Leto V., Stev. 64 Lfubllana, petek, 14. marca 1924 Cena 2 Din tzft.ifa cb j zjutraj. _ gtane mesečno 20-—Din jji inozemstvo 30'— , neobvezno O.jlasi po torifu. Uredništvo: Ifljtlo.očeva cesta št. 1G/T. T-jlefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in poIStiko UpravnlStvo: Ljubl|aua, Prešernova ul. it. 64. Telef. tt. 86. Podružnici i Maribor, Barvarska uL 1, Cel|e, Aleksandrova e. Itačun pri poštn. čekov, zavodu Stev. 11.812. Ljubljana, 13. marca. Danes je Narodna skupščina ovoro-la dvajset rndičevskih mandatov. )b&utek važnosti, da se poslanci gosp. Hadiča prlglašajo k pozitivnemu par-lunentarnemu delu, jo bil tako kro-sak, da je cela zbornica brez razlike rank in broz vsako debate glasovala verifikacijo mandatov in pozdravita rezultat z živahnim ploskanjem. Cim položijo novi poslanci prisego, postnli ravnopravni Slani jugoalo-renskega parlamenta. To je zgodovln-iki dogodek: radičevci, podrojaloč se )r,"(ipisom, ki jih ie postavila nn&t na-^irlnrt država, opuSčajo svojo nepo-irljivo taktiko proti njej. Odložili so svojega glavnega orožja proti »m onim, ki niso sledili njihovi ab-iinenčni politiki In katere so prod na-3om obtoževali, da so — beograjski Lipei . . . Res je, da Radič svojoga ■?tona v jugoslovenski parlament ni iril ba-š z zelo odločnim korakom, (jetrova taktika je ta, da pošilja svo-mnžake v Roograd v malih dnrah. 'pal je pač, da bo žo prvih mož žalovalo, da so 7.rtiči vlada. So pred-i pridejo sami v skupščino in špoku-iral je, da so z 20 lažje zopet umakne. račun se jn izkaza.1 za pogroSen. V is?i državi vi,vi a parlamentarni slutil in vlada mora dati ostavko le, je v kakem politično pomembnem ■ovanju ostala v manjšini. Radičevi lanoi morajo v narodno skup-Sio, ako nočejo ostati med dvema ilrrma ter detinitivno upropastiti ojo stranko. Po »zunanjepolitičnih* n pobih v Londonu, v Rimu in po iltrom čakanju na Dunaju jo neob-vlno potrebno da krono gosp. Radie svojo politiko ir. taktiko na nova oti. ako noče, da mu parlamentarna -4inenca ter njene posledice, ki jih -.rod ne more več prenašati, ne iz-iltne tal pod nogatnl. So se čujejo "imistiCnl glasovi, da je gosp. Ra-i po svojem značaju sposoben zad-i tronotok in to celo radi kako ma-lltcstne stvari, dosedanja odločitev ■vrniti, vendar pa ni vorictiio. da M :o»el nrosp. D.rvidovič pri snovanju policijskega bloka začeti tako da.le-»ežne akcijo, prodno se ni docela :'otovi! dejanski prihod radičovcev parlament. Ker po si radičevci pri-tfolt svobodne roke za svojo politiko zruSonju radikalskega homogenera tirna, se seveda no da predvideti, itn bo nilhova politika pozneje kre-'i in izklluSenn ni. da morda ravno M,«orotno smer, kakor sn dan M ka-. V "tem oziru jo zanimiva iziava c-n. Predavca. da bi mos'lo zadržnjiie flikalcev radičovco odvrniti od noti, so jo prod par dnevi smatrali za lino pravilno. Nal oa sc nolitič.ni do-Iki prihodnjih dni razviiaio tako ali 'io. eno i« gotovo: v na?i državi se vse storilo, da se postavi goso. Ra-** zlat m os ti ček. preko ksterotra ililro krono iz svoVra čudežnega ne-ivizma k sodelovanju v na?om apnom parlamentu. Kesoomo ie. da '"! ta pasluga demkratskl stranki, a is z občndovanm vrednim pn.mo--tfjevaniem storila vse. da dovede v rl:tmi>nt nvdičcvoo in ž niimi pret^ž-1 večino zastonnikov hrvatskega de-naSeca naroda. Ako bi opoziciiski ok samo z dohodom rndičevcev ter «ni$eniem samorndikalskiva režima akTfiiR.il svolo delo. ,ip stnril državi in 'mdu nonTe^nlUvo "'nžho. Vsi se za-flarno da i« bil takrat prizndeian «51 drčnvp! frf<>5} nnVoč'1 udarec. Vo 1 T.rliVpvej proglasili boll.-ot jugosio-"n«l:pmii nnrin.mentu tor mu odrekli 'svo zaknnitptra znctonsfva oe1oknn- "ra naroda. H darili so snveda tudi tvntelri rtel nnSwa naroda, ko so ra-oredall boj dr"avl katera jo ravno ikn hrvatska, kakor ie .-,rVi4:a in sln-Wiska„ Ako bi radlčovci in k1"rikaloi, ■;oi po prekatu v iiaSrm oarlnmon-" flr>ks7ali. da sn RnovobnoK) in za-(Mjlvnl?! državniki, notro driurl, bi "Toslaviia zadiriib pot let toliko ne ''i v srO*PTn rarvOMt fn nari^e^lru. ''-""r 'e. Tndl bi in^nislovrnoka iflpla predala vl'a ona.troTrp vnost v^eii O SENZACIJA PODI SENZACIJO. — RADIČEVCI MSO PRIŠLI. NAPOVEDUJEJO PA ZA SOBOTO SO POSLANCEV. - MINISTRI PRAVI-JO, DA NE VERJAMEJO. poročal voliki župan Clfflič. Dojatvo, da raditevski poslanci, katerih mandati so Beograd, 13. marca. p. Politična situacija jo p: i Sla danes s končno verifikacijo 20 radičovskih mandatov za komk naproj. Zavln.dala jo skrajna napetost in raz.r.a5ajo ter — verujejo se najfantastič-nejšo govorice in vosti. Dana Sn ji dan je prinese) poldrugih kar dve taki senzaciji: licmljoradmško »Novosti, najav-ljajo v posobnem članku, da Svetnzar Pribičevič z 11 tovariši zapuSča demokratsko stranko ter vstopa v koalicijo z radikali. Članek »Novosti, jo povzročil v političnih krogih precejšnjo zmešnjavo. Zvečer je izSol komunike Demokratskega kluba, ki ostro zavrača zotnljo radniške intrige tor poudarja, da služijo podobno vesti le radikalom. Poslanec Prlblčovič sam označuje ugibanja »Novosti. za prozorno intrigo. Druga senzacija pravi, da je kralj poslal g. DavidoviCu pismo, ki ga jo prejel od Pašiča in opremil s svojimi opazkami. Zadeva da ie tiče koalicije. G. Da-vidovie zavrača to ve.it kot izmišljotino ter bo jutrišnja »Demokratlja. objavila ia posebno oster domantL G. David o vid jo danos žo tretji dan vsled lahke obolelosti ostal doma, upa pa, da bo jutri prišel v parlament. Medtem so gg. Marinkovlč, KoroKec ln Spaho pripravili podroben osnutek delavnega programa opozicijskega bloka, kl bo na skupni seji šefov opozicije jutri ali pojutrišnjem formalno podpisan. Radikali 5e vedno trdijo, da radičevcl 110 pridejo v Boograd, Če5, da je tako KANCEI.AR PREČITA DEKRET SREDI SEJE. — VLADNE STRANKE HOČEJO IZRAHITI MOMENTANO UCiODNO SITUACIJO. Berlin, 13. marca. h. Ncpiški državni ; ra zapadlo in je zaključil sejo z vzkli« ' zbor jc bil danes razmiščsn. Pred raz. kom republiki, ki so se mu pridružili pustom je sprejel šc zakon o zlati
  • razen nemških nacionalcev in pristašev overovljeni, danos niso prispeli in so tu di zvečer šo niso odpete!', ii Zagreba, dozdevno potrjuje to nnziranje. Po nocojšnji seji min. sveta jo minister Srs-kič novinarjem izrecno trdil: »Eadičerci ncee doči». Opozicijski krogi zatrjujejo, I da je ta informacija povsem napačna. V ' dobro poduPenih krogih se zatrjuje, da jo Radič brzojavno odredil, naj so podajo njegovi poslanci v Beograd in posl. dr. Bohmon je danea dobil od drja. Kr-njeviCa poročilo, da je za danes predvideni odhod 20 poslancev odgoden za jutri, ker se jutri poda v Beograd 50 ra-dičevsklh poslancev, k| bodo v soboto dopoldne prlSII v narodno skupščina Na radikalski strani vlada procejšnja nejasnost. Rad. klub jo dal PaSiču povsem proste roke in P»5ič konferira le z T.j. Jovanovičem in drjem. L. Marko-vičem. Zato se čujejo iz radikalskih vrst razno verzije o razvoju dogodkov. Eni trdijo, da bo radikalska stranka Sla v opozicijo, drugi pravijo, da bo priSlo do novo koalicije. Nocojšnji «Odjok» ve povedati, da so nahajata v džemijetskem klubu dve struji. Štiri džemijotski po-slanel na čelu jim Ferad beg Draga so j ostali zvesti radikalcem, dočim se dru- | ga skupina pod vodstvom DeraJa drži rezervirano. Soglasno mnenje jo, da je razčiSčenje položaja postalo niodložljivo. L!« jkontni banki. Ko bi bilo moralo priti do debate o spremlnjcvalnem predlogu nomSkih njcionalccv in socialnih demo« kratov gledo zasilnih odredb na podlagi pooblastilnegu zakona, r.c jo dvignil drž. kaneclar in izvlekel iz mape dekret drž. predsednika o razpustu ter ga prcčitul. V hiši je vladala grobna tišina. Le ko« inunisti so ga opetovano prekinjali z medklici. Predsednik državnega zbora Locbc je izjavil, da jc veljavnost državnega zbo> nemške ljudske stranke vsi poslanci. Današnji razpust parlamenta je tretji po ustanovitvi nomškega državnega zbo« ra. Vzrok njegovega razpusta leži v vo« iilno.taktičnih razmotrivanjlh med vlado in za njo stoječimi strankami na eni in opozicijskimi strankami na drugi strani, ki so šla za tem, da sc obstoj državnega zbora za nekaj tednov skrajša. Vlada in vladne stranke smatrajo od njih ustvar« jeno sanacijsko delo za najugodnejšo platformo pri bodočih volitvah. Pomcarejeva borba s senatom HUD ODPOR PROTI POOHLASTILNEMU ZAKONU. - POINCARE-JEV OBRAMBNI GOVOR. Tarlz, 13. marca. j. Danes sc jc vršila v senatu važna seja. Prvi je govoril Be« ranger o finančnih predlogih vlade in iz' javil, da je moral odbor odkloniti člen o generalni polnomoči. Zahteva novih davkov v iznosu 6 milijard frankov zna« či za zmagoslavni narod po enem letu ruhrske zasedbe žalostno prebujenje. Ministrski predsednik Poincarc je iz« vil, da jc uprizorjena proti Franciji kampanja, ki naj bi jo prisilila, da iz« prazni Poruhrje. Zatrjeval je, da je mednarodni položaj Francijc sijajen in ne daje povoda za vznemirjenje. Pisma angleškega premijera Macdonalda doka uvidela potrebo razorožiti Nemčijo. A» merika je pokazala svoje simpatije s tem, da sc Je udeležila raziskovanj stro« kovnjakov. Italijanski zastopnik v repa« racijskl komisiji je glasoval vedno 1 Francijo. Nova belgijska vlada bo rešila vsa vprašanja sporazumno s Francijo. Za svoja izvajanja je žel Poincare burno pohvalo, ki so se ji pridružili številni zastopniki levice. Debata se jutri nadu« ljujc. Pariz, 13. marca. j. Demokratska le« vica v senatu jc sprejela včeraj dnevul red, da bo odslej nasprotovala kreditom iz pooblastilncga zakona, pri čemer pa Kaj vedo beograjske »Novosti ZEMLJORADNISKE «NOVOSTI» NAPOVEDUJEJO PR1BICEVIČEVO AKCIJO. -- »BEOGRAJSKE NOVOSTI. O PRIBICEVIČEV1H NAČRTIH. — IZJAVA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 18. marca, p. NocojSnje zem-IPod narlovom: »Kaj misli Priblčevlč?> Ijoraduiške «Novosti> prinašajo pod na-! pravijo: Prlblfevič ?e nadalje molči. Od slovom tPribičerič proti bloku* iu » je izd&l demo* j" razkol v stranki, toliko časa zavlače- j kratski klub komunike, v katerem pravi: v. , sedaj neizbežna stvar. Morda se da! ««Novo3ti» prinašajo v nocojšnji števil, tudi bolezen Ljube Davtdoviča razlagati ki ne glede na naše prejšnje demantije s težavnem položajem, v katerem se naha- i lažnjivo vesti o stanju v poslanskem ja demoVrntska otranka. Po mnogih zna-! klubu demokratske stranke in o našem kih se da sklepati, da počne Priblčevič tovarišu Svetozarju Pribičeviču. Tudi to razdiralno akcijo v dogovoru z rndikalci.1 pot označujemo te vesti za popolno iz« To se da posneti no samo iz simpatičnega ! mišljene in lažnjive. Svoje prijatelje o« pisanja radikalnega časopisja o Pribiče-; pozarjamo na mnogo netočnosti, Intrige vidu, temveč tudi iz mnogih sestankov, ki! in laži, ki jih širijo naši nasprotniki pi« se vrše med radikali in pristaši Pribi- smeno in ustmeno proti naši stranki, čeviča. j Hkrati jim priporočamo, da ohranijo za« Beograd, 18. marca, p. Nocojšnje beo- upanje voditeljem stranke in da sprej« grajske »Novoslb nadaljujejo z intrigami mejo za točno samo ono, kar piše ča> hkrati proti demokratom in radikalcem. soplsje našo stranke. Vesti, ki sc po« Obširno pišejo o kombinaciji med radi-j javljajo zadnje čase v javnosti, služijo kali in skupino Svetozarja Pribičeviča.' samo radikalcem.. zujejo odkritosrčnost medsebojnih odno ; nc igrajo osebnosti nobene vloge. Na šajev med Parizom in Londonom. Sta« j dnevnem redu se je dalje izrazilo, da bo llšče angleške vlade v vprašanju voja* 1 demokratska levica nastopila pri gluso« škc kontrole dokazuje, da je Anglija ! vanju proti pooblastilnemu zakonu. Odpor Venizelistov proti republikancem PARLAMENTARNA AKCIJA PROTI PAPANASTASIJEVI VLADI. -ZAHTEVA PO KOALICIJI. Atene, 13. marca. h. Konservativna j nnj se Papanastasi podpira. Samo 10 po-atre-nka je sklenili poskusiti vreči v par- ..laneev jo glasovalo ra predlog. Velika lamontu vlado, da nato sestavi koalicij-1 večina venizelosove stranko bo skušala ako vlado. Konservativci bi pristali na | vreči v parlamentu Papanastasija in spra odstavitev sedanje dinastije po narodni I viti na krmilo koalicijsko vlado pod skupščini, čo bl bil ta sklep parlamenta i vodstvom Ilussosa. nato predložen referendu. Odločno pa j Novi ministrski predsednik PapanasU-odklanja razglasitev ropubllko v nared- i siti je izjavil politikom, da namerava ni skupščini. Konservativci upajo, da ! vlada v kratkem razpisati novo volitve. Imdo odstranili pritisk, kl ga izvajata ar- eo eo no pojavijo kaki zadržki. S tern mada in mornarica. 'je istočasno opozorjen parlament, da ima Atene, 13. marca. j. Na nekom zboro- i pričakovati razpusta, če bi hotel odklo-vanjii zmernih venizelistov pod predsed- niti zahtevo vlade, da naj se republika utvom Kafandarisa jo glasovalo 120 po- razglasi s dekretom, slancov proti predlogu novo vlade, da I - Šefa ministrskega sveta Beograd, 13. marca. p. Nocoj se je vršila seja vlade, ki jo bila večinoma po-avečena politični situaciji. Ministrski svet je nadalje sklenil, da se kaznilnici v Top čidoru in na Adi Cigaliji razpustita in se kaznjenci pora zdelo po ostalih kaznilnicah v državi. Na soji je bila odobrena vrsta resortnih kreditov, m. dr. ljubljanski delegaciji za materialne stroške v znesku 275 tisoč Din. Podaljšan]8 stanovanjskega zakiroa Beograd, 13. marca. p. Minister soci« ... , ,,...., ,. jalne politike dr. Peleš je izjavil glede Z " "O meMa Wt! tako poti*- t stanovanjskega zakona, da mu prihajajo ™ lin7"""- kn,fnT 1(1 | neprestano od hišnih posestnikov pri. Ako pridejo r.vličevi v soboto kor- tožbe proti nameravanemu podaljšanju Mativno v Narodno skupščino, kakor s6_sedai naznanja, potem verujemo. pričela s tem dogodkom nova 11 našega nacijonalnega življenja. stanovanjskega zakona, o struni najem, nikov pa prošnje, kl zahtevajo podaljša« nje stanovanjskega zakona. Dr. Peleš je pripravil nov nnčrt stanovanjskega za« kono, Iti se ima predložiti narodni skup. ščini Boji se pa, da bl narodna skup« ščina ne mogla do kouca tega leta spre« jeti novega zakona. Zato je naprosil fl« nančnega ministra, naj uvrsti v finančni fUDI KONGRES DEM. STRANKE ODGODEN. Beograd, 13. marca. p. S soglasnim - „ «pom demokratskega poslanskega klu . zakon klauzulo, da se veljavnost seda ie odgoden tudi kongres stranke, kor j njega zakona podaljša do 31. marca 1925. demokratski poslanci prezaposleni z Dotlej misli minister, da bo narodna fctualnimi parlamentarnimi gosli, | skupščine ie mogla sprejeti oovl zakon ■ I milini«./ ' IA Htsnovfudlfc. IZVOZ ŽELEZNIŠKIH PRAGOV. Beograd, 13- marca. r. Finančni minister je odobril Izvoz železniških pracov v dolžini 2.40 — 2.70 m s pogojem, da sc državi Izroči poprele 25 odst. Izvozne količine v naravi v ime izvozne carine. KRALJ PRI PROSLAVI TISOČLET NIČE HRVATSKEGA KRALJESTVA Beograd, 13. marca, r. Odbor za proslavo 1000 letnice hrvatske kraljevine na Duvanjskem polju, je bil danes sprejet v avdljsncl pri kralju. Odbor Jo naprosil kralja, naj so udeleži proslave, ki se bo vršila meseca avgusta 1025. na omenjenem polju. Kralj Je udeležbo obljubil. INVALIDSKI ZAKON. Beograd, 18. marca, p. Danes popoldne ob pol 17. je minister socljalne politike dr. Peleš sprejel novinarje, kl jim jc dal obširen ekspezo o invalidskem zakonu. Omenil jo med drugim, da jo zahteval od Narodno skupščine, naj se pretres zakonskega predloga izvrši po skrajšanem postopku potom finančnega odbora in v okviru finančnega zakona. TURČIJA IZŽENE TUDI PATRI,tARHA. London, 18. marca. r. »Morning Post. savlja lz Carigrada, da pripravlja turSka vlada enako usodo kot kalifatu tudi pravoslavnemu ekume »sitemu putriarhatu ln židovskemu rablnatu ca Turfk«, U Macdonaldov noras Poraz no bo imel političnih posledic. London, 18. marca, h. Vlada Je doživela | danes v parlamentu poraz. Njen predlog, po katerem naj hI se določba, da seje zbr niče uo smejo trajati preko 23. uro, ukinila, jo bil 7. 