivnosti v polju mišljenja: od kartezijanskega “ega” do Heglovega “absolutnega duha”. Tovrsten kritièni pristop do prevladujoèe intelektualne matrice moderne dobe — kljub nedvomnim zaslugam in zgodovinskemu pomenu njegove misli, ki mu je omogoèila preboj do samega jedra in bistva modernosti — Feuerbachu v zgodovini filozofije ni zagotovil položaja in ugleda, kakršnega bi si prav gotovo zaslužil. Za sodobnike ÈLANKI 207 1 S svojim razlikovanjem stare in nove filozofije je Feuerbach nedvomno vplival na Marxa in ga inspiriral pri njegovi razdelitvi materializma na starega in novega. Dejan Jelovac 2 “^as v katerem sem, v duhu, za zmerom dejal zbogom svoji akademski karieri in `ivel na de`eli, je bil tako `alosten in mra~en, da nanjo ne bi mogel niti pomisliti. To je bil ~as, ko je bilo javno `ivljenje tako zastrupljeno in umazano, da je bilo mogo~e ohraniti duhovno svobodo in zdravje le tako, da si se odrekel sleherni dr`avni slu`bi, sleherni javni funkciji, celo nazivu privatnega docenta; ~as, ko je bilo vsako napredovanje v dr`avni slu`bi, vsako dovoljenje od zgoraj, celo venia docendit, mo`no le za ceno politi~ne servil-nosti in religioznega ob-skurantizma; ~as, ko je bila svobodna le pisana znanstvena beseda, a svobodna le v nekem zelo omejenem smislu, ne zaradi spo{tovanja do znanosti, ampak prej zaradi njenega podcenjevanja, zaradi njene – dejanske ali navidezne – nemo~i in ravnodu{nosti do javnega `ivljenja. Kaj je bilo torej v tak{nem ~asu mogo~e storiti drugega – {e posebej, ~e je nekdo vedel, da so misli in pogledi, kakr{ne goji, v nasprotju z vladajo~im re`imom – kot to, da se umakne v samoto in se zate~e k pisani besedi kot edinemu sredstvu, s katerim se je lahko ~lovek – seveda ob resignaciji in samoobvladovanju – izognil brezobzirnosti despotske dr`avne oblasti. Seveda pa to, kar me je pregnalo v samoto in obsodilo na zgolj pisano besedo, ni bil le politi~ni gnus. Tako kot sem `ivel v stalni notranji opoziciji s politi~nimi re`imi tistega ~asa, tako sem prekinil tudi z duhovnimi re`imi, in filozofe, ki so mu – ne glede na sicer{njo filozofsko orientacijo – sledili, je bila Feuerbachova misel nekaj drugorazrednega. Zato je Feuerbach bil in ostal v senci velikega Hegla. Marksisti so imeli Feuerbacha za nek prehoden pojav, za nekak{no intelektualno figuro, ki je Marxu omogo~ila prese~i spekulativni idealizem in utemeljiti nek nov materializem kot oporno to~ko, s katere je mogo~e dejansko pojmiti konkretnost ~lovekovega sveta. ^e k vsemu temu dodamo {e biografski podatek, da se je Feuerbach na vrhuncu svoje intelektualne mo~i zavestno umaknil iz javnosti in pobegnil na de`elo, potem je toliko la`e razumeti dejstvo, da je bil v zgodovini moderne misli povsem marginaliziran. Filozof, ki se je – povsem v skladu s svojim imenom: ognjeni potok – tako brezkompromisno zoperstavil enemu od kardinalnih stebrov zahodne civilizacije – religiji in prevladujo~i filozofiji tedanjega ~asa, tj. Heglu, kajpak ni mogel pri~akovati razumevanja in naklonjenosti v tedanji nem{ki javnosti. Feuerbachova veli~ina je prav v tem, da ni niti posku{al plavati proti toku, ampak se je zavestno umaknil v duhovni eksil, da bi nam v formi pisane besede zapustil neizbrisno sled o razlogih svoje zavrnitve kakr{nekoli kolaboracije s prevladujo~im me{~anskim redom stvari in idej.2 Lastno filozofsko paradigmo humanizma je Feuerbach – kar je na prvi pogled morda videti paradoksalno – zgradil na naturalisti~ni ontolo{ki podlagi. Svojo zoperstavitev absolutnemu idealizmu je utemeljil tako, da je na klju~no metafizi~no vpra{anje o odnosu med bitjo in mi{ljenjem odgovoril s trditvijo, da je “bit subjekt in mi{ljenje predikat”3 . S tem je Feuerbach eksplicitno zavrnil idealisti~no razre{itev te dileme, pri kateri je odgovor na to vpra{anje, kot vemo, ravno obraten. Po Feuerbachovem mnenju “mi{ljenje obstaja po biti in ne bit po mi{ljenju”2 . Na podlagi celotne evropske ontologije, vklju~no s predsokratsko, Feuerbach izreka tezo, ki je v principu nedoumljiva za vsakr{no filozofiranje, ki ostaja ujeto v okvire metafizike. Ta ontolo{ka teza se glasi: “Bit obstaja iz sebe in na sebi – bit je dana samo po biti – bit ima svoj vzrok v sami sebi, saj je samo bit smisel, um, nujnost, resnica; skratka: vse v vsem. – Bit obstaja, ker je nebit, tj. ni~, nesmisel.”3 Novove{ka metafizika subjektivnosti je, po Feuerbachu, klju~no napako zagre{ila s tem, da je pra–vzrok, za~etek in princip vsega bivajo~ega iskala in na{la v ne~em drugem in ne v biti sami. To drugo je bilo vse od Descartesovega cogita prek Kantovega transcendentalnega subjekta, Fichtejevega absolutnega Jaza do Heglovega absolutnega uma vedno le cogitare (mi{ljenje). Feuerbach je bil prepri~an, da je mogo~e tak{no ontolo{ko napako (izpeljavo biti iz mi{ljenja) narediti le tam, kjer je “pretrgana resni~na enotnost mi{ljenja in biti, tam, kjer sta bili biti z abstrakcijo odvzeti njena du{a in njeno bistvo in tam, kjer sta smisel in temelj na sebi prazne biti polo`ena v bistvo, odtrgano od biti same”4 . Analogno metafizi~no napako je zagre{ila tudi teologija, napako, ki se ji tudi z veliko ve~jo opreznostjo ne bi bilo mogo~e in se ji {e vedno ni 208 ÈLANKI Naturalisti~ni humanizem Ludwiga Feuerbacha mogo~e izogniti. Ta napaka ji je bila usojena, saj jo mora nujno narediti sleherno mi{ljenje, ki, tako kot religiozno mi{ljenje, “samovoljno razlo~uje bistvo sveta od sveta samega”.5 Vtem, ko se je trudil, da ne bi postavil pod vpra{aj ali celo pretrgal primordialne enotnosti biti vsega bivajo~ega, s tem pa tudi miselnega bitja, se je Feuerbach podal na pot iskanja bistva samega sveta. Na tej poti je naletel na neko podro~je biti, na katerega je prvikrat opozorila `e renesan~na paradigma humanizma. To podro~je biti je narava. Bistvo narave je postalo za Feuerbacha najve~ja skrivnost filozofije. Pristop, zna~ilen za spekulativno ali pozitivisti~no mi{ljenje, kakr{-nega sre~ujemo v zgodovini “stare filozofije”, te skrivnosti ne more razre{iti. Zato je Feuerbach, izhajajo~ iz `e zgoraj omenjenega ontolo{kega na~ela, v katerem je dialekti~no vsebovana par-menidovska zastavitev biti kot Enega, ki je Vse in Vsega, ki je v Enem in v Vsem, transcendiral pojmovno-metodolo{ki horizont moderne metafizike in pre{el na podro~je poezije. Vse to je kajpak simptomati~no za misleca, ki je, povsem v nasprotju s prevladujo~im duhom svojega ~asa, vztrajal na tem, da je “bistvo biti kot biti bistvo narave”.6 Tak{no pojmovanje pripada poeziji. Inspiracijo za svoje mi{ljenje bistva narave je Feuerbach na{el v Goethejevih faustovskih verzih o ~udoviti zeleni pa{i.9 Odtod izvira sredi{~na teza Feuerba-chovih “Predhodnih tez za reformo filozofije” iz leta 1842. “^udovita zelena pa{a”, ki mami um na faustovsko popotovanje, je omogo~ila Feuerbachu, da se je dokopal do skrivnosti vezi sveta. Bistvo sveta temelji namre~ na nerazlo~ljivi enotnosti, katere vezni momenti so vezi med naravo in ~lovekom, saj “narava in ~lovek sodita skupaj”.10 Naloga filozofskega mi{ljenja se v tem sklopu zastavlja sama od sebe. ^loveka in narave ni mogo~e opazovati lo~eno. Vsako mi{ljenje, ki se ni dokopalo do tega, da je narava osnova za razumevanje ~loveka (in da se do bistva ~loveka in narave ni mogo~e dokopati, ne da bi ohranili njuno `ivo in konkretno enotnost), je po nujnosti obsojeno na regresijo v {olsko, abstraktno-prazno in idealisti~no-spekulativno teoretiziranje. Slednjo pomanjkljivost odkriva Feuerbach predvsem v Heglovi filozofiji, filozofiji, ki ji glede na to, da njen celoten sistem temelji na aktu abstrakcije, ne uspe dose~i neposredne enotnosti, neposredne o~itnosti in neposredne resnice. S svojim spekulativnim abstrahi-ranjem ta filozofija ni mogla dose~i ni~esar drugega kot to, da je vzpostavila “bistvo narave zunaj narave, bistvo ~loveka zunaj ~loveka in bistvo mi{ljenja zunaj samega akta mi{ljenja,11 s ~imer je “~loveka odtujila samemu sebi.”12 ^eprav je Heglova filozofija na koncu vendarle spet zdru`ila tisto, kar je na za~etku lo~ila, je to storila le na abstrakten in posreden na~in, s pomo~jo metafizi~ne kategorije o identi~nem subjektu-objektu. Zato se do kakr{negakoli `e spoznanja, ki bi `elelo jasno in nazorno identificirati bistvo ~loveka, da bi si ustvarilo neposreden vpogled v to, kar je bilo na bistvu ~loveka skozi postopek abstrakcije tj. s filozofskimi in religioznimi sistemi. Da bi raz~istil z bistvom in vzroki te prekinitve, sem potreboval dolgotrajno obdobje prostega ~asa. Le kje bi ga lahko na{el prej, kot na de`eli, kjer so ~loveku prihranjene vse zavedne in nezavedne zavistnosti, oziri, predsodki, zmedenosti, intrige in opravljanje mestnega `ivljenja in kjer se ~lovek lahko posveti le samemu sebi. Kdor verjame v tisto, v kar verjamejo drugi, kdor pou~uje in misli, kot pou~ujejo in mislijo drugi, skratka, kdor `ivi z drugimi v znanstveni ali religiozni sekta{ki skupnosti, temu se ni treba od drugih niti telesno lo~evati, saj nima potrebe po samoti; zato pa ~uti tak{no potrebo tisti, ki `eli iti po lastni poti ali celo prekinja z vsem pobo`nim svetom in ho~e ta razcep tudi braniti in razlo`iti. Nepoznavanje ~lovekove narave izra`a vera, da je mogo~e svobodno misliti in se izra`ati povsod, v vsakem okolju, v vseh okoli{~inah in v vsakem polo`aju in da ni zato potrebno ni~ drugega kot le volja. Za neko resni~no svobodno, neodvisno, izvirno miselno dejavnost – ki ho~e biti plodonosna in si `eli imeti dolo~ene u~inke – je potrebno neko prav tako izvirno, svobodno in neodvisno `ivljenje. Kdor se ho~e duhovno dokopati do temelja ~lo-ve{kih stvari, ta se mora tudi ~utno in telesno postaviti na njihov temelj. Ta temelj pa je narava. Samo v neposrednem stiku z naravo ~lovek ozdravi, zavr`e vse tuje, nadnaravne in nenaravne predstave in funkcije.” (Ludwig Feuerbach: ÈLANKI 209 Dejan Jelovac Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd 1955, str. 43–44). 3 Ludwig Feuerbach, Prethodne teze za refor-mu filozofije (1842), v: Ludwig Feuerbach, Izbor iz djela, Matica Hrvatska, Zagreb 1956, str. 131. 4 Ibid., str. 131. 5 Ibid., str. 131. 6 Ibid., str. 131. 7 Ibid., str. 131. 8 Ibid., str. 131. 9 Ibid., str. 131. 10 Ibid., str. 131 (pod~rtal avtor). 11 Ibid., str. 121. 12 Ibid., str. 121. 13 Ibid., str. 121. 14 Ibid., str. 121. 15 Ibid., str. 123. 16 Ibid., str. 123. 17 Prim. Ibid., str. 124. 18 Ibid., str. 124. 19 Ibid., str. 124. popa~eno, ni mogo~e dokopati po pozitivni poti v smeri absolutnega idealizma, “ampak samo z negacijo Heglove filozofije”13, z negacijo, ki je dojeta kot “totalna negacija spekulativne filozofije.”14 Feuerbach je torej povsem dialekti~no prepri~an, da je vsa resnica `e navzo~a v Heglovi filozofiji, vendar vedno le skupaj s svojo negacijo, z nasprotji in nezadostnostjo, zato prava pot, po kateri mora kreniti nova filozofija, ni pot, ki bi zaob{la ali celo pozabila na Heglovo filozofijo, ampak pot njenega resni~nega preseganja. Po tej poti bo {la kasneje tudi Marxova recepcija Hegla. Naloge resni~ne filozofije Feuerbach ni pojmoval kot poskus, da bi nekaj kon~nega postavili v tisto, kar je neskon~no. Vsak tak{en poskus, da bi na nek posreden in nedolo~en na~in spoznali in izrazili neskon~nost znotraj nekega sistema, ne more pripeljati do izpolnitve naloge filozofije. Poklicanosti resni~ne filozofije lahko zadosti le tisto mi{ljenje, ki `eli spoznati samo bistvo konkretnega, dolo~enega, aktualno prisotnega v kon~nem bitju in ne v nekak{nem absolutu. Pravi za~etek filozofije zato ni “ne bog, ne absolut in ne bitje kot predikat absoluta ali ideje.”15 Vsaka neskon~nost, mi{ljena brez uvida v kon~no, je le prazna spekulativna abstrakcija. To {e posebej pade v o~i, kadar si sku{amo zamisliti in definirati neko kvaliteto, ne da bi pri tem mislili na neko povsem dolo~eno kvaliteto. Podobno je tudi z bitjem. Pravi pristop k nekemu bitju je zato mo`en le prek uvida v bistvo dolo~enega, konkretnega, aktualnega bitja. ^e gre filozofija po poti nekega nedolo~enega bitja, ne bo nikoli prispela do resni~nega spoznanja aktualnosti, tako kot tudi slepec, ki je slep `e od rojstva, ne bo mogel nikoli spoznati kvalitete, kakr{na je, na primer, bel sneg. “Dejanska kvaliteta predhodi zami{ljeni kvaliteti. Preden neko kvaliteto misli{, jo ob~uti{. Mi{ljenju predhodi neka trpnost.”16 Povsem v duhu svoje osnovne ontolo{ke pozicije kot metafizike objektivnosti dojema Feuerbach objektivni tok svetovnega dogajanja kot izvor svojega subjektivnega spoznanja v toku filozofije: s tega stali{~a je resni~no samo tisto, kar je realno, dejansko, konkretno dolo~eno; druga~no od nedejanskega, nedolo~enega, absolutnega. Brez uvida v resni~no in univerzalno empirijo filozofija ne more nikoli spoznati dialekti~ne resnice, ki govori, da je vsaka neskon~nost pravzaprav le resni~no bistvo vsega kon~nega – resni~no kon~no.17 Prepri~anje, da je po{tenost koristna povsod in tako tudi v filozofiji, je bilo Feuerbachu dokaz, da reforma filozofije, brez katere ni nikakr{ne resni~ne filozofije bodo~nosti, ni mo`na, ne da bi filozofija v interesu svoje duhovne po{tenosti in ~asti `e poprej spoznala in priznala “kon~nost svoje spekulativne neskon~nosti”.18 Nove filozofije torej ne more biti brez priznanja, da ni, na primer, “skrivnost narave v bogu ni~ drugega kot le skrivnost ~lovekove narave, da ni no~, ki jo ~lovekova narava polaga v boga, da bi iz nje proizvedla svetlobo zavesti, ni~ drugega kot njen lastni temni instinktivni ob~utek realnosti in nujnosti materije.”19 V kolikor te`i filozofija k temu, da bi pravilno izpolnila 210 ÈLANKI Naturalisti~ni humanizem Ludwiga Feuerbacha svojo nalogo in upravi~ila razloge svojega obstoja, mora neizbe`no “spoznati stvari in bistva tak{na, kakr{na so.”20 Najvi{ji zakon in vrhovna naloga filozofskega mi{ljenja je resni~no spoznanje tistega, kar realno obstaja tako kot obstaja. “Resnicoljubnost, enostavnost in dolo~enost so formalne oznake realne filozofije.”21 Svoj realizem ~rpa neka realna filozofija iz svojega izhodi{~nega stali{~a, da ne obstajajo entitete, kakr{ne so ne~asovno bistvo, ve~na misel, ne~asovna volja in ne~asoven ob~utek. Vse tak{ne pojmovne dolo~itve so metafizi~ne kategorije, s pomo~jo katerih sku{a speku-lativna filozofija `e vse od svojih praza~etkov v antiki obra~unati s Kronosom kot principom minljivosti, propadanja, negotovosti in tako dalje. V nasprotju s tovrstno tradicijo filozofiranja odkriva Feuerbach prostor in ~as kot fundamentalni formi resni~nega bivanja. “Prostor in ~as sta obliki eksistence slehernega bitja. Eksistenca je eksistenca le v prostoru in ~asu.”22 Zato ne more nobena filozofska misel priti do njenega skrajnega izhodi{~a in s tem pripraviti duhovno podlago, s katere bi bil mogo~ tudi prehod v neko novo filozofsko mi{ljenje, mi{ljenje onstran moderne. Prva naloga, ki jo je bilo treba na tej poti opraviti, je razbitje paradigme ~loveka kot animal rationale, se pravi tistega, kar je do svojevrstne kulminacije pripeljal prav razsvetljenski humanizem. Feuerbach tu brez dvoma uporablja prav izkustvo tistega na~ina mi{ljenja, ki se je uprlo moderni redukciji ~loveka, s tem pa tudi filozofije, na zgolj razumsko bitje in mi{ljenje. Kartezijanski “logiki razuma” je `e Pascal zoperstavil “logiko srca”. Celotna metafizika objektivnosti in empiri~na epistemologija sta posku{ali zamajati totalitarni absolutizem subjektivnosti s tem, da sta podelili dolo~ene pravice in pomembnost tudi objektu in ob~utku. Feuerbach je posku{al med tema dvema poglavitnima smerema novove{kega mi{ljenja poiskati tretjo pot, na~in filozofiranja, ki bi nastopal zmerno in bi vsaki izmed njiju dal prav, kjer ima prav, ne da bi se pri tem povsem poistovetil s katerokoli od njiju. Kot dva bistvena organona zasnove in nadaljnjega razvoja svoje nove filozofije je vzel Feuerbach glavo in srce. Prva je “izvor aktivnosti, svobode, metafizi~ne neskon~nosti in idealizma”25, drugo pa je “izvor trpljenja, kon~nosti, potreb in senzualizma.”26 Teoreti~no sta bistvena organona filozofije mi{ljenje in opazovanje. “Mi{ljenje je potreba glave, zrenje, ~ut, potreba srca. Mi{ljenje je princip {ole in sistema, zrenje je princip `ivljenja. V zrenju sem dolo~en s predmetom, v mi{ljenju pa predmet dolo~am sam, v mi{ljenju sem Jaz, v zrenju ne-Jaz. Samo iz negacije mi{ljenja, iz dolo~enosti s predmetom, iz pasije, iz izvora slehernega ugodja in nujnosti nastajata resni~na, objektivna misel in resni~na, objektivna filozofija.”27 Bistvo, ki je neposredno identi~no z eksistenco, nam lahko razkrije le opazovanje (zrenje). Bistvo, ki je posredovano z razlikovanjem, diferenciranim od eksistence, je lahko le rezultat mi{ljenja. Da bi odkrili resnico `ivljenja, se moramo opreti na oboje. Le tam, kjer se zdru`ujeta bistvo in eksistenca, aktivnost in 20 Ibid., str. 126. 21 Ibid., str. 125. 22 Ibid., str. 125. 23 Ibid., str. 125 (pod~rtal avtor). 24 Za tiste, ki bi se jim morda zdelo, da z oceno o dejanski sodobnosti Feuerbachove filozofije pretiravamo, ne bi bilo odve~, ~e nekoliko pobli`e elaboriramo njegovo antimetafizi~no pojmovanje temporalnosti biti vsega bivajo~ega. O tem, da odkritje zna~aja in pomena ~asa in prostora kot nujnih form konkretno-realne eksistence katerekoli biti ni naklju~na, nereflektirana napaka ali opazka, pri~a njegova trditev, da je imela negacija ~asa v tradicionalni metafiziki {kodljive posledice ne le za ~lovekovo spoznavno-teoretsko mi{ljenje, ampak “ima v bistvu stvari najbolj {kod-ljive prakti~ne posledice” (Ibid., str 125). Tak{no zastavitev Feuerbach argumentira s tem, da ima lahko “samo tisti, ki vedno stoji na stali{~u ~asa in prostora, takt in prakti~ni razum tudi v `ivljenju. Prostor in ~as sta prva kriterija prakse. Narod, ki ~as izklju~uje iz svoje metafizike, ki vzpostavlja bo`ansko ve~no, tj. abstraktno, od ~asa razlo-~eno eksistenco, ~as kon-sekventno izklju~uje tudi iz svoje politike, vzpostavlja bo`anski, protipravni in protirazumni, antizgo-dovinski princip stabilnosti (ibid., str. 125–126). Poglavitna pomanjkljivost spekulativne filozofije, zaklju~uje Feuerbach, je v tem, da je ta, v kolikor `eli ostati dosledna ÈLANKI 21 Dejan Jelovac svojemu pristopu in postopku mi{ljenja, prisiljena razlo~iti razvojni tok svetovnega dogajanja od svoje ~asovne oblike (zgodovine) in ga kot atribut pripisati absolutu. “Tak{no razlo~evanje razvoja od ~asa pa je pravo remek-delo speku-lativne samovolje in jasen dokaz, da so spekulativni filozofi s svojim absolutom storili isto kot teologi z bogom, ki poseduje vse afekte ~loveka brez afektov, ki ljubi brez ljubezni in se jezi brez srda. Razvoj brez ~asa je isto kot razvoj brez razvoja” (ibid., str. 126). Izhajajo~ iz tega je teza, da se neka bit, pa ~eprav absolutna, razvija iz sebe same, v sebi sami in k sebi sami, neobranljiva. Samo bit, ki se razvija v ~asu, bit, katere dogajanje je ~asovno (temporalno), je “resni~na, dejanska bit. Prostor in ~as sta formi razodevanja dejansko neskon~nega” (ibid., str. 126). V skladu s tem je odkritje bistva in smisla ~asovnosti bivanja, ki ga mnogi pripisujejo Marxu kot eno izmed poglavitnih zaslug njegovega delovanja na podro~ju filozofije, pravzaprav Feuerbachovo odkritje, saj se je po Engelsovem lastnem priznanju prav po njegovi zaslugi dovr{il Marxov prehod od mladoheglov-skega idealizma k novemu materializmu. Na `alost iz Engelsovega slovitega priznanja – “naenkrat sva postala feuerbachovca” – ni sledilo dovolj jasno priznanje samostojne vrednosti in pomena Feuerbachove filozofske pozicije, ki je tako ostala le pri vlogi pomo`nega, prehodnega in za~asnega zna~aja teoreti~nega pasivnost, sholasti~na flegma nem{ke metafizike in antisholasti~ni, sangvini~ni princip francoskega senzualizma in materializma, z eno besedo: mi{ljenje in opazovanje, se je mogo~e dokopati do do`ivetja sveta `ivljenja in njegovega resni~nega spoznanja. V te`nji, da bi izgradil svojo sliko ~loveka onstran tradicionalne metafizike, se je Feuerbach zelo dobro zavedel nekega fenomena, ki so ga dotlej bodisi spregledovali ali pa so mu pripisovali povsem napa~no vlogo. To je fenomen potrebe. Kjer ni potreb, tam tudi `ivega ~loveka iz krvi in mesa ni. Še ve~: “eksistenca brez potreb je odve~na eksistenca.”28 Vsako bitje, {e posebej pa ~love{ko bitje, ki bi bilo brez vseh potreb, bi bilo s tem tudi brez svoje osnove. Bitje brez potreb je nepotrebno bitje. ^e nima potreb, potem ~love{ko bitje tudi potrebne eksistence nima. V tak{nem primeru bi bilo zanj in za druge ~isto vseeno, ali obstaja ali ne. Do`ivetje potrebe soo~a ~loveka z nekim bole~im spoznanjem. To je spoznanje ~asa, omejitev, trpljenja, nedovr{enosti, nepopolnosti in nezadovoljstva. Bitje, ki je spoznalo, da je bitje potrebe, je samega sebe pravilno spoznalo le ob spoznanju, da je za zmeraj trpno bitje. “Samo tisto, kar more trpeti, si zaslu`i svoj obstoj.”29 Le tisto bitje, ki se zaveda nujnosti, ki je polno trpljenja, zanosa ljubezni, energije in duha, le tak{no bitje je dejansko bitje. “Bitje brez trpljenja je bitje brez bitja.”30 Feuerbachov sklep je, da ne bi bilo ~love{ko bitje, ki bi bilo ontolo{ko konstituirano kot absolutni subjekt in kot aktivni princip vsega bivajo~ega, brez vsakr{ne pasivnosti, trpljenja, “ni~ drugega kot bitje brez ~utnosti in brez materije.”31 Filozofija tak{nega bitja je po svoji naravi le prazna spekulacija o ~isti eksistenci zunaj ~asa in prostora, o bivanju brez temporalnega trajanja, o kvalitetah brez ob~utenja, o `ivljenju brez ~utnih strasti, krvi in mesa, z eno besedo: o bitju brez bivanja. Tak{na enostranska filozofija mora po nujnosti zaiti v nepomirljivo nasprotje s tistim, kar je a priori odvrgla s palube: s konkretno dejanskostjo `ivljenja. Empirija se zanjo pojavlja le kot neobvladljiva protislovnost. Empirija je bila vedno kost v grlu spekulativne metafizike, ki je ni prevladalo niti lucidno pod-vzetje Spinoze. Slednji je materijo, v nasprotju z Descartesom, pojmoval kot atribut substance. Vendar pa, kot zapa`a Feuerbach, tudi tako smelo podvzetje, kakr{nega se je lotil Spinoza, ni uspelo prese~i podro~ja spekulativne metafizike, saj ni prispelo do to~ke, ko bi materijo dolo~ilo kot princip trpnosti, saj je Spinozina materija materija, ki ne trpi ni~esar, “saj je edina nedeljiva in neskon~na, ker poseduje isto dolo~ilo, kot njej zoperstavljeni atribut mi{ljenja; ker je, skratka, abstraktna materija, materija brez materije, podobno kot je tudi bistvo Heglove logike bistvo narave in ~loveka brez bistva, narave in ~loveka.”32 Tak{en tipi~no metafizi~ni dualizem je mogo~e razre{iti le v okviru nove filozofije bodo~nosti, ki mora, povsem dialekti~no, “za~eti ne s sabo, ampak s svojo antitezo, z ne-filozofijo.”33 V tekst filozofije mora vstopiti ne neko kategorialno izmi{ljeno ~tivo, ampak tkivo `ivega ~loveka, “ki ne filozofira, ki nastopa celo proti 212 ÈLANKI Naturalisti~ni humanizem Ludwiga Feuerbacha filozofiji, ki oponira abstraktnemu mi{ljenju, tisto torej, kar je pri Heglu poni`ano v zgolj neko pripombo.”34 Filozof, za katerega `ivljenje ni ve~ le prazen primer, privid ali izjema, marginalizirano `e zato, ker je asimilirano v nek znanstveni sistem, mora po Feuerbachu za~eti s principom senzualizma, ki daje prioriteto ~utnosti, prioriteto glede na vse drugo, kar je mogo~e iz nje izpeljati ali nanjo opreti. Filozofija, “ki je univerzalna, osvobojena vseh nasprotij in ki je neizpodbitna, nezadr`na mo~”,35 se lahko pojavi le kot rezultat tak{nega izhodi{~a. Feuerbach je kot izhodi{~ni princip filozofije bodo~nosti izpostavil ~utnost. S tem se je v celoti raz{el s filozofijo, ki je vse od Descartesa naprej v bistvu ~loveka videla le neko misle~o stvar (res cogitans). Slika ~loveka, ki odtod izhaja, je zelo odlo~na pri svojem zatrjevanju, da telo ni del ~love{kega bistva, saj je to lahko le neka ~ista, abstraktna miselna substanca. V nasprotju s tem za~enja Feuerbachova nova filozofija, ki ji bodo sledili Marx, Nietzsche in druge tradicije, ki se nanjo avtenti~no navezujejo, z naslednjim principom: “Jaz sem dejansko, aktualno, ~utno bitje; telo pripada mojemu bistvu; telo v svoji totalnosti je moj jaz, samo moje bistvo.”36 Mo`nost nove filozofije je usodno odvisna od sposobnosti, da za~nemo misliti pomirjeni in v skladu s ~lovekovo ~utnostjo. Resni~no razumevanje sveta in ~loveka ni ve~ mo`no v skladu s staro filozofijo, ki je premi{ljala v nenehnem sporu s ~uti, v protislovju z ob~utji in ki je bila venomer pripravljena a priori zanikati istovetnost ~utnih predstav, saj je bila prepri~ana, da je mogo~e le s tak{no nezaupljivostjo prepre~iti ne~istost abstraktnih kategorij, pojmov in shem racionalno formu-liranega filozofskega sistema. Racionalisti~na metafizika je celo tam, kjer je bila prisiljena priznati kako ~utno bitje, to storila le in abstracto, kradoma, proti svoji volji in le zato, ker je morala, saj druga~e v lastnih o~eh ne bi bila ve~ videti kot teorija, ki je popolnoma izven sveta. Sodobna filozofija je prav s Feuerbachom, Marxom, Schopen-hauerjem, Nietzschejem, Dilthayem, poznim Husserlom, Heideggrom, Marcuseom in drugimi (~etudi vsaka na svoj na~in in iz razli~nih razlogov) z radostjo in samozavestjo priznala resnico ~utnosti kot teorija, ki se ~love{ke ~utnosti ne sramuje, saj je ta do`ivljena kot nekaj povsem ~love{kega, celo kot nekaj zelo ~love{kega. Tak{na filozofija se je konstituirala kot neka “odkrito ~utna filozofija”.37 Na sliki sveta, ki nastaja kot njen rezultat, je fokus v srcu. Feuerbach je pripravljen brez oklevanja potrditi, da bo filozofija bodo~nosti umsko potrjevala ali v umu utemeljevala prav tisto, kar vsak aktualni, `ivi ~lovek nosi v srcu. Filozofija bodo~nosti je “srce, privedeno do razuma.”38 Srce ima pred razumom to prednost, da se ne more zadovoljiti z nikakr{no prazno spekulacijo ali z neko abstraktno metafizi~no-teolo{ko shemo. Srce je tista ontolo{ka instanca, ki pozna le aktualno ~utne predmete in bitja. Srce izpoveduje resnico ~utnosti z neomajno ljubeznijo do vsega, kar je v svetu dejansko in “pontonskega mostu”, prek katerega je bilo treba preiti, da bi z brega hipostaziranega sveta Heglovega absolutnega idealizma pre{li na nasprotni breg – ~vrsta tla konkretne empiri~ne dejanskosti. 25 Ibid., str. 127. 26 Ibid., str. 127. 27 Ibid., str. 127. 28 Ibid., str. 126. 29 Ibid., str. 126. 30 Ibid., str. 126. 31 Ibid., str. 126. 32 Ibid., str. 127. 33 Ibid., str. 127. 34 Ibid., str. 127. 35 Ibid., str. 127. 36 Ludwig Feuerbach: Na~ela filozofije budu}no-sti, v: Ludwig Feuerbach, Izbor iz djela, op. cit., str. 177. 37 Ibid., str. 178. 38 Ibid., str. 177. ÈLANKI 213 Dejan Jelovac Ibid., str. 177. Ibid., str. 177. Ibid., str. 177. 42 Ibid., str. 177. 43 Tak{no svojevrstno “ontologijo” srca so razvili Nietzsche kot dionizi~no v nasprotju z apolini~nim, Marcuse kot orfi~no v nasprotju s prometejskim in Freud kot princip ugodja v nasprotju s principom realnosti. 44 Ibid., str. 176. (pod~rtal avtor). `ivo, zato se bo tudi nova filozofija opirala na resnico ljubezni kot resnico ob~utja. V tem smislu bo “do zavesti povzdignjeno bistvo ob~utka”.39 To je to~ka, na kateri prispe celotna stara filozofija do nekega svojevrstnega razpotja: od tu naprej ni ve~ mogo~a kot meta-fizika. Tisto, kar je dejansko vi{je, ni stvar mi{ljenja in {e manj stvar sama. Še ve~: tu dejansko ne gre ve~ za ontologijo kot logiko samih stvari. Logos ni ve~ prvi princip in zadnji razlog ontosa. Mi{ljenje ni infrastruktura bitja. Vrhovni kriterij aktualnosti ~esar-koli bivajo~ega je lahko poslej le ljubezen. “Kjer ni ljubezni, ni niti resnice.”40 Ljubiti in biti neko bitje je eno in isto. Kar je ljubljeno, to dejansko je. ^esar ni mogo~e ljubiti, ne obstaja in ne more obstajati kot resni~no bitje. “In samo tisti, ki nekaj ljubi, nekaj je; ni~ ljubiti in biti ni~ je identi~no. Bolj kot nekdo obstaja, bolj tudi ljubi in obratno.”41 Tu je dejansko konec ne le metafizike, ampak tudi ontologije. ^e je ljubezen edini resni~ni dokaz obstoja nekega predmetnega ali nepredmetnega bitja zunaj ~lovekove glave, ~e ni, kot trdi Feuerbach, “razen ljubezni, ob~utja nasploh, nobenega drugega dokaza o nekem bitju”42, potem mora ontologija po nujnosti postati ontofilija.43 Feuerbachova opustitev onto-logike je zasnovana na predpostavki, da skrivnih bistev vseh bitij ni mogo~e razkriti s teoretskim mi{ljenjem, ampak le z ljubeznijo kot ob~utjem, ki je edino zmo`no do`iveti neko “to” (Dieses), to osebo, to stvar, to konkretno, posa-mi~no bitje kot nekaj samosvojega. Kon~no je neskon~no le v ljubezni, saj le v ljubezni tisto, kar je ljubljeno, dobi neko trajno, neuni~ljivo vrednost. Resni~ni dokaz eksistence nekega bitja nam daje le ljubezen. Ljubezen je pathos (Leidenschaft) v smislu strastnega delovanja na neko bitje zunaj nas samih, v katerem sta hkrati prisotna neko trpljenje in izpolnitev eksistence. Samo zato, ker nosi v sebi ta primarno dvosmerni zna~aj pathosa, ki k ne~emu stremi in zaradi ne~esa trpi, lahko ljubezen po Feuerbachu zadobi status neizpodbitnega znaka in poslednjega kriterija obstoja ali neobstoja nekega bitja. Resni~na ozna~itev eksistence ni pojem v smislu abstraktnega mi{ljenja, ampak je ljubezen v smislu pathosa. Obstaja le tisto, kar je bil nekdanji, kar je aktualni in kar bo morda postal nek prihodnji objekt ljubezni. Abstraktno mi{ljenje, ki je po definiciji osvobojeno ob~utja in patosa, ukinja razliko med obstojem in neobstojem in je ravnodu{no do razlike med bitjem in nebitjem. Ljubezen ni tako ni~ drugega kot zavest o razliki med eksistenco ali neeksistenco bitja, ki je predmet ljubezni. “Kdor ne ljubi ni~esar – kateregakoli `e predmeta – temu je vseeno, ali nekaj obstaja ali ne. Kot je nekomu samo s posredovanjem ljubezni, ob~utja nasploh, dana bit v nasprotju z nebitjo, tako je tudi le s posredovanjem ljubezni dan objekt, druga~en od mene. Bole~ina je glasen protest proti identifikaciji subjektivnega in objektivnega. Bole~ina ljubezni je, da v dejanskosti ne obstaja, kar obstaja v predstavi.”44 Bit je torej skrivni predmet 214 ÈLANKI Naturalisti~ni humanizem Ludwiga Feuerbacha ljubezni prav zato, ker se le v njej sre~ujejo resnica, aktualnost in ~utnost. Izven nje te izgubijo svojo realnost, postanejo le abstraktno-ob~e zamisli, prazne predstave, blede kopije originala. S tak{no sprevrnitvijo tradicionalne metafizike je Feuerbach postal dejanski, ~etudi nerazumljeni, nepriznani in pozabljeni predhodnik sodobne fenomenologije. Dejstvo, da je Edmund Husserl izvor fenomena intencionalnosti kot nujne osnove za vsako mo`no fenomenologijo odkril pri Brentanu in ne pri Feuerbachu, ne spremeni ni~esar. Ni pomembno, ali je Heidegger mislil na Feuerbacha, ko je v Biti in ~asu izrekel sredi{~no tezo fundamentalne ontologije, ki se, kot je znano, glasi, da je danes fenomenologija edina mo`na ontologija, ali ne – prav to idejo najdemo formulirano `e v Feuer-bachovih Predhodnih tezah za reformo filozofije: “Biti, s katero za~enja filozofija, ni mogo~e lo~iti od zavesti in tudi zavesti ni mogo~e lo~iti od biti. Tako kot je kvaliteta realnost ob~utenja in, obratno, ob~utenje realnost kvalitete, tako je tudi bit realnost zavesti in zavest realnost biti – zavest je le dejanska bit. Realna enotnost duha in narave je samo zavest.”45 Po tej poti filozofija bodo~nosti definitivno zapu{~a obmo~je naivno-realisti~ne zavesti, na katerem sta utemeljena zdravi razum in naravoslovna znanost. Ta zavest v principu ne more dose~i to~ke, na kateri bi se lahko sploh {ele pojavila potreba po osvetlitvi razmerja med predmetom in zavestjo, po svetlobi bitja, ki osvetljuje in je kot tak{no objekt optike in objekt subjekta, ki poseduje oko. Feuerbach je predvidel potrebo po tem, da se mora filozofija fenomenolo{ko vpra{ati: kaj je oko brez zavesti? Odgovor je kajpak: ni~. Povsem vseeno je, ali nekdo vidi brez zavesti ali sploh ne vidi. “Šele zavest o gledanju je dejanskost gledanja in dejansko gledanje. Zakaj verjame{,” spra{uje Feuerbach, “da nekaj zunaj tebe sploh obstaja? Zato ker nekaj vidi{, sli{i{, ~uti{. Tisto nekaj je torej dejansko nekaj, dejanski objekt, {ele kot objekt zavesti. Zavest je absolutna realnost ali dejanskost, mera vsakr{ne eksistence. Vse, kar obstaja, obstaja le kot obstoje~e za zavest, kot zavestno. Šele zavestna bit je bit.”46 Na tak{ni ob~i viziji sveta je Feuerbach gradil svoje aksiolo{ko-antropolo{ko stali{~e in si pri tem prizadeval, da bi najpoprej opredelil diferentio specifico ~loveka kot bitja v razmerju z drugimi bitji. Da bi bil ~lovek, ki biva v skladu s svojo lastno sliko, ne sme biti ~lovek ne bog ne `ival in ne stvar. ^e bi posku{al postati kaj izmed navedenega, bi ~lovek po nujnosti ukinil samo mo`nost svojega specifi~no ~love{kega na~ina bivanja. ^eprav so vse navedene forme bivanja nevarnost zase, je po Feuerbachu, ki tu nastopa povsem v duhu radikalnega levega mladoheglovstva, za ~loveka in njegovo ~love{kost najve~ja nevarnost bog. Zato kajpak ni naklju~je, da je Feuerbach `e v prvem paragrafu Na~el filozofije bodo~nosti za kardinalno nalogo moderne dobe razglasil “postvarjenje in po~lo-ve~enje boga” ter, v istem sklopu, “preobrazbo in razre{itev teologije v antropologiji.”47 45 Ludwig Feuerbach, Predhodne teze za reformu filozofije, op. cit., str. 125. 46 Ludwig Feuerbach, Na~ela filozofije budu}nosti, op. cit., str. 155. Vsakdo, ki pozna vsebino Marxove in Engelsove Nem{ke ideologije, bo zlahka prepoznal to idejo v znamenitem stali{~u – Zavest ni ni~ drugega kot zavestno bitje. 47 Ibid., str. 137. ÈLANKI 215 Dejan Jelovac Celotno paradigmo svojega humanizma je Feuerbach zgradil na predpostavki, da v svetu bog religije, teologije in cerkve ne obstaja. Prvi prakti~ni premik v to smer je protestantizem. Klju~na poteza, ki je zagotovila protestantizmu vlogo nujne postaje na zgodovinski poti od boga kot vrhovnega bitja v katolicizmu do ~loveka kot bitja za sebe v humaniziranem ~love{tvu, je neko par excellance moderno pojmovanje boga kot “~love{kega boga”. Protestantizem je, povsem v novove{kem duhu, `e na svojem za~etku priznaval le boga, ki obstaja za ~loveka – Kristusa. Tak program ni zato, meni Feuerbach, nikakr{na teologija ve~. Po svojem bistvu je “dejansko ~ista kristologija”, tj. “religiozna antropologija”. Pri tem Feuerbach lucidno zapa`a, da zadnja sintagma napotuje na neko notranje protislovje celotnega protestantskega projekta po~love~enja boga. Protestantizem je boga negiral v njegovi edini pravi podobi – podobi vrhovnega, nujnega, brezpogojnega, vsemogo~nega, kreativnega, samostojnega, nespremenljivega, dobrega in ve~nega bitja na sebi – na nek izklju~no prakti~en na~in, da bi ga hkrati teoreti~no dopustil kot nekaj, kar obstaja v smislu transcendence, kot bitje onstranstva, ki bo za religioznega ~loveka {ele na nebu postalo predmet resni~nega spoznanja. Na prav tak{no stali{~e do religije se bo kasneje postavil tudi Marx, saj ne bo hotel razpravljati o tem, kak{en je bog na sebi, ali obstaja ali ne obstaja kot neko onstransko bitje, niti se ne bo spustil v teoretsko kritiko same mo`nosti neke tak{ne hipostazirane transcendence. Namesto, da bi se ukvarjal s tak{nim teoretskim ateizmom, se bo, v skladu s svojim radikalnim humanizmom, ukvarjal izklju~no z njegovo tostranostjo, tj. s pomenom, ki ga ima za ~lovekovo prak-ti~no `ivljenje na zemlji. ^e naj bo v tem sklopu potreba po bogu ukinjena, potem morajo biti ukinjeni tisti pogoji in vzroki v svetu ~love{kih stvari in odnosov, ki proizvajajo potrebo po religioznosti in prebujajo vero v onstransko bitje. S tem bo Marx pravzaprav le do skrajnih konsekvenc prignal Feuerbachovo odkritje, da je protestan-tizem le neka polovi~na ukinitev religije, tj., da je zgolj neka religiozna antropologija. Paradigma ~loveka, kakr{no izgrajuje Feuerbach, se nadaljuje prav tam, do koder je svoj ~as prispela razsvetljenska antropologija. Njeno izhodi{~e je bil pojem polnoletnosti ~love{tva. Feuerbach se je na podlagi te razsvetljenske zastavitve odnosa med ~lovekom in bogom dokopal do neke bistvene konsekvence. Samo zrel ~lovek lahko `ivi brez boga, saj je prerasel obdobje svoje nepolnoletnosti, v katerem je lahko bival le v popolni odvisnosti od nekega vi{jega bitja. Nikakr{no naklju~je ni, da uporablja religija sliko o~eta in njegovih majhnih otrok kot svojo prvo ikono. O~e je namre~ v vsakem pogledu pred in nad svojimi otroki. Pred, ker je njihov roditelj, in nad, ker je njihov prehranjevalec, vzgojitelj, za{~itnik in avtoriteta. Bog ni po Feuerbachu tako ni~ drugega, kot nadnaravni o~e, pred katerim imajo tuzemski ljudje, kot majhni otroci, ob~utek, da so od njega odvisni. Nepolnoletni ~lovek se je sam podredil 216 ÈLANKI Naturalisti~ni humanizem Ludwiga Feuerbacha vodstvu svojega boga, ki ga navdaja s strahospo{tovanjem. Zato se lahko ~lovek osvobodi boga le tako, da prese`e svoj podrejeni ontolo{ki polo`aj v svetu `ivljenja.48 ^lovek mora boga povrniti z neba in ga ukiniti v naravi kot tisti podlagi, od koder je svoje ~ase tudi vzniknil. Zgodovina vseh religij in narodov dokazuje, da je narava prvi vzrok in poslednji razlog vseh religij.49 To je seveda tista narava, ki z mo~jo svojih bitij in sil deluje zastra{ujo~e, ki ustrahuje s svojimi neznanimi globinami, s svojo nepredvidljivostjo, narava, zaradi katere se je moral prepla{eni ~lovek zate~i k uvajanju nadnaravnih sil, ki bodo naravo prisilile v o~etovski (paternalisti~ni) odnos do ~loveka. Vendar pa tako, kot nih~e ne ostane otrok vse `ivljenje, tako tudi ~lovek ne more biti ~lovek, ~e je hkrati “bo`ji otrok”. Da bi bil ~lovek, mora zrasti v polnoletno bitje, z drugimi besedami, v bitje brez boga. ^lovek je zares ~lovek le tedaj, ~e je sposoben resni~ne eksistence brez bo`je pomo~i in tutorstva. To pa se lahko, po Feuerbachu, zgodi {ele tedaj, ko bo ~lovek samemu sebi povrnil tisto, kar je neko~ od samega sebe odtujil in poklonil vi{jemu bitju. Gre torej za to, da lahko ~lovek pridobi zrelost le tako, da znova pridobi nazaj vse tiste kvalitete, ki so neko~ pripadle bogu in zaradi katerih je bil lahko bog le abstraktni, samoodtujeni ~lovek, ~lovek pa le ne-~lovek, nesposobno, nesamostojno, neljubljeno, neustvarjalno, z eno besedo, prezrto, poni`ano in potla~eno bitje, ki kle~i na kolenih. ^lovek lahko postane {ele tisti trenutek, ko bo to bitje vstalo na lastne noge, ko bo po svetu hodilo vzravnano in z dostojanstveno vzdignjeno glavo, brez skru{enosti, poni`nosti in podrejenosti, neodvisno od kateregakoli drugega bitja, razen svoje lastne ~love{kosti. Eksistirajo~ v naravi kot svojem usodnem temelju in nepreko-ra~ljivem horizontu je ~lovek nenehno izpostavljen nevarnosti samoodtujitve: ali tako, da se divinizira (pobo`anstvi), ali tako, da se animalizira (po`ivali), ali pa tako, da se reificira (postvari). Be`e~ pred svojim `ivalskim poreklom se je ~lovek sku{al zate~i pod okrilje bo`je previdnosti. Poglavitni smisel svojih teoretskih naporov vidi zato Feuerbach v tem, da je treba tak{no razre{itev razkrinkati kot nepopravljivo napa~no, celo usodno za stvar ~lovekove naravne, kar pravzaprav pomeni bistvene, smiselne in zdrave eksistence v naravi. Na tem mestu razvije Feuerbach argumentacijo, ki zveni neverjetno sodobno. Pravo rojstno mesto bo`je eksistence i{~e namre~ na nekem podro~ju, ki ga je (v nasprotju s celotno metafizi~no tradicijo Zahoda) kot kardinalni topos bistva odkrila {ele filozofija dvajsetega stoletja. Gre kajpak za ~as. Bogovi so izmi{ljena bitja, ki se lahko za svojo eksistenco, kot trdi Feuerbach, zahvalijo le ~lovekovi napa~ni viziji ~asa. Bogovi nastanejo tedaj, ko se temporalnost svetovnega dogajanja kot nek tripartitni fenomen razbije na njene distinktivne, zasebne in razlo~ene dimenzije: na preteklost, sedanjost in prihodnost. Bogovi so plod ~lovekove domi{ljije, ki je vzklila iz razbite notranje enotnosti ~asa `ivljenja. Strogo vzeto, pripominja Feuerbach, “je sedanjost brezbo`na”.50 V sedanjosti ni prostora za bogove, saj je 48 Po Feuerbachovem pojmovanju ima vsaka religija “za svojo predpostavko nasprotje ali protislovje hotenja in mo`nosti, `elje in njene uresni~itve, namere in uspeha, predstave in dejanskosti, mi{-ljenja in biti.” V hotenju, v `elji, v predstavi je ~lo-vek neomejen, svoboden, vsemogo~en – bog; v mo`nostih, dose`kih, dejanskosti pa odvisen in omejen – ~lovek – ~lovek v smislu kon~nega, bogu zoperstavljenega bitja. “^lovek snuje, bog odlo~i.” “^lovek zami{lja, Zevs pa to po~ne druga~e.” (Ludwig Feuerbach, Bistvo kr{~an-stva, v: Izbor iz djela, op. cit., str. 216). Feuerbach ni gojil niti trohice iluzije, da je ukinitev tega nasprotja v smislu prevladovanja omenjenih nasprotij prav tista tendenca, ki vodi k dovr{itvi religije in je s tem ustvaril prostor za nastanek ~loveka kot bitja onstran ontolo{kih odnosov in struktur, ki zakonito reproducirajo potrebo po bogu kot njihovo navidezno, za~asno razre{itev. To je, ko je bogove uvrstil v intermun-dije (medprostore sveta), opazil `e Epikur. Feuerbach v popolnosti sogla{a s tak{no dolo~itvijo mesta, kjer lahko edino eksistira bog: on se rojeva in `ivi “samo v praznem prostoru, v prepadu med svetom dejanskosti in svetom predstave, med zakonom in njegovim izvajanjem, med dejanjem in njegovo posledico, med sedanjostjo in bodo~nostjo” (ibid., str. 240). 49 Prim. ibid., str. 193 in 198. 50 Ibid., str. 240 (pod~rtal avtor). ÈLANKI 217 Dejan Jelovac 51 Ibid., str. 240. 52 Ibid., str. 240. 53 Ibid., str. 240–41. 54 Ibid., str. 241. dokon~ana in determinirana, tak{na kot je, je v glavnem zelo pro-zai~na, bizarna, izpolnjena in izklju~ujo~a. Sedanjost je sedanjost prav zato, ker je zdaj, v tem trenutku, ni ve~ mogo~e spremeniti. Predstava in aktualnost se v njej ujemata. Kjer je tako, “za bogove ni ne mesta, ne prostora,”51 kjer bi lahko prebivali. Njihove oaze so preteklost in prihodnost. Preteklost in prihodnost sta, vsaka na svoj na~in, od boga dani prebivali{~i bo`jega obstoja. Preteklost je tisti segment ~asa, ki zelo mo~no deluje na ~lovekovo du{o in njegove predstave. Tu je mesto njegovih mrtvih prednikov, mesto, ki varuje njegove korenine in njegov izvor. Neznosno do`ivetje, da preteklosti, z vsem tistim, kar je od{lo skupaj z njo in se ne bo ve~ vrnilo, ni ve~, je zibelka bogov. Ti so vzniknili prav na kultu prednikov, ki ga najdemo pri vseh narodih, primitivnih in modernih. Bogovi ohranjajo pri `ivljenju vse tisto, kar je minilo, vse tisto, ~esar odsotnost je za ~loveka neznosna. “Še mo~neje od preteklosti pa deluje na du{o bodo~nost. Preteklost nam zapu{~a le tiho ob~utje spomina, bodo~nost pa nas navdaja s strahom pred peklom in z upanjem na nebe{ko bla`enost. Bogovi, ki vstajajo iz grobov, so sami le sence bogov; pravi, `ivi bogovi, gospodarji de`ja in sonca, strele in groma, `ivljenja in smrti, nebes in pekla pa eksistirajo le zaradi mo~i strahu in upanja, ki odlo~ata o `ivljenju in smrti in razsvetljujeta bitjem predstavo o temnem breznu prihodnosti.”52 Bodo~nost je kraljestvo neomejenih mo`nosti in naklju~nosti dogajanja. To kraljestvo je lahko tak{no ali druga~no, tak{no, kakr{nega si `elimo, ali tak{no, kakr{nega se bojimo. Bodo~nost in tisto, kar ta prina{a seboj, {e ne pripada usodi nespremenljivosti, ki je `e usoda preteklosti in ki pravkar postaja usoda sedanjosti. Kar se {e ni zgodilo, niha med bitjem in nebitjem nekje visoko nad trivialno dejanskostjo, dale~ od ~utne otipljivosti prisotno-obstoje~ega. Bodo~nost po svoji naravi, vzeta sama zase, iztrgana iz izvorne ontolo{ke trojnosti temporalnosti, vedno pripada nekemu drugemu, nevidnemu svetu. “Ta svet je svet bogov. Meni pripada sedanjost, bogovom bodo~nost. Jaz obstajam zdaj, tega sedanjega ~asa, ki pa bo seveda takoj minil, mi bogovi ne morejo ve~ odvzeti. Tistega, kar se je `e zgodilo, tudi bo`anska vsemogo~nost, kot so rekli stari, ne more ve~ spremeniti v nekaj, kar se ni dogodilo.”53 Toda kaj nam bo prinesel prihodnji ~as? Se bo tisto, kar v mojem `ivljenju {ele prihaja, zgodilo v skladu z mojo voljo ali mimo nje? Tu je mesto na{ih “dobrih bogov”, na njih je, da s svojo prisotnostjo prepre~ijo nasilni razcep, popolni kaos in naklju~nost svetovnega dogajanja; na njih je, da znova pove`ejo tisto, kar je religiozni ~lovek raztrgal. Bogovi so tu zato, da bi s svojo neranljivo bitjo zapolnili prepad, ki ga je ~lovek izkopal med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Bogovi abstraktno povezujejo tisto, kar je ~lovek konkretno pretrgal – pretekli ~as povezujejo s prihajajo~im ~asom prek tistega, ki pravkar poteka. “Oni posredujejo sedanjost in prihodnost.”54 V tem smislu so, kot se je plasti~no izrazil Feuerbach, 218 ÈLANKI Naturalisti~ni humanizem Ludwiga Feuerbacha “porozni bogovi”, saj posedujejo mo~ neprenehnega povezovanja vsega temporalno bivajo~ega, prav tistega, kar je ljudem dostopno le kot prekinjeno, ob~asno in za~asno. Zato je tudi tu pot prevladovanja ~lovekove potrebe po bo`ji pomo~i in previdnosti kristalno jasna. Nujnost bo`anskega je namre~ obratno proporcionalna ~lovekovi uspe{nosti, da `ivi sredi uravnote`ene trojnosti ~asa, ne da bi se v popolnosti podredil katerikoli od njegovih treh dimenzij. Religija je po svojem bistvu, meni Feuerbach, ne glede na zgodovinsko formo, v kateri se pojavlja, in ne glede na to, ali je naravna ali razgla{ena, politeisti~na ali monoteisti~na, vedno in povsod le neka nenaravna zabloda. “Kakr{ne so `elje ljudi, tak{ni so tudi njihovi bogovi.”55 “Kakr{no je tvoje srce, tak{en je tudi tvoj bog.”56 Da bi podkrepil tak{no zastavitev, naredi Feuerbach komparativno analizo med pogansko (gr{ko) in kr{~ansko (katoli{ko) religijo. Njegova namera je pokazati, kako tudi hudi~ ni tako ~rn, kot je videti, ~e je le bli`e naravi. V tem smislu so bili stari Grki, kljub veri v bogove, dosti resni~nej{i, tj. naravnej{i ljudje od kristjanov. Grki so imeli omejene ~love{ke `elje, zato so imeli, povsem naravno, tudi omejene, popolnoma antropomorfne bogove. @iveli so ~love{ko, kar pomeni, da jim je bila tuja `elja po ve~nem `ivljenju, po tistem, kar si `elijo kristjani. Grki si niso `eleli absolutne nesmrtnosti, ampak le to, da ne bi umrli prezgodaj, v cvetu mladosti, {e preden bi dosegli vse tisto, s ~imer nas je obdarila narava. Grki si niso `eleli, da ne bi nikoli umrli, ampak le to, da ne bi prezgodaj ostareli, da ne bi izginili nasilno, nagle smrti, smrti zaradi bolezni ali uboja, ne da bi prej izpolnili svoje `ivljenje s tistim, s ~imer jih je obdarila narava. Kristjani pa si, nasprotno, v svojem raju `ivljenje brez smrti zami{ljajo kot vrhunec bla`enosti obstoja. @elijo `ivljenje brez smrti, kar ni naravno. Druga~e kot Grki, ki so `eleli le telesno in duhovno zdravo `ivljenje, ki bi se naravno zaklju~ilo s smrtjo brez bole~in, so kristjani trajanje brez prestanka sprejeli kot svojo najsvetej{o vrednoto. Grki so `eleli `ivljenje, ki bi bilo sre~no in brez tegob, kristjanom pa tak{no `iv-ljenje brez odre{itve v ve~nem onstranstvu ni pomenilo ni~. “Grki {e niso vzdihovali kot kristjani, saj so bili podrejeni nujnosti narave, potrebam spolnega organa, spanca, jeda~e in pija~e; s svojimi `eljami so ostajali v mejah ~love{ke narave, niso {e ustvarjali iz ni~, niso spreminjali vode v vino, ampak so vodo narave le ~istili in destilirali in jo po organski poti spreminjali v sok bogov; vsebine bo`anskega, sre~nega `ivljenja niso ~rpali iz ~iste domi{ljije, ampak iz tvari obstoje~ega sveta; nebo bogov so gradili na podlagi te zemlje. Grki niso ustvarjali bo`anskega, tj. mo`nega bitja s prasliko, ciljem in mero dejanskega bitja, ampak dejansko bitje po meri mo`nega bitja. Tudi tedaj, ko so s posredovanjem filozofije svoje bogove naredili bolj fine in poduhovljene, so ostale njihove `elje na tleh dejanskosti, ~love{ke narave.”57 V nasprotju s tem so kristjani vse svoje `elje prenesli prek meja naravno ~love{kega, kon~nega sveta, v nek neskon~ni, transcendentalno nad~love{ki, nadnaravni svet. “Kristjani si `elijo biti Ibid., str. 247. 56 Ibid., str. 247. 57 Ibid., str. 247–48 (pod~rtal avtor). ÈLANKI 219 Dejan Jelovac 58 Ibid., str. 248. 59 Prim. ibid., str. 248. 60 Ibid., str. 249. 61 Ludwig Feuerbach, Na~ela filozofije budu}nosti, op. cit., str. 182. 62 Kot vidimo, je `e Feuerbach uporabljal filozofski pojem Dasein, ki velja ponavadi sicer za Heideggrovo odkritje. Še ve~: Feuerbach ga uporablja v popolnoma identi~nem smislu kot Heidegger in z njim ozna~uje obstojnost, obstanek ~love{kega bitja na tej strani, tu (Da, hier), in ne le onstran, kot transcendenco. Jaz obstajam tu, torej sem tu-bit. Tudi Ti obstaja{ tu nekje. Midva sva zato hkrati dovolj razlo~ena in dovolj blizu drug drugega, da lahko obstajava skupaj, ne da bi se motila. Sobivava v svetu, v kolikor je v njem dovolj prostora za vsakogar med nama kot neko tu-bit. Ontolo{ka vzpostavitev biti kot tu-biti je predpostavka vsake nadaljnje dolo~itve. “Kjer ni mesta v prostoru, tam ni mesta za nikakr{en sistem” (ibid., str. 183). Celo ~love{ki um se najpoprej orientira glede na mesto svoje tu-biti v prostoru. Prvo vpra{anje `ivljenjske modrosti, pravi Feuerbach, se glasi: Kje sem? Brez zastavitve tak{nega vpra{anja ni prebujene zavesti. Dolo~itev lastnega mesta v prostoru in ~asu je conditio sine qua non vsakega tu-bivanja. Diferenca mesta je prva diferenca resni~no ~love{ke eksistence. neskon~no bolj sre~ni do bogov Olimpa.”58 Njihove `elje so uperjene v nebo, na katerem je ukinjena sleherna omejitev, sleherna nujnost, sleherna pomanjkljivost. Nebo kristjanov je kraj, kjer je izpolnjena vsakr{na `elja, potreba ali upanje. Tu ni ve~ nikakr{nega trpljenja, nikakr{nega boja, nikakr{ne strasti, nikakr{ne rane, nikakr{ne spremembe in nikakr{ne negotovosti, z eno besedo, ni~esar od tistega, kar se dogaja na Olimpu starih Helenov. Vzvi{eni predmet kr{~an-skega verovanja skratka ni ve~ antropomorfizirani bog z imenom Zevs, Pozejdon ali Hefest, ampak abstraktni, brezobli~ni bog, ki je do te mere nedolo~en, da Judje ne morejo izgovarjati niti njegovega imena (Jehova), kaj {ele, da bi ga upodobili. Bog tudi pri kristjanih ostaja v neki nepredirni meglici kot bog sam na sebi. Kar je zanje pomembno, je njegova vloga garanta odre{itve, prina{alca neomejenega u`ivanja, kreatorja neskon~ne, neizrekljive, neopisljive, z eno besedo, absolutne bla`enosti bivanja. Odtod izhaja, da sta za kristjane bla`enost in bo`anstvo eno in isto.59 ^e je tako, potem je mogo~e utemeljiti naslednje pravilo: kolikor dale~ sega zahteva bla`enosti, toliko dale~ proporcionalno prispe tudi predstava bo`anstva. Tu pa je tudi konec religioznosti. ^e namre~ prej{nje pravilo velja, potem iz njega nujno sledi naslednja konsekvenca: “Kdor nima ve~ nadnaravne `elje, tudi nima ve~ nadnaravnih bitij.”60 Zdaj tudi ni ve~ dileme o tem, kako si Feuerbach zami{lja ~loveka, osvobojenega nadnaravnih `elja, ~loveka, ki se je razodtujil od vsega nadnaravnega, fantasti~nega in absolutnega. Resni~ni ~lovek je samo tisti ~lovek, ki biva v skladu s svojo svojevrstno ~love{ko naravo. To je ~lovek, ki mu je uspelo najti pravo pot med zemljo in nebom, med mo`nostjo in dejanskostjo, med bitjo in ni~em. To je bitje, ki ohranja svojo tu–bit na potrebni distanci od zveri in stvari. Resni~ni ~lovek biva tako, da se povnanja, ne le v mislih, ampak v ~utni predmetnosti naravnega sveta. Bistvena odlika njegove eksistence, eksistence ~loveka izven misli ali predstave je najpoprej ~utnost, saj samo iz nje resni~no spoznavamo, kaj je vsako bitje, vklju~no s ~love{kim, po svojem bistvu. Kaj je ~love{ko bitje, lahko filozofija spozna samo iz njegovega predmetnega sveta. “Realnost ~loveka je odvisna samo od realnosti njegovega predmeta. ^e ni~esar nima{, nisi ni~.”61 Za Feuerbacha je torej ~lovek po svojem bistvu naravna, predmetna tu– bit (Dasein).62 Struktura narave in struktura humanuma sta torej po svojem bistvu identi~ni. Feuerbachova formula naturalisti~nega humanizma ni torej le svojevrstna izhodi{~na to~ka razsvetljenskega humanizma, ampak celotnega zgodovinskega razvoja humanizma nasploh. Na tem mestu se bomo {e za trenutek zadr`ali pri preu~evanju Feuerbachovega prispevka k razvoju filozofskega humanizma. Pri svojem podvzetju se Feuerbach ravna po kategori~nem imperativu, po katerem se filozofu ni treba razlikovati od ~loveka, dovolj je, ~e ni ni~ ve~ kot misle~i ~lovek, tisti, ki ne misli v smislu neke posebne sposobnosti, iztrgane iz totalitete dejanske ~love{ke biti, ampak kot 220 ÈLANKI Naturalisti~ni humanizem Ludwiga Feuerbacha `ivo, aktualno bitje. Filozof je tisti misle~i ~lovek, ob katerem se lomijo o`ivljajo~i in osve`ujo~i valovi svetovnega morja. Tak ~lovek misli v eksistenci, v svetu kot njegov ~len in ne v vakuumu abstrakcije kot razlo~ena monada, kot absolutni monarh, kot ravnodu{ni izvensvetni bog. Šele tisti mislec, ki misli kot `ivo ~love{ko bitje v svetu, lahko upa na to, da so njegove misli po meri enotnosti biti in mi{ljenja. Enotnost mi{ljenja in biti ima smisel in resnico le tedaj, ~e je njen temelj ~lovek. Samo tam, kjer je ~lovek osnovni subjekt te enotnosti, tudi misel ni razlo~ena od biti. Nova filozofija je naredila iz ~loveka, vklju~no z naravo kot njegovo nujno osnovo, edini univerzalni in najvi{ji predmet filozofije. Zato je po nujnosti utemeljila antropologijo kot prototip obelodanja-nja resnice vsega bivajo~ega. Odslej se lahko resnica pojavlja “le kot totalnost ~love{kega `ivljenja in biti”.63 V tak{ni totalnosti resnica ne eksistira sama zase v mi{ljenju, predstavljenem v formi filozofskega sistema, niti posami~ni ~lovek ne poseduje bistva ~loveka. V Na~elih filozofije je Feuerbach druga~e, kot je to predstavljeno v Marxovi kritiki, zatrdil, da izolirani posameznik, ki bi kot kak{no bitje za sebe obstajal kot abstraktni individuum, izvzet iz sveta, sam v sebi ne bi mogel povnanjati bistva ~loveka niti kot moralno, niti kot miselno bitje. To bistvo je dostopno ~loveku “le v skupnosti, v enotnosti ~loveka s ~lovekom.”64 Bistvo ~loveka je v njegovi enotnosti z drugim, v enotnosti, v kateri se hkrati ohranja tudi njuna razlika. Feuerbach ve, da `e od Platona dalje velja ontolo{ki princip, po katerem biti pomeni razlikovati. ^lovek biva tako, da se hkrati razlikuje od drugega in od skupnosti; ohranjanje te razlike pa ne bi bilo mogo~e brez sobivanja Jaz in Ti. Samota venomer vodi h kon~-nosti in k omejenosti. Šele skupnost, v kateri ~lovek sobiva z drugimi, je tista totalnost `ivljenja, v kateri svoboda in neskon~nost postaneta realno mo`ni. Zato je najvi{ji, zadnji princip humanisti~ne filozofije “enotnost ~loveka s ~lovekom.”65 Naloga resni~ne pojasnitve in razumevanja razli~nih oblik, vrst in na~inov te enotnosti je po Feuer-bachu najnujnej{a obveznost reformirane filozofije in znanosti bodo~nosti. Prevedel Sa{ Jovanovski LITERATURA: ENGELS, FRIEDRICH (1976): Ludwig Feuerbach und der Ausgang der klassischen deutschen Philosophie, v: Marx–Engels Ausgewälte Schriften in zwei Bänden, Band II, Dietz Verlag, Berlin. FEUERBACH, LUDWIG (1956): Prethodne teze za reformu filozofije (1842.), v: Izbor iz djela, Matica hrvatska, Zagreb. FEUERBACH, LUDWIG (1955): Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd. 63 64 Ibid., str. 191. Ibid., str. 191. 65 Ibid., str. 192. Po Simmlu vsaka socialna interakcija temelji na vzajemnem estetskem ugodju, ki ga posamezniki do`ivljajo subjektivno. Napetost med individualnim in socialno splo{-nostjo je ve~na, vsakokratna odprava te napetosti pa je le za~asna. To je razlog, da so dru`bene formacije v neprestanem spreminjanju (str. 156). “Kar dela dru`bene oblike lepe in kar v njih proizvaja estetske u`itke, je njihovo bogastvo vari-acij,” izpelje iz Simmlovih primerov Gronow (str. 166). Gronow poudarja, da moderno dru`bo ozna~uje nara{~ajo~a estetizacija in da zato ne moremo razumeti moderne potro{ni{ke dru`be in pomena potro{-nje, ne da bi predhodno pri{li do dna samodina-mi~nemu dru`benemu procesu – modi, ki ponuja dru`beno zavezujo~ ter veljaven standard okusa, in ki temelji na individualnih preferencah in izbirah okusa ~lanov t. i. skupnosti okusa. Standardi okusa so v stanju nenehnega spreminjanja, pa vseeno ustvarjajo red v ve~no se spreminjajo~i dru`bi. V tem smislu so, kot pravi Jukka Gronow, le odsev dolo~ene skupnosti ali bolje: oblik dru-`enja. Knjiga “Sociology of Taste” je kot kamen~ek v mozaiku analize potro{-ni{tva pomemben prispevek k njegovi barvitosti in celovitosti. Pri posredovanju svojih idej avtor posega po tradicionalnih sociolo{kih {tudijah o potro{nji, hkrati pa upo{teva ugotovitve ÈLANKI 221 Dejan Jelovac postmodernisti~nih pristopov v raziskovanju potro{nje. Sam se sicer bolj nagiba k slednjim, vendar ne podcenjuje ugotovitev prvih. ^eprav delo v~asih ne daje ob-~utka teko~e povezanosti med posameznimi poglavji, je vsebinsko enotno in vsekakor vredno zbrane pozornosti. Opazi pa se posledica neso~asnega nastajanja poglavij, ki so bila predhodno `e objavljena kot samostojne razprave in zato kot samostojne celote posegajo po podrobnostih, ki v~asih zrahljajo vsebinske vezi knjige. FEUERBACH, LUDWIG (1956): Na~ela filozofije budu}nosti, v: Izbor iz djela, Matica hrvatska, Zagreb. MARX, KARL (1969): Thesen über Feuerbach (1845), v: Marx–Engels Werke, Band 3, Dietz Verlag, Berlin. MARX, KARL, ENGELS, FRIEDRICH (1969): Die deutsche Ideologie (1845–1846), v: Marx–Engels Werke, Band 3, Dietz Verlag, Berlin. MARX, KARL (1974): Ökonomisch–philosophische Manuskripte aus dem Jahre 1944, v: Marx–Engels Werke, Ergänzungsband, erster Teil, Dietz Verlag, Berlin. 222 ÈLANKI Katarina Majerhold Ljubezen 1. UVOD 1 Omenjeni esej si lahko preberete v: Razgledi 5, Pri~ujo~i esej govori o pomenu ljubezni in sploh o vsem, kar je 11 99 99 66 . in Razgledi 6, povezano z njo – samota, resnica, dar, subjekt, bit, ~as in smrt – v filozofski lu~i, pa tudi o nekaterih ostalih zvrsteh, ki se ukvarjajo s prou~evanjem ljubezni, {e zlasti biologija in literatura. V na{em delu nam ne gre toliko za zastavitev in postavitev dolo~enih ljubezenskih pojmov, kot za dolo~itev problemskega polja, v katerem sploh lahko prepoznavamo dogajanje ljubezni, da bi {ele nato poizku{ali razumeti, kaj se danes dogaja na podro~ju razli~nih in spremenljivih odnosov v ljubezni. Tako imamo problemske zasnove ljubezen in samota1 , ljubezen in resnica, ljubezen in dar – dar in smrt, ki vsaka zase osvetljujejo ljubezenske (hetero in homoseksualne) odnose tukaj in sedaj. Pri tem se bistveno opiramo tudi na raziskovanje razli~nega pojmovanja odnosov skozi preteklost in kako (~e) ima sploh to kak{en vpliv na omenjene dana{nje odnose. 2. LJUBEZEN IN RESNICA Za~etno izhodi{~e pisateljice in njenih prijateljev v tej razpravi bo zastavitev problema: Kaj se dogaja z zapletenimi in spremenljivimi odnosi v spolnosti in ljubezeni? Pisateljica meni, da nam le stvari, ki nas zadevajo “tukaj in sedaj”, razkrijejo pere~o sredino dana{njega ~asa in poka`ejo smisel filozofskega spra{evanja. Denimo da se ÈLANKI 223 Katarina Majerhold 2brDa lak de a, :P Pains md oor an e3k, e neka `enska spra{uje: “Pravzaprav bi rada dojela, za kaj pri meni gre, Ljubljana 1995, str. 10. ko re~em, da sem lezbijka, pa tudi da nisem lezbijka, ~eprav ~utim mo~no ~ustveno in spolno privla~nost do `ensk, kakor tudi `eljo po partnerstvu, in ko prav tako re~em, da nisem heteroseksualka oz. straight, pa ~eprav ~utim mo~no spolno privla~nost do mo{kih”. Kaj to pomeni in ali je tak{na trditev sploh mo`na? In kaj bi pomenilo, ~e bi to vpra{ala druga `enska: “Pravzaprav bi rada dojela, za kaj pri meni gre, ko re~em, da sem heteroseksualka, pa tudi da nisem heteroseksualka oz. straight, ~eprav ~utim mo~no ~ustveno in spolno privla~nost do mo{kih, kakor tudi `eljo po partnerstvu, in ko prav tako re~em, da nisem lezbijka, pa ~eprav ~utim mo~no spolno privla~nost do `ensk”. In kaj bi to pomenilo, ~e bi isto zase vpra{al mo{ki? “Pravzaprav bi rad dojel, za kaj gre pri meni, ko re~em, da sem heteroseksualec, pa tudi da nisem heteroseksualec, ~eprav ~utim mo~no spolno in ~ustveno privla~nost do `ensk, in ko prav tako re~em, da nisem homoseksualec, ~eprav ~utim mo~no privla~-nost do mo{kih?” Kaj to pomeni viseti kakor pajek nekje med stropom in tlemi in pahniti zakon o izklju~enem protislovju v nemilost? O~itno je, da se bomo ukvarjali z dvojno naravo seksualnih in ljubezenskih odnosov, s hetero- in homoseksualnostjo, naslov pa opozori {e na dodaten kriterij “resnice”. Ker se zdi, da nam opredelitev heteroseksualnosti in njene resni~nosti ne dela prevelikih preglavic, se raje lotimo pere~e homoseksualnosti. 2.1 Ljubezen, spolnost in biologija Kdaj lahko definiramo, da je neka oseba homoseksualna? ^e ~uti privla~nost do osebe istega spola, torej mo{ki do mo{kega, `enska do `enske? Ali se sploh zavedamo, da danes tako ~uti zelo veliko `ensk, ki se med seboj (lahko) celo poljubljajo, objemajo in dr`ijo za roke, pa jih vseeno ne moremo opredeliti kot tak{ne. ^e bi bili zato {e bolj natan~ni, bi rekli: tiste `enske, ki imajo spolne odnose z drugo `ensko. Pa obstaja mo`nost, da ta oznaka velja le za dolo~en ~as oz. za~asno? To spra{ujem, ker je v ~lanku Pismo neke bralke navedeno: “Nekatere lezbijke si namre~ v~asih kar premislijo.” In nadalje lahko preberemo: “Ja, obupno je. Ampak pre`ivi{. Samo potem {e enkrat premisli{, ~e {e ho~e{ imeti opravek s temi `enskami, ki `enskam, ki govorijo, da so lezbijke, govorijo, da so lezbijke. Kaj neki govorijo drugim `enskam in tipom.”2 Se potem ko si `e enkrat lezbijka, lahko spremeni{ in premisli{, in obratno, ko si straight, lahko postane{ lezbijka? Vemo, da obstaja nemalo poro~enih `ensk z otroki, ki so “postale” lezbijke. Toda, ali ne zveni to nekam ~udno, ta in ta je “postala” lezbijka. Ali ni postati isto kot zrasti, se razviti – npr. iz deklice je postala `enska, iz skromnega grmi~ka je zrasel grm, iz semena sade`: Iz ne~esa, kar je bilo najprej zgolj kot mo`nost, je postalo dejanskost. Ali pri tem mislimo na 224 ÈLANKI Ljubezen mo`nost, ki se ponuja npr. v obliki {tudija? (Re~emo: “Peter je postal pravnik” ali “Jerca je postala diplomirani sociolog”) Ali govorimo celo “Peter je pravnik”, “Jerca je diplomirani sociolog”. Je ta mo`nost “postati” pravnik isto kot “biti” pravnik, to pa potem isto kot iz semena zrasti sade`? Sta to ista nivoja “nastajanja, postajanja in biti”? Kako se v to vklopi {e “Jasna je postala lezbijka in ali je to isto kot iz deklice je postala `enska”? Samo v informacijo: ve~ `ensk “postane” lezbijk v zrelih letih, kot pa mlade lezbijke kasneje prestopijo v heteroseksualne zveze. Hkrati pa lahko v literaturi, ki se ukvarja s to problematiko, preberemo, da naj bi bila lezbi~nost zna~ilna za obdobje prehoda iz deklice v `ensko. Takrat naj bi se deklice spolno {ele razvijale in iskale svojo spolno identiteto. Toda da `enske, ki so se spolno `e na{le (navsezadnje imajo kot posledico tega npr. dva otroka), postanejo lezbijke, je ~udno in povsem skregano s fiziolo{ko redukcionisti~no pametjo. Kot vidimo, smo naleteli na problem, ki se nam zastavlja kot dvojen in v obliki dveh vpra{anj: prvo se ti~e vpra{anja, ali je homoseksualnost ali heteroseksualnost biolo{ka determinanta, dolo~ena z na{im telesom in njegovimi funkcijami (mo`nost, ki je kot kal prisotna `e v otro{kem telesu in se poka`e v zreli dobi. A zakaj potem govorimo “ta in ta je postala lezbijka”, ~e bi bilo pa s stali{~a biologije to popolnoma nesmiselno), in drugo, ali je posledica ~love{ke, zgodovinsko-kulturne odlo~itve, na katero lahko vpliva sam ~lovek, tako da je najprej denimo straight (dokler ne opravi svoje reproduktivne in kozmopolitske funkcije) in nato homoseksualen. Znanstveniki vedno razmi{ljajo redukcionisti~no in prisegajo na temeljni gradnik, ki jim zagotavlja univerzalnost (narave). Primer, sojina omaka daje hrani prav tako slan okus kakor sol, vendar pa je za pre`ivetje telesa sol esencialnega pomena, iz tega sledi, da je sol resni~na/potrebna/koristna, sojina omaka pa ne oz. ~e to prevedemo na na{o temo, heteroseksualnost je resni~na/ potrebna/koristna, ker omogo~a pre`ivetje ~love{kega rodu, homoseksualnost pa ne. Tisto, kar potrjuje nravnost in naravnost spolnega odnosa z mo{kim, je definirano v okviru biologije kot ohranjanje ~love{kega rodu. Preprosto, ali ne?! Po tej definiciji naj sploh ne bi bilo homoseksualnosti, ki je z nivoja instinktov in naravne selekcije popolna izguba ~asa. O.K. Vemo, da homoseksualna zveza fakti~no ne “prinese” otrok, vendar pa ima lezbijka lahko {e vedno otroka (in veliko si jih `eli!), in sicer tako, da takrat spolno ob~uje z mo{kim, ali pa jo umetno oplodijo. Na ta na~in zagotovo ohranja ~love{ki rod. Pa pore~ete, toda to ni pristno, tak{no spo~etje je brez sr~ne zavezanosti obeh, ki spo~enjata otroka. Kako, prosim? O kak{ni ~ustvenosti in ljubezni govorite, za ohranjanje rodu ne potrebujete vzajemne ~ustvene pripadnosti, le samca in samico, ki se sparita. Saj o tem govorijo znanstveniki, ko utemeljujejo heteroseksualnost, ali ni tako? Vse ostalo je pritikanje sentimentalnosti naravi. Drugi argument ÈLANKI 225 Katarina Majerhold 3 Markiz de Sade: Francozi {e malo se potrudite, pa boste postali republikanci, Razpol {t. 4, Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana, 1988, str. 317. 4 Ibid., str. 317. 5 Ibid., str. 318. 6 Ibid. (kozmopolitski, dru`beni in biolo{ki?), s katerim me ho~ete pobijati, pa je {kodljivost odsotnosti o~eta in njegove (biolo{ke) funkcije pri vzgoji otroka ter otrokovo vklju~evanje v straight okolje. In {e enkrat, lepo vas prosim, kak{ni pa so otroci samohranilk in samohranilcev, vdovcev, invalidov in kak{ni so otroci tistih `ensk, ki jih umetno opolodijo zato, ker so njihovi mo`je neplodni in kako se oni vklap-ljajo v straight okolje? Morda se problem tukaj ka`e kot mo{ki, ki niso izklju~eni iz svoje biolo{ke funkcije ohranjanja rodu, ampak iz vsega, kar naj bi si {e `enska `elela po~eti z mo{kim, pa si ne, kajti na njegovem mestu stoji (druga) `enska. Mislim, da je vsa zme{njava okoli homoseksualnosti utemeljena prav v kriti~ni dilemi, ali zanjo obstajajo kak{ni biolo{ki razlogi. V ~em (ali sploh o ~em?) pa se izvajanja znanstvenikov razlikujejo denimo od de Sada, ki nam prav tako postre`e z argumenti narave. De Sade v svojem spisu Francozi {e malo se potrudite, pa boste postali republikanci: “Ker pa takih nesmislov ni mogo~e trditi, bi bil lahko edini zlo~in v izgubi semena. Spra{ujem pa se, ali je mo`no, da bi bilo to seme za naravo tako dragoceno, da bi ga bilo mogo~e zapraviti, ne da bi bil to zlo~in? Ali bi narava povzro~ila, da ga vsak dan toliko zgubimo, ~e bi bilo res tako? In ali ne pomeni, da take izgube odobrava, ~e jih dopu{~a med spanjem in pri nasladi v aktu z nose~o `ensko? Ali je mogo~e, da dopu{~a, da ljudje zatirajo svoje u`itke in s tem postajajo mo~nej{i od nje? Nezasli{ano, v kak{no brezno nesmislov pademo, kadar nam lu~ razuma odre~e svojo pomo~. Bodimo torej prepri~ani, da je enako preprosto u`ivati v `enski na tak ali druga~en na~in, da je popolnoma vseeno, ali se naslajamo z deklico ali de~kom, in da, kakor je ta u`itek stalen, ne moremo imeti v sebi drugih nagnjenj kot tistih, ki nam jih je dala narava (...).”3 In dalje “(...) ali ni tedaj mo`no sklepati, da ta razvada narave sploh ne `ali, ampak slu`i njenim namenom, in da je naravi veliko manj do potomstva, kot si mi po neumnem sploh mislimo.”4 De Sade nam prav tako mogo~no postre`e z argumenti spolnih odnosov, ki se ti~ejo reprodukcije in ohranjanja ~love{kega rodu, kakor znanstveniki in poleg tega dodaja: “Marcial, Katul, Tibul, Horac in Virgil so pisali mo{kim, kot da bi bile njihove ljubice, in kon~no beremo pri Plutarju, da `enske nikakor ne smejo biti udele`ene pri mo{ki ljubezni.”5 In naprej: “Kon~no so se tudi `enske oddol`ile med seboj. Njihova razvada prav gotovo ni ni~ manj primerna kot prva, saj je njen rezultat le to, da odklanjajo zanositev, sredstva tistih, ki ho~ejo, da se prebivalstvo mno`i, pa so dovolj mo~na, da jim take nasprotnice ne morejo {kodovati. Tudi Grki so to `ensko razvado podpirali iz javnih ozirov.”6 Po de Sadu homoseksualnost nikakor ni v nasprotju niti z naravnimi niti z nravnimi, dru`benimi dolo~ili, ampak jo nasprotno celo podpira, o heteroseksualnosti in njeni funkciji pa sploh ni nobenega dvoma. Morda pa nam ravno de Sade odkriva, kako se moramo lotiti problematike razli~nih ljubezenskih in spolnih odnosov: ali niso 226 ÈLANKI Ljubezen zadostni razlogi za ta ali oni odnos, ki jih i{~emo v naravi, pravzaprav odraz na{ih razumskih principov; tistih umskih pogojev, ki bi nam narekovali, kako `iveti in kako ljubiti. Ali ne i{~emo v naravi zadostnih razumskih pogojev, ki bi se skladali prav z na{imi pogoji razuma? Ali de Sade ne i{~e prav tako racionalnih temeljev in naravnih pogojev kakor znanstveniki? Pa obstajajo poleg znanstvenih in de Sadovih racionalnih argumentov {e kak{ni drugi racionalni argumenti homo-heteroseksualnih odnosov? Ali bi jih lahko poiskali na podlagi filozofskega pojmovanja resnice, biti, ~loveka-subjekta? Navsezadnje sem filozofinja in morda najdem nekatere odgovore prav v stroki, ~eprav se zastavlja vpra{anje, ali sta (bili) kdaj ljubezen in spolnost sploh resni~ni filozofski temi? So ju kdaj obravnavali filozofi in ali bom v tem kaj na{la zase, pa tudi za vas, bralce? @e Sokrat je dejal, da tisti, ki ve (resnico), ve tudi, kako biti ~lovek – ve, kako dobro in lepo `iveti. ^e smo `e za~eli s Sokratom, pa se nekaj ~asa pomudimo pri Grkih in poglejmo, kako so oni pojmovali ljubezenski odnos. 