234 proti 2C0 glasovom odklonjen. Proti predlogu so glasovali konservativci in dol liberalcev, ki niso bili zadovoljni, da se seje zavlačujejo pozno v noč. Poraz ne bo imel vpliva na stališče vlnde. Dokazu; pa v glavnem, da liberalci, od katerih je glasoval del za in del proti prediogu, ne soglašajo več glede podpiranja delavske vlade. AVSTRIH SE OTRESA KURATELE. Dunaj, 13. marca. s. Z ozirom na to, da je avstrijski komite v Zvezi narodov sklenil obdržati kontrolo nad sanacijo Avstrije preko dve leti, prevladuje v Avstriji splošno mnenje, da ta kontrola s stabilizacijo budžeta nI več potrebna. V parlamentarnih krosih se sedaj razpravlja o tem, sestaviti spomenico, ki hi eno-dušno Izrazila željo, da sc kontrola Zveze narodov ukine. PRIHODNJI KONZISTORIJ. Rim, 13. marca. s. Prihodnji konzistr.-rij jc sklican v dnevih 2-1. do 27. t. m. Novo jc sedaj to. da sc bo Javni konzistn-rlj vršil v cerkvi Sv. Petra In ne v Vatikanu. STRAHOVITA NEVIHTA V ZEDINJEN1H DRŽAVAH. Ncw York, 13. marca. e. Strahovita nevihta divja po vsej atlantski obali od Massacliuscttsa do Floride. Več kot sto oseb jc bilo ubitih. Nešteto poslopij je porušenih In materljalna škoda .ic ogromna. V Nev. vorku jc pet oseb ubilo s poslopij pada)oče stvari, v FIladclHji pa dve. Železniški vlaki Imajo velikansko zamude. Brzojavni promet ob atlantski obali je prekinjen ln Washlnnton le popolnoma odrezan od ostale države. Kako škodo so trpele ladle na visokem morju, nl znano, splošno mnenje pa ie, da je tudi tu Skoda ogromna, DUNAJSKI VELESEJEM. Dunaj, 13. marca. s. Službeno se objavlja: Dunajski vclcsejem Izkazuje •!-jajne kupčije. Pri posameznih industrijah je naval naravnost velikanski. Posebno ugodne izglede ima električna, železna, kovinska In tudi avtomobilska industrija. Tujske sobe na Dunaju so do zadnje od-dane. tako da morajo tujci prebivati za silo tudi v kopalnih sobah. Sn.ozen?ske borze 13. marca. CURIH: Beotrrad 7.20, New-York 678, London 24.85, Pariz 24.85, Milan 24.55, Budimpešta 0.008, Bukarešta 8.05, Solija 4.15, Dunaj 0.00815. TRST: Beograd 29 do 29.25, Dunaj 0.0330 do O.fniO, IJ:idimpešta 0.085 do 0.045, Praga 08.25 do 08.75, Bukarešta 12.25 do 12.75, Pariz 00.75 do 100.75, Lon-do" 101.25 do 101.05, New-Yorlt 23.00 do :'3.75, Curih 40-i !o <98, dinar 20 do 29.25, dolar 23.60 do 23.75, carinski franki (20 zlatih) 89.75 do 90.25, uradni tečaj zlato lire 459.85. DUNAJ: Devize: Beograd 872 do 870, Berlin 15.50 do 10.10, Budimpešta 0.90 do 1, PukareSta 8(37 do 371, London 304.5it0 d" 3r5.500, Milan H0C4 do 3070, Ne\v-York 70.035 do 71.185, Pariz 2992 do 3308, Praga 2051 do 2061, Solija 488 do 492, Curih l"1.""") do 12.325; valute: dolarji 70.860 do 71.2C0, ft:;:ti 802.7"0 do 301.3!,O, lire 3030 ' °050. dinarji 807 do 873; efekti: (v: tisočih al<): Tri-obanka 48. Hrvatska Hipotekama 75, Hrvatska eskomptna 140,-Sla- 'ija 128, Trbo- '.;e 622, Jivjobanka 123, Zenica 1.800, Bankvcrein 178, 2ivno-s'-nskrt 910. Alplne 626, Poldlhtltte 650. PRAGA: Beograd 48.625, Dunaj 4.95, Bcliu 7.935, r, I m 150.50, Budimpešta 5, London 130.55, New-York 85.10, Curih 012.50. IIKRLIN: Beograd 589, Dunaj 6.08. MIlan 17.96, Praga 12.21, Pariz 18.10, London 1P '05, New-Yorlt 4.10. Curih 72.82. LONDON: Beoarad 840, Berlin 10, Pari? 03.50, Rim 100TA ftvlca 24.82, Nevv-York 4,9.~5. Dunaj 801.000. NEW YORK: Beograd 124, Berlin 22.5, London 429.50, Pariz 441.50, Curih 17.82, Kim 428, Dunaj 1412, Praga 2S075 Petek n. m. 1924 ■r « • r.T l » vuo • 1 ! udarja, da Is PaŠirfevo vlado treba Kako ?e Narodna skupscma venriciralaistrmogiaviti, w baje pripravlja vojno *■ D^nali^arodnP7o- Ko ie bilo poročilo prcčltano Je pred-1 kot branitella države! Vsekakor velik sednik Jovanovič vprašal zbornico, če i preokret, čo so pomisli, koliko zla je kdo želi besede. Oglasil se nI nikdo. Na-1 Radič doslej storil isti državi . . . V to jo predsednik odredil glasovanje z; drugem članku referira Radič o svo-besedaml: 'Kdor Je za odobritev poro- jem dosedanjem delovanju na Dunaju. čila vcrliikacijskega odbora naj sedi kdor Jc proti naj vstane.« Dvignil sc ni j nov obiskujejo raznovrstni nikdo, kar jc zbornica pozdravila z ži vahiUm ploskanjem Navaja, kako ga že tekem dveh mes-iiudje, Seleč točnih informacij o hrvatskem vprašanju, ker so doslej nasedali le Predsednik je nato konstatiral, d;: je! lažnjivim informacijam frankovekih poročilo verifikacijskega odbora so,:1as-! medlem že »radikal« v Beogradu) so no sprejeto In da so torci overovljeni | po Radičevih besedah «v Evroni n.t mandati sledečih poslancev: Ivo Radič,Igromaditi na 11''vale toliko zla iu ne- Ovanič, Ivo Sclan, dr. Mlklč, Franlo Mar- j emisnrjev. Osobito fr: kič, dr. Maček, Branko Pcraar, franjo Frank - Fachs - Gag Rapal, Stjcpan Clžroešlja, Edo Markovič, trifolij! in ie konstatiral. da je treba vse mandate j Niko Turalija, Josip Predavec, Ivo Radič, verificirati. Potem je odbor proučil akt j Stjcpan Kojič, Juro Valetlč, Mate Babo-mtnlstrstva notranjih zadev, po katerem t srcdac, Pctar Dobrinič lit dr. I. Krnjc-pokrajinski namestnik v Zasiehu poro-| vič. ča, da dr. Jura) Krnjcvič nima predpisanega števila let, ki se zahteva po zakonu. Odbor je prišel do prepričanja, tla je treba mandat vcriilcirati, ker ta trditev u i dokumentirana. Končno je odbor sklepal o mandatih, proti katerim so bile vložene pritožbe. Odbor Ic sklenil, da sc Imajo pritožbe zavrniti radi tega, ker so razlogi, navedeni v njih, take narave, d3 ne morejo tvoriti zadosten razlog za espo-renje mandatov, Prcd:.ir,vn!ki Demokratske stranke, J. M. 0„ Jugoslovanskega kluba, zcmljo-radniškvja kluba ia nemškega kluba so smatrali, du poJnešcne pritožbe brezpredmetne kir so prepozno vložene. Na podlagi predloženega ja odboru čast priporočiti naredn! skupščini, da Iz- Cini pridejo imenovani poslanci v pu;-Ijnunt Imajo po čl. 0. položiti pred predsednikom priicjo, da potem lahko Izvršujejo svoje poslaniško dolžnosti. Kudat pridejo radičevci, bodo položili prisego v kabinetu predsednika skupščine g. Jo-vanoviča. Zbornica Jc nato prešla na drugo točko dnevnega reda: .Interpelacijo poslanca Agatonoviča (dem.) na ministra sa-obračaja glade izplačanja mezd železničarjem v državnih delavnicah v Nišu za dobo avstrijske zasedbe. Intcrpelantu ic odgovarjal prometni minister dr. Kojič, nakar jc bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri (Jopoldr.e z dnevnim redom: podrobna razprava o budžetu ministrstva ver. Se več naprednega Nai v,r,-redno politično deio po pro-1 ln to jc prav. Večinoma pa je le prevratu M-!'..- noka-zuje. koliko so zamu-icej ekskluziven. Dobro bi bilo, da pa-pr-'dniki na političnem jstano Sokol še bolj nogo dosedaj glav- dlli del polju. NIkler obraževai:-' štev, :i v . delo. Vrli« smisla i? « dela. Politična brez k uit : doseoi i ra j; n! uspeli, leta 3';£0. SKS. so t.-morejo pr-drobno.-' Ta ckcij stična, kr: Ča.Vl ficUr-.-l kali uničiti tenzivno valili L i: kaj soc-tem ".t rod, ki jonskih t eoolje1:;.-" Naše ■ *v?r sknra 'lelo, inJtvih kn v ni domov za iz- prumalo j« dru-n'i!o naraščaja za društvih tli do •'jiini zoač.ij nepolitičnega naših borba rt i h preluog-ojev ne more i ■ "i vdikili uspehov. Trenol-kakor so so n. pr. pokazali : sporazumno ustanovitvijo .Tv.-ofi, a trajno vzdržati ne ; sistematični do vseli po-: ."Ijani klerikalni akciji. ;>. je v svojem bistvu terori-: grožnjami verskega zna- ■ nasproten pokret ie v i. Gotovo jo pa. da ima in-l lo v klerikalnih izobraže-iekvadnib organizacijah do- privlačnosti. Napram !vr-ra moramo mi vzgojiti nedostopen za grožnjo inisi-rorf-itov, in ki ima smisla za iolžnosti. .-'ipi-je je v tej smeri velik faktor, .v treba" nam poleg tipa goste mreže krdtnrnih organizacij, kjer se bodo vzgajal- samostojno misleči možje I o žene. V tor.i o7.irn smo še daleč, daleč za-rlaj. '"r>--;m starim čitalnicam v*a čast, a ono r-o večinoma storile svojo dolžnost, To -o bile opora poslovenjenju mest in trgov. Nam tr.-;>a ljudskih Izobraževalnih društev, kj-tr bosta kmet in delavec sku"s j ■/. obrtnikom Sla skozi društveno šolo. Marsikje Sokol vrši to nalogo. nosilec izobraževalnega dola. A to :,i mogoče povsod, ker so za sokolsko delo zahteva i>e muogo vet in poseb-oljjnih pogojev. Treba torej snovati povsod izobra-j Sevalne, mladinske, ženske in druge razmerah ! nepolitične organizacije z odločno napredno barvo, Potem pa jih opremiti s knjižnicami, časopis!, s predavanji in raznimi skupnimi naAtop!, ki jačijo društvo in mu ohranijo stalno živahnost '-"vci, tambnraši, dramatični ">d-sekl). Imamo par sto naprednih izobraževalnih društev. A naša dežela bi tih morala imeti vsaj 1500. V vsaki občini je mogoča vsaj ena taka organizacija, ki ji bo »Zveza kulturnih društev* v r ;"bljanl gotovo rada pomagi'a na noge. JI—im ne d55i politično delo, a *.r-de, da jim izobraževalno delo donade. Ni treba biti doktor, amnak bi«tor kmetski fant in delavec lahko zbereta okoli gebe krog ljudi, ki nišejo »Zvezi kull-.irnih drnštov« v Ljubljmi po nt-svet in pomoč. Po deželi ni tako malo inteligence, kakor se govori. Niso tam samo naši zi tnko delo so sposobni tudi obrtnik:. niž'I uradniki, ifelezničarji. V? vsi čitajo časopise, pa so primerni, da so predsedniki in odborniki izobraževalnih društev. V vsaki občini vabimo naprednjake: odgovorile na vpraJanje, ali imate ■živo in zares ljudsko izobraževalno društvo? Ako no, osnnjte ga! Osobito fr.inkovski lin rdi niti zamisliti ne da.-. Prepričevali so namreč in ludi prepričati Avstrije«, Madžare in Italijane, dn hrvatsko so-ljaštvo ni za republiko in da Radič ni republikanec, temvei' se na Hrvatskem rennblikauslvo poudarja sajno na ro-vas Beogradu in proti dinastiji Kara-vaš Beogradu in proti dinastiji Kara-gjn,gjevi«!ev. To kolje Radiču oči. da je žc sit informiranja, zato na koncu svojega članka pravi, da se kmalu za par la r-i ja tran-coska vlada no pogaianjib z Morgano. vo skupino in anglolrimi finančnimi kro?! znrP.r-.Li velike kredite funtov in dolar?.".-, KonP.no so igrali odločilno vlocro nri sboliš.min francoskega franka tndi fiivnčii ukrepi vlade. Glede poga;o.nj : Mortrnnrvo skupino je zvedel va" donistiik. da so telo ototi-koč«na. V fo-ok sc je bilo skoi-al bati p-ol i v-1 1 nononnstlHvesti Morgn-nove skupino, vendar na se pognan'a se'o i zoiet preeei ugodno ratv^iaH Rim, 13. marca. s. Kakor poroča ofi-eljotni tCorrlr-re Itnliano«, se skuSa Francija proti mednarodni ofenzivi nj... francoski frank, čijo izhodišče je Nevv York, braniti s tem, da nakupuje dobro valuto italijanskih lir. List poroča, da jo francoska podporna akcija vrgla več milijonov lir na trg za nakup dolarjev in funtov. Vsled tega je Francija napravila ofenzivo proti italt-janskl liri. ki pa ja ta napad vzdržala, tako, da je s tem dokazala pred vsem svotom svojo notranjo vrednost. Dejansko pa je lira padla. Tudi »Starana«. glasilo Glollttija, posveča padcu italijanske valute posebno pozornost in naglaša, da tega problema nc more rešiti samo ena stranka. nik v Bruslju pa prevzame tudi funkeijj v llaapu. Poslaništvu v Stookbolmn „ priključijo poslaništva v Kopenhagu« Krjstijaniji in Ilelsingsforsu, var«78U poslanik pa bo akreditiran tudi na Lj,-tonskem in Estonskem. Zanimivosti Radidevesra „S!o!?odmega Doma" Radičev uvodnik v najnovejši šti ilki cSlobodnega doma« ima sledeči pnstis z aluzijo na vladarja: »Pašič je že prod mesecem dal sporočiti pr d-sodniku HRSS ('Radiču), naj nikar ne mifli, da se bo Pa^id ognil nekemu visokemu gospodo (kralju), čpš: ako se bo odon moral umakniti, to ne bom jaz (Pačič). temveč on (krali). To sporoči'..") je Pašič trikrat zapored poslal po svojih zaupnikih deloma v Zagreb, deloma na Dunaj in vsa tri sporočila so s* strinjala v tem, da je pašič mrft-nojli kakor sam visoki gospod In to ja bi! rarlog, da predsednik HRSS ni marnl ničesar več slišati niti o Paši-6u, niti o kakih no-raiantlh z radikalno stranko,« RfldM torej žrtvui« no-no'n pr-lom * radlkttli. ker mu V Pašič poslal anti Mnastična sporočila — tako torei Radid postaja uprav goreč zaščitnik krone . . . .V istem članku Rftdld ponfivno po- Politične beležke + Kaj «Jutro» vso vc. »Slovenec« piše pod tem naslovom, da naša vest, po kateri jc dobil »Slovcncc* od klerikalcev iz Beograda Instrukclje In svarila na| ne odkriva prenaglo klerikalnih kart, nI resnična: kajti »Slovenec« nima ničesar skriviti In da on piše vselej, to kar misli. Nasproti trditvi »Siovcncai pa ie baš v včerajšnji njegovi številki lahko vsak količkaj politično misleč bralec lahko opazil, da je njegova taktika bistveno izpre-nienjciia. Nenavadno krotek in molčeč je včerajšni »Slovcncc«, kakor belo Jagiiio, ki le le nedolžnosti nekoliko pomekeče. Mesto uvodnika proti slovenskim demokratom, pise -.Slovenec« o »Državni obrtni banki«, v političnih »Beležkah« pa popravlja svoje več tednov ponavljajoče se grdoblle In pretnje proti tprečanskim demokratom«, češ, da hoče »Jutroi opla-šitl demokratsko »purgarijo« s pisanjem o preteči klerikalni opasnostl. »Slovenec, bl najraje kratkomalo vse utajil, kar je dosedai zagrešil. On pozablja, da Je še prod par dnevi namigoval naprednjakom v Sloveniji, da bodo strti, kakor orehi v možnarju, on pozablja, da ie izražal upanje, da bo »muzika« dr. Žerjava — ako pride do vlade opozicijskega bloka — v Ljubljani »tako slaba, da se v Beogradu sploh ne bo slišala.« »Slovenec« menda tudi misli, da smo zato, ker so tudi slovenski demokrati sodelovati na snovanju opozicijskega bloka, zaslužili očitek, da le naš vzor »participacije na plač-kanju države-.. Baš zato, ker smo lz »Slovenca« videli kako nesramno raste klerikalcem greben in baš zato, ker smo se lahko Iz njega docela uverlli, da nameravajo klerikalci novo politično situacijo zlorabiti v svoje strankarska namene In Izkoristiti jih proti slovenskim demokratom, smo morali še ob pravem času opozoriti na nepoštene in zahrbtne nakane SLS. Kdlnstva opozicije zato nismo ml razdirali nego Jezikavi in že zmage pijani gospodari in dopisniki »Slovenca«, kl so se prezgodaj razkrinkali. »Slovenec« naj se znto nikar ne zgraža, da nas navdajajo etako prijazna čustva ob pogledu ua opozieijonalni blok.« Zapomni nai sl tudi v politiki uvaževanja vroden Izrek: »Nur dle allergrflssten Kalber mcl-den slch dem Metzgcr selbcr.« + Zvestoba do groba- Ker so o dže-mljctu, edini opori sedanjega režima, tudi merodajnejšl radikalski listi začeli poročati, da se pripravila k novim »orijen-tacljaiti« odnosno koncesijam, Je urednik »Beograjskih Novosti« poiskal voditelja džemljeta Fcrad Drago, kl je Izjavil: »Vesti o naši omahljivosti so neresnične. Ml smatramo, da v notranji politiki danj častna beseda mnogo pomeni, zato vztrajamo ob vladi. A ne samo to, ml Jo bomo spremljali tudi v opozicijo, če bo krenila to pot.