2.2 Ljubezen, spolnost in zgodovina uma Gr~ija velja za za~etnico zahodne civilizacije. V tem obdobju gre predvsem za odnos med naravo in ~lovekom, ~lovekom in dru`bo (polisom). Za Grke je narava predstavljala tisto groze~o, brezobli~no, pasivno, brezmejno in ~ezmerno silo, ki jo je bilo treba obvladati – ji dati obliko in mejo. In ~lovek si je prizadeval, da bi jo obvladal z obdelovanjem zemlje, udoma~itvijo `ivali, izdelovanjem orodja in tudi/predvsem z obvladovanjem svojih telesnih apetitov (spolnosti, hrane in pija~e) – z oblikovanjem sebe v moralni subjekt, dru`beno bitje polisa. Oblikovanje sebe – obvladovanje telesnih u`itkov – je sovpadlo z danostjo biti dru`beno bitje polisa. Nastanek polisa je bil za Grka ogromen napredek. Ker Grki {e niso imeli univerzalne postave, ki bi vsem narekovala, kaj je pravilno (dobro) in napa~no (slabo) po~eti, je za moralno veljala individualna odlo~itev, ali se ~lovek pusti voditi svojim strastem (nemoralni ~lovek je su`enj svojih strasti) ali pa se obvladuje in te`i k zmernosti v u`ivanju. Skozi obvladovanje in discipliniranje najprej samega sebe je mo{ki pokazal svojo “mo{kost” kot vladajo~e na~elo drugih mo{kih v polisu, `eni in naravi. Grki so menili, da je `enska po naravi pasivna in ~ezmerna in zato so se mo{ki obna{ali do nje kot ~lovek do narave. @enska naj bi bila kot neke vrste otrok, neizobra`en in nekultiviran, za katero je moral mo{ki skrbeti – jo u~iti gospodinjskih in ekonomskih del (saj so jo ponavadi zelo zgodaj poro~ili) in jo na splo{no izobra`evati. Odnos med njima je temeljil le na ekonomiki oz. skupni skrbi za hi{no gospodarstvo: mo` je skrbel za pove~anje posestva, `ena za ~im-bolj{o vzgojo otrok; skupno jima je bilo, da imata zdravo in mo~no potomstvo ter ~imve~je posestvo. Mo` se z `eno ni dru`il, z njo ni ÈLANKI 227 Katarina Majerhold prijateljeval in ~util vzajemne ~ustvene in spolne pripadnosti. Nikakor se ni smel postaviti na isto raven z `ensko, saj bi druga~e veljal za po`en{~enega in bi izgubil svojo dru`beno pozicijo. Prava ljubezen je veljala le med dvema mo{kima oz. med de~kom in mo{kim. Kako in zakaj? Oglejmo si {tiri na~ela, skozi katera je gr{ki mo{ki postal moralni subjekt: Aphrodisia ali u`ivanje, ki nam jih nudijo spolni organi in jezik ter ustna votlina (se pravi u`itki, ki nam nudijo spolnost, pija~a in jeda~a), so morali biti zmerno odmerjeni in pravilni. Za Grka je bila spolnost mogo~na naravna sila, ki si jo je moral podrediti. Tisti, ki se je hotel izoblikovati v subjekt, ki se zmerno poslu`uje svojih u`itkov, je moral do sebe vzpostaviti odnos nadvlade; ta je bila obenem merilo dobrega hi{nega gospodarjenja in dobrega vladanja nad ostalimi svobodnimi mo{kimi v polisu. Odnos do samega sebe se je poistovetil z odnosom nadvlade in oblasti nad tistim, kar je po naravi pasivno in podrejeno – tj. `enska. To obvladovanje samega sebe so imenovali enkretia. Mo{ki so {ele z obvladovanjem samih sebe in s tem drugih lahko na{li pravo mero, sophrosine ali zmernost v seksualnosti in u`ivanju. Vendar so morali pri tem (dodatno) {e upo{te-vati chresis ali kako pravilno u`ivati, ki se je nana{alo predvsem na primerno starostno dobo praktikantov spolnih odnosov, letno dobo, temperaturo, vla`nost zraka, ipd., skratka dejavnike, ki vplivajo na “pravilno” spolno aktivnost in zavoljo katerih imamo zdrave in mo~ne potomce. Toda vse to je mo{ki lahko storil na podlagi spoznanja resnice/logosa. Oblast nad nasladami je pomenilo isto kot podrejanje razumu, resnici. Tisti, ki ima oblast nad seboj, je tak{en zato, ker pozna Logos. Tako sta se `elja in spolna aktivnost v Gr~iji pokoravala razumu/resnici. Prav odnos do resnice pa je bil ontolo{ki in eti~ni predpogoj za izgrajevanje posameznika v zmernega, tj. moralnega subjekta. Ker je bil Sokrat ob primeru aferice z Alkibijadom (~e morda ne veste, je bil Alkibijad mlad gr{ki lepotec, ki je Sokrata zvabil k sebi domov zato, da bi bila sama in bi se intimno zbli`ala. Toda Sokrat je zaradi spoznanja v bistvo ljubezni odklonil telesni stik z Alkibijadom) nekako prvi eksemplar navedenega moralnega subjekta, je postal vzor prakticiranja prave ljubezni. V Gr~iji je tako vladala analogija med dru`benimi in seksualnimi odnosi. Razmi{ljanje o zmernosti v spolnih odnosih je bilo vezano na izvajanje v politi~ni sferi, ta pa na teoretsko/umno sfero. V ljubezni je {lo za vzgojni proces in odnos (umske) premo~i med erastom in eremonesom: med starej{im u~iteljem, filozofom (erastom) in mlaj{im u~encem (eremonesom). Vendar pa jim je ta odnos, odnos med starej{im svobodnim mo{kim in mlaj{im svobodnim de~kom, hkrati delal tudi najve~ preglavic. Problem ~asti de~ka je dolo~eval, s kom se je dru`il in komu je popustil v ljubezni. Kajti `e kot de~ek je moral paziti na svoj ugled in pozicijo, ki si jo bo z dejanji prislu`il v prihodnji politi~ni karieri. Tako se se Grki zna{li v precepu, ko je {lo 228 ÈLANKI Ljubezen za konkretni spolni akt: kajti ~e je {lo v njunem odnosu za glorizacijo moralnosti in resni~nosti, torej aktivnosti in nadvlade, je bilo logi~no, da se je eden moral prepustiti (pasivnosti in u`ivanju), kar je bil ponavadi de~ek. Ker pa je moral de~ek kljub svoji poziciji eremonesa obvarovati svoj ugled, se ni smel prepusti u`ivanju, ampak je le mirno pretrpel akt (druga~e bi veljal za po`en{~enega). Problem se je pokazal, kako iz objekta naslade narediti subjekt, ki gospodari svojim ljubezenskim u`itkom. Kon~ni cilj razmerja med erastom in eremonesom je bilo zato platonska philia ali prijateljstvo. @e v obdobju stoe opazimo pomembne premike v etiki in morali. Fokus helenisti~nega oblikovanja posameznika v moralni subjekt se vrti okoli “skrbi zase”. ^lovek je skrbel zase in postajal subjekt s postopki preizku{anja vzdr`nosti (telesnih apetitiov, a ne askeze) in samo-preizpra{evanja lastnih namer, dejanj. ^loveku je bilo kot svobodnemu in razumnemu bitju dano, da samega sebe vzame za predmet prou~evanja in izdelave. Bolj kot usmeritev k politi~ni in dr`avljanski aktivnosti je bila pomembna usmeritev k svoji notranjosti, du{i, logosu, preko katerega lahko spozna{ bo`anski logos, ki je v vseh stvareh (enak) in vsemu vlada. Njemu mora biti ~lovek podrejen. Stoiki so bili prvi, ki so svetu dali idejo kozmopolitizma, idejo enakosti ljudi, ne glede na to, ali so mo{ki ali `enske, svobodni ali su`nji, Heleni ali barbari, kajti vsi ljudje imajo razum – lahko uveljavljajo skrb zase in se oblikujejo v moralni subjekt. Zato je bila `enska v tem obdobju dele`na tudi ve~je ekonomske, pravne in ~ustveno bonitete. Odnos med mo{kim in `ensko je dobival ~edalje ve~jo veljavo in po~asi spodrinil mo{ko pederastijo. Zakonska zveza med mo`em in `eno je v obdobju stoe veljala kot dvojno razmerje. Za stoike je bila poroka nekaj univerzalnega; dol`nost, ki jo je ~loveku vcepila narava. Po njihovem prepri~anju smo ljudje z uvidom v bo`anski logos po naravi ustvarjeni za `ivljenje v dvoje (to isto je trdil tudi Aristotel, ki je menil, da je zveza mo`a in `ene utemeljena `e v sami naravi), pa tudi za `ivljenje v {ir{i skupnosti, dr`avi. Poroka kot nekaj univerzalnega pomeni, kar je v skladu z naravo in koristna za vse. Za cilj je imela ustvariti potomstvo, {e bolj kot to pa ustvariti univerzalno ~love{ko skupnost. Po drugi strani pa je bil zakon poseben eti~en in ontolo{ki odnos. V zakonskem `iv-ljenju je skrb zase sovpadla s skrbjo za `ivljenje v dvoje: “Poroka potrebuje dolo~eno obliko vodstva, po katerem vsak od obeh partnerjev uravnava svoje `ivljenje v odnosu do drugega in tako skupaj ustvarjata vsakdanjo skupno eksistenco. Za to obliko eksistence je zna~ilna umetnost skupnega bivanja. Ko je mo` zaradi slu`be odsoten, mora biti `ena doma. A dobra zakonca si bosta `elela, da bi bila ponovno skupaj in si prizadevala, da bi bila ~immanj lo~ena. Bli`ina tistega, s katerim `ivi{, ni predstavljena le kot dol`nost, ampak kot aspiracija, ki naj bi zdru`evala mo`a in `eno. ^eprav ima lahko vsak od njiju svojo vlogo, tu ne gre ÈLANKI 229 Katarina Majerhold 7 Michael Foucault: The Care of the Self, The History of Sexuality, Volume 3, Penguin Books, London, 1990, str. 160. za vpra{anje, da je ne bi mogel izpolnjevati vsak zase. V dobrem zakonu zakonci ~utijo potrebo, da bi bili skupaj, poudari Musonius. Te`ko prena{anje odsotnosti vzame za kriterij njunega singularnega prijateljstva. Nobene odsotnosti ni te`je vzdr`ati kot za mo`a odsotnost `ene in za `eno odsotnost mo`a. Nobena prisotnost nima take mo~i, da bi zmanj{ala `alost, pove~ala veselje, omilila nesre~o. Prisotnost zakonca je v osr~ju zakonskega `ivljenja.”7 Med seksualno aktivnostjo in zakonskim stanom je morala prav tako vladati simetrija: legitimni so bili samo tisti u`itki, ki sta jih partnerja do`ivljala skupaj v zakonu, ne toliko zavoljo reprodukcije, kot predvsem zavoljo poglabljanja in utrjevanja njune zveze. Vez med zakonom in afrodisia se je vzpostavila na podlagi njihove zasnovanosti na naravi in razumu. Tako je na za~etku kr{~anstva zakonska zveza mo{kega in `enske, ki je temeljila na razumu, logosu, popolnoma spodrinila homoseksualnost. Takrat pa za~nemo tudi govoriti o neki popolnoma novi seksualnosti. Prvi~ dobimo univerzalni zakon, Biblijo, ki ukazuje, kaj je v spolnih odnosih med zakoncema pravilno, dobro in zato nujno po~eti in kaj prepovedano po~eti. V kr{~anstvu tvorijo enovito celoto ljubezen-devi{tvo-poroka, ki se oblikuje na podlagi simetri~nega in vzajemnega odnosa med mo{kim in `ensko in ki je dolo~ena po Bogu. Visoka vrednost se pripisuje obojestranskemu telesnemu devi{tvu, ki se kon~a s popolno zdru`itvijo v zakonski zvezi. Po kr{~anstvu se v renesansi in razsvetljenstvu ~lovek `eli nanovo in svobodno oblikovati. Vzor pri tem oblikovanju je anti~ni, filozofski na~in eksistiranja: to pomeni, da ~lovek samemu sebi in svojemu `ivljenju postavlja norme iz uma, filozofije. ^lovek se v novem veku osvobodi od kr{~anske razodete gotovosti za to, da si ponudi svobodo za gotovost, v kateri je ~lovek lahko sam po sebi gotov svoje dolo~enosti in naloge. Ta gotovost, kot osnovna sestavina temelja, pa je slavni Descartesov stavek, ki postane filozofski aksiom, princip vseh principov novega veka, “Ego Cogito ergo Sum” ali skraj{ano “(Ego) Cogito Sum”. Ego Cogito je mi{ljenje v smislu jasnega in razlo~nega spoznanja in opredeljuje bistvo resnice, ki je matematika oz. znanstveno-matemati~na metoda. Njen cilj je dose~i najbolj preproste in elementarne elemente, ki jih spoznamo z neposredno evidenco (intuicijo). A ~lovek je moral najprej zagotoviti sebe kot gotov temelj, da bi lahko nanj postavil oz. utemeljil ostalo bivajo~e skozi matemati~no, kvantitativno ugotavljanje primarnih lastnosti bivajo~ega kot so te`a, trdnost, velikost, gostota, ki so izmerljive in izra~unljive. ^lovek je sebe zagotovil kot varni temelj tako, da je stavek Ego Cogito ergo Sum postavil za najbolj elementaren in preprost stavek, ki ga uvidimo z neposredno intuicijo. Tudi pri Kantu je ~lovek dolo~en kot svoboden, moralen, avtonomen in samozakonodajen subjekt na podlagi dolo~il ~istega in prakti~nega uma. Kantove opredelitve biti, ~loveka, resnice nas 230 ÈLANKI Ljubezen zanimajo predvsem v nadaljnji navezavi na primer razsvetljenske ljubezni. Kant utemeljuje zakonsko zvezo med mo{kim in `ensko na neki n(a)ravno dobri zasnovi ~loveka. Med mo{kim in `ensko mora obstajati vzajemno spo{tovanje, zvestoba in ~ustvena navezanost. ^lovek je po naravi dober in te`i k dobremu, kajti ~e ne bi bil po naravi dober, si ne bi prizadeval za vedno ve~jo kulturnost in civiliziranost (odpoved svojim egoisti~nim interesom v prid dru`beni celoti), ampak bi {e vedno ostajal na barbarski ravni, kjer vladajo partikularni interesi. Po drugi strani pa je tak{no pojmovanje za Kanta precej nenavadno oz. celo v protislovju s filozofijo, ki jo je utemeljil. Lahko bi rekli, da je ta nravno dobra zasnova prej ostanek kr{~anstva kot pa razsvetljenska pridobitev. “Volja je neke vrste kavzalnost `ivih bitij, kolikor so umna,” pravi Kant. “Svoboda bi bila tista posebna vrsta kavzalnosti, po kateri lahko ~lovek deluje neodvisno od tujih vzrokov, ki bi ga dolo~ali, kot je naravna nujnost posebne kavzalnosti vseh ne-umnih bitij, katere vpliv tujih vzrokov dolo~a njihovo delovanje.”8 Kantu je nova svoboda v tem, da ~lovek samemu sebi daje zakon in izbira to zavezujo~e, na katerega se ve`e. Tako je svoboda kot nekaj nujnega, kar nas zavezuje in hkrati utemeljuje. Sedaj dol`nost nadome{~a naravno nujnost in to z nujnostjo nekega delovanja na podlagi upo{tevanja moralnega zakona. “Deluj tako, da lahko velja maksima tvoje volje vedno obenem kot princip splo{nega postavljanja zakonov.” Ta moralni zakon je najvi{ji formalni princip uma, ki ga formulira, da bi prisilil ~love{ko voljo. Ker mora po kategori~nem imperativu maksima veljati za vse, se pravi mora biti postavljena po raz–umu, katerega odlo~na prednost je v nasprotju z naravo in ~utnimi partikularnimi interesi prav ob~ost in univerzalnost. A ~lovek mora ta raz-um uporabljati “brez vodstva po kom drugem”. Tako naletimo na protislovje, ki se ga Kant {e ni zavedal, kajti taka zastavitev uma in kategori~nega imperativa le-tega sprevrne v imperativ kapitalisti~ne malome{~anske dru`be: ”Ljubim le tistega in toliko dolgo, dokler mi koristi.” Kajti ~e uporabljam raz-um brez vodstva po kom drugem (zato da me drugi, cerkev ne more voditi v nasprotju z mojimi interesi) in hkrati velja, da mora veljati princip univerzalnosti, je moja dol`nost prav maksima univerzalnega egoizma. A ker Kant {e ni pri{el (ali ni hotel priti) do lastne protislovnosti, velja, da je dosledni izpolnjevalec njegovih postavk in postulatov prav de Sade, ~eprav zanj velja, da univerzalnost zakonov ni izvajal iz ~love{kega ~istega uma, ampak iz narave in njenih univerzalnih principov (ki pa jih ~lovek tako in tako lahko ugotovi le z razumom). De Sade je zato prvi, ki je pokazal, da ljubezen kot moralna zasnova, ki si jo je zamislil Kant, ne obstaja. Nravstvena ljubezen med mo{kim in `ensko ne velja. Odnos med mo{kim in `ensko je enakovreden odnosu kalkulirajo~ega razuma do narave, kakor ~lovek izkori{~a naravo, tako je mo{ki eksploativen in poni`evalen do 8 Immanuel Kant: Osnove metafizike v Zgodovina filozofije: Boris Kalin, Zagreb 1982, str. 310. ÈLANKI 231 Katarina Majerhold 9 Max Horkheimer in Theodor Adorno citirata Markiza de Sada v svoji knjigi Dijalektika prosve-titeljstva, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1976. str. 115. 10 Ibid, str. 136. 11 Markiz de Sade: Juliette in Justine, DZS, Ljubljana 1987, str. 88. `enske, ~e{ da so slabotne in ho~ejo mo{kega/~loveka zapeljati na raven naravne ne-umnosti. Ljubezen kot nekak{en kantovski altruizem, spo{tovanje in ve~na pripadnost drug drugemu, je ne-znanstveni pojem. Še bolj zanimivo pa je opazovati situacijo ljubezni in u`ivanja: “Še enkrat se mi zdi, da je povsem razli~na stvar ljubiti in u`ivati, kajti ob~utki ne`nosti izhajajo iz olikanosti in muhavosti, vsekakor pa ne iz lepote nekega vratu in lepo zaobljenega boka; tisti predmeti, ki v skladu z razli~nimi okusi vzbudijo `ivahne fizi~ne efekte, se mi vseeno zdijo, da nimajo pravice do duhovnih efektov. Da zaklju~im svojo misel; Belieze je grda, ima {tirideset let, v celotni osebnosti ni nobene gracioznosti, nobene pravilne poteze in ljubkosti; ampak Belieze ima duha; ~udovit karakter, milijon stvari, ki so povezane z mojimi ob~utki in nagnjenji, a nikoli si ne bom `elel spati z njo, pa vendar jo bom noro ljubil. Medtem ko si bom Araminto po`elel, a od srca preziral, takoj ko bo pre{la mrzlica po`elenja. To je slabost (...), malodu{je. Ko bo ob~utek minil, bomo analizirali boginjo, ki me je prej zaslepila.”9 To, kar je umno in duhovno, je morda ljubezen, a nezdru`ljiva s telesnim; in ~e prevajamo {e naprej: razkol ljubezni in po`elenja, mo{kega in `enske, ~loveka in narave. Narava (npr. lep Venerin vrat in zaobljeni boki, ki v tebi zbudita po`elenje) je tisti stra{ljivi zapeljivi material, ki s svojo kaoti~nostjo pritiska na ~lovekov urejeni, sistema-ti~ni znanstveni um in ki ga mora ~lovek premagati, podrediti, urediti. Mo{ki prav zato, da bi lahko ostal subjekt, ne sme resni~no ljubiti, medtem ko mora `enska nasprotno s svojo ljubeznijo (odvisnostjo) od mo{kega postajati objekt. In ker subjekt svoj u`itek urejuje v skladu z maksimami filozofije, se le-ta obra~a k tistemu, s katerim ga najbolj izpolnjuje. Nek drug citat razkriva: “Zravnal se je, cmokal nekaj minut rablja, potem pa mi {epnil na uho: šSamo to mi ga zares spravi pokonci.’”10 Ali “šNo,’ me je vpra{ala, br` ko sem pri{la k sebi, špa reci, ~e ne znam podrkati `enske? Obo`ujem jih: kako jih potemtakem ne bi znala razveseliti? Kaj ho~e{, dragica, do konca sem sprijena! Mar sem jaz kriva, da me je narava obdarila z nagnjenji, nasprotnimi vsemu svetu? Ni~ ni bolj krivi~nega kot pravilo, da je treba pome{ati spola, ~e ho~emo do`iveti ~isto naslado; kateri spol zna bolje od na{ega razdra`iti u`itke, s tem da nam vra~a, kar tako rad po~ne, in se naslaja sam, ko nam nudi, kar nam je zna~ilno zanj.’ (...)”11 V de Sadu vidimo prakso (Kantovskega) razuma, ki je z rezoniranjem spoznal resnico in mu gre samo zase, za svoje u`itke in koristi, hkrati pa lepo vidimo, kako je razsvetljenstvo pripeljalo subjekt do njegove atomizacije, do njegove odtujitve od dru`benih kontekstov, od soljudi in narave. Kantova, de Sadova (in {e prej Descartova, kot temelj filofozije novega veka) paradigma odnosa med mo{kim in `ensko, ki temelji na razkolu na partikularno in ob~e, na duhovno in ~utno, na umno in ne-razumno, se vle~e {e do prve polovice na{ega stoletja in kon~no pripelje do `enske revolucije, feministi~nega emancipacijskega 232 ÈLANKI Ljubezen gibanja. V dvajsetem stoletju `enski postane jasna situacija, v kateri se nahaja in (ji) jo je dolo~il “razum”. Na nek dolo~en na~in je bila struktura razsvetljenske ljubezni podobna homoseksualni ljubezni med mo{kim in de~kom v anti~ni Gr~iji. Tudi v razsvetljenstvu je moral mo{ki obvladati samega sebe (biti je moral podrejen umskim interesom), `enska pa tako kot de~ek ni imela pravice do u`ivanja, ~e naj bo enakovredna partnerica mo{kemu. V resnici bi morala biti zveza med mo{kim in `ensko tudi samo (duhovno) prijateljstvo. A kakor v celotnem razsvetljenstvu ti~i protislovje ob~ega in parti-kularnega, tako ti~i protislovje tudi v spolni in umski ljubezni. Mo{ki, ki naj bi se zdru`ili z `ensko samo v duhovnosti, se svoji spolnosti nikakor niso odpovedali in so jo iz`ivljali s prostitutkami, ki so nastale kot potreba njihovega libida (seveda je obstoj prostitucije znan `e zelo dolgo). Medtem ko je `enska-`ena doma umirala od `elje po telesnem ljubljenju in posebej “lepo napravljena ter nali{pana” zanj, si je mo{ki jemal prostitutko, ponavadi lepega telesa in lepih potez, ki si je svojo eksistenco slu`ila s prodajanjem svojega telesa (in si zato ni zaslu`ila in ne zaslu`i spo{tovanja tako mo{kih kot `ensk – `enska kot popolni objekt). Malome{~anska `ena pa je “slu`ila svoj obstoj” z odpovedjo svoji telesnosti in spolnosti. A vedno ve~ me{~anskih `ena v tem stoletju je bilo nezadovoljnih s svojo brezpravno telesno in spolno pozicijo v odnosu do mo{kih, ki so si dovolili oboje (duha in spolnosti), v resnici pa se nikoli niso spustili v polni (~utno-duhovni) odnos z `ensko. Zato so si `enske prizadevale za novo ovrednotenje ljubezni, v kateri bi tudi one dobile status svobodnega, integralnega in avtonomnega subjekta, ki je sam sposoben skrbeti zase in hkrati imeti pravico do lastnih u`itkov. “Nova ljubezen” je ohranila pojem subjekta, a tako da sta se mo{ki in `enska sedaj zdru`ila v spolno, ~ustveno, umsko in duhovno enovitost – ljubezen kot poduhovljena ~utnost. Nova ljubezen je predstavila zdru`itev mo{kega in `enske v simbioti~no enovitost, v kateri postaneta hkrati subjekt in objekt (drug drugega). Po izvedbi tak{ne revolucije so `enske mislile, da bo konec prostitucije in skakanja ~ez plot. No, to se kljub ~ustveni, telesni in umski vzajemnosti ni zgodilo. Morda pa se je zgodilo nekaj drugega. Kakor smo lahko videli na prej{njih primerih, je ljubezen vedno povezana s pojmovanjem resnice, ~loveka in biti. Pri tokratni opredelitvi se bomo oprli na Heideggrovo spoznanje resnice, ~loveka in biti (s pomo~jo Vattima). V postmoderni smo pri~a edinstvenim prizadevanjem za odpoved pojma subjekta v smislu avtonomne, neodvisne in enovite “substance”; to je odpoved pojma resnice kot jasne in razlo~ne spoznave oz. ve~ne, nad~utne adekvacije izjave s stvarmi in odpoved biti kot stalnega in stabilnega temelja, odpoved biti kot tistega, kar v celotnem postajanju ostaja nespremenljivo in trdno. Namesto tega sedaj nastopa tu-bit, ki jo bom imenovala smrtnik-ica zato, ker obstaja mo`nost, da ne bi ve~ bila (se pravi, umrla). Utemeljitev tu-biti se ujema z njeno raztemeljitvijo (smrtjo). ÈLANKI 233 Katarina Majerhold 1m2 o Gd ei ar nn en, i LVaabt it ri mi not i: , Konec Bit pa se v tem napoveduje kot tisto, kar ima prilastitveno-razlastitveni Ljubljana, 1997, str. 71. oz. razkrivajo~-skrivajo~ zna~aj (Ereignis) in je vedno nekaj, kar je hkrati `e izginulo, odsotno, izro~eno. Tak{no izro~ilo biti je povezano s smrtnostjo tu-biti: “samo zato, ker si rodovi sledijo v ritmu rojstev in smrti, je bit izro~ajo~a se napoved. Bit se ena~i z ni~em, s kratkotrajnostjo eksistiranja zaprtega v mejah rojstva in smrti.” Resnico pa Heidegger dojema v okviru “postavljanja resnice v umetni{ko delo”, predvsem pesni{ko delo, ki pomeni postavljanje sveta in proizvajanje zemlje. “To, kar se sku{a dose~i s pesni{kim delom, je dogajanje Lichtung, zastrte svetlobe, v kateri se resnica ne daje ve~ na vsiljujo~ na~in metafizi~ne evidence.”12 V umetni{kem delu imamo opravka z dogodkom resnice, ker se tu razkrivanje, utemeljevanje (sveta) dogaja tako, da ne pozablja skrivanja, raztemeljevanja, iz katerega izvira (zemlja). Heidegger namesto resnice kot trdne strukture postavi resnico kot dogodek – utemeljitev in razlastitev (Ereignis). Resnica je vsakokrat nova in razli~na dolo~itev urejajo~ih `ivljenjskih struktur, zapisanih v spreminjajo~ih se govoricah ~love{tva. V kolikor si postmoderna prizadeva, da bi se znebila tradicionalne navlake filozofskih pojmov “bit”, “resnica” in “subjekt”, in si hkrati (v lu~i Heideggra, pa tudi drugih avtorjev) prizadeva za {ibkost (disapatnost, difuznost) biti in resnice, je omogo~ena heteronomija in “za~asnost” ljubezenskih in spolnih odnosov. Veljavno (resni~no) je toliko in tak{nih ljubezenskih variant (od homoseksualnih do heteroseksualnih zvez, od be`nih homo-hetero spolnih kontaktov do cerkvene poroke, od skupnega `ivljenja v izvenzakonski skupnosti do popolno pravno urejenih zvez), kolikor je “dogodkov”, ~eprav se mi zdi, da je v okviru tokratnega izvajanja postmoderni latentno imanentna preferenca do ene vrste odnosov. Morda je pretirano, celo protislovno izre~i, kar bom izrekla ({e zlasti na zgoraj podano izjavo), a vseeno se mi zdi, da smo v dobi, ki kot resni~no {e posebej anti-cipira naslednjo mo`nost: kakor smo bili dosedaj pri~a `e razli~nim zgodovinskim variantam ljubezenskega odnosa glede na pojem biti in resnice (gr{ka mo{ka homoseksualnost, kr{~anska in moderna heteroseksualnost), tako se nam ponuja tudi naslednja postmoderna lezbi~na varianta. Po teh in predhodnih vpogledih bi veljalo, da je odnos med `enskama enako resni~en in legalen kot med dvema mo{kima ali mo{kim in `ensko. Poglejmo, kako pojmovanje resnice dodatno osvetljuje Heideggrov spis o umetnosti in prostoru. Prav skozi prostorske umetnosti in njihovo dogajanje resnice pa dobi umetnost, ki je njeno postavljanje v delo, dekorativno in obrobno bistvo. Dogajanje resnice, ki je dogodek, se uresni~i kot obrobnost in dekoracija, kar pomeni, da v umetni{kem delu ne gre za vznikanje globoke in bistvene resnice. “To, kar je resni~no, ontos on, ni sredi{~e nasproti obrobju, bistvo nasproti videzu, trajno nasproti naklju~nemu in spreminjajo~emu se, gotovost obiectuma, danega subiectumu, nasproti {irnosti in nedolo~enosti horizonta sveta; dogajanje biti je v heideggrovski 234 ÈLANKI Ljubezen {ibki ontologiji raje neopazen in obroben dogodek iz ozadja.”13 Ali ni zanimivo, da je tudi `enski pripadlo “obrobno in dekorativno bistvo”. Po tistem, ko so jo v antiki in francoski revoluciji izklju~ili iz politike, produkcije in ustvarjanja socialnega napredka, ji je na voljo “ostalo le takoimenovano podro~je navideznega, o~arljivega, zabavnega in spolno privla~nega – na kratko: ostala sta ji samo videz in telo”14 . @enska je bila le skozi zunanji videz, (dekorativno) lepoto in njen obstoj so povezovali z vsem, kar je plitko-zemeljsko: z vsakdanjo trivialnostjo, ble{~e~o povr{ino (lepoto), spremenljivostjo in minljivostjo. Kar je skoraj identi~no opredelitvam na{e dobe, ki jo zaznamuje zabava, igra, moda in ekonomija. Medtem ko so mo{ki predstavljali tisto resni~no, revolucionarno, idejno, ve~no in nad~utno. Postavlja pa se paradoksalno in pomembno vpra{anje: Zakaj je mo{ki vztrajal na tem, da je `enska lepa in nali~ena, saj se mu je ravno tak{na upirala, da bi jo ljubil. Ravno s tem si jo je postavil v pozicijo sebi ne-enake in nadvlado nad njo. In zakaj je `enska vztrajala v tem li~enju, ki~enju in lepoti, ko pa je vedela, da s tem ne bo dosegla, da jo bo mo{ki (~utno) ljubil. Prej obratno. In zato so tudi ljubezen `enske do mo{kega ter ljubezen med dvema `enskama dojemali neresno, nenevarno, trivialno, neresni~no in lepo. Vemo, da so ljudje manj zaprepadeni, ~e vidijo na cesti objeti dve `enski kot pa dva mo{ka, ~eprav vemo, da je mo{kih homoseksualcev veliko ve~ kot `ensk, lezbijk. Morda prav zaradi omenjenega razloga, da je homoseksualna ljubezen med mo{kima tehtnej{a (v lu~i gr{kega izvajanja). Mo{ki so se prej konstituirali v odnosu do drugega mo{kega kot kdajkoli katerakoli `enska do mo{kega ali do `enske. Dana{nja pozicija privla~nosti `enske do `enske, je druga~na kakor mo{kega do mo{kega in se morda zrcali v tej resnici “kot obrobnem in dekorativnem dogodku”. Pravzaprav se mi zdi, da imata bit in resnica v postmoderni res nekako dekorativen pomen, ~e ni `e skoraj odve~. Kar je {koda, kajti ljudje ju potrebujemo. Kakorkoli `e, zdi se mi, da je problem spolnosti in ljubezni ena najbolj ~love{kih in zatorej najbolj samotnih ter “temnih” tem, na osnovi katerih se ~lovek sam sebi razkriva kot sebi lastna skrivnost: enkratnost in samotnost. ^lovek je tako in toliko enkraten in samoten kolikor samega sebe izumlja skozi ljubezen. Morda je edini temelj heteroseksualnosti ali homoseksualnosti prav v ~love{kem ob~utenju hrepenenja po biti ali v tradicionalnem pojmovanju, hrepenenju po ve~nosti in kozmi~ni, univerzalni eno(tno)sti vseh bitij, ki jo za~utimo skozi ljubezen. ^e bi vedeli, kako dolo~iti spolnost in ljubezen, razen na osnovi reprodukcije, uma in politike, bi ne potrebovali razli~nih mitov kot tistega, kako in zakaj je nastal ~love{ki rod in kaj je Eros. Neko~ davno naj bi obstajal ~love{ki rod kot trije spoli: mo{ki, `enski in androgin spol oz. dvospolnik. Zevs je te prvotne ljudi prerezal na dvoje zato, ker v svoji ne~imrnosti niso izpolnjevali obveznosti do bogov. In od takrat naj bi Eros predstavljal tisto hrepenenje v srcih ljudi, ki spaja prvotne bitnosti in dela iz dvojega eno. Tako 13 Ibid., str. 79. 14 Katarina Majerhold: Moda in postmoda v Ars vivendi {t. 30, Ljubljana, 1996, str. 22. ÈLANKI 235 Katarina Majerhold preberemo: “Ker je bila na{a narava prvotno enovita in mi celote: koprnenju torej in hlepenju po celoti je ime Eros.”15 Tako torej je Eros ljubezen do ploditve in porajanja v lepem/dobrem z namenom, da bi dosegli bo`ansko neumrljivost in enotnost z vsemi bitji, kakor takrat, ko smo bili v maternici skupaj z materjo. 3. LJUBEZEN IN DAR – DAR IN SMRT “Moja pritrditev `ivljenju naj bi imela krivuljo objema, univerzalnost zakonika, pa katerem se ravnajo zaljubljenci. Svojim bralcem bi rad posredoval nekaj ob~utka, da je svet, v katerem `ivimo, osnovan na neki stvari, ki je preve~ preprosta, da bi jo smeli napihniti v kozmi~ni zakon, ki pa jo je tako lahko dojeti kot denimo dejanje, porojeno iz ne`nosti, kot preprosto ne`nost v prvotnem odnosu med `ivaljo in rastlino, med de`jem in zemljo, semeni in drevesi, ~lovekom in bogom.”16 Na{e razmi{ljanje o ljubezni, daru in smrti bomo razvili v danem okviru omenjene triade. Najprej se bomo lotili razvijanja daru, nato razgradili pojmovanje ljubezni in ljubezenskega odnosa med mo{kim in `ensko, nazadnje pa v ljubezen uvedli {e dimenzijo ~asa in smrti kot nujni spremljevalki ljubezni. 3.1 Dar Ste se `e kdaj zamislili nad dejstvom, ki vam ga ponujam: Prijatelj vam za rojstni dan ali katerikoli drug dan da darilo. Skoraj zagotovo boste `e v naslednjem trenutku, ~e pa ne v tistem trenutku pa zagotovo na dan prijateljevega rojstnega dne (~e je seveda pravi prijatelj), razmi{ljali o tem, da mu morate darilo povrniti in ~e vam finan~no ne gre preve~ slabo, bo darilo zagotovo bolj dragoceno kot njegovo. Podobna logika je na delu ob poroki, rojstvu otrok, birmi, razli~nih praznovanjih, kjer ljudje (darovalci) z razko{nimi darili zave`ejo obdarovance v povratek. Ali ni zanimivo, celo fascinanto, da o darilu ali uslugi razmi{ljamo kot o ne~em, kar je treba povrniti in po mo`nosti {e z obrestmi, se pravi ve~ kot smo dobili? Ali ste se `e kdaj zamislili, da je v vra~anju ve~jega darila ~utiti kosanje in tekmovalnost, s katerim ho~emo pri-dobiti ~ast in ugled? Ste morda kdaj razmi{ljali, da se v dejanju darovanja morda skriva gesta privolitve povezovanja v ob~estvo in prijateljska nastrojenost? Ste morda vedeli, da je izmenjava darov dru`beno konstitutiven element in da je to vseskozi ob~i dru`beni pojav, v katerega smo vpleteni vsi od najstarej{ih ~asov? In {e bolje, ali ste v tem kdaj prepoznali ekonomijo (subjekta kot) jaza? Ker Derrida razvije neko skrajno fantasti~no shemo pogojev, ki {ele omogo~ajo dar kot dar, si bomo najprej ogledali Maussovo interpretacijo prakse daru v t.i. arhai~nih ali primitivnih dru`bah v 15 Platon: Simposion in Gorgias, Slovenska matica, Ljubljana, 1960, str. 79. 16 Lawrence Durrel: Aleksandrijski kvartet, CZ, Ljubljana 1963, str. 465. 236 ÈLANKI Ljubezen Tihem oceanu, Avstraliji in Severni Ameriki. Praksa daru v teh dru`bah naj bi na zgodovinskem traku predstavljala predhodnico in odskok za dana{nje pojmovanje daru, ~eprav bomo ugotovili, da je tisto, kar se za nas ka`e kot sekundarno po izvoru, pravzaprav prvo. Ko je Marcel Mauss preu~eval sodobne arhai~ne dru`be, je ugotovil, da le-te ne menjavajo le dobrine in bogastva, ampak predvsem usluge: vljudnosti, gostije, praznike, `enske, otroke in mo{ke. Te usluge in povra~ilne usluge potekajo prostovoljno z darili, ~etudi so, kakor se `e sli{i paradoksno, strogo obvezna. Tem uslugam ali darilom pravimo z eno besedo totalne usluge ali potla~i, kar pomeni, da ves klan s posredovanjem svojega poglavarja sklepa pogodbo za vse ~lane klana. Ta pogodba zajema vse, kar klan ima in kar klan po~ne. Mauss pravi, da obstajata dva bistvena elementa potla~a: – element ~asti in ugleda kot spremljava povra~ila daru; odkoder ~rpa svojo potrebo tudi ~love{ka tekmovalnost in – element absolutne obveze, da darove damo, sprejmemo in povrnemo. Te tri temeljne oblike (dati, sprejeti, povrniti) sestavljajo osnovno formo dru`bene pogodbe. Kdor jih izvr{uje, ka`e svojo pripravljenost za povezovanje v ob~estvo in svojo prijateljsko nastrojenost do drugih ljudi/klanov. Darovi torej kro`ijo s prepri~anjem, da bodo povrnjeni, a jamstvo njihove povrnitve ni le sklenjena pogodba, ampak predvsem lastnost podarjene stvari. Te podarjene stvari so ponavadi dru`inske dragocenosti, od katerih se dru`ina le ste`ka lo~i (bakri z dru`inskimi grbi na Polineziji in Melaneziji, tkanine z vzroci klana ali ko`ne odeje pri Severnih Indijancih). Te dragocenosti imajo svojo mo~no individualnost, svoje ime, kvaliteto in mo~, hkrati pa se nave`ejo na lastnika in hranijo v sebi njegovo individualnost. Dajanje, sprejemanje, vra~anje daru pomeni spajanje ljudi in stvari; obdarovanje klanov in narave pomeni pravno vez, ki zavezuje in preplete darovalca z obdarovancem in obratno. A drugi sprejme dar le, ~e ga lahko povrne ali kompenzira. Za name~ek pa vra~a z obrestmi, da bi tako poni`al prvega darovalca in pokazal svojo superiornost. Sprejeti in ne povrniti ali ne povrniti ve~ kot si dobil, pomeni podrediti se, pomeni postati klient ali sluga. “Kazen za neizpolnjeno obvezo vra~anja je dol`ni{ko su`enjstvo.”17 V naravi daru pa je, da zavezuje v dolo~enem ~asovnem roku, saj skupnega obeda dobrin ali gostij ni mogo~e takoj vrniti. “Za povra~ilo vsake usluge je potreben ~as. Pojem roka je tako logi~no vpleten, ko gre za vra~anje obiskov, za sklepanje porok, sva{tev, za vzpostavljanje miru, za sodelovanje v igrah, ipd. in dogovorjenih bojih, za praznovanje alternativnih praznikov, za opravljanje ritualnih storitev in storitev ~asti, za izkazovanje vzajemnega spo{tovanja, za vse stvari, ki jih ~lovek menjava ...”18 Element ~asa prav tako predstavlja enega izmed elementov zavezovanja darovalca z obdarovancem – darilo se dogaja v ~asu in je zavezano njegovi kro`ni logiki. 17 Marcel Mauss: Esej o daru v knjigi Esej o daru in drugi eseji, Studia Humanitatis, Ljubljana 1996, str. 84. 18 Marcel Mauss: Esej o daru v knjigi Esej o daru in drugi eseji, Studia Humanitatis, Ljubljana 1996, str. 68. ÈLANKI 237 Katarina Majerhold Vidimo, da v teh dru`bah kopi~ijo razko{ne stvari zato, da bi zapravljali in zavezovali. Vra~ajo z obrestmi, a zato da bi pokazali svojo superiornost nasproti darovalcem. Darujejo in vra~ajo v dolo~enem ~asovnem roku, ki ga narekuje sama logika ~asa, skopu{tvo, prepo~asnost in ~astihlepnost pa se usodno ma{~uje. A vendar Derrida ne kloni pred Maussovimi izvajanji menjave daru in se strogo dr`i pojma daru. Zakaj Derrida vztraja na daru kot nemo`nemu: kot tistemu, ki je nedvoumno zvezan z ekonomijo in kro`no menjavo, ~eprav naj bi bil sam po sebi neekonomski (ne– povraten); ki ukinja pojem subjekta, a ravno zato ka`e, zakaj ga potrebuje; ki ukinja ~as in narekuje pozabo, a je ravno zato povezan z njim? Kaj pomeni dar? Kako ga lahko prepoznamo, opi{emo? Splo{na formula daru bi bila: Nekdo da nekaj nekomu drugemu ali darovalec da darilo obdarovancu, na kratko A da B C–ju. Darilo tako implicira darovalca, obdarjenca, stvar (kot intencionalni smisel ali kot re~), dajatev in sprejetje. Nikjer nimamo implikacije vrnitve darila. Odkod potem ob~utek nujnosti njegovega povratka? Darilo je po definiciji nekaj, kar se da, ne da bi pri~akovali njegovo povrnitev. V resnici je darilo nekaj, kar bi moralo demantirati ekonomijo (kro`enje dobrin) in ~as (metafiziko ~asa kot kroga), ~eprav je, kakor vidimo, hkrati kar najbolj zvezan z njima. Zato Derrida vztraja: da bi dar obstajal kot dar, se sploh ne sme pojaviti/prepoznati kot dar bodisi na ravni intencionalnega smisla bodisi na ravni konkretne, materialne re~i. In kot takega ga ne sme prepoznati niti darovalec niti obdarovanec, v nasprotnem primeru se dar uni~i. Seveda se dar uni~i tudi s tem, da ga obdarovanec sprejme, ne glede na to, kaj stori z njim: ga povrne ali ne, ga prepozna ali ne. Takoj ko se dar pojavi, je v ~asu, ki ustvari temporalizacijo, ta pa odpre krog ~asa, zavezujo~nost daru v ~asu. Dejali smo, da je za povra~ilo usluge potreben ~as. Temporalizacija ~asa pa ohranja dar v spominu in tako omogo~a njegov povratek. Dar pa ne uni~uje le njegovo pripoznanje in pojavitev, ki odpre krog ~asa, ampak tudi subjekt. ^e naj dar obstaja, potem ne sme biti nobenega subjekta. Derrida gre tako dale~, da izjavi, da noben subjekt nikoli ne da/podari noben objekt drugemu subjektu, saj je bistveni predpogoj (za obstoj) subjekta ravno kro`enje dobrin, proizvodov, simbolov, znakov, s katerimi se subjekt konstituira kot Jaz. Subjekt potrebuje kro`enje in povrnitev, saj mu ravno povrnitev njegovega dejanja omogo~a to~ko, ko se lahko pripozna kot to, kar je – darovalec ali obdarovanec – oz. mu kro`enje in povrnitev omogo~a to~ko samoidentifikacije lastnih dejanj, zaradi katerih se povzdiguje, hvali, ~asti in napihuje. Ve~krat kot da in ve~krat kot dobi to, kar je dal, bolj se poistoveti s svojimi dejanji in gradi svojo narcisoidno podobo jaza. Zato imamo pravilen ob~utek, da subjekt ves ~as ra~una, da v Veliko knjigo ra~unov vpisuje vsak svoj izdatek in prejemek (tudi v ljubezni). Subjekt je nastal ravno z namenom, da bi ekonomiziral in utilitiziral neekonomski dar, kajti dar je nekaj, kar 238 ÈLANKI Ljubezen subjektu zadaja smrtno rano – z vsakim darom je subjekta manj! Derrida prepoveduje pojavitev, pripoznanje daru, kajti takoj ko darujo~i pripozna dar kot dar, pa ~eprav le kot intenco zavesti ({e preden ga zares da), v sebi `e za~ne ra~unati in pre{tevati; `e zapade ekonomiji jaza in destrukciji. Derridajevo izvajanje daru v povezavi s pojmom in samokonsti-tucijo subjekta je pomembno za na{e nadaljnje razpravljanje o ljubezni, {e zlasti za razmerje med mo{kim in `ensko. 3.2 Ljubezen in dar Tudi za ljubezen menimo, da je njeno osnovno dejanje dar, prostovoljno dejanje, ki v zameno ni~esar ne pri~akuje. Toda ali je to res? Pravijo, da se ljubezen za~ne z razkrivanjem ene izmed najve~jih `ivljenjskih skrivnosti: romanti~ne privla~nosti. Zadnjih nekaj let se znanstveniki razli~nih disciplin posve~ajo omenjenemu fenomenu, in raziskave iz razli~nih podro~ij so nam prinesle nekatere pomembne ugotovitve. Nekateri biologi trdijo, da za parjenjem stoji dolo~ena “bio-logika”, ki omogo~a pre`ivetje vrst. Po tej teoriji naj bi mo{ke privla~ile klasi~no lepe in zdrave `enske, pri katerih obstajajo fiziolo{ki znaki, da so na vrhuncu materinskega obdobja. Po drugi strani pa `enske izbirajo partnerje iz druga~nih biolo{kih interesov. Instinktivno izbirajo partnerje, ki imajo najbolj{e kvalitete, sposobnosti, da nadvladajo druge samce in domov prinesejo levji dele` ulova. Zato je starej{i, skupen in vodilen samec prav tako privla~en, kakor mlad in lep samec, ~eprav ne tako uspe{en. Socialni psihologi raziskujejo teorijo “ekonomije” pri izbiranju partnerja. Glavna ideja te teorije je, da si izbiramo tiste partnerje, ki so nam bolj ali manj enakovredni. Potencialne partnerje i{~emo na podlagi zgodovine, podobnega izvora, finan~nega polo`aja, dru`-benega statusa, fizi~ne privla~nosti in karakternih zna~ilnosti. Vsem je najbolj znana ekonomika, ki jo v nekaterih delih sveta prakticirajo {e danes: sklenitev poroke kot kup~ija med o~etom h~ere (bodo~e `ene) in njenim bodo~im mo`em. H~erka se poro~i svojemu stanu, torej ekonomskemu statusu ustrezno, tako da v zakon prinese doto, mo` pa prispeva svoje premo`enje, katerega del da, tudi `enini dru`ini. Tretja ideja, teorija “persona” pravi, da ima pri izbiri potencialnega partnerja pomembno vlogo, kako le-ta vpliva na na{o samopodobo. Vsakdo izmed nas ima masko ali persono, ki jo ka`emo drugim ljudem. Teorija persona predlaga, da si izbiramo partnerja, ki bo zvi{al vrednost te samopodobe. Zdi se, da ta teorija le ni tako neverjetna, saj smo vsi `e okusili ponos in bili morda v zadregi zaradi tega, kako so drugi ljudje gledali na na{ega partnerja. Vsem pa je najbolj znana ekonomika, ki jo v nekaterih delih sveta prakticirajo {e danes: sklenitev poroke kot kup~ija med o~etom h~ere (bodo~e `ene) in njenim bodo~im mo`em. H~erka se poro~i ÈLANKI 239 Katarina Majerhold 19 Lawrence Durrel: Aleksandrijski kvartet I., CZ, Ljubljana 1963, str. 279. 