« Tolika lojalnost menda preseneča tudi radlkalske voditelje, ki so sicer od strani svojih zaveznikov vajen' le urgcnc ln hudih napadov v njihovem skopljanskcm organu »Hak«. + 01. zemljoradnlkil Zemlioradulk! štejejo knofe In jim zaenkrat kaže tako, da so bloku »simpatično naklonjeni«, četudi še niso dobili vpogleda v blokov protokol. Nflh vodja Voja Lazlč Je v sredo pravil novinarjem, da mu klub prigovarja, naj stopi v stik z Liubo Davldovlčem, da si »zagotovi deflnltivno stališče« napram parlamentarni situaciji. Zemijorad-tilška stranka vsekakor smatra, da Je radikalsko vlado treba vreči, toda svoje stališče — In tu se Je Voja Lazlč vrezal — hn določila šele tedaj, ko bo »spoznala« stališča ostalih stranki... Zem-lloradnikt bodo torej navzlic »stališču In razmeram« Sc šteli knofe, dokler se bo pač demagogija .obnesla, Lazile ve tim-. k demokratske stranke V nedeljo, dne 16. t. m. se vrše sledeči sestanki: V Tržiču se vrši javen shod ob 10. uri dopoldne. Udeleži be ga g. dr. Dlnko Puc iz Ljubljane. Vabimo tudi okoli« čanc! Na Kaki sc vrši sestanek demokratske stranke po prvi maši v gostilni Kunštek. Kot delegat lz centrale poroča g. Janko Tavzes iz Ljubljane. V Starem trgu pri Rakeku sc vrši sc« stanek demokratske stranke ob 10. uri dopoldne. Udeleži se ga g. dr. Rapc lz Ljubljane. V Hrastniku občni zbor krajevne or« ganizaclje JDS ob 3. url popoldne. Po občnem zboru predavanje «0 davkih in taksah*. Predava g. MlUn Cimerman iz Ljubljane. V Dolenjem Lpgatcu občni zbor kra« jevne organizacije JDS ob 2. uri popol« dne. Kot delegat iz centrale se ga ude« leži g. ravnatelj A. Jug iz Ljubljane. V Mostah pri Kamniku Javen politični razgovor, kojega vodi g. dr. Ivo Potokar. Vabljeni eo pristaši vseh strank. Po raz« govoru so vrši strokovno predavanje g. Josipe Zupančiča «0 kmetijstvu*. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. V soboto dne 15. t. m. sc vrši v DoL Logatcu predavanjo g. prof. Breznika ob 7. uri zvečer. Tema: »Naselitev Ju« goslovenov na Balkanskem polotoku*. Na Bevkah se vrši v nedeljo dne 16. t. m. predavanje g. nadzornika Črnagoja »O sadjarstvu*. V Zagorju ob Savi predava g. Stojan Bajitf »O narodnem socljallzmu* ln «0 demekralizmu*. Za Šiško, Bregano pri Brellcah ln za Vrhniko cad Ljubljano sporočimo na« knadno. IZ MLADINSKE ORGANIZACIJE JDS. Tem potom se ponovno opozarjajo vsi člani »Mladosti«, katerim so bila po« slana vabila za sestanek,, ki so vrši da« nos, v petek ob 8. uri zvečer v društveni sobi (Narodni dom I. nadstr. levo), da se istega sigurno udeleže. Ako nI kdo dobil vabila, pa Ima veselje eventuelno do dramatiko, naj sc sestanka istotako udeleži. Predsednik, — Veliki angleški pomo ,skl manevri Sredozemskem morju. Dne 10. marca so se — kakor smo že poročali — v za-padnih vodah Sredozemskega morja začeli veliki pomorski manevri angleške mornarice, ki td ja za vaje svojega bro-dovja izbrala obližjo balearskih otokov. Manevrov se udeležuje 04 vojnih ladij, katerim zapoveduje zmagovalec v jat-landsM bitki, znani admiral Beatty. Praktična »vrha teh manevrov je osigu-ran> velike morske poti iz Anglije v Indijo, črte Gibraltar - Suez. Pri teb operacijah sodelujejo tudi hidroplani, katerim posveča admlraliteta posebno pozorno«.. Po končanih manevrih se brodov-je razdeli r.a dva dela, v atlantsko floto, ki pojde v Gibraltar in na srednjemorsko brod ovje, ki se poda v svoje oporišče ob otoku Malti. Angleški manevri so vzbudili v sredozemskih obmorskih državah mučno nerazpoloženjo, zlasti v Italiji, kjer jih javnost splošno smatra kot angleško demonstracijo proti napovedanemu ojačenju italijanske iu španske mornarice, — Grčija priznala Rusijo. Rusko zastopstvo v Berlinu javlja, da jo grški poslanik v Berlinu izročil zastopstvu sovjetskih republik noto, v kateri grška vlada izjavi'a, da priznava, sovjetske re publiko do jure ln pristaja na takojšnjo obnovitev diplomatskih odnošajev med Rusijo in Grčijo. Viseča vprašanja med obema državama bodo vzeta v najkrajšem času .v pretres po obeh poslanikih. — Rumunlja varčuje. Iz varčevalnih ozlrov )s opuščenih več ruinnnsklb poslaništev Poslanik v Parizu bo akreditiran tudi z Madridu in LUbonl, POsU- m Ko so ruski boljšoviki prevzeli oblast v Rusiji, so poudarjali zolo pogostem da dovoljujejo narodom, ki so se dotlej nahajali pod gospostvom carja, popol. no pravico narodne samoodločbo, Teo. retičnu bi bilo iz te njihove teze sklepati, da prepuščajo posameznim ua.ro. dom tudi pravico, urediti sl kakiino, koli vlado, bodksi komunistično ali to. cijalnodemokratsko ali makar buržtij. sko. Toda boljšoviki so smatrali svoja geslo gledo narodne samoodločbe » tom smislu, da se v narodnih enotah osnujejo posebne vlade, toda samo ao. vjetske, drugačne ne, — te pa da »to. pijo v tesne stike in zvezo t osrednjo rusko sovjetsko vlado. To stališče u je pokazalo posebno napram kavk«, škim republikam, kjer so boljševikj brez posebnih skrupulov prepodili so. cijalistične vlade ter vpeljali sovjetska, seveda v najtesnejši zvezi z Rusijo. V zadnjih letih se je že večkrat rst. I motrivalo vprašanje, kakšno razmerja so bo razvilo med Rusijo in onimi nje. nimi zanadnimi sosedami, ki so bila nekdaj del Rnsije. Splošno se je priti, kovalo, da bodo sovjeti porabili prvo priliko ter kratkomalo »sovjetizimli« baltiške drŽave, ki ne bi mocle delati nikakeaa resnejšega odpora. NI tudi i« manjkalo alarmantnih tozadevnih ve. sti, ali vendar se .je do danes obdržalo povsem mirno razmerje. Edina točka, kier je sovjetska vU. da obdržala popolno nespravljivost, ja Besarabiia. Je naravnost presenetljivo, kako trdovratno vzdržujo moskovska vlada svoje zahteve do Besarahijai kolikorkrat je žc prišlo do pogaian, med Rumunijo in Rufi.io, prav toliko, krat je prišlo do neuspuha. in to domala vedno ob vprašanju gleda posesti Besarabije. Zadnjic s« jo poročalo o velikem mitingu v Moskvi radi Besani, bije, drugič so zopet zanretili sovjeti onim državam, ki hi ratificiralo rumun. sko aneksijo. te dnt «« zopet zavlada! pesimizem glode rumunsko • ruskega sporazuma, sevoda radi Bnsarabije. In vendar dežela nI niti posebno velika, zlasti za rnske razmere, niti tako silno bogata, niti pretežno ruska! Vse tedaj kaže, da vzt.raiajo Rusi na prctenzljah glede Besarabiie, samo radi ruske tradicije. ker si hočejo obdržati, oziromi zopet vzeti nekdanjo rusko deželo, ia to sevoda, ker imajo za to stališča pravno podlago, saj se ji niso še nikdar odrekli. Napram Poliski se morajo dr-žati mirovno pogodbe, sklenjene po vojaškem porazu v Rigi, baltiškim državam s Finsko vred so priznali ( Državni ambulatorij v Celju Brezplačni -zdravniški ambulatorij r Mju jo začel delovati s 1. jan. 1923. Tekom leta sta bili pregledani 402 oseki (250 moških in 152 ženskih). Zakonitih jo bilo 66. samskih 298, otrok 38. M vseh pregledanih je bilo spolno bolnih 308 (76 %), kožno bolnih 80 (20 %), negativni izvid jo imelo 16 (4%). Ordinacij je bilo 3860. Od 306 spolno bolnih jo bilo po poklicu med moškimi osebami: 101 delano (33 %), 8 trgovcev (2.6 %), 3 vojaki (1%), 11 rokodelcev (8.0%), 4 uradniki (U%), 16 kmetov (5.2%), 31 iz dru-?ih poklicev (10 %) in 12 brezposelnih (J%); med Ženskami od 120 bolnih: 23 gospodinj (7.8%), 85 delavk (11.4 %), 1 nradnica (0.3%), 35 služkinj (11.4%), 1 natakarica (0.3%), 5 tajnih prostitutk (1.6 %), 12 iz drugih poklicov (8.9 %), ln 8 brezposelnih (2.6%). Na kapavicl je bilo bolnih 117, na sl-fili 188, od teh 42% na sveži sekundarni in 84.6 % na lues lalens ter na ulcus rr.olle 1. Štovilo manifestno - sekundarne lues jo tekom lota nekoliko padalo, primarno in latentne s« nekoliko povečalo. Za zatiranje spolnih bolezni so eo vršila javna predavanja, ki jih jo imel vodja ambulatorija primarij dr. ltajšp v Ljudskem vseučilišču. Bolnikom ambulatorija se je posojala dr. Demšarjev« knjiga o spolnih boleznih, ki so jo čitali z zanimanjem. Izven ambulatorija jo bilo v letu 1923. prijavljenih od zdravnikov ambulatorlje-vega okoliša spolnih bolozni pri moških zdravljenih 248, ozdravljenih 88, nao-zdravljenih 22, pri ženskah zdravljenih 93, ozdravljenih 41, neozdravljcnih 6, pri otrokih zdravljenih 22, ozdravljenih 8 in neozdravljcnih 3, skupaj vseh 529. Zanimiva statistika kaže, da eo spolne bolezni najbolj razširjeno med delavskimi sloji, torej tam, kjer vsled socialno bede vladajo tudi liajžalostnojše higijo-nične razmero ter dostikrat alkoholizem zastruplja vso moralo. Koroški vilajet Dne 6. aprila se na Koroškem vršijo občinske volitve. Zato »Koroški Slovenec* poziva rojake: eznivo deklice, ki mu bodo dajalo donar in šo kaj. Ustvaril si je tako v domišljiji mnogo lepše življenje, kakor je v črni delavnici. In resi Kar naenkrat so jo pojavil Da ulici eleganten In iep. Veselo jo pohajal po promenadi nI pomožikaval na vsa strani. Kadar je čutil v žepu kaj denarja, jo skočil tudi v kavarno, kjer se jo pridružil raznim dvomljivim trgovcem. Kmalu je postal sam pretkan trgovčič. kupček denarja jo pa rastel. Da pa bi bil šo večji, jo našel Habetič še drugo vire. Pošiljal je na obisko v tuje žepe svojo desno roko, ponoči pa so jo večkrat nehote znašel v tnjih stanovanjih, kjer so so ga kar samo od sebe prijolo vso stvari, ki so bila po njegovem okusu. Bila jo to pač moč čudodelnega magneta. Ko pa ie bilo donarja že dovolj, hajdi v »nobel* družbo! Pridobil si jo kaj kmalu čedno kopico prijateljev. Med inteligentnimi tovariši so je sčasoma pričel sramovati svojega bivšega mehaniš-kega poklica. Preskrbol si je zato nov domovinski list, kamor se je dal vpisati zn dijaka. Kor je znal vrhutoga priučeno učenost družiti spretno tudi z ljubko zabavnostjo, je ros kmalu prišel na dober glas tudi pri dcklotcih, broponočih po ljubezni. Sprva je nastopal pri teh kot nagajivi Faun, brzo je pa najel tudi AmorČka, ki jo ob ugodni priliki zapičil puščico v dekličja srca. Matiče jo bil pač kavalir! Svoje Izvoljenke je prepo-ljaval iz slaščičarne v slaščičarno, iz kavarn« v kavarno. Kadar pa je bil sam v moški družbi, jo povabil tovariše v gostilno in kasneje seveda tudi v bar. Kajpak, v baru so je šolo pričelo praro življenje. Tamkaj so odskakovali ined muzlko in plosom zamašiti iz steklenic, tamkaj je bilo pašo za dušo in za telo kavalirja Matička in tovarišev. Pri takih prilikah jo Matiček pozabil vse in živel samo baru in svoji okolici. Nekega večera pa je srečal njo... Maričko. V Zvezdi pod kostanji jo je pogledal od strani. Marica jo bila ponosna dečva ln Matiček ni Imel lahkega dela. Tri večere jo je zasledoval, končno pa se ga je lo usmilil Amorček. Spoznala sta so in zaljubila. Iz veselega Matička je postal čez noč velorosen ženin. Marica ga jo popeljala na svoj dom in Matl-fok se jo s svojo modrostjo prikupil co-li družini. Včasih ga je bodoči tast po-trepljal po rami, včasih pa mu jo bodoča tašča govorila o sladkostih in bridkostih prihodnjega stanu. Mod tom pa jo Matičku zmanjkalo denarja. Obleka so je odrgnila in primanjkovalo jc Se marsičesa za primeren nastop. Treba jo bilo črne obleke, kajti ženin je bil žo prvič na oklicu. Matiček so jo tedaj spomnil zopet na svoj čudodelni magnet, ki ga je hranil še iz prevratnih dni. Prilastil si ga je takrat Iz nekega avtomobila, ki so stali na Ižanski cesti v dolgih kolonah. Da odpodl vsakdanje skrbi In tožave, se je odločil, da proda čudodelni magnet. Imel pa jo smolo, da jo kmalu zvedela za njegov magnet vsa Ljubljana, nakar sa je začela zanimati zanj tudi policija. Joj, to jn bijo joka in stoka. Namesto pred altar, je bil prepeljan Matiče v zapor, kjer premišljujo sedaj za vsem, kar je minulo in kar bi šo moralo priti, če ne bi bil njegov magnet tako magnetičen. SUMLJIVA SESTRA. Te dni jo prišla k predstojniku mestno uprave v Beogradu mlada žena in se pritožila radi mnogoženstra svojega moža. Pripovedovala je, da jc s svojim možem, trgovcem, živela v najlepši harmoniji in zadovoljstvu. Nekega dno pa ji jc mož sporočil, da ga v kratkem poseti sestra iz Španije. Zona jo vse leno nrioTavila za snrejrun so-rodnice in vse bi bilo v najlepšem redu. pko žena ne bi nekoč opazila sv joga moža v intimnem objemu s »se-tro*. Pričr'a se jc zanimati za stvar i.< kmalu jo doznala, da je ta »sestra* lo prijateljica njenppa moža, ki je poprej živela v Splitu, a nikdar nI bila v Sp t-niji. S ostra iz Španijo jo bila od policije takoj izgnana iz Beograda, a nesrečni ženi se jo svetovalo, da ntj pri duhovnem sodišču vloži tožbo z; ločitev zakona. Zanimivo je. da je mladi trgovec broz ženiranja izjavil na p,-liclji, da jo v resnici živol pod enim krovom z dvcina ženama. NEPR1L1KE MOČNIH DAM V OSIJEKU. V Osijeku imajo debele dame poleg številnih lieprlllk zlasti še to nezgodo, da jim jc otežkočeno posečanje gledali, šča. Lože so malo predrage, parternl sedeži pa so tako ozki, da morajo ženske med predstavo prenašati križe In težave in da se ob koncu predstave prav težko dvignejo Iz ozkih sedežev. Tc dni sc je reki debeli dami pripetila cclo ta nezgoda, da jc, ko je. hotela vstati, potegnila za seboj cclo vrsto parternlh sedežev. Sedaj se je v Osijeku pokrcnila akcija, da sc za tc dame napravijo posebni sedeži, na katerih bo pritrjen napis: »Samo za dame — težke nad 100 kilogramov«. RISTO SP1RIDONOVIČ. V soboto. 8. t. m. je slavil 251ctnico gledališkega delovanja član splitskega narodnega gledališča g. Rlsto Spirldono-vlč, kl je začel svojo gledališko kariero s pobegom iz očetove hiše naravnost na oder. Prvič se jc pregrešil proti družinski konvenclonalnostl 1. 1896. Ostavil je četrti razred gimnazije in stopil v grupo pok. igralca Mihajla Laziča-Striea. Leto dni pozneje sc je popolnoma izneveril šoli. Starlši so sc morali sprijazniti z mislijo, da jim sin postane umetnik, kar tiste čase n! bil posebno časten poklic. Par let je deloval v beograjski drami, nato je šel v Niš, pozneje v Novi Sad, Sarajevo in Skopljo. Tu ga je našla svetovna vojna in tuja okupacija. Po prevratu je bil 1. 1921. angažiran za narodno gledališče v Splitu, kjer jc postal obenem gledališki tajnik. Splridonovlč .Ic tekom svojega dolgoletnega gledališkega udejstvovanja ustvaril nebroj lljur In tipov. N.ijorlljub-ljcncišl avtorji so mu: Tolstoj, Sardou, Batallle, Thomas, Stcrlja-Popovič, Subo-tlč, Kostlč, Sudermann, Bcrusteln In drugI. V krogu svojih tovarišev uživa g. Splridonovlč odličen ugled In Iskreno spoštovanje. Jubilantu tudi naše naknadno priznanje in čestitke. Moč in zdravje bivata v človeku, ki ga redi „Juhan" 1047/1 Dopisi JEZICAi 3-Ietnico smrti starosto dr. Ivana Oražna proslavi tukajšnji Sokol v soboto dno 15. marca ob 8. url zvečer »Pri ruskem carju* z Oražnovlm večerom. Sodolujejo: vaditeljski zbor in prosvetni odsek Sokola, moški zbor pevskega društva »Zora» in kvartet visokošol-cev h Ljubljane. Na sporedu so: Telovadne sliko, deklamacijo, po fsko in glas-bono točko ter spominski govori. Vstop jo prost in so vabljeni vsi. POLJANSKA DOLINA. Našo sokolsko gledališče gostuje v nedeljo dno 16. marca v Sokolskem doinu v Zirch z veseloigro »Avtomobilist«. Igra je bila pri nas z velikim uspehom uprizorjena. Pa tudi ljubljanski šentj. gled. oder jo dosegel s to igro v Ljubljani in na vseh svojih gostovanjih bravurno uspeho. Bratje Zi-rovci, ki so hočejo nasmejati, naj ne zamudo nedeljsko predstave. Zdravo! —nč— ČRNOMELJ. Dno 1. in 2. marca jo imel Sokol Bvojo akademijo. Mirno lahko ročemo, da sta bila oba dneva prava trlumfa zmagujoče sokolske misli v Črnomlju. V dolgih zimskih večerih se jo pripravljalo v telovadnici brez šuma podrobno delo, ki jo bilo potom ovenčano z velikim moralnim uspehom. Velika Lacknerjcva dvorana ;e bila natlačeno polna. Nastopilo so vso vrsto članstva. Akademijo jo otvoril pod vodstvom neutrudnega br. Rožanca, društveni orkester, ki nas je elektriziral. V dcklama- cljl nas jo mala Sllvlca priarčno lznena- dila. Moški naraščaj jo pokazal letos viden napredek. Olani s prostimi vajami, kl so bile zelo efektne, (o jako ugajali občinstvu. Tudi orodna telovadba članov jo od zadnjo akademijo zelo napredovala. Z veseljem pa moramo ugotoviti. da so so tudi članico oprijele orodne telovadbo in ao bile vale na bradlji in konju Izvajano z eleganco tn precej sigurno. Tudi v prostih vajah, v vajah » kiji in v telovadnem plesu so pokazale članice vso lopoto ženskih krotonj. Občinstvu so ugajala tudi vajo ženskega naraščaja na konju in skupinske vajo, 1:1 po bilo izvajano brezhibno. V Bogu-novičovl telovadni sceni za moško in žonsko doco, z ljubko tehniko, petjem in Kolom, je nagradilo občinstvo naše malčko t. obilnim ploskanjem. Izvajalo so so tudi srčkano tekalno vajo »Konjički. Ta točka je bila zelo posrečena in viharnih ovaoij ni bilo konca. Br. Mravljo je doklamiral s temperamontom »Pesem južnih Sokolov«, ki jo segla globoko v dušo. Zadnja točka je bila skupina vseli vrst članstva z orkestrom in je starosta Vrankovič v svojem nagovoru povabil starše, naj pustijo svojo otroke v vrt. mladosti, zdravja in lopote, v kovač-nieo. kjer so kujejo močno mišice in jekleni značaji. V 20. raznovrstnih točkah in v čarobni razsvetljavi »o nastopalo vso vrsto članstva mirno, disciplinirano in z izredno hitrostjo. Moralon in materialen uspob in dolgotrajno ploskanje nai bo najboljšu priznanje načelniku Strublju, načelnloi Jožici Weiss in sostri Veri Mulorič. Zdravo! METLIKA. »Radlkalskl Glasnik, od«, mavca poroča, da so jo vršil dno 24. februarja pri na« občni zbor krajevne organizacije radikalsko stranke, na katerem da jo bil izvoljen za odbornika tudi naš župan g. Josip Floišman. Ugotavljamo, da g. župani sploh nI bilo na imenovanem občnem zboru in da o tem tudi ničesar ne vo. Vprašamo pa g. predsednika za pojasnilo, kako jo mogoče da izvolijo štirje volilci odbor, kl btejo ti članov. HRASTNIK. »Društvo rudniških nameščencev krajevna skupina Hrastnik*, si dovoljujo tem potom izraziti svojo iskreno zahvalo vocui, ki so z darili, sodelovanjem ali pofotom pripomogli do lepega gmotnega in moralnega uspeha prireditve dno 1. marca 1924.: predvsem so zahvaljujemo pokroviteljici ge. ravnateljev! Margareti irž. Drolz, kl jc polog drugega Izdelala tudi načrt in osebno vodila nadaljnjo dolo res krasnih dekoracij, go. dr. Kumarjevl za njeno vsestransko pomoč ter g. inž. Kalinu, ki riain je blagohotno pomagal dejansko in z nasveti. KRŠKO Za vokalni koncert, ki ga priredi na'a Glasbena Matica v soboto dno 15. maroa, vlada veliko zanimanje. Mešani zbor bo Izvajal več novejših skladb naših modernih glasbenikov. Na programu ho tudi rolo-točko in dvospeci. ROGATEC Dno 2. t. m. jo priredil rogaški Sokol pod spretnim vodstvom načelnika Srečka Sekirnika in načelnim Anico Jerebovo svoj prvi javni naBtop. Nastopili so člani, članice, moška ter ženska deca s prav obširnim sporedom. Čeprav obstoja društvo šolo pol leta, so bile občinstva iz okolico so uprizori v Pe!l ':o, dne. 16*. $,..»• 9b .10. url zadnji« opereta »Mamzello Nitouche* pri 50 odst. znižanih cenah. Vstopnico bo lahko rezervirajo v trgovini Goričar in Leskovšek. V torek, dne 18. t. m. ie premijera »Vzgojitelj Lanovec* za abonma A. Najnovejše izdaje »Učiteljske tiskarne" Tako marljivo založbo za popularno edicijo kot jo »Učiteljska tiskarna« no najdemo zlepa na jugoslovanskem knji-ževnom trgu. Zadnja lota jo »Učiteljska tiskarna« poslala med Siovenco, llrvate in Srbe celo vrsto publikacij, s katerimi je marsikdo poloZil temolj svoji knjižnici. Zadnjo časo nam je ta vzorna pridna založba poklonila štiri nove knjige. Ponatisnila je M. Pugljeve »Zakonce*, kl so v prvi izdaji pošli. Ze to dejstvo samo na sobi priporoča knjigo, ki obdeluje motivo iz bračnega življenja. Učit. tiskarna jo »Zakonce* elegantno opremila ter jim določila razmoroma tako nizko ceno, da si jih lahko omisli marsikdo, ki jo dosedaj py.nal knjigo samo po Imonu. Vezani stanojo »Zakonci« 28 dinarjev. K. Ewald r.l pri nns tujso v Jeruzalemu. Njegovo »Mator naravo« ki pripo-.V.ftdli?. žo imenuj .y slovenščini, Hrvati ga poznajo tudi po »Dvonožcu*. Pave! Holeček je priredil zdaj za našo rabo Evvaldovo »Tiho jezero in drugo povesti«. Povestice: Tiho jezero, Prazne sobe, Četvero dobrih prijatoljev, Gosenica kapusovega belina, Lipovka, Smrekovi palici, Dvanajst petor in Paglavci so kaj mirne zgodbice, ki jih bere človek s preprostim srcem. Knjiga je izšla v okusni zunanji opremi, z naslovno sliko v barvah in stane vezana samo 25 Din. Naj bi segli po nji vsi roditelji! Občutljivo vrzol pri ras bo izpolnil »Šolski oder>, zbirka del v dramatični obliki za šolsko prireditve. Učiteljska •tiskarna nam je dosedaj poklonila dva zvezka iz te kolekcije, prvega in drugega. Prvi prinaša igrico za mladino v treh slikali »Povodni mož«, drugi pa »Božično pravljico«. V drugem zvezku najdemo Ernes.t Tiranovo »Čudežno gosli » in Medvedovo »Vino ali voda?« Vse te stvarco so jako primerno za šolsko glc-dališčo in so deloma opremljene s petjem ln glasbo. Dežela bo našla v njih nov vir za živahno duševno gibanje mladino, kl bo v »Šolskem odra« izsledila marsikateri nov impulz. Zbirko priporočamo vsem, ki jim je namentena in želimo, da bl čimbolj smotrno služila svoji svrhl. Prvi zvezek »Sol. odra« stane S. drug! pa C Din. Knjige se lahko na-roče tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. __ I. del III. simfoničnega koncerta Mu-sifo dravske divizijslte oblasti, ki ,vr|l v ponedeljek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionskl dvorani, je posvečen spoiniuu nesmrtnega Smetane. V tem delu svojega koncerta Izvaja dr. Corin predigro k znani Smetanovi slavnostni opori . Overtura Je kaj primemo zn razne slavnostno prilike in dobro znane so fanlare iz to overture. katere Je čuti pri vsaki slavnostni priliki na Češkem. Kol II. točko tvori simfonična pesem cValenštajnov tabor*. Ta kompozicija je nastala v letih 1858. do 1861., in sicer takrat, ko Je deloval Smetana v Goetcborgu na Švedskem. V tej pesnitvi nam slika skladatelj življenje in vrvenje Valenštnjnovega tabora. Na koncertu sodelujeta tudi Zdenka Zlkova, ki poje Smetanove večerne pesmi tn gospod Nikola Cvejič, ki poje kraljevi nagovor iz opore »Dalibor*, oba ob klavirskem 6premljovanju kapelnika Balat-ke. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cela vrsta ljubljanskih umetnikov so Jo postavila v službo delavnega kluba Primork, ki priredi v nedoljo, dne 16. t m. ob 11. url dopoldne v Filharmonični dvorani vokalno recltacijsko matinejo z raznim zelo zaniniim sporedom. VeS pesmi zapojeta nam našo odlična pevca ga. Vilma Thiorry-Kavčnikova in g. Julij Belte-to. Gdč. Jernjeva nam zaigra vijolinski koneort, dramski umetniki Marija Vcrn. Lipah In Sest pa nam recitirajo pesmi In odlomke raznih del. Nn klavirju spremljajo posamezne točite gg. Joraj, Kogoj, Ku mar ln Neffat. ICer je ta matineja pi ircje-ne.to EJSfflaBllS© ».»moim pospeševali in podpirati glasbeno kulturna stremljenja našega naroda v zasedenem ozemlju, smo prepričani, da napolni občinstvo do zadnjega kotička koncertno dvorano. Cerkven konrert v Ljubljani. V ljub-1 jonski stolni cerkvi smo v sredo zvečor poslušali orgelski koncert našega skladatelja g. Stanka Premrla, ki se je z izvajanjem klasičnih iu modernih skladb za or;lje izkazal prvovrstnega mojstra. — bl.ladbo veliko umetniške vrednosti — kot S. Bachov preludij v a-molu, kompo-niran na dvoh kontrapunktično združenih in raznovrstno modulacijsko vaiiranih motivih, Dorska tokata, daljo Meudols-sohnova peta orgelska sonata tor Brahm-r, va osma koralna predigra eo našle v g. Premrlu Izvrstnega, do potankosti del pojmujočega interpreta. Pravtako so Renzo Rossijeva varijacije na ljubko temo in nekatero skladbe novejšega kova oslavilo po vzornem prednašanju globok vtis. V presledkih med orgeljskiml točkami jo koncertiral 6tolni cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. dr. Fr. Iiimovca in je lepo prednašal najlepšo nove slovensko božične, postuc, velikonočne in evharl-stičre pesmi. Koncert je bil zelo dobro obiskan in je njegov obisk dokazal, da imi občinstvo dovolj smnln za umetno ci . kveno glasbo, katero pri nas lispoSno ln z veliko požr'----vidnostjo gojita g,Premrl in dr. Kimovec. —a. Smo anov jubilej. V proslavo Smetanove stoletnica izdn Tiskovna zadruga v Ljubljani jubilejni spis, ki izldo koncem marca v posebni knjižici. ace »Tigrovi sofeje" Pod tem naslovom smo začeli danes« prkibčevatl novi roman, ki smo ga izbrali tako, (la mora vrlo zadovoljiti vse dosedanjo bralce uaših romanov ter nam Se pridobiti novih čitateljev In naročnikov. Prijatelje »Jutra* naprošamo, da opozore svojo znatico na naš novi roman »Tigrovi zob jo» ter jim priporočajo, da vstopijo tudi oni — ako še niso — v krog »Jutrovih* naročnikov. 7a 20 Din, bar znaša mo sečna naročnina , no dobe nobenega drugega razvedrila in toliko koristnega čtiva, kakor z naroeitvijo »Jutra*. Da omogočimo novim naročnikom, da se sami prepričajo o vrlinah našega novega romana »Tigrovi zobje*, smo jim pripravljeni nekaj dni list pošiljati tudi brezplačno na ogled. Kdor želi postati naš novi naročnik, naj nam č i m p r e j e sporoči svoj na. • Nove cigarete cJadranskn straža*. Uprava monopola je na zadnji svoji seji sklonila, da pokloni »Jadranski straži* 100.000 cigarot odlične kvalitete pod Imenom »Jadranska straža«, vloženih v SODO Skatljicah po 20 komadov. Obenem .io uprava monopola dovolila, da se smejo to cigareto prodajati v svobodni prodaji. • Koliko tobaka ao pokadi v Jugoslaviji. Po uradni statistiki je bilo 1. 1021. prodanega v nnSi državi vsak mesec po-vpročno 116.000 kg tobaka, 104.000 kg cigaret in 1,701.000 sraotk; v letu 1022. pa so je prodalo povpročno 513.000 kg tobaka, 155,000.000 cigaret in 4,000.000 smotk. Iz podatkov ja razvidno, da, večina naših ljudi kadi navaden tobak, dočim so število kr.dilcov cigaret zmanjšuje. Zvišajo pa sc čtovilo kadilcev smotk. • Vila, t kateri jo umrl kralj 1'cter. Državna uprava ja pred kratkim odira slov. ker bi nam utegnile pozneje prve j pila od beograjskega trgovca Pavloviča številke »Jutra* z novim romanom j vilo na Tončlderskem brdu, v kateri jo zmanjkati. Uprava «Jutra». j pokojni kralj Peter O-vobodltelj preživel & | svoje zadnjo dneve. Kupnina sa vilo, b • Izpremembe v državni službi. Višje'kaleri fPada 800 kvadratnih metrov svo-deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo ,a< znafia dva milijona dinarjev. Mlnistr-pravnega praktikantn Metoda Komotarja 3lv° Prosvete bo v tej vili uredilo muzej, za avskultanta. Sodni sluga Ivan Htibscher i * Hreščevo let«. Kakor zatrjujejo polje-pri deželnem sodišču v Ljubljani je na : delski slrokovnjaki, bo Ietolnje leto pravo lastno prošnjo trajno upokojen. I hroščevo leto. V nekaterih državah so že • Iz Ijudskošolske sbižbe. Znčasno vod- pridno nn delu, da zatrejo tega velikega stvo deške meščanske šole v Siškl je po- škodljivca. Potrebno je, da tudi našo ob-verjeno strokovnemu učitelju g. Pavlu čine žo sedaj mislijo na to, kako bi nnj-Kunaverju. I uspešneje pokončevalo to golazen. • 1» državne sluibe. Kakor javljajo i • Nerodnosti pri avtovožnji Btriico Novo-»Službene Novine>, so na podlagi 81.243. mosto. Pišejo nam: Avtovožnja ua progi zakona o urudnikih in ostalih državnih Novo mesto. št. Jernej, Kostanjevica, Bro-n. meščencih upokojeni: pisarniški nd- ži ~ je v zadnjem času zelo neredna. De-j mkt Andrej Križmančič v Mariboru, pi- tekti so ponavljajo danzadnem, posledice sarniški kanclist Anion Pečnlk v LJublJa- pa občutimo vsi. Pošto prejemamo po dva, ni In carinski asistent Valentin Vamlek včasih tudi več dni pozneje, vsled česar v Mariboru. j se zakasni uradno poslovanja vseh ura- • Državno zdravilišče za malarijo. Ml- dav. Večjih ali številnejših pošiljk avto nistrslvo za narodno zdravje otvori pri- no sprejme in se svetuje trgovcem, da jih hodnji mesec v Cavtaiu v Dalmaciji držav- sami dvignejo pri poštnem uradu v No-ni sanatorij za malarijo. | vem mestu, še hujše pa jo za tujce, kl • Razveljavljena imenovanja vscnflllšč- morajo čakati zn prevoz prihodnjega dne, nih profnsorjer. Državni svet je na svoji a!i pa si poiskali zasebni voi in se vrniti, zadnji seji razveljavil Imenovanje vseuči- lcnr povzroča ogromne stroške. Dvomimo, liščnih profesorjev dr. Prelogo in doktor-1 da bi b."-* dopustno, da se v času poštna ja ScPneiderja na beograjski filozofski fa- vožnjo uporablja avto za privatni promet kulletl Državni svet se je odločil zn svoj osobja v oddaljene kraje, s čemer se za-sltlep na podlagi pritožbe filozofske fakul- nemarja točen promot pošte. Pričakujemo, da jo treba vsako tatvino, pa naj jo (z-jtrlčctrt na 4. popoldan izpred hiše Žalo« vrši fant iz zasedenega ozemlja «11 -pa j »ti. Trnovska ulica 15. 29. iz "Kranjske* enako kaznovati in ni bilo treba zasedenega ozemlja in .gostoljubnosti* šo posebej naglašatil Gospod državni pravdnik ve, da nas jo tn veliko, ki bi prav gotovo raja gospodarili na svoji rodni zemlji kot pa uživali »gostoljubnost*. Končno smo mnonja, da smemo smatrati Jugoslavijo za svojo domovino in nismo tu gostje! Na bivšem Kranjskem te nahajajo morda šo večji zločinci doma iz Štajerske, pa bi »o gotovo zelo pritožili, čo bl ta zahtevala za Štajerce na Kranjskem neka posebna strogost sodnija. —k. * Samomor dijaka v Zagrebu. V mali kolibi, spleteni U vrb, nad Maksimiram so našli medicinca Zlatka Grabnarja, do- u— Igro v Mostah vprizori Dramatični odsok invalidskega udruženj« iz Ljub« liano v nedeljo dno 16. murca t. I. ob 20. uri v dvorani Sokoiskega doma. — igralo se bo priljubljeno »Svatbo Kre« činskega*. Občinstvo se vabi k obilni u» deležbi. Prosvetni In telovadni večer SOKOLA L v soboto 15. t. m. v Unionu u— Prosvetni In telovadni večer So» kola I se vrši v soboto 15, t. m. ob 8. v hotelu »Union*. Sodelujejo: operna pev« ka pa. lc\tandovska, operna pevca gg. ma iz Oaijeka, s prestreljeno glfivo. Pisma /„thcv in Burja. Klavir: g. prof. Alekj. ui bilo pri nJem in Jc samotno* izvršil, Orkester in telovadni oddelki So. najbrž v živčnem uapadu. Trpel jo namreč., j-0|a j Vstopnice se dobo pri g. Albinu že dolgo časa na akutni nevrozi in bi se; Turku. Prešernova ulica 49. Sedeži po 5. morel te dni odpraviti na morje v svrho 1 ^ p) |n 15 Din. stojišča po 3 Din. zdravljenja. Pa si Ja prej končal mlado j živinski sejem v Ljubljani se vrši življenje, tete v Zagrebu, ker se je izvršilo imenovanje proti predlogu fakultete. • Nov kazenski »a-orrriik. Višja deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo bivšega sodnika dr. Ernesta Rosino v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. • Ravnatelj Franc PcčnIU t. Pisarniški ravnatelj g. Franc Počnik, ki je pra-irinul v torek v Ljubljani, je bil v narodnih krogih zelo markantna osebnost. Bil je eden izmed tistih redkih mož stare gardo, ki je dobila svoj krst šo pri Južnem Sokolu. Leta 1808. se je udeležil spopada z nemškimi turnerji na Mestnem trgu, ki je imal takrat zelo usode-polne posledice. Vlada je namreč razpustila Južnega Sckola in tudi ljubljanski občinski 6vct, ki je imel takrat za župana starosto Južnega Sokola, dr. Costo. Kakor znano, so na pritisk vlado potem pri prihodnjih občinskih volitvah zmagali Nemci in obdržali Ljubljano do leta 1882. Nemški mogotci so izvrševali takrat na Pečnika močen pritisk, vendar pa jo ostal neomahijiv in trdon kakor skala. Svojim narodnim in naprednim idealom jo ostal zvest do smrti in ni klonil niti za časa najhujšoga klerikalnega terorja pri deželnem odboru. Pred leti je stopil kot načelnik deželnih pomožnih uradov v pokoj. • Smrtna bosa. V Lahkovi vasi pri St. Pavlu pri Preboldu je umrl dne 11. t. m. posestnik Fr. IJojnik v 02. letu starosti. • Slovensko planinsko društvo naznanja, da se vrši dne 16. marca ustanovni občni zbor za podružnico na Jesenicah ob 3. uri popoldne v gostilni »Kiinar*. • Beograjska univerza zaprta tri dni. V sredo predpoldno se je na beograjski univerzi vršilo protestno zborovanje akademikov zaradi kršenja univerzitetne avtonomij«, ki jo je zagrešilo prosvotno