20 Ibid., str. 353. svojemu stanu, torej ekonomskemu statusu ustrezno, tako da v zakon prinese doto, mo` pa prispeva svoje premo`enje, katerega del da, tudi `enini dru`ini. To prakso so v zahodnem svetu spodkopali predvsem ljudje, ki so se uprli tak{nemu brezdu{nemu na~inu sklepanja zveze dveh ljudi, borili so se za neko pristnej{o vez med dvema, ki je osnovana na svobodnem ob~utju in ~ustvu, ki se splete med dvema. Ali ni res, da naj bi bila ve~ina dana{njih zakonov posledica svobodne, ljubezenske odlo~itve in pri tem naj ne bi {lo za eksplicitno kup~ijo, ampak za prostovoljni dar? In za kak{en dar naj bi {lo; kaj si Manca in Peter podarjata (~e sploh kaj)? Kaj je na delu med njima? ^e ste `e ljubili in se spomnite lastnega primera zaljubljenosti/ ljubezni, kaj vam najprej pride na misel, kaj je bilo tisto, kar vas je spravilo v vez z ljubljenim/ljubljeno in ste nekaj ~asa vzdr`evali to zvezo? Ali ni bila to najprej telesna privla~nost? Ta oseba vas je nekako nagonsko privla~ila in z njo ste si za`eleli telesne zdru`itve in izmenjave. Šele kasneje pa ste morda odkrili, da vam kot oseba niti ne ustreza. Po drugi strani pa bi nekateri ljudje na to odgovorili, da je bil to ~ar, o~arljivost njegovega/njenega duhovnega bitja. Takrat se vam je v tistih prvih trenutkih zdelo, da v zaljubljenosti ne gre toliko za izmenjavo konkretnih objektov, darov kot to, da je dar drugi ~lovek oz. da je za vas predstavljal to, ~esar vi niste imeli ali pa ste imeli in vam je bilo tako v{e~, da ste to hoteli poudariti. Skratka v njej/njem ste videli {anso zapolnitve lastne omejenosti. Hkrati pa je ljubezen {e ve~, ljubezen je razkrivanje sebe, u~enje o sebi in postavljanje meje med mano in drugim. “Zakaj je Justine uzrla ravno mene in mi naklonila svojo milost? Kaj sem ji mogel dati, ~esar sama ne bi mogla dobiti drugje? Mar jo mika moje papirnato besedi~enje in neizku{eni na~in, kako stre`em ljubezni? Njo, ki so ji na voljo vsi petelini Aleksandrije? Š~it! To je zelo te`ko razumeti, ~eprav ima vso veljavnost suhoparnega dejstva.”19 . Takrat gre za izmenjavo dveh med seboj razli~nih ali podobnih in privla~nih ljudi, ki se drug drugemu podarita in takoreko~ pou`ijeta. Na prvi pogled se zdi, da je bil plamen telesnega in osebnostnega iz`arevanja tisti, ki vas je pritegnil. Toda ~e pogledamo dolgoletne zakonce, vsega tega ne vidimo ve~, njihova zveza kot da temelji le zavoljo skupnega gospodinjstva, bolj{ega in la`jega `ivljenja ter ohranjanja ~love{kega rodu. “In vrhu tega (poslu{aj) se po mojem mnenju zaveda le malo ljudi, da spolno ob~evanje ni telesno dejanje, temve~ du{evno. Okorno parjenje ~love{kih bitij je ~isto biolo{ka parafraza te resnice – neka primitivna metoda, kako se duh seznani z duhom, kako se drug drugemu zave`eta. Ampak ve~ina ljudi se ustavi ob telesni podobi, ne zavedajo~ se poeti~nega odnosa, ki nam ga tako nerodno posku{a posredovati.20 A kaj se vseeno dokaj hitro poka`e po prvem snidenju? Da se vez, torej na za~etku predvsem duhovna vez, sestoji iz ekonomije subjekta. Primer z Alkibijadom in Sokratom, ki ga je navedel Lacan, je `e dodobra znan in tudi dobra primera za vrsto daru v ljubezni: Lepi 240 ÈLANKI Ljubezen Alkibijad, ki je zaljubljen v Sokrata zavoljo njegove modrosti, misli, da se bo Sokrat zaljubil vanj zaradi njegove lepote – da bosta takoreko~ zamenjala oz. dopolnila lasten manko. Toda grdi Sokrat ga zavrne, ~e{, da ~e kaj ve, potem ve, da ni~ ne ve. ^e se na primeru Sokrata in Alkibijada izka`e, da dar v ljubezni ni mogo~, ker Sokrat ve, da ni~ ne ve oz. da ni~esar nima, kar bi lahko dal, se v odnosu med mo{kim in `ensko ravno tako izka`e, da gre v ljubezni za problem subjekta in s tem za ekonomijo med spoloma. Na podlagi zgodovinskih odnosov lahko vidimo, da je sklenitev zveze med mo{kim in `ensko vedno spadala v obmo~je ekonomike oz. je bila zveza dojeta tako, da naj bi bila `enska tista, ki prostovoljno daje in v zameno ni~esar ne pri~akuje. Zato se odnos med mo{kim in `ensko vedno ka`e kot obveza in njena vez mo~ (zlobne in zlo~inske) osebnosti/subjekta. Na{a osebnost je zlo~inski duh gospodarja in vsak odnos med mo{kim in `ensko ali mo{kim in mo{kim je borba, boj na `ivljenje in smrt, boj dveh gospodarjev, od katerih se bo moral eden podrediti, pri ~emer pa `enska vseeno druga~e odreagira na ljubezen, kakor je tudi njen pogled nanjo druga~en. 3.3 Ljubezen, subjekt, ~as, dar in smrt Kaj mo{ki da? Za~eli bomo s Staro Gr~ijo, ker tukaj korenini odnos mo{kega in `enska, ki je vezan na pojem subjekta. V anti~ni Gr~iji se je mo{ki vezal na `ensko z namenom ustvarjanja skupnega gospodinjstva (~imve~jega bogastva in posestva), ohranjanja ~love{kega rodu (imeti ~imbolj{e potomce) in pridobivanja dru`benega ugleda, vendar vse to z namenom pove~anja njegovega lastnega/lastni{kega mo{kega bitja in obratno, pove~anje njegovega lastnega in lastni{-kega bitja je bilo vezano na dru`beno sfero. Vendar pa so imeli Grki raje de~ke kot `enske. Zgodovinarji to povezujejo z nara{~ajo~o ekskluzivnostjo mo{ke kulture in poudarek na dokazovanju mo{kega v vojni: “... utele{enje lepote so bolj povezovali z mo{kim kot z `enskim telesom, ljubezen med mo{kim pa jim je predstavljala romanti~ni ideal.”21 Tako naj bi strah pred `ensko seksualnostjo koreninila v segregaciji in ostrem razlikovanju med spoloma. Hkrati pa opa`amo, da se ravno na primeru njihovega homoseksualnega odnosa izri{e glavni problem lastnega – mojega – subjekta. Najve~ji problem Starih Grkov je bil, kakor sem `e rekla, “prava, resni~na” ljubezen dveh enakopravnih subjektov. Ker Grki nikakor niso mogli sprejeti dejstva, da bi se lahko ljubili z enakopravnim in svobodnim mo{kim, so lahko ljubili le de~ka, ne pa tudi odraslega mo{kega, kajti v slednjem primeru je moral eden postati to, kar naj ne bi bil – po`en{~en mo{ki in s tem ne-subjekt, skratka odpovedati bi se moral samemu sebi. ^e naj mo{ki postane subjekt, to postane tako, da vlada sebi in drugim, se ne razdaja, ne daje, ampak kopi~i, zbira, se{teva. Ker gre v boju med dvema mo{kima za boj tistega, kar je ÈLANKI 241 21 Sappho: Poems and Fragments: Bloodaxe Books, Newcastle upon Tyne 1992, str. 12. Katarina Majerhold 22 Helen Cixous: Sorties, In and Out v knjigi The Logic of the Gift, Routledge 1997, str. 151. lastno in pristno in to pomeni boj na smrt, se mo{ki obrne k `enski, ob kateri lahko ostane, kar je in {e pridobi, profitira na svoji veljavnosti. Za Grke je `enska vedno predstavljala tisto ne-lastno, ne-pristno, ne-pravilno, kar ne poseduje svojega lastnega bitja in oblike kot narava. In ~etudi bi primerjali mo{kega in `ensko v okviru narave, bi mo{ki predstavljal denimo strelo ali izbruh vulkana, `enska pa razlivajo~o se magmo ali ribnik, {lo bi za odnos med neko kulmi-nirano silo in mehko, razlivajo~o se “snov”. Lastno bitje ima tako samo mo{ki in dru`ba kot taka. Grki so okoli polisa vedno postavili zid, okoli templjev pa stebre, da so s tem nakazali mejo (neprepustnost) med ~lovekom in naravo. Boj med ~lovekom in naravo je boj na `ivljenje in smrt. In problem ljubezni-smrti med mo{kim in `ensko se poka`e ravno v tej liniji. Ker je dar, smrt za subjekt, mora mo{ki, ki ho~e ljubiti `ensko, le-to vedno ubiti, se pravi, da jo lahko ljubi le na neki imaginarni ravni oz. mora nad `ensko vedno dokazati mo~ in oblast, nikoli pa z njo ne more vzpostaviti pristnega odnosa. Kajti v tem primeru bi moral dati to, ~esar ne more – dati sebe, to, kar je z lastnim trudom zgradil in narava nima. In v tem se ~lovek razlikuje od narave, da ima obliko in mejo. “Dobra `enska je zato tista, ki se mu dovolj dolgo upira tako, da lahko nad njo za~uti svojo oblast in svojo `eljo po njej in se mu hkrati ne upira preve~ dolgo ter tako omogo~i radost u`itka brez prevelikih preprek, omogo~a vrnitev k samemu sebi, pri ~emer je postal {e ve~ji.”22 . Mo{ki ho~e ne glede na to, na katerem nivoju iz–menjava (na nivoju dru`be, politike, `elje ali ljubezni), pridobiti {e ve~ mo{kosti, {e ve~ sebe: dodatno vrednost avtoritete, mo~i, denarja ali u`itka. Mo{ki dobi~ek je vedno povezan z uspehom, ki ga okvirja specifi~no ~love{ka in dru`bena dimenzija. Mo{ki izra`ajo strah pred separacijo, razlastitvijo in izgubo lastnih atributov (morda se ravno zato mo{ki tudi no~e vezati, no~e biti lastninsko posedovan, ~eprav sam poseduje). Za to so polja, kot so poklic ali mo{ka prijateljstva, polja, kamor `enska noga ne bo mogla nikoli stopiti. Odnos z `ensko se tako ka`e skozi problem ne-mojega in konstitucijo subjektivitete, ki sebe do`ivlja le skozi ustvarjanje zakonov, svojo mo~ in produktivno gospodarjenje. Mo{kega bi lahko z gr{kimi tragi{kimi pojmi opredelili kot tisto apolini~no in `ensko kot dionizi~no, ~eprav je tudi v Stari Gr~iji obstajal dru`beni trenutek, ko so si mo{ki in `enske, vladani in vladarji, zamenjali obla~ila in na ta na~in ritualno zamenjali svoje sicer{nje vsakdanje in spolne vloge. A to se je dogajalo predvsem, ko je de~ek stopil v svet odraslih mo{kih ali pa se je poro~il. Takrat so de~ka, {e preden je stopil v svet odraslih, preoblekli v `enska obla~ila, sam pa je prvi~ in zadnji~ okusil/opona{al `ensko v njenem bivanju. “Te zamenjave ponavadi pojasnjujejo z ritualno logiko, ki zahteva, da mora vsak spol {e zadnji~ tako reko~ igrati vlogo drugega, preden prevzame enozna~no mo{ko oziroma `ensko identiteto, kot zahteva kulturna ideologija.” Hkrati pa “so ti rituali veliko bolje, pa tudi v ve~jem {tevilu izpri~ani za mo{ke kot za `enske, nenazadnje zato, ker ima njihovo izvajanje, name- 242 ÈLANKI Ljubezen njeno izoblikovanju mo{kega za `ivljenje v dr`avni skupnosti, za kulturo v splo{nem ve~ji pomen.”23 Borba mo{ki–`enska je pravzprav njuna spolna razlika! “Zakaj je ta komedija, katere zadnje dejanje je flirtanje gospodarja s smrtjo, tako nasmejala Batailleja, ko se je zabaval s tem, da je Hegla potisnil do meje brezna, ki se ga civiliziran mo{ki tako izogiba, da bi padel vanj? Tako brezno ima pomen tako smrti kot `enskega spola.”24 @e pri Heglu vidimo, da se v osnovi borbe za dosego polo`aja gospodarja (borbe, v katerem se dva borita na `ivljenje in smrt) pravzaprav zrcali osnovna borba med mo{kim in `ensko, v kateri `enska seveda “umre”. A ta borba in odnos mo{ki–`enska ne zrcali ni~ drugega kot njuno spolno razliko, razliko v genitalijah. Mo{ki se mora v odnosu z `ensko vedno povrniti k sebi, k svojemu fali~nemu centru, ki `enski manjka. Mo{ki se(be) “zbira/kopi~i” v falusu. Zato tudi ni ~udno, da so bili Grki tako obsedeni z ekonomiziranjem u`itka in so ga povezovali z zdravjem. Za Grke je bil seks z `ensko povezan z `ivljenjsko dragoceno snovjo, iz katere je nastalo novo `ivljenje in za katero so verjeli, da je ne smejo prepogosto tro{iti ali pa bodo resno ogrozili svoje zdravje. Zato so skrbno na~rtovali, kdaj, zakaj in kako bodo imeli spolni odnos z `ensko. Tako so denimo preu~evali vpliv klime, letnega obdobja, temperature, dela dneva in godnost `enske na mo{ki falus in na spolnost. Freud je tako rekel, da je `enski defekt njena anatomska pomanjkljivost – to, da nima falusa. Ker `enska nima izvora oz. centra u`itka, iz tega izpeljuje njeno podrejeno funkcijo in vlogo v dru`bi. Mo{kega ravno falus in fali~ni u`itek zaokro`uje v sebi, da je vezan zgolj nase in na svojo posestni{ko “bitje”. @enska pa je vezana na mo{kega ravno skozi njegov organ u`itka, hkrati pa ravno s tem dejanjem njen u`itek prehaja od mo{kega v na-vezavo na Drugega (na Naravo ali Boga). Šele v tem trenutku postane `enska ne-vsa. Lacan, nadaljevalec Freuda izpeljuje izris mo{kega in `enske prav na podlagi fali~ne funkcije. Mo{ki je ves, cel skozi fali~no funkcijo, edino mejo te funkcije pa dose`e skozi funkcijo o~eta. @enske pa se ne da zapisati od trenutka, ko je ne-vsa zato, ker ima razmerje z Drugim, vkolikor je ta zapre~en – `enska ima razmerje z ne~im od Drugega. @enska ima razmerje z vsem, kar se artikulira od ozna~evalca (fali~ne funkcije), po drugi strani pa ta fali~na funkcija nima ozna~enca. @enska naj bi v mo{kem ljubila ve~ kot zgolj mo{kega in njen u`itek naj bi sestavljal ve~ kot zgolj u`itek, ki ji ga lahko ponudi mo{ki. Zato ni ~udno, ~e so `ensko `e od nekdaj povezovali s kozmi~no, univerzalno ljubeznijo, ki se vsa preda mo{kemu, ~eprav ravno ta ozna~itev nakazuje, da ji gre pri tem pravzaprav za ve~ kot mo{kega, za nekaj “univerzalnega, kozmi~nega”. Lacan pravi, da naj bi imela `enska zaradi svoje “narave” bli`ji in ve~ji stik z Bogom. Zato re~ejo, da je mo{ki za `ensko celo `ivljenje, medtem ko je `enska za mo{kega le ena izmed epizod v njegovem `ivljenju, le ena izmed potro{nih objektov na polici, ki ga lahko vedno zamenjajo, pa {e ne bodo pri{li do tiste, 23 Zbornik @enska v gr{ki drami, Krt, Ljubljana 1987, str. 5. 24 Helen Cixous: Sorties, In and Out v knjigi The Logic of the Gift, Routledge 1997, str. 151. ÈLANKI 243 Katarina Majerhold ki si jo `elijo, saj mo{ki niso sposobni ~utiti drugega, ga sprejeti vase in ga nato spustiti iz sebe, ampak je njihov proces ravno obraten. Mo{ki, ki je vezan na trenutek fali~nega u`itka, je s tem vezan nase in na svoje rezerve, medtem ko se `enska lahko v spolnosti prepusti u`ivanju, ki prehaja mo{ki trenutni u`itek in se nadgrajuje naprej v ne~em drugem. V spolnem u`itku, ki ga `enska do`ivi z mo{kim, se izrisuje dosti ve~ kot zgolj tisti, neposredni mo{ki. Zveza med mo{kim in `ensko je v u`ivanju nesorazmerna. Odnos med mo{kim in `ensko, v katerem bi vladala harmonija in sorazmernost na ravni u`itka, tako propade. Enako velja tudi kar se ti~e ljubezni. Tudi tu bomo videli, da je njun odnos skrajno nesorazmeren in celo ne-smiseln. V prej{njem eseju sem nekje zapisala, da je res ~udno, zakaj mo{ki pri `enski poudarja njeno lepoto in trivialnost, ko je to ravno tisto, kar odganja njegovo ljubezen do `enske in da to po drugi strani namiguje pravzaprav na njegovo ljubezensko nagnjenje do mo{kih. Mo{ki lahko ljubi le drugega mo{kega (glede na poudarek, ki ga daje pameti, saj mu lahko v njej parira le drugi mo{ki). To, da mo{ki ne more ljubiti `enske oz. ji ne dati tistega, kar si ona `eli, ne izvira le iz njegove fali~nosti, ampak tudi iz njegove te`nje, kaj on ljubi. In to pojmovanje izvira {e iz Platonovih in Aristotelovih ~asov. Lacan izpeljuje, da naj bi aristotelovska ideja Dobrega kot prese`ek delitve sveta na materijo in formo, na pasivno in aktivno v osnovi predstavljala mo{ko `eljo po preseganju nedvoumne spolne razlike med mo{kim in `ensko. Zato med mo{kimi, ki te`ijo po spoznanju najvi{jega Dobrega, vlada vez philia. Kaj to pomeni? Mo{kim je predvsem do spoznanja Dobrega, do katerega prihajajo s svojo du{o, kajti samo ona je tista, ki ga lahko spozna. Du{a kot taka pa ni vezana na spol, ampak ga presega (tako kot Dobro presega mnogoterost pojavnega sveta). Du{a, ki ljubi du{o, katere pogled je usmerjen na Dobro, je zato homo-seksualna. Mo{ki, ki spoznavajo s svojo du{o, se med seboj ljubijo, toda ne na osnovi spola, ampak na osnovi pameti in zato tudi ni pomembna telesna ljubezen, ampak philia, prijateljstvo, ki ga tako Platon kot Aristotel omenjata kot najvi{jo obliko ljubezni. In zato tudi mo{ki tako neko~ kot danes ne morejo enako ljubiti prijatelje kot `en(sk)e. Tisto, kar mo{ki pravzaprav i{~e, niso ~ustva, ni predajanje telesnim u`itkom, ni razdajanje svojega semena, ampak ravno usmerjanje svoje energije in mo~i na to~ko, v kateri se vse zbira, na to~ko, ki presega mnogoterost pojavnega sveta in spolno razliko. Telo in telesnost pa ravno namiguje na odnos z oz. vezanost na `ensko in potopitev v mnogotero pojavnost. Lep opis razlike med modroslovno ljubeznijo du{e do sorodne du{e, ki nakazuje homoseksualnega mo{kega, in zemeljska, telesna ~ustva, ki nakazujejo heteroseksualnega mo{kega, vidimo tudi v Hessejevi knjigi Narcis in Zlatoust. “Gotovo,” je nadaljeval Narcis. “Narave tvoje vrste, mo~nih in ne`nih ~ustev, gore~ne`i in sanja~i, pesniki in ljudje, ki ljubijo, skoraj vedno preka{ajo nas druge, ljudi duha. Va{ izvor je materinski. Vi `ivite polno, vam je dodeljena mo~ ljubezni in do`iv- 244 ÈLANKI Ljubezen ljanja. Mi, duhovni ljudje ne `ivimo povsem, mi `ivimo v su{i, ~eprav se zdi, kot da vas druge pogosto vodimo in vam vladamo. Vam pripada popolnost `ivljenja, va{ je sok sade`ev, va{ je vrt ljubezni, va{a je prelepa pokrajina umetnosti. Vi ste v nevarnosti, da se boste utopili v svetu ~ustev, mi pa smo v nevarnosti, da se zadu{imo v brezzra~nem prostoru. Ti si umetnik, jaz mislec. Ti spi{ na prsih matere, jaz stra`im v pu{~avi. Meni sveti sonce, tebi svetijo mesec in zvezde, ti sanja{ o dekletih, jaz o de~kih.”25 Helen Cixous v svojem ~lanku sicer pravi, da so obstajali tudi pesniki, ki so se uprli tradiciji, osnovnim dru`benim pravilom in so bili sposobni ljubiti ljubezen, ljubiti druge, in si jih `eleti. Torej govori o mo{kih, ki so bili sposobni razmi{ljati o `enski, ki bi se uprla destruk-ciji in nadaljevala samo sebe kot enakovreden, zatorej dru`beno nemogo~ subjekt. ^etudi so njeno realno, divjo in strastno pojavnost za kratek trenutek omogo~ili, pa je morala `enska kasneje to vedno pla~ati s svojo “smrtjo”. Glede na vse dosedaj povedano je tudi jasno, zakaj so modernistke v svoji pretenziji po druga~ni ljubezni z mo{kim zgre{ile svoj cilj, kakor sem `e predhodno napisala. ^e se koncentriramo na svoboden (mo{ki) subjekt in mislimo, da bomo s tem, ko bomo tudi `enske imele enakovreden status subjekta, dosegle ljubezen in u`ivanje med mo{kim in `ensko, smo v hudi zmoti, kajti kakor smo videli, je subjekt v osnovi mo{ki: samo-zadosten, fali~en in homoseksualen. Pravzaprav bi lahko rekli, da je mo{ka nezmo`nost ljubezni prav njegova anatomska pomanjkljivost: mo{ki je omejen nase zaradi svojega organa. In ravno zato mora tudi `enska vztrajati na svoji poziciji, se boriti, da je tak{na, kakr{na je, mo~na in samosvoja ter zaradi ~esar jo povezujejo z zmo`nostjo “ljubiti” drugega. Kaj `enska da? V ~em se `enska torej razlikuje od mo{kega in kaj v ljubezni daje tako stra{nega in nedopustnega v mo{kih o~eh? Kako se giblje na podlagi njene avtenti~ne biti? Kako se `enska ukvarja s prihranki, rezervami, u`itkom, `ivljenjem in smrtjo? Tudi `enska da z namenom neke povrnitve, tudi `enska si da u`itek, sre~o, pove~ano vrednost in pove~ano podobo, vendar pa `enska lahko da, ne da bi ~utila izgubo ali nujnost povratka stro{ka, kajti v njej je ~ista `ivljenjskost. Rekli smo, da lahko `enska v ljubezni prese`e zgolj omejenost nase in gre tja, kjer je drugi, ga zaobjame, spusti vase – se raz{iri in obogati. @enska preprosto potuje, ni vezana na en center u`itka kot mo{ki, `enska ne kreira monarhije in hierarhije svojega telesa ali svoje `elje. @enska lahko da, lahko pa tudi vzame. @enska lahko rodi, lahko pa tudi umori. @enska je v primerjavi z mo{kim eksplozija, difuzija, ki u`iva v tem, da prehaja in nima meja, da se izgublja izven sebe. Njena t.i. smrt ni ovira, saj se lahko ponovno rodi iz pepela. Obstaja zveza med njeno libidinalno ekonomijo in njenim na~inom samo-konstituiranja, ki se brez ob`alovanja razdre in ponovno sestavi, ~eprav ves ~as je in ima meje. 25 Herman Hesse: Narcis in Zlatoust, Zalo`ba Obzorja Maribor 1979, str. 47. ÈLANKI 245 Katarina Majerhold 2F6r aS gamp pe hn ot s: , P Bo oe molsd aa xned In ~eprav feministke menijo, da naj bi za `ensko smrt pravzaprav Books, Newcastle upon predstavljala nose~nost kot odtegnitev od njenega bistva in kot Tyne 1992, str. 16. posvetitev njenega nadaljnjega `ivljenja otroku in slu`bi falocentri~ni kapitalisti~ni mo{ki dru`bi, se feministke motijo, saj se rojstvo novega `ivega bitja nikakor ne bije s tisto, ki mu ga daje, ampak jo nasprotno obogati tako kot jo obogati njena ljubezen do mo{kega. Tu gre zopet kot v ljubezni z mo{kim ali pa {e bolj za pripoznanje `enskega na~ina dajanja, ljubezni in smrti. Kak{en je ta na~in? Kakor smo lahko opazili `enska zaradi razli~ne samo-konstitucije ni zaprta v paradoks daru, ki jemlje. @enska je `elja, ki daje – `enska je pripravljena tvegati in iti preko bodic in zidov mo{kega narcizma zato, da bi se dotaknila drugega in zato se giblje v odprtem-zaprtem prehodnem prostoru. @enska daje, zato da/ker `ivi, misli, se spreminja. @enska ne vstopa tam, kjer zgodovina {e vedno deluje kot zgodba smrti: kot posteljna zgodba ljubezni-vojne med mo{kim in `ensko, ki trdi, da predstavlja izmenjavo, v resnici pa gre za zgodbo podedovanih vzorcev, ostankov sovra{tva in podtalnega podpiranja Falusa. @enska ne meri, ko daje, hkrati pa ne daje napa~nih ali zavajajo~ih namigov, pa tudi ne daje tistega, kar nima. Kjerkoli ljubi, je prekora~en star ekonomski sistem, kljub temu pa ne bomo prikraj{ani zase. In {e nekaj je zna~ilno za `ensko: njena zmo`nost za zamenjavo vlog. @enska ni nikoli tako determinirana s pozicijo oblasti kakor mo{ki. ”Sapho kli~e Afrodito kot svojo sumachos, kot svojo zaveznico v bitki in prosi, da se njeno srce ne bi podredilo ali bilo osvojeno. V {esti kitici {e posebej vidimo letanje, dvorjenje in podarjanje darov kot elemente formaliziranih mo{kih odnosov. Vendar pa v Saphovih pesmih ta izmenjava ni stati~na; vloge se bodo zamenjale, ljubljena bo kmalu ljube~a in obratno. Ljubezen med `enskami ni stvar dominacije in podrejanja – njuna `elja je obojestranska in enakovredna.”26 A ~e ne ostanemo zgolj pri tak{nih izvajanjih in gremo v raz-mi{ljanjih o ljubezni {e dlje, lahko re~emo: mo{ki in `enska sta druga~na, toda kako sta {e druga~na razen v navedenem primeru? Francosko judovski filozof Emmanuel Levinas govori o `enski in `enskosti kot bistveno drugemu. Za razliko od mo{kega se njena specifi~nost bivanja ka`e, fenomenolo{ko re~eno, v sebe-skrivanju ali druga~e povedano kot srame`ljivost. S srame`ljivostjo, ki je tako druga~na od mo{ke odprtosti in prodornosti, se `enska ve~no odteguje/zatemnjuje mo{kemu, a ne zato, da bi na ta na~in izpri-~evala svojo mo~ ali odpor nasproti mo{kemu, ampak zato, ker je njeno bivanje preprosto (tako) druga~no in {ele zato vznikajo~o ljubezen. Drugi vidik te radikalne drugosti `enske v odnosu do mo{kega pravi, da naj bi ljubezen v svoji izvirnosti predstavljala odnos, skozi katerega se izrisuje drugost kot drugost. O ljubezni lahko govorimo ravno zato, ker med dvema obstaja lo~nica. “Spolna razlika ni dvojnost dveh komplementarnih ~lenov, kajti dva komplementarna ~lena predstavljata vnaprej obstoje~o celoto. ^e namre~ re~emo, da spolna dvojnost predpostavlja celoto, vnaprej postav- 246 ÈLANKI Ljubezen ljamo ljubezen za zlitje (fusion). Patos ljubezni se sestoji ravno v nepresegljivi dvojnosti bitij. Ljubezen je odnos, ki se odteguje za vekomaj. Odnos ipso facto ne nevtralizira drugosti, ampak jo ohranja. Patos naslade je v dejstvu, da obstajata dva.”27 . @enska je to resni~no drugo, ki se mo{kemu ne postavlja nasproti s svojo svobodo, ki bi omejevala njegovo svobodo ali karkoli podobnega, ampak tista, ki se ravno zaradi svoje srame`ljivosti ovija v skrivnostno. Ravno ta njihova druga~nost kot nepresegljiva meja, ki je ne `enske ne mo{ki ne morejo odpraviti, je vodila v neuspeh komunikacije dveh enakovredno svobodnih subjektov. Ljubezensko razmerje, ki je usmerjeno na posedovanje in spoznanje drugega, nujno zgre{i komunikacijo z njim. Drugi se izrisuje kot drugi ravno zato, ker ga ne moremo spoznati, dojeti ali posedovati, kajti ~e bi bilo to mo`no, potem ravno ne bi bil ve~ drugi. Drugi je tisti, ki je ovit v sivo ten~ico skrivnosti in ki se nam skozi njo le nakazuje. Drugi je stalno priha-jajo~a prihodnost in mo`nost – ~as. Tako vidimo, da se problem ljubezenskega odnosa med mo{kim in `ensko ne ka`e le v problematiki subjekta, ki ne more nikoli dati in zato tudi ne ljubiti, in tudi ne v problematiki posedovanja in premo~i mo{kega nad `ensko, gospodarja nad hlapcem, ampak je ljubezen ravno ta bole~ina odsotnosti drugega in ostajanje v lastni samoti. “Le ~e priznamo, kako se eros razlikuje od posedovanja in mo~i, lahko priznamo komunikacijo v erosu. Eros ni niti boj niti zlitje niti spoznanje. Priznati moramo njegov izjemen polo`aj med (mo`nimi) odnosi. Eros je odnos z drugostjo, s skrivnostjo, se pravi s prihodnostjo, s tem, kar v svetu, kjer je vse `e tu, ni nikoli tu: eros je odnos s tem, kar lahko ni tu, ko je tu vse. Ne z bitjem (un etre), ki ni tu, ampak s samo razse`-nostjo drugosti. Tu, kjer so vse mo`nosti nemogo~e, tu, kjer nimamo ve~ mo~i, je subjekt (sujet) {e vedno podrejen (sujet) erosu. Ljubezen ni mo`nost: ljubezen ni odvisna od na{e pobude, brez razloga je, osvoji nas in nas ranjuje – in vendar jaz (je) v njej pre`ivi.”28 Pre`ivi pa ravno zato, ker ostaja zaprt v lastnih mejah in sprejme samoto kot lastni konstitutivni element. Samo dva, ki se zavedata svojih druga~nih oson~ij, se lahko povezujeta, lahko vidita `eljo, vzrok, pa tudi smisel povezovanja, kajti druga~e ne bi mogli govoriti o ljubezni, o dveh, ampak o simbiozi, o enem. “Odnos z drugim je odsotnost drugega: ... odsotnost v obzorju prihodnosti: odsotnost, ki je ~as”.29 Rekli smo, da je drugi stalna prihajajo~a prihodnost in mo`nost. Izka`e se lahko kot dar, hkrati pa tudi kot napovedujo~a se smrt; kot nekdo, ki se vedno znova najavlja in hkrati odteguje, pojavlja in izginja. Ljubezen je kot telesna zadeva, ki je od tega sveta, ~as. Telesa in ljubezen vedno znova naseljuje in prazni ~as, zato ljubezen dojemamo kot bole~ino in kot sre~o, kot samoto in kot dva. “Ljubezen je bole~ina zato, ker je pomanjkanje in `elja po posedovanju tistega, kar si `elimo in ~esar nimamo, obenem pa je sre~a, ker je posedovanje, ~eprav zgolj trenutno in vedno negotovo.”30 Zaradi trenutka sre~e, ki jo drug ob drugemu ~utijo 27 Emmanuel Levinas: Etika in neskon~no – ~as in drugi, Tretji dan, Ljubljana 1998, str. 128. 28 Ibid., str. 130. 29 Ibid., str. 131. ÈLANKI 247 Katarina Majerhold zaljubljenci, in hkrati zavedanja njene minljivosti, bi si `eleli, da je ljubezen ve~na. A v tistem trenutku so zaljubljenci resni~no zaslepljeni, kajti takrat ne ob~utijo pravega ob~utka samote, ki jih bo pre`el takoj za tem. Pa tudi dr`i, da se nam zaljubljenost na za~etku zares zdi kot ve~nost, kot da bi se trenutek raztegnil v stoletja in tiso~letja, svet, ~as in zaljubljenca pa so zbrani v enem. Vendar kljub vsemu ne traja dolgo, da se ~as, svet in zaljubljenca zopet razdru`ijo in skozi ~as do`ivimo to radikalno razli~nost in odsotnost drugega. ^as je tisti, ki nam odpira o~i za radikalnost drugega in za smrt, hkrati pa Paz pravi, da gre v ljubezni za “pomiritev s celoto, ki je svet. Tudi s tremi ~asi. Ljubezen ni ve~nost, prav tako ni ~as iz koledarjev in ur, teko~i ~as. ^as ljubezni ni ne velik, ne majhen, je hipna zaznava vseh ~asov. Ne osvobodi nas smrti, vendar nam omogo~i videti njen obraz. Ta hip je nasprotje in dodatek oceanskemu ob~utku. Ne gre za povratek v izvirne vode, ampak za osvajanje nekega stanja, ki nas spravi z izgonom iz raja.”31 In ravno zato, ker ljubezen nima “cilja” oz. ker “cilj” ni neka transcendentna ideja in nek permanentni povratek v izvirno stanje (lastno), ampak je stvar narave tukaj{njega sveta, ki ga vodi ~as, se zaljubljenost in ljubezen spreminja v drugo ~ustvo ali pa umre in prav zato ljubezen vodi samota in ne simbioza. In zato morata tudi zaljubljenca znati odtegniti pogled drug z drugega ali pa umreta. Zaljubljenca morata znati v svoj objem spustiti drug drugega, hkrati pa se morata znati iz njega tudi izmuzniti in vanj sprejeti svet. V na{i ljubezni smo zato nenehno soo~eni s smrtjo kot `e od nekdaj napovedano odtegnitvijo in odsotnostjo drugega. “Kaj vidi par v prostoru enega migljaja? Identiteto pojavljanja in izginjanja, resni~nost telesa in netelesa, vizijo prezence, ki se razpr{i v svetlost: ~isto `ivljenjskost, utrip ~asa.”32 Lahko bi rekli: “^as nas odna{a (~e si drzno predstavljamo, da v globinah svojega jaza oblikujemo lastno prihodnost) – ~as nas podi dalje pod pritiskom ~ustev v na{i notranjosti, ki se jih najmanj zavedamo.”33 Tako smo mi, na{e `ivljenje in na{a ljubezen spravljeni s ~asom – lastno minljivostjo in ne-popolnostjo. ^e Derrida pravi, da je edino, kar je dati, ~as, jaz pravim, da je ~as zato dar, ker med seboj prepleta ljubezen in samoto, ljubezen in smrt: dar-~as daje ljubezen in samoto in ju navezuje drug na drugega ali pa bi lahko rekli, da je dar-~as tisto, kar daje in vzame tisto lastno. LITERATURA: ADORNO, THEODOR in HORKHEIMER, MAX (1975): Dijalektika prosvjetiteljstva, Svjetlost – Veselin Masle{a, Sarajevo. CIXOUS, HELEN (1997): “Sorties, In and Out” v: The Logic of the Gift, Routledge. DERRIDA, JACQUES (1996): Dati as, Krt, Ljubljana. DE SADE, MARKIZ(1987): Juliette in Justine, DZS, Ljubljana. 248 ÈLANKI 30 Octavio Paz: Dvojni Plamen, Nova Revija 174/ 175, Ljubljana okt., nov. 1996, str. 130. 31 Ibid., 132. 32 Ibid. 33 Lawrence Durrel: Aleksandrijski kvartet I., CZ, Ljubljana 1963, str. 231. Ljubezen DE SADE, MARKIZ (1988): “Francozi, {e malo se potrudite pa boste postali republikanci”, Rapol {t. 4, Ljubljana. DURREL, L AWRENCE (1963): Aleksandrijski kvartet, CZ, Ljubljana. FOUCAULT, MICHEL (1987): Oblast–vednost–subjekt, Krt, Ljubljana. FOUCAULT, MICHEL (1990): The History of Sexuality 1, 2, 3, Penguin Books, London. HEIDEGGER, MARTIN (1995): Uvod v metafiziko, Slovenska matica, Ljubljana; LACAN, JACQUES (1987): Še, Analecta, Ljubljana. LEVINAS, EMMANUEL (1998): Etika in neskon~no – ~as in drugi, Tretji dan, Ljubljana. MAJERHOLD, KATARINA (1996): “Moda in postmoda”, Ars Vivendi {t. 30, Ljubljana. MAJERHOLD, KATARINA (1996): “Ljubezen in samota”, Razgledi {t. 6, Ljubljana. MAUSS, MARCEL (1997): Esej o daru, Studia humanitatis, Ljubljana. PAZ, OCTAVIO (1996): Dvojni plamen, Nova revija 174–175, Ljubljana. PLATON (1960): Simpozij in Gorgias, Slovenska matica, Ljubljana. SAPPHO (1992): Poems & Fragments, Bloodaxe Books, Newcastle upon Tyne. VATTIMO, GIANNI (1997): Konec moderne, Labirinti, Ljubljana. ZIMMERMAN, SUSAN (1992): “Svoboden ~lovek in ljube~a `eni~ka”, Problemi, Ljubljana (1987): @enska v gr{ki drami, Krt, Ljubljana. ÈLANKI 249 Irena Štupar Nemogoèe bivajoèe - štirikrat UVOD V naslednjem prispevku bomo poskušali orisati sodobno politièno situacijo kot izgon realnosti dogodka, ki je tisto nemogoèe bivajoèe. Tej politièni nameri nasproti bomo potrdili dogodek preko njegovega izbruha v zgodovinski znanosti in njegove matematiène utemeljitve. Nato bomo nanj navezali èetverico izmikanj jeziku. Pokazali bomo, da sta dogodek in proces, ki mu sledi, vir sprememb dejanj in mnenj v doloèenih situacijah. NIÈLA, NIÈ Dogajanje: planet Bruka, prebivalstvo: Brukežani, podnebje: ugodno, rastje: divja konoplja, živalstvo: ripoti—udomaèeni, industrija: izdelava vrvi, najpopularnejši konjièek: zbiranje vrvic. Pridelek konoplje, katero predelujejo v vrvi, je na planetu Bruka vsako leto res obilen. Tako prebivalci planeta nimajo nikoli težav z merjenjem. Glede naroèila se tako k zidarju kot npr. h krojaèu odpravijo s klopkami vrvic, katere predstavljajo obsege okroglih hiš, ki naj jih zidar zgradi; podobno krojaèu razliène vrvice predstavljajo obsege in dolžine željenih oblek. Tijeu bi se najraje izognil vsakemu opravku z dolžinami, širinami, višinami, globinami, obsegi, ... V bistvu ga bolj kot sami pojmi moti njihova materialna stran. Že zdavnaj se je navelièal, da mu vrvice ÈLANKI 251 Irena Štupar silijo v nos v vsakem kotu lastnega stanovanja. V o~eh soplanetarcev bi Tijeu lahko veljal za ~udaka. Ker pa ne moti u`itka ostalih zbiralcev vrvic, ga tudi ti pustijo v njegovem mnenju na miru. Po drugi strani ga tudi razumejo: Tijeu je namre~ glavni konstruktor cestnega podjetja, katero se je v zadnjem ~asu specializiralo za izdelovanje vesoljskih avtocest. Naro~niki teh projektov so dolo~eni nostalgiki, kateri se no~ejo odpovedati trdnim tlem pod kolesi; kljub temu pa si od ~asa do ~asa za`elijo meditacije v ti{ini vesolja. Tijeu seveda z veseljem sprejme vsako novo naro~ilo. ^esar ne more trpeti, so zgolj gore nakopi~ene vrvi `e dogovorjenih projektov. Te grozijo, da bodo preplavile celotno stanovanje, kljub temu da vrvi `e uresni~enih projektov takoj odpelje do zbirali{~a starih vrvi. Še bolj bizaren opravek, ki ga zahteva njegov poklic, je enakomerna razporeditev mo~nih reflektorjev vzdol` vesoljske ceste. Reflektorji osvetljujejo rob cesti{~a in celotno vozno ploskev. Tega opravila so se tradicionalno lotevali z zvijanjem in zlaganjem vrvi. ^e so `eleli namestiti tri reflektorje, so vrv prepognili enkrat in namestili reflektorje na obe kraji{~i in na sredino. Za namestitev petih reflektorjev je bilo potrebno prepogniti vrv dvakrat. S tem so dobili {tiri enake dele vrvice; na za~etku ali na koncu vsakega dela je bilo mesto za reflektor. V splo{nem je veljala formula, da X reflektorjev zahteva razdelitev vrvice na (X – 1) enakih delov, katerih kraji{~a nakazujejo mesto reflektorja. Nekega dne Tijeu dokon~no presede skrajno neiznajdljiv na~in dela, na katerem {e vedno ~epi njegova panoga. Izbere si ravno prav dolgo vrvico kot merilo. Vsa svoja naro~ila bo poslej lahko takoj prevedel v obliko X – krat dol`ina merila. Veseli se `e poenostavitve dela, ki ga bo – kot vse ka`e – omogo~il novi izum. Odlo~i se takoj v detajlih preveriti njegovo u~inkovitost. Zamisli si miniaturni model avtoceste, katere dol`ina naj bo osemkratna dol`ina merila. Odmeri osem dol`in merila na projektni papir in vsaki~ ozna~i kraji{~e merila. Vsako kraji{~e ozna~i s {tevilko, za~enjajo~ z ena, dva, tri, ... Takole izgleda skica na projektnem papirju: 1——2——3——4——5——6——7——8——9 Izhajajo~ iz skice Tijeu ugotavlja, da je dol`ina modela devet. Na tej dol`ini si zamisli postavitev {tirih svetilk. Kako naj jih enakomerno razporedi? Enostavno tako, da devet deli s tri. Na ta na~in dobi tri enake dele, na kraji{~a katerih naj postavi {tiri svetilke. Aplikacija rezultata zahteva, da postavi svetilke na mesta: ena, tri, {est in devet. Nemudoma se izka`e, da svetilke niso enakomerno razporejene: medtem ko razdalje med drugo, tretjo in ~etrto svetilko merijo trikratno dol`ino merila, je razdalja med prvo in drugo samo dve dol`ini merila. Kje ti~i napaka? 252 ÈLANKI Nemogoèe bivajoèe - štirikrat Tijeu {e enkrat pozorno pogleda in mahoma mu je jasno. Na projektni papir je nanesel osem dol`in merila. Nato pa je izhajal iz {tevil~nih ozna~b in nameraval dol`ino devet, ki jo je aritmeti~no razdelil na tri enake dele, razdeliti tudi prakti~no, pri ~emer mu je en del zmanjkal. Temu se Tijeu ne ~udi, saj iz osmih dol`in merila ne more nastati dol`ina devet, kajti dol`ina mora biti vedno enaka {tevilu enot. “Dol`ini devet” v resnici ustreza dol`ina osmih enot. Iz tega Tijeu izpelje, da nesorazmerje med dol`ino, ki sledi iz {tevil~nih ozna~b, in dejansko dol`ino izhaja iz dejstva, da enki, s katero model za~ne, ne pripada noben razdelek. Tijeu ugotovi, da je odkril zapleteno {tevil~no zanko. Seveda mu tak{nega problema ne bo uspelo re{iti, ~e bo ostal zaprt v tej kupoli, kjer mu v vsakem delu stanovanja lezejo konci vrvi v nos. Na sprehod se odpravi skupaj z ripotom Lu`o, saj se je v ripotovi dru`bi prijetneje pogovarjati s samim seboj. Tieu na glas razmi{lja: do sedaj ni bilo te`av z enko. Pri {tetju naprimer se tako prvi predmet kot desetnajsti v nekem smislu nista razlikovala; vsak je {tel za enega, mno`ica petih elementov je imela po {tetju {e vedno pet elementov in ne {tiri. Pri merjenju pa enka nima razdelka, ker je na za~etku. Ka`e se mi trivialna re{itev: da bo enka enakovredna ostalim {tevilkam, dobi svoj razdelek pred {tevilko 1.Tako enka ne bo ve~ tista, ki ji nekaj manjka, ne bo pa tudi ve~ za~etek. Za~etek pa bo, kar enka ni, pa tudi nobena druga {tevilka ne; za~etek bo torej ni~la, kakor bom poimenoval to, ~emur nekaj manjka; pri merjenju npr. razdelek. Nato se Lu`a in Tijeu, zadovoljen z re{itvijo, do katere se je dokopal, odpravita domov. Naslednjega jutra mu, {e napol v snu, v glavo udari vpra{anje: Ta ni~la, ki sem jo tako po naklju~ju odkril, kak{en je na~rt njenega bivanja? Pri razre{evanju nesorazmerja med uporabo enke pri {tetju in uporabe enke pri merjenju sem odkril, da mora obstajati tak{na {tevilka, kakr{ne ostale {tevilke niso. Zdi se, da kar enka, dvojka, trojka, ... niso, je to, da niso “ni”, nasprotno nekaj so, nekaj imajo. Ker so te {tevilke take kot so, pa mora obstajati tudi ni~la. O.K. Ampak gledano z druge strani: ni~la ne more obstajati, ker je na~in bivanja {tevilk od enke do n edini mogo~i na~in; temu na~inu pa bivanje ni~le nasprotuje. SLABOST V REALNEM Kaj je realno? Realno je tisto bivajo~e, ki se ne vpi{e v situacijo. Kaj je slabost v realnem? To je slabost katerekoli znanosti v trenutku, ko ugotovi, da ne zmore vpisati v situacijo tistega bivajo~ega, ki praviloma spada v njeno situacijo. To povzro~i razcep: znanost, ki ji spodleti, da bi vpisala to bivajo~e, ki je del njene situacije, mora priznati poraz pred tistimi, ki razgla{ajo nebivajo~nost tega bivajo- ÈLANKI 253 Irena Štupar ~ega ali pa mora spremeniti svojo paradigmo, da bo lahko mislila to problemati~no bivajo~e. Spremeniti paradigmo pomeni spremeniti najbolj temeljne postavke, na katerih temelji metodologija dolo~ene znanosti, ~emur se vzpostavljena infrastruktura znanosti posku{a izogniti na vse mogo~e na~ine. Oglejmo si konkreten primer iz zgodovinske znanosti: zlo~in nad ~love{tvom, v na{em primeru nad @idi, katerega materialno udeja-njenje je Auschwitz, je pokazal na nemo~ zgodovinarjeve paradigme. Da bi zgodovinska znanost nacisti~ni Vernichtung razglasila za dokazan, mora obvladati povezanost vzrokov in u~inkov v celoti – kot strog prehod do finalnega vzroka (volja do uni~enja): od formalnega vzroka (nacisti~ne izjave in na~rti za poboj @idov) preko materialnega vzroka (dejanskost plinskih celic) in do u~inkujo~ega vzroka (poboji @idov s plinom) mora obstajati stroga povezanost s finalnim vzrokom (volja do uni~enja @idov). Po argumentaciji revizionistov brez tega ni mogo~e opredeliti pobojev s plinom kot u~inka volje do uni~enja, ampak kot posledica iniciative tega ali onega sadisti~nega funkcionarja. (Ranciere, J.: Nihilizem v politiki, str. 199.) Ranciere ugotavlja, da kljub kopi~enju prepri~ljivega dokaznega materiala od konca vojne do danes zgodovinski znanosti ni uspelo dokazati nacisti~nega Vernichtunga; rezultat, pri katerem je obti~ala, je razgla{ena nemogo~nost popolne povezanosti dejstev v en sam dogodek, torej materialne izkaze nacisti~ne dejavnosti (izjave, da je potrebno @ide uni~iti, na~rti plinskih celic, dejanski poboji s plinom) povezati z voljo do uni~enja @idov, ki si je za sredstva izbrala te dejavnosti (isto, str. 199). Dogodek uni~enja, ki je poimenovanje zbirke dejstev kot enotnost, zaradi neizpolnitve metodolo{ke zahteve, katera zahteva povezanost {tirih aristoteljanskih vzrokov, izpade. Kvalifikacijo kaznivega dejanja “zlo~in proti ~love{tvu”, torej zlo~in, katerega `rtev ni nikoli osebno prisotna, zamenja kvalifikacija “pobojev”, za katere so odgovorni posamezniki, vendar niso posa-mi~na izvr{itev neke na~rtovane skupne volje. Ustavimo se za trenutek pri volji do uni~enja. ^e je volja do uni~enja za znanstvenika “ne-misliva”, torej nebivajo~a kot tista, ki vodi tako na~rte uni~enja kot tudi samo materialno uni~enje, potem je tudi materialni u~inek, dogodek uni~enja, ki ga ta misel proizvede za znanstvenika, nemogo~. Po danes prevladujo~i predpostavki pa to pomeni, da se ne more (ni mogel) zgoditi, saj biva samo tisto, katerega mo`nost je izpolnila vsoto svojih pogojev (isto, str. 202). V primeru odnosa zgodovinske znanosti do dogodka pa ne gre za izpolnitev materialnih pogojev, ampak za odlo~anje o obstoju volje do uni~enja, torej za (ne)verjetje, da je ta lahko obstajala v tistem ~asu, za njeno mislivost. Za zgodovinsko racionalnost je vsak ~as sistem svojih mo`nosti, katere postanejo ob uresni~itvi pogojev dejansko bivajo~e. Tako sistem mo`nosti `e dolo~a vse bivajo~e. Seveda se ne uresni~ijo vse 254 ÈLANKI Nemogoèe bivajoèe - štirikrat mo`nosti, vendar je vsako posamezno dejansko bivajo~e samo izpolnitev pogojev ene izmed njih. Kar nima prej mo`nosti, ne more postati dejansko. Torej lahko zgodovinar bivajo~e, katerega mo`nosti ni v sistemu dolo~enega ~asa, `e vnaprej izklju~i. Dogodek za zgodovinarja ni mogo~, ker ne obstaja mo`nost tega dogodka. V kak{nem smislu? Omenili smo, da zgodovinar ne more priznati dogodka uni~enja, ~e zanika obstoj volje do uni~enja kot ne-mislivo, ker “Ta dogodek ni “~asu primeren”. Ni ga mogo~e spraviti v sheme, ki naj bi, v ~asu ekonomskega in politi~nega razuma, vodile trezno dejavnost velikih sil.”