da bo po"tno ravnateljstvo poskrbelo tozadevno za red. * Drobiž iz Kranja. — Vodji kranjske cH-lrarne g. Šilingu Je umrl sinček-edinček v nežni starosti. — Na pustni torek Je nastal požar pri brivcu Rozmanu, nekaj dni pozneje pa pri sodnrju Česnu. Oba so udušili domaČi. — Dramatični odšel; Narodne Čitalnice jo zopet oživel ter se pridno pripravlja za svoje predstave. Islotako pevski qdsek, kl marljivo vežba za koncert v aprilu. — O totovih pri tovarnarju Rakovcu je zopet vse utihnilo in bo zadeva najbržo zaspala. — Preteklo nedeljo so vežball vsi oddelki gorenjske sokolske župe nove vajo za leto 1024. Izdana je tozadevna knjižica, ki se dobi za 15 Din pri tehničnem odboru župe. — Pojavljati Be Je začela zopet Influenca, ki pa Jo za enkrat ša precej mila. * Novice Iz Slovenske Bistrice. V no-deljo zvečer je nastal ogenj v Verniko-vl baraki polog Omerzove hišo. Nevarnost je bila, da se ogenj razširi na sosedna poslopja, vendar so ga še pravočasno omojili. Kako je nastal ogenj, še ni znano. V baraki so spali delavci. — V soboto dno 8. marca jo bil rodni občni zbor Čitalnico, kjor se jo izkazalo vsestransko živahno delovanje društva v preteklem letu v prid narodno stvari na severni meji. Predvsem gre hvala za to požrtvovalnemu predsedniku dr. Pučniku, ki je z večletnim vztrajnim delovanjem ustvaril iz društva središča našega narodnega kulturnega življenja. Zbo-rovalci so mu izkazali najlepše priznanje s tem, da so ga soglasno izvolili za predsednika tudi za bodoče poslovno leto. — V soboto dne 15. marca ob pol 20. nrl se vrSi v hotelu Beograd redni občni zbor tukajšnjega sokoiskega društva. * Smrtna nesreča. Pri grofici Herber- namesto v sredo 19. t. m, ie v torek 18. t. m ministrstvo s tem, da je penzioniraio ne- 8teln v Velenju uslužbeni kočljai Josip katere profesorje. Po zborovanju se jo Brn{ii! Ja na dvorišču padel na ko» ledu omladina, nad 2000 po številu, demon- tako nesrečno, da si ja prebil lobanjo. etrirajoč po mestu podala pred prosvetno ministrstvo, kjer je izročilo resolucijo. Nato se je podala pred parlament, ki pa je bil že prazen. Povodom tega protesta jo rektor objavil, da se univerza zaradi nekatorih incidentov zapre za tri dni. Rektorjeva objava jo omladino ogorčila. * Predavanje Iz socialnih predmetov. Društvo nameščencev avtonomnih socialnih zavodov v Ljubljani, Gledališka ulica 8 IV. nad»tr. je organiziralo, uvaže-vaje splošno nepoznanja in nezanimanjo Za socialno politično ustanove, strokovna predavanja poto.n organiziranih članov, uradnikov naših socialno - političnih zavodov. V Ljubljani se vršijo ta predavanja pod egido društva samega, In se bo čas, kraj in predmet posameznih predavanj sproti in pravočasno naznanjal. Za predavan,ja na deželi daje društvo na priglašeno željo prlmorna predavatelje nn razpolago. Vkljub hitri zdravniški pomoči Je mož še isto noč umrl. Zapušča ženo z dvema nepreskrbljenima otrokoma. * Razprava proti Čarugl. Obtožnica proti razbojniku Jovanu Carugl je žo sostavljena. Razprava se bo vršila takoj po Veliki noči, najbrž okoli 25. aprila. Caruga ln njegovih 15 tovarišev so obtoženi zaradi 20 raznih kaznivih dejanj. Na razprnvl bo zaslišanih 70 prič. * Mladi tatovi. Družim Suhan & Co. Goriški rojak nam piše: Pod gornjim naslovom čitam v nedeljskem »Jutru* o zanimivi porotni razpravi v Ljubljani. Javno obtožbo je zastopal drž. pravdnlk g. dr. Ogorcntz. Njegovim ostrim boso-dam v obrambo lastnino gotovo na prigovarjam. Dotakniti so pa hočem tu nečesa drugega. Poročilo pravi, da je pri razpravi došlo do Incidenta med zago vornikom g. dr. Voduškom ln drž. pravd Iz Ljubljane u—- Pogreb ravnatelja Ivana Sublca. Ljubljana jc včeraj pokazala, da sc dob' ro zaveda, kako težka izguba je zadela naš narod s smrtjo višjega nadzornika obrtnih in trgovskih šol, ravnatelja Iva« na Subica. Ogromna množica ljudstva oc |e strnila ob treh popoldne pred veliča« stno palačo tehniške srednje šole, da sc poslovi od moža, ki je vse 6voje življc« nje posvetil ustvaritvi in procvitu naše domače obrti in industrije in ob zatonu svojega življenja s ponosom zrl na bo« j gatc sadove svojega tihega in trudapol« nega snovanja. Nemo jc zrla množica ko so odnesli krsto iz ponosno stavbe, ki ostane trajen spomenik Subičcve ini« cijatorske si!c. Načelnik oddelka za tr« govino in obrt, dv. svet, dr. Mam, je proslavljal pred krsto pokojnikovo nc» vcnljivc zasluge za ustvaritev slovenske« ga strokovnega šolstva, prof. dr. Rožič pa je izpregovoril imenom profesorskega zbora tehniške srednje šo!c in vsega slo« venskega naroda prisrčno slovo možu, ki si je pridobil ncvcnljivih zaslug za slovensko narodno gospodarstvo. Ccr« kvene obrede jc opravil pisatelj, župnik Finžgar, Zveza pevskih zborov jc pod vodstvom dirigenta g. Prelovca zapela večno lepo »Narodno nagrobni«)*, na« kar 50 položili krsto v mrtvaški voz. Žalnega sprevoda sta se udeležila Sokol in Slov. tosarsko in zidarsko društvo v kroju in z zastavo, načelniki vseh držav« nih In civilnih oblasti, gojenci vseh stro« kovnih šol; mnogoštevilno so bile zasto« panc zlasti vse kulturne in gospodarske kbrporaclie In Institucije in narodno ženstvo. Oblastno načelstvo JDS sta za« stopala poslanec prof. Rcisncr ln podna« čclnlk g. Josip Turk. Pred železniškim prelazom na Gosposvctski ccsti se je šc poslovil od pokojnika okr. glavar dr. Senckovlč, pevski zbor pa mu je zapel v zadnje slovo turobno »Vigred*. Ivan Su« bic jc nastopil nato pot, ki jo je napravil pred letom dni pesnik Visoške kroniko, nepozabni dr. Ivan Tavčar. V romantlč« nI sorškl dolini, prijazni Skofjiloki se bo danes za vedno zaprl za njim grob, duh njegov pa bo živel trajno med nami. u— Ljubljanska sekcija Udružcnja graditeljev kr. SHS je na svojem ob« čnem zboru dne 7. marca zvoflla sledeči odbor: predsednik stavbenik Mudrovčič, podpredsednik stavbenik Bricoij, tajnik arhitekt Zupan, blagajnik ravnatelj Hayne, odborniki stavbeniki: Breuer, Gologranc in Brcn. Tajništvo se nahaja Ljubljana Gradlščo 10, III.d. Na občnem zboru je bila med drugim sklenjena re> solucija glede nameravanih obsežnih koncesij v novi trgovski pogodbi v grad« beni stroki italijanskim državljanom, ki so je odposlala vsem merodajnim kro« gom. —-----SV. VZORČNI VELESEJEM V LJUBLJANI od dne 15. do dne 23. avgusta 1924, 1. &t podlagi tega dogovora, katerega vaška., jo dobila suvereniteto nad Spitzbergi Norveška, kateri so bile priznane vso prioritetna pravico na to deželo. Norvežani so začeli StjjtzbergK takoj nanovo raziskovati. Ustanovili so v ta namen posebne družbe z državno subvencijo. Ugotovilo so jo, da je spitzberški premog prav porabne ka-k o vos 11 in da jo na razpolago v dovolj-liih množinah, tako da se izkoriščanje | otočja vsekakor izplača. • j Predno so začne s sistematično efcs-ploatacljo premogovnih ležišč na tem severnem koščku nase zemlje, pa se morajo izslediti najmočnejše žile. To delo jo zelo težavno in traja sedaj ž>- j nokaj mescev. Rudarji kopljejo *•' i olektrični razsvetljavi in so zelo dra-. g i, Veak premogar goveda, nl s.pos«-j bon za delo na mrzlem ,1 opasnem se- j veru. Norvežani to spravili sk tjvij t prir sto Wwtfalcev ter nekaj rmUr;ev I is Nizozemske ter jih pomnožili z lasf-nimi premogar,ji. S tomi sedaj del' o v nadi. da so jim investirani kapi*.'! | čim prej bogato obnese. prevzema tradicije zapadne evropske ccrjtvc,, kl ic rr.ana po svojih cerkvenih mlsteiijih Iz srednjega veka. Seveda so dandanašnji mlsterljl v umetnostnem pogledu mnogo bolj dovršeni od onih, katere so gledali verniki pred sto lit sto leti. X Vonj ga Je. Izdal. Te dni so aretirali v nekem velikem fratteofkem pristanišču tatu, ki ga ic Izdal vonj. Nekaj dni poprej je bilo v pristanišču ukradenih nekoliko steklenic pravega rožnega olja. Detektivi, kl so lsk.il! tatove, so Izvedeli, da neki pristaniški delavcc zel J diši po parfumu. Poiskal! ?o ga med delavci, kajti res jc dišal kakor rožni vrt. Pri zaslišanju se Ic Izkazalo, da ic ta mož res ukradel rožno olje. Ime! Pa je smelo it; razbil jo eno steklenico ter sl nekoliko polil obleko. Neznatna množina rožne esencc, ki se je vpila v obleko, je tako močno diiala, da ni mogel vonja z ničemer odstraniti. Stalen odjemalec, je ostal sleherni, kdor jo karkoli na oblačilnih predmetih nabavil pri koufoko!.!skl Industriji : Drago Sishwab, Liiiisljsna.ž| Lepo črno barvo na železnih in jeklenih predmetih dobimo tako-io: Kuha-1 na raztopina torpantina in žvepla se pre-vleče s čopičom po predmetu. Tcrpentin kmalu izhlapi, ta predmetu pa ostane Žvoplena prevleka. Ako predmet nekoliko segrojemo nad fipiritovbn plamenom, so žveplo trajno 6poii e kovino. Ma oddelku spolnih bolezni v Mariboru Tpgassht InlorioscIiB Iz Italijs dobavlja točno 1031/a ALOMA COMPANY Ljubljana, Kongresni trg 0. X Ministrski predsednik, kl se vozi v tretjem razredu. Seveda ie to angleški ministrski predsednik Ramsay Mac donald. Te dni Je potoval lz Londona na deželo ter se pri tem poslužll tretjega razreda, v katerem Je srečuo dospel na mesto ter s tem pokazal, da nl socl-Jallst samo v teoriji, ampak tudi po dejanjih. X Kriza med francoskimi gledališkimi umetniki. Francosko časopisje se v zadnjem času brez prostanka prltožu-! Jo, da Imajo gledališki mehaniki večjo plačo od umetnikov, ki nastopajo na odru. V takem položaju se nahaiaio celo člani »Comcdlc francaise*, najodličncjše-ga pariškega gledališča, ki se pomaga vzdrževati z državno subvencijo. Od kon ca vojne do danes so se dohodki tehničnega osobja pri Irancoskih gledališčih počctvorlll, plače igralcev pa se niso pomnožile niti za sto odstotkov. Olcdallška vstopnina se tie more zvišati, ker Francozi Itak sede v zadnjih vrstah, na cenenih prostorih, dočim zavzemajo odlična mesta tujci, katerih se ne sme odirati, francoskim gledališčem se dalje hudo pozna konkurenca zabavišč In barov, kjer vlečejo cartlstU In «artistke» mastno plače, dočim ostajajo poklicni gledališki umetniki pri svojih skromnih dohodkih. To sc pravi, da se ponavlja zgodovina 18. stoletja, ko se Je slavni Igralec Leča In pritoževal, da zasluži polovico manj kot kakšen Italijanski komedijant s potujočim cirkusom. X Srednjeveška cerkvena drama se zepet oživlja. NI Je cerkve na svetu, ki bl se tako vztrajno, pa tudi uspešno prilagodila duhu časa, kakor so različne sekte angleško-amcrlške cerkve. Angleški časopisi poročajo, da Je večina londonskih cerkev uvedla nedeljske popoldanske kinematografske predstave. Cerkve so uvedle za te produkcije posebno vstopnino in ljudje se za vstopnice naravnost trgajo. Vsebino kinematografskih predstav tvorijo inotiv! Iz svetega pisma, največkrat iz nove zaveze. Poleg kinematografskih predvnjanj so deležni obiskovalci cerkve tudi dobre cerkvene mu-zlke ln včasih se najde celo pevec ali pevka, kl zapoio kakšno religiozno pesem. Tako angleška cerkev polagoma Maribor, v marcu 1024. ■ Najprej nekaj pro dotno; zadnji članek o kirurgičnem oddelku mariborske bolni-co je vzbudil v javntvtj zanimanje. Smo že taki: bodimo dan na dan mimo zidov-1 ja, kjer bomo iskali kmalu morda tudi satni leka težki bolezni, pa niti n« eluti-j mo, komu se zaupamo, kako delujujo za tem zldovjcm. Ne samo priprosto ljudstvo, | tudi inteligenca ima le prečesto v svojo : škodo utemeljen strah pred bolnico, Iu da bl ua pozabil naših malenkostnih razmer, | so se znašli IJudJo, ki ao videli v članku reklamo. — Seveda! Tretji je morda na-8el zopet kaj druzega, čo si ja nadel po-večalno steklo ali pa kriva očala. Toda časi so žal preresni za nepotrebne šale m predmet sam zasluži vso reanobo pozornosti pri občinstvu. To bo najlepša dokazala kratka slika mojega obiska, ki sem ga napravil nedavno pri primariju oddelka za spolne in kožna bolezni splošne bolnice dr. Hugonu Roblču, ki je obenem vodja državnega ambulatorija za spolno bolno. Omenil sem že v zadnjem članku, da bi nam moral kak zdravnik prepisati te zanimivosti iz bolnice in sem to tudi omenil primariju dr. Bobiču. Tudi en je priznal, da bi bilo to potrebno — toda kdo se bo izpostavljal takojšnjemu sumničenju, da piše reklamo za sebe. Pred leti je predaval o pogubnih posledicah spolnih bolezni, ljuJJe so trumoma drli na podučita predavanja, — ampak — našli so se ljudje, ki so rekli . No, in dr. Roblč ne predava več. Komu v korist? , v Mariboru so ugotovili I sililido in jo izločili t injekcijami. Sledijo j izjedene noge, vratovi, roke, ogromua kraste po životu, ldijotični obrazi silili- j Učnih novorojenčkov; OOletna starka a ai-, lilido na prsih — odkod? Slika iz življenja prlprostega ljudstva: prišla je prenočevat tuja ženska s boluim otrokom, kl je pričel v noči Jokati. BOletnica, ne bodi lena, vzame dete na prti in je v svojem 60. letu spolno obolela. Razkrajajoča rana kriči. V bližini mlajša žena z razjedenim jezikom. Prav ima primarlj, da se trudi pridobiti državo za izgraditev primerne dvorane v bolnici za stalno razstavo v svrho pobijanja spolnih bolezni. Ce bodo ljudje dan ua dan gledali te stra- i hovite posledice spolnih zablod, bodo mislili . . . Misel pa je najboljši regulator življenja. Kmalu po izbruhu vojne so spolne bole?" i precej pojenjale. Možje so bili dolgo časa brez dopustov na fronti: Ob polomu pa eo prenehala vsa prevenlivna sredstva in bolezen se je razlila po mestih in na deželo do zadnje gorske vasi. Vse države eo pričele resno misliti na posledice in iskati poti k zboljšanju. Tudi ml nismo zaostajali. Država je uvedla brezplačno zdravljenja spolno bolnih. V Mariboru ja bil ustanovljen 1. maja 1021. v prostorih oddelka za spolne iu kožne bolezni brezplačni državni zdravniški ambu-latorij. Ze do konca leta se je zdravilo na tem ambulatoriju, ld ga vodi tudi pri-marij dr. Robič, skupaj 809 bolnikov, (lues 511, gonorrhoea 218, drugih 80). Leta 1922, pa so pregledali v ambulatoriju že 1764 oseb, 1050 moških in 714 žensk, po stanu 641 oženjenih, 997 samskih in 126 otrok do 15. leta. Od 1764 pregledanih je bilo 347 na kapavici, 957 na fifilidi in 400 kožno bolnih. Niso pa imeli nobenega slučaja mehkega čankarja. Lansko leto so pregledali v ambulatoriju 1777 oseb, torej skoro euako število kot leta 1922. Od teh Je bilo 682 zakonskih, 969 samskih in 176 otrok. Od 1777 pregledanih Je bilo 382 na kapavici, 743 na eifilidi in 702 kožno bolna. Mehkega čankarja tudi ▼ tem lotu nl bilo nobenega, število kapa-viee je ostalo na približno isti višini Bifi-lida pa Jo znatno padla. — Uspeh zdravljenja — zdravljenja kapavice je po mnenju primarija manj učinkovita. Uvedba brezplačnega ambulatorija je torej velikansko forljnlno delo, ki ga vrši država za narod. Vprašanje Je seve, čo Jo umestna ta brezplačnnst tudi za najbogatejše Bloje — ambulatorija se baje prav marljivo poslužujejo tudi izborno sltu-iranl Mariborčani. Zdravila za te injekcije so namreč borenduo draga. Državljani nosijo itak zadostno potrebnih bremen, čeinu naj bi te plačevull lahkoživim M ga ta Sem razkošno prebite noti! Pa dovolj statistiko. Primarij uaui d« belo plašče in napotimo sc po oddLUcu. Na hodniku čakajo »civilisti", to jc ob« enem čakalnica ambulatorija, ki jo k»ra«| 3 ni dolg in 2.34 ra širok in tam se izvršuje vse delo. V drugem kotu pred mm bulatorijem razdeljuje sestra kosilo. Sl< roko zasnovana aocijtlna akcija ki Ji pri pisujo država očividno ogromno važnost rabi torej čimprej novih, zadostnih pro« štorov. Sc hujše je v sobah oddelka bol« nico. Dr. Robičov oddelek ima 80 po« stclj — za potrebe mnogo premalo, vso jc nabito polno, ob straneh žc stoje M« silne postelje, včasih si morajo pomagati celo a hodnikom. Delo ostaja vsled tega često polovičarsko, nesistematično. Bol« niki iz oddaljenih krajev — saj imamo takšnih pacijentov cela gnezda tudi v najvišjih gorskih vaseh — ne morejo redno prihajati k zdravljenju v ambula« torij, v bolnici pa za nje ni prostora. Ve« lika in res moderno zamišljena akcija naSe države za boj proti spolnim bolez« nim nam daje upanje, da bo država čim preje izvršila projektirano povečanje oddelka z dozidavo cne^a nadstropja« kar bi stalo baje kc:riaj 250.000 Din. malenkostna vsoti v očiglei ogromnemu socijalncrou zlu, ki bi siccr ogrožal pre« bivalstvo mariborske oblasti. Kratek površen pregled primarijevih pacijentov zakriva neverjetno zaostalost In nepoučenost našega ljudstva. Večina se zateče v bolnico še le tedaj, ko je že skoraj prepozno in zahteva zahrbtna bo« lezen večletno zdravljenje, medtem ko bl jo lahko v prvem Stadiju zlečili tekom par mesccv. Na postelji stoka neobičaj« no močan sililitičen mož najboljših let, ki je čakal tako dolgo, da je oslepel Zdravnik poskuša z najnovejšo metodo rešiti, kolikor sc bo dalo. Poleg njega drug trpin, ki je hodil na graško kliniko izdajati drag denar, v mnenju, da pri nas nimamo takšnih zdravnikov. Tukai ga uspešno zdravijo aastonj. Primarij predatavlja bivšega orožnika, paralitika, ki je bil že zgubil orijentacijo. Sedaj pa nam že pravilno uapove jedjajo uro, dan in mesec. V ženskem oddelka — dolga soba, vse polno, staro in mlado, nekaj jih leži v posteljah, drugo pozdravljajo ob vznož« ju. Spremljevalca jurUta iz sodnijo po< zdravljajo znanke iz številko 15. 