(Isto, str. 204.) ^as, kamor ume{~amo dogodek, ne dopu{~a njegove mo`nosti. Nebivajo~nost dogodka je sklep, ki sledi iz dveh tez: 1. Nemogo~e, da nemogo~e je, biva. 2. Dogodek je nemogo~. Sklep: Dogodek ne biva. Dejansko lahko biva tisto, kar najprej biva v svoji mo`nosti. Te mo`nosti za posami~ni ~as rekonstruira zgodovinar. Dogodek kot bivajo~e je nemogo~, ker njegova mo`nost v ~asu, kamor ga ume{~amo, ni verjetna. Ves ~as govorimo, kot da dogodek biva. O~itno smo zunaj zgodovinarjevega diskurza. Od zunaj opazujemo zgodovinsko znanost in njeno zagato. Naj za~nemo raziskovati na lastno pest, da bi odkrili “spregledano” mo`nost dogodka? Pri tem bi bili prisiljeni sprejeti metodologijo znanosti, ki je `e dokazano neuporabna za razglasitev dogodka kot bivajo~ega. Nasprotno: potrebno je potrditi, da dogodek biva. “Dogodku v splo{nem je lastno, da nastane, ne da bi ga skrbelo, ali je izpolnjena vsota pogojev za njegovo realizacijo.” (Isto, str. 201.) Trditi, da dogodek obstaja, ni podobno trditvi, da se je Nietzsche sprehajal z walkmanom in poslu{al rap. Verifikacija “anahronisti~nih” materialnih pritiklin prenese verifikacijo. Medtem ko se nemo`nost dogodka glede na ~as nana{a na njegovo mislivost. Zgodovinska znanost lahko prizna dogodek samo, ~e se odpove svoji tezi o nemo`nosti nemogo~ega, saj se hkrati umakne tudi metodolo{ka zahteva po zveznosti {tirih vzrokov. Vendar teza o nemo`nosti nemogo~ega izhaja iz obrata zgodovinske znanosti k antidogodkovni paradigmi, ki je rezultat ponovnega premisleka o zgodovinskih revolucijah. Kje je izvor antidogodkovne paradigme zgodovinske znanosti? Revizionizem, ki se je pojavil znotraj zgodovinske znanosti zaradi zahteve po ponovni presoji angle{ke, ameri{ke, predvsem pa francoske revolucije, je ob natan~ni analizi pokazal, da le-te ne morejo veljati za dogodke preloma, ker “dejstva niso bila nikoli podobna tistemu, kar je o njih povedala politi~na subjektivizacija, iz ~esar sledi, da niso nikoli tvorila dogodek, ki naj bi ga tvorila.” (Isto, str. 206.) Njegove ugotovitve lahko strnemo v dve tezi: “prvi~, moderna demokracija se je mislila, izhajajo~ iz revolucije, ki ni obstajala, kot je bila mi{ljena.” (Isto, str. 205.) Prepoznanje preloma je posledica napa~ne interpretacije. Tako imena delov ÈLANKI 255 Irena Štupar dru`be, ki so bili v konfliktu udele`eni kot dru`beni konflikti, ki naj bi predstavljali figure spora, niso ustrezali dejanskosti. (Isto, str. 206.) “Drugi~, to verovanje je povzro~ilo vse katastrofe moderne politike, {e posebej totalitarno katastrofo.” (Isto, str. 205.) Revizionizem, ki je pripadal francoski zgodovinski {oli, ugotavlja, da so bile spremembe, ki so jih hoteli izpeljati revolucionarji, `e izpeljane v globinah dru`be in oblikah njenega upravljanja. “Od tod izhaja edino, kar lahko izhaja iz projektov, da se stori nekaj, kar je `e storjeno, kar je nemogo~e, torej norost.” (Isto, str. 206.) Revizionizem prepozna v poimenovanju dogodka in pri njegovem vztrajanju vzroke tako za veliko teroristi~no katastrofo francoske revolucije kot za izbruh totalitarizmov. (Isto, str. 207.) Po ugotovitvah revizionizma sku{a sodobna politika s zanikanjem mo`nosti politi~nega dogodka – torej vznika ne~esa nemogo~ega, kar bi povzro~ilo prelom – prepre~iti prihodnje totalitarizme. V skladu s tem zastavljenim ciljem mora razglasiti politi~ni realizem, da obstaja izklju~no to, kar je mogo~e, oziroma “tisto, kar ni mogo~e, nima pravice obstoja.” (Isto, str. 208.) Politi~ni realizem pomeni izgon vseh neobstoje~ih entitet, ki jih kot neobstoje~e dolo~a logi~na premisa o nemo`nosti nemogo~ega, hkrati pa vodi v novo zagato zgodovinske znanosti, ki smo jo `e omenili. Za ponovno priznanje dogodka in ostalih neobstoje~ih entitet je potrebno dvoje: prvi~, prikazati nihilisti~no podobo parlamentarne demokracije, ki zanika njihov obstoj, in drugi~, emancipatorno politiko je potrebno lo~iti od procedure nastanka totalitarizmov (glej Badiou, A.: Etika). Naslednji dialog prikazuje eno izmed mo`nih opredelitev nihilizma parlamentarne demokracije. DIALOG O DOGODKU MED ARIEL IN LILI DI PUPPO NA KOŠARKAŠKEM IGRIŠ^U Ariel: Men se zdi, da ho~e dons vsak sam uresni~t svoje lastne interese, pa~ tiste za ktere misl, da so pomemben za njegov `ivlene. Lili di Puppo: Ma, pozabla{ na tiste,ki se {e zmer po star navad me~ejo stran: brez odpora se celo odpovdujejo lastnim interesom, da t drug la`i uresni~jo svoje. A: Mislm, da si povsm zadela pojnt, ko s rekla “po star navad”. ^e bi `e bil, da b se znebil utvare, da bo njihov `rtvovane enkrat popla~an, predvsem pa da bojo njihov zatiralci kaznovan. Kukr je `e Ni~e reku, da je ta morala `rtvovana vzredila resnicoljubnost, ki je pokazala, da je potreba po bogu, ki bi osmislu `ivlene, potreba po neresni~nem; po drug stran pa se starih moralnih na~el {e vedno dr`i vrednost in zaradi njih zdr`imo `ivlene. LDP: Ja, brez veze si je metat pesek v o~i, ... A: Še ve~: @ele~ se ohrant do izginotja v ni~u, parlamentarna 256 ÈLANKI Nemogoèe bivajoèe - štirikrat demokracija dons ne poudarja n~ druzga. Od ludi zahteva zgol to, da uresni~ujejo lastne interese, ki jih omejuje zgol stabilnost dr`ave. LDP: Nj te spomnm, da pr tem izvajanu filozofije ego-~luveka pozabla{ na sr~iko zahodne demokracije: na Deklaracijo univerzalnih ~lovekovih pravic: pravica do dostojnga `ivlena, do svobode govora, ... V imenu varovanja le-teh so armade vojakov, zdravnikov in prostovoljcev prpravlene posredovat tm, kjer so kr{ene. A: Ma{ prou. ^lovk se vpra{a od kot so se prteple te univerzalne ~lovekove pravice, k sam delajo paradoks znotri politi~nga sistema. Ugotovili sva `e, da je za parlamentarno demokracijo bistvo ~loveka samoohranitev s kar najve~jo mero uresni~enih interesov. Misl, da se je s tem re{ila vse ideolo{ke navlake, ki je v preteklosti pogosto posku{ala spreobrnit ~love{ko naravo. Po moje to ne more bit bistvo ~loveka, po katerem bi se razlikoval od ostalga `ivga. Ohranitev `ivlena – skupka funkcij, ki se upirajo smrti je bistvo `vali, ~lovk pa njena podvrsta; torej ~love{ka `ival, ki se od nje ne razlikuje v ni~emer bistvenem. LDP: A ~lovk ~s `ivlena zapolnuje sploh s ~im drugim kot s hlastanjem za interesi? A: Seveda. Kot ~love{ko `ival ga lahko tud zgazjo, njegov `ivlene in interesi so ogro`en, ali v jeziku Deklaracije: njegove ~love{ke pravice so kr{ene. Zga`eno je njegovo bistvo, je le {e pod~lovk in temu mora mednarodna skupnost pomagat (saj bi blo nemogo~e, da se ob spoznanju univerzalnih ~lovekovih pravic ne bi zavezala k njihovemu varovanju); pod pogojem seveda, da ta ~lovk ni prebivalc dr`ave ~lanice mednarodne skupnosti, saj njih {~iti notranja integriteta, da ni dr`avlan dr`ave, v kater imajo posamezne ~lanice ekonomske interese (npr. ZDA na Kitajskem), ... Vendar! Zga`enost, n~ novga. Se dogaja vsak dan. Je nujnost parlamentarne demokracije, v kater je suveren ludstvo. Iz tega sledi, da ludstvo prek dr`avnih institucij uresni~uje svoje interese, kar je, kot sva `e rekli, omejen zgol s stabilnostjo dr`ave kot posledno nujnostjo. Stabilna dr`ava je zaradi odvisnosti od globalnih ekonomskih procesov tudi labilna in zato paranoi~na, dojemljiva za razli~na lobiranja tipa “v interesu dr`ave je ...”. Dve struji, ki se na politi~nem prostoru bojujeta za pripoznanje lastnih interesov kot dr`avnih interesov, sta: na en stran gospodarstveniki, ekonomisti in politiki, ki ho~jo ustre~ dolo~enim skupinam svojim volivcem, kater trdjo, da je trdn gospodarstvo pogoj za stabilno dr`avo, ~eprav na ra~un socialnih pravic; na drug stran ostali, ki zatrjujejo, da dr`ava nima smisla, ~e od nje dr`avljani nimajo koristi, v obliki socialnih pravic, ... O~itn je, da ta boj proizvaja pora`nce, ki znotri dr`ave ne morjo uresni~evat bistva ~love{ke `vali. ^e re~va, da je vzrok tega ekonomska nujnost, potem iz tega sledi, da j to normaln stanje. S stali{~a doslednega upo{tevanja univerzalnih ~lovekovih pravic pa to, da sistem vseskozi proizvaja `rtve, ki so jim kr{ene ~lovekove pravice, nikol ne more bit normaln stanje. ÈLANKI 257 Irena Štupar LDP: ^e univerzalne ~lovekove pravice obstajajo, vendar njihovo uresni~itev prepre~uje politi~n re`im, ga je potrebn preprost spremenit. Vendar se mi zdi neverjetno, da bi dolo~en re`im znotr sebe redil skrljaca, k bi lohk zru{u njegov obstoj. A: Kr prav{ se mi zdi logi~n. LDP: U ~em so univerzalne ~love{ke pravice v bistvu prpete na parlamentarno demokracijo? ^etud odmislva povsem fizi~no odvisnost; najve~ji zagovorniki ~lovekovih pravic so vendar visoki funkcionarji dr`av zahodne demokracije, k majo tud mo~ posredovat tm, kjer se kr{jo. A ni temelj ~lovekovih pravic in zahodne demokracije eden in isti: da naj ~lovk kolkr je ~lovk uresni~uje svoje interese. ^e zru{mo politi~n re`im, ki trd, da je ~lovek v bistvu egoisti~no bitje, zgubimo tud tist, kar ho~jo ~lovekove pravice brant. Jst sm kr mau za~udena kok hiter in po kak{nem naklu~ju – po njihovem mnenju – ~lovk lohk zgubi svoj bistvo. A: Treba bse blo upret takmu pojmovanu ~loveka! Da b dokazal, da je ~lovk lohk tud kj druzga kukr ~love{ka `ival, pa b blo treba pokazat, da je vzrok njegovih dejanj lohk kj druzga k zakon ohranitve. S padcem “etabliranega bistva” ~loveka, pa b padu {e politi~n sistem. LDP: Dj greva {e mal basket. ... ... A (zadihano): Zamisl si {e ti mno`ico BLJK, ktere elementi so vsa mogo~a ~love{ka delovanja. Poleg tega uporabva {e smisln predikat za to mno`ico; recmo “ ... je koristn za ~lovekovo samoohranitev”. Norma vrednotenja je norma, ki vsaki izjavi, ki jo dobiva tako, da na prazn prostor pred predikatom ustavva element mno`ice, podeli vrednost, npr.: “resni~no” ali “neresni~no”, “dokazano” ali “ovr`eno”,... Norma vrednotenja ne bi bla norma, ampak samo pravilo, ~e ne bi bla zmo`na dodelit vrednost prav vsaki tako nastali izjavi. Element, katerega izjava dobi bodisi vrednost “resni~no” bodisi “neresni~no”, je s tem vpisan v situacijo. Nanj lahko poka`emo, njegov obstoj lahko doka`emo. ^e so v situacijo vpisliv vsi elementi mno`ice BLJK, kar pomeni, da so podvr`en distribuciji norme vrednotenja, iz tega sledi, da se tud novi elementi, ki vstopajo u situacijo, normi vrednotenja ne morjo odtegnt. U situaciji se resda dogajajo vedno nova dejanja, vendar ohranjajo staro stanje. LDP: Z ugotovitvami, do katerih sva pr{li, bi lahko oporekali sofistu Gorgiasu, ki je dokazoval, da bivajo~e ni niti eno niti mnogo, iz ~esar je izpeljal, da tudi bivajo~ega ni. Iz prej povedanga pa sledi, da bivajo~e je; saj je tako mnogo kot eno. Norma vrednotenja `e vnaprej zacementira vsako nemo`nost spremembe u situaciji. A: Ja, kolikor je dejansko veljavna. Klub vsemu sledi iz tega dolo~ena logi~na posledica: elementa, ki bi se odtegnil normi vrednotenja, ne smeva iskati med tistimi, ki so vpisan u situacijo, saj sva 258 ÈLANKI Nemogoèe bivajoèe - štirikrat rekli `e prej, da se u situacijo upi{ejo samo elementi, katerih izjave se podvr`ejo normi vrednotenja, ta element pa bi se ji po definiciji izmikal. LDP: Torej kje? A: Treba je dokazat, da je v situaciji ali mno`ici, kjer velja norma vrednotenja, nujno mogo~e, da obstaja vsaj en element, ki se ji izmika. To pomen, da izjavo “x je koristn za ~lovekovo ohranitev” ne moremo niti dokazati niti ovre~i. LDP: To~n to, kar dokazuje Gödelov teorem. Trd, da v aritme-ti~no formalizirani jezikovni situaciji prvega reda obstaja vsaj ena izjava brez vrednosti, kar imenuje neodlo~ljivo. A: “Neodlo~ljivo.” Kako lahko ta izjava obstaja, ~e ji ne moremo dati vrednosti “resni~no”, ker je po definiciji brez vrednosti. LDP: Ravn ~e je Gödel dokazal, da lahko obstaja taka izjava, iz tega izhaja, da se dolo~en elementi mno`ice BLJK nujno izmikajo normi vrednotenja, da je nihov na~in biti tak{en, da se izmika upisu u situacijo. Mislm, da je NEODLO^LJIVO to, kr sva iskali. O PROCESIH RESNICE (zapiski s predavanja Alaina Badiouja v Sansnom-u) 1. IZMIKANJA Alain Badiou trdi, da obstajajo {tiri vrste resnic: znanstvena, umetni{ka, ljubezenska in politi~na; katere so nezvedljive druga na drugo. Formalni koncept procesov {tirih vrst resnic opre na ~etverico izmikanj jeziku: neodlo~ljivo, nerazlo~ljivo, generi~no in neimenljivo. To ~etverico namerava v prvem delu predavanja definirati, po odmoru pa logi~no povezati. 1.1 Neodlo~ljivo Naj obstaja v katerikoli jezikovni situaciji norma vrednotenja izjav. Najbolj pogosta takih norm je razlikovanje med resni~nimi in neres-ni~nimi izjavami ali razlikovanje med dokazanimi in ovr`enimi izjavami. Neodlo~ljivo je izjava, ki se izmika normi. Neodlo~ljiva se ne more vpisati v nobenega od razredov, v katerega namerava norma vrednotenja razdeliti vse mo`ne izjave. Neodlo~ljivo se izmika normi vrednotenja, ki to je ravno ob predpostavki, da se ji ni~ ne more izmakniti. Neodlo~ljivo odstavi normo s tem, da ostane brez vrednosti; prekli~e njeno totalno u~inkovitost. Ali neodlo~ljivo obstaja? Gödelov teorem ugotavlja, da v aritmeti~no formalizirani jezikovni situaciji prvega reda, kjer je norma vrednotenja “dokazljivo”, obstaja vsaj ena neodlo~ljiva izjava v to~no dolo~enem smislu: niti ona niti njena negacija nista dokazljivi. ÈLANKI 259 Irena Štupar 1.2 Nerazlo~ljivo Kot v prej{njem primeru naj obstaja norma vrednotenja znotraj jezikovne situacije. V tej situaciji sta predstavljena dva elementa, recimo a1 in a2. Zamislimo si formulo z dvema spremenljivkama F(x, y), npr.: “x je ve~ji od y”. Torej formula F(x, y) razlo~uje elementa a1 in a2, ~e imata dve izjavi, ki nastaneta tako, da v formulo v prvem primeru namesto x vstavimo a1, namesto y pa a2, v drugem pa postopek obrnemo, torej spremenljivko x nadomestimo z elementom a2, spremenljivko y pa z elementom a1, razli~ni vrednosti. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da ima izjava “a1 je ve~ji od a2” npr. vrednost “resni~no”, izjava “a2 je ve~ji od a1” vrednost pa “neresni~no”. ^etudi sta si elementa v vsem ostalem enaka, se a1 in a2 razlikujeta po velikosti. Iz tega sledi, da sta dva ~lena nerazlo~ljiva, ~e v jezikovni situaciji ne obstaja nobena formula F(x, y), ki ju razlikuje. Za jezik z eno samo formulo F(x,y): “x je ve~ji od y” – ~e si ga za hip zamislimo, bi bila ~lena a1 in a2 nerazlo~ljiva, ~e bi med njima veljala enakost a1 = a2. Tako prva izjava “a1 je ve~ji od a2” kot druga “a2 je ve~ji od a1” nista resni~ni. ^lena a1 in a2 sicer sta vpisana v jezikovno situacijo, ker se razlikujeta od drugih ~lenov, vendar sta vpisana kot eden, jezik, tj. formula F(x, y) ni zmo`en ozna~iti njune dvojnosti. Lagrange je pokazal obstoj nerazlo~ljivih ~lenov znotraj algebre. 1.3 Generi~no Zamislimo si jezikovno situacijo, v kateri vedno obstaja norma vrednotenja. Obstaja naj {e dolo~ena mno`ica ~lenov ali elementov, recimo mno`ica U. Znotraj te mno`ice izberimo nek element, npr. a1. Zamislimo si formulo z eno samo spremenljivko F(x): “x je ve~ji od a2”, pri ~emer je a2 dolo~en element mno`ice U. Izjava, ki jo dobimo, ~e nadomestimo spremenljivko x z elementom a1, dobi glede na normo vrednotenja vrednost “resni~no”, “neresni~no”, “dokazano”, “ovr`eno”, ... Naj bo element a1 dejansko ve~ji od a2; torej dobi izjava F(a1) vrednost “resni~no”. ^e zajamemo vse elemente, ki so se zna{li v istem postopku, namre~ ~e nadomestimo spremenljivko x v formuli F(x) in dobimo kot njihovo izjavo vrednost resni~no, dobimo podmno`ico elementov, za katere je zna~ilno, da so ve~ji od nekega dolo~enega elementa a2. Lahko re~emo, da je formula F(x) skonstruirala podmno`ico. Sestavljajo jo vsi elementi mno`ice U, ki imajo enako vrednost, ko nadomestijo spremenljivko x v formuli F(x). Generi~no je nasprotno podmno`ica, ki ni skonstruirana. To pomeni, da ne obstaja nobena formula, noben predikat, ki bi veljal za vse elemente generi~ne podmno`ice. Skonstruirajmo katerokoli formulo F(x). Med elementi generi~ne mno`ice bosta vedno obstajala elementa, ki bosta zamenjujo~ spremenljivko x v formuli F(x) dala razli~ni vrednosti. 260 ÈLANKI Nemogoèe bivajoèe - štirikrat Dokaz da obstajajo v jezikovnih situacijah kot teoriji mno`ic univerzumi, kjer se predstavlja generi~no mno{tvo, je priskrbel Cohen. 1.4 Neimenljivo Ponovno si predstavljajmo jezikovno situacijo in njene principe vrednotenja ter formulo z eno spremenljivko F(x). Vrednosti izjave “resni~no”, “neresni~no”, “mogo~e”, ... imenujmo vrednosti imenovanja. Formula F(x) imenuje element a1 univerzuma, ~e je a1 edini, ki nadome{~ajo~ x v formuli da izjavi F(a1) vrednost imenovanja. Za vse ostale elemente univerzuma izjave ne dajo vrednosti imenovanja. V univerzumu s samo dvema elementoma (a1 in a2) postavimo “resni~no” kot vrednost imenovanja. Formula F(x) “x je ve~ji od a2” imenuje element a1, ~e je vrednost izjave “a1 je ve~ji od a2” “resni~no” in hkrati izjave, ki nastanejo tako, da vstavimo v formulo ostale elemente univerzuma, ne zavzamejo te vrednosti, vrednosti imenovanja. Dejansko je a1 ve~ji od a2; izjava zavzame vrednost imenovanja. Kaj pa vrednosti preostalih izjav? “a2 je ve~ji od a2”. Izjava je neresni~na, torej njena vrednost ni vrednost imenovanja. Rekli pa smo, da sta a1 in a2 edina elementa univerzuma, torej formula “x je ve~ji od a2” imenuje element a1, formula je shema lastnega imena tega elementa. Ime je povezano z unikatnostjo ~lena ali elementa univerzuma. Neimenljivo je ~len univerzuma, ~e je edini v univerzumu, ki ni imenovan z nobeno formulo. ^etudi re~emo, da je o~itno prav to njegovo ime, saj je edini element, ki je neimenljiv, to ne pomeni, da je zgolj za~asno anonimen. Neimenljivo je prav v tem, da ne trpi nobene podvojitve. (Badiou, A.: Conditions, str. 180– 186) Pravkar smo preleteli {tiri vrste bivajo~ega, ki se znotraj jezikovne situacije nujno izmikajo. Na {tiri razli~ne na~ine se izmikajo predikatni funkciji jezika: neodlo~ljivo: izjava o njem nima vrednosti, ker ga norma vrednotenja ne more uvrstiti v nobenega od svojih razredov; nerazlo~ljivo: dva nerazlo~ljiva elementa je mogo~e razlo~iti od drugih, ne pa med sabo, zato ju jezik {teje za enega; generi~no je podmno`ica brez skupnega predikata; neimenljivo: izmika se predikaciji kot poimenovanju vsakega posami~nega bivajo~ega. V drugem delu tega eseja bomo te suhoparne definicije prepoznavali tam, kjer `ivijo svoje podtalno `ivljenje; torej v jezikovnih situacijah. S pomo~jo matematike smo odkrili ~etverico bivajo~ega, ki je jezik ne more zajeti. V nadaljevanju pa bomo pogledali, kak{na je njihova povezava z resnico. ÈLANKI 261 Irena Štupar O. ODMOR Zamislimo si jezikovno situacijo, npr. sodobno politi~no situacijo. Za politi~no skupnost parlamentarne demokracije velja, da imajo znotraj nje vsi njeni ~lani enako pravico uresni~evati svoje interese. Omejuje jih zgolj ohranitev in stabilnost dr`ave. Dejansko pa uresni~itev interesov nekaterih ~lanov skupnosti izklju~uje hkratno uresni~itev interesov drugih (ali celo preostalih) ~lanov skupnosti. Pri tem seveda ni nujno, da so si interesi razli~ni. (Podobno kot je interes vseh udele`encev razgovora, da dobijo {tipendijo; dejansko pa jo dobi samo eden.) Merilo za uspeh raje teh kot onih interesov torej ne bo resnica v smislu: ti interesi so resni~ni, saj je to v protislovju `e s samo definicijo, da so vsi interesi enakovredni. V postopku argumentacije lastnih interesov zmaga tista stran, katere izjave imajo mo~, da bolj prepri~ajo tiste, ki jih je potrebno prepri~ati (npr. zakonodajalca), kot izjave nasprotne strani. O zmagi dolo~enih interesov torej ne odlo~a resni~nost le-teh, temve~ mo~ izjave, ki jih zagovarja. Da pa je mo~ izjave zelo relativna, so vedeli `e sofisti stare Gr~ije, ki so se odlikovali ravno po tem, da so znali {ibke izjave spreminjati v mo~ne in mo~ne v {ibke. Kakor ne moremo zagovarjati obstoja resnice znotraj boja dveh jezikovnih iger, prav tako moramo zavrniti obstoj individualnih resnic, ki bi bile hkrati tudi relativne glede na preostale resnice. Predpostavimo, da obstajajo relativne resnice. To pomeni, da bi posameznik lahko dolo~il totaliteto bivajo~ega tako, da bi v skladu z neko normo vrednotenja zajel vse resni~ne izjave o bivajo~em. Vendar ugotovitve z za~etka predavanja dokazujejo, da obstaja vsaj ena izjava o bivajo~em, katera ne nosi niti vrednosti resni~no niti neresni~no. Iz tega sledi, da je znotraj jezika nemogo~e dose~i totaliteto bivajo~ega oziroma da relativna resnica ne more biti konsistentna. Iz tega sledi, da ~e resnica oziroma resnice obstajajo, kot namerava pokazati Badiou, lahko obstajajo samo nekje na obrobju ali celo podtalju jezikovne situacije. 2. FORMALNI KONCEPT PROCESA RESNIC Nekaj se zgodi. To ~esar bivanje norma vrednotenja ne more niti dokazati niti ovre~i, imenujmo dogodek. Dogodek pomeni novost situacije. Ni samo {e ne element, ki se vpi{e v situacijo, ampak se vpisu izmika. ^e smo s tem definirali dogodek, je Gödel dokazal, da tak{no bivajo~e lahko nastopi. Ker pa dogodka ni mogo~e dokazati, moramo njegovo bivanje vzeti kot aksiom. Kaj dogodek povzro~i? Iz zgornjih poglavij sledi, da nasprotuje tako uveljavljenim mnenjem kot tudi ustaljenim znanostim. Norma vrednotenja v primeru, ki ga obravnavata Ariel in Lili di 262 ÈLANKI Nemogoèe bivajoèe - štirikrat Puppo, doka`e neko ~love{ko dejanje kot skladno z zakonom ohranitve ali pa ga ovr`e kot kr{itev zakona ohranitve. Izklju~uje mo`nost, da bi obstajalo ~love{ko dejanje, ki bi ne bilo niti potrditev niti kr{itev zakona ohranitve. Vendar Ariel in Lili di Puppo s pomo~jo Gödela kon~ata svoj dialog prav s to mo`nostjo. Oglejmo si {e primer, ki smo ga vzeli iz zgodovinske znanosti: v skladu z logi~nim zakonom, na katerem temelji paradigma zgodovinske znanosti, da je bivajo~e lahko to, kar je mogo~e – mo`nost mogo~ega – bo zgodovinska znanost dokazala tisto bivajo~e, katerega mo`nost se je uresni~ila in ovrgla tisto domnevno bivajo~e, katerega mo`nost se ni uresni~ila. Nemogo~e bivajo~e ne more niti dokazati niti ovre~i. Dogodek je v bistvu praznina, ki ka`e na nemo~ mnenja oziroma znanosti, da bi ga vpisale. Ker je samo praznina, pripada do`ivetju, potrebno ga je izkusiti; celo v komunikaciji, v kateri ena stran zatrjuje, da se je zgodil dogodek, druga stran tega ne bo mogla sprejeti zaradi dokazov, ki jih bo prva stran navedla v potrditev svoje trditve, ampak bo morala druga stran dogodek podo`iveti. ^e ~love{ka `ival potrebuje utemeljen razlog za kakr{nokoli spremembo na~ina svoje biti, dogodek to zagotovo je, saj jo strese iz pri~akovane predvidljivosti vsake prihodnje situacije; ~e `e ne prijetnega, pa vsaj trdnega prepri~anja, da se ne more zgoditi ni~ novega. Dogodek torej povzro~i spremembo in od ~love{ke `ivali zahteva, da je {e nekaj drugega kot samo to, namre~ subjekt. “Biti zvest nekemu dogodku pomeni gibati se v situaciji, v kateri ta do-godek nastopi kot dopolnilo, tako da situacijo mislimo (a vsaka misel je praksa, preizkus) “glede” na dogodek.” (Badiou, A.: Etika, str. 35.) Pri preizkusu te spremembe pa je ne more voditi noben uveljavljen zakon, saj je prav dogodek veljavnost zakona – zakona ohranitve – postavil pod vpra{aj. (Badiou, A.: Etika, str. 35.) Torej ni razloga, da bi imela ta subjektova izbira delovanja prednost pred drugo, kljub njuni objektivni razliki. V proceduri verifikacije resni~nega kot Badiou imenuje proces zvestobe dogodku nastopijo nerazlo~ljive izbire, kajti ne obstaja nobena formula, ki bi jih razlo~ila po njihovi primernosti v tem procesu. ^love{ke `ivali nastopajo v podogodkovni zvestobi kot to~ke subjekta, ki so med sabo nerazlo~ljive, saj so njihova dejanja nerazlo~ljiva. “^e nobena vrednota ne razlo~i, kar imate na izbiro, je va{a svoboda kot taka, ki je norma, v to~ki kjer se zme{a z naklju~jem. (Badiou, A.: Conditions, str. 190.) Verifikacija resni~nega pomeni, da ko izhajamo iz aksioma, da se je dogodek zgodil, pridemo do generi~ne podmno`ice, saj preiskava poka`e, da subjektovih dejanj “ne vodi noben uveljavljen zakon” (Badiou, A.: Conditions, str. 190.) Generi~na podmno`ica pa mora biti nujno neskon~na. Vsaki kon~ni mno`ici namre~ lahko skonstruiramo (tudi nadvse zapleteno) formulo (isto, str. 184). Iz tega sledi, da je verifikacija resni~nega neskon~en proces, saj so njene materialne sledi elementi generi~ne podmno`ice. ÈLANKI 263 Irena Štupar Ne obstaja ni~ drugega razen situacije in njenih elementov. Torej so situacija in njeni elementi vsa materija, ki je lahko uporabljena v procesu resnice. Zgoraj smo omenili Badioujovo misel: zvestoba dogodku pomeni misliti in preizku{ati situacijo, to je njene elemente, glede na dogodek. Kaj pomeni preiskovati elemente situacije ne glede na zakon, ampak v lu~i dogodka? “Neki element, obravnavan s stali{~a mnenja, je zmerom ujet v konstruktibilno mno`ico (ki jo je mogo~e zapopasti s pomo~jo klasifikacij). ^e pa isti element obravnavamo s stali{~a procesa resnice, je ujet v generi~no mno`ico (grobo re~eno: izmika se vsem obstoje~im klasifikacijam).” (Badiou, A.: Etika, str. 44.) Tako npr. politi~ni govor v dolo~eni politi~ni situaciji ne bo ve~ v najbolj{em primeru sredstvo za promoviranje lastnega ega in v najslab{em za izra`anje frustracij govorca, ampak se bo zakonu ohranitve izmikal, s tem pa tvoril generi~no podmno`ico. Hm, predstavljamo {e drugo situacijo: filozofsko. Eden izmed elementov filozofske situacije so tudi ~lanki, ki jih objavljajo filozofirajo~e glave, npr. profesorji/ice. Vsi vemo, da jih objavljajo samo zato, da dose`ejo zadostno {tevilo to~k, ki jim omogo~i obdr`anje ali napredovanje na akademski lestvici. Tako obravnavan element pripada konstruktibilni mno`ici, saj je ~isto snovanje zakona ohranitve. Badiou pa pravi, da filozofija ni nobena izjema v tem, da bi nas v njeni situaciji zagrabila zvestoba. (Badiou, A.: Etika, str. 42.) Iz tega sledi, da ni nujno, da je vzrok razprave `elja priskrbeti si mandat gretja akademskega stol~ka, ampak je razprava lahko tudi materialna sled subjekta v procesu zvestobe dogodku. V tem zadnjem primeru pripada element generi~ni podmno`ici, saj elementom, proizvedenim v procesu resnice, ne moremo najti predikata, ker se ne ravnajo po nobenem uveljavljenem zakonu. Da pa lahko elemente situacije presojamo na drugi na~in, mora tudi nas – presojevalce – zagrabiti dogodek. Skratka: pomembno je, da preiskava elementa glede na dogodek pomeni tudi `e njegovo druga~no uporabo, pa~ glede na proces resnice ali: “resnica v pravem pomenu je tisto mno{tvo, imanentno dani situaciji, ki jo postopoma konstruira zvestoba; ki je tisto, kar zvestoba prerazporedi in proizvede. (Isto, str. 52.) Na dogodek smo navezali eno izmed permutacij {tirih elementov: neodlo~ljivo nerazlo~ljivo generi~no neimenljivo. V procesu zvestobe dogodku, ki ga Badiou imenuje proces resnice, nam ostaja neznana vloga zadnjega. ^love{ka `ival `ivi v skupnosti, v kateri se socializira s komunikacijo. O ~em komunicira? O petkovem koncertu na Metelkovi, o novi zgo{~enki Noir Desir, o koristnih strategijah na izpitu, o novem zakonu o varnosti cestnega prometa, ... Pri tem pa jo vodi edino upo{tevanja vredno vodilo – lastni interes, ki se ka`e v neskon~ni razvejanosti. Komunikacija je o~itno pomembno sredstvo v rokah ~love{ke `ivali. Zanima nas: prvi~, kako proces resnice lahko vpliva na mnenja, 264 ÈLANKI Nemogoèe bivajoèe - štirikrat ~e smo `e zgoraj omenili, da dogodek ni sporo~ljiv, prav tako pa se tudi ~etverica, na kateri temelji proces resnice, izmika predikativni funkciji jezika, torej tudi mnenjem? Drugi~, ali je mogo~e, da proces resnice ukine vseskozi gibljivo komunikacijo med ~love{kimi `ivalmi, ki je posledica nenehnih sprememb njihovih interesov. Posledica, ki sledi iz potrditve te mo`nosti, je, da subjekt uni~i ~love{ko `ival, saj ta ne sme ve~ zasledovati svojih interesov. Prvi~: recimo, da obstaja proces resnice, v katerem subjekt ustvarja materialne sledi tega procesa, npr. knjige, ~lanke, prispevke za kolokvije, ... ki jih lahko snamem z interneta, cd-romov, revij, knjig, ... Nato pa koncepte, ki jih razvija razprava, uporabim v komunikaciji s komerkoli ali celo o njih, o joj!, pi{em seminar, ne da bi pri tem (po)do`ivela dogodek. Z novimi mnenji, ki sem jih izlu{~ila iz razprave, lahko napadam zastarela mnenja, pri tem pa me lahko vodi goli interes, npr. vidim osebno prilo`nost v zamenjavi struktur. Primer: “staro mnenje: filozofija kot institucija je potrebna, ker posreduje znanje o filozofih in njihovih delih, kar je klju~nega pomena za razvoj filozofije. Novo mnenje: Vse kar filozofija kot institucija lahko posreduje, je zgodovina filozofije; tega se vseskozi tudi zaveda in na preizkusu sposobnosti {tudentov filozofije ne zahteva ni~esar drugega. Nasprotno pa je razvoj filozofije odvisen samo od dogodka, ki se zgodi v filozofski situaciji, in procesa, ki mu sledi.” Ni nam potrebno niti omenjati, od kod smo izpeljali to novo mnenje. In ~eprav je resnica glede na mnenja heterogena, o~itno predstavlja edini znani vir novih vednosti, npr. tak{en kot smo ga izpeljali zgoraj. (Isto, str. 54.) Še enkrat: nobena resnica kot taka ni sporo~ljiva, vendar pa implicira v distanci do same sebe silovite predelave oblik in referentov komunikacije, kar pa ne pomeni, da te predelave “izra`ajo” resnico oziroma ka`ejo “napredek” mnenj. (Isto, str. 54.) Drugi~, mo~ resnice poimenujemo u~inek resnice na preoblikovanje mnenj. Za izmenjavo mnenj o elementih situacije (to namre~ pomeni komunicirati) moramo le-te poimenovati. To poimenovanje poteka v skladu z vsakokratnimi interesi in se vseskozi spreminja. Proces nastanka novih mnenj, ki jih proizvaja proces resnice, potemtakem pomeni identifikacijo elementov situacije s pomo~jo procesa resnice. (Isto, str. 62.) Kljub vsemu se nova mnenja razlikujejo od prej{njih, saj poimenovanja niso posledica zainteresiranosti, ampak prav nasprotno – nezainteresiranosti. Lo~imo lahko med jezikom objektivne situacije, v katerem se izra`ajo mnenja, ki jih vodi interes, in jezikom-subjektom, ki omogo~a vpis neke resnice. (Omenili smo `e razprave, knjige, ...) Potemtakem je mo~ resnice v bistvu mo~ jezika-subjekta; ta je tisti, ki spremeni komunikacijske kode. Kolik{na je ta mo~? Totalna mo~ jezika-subjekta je “zmo`nost imenovati in oceniti vse elemente objektivne situacije glede na proces resnice.” (Isto, str. 63.) Prej obstoje~a mnenja, ki zaobsegajo ÈLANKI 265 Irena Štupar totaliteto elementov situacije, nadomestijo nova. Govorico objektivne situacije je kratkomalo zamenjal jezik-subjekt. Kar pomeni, da si èloveška žival bivajoèega ne more veè organizirati glede na lastni interes. Ta pa je s svojimi mnenji vred subjektova edina opora. “Nesmrtno obstaja le v smrtni živali in prek nje. Vsakiè poseben prodor resnic je možen le v tkivu mnenj. Nujno je, da komuniciramo, da imamo mnenja.” (Isto, str. 64.) Èe bi bila moè resnice totalna, bi sama unièila tisto, kar ji je v oporo, in vsak proces resnice bi se konèal s katastrofo èloveške živali. V nasprotnem primeru pa mora obstajati vsaj en element, ki ga jezik-subjekt ne more imenovati. Omenili smo ga že; to je neimenljivo. “(Filozofska) misel pa je pred težko nalogo, ko mora doloèiti neimenljivo toèko v nekem tipu procesa resnice.” (Isto, str. 65.) ZAKLJUÈEK Prièujoèi prispevek je samo poskus predstavitve formalnega koncepta procesa resnic. Je natanènejša analiza povezave med procesom resnice, mnenjem-vednostmi in neimenljivim, ki onemogoèa totalno moè jezika-subjekta? Veè v naslednji razpravi. LITERATURA: BADIOU, ALAIN (1992): Conditions, Editions du Seuil, Paris. BADIOU, ALAIN (1996): Etika, Problemi, Ljubljana. NIETZSCHE, FRIEDRICH (1991): Volja do mo~i, Slovenska matica, Ljubljana; (1988): Predsokratiki, Slovenska matica, Ljubljana. RANCIERE, JACQUES (1995): “Nihilizem v politiki”, ^asopis za kritiko znanosti, {t. 175, Ljubljana. 266 ÈLANKI Ksenija H. Vidmar Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? V svojem uvodu k zborniku Cultural Studies,1 prvem pregled- 1 Grossberg L., C. Nelson nej{em poskusu zapopasti in identificirati disparatno in pogosto in Paula Treichler, ur. izmakljivo naravo cultural studies, uredniki zapi{ejo definicijo: (N1e 9w9 2Y) oCrku:ltuRroaul tSletuddgiee.s, cultural studies so interdisciplinarni, transdisciplinarni in v~asih anti-disciplinarni projekt-bricolage metod, teoreti~nih pozicij in analiti-~nih interesov, ki se gibljejo v napetosti med antropolo{kim in humanisti~nim pojmovanjem kulture. Od svojega zagona v okviru birminghamskega Centra za sodobne kulturolo{ke {tudije v poznih {estdesetih in sedemdesetih, svojih individualnih intelektualnih snovalcev novega teoreti~nega polja, kot sta Raymond Williams in Stuart Hall, do novej{ih akademskih in zunaj-akademskih praks delanja cultural studies, zares ni nikoli natan~no jasno, kako pojasniti kanon, intelektualno dedi{~ino ali teoreti~no zavezanost temu ali onemu predhodniku. Namesto distinktivne metode in analiti~ne orientacije cultural studies ponudijo seznam {tudij, ki slu`ijo kot primeri in hkrati kot neponovljivi, enkratni projekti kulturolo{ke analize: vsaka posamezna analiti~na intervencija aspirira kot zgled k {ir{emu modelu nove pisave in se obenem umika kot metodolo{ki in teoreti~ni unikat, ki je svojemu analiti~nemu interesu podredil razli~ne strategije in tradicije pri roki. Navkljub svoji naklju~nostni in proti-ortodoksni izposoji metodologije in konceptualnega aparata, intelektualne permisivnosti in teoreti~ne fragmentiranosti cultural studies uspe zarisati neko prepoznavno orientacijo, ki presega nacionalne okvire britanske {ole in na svoji poti k transnacionalnemu projektu dolo~i kulturo in ÈLANKI 267 Ksenija H. Vidmar 2 Glej predvsem Turner, Graeme, ur. (1993) Nation, Culture, Text: Australian Cultural and Media Studies, London: Routledge. 3 glej Ksenija H. Vidmar (1995) “Raziskave sodobne kulture kot zgodovina zavesti”, ^asopis za kritiko znanosti, 23:175, str. 187–194. 4 Grossberg et al., str. 5. politiko nove kulturolo{ke analize.2 Kultura cultural studies vna{a v kulturolo{ki projekt nov pristop upravljanja s simboli, pomeni in praksami, tak{en, ki sproti preverja svoje lastno mesto izrekanja, institucionalno ume{~enost in pozicijo v hierarhiji akademskih in disciplinarnih konfiguracij. Najlep{i zgled za tak{no novo dr`o je ameri{ki Center for Cultural Studies na University of California, Santa Cruz, ki ob institucionalni opori interdisciplinarnega podiplomskega {tudija History of Consciousness proizvaja nov tip u~nega programa in intelektualca:3 namesto jasno opredeljenih meja akademskih disciplin, zgodovine, antropologije, literarne teorije, politi~ne ekonomije itd. ponudi disciplinarni kola` tradicionalnih znanstvenih in interpretativnih metod, redefiniranih za potrebe postmoderne u~ne mentalitete, ter kreira postmodernega “{olarja”, katerega ekspertizo legitimirata bolj specifika intelektualnega interesa kot kvantitativna striktnost akademskega curicculuma, na~in pristopanja k predmetu analize bolj kot trening obvladovanja posamezne discipline. Politika Politika cultural studies dopolni in dogradi kulturo analize cultural studies {e predno ta po`ene v obtok konceptualni aparat in definira svoj predmet: pod projekt cultural studies se od svojega za~etka namre~ podpisuje neka temeljna perspektiva ali kar vodilo, ki kulturolo{ko analizo prevaja v politi~ni projekt, to je projekt, ki v trenutku delanja analize `e nosi in vpisuje dolo~eno politi~no pozicijo, katere u~inki delujejo navzven. Ne glede na posamezne tradicije, ki jih v cultural studies posamezno vpisujejo njihovi praktiki, skorajda vsi vidijo projekt “ne kot preprosto kroniko kulturne spremembe, temve~ kot intervencijo vanjo, in sebe ne kot preprosto analitike, ki ponujajo poro~ilo o tem, temve~ kot politi~no zavezane udele`ence.” 4 Cultural studies od samega za~etka pomenijo ve~ kot zgolj intelektualno tradicijo: so artikulacija politi~nega skozi kulturolo{ko analizo, artikulacija, ki stavi na svoje u~inke in verjame v svoje politi~ne cilje. Tak{no kri~anje analiti~nega in politi~nega izhaja iz same dru`beno-kulturne umestitve analitika, ki politi~no kritiko v kulturolo{kem tekstu razvija skozi samorefleksije svojega polo`aja v strukturah oblastnih razmerij in opredeljuje analizo kot strukturni antipod, ki nasprotuje logiki teh razmerij. Na kratko, projekt cultural studies definira dr`o analitika v okvirih svoje lastne kulturne in politi~ne strategije kulturolo{ke analize. Stuart Hall v svojih razmi{-ljanjih o vplivih Raymonda Williamsa na svoj osebni razvoj in razvoj Centra povzema, da je tak{no kri`anje analiti~nega in politi~nega iz{lo kot rezultat individualne umestitve v sistemu kulturnih hierarhij. Kar me je navkljub najinim precej{njim razlikam v temperamentu, zna~aju, ozadju, starosti, generaciji in formaciji pribli`alo Williamsu, 268 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? zapi{e Hall, “so bile najine reakcije š{tipendiranih fantov’ s periferije angle{ke kulture na prvo sre~anje z institucijami, ki sta bili postavljeni v samem centru kot dominantni kulturni sistem: Oxbridge (Skovanka iz Oxford in Cambridge – op. KHV).”5 Williamsov vstop v Cambridge, kar je s svojo vale~ansko “strukturo ob~utenja” poimenoval drugo nacionalno kulturo, reproducirano v dvoranah presti`ne univerze, je bistveno zaznamovalo njegova razmi{ljanja o razmerjih med periferijo in centrom, podrejenimi in dominantno kulturno sfero. Izku{nja sre~anja obrobnega s sredi{~em, kulturne premestitve in izklju~enosti iz sistema dominantnih kulturnih kodov je v Williamsovi analizi pognala v reformuliranje tradicionalnega humanisti~nega pojmovanja kulture, ki je bilo v povojnih angle{kih kulturnih krogih, tako na levici kot desnici, mo~no prisotno. Namesto estetskih vrednotenj in dolo~anj meja nacionalne kulture, nane{enih z institucionalno privilegiranih mest visoke kulture in njenih adeptov in epitomiziranih v kanonu “angle{ke literature”, je Williams koncep-tualiziral kulturo v odnosu do skupnosti in njene pomene in vrednote “o`ivil” v dnevnih praksah ljudi. Namesto bibliote~nih katalogizacij kulturnih del in taksonomij okusa je kulturo prevedel v vsakdanjo izku{njo, izpisano v razmerjih med ljudmi in v skupnosti, ter jo opredelil kot “celostni na~in `ivljenja” (“a whole way of life”). V trenutku pa, ko je kulturo vpisal v strukturo vsakdanjih praks in razmerij, {ir{ih “struktur ob~utenja”, “skupnosti”, “skupne izku{nje” (shared experience), “nacionalne identitete”, je Williams postavil temelj novi intelektualni praksi, katere analiti~no delo se je oprijelo natan~no kategorij skupnosti, identitete in pomena – in ki jih bo kriti~no prevrednotil projekt nove {ole: cultural studies. Stuart Hall zasede mesto v kulturni hierarhiji Oxbridga druga~e kot Williams; namesto Williamsove holisti~no pojmovane kulture, izpeljane iz izku{nje polarnosti in izklju~nosti centra in periferije, se njegova analiti~na gesta za~ne z izpra{evanjem razmerij med obema ter problematiziranjem samega koncepta kulture kot “celostnega na~ina `ivljenja”. Tu strukturni pogoji celote razpadejo v fragmente potujo~ih, spreminjajo~ih, preskakujo~ih in nikoli do kraja fiksiranih pomenov in identitet, ki uhajajo neki dokon~ni kulturni pripadnosti. Williamsov “celostni na~in `ivljenja” za Halla postane problemati~en: “~igav na~in? Katero `ivljenje? En na~in ali ve~?”, se spra{uje, in nadaljuje: Ali ni res, da v modernem svetu, bolj ko preu~ujemo “celostne na~ine `ivljenja”, ti ne postajajo bolj notranje razli~ni, bolj prestreljeni s kompleksnimi vzorci podobnosti in razlike? Zdi se, da morajo biti moderni ljudje vseh vrst in stanj, ~e ho~ejo pre`iveti, hkrati ~lani mnogih, prekrivajo~ih “umi{ljenih skupnosti” (imagined communities); in prav pogajanja med in po~ez teh kompleksnih “meja” so zna~il-nost modernosti same.6 Hallov, in birminghamski projekt nasploh, je v poudarjanju izmakljivosti, kompleksnosti in kontradiktornosti kulturne identitete, 5 Hall, Stuart (1993) “Culture, community, nation”, Cultural Studies 7:3, str. 350. 6 Ibid., str. 359. ÈLANKI 269 Ksenija H. Vidmar izhajajo~e iz postmoderne, postkolonialne zgodovinske situacije – raje kot njene fiksiranosti v “nastanjenih skupnostih” (settled communities). Politi~na gesta analitika tu prese`e “zgolj” pojmovanje kulture na na~in, ki vklju~i in pribli`a vse in vsakogar; namesto tega raje oddalji, vpelje distanco in razliko, in poka`e identiteto kot zasedajo~o hkrati ve~ pozicij, govore~o ve~ jezikov – je moderni kulturni hibrid, ki v sebi zdru`uje ve~ zgodovin in kultur, a hkrati ne pripada nobeni od njih. Analizirati v tradiciji cultural studies tedaj pomeni pripadnost intelektualni skupnosti, ali orientaciji, ki postavlja v ospredje vpra-{anja oblastnih razmerij, politi~nih spopadov in diskurzov razlike (spolne, rasne, razredne, ...) v sferi kulture ter i{~e mesta upora, zanikanja, transgresije v mikro-politiki vsakdanjega `ivljenja. V poskusu iskanja in redefiniranja politi~ne zavesti v navezavi na dru`beno podrejene sfere v hierarhiji oblasti, poskusu, ki zgodovinsko sovpade z dru`beno-ekonomskimi transformacijami kapitalizma kot svetovnega reda, cultural studies zgodovinsko prestavijo tudi mejo med visoko in nizko kulturo kot ozna~evalcem me{~anske politike izklju~evanja drugega. Cultural studies izhajajo iz pojmovanja kulture in kulturne identitete, ki poudarja dnevne prakse, izmenjave pomenov in pre~enja hkratne pripadnosti ve~im kulturnim skupnostim in razumejo institucionalno ustaljene modele in dolo~itve kulture kot procese pogajanja med razli~nimi pozicijami, ki v svoji hegemonisti~ni, poenotujo~i in zdru`ujo~i rezultanti vsebujejo zametke upora, razhajanja, distance. Naloga kulturolo{ke analize je tedaj spraviti na svetlo, poudariti prav ta trenja in anatgonizme v konstrukciji kulturne identitete kot homogene entitete, in spregovoriti s pozicije drugega, uhajajo~ega, multiplega, fluidnega kompleksa subjektnih pozicij. Metode. Tematska polja V iskanju skupnega imenovalca, ki dolo~a politiko cultural studies, je la`je osredoto~iti se na sam politi~ni efekt, ki ga proizvede (ali h kateremu stremi) kulturolo{ki analiti~ni tekst, kot iskati disciplinarno in metodolo{ko striktnost, ki bi pripeljala do samih analiti~nih izhodi{~. Kulturolo{ka analiza, pisana v tradiciji birminghamske {ole, uporablja multiple raziskovalne strategije, epistemolo{ke osnove in filozofske paradigme, in v svoji projektni fragmentarnosti izmenjuje tehnike, koncepte in analiti~na sredstva, ki si pogosto stojijo v nasprotju. Konceptualni aparati poststrukturalizma, psihoanalize in neo-marksizma, izhajajo~i iz strukturnih matric pomena, diskurzivnih pogojev zavesti in identitete, in momentov nezavednega v kulturnem tekstu pre~ijo projekte etnografskih prijemov in mikrosocio-lo{kih kontekstov, ki stavijo na zgodovinskega dejavnika (agency) in njegovo/njeno konstitutivno vlogo v bralnih praksah, tvorbi 270 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? pomenov in dru`beni situiranosti interpretiranja tekstov. Bralec kot produkt teksta izmenjuje vlogo z relativno avtonomnimi branji; in dominantna vloga teksta kombinira svoje u~inke s kontekstualnimi, dru`beno, zgodovinsko in kulturno pogojenimi konstrukcijami pomena. Navkljub metodolo{ki permisivnosti in konzorciju intelektualnih dedi{~in je mogo~e izlu{~iti nek teoretski nagib, ki v cultural studies prevladuje tako zgodovinsko kot kvantitativno: strukturni pogoji kulturnih diskurzov, institucionalnih mehanizmov in ideolo{kih hierarhij so obi~ajno podpisani pod ~rto analiti~nih izhodi{~ – a njihova dejanska in determinirajo~a premo~ se pogosto deaktivira skoz politi~no investicijo v zgodovinski subjekt, katerega dnevne prakse in taktike upora prestavljajo premo~rtno ideolo{ko u~in-kovanje. Tak{en nagib je najo~itneje izzvan v britanskem kontekstu v debati med krogi okoli revije Screen in birminghamskem naj-vplivnej{em predstavniku po Stuartu Hallu, Davidom Morleyem. Screenovska post-strukturalisti~na koncepcija subjektivitete kot diskurzivnega efekta in dejanskega gledalca kot tekstualnega subjekta, pred-vpisanega in pogojenega v logiki tekstnih konstrukcij v poznih sedemdesetih izzove kriti~no reakcijo kulturnih teoretikov, ki vztrajajo na distinkciji med dru`beno in tekstualno proizvedenimi subjekti. Poststrukturalisti~na in lacanovska orientacija Colina Macabea in Stevea Heatha,7 dveh glavnih in najvplivnej{ih teoreti~nih glasov Screena iz tega obdobja, spro`i kriti~ni premislek o razmerju med dru`benim in kulturnim tekstom ter mestom subjekta – premislek, ki bo kriti~no zaznamoval paradigmo cultural studies v osemdesetih. Vztrajanje na strukurno ume{~enem subjektu, vpisanem v izklju~no diskurzivne parametre kulturnega teksta, pi{e Morley, slu`i osamitvi teksta in bralca iz vseh dru`benih in zgodovinskih struktur in ostalih tekstov. Tak{no konceptualiziranje trenutka branja/gledanja zapostavi stalne intervencije drugih tekstov in diskurzov, ki prav tako ume{~ajo “subjekta”.8 Morley svoje kriti~no delo zastavi natan~no skozi prelom med dru`benim subjektom in subjektom teksta, in se namesto analiz diskurzivnih konstrukcij loti raziskav dejanskih gledalcev in dru`beno-zgodovinskih kontekstov gledanja. S tem pa vpelje v kulturolo{ke {tudije metodo, ki na podro~ju medijskih raziskav zadr`i vodilno mesto: etnografija odpre vpogled v dru`bene situacije, kulturne okvire in multiple subjektne pozicije, ki za gledalca namesto ideolo{ko dominantnih intervencij teksta producirajo pluralne in pogosto ambivalentne strukture pomena. Poudarjanje vloge bralca/gledalca v sre~anju s kulturnim tekstom, v relativno avtonomni in heterogeni konstrukciji pomena, ki lahko sodeluje ali pa se obrne nasproti dominantnim pomenom, vpisanim v strukturo teksta, je morda najbolj produktivna, pa tudi najbolj problemati~na teoreti~na zaslomba cultural studies. Njena najo~it-nej{a te`avnost izhaja natan~no iz mesta gledanja samega analitika, 7 Za podrobnej{i pregled debate glej Shaun Moores (1993) Interpreting Audiences: The Ethnography of Media Consumption, London: Sage in John Fiske (1987) Televison Culture, New York: Routledge. 8 Morley, David (1980) “Texts, Readers, Subjects”, v S. Hall, D. Hobson, A. Lowe. P. Willis (ur.) Culture, Media, Language, London: Hutchinson, str. 163. ÈLANKI 271 Ksenija H. Vidmar iz strukture teoretikovega pogleda, ki, kot bo nakazal zadnji del tega eseja, v svojem vztrajanju na principu politi~ne asociacije s podrejenimi dru`benimi skupinami pogosto spregleda svoje lastno mesto izrekanja, svojo lastno dru`beno-zgodovinsko in diskurzivno skonstruiranost v pripovedovanju o drugem. ^etudi se etnografija kot metoda in politi~no-analiti~ni zastavek odpove tradicionalno institucionalizirani privilegirani poziciji pripovedovalca-analitika in namesto tega ozvo~i glas samega predmeta raziskave, sebe pa prestavi v vlogo prevoda, ne more popolnoma uiti logiki svoje skonstruiranosti v jeziku, ki deluje natan~no na mestu, ki ga sama potla~i: skozi nezavedno. Samo-refleksija pripovedovalca-prevajalca, ki raje pi{e po predlogi participantov v raziskavi kot skozi lastno percepcijo dogodkov, stanj in situacij, resda vpelje klju~ni moment destabilizi-ranja avtoritete akademskega diskurza; toda v svoji zavestni sprotni samo-preverbi in poudarjanju svoje vloge posrednika ne more nikoli do kraja zagotoviti popolne legitimnosti svoje distance, ne odsotnosti nezavednih intervencij, ki v krajni konsekvenci prav tako lahko kontaminirajo politi~ni projekt krepitve mo~i podrejenih. Toda predno se lotimo dilem cultural studies, izpeljanih iz metodolo{kih in epistemolo{kih zasnov samega projekta, je vredno poudariti njihovo intelektualno mo~ odpiranja novih prostorov analize ter konstruiranja novih modusov politi~ne zavesti, vpisanih v izbiri pristopa in interesa kulturolo{kih {tudij. V tem spisu se omejujem na ameri{ke cultural studies oz. ameri{ko konstruiranje polja cultural studies iz dveh razlogov: prvi~, ker v mnogo {ir{em vplivnostnem obsegu zapisujejo institucionalno usodo cultural studies, in drugi~, ker v svojem odstopanju in kontinuiteti z britansko {olo posredno vodijo k odgovoru na naslovno vpra{anje: ali obstajajo nacionalno specifi~ni projekti cultural studies (torej morda tudi slovenski) in kak{en je tedaj njihov pomen v kontekstu postmoderne globalne kulturne izmenjave. Ameri{ke cultural studies izrisujem na osnovi treh tematskih polj: (1) {tudija mno`i~ne kulture, (2) vpra{anj rasne, nacionalne identitete ter diskurzov postkolonia-lizma in (3) vpra{anja spola in spolnosti. Vsako od polj gradim skozi okvirno predstavitev nekaj najbolj vplivnih in pogosto problemati~-nih {tudij, ki kriti~no zaznamujejo potenciale in meje cultural studies, in v svoji kulturno-zgodovinski, lokalni in politi~no-institucionalni umestitvi slu`ijo kot izhodi{~e premisleka o novi kulturolo{ki paradigmi skozi o~i zunanjega, dislociranega opazovalca. (1) Študij mno`i~ne kulture v ameri{kem kontekstu v osemdesetih bistveno po`ene interes za televizijo, televizijsko publiko in modalitete mno`i~no-kulturnih publik nasploh. Kakor je v projektu cultural studies te`ko dolo~iti tematske ravni, ki presegajo in definirajo posamezno analizo, tako tudi interes za mno`i~no kulturo nikoli ne nastopi v izolirani obliki splo{nih postavk funkcioniranja in u~inkovanja mno`i~no kulturnih tekstov; analiti~no branje se vselej raj{i odpira skozi prizmo multiplih in heterogenih posredovanj, 272 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? artikuliranj in konstrukcij pomenskih struktur, ki sovpadajo z multiplo in heterogeno naravo kulturnega potro{nika. Tak{no mno{tvo potro{nikove umestitve v mre`o subjektnih pozicij in za~asnih, pogosto naklju~nih zvez s formami identitete, ki jih zagotavlja mno`i~na kultura, lahko zavzame implicirano pozicijo drugega – skozi pripadnost kulturni pod-skupini, subkulturi, proti-kulturi (counter-culture), fanovskemu klubu – ali pa izhaja iz eksplicitne pripetosti na eno dru`beno identiteto, ki je najpogosteje spolna. John Fiske9 kulturnega porabnika tako definira skozi na~ine uporabe kulturnega blaga, kar ga pripelje do pojmovanja potro{nika kot imigranta, nomadsko subjektiviteto, ki potuje skozi teritorije kulturne ponudbe in vmes izmenjuje pripadnosti, pomene in rabe kulturnih predmetov. Izhajajo~ iz semioti~ne tradicije branja mno`i~nih kulturnih proizvodov, in predvsem v lu~i Barthesovega sistema dekodiranja pomenskih plasti teksta, Fiske razpusti striktno enosmerno ideolo{ko u~inkovanje teksta v relacijsko, medsebojno odvisno konstruiranje pomena, ki izhaja tako iz ve~plastnosti, polisemi~nosti teksta kot razli~nimi na~ini branja. V tem pogledu vsak kulturni proizvod, od jeansa do Madonne, slu`i kot tekstna predloga, ki hkrati ideolo{ko reproducira kapitalisti~na ekonomska razmerja ter zagotavlja uporabniku momente manifestiranja lastne mo~i in upora. Polisemija jeansa tako na primer vpisuje hkrati kapitalisti~ni ekonomski red, ki v svoji potrebi po homogenizaciji kulturnega trga zabri{e sistem dru`benih razlik (kavbojke se nosijo ne glede na razredno, spolno, rasno pripadnost, na de`eli in v mestu); njihova uporaba, predvsem ko so no{ene preko roka trajanja in strgane, trdi Fiske, pa lahko porazi logiko obtoka blaga in skana-lizira pomen v formo upora tej logiki. (Madonna, podobno, predstavlja kulturno blago, ki reproducira logiko kapitalisti~ne glasbene industrije; a hkrati, skozi generiranje fanovskih skupin, ki razvijajo nove oblike kulturne kompetence, odpira prostor dru`benim skupinam, ki so sicer odstavljene z odra oblastnih pozicij.) Po tem, ko kapitalizmu in z njim kulturni industriji, navkljub Adornovim napovedim, ni uspelo homogenizirati kulturne sfere, se Fiskeovo analiti~no branje usmeri raj{e na konceptualizacijo kapitalisti~ne kulturne proizvodnje kot procesa stalnega pogajanja za prevlado interesov s pogosto naklju~nostnimi in kontradiktornimi u~inki. Prav ti nepredvidljivi in nekalkulabilni u~inki, “tekstualni prostori”, kot jih imenuje na drugem mestu, zagotavljajo bralcu/potro{niku kulturnega blaga interveniranje, ki predstavlja produktivno in kreativno silo v sistemu kulturnih in dru`benih hierarhij. Na primeru televizije zapi{e: ~e ho~e biti televizija popularna pri razli~nih publikah, potem mora hkrati pripraviti bralce k proizvodnji pomenov in u`itkov in zagotoviti tekstualne prostore (textual spaces), kjer se ti pomeni in u`itki uskladijo z dru`benimi interesi bralcev. Bralci bodo proizvedli pomene in na{li u`itke v televizijskem programu le, ~e ta dopusti artikuliranje njihovih inetersov.10 9 Fiske, John (1989) Understanding Popular Culture, Boston: Unwin Hyman. 10 Fiske, John, Television Culture, str. 83. ÈLANKI 273 Ksenija H. Vidmar 11 Radway, Janice (1984) Reading the Romance: Feminism and the Representation of Women in Popular Culture, Chapel Hill: University of North Carolina Press. 12 Douglas, Ann (1977) The Feminization of American Culture, New York: Doubleday. Fiskeovo pojmovanje menjave kulturnega blaga tedaj redefinira vlogo bralca/potro{nika v lu~i aktivne udele`be v tvorbi pomenov, udele`be, ki izbira in si prila{~a vsebine polisemi~nega kulturnega teksta, heterogenega in odprtega za bral~evo intervencijo. ^etudi Fiske v skladu s semioti~no dedi{~ino analize bralca {e vedno dojema kot mesto kompleksnih diskurzov in tekmujo~ih ideolo{kih in zgodovinskih silnic, vendarle prevesi mo~ definiranja in konstrukcije pomenov na stran uporabe, z vpisanimi momenti upora in nasprotovanja dominantnim ideolo{kim kodom kapitalisti~nega kulturnega teksta. Še dlje v definiranju mo~i in upora obstoje~emu dru`benemu redu gre Janice Radway. S svojim delom Reading the Romance,11 ki je od izida 1984 inspiriralo vrsto feministi~nih etnografskih raziskav, se Radwayeva fokusira natan~no na mesto izbire, uporabe in rekonstrukcije tipi~nega proizvoda kapitalisti~ne mno`i~no-kulturne industrije: romanti~nega `epnega romana. Da bi lahko razumeli, zakaj ljudje berejo romanti~ne romane, zapi{e, raje gledamo na trenutke izbire teksta in ne na sam tekst. Izbira, zaklju~i po tem, ko opazuje bralno `ensko skupnost v fiktivnem Smithonu, je darilo `enske sami sebi, darilo, ki zagotovi utopi~no vizijo `enske individualnosti in psiholo{ko zadovolji potrebo po skrbi za samo sebe, ki je v vsakdanji realnosti prestavljena na skrb za druge. S tem, ko si `enska bralka v dnevnem delovnem urniku odtrga trenutek zase, nasprotuje patriarhalni logiki `enske aktivnosti, usmerjene na gospodinjska opravila in skrbi za dru`ino, ter s tem za~asno redefinira svojo ume{~enost v sistemu dru`benih in spolnih razmerij. Radwayina analiza tako bistveno prestavi poudarek z vpra{anj kulturnih pogojev (spolne) opresije na kolektivne `enske fantazije kot mesta vnosa `enske mo~i v sfero kulturne menjave. S tem pa se tudi polje mno`i~ne kulture, tradicionalno zvezano z `ensko publiko kot estetsko nezahtevno in osrednjo potro{ni{ko tar~o, postavi na nove koordinate kapitalisti~nih kulturnih kontradikcij, ki skozi reprodukcijo patriarhalnih struktur dru`benih in dru`inskih razmerij nujno vna{ajo klice upora in prila-{~anja druga~nih realnosti. “Feminizacija ameri{ke kulture”,12 ki v besednjaku marksisti~ne analize vodi k razvrednotenju kulturnih dobrin, tu zadobi nove razse`nosti odprtja v samo jedro patriarhalne kapitalisti~ne kulture; ta mora prav zaradi logike ekonomskega pre`ivetja `enski bralki dopustiti, da si nekaj ur dnevno po svoje domi{lja in prakticira patriarhalni zakon. Tako Fiske kot Radwayeva prestavita analiti~ni interes na mesto uporni{kega potenciala uporabe mno`i~nega kulturnega blaga. ^etudi priznata, da se tak{en potencial razvija znotraj dominantnega kulturnega sistema na na~in, ki zgolj “meh~a trde okon~ine oblasti” (Fiske) ali celo, s tem, ko dela situacijo bolj znosno, odprto repro-ducira obstoje~a dru`bena razmerja (Radway), se njuna analiza tak{nemu sklepu ne posveti dlje kot v mimotoku politi~ne investicije v momente uporni{tva. Njuno implicitno vztrajanje na demokrati~ni 274 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? izbiri med kulturnimi blagi, pomeni in u`itki kot mestu revizij, transgresij in dekonstrukcij parametrov dominantnih dru`benih razmerij pa spregleda vsaj troje: prvi~, da je kreativna plat potro{nje vselej predeterminirana z logiko ponudbe, drugi~, da je izbira pomenov, vsebin in imaginarnih identifikacij tedaj skonstruirana skozi reakcijo na kulturni trg in ne v njegovi tvorbi, in tretji~, da tak{na predhodna izklju~itev iz mesta proizvodnje, predvsem v odnosu do manj{inskih skupin, pogosto pomeni umanjkanje ponudbe ali tekstualnih prostorov, ki bi sploh dopustili artikuliranje tak{nih interesov. Ker njuna analiza prizna, a analiti~no ne razdela kompleksnosti subjektnih pozicij potro{nika, in implicitno obdeluje potro{nika, ki se je `e vpisal v marketin{ke strategije mno`i~ne kulture, zdrsi na to~ki ovrednotenja in upo{tevanja ponudbe in zalog medijskih zastopstev drugega – zdrsi na to~ki, ki jo Herman Gray v navezavi na rasno zastopstvo v medijih in medijskih {tudijah poimenuje neskon~ni zdrs razlike, “marginalizacijo in zaprtje ~rncev kot subjektov v kriti~nih televizijskih {tudijah na šrobna’ mesta opomb pod ~rto, opomb na koncu besedila, na strani in v izjavah v oklepajih”. Kar se ti~e zastopstva, tak{na gesta o`ivi natan~no tisto normalizacijo in torej zaprtje razlike, za katero kriti~ni televizijski pisci obto`ujejo televizijo.13 Protiute` homogenizaciji uporni{kega momenta potro{nje postavi Andrew Ross, ki se namesto etnografske koncepcije bralca loti diskurzivnih pogojev pomno`evanja in diferenciranja bralnih taktik. V primerjalni analizi nekaj so~asnih tekstov s konca osemdesetih, Tim Burtonovega “Batmana”, glasbenega loga Public Enemy in Spike Lee-jovega “Do The Right Thing”, Ross14 izlu{~i kontra-diktorne momente rasnih fantazij kot dialekti~ne momente kri`anja marginalnih in sredi{~nih kulturnih praks, ki jih moramo, po Rossu, vselej brati skupaj. Nadaljujo~ tezo iz vplivnega No Respect: Intelectuals and Popular Culture,15 v katerem se zavzema, da obravnavamo zgodovine uradnih in podrejenih kultur v njunih medsebojnih prepletih, kot implicirane druge v drugih, Ross izrabi vpra{anje rasnih simbolov v popularnem kulturnem tekstu kot polje artikuliranja, kri`anja in izra`anja dru`benih fantazij, strahov in problemov v konstituiranju nacionalne identitete. V tem pogledu Batman kot del uradne in dominantne zgodovine “rojstva naroda” vpisuje drugega, v tem primeru ~rno gro`njo, zakrinkano na obrazu Jokerja, in predstavlja nadaljevanje hollywoodske prakse izklju~e-vanja drugega, prestavljanje ~rnske identitete v polje nevidnega; hkrati pa tak{na izklju~itev sovpada z dru`benimi dogodki, diskurzi in zgodovino zatiranja in represije nad ~rnskim delom prebivalstva v ZDA v osemdesetih, kjer kriminaliziranje ~rnske in drugih manj{in slu`i kot pogoj rasisti~ni mitologiji “samoobrambe” naroda. “Do the Right Thing” na drugi strani zgodovinske in kulturne izku{nje rasno nevidnost zamenja s poudarjanjem multikulturne, multietni~ne metropole v precepu med rasisti~nimi sentimenti in brutalnostjo 13 Gray, Herman (1993) “The Endless Slide of Difference: Critical Television Studies, Television and the Question of Race”, Critical Studies in Mass Communication, junij, str. 191. 14 Ross, Andrew (1990) “Ballots, bullets, or Batmen: Can cultural studies do the right thing”, Screen 31:1, str, 26–44. 15 Ross, Andrew (1989) No respect: Intelectuals and Popular Culture, New York: Routledge. ÈLANKI 275 Ksenija H. Vidmar 16 Ross (1990), str. 40. policijskega dr`avnega aparata. Celotna komplesnost Leejovega 17 Ibid., str. 44. filma, analizira Ross, nikoli ne zaklju~i v preprostem hollywoodskem obrazcu heroizma, nane{enem na lokalne junake filmskega settinga: v nasprotju z vnaprej predvideno etnografsko stavo na momente upora podrejenih dru`benih skupin Lee in skozi refleksijo o vlogi cultural studies Andrew Ross, uporni{ki moment, postavita v izhodi{~e analize kot problem in ne sklep. “Kot lahko vidimo”, pi{e Ross, “potem se imperativ šnaredi prav’ udejanja razli~no glede na raso, razred, spol, starost in etni~nost, in determinirajo ga zgodovine, ki so dale~ pro~ od univerzalnega. V tem pogledu strate{ka bril-jantnost filma le`i v svoji zahtevi, da neka nacionalna šmanj{ina’ – italijanski Ameri~ani – zavzame mesto bele malobur`oazije in izkori{~evalcev ~rnskega delavskega razreda. To pomeni, da v filmu ni šnevtralnega’ belega pola, na osnovi katerega bi bilo mogo~e skonstruirati Drugega.”16 “Batman” in “Do The Right Thing” v kontekstu ameri{ke filmske produkcije stojita na diametralno nasprotnih polih; in vendar njuna obravnava nacionalnih mitologij in dru`benih trenj zahteva, pravi Ross, da ju beremo in ocenjujemo skupaj, v lu~i njune dru`bene interakcije z realnostjo. S tem pa teoreti~ni premik zdrsi s poudarjanja uniformnega modela recepcije kot a priornega mesta upora, pogosto implicitno v etnografskih {tudijah bralk/gledalk, in namesto tega vplete v svoje problemsko polje dialekti~no razmerje med razli~nimi teksti – kulturnim, zgodovinskim, dru`benim – ki konstituirajo heterogeno, pluralno in kontradiktorno “socializacijsko mesto recepcije”. Rossov poudarek je tedaj tako na socializaciji teksta kot socializacijski mo~i teksta; in dejstvo, da si za zgled vzame sredi{~ni in marginalni kulturni produkt, napeljuje k sklepu, da cultural studies prestavlja stran od (Fiskeovega) ukvarjanja z u~inki mno`i~ne dominantne kulture na kompleksno kri~no polje sre~anja med kulturno produkcijo, centralno in marginalno, in recepcijo ter njuno vpetost v {ir{i kontekst globalne kapitalisti~ne logike. In morda {e va`nej{i poudarek iz Rossovega spisa: ~e ho~ejo cultural studies stvari postaviti prav, in se na za~etku devetdesetih formirati kot multikulturolo{ke {tudije, potem “bodo morale raz{iriti svoje horizonte ~ez severnoameri{ko metropolo, ki si jo tako “Batman” kot “Do the Right Thing” izbereta za svoji zgodbi o kulturnih pravicah in razla{~anjih.”17 Medtem ko ameri{ke kulturolo{ke {tudije obi~ajno slonijo na modelu “zgodovinske puritanizacije imigrantskih kultur” z vpisano ideolo{ko osjo razmerja med Vzhodom in Zahodom, je naloga novih kulturolo{kih {tudij, da spreobrnejo probleme in kategorije, izpeljane iz te paradigme, in vklju~ijo v svoj projekt nove osi razmerij. S tem pa se analiza mno`i~ne kulture preseli zunaj okvirov nacionalnih kultur in kriti~no prestavi tudi obseg vpra{anja, kakr{na je dru`beno-zgodovinska, kulturna in geografska strukturiranost podrejene identitete in katere so nove politi~ne koordinate kulturolo{kega projekta govora s pozicije podrejenih. Teme nacio- 276 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? nalne, rasne in postkolonialne identitete tu zadobijo nov pomen za {tudij mno`i~ne kulture kot tudi za kriti~en premislek o politiki cultural studies. (2) Osnovni problem, ki ga razvija nova postkolonialna intelektualna mentaliteta, se dotika koncepta zastopstva, reprezentacije, drugega: drugih kultur, nepismenih, ljudstev “pred” ali “zunaj zgodovine”. Kriza zahodne zavesti in antropolo{ke imaginacije, da bi z znanstvenimi sredstvi nevpletenega, objektivnega popisa drugih, ne-zahodnih kultur, predstavila kulturni zemljevid sveta, se v povojnem obdobju manifestira v “nizu zgodovinskih pritiskov, da se antropologijo premesti glede na njene “predmete” raziskave. Antropologija ne govori ve~ skozi avtomati~no avtoriteto v imenu drugih, definiranih kot nesposobnih govoriti zase ...” 18 Nova antro-polo{ka etnografska pisava razlasti neosebno in distancirano, a manifestno prisotnost klasi~nega etnografa, in namesto tega samo sebe definira kot fiktivno bele`ko sre~anja z drugim, “dialo{ko tekstualno produkcijo”, ki vidi “antropolo{ke ideje, vme{ane v lokalne prakse in institucionalne zapore, kot naklju~ne in pogosto špoliti~ne’ re{itve kulturnih problemov”, posredovane prek vodil retorike in oblasti.19 James Clifford20 tako ponudi nov lik etnografa, ki v sebi zdru`uje “razlagujo~i jaz” in “tekstualiziranega drugega”, polimorfno in poliglasno diskurzivno formo, ki je nelo~ljivo vpisana skozi kontekste raziskave in pogoje dialoga z drugim; in sestavi novo etnografsko vizijo, ki center sveta prestavi v mno{tvo “prostorskih praks” (spatial practices – termin je de Certeaujev, op. KHV), ki kro`ijo in uhajajo vsakr{ni logiki kartografije, ki bi jih poskusila zasidrati na enem mestu. Cliffordova nova etnografska paradigma tudi rekonstruira tradicionalno imperialisti~no imaginacijo, ki projicira Zahod v sredi{~e opazovanja drugega: “Ko danes govorimo o Zahodu”, pi{e, “imamo v mislih neko silo – tehnolo{ko, ekonomsko, politi~no, ki ne `ar~i iz nekega dolo~enega geografskega ali kulturnega centra. Ta sila, ~e lahko o njej govorimo v ednini, je rapr{ena v neenakih oblikah iz mnogih centrov – ki zdaj vklju~ujejo Japonsko, Avstralijo, Sovjetsko Zvezo in Kitajsko – in se artikulira v razli~nih mikrosociolo{kih kontekstih.” 21 Cliffordov pristop k razmisleku in pojmovanju drugih kultur resonira s kulturolo{kimi {tudijami na to~ki ukvarjanja z “doma~imi” kulturnimi pojavi, identitetami, praksami. Namesto modela stabilnosti, integritete in zgodovinske kontinuitete predmet kulturne analize razpade v fragmentarno, potujo~o in diskontinuirano shemo “antropolo{ke kulture”. “Ta”, pi{e Clifford, “ni ve~ tisto, kar je bila. Ko je jasno, da zastopstveni izziv prihaja iz portretiranja in razumevanja lokalno/globalnih zgodovinskih sre~anj, ko-produkcij, dominacij in uporov, tedaj se je treba osredoto~iti na hibridne, kozmo-politanske izku{nje prav tako kot na zakoreninjene, domorodske ... Moj namen ni, da naredimo obrobje za novi center (na primer, “mi” vsi smo potniki), temve~ da primerjalno analiziramo specifi~no 18 Clifford, James (1986) Writing Culture: The Poetics and Politics of Etnography, Berkeley: University of California Press, str. 10. 19 Ibid., str. 11, 14. 20 Clifford, James (1988) The Predicament of Culture, Harvard University Press. 21 Ibid., str 272. ÈLANKI 277 Ksenija H. Vidmar 22 Clifford, James (1992) “Traveling Cultures”, v Grossberg et al., str. 101. 23 Clifford, James (1995) “Paradise”, Visual Anthropology Review, 11:1, str. 93–117. 24 Hall 1993, str. 362. 25 Ibid. 26 Bhabha, Homi K. (1990) “Novel Metropolis”, New Statesman and Society, 3: 88, str. 16–18. 27 Fregoso, Linda in Angie Chabram (1990) “Chicana/o Cultural Representations: Reframing Alternative Critical Discourses”, Cultural Studies 4:3, str. 203–212. dinamiko nastanitve/potovanja.”22 Nova dinamika razmerja med “kulturo v nastanitvi” in “kulturo kot potovanjem” premesti poudarek z organicisti~nega razumevanja kulture kot telesa, ki se razvija, `ivi in umre, na konstruktivisti~ni poudarek zgodovinskosti, interferenc in interakcij, ki presegajo stabilne in ute~ene kulturne forme z novimi pomeni, rabami in zunanjimi nanosi potujo~ih kulturnih vsebin. Re`imi avtenti~nosti in “kulturne ~istosti” odstopijo prostor diskurzu “hibridnih, relacijskih kulturnih procesov”23 in v tem pogledu redefi-nirajo ne le zastopstvene (reprezentacijske) strategije v odnosu do drugih, Zahodu zunanjih kultur, temve~ spodnesejo ute~eno nacio-nalisti~no paradigmo koherentnosti in esencialnosti doma~e kulture. Cliffordova antropolo{ka etnografska paradigma tako sovpada s sociolo{ko etnografijo cultural studies v to~ki konstruiranja postmoderne kulturne identite imigranta, drugega znotraj in ne zunaj meja zahodne imaginacije, ki v sebi zdru`uje razli~ne zgodovine, pripadnosti in kulturne orientacije. Novi imigranti, razseljeni, preme{~eni, razcepljeni, nastopijo kot kulturni hibridi, ki se vsaj v dobesednem pomenu, nikoli ne bodo vrnili ali pa bodo kraji, kamor se bodo vrnili, preobra`eni do nespoznavnosti z neusmiljenimi procesi moderne transformacije. V tem pogledu “iti domov” ne obstaja ve~. Zato tudi govorijo, pojejo in pi{ejo tako ubrano znotraj metafori~nih jezikov o “popotovanju”, potovanju in “vrnitvi”.24 Kulturni hibridi, kot pi{e Hall, prevzamejo vodilno vlogo v kontekstu sodobne zgodovinske rekonstitucije subjektivitete: Na sebi nosijo sledove dolo~enih kultur, tradicij, jezikov, sistemov verovanj, tekstov in zgodovin, ki so jih oblikovali. Toda hkrati so tudi prisiljeni soo~iti se in narediti nekaj s kulturami, ki jih naseljujejo zdaj, ne da bi se enostavno asimilirali vanje. Niso in nikoli ne bodo zdru`eni kulturno v starem pomenu, kajti brezizhodno so produkti mnogih prepletajo~ih se zgodovin in kultur, pripadajo~ hkrati mnogim “domovom” – in torej nobenemu dolo~enemu ... So produkt diasporne zavesti. Morajo se sprijazniti z dejstvom, da je v modernem svetu, in v to verjamem nepreklicno, identiteta vselej neka odprta, kompleksna in nezaklju~ena igra – vselej v izgradnji.25 Razvijajo~i se “metropolitanski kanon” migrantskih kulturnih skupnosti, ki “dru`beni svet spreminjajo v nevaren hibridni prostor”,26 postaja osnova redefiniranja javnega prostora mestne, nacionalne in globalne skupnosti. Vendar kulturolo{ke {tudije ne ostanejo zgolj pri poststrukturalisti~no organiziranem polju razlike – nacionalne, rasne ali splo{no post-kolonialne – kot osnovi konceptualiziranja kulturne identitete, temve~ kritiko namerijo v dve smeri: v problemati~no, lingvisti~no kompleksno, zgodovinsko sproducirano, pozicionalno naravo kulturne identitete; in v samo “dvojno pozicionalnost” kritika kot intelektualca manj{inske skupnosti in hkrati predmet kriti~ne teorije, vpisanega v kategorijo razlike.27 Poudarek tedaj vklju~uje strukturne pogoje razlikovanja, hierarhi~nih ureditev in marginalizacij kulturnih identitet, pa tudi “kompleksnosti zgodovinske izku{nje”, ki 278 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? spodnesejo preprosto ena~enje skupnosti z zgornjo ali spodnjo pre~ko v kulturni stratifikaciji: pojem razlike, pi{eta Fregoso in Chabram, “etni~no identiteto v{teje v univerzalno kategorijo razlike, ne da bi upo{teval na{e specifi~ne zgodovinske notranje razlike. Nadalje, tak{no pojmovanje razlike je utemeljeno v dolo~eni singularnosti, ki za sredi{~e vzame zahodno govore~i subjekt, in ki trdi, da so vsi temnopolti ljudje razli~ni od tega subjekta atranspa-rentni med seboj.”28 Etni~no me{ane metropolitanske zone Los Angelesa ali New Yorka in ameri{ka geografija etni~ne in kulturne razlike nasploh tedaj izrisujejo zemljevid kulturnih hierarhij, katerih meje in pomene oblegajo in prestavljajo kompleksne zgodovinske in kulturne izku{nje posameznih skupnosti, notranje razcepljenih po oseh rase, spola, razreda, in v nenehnem procesu nastajanja, spreminjanja in redefiniranja lastnih meja identitete. Naloga cultural studies, kot je definirana v veji postkolonialnega kriti~nega diskurza, je tedaj problematizirati razmerje med strukturnimi in zgodovinskimi pogoji podrejenosti na na~in, ki pozicije podrejenosti in izklju~enosti ne prevaja direktno v polje upora in zanikanja dominantnih kulturnih kod (kot to v~asih velja za {tudij mno`i~ne kulture), temve~ si prizadeva artikulirati notranje kompleksnosti in heterogene pozicionalnosti manj{inskih skupnosti in skupin zunaj oblastnih polo`ajev tako, da bi bilo tak{no kriti~no narativizacijo mogo~e prevesti v sredstvo mo~i same skupnosti. Ni naklju~je, da Herman Gray, kritik rasne razlike, tak{en kriti~ni prestavek opravi prav na podro~ju medijskih in posebej televizijskih {tudij, ki se pogosto zadovoljijo z analizo rasnega zastopanja v mno`i~nih kulturnih tekstih kot “normalizacijo razlike”, ne da bi se poglobili v na~ine in kontekstualizacije rasne skupnosti kot homogenega protipola beli ve~ini ali celo raziskovali “ideolo{ke preostanke”, ki nasprotujejo tak{ni homogenizaciji. Prek kriti~nega branja dveh televizijskih {tudij Mimi White in Patricie Mellencamp Gray29 zaklju~i, da “domestikacija” in “normalizacija” rasne razlike v ve~ini ameri{kih televizijskih programov tedaj ni nekaj, kar bi preprosto domnevali, pa~ pa moramo do njiju {ele priti prek specifikacije in teoretizacije. Gray na drugem mestu opozori na nevarnost ena~enja artikuliranja rasne razlike s pozicije drugega s progresivnim diskurzom kulturne spremembe in postmodernim anti-esencializmom. Diskurzi in debate o esencializmu, postmodernizmu in identiteti so odprli nove vpoglede v razumevanje hegemonisti~nih praks in opremili intelektualce s sredstvi preverjanja in analize konstrukcij in samo-reprezentacij ~rncev. So~asno pa je tak{no ukvarjanje s tekstualno analizo, brez upo{tevanja materialnih lokacij in praks razli~nih sektorjev ~rnske skupnosti, pripeljalo do tega, da smo spregledali “vrnitev” esencia-lizma, nacionalizma in afrocentristi~ne kulturne mitologije, ki jih v delih ~rnske populacije pogojujejo prav ti materialni in dru`beni pogoji.30 Grayev zadr`ek le`i v intelektualnih in akademskih naporih, da bi razstavili poenotujo~e koncepte identitete (kot so rasa, spol ali 28 Ibid., str. 207. 29 Gray 1993. 30 Gray, Herman (1993) “African-American political desire and the seductions of contemporary cultural politics”, Cultural Studies 7:3, str. 364–373. ÈLANKI 279 Ksenija H. Vidmar 31 Ibid., str. 366. 32 Ibid., str. 369. 33 Hooks, bell (1994) Outlaw Culture; Resisting Representations, New York: Routledge, str. 5. 