2e po> novno so se srečali, tajna prostitucija, vlačugarstvo. Statistika jih beleži v Ma« riboru precej visoko število. Ostudno rane odbijajo, hitimo naprej. V kotu leži menda 24 letna deklica, krepkega iu čednega stasa, na obrazu in po telesa pa ni toliko zdrave kože, da bi položil na njo avstrijski goldinar. Leži nepro« mično in spačeni obraz buli topo gori v. strop... Ciremo in misli rojijo Izven bolnice.. V drugem kotu odvezujejo 40 letni kmetici ozeble, že vse črne noge, tako dolgo je čakala, da ji bo treba sedaj od« rezati polovico stopal. Prcdr.o odidemo, nam pokaže primarij ?c drastičnejšega. reveža. Pred pol letom jc prišel z lupu« som, ki ga jc razjedal. Primarij ga je napotil v Sarajevo, kjer imajo za to bo« lezen spccijalcn zavod. Mož pa je odšel mesto v Sarajevo, domov in so vrnil se« daj, ko mu jc že odpadlo desno uho In je vso telo posejano » celimi kepami krast — baje bi sedaj rad Sel v Sarajevo. Primarij je zganil z rameni in nas pe« ljal zopet v svojo pisarno. Pregledujem zanimiva letna poročili oddelka ministrstva za narodno zdravje, ki bi jih pač moralo ministrstvo dobe, sedno objaviti ln v tisočih cksemplarjih razposlati med ljudstvo. Luči, luči ia zopet luči nam jc treba. Zato sem tudi sam z zadoščenjem sprejel od primarija poklonje.no dr. Dcmšarjevo brošuro: Boj nalezljivim boleznim. In da rckapltuliram: hvala gospodu primariju za te informacije v korist jav« nosti, zdravnikom pa: med ljudstvo t besedo in peresom! Dr. A. R. Matija Gorjanec: Roman gospodične Košare i. Konj' 5.3 bi! črn, plemenifo angloSke fasme, in so je bleSiSal v solncu kakor zlikan fikOTenj. Ko se je zavihtela nanj gospodična Košara., je zarezgetal in divje ziiplesal po dvorišču, da jo vzfla-'otala njegova griva in jo hlapoc iz hleva prestrašen priskočil, da bi pogumno mlado jahalko v elnCaju nesrečo prestregel v svojo moS-ne roke. Toda gospodična Kosava jo smehljaje zavrnila, češ, da ne potrebuje nikako pomoči, da bo konja že sama ukrotila; stisnila je spočitega žrebe-a s koleni in nategnila uzdo, da fo razboritemu pol-nokrvnežu pr&ele iz gobca in nozdrvi !'ene in so mu svetli boki in vzpeti Vr'U !e Se porahlo vzdrgetavali od objestnosti: potem je uzdo zrahljala, aagnila se živali do grive, pobožala jo Po vratu, poSepe-taia ji prijazno besedo, a obenem vzpodbodla z ostrogami in konj je Švignil kakor ptica tirno 1 dvoriSča na cesto, kjer je s svojo amazonko kmalu izginil radovednim tržnnom ;„ tržankam v oblakih prahu v daljavi ... •Salnmenska ženska!* se je obrnil ia nrn"tt svoicga hotela sredi trga de-h°li hotelir PoTnčnr, brišoč sl znojno Mo in je koraenil na svolib kratkih logah nazaj v pivnico. «To ti drvi Kakor sveti Elija . . . Bog mi greb od-^tisti za to prispodobo . . .» «Sam oaklenžček bi ne bežal fesUJSa. bi tekel ta njim z vsemi križi in ban-dc-ri naSe fare, kakor ti jaše ona. ta vaša lepa frajlats je menit suhi brivce Prismuka, vsako popoldne za euo ali dve uri gost v Pogača rje vi pivnici. »Bolj ti je vsjena konjem kakor .Jaz ...» so je pri krohota! čez prag hlapce, izlil v reSeča usta vrček piva in pobohna! s prsti po Prismukovi pleši kar je pomenilo, da .'e posebno dobre volje. »Tako je skočila r.a Humija, kakor da ima opravka s staro kozo. a ne z našim Erebcem . . . M one jo Humi zadnjič, ko se.ra ga napajal in jahal, vrgel na tla — nje ne bo . . .» »Tebe, seveda, ker s! Sleva!» se je zaujčkal oča hotelir na stolu kraj brivca. Pristanke, prižigajo si di?tčo ?mod-ko. .•Jaz fe pa le bojim —> je vstala izza politega pulta okrogla mati hote-llrka, snela z nosa očali, zaprla prafl-ko in ziba jo maznila proti svojemu možu, — «bo.jim, da ona ni navadna ženska, da je mogoče kakšna pustolovka ali kaj podobnega, kakor pišejo o takih ljudeh v današnjih časih neme . . .» »Bnr ... ta bi bila lepa .. .» se je posmejal oča hotelir, da mu je zarožljala verižica z velikimi srebrnimi tolarji na napetem telovniku. «Po tvojem, Mica, bi bfln torej vsaka tuja gosnodlč.na. ki pride v naš trg, pustolovka ali eoriernlea . . . Glavna wtvar je, da nam vse pošteno plača — za drugo se nikar ne brigaimo!» »Plača, plaSa! . . .» je vzmahnila botelirka z rokama. «Saj to Je tisto... 'Sttte. da. ia roraJamo. .fit kiMeu način, iz kakšnega vira plačal Teden dni je že tukaj v našom hotelu. Kaj i3če. kaj hoče, kaj namerava? Znan J''v tu nima, to je gotovo — z nobnno osebo Je še nisem videla skupaj. In vrh i ,ega mlada, lepa. Ponoči in dopoldne v postelji, popoldno na konju. Co to ni čudno, potem sploh ne vom, knj naj b! bi!o čudnega na svetu . . »Brrr. , . brrr ... pa naj bo Čudno, no, Ee nam vse poSteno plača ln če dopoldne spi, namesto da bi vzela v roke motiko in Sla v vinograd kopat . . .» se je če vedno smejal ofa hotelir. aTepeeH ?e je razjezila ona in mu obrnila, hrbet. »A čo nas ona lepega dne okrade ali napravi kak podob,-n ?l:anda!, boš odgovarjal t.!, ne jaz, da Vfš.s In se je odzibitla nazaj za pult, k svo.'! pratikl. »Jaz pa mlslim> Je počasi dvigni! iznad mize glavo brivec Prismuka in nomežikni! z levim očesom, »da je glivno vpraSftnJe, kam ona popoldne jnše , , .* Vsi v pivnici so za hip utihnili in zresniti obraze, kakor da se jim ja v glavah neka i nosvetilo — hlapec pa je pristonil k brivcu, nm 5e enkrat po-bolmal s prst! po pleM in hehotaje nesel k ustom drugi vrček _piva: »Gospod Prism»ka jo je poiodij — vsa Čast mo! Glavno vprašanje je, kam ona Ja?? . . .» TI. Medtem je bila gospodična Kosam Ze daleS zunaj trga, daleč »i obli črnimi vasicami ln seli. Ker.j ki je drvel preko širne, ravne pokrajina, med pi-žetimi njivami in pokoženimi travniki, pod Zvrgolečimi, v zlato nebo vijoV.nj se gkrjančkl. Vse so je smejalo, brnf-!o, utripalo, dehtelo v tej omamni po-letni bležčobi. gruča, fantov, vračajoči!) se z grablinmi preko r/imen s travnikov, je vriskala, prepevalo jo pod samotnim drovcom gredi polja de'-' z rdečo ruto okrog vratu, v vihteč! desnici koSarico zrr-iih plodov. Samo gospodični Košar!, v sedlu nekoliko naprej nag-njeni, dn so ji oči pod svetlim rumenim slamnikom počivale v senci, se srce ni smejalo, ni vriskalo, ni prepevalo . . . Nasmehnila se je p sporVfna, Kodira Me io vzžarele so j! oči. ko je rt-čula v daljavi pefeet konjskih kipit. in =-e je izza dobro znane hrastovo gnmi-ee zalesketal pred njo v solncu jezdec, Žo od daleč mahaje ji s pisano športno črnieo v pozdrav. »Mislil sem Zo, ria fe danes ne bo, Košara . , .» .ii je segel v desnico mladenič, ko jo prijezdi! na svojem vian-eu do nje. »Ti si me čakal?» ri je pahljal.i ia z robcem razgrct.1 obraz, zastavljjje lrcnja. »Trikrat, sem zo prijezdi! iz šume in poflrledaval po polju, a ker te nisem nikjer za.naz!l. sem se vsakokrat vrnil nazaj pod hraste,* jo pripovedoval. »In bi me fe čakal, ako bi me tndi sedaj ne bilo?» je uprla vanj svojo žareče o6!. »Čakal do večera! > »Aleksander.* je izprožila proti nje- so zdi, da najinega romana ne bo tako kmalu konec, kakor sva si m!.-li!a iz-početka. S tem, da sem utekla z doma, papnna nn bom omečila. da bi mi do-volil stopiti v zakon s teboj ... A tvo.ia mama, Aleksander — ali je odnehala kaj od svoje trme? Kaj te tako čudno smeliljaS? Ti mi nekaj prikriva«. Aleksander . . .-» Takrat je mladenič zaobrnil konja in pokazal z desnico proti šumiai. »Ne, dušica moja, najinega romana ni konec — najin roman Se sedaj šelb prione . . . Poglej, tam se peljeta tvoi papa in moja rnarna, obadva v eni ia isti kočiji . . .» Izza ovinka, izza sivih hrastov, j« zablostela kočija, pred njo čila belca. »Kaj naj to pomeni?* je v zaSude-nju za vtisnila mladenka. »To je vem dar naša kočija, to eta naša belca . . ( In ti mi poveš vse to žele sedaj, Aleksander?!* »Samo malo presenečenje, zlata moja!* se je fTnehlja! on. »Tvoj papa In moja m.ima sta se spravila. Razprtij« in sovraštva, ki sta zaradi nesrečne pravde mod mojim rajnim očetom io tvojo raino maferio toliko let vladali med nn.*im in vašim "domom, je seda.' kon^c. K temu pa i.i pripomogel tvoj beg. Košara, — k temu sem pripomogel jaz! Jaz sam sem eo poda! k tvojemu papanu in mu ponudil roko v spravo. In tako je sedaj med nami zopet vse dobro . . .» »Aleksander!* je nenadoma prestrašeno jeknlla ona. »Ti si jima mvgcče odkril tudi mojo tajno, kje »m se vae is daeve skrivali?* Kako gnojimo hmelju Hmeljska rastlina je podobna človeku ki mora opravljati dan za dnevom težka dela, za kar potrebuje tudi krepke hrane in primernega počitka. Hmeljska rastlina ima težko nalogo : leto za letom, to ie 20 dosegel 907.840.89 Pin Po pripisu novih dotacij i'- dobička so dosegli re: ervni zakladi 1.109.624.98 Pin. postavki listnih vrednostnih s P55.887.50 Din se ponovno li vsebuje ta izključno lo pr-. l-odovnske in jugoslovansko • In in odpisana vsa vojna po-' avstrijski in ogrski papirji. Ni/:,.1 ' i-. - -no postavke zavudovih ne-[.•.•emičein na najboljših prometnih mestih v Ljubljani nudijo med drugim tudi K 7 li listin pouila vovrs napiri prasci do enega leta 18 do 25, nad enim letom 20 do 23 Din. Konji so sc pOnu« jali: za težke tovore 17.000 do 20.000 di« narjev par, za lahke tovore 15.000 do 18.000 dinarjev par, iijakarski konji pa 12.500 clo 15.00!) dinarjev par, enoletna i žrebeta 4000 do 5000 dinarjev komad, j jahalni konji 8000 do 10.000 dinarjev ko- I mad. Krma: seno 75 do 125 Din po ka« i kovosti, otava 125 do 150 Din, detelja | 112 do 150 Din, presano seno 150 Din,: shitnii L 100 do 125 Din, II. 70 do 100 j Din za 100 kg. Tržišče umetnimi gnojili (13. t. m.) Cene se v glavnem niso mnogo spreme« nilc. Tržišče jc stalno živahno. Notirajo povprečno: upneni dušik 320 do 330 Din l 12 ilo 15odstotni kajnit 70 do 75 Din,! _ „._r.......... 17 clo 18 odstotna Thomasova žlindra lajiku dokaz solidno in trdna zgradbe , ICO do 180 Din, 10 odstotna kalijeva sol j zavoda. Število deležnikov so jo zvišalo 100 do 165 Din, 16ndstotni supcrfosfat: na, -l::;ij. Denarni p.omet io dosegel f..o- 130 do 140 Din za 100 kg. t-, /:,7,3SJ.tii8X0 Din. V občo kori.-tnoj Tržišče z vinogiad.iiškimi potrebščina narodne namene jo določil občni zbor mi (13. t. m.) Povpraševanje veliko, z!a« 60.000 Din. sti v Srbiji in Dalmaciji. (Jene povpreč« Zavori i:- zmagovito p;\:sta! dobo r ploš : nc: modra gaiica 10.50 do 11, žveplo 3.25 j no denarno krize proteklega leta, ki je : do 4.50, natrijev triosulfut 7, galun 6, ra« dosegla sredi jeleni svoj višek. Nagol fija 10 do U Din za kg. in visok porastek hranilnih vlog ter iz- J Dunajski svinjski sejem (13. t. m.) — datno povračevanjo posojil zlasti v prvih Dogon 2 IS komadov. Notirajo za kg žive dveh mesecih tekočega leta 192-1. pa teže: svinje lahke 24.000 do 26.500 aK, opravičuje zavest, da ja denarna tesnoet : debele 24.000 do 26.000 aK. vsaj na ožjem domačem trgu trajno pre- I ---- magana. i m V trgovinski register so so vpisa-Prcdscdnikom jo bil izvoljen Ivan lr. v Sloveniji nastopne firmo: M. Poličar Knez, veletržec in posestnik v Ljublja- & Komp., družba z o. z. na Bledu (lesna lii, v upravni svet pa Andrej Šarabon. ' industrija, izdelovanje pohištva Itd); veletržec in posestnik v Ljubljani, Av- . Celjska avto- iu strojna delavnica, druž-gust Jenko, posestnik v Ljubljani, Fo- j ha z o. z. v Celju; Gaberc & Videušck liks Stare, veleposestnik na Kolovcu ter'(nakup in prodaja deželnih pridelkov itd.) Anton Pogačnik, posestnik v Sp. Šiški. 1 v Celju; - Goban*, trgovska'družba * o. v nadzorstvo pn Ivan Rus, veleposestnik j v Ljubljani (kupuje, prodaja, uvaža, na. Grosupljem, Alojzij Vodnik, posost- j izvaža in predeluje deželne pridelke itd.); nik v Ljubljani ter Josip šušteršič, vo-1 Prometna d. d. v Ljubljani (trguje z me-leposestnik v Seničici. jšanim blagom na drobno in debelo, z —-----j nepremičninami, lesom itd.); Trboveljska Eskontna i pažka banka SIH^^atf d. d. V Sirotki ^attadri,°g d O^^nje08 mS v Pod predsedstvom predsednika družbe; Ljubi jm!. S. dr. Stanka Šverljuge, generalnega rav- -= Redne občne zbore imajo »Triglav* natclja Hrvatske eskomptne banke v Za-j d. d., tovarna hranil v šmarci pri Kam- grebu ter predsednika zagrebške borze, se je vršila duc 25. februarja t. 1. bilančna seja gori imenovanega zavoda, kl jc eden največjih denarnih zavodov cele Vojvodine. Z zadovoljstvom se jc ugotovil velik napredek zavoda v vseh panogah bančnega poslovanja, in to vzlic velikemu pomanjkanju denarnih sredstev. Zavod se peča z vsemi v bančno poslovanje spa-dajočim! posli. Oiavnl klijenti zavoda so vcletrgovci, 1.1 Izvažajo v velikih množinah iz cclc Vojvodine konje, govejo živino, svinje, mast, žito in zaklano kuret-nlno v vse dele sveta. Delniška glavnica znaša z rezervo okrog 6,000.000 Din. Cisti dobiček znaša Din 1,017.731.98 za leto 1923. in se bo izplačala 15-odstctna dividenda. V koncem zavoda spadajo: Eskontna i privredna banka, d. d. v Adi, Industrija željeznog namještaja i metala, d. d. v Su-botici, Trgovačko prometno d. d. v Su-botici, Tvorniea štirke i konzerva S. Kopp i sinovi, d. d. v Subotici (er Senčansko industrijsko poduzeče, d. d. v Sentl. Tržna poročila Zugrebški tedenski sejem (12. t. m.) Dogon v splošnem ni bil velik. Krme jo bilo dovožcuo prcccj. Povpraševanje jc bilo slabo in so cene živini deloma osla« bele. Zn kg žive teže notirajo: domači voli I. 14 do 15 (16), II. 13 do 13.50, III. II clo 12, mlada živina I. 13 do 15.50, II. 11 do 12.50, krave I. 13 do 14, II. 11 do 13, bosanski voli I. 13 do 13.50, II. 11 do 12, III. 10 do 11, telota 16 do 17.50, svi« nje debele 26 do 26.25, mršavc 20 do 25, »Šo več.-- se je nagnil s konja k njej in jo objel z. levico. »Povedal sem jima tudi, kje sva se vse te dneve sestajala . . . da nis-em hodil popoldne ua lov, ampak čakat, tebe ... Saj ni treba poslej nobenih tajnosti več med nami . . .» Kočija jo .pridrdrala. medtem prav do njiju in se ustavila. Ko&arin oče pa, ki jo slišal zadnje besedo Aleksandrove, se je dvignil s sedeža in se široko zahohotal: . Leta 1922. 