34 West, Cornell, Bell Hooks (1991) Breaking Bread: Insurgent Black Intellectual Life, Boston, MA: South End Press, str. 133. 35 Glej Geoff Eley in Ronald Grigor Suny, ur. (1996) Becoming National, Oxford: Oxford University Press. 36 Bhabha, Homi K. (1990), “Dissemination: time, narrative, and the margins of the modern nation”, v Bhabha, H.K., ur. Nation and Narration, London: Routledge, str. 299. 37 Ibid. 38 Anderson, Benedict (1991) 1983 Imagined Communities: Reflections on the Origin and the Spread of Nationalism, London: Verso. heteroseksualnost), ki ostajajo zaprti v krogotoku akademskih razprav in lo~eni od “izku{enj, praks in lokacij pomembnih segmentov ~rncev v Zdru`enih dr`avah”.31 Materialni pogoji in dru`bene lokacije ~rnskih skupnosti ostajajo teoretsko neartikulirani in ne-premi{ljeni v razmerju do ~rnskih samo-reprezentacij v kulturi in mno`i~nih medijih. “Kot politi~no vpra{anje tak{na kro`enje in zaprtje v lokalnost profesionalcev in akademije odpira vpra{anje, kje se pretakajo ti diskurzi, na koga so naslovljeni in kak{na je njihova u~inkovitost za dru`beno transformacijo.”32 Bell Hooks podobno izostruje razmerje cultural studies do dru`benih realitet ljudi in skupnosti, ki jih prou~ujejo, in izpra{uje politi~ni naboj profesionalnega akademizma (v kar se cultural studies lahko pogosto obrnejo), ki si prizadeva sodelovati in so-kreirati procese de-kolonizacije, a hkrati ne razmi{lja o tem, kako v sam proces vklju~iti tiste, na katerih bi bilo potrebno opraviti in odpraviti u~inke kolonialisti~ne zavesti: “Kaj pomeni za nas izobra`evati mlade, privilegirane, predominantno bele {tudente, da bi se znebili belske nadvlade, ~e to delo ni zdru`eno z delom, ki posku{a posredovati in spremeniti ponotranjeni rasizem, ki meri na temnopolte?”33 Gray in Hooks – pa tudi Cornell West, tretji ~rnski intelektualec – projekt cultural studies definirajo v kriti~ni navezavi na politi~no aktivno intelektualno dr`o in usmerjenost, ki diskurzivne strukture zastopanja in kulturno reproduciranje mehanizmov dru`bene stratifikacije in dominantne patriarhalne kapitalisti~ne ureditve zdru`ujejo z analizo pogojev spremembe; vsi tudi poudarjajo vlogo intelektualca kot dejavnika spremembe in se v ~asu, ko se ~rnskim intelektualcem vrata univerz in dostop do uglednih publikacij vse bolj spet zapirajo,34 morda bolj eksplicitno od svojih kolegov post-kolonialisti~nega kriti~nega diskurza ukvarjajo z institucionalnimi ovirami delanja cultural studies – zna~ilnost, h kateri se bom vrnila v zadnjem delu tega spisa. Tretji moment v konstituiranju postkolonialnega kulturolo{kega diskurza izhaja iz vpra{anja redefiniranja nacionalne identitete: hkrati je rezultat in pogoj premisleka fragmentirane konstrukcije postko-lonialne, etni~ne in rasne identitete, nacionalna identiteta dodaja k analiti~nemu mozaiku cultural studies predmet, ~igar teoreti~ne izpeljave omogo~ajo misel o politiki identitete v ~asu multinacio-nalnega kapitalizma in globalne kulturne menjave.35 V izhodi{~u je pojmovanje naroda kot pripovednega konstrukta, ali z besedami Homi K. Bhabhe: “ kompleksne retori~ne strategije”, razcepljene med pojmovanjem ljudstva (people) kot “a priorne zgodovinske prezence” in ljudstva kot “konstruiranega v predstavi pripovedi”, ki {ele enunciira sedanjost;36 razcepljeni nacionalni subjekt postane “liminalna forma dru`benega zastopstva, prostor, ki ga notranje zaznamujejo kulturna razlika in heterogene zgodovine tekmujo~ih ljudi, nasprotujo~ih avtoritet in napetih kulturnih lokacij.”37 Po Andersonu38 nacionalne pripadnosti ni ve~ mogo~e razumeti kot 280 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? zunaj-zgodovinskega absoluta in ne naroda kot zunaj zgodovinsko-kulturnega konteksta razvoja tiska-kapitalizma, ki je {ele zagotovil osnovo nacionalni zavesti. Nacionalna identiteta kot produkt in ne generator kulturnih pisav obrne logiko izvorne pripadnosti v logiko kapitalisti~ne menjave, ki nacionalnim simbolom odvzame odtis aure in jih namesto tega po`ene v kulturni in medijski krogotok pomenov,39 kontaminiranih v spopadih med uradnimi politi~nimi vizijami, tekstualnimi strategijami, kulturnimi premestitvami in diskontinuitetami, “nepopolnimi ozna~evanji”, “transgresivnimi mejami”. Lauren Berlant bere tak{en model razmerja med kapitalisti~no kulturno proizvodnjo in kar sama poimenuje “mno`i~no nacionalnostjo”, t.j. kulturno-medijske sisteme nacionalne identifikacije, v kontekstu ameri{ke literarne, filmske in televizijske kulture. V ospredje postavi analizo diskurzivnih mehanizmov in ideolo{kih postopkov, ki nacionalno identiteto vzpostavijo skozi trenja med utopi~nim, idealnim konstruktom nacionalnega javnega prostora in lokalnim, “prakti~nim vsakdanjim prebivanjem”, med kolektivnimi formami identifikacije in privatnimi izku{njami nacionalne identitete, med zalogo dru`benih kompetenc “zrelega” dr`avljanstva in pedago{kimi posegi v konstrukciji nacionalne fantazije otro{kega dr`avljana. Berlantova poimenuje tak{en teritorij trenj in kontradikcij Nacionalno Simbolno, politi~ni prostor naroda, ki prepleta pravne, teritorialne, genetske, lingvisti~ne, izkustvene momente,40 in – podobno Bhabhovi eksplikaciji – zasnuje narod kot razcep med predpostavljenim razmerjem, izhajajo~im ({ele) iz niza kolektivnih praks, in med predhajajo~im nacionalnim subjektom, ki (~e) zagotovi pomen nacionalnim formam. Njena analiza literarnih del Nathaniela Hatwhorna kot avtorja eksplicitno nacionalnih fantazij in konstrukcij “Amerike” slu`i kot izhodi{~e iskanju kri`nih mest med uradno-pravnimi definicijami naroda in njihovimi kro`enji v kulturni sferi, ko zapi{e: “Kulturno izra`anje nacionalne fantazije je krucialno za politi~no legitimnost naroda: je dokaz za narodovo utopi~no zaobljubo, da zagotovi popolno in pravi~no integracijo posameznikov, “ljudstva” in dr`ave. Toda nacionalna kultura so~asno bele`i diskontinuirane, kontradiktorne, ambivalentne, antagonisti~ne in preprosto konfuzne elemente dru`benega `ivljenja” 41 – elemente, ki nacionalno fantazijo in njene specifi~ne vsebine {ele vzpostavijo kot izid kulturne debate in zgodovinske transformacije. Podobno pre~enje uradnih kodifikacij in kulturnih prila{~anj nacionalnih vsebin Berlantova zabele`i v ameri{ki televizijski produkciji: skozi analizo uspe{nice The Simpsons in aluzijo na novo MTV-jevsko patrioti~no mladinsko kulturo Berlantova pripelje do sklepa, da televizijska kultura zagotavlja medij zgodovinskega rekonstituiranja naroda v obliki “postmodernega nacionalisti~nega na~ina produkcije”, z “generacijo mladih vpoklicanih, da o`ivijo politiko nacionalne fantazije brez opore v nekem utopi~nem ali celo po{tenem notranje-politi~nem programu.”42 Mladi v novi televizijski konstelaciji kolektivne 39 Anderson, Benedict (1994) “Replica, Aura, and Late Nationalist Imaginings”, Qui Parle, {t. 1, str. 1–21. 40 Berlant, Lauren (1991) The Anatomy of National Fantasy, Chicago: University of Chicago Press. 41 Ibid., str. 21–22. 42 Berlant, Lauren (1993) “The Theory of Infantile Citizenship”, Public Culture, {t. 5, str. 407. ÈLANKI 281 Ksenija H. Vidmar 43 Berlant, Lauren, “National Brands/National Body: Imitation of Life”, in Bruce Robins, ur. (1993) The Phantom Public Sphere, Minneapolis: University of Minnesota Press, pp. 173–208. nacionalne identitete vzdr`ujejo spomin na narod, ne da bi ga razumeli kot politi~ni dejavnik, ki je sposoben kolektivnega upora in kriti~ne distance do ameri{ke nacionalne politike. Skozi analizo primera povojne filmske konstrukcije nacionalne identite pa Berlantova43 potisne vpra{anje razmerja med uradno-pravno in kulturno semiotiko naroda {e korak dlje, do polja telesa: tu poka`e zgodovinski moment konstituiranja ameri{kega dr`avljana kot “abstraktne osebe” odsotnega telesa – odsotnost, ki zagotovi, da se praznina vpi{e kot univerzalno mo{ko in belo. Javna nacionalna identiteta za `ensko ali ~rno telo tedaj obstoji le, kolikor sta sposobna zatreti prisotnost svoje telesnosti. S tem pa Berlantova naka`e prepletenost re`imov reprezentacije – nacionalne, spolne, rasne, ki jih tedaj ni mogo~e {tudirati osamljene in neodvisno drug od drugega; nasprotno, kulturolo{ke {tudije vzpostavijo svoj predmet kot diskur-zivni vpis nacionalnih, spolnih, rasnih, razrednih razmerij, ki medsebojno pogojujejo in organizirajo kulturne podobe, pomene in zastopstva: ~rno `ensko telo slu`abnice, na primer, figurira v sistemu kulturne nacionalne fantazije druga~e kot bela `enska podjetnica ali medijska zvezda, in {e druga~e kot mo{ki odsotni ozna~evalec nacionalnega telesa. Študij spola, spolnosti in telesa tako predstavlja kulturolo{ko tematsko polje, ki se nujno vpisuje v ostala dva, izpostavljena v tem pregledu, in hkrati gradi neodvisno teoretsko polje, ki informira in usmerja splo{no kriti~no diskusijo cultural studies. (3) Študij spola in spolnosti ~rpa svoj analiti~ni arzenal v konjunkciji s feminizmom; vpra{anja dru`bene topografije razmerij med spoloma, spolnosti in oblasti, prene{ene in reproducirane na kulturnih konstrukcijah spola vpisujejo {ir{o problematiko strukturnih in zgodovinskih pogojev spolne opresije in mikro-politi~nih bojev nasproti patriarhalnim kulturnim re`imom zastopanja. Rekonstruiranje patriarhalnih dominantnih struktur zavesti, vpisanih v mno`i~nih kulturnih tekstih sovpada s politi~no gesto dekonstruiranja hege-monisti~ne enotnosti v diskurzivne tenzije, nasprotja in fragmente kot mest aktiviranja politi~ne zavesti drugega – `ensk, homoseksualcev, subkultur, ... A hkrati ko feminizem zagotavlja politi~ni zagon kulturolo{ki analizi spola in spolnosti, pogosto zaklju~i kot predmet kriti~nega ovrednotenja in distanciranja od humanisti~no-intelektualisti~nega feministi~nega diskurza, ki razvija poenostavljen in enostranski model spolne opresije kot opresije `enske – ne glede na razredno ali rasno razliko subjekta v analizi oziroma svoje lastne (glede na prej{njega ve~inoma privilegirane) dru`bene lokacije. Razcep je v zadnjem ~asu morda najo~itnej{i v debati o pornografiji: medtem ko radikalno feministi~no nasprotovanje pornografskim materialom kot neokusnim vnov~evanjem `enske dru`bene podrejenosti skozi kulturno logiko blaga, ki direktno usmerja in vodi sfero mo{ke dru`beno-seksualne aktivnosti, vklju~ujo~ posilstvo in zakonske zlorabe, apelira k ukinitvi in prepovedi pornografije, si kulturolo{ke studije prizadevajo zapogniti zemljevid spolne opresije 282 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? po oseh multiple dru`bene hierarhije. Laura Kipnis,44 na primer, k argumentu dopi{e razredno razliko, in tako bistveno zaostri problem politi~ne alianse anti-pornografskih glasov s klasi~no me{~ansko kulturo in moralo definiranja telesa: slede~ Bahktinovi teoriji telesa in pomenu nadzora nad telesom v me{~anski ekonomiji u`itka in opresije Kipnisova poka`e, da zgro`enost in gnus nad podobami pornografskega sle~enega, eksponiranega, vulgarnega, eksce-sivnega, izlo~ajo~ega telesa sovpada z mehanizmi konstrukcije me{~anske subjektivitete, ki si prizadeva zakriti ozna~evalce nizkega, nekontroliranega, neokusnega s panojev javne scenerije natan~no na osnovi kr{enja pravil reprezentacije me{~anskega telesa. “Tako je morda nekoliko te`je razumeti feministi~ni gnus izolirano in gnus nad pornografijo kot striktno vpra{anje spola”, pravi Kipnisova, kajti ni geste gnusa brez neke zgodovine in ne brez razrednega zna~aja. In ne glede na to, kaj vse {e lahko re~emo o feministi~nih argumentih o primernem in neprimernem zastopanju `enskih teles – in ne `elim zveneti, kot da sem s svojo razpravo iz~rpala problem – me{~anski gnus, tudi ko je mobiliziran nasproti kr{enju in nasilju nad `enskim telesom, ni brez funkcije v razmerju do razredne hegemonije, in je ve~ kot problemati~en v kontekstu ne~esa, kar si prizadeva biti radikalno dru`beno gibanje.45 Po drugi strani pa Kipnisova z analizo reprezentacije telesa na straneh nizke, proti-me{~anske, proti-hegemonisti~ne in prokla-mativno nizko-kulturne pornografske publikacije Hustler, ki jo izpelje v nadaljevanju svojega argumenta, opravi {e en pomemben premik, ki pogosto umanjka v kulturolo{kih {tudijah mno`i~nih medijev: medtem ko branje revije izpostavi nek nov politi~ni pornografski idiom, ki se zoperstavlja vladajo~emu me{~anskemu diskurzu mainstream revij kot Playboy ali Penthouse, in tedaj odpre prostor novim politi~nim in kulturnim strategijam znotraj dominantne mno`i~ne kulturne industrije (to~ka, do katere skoraj brezpogojno privedejo vse medijske {tudije), pa Kipnisova na koncu obrne le~o, ko poka`e na omejujo~o politi~no perspektivo revije, katere politika {oka izklju~i mo`nost progresivnega kulturnega programa. To pa pomeni, da “ni zagotovila, da so proti-hegemonisti~ne ali celo specifi~no proti-me{~anske kulturne forme nujno tudi progresivne. In tako ka`e, da bo eno od predpostavk v sodobnih ameri{kih kulturolo{kih {tudijah, po kateri se zdi, da je v popularni kulturi vselej mogo~e najti nekaj up vzbujajo~ega, potrebno {e enkrat premisliti.”46 Medtem ko Kipnisova analizo reprezentacije spola in spolnosti, in sovpadujo~ vpliv feminizma na celotno diskusijo kulturnega zastopstva `enskega telesa, problematizira v kontekstu razredne hegemonije, si Wendy Kozol47 zastavi nalogo poiskati sti~ne momente feminizma z vpra{anjem razmerja rasne, razredne in spolne zastopanosti v razmerju do patriarhalnega dru`benega reda. Skozi analizo medijsko-sodnega procesa proti O. J. Simpsonu 44 Kipnis, Laura (1992) “(Male) Desire and (Female) Disgust: Reading Hustler”, v Grossberg et al., str. 373– 391. 45 Ibid., str. 378. 46 Ibid., str. 388. 47 Kozol, Wendy (1995) “Fracturing Domesticity: Media, Nationalism, and the Question of Feminist Influence”, Signs 20:3, str. 646–67. ÈLANKI 283 Ksenija H. Vidmar 48 De Lauretis, Teresa (1987) Technologies of Gender: Essays on Theory, Film, and Fiction, Bloomington: Indiana University Press. Kozolova i{~e dialekti~na razmerja v javni portreturi nasilja nad `enskami v okviru dru`ine kot hkrati izziv spolnim konvencijam in senzacionalizija nasilja, ki omogo~a vpis tak{ne kritike v okviru hegemonisti~ne pripovedi. Prisotnost rasne in razredne identitete nadalje dolo~i na~in predstavitve spolnega nasilja kot bodisi privatni ali dru`beni problem: medtem ko nasilno dejanje nad `ensko v okviru bele, srednje-razredne skupnosti pripada domeni doma~ega, znotraj dru`inskega in torej osamljenega problema, si isto dejanje v kontekstu ni`jih razredov in ~rnske skupnosti pridobi pe~at dru`benega problema: tu nasilje ne ozna~uje ve~ psihopatologije posameznika, ki izstopa iz dominantne patriarhalne norme skupine, temve~ prestopi hi{ni prag razredne in rasne skupine, katere dru`bena patologija postavi osnovo izklju~itvi iz nacionalne skupnosti. Teresa de Lauretis48 pa vpra{anje nasilja nad `enskami vpi{e v retori~no polje konstruiranja spola: nasilja ne moremo razlo`iti zunaj okvirov pojmovanja spola in njegove zgodovinske pojavnosti kot dru`benega problema ne onstran diskurzivnih zapisov spolnega razmerja v kontekstu dru`benih razmerij oblasti. Da pojem dru`inskega nasilja do pred nedavnim za ve~ino sociolo{kih raziskav, socialnih ustanov in represivni aparat dr`ave ni obstajal oziroma ni pomenil veliko, je mogo~e pojasniti z dejstvom, da se dru`inskih razmerij ni zapisovalo v lu~i oblastnih razmerij, dru`beno kodificiranih in zastopanih skozi spol. Da se navkljub statisti~nim podatkom, ki eksplicitno nakazujejo prevladujo~e {tevilo `ensk kot `rtev dru`inskega nasilja, {e vedno uporablja spolno nevtralne termine “zakonskega nasilja” ali “zlorabe zakonca”, pa ka`e na dolo~eno upornost jezika odpreti pot kritiki patriarhata in analizi dru`inskega nasilja z vidika dru`bene in mo{ke nadvlade. Retori~na funkcija je tu, da obrani vtis znanstvene nepristranskosti in moralne nevtralnosti, pravi de Lauretisova. S tem ko se prevladujo~i diskurzi dru`inskega nasilja posku{ajo izogniti ideologiji ali “retoriki nasilja”, pa se zares zapletejo v “nasilje retorike”. U~inki nasilja retorike potujejo zunaj konceptualizacije samega problema nasilja, derridajevsko zaklju~i avtorica, in sicer v obmo~je dru`benih praks nasilja. S tem pa de Lauretisova poka`e na reverzibilno vez med diskurzivnim in dru`benim: v tem pogledu je tudi nujno, da femi-nisti~na analiza {tudij spola zastavi onstran semioti~ne spolne razlike, ki svet dejanskih zgodovinskih akterjev razdeli v dva pola: mo{ki in `enski in, glede na politi~ni interes feminizma, zapre `ensko v razmerje do `enske, univerzalne in poenotujo~e razliko, ki zabri{e razlike med `enskami in v `enskah. Ker je spol produkt in proces mno{tva dru`benih tehnologij – filma, institucionalnih diskurzov, epistemologij in dnevnih praks (op. KHV) – je naloga feministi~ne kritike spola, ki si prizadeva za dru`beno-kulturno transformacijo, da poi{~e svoje mesto hkrati znotraj in zunaj mo{ko skonstruiranih zastopstev spola, ki temeljijo na predstavi heteroseksualne dru`bene pogodbe. Naloga je tedaj ne le v vnovi~nem branju in zapisovanju 284 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? zgodovinske vednosti, ki dekonstruirata dominantni mo{ki diskurz spola, temve~ v gibanju v in iz spola kot ideolo{ke reprezentacije; v gibanju v diksurzivni prostor pozicij, ki jih zagotavljajo hegemo-nisti~ni diskurzi, in v zunanjost teh diskurzov, v feministi~no skonstruirane kontradiktorne, heteronomne in multiple diskurzivne in dru`bene prostore. V trenutku pa, ko pristanemo na to potovanje med spolom kot ideolo{ko reprezentacijo in nereprezentativnim (raje kot Althusserjevsko ideolo{ko in zunajideolo{ko/znanstveno pozicijo), verjame de Lauretisova, se tudi sprosti pogosta feminis-ti~na zapora `enske v univerzalno spolno razliko, in namesto tega vpi{e subjekt, konstituiran v spolu – a ne le skozi spolno razliko, temve~ tudi prek kulturnih reprezentacij in izku{enj rasnih in razrednih razmerij. Kipnisova, Kozolova in de Lauretisova poka`ejo na nujnost rekonceptualiziranja feministi~ne analize spola, ki razdre patriarhalno diskurzivno paradigmo spolne razlike in namesto tega teoretizira spolni subjekt kot kompleksni preplet pozicij, razmerij in kulturnih reprezentacij. Namesto prevladujo~e skrbi bele srednje-razredne feministi~ne tradicije osvoboditi se spolne polarnosti patriarhalnih diskurzov avtorice analizirajo kulturne reprezentacije na na~in, ki kategorijo spola destabilizirajo v kontradiktorne diskurzivne tehnologije in dru`bene prakse in dovoljujejo vpis spola po oseh spolne, pa tudi rasne in razredne izku{nje. S tem pa postavijo most med razli~nimi tematskimi polji kulturolo{kih {tudij, ki pove`e analiti~no in politi~no zavezanost dekonstruiranja kulturnih zastopanj kot mest dru`benih spopadov za oblast, in investiranja v mikropoliti~ne, lokalne, vsakdanje prakse upora, redefiniranja in samo-zastopstva. Ali z besedami Donne Haraway: “Feministi~ni diskurz in anti-kolonialni diskurz sta vpletena v nek zelo fin in ob~utljiv napor graditi povezave in sorodnosti, in ne postaviti svojo ali nekoga drugega izku{njo za vir zaklju~ene pripovedi.”49 Konteksti Kulturolo{ke {tudije v Zdru`enih dr`avah so danes uveljavljena univerzitetna interdisciplina z raz{irjeno mre`o konferenc, publikacij in akademskih posegov znotraj etabliranih disciplin in {tudijskih programov.50 Po mnenju samih praktikov ameri{ke kulturolo{ke {tudije prevzemajo intelektualni presti` in vplivno sfero kriti~ne teorije, ki je od sedemdesetih dalje ozna~evala evropsko (in predvsem francosko) teoreti~no intervencijo v polje ameri{ke intelektualne produkcije, in nadgrajujejo njene strukturalisti~ne konceptualne aparate z zgodovinsko in kulturno specifi~nimi kontekstualizacijami konkretnih dru`benih praks. V svoji heterogeni in pogosto pragma-tisti~ni navezavi na intelektualne tradicije in {ole je pogosto te`ko dolo~iti, h kateremu teoretskemu diskurzu se ekskluzivno nagiba ÈLANKI 285 49 Haraway, Donna J. (1991) Simians, Cyborgs, and Women: The Reinvention of Nature, London: Free Association Books, str. 113. 50 Johnson, Richard (1986–87) “What is Cultural Studies Anyway?”, Social Text, vol. 16, str. 38–80. Ksenija H. Vidmar 5F1emMiondislemskiW, iTthaonuiat (1991) posamezna kulturolo{ka {tudija, in {e te`je, v kak{nem razmerju je Women: Culture and do “izvorne”, birminghamske {ole. Pogosto ameri{ke kulturolo{ke Criticism in a “Postfeminist” {tudije niti ne prepoznajo birminghamske reference in vodijo svoj Age, New York: Routledge. projekt skozi filter zanikanja lastne zgodovine, ki upa poglobiti 52 Hooks 1994, str. 4. solidarnost s predmetom analize, ljudmi in njihovimi bralnimi praksami, bolj kot s katero koli uveljavljeno institucijo znanja. In ~etudi se ime Stuarta Halla pojavlja na listi referenc kot skorajda obvezno branje, so prakti~ne implikacije njegovega u~enja {e vedno razpr{ene v neenakomernih in razli~no zapopadenih pojmovanjih, kar vse, po mojem razumevanju, je mogo~e pripisati prav specifi~no ameri{ki naravi institucionalne umestitve cultural studies in njihovih teoretikov. Toda preden se lotimo institucionalnih kontroverzij ameri{kih cultural studies, je morda vredno povzeti nekaj problemati~nih mest samega projekta. Morda najo~itnej{i in tudi najpogosteje omenjani o~itek ameri{kim cultural studies je njihova politi~na investicija na stran mno`i~ne kulture kot mesta progresivnih rekonstrukcij dominantnih kulturnih tekstov. Študij mno`i~nih medijskih form, tekstov in njihovih recepcij v tem pogledu zastavi najbolj optimisti~no skico dru`bene preobrazbe, ki namesto na revolucionarne posege v sam sistem dominantnih dru`benih razmerij stavi na socializacijo notranjih instinktov upora vladajo~im strukturam oblasti kot pogoj progresivne dru`bene spremembe: analize medijskih idolov, soap oper, roman-ti~nih romanov, `enskih revij itn. poudarjajo pomen vsakdanjih taktik upora in kompleksnih subjektnih pozicij, ki pogosto prevra~ajo dominantno logiko in pomene mno`i~nih tekstov in vpisujejo druga~no, nekalkulabilno razumevanje dru`bene realnosti. Problem je dvojen: po eni strani tak{na interpretacija dru`benih praks in kontekstov branja vselej vzbuja sum o interpretovi politi~ni in pogosto nezavedni nuji opravi~evanja ukvarjanja s formami mno`i~ne in ljudske domi{ljije, vredne analitikovega kriti~nega ~asa natan~no zaradi njihovega politi~nega potenciala – kako, na primer, upravi~iti mno`i~ni `enski privlak soap operam kot dominantnemu `anru patriarhalne kulturne produkcije, ~e ne prek iskanja `enske trans-gresivne prakse branja, ki, v obratni smeri, vra~a zaupanje femini-sti~nemu politi~nemu programu? A kot pi{e Tania Modleski,51 tak{no vra~unavanje legitimira privatne u`itke, medtem ko pogosto porazi {ir{i radikalni feministi~ni napor dekonstruiranja patriarhalnih oblastnih razmerij. Bell Hooks podobno podvomi v obstoje~o prakso prepisovanja in rekonstruiranja pomena mno`i~nih idolov, kot na primer Madonne, ki “razli~nim kulturnim praksam pripi{e subverzivni, radikalni transgresivni namen in mo~ tudi tedaj, ko za kaj takega obstaja le malo dokazov.” 52 Druga plat problema ti~i v analiti~ni pripravljenosti dekonstruirati pogoje produkcije, institucionalne okvire in politi~no ekonomijo mno`i~ne kulture, ki proizvaja ambivalentno pojmovanje na strani kulturnega potro{nika: ob tem, da ambivalentnost in kontradiktorno 286 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? branje dominantnih kulturnih tekstov vselej izvira iz reakcije na obstoje~e kulturno blago in ne v njegovi produkciji – distinkcija, ki je pomembna predvsem za bralce dru`beno podrejenih skupin, ki jih kulturna industrija ne prizna za vredno potro{ni{ko tar~o in tedaj sploh ne vpi{e v svoje tekste – tak{na stava na svobodo rekon-struiranja pomena pozabi na strukturne in zgodovinske pogoje zavesti in – branja skozi nezavedno. Za primer navajam nedavno {tudijo Linde Williams, v kateri razpravlja o primeru Rodneya Kinga, Afroameri~anu, ki so ga v domnevno napa~nem dekodiranju njegovega vedenja brutalno pretepli pripadniki losangele{ke policije, dogodek pa je zabele`ila amaterska video kamera. O razli~nih interpretacijah dogodka, zapisanega na videu in kasneje predvajanega televizijskemu gledalcu, Williamsova pi{e, “da je Rodneya Kinga, ki se je zdel ve~ini ljudi, ki so videli pretep na video posnetku, tako o~itna `rtev, navkljub vsemu obramba na prvem procesu uspe{no predstavila kot nasilno gro`njo v špopolnem nadzoru’ nad situacijo in torej nevarnost za {tiri policaje, ki so trdili, da so bili njegova `rtev, kar pa dokazuje, da imajo gledalci lahko zelo razli~ne reakcije na isto melodramo, kar je odvisno od rase, razreda in spola protagonistov in njih samih.”53 Williamsova tu {e enkrat potrjuje dolo~eno avtonomnost pri gledanju in razumevanju televizijskega posnetka, ki gledalca postavi zunaj ali celo nasproti pomenski logiki vizualnih in narativnih struktur mno`i~ne kulture. Tak{ni tezi se je seveda te`ko upreti; a morda je vredno ob poudarku na neusklajenem in kontradiktornem razmerju med tekstom in bralcem, ki ga proizvede neka medijska zgodba, poudariti strukturne in zgodovinske predpogoje medijskega diskurza, ki dolo~ijo gle-dal~ev kognitivni zemljevid realnosti. Da je Rodney King v svojih gledalcih lahko so~asno povzro~il zgro`enost nad policijsko brutalnostjo in simpatiziranje s {tirimi policaji, ne sovpada samo z razli~no dru`beno umestitvijo samega gledalca: prihaja iz same zgodovine zastopanja ~rncev na ameri{ki televiziji. Dekodiranje ~rnega mo{kega telesa, obkro`enega z nekaj policaji, lahko prihaja neposredno iz dru`bene izku{nje, ki jo nosijo gledalci iz vsakdanjega `ivljenja, in tako vpi{ejo v svojo predstavo razmerje med akterji na video traku; toda hkrati tak{no predstavo pogojuje neka “dru`bena vednost”54 o razmerju med ~rno raso in nasiljem, na katerem ameri{ki povojni mediji gradijo svojo politi~no-dokumentarno in dramsko reporta`o o vodilnih dru`benih problemih.55 Z besedami Stuarta Halla to pomeni novi in problemati~ni dogodki, ki se gibljejo zunaj na{ih pri~akovanj in razumevanj, morajo biti vselej najprej pripisani ustreznim diskur-zivnim podro~jem, preden lahko “pomenijo”. “Najpogostej{i na~in njihovega mapiranja je”, nadaljuje Hall, “da se novo pripi{e dolo~e-nemu podro~ju `e obstoje~ih šzemljevidov problemati~ne dru`bene realnosti’.”56 Dru`bena vednost o ~rnskem nasilju (in nasilju nad ~rnci) hkrati predhaja in je modificirana s strani gledal~eve dru`bene umestitve; 53 Williams, Linda (1996) “Versions of Uncle Tom: Race and Gender in American Melodrama”, v C. MacCabe in D. Petri (ur.) BFI Working Papers, London: BFI, str.135. 54 Konstrukcija dru`bene vednosti, skozi katero dojemamo druge, nam zunanje svetove in realnosti, ki jih potem rekonstruiramo in vgradimo skupaj z na{imi v nek “svet celote”, je po Hallu prva funkcija modernih medijev; glej Stuart Hall (1977) “Culture, Media and the “Ideological Effect”, v James Curran, M. Gurevitch, J. Woollacott, E. Arnold (ur.) Mass Communication and Society, The Open University Press. 55 Prim. Kozol, Wendy (1994) Life’s America, Philadelphia: Temple University Press. 56 Hall, Stuart (1980) “Encoding/Decoding”, v S. Hall, D.Hobson, A. Lowe, P. Willis (ur.) Culture, Media, Language, Birmingham: Centre for Contemporary Cultural Studies, str. 134. ÈLANKI 287 Ksenija H. Vidmar 5“7R eHp or oe sk es n, t Bi ne lgl W(1h9 i9t 2e n) ess njene kriti~ne funkcije tedaj ni mogo~e razstaviti skozi analizo praks in the Black Imagination”, gledanja televizije, temve~ zahteva bolj radikalen poseg v same v Grossberg et al, Cultural pogoje konstrukcije ameri{ke medijske realnosti in imaginarne in Studies, str. 344. nezavedne strukture razmerja med kulturno institucijo, tekstom in gledalcem. Ameri{ke kulturolo{ke {tudije medijev (in {ir{e) pogosto presko~ijo kompleksno strukturo razmerij med “diskurzivnimi podro~ji”, ki zagotavljajo prevod dru`benih dogodkov in realnosti v smiselno celoto, in hierarhijo udele`be v sferi “dru`bene vednosti”. Tak{en preskok je morda najo~itnej{i tedaj, ko se v projektu sre~ajo razli~no institucionalno ume{~ene ravni kriti~nega diskurza, ki obdelujejo sti~no tematsko polje, ali konceptualizirajo sorodno dru`beno izku{njo. Tedaj navkljub deklarativnim naporom cultural studies, da se vztrajno distancira in problematizira kritikovo lastno dru`beno-politi~no in kulturno pozicijo kot tekst, ki te~e vzporedno s samo analizo, izgleda, da bi morala tudi politika cultural studies prevzeti status analiti~nega predmeta in samo sebe podvre~i bolj sistemati~ni kriti~ni obdelavi. Nazorna primera pri roki si izposojam kar iz konference Cultural Studies 1990, ki je osvetlila tak{no neskladje med intelektualnim naporom in kritikovim mestom v strukturah dru`benih – spolnih, rasnih, razrednih – hierarhij. Obe zgodbi nam razodene Bell Hooks: v prvi povzame reakcijo na Cliffordovo postmodernisti~no praznovanje potovanja, omenjeno zgoraj, ki prestavi kulturna sredi{~a in delokalizira druge kulture. Z manj metafori~nega entuziazma Bell Hooks povzema svojo lastno izku{njo potovanja, ki je potovanje v grozi ob pre~enju meja, ~asovnih, ki se nana{ajo na zgodovino ameri{ke rasne segregacije, geografskih, ki se nana{ajo na segregiranje dr`avljanov sveta na mejnih prehodih: “~e ho~em pripovedovati svoje špopotne’ zgodbe, tedaj moram imenovati premik iz rasno segregirane ju`ne skupnosti, iz ruralnega ~rnega baptisti~nega izvora, v presti`no belo univerzitetno okolje. Moram biti sposobna govoriti o tem, kako izgleda zapu{~ati Italijo po tem, ko sem imela predavanje o rasizmu in feminizmu na povabilo parlamenta, da me potem lahko beli uradniki zasli{ujejo nekaj ur, ne da bi bili dol`ni pojasnila, zakaj so vpra{anja, ki jih zastavljajo meni, druga~na od vpra{anj za belce v vrsti pred menoj.”57 Bell Hooks kot potujo~a ameri{ka dr`avljanka do`ivlja potovanje na na~in redefiniranja svoje osebe v navezavi s ~rnskim terorizmom in `ensko naivnostjo (“Re~eno mi je, da `enske kot jaz sprejemajo darila od mo{kih ne da bi vedele, kaj ta darila so ...”), potovanje, ki se razlikuje od Cliffordovega metafori~nega in dejanskega pre~enja dru`benih in geografskih svetov; njen vpis v katalog dru`bene vednosti zaznamuje druga~no dru`beno izku{njo in tako tudi druga~no pojmovanje “kulturolo{kega” potovanja. Hkrati hierarhija vednosti in izku{nje dolo~i njeno intelektualno pozicijo; o tem govori druga zgodba. Spet gre za potovanje, tokrat na konferenco kulturolo{kih {tudij, kjer si v veri, da bo, sprejeta v dru`bi 288 ÈLANKI Ameri{ke cultural studies ali cultural studies v Ameriki? podobno misle~ih, progresivnih, zavednih intelektualcev, na{la oporo za izraz svojega strahu nad hierarhi~no organiziranostjo same konference. “Kasneje,” zapi{e, “sem sli{ala zgodbe s strani belih `ensk, ki so se nor~evale, kako trapasto je bilo od mene (v njihovih o~eh najbr` zastopam “slabo” trdo ~rnko), ko sem rekla, da se po~utim ogro`eno. Njihova nesposobnost razumeti moj strah ... je indikacija, kako malo ta kultura zares razume globok psiholo{ki vpliv bele rasisti~ne dominacije.”58 Bell Hooks kot intelektualka s tem artikulira problemsko polje, ki v okvirih institucionalizirane in zgodovinsko privilegirane intelektualne skupnosti ostane nezapopa-deno, nerazumljivo, nesposobno ozna~evanja. Medtem ko se njene `enske kolegice zoperstavljajo dru`beni praksi izklju~evanja iz javnega govora in mo{ke intelektualne kulture, si njena dru`bena identiteta ~rnke {ele utira pot v okvire bele kulture intelektualnega vedenja – pot, ki jo privilegirani beli udele`enec konference dolo~i kot sme{no, institucionalno in kulturno neartikulirano. Bell Hooks samo sebe postavi za predmet kriti~nega diskurza, da bi pokazala na institucionalne ovire delanja cultural studies. Njena dilema v mnogo~em odmeva v {ir{em kontekstu diskurza postko-lonialne intelektualne zavesti, ki prihaja v institucionalne okvire cultural studies od zunaj, z mest podrejenih, manj{inskih skupin. V tem pogledu je razumljivo, da si tako Hooksova ali Linda Fregoso in Angie Chabram, omenjeni `e prej, zastavljajo vpra{anje vpliva in mo~i cultural studies, da vrnejo ali vnesejo v etni~ne, kulturne in dru`bene skupnosti v analizi politi~ni zagon, ki ga ~rpajo iz njihovih `ivljenj, medtem ko mo{ka bela intelektualna pozicija investira v razlago lokalnih kulturnih in dru`benih mo~i, ki so `e od vselej tam. V tem pogledu postkolonialna senzitivnost kulturolo{kih {tudij variira glede na intelektualno zgodovino, ki jo v svojih tekstih reproducira zahodni kritik. S tem pa pod sam projekt podpisuje tudi neko temeljno dilemo, ki jo v zadnjem ~asu uspe{no artikulirajo subaltern studies, namre~ dilemo zahodne modernisti~ne intelektualne dedi{~ine, da z vokabularjem dominantnih filozofskih paradigem opi{ejo drugega, govorijo za drugega.59 Neprepoznavanje kontradik-tornosti med valoriziranjem konkretne izku{nje drugega in nekriti~nim razumevanjem zgodovinske vloge intelektualca zamegli vlogo samega intelektualca in pogosto sodeluje v sami neokolonialisti~ni kapitalisti~ni delitvi dela.60 Razlika v dru`beno-institucionalni in intelektualni zgodovini kritika tedaj proizvaja razli~ne politi~ne u~inke lastnega diskurza, ki nosijo razli~ne nivoje radikalne misli in posredno komplicira politi~no enotnost projekta cultural studies. Da je tak{en razkorak {e posebno zna~ilen za ameri{ke cultural studies, velja pripisati samemu institucionalnemu kontekstu, ki si navkljub multidisciplinarni naravi in intelektualni hereziji v odnosu do tradicionalnih akademskih disciplin zagotavlja pre`ivetje le znotraj ute~ene politi~ne ekonomije univerze, ki {e ni v popolnosti za~utila u~inkov analiz kulturolo{kih {tudij. Stuart Hall v svoji refleksiji o 58 Ibid., str. 345–46. 59 Za podrobnej{i pregled debate glej AHR Forum (1994): Prakash, Gyan: “Subaltern Studies as Postcolonial Criticism”; Mallon, Florenica E.: “The Promise and Dilemma of Subaltern Studies: Perspectives from Latin American History”; Cooper, Frederick: “Conflict and Connection: Rethinking Colonial African History”, American Historical Review, 99:5, str. 1475–1545. 60 Spivak, Gayatri Chakravorty (1988) “Can the Subaltern Speak?”, v Cary Nelson in L. Grossberg (ur.) Marxism and the Interpretation of Culture, Urbana: University of Illinois Press, str. 271–313. ÈLANKI 289 Ksenija H. Vidmar 6“1C uHl at ul lr, a Sl t uS taur dt i (e 1s 9 a9 n2 d) its institucionalni uspe{nosti kulturolo{kih {tudij v Ameriki izra`a Theoretical Legacies”, v dolo~eno navdu{enje pa tudi strah nad vzponom in obsegom njihove Grossberg et al., Cultural institucionalizacije in profesionalizacije. Ob misli na napore, da bi Studies, str. 285. pognali na{ marginaliziran Center v Birminghamu, res ne morem biti razo~aran nad ameri{kim uspehom, pravi Hall. In vendar so moji ob~utki, “da eksplozija kulturolo{kih {tudij, tako kot drugih oblik kriti~ne teorije v akademiji, predstavlja trenutek izredno temeljne nevarnosti.”61 Bilo bi vulgarno govoriti o {tevilu delovnih mest, denarju in pritiskih na ljudi, da hkrati ob svojem kriti~nem politi~nem delu skrbijo za promocije in publikacije, nadaljuje. Nevarnost prihaja od drugje: v trenutku – ko, tako kot v ameri{kih kulturolo{kih {tudijah – ni ve~ momenta, ko ne bi mogli teoretizirati oblasti, nam grozi, da oblast sama postane nek lebde~ ozna~evalec, izpraznjen vsakega ozna~evanja. Institucionalno priznanje kriti~nega diskurza oblasti tedaj paradoksalno zaobrne kontekst marginalizacije, vztrajanja na obrobju in izklju~itvi, v kontekst centralizacije, homogenega sovpadanja s konceptualizacijo oblasti kot nedeljivega produkta zahodne intelektualne imaginacije. Tako Raymond Williams kot Stuart Hall sta ekskluzivizem in dru`beno segregacijo Oxbridga vzela za politi~no izhodi{~e lastnega delanja cultural studies; da se danes njuni ameri{ki kolegi, vedo~ ali ne, otepajo s podobno izku{njo, pomeni, da je {e vedno vredno staviti na kulturo in politiko cultural studies kot nosilca tistega intelektualnega momenta, ki si prizadeva razlastiti zgodovinske in institucionalne privilegije. Kar je tu specifi~no ameri{kega je tedaj specifi~na zgodovina segregacije in porajajo~ega se multikultura-lizma na univerzah in sam obseg vplivnega polja cultural studies na poti k institucionalizirani multidisciplinarni praksi. Oboje zadostuje, da mislimo cultural studies kot internacionalni in transnacionalni intelektualni projekt, katerega splo{no {olo in poti u~enja zagotavljajo posamezni, dru`beno, kulturno in zgodovinsko specifi~ni projekti. V tem pogledu so ameri{ke kulturolo{ke {tudije danes prav lahko zgledna vaja v kritiki za post-birminghamsko {olo v Britaniji; in kriti~no izhodi{~e za projekt kulturolo{kih {tudij v Sloveniji. 