80 bivali dva meseca v lastnih šotorih na Bledu, lansko leto pa istotako ob morju. Sokolska iupa Zagreb priredi duo 23., 24. in 25. marca t. 1. praktičen tečaj zn pokrajinski zlet v Zagrebu. Na tečaju se bodo predelalo vse vaje, s katerimi nastopijo posamezni oddelki na pokrajinskem zletu v Zagrebu, dalje tudi tekmovalno vaje in tekmovalni redi. Stanovanje je za udeležnilco tečaja brezplačno, hrana pa velja po 25 Din za osebo na dan. Priglaso sprejema br. šulce do 20. marca. — To bo že tretji tečaj to vrste pri zagrebški župi. Drugi tečaj so je vršil od 24. do 26. februarja in so ga poselili odposlanci iz, žup: Bjolovar, Maribor, Novo mesto in Zagreb. Kultura. Graditev stadiona v Valjevu. Sokol« sko društvo v Valjevu je s sodelovanjem društva za olepševanja Valjcva, pričelo graditi velik stadion za 10.000 gledalcev. Arena je dolga 140 metrov in široka 105 metrov ter ima prostora za 3000 telovad« cev. Okoli krasnega stadiona bo zase« jano drevje. Domače borze 13. marca. ZAGREB. Na elektnem tržišču tendenca nestanovitna. Od bančnih papirjev je beležila večji porasl Slavenska banka pri zaključku 115, dočim so vsi oslali bančni papirji uekoliko slabši. Od industrijskih papirjev je bilo večja zanimanje za Eks-ploalacljo, Narodno šumsko, Slavonijo in lsis. — Na deviznem tržišču jo bila tendenca nadalje Čvrsta. Tečaji deviz bo poskočili radi pomanjkanja blaga. Znatno se je dvignil Pariz, ki je pod konec borznega sestanka zopet nekoliko popustil, ko se je pojavilo blago. Celokupni promet je bn precej slab. prišlo jo do nastopnih zuiiljučkov v devizah: Amsterdam 2990, D ima j 0.1155, Budimpešta 0.13, 0.125, Italija izplačilo 344, 345, 345.5, Londou izplačilo 350.5, ček 350, New-Yovk ček 81.5, 81.75, Pariz 345, 347.5, 350, 3-17, 848, 3 'S Praga 230.25, 336.5, 836.25, ček 286, Švica 1407.5, 1410, 1-109, 1412.5; v valutah: dolar 80.125, lire 341.5; v efektih: Litorale 110, Trgobanka 51, 52, Brodska 09, liskoinptna 164, 165, 164.5, Kreditna Zagreb 150, Hipotekama 80, 89.5, Jugosln venska 130.5, Praštediona 1C55, 1058, Etno 132, 131.5, 132.5, Slovenska 115, Srp-sk-i 150, 152, Eksplontaclja 156, 1G2, prava -130, šedernna Osijek 1475, Isis 68, 67.5. Narodna šumsl.a 121, 122, Nit-ng 132.5. Trbovlje 730, Union 1050, 7 odst. investicij iko 61.5, 61, vojna škoda 156, 158, 159. Šport Službene objave LNP (Iz seje upr. o. 26. II. In 6. III.) I. tajniku g. Betettu je dovoljen začasni dopust; njegovo posle vodi začasno g. Lad. Zaje. JNS-u sta se javila kot igralca, kl pri-deta v poštev za državno reprezentanco, L. Vidmajer lu 1.. Zupančič (oba Ilirija)! Clano LNP. sc poziva, da plačajo članarino za leto 1924 v iznosu 100 Din naj. kasneje do 31. t. m. SK. Slovanu sc Izphi. ča 225 Din v likvidacijo zadeve Hariš. Volkar. Novi naslov SK. Korotan (Kranj) sc glasi: Otinar Čolnar, Kranj. — Z globo po 50 Din se kaznujejo klubi SK. Korotan (Kranj), I.ask (Ljubljana), SSK.Ma. ribor, SK. Svoboda (oba Maribor), SK, Ptuj, SK. Trbovlje, SK. Red Star (Celje)] ker vkljub večkratnim urgcncam niso reagirali na okrožnico z dne 24. januarju. Vsi klubi LNP bodo prejeli v prihod-njih dneh po 25 igralskih prijavnic; za protivrednost se obremenijo po 50 Din. — Poživljajo sc vsi podsavezni klubi, ki so tekom leta 1923 spremenili svoje klub. ske statute, da sporoče do 20. t. m. spre. mcnibe pravil oz. da predlože cn Izvod novih statutov. Dopis Athlctik SK. (Celje) od 23. II, v katerem naznanja razpust svoje nogo-motne sekcije ter Izstop iz JNS-a, se za enkrat ne uvažujc. Upr. o. jc podvzcl korake, da Athlctik SK. svoj sklep revidira. —- Na znanje se vzame nov! odbor SK. Jadrana gl. dopisa od 16. II. (preds. g, Fr. Bar). — Odbije se prošnja Igr. Fr, Bregarja (SK. Prlmorje) za odpust ostan-ka desetmesečne zabrane Igre z ozirom na določila 8 16. o. p. Računi podsaveznih članov se obremc-njujejo z današnjim dnem z zneski 100 Din za članarino za 1924, 50 Din za 25 igralskih prijavnic. — Tajnik I. Olimpijske srčike se razdele te dni v nadrobno prodajo. 2reban)e je v juniju, čisti dohodek je namenjen v omogočenje udeležbe naše države na Olimpljadl v Parizu. Ccna srečki je 10 Din. Od prodaje srečk je odvisno, ako bo mogla naša država stopiti v tekmovanje s skoro 50 narodi vsega sveta ter pokazati svoja kulturna stremljenja. Vse države žrtvujejo ogromne vsote za svoje tekmovalce, pri nas dosedaj nI bilo mogoče pr! vladi ničesar doseči ter je treba po znanem reku »Uzdaj se u se I u svoje kluse. poizkusiti vsaj v Javuosll, koliko zmoremo športniki sami. Upajmo, da nas bo občinstvo razumelo in podprlo. g Poslanska Imuniteta pred sodiščem. Viioraj jo stal pred mariborskim okrajnim sodiščem poslano« Vladimir Puše-njak, ki se je moral kot odgovorni urednik klerikalnega tednika »Slov. Gospodarja* zagovarjati zaradi zanemarjanja uredniško dolžnosti. »Gospodar* je namreč meseca junija lanskega leta objavi! »Notico iz Razborja. pri Slov. Gradcu*, v kateri jo napadal Martina Kočnika, po-sostnika in župana v Zavodnl pri Šoštanju in ga poleg psovk »surovina, ošabnež* dolžil tudi, da vsakogar, ki nje mu les prodaja opehari. Na zahtevo ministrstva pravdo je narodna skupščina posl. Pušanjaka tudi zaradi toga delikta izročila sodišču, ki je včeraj obsodilo g. Pušcnjaka na 300 Din globe ali 6 dni zapora, v plačilo stroškov in objavo obsodbe v «S!ov. Gospodarju*. g Nadebuden uzmovič je 15-lotni Ferdinand Kobula, pastir v Rogaški Slatini. Dno 9. januarja jo zlezel skozi okno v stanovanje nekega kočarja pri Sv. Tro jici v bližini Rogaško Slatine, mu vzel 144 jajc s košaro, uro z verižico, tobak in So več drugih malenkosti. Voseljerfad nepošteno pridobljenim bogastvom je p.i trajalo le kratko časa. Okrožno Eodiščo v Celju ga ima za 4 mesece poil streho. Tsr S-iJ-oifelJsE8.5a.il Od srede na četrtek jo prenočilo v Ljubljani 157 tujcev in sicer v hotelu: UNION 36, med njimi: Brkljačič H„ trgovec, Prezid; Bcnič Karol, okr. sod« nik, Trst; Drinkovič Ivo, trgovcc, Za« greb; Epstein Julij, trgovec, Praga; VI. Veldmnn, trgovec, Červcnka; Ferčič Iv., tigovec, Trst; Gcisaelreiter Karol, rav« natclj pivovarne, Karlovac; dr. Hein D., sodnik, Gradec; Jahoda Br., inšpektor, Dunaj; Kbnig Pavel, potnik, Subotica; Mathcrn Alfons, inženjer, Artemare; dr. Matthey Julij, zdravnik, Apače; Mulcj Valentin, trgovcc, Lancovo; Marič Niko fin. svetnik, Dubrovnik; Fatzovski Aleks trgovec, Berlin; Peter Josip, trg. potnik, Ptuj; Polak Josip, inženjer, Zagreb; Al. Reich, potnik, Dunaj; Rotter Franc, in« ženjer, Dunaj; Rubert Vilim, potnik, Du naj; Reizs Hugo, disponent, Zagreb; J. Romcr, inženjer, Trbovlje; Riva Franc, trgovcc, Trst; Straitchbaum Herman, za« stopnik, Dunaj; Scholz Edvard, tov. di« rektor, Dunaj; Walland Ladislav, lccotr« žec, Loče; Vcrgani Uinberto, Iesotržec, Ribnica; Venczia Josip, trg., Trst. SLON 3S, med njimi: Bedenko VIHm, trg. potnik, Zagreb; Brumcn Josip, trgo« vec, Murska Sobota; Cividini Vlado, tr« govcc, Brod na K.; Dolenc Karol, trgo« vce, Železniki; Desnica Stcvo, trgovcc, Zagreb; Gottlieb David, trg., Zagreb; Hofbauer Bogomir, trgovcc, Hrastnik; Kustclič Edmund, trgovce, Novomcsto; Kopač Josip, trgovec, 2lri; Kovač Karol, trgovcc, Stari trg; Maršik Josip, restav« .rater, Radenci; Maldinl Kostn, trgovec, Novi Sad; Mari Vinko, trgovec, Napoli; Ostcrc Minka, trgovka, Beltinci; Natalc Angelo, trgovec, Napoli; Oreste Jakob, trgovec, Napoli; Proscn Anton, uradnik Trst; Prisco Ciro, trgovec, Napoli; Su< liina Boris, odvetnik, Vinkovci; Jakob Skender, gostilničar, Petrina; Saule Ni' kola, trgovec; Trst; Tomcc Franc, trg., Maribor; Zoratti Peter, trgovcc, Trst; Zurl Franc, trg., Kočevje. JU2NI KOLODVOR 12, med njimi: Cižmek Aleks, trg. potnik, Zagreb; Jos. Mahnič, trgovec, Divača; Perižič Vase, trgovec, Nova Gradiška; Rebec Alojzij, trgovec, Divača; Skof Ferdo, trgovcc, Mislinje; Vrisk Ivan, trgovski potnik, Maribor. LLOYD 6, med njimi: Golup Franc, trgovski potnik, Hrastnik; Horvat Ste« fan, potnik, Celje. SOČA 8, med njimi: Bača Štefan, tr« govec, Zagreb. ŠTRUKELJ 13, med njimi: Klun Jan, trgovec, Slov. Gradcc; Lisec Elza, stro« kovna učiteljica, Gradcc; Mihelčič Al. trgovcc, Celje; dr. Miiller Ferdo, od vet1 nik, Maribor; Pleterski Ivan, trgovski potnik, Maribor; Pozzobon Erico, trg.. Trst; Sand Edvard, prokurist, Maribor. Poleg tega v gostilnah: De Schiava 15, Stari tišlar 13, Ravnik 6, Figove 4, Kaj« fcž 2, Amerikanec, Lozar in Novi svet po 1. _ Lastnik in izdnjnlelj Konzorcij «Jutra> Odgovorni urednik Fr. Brezovi® Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani »JUTRO* gt. 64 MAORI« LCBL ARC: I. del. 1. D' ARTAGNAN, PORTHOS IN MONTECR1STO. Ob pol petih popoldne, ko so gospod policijski prefekt Dcs-mallons ie ni vrnil ln ko je njegov osebni tajnik Se pripravljal na pisalni mizi paket aktov in pisem, se je na glas zvonca na ;:lavnih vratih pojavil vratar. Tajnik mu ukaže: «Qospod prefekt je za peto uro povabil nekaj oseb. Tu imate njihova imena. Čakajo naj vsak posebej, tako da ne bodo videli drug drugega in da se ne bodo mogli med seboj sporazumevati. Od vsakega posebej mi prinesite posetnice.» Vratar odide; tajnik pa koraka proti vratom, ki vodijo lz prefektove v njegovo sobo. Glavna vrata se pn tačas Jznova sunkoma odpro. V gobo stopi možak, ki se negotovo ozre okrog sebe, stopi z majavim korakom k naslonjaču ln pade r.anj kakor brez moči. «GleJ ga no,» pravi tajnilt. «SaJ to je naš Včrot. Kaj pa je, aH vam je slabo?* Policijski Inšpektor Včrot Je bil precej obilen in širokopleč možakar zdravega rdečega lica. Sedaj je bil pa očividno izredno razburjen, njegov običajno rdeči skoraj podpluji obraz je danes bled. Vendar pa odgovarja: «Ni5 ml ni, gospod sekretar.* »Pač, vendar. Saj nimate svoje navadne barve. Zeleni ste kakor kuščar in čelo se vam znoji.* Inšpektor Včrot sl obriše znoj ln s prisiljeno mirnostjo odgovarja: »Nekoliko sem utrujen; morda sem preveč delal danes. Hote! sem sl za vsako ceno priboriti Jasnost v neki mdevi, katero mi je Izročil gospod prefekt. Pri tem sem pač doživel nekoliko presenečenj.* »Nočete požirka brlnjevca? * »Ne, hvala! Čeprav me sicer žeja.* »Ali morda požirek vode?* »Ne, ne!* »Kaj pa?* < • »Rad bi...» G!as se mu naenkrat potrese, na ob! az« se mu pojavi vznemirjenje, kakor da naenkrat ne mora več govoriti. Pa zopet se ojunačl in nadaljuje: »Gospoda prefekta šc ni tukaj?* »Ne, šele ob petih pride na važen sestanek.« »Da, vem, na zelo važen. Zato je naročil tudi mene semkaj. Videti pa ga moram pred tem sestankom. Da, še poprej ga moram videti.* Tajnik vprašujoče posleda Vdrota, zmaje z glavo ln pravi: »Kako ste razburjeni, v;;m? poročilo je torej tako važno? •• »hred.no. Ore rti zločin, ki j« bil Izvršen natančno danos mesec... in troba Je preprečiti dva nova zločina, ki sietlita iz prvega ln ki sla nameravana /a nocojšno noč. Da, za drevi moramo pripraviti vso potrebno.* »Zberite se Včrot, sedite,« »Da, to so pripravili na zares peklenski način. Niti predstavljati si no morete...* »Toda saj ste pripravljeni Včrot in gospod prefekt vam bo gotovo dal vsa pooblastila.* »No dvomim, pa vendar Je strašno, čc pomislim, da sc morda več ne vidimo. Zato sem napisal in pripravil tukaj pismo, v katerem točno opisujem vse, kar vem o zadevi. Iz previdnosti sem moral to storiti.* Inšpektor potegne iz žepa žolt omot, ga izroči tajniku in dostavi: »Evo, tu je tudi škatljica, kl jo polagam na pisalno mizo. V njej jc nekaj, kar bo služilo v dopolnitev in pojasnilo vsebine tega pisma.a <-Pa zakaj puščate vse to tukaj?« »Bojim se... Parijo name... Iznebiti se me hočejo. Šele potem bom miren, ko ne bom več samo jaz vedel za to tajnost.* »Brez strahu, Včrot! Gospod prefekt pride vsak čas. Ta čas pa stopite v lekarno in vzemite pomirjevalno sredstvo.* Inšpektor Jc očividno neodločen. Iznova si obriše oznojcno čelo, potem se ojimači, vstane z odločno kretnjo in odide, rajnik pa vtakne njegovo pismo v večjo kuverto, jo zalepi in položi na pisalno mizo. Potem odide v svoj kabinet. Komaj pa zapre vata za seboj, se vhodna vrata zopet odpro. Inšpektor se vrne in jeclja brez zvezne besede: •Gospod tajnik... boljše je... poglejte...» Nesrečnež jc sedaj zares zelen In slišno šklepeta z zobmi. Ko vidi, da Je prefektova soba prazna, usmeri svoj korak proti tajnikovemu kabinetu. Toda med potjo začuti, da ga zapuščajo t noči, in se zruši na bližnjo stollco, kjer obsedi nekaj minut ves uničen ter samo ječi in težko sope. »Kaj za vraga m! prav zn prav Jc? Ali so zastrupili tudi mene? Bojim se...!» Pisalna miza je jedva za korak od njega. S težko roko pograbi Inšpektor za svinčnik, si pripravi kos papirja ln poskusi napisati nekaj besed. Potem zajeclja: »Ne, ne izplača se, prefekt bo itak čital moje pismo. Pa kaj me danes straši? Oh, bojim sc!» Z naporom vse svoje odločnosti vstane in mrmra: »Gospod tajnik, potrebno je... povedati vam moram ... in nocoj... nikdo no bo mogol preprečiti...» S kratkimi koraki kakor avtomat in z naporom vso svojo voljo so inšpektor približuje kabinetu, toda Jznova so zamaje ln že vdruglč omahne na naslonjač. Brezumen strab ga prevzame in iz grla ■se mu izvijejo kriki groze, toda tako slabotni, da sam spozna, da ga ne more nihčo čuti. Brez moči pogleda okrog sebe, čc bi mogel doseči zvonec ali električni gumb, i oda 2e nc. vidi ničesar. Zdi se mu, kakor da se neka nepro« zorra megla vlega na oč). S stolca se zgrudi na kolena, '•c priplazi do zidu in tipa z rokami okrog sebe kakor slepec. Ob steni tlplje in išče plazeč se vrat, toda njrgovi zmedeni čuti ga no vodijo več k vratom, marveč na desno proč od njih k nekemu zastenku, postavljenemu pred tajna vipiica. Njegova roka otiplje kljuko teh vratic ln posreči se mw celo, da Jih odpre. Nesrečnež še zamrmra: «Na pomoč!* in tc zruši na tla, v tem postranskem prostoru, katerega je uporabljal policijski prefekt za toaletno sobico. Nesrečnež pa misli, da se nahaja v tajnikovem kabinetu, in še na tleh leže mrmra z ostankom svojih moči: «NocoJ... nocoj... glavni udarec bo nocoj. Poglejte... tu se poznajo zohje... kako strašno! Koliko trpim! Pomoč! To je otrov!... Rešite me!» Glas ugasne. Kakor v nezavesti ponavlja inšpektor še nekolikokrat: »Beli zobje se Ze zapirajo...* Potem se mu izvlje šo nekaj brezzveznih hropečili glasov, usta se mu skrcmžijo in nekolikokrat premaknejo kakor momljajočemu starcu, glava omahne na pod, še dva ali trije dolgi vzdihi, potem se krepko telo skrči In strese ter ostane negibno. Nastopila jc agonija, Živčevje še reagira v vedno enakem ritmu, katerega prekinjajo napori instinkta, kakor da se zadnje življcnske sile branijo, ne da bi so mogli ubraniti mraku, ki pokriva izgubljenca, kateremu nl pomoči. • • • 4 Deset minut pred peto uro vstopi policijski prefekt v svojo sobo. Oospod Dcsmalions izvršuje dolžnost policijskega prefekta Ze več let iu si je stekel obče spoštovanje in priznanje. Sedaj mu jc okrog 50 let; precej obilen je, toda razumnega in finega obraza. Oblečen Je povsem preprosto Ul brez nepotrebne strogosti. Vse njegove kretnje Izdajajo dobrodušnega, čeprav energičnega funkcijonarja. Sedaj pozvoni, tajnik pribiti ln mti na vprašanje odgovori: »Da, gospod prefekt, pozvani so došli in Ze čakajo vsak posebej.* »To ni bilo potrebno. Smeli b! čakati tndi vsi skupaj. Pa vseeno... bolje tako. Upam, da ni gospod ambasador Zsdln-jenih Držav prišel osebno.* »Ne, gospod prefekt* »Imate li prijavnice došlecev?* »Evo jili!* Policijski prefekt vzame vseh pet posetnic in čita imena prijavljenih povabljencev: Arhibald Bright, prvi tajnik ambasade Zcdinjenih Držav; Lepertuis, notar; Juan Cacieres, peru-lanski legacljski ataše; grof D'Astrignac, upokojeni polkovnik. Peta posetnlca je imenovala samo ime brez visokega naslova: Don Luis Perenna. «Ta me najbolj zanima,* zamrmra gospod DesmaHons. »Vrlo mo zanima. Ste li čitall poročilo Tujske legije?* (Daljo prihodnjič). Man« ...ka *«mk1« M par Za Jinpiamani«- In .SobIit«- •• raSnno "oki DtMila 1 lila. - Prlobčul.J. •• U mali oglasi, kl ■» plaftaol t nap raj Plata w lahko tudi » znamkah Ma vprašanja odgovarja oprava I«, ta Ja vprašanju prlloiena tnamka ■a odgovor Ur manipulacijama prl.tojfclna IZ Dio). Poljski pridelki K«or rabi krompir, fllo!. P«, bulo, naj te obrae na uprnvo ,.Jutra" pod ,.Oglasna Mev. 6426". Nogavice bifeo delo, četudi siroti;, su- aa? »asun« ; uirava ..Jutra". g?61 Slike za legitimacije ! Va^nea , , , ' ze. meaarljo, od 14—17 let ItJeluJe najhitreje fotograf | «urega, poMenega In prld-Hugon H I b K e r, Ljubljana. ! nega. lic-o Anton Dvgnne, Valvasorje? trg- Mladega dekleta | Strojni ključavničar starera 15—IT let BDre'me absolvent arrdnje tehnISk« M« ra ca upravo ..Jutra" fclfro .»Dober risar". 648i n?cm mesta prf MvHjl kot potnoCelea; Krem tudi na deželo aH po blSab Slvst — Naslov pove uprava ,,Jutra". 5464 Ugodna prilika! Nova pomladna aoVnja (rar- te-u) po * slo nlAl ceni r»n-pfpčftj. — Na ogled vsak itit pri Mariji Furman, r.a Bežigradom, nova racata* bila. G 8*4 Krompir reSJe koHčlne, kupuj« Pr«-dojevlč, tootel tfion. ^Ubljan* 304 (d obte) Služkinjo t?ravo In ve5»s, 1 D e e m. — NstfepJ lahko takoj. Plača čifcra. Naalov povo uprava .-Jutra". 533 r Lekarniško laborantinjo IlekarnlSk« delavko) 1 i 6 e lekarna na Vrhniki. Predpogoj Jo KnainoBt- — Sprejme na tudi tako, kl ie bi bila zaposlena v lekarni, I fell trajne In dobre služb«. Hrana In stanovanja v bisi, plata dobra lu »možnostim Primerne. Nastop takoj. naj. Pozneje pa 3. aprila. - Po-Budbe -i navedbo starosti, se-Jnaje aluibe in zapoeleiioatt »r zahtevo plačo Jo poslati t» lekarno ta Vrhniki. 6350 meear In prekajevalee. Semič, Dolenjsko. 5490 Natakarico se išče. Prednost Imajo one, Lft so bilo do sedaj ket druga natakarica. Narlov pove uprava ..Jutra". 6238 Samostojna kuharica se It"e zn bolnico Bratovsk« skladnlee Kronjtke lndustrlj-•ke družbe ua Jesenicah. — Prednost Imajo ot-ebe, ki so bile ie saposlen« v večjih kulilnjah. Ponudbe do ro t. m. na upravo bolnic«. 5200 (isšejejjo) IzpraJan strojnik z večletno prakso pri Dlevel-inotorjih, Iftče službe pri več-I**— podjetju. — Naslov po"e uprava „Juf.ra". 5110 Absolvent trg. šele 15(!Ir.ihe, event. preT?ritiiB InstrtlkHJe. — Ponudbe pod Slfro „B. A." na u>ravo ..Jutra". ClGl 7. 20.090 Din Jr.mf.flno, lscein elutbo Inks-santa, akladiSPnlka, uradnika. Zmeden sem velS Jezikov. — Cr-nJ. ponu»lbe pod „1. julij" na Drago 13escljnk, LJublji:-ua. Sodna ulica 6. 646S Toussalni-Langensebetdt uHnr- metoda (francoSillna ln Italijanščina) kompletni te-fajl. s-:- prodajo. — Na&lov: ftinkovre, Celje, lverauikovp Ulica it. 4. 5308 Kolo dam^l'0 ln moSko, t na.lbolj sem stanju, ao proda. — Auto 4sede2nl Pucb, dobro ohranjen, nova pneumatlka, se radi bolezni po ugodni reni proda. — Naslov pri uprevt „Jutra" pod Slfro „Auto", 6188 6e ta teden! Flns Jetrne In krvavo Ve-base. se v petek ln soboto S« dobijo pri g. Chalupnlk, Stari trg it. 10. 6104 Apno «tvo, neuaar.eno, prvovrstno, ved vagonov, ae proda. Pismena vpraianja na poBtni prsditl št. T, Kamnik. 3525 Opremljena soba s električno razsvetljavo tn separatnim vhodom, e« odda takoj. Kje, pove upr. .Jutra'. 6805 Sobico prazno sil opremljeno, !5M e 1. aprilom solldr.a gospodična. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod Sifr. ..Solidna St. 500". 610« Majhno sobico alt kabinet. IS?e rnlrcn gospod: Ce mogcfco s posebnim vhodom. CenJ. poMudtm pod Slfro ..Kabinet" na opravo ..Jutra". 315T Soba ee odda gospo-ln s 16. marcem. KJo, pove upr. ..Jufra". 6:!«o Koplm mluia. Mlinarji! ves delov umetnega Ponudbe na naslov Naslov povo uprava „ Jut rs". aoSla Store, 53V0 Josip Pobrliek, mlin, Opoka. " 8420 Bančni uradnik li-Ce takoj epremljeno s e b o. pnnndbe nr. unravo ,,Jutro" pod (U'ro ,.Centrira". M¥2 Snnlnica lil salon se oddnsta . t- aprilom. — Naslov povo urrava „Jutra". P20S Proda se hiša e rrtsm ln takojšnjim sta-no.anjem 3a 140 000 K. — Polsve se v trgovini KuPar. Dravtje rrl LJuhlJsnl. 5S09 '■i ure od postaje Rakcu ebsto}! n* novo zgrajena bl-ia In nekaj tem')« aH njiv, :ld»ul hlevi ln vodnjak, re radi .elltve prav ugodno proda. i ranc Bauman, Cik-c tt. io«. sacs Trgovska hiša ,-eIlka In moderna. na naj-promc-tnejfeem prostoru v Mz-rlboru leleCa, ba korespondentlnla. z dolffolct- I nlml Izpričevali, liče slnf.be. CenJ. ponudbe pod ..Zanesljiva mnft" na Aloma Comp^nv. Ljubljana. 5330 Jedi'ono8a dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na Cestni okrajni odbor, Kof-evje. 6488 Soiia z dvema posteljnma tu električna razsvetljavo, eo oddfi. Nnslov pove uorava „Jufra" pod „8tev. 5474". 5474 Rezano bukovlno v različnih dlmenzljslt In večjih mnoistnah, kupim. — r>am naročila za rezanje. — ponudbe pod ..Nežamano" na upravo „Jutra'. 6462 ! Okna [rabljena, pa Be debro ohranjena. erednje vnllkosti, ku- ritn. Ponudbe r, uaved!x> ve-Ikostl In cene, na upravo „1utra' pod „0kna". -ivu. So^o s hrano ISče v sredini, mesta vdovee vISJI dri. uradnik za sebe In sinčka. Ponudlio rod „Nsda ' nn upravo .,Jutra". 6342 2 dijaka n!l dl'a't!nji sprejmem na hrsno fn ata-ncvsnj«. Klavir na razpolago Naelov pove uprava ..Jutra". 6204 Stlrl vile prostih s'enovn«Jem asorter veti drugih hls v Ljub-„ Ijani In okolici nredn" na- Rrinl voilfek popolnoma ne*, močan. » Stavbni tehnik » nekaj prakse, tlč. tn^ta. — ... ____ ____ _________ . Nastopi takoj sil pom.Je, — ■ lojtercaml, zeleno barvan, .e Ponudi), pod ilfro ..Stavbni ta ugodno ceno T60 Otn pro. tehalk" na oprav« ,.Jutra", da. Naalov pov« upr. .Jutra'. M001 >08 AliKIA-izdelki osvo lili so vsled svoje izhorno kakovosti vso Jugoslavijo, iv gSODBr ICupIm znamke širno kompletne serije Krro-p-'. :;cr;ioIJf:ie nli rabljene. -Ponudbe pod Hlfro ..ZnarnVo" na upravo ...Tutra". 4702 Več vrat in dur kupi Korolee, Rimske toplice 6488 Pisalno mizo rabljene, a dobre ebranteao. Iruptm, — Ponudb, pod (Ilfro ,.PI»ra»" « upravo .Jutrj^ ^ ^ prodaj. - Več pri Prvem druStru hl9n'h posrslnl''OV » ljubljeni. Bndns ttliea St. 4. od 4.—6. ure sli pljjrcno 547S Majhna vila r Ljubljani s malim vrtom, so kupi. Ponudb, z navedbo kraja ln oene na ttprar-l) ...lulra" poj „M. 2. 100" de il- t. ta. sjo4 Krasna vogalna hiša v sr-dlnl mesta Maribora, se vsled Izselitve ugodno proda. ttl«a Ima v pritličju lepe trgovln.k. tokal« ter .knpsj 8 modernih stanovanj i vsem komfortom. — Cena JI Je I. 40.000 itstth kron. Cenjene ponndb. pod ..Iiib.rna tnv.-sticlja 188" na oglasni savad Fran Vor»l8. Maribor, »lom-"— — 616X Panlrna trgovina dobro vpe^ana In na ogod-nem mestu, se vsled rodbinskih razmer odda. Plačilni pogoji no dogovoru. Ponudbo pod 6lrro ..Psplr-Ljubljana" na upravo ,.Jutra". 6-177 prijazne postav«, a v©£jlm premoženjem, se lelt priie- ! rOIlUjsmO niti na kako gostilniško pe- „.. . ... , wstvo. Vdove j 2 otrokoma i Tiiol, pis'" b Din. velen niso Izključene. Dopise z na- H'i6, plctcnoc (\Vachteb upravo"!!JuUa""°n I b«l>n.) 6 60 l.in Naroiil, ____loaalovite: ,,Slof;a" tvgor.n« !« kuretino, jajci io polj-jskiaii pridela, Maribrr Namanllo otvoritve. Sl. občinstva vljudno naznanjam. da sem otvoril v LJubljani na Sv. Petra cesti 8S (poleg Mencingerja) trgovl-jo deiltiat«. lu eiaičlčnrno — Priporočam ,o za obilen obisk ter Jamčim za ločno In produtn. solidno povtreib«. — K. Pod- njarna. bovSek. 63-16 . nad LJubUano. Dva zrebeta 2 teti vrr«. Zaletel Ivan. f-tn-fttaau;ice. f".. VW 5316 rar Trgoueom 8n Induslrilcom -m priporoiaiuo Zolion In naredSo a prisilni po^run^i izoun kan^nrzB ki tt& i/.fila v hrofiuri, katera velja t poštniqo vred 8 50 Diu ia ie naroča pri Tiskovni zadrugi v MuMjen! FroSernoia ulica Ster. 64. Lep loka! ■f *!o«t »a dnja drtlCnepja, Ul bi aktivno sodeloval, ozir. dobavljal lz go?dov ln «alo*o blago. — Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ..Pisarna v sredini Ljubljane". 5160 Kot družabnica »aH sodelovatt v kakem rofl-JetJu rcrzlrana knjlirovodkl-nja. Ponudbo a o^na^bo pod-letja »n vl»lno aabtevun«Ru kapitala pod ..Marljiva" na Aloma Companr, Ljubljana. Č832 >r>r; Tnjlca! Dvignite p!3mo. 5306 Medvedek v Z, Pomlad pa prllla bo, Teb. pa tu n. bol — S. p. Tvoja osamela i.nlca. 6180 Znanja želim Kino Ljubljanski dvor — parketni ««!••.- Na upravo ,,Jntra" pod ..BUamlJa". 0463 Prevodna knjižnica Tiskovno zadruge: Dostojevski], BESI. Roman. Vez. 42—, broS. 80.—, pošt. 4.— Din. Goncourt, DEKLE ULIZA. RotnaiL Vei. 18.-, broš. 12.—, po&t. 1.25 Dln. Cervantes, TE I NOVELE. Ves. 18.—, broS. 10.—, požt. 1.25 Din. Anatole France, PINGVINSKI OTOK. Roman. Vez. 24.—, br. 18.—, p. 1.50 Din. Earl-Uf.se, OGENJ. Roman. Vez. 38.—, broS. 80.-, pošt. 2.50 Dln. Andrejev. PLAT ZVONA. FovestL Ve«. 20.-, broS. 14.-, poŠt. 1.B0 Din. Strug, JUTRI. Vez. 18.—, broS. 12.—, poŠt 1.50 Dln. Andrejev, POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH. Vei. 22.-, broS. 16.—, p. 1.50 D. Coster, ULENSPIEGEL. Roman. V. 70.—, broš. 60.—, poji. 8— Din. Vajaneki, LETEČE SENCE. Vez. 28.-, broS. 22.—, pošt. 1.50 Din. Fogazzaro, SVETNIK. Cehov, SOSEDJE. Vaz. 16.-, bro«. 10.-, pošt. 1.28 Din. Sicnkievvicz. Z OGNJEM IN MEČEM. Vez. 120.-, broš. 100.-, pošt. 5.50 Din. NarcSUa na Tiskovno zadrugo T Ljubljani, PrcSeraova 54. = «,rUTRO>. Št. 64 ^Zr-acsz -cte- Lucifer jo je namreč i brutalno krat-njo prekinit. ♦Molči, Palli!... Nesmiselno je dalje igrati komedijo . . . Vse vem ... V hipnotičnem spanju si mi vse lidiala Prišla si z Grisylo, da mo ubiješ, ubi- jeS kakor zločinca, s strelom v gla vo . . . No išči, da bi se nu izmuznila. Končano je . . . Zdaj si moja. Braai so, če moreš. Vidiš, ne moreš . , , Kajti jas sem močnejši. In spoznanje moje moči ti bo že v naslednjem tre. uut.ku preSinilo dulul in telol* Glo stopi bliio proti divanu. A pri prvem koraku mu noga, obstoji. Pred njim, na lovi, so se odprla vrata. V vratih se pojavi visoka postava, vsa bela, straSua, prej pošastna kakor človeška postava . . . «0, o!» krikne Lucifer in kri mu ole leni. S široko razprtimi očmi zre veliki mag brez razumevanja v postavo, ki se je tako nenadejno pojavila v vratih, in misli se mu brezzvezao pode v plavi. Ko zuouje Laurenee njegov krik, ko mu pogleda v spačeno lice in v topo zroču oči, je tudi ona v hipu vsa iz-promeujena. Z naporom se vzravna in okrone glavo ... A v prvem trenutka tudi oua ne razume. Pa lo za trenutek. 2e v naslednjem hipu se jj izvijo krik iz ust: •Ljubljenec! . . . ljubljenec! . . .» Laurenee ni zmogol ni obup ni strah, smogla jo je pa radost, OnosveSčena se zgrudi v blazine. Na prsih belega skafandra, ki se je prikazal na vratih, je bilo v velikih, debelih Črkah napisano ime, ki ga jo prebrala Lauranco, kakor ga je zdaj čital Lucifer: N v c t a I o p e. Jean do Saiuclair le Nycta!opo vsto. pi v modro sobo Ln za njim osem njemu uličnih postav. Ko sc vTata za njim! zapro, se vsi instinktivno z vrste na levo in na desno stran vrat, Jean de Sainclair le Nyctalope se .sam nameri naprej. (Dalje prihodnjič). Obrestovan]« vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devlg in valut, bortna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt ln iiikaao menic ter nakazila v tn- .ln inozemstvo, safo-deposita itd. Itd. Brzojavko; Kredit Ljnbllmia - Telefon 40, 457 In 548 LJUBLJANA. Prešernova ul, 50 (v lastnem poslopju) sklieujo tfa kapi* najeonejs ta naj' bolJSe blago v modri trgovini pošilja po najnižjih cenah po železnici in pošti mlekarna Karto La;tn&e DO KONCA MESECA sactaraig.vv —t i r.mr ^jarncLi/aumsajimMKi strojevodja v p. danes dae 12. marca 1024, po kratki močni bolezni preminul. Nepozabnemu podpornemu člana bodi ohranjon odličen in trajen spomin. Pogreb se viSi v petek dne 14. t. |m. ob pol 4. uri iz hiše žalosti t Ljubljani, Trnovska ul. 29. Bečtoa pri Bleda, 12. marca 1924. za injekcijo so zopet popravljajo, oziroma vzamejo v zameno pri 10:7/1 v gradu Preattvor prt Kranja v Sloveniji, Krušna uotnttna lega nn vznovelikanov Alp Ortntovoa In StoriiPa. — Ozračje po »travnikih dokazano leiiovlto. Velik« finm®, favntna prltlka kr hrlliolazc« ia turiste tn rekonvalMcent«. Stalno flledahako pr<> !-alnvo novo OBnovoneja KtcdatUkoga drnStva. — Jvraano kopeli, volti; park, ponztje. — Zračno veliko bojo. Oskrba prvovrstna, hrana oMIna prt zelo nizkih conah. — Telefon In poŠta v pentlji. Vae leto otvorjono. Priglasitve na votUtro penzije. 1»8/a EiBli MV-SittlVl^Mi S« kot prvo moč z večletnimi spričevali, kavcijo zmožne, išče L;tibljana debel, zdrav, prebran, hol in rožnat, tsii-ipisjasan za dobavo takoj. Kellektiram tta takojšnje utovarjanje in solidna ceno. Zahvala Vsem, ki sto spremili našega predobrega in nepozabnega sina io brata zajumperjo in obleko v najmodernejših barvah 23 1 Ton! Saiffl-feflii Dvorni trg I. 7. dnevno kapacitcto 12 vagonov in prvorazrednimi produkti lžčo ia Tjjubljano tn okolico s komisijskim skladiščem. Gospodje, ki so v te,i aH sličtii stroki že delovali ter morejo položiti odgovarjajočo iannče-viuo, naj stavijo svojo pouudbo pud na „Fnbl!oita» d. fl.", oglasni j.avod, Zagreli, Gnu-duličeva ulica 11. 1072/a na njegovi zadnji poti v tako velikem Številu ter mu izkazali poslednjo čast, izrekamo najlepSo zahvalo. Posoboj so zahvaljujemo g. ravnatelju ing. Novaku, g. razredniku prof. Tojkalu ter celokupnemu profesorskemu zboru za izkazano sočutje, vsem njegovim sošolcem za darovano vonce iu gg. pevcom za giuljive žulostiuke, posebno g. pevovodji, vsem sosedom in znanim za tolažbo ob času njegove bolezni in darovane vence, kot tudi vsem onim, ki so nnm stali ob priliki njegove nenadne izgube na katerikoli na-in tolažilno ob strani. — Bog plačaj stoterokrat. LJubljana, 12. marca 1921. Žalujoči ostali LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovat«!] dežnikov. Na drobnol Na debelo I 'Znloga sprehajalnih palic. Start d?2nikl st nanovo preobleCeja Fr. Milčinski: ZGODBA KRALJEVIČA MARKA. Vez. 18 Din, po poŠti 1-60 Din več. 3. Šorli: ČIEIMURCI. Povest s slikami. BroS. 20 Din, vez, 25 Din, po poŠti 1-bO Din vee. Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATAJ. Pravljica «slikami. II. natis. Cena broS. 18 Din, vez. 26 Din, po poŠti 1-50 Din več. J. Šorli: BOD IN TEDI. Dva nenguanca. Povest s slikami. BroS. 12 Din, vez. 18 Din, po pošti 125 Din več. J. Waschtetova: PRAVLJICE. Z večbarvnimi slikami. Voz. 22 Din, po poŠti 1-25 Din več. ' Čika Jova: PISANI OBLAKL Ves. 14 Din, po poŠti 1-25 Din več. Cika Jova: KALAMANDARIJA. Voz. 12 Din, po poŠti 1 Dia več. Vse te knjig« se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica št. 54. za izdelovanje damskih klobukov. Sprejemam damo iu gospodično v praktičen pouk v svrlio prinčenja si za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne modne klobuke. Nadaljnja pojasnila oft 10. do 1 urs popoldne. Modni salon za (Samske klobuke Alojzija Vivoi!, rejona Mozetič Ljubljana, Pred škofijo 2i, ii. nadstr. s© Bppefme takoj. Tlača in drugi pogoji po dogovoru. Dr. L]'J-tJev't SLikcr, odvetnik v Sriižicah. 1027/a K tiar Stože sposnati mesta ln kraje v Hrvatski. Eoanl, Vojvodini, Srbiji, Dalmaciji itd., naj naroči A. Mellk! a a •• Dae jI 5. marca 1024. ob d. ari (lop. se vrši na nniio zahtoro 1014 družba za električno industrijo d. Z 0. Z. 412/a Gradi električno centralo in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materijah. — Cono izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. Zemljepisni pregled, n. dol. Na 624 straneh podaja knjiga, ki ji jo priloJen tudi teraljorid, podroben popis našo državo. Knjiga velja a poštnino vred 6J Din, boljin izdaja 67 Din 50 p. Naroča se pri IlBkovnl jadrugl v LJubljani, Prešernova nl. 84. v naši g?.rc.žl. — Ogled latotam. 3ugo-^nto Ijabljana, Snsajska cesia 36,