290 ÈLANKI 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* POVZETKI Andrej Kirn EKOLOŠKI IN DRUŽBENO-ETIÈNI IZZIVI GENSKE TEHNOLOGIJE /Povzetek/ Znanje je samo ena izmed mnogih ~love{kih vrednot. Mo`ni so trije scenariji med znanstve-notehni~nimi mo`nostmi in vrednotami. Potrebno bo ve~je dru`beno soglasje pri uvajanju rizi~nih tehnologij. Ena izmed tak{nih tehnologij je tudi genska tehnologija, ki predstavlja novo evolucijsko obdobje. Obeti genske tehnologije so veliki, velika pa so tudi tveganja. Kljub tveganjim, ki jih prina{a genska tehnologija, pa bi bila nesmotrna in neu~in-kovita njena vsesplo{na, neselektivna prepoved. Uporaba znanosti postaja za znanost in dru`bo velik problem. Zamajal se je aksiom, da s pomo~jo znanosti in tehnologije ustvarjamo bolj{i in var-nej{i svet. Vse bolj se uveljavlja konfliktno razumevanje narave znanstvenotehni~nega napredka. V zadnjih 20-ih letih se je radikalno spremenilo razmerje v trikotniku znanost-javnost-politika. Klju~ni pojmi: ekologija, etika, genska tehnologija, znanost, tehnolo{ki napredek, rizi~na dru`ba Andrej A. Luk{i~ GENSKA TEHNOLOGIJA, JAVNOST IN MEJE PARLAMENTARNE DEMOKRACIJE /Povzetek/ Avtor v tekstu preispra{uje koncept politi~nega organiziranja razvitih industrijskih dru`b v lu~i sprejemanja pomembnih razvojnih odlo~itev, ki usodno vplivajo na pogoje bivanja na Zemlji. Glede sprejemanja odlo~itev o raziskovanju in komercia-liziranju izsledkov genske tehnologije se zavzema za tak{ne komunikacijske in odlo~evalne forme, ki bodo omogo~ali javnosti, da enakovredno ob stroki, dr`avi (politiki) in industriji soodlo~a o smereh razvoja genske tehnologije v Sloveniji. Klju~ni pojmi: riziko, rizi~na dru`ba, parlamentarna demokracija, rizi~na tehnologija, kritika parlamentarne ureditve, diferenciacija politike, participacija Kai Schlegelmilch OBDAVÈEVANJE ENERGIJE V EVROPSKI UNIJI /Povzetek/ Eden od glavnih razlogov za skromno uporabo energetskih, okoljsko delujo~ih davkov je odsotnost mednarodnega dogovora o minimalnih skupnih elementih energetskega obdav~enja v najbolj razvitih dr`avah. V devetdesetih letih je administracija EU z razli~nimi pobudami posku{ala to prepreko odstraniti, vendar zaenkrat neuspe{no. Najnovej{i poskus Evropske komisije, da bi pospe{ila razgovore in uvedbo energetskih /CO2 davkov, je predlog za obdav~enje s tro{arinami vseh energentov, ne le mineralnih goriv (razen obnovljivih virov energije) ter za zvi{anje minimalnih stopenj tro{arin in sicer v treh korakih, leta 1998, 2000 in 2002 (EC 1997). ^e {tevilo davkov, ki bi jih dr`ave ~lanice morale povi{ati ali na novo uvesti, razumemo kot preprost kazalec njihovega odpora do predloga Komisije, pridemo do zanimivih ugotovitev. V nasprotju s splo{nim prepri~anjem se z najvi{jim {tevilom pove~anj v svojem sistemu energetskega obdav-~evanja ne soo~ajo dr`ave z obrobja EU (Španija, Portugalska, Gr~ija in Irska), ampak visoko razvite dr`ave, kot sta Luksemburg in Belgija, ~eprav le-ti do predloga Komisije ne ka`eta prevelikega nasprotovanja. Avtor predvideva, da naj bi v ~asu predsedni-kovanja Nem~ije EU na tem podro~ju lahko pri{lo do opaznih premikov. K temu naj bi pomembno prispeval notranjepoliti~ni preobrat v Nem~iji, ki je v vladno koalicijo pripeljal Zelene. Analiza dolo~il koalicijske pogodbe ka`e, da imata vladajo~i stranki podobno stali{~e do okoljske dav~ne reforme. Klju~ni pojmi: Energetski davki, EU, Nem~ija, CO2 davek, okoljska dav~na reforma Eva Zver INSTITUCIONALNE SPREMEMBE ZA VARSTVO OKOLJA /Povzetek/ Privr`enci nekaterih novej{ih ekonomskih {ol ugotavljajo, da varstva okolja kot novega podro~ja dru`benih konfliktov ni mogo~e uspe{no re{evati v okviru obstoje~ega institucionalnega sistema. Varstvo okolja presega okvire, znotraj katerih delujejo POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 293 obstoje~e institucije gospodarskega in politi~nega sistema. Te institucije zato ne morejo zaznati globalnih tveganj, ki jih pogosto same povzro~ajo. Re{itve okoljskih problemov torej ne moremo iskati samo v u~inkovitej{em delovanju danega institucionalnega sistema. Klju~ni problem varstva okolja je, da prihaja do problemov tudi takrat, ko obstoje~e institucije sorazmerno dobro opravljajo svoje naloge. Vpra{anje, s katerim se ukvarjamo v prispevku, je, kak{ne vrste institucionalnih sprememb se v obstoje~em gospodarsko politi~nem sistemu uspelo uveljaviti. Po Bromleyu ugotavljamo, da v prvi vrsti tiste, ki jih zahtevajo akterji, katerih interes je pove~anje gospodarske u~inkovitosti, pridobitev ekonomskih privilegijev ali prerazdelitev dohodka v njihovo korist. Vsekakor so to trije tradicionalno prepoznani motivi za institucionalne spremembe - v prispevku pa nas zanima, zakaj ne morejo pripeljati do sonaravnega razvoja in posku{amo opredeliti tip institucionalnih sprememb za uspe{nej{e varstvo okoljo ter akterja, ki bi bil najbolj zainteresiran za njihovo uveljavitev. Z analizo predmeta javne politike in narave institucionalnih sprememb `elimo pokazati, da je perspektiva okoljske politike zlasti v krepitvi tretjega sektorja. Klju~ni pojmi: institucionalne spremembe, ekonomske prilo`nosti, ekonomski privilegiji, u~in-kovitost, prerazdelitev Tanja Markovi~ Hribernik POLITIKE IN INSTRUMENTI VARSTVA OKOLJA V SLOVENIJI TER OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA /Povzetek/ Vse od za~etkov tranzicijskih procesov v dr`a-vah srednje in vzhodne Evrope so bila pri~akovanja, predvsem med okoljevarstveniki v razvitih dr`avah, o {ir{i uporabi ekonomskih instrumentov varovanja okolja v dr`avah na prehodu precej{nja. Po njihovem prevladujo~em prepri~anju namre~ tranzicija pri-na{a institucionalne spremembe, ki zagotavljajo edinstvene mo`nosti za ve~jo uporabo instrumentov varovanja okolja z integralnimi, ekonomskimi in okoljskimi u~inki. Okolje vezana pla~ila so v Sloveniji {e redkost. Niti o okoljski dav~ni reformi tudi {e ne moremo govoriti, ~eprav je bil uveden ukrep, ki je prepoznavni znak okoljske dav~ne reforme: leta 1997 je bil uveljavljen davek na CO2, kar je bilo utemeljeno z izpadom prihodkov zaradi zni`anja prispevkov za socialno varnost v letu 1996. Da bi lahko govorili o okoljski dav~ni reformi, bi morala vlada njen za~etek oznaniti – tega pa ni storila. Klju~ni pojmi: okoljski davki, Slovenija, prihodki in odhodki prora~unov, faktorska sestava prora-~unskih prihodkov, izdatki za varstvo okolja, ekonomska in okoljska integracija, ekolo{ko razvojni sklad Bojan Radej NEKAKO OKOLJSKA DAVÈNA REFORMA /Povzetek/ Gospodarska rast ni sonaravna, ~e jo poganjajo dobi~ki, ki jih omogo~a nepla~evanje stro{kov za razvrednotenje okolja in zaradi prekomernega obremenjevanja ekosistemov. Vendar podjetja niso izrecno motivirana za netrajnostno rast. Ta je posledica splo{no veljavnih institucionalnih dogovorov, ki usmerjajo pozornost odlo~evalcev, zo`ujejo njihove izbire, sugerirajo cilje in v naprej dolo~ajo stranske u~inke gospodarske rasti. Dojemanje ekonomskih subjektov pa usmerjajo {e {tevilni drugi dogovori: na primer dav~ni sistem. Danes sta glavni razvojni te`avi najrazvitej{ih evropskih gospodarstev nev-zdr`no velika brezposelnost, ki je nikakor ni mogo~e zmanj{ati, in nesprejemljivo razvrednotenje okolja. ^e bi obstoje~i dav~ni sistem spremenili, tako da bi obdav~eval delo manj kakor doslej, bi se lahko zmanj{ala brezposelnost. Izpad javnofinan~nih prihodkov bi nadomestili tako, da bi povi{ali davke na razvrednotenje okolja. S tako dav~no reformo bi torej lahko dosegli dva poglavitna razvojna cilja: pove~ali bi zaposlenost in zmanj{ali razvrednotenje okolja. Glede varovanje okolja ta reforma ne bo prinesla ~isto vsega, kar od nje pri~akujemo. Okolj-ska dav~na reforma je namre~ zlasti javnofinan~ni projekt. Njena okoljska razse`nost je – in verjetno {e nekaj ~asa bo – predvsem simboli~na, vsebina pa predvsem v tem, da ni protiokoljska. Zametke ekolo{ke dav~ne reforme bi z malce truda lahko opazili tudi `e v Sloveniji. Klju~ni pojmi: okolje, davki, institucije, brezposelnost, dr`ava blaginje, tehnolo{ki napredek 294 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN dr. Miha Tom{i~ TAKSA NA EMISIJE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA V SLOVENIJI /Povzetek/ V prispevku je predstavljena uporaba dav~nega in{trumenta, takse na obremenjevanje zraka z emisijami CO2 v Sloveniji. Dav~ne spodbude niso edini mo`ni in{trument za zni`evanje emisij CO2. Tudi v Sloveniji je taksa od uvedbe v za~etku leta 1996 do`ivela {tevilne spremembe. Po spremembi iz leta 1998 pa je taksa nadgrajena z inovativnimi re{it-vami. Visoko zvi{anje ravni takse je bilo mo`no le tako, da so se obenem uveljavile znatne olaj{ave za tiste, ki bi sicer zaradi okoljevarstvenih in javno-finan~nih namer morali trpeti zni`anje svoje kon-kuren~nosti. Inovacija je v tem, da so olaj{ave zasnovane tako, da obenem spodbujajo zni`evanje emisij CO2 za celo dr`avo. Olaj{ave so dolo~ene za posamezne kurilne naprave, za se`ig ali sose`ig odpadkov, za plinasta goriva, pri proizvodnji elektri~ne energije je olaj{ava dolo~ena od emisij, ki jih povzro~i najbolj{a tehnika z okoljsko najustreznej{im gorivom, uveljavljene so spodbude za izbolj{ave pri rabi energije oziroma izbolj{ave energetskih naprav, ki neposredno zmanj{ajo emisije pri enakem energetskem u~inku. Prenosljivost dovoljenj je omejena le na interne prenose. Olaj{anje prenosljivosti dovoljenj ostaja izziv okoljevarstveni politiki, ki ga lahko preizkusi ob prihodnjih nadgradnjah obravnavanega in{tru-menta. Klju~ni pojmi: davki, takse, onesna`evalna dovoljenja, emisije CO2, kiotski protokol, energetski viri, politika varstva okolja. Dejan Jelovac NATURALISTIÈNI HUMANIZEM LUDWIGA FEUERBACHA /Povzetek/ Nalogo mi{ljenja je Feuerbach videl v kritiki moderne filozofije in njenega razvoja od Descartesa do Hegla, ki bi utrla pot do neke dejansko “nove filozofije” bodo~nosti. V ta namen je kot lastno filozofsko opori{~e razvil svojevrsten naturalisti~ni humanizem. Ta radikalno kriti~ni pristop do prev-ladujo~ega intelektualnega toka moderne filozofije je privedel do tega, da si Feuerbach v zgodovini filozofije ni zagotovil polo`aja in ugleda, kakr{nega bi si prav gotovo zaslu`il. Za marksiste je bil prehoden pojav, nekak{na vmesna stopnja na poti od Hegla do Marxa, za akademsko filozofijo pa zgolj mislec drugotnega pomena. Ta prispevek sku{a prebiti nezadostnost tovrstnih interpretacij in ponovno o`iviti ve~plastnost Feuerbachove misli, {e posebej kritike religije, ki tudi danes ni ni~ manj aktualna. Klju~ni pojmi: “filozofija bodo~nosti”, bit, ~lovek, narava, religija, “~lovek – bitje brez boga”, metafizika subjektivnosti, naturalisti~ni humanizem. Katarina Majerhold LJUBEZEN /Povzetek/ V pri~ujo~em eseju poizku{am ubesediti in delno definirati na{e pojmovanje in dojemanje ljubezni ter spolnosti. Razkrinkavam predsodke, ki nam jih ponujajo na{i vzorci o ljubezni: med drugim so to predsodki, da gre v ljubezni za odnos z drugim, da zaljubljenost pogojuje ve~jo mo`nost medsebojnega razumevanja in da lahko odpravlja ali razbije radikalne razlike, ki veljajo v na{ih vsakdanjih/vsakodnevnih odnosih. Eden izmed najve~jih predsodkov sploh pa je, da lahko ljubezen odpravlja na{o samoto in osamljenost. Ne, ravno nasprotno ljubezen kar najbolj izpostavlja na{o samoto, samo-lastnost na{e biti in odsotnost drugega. V ljubezni se {ele ~lovek zares soo~i s samim seboj in s svojo radikalno razliko v odnosu do drugih ljudi in do narave, zato poizku{am ljubezen dojeti kot tisto, kar nagovarja ~loveka k njegovi ~love{kosti in biti nasploh. Klu~ni pojmi: samota, ljubezen, resnica, dar, smrt. Irena Štupar NEMOGOÈE BIVAJOÈE – ŠTIRIKRAT /Povzetek/ “Nemogo~e bivajo~e - {tirikrat” je izid neke ini-cijacije v filozofsko branje; neke dolo~ene iniciacije, ki se je lahko zgodila samo ob sre~anju s filozofinjami/filozofi, ki vdihnejo, izdihnejo in nosijo svoje telo; in to zahtevajo tudi od drugih. Zato dva predstavnika sodobne francoske filozofije: Alain Badiou in Jacques Ranciere z univerze Paris VIII. - Vincennes. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 295 Zapiski s predavanj Alaina Badiouja, ki so uporabljeni v tekstu, morajo biti stari ali pa izmi{ljeni, saj danes na predavanjih ne razlaga ve~ temeljev svoje ontologije. Sprejmi jih kot dogmo ali pa vrtaj po njih v poglavju “O procesih resnice”. Ta tekst je v`igalna vrvica, ki vodi do prave filozofske eksplozije. Vsa se nahaja v ve~no zadnjem poglavju “Literatura”. Klju~ni pojmi: ontologija, resnica, dogodek, realno, Alain Badiou, Jacques Ranciere, Deklaracija ~love-kovih pravic. Ksenija H. Vidmar AMERIŠKE CULTURAL STUDIES ALI CULTURAL STUDIES V AMERIKI? /Povzetek/ Avtorica v preglednem ~lanku opredeli cultural studies, ki se kot novo raziskovalno polje konec {estdesetih zasnuje v Britaniji in zajame huma-nisti~no in dru`boslovno sceno prek Otoka. Analizirati v tradiciji cultural studies pomeni pripadnost intelektualni skupnosti, ki v ospredje postavlja vpra{anja oblastnih razmerij, politi~nih spopadov in diskurzov spolne, rasne, razredne idr. razlike v sferi kulture ter i{~e mesta upora, zanikanja in transgresije v mikro-politiki vsakdanjega `ivljenja, vse to pa z izrazito heterogenim metodolo{kim aparatom. ^lanek se osredoto~a na ameri{ke cultural studies in tri njihova tematska polja: mno-`i~no kulturo, rasno in nacionalno identiteto ter vpra{anja spola. Klju~ni pojmi: cultural studies, mno`i~na kultura, identiteta, politika, {tudije spola /gender studies/ Andrej Kirn DIE ÖKOLOGISCHEN UND GESELLSCHAFTLICH-ETHISCHEN HERAUSFORDERUNGEN DER GENTECHNOLOGIE /Zusammenfassung/ Das Wissen ist nur eines der vielen menschlichen Werte; zwischen den wissenschaftlich-technischen Möglichkeiten und Werten gibt es drei mögliche Szenarien. Bei der Einführung risikoreicher Technologien ist daher ein größerer gesellschaftlicher Konsens unumgänglich. Zu diesen risikoreichen Technologien zählt auch die Gentechnologie, die eine neue Evolutionsstufe darstellt. Die Möglichkeiten dieser Technologie sind groß, ebenso aber auch ihre Risiken. Trotz aller Gefahren, die die Gentechnologie in sich birgt, wäre es unzweckmäßig und wirkungslos, diese Technologie ohne vorige Selektion allgemeinhin zu verbieten. Die Einsatz der Wissenschaft stellt sowohl für die Wissenschaft an sich als auch für die Gesellschaft ein immer größeres Problem dar. Das Axiom, wonach mit Hilfe der Wissenschaft und Technik eine bessere und sichere Welt geschaffen wird, ist ins Schwanken geraten, denn in immer größerem Maße setzt sich ein Verständnis durch, das im Konflikt zum wissenschaftlich-technischen Fortschritt steht. In den letzten 20 Jahren haben sich die Beziehungen im Dreieck von Wissenschaft, Öffentlichkeit und Politik radikal geändert. Schlüsselwörter: Ökologie, Ethik, Gentechnologie, Wissenschaft, technologischer Fortschritt, Risikogesellschaft Andrej A. Luk{i~ DIE GENTECHNOLOGIE, ÖFFENTLICHKEIT UND DIE GRENZEN DER PARLAMENTARISCHEN DEMOKRATIE /Zusammenfassung/ Der Autor des Artikels hinterfragt das Konzept der politischen Organisiertheit in den entwickelten Industriegesellschaften vom Standpunkt der 296 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Entscheidungsfindung wichtiger Entwicklungsfragen aus, die nachhaltig die Lebensbedingungen auf der Erde beeinflussen. In Bezug auf die Ent-scheidungsfindung hinsichtlich der Erforschung und Kommerzialisierung gentechnischer Ergebnisse befürwortet der Autor solche Formen der Kommunikation und Entscheidungsfindung, die es der Öffentlichkeit in Slowenien ermöglichen, neben der Fachwelt, dem Staat (Politik) und der Industrie als gleichberechtigter Partner über den gentechnischen Entwicklungsverlauf mitzubestimmen. Schlüsselwörter: Risiko, Risikogesellschaft, parlamentarische Demokratie, risikoreiche Technologie, Kritik an der parlamentarischen Staatsordnung, Differenzierung der Politik, Partizipation Kai Schlegelmilch DIE BESTEUERUNG VON ENERGIE IN DER EUROPÄISCHEN UNION /Zusammenfassung/ Einer der Hauptgründe, weshalb kaum Energie-und Ökologiesteuern erhoben werden, liegt darin, daß es zwischen den entwickeltsten Industriestaaten kein internationales Abkommen über gemeinsame Mindestbestimmungen für die Besteuerung von Energie gibt. In den neunziger Jahren versuchte die Administration der Europäischen Union mittels diverser Initiativen dieses Hindernis zu beseitigen, die bis jetzt jedoch erfolglos blieben. Der letzte Versuch der Europäischen Kommission (1997), um die Gespräche und die Einführung von Energie- bzw. CO2-Steuern zu beleben, ist der Vorschlag, alle Energieträger (mit Ausnahme von erneuerbaren Energiequellen), und nicht nur das Mineralöl, mit einer Verbrauchssteuer zu besteuern sowie die Mindestverbrauchssteuersätze schrittweise in den Jahren 1998, 2000 und 2002 anzuheben. Versteht man die Anzahl der Steuern, die die Mitgliedsländer erhöhen oder einführen müßten, als einen schlichten Indikator für den Widerstand gegen die Vorschläge der Europäischen Union, erhält man interessante Ergebnisse. Wider aller Erwartungen werden mit den größten Erhöhungen im System der Energiebesteuerung nicht die minder entwickelten EU-Mitgliedsländer (Spanien, Portugal, Griechenland und Irland) konfrontiert, sondern gerade die hochentwickelten Mitgliedsländer wie Luxemburg und Belgien, obwohl diese Staaten nie- mals im größeren Maße den Vorschlägen der Kommission widersprachen. Der Autor prognostiziert, daß es während des EU-Vorsitzes unter Deutschland zu sichtlichen Fortschritten kommen könnte. Einen bedeutenden Beitrag dazu könnte der politische Umschwung in Deutschland leisten, wodurch die Grünen Koalitionspartner geworden sind. Eine Analyse der Koalitionsvereinbarung zeigt, daß die beiden Regierungsparteien in der ökologischen Steuerreform ähnliche Standpunkte vertreten. Schlüsselwörter: Energiesteuern, EU, Deutschland, CO2-Steuer, Ökologiesteuerreform Eva Zver INSTITUTIONELLE VERÄNDERUNGEN ZUGUNSTEN DES UMWELTSCHUTZES /Zusammenfassung/ Anhänger einiger jüngerer Wirtschaftslehren stellen fest, daß das Problem des Umweltschutzes als neuer Bereich, auf dem es zu gesellschaftlichen Konflikten kommen kann, im Rahmen der schon bestehenden Institutionen nicht erfolgreich gelöst werden kann. Der Umweltschutz überschreitet die Grenzen, in denen die bestehenden Institutionen des wirtschaftlichen und politischen Systems fungieren, und aus diesem Grund können diese Institutionen nicht die globalen Risiken erkennen, die sie oft selbst verursachen. Daher können die Probleme des Umweltschutzes nicht ausschließlich durch ein effektiveres Handeln der bestehenden Institutionen gelöst werden. Das Schlüsselproblem des Umweltschutz liegt darin, daß Probleme auch dann auftreten, wenn die schon bestehenden Organe ihre Arbeit relativ gut verrichten. Die Frage, mit der sich der Artikel auseinandersetzt, ist: Welchen Arten der institutionellen Veränderungen gelingt es, sich im bestehenden wirtschaftspolitischen System behaupten zu können? Bezüglich Bromley erfährt man, daß sich in erster Linie jene Veränderungen durchsetzen, die von den Akteuren gefordert werden, deren Interesse es ist, die ökonomische Effektivität zu erhöhen, wirtschaftliche Privilegien zu erlangen oder das Einkommen zum eigenen Gunsten umzuverteilen. Auf jeden Fall handelt es sich hierbei um drei traditionell erkennbare Motive einer institutionellen Veränderung, wobei sich jedoch die Frage stellt, POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 297 weshalb diese Veränderungen nicht zu einer Entwicklung führen können, die im Einklang mit der Natur verläuft. Ferner soll versucht werden, einen Typ von institutionellen Veränderungen zu definieren, die einen erfolgreichen Umweltschutz ermöglichen, und einen Akteur zu bestimmen, der an der Durchsetzung dieser Veränderungen am meisten interessiert wäre. Mittels einer Analyse der öffentlichen Politik und des Wesens der institutionellen Veränderungen soll darauf hingewiesen werden, daß es eine Perspektive in der Umweltpolitik vor allem durch die Stärkung des tertiären Sektors gibt. Schlüsselwörter: institutionelle Veränderungen, wirtschaftliche Gelegenheiten, wirtschaftliche Privilegien, Effektivität, Umverteilung Tanja Markovi~ Hribernik ARTEN DER POLITIK UND MITTEL ZUM SCHUTZ DER UMWELT IN SLOWENIN SOWIE DIE ÖKOLOGISCHE STEUERREFORM /Zusammenfassung/ Vom Anbeginn der Transitionsprozesse in den mittel- und osteuropäischen Staaten waren die Erwartungen, vor allem der Umweltschützer in den entwickelten Industriestaaten, in Hinblick auf einen breiteren Einsatz ökonomischer Instrumente zum Umweltschutz in den Staaten, die sich in der Transition befinden, beträchtlich. Die meisten waren der Überzeugung, daß die Transition auch institutionelle Veränderungen mit sich bringen würde, die die einzigartige Möglichkeit böte, im größeren Maße Instrumente für den Umweltschutz mit einer integralen ökonomischen und ökologischen Wirkung anzuwenden. Ökologieabgaben sind in Slowenien noch selten, und von einer ökologischen Steuerreform kann auch noch nicht die Rede sein, obwohl eine Maßnahme getroffen wurde, die als Zeichen einer ökologischen Steuerreform angesehen werden kann: 1997 wurde die CO2-Steuer eingeführt, deren Einführung mit dem Ausfall von Einnahmen aufgrund der Senkung der Sozialabgaben im Jahr 1996 begründet wurde. Damit man von einer ökologischen Steuerreform sprechen könnte, müßte die Regierung ihren Beginn ankündigen, was sie aber nicht tat. Schlüsselwörter: Ökologiesteuern, Slowenien, Einnahmen und Ausgaben des Staatshaushalts, Zusammensetzung des Haushalts nach Bestandteilen, Ausgaben für den Umweltschutz, ökonomische und ökologische Integration, Ökologischer Entwicklungsfonds Bojan Radej EINE ART DER ÖKOLOGISCHEN STEUERREFORM /Zusammenfassung/ Das Wirtschaftswachstum ist nicht im Einklang mit der Natur, wenn es durch Gewinne angekurbelt wird, die durch die Einsparung von Kosten für die Entwertung der Umwelt und eine übermäßige Belastung der Ökosysteme entstehen. Allerdings sind die Unternehmen nicht ausdrücklich an einer Unbeständigkeit des Wachstums motiviert. Dies ist die Folge allgemeingültiger institutionalisierter Übereinkommen, die die Aufmerksamkeit der Entscheidungsträger lenken, ihre Entscheidungsfreiheit einschränken, Ziele suggerieren und die Nebenwirkungen des Wirtschaftswachstums definieren. Die Wahrnehmung der Subjekte in der Wirtschaft wird auch durch andere Vereinbarungen gelenkt, wie z. B. das Steuersystem. Die größten Entwicklungsprobleme, mit denen die entwickel-sten europäischen Ökonomien konfrontiert werden, ist die unzumutbare Arbeitslosigkeit, der nicht beizukommen ist, und die inakzeptable Abwertung der Umwelt. Würde das bestehende Steuersystem so abgeändert werden, daß die Arbeit weniger als bisher besteuert werden würde, so könnte das zu einem Rückgang der Arbeitslosigkeit führen. Der Ausfall an Einnahmen der öffentlichen Hand könnte dadurch ersetzt werden, daß die Entwertung der Umwelt höher besteuert wäre. Mit einer solchen Steuerreform könnten zwei wichtige Entwicklungsziele verwirklicht werden: sowohl die Arbeitslosigkeit als auch die Entwertung der Umwelt würden sinken. In Hinsicht auf den Umweltschutz wird die Steuerreform nicht alle Erwartungen erfüllen können, die in sie gesetzt wurden. Die ökologische Steuerreform ist vor allem ein Projekt der öffentlichen Finanzen; ihre ökologische Tragweite ist - und wird es wohl auch bleiben - vor allem symbolisch, und ihrem Inhalt nach ist sie zumindest nicht gegen die Umwelt gerichtet. Ansätze einer ökologischen Steuerreform könnten mit ein bißchen Aufwand auch schon in Slowenien gefunden werden. 298 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Schlüsselwörter: Umwelt, Steuern, Institutionen, Arbeitslosigkeit, Wohlfahrtsstaat, technologischer Fortschritt Dr. Miha Tom{i~ DIE ABGABE FÜR KOHLENSTOFFDIOXIDEMISSIONEN IN SLOWENIEN /Zusammenfassung/ Im Artikel wird der Gebrauch eines Instruments der slowenischen Steuerpolitk dargestellt: die Abgabe für die Belastung der Luft durch CO2-Emissionen. Steuererleichterungen sind nicht die einzigen Mittel zur Senkung von CO2-Emissionen. Auch in Slowenien erlebte die Abgabe von ihrer Einführung an eine Reihe von Veränderungen, wobei mit der Änderung aus dem Jahr 1998 die Abgabe um innovative Lösungen erweitert wurde. Die große Anhebung des Abgabensatzes wurde nur dadurch möglich, daß gleichzeitig Steuererleichterungen für jene vorgesehen wurden, die wegen Ziele der Ökologie oder der öffentlichen Finanzen in ihrer Konkurrenzfähigkeit gefährdet wären. Die Neuerung liegt darin, daß die Erleichterungen so kon-zeptiert sind, daß sie zugleich landesweit zur Senkung der CO2-Emissionen anregen. Erleichterungen sind für vereinzelte Verbrennungsanlagen bestimmt, für die Verbrennung oder Mitverbrennung von Abfällen, für gasförmige Brennstoffe und bei der Erzeugung von elektrischer Energie, wobei die Abgabenerleichterung von den Emissionen abhängig ist, die von der besten Technik mit dem umweltverträglichsten Brennstoff verursacht werden. Darüberhinaus haben sich Initiativen behauptet, die den Energieverbrauch bzw. energetische Geräte optimieren, die unmittelbar den Schadstoffausstoß bei gleicher energetischer Ausbeute verringern. Die Übertragbarkeit von Genehmigungen ist nur auf interne Transfers beschränkt. Wie die Übertragung von Genehmigungen zu erleichtern wäre, ist eine Herausforderung für die Umweltschutzpolitik, der sie sich bei der nächsten Modifizierung des besprochenen Gegenstandes stellen kann. Schlüsselwörter: Steuern, Abgaben, Emissionsgenehmigungen, CO2-Emissionen, Kiotoer Protokoll, Energiequellen, Umweltschutzpolitik Dejan Jelovac DER NATURALISTISCHE HUMANISMUS LUDWIG FEUERBACHS /Zusammenfassung/ Feuerbach sah die Aufgabe des Denkens in der Kritik der modernen Philosophie und ihrer Entwicklung von Descartes bis Hegel, was den Weg bis zu einer tatsächlichen „Philosophie der Zukunft“ ebnen würde. Aus diesem Grund entwickelte er als philosophischen Ausgangspunkt einen eigenen naturalistischen Humanismus. Dieser radikal kritischer Ansatz gegenüber der vorherrschenden intellektuellen Strömung der modernen Philosophie führte dazu, daß Feuerbach in der Geschichte der Philosophie weder die Position einnahm noch das Ansehen genoß, die er sich ganz gewiß verdient hätte. Für die Marxisten war Feuerbach eine vorübergehende Erscheinung, eine Art Zwischenstufe auf dem Weg von Hegel zu Marx, und für akademische Philosophen stellte er nur einen Denker von zweitrangiger Bedeutung dar. Dieser Beitrag möchte versuchen, die Unzulänglichkeiten solcher Interpretationen zu durchbrechen und Feuerbachs komplexes Gedankengut erneut zum Leben zu erwecken, vor allem seine Kritik an der Religion, die auch heute nicht minder aktuell ist. Schlüsselwörter: „Philosophie der Zukunft“, Sein, Mensch, Natur, Religion. „Der Mensch - Wesen ohne Gott“, Metaphysik der Subjektivität, naturalistischer Humanismus Katarina Majerhold DIE LIEBE /Zusammenfassung/ Das vorliegende Essay versucht unsere Auffassung und unser Begreifen der Liebe und der Sexualität auszudrücken und auch teilweise zu definieren. Dabei werden unsere vorgefaßten Meinungen von der Liebe bloßgestellt, die uns unsere Denkmuster offerieren: Dazu gehören die vorgefaßten Meinungen, daß es sich bei der Liebe um ein Verhältnis mit jemand anderem handelt, daß die Möglichkeit eines größeren gegenseitigen Verstehens durch das Verliebtsein bedingt ist und daß durch das Verliebtsein radikale Unterschiede, die in unseren alltäglichen Beziehungen vorherrschen, beseitigt oder gar niedergerissen werden. Eine der weitverbreitetsten Vorstellungen überhaupt ist, daß POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 299 die Liebe unser Alleinsein und unsere Einsamkeit beseitigen kann. Nein, gerade das Gegenteil trifft zu. Die Liebe exponiert im größtmöglichen Maße unser Alleinsein und unsere Einsamkeit - das Charakteristikum unserer Existenz und das Fehlen des anderen. Erst in der Liebe wird der Einzelne mit sich selbst und mit seinem radikalen Unterschied in Bezug auf den anderen und der Natur konfrontiert, weshalb die Autorin versucht, die Liebe als etwas zu verstehen, das den Menschen von seiner Menschlichkeit und seinem Sein allgemeinhin überzeugt. Schlüsselwörter: Einsamkeit, Liebe, Wahrheit, Gabe, Tod Irena Štupar DAS UNMÖGLICHE SEIENDE - VIERMAL /Zusammenfassung/ „Das unmögliche Seiende - viermal“ ist das Resultat einer Initiation in das philosophische Lesen, einer bestimmten Initiation, zu der es nur beim Treffen mit Philosophen und Philosophinnen kommen kann, die ihren Körper sowohl ein- und ausatmen als auch tragen. Dies verlangen sie auch von ihrem Gegenüber. Aus diesem Grund sollen hier zwei Vertreter der modernen französischen Philosophie genannt werden: Alain Badiou und Jacques Ranciere von der Pariser Universität Vincennes. Die Mitschriften aus den Vorlesungen Badious, die in dem vorliegenden Text gebraucht werden, dürften alt oder erfunden sein, da Badiou heutzutage die Grundlagen seiner Ontologie nicht mehr erläutert. Man kann sich diese als Dogma zu eigen machen oder darüber im Kapitel „Über die Prozesse der Wahrheit“ nachforschen. Dieser Text ist eine Zündschnur, die zu einer wahren philosophischen Explosion führt, die zur Gänze im immerwährenden letzten Kapitel „Literatur“ vorhanden ist. Schlüsselwörter: Ontologie, Wahrheit, Ereignis, real, Alain Badiou, Jacques Ranciere, Menschenrechtsdeklaration Ksenija H. Vidmar AMERIKANISCHE CULTURAL STUDIES ODER CULTURAL STUDIES IN AMERIKA? /Zusammenfassung/ Die Autorin definiert in diesem Text den Begriff cultural studies, der als neues Betätigungsfeld Ende der sechziger Jahre in Großbritannien begründet wurde und der humanistische und gesellschaftswissenschaftliche Kreise in ganz Großbritannien umfaßt. Analysieren in der Tradition der cultural studies bedeutet, daß man einem intellektuellen Kreis angehört, der die Fragen nach Machtverhältnissen, politischen Kämpfen und Diskursen geschlechtsspezifischer, rassischer, Klassen- und anderer Unterschiede in der Sphäre der Kultur in den Mittelpunkt stellt. Darüberhinaus wird nach Orten des Widerstandes, der Verneinung und der Transgression in der Mikropolitik des alltäglichen Lebens gesucht; dies all geschieht mit der Hilfe eines heterogenen methodologischen Apparates. Der Artikel konzentriert sich auf die in Amerika betriebenen cultural studies, vor allem auf die folgenden drei thematischen Felder: Massenkultur, rassische und nationale Identität und Geschlechterfragen. Schlüsselwörter: cultural studies, Massenkultur, Identität, Politik, gender studies 300 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Tanja Markovi~ Hribernik ENVIRONMENTAL POLICIES AND INSTRUMENTS IN SLOVENIA AND ENVIRONMENTAL TAX REFORM /Abstract/ Since the beginning of transition processes in Central and Eastern European countries, ecologists from developed countries in particular have held considerable expectations regarding the wider use of economic environmental instruments in transition countries. They have maintained that transition would bring about institutional changes creating unique possibilities for more frequent applications of environmental instruments with integral, economic and environmental effects. In Slovenia, environment-related expenditure is still rare. It is still impossible to speak about environmental tax reform, although its hallmark measure has already been adopted. Namely, in 1997 the CO2 tax was enforced. This was legally justified as a measure to make up for the loss experienced due to new, lower social security fees introduced in 1996. To be able to speak about environmental tax reform, the government should announce its beginning -which so far it has not done. Keywords: environmental taxes, Slovenia, budget revenues and expenditure, structure of budget revenues, environmental expenditure, economic and environmental integration, ecological development fund Eva Zver INSTITUTIONAL CHANGES IN FAVOUR OF ENVIRONMENTAL PROTECTION /Abstract/ The proponents of certain contemporary economic schools maintain that environmental protection as part of the new area of social conflicts cannot be successfully resolved within the existing institutional system. Environmental protection goes beyond the framework of the existing institutions within the economic and political system. For this reason, these institutions cannot detect the global risks that they themselves often cause. Therefore, solutions for environmental problems cannot merely be sought in the more efficient functioning of a certain institutional system. The main problem of environmental protection is that difficulties arise even when the existing institutions perform their tasks well. The article deals with the question of which type of institutional changes succeed in the existing economic and political system. According to Bromley, such changes are primarily demanded by those entities whose main interest is an improvement of economic efficiency, the acquiring of economic privileges or redistribution of income to their benefit. These are three traditionally recognised motives for institutional changes. However, the author of the article investigates the obstacles which hinder nature-friendly development and determines the type of institutional changes that would improve environmental protection and the entity that would be most interested in implementation of such changes. Through an analysis of the content of public policy and the nature of institutional changes, the author proposes that the best prospects for environmental policy lie in the building up of a third sector. Keywords: institutional changes, economic opportunities, economic privileges, efficiency, redistribution Kai Schlegelmilch TAXATION OF ENERGY IN EUROPEAN UNION /Abstract/ One of the main reasons for the infrequent application of environmental energy taxes is the lack of any international agreement on the minimum common elements of energy taxation in the most developed countries. In the 1990s, EU administration used various incentives to overcome this obstacle, but so far, it has not been successful. The latest attempt of the European Commission to accelerate negotiations and to introduce energy or CO2 taxes is a proposal to enforce excise duties on all energy sources, not only mineral fuels (with the exception of renewable energy sources) and to gradually increase the minimum levels of excise POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 301 duties in three stages, in 1998, 2000 and 2002 (EC 1997). If the number of taxes to be increased or newly introduced by member-countries is understood as a simple indicator of their disapproval with the Commission’s proposal, we arrive at interesting conclusions. Contrary to general belief, the increases in the system of energy taxation are mostly not encountered by the member-states from the borders of the EU (Spain, Portugal, Greece and Ireland), but by highly developed countries such as Luxembourg and Belgium despite the fact that these two countries do not display any major disapproval of the Commission’s proposal. According to the author, during the period of Germany’s presidency over the EU, considerable changes might occur in this sphere. This would be greatly contributed to by the fact that a major shift of power has occurred in Germany’s domestic policy, whereby the Green Party is now part of the government coalition. An analysis of the provisions of the coalition agreement reveals that the two ruling parties share a similar opinion with regard to environmental tax reform. Keywords: energy taxes, the eu, germany, CO2 tax, environmental tax reform Bojan Radej ENVIRONMENTAL TAX REFORM OF A SORT /Abstract/ Economic growth is not sustainable if motivated by profits created by neglecting environmental degradation and by destroying the self-absorbtive capacities of ecosystems. However, businessmen and businesswomen are not explicitly directed towards unsustainable growth. This is a consequence of generall institutional agreements which shape the perception of business decision-makers, narrow domain of their choices, imput their goals and consequently decisively influences also the side-effects of their activities. Nowadays, developed countries face unsu-pportable unemployment, which cannot possibly be reduced, and intolerable environmental degradation. Lower taxation of labour could well be an effective instrument to increase employment. The budget deficit should not arise, only if decrease in labour tax revenues could be compensated for with increased taxes – a set of environmental taxes are proposed to maintain public financial equilibrium. This kind of tax reform could lead towards the achievement of two main development goals: more jobs and less environmental pollution. Nevertheless, environmental tax reform will fail to meet all environmental expectations, because it is above all a budget instrument. Its environmental dimension is - and will most probably remain for some time - symbolic, while its actual environmental impact is that it is not oriented against the environment. With some effort, signs of environmental tax reform can also be detected in Slovenia. Keywords: environment, taxes, institutions, unemployment, welfare state